LETO M, STE?. 239 10 ma izdaja id UsU Ca^vpla do podjetje Slovenski poroCevtlek — DlreStOFi Rudi Jtinhoba. Glavni to odgovorni urednik: Sergej Vočaj&k. — Uredništvo« Ljubljana, Tomšičeve ulic« St. I in 3, telefon 23-522 do 23-526. — Uprav*: Ljubljana. Tomšičeva ulic« št. i/Il, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-696, ca ljubljanska naročnike 20-463, za zunanje 21-632. — Poštni predal St. 29. — 2*bo račun pri Komunalni banki Ljubljana it. fcO-KB-5-Z~3f>7 — M »tečna naročnina 230 din 11. OKTOBBA 1987 Smrt dr. Pfleidererja Beograd, 10. okt. (Tanjug. Ob smrti \*eleposIanika Zvezne republike Nemčije dr. Karla Georga Pfleidererja je predsednik republike Josip Broz Tito izrazil sožalje predsedniku Zvezne republike Nemčije dr. Theodor-iu Heussu in družini pokojnega. Veliki nemški neodvisni časopis »Frankfurter Aligemeine Zeitung« in zvezna nemška radijska postaja sta objavili izjavo dr. Mladena Ivekoviča, drž. podsekretarja za zunanje zadeve, ob smrti nemškega veleposlanika v Jugoslaviji dr. Pfleidererja. Dr. Ivekovič je poudaril, da je pokojni nemški veleposlanik užival v vseh uradnih jugoslovanskih krogih in javnosti simpatije in spoštovanje kot človek in izkušen diplomat, ki si je marljivo in z realizmom prizadeval utrjevati sodelovanje med Zvezno republiko Nemčijo in FLRJ. Dr. Ivekovič t.udi poudarja. da si je kot bivši veleposlanik FLRJ v Bonnu, ki je imel pogoste in'prijateljske stike s pokojnim veleposlanikom, pridobil o njem visoko mnenje. Znhovv Zagreba Sovjetski obrambni minister si je v glavnem mestu Hrvatske ogledal tehnični šolski center JLA in brodarski inštitut, zvečer pa je bil pri predstavi »Ero z onega sveta« ZAGREB, 10. ofct. (Tanjug) Minister narodne obrambe Sovjetske zveze Georgij Konstantin ovič Zukov je zjatraj prišel na obisk v Zagreb. Visokemu sovjetskemu gostu so želeli dobrodošlico v glavnem mestu Hrvatske predsednik izvršnega sveta Sabora Hrvatske Jakov Blaževič in komandant zagrebške vojne oblasti general-polkovnlk RadeHamovič, potem pa še podpred seduik izvršnega sveta Sabo ra Ivan Krajačič, in drugi. Posebni vlak je prispel na zagrebško železniško postajo natančno ob osmih. Ko so odigrali državne himne in ga po vojaško počastili, se je maršal 2ukov spoznal z visokimi drža vnimi in vojaškimi voditelji, ki so ga pričakali. Medtem ko so ga meščani Zagreba prisrčno pozdravljali se je maršal Zukov s svojim spremstvom odpeljal v dvorec na Radičevem trgu. Minister obrambe ZSSR, maršal Sovjetske zveze G. K. Zukov je bil danes na svečanem kosi- lu, ki ga je v njegovo fca®t priredil komandant zagrebške ar-miijsike oblasti general-polkov-nik Rade Hamovič. Predpoldne si je minister za obrambo ZSSR maršal Sovjetske zveze Zukov ogledal tehniški šolski center JLA v Zagrebu. Z ministrom obrambe ZSSR Zukovom so središče obiskali načelnik generalnega štafba general-polkovnik Ljubo Vučkovič, komandant zagrebške ar-miijske oblasti general-polkovnik Rade Hamovič. V centru se je maršal Sovjet- ak» zveze spoznal, z delom teh-niško-iolskega centra JLA, potem pa so si visoki gosti in njegovo spremstvo ogledali nekatere kabinete centra. Popoldne je maršal Sovjetske zveze 2ukov s svojina spremstvom obiskal zagrebški brodarski inštitut. Direktor inštituta je obvestil visokega gosta o nalogah in delu te naše mlade znanstveno-raziskovalne ustanove. Minister obrambe ZSSR in ostali gostje so prisostvovali večerni predstavi opere »Ero z onega sveta« v Hrvatskem narodnem gledališču. Koča Popovič pil Stassenu New York, 10 okt. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič se je sinoči sestal z ameriškim delegatom Haroldom Stassenom. — Razgovarjala sta se o bližnji razorožitveni debati v OZN. Sirijski zunanji minister Šalah Bitar je priredil večerjo na čast državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča v New Yorku. Pri večerji je bil tudi stalni delegat Jugoslavije v OZN dr. Jože Brilej. Med večerjo so se razgovarjali o tekočih vprašanjih, ki so na dnevnem redu letošnjega zasedanja Generalne skupščine Predsednik republika ob Dnevu vstaje makedonskega naroda Beograd, 10. okt. Za Dan vstaj« makedonskega naroda Je predsednik republiko Tito poslal predsedniku Narodnega sobranja LR Makedonije Lazarju Koliševskerau naslednjo brzojavko: »Tovariš predsednik! Vam In vsemu narodu Makedonije sporočam svoje najprisrčnejše po- . zdrave in čestitke ob 11. oktobru, dnevu, ko je pred 16 leti prijel makedonski narod za orožje in se pridružil osvobodilni borbi vseh narodov Jugoslavije. S svojo borbo je makedonski narod potrdil, da hoče upravljati samega sebe in da si ana izbrati pravo pot, ki vodi k lepšemu in srečnejšemu življenju. Žrtve, ki so padle na tej poti, niso bile zaman in so pomenile največjo obveznost preživelih borcev in drugih državljanov, da čuvajo in nadalje razvijajo pridobitve te borbe. IJspehi, ki jih je ljudska republika Makedonija ob izkoriščanju vseh svojih materialnih možnosti dosegla v dosedanji gospodarski graditvi in socialističnem razvoju sploh, so vredni občudovanja. Prepričan sem, da bo tudi letošnja proslava Dneva vstaje poleg tega, ker bo osvežila spomine na ta zgodovinski datum, pomenila tudi novo pobudo za še bolj vztrajno in vsestransko delavnost na vseh področjih našega notranjega razvoja, v interesu nadaljnje krepitve naše bratske socialistične skupnosti.« Zakon ali uredba o delitvi dohodka? Zakon ali uredba o delitvi dohodka gospodarskih organizacij je eno zelo pomembnih načelnih vprašanj. Osnovno in bistveno pri tem je vprašanje, kaj zagotavlja kolektivom širšo in boljšo perspektivo — zakon ali uredbaJ? Najboljši odgovor na to nam daje dosedanja praksa v sprejemanju in spreminjanju zakonitih predpisov. Dosedanja praksa v sprejemanju in spreminjanju zakonitih predpisov o delitvi dohodka je nedvoumno pokazala, da vsakoletno sprejemanje in spreminjanje načel oziroma metod v izračunavanju dohodka z uredbami ni zaželeno. Delovni kolektivi so zahtevali trajnejšo ureditev delitve dohodka. Trajnejša ureditev delitve dohodka na načelih in metodah izračunavanja dohodka, ki na splošno ustrezajo stopnji razvoja našega gospodarstva, pa je mogoča s sprejemom zakona o delitvi dohodka. Z zakonom je mogoče zagotoviti trajnost načel in metod izračunavanja dohodka za daljšo dobo in se izogniti temu, da bi bila sprejeta načela in metode izračunavanja dohodka podvržena vsakoletnim spremembam, zamenjavanju enih načel in metod izračunavanja z drugimi in podobno. CG1L IN SVETOVNA SINDIKALNA FEDERACIJA Razlike v stališčih Od našega stalnega dopisnika Maršal Zukov na svečanem sprejemu pri armadnem generalu Ivanu Oošnjaku. Iz Cevlona v Pakistan Karači, 10. okt. (Tanjug) Predsednik pakistanske republike Iskander Mirza je davi sprejel jugoslovansko delegacijo, ki je pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča prišla na obisk v Pakistan. Jugoslovanska delegacija je tudi obiskala premiera Suhravardija. V Karači je prispela Po tridnevnem uradnem obisku na Ceylonu, medtem ko bo ostala v Pakistanu štiri dni. V razgovorih, k: so bili doslej ~>ned pakistanskimi državniki in hašimi predstavniki, je prišla do izraza obojestranska želja no nadaljnjem pospeševanju gospodarskih odnošajev med obema zumevanju in pripomnil, da so ti odnošaji posebno plodni na gospodarskem področju. V sobot-o bodo člani jugoslovanske delegacije odpotovali v Lahore, kjer se bodo razgovarjali s predsednikom vlade In ministri Zahodnega Pakistana. Pakistanski tisk je na vidnih mestih oosvetil veliko pozornost jugoslovanski gospodarski delegaciji in med drugim tudi objavil življenjepis podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča z njegovo litografijo ter program bivanja jugoslovanske delegacije. i Rim, 10. eepLfPo teL). Socialistični prvak Nenni in De Martino, ki se jima je v Londonu pridružil še Gentile, sta že dva dni gosta britanskih laburistov, in to na sam predvečer konference šefov članic Socialistične internacionale ter neposredno pred kongresom italijanske socialnodemokratske stranke. Italijanskim socialistom je bila na sedežu laburistične stranke v Transport Houseu izkazan* pozornost, kakršne so deležni samo najimenitnejši gostje. Sprejel jih je sekretar socialistične internacionale Morgan Phillips, ki jih je pridržal na kosilu. Ni izključeno, da se bo jutri Nenni privatno sestal z nekaterimi voditelji socialističnih strank — članic Internacionale. Včeraj se je vrnil iz Leipziga Oreste Lizzadri (PSI), član vodstva italijanske generalne konfederacije dela (CGIL — pod vostvom KPI in PSI), ki je na kongresu svetovne sindikalne organizacije zastopal CGIL. — Pred odhodom je dal izjavo, ki je zanimiva, ker odkriva ob nekaterih problemih poglede, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je razložil sekretar svetovne sindikalne organizacije, eksponent francoske KP Saillant. Lizzadri je govoril v imenu CGIL, ki meni: 1. Svetovna sindikalna organizacija je obsodila skupno evropsko tržišče in nič več. CGIL sicer izraža pomisleke v zvezi z nevarnostmi, ki jih ta organizacija predstavlja, meni pa, da je obstoj skupnega tržišča treba upoštevati kot dejstvo in da je spričo tega treba koordinirati akcijo evropskih sindi- državama možnosti. na temelju realnih Vodja delegacije Svetozar Vukmanovič je po prihodu v Karač; izjavil, da želi Jugoslavija krepiti gospodarske stike z vsemi državami, ne glede na razlike v družben: ureditvi ali razlike v stališčih do posameznih političnih vprašanj. Za oa-n-ošaje med Jugoslavijo jn Pakistanom je podpredsednik Vukmanovič dejal, da temeljijo na medsebojnem spoštovanju in ra- Nadzorstvo nad Izstrelki Politični odbor Generalne skupščine je zadel obravnavati razorožitev — Ameriški znanstveniki pozivajo vlado, naj sklene sporazum o nadzorstvu nad avsemirskimi orožji« NEW YORK, 10. okt. (AFP). Politični odbor OZN Je začel danes obravnavati razorožitev. Kot prvi govorniki so se doslej priglasili delegati ZDA, Japonske in SZ. Prvi je govoril ameriški delegat Henry Cabot-Lodge, ki je Gr&ka pohoda ATENE, 10. okt. (Tanjug). Predsednik grške tehniške zbornice prof. Rv.sopulos je poslal pismo ministrskemu predsedniku Karamanlisu, v katerem predlaga sklicanje balkanske tehniške konference, ki naj bi proučila probleme s tega področja. V pismu prof. Rusop-ulosa, ki ga objavlja današnji atenski tisk, je poudarjeno, da je tako konferenco mogoče sklicati in da so že zreli pogoji za ta.ro zasedanje. Med Grčijo in njenimi balkanskimi sosedi, piše v pismu, obstajajo številna nujna tehniška vprašanja, kakor tudi nekatera dolgoročna, ki pa zahtevajo sporazum. Tako je na primer zelo važno vprašanje jezer na tromeji med Grčijo, VREME Stanje 10. oktobra: Nad Evropo se še vedno zadržuje obširno področje visokega zračnega pritiska z jedrom nad Balkanom. Napoved za petek: Deino oblačno vreme. Temperature ponoči od 4 do 8, v Primorju okoli 14, Čez dan do 18 stopinj. V Primorju do 22 stopinj Celzija. Zjutraj po kotlinah megla ali nizka oblačnost. Albanijo in Jugoslavijo, in so glede na izkoriščanje energije, o čemer se sicer že posvetujeta Albanija in Jugoslavija, ne pa Grčija. Prof. Rusopulos navaja moi- dejal, da se po mnenju ZDA londonska pogajanja niso končala 3 popolnim neuspehom. SZ je v več točkah načelno sprejela predloge zahodnih držav. Sovjetski delegat je na primer priznal pomen zračne inšpekcije in se strinjal s tem, da bi moral vsako morebitno ustavitev jedrskih poskusov spremljati nadzorstveni sistem. Ko je poudaril, da so tudi zahodne države na londonskih pogajanjih precej popustile, je ameriški delegat izrazil prepričanje, da je mogoče doseči nov napredek. Izrazil je tudi upanje, da ZSSR ni dokončno zavrnila zadnjih predlogov držav. • Nato je Lodge dejal, da ZDA nost sodelovanja tudi pri regu- - nasprotujejo razširitvi razoro- liranju toka nekaterih rek — Vardarja, Strume in Meste. To vprašanje zadeva Grčijo, Jugoslavijo in Bolgarijo, Grčija pa je še posebej zainteresirana zvedeti, kaj delajo'v sosednih državah, ker to -delo vpliva na tok rek, ko tečejo skozi Grčijo. V pismu tudi poudarjajo možnost sodelovanja med balkanskimi državami pri graditvi posameznih cest, ki naj bi postale deli mednarodnih cest. Sklenitev pogodlbe o tehniškem sodelovanju, piše v pismu prof. Rusopulosa ministrskemu predsedniku Kairamanlisu, bi bilo smatrati za uvod v Krši sporazum. žitvenega pododbora, ker lahko o razorožitvi dokončno odločajo samo prizadete velesile. ZDA bodo nadaljevale je Irske poskuse, dokler ne bo sklenjen sporazum o prvi stopnji razorožitve, ker po ameriškem mnenju poskusi niso poseono nevarni. Ameriški delegat je tudi izjavil, da so ZDA voljne storiti korake, da bi vsemirske rakete uporabljali samo v miroljubne znanstvene namene, »ne da bi čakali na pogajanja o drugih bistvenih predlogih«. Lodge je predlagal, da bi ustanovili teh-nišni odbor, k: bi izdelal sistem inšpekcije, da bi umetne satelite uporabljali taključne v Mi- roljubne namene. ZDA bi se pridružile multilateralnemu sporazumu o tem vprašanju, ne da bi čakale na sklenitev sporazumov o drugih razororžitvenih vprašanjih. Ro mnenju japonskega delegata Kota Macudaire, Id je nato govoril, je razorožitev tako pomembna, da je ne bi smele reševati samo velesile. Federacija ameriških znanstvenikov je pozvala vlado ZDA, naj takoj stori korake za skle- Nikezič na Slovaškem Praga, 10. okt. (iaaju=) jugoslovanski veleposlanik v Pragi Marko NikezSč j« danes odpotoval na uradni obisk v Slovaško. V času svojega obiska, kd. bo trajal teden dni, si bo veleposlanik Nikeeač ogledal Bra-slavo in druga mesta ter obiskal odgovorne slovaške funkcionarje. nitev mednarodnega sporazuma o nadzorstvu nad »vsemirskimi orožji«. Sovjetski uspeh z umetnim zemeljskim satelitom bodo pozdravili vsi znanstveniki sveta — je rečeno v sporočilu federacije ameriških znanstvenikov. Toda ta uspeh nas opozarja, da tehnične pridobitve grozijo, da bodo prehitele našo sposobnost nadzorstva. Ameriški znanstveniki opozarjajo vlado ZHA, da sta SZ in ZDA že izrazili željo po pogajanjih za sklenitev mednarodnega sporazuma o nadzorstvu nad »vsemirskimi orožji« in svetujejo ameriški vladi, naj stori potrebne koncesije. V sporočilu je rečeno, da obstajajo praktične možnosti za začetni sporazum o ustavitvi Jedrskih poskusov in prepovedi dirigiranih Izstrelkov z dolgim radiusom pod nadzorstvom Združenih narodov. katov, ne glede na to, ali so člani svetovne sindikalne organizacije ali ne. 2. Saillant je v svojem referatu izjavil, da je sleherni tehnični napredek in povečanje produkcije v kapitalističnih deželah le škoda za delavce, ker vodi k nadaljnjemu poslabšanju njihovega življenjskega standarda. CGIL meni, da to lahko velja le tam, kjer se sindikat ne briga za neposredne koristi delavcev. V Italiji na primer so sindikati s skupno akcijo ob povečanju produkcije uspeli iztrgati kapitalistom tudi realno zvišanje mezd za delavce, čeravno ne v taki višini, kot bi bilo želeti. 3. CGIL meni, da obstojajo tudi sindikati izven svetovne sindikalne organizacije, ki so predstavniki delavskih teženj in interesov in da se je treba z njimi sporazumeti za skupno akcijo. V podobnem smislu se je včeraj izrazil tudi De Vittorio, šef CGIL. Opozoril je, da sindikalne enotnosti, o kateri je govoril Saillant ne kaže začeti graditi s kongresnimi deklaracijami, marveč s konkretnim delom v tovarnah. »Združenje kapitala v nadnacionalnih organizacijah kot so CECA, skupno evropsko tržišče in podobno, zahteva tudi skupno akcijo sindikatov, ne glede na njih ideološke osnove. V Italiji so sindikati marsikaj dosegli in zmotno bi bilo trditi, da je to izključno zasluga CGIL« — je dejal De Vittorio. M. Šuštar Nova letalska proga Beograd, 10. okt. (Tanjug). — Belgijsko podjetje za letalski promet »Sabena« je danes odprlo linijo Beograd—Bruselj, ki vozi čez Koln. Letala tega podjetja bodo vozila dvakrat tedensko v obe smeri. Med potniki, ki so odpotovali v Bruselj, so bili g. Georges Delcoigne, belgijski veleposlanik v Beogradu, in njegova soproga, in Baitrič Jovanovič, direktor uprave civilnega letalstva Jugoslavije. Jutri, 12. oktobra bodo ob 16.3A odprli v Saranovičevi uHcl osnovno Solo Toneta Tomšiča na Poljanah in odkrili spomenik Tonetu Tomšiču. Vabimo Ljubljančane, naj se te pomembne svečanosti udeleže ▼ čhn večjem številu, slasti starši, taterih otroci bodo rošolo Le trajnejša ureditev delitve dohodka z zakonom lahko zagotovi kolektivom in komunam jasnost perspektive. Prav pomanjkanje perspektive, uvajanje sprememb v načela in metode izračunavanja dohodka, so kolektivi in ostali najčešče kritizirali, ker so jim le- te takorekoč čez noč postavile na glavo vse ukrepe, ki so jih kolektivi že uresničili ali pa jih planirali v prihodnosti. Kolektivi in komune so večkrat računali na določen obseg dohodkov za praktično uresničenje svojih nalog in ukrepov za povečanje dohodka, spremembe pa so taka predvidevanja in ukrepe mnogokrat ovrgle. Kolektivi in komune so planirali, kako bodo predvidevana sredstva najkoristneje uporabili in naložili za čim večji gospodarski uspeh, povečanje dohodka v bodoče in za napredek komunalnega življenja sploh, spremembe pa so narekovale, da bi bilo treba pridobljena sredstva razporediti in porabiti driigače, da predvidene naložbe ne bodo dale zaželenega- učinka, da. dohodki ne bodo naraščali tako, kot je bilo planirano, da ukrepov ne bo mogoče izvajati tako,, kot bi bilo zaželeno, da bodo potrebni novi ukrepi itd. Skratka, večkrat mnogo dela zastonj. Čemu dati prednost —■ zakonu ali uredbi — 'je torej več kot očitno. Če ocenimo položaj oziroma perspektivo manj produktivnih in rentabilnih podjetij s stališča trajnejše ureditve delitve dohodka lahko ugotovimo sledeče: Vzemimo, da bi ostala tem podjetjem po novi razdelitvi enako visok ali morda tudi nekoliko manjši dohodek kot sedaj. Če podjetja ne bi ničesar ukrenila za povečanje svoje proizvodnje, dvig svoje produktivnosti in rentabilnosti, bi ostal dohodek nespremenjen lahko tudi več let. Obratno pa bi se dohodek dvigal, če bi podjetja ukrepala v navedenem smislu. V tem primeru bi lahko računala s stalnim naraščanjem dohodka, in sicer prav tako več let. Perspektiva bo torej jasna. V nekaj letih jg možno povečati proizvodnjo, dvigniti produktivnost in rentabilnost za 15,20 ali več odstotkov. Ni težko izračunati, za koliko bi se dvignil dohodek omenjenih podjetij v nekaj letih, kakor tudi ugotoviti ukrepov za izkoriščanje rezerv, ki so v manj rentabilnih podjetjih še dokaj znatne. Predlagana načela in osnove (ki pa v ostalem še niso dokončne) zagotavljajo torej večji dohodek kot prejšnja delitev dobička, če bodo sprejeta v zakonski obliki. Podobno je tudi s komunami, ki imajo manj razvito gospodarstvo in zaradi tega tudi manjše proračunske dohodke. Brez trajnejše ureditve dohodka so proračunski dohodki zelo negotova postavka. Tako kot zgoraj navedena podjetja bodo tudi komune lahko računale na naraščanje dohodka za proračune le, če bodo naraščali dohodki, produktivnost in rentabilnost podjetij. Iz tega sledi, da bodo imele komune največji interes razvijati svoje gospodarstvo, čimbolj pomagati podjetjem na svojem območju in čim tesneje sodelovati z njihovimi kolektivi. Možnost komun, da bi globlje posegale v delitev dohodka podjetij in ga strigle v svojo korist, bo znatno zmanjšana, ker je delež komuni že določen s proračunskim prispevkom od osebnega dohodka zaposlenih. Ce povzamemo iz tega perspektivo komun, postane zelg očiten interes, da komune razvijajo gospodarstvo na svojem območju, pomagajo podjetjem in tesno sodelujejo s kolektivi za povečanje proizvodnje, dvig produktivnosti in rentabilnosti, kajti čimbolj bo razvito gospodarstvo komune, čimbolj bodo podjetja produktivna in rentabilna, čimveč oseb bo zaposlenih in čim večji bodo osebni dohodki zaposlenih spričo večje produktivnosti in rentabilnosti, tern večji bodo proračunski dohodki komune in tem širmh-neje se bo razvijalo komunalno življenje. 7-rf| PRED VOLITVAMI ZBOROVANJE V LJUBLJANI , V veliki dvorani Doma sindikatov je bilo včeraj šiiSe predvolilno zborovanje, katerega se' je udeležilo nad 200 javnih, in političnih delavcev občine Ljubljana - Center, med katerimi tudi kandidati za občine volitve. Predsednik izvršnega sveta Boris Kraigher je na zborovanju govoril o uveljavljanju komunalnega sistema in o njegovih perspektivah. Zadržal se je tudi pri oceni rezultatov gospodarske politike zadnjih let, ki se kažejo zlasti v osmih mesecih letošnjega leta in s tem v zvezi opozoril politični aktiv na vlogo komun pri reševanju nalog v prihodnjem obdobju. MARIBORSKI MZS0V0R V 21. volilni enoti mariborske občine Center kandidira za občinski zbor ljudskega odbora podpredsednik OLO Maribora in eden dobrih po-. .valcev gospodarskih in - munalnih problemov Tine • ,ah. Na zboru volivcev tega .ndustrijskega okoliša Maribora so ga soglasno postavili kot edinega kandidata te volilne enote. Ko smo ga vprašali, kateri so najvažnejši problemi bodočega občinskega ljudskega odbora, nam je povedal: »Najvažnejše vprašanje, ki zasenčuje vse ostale probleme, o katerih bo moral razpravljati bodoči občinski 'ljudski odbor, je brez dvoma stanovanjsko vprašanje. To je v Mariboru tako kritično vprašanje, da je že naravnost mučno govoriti o njem. Mnenja pa sem, da daje prav predlog zakona o novem načinu delitve dohodkov ugodno perspektivo tudi za reševanje tega najbolj perečega mariborskega problema. Zakaj? Ce bo sprejet sedanji osnutek zakona o delitvi do- , hodkov, bo ostalo podjetjem i na prosto razpolaganje mno-; go več sredstev kot doslej. V nekaterih podjetjih so n. pr. izračunali, da bi jim po novem načinu delitve dohodkov i ostalo samo v letošnjem r.r-vem polletju 150 milijonov j din več za plače iz dobička |j in za prosto razpolaganje ji kakor sedaj. Zdi se mi, da | ni važno samo to, koliko bo-j: do posamezna podjetja pri-jj hodnje leto dobila več, marveč je mnogo bolj važno, da se odpira mnogo ugodnejša perspektiva za dosego večjih sredstev. Če gledamo pri tem na stanovanjski problem, bo važno predvsem to, kako bodo organi delavskega samoupravljanja ta povečana sredstva pravilno razdeljevali. Dejstvo, da je gospodarska in splošna politika usmerjena tudi na izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi, nujno narekuje, da se tisti del dohodkov podjetij, ki jim ostane za prosto razpolaganje, uporabi prav v te namene. Življenjska raven pa se ne dviga samo s tem, da se deli dobiček, da se del dobička izplačuje v obliki dodatnih plač, marveč je treba misliti tudi na to, da se del razpoložljivih sredstev inver stira v gradnjo stanovanj, kajti stanovanja so osnovni temelj življenjske ravni. Drugi, najvažnejši problem je lokalni promet. Prav slaba organizacija lokalnega prometa povzroča strahovit pritisk na stanovanjski sklad. Ce stanuješ le nekaj kilometrov izven mesta, je že problem, kako priti pravočasno na delo in po končanem delu domov, saj imamo primere, ko morajo vstajati ljudje celo že ob 3. zjutraj, da lahko pridejo pravočasno na delo. ter se vrnejo komaj pozno ponoči domov. Za ureditev lokalnega prometa pa je osnovno ureditev cest. Ne gre za to, da 1 i naenkrat zgradili 'ne vem kakšne moderne ceste, pač pa ceste, ki bodo vsaj prevozne, da ne bodo avtobusi prekomerno podvrženi okvaram, kakor so daj. Na okraju že pripravljajo obširen načrt za ureditev okrajnih in občinskih cest. pomagati pa bosta morali tudi republika in zvezna cestna uprava. Predvsem gre tu za novi most čez Dravo, kajti sedanji most pomeni najnevarnejše ozko grlo. Tretji najvažnejši problem je šolstvo. Vsako širokopotezno reševanje ter vprašanj se zatakne ob pomanjkanju sredstev. Tudi tu je treba voditi pametno politiko v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Kakor se moramo izogibati vsemu nepotrebnemu razkošju pri gradnji stanovanj, tako se moramo tudi pri gradnji šol omejiti na najpotrebnejše in najprikladnejše. Praksa krajevnih odborov kaže, da se da tudi s skromnejšimi sredstvi marsikaj napraviti, saj imamo mnogo primerov, ko so krajevni odbori z malenkostnimi sredstvi, toda s prostovoljnim delom in samoprispevki ustvarili tudi petkrat večjo vrednost. Posebno bi bilo potrebno te metode uporabiti pri popravilu in gradnji šol. _ Konkreten primer že imamo v Melju. Tam so izvolili poseben odbor za ureditev otro škega igrišča in razširitev-otroškega vrtca. Ta odbor je zainteresiral za to akcijo posamezna podjetja oziroma delovne kolektive, ki so pokazali vse razumevanje in so zamisel brez obremenitve proračunskih sredstev uresničili. Na ta način se dajo urediti tudi razne druge splošno koristne stvari. S sprostitvijo lokalne iniciative se lahko uredi marsikatero pereče vprašanje. Na tem bo moral graditi svojo politiko tudi bodoči občinski ljudski odbor. E. O. DANES V MARIBORU Danes ob 19. uri bo v unionski dvorani v Mariboru veliko zborovanje za občino Center. Na zborovanju bo govoril član izvršnega sveta LRS Tone Eole. ur ust v o eKonomibiuv ujuuij«.— — ------— - 7. * načrtu zakona o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organiza-cii ZakUučkf ki jih Je sprejelo društvo na osnovi razprave, so Zato Ji£ lahko^tr^oŽSL”^^0^?« ta prispevek k trajnejši ureditvi delitve dohodka, njenih nacei m metod izračunavanja. Pozdravljamo, da se delitev dohodka, ki je osnova vsakega gospodarskega sistema ureja z zakonom, ker lahko donaša spremembe le najvišji predstavniški organ — zvezna ljudska skupščina. Tak način namreč zagotavlja, da se problemi rešujejo tako v splošno družbenem interesu. kakor tudi v interesu delovnih kolektivov. Principi predloženega načrta zakona o delitvi skupnega dohodka pomenijo v primerjavi z dosedanjimi sistemi delitve velik napredek. Odpravljajo namreč neenakost pri ugotavljanju družbenih obveznosti gospodarskih organizacij in iim s tem zagotavljajo enake pogoje poslovanj*. Ne sklicujejo se. na odnose preteklega obdobja in odpravljajo stara nesorazmerja Pospešujejo materialno zainteresiranost proizvajalcev in kolektivov za boljše gospodarjenje z družbenimi sredstvi. S samostojno delitvijo dohodka, ki preostane gospodarskim organizacijam. razširjajo t-; principi pravice organov delavskega samoupravljanja in s tem utrjujejo njihovo družbeno vlogo. Tesnejša povezanost interesov komune in delovnega kolektiva, ki temelji na obojestranskih interesih za uspešnejše poslovanje, zagotavlja razširitev materialne baze komun kot osnovnih celic našega družbenega življenj*. Predloženi načrt ocenjujemo kot etapo v nadaljnji izgradnji našega gospodarskega sistema, ki se bo v skladu z izkušnjami in napredkom še nadalje izpopolnjeval. Glede na to, da je namen zakona pospeševati produktivnost dela. bi vzpodbudnejša izpeljava iestvic v členih 32.. S4_ in 39 v večii meri doprinesla k uveljavitvi tega osnovnega načela. Dopolnilno izločanje iz dohodka gospodarskih organizacij za splošno družbene potrebe, ki zaradi specifičnih pogojev dosegajo nesorazmerno visoke dohodke, naj se objektivizira v samem zakonu. S plačevanjem anuitet iz amortizacijskih skladov bi ta VČERAJ /iV DAMES Obisk deiec!Hci;9 pravoslavne cerkve Beograd, 10. okt. Jutri bo prispela v Beograd delegacija ruske pravoslavne cerkve, ki prihaja v našo državo na povabilo patriarha srbske pravoslavne cerkve Vikentija. Delegacijo, v kateri je 12 višjih svečenikov ruske pravoslavne cerkve, vodi patriarh Moskve in vse Rusije Aleksije . Delegacija ruske pravoslavne cerkve bo ostala v naši državi 25 dni ter bo v tem času obiskala tudi Sremske Karlovce, Novi Sad, Sarajevo, Zenico, Kragujevac, Svetozarevo, Ca-čak in nekatere druge kraje v Srbiji. Sovjetske ladje v Dubrovniku Dubrovnik, 1U. Mi. sovjetska križarka »Kujbišev« je prispela z rušilcema »Bivali« in »Ble-stajči« popoldne v Dubrovnik, potem ko je obiskala Zadar in Split. Sovjetski kontraadmiral Tjunjev je obiskal mestni ljudski odbor, kjer sta ga sprejela predsednik ljudskega odbora Ivan Suljak in predsednik okrajnega ljudskega odbora Mario Golušič. Zatem sta sovjetski admiral in njegovo spremstvo obiskala Dom JLA, kjer jih je sprejel komandant -garnizije generalmajor Janko Bobe tko. Na čast sovjetskim gostom je priredil zvečer predsednik okrajnega ljudskega odbora Mario Golušič sprejem v prostorih Umetniške galerije. Odhod zdravstveno delegacije na Poljsko Beograd, 10. okt. Danes je odpotovala z letalom na Poljsko jugoslovanska zdravstvena delegacja s sekretarjem za zdravstvo pri zveznem izvrš-' nem svetu doktorjem Herbertom Krausom na čelu. Jugoslovanski zdravstv. strokovnjaki bodo ostali na Poljskem 10 dni in si bodo v tem času ogledali več zdravstvenih ustanov. Z zastopniki poljskega ministrstva za zdravstvo bodo imeli tudi razgovore o nadaljnjem sodelovanju na področju zdravstvene politike. Razstava jugoslovans .ega slikarstva v Oslu Oslo, 10. okt. Danes so v Oslu odprli razstavo modernega jugoslovanskega slikarstva. Razstavo sta odprla jugoslovanski veleposlanik v Oslu Vladimir Rolo-vič in vodja norveške komisije za kulturne stike s tujino Kri-stofersen ob prisotnosti zastopnikov kulturnega in javnega življenja Norveške ter diplomatskega zbora. Razstava je bila prirejena v okviru kulturne konvencije med Jugoslavijo in Norveško. V Oslu bo odprta 17 dni, nato pa jo bodo prenesli v Stavanger, Bergen in Trontheim. delavcev iz vse Slovenije. Drugi dan zbora je potekel v znamenju tekem s pladnji, strokovnih tekmovanj v pripravi pogrinjkov in nogometni teloni med gostinskimi in turističnimi delavci Gorenjske in Štajerske. Zvečer je bila v hotelu »Palače« razdelitev nagrad zmagovalcem ,nakar je sledila velika družabna prireditev, v kateri je sodeloval tudi znani »Avsenikov kvintet«. F- M. sredstva zgrešila svoj osnovni namen — enostavne reprodukcije osnovnih sredstev. Potrebno bi bilo predvideti možnost obnavljanja zastarelih podjetij, ki nimajo na razpolago dovolj amortizacijskih skladov, ker so jih svoječasno odvedla. Načelo, da se sredstva skladov gospodarskih organizacij smejo uporabljati šele na podlagi končnega obračuna dohodka, ustreza smotrnemu gospodarjenju s temi sklad; pod pogojem, da se uporaba med letom doseženih skladov ne omejuje z naknadnimi administrativnimi posegi. Vključevanje dotacij in sredstev zh sanacijo v celotni dohodek ustreza le v primerih, ko se zaradi splošno družbenih koristi omejuje dohodek gospodarskih organizacij s plafoni-ranjem cen. Tehnika obračuna dohodka naj nudi organom delavskega upravljanja jasen vpogled v gospodarjenje podjetja, v odnose podjetja do družbe in to na čim enostavnejši način. Tako, kakor pozdravljamo ureditev materije s področja ugotavljanja in delitve dohodka gospodarskih organizacij z zakonom, želimo, da se bodo tudi ostala področja, ki so v zvezi z delitvijo dohodka, uredila z zakonskimi prednisi. Taka ureditev te važne materije bo doprinesla k nadaljnji stabilizaciji našega gospodarstva, stimulirala produktivnost in poglabljala socialistične proizvodne odnose. Začel se je 11L kongres dennatovenerologov Jugoslavije Ljubljana, iu. o it.. V *’ elikl dvorani magistrata se dane* dopoldne začel III. kongre* derimato venero logov J ugosla.vč— je. Udeležuje se ga 170 strokovnjakov iz vse države in strokovnjaki iz Poljske, Bolgarije, Češkoslovaške, Avstrije ter Nemčije. Potem, ko so udeleženci z enominutnim molkom počastili spomin med II. in sedanjim kongres.o-m umrlih jugoslovanskih' dermaitovenerologov, je bil za častnega predsednika kongresa izvoljen prof. dr- Jernej Demšar, pionir dermatovenero-loške Službe Jugoslavije ter prvi in, dolgoletni predstojnik dermatološke klinike v Ljubljani. Po končanem slovesnem delu so Si udeleženci .kongresa ogledali razstavo, na kateri razstavljajo farmacevtska podjetja naše države najsodobnejše farmacevtske proizvode. Zvečer pa so s-e udeležili sprejema, ki ga je v počastitev kongresa priredil predsednik OLO Ljubljane dr, Marijan Dermastja. Medtem ko j® I1- kongres d e rmatovenerologov Junosi av.ije obravnaval predvsem probleme spolnih bolezni, je delo III-kongresa posvečeno uspehom in problemom kcžrnh obolenj. S tega področja sta obravnavani dve temi. in sicer mehurja,ria obolenja kože (pemfiguz) ter uspehi in problematika rent-jjrte,rap:<“ kože. Številna udeležba uglednih c; +.—(\Viovti j Sikov in znanstvena predavanja obetajo, da bo ko.n-pT-p- m m a mi"* ep prispevek pri zatiranju kožnih in spolnih obo-leni ki .«*> ena najtežjih dedi- ščin zaostalosti. -ek Gripa v Ljubljani še traja Po podatkih, ki io Jih dale rasne šole ih tovarne, se epidemija gripe ponekod širi, ponekod pa nazaduje. Osnovna šola »Franc Levstik« ima zaprta dva razreda, v drugih razredih je pouk reden, _ . čeprav manjka zaradi bolezni Prva pamorsko-recna ladja precej učencev. Zanimiv je pri- — _ _ _ » mn* 7nln n «* T ndinl V v Novem Sadu mer šole na Ledini. V sredo >. oktobra je bil reden pouk le v dveh razredih, medtem ko je bilo devet oddelkov zaprtih, naslednjega dne pa Je bilo obratno. V devetih razredih je pouk normalno potekal, medtem ko so ga morali v dveh razredih prekiniti. V osnovni šoli na Prulah sta bolni zaradi gripe dve tretjini učencev. En razred je zaprt, v četrtem razredu je v petih dneh manjkalo po 16 otrok, v dveh razredih pa po 10. Na tej šoli opažajo, da gripa polagoma pojenjuje. V šoli na Rudniku je trenutno stanje takole: v dveh razredih manjka 40 Za 10 odstotkov nad planom Dobro pripravljeni na volitve — Pred reorganizacijo gledališča Slovenskega Primorja v Kopru Koper, 10. akt. Na dnevnem redu današnje razširjene seje okrajnega odbora SZDL v Kopru. ki jo je vodil predsednik Albert Jakopič-Kajtimir, je bilo poročilo in razprava o izvajanju polletnega plana in o poteku dosedanjih priprav na bližnje občinske volitve. Poročilo o izpolnjevanju polletnega plana je pokazalo, da se ta plsn v caloti izpolnjuje oziroma celo presega, upoštevajoč dejstvo, da se je v prvem polletju doseženo dobro izpolnjevanje plana obdržalo in še stopnjevalo. Tudi v tretjem četrtletju je že danes upravičeno pričakovanje. da bo letni družbeni plan okraja ob koncu leta v celoti presežem za okrog 10 odst. Te ugotovitve je v razpravi s številkami podprl še načelnik okrajne uprave za dohodke, saj se je ugodn; razvoj proizvodnje in prometa, močno, čeprav ne enakomerno odrazil tudi v dote, kor. ju proračunskih dohodkov in skladov (okraja in vseh devetih občin). Lani junija na primer so bili zaradi nerednega d o tekanj a oziroma slabega izterjevanja dohodkov izdatki okraj a za 27 odst. nad dohodki, iste,ga meseca letos pa je znašala ta razlika le še 15 odst., septembra pa so dohodki za 1.5 odst. presegli izdatke in še je imel okraj ob koncu tega meseca pri Narodni banki dobro imetje. Isto velja za proračune občin v celoti, čeprav trem občinam, in sicer Kopru, Piranu ter Ilirski Bistrici, še ni uspelo za.go-toviti kritja izdatkov z občinskimi dohodki, ki še zaostajajo. Kljub tej zelo ugodni ugoto- vitvi pa je razprava nakazala odločno potrebo po dvigu proizvodnosti in zniževanju materialnih stroškov v gospodarskih organizacijah. Res je namreč, da se ta letošnji ugodni razvoj gospodarstva v okraju ni ustrezno odrazil na tržišču. Prav v materialnih stroških so še velike rezerve in po soglasnem mnenju članov odobra bo treba mobilizirati tako Socialistično zvezo kakor sindikalne organizacije, upravne odbora in delavske svete za zniževanje teh stroškov. Kar se tiče priprav na občinske volitve je tovariš Kajtimir poudaril samostojnost, ki so jo pri tem obsežnem poslu tokrat pokazali občinski odbori SZDL. Z veliko vnetno so v lastni pristojnosti organizirali množične sestanke in skupno z organi oblasti zbore volivcev, ki so — razen v redikih primerih — povsod zelo dobro uspeli. V kratkih dneh. ki nas še logijo do volitev, bodo priredili več zborovanj, d02539 552379 034169 1579.99 200 10.200 40.200 60.200 60.200 80.200 100.200 100.200 2.000 60.000 IGO.000 100.000 200 600 40.200 100.200 100.200 1.000 2.000 2.000 11.000 10.000 20.000 100.000 100.000 100.000 100.000 101.000 Skupno 156018 dobitkov in 5 premij v skupni vrednosti 80.400.Ma dinarjev Izplačevanje dobitkov saimo P* uradni žrobni listi. Prihodnja Srebanj e bo 3*1 dktobra v Bitoij*. St. 239 — 11. OKTOBRA 1957 / SLOVENSKI POBOCET1LEC f eti. 1 Novi vidiki Posledice, ki jih je izstrelitev sovjetskega satelita povzročil a v miselnosti ljudi, posebno političnih in vojaških krogov na. Zahodu, so zelo zanimive. Predvsem je zanimivo to, da so vsi vnaprej vedeli, da bodo nekatere države v geofizikalnem letu izstrelile umetne satelite. Toda potrebna je bila dejanska izstrelitev satelita, da so se vsi zavedli, kakšne revolucionarne spremembe so nastopile v tehniki in kako majhen napredek je bil doslej dosežen v poganjanjih o razorožitvi. Zato je drugi nauk, ki ga mimo signalov, nenehno pošilja na zemljo njen »sopotnik«, ta, da se zelo mudi. Čas je postal zelo dragocen. Človeštvo se ubada še z vprašanji klasične razorožitve (poleg atomske seveda), ko je Tehnični naoredek dosegel že prag veso^stva. Zato se-v zadnjih dneh množijo glasovi odgovornih državnikov po vkem svetu, ki pozivajo na nujne korake za sklenitev vsaj začetnega sporazuma o razorožitvi, hkrati pa opozarjajo na strašne posledice 20 človeštvo, če ljudje ne bodo znali najnovejših pridobitev nadzorovati in izkoriščati le v miroljubne namene. Ni dvoma, da so se ljudje zdrznili. Obravnava o razorožitvi, ki se je pravkar začela, v političnem odboru Združenih narodov, bo nedvomno potekala v znamenju satelita, v znamenju vodljivih izstrelkov in v znamenju nujnosti, s kc-ero je treba to vprašanje reševati V zvezi s tem se je pojavilo tudi vprašanje o nadzorovanju izstrelkov, vpraša-nie, katerega pomen in nuj-, nost priznavata i Sovjetska zveza i Zahod. Napoved, da bo razorožitev glavno vprašanje letošnjega zasedanja Generalne skupščine OZN, se je torej uresničila bolj. kot so napovedovalci pričakovali. Postaja vedno bolj očitno, da vsaka nova iznajdba zastavlja človeštvu silna moralna in organizacijska vprašanja, na katera bo moralo človeštvo v lastnem interesu čimprej in čimbolj zadovoljivo odgovoriti. Svetovno javno mnenje postaja namreč vedno bolj nestrpno, ker čuti, da je pomanjkanje sporazuma o razorozitvi naivec ja ) levarnost sodobnosti. Upati je. da se bodo odgovorni državniki čimprej lotilisvo-je naloge. Po izjavi pred.sed-nilca Eisenhoiverja sodeč, pa se vendarle ne mudi toliko, da se ne bi ZDA prej posvetovale s svojilni zavezniki o naslednjih korakih. Celo v Veliki Britaniji, ki je uradno nazdravila to Eisenhowerjevo izjavo, se čujejo glasovi, da bo to posvetovanje z zavezniki trajalo predolgo. Treba bo aparat Atlantskega pakta, i-vrnšati za svet ves zamotani preden bodo ZDA lahko odgovorile na sovjetske predloge. To bi le trajalo predolgo. Vsiljuje se hitrejša procedura. Potrebno je več lastne pobude. ker se silno mudi. ZDA lahko svoje zaveznike sproti obvešča jo o napredku pogajanj s Sovjetsko zvezo. Obstaja namreč ripvornost. da bi se s pretvez* konsultacij med zahodnimi znvezvnki pogajali a spet zavlačevala. P rihodn ji meseci bodo morda odlolčilni za usodo človeštva, ker bodo pokazali, ali so od-gevorni državniki že postali toliko modri in prilagodljivi, da znajo hoditi vštric s tehničnim napredkom.. Vsaka zamujena priložnost za sporazum. utegne v prihodnosti pomeniti tisto kritično pomanjkanje časa, ki bo odločalo o blaginji ali propadu človeštva. Bip ZDA bodo začele teči Veliki krediti za ameriške umetne satelite — Izstreliti {ih nameravajo 13 — Razočaranje in ostre kritike ob EisenhowerJevi izjavi tako v v/ashingtonu kot v Londonu WASHINGTON, 10. okt. (Reuter). Ameriški konen* Je odobril 110 milijonov dolarjev za izvajanje načrta xa tetedttev umetnih satelitov. V načrtu je izstrelitev 13 umetnih saielitoiv, ki bodo krožili okoli Zemlje na razdaljah od 300 do 2060 fan. Ameriški sateliti bodo devetkrat lažji od sovjetskega. Po sedanjih računih bodo vsi potovali s približno hitrostjo 28*006 lem na uro. Presedruk Eisenhx>w-sr se je davi sestal z državnim svetem za obrambo. Na sestanku so se posvetovali o sovjetskih uspehih na področju medcelinskih izstrelkov, kakor tudi o pospešitvi ameriških prizadevanj za izpopolnitev usmerjevalnih izstrelkov. Izjava predsednika ZDA, da bodo zahodne države skupno nastopile v razgovorih a Sovjetsko zvezo o nadzorstvu 'nad sateliti in usme-rjevacimj Izstrelki. je zadovoljila britanske uradne predstavnike. Napovedovanja States departemesnta. da bi ZDA lahko sprejele ponudbo Hrušeeva za razgovore, so naleteli na negodovanje v Londo- DEM0NSTRRC1JE PROTI SPE1DLU V OSLU Nezaieles gost Komandanta Atlantskega pakta so skrivaj prepeljali v okolico norveškega glavnega mesta Oslo. 10. okt. (AFP) Približ nih ujetnikov je predvčerajšnji komandantu Atlantskega pakta ti so korakali od univerze do p Na enem izmed teh transparen generala Speidela na Norveško To so že druge demonstracije, zakaj norveški demonstranti so hoteli preprečiti generalu Spei-delu izstop iz letala. Ko je letalo pristalo na letališču v Oslu, so demonstranti, misleč, da je med potniki tudi zahodnonem-ški general, s kamenjem napadli skupino oficirjev. Kakor se je zvedelo, so s tem kamenjem zadel; vrhovnega poveljnika severnih sil Atlantskega pakta generala Ugdena in generalnega majorja Coopra, medtem ko generala Speidela v tem letalu ni bilo. Na letališču v Oslu se je zbralo čez 500 ljudi, med njimi tudi skupina študentov, ki je nosila napis »Dol s nacističnim generalom!* Na drugem transparentu je bilo napisano v nemščini: »Oprostili smo nemškemu narodu, ne pa Hitlerjevim generalom!* Naknadno so sporočili, da je general Speidel popoldne prispel na Norveško, vendar je njegovo letalo pristalo 65 km od Kralj Saud v Libanonu no 2000 študentov in bivših vajin priredilo demonstracije proti generalu Speidelu. Demonstran- arlamenta in nosili transparente, tov je pisalo, da pomeni prihod žalitev žrtev fašizma. Osla. Zaradi nezadovoljstva prebivalstva, Speidela niso nastanili v Oslu. temveč 12 km izven mesta. List »Neue Rheinzeitung«, ki izhaja v Kolnu, piše v zvezi z demonstracijami na Norveškem, da so Skandinavci konservativni in da potrebujejo ve£ časa, da bi se navadili na nove razmere. »Zaradi tega res ni treba, da bi se razburjali,« piše list. List tudi poudarja, da bi moralo ea-hodnonemško ministrstvo za zu* nanje zadeve spoznati, da »od-nošaji s severnimi sosedi ne bi smeli biti zapostavljeni, kakor so bili v zadnjih letih.« nu in Je zaradi ndih ce*lo interveniral britanskfi veleposlanik v WashingtCMiu- Današnji londonski tisk na široko komentar« politične plati prvega umetnega satelita in vč«c»}Snjo Eisenhowerjevo izjavo. Konservativni »Dan.lv Mail« očita Eisenhowerju in DuLlesu. da sta na izstrelitev prvega satelita reagirala samo s politične strani, »V .vsemlrju,« piše last, »človek ni niti Američan »iti Britanec, ampak je Zemljan.« Laburistična »Daiiv Herald« je mnenja, da Je treba odslej vlagati vse napore za iz-boJjaaaid* življenja na Zemlji, ne p* v oborožitveno tekmovanj«. AmeriSki tisk je nekoliko ostrejSa v ocenah. Eusenhower-jevtt izjan/e. List »^iVajsh^ngt*>n Post« piše, da Bisenhjow«r na naplaviti ničesar, da b4 odstiranji vtifl brezbrižnosti ameriške uprave niti da bi odstranil negativne tjsihološke posledice v ZDA »Ce natm ugaja a>li ne, naga država sodeluje v tekmi in bolj« bi bilo, če bi tudi mi zai-6e0i teči,« piš« »Wash!ington Poet«. Tudd Hst »New Yorjk Herald Tribune« Je nezadovoljen in zaključuje svojo kritiko Eisenho-werjeve izjave takole: »Pričakovali smo od Eisenhowerja. da bo na tiskovni konferenci pokazal voditeljske kakovosti, tega pa ni bilo.« Francoska udeležba na proslavi v Moskvi Pariš, 10. okt. (Tanjug). Generalni sekretar KPF Maurice Thorez bo vodil delegacijo francoskih komunistov, ki bo te dni odpotovala v Moskvo na proslavo 40-letniioe oktobrske revolucije. V delegaciji so še Jaequea Dnclos, Raymond G-ujnot, Jeannette Vermeersch, Georges Co0Biot. mm r H mm |WarSa» Zukov je obiskal grobnico padlih osvoboditeljev Beograda in nanjo položil venee. LETNA KONFERENCA BRITANSKIH KONSERVATIVCEV Državljani na] potrpe Iz Brightona so poslali poziv državljanom, noj prenašajo težave, češ da morajo vsi prispevati k vladnim naporom -— Laburisti napovedujejo, da poziv ne bo imel uspeha Brightoa, 10. okt. (Tanjug) Na svoji letni konferenci, ki se |e danes začela v Briffhtpnu, je konservativna stranka zahtevala od britanske vlade, naj ukrene vse potrebno, med tem tudi zmanjšanje vladnih stroškov in učinkovitejše delovanje nacionaliziranih industrij, za staMIizacijo življenjskih stroškov, omejitev inflacije in zaščito funta. Glede teh vprašanj so sprejeli eno izmed najbolj zmernih les oluoij, u mo bile predlagane. Glavni govornik je bil finančni minister Thorneycroft, ki je stranko pozval, naj podpira vladne načrte. Poudaril je. da draginja prizadene prav vse ljudi in da morasjo zato vsi prispevati, da bi jo odstranili. Thornejrcroft je pripomnil, da ne gre podcenjevati te naloge. Poziv državljanom, naj prenašajo težave, ocenjujejo tu kot namig, da je konservativna vlada pripravljena v bližnji prihodnosti objaviti težave, v katerih je trenutno, da bi na ta način dobila simpatije in podporo bodočih volivcev. V laburističnih krogih napovedujejo. da poiziv ne bo imel mnogo uspeha. V razpTavi o resoluciji je sodelovalo več govornikov, ki so zahtevali učinkovite ukrepe, niso pa bili zadovoljni z ukrepi, ki jih britanska vlada izvaja sedaj. Takoj nato je konferenca izglasovala resolucijo, ki zahteva, naj zmanjšajo davke. Danes popoldne je kongres razpravljal o vojaških problemih. Govoril je obrambni minister Sandys, ki je med drugim govoril tudi o vojaških posledicah, ki bi mogle nastati zaradi izstrelitve umetnega satelita. Satelit nadaljnje polet Sovjetski znanstvenik trdi, da ga ni mogoče videti s prostim očesom — Vozni red za 11. oktober — gamstveno opazovanje na Poljskem — Izjava svetovnega znanstvenika Bruna Pcntecorva snn Washlngton, 10. okt. (AP) C metni satelit Se vedno normalno leti okrog Zemlje, in sicer jo obleti v 96 minutah in 1 sekundi. Ameriška radijska postaja v Blessom Pointu je danes ob 13. uri ujela jasne signale na valo vnl dolžini 20 megaciklov. Po poročilih iz Moskve ja jovjeiski astronom Loziruski izjavil, da se moti večina ljudi, ki trdijo. da so videli umetni satelit s prostim očesom. Videli so le raketo, ki mu je dala stranski pospešek in ki je večja od satelita. Satelit je videti s prostim očesom v zelo redkih primerih. Sprejemni center tehnične :=lužbe Tanjuga še vedno spremlja radijske signale sovjetskega satelita. Spremljajo ga že od 5. >'il, č tov Recipročnost London, 10. okt. (Reuter). Predstavnik britanske-ga zunanjega ministrstva je izjavil, ds oblasti niso dale svetniku sovjetskega veleposlaništva v Londonu Alfredu Petrusu Evišu dovoljenja za potovanje v Haro-get v Yorkshiru zato, ker sovjetske oblasti nedar.mo niso dovolile štirim članom britanskega veleposlaništva v Moskvi, da bi obiskali črnomorsko letovišče Soči. Kitajsko-japoiiski odnošaji Pet.rs, it. 'C*-*-*.. taj- ska) Predstavniki kitajskega nacionalnega inštituta za zunanje zadeve ter inštituta za zunanje zadeve in japonske zveze za ponovno vzpostavitev kitaj-sko-j apons-kih od noša jev so danes podpisali skupno izjavo, v kateri zahtevajo, naj Kitajska in Japonska brž ko mogoče obnovita diplomatske od noša j e. V izjavi prav tako zahtevajo krepitev prijateljskih in trgovskih odnosa jev med Kitajsko in ponsko, Bejrut, 10. okt. (AP) KnaQj Saudove Arabije je danes prispel na petdnevni uradni obisk v Libanon. Na letališču ga 3 e sprejel predsednitk Libanona Samun. Lov na čarovnico v Jordanu Aman, 10. okt. (Reuter-). Jordanska vlada je danes sklenila osnovati ministrsko asnikeftno komisijo, ki bo odkrirviala uradnike, ki pripadajo »subverzivnim in prepovedanim političnim organizacijam«. Komisija bo imela tudi pooblastilo, da sme take uradnike taikoj odpustiti iz službe. Zvedelo se je, da je jordanska vlada prepovedala list »Al Sareh« zato, ker je objavil članke zoper ministra za zveze Ašema Džajusija. oktobra dalje. Znani svetovni rnanstvendk prof. Bruno Pontecorvo je 5®ja-da je 4. oktober 1957 za-ek ere medplanetarnih pble-Glede na uspešno izstrelitev prvega umetnega satelita je dejal, da to ne bo samo prispevalo k osvojitvi posameznih planetov, amnak bo prispevalo tudi k reševanju drugih osnovnih problemov znanosti. Agencija TASS j« objavila »vozni red« umetnega satelita »a 11. oktober. £>atelit bo nad Alži-rom jutri ob 00.12, štiri minute kasneje bo nad Dunajem, nad Leningradom Pa bo ob 00.19 uri. Nad Vladivostokom bo ob 00.25, nad Wellingtonom v Novi Zelandiji bo ob 01.00, nad Rio de Janeirom ob 01.32, nad Manchestrom ob 01.54, nad Ulan Batorjem ob 02.09. nad Camber-ro ob 02.36 in nad La Pazom ob 03.11. Ob 07.01 bo nad Bagdadom, nad Londonom ob 08.32, nad Parizom ob 08.33. nad Rimom ob 08.35. nad Madagaskarjem pa ob 08.54. Sekretar poljske znanstvene komisije za mednarodno geofi-zičoo leto prot. Mancsarski je izjavil, da bodo na Poljskem organizirali; znanstveno opazovanje umetnega satelita. Satelit bodo opazovali na Štirih krajih. vendar bodo zadeli z delom konec oktobra ali v začetku novembra in se bodo zanimali le za drugi sovjetski umetni satelit. Prof. Mancsarski je povedal, da bodo opazovanja organizirali na prošnjo sovjetskih znanstvenikov in z njihovo pomočjo. Sovjetsko veleposlaništvo v Kairu' je sporočilo, da bo skupina sovjetskih znanstvenikov delala v egiptovskem observatoriju Heluan. ki ga bodo opremili z najsodobnejšimi astronomskimi instrumenti. Sovjetski znanstveniki bodo v okviru programa mednarodnega geofi-zičnega leta opazovali spremembe na Soncu. Izzivači neredov bodo kaznovani Varšava, 10. okt, (PAP) Sino-Ca so v Varšavi sporočili, da so že sestavljene prve obtožnice zopeir tiste, ki so izzivali nerede. V sporočilu pravijo, da je varšavsko tožilstvo že končalo z delom pri treh obtožnicah zoper udeležence izgredov, do katerih je prišlo zadnje dni v Varšava. Varšavsko tožilstvo pripravlja še nekaj desetin ob-tožniic. ki jih bo še ta teden predložilo sodišču v Varšavi. Kakor je pokazala. dosedanja preiskava je večina aretiranih za svoje izpade že večkrat odgovarjala pred sodiščem- V San Marinu še ni miru Od našega stalnega dopisnika RIM, 11. sept. (Po tel.) Medtem ko so včeraj Raso pisni naslovi napovedali, da bo Sanmarinska kriza rešena sporazumno £e ponoči, so bili bralci danes zjutraj s prav tako velikimi na- slovi obveščeni o novem zapletu, »pohodom na San Marino« ki se lahko konča samo s osamlfen glasnik Mendes-France niti v svoji stranki ne najde razumevanja za tuniški predlog francosko-airiške konference za »okroglo mizo« Pariz, 10. okt. (Tanjug) BivH francoski premier Mendes-France je danes izjavil, da M sklicanje konference predstavnikov Francije, Tunizije, Alžira in Maroka za »okroglo mizo« predstavljalo »eno najboljših poti za rešitev alžirskega spopada«. Ko novi vladi, ustoličeni v Bo-vereto, ni uspelo po politični poti priti v vladno palačo, se je pritisk na malo republiko povečal: carinske terjatve od Italije, je kasirala nova vlada; državne blagajne v San Marinu so ostale prazne in niso mogle izplačati niti uradnikov. Kamioni so pripeljali material in na neka] hektarih, ki so pod jurisdikcijo nove vlade, so začeli graditi barake za »državni aparat«. Prekinjeni so bili telegrafski priključki v sanmarra-ski poštni centrali, italijanska vlada pa je »začasno upokojila« okoli 100 karabinjerjev,_kl so včeraj v novih našitkih že prisegli novi san marin ski vladi. • • V takih okoliščinah je vlada v San Marinu privolila v razgovore za sporazumno rešitev krize: krščanskim demokratom bi bila priznana v parlamentu večina; re-genca in vlada pa naj bi bili sestavljeni iz predstavnikov krščan-sko-demokratske večine, ter socialistične in komunistične opozicije. Razen tega bi dobile_ volilno pravico tudi žene, kar je sta- ra tov zahteva krščanskih demokra- Vlada v Rovereto je spričo materialne moči, na katero se sedaj opira — 94 orožnikov, eks karabinjerjev — odklonila kompromis in zahteva popolno kapitulacijo, kar so v vladni palači v San Marinu zavrnili. Iz Rima sta spričo takega zapleta odpotovala v pomirjevalni misiji poslanca chlaramello (PSDI) in Macrelli (PRI), toda člani nove vlade pravijo, da se z njima nimajo kaj pogovoriti: vlada v San Marinu, da bo dobila ultimat, naj se do jutri ob dvanajstih umakne iz vladne palače. Ce tega ne bo storila, bo »izposojena« žandarmerija izVedla pohod na San Marino. »To vsekakor ni najboljša reSi-tev, toda zaenkrat kaže, da drugačne perspektive ni«, je lakonično, a vseeno zgovorno komentiral vladni »II Popolo«. M. S. SIRSKA NOTA TURČIJI Damask, 10- okt. (A^P) v Damasku so objavili vsebino note, ki jo je včeraj sirska vlada poslala turški vladi kot protest proti koncentracija turških čet na tursko-sirski meji. Sirska vlada opozarja turško na nenavadno koncentracijo njenih čet ob siTski meji, kar je nasprotju z izjavami turških ministrov, da gre samo za vojaško pregrupiranje. ki sodi r*ed V dolgem intervjuju z urednikom pariškega »Expre«sa« 1« voditelj radikalov odločno podprl predlog, ki ga je za. sklicanje take konference te dni pred- VLADNA KRIZA IN STAVKE Pariz, 10. olkt. (Tarajug). Predsednik francoske repuolžke Rene Coty je začel dades nova politična posvetovamja, k©r je tudi drugi mandatar, bivši ministrski predsednik Rene Pleven iz demokratske umije odipo>ra vrnil sinoči ponujeni mu mandat za sestavo nove vlade. Do neuspeha Plevenove misije. ki so ga v Parizu tudi pričakovali, zaradi ostrih nesoglasij med socialisti in desnico, je prišlo zaradi sinočnjega sklepa radikalov, da ne bodo sodeiova-v koalicijski vladi skupaj z ;;ix>pnikii desnice. Gibanje francoskih delavcev za višje plače se je danes nadaljevalo s kraitiko stavko 10.000 delavcev električne in plinske mreže na vsem pariškem področju. V Mairseilleu je stopilo v enodnevno stavko 20.000 ko- li za: viTiarjeiv in 8.000 pristaniških delavcev. V Nantes«, kjer so stavkali, p-red dvema dnetvoma., so danes tovarne spet neme. Na sedežu geneiralne konfederacij e dela v Parizu, kje.r pripravljajo veliko splošno stavko za 17. oktober, trdijo, da danes sodeluj e v stavkah in protestnih zborovanjih za zvišanje platč več kot dva milijona delavcev in uslužbencev. Mladoletniki na) se vrnejo Dunaj, 10. okt. (Tanjug). Avstrijska zunanje ministrstvo je prejelo noto madžarske vlade, ki zahteva vrnitev okrog 12.000 otrok in mladincev, ki so po oktobrskih dogodkih preteklega leta pobegnili iz Madžarske v Avstrijo. Doslej s>e je na Madžarsko vrnilo okrog 1100 pobesi ih mladoletnik«*. lodKl tuniški delegat v OZN. Na vprašanje. 6e je mogoče, da bo iz sedanje politične krize v Franciji, izšla taka vlada, ki bi upoštevala potrebo »osnovnih sprememb v odnošajih s Severno Afriko«, je Mendfes-France odgovoril: »Bojim se. da tega ni mogoče pričakovati. V sedanji krizi se pripravljajo stališča za bodoče kongrese, sklepajo se medsebojni kompromisi, misli se na OZN. ne misli se pa na Alžir in njegovo prebivalstvo. Čeprav je to edini in glavni problem, se o tem ne govori.« Vodstvo radikalne stranke Je danes odklonilo zahtevo Men-des-Francea. da bi radikali sodelovali v novi vladi le pod pogojem. če bi le-ta sprejela predlog tuniškega oredsednika Bur-gibe za sklicanje četverne konference o alžirskem vprašanju. Mendžs-France je v intervjuju »Expressu« izjavil, da bi taka konferenca predstavljala za Francijo edino upanje, da ohrani svoj položaj v Afriki in vzpostavi nove enakopravne odnose med članicami francosko-afrišk« običajne manevre turške vojske. V tej noti piše. da &o se v zadnjem času pomnožila incidenti, ko so turški vojaki streljala. na mirno sirsko prebivalstvo. V noti je tudi poudarjeno, da so celo 'Ugrabili nekatere sirske državljane in jih nasilno odpeljali na turško ozemlje, »kar ni mogoče raztolmačiti ali označiti z drugim kot z dejanjem neupravičene provokacije«. Zamenjavo Izkaznic — mobilizacijska akcifa Budimpešta, 10. okt. (Tanjug) Po sklepu CK mjadžaireike socialistične stranke bodo od srede TELEGRAMI JederaHe.CZa0™veg7 p^seŽ5uk«“ie decem^ra <*<> srede januarja »a- Hnley. Sedež mednarodne astronavtične akademije bo verj etnov irans.- menjali za&asne partijske Član- fortn. Ameriški delegat Stelinger, ki je sef e®“ 'kon- ske izkaznice s stalnimi parrtij- lansirunie metnela satelita, po naloga iz W ashingtoila ni smei n* *■»” _ gresn prebrati svojega referata. skutni knjižicama madžarske STRASBOURG. — Na zasedanja skupščine zahodnoevropske zveze, začelo včeraj, boste .riavni točki ki se je začelo včeraj, Dosia siavni «k»i varnosti in problem usmerjevalnih projektilov. Sknpscim predseduje britanski delegat James Hutchison. ..__.. , « i KIEL. — Danska motorna ladja 124 ton nosilnosti le je včeraj potopila v Baltiškem morju, ker se je v megli zadel« ob zahodnonemsko ladjo z 2265 tonami nosilnosti. Člani posadke so se vsi reSilu ŽENEVA Ameriški ambasador Johnson in ambasador L.K Ritajsue Pin Nan sta imela včeraj 71. sestanek v Ženevi. ..__, AL2IR. — Hndo deževje in nenrja so prizadejala veliko Škodo. Deli mesta so popolnoma pod vodo, nekaj hiš se je porušilo in poškodovalo štiri ljndi. Prekinjen je avtomobilski promet na nekaterih cestah, škode je več deset milijonov frankov. ...... , , TOKIO. Poveljstvo ameriških letalskih sil na Japonskem sporoča. da je tajlun zajel področje, ki leži okrog 40» milj severovzhodno od Tokia. Tajfun piha s hitrostjo nad 12» km na nro. -__________ -.i- ORLANDO. — Ameriški bombnik »b-47« je eksplodiral ▼ zraku v bližini mesta Orlando. Štirje člani posadke so mrtvi. __________ LONDON. — Britanski študenti so povabili okrog Hilitadentov iz Sovjetske zveze, naj v prihodnjih 1« mesecih preživijo po tri tedne v Vehki^Bntaniji. ^ Severnokorejski znnan)i minister Nam II Je sinoči zahtevni, nnj ameriške čete zapustijo ozemlje Jnžne Koreje. . MOSKVA. — V znnanjem ministrstvu ZSSR je bil včeraj dragi sestanek z delegacijo Japonske socialistične stranke, ki je na obisk* v SZ. Razgovarjali so se o mednarodnem položaja m o Japonsko-sovjetsuin od"o*PARIZ. — Med Sovjetsko zrno in Francijo Je bil sklenjen sporaznm o estanovitvi mešane komisije za izboljšanje sodelovanja na kliltnrnem in znanstvenem področju med obema deželama. Program predvideva izmenjavo študentov, gledaliških, filmskih m drugih um^lkov. Predvidena je tudi izmenjava umetniških razstav ter radijskih in tele vizi jekla programov. cialistične delavske stranke. Partijsko glasilo »Nepsabad-szaig« je pozvalo partijska vodstva, naj zamenjavo partijskih legitimacij izkoristijo za analizo dela, mobilizacijo vsakega posameznega člana partije in za organizacijsko okrepitev partije. List opozarja, naj bi nikakor ne skušali zamenjav« partijskih legitiiimiacij spremeniti v revizijo partijskega članstva, za kar ni niti potrebe niti pooblastil partijskega vodstva. Filipinci ne smejo na Japonsko Manila, 10. om. (AP>Filipiinska vlada je sklenila omejiti potovanja Filipincev »a Japonsko s namenom, da s« zmanjša motnost nezaželenih f|ri rliil—ti mr teri^n »o izpostavljeni fflipiMt(| •rojem potov^fc držOTljand nju na 1*1 Z a d, n f a,p u r o č t i « Odgovori N.Hruščeva dopisniku »New York Timesa« o sporazumu za razorožitev, o združitvi Nemčije in dogodkih okoli Sirije MOSKVA, 11. okt. (TASS). »Pravda« in »Izvestija« objavljajo danes intervju Nikite Hruščeva z glavnim diplomatskim dopisnikom »Xew York Timesa« Restoncm. Ko je odgovarjal na vprašanja, je Hruščev poleg drugega dejal: »Mi se zavzemamo za miroljubno koeksistenco ne zaradi tega, ker smo slabi ali ker se bojimo imperialistov'. marveč zato, ker bi nova vojna z modernimi »smrtonosnimi vrstami orožja povzročila smrt mnogih milijonov ljudi«. Govoreč o najnovejših uspehih na področju projektilske tehnike, je Hruščev dejal: -Sedaj razpolagamo v Sovjetski zvezi z vsemi potrebnimi projektili, s takimi za velike daljave, s projektili srednjega in kratkega dometa. Bili smo sposobni izstreliti umetni satelit zaradi tega, ker smo imeli projektile, s pomočjo katerih smo izvršili to izstrelitev. Mislim na balistični projektil. ZDA ne razpolagajo z medcelinskim balističnim projektilom, ker bi sicer lahko izstrelile svoj umetni satelit.« PRIPRAVLJEN! SMO PODPISATI SPORAZUM, KI . .. »Ce ZDA nimajo takega projektila danes, ga bodo imele zaradi tega, ker se znanost neprestano razvija. Tudi to je neka vrsta tekmovanja, čeprav ga mi ne želimo; želimo pa miroljubne odnose namesto kopičenja sredstev za uničevanja.« Ko se je dotaknil problema razorožitve, je Hruščev dejal: »Mi smo pripravljeni vsak čas s predsednikom Eisenhotverjcm podpisati sporazum, ki bi bil v korist svetovnega miru. Toda ZDA niso voljne postopati tako. ZDA postavljajo pogoje, ki so za Sovjetsko zvezo nesprejemljivi.« Hruščev je dodal, da bi ta sporazum moral biti takšen, da zaradi njega ne bi trpela politične škode nobena stran. Govoreč o perspektivah razvoja Sovjetske zvrnze, je Niki!n Hruščev izjavil, da bo Sovjetski zvezi v mirnih pogojih zaradi različnega tempa razvoja v obeh državah potrebno manj kot 40 let. da prehiti ZDA in jih pust! daleč za seboj na področju industrijske in kmetijske proizvodnje na prebivalca, če bodo šle ZDA še naprej po kapitalistični poti. Na vprašanje v zvezi z združitvijo Nemčije in možnostih pojave novega Hitlerja v Nemčiji, ki bi izstopil s pozivom, da se združitev doseže s silo, je Hruščev odgovoril, da so v Zahodni Nemčiji že danes zelo aktivni bivši hitlerjevski generali in drugi politiki. »Toda, je nadaljeval, danes so drugačni časi: Adenauer ne zmore delovati v takih razmerah, v kakršnih je Hitler, ker je tretjina Nemčije socialistična država.« OPOZORILO TURČ »Ne moremo prezreti dejstva, da je svet v poslednjem času zopet ogrožen od nove vojne. Imamo v mislih kampanjo provokacij in groženj, izsiljevanj in ■zastraševanja proti neodvisni državi — republiki Siriji. Sedaj je pozornost imperialistov u-smerjena na Turčijo, da bi ona storila agresivni napad na Sirijo. Turčija je nakopičila svoje čete ob sirski meji in nadaljuje s temi koncentracijami. Če bi Turčija začela vojno akcijo proti Siriji — je dejal Hruščev —- bo to imelo zelo resne posledice zlasti za Turčijo. Iz tega vrela bi se lahko razvnel velik vojni požar.« Mi, je zatrdil Hruščev, delamo s svoje strani vse, da dogodki ne bi pripeljali do vojne. Ne moremo biti pasivni, ker je Srednji vzhod v neposredni bližini ZSSR in ker je Turčija naš sosed in ima z nami skupno mejo na širokem območju. Želeli bi odvrniti turško vlado od tveganih avanturističnih podvigov, ki bi jo lahko vrgli v vojni spopad, iz katerega se bo Turčija težko izvlekla.« Hruščev je potem nadaljeval, da ZSSR nima v nobenem področju zemeljske krogle nikakršnih posebnih interesov. »Mi takih interesov nimamo, niti v Egiptu, niti v Siriji, niti v arabskih državah sploh, in mi od njih ničesar ne potrebujemo. Danes se ruši kolonialni sistem, je izjavil Hruščev Resto-nu. Vladajoči krogi ZDA poskušajo zaustaviti ta proces. Toda Bagdad, iO okt (Reuter) pred-•ednik iraške vlade je nocoj izjavil, da bo v kratkem obiskal Kairo, kjer se bo sestal s predsednikom Naserjem in drugimi voditelji. Pričakujejo, £a bo do tega obiska priilo prhio4Utji teden. Tudi za sparazum Na zasedanju skupščine zahodnoevropske zveze poudarjajo, da mera biti sporazumno razorožitvi smer politike zahodnih držav Strasbourg, 10. akt. (AFP). — Zasedanje skupščine zahodnoevropske zveze je v znamenju prvega umetnega satelita. Predsednik skupščine je poudaril, da izstrelitev satelita kaže. da imajo njegovi izumitelji »več genialnosti, prodornosti in upornosti kot se je mislilo«. Eisenhower se je opravičil Washington, 10. okt. (AFP). — Predsednik ZDA Eisenhotver se je danes osebno opravičil finančnemu ministru nove neodvisne afriške države Ghane Gbedema-hu, kateremu so pred kratkim v neki restavraciji prepovedali kositi zaradi tega, ker je pač črne polti. Eisenhovver je pova-bil ministra Gbedemaha v Belo hišo na zajtrk, kjer se mu je zaradi incidenta opravičil v svojem imenu in v imenu ameriške vlade. Pri zajtrku je bil tudi predsednik ZDA Nixon. ZDA se ne želijo vojskovati s svojimi rokami — to bi bilo preveč očividno vmešavanje. Zaradi tega želijo izkoristiti druge države. Ustvarjamo pogoje, je dejal Hruščev — pod katerimi bi omogočili ljudem, da zares mirno spijo. Da bi to dosegli, je potrebno samo eno — priznati tisto, kar zgodovinsko obstoja: priznati, da obstoja ZSSR kot socialistična država, da obstoja kot socialistična država Kitajska, priznati obstoj drugih socialističnih držav. Treba je priznati, da se te države razvijajo v skladu z voljo in željami svojih narodov in se ne vmešavati v njihove notranje zadeve. Mi s svoje strani izhajamo iz pogojev dejanskega obstoja kapitali-stičnihdržav, kot so ZDA, Anglija, Francija in druge in pa .od tega, da je vprašanje družbenega sistema teh držav notranja zadeva njihovih narodov.« ZDA zavračajo izjavo Hruščeva o Turčiji Washington, 10. okt. (Reuter). ZDA so označile nocoj odgovor prvega sekretarja CK KP SZ Hruščeva. da Združene države vlečejo Turčijo v vojno proti Siriji, kot trditev, ki nima osnove. Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo ostro formulirano izjavo, v kateri zavrača trditev Hruščeva kot »popolnoma neutemeljene«. Vida Tomšič med volivci »S sedanjimi volitvami v občinske in okrajne ljudske odbore zaključujemo važno stopnjo graditve ljudske samouprave. V tej samoupravi so stanovanjske skupnosti in potrošniški sveti na začetku razvoja,« je dejala na volilnem zborovanju v Polju pri Ljubljani sinoči zvečer zvezni ljudski poslanec tovarišica Vida Tomšičeva. Volilnega zboro'/anja v Polju se je udeležilo nad 300 volivcev. Tovarišica Tomšičeva je velik del svojega govora posvetila vlogi, ki jo bodo imele komune na področju razvijanja gospodarstva in skrbi za življenjsko raven, pri čemer je zlasti omenila gradnjo stanovanj in kmetijsko proizvodnjo. Del svojega govora je posvetila tudi nalogam novih, stanovanjskih skupnosti. Pravtako se je dlje časa zadržala pri tekočih mednarodnih vprašanjih. S. Nič več pistnih odtisov tVashington, 10. okt. (Reuter). Ameriko zunanje ministrstvo je sporočilo, da razen redkih izjem ukinejo jemati prstne odtise tujim državljanom, ki ne j -ihajajo v ZDA zaradi stalne nastanitve in ne ostajajo v državi več kot leto dni. Od inozemskih priseljencev pa bodo te odtise še vedno zahtevali. Sporočilo dodaja, da bo ta ukrep stopil v veljavo v začetku prihodnjega tedna in da so ga izdali »zaradi težav, ki jih ta postopek povzroča ter zaradi tega, ker so nekatere države izjjzile obžalovanje, da njihovi dAjrljani ne morejo obiskati Z4ru£enih držav Amerike«. ■ • :■<: maš Pri novih centralnih skladiščih :ia Šmartinski cesti so pred dnevi zaorali nova ledino. Začeli so z gradnjo novega skladiščnega objekta, ki bo nadomestil izgubljen skladiščni prostor ob Titovi cesti, katerega bodo v prihodnjem letu podrli zaradi gradnje podvoza. — Skromni svečanosti ob začetku te nove gradnje so prisostvovali mnogi delavci in predstavniki gospodarskega življenja v Ljubljani i?BE nacr 0b zborih volivcev-proizvafalcav v unečkih področjih šentviške okolne V šentviški občini se ukvarja s kmetijstvom nad 22 odst. prebivalstva. Vse kmetijske površine pa bo treba v prihodnje prilagoditi potrebam trga, to se pravi gojiti tiste kulture, ki jih trg najbolj nujno potre- Gromikovi predlogi In pogofi NEW TORK, 10. okt. (Reuter). Sef sovjetske delegacije na zasedanju Generalne skupštine OZN, zunanji minister Gromiko, je na popoldanski seji političnega odbora med razpravo izjavil, da je stališče zahodnih držav, zlasti ZDA, »onemogočilo sporazum o razorožitvi in da sedanji predlogi zahodnih držav, kakor tudi tisti, ki so- jih predložili v Londonu, v nobenem primeru ne morejo služiti kot osnova za sporazum.« začetnih korakih Holandski predstavnik je na današnji seji poročal o položaju evropske varnosti. Ko je govoril v imenu komisije za vprašanja obrambe in oborožitve, je poleg drugega dejal, da vojna nadmoč Zahoda, o kateri je bila javnost doslej preveč zaverovana, ne obstoji več, odkar so sporočili izstrelitev medcelinske balistične rakete in prvega umetnega satelita. Govornik je bil mnenja, da so skupne sile uničevanja sedaj • izenačene. Pod tem: pogoji je mednarodni sporazum o razorožitvi edini izhod, ki zagotavlja solidne temelje miru. Kot vodilno nalogo politike zahodnih držav je omenil vztrajanje za dosego sporazuma o razorožitvi. Pariz, 10 okt. (Reuter). Moskovsko veliko gledališče bo gostovalo prihodnje leto v Parizu, pariška opera pa bo obiskala Moskvo. Gromiko je poudaril nekatere ukrepe, med katerimi zlasti: takojšnjo ukinitev poskusov z atomskim in hidrogenskim orožjem vsaj za dve do tri leta, obvezo držav, da ne bodo uporabljale atomskega in hidrogen-skega orožja in sklenitev vsaj začasnega sporazuma o tem za pet let, ko bi ponovno proučili to vprašanje, zmanjšanje oboroženih sil SZ, ZDA, Velike Britanije in Francije, ki so na ozemlju Nemčije za eno tretjino. kakor tudi zmanjšanje oboroženih sil teh držav, ki so na ozemlju članic Atlantskega pakta in Varšavskega sporazuma. Poleg tega je Andrej Gromiko predložil, naj bi proučili ukinitev vojnih baz na tujih ozemljih V in možnost sporazuma o tem, katere baze je treba predvsem odpraviti že v prvem obdobju razorožitvenih ukrepov. Zavzel se je tudi za sklenitev sporazuma, po katerem države, ki imajo nuklearno orožje, ne bi smele razporejati vojaških enot, oboroženih z atomskim in hidrogenskim orožjem izven svojih državnih meja. Zunanji minister Sovjetske zveze je predložil tudi sporazum o preprečevanju nenadnih napadov ene države na drugo in to poleg spo- Stora prošnja na nov naslov New York, 10. okt. (AFP). Enajst zahodnih držav, med njimi ZDA, Velika Britanija in Francija, so predložile posebnemu političnemu odboru Generalne skupščine načrt resolucije, v kateri zahtevajo sprejem Južne Koreje in Južnega Vietnama v Združene narode. Resolucija izraža obžalovanje, ker že Varnostni svet zaradi veta ZSSR ni priporočil sprejema teh držav v OZN. razuma o začetnih korakih pri razorožitvi in ustanavljanju skupnih kontrolnih baz. Ko je govoril o zračnem nadzorstvu, je Gromiko dejal, da je fotografiranje iz zraka »neko- ristno kot sredstvo kontrole ra-zoroževanja«. Apeliral je, naj bi končali s položajem, v katerem »proučuje vprašanje razorožitve telo, katerega štirje člani od petih pripadajo Severnoatlantskemu paktu, ki ni zainteresiran za razorožitev«. Po njegovih besedah bi bila prva naloga vključiti v razorožitvene razgovore države, ki vodijo miroljubno politiko in bi lahko mnogo prispevale k sporazumu o razorožitve. buje. In prav o tem so največ razpravljali na minulih zborih volivcev-proizvajalcev v kmečkih področjih občine. Občinski ljudski odbor je posvetil kmetijstvu precej pozornosti v okviru svojih možnosti, same kmetijske zadruge pa so doslej premalo storile za napredek kmetijstva. Ukvarjale so se bolj s trgovino. Zaradi tega je prav, da so se na zborih pomenili o perspektivnem planu kmetijstva. O tem je že tud.i razpravljal občinski ljudski odbor. Doslej se je pokazalo. da v občini zelo dobro uspeva krompir, saj je pridelek vedno večji in je že presegel 16.800 kg na hektar. Zelo nizek pa je hektarski donos žitaric. 1100 kg na hektar je kar precej pod povprečjem v Sloveniji Zelo lep in viden napredek pa kaže tudi živinoreja in v prihodnje bo treba stremeti pred- vsem za povečanjem mlečnosti s pridelovanjem raznih krmskm rastlin. Iz tega je razvidno, da bo moral upoštevati bodoči perspektivni plan kmetijstva predvsem pridelovanje krompirja in gojitev živine. Na zborih pa so razpravljali tudi o arondaciji površin. Te se bo mora! novi občinski ljudski odbor hitro lotiti in jo uspešno rešiti, kajti z arondacijo bod-o združili manjše površine in z intenzivnim obdelovanjem dosegli večji donos. Razpravljali so tudi o gojitvi industrijskih rastlin, zlasti konoplje in lanu. Pri tem bi morale kmetijske zadruge sodelovati z našo tovrstno industrijo, ki naj bi take pridelke odkupovala Razpravljali so tudi o marsičem drugem. Morda ja bila prav zaradi tega tudi razprava o izbiri kandidatov dokaj živahna. —r Burgiba opozarja Proizvodnja električne energije v letošnjem septembru Tunis, 10. okt. (AFP). Predsednik tuniške republike Habib Burgiba je govoril po radiu o incidenth na tuniško-francoski meji. Dejal je, da na tuniško ozemlje stalno vpadajo francoski vojaki, ki odvažajo tuniške državljane, za katerimi izginja v Alžiru vsaka sled. Francoske oblasti pa objavljajo, da o tem ničesar ne vedo. »To je nevaren položaj in mi ne bomo stalno molčali«, je dejal Burgiba. Predsednik je dodal, da so opazili enake incidente tudi na mejah Libije in Maroka. »Bojimo se, da bi taki incidenti lahko izzvali reakcijo, katere ne bi bilo mo- Gcspodcrski razgovori s ČSS Beograd, 10. okt. (Tanjug). — Gospodarski razgovori med Jugoslavijo in CSR se bodo začeli, kakor se je zvedelo, 23. oktobra v Pragi. Jugoslovansko delegacijo bo na teh razgovorih vodil podpredsednik komiteja za zunanjo trgovino Ivica Gretič. Gospodarski razgovori delegacij Jugoslavije in ČSR bodo veljali blagovni izmenjavi, pa tudi drugim gospodarskim vprašanjem. Peking, 10 okt. Kakor Javlja agencija Nova Kitajska, je bilo ). oktobra končano tretje plenarno zasedtnje CK KP Kitajske. goče nadzorovati in ki bi nas lahko zopet vrgla v spore, ki so bili značilni za froncosko-tuni-ške odnose v obdobju 1952 do 1954.« ŠPORT V Bukarešti: dobro Bukarešta, 10. okt. (Tanjug) V -II. kolu mladinskega turnirja v -.vaterpolu so bili doseženi sledeči •ezultati: Romunija : Nizozemska 6:2 (2:0) Madžarska : Poljska 10:2 (7:1) Jugoslavija : Vzhodna Nemčija 8:3 (4:2) V prvi minuti Je Stanišič zago-•.ovii naši ekipi vodstvo 1:0, v četrti minuti je Žagar poveča! vodstvo na 2:0. Nemci so zmanjšali rezultat na 2:1. V šesti minuti je Stanišič povečal razliko na 3:1, Asič pa v osmi minuti na 4:1. Zaradi favla so izključili Žagarja in Nemci so igrali z enim igralcem več ter zmanjšali rezultat na 4:2 v deveti minuti. Tako se je končal prvi polčas. V prvi minuti drugega polčasa ,e Nonkovič povečal razliko na 5:2. Isto je ponovil v tretji minuti: v četrti minuti mu je sledil Asič, takoj zatem pa so Nemci v protinapadu zmanjšali razliko na 7:3. V zadnji minuti, ko je bil. izključen iz igre Schneider, je Nonkovič dosegel končni rezultat 8:3. Stanje na tabeli po III. kolu: Jugoslavija 19:9 (5), Romunija 19:10 (o). Madžarska 15:6 (4), Nizozemska 8:11 (2). Vzhodna Nemčija »:18 (2), Poljska 5:21 (0). Jutri je prost dan. V soboto igra-o IV. kolo in se srečajo: Nizozem-ska-Nemčija, Poljska-Romuni.ia, Jugoslavija-Madžarska. V nedeljo bo poslednje kolo. v katerem bo grala naša ekipa z Nizozemsko Ljubljana, 10. oktobra. Proizvodnja električne energije javnih elektrarn Slovenije v septembru t. 1. je znašala 165,2 milijonov k\Vh nasproti 146,7 milijonov k\Vh v septembru lanskega leta, kar pomeni 12*/« več. Bila pa je manj ša kot v avgustu t. 1., ko Je zna šala 182,2 milijonov kWh. Vzrok ie v glavnem slabše vodno stanje Od proizvodnje v septembru t. 1 odpade na hidroenergijo 115,2 milijonov kWh nasproti 99,2 milijonov kVVh v Istem mesecu lani, na termoenergi jo pa 49.8 milijonov kWh nasproti 47,7 milijonov kVVh v istem mesecu lanskega leta Največ energije so dale elektrarne na Dravi, in to 91,1 milijonov kWb (lani 78,0 milijonov kwh), elektrarne aa Soči so dale 10.5 (12,4) in na Savi 13,7 (9.6) mi- lijonov kWh. Od termoelektrarn je dala največ električne energije TE Šoštanj (33.9), sledi TE Trbovlje (9.4), Brestanica (5,1) in Velenje (1.3 milijonov kwh). V prvih devetih mesecih letoš- Pomurje Občinska gasilska -veza Petrove) - Šalovci šteje 20 društev z okrog 640 člani. V zadnjih dveh letih ie ta zveza pokazala izredno razveseljive uspehe. Štiri društva so si zgradila domove in sicer v Boreči, Martinju, Peskovcih in Nerad-novcih. Sedaj gradijo gasilske domove še v Studencah in Gornjih Petrovcih. Z novimi domovi je tem društvom omogočena široka kulturno - prosvetna dejavnost z raznimi predavanji, tečaji, prireditvami in podobnim. B z. OLIVHRA CORV/OOD^ RI&V: M,MU€X£R 85 Za Kazana pa ]e prišla ara maščevanja! Poplačat je bot«! vse krivice, ki so mu jih prizadeli ljudje, ir dvakrat poplačati bolečino, ki so jo prizadcIi Sivr Z njc ob strani je popeljal volkove po svežih sledeh Pribl»*aD ■o se gozdičku. Kazan je previdno zaustavil krdelo, potem pa «e je z glasnim lajanjem pognal v napad. 96 Prvič v življenju se Kazan ni bal ljudi, njihovega ognja, biča ii. puške. Toda že so njegovo tolpo zaustavilr dkajoče krogle, ki se jib je tudi sam tako bal. Vendai »e je pognal naprej. Siva mu je neustrašeno sledila in njegov pogum so posneli tudi ostali volkovi Štirinajst se jib je v dolgi rili pognalo proti zanem la ognja 87. Dve zaporedni krogli sta podrli najbližja volkova Kazanu pa je prestregla pot nova ovira. Mož je bil izpregel pse, ki so se sedaj pognali proti napadajočim volkovom. Z divjim srdom in dvakratno močjo se je Kazan spoprijel z njimi, ob njegovi rami pa se je borila tudi Siva Možu je pošlo strelivo in volkovi so se približali njega leta so Javne elektrarne Slovenije proizvedle eno milijardo 533,5 milijonov k\Vh nasproti eni milijardi 199,9 milijonov ktVh v istem razdobju lanskega leta, tako da znaša zvišanje 333,6 milijonov ktVh ali 28 odstotkov. Na hidroenergijo odpade v razdobju januar — september t. 1. ena milijarda 83,G milijonov klVh, Hani 134,7 milijonov kWii), na termo-energijo pa 445,6 milijonov ktVb lani 265.) milijonov UlVh). Ireditev Kanmišks Bistrice Kamniško Bistrico izkorišča krog 25 večjih industrijskih obratov, deset večjih obrtnih obratov in vrsta drugih. Čeprav Je bilo doslej že mnogo storjenega za ureditev njene struge, je kljub temu povzročila veliko škodo z odnašanjem plodnih površin. Na ta način je bilo uničenih več desetin hektarov dobrih zemljišč v okolici Stranj, Nožič, Radomelj, Količevega, Sp. Jarš in nekaterih drugih krajih. Za ureditev struge so že precej prispevali OLO Ljubljane Vodna skupnost. posamezna podjetja in drugi. Tudi letos je bilo storjenega precej in če bo šlo tako naprej, bo v doglednem času struga Kamniške Bistrice urejena. Zal pa nekateri posamezniki ne storijo dovolj in menijo, da je ureditev struge Ie naloga skupnosti Jubilej gasilcev v Gaberju Prostovoljno gasilsko društvo Celje-Gatoerje ja te dni slavilo 45-letnico obstoja in ob tej priložnosti razvilo nov društveni prapor Delo tega društva od ustanovitve do danes je bilo zelo plodno. Na slavnosti so podelili najstarejšim članom, le! so bili še med ustanovitelji, častna priznanja. Za svoje usipešno dejavnost je prejelo društvo tudi visoko gasilsko priznanje druge stopnje od republiške gasilske zveze. Proslavi je sledila velika gasilska vaja, na kateri je nastopilo šestnajst gasilskih enot. Izid žrebanja dobitkov zagrebškega velesejma Na letošnjem zagrebškem jesenskem velesejmu so bile izžrebane naslednje številke vstopnic: 353915 — moški usnjeni kovček; 295002 — sesalec za prah; 4595 — pralni stroj; 378181 — ljudski radijski aparat »RI«; 3S344 — sesalec za prah; 108804 — avtomobil »Zastava 600«; 352500 — šivalni stroj; (41264 — motorno kolo SSU; 172235 - ljudski Tadijski aparat; 311327 — tladilnik .TOB1«; 306467 — motor-10 kolo »Tomos«. Lastniki izžrehanih vstopnic naj se javijo v upravi zagrebškega ve-esejma, kjer bodo lahko dvignili zžrebane dobitke ob predložitvi osebne izkaznice in velesejmske vstopnice, in sicer od 7. oktobra do zaključno 7. decembra 1957. lata. Od 8. decembra 1957 dalje ia-tubijo pravico do dobitkov. Uprava zagrebškega velesejma Izbrali svojo a pravo pot.. PO RAZGOVORU S TAJNIK O M SPLOŠNEGA TELESNO-VZGOJNEGA DRUŠTVA PAR TIZ AN - RUD AR V VELENJU Se pred letom dni so bile razmere v Partizanu, pa tudi pri športnem društvu Rudar v Velenju zeio čudne. Ooe *V>rgani?sc:i■' sta životari’.!, nedejavnost je bila dosti večja od aktivnosti, med obema o reanimacijama ni bilo sodelovanja, name?to tega so se polj uveljavljala nasprotja načeine-ga in še več osebnega znača ja. Visoka ograja, k; je locna obe društvi, je pospešavala ozkost dela; posledica tega pa je bilo mrtvilo na eni in dru gi strani. Vse to je negativno vplivalo na razpoloženje jn pripravljenost mladih ljudi do aktivnega dela Skratka, oo e organizaciji n.st-a imeli v rokah vlogi k: bi ju rnorali od ločno in načrtno uresničevat; or: v z sol i mla r:pgr; ’• o veka Spričo vsega tega ni čudno, da so politične organizacije v Velenju začele razpravljati ln iskati vzroke za takšno stan.1 in sprožile širšo debato o problemih telesne vzgoje in športne dejavnosti. V tej razpravi pa se je rodila »drzna« misei, ki jo je na skupnem občinskem zboru obeh društev OSTRO NAPADEL tudi zastopnik republiške zveze Partizan tov. B. Vendar so šli Velenjčani mimo predsodkov nekaterih ljudi in so ob podpori okrajne zveze Partizan v Celju in predsednika izvršnega odbora republiške zveze Partizana ustanovil: novo organizacijo — splošno telesnovzgojno društvo Partizan — Rudar. S tem so seveda zanikali nekatere točke preživelega statuta organizacije Partizan, kar so jim nekateri očitali, in Sli na svojo. lahko rečemo revolucionarno pot, saj so pod eno streho združili bivše telesnovzgojno društvo Partizan in športno društvo Rudar, združitev so simbolično nakazali tudi v novem nazivu splošne telesno vzgojne organizacije. Vendar pri vsem tem ni šlo za nek formalen akt, temveč predvsem in samo za to, da se z novo organizacijo ustvarijo boljši pogoji za uspešno delo na vseh področiin telesne vzgoje in športa. V združitvi obeh bivših organizacij so videli začetek enotnega Izvajanja širokega programa telesne vzgoje »n športa, v tem pa so ^i tudi zagotovili osnovo ZA ZANIMIVO , PESTRO m zato množično delo. Vse te zamisli in vsi načrti so pri poznejšem delu potrdili pravilnost poti, ki so jo ubrali v rudarskem Velenju. Novo splošno telesnovzgojno društvo Partizan-Rudar v Velenju je začelo z novim življenjem. Večjo aktivnost so potrdili že na prvem festivalu telesne kulture v Ljubljani, kjer je sodelovalo kar 34!) pripadnikov velenjskega društva. Novo življenje pa je prišlo do veljave tudi pri notranjem društvenem delu. N’e samo, da ni bilo več prejšnjih nasprotij, Ln da so okoli ene organizacije združili vse športne in telesnovzgojne delavce. nova pot se je začela jasno kazati tudi v aktivnosti mladih ljudi v nogometu, rokometu, košarki. odbojki, atletiki, namiznem tenisu, smučanju, splosni vadbi itd. V vseh teh panogah se že zdaj aktivno udejstvuje okoli 600 ljudi, predvsem mladine! Pravijo pa, da bodo število svojih članov v zimskih mesecih povečali na najmanj 1.000. Skoraj neverjetno se sliši, da Je zanimanje za SPLOŠNO VADBO ZELO NARASLO in da se ie že doslej prijavilo nad 400 članov za njeno redno obiskovanje v zimskih mesecih. Ce bi imeli telovadnico; zdaj v te namene uporabljajo dvorano zadružnega doma; bi obvozno obiskovanje splošnih vadbenih ur za vse svoje člane uveljavili že z na-stonom zime. Tako pa bodo s popolnim uresničenjem tega načrta počakali do prihodnjega leta. ko bodo imeli pod streho novo telovadnico ki jo bedo zgradili velenjski prostovoljci. Razen te nevšečnosti pa jim nri novem društvu navzlic vsemu še vedno pri-manjkuie športnih delavcev in vodnikov za posamezne panoge. V načrtu za letošni^ leto imajo tudi ureditev drsališča. Le-tega bodo vzdrževali na zgornjem malem jezeru, ali pa na igrišču za mali rokomet. M. B. 11 11 Beograd, in. okt. V srerlo ob 17. uri Je člane prirediteljskega oflbora tega prvenstva sprejel podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič. Pri sprejemu so bili prisotni tudi sekretar izvršnega sveta Ve ljko Zekovič, clrz--—>1 podsekretar za notranje posle Svetislav Stefanovič ter r flnik SZ.J .Miljan Neoričič. Ta dan je bilo na sporedu tekmovanje v streljanju s precizno malokalibrsko puško za angleški Spoštujmo pravice drugih! m m m e Nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da mora vsakdo v življenju izpolnjevati svoje dolžnosti in hkrati spoštovati nasploh pravice drugih ljudi. V vseh primerih zasebnega življenja se ravnamo po tem načelu, ko pa pridemo na cesto, pa na mah pozabimo, da se je treba tudi na tem javnem prostoru vesti tako, ker jc pač v službi nas vseh. Ce vozilo iz kakršnegakoli vzroka nenadoma zapelje n. pr. na pločnik ali pa se znajde tik ob robu odrejenega prostora za pešce, tedaj bomo zagnali strašanski krik in vik na račun voznika; ie-ta pa nikoli, kadar pešca doleti nesreča na cesti, ne bo deležen — vsaj ne tako —- strupenih očitkov. Da, kako čudno smo vzgojeni! Večina pešcev živi v zmotnem prepričanju. da so — kakor pravimo — vse ceste in pločniki njihovi in da morajo zategadelj vsi ostali uporabniki priznavati samo njihove pravice. Zakaj? Hitrost človekove peš hoje je spričo dandanašnje motorizacije že tako neznatna, da jo lahko primerjamo samo še s polževo. V takem, komaj omembe vrednem tempu lahko človek grede lagodno razmišlja o čemerkoli, pri čemer nogi premika kar čisto podzavestno. Nemoteno se toiej lahko ukvarja z vsemi mislimi, ki ga tedaj obhajajo, in seveda tudi takrat, ko meni nič tebi nič nenadoma plane s pločnika proti ccsti. Nič ne pomisli, da z naslednjim Korakom že stopa na »tuje« področje, na katerem imajo prvo pravico drugačni — hitrejši ljudje. In če, denimo, v tistem trenutku 3 m m m m m m m © m m m m m m s VIDIŠ , VSAVC S! "POIŠČE "PROSTCR-, lOER. se MU Z.TM VDA MU N EiO! ) OD^OVAUJ švigne tik mimo njega — raztresenega — motorist, lahko sliši izza sebe ploho vseh mogočih žaljivk zato, ker ga ni pravočasno opozoril, ko je hodil še po pločniku! Tako torej, voznik naj bi še mislil namesto njega in ugibal, kaj mu vse utegne priti na um. Druga peščeva slaba lastnost je. da ne zna presojati hitrosti bližajočega se vozila, saj vsak meni, da se mu lahko skoraj zmeraj še pravočasno umakne na varno. Z drugimi besedami: vse preveč precenjujejo hitrost peš hoje v primeri s hitrostjo motornega vozila. Boleča statistika izkazuje 40 ■* vseh nesreč po krivdi pešcev, ki nenadoma zahajajo na cesto, oziroma previsoko ocenjujejo lastno hitrost. Preostali, pretežen odstotek nezgod, pa g-re na račun medsebojnega zanašanja. Z e zadnjič smo omenil:, da je motorizirani človek optimist vse dotlej, dokler ne opazi (žal je tedaj večkrat že prepozno) pred seboj »otipljive« ovire. V dobri veri živi torej tudi v primeru, ko že od daieč opozori pešca in vozi proti njemu z nezmanjšano hitrostjo, ker je prepričan, da ga je tako opazil In se mu bo zanesljivo umaknil Pešec pa spet misli in računa po svoje, vendar ne pride nikomur na misel, da tvegata in vabita zlo Vi sebi obadva . Mar ni to neke vrste špekulacija? Kadarkoli ste se l množico ljudi spuščali po stopnicah recimo — proti izhodu, ste .-;e že vnaprej sprijaznili z mislijo, da boste z ostalimi vred tistih nekaj minut stopicali počasi, nikakor pa vas ni obšla želja, da bi se spustili navzdol n pr. kar po stopniščni ograji Tako početje bi bilo tvegano, povrh pa bi bili še v posmeh mimoidočim. Trav tako ne boste brez dovoljenja silili v sosedovo stanovanje. Podobni zakoni veljajo kajpak tudi na naših cestah, le da jih neradi upoštevamo, pa čeprav gre za ceno življenja. Zakaj ne bi prečkali ceste samo po odrejenih — zaznamovanih mestih, ne pa da švigate s pločnika na cesto in nazaj, ne da bi se poprej vsaj prepričali, kaj se dogaja v prostoru, ki ni naš! V inozemstvu, kjer je gostota prometa neprimerno večja, se pešci že podzavestno podrejajo taki disciplini. Zato je tudi račun prometnih organov čisto preprost: motoriziranega voznika zadene krivda samo tedaj, kadar je nesreča v zaznamovanem prostoru za prehod pešcev! Razumljivo je. da se slednji kretajo samo v svojem življenjskem prostoru, medtem ko se pri nas še zmeraj uveljavlja grda. predvsem pa škodljiva navada: vse je za vsakogar. Kar poglejte pred »N A MA«, kako so v večernih urah zasedeni pločniki, tako da se mimoidoči le s težavo prebijajo skozi gost kordon glavnem študentov L,e-ti razen sebe ne spoštujejo nikogar! Vidite, naša prometna vzgoja je še zelo pomanjkljiva Vsi taki in podobni pojavi škodujejo medsebojnim odnosom pešcev in voznikov Se tako lepe besede niti drugi ukrepi ne bodo prav zalegli dokler bomo tako malo cenili pravice in fiolžnosti enih in drugih! Prihodnji petek se bo tov. H:n-ko Kapun lotil vprašanja prevoza potnikov v avtobusih in trolejbusih. m m m m m m m m m m m © m n* © m m m m m © m m m m # a m m © # m m TEKMOVANJE POŠTARJEV V HITRI HOJI K a Bledu je v sredo tekmovalo v hitri hoji na 15 km dolgi progi 25 poštarjev iz vse države. Prvo mesto je zasede! Jevkovič iz Čačka s časom 1:31:43 naslednja dva Da sta bila iz Zagreba in Beograda Med Slovenci se j? plasiral na peto mesto Franc Zorec iz Ptuja. Prva šestorica bo prihodnje leto tekmovala na taki mednarodni tekmi v Belgiji. ZADNJI SPOPADI POD ZVEZNIMI KOŠI iympia ali Ljubljana? Zadnja prvenstvena košarkarska tekma sezone med domačima iekmecesr.a Ljubljano in novim državnim prvakom 0iysrsoijQ bo jutri ob 19.30 na stadionu v šiški. Zaradi velikega zanimanja občinstva so prirediieiji pripravili tribuno tudi na drugi strani igrišča. VsfocRice lahko kupite v predprodaj? pr? Putniku. Avtobusi bodo vozili o> z Ajdovščine. mach med ženskami Prvo mesto n zlato kolajno je osvojila Lo-mova (SZ), ki je dosegla 589 krosov Med Jugoslovankami sta bili najboljši Radivojevičeva (535) ter Dozetova (532). ki sta prejeli srebrni kolajni. Med mladinci je bil v enaki konkurenci najboljši Rus Sapu-nov s 594 krogi, pa tudi na naslednji dve mesti sta prišla dva člana ekipe SZ. medtem ko je bil naiboliši Jugoslovan Bašič s 590 krogi šesti. Devet strelcev je prejelo srebrne kolajne. Danes so tekmovali še v angleškem matchu ženske. Tekmovanje je precej motil močan veter. Evropska prvakinja je postala kot posameznica Novodjorova s 593 krogi pred Lomovo (obe SZ) 591 in Vorosovo (Madžarska) 589 itd. Najboljša Jugoslovanka je na osmem mestu Heroldova s 535 krogi- V ekipnem plasmaju je prav tako zmagala SZ s 2356 krogi pred Madžarsko (2329) in CSR (2323). Naslednje četrto mesto je z 2315 krogi pripadlo Jugoslaviji. V enaki konkurenci mladincev je bil prvi Kus Svedob s 593 krogi. Najboljši Jugoslovan Karašič (591) je bil drugi. V ekipnem plasmaju je zmagala SZ z 2352 krogi. Jugoslavija je zasedla četrto mesto z 2320 krogi. ODBOJKARJI ZA TOČKE Mimo rezultatov, ki smo jih priobčili že včeraj, so bile v nedeljo še druge tekme v najrazličnejših odboj Karskih ligah. V II. slovenski ligi za moške •ie Elektra po dokaj zanimivi igri porazila Papirničarja 3:1, Prešeren pa brez težav odplavil drugo moštvo Ljubljane s 3:0, Kamnik pa dugo moštvo 01ympie s 3:1. Tekme Vrhnika-Kropa zaradi bolezni med Vrhničani ni bilo. Največ možnosti za uvrstitev v L. slovensko ligo ima Kropa. V II. ženski ligi je Grafičar zmagal nad Elektro 3:1. Ce bi igralke Grafičarja zmagale 3:0, bi si bile že zagotovile vstop v slovensko ligo. Tako pa bo dokončno odločitev prinesla šele tekma med Elektro in Jesenicami, ki bo v nedeljo. Jeseničanke so brez boja dobile srečanje s Prešernom. V II. conski ligi moških so v Kočevju domači igralci premagali ljubljanskega Grafičarja 3:2. Zmaga Kočevja je bila zaslužena, čeprav bi bil Ljubljančani z nekaj več discipline lahko tudi opravili uspeh. MATIJA DERMASTJA je bil najuspešnejši strelec košarkarjev 01ympie v ošn^em tekmovanju zvezne lige. Zanimivo Je, da je v 9 tekmah prvega dela srvenštva in v osmih drugega (manjka še jutrišnjo srečanje z Ljubljano) rto-segel enako število košev — 156. Skupno je torej dal 312 košev ali povprečno nekai več kot 18 zadetkov na tekmi. Najuspešnejši je bil v prvem srečanju s Proleterjem v Ljubljani, ko je dosegel 33 točk. Najmanj košev pa je zabelez-1 v tekmi z BSK v Beogradu in Partizanom — prav tako v Beogradu — po osem. Naši eostls - strele Ljubljana bo v prihodnjih dneh prizorišče velikega strelskega tekmovanja. Na strelišču ob Dolenjski cesti se bosta pomerili reprezentanci Brna in Ljubljane. To bo prvj nastop čeških strelcev v Jugoslaviji po osvoboditvi, če ne štejemo evropskega prvenstva za ženske in mladicce, ki teče te dni v Beogradu. Mestni strelski odbor se .ie potrudil. da bo bivanje gostov iz CSR v Ljubljani kar se da priletno. Cehi so nastanjeni v hotelu .Turi-st«. Danes si bodo ogledali mesto, popoldne pa bodo imeli na strelišču trening Tekmovanle se bo začelo jutri. Ob 13. uri bo svečana otvoritev dvoboja, nato pa bo 13.30 tekmovanje s precizno pištolo. Nadaljnji spoved dvoboja ie tak: nedelja, od 9. ure dalje: tekmovanje z malokalibrsko preciz_ no puško za moške: penedeliek. od 9. ure dalje: streljanje z malokalibrsko puško za ženske ter hitro streljanje z malokalibrsko pištolo za moške. Ob 12.30 bo tekmovanje z vojaško puško za mo-ške. Češki gosti e si bodo po tekmovanju še ogledali Portorož in Postojnsko jamo. Cehi — moCan nasprotnik Dvoboj bo izredno zanimiv. Sestali se bosta bržkone dokaj iznačetii moštvi. Cehi so po izidih boljši, zato pa imajo naš: strelci prednost domačega strelišča. Na zadnjih velikih tekmah — na mednarodnem prvenstvu Romunije v Bukarešti in na olimpijskih igrah v Melbournu so bili češki strelci uspešnejši od jugoslovanskih. Najverjetnejše je. dia bo v gostujoči ekipi streljal tud; Ho?mek, ki ie bil v Melbournu drugi z malokalibrsko puško in odličnim rezultatom 1171 krogov. Domače moštv0 bo nastopilo z Ježem Planincem. Vrbincem, Mikoličem. Dimičem im Mlinaričem »iz Maribora. Državn; prvak Rems ne bo streljal, ker se je teže poškodoval pr-; treningu z motornim kolesom. Zenske discipline so sicer v spore- du, m; pa še popolnoma zanesljivo, če bodo tudi izvedene.. Ce bo prišlo do dvoboja, bodo Ljubljano zastopale Dimičeva. Bertoncljeva, Kastelčeva, Stra-žiiša.rjeva in Potokarjeva. V streljanju s pištolo imata i orna čin a Do!cwenc-, ;r» ^ ^ fir>i velike možnosti za ugoden plasma, preseneč enj e .pa lahko pri- Umek. ■vir V hitrem pravj streljanju s pištolo se bo skušal odličnim gos im upirat.; Planinc. Dvoboj v Ljubljani bo uvod v tesno sodelovanje med Sgjpfci-m- l.n našim; strelci. Ljubljančani bodo prihodnje leto gostovali v povratnem dvoboju v CSR. Polfinala "o poki ’ FLRJ V Ljubljani in Mariboru sta bili včeraj odigrani polfinalni tekmi za Titov pokal v naši republiki. V Ljubljani je Odred na svojem stadionu porazil kranjski Triglav 3:1 (0:0). Vse tri gole za zmagovalce je dal Kranjc, čast gostov pa je rešil Mihelčič. Sodil je pred loOG gledalci Erlich. ^ Na stadionu v Mariboru ob Tržaški cesti je Maribor odpravil hrastniškega Rudarja kar z 12:l (3:0). Strelci za Maribor: Vidic in Pirc po 3, Glazer in Sinovčič po 2, Degen in Bračič po 3. za Rudarja pa je bil uspešen Kozole. Na -vvaterpolskem turnirju v Bukarešti je reprezentanca Jugoslavije premagala Poljsko f>:i (3:1). V naslednjem srečanju je : g ra la z Romunijo neodločeno 5:5 (2:1). Razen tega so bile v dveh dneh odigrane še tele tekme: Romunija : Vzhodna Nemčija 8:3. Nizozemska : Madžarska 3:2, Madžarska : Vzhodna Nemčija 2:3 in Nizozemska : Poljska 5:2. Prirediteljski odbor za svetovno nogometno prvenstvo na Švedskem se ta čas najživahneje ukvarja s prodajo vstopnic. Začetek tega tekmovanja je res še precej daleč, a dogodki po vsem nogometnem svetu so skoraj skozi vse letošnje leto v posredni zvezi s to revijo najboljših nogometašev na svetu vsaka štiri leta. Finančni ljudje iz prirediteljsekga^od-oora so zdaj dali v prodajo šele vstop-n’C€ v večjih partijah in za več teken* turmria hkrati, pa še te v omejenem številu. To so ukrenili zaradi tega, kei je zanimanje za prihodnje prvenstvo te vrste menda največje, odkar igrajo nogomet sploh, to pot še celo med severnjaki samimi (zaradi bližine prizorišča), ki se sicer ne vnemajo najbolj za to igro. Kakor med splošnim občinstvom, tako je seveda še mnogo več zanimanja zanj med pišočimi ljudmi. Samo Rusi so prijavili 14 novinarjev, kar bi se reklo_ z drugimi besedami, da z gotovostjo računajo, da bodo zadnjo tekmo v Varsav: prestali brez izgube in se tako kvalificirali v finalni turnir. Sploh pa so se to pot sovjetski novinarji prvič v tako velikem številu prijavili za mednarodno športno prireditev. Število radovednežev ;z tega tabora je naraslo na več ko 800 in to brez skandinavskih držav in seveda brez upoštevanja domačih sodelavce\ v’seh švedskih listov Vstopnice bodo pozneje po strjenem količniku razdelil’ med novinarje z vsega sveta, ostali pa ^i jih bodo lahko kupili. Kvalifikacijsko tekmovanje za izbiro zadnjih ir. kandidatov, ki bodo med seboj obračunali za prihodnji naslov svetov- ZMERAJ PEREČE GRADIVO — SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO DOBRšH DVAJSET JE SE IZBIRNIH TEKEM nega prvaka — sedanjega brani, kakor ]e znano, NemčLia, ki je tudi brez vsakega nastopa pripuščena v finale, kakor Švedska kot prirediteljica — se počasi bliža zaključku. Po nekaterih skupinah so računi že čisti, ponekod pa visijo oo-ločitve na nitkah — skoraj povsod precej tankiia. Med slednjimi smo. žal, na tem svetovnem odru tudi mi Jusosiovani, saj ie odločitev v VII. kva lifikacijski skupini še popolnoma v oblakih. Res je sicer, da trenutno, stanje še n, brezupno in so teoretično odprte za oba vodeča kandidata v njej se pravi za Romunijo in Jugoslavijo, obe možnosti za odhod in slovo, vendar čaka prav našo reprezentanco težja naioaa. ki io mora brezpogojno izpolniti, te hoče priti med izbrance. Treba ji le namreč v obeh preostalih tekmah zmagati, vsak drug izid pa utegne močno otežkočiti ali pa sploh onemogočiti gostovanje na švedskih stadionih. Tudi po drugih skupinah so se nekatera odprta vprašanja, ki pa bodo v glavnem razčiščena do konca letošnjega novembra. Zanimivo je pristaviti, da sito kvalifikacijsko tekmovanje začelo več kot pred enim letom in bo zaključeno 22. decembra t. 1. z zadnjo pre-skušnjo med Ttaiijo in Portugalsko Milanu Ce upoštevamo. le že da bo finalna rajo tekma, v kateri bo oddan naslov svetovnega prvaka, šele 29. junija 1958. tedaj je ^ta svetovna nogometna kampan.ia za izbiro naslednjega najboljšega moštva na svetu trajala nič mani kakor 21 mesecev. H kraju bi bilo zanimivo pregledati sedanje štanie kvalifikacijskega tekmovanja po posameznih skupinah in preleteti obenem onih nekaj preostalih nastopov. na katere še čakamo in ki naj dajo odoovor na vse različne vprašaje. V I. skupini (teh skupin je v Evropi 9) je Anglija že dobila vstopnico. Irska in Danska pa bosta ostali doma. V II. skupini je preostala samo še tekma med Beloijo in Francijo, ki bo 27. t. m. v Bruslju Francija vodi š 6 točkami. Belgija pa je za dve točki krajša. V III. skupini sta v zaostanko dve srečanji, in sicer med Bolgarijo in Norveško (3. novembra v Sofiji) ter Madžarsko in Norveško (10. novembra v Budimpešti). Za zdaj vodi Madžarska s 4 točkami pred Norveško in BolgarHo (2). Madžari računajo kajpak, da bodo prvi! V IV. sku-oini je treba odigrati še tekmo med Vzh Nemčijo in CSH. ki bo 27. oktobra v r.eipzigu, V tej skupini so Cehi in \Va-iežnni v ospredju. V V. skupini so Avstrijci pred Nizozemsko in Luksembur-gom že prestali vse. V VI. skupini mo-igrati Poljaki z Rusi (20. oktobra v Varšavi), nato pa še s Fir.ci (3. novembra tudi nekje na Poljskem). Rusi ra-‘ čunajo z gotovostjo z odhodom na Švedske. (O naši VII. smpiai srno govorili že prej.) Veliki dnevi za odločitev v VII. skupini so 21. oktober v Bukarešti ter 10. in 17. november v Beogradu, v VIII. skupini imata Severna Irska in Portugalska enako število točk (3), igrati pa' moralo še Irci z Italijani (4. decembra v Belfastu) in Italijani s Portugalci (22. decembra v Milanu). V IX. skupini vodijo Skoti pred Spanci in Švicarji: Igrati morajo še Skoti in Švicarji ((i novembra v Glasgo\vu) in Švicarji in Spanci (24. novembra v Lausannu). V azijski in afriški skupini se Je izločilno tekmovanje zataknilo zaradi neure-ieni političnih razmer. Za enega kandidata z obeh celin se potegujejo še tri reprezentance, in sicer indonezijska, izraelska in egiptovska. Prvi dve morata svoji dve tekmi odigrati do 31. okt., zmagovalec Da se bo srečal s Sudanom, med katerima bo nato zmagovito moštvo gostovalo na švedskem. V obeh Amerikah je vsega pet skupin, med katerimi so izbiro že do kraia opravili samo v dveh z zmagama Brazilije in Paragvaja. Severna Amerika bo dala enega finalista med Kostariko in Mehiko. v Južni na se koljejo še za zmagovalca II. skupine Argentina. Cile in Bolivija. Medtem ko imata prvi dve po dve točki iz medsebojnih srečanj, bo Argentina odigrala ves svoj delež šele sedaj, in sicer po dve tekmi z vsako, v^e Se v teku meseca oktobra. Zadnji dve tek-di igrajo Argentinci doma in morebiti pomeni' že to napol dobljene bitke. Pripis. V kvalifikacijski tekmi II. ame-e skupine je reprezentanca Bolivije zadnjo t efleljo v ta Pazu premagala Argentino 2:0 (1:0). • str. / SLOVENSKI POtOCBflLBC / OKTOBRA 1*57 Solarna »KREKA« v Tuzli razpolaga s prostimi količinam! iodirane živinske soli, katero lahko promptno odpošlje na željo kupca. — Cena soli |s 18 din za kilogram franko natovorjeno v vagon. Prosimo zainteresirana podjetja, da se obrnejo na naš naslov. JooocopoonooopnnnnoiMM 5718-R SOLARNA »EREKA« Uradna lista izžrebanih Številk in dobitkov denarne loterije fi. S. D. »MLADOST«, Zagreb Srečka, katere številka ima končnice: 930 2.000 din 2620 10.000 din 053.610 300.000 din 066.461 Motorno kolo NSU 150 ccm , 42 300 din 442 2.300 din 5472 30.000 din 17562 50.000 din S56S2 50.000 din 413 5.000 din 4383 10.000 din 60773 50.000 din 046323 100.000 din 063923 500.000 din 5 100 din 55 400 din 18375 50.100 din 96 500 din 2847 10.000 din 09 800 din 64659 50.000 din Skupaj: 28.693 dobitkov. Denarni dobitki v vrednosti 10,200.000 ter motorno kolo, znamke NSU Prima 150 ccm, v vrednosii 265.000 din. Dobitki se izplačujejo brez vsakih odbitkov. Dobitke izplačujejo: Zastopniki Jug. loterije, ki poslujejo na področju LR Hrvatske do 50.000 din in prireditelj ASD »Mladost«, Zagreb, Maršala Tita št. 8/1 — vse dobitke nad 50.000 din, vse premije in motorno kolo. Prireditelj izplačuje vsak dan, razen nedelje od 8. do 14. ure. Zadnji dan za izplačilo dobitkov te loterije je 4. december 1957. Ta uradna lista ima vso pravico za izplačilo dobitkov. Za denarno loterijo ASD »MLADOST«, Zagreb.- 5608 R Komisija ObLO Novo mesto razpisuje mesto DIREKTORJA podjetja Rudniki nekovinskih rudnin Novo mesto Fogoii: rudarska ali ekonomska fakulteta 6 prakso v rudarski stroki, predvsem nekovinskih rudnin. Nas-top službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pravilno kolkovano prošnjo s potrebnimi dokazili o kvalifikaciji in dosedanji službi ter kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov do 7. novembra 1957. 5806-R •CD 3 CZ3 S CTD a CD 8 CD B CD ■ CD ■ C3 ■ O ■ O ■ C3 ■ C=> ■ CD ■ C=> I — ■ 0 »a e h o i n d u s« » n u s o SE 0 o e o ES 0 ti 0 c o ki 0 m 0 £2 0 E 0 Sl o K3 0 Ri Industrijsko podjetje za proizvodnjo namakalnih in hladilnih naprav ter kmetijskih stroj sv -.'izpisuje n«s’r-f!nja delovna mesta: TEHNIČNEGA VGBJE PODJETJA Poboji: strojni inženir s 5-lemo prakso ali strojni tehnik z 10-letno prakso in primerno organizacijska sposobnost jo. T&JHIKA PODJETJA nravni k 1' ek*.n >»ii;st IMŽEMKJE IN TEHNIKE v razvojnem sektorju in pripravi dela USLUŽBENCA ^ strokovno kvalifikacijo za vodstvo investicijskih KURIRJA Prošnje podjetja ali naslovite na Upravni odbor, osebno javite na naslov: oz. upravo AGROINDU3, Ljubljana, Miklošičeva 4/1. 5817-R a Tovarna električnih žarnic ZAGREB, Folnegovičeva 10 T’ obvešča svoje potrošnike da se specifikacije pogajanje v 1S58. letu sprejemajo zaključnn 20. OKTOBER 1957 V PR AiANJA/ni/VDO O VOff/ KREMEN«, Pripomba uredništva: Prosi- mo bralce in naročnike, naj k vprašanjem prilagajo kupone in poštnino v znesku trideset dinarjev (v znamkah ali denarju) ter navedejo točne in polne naslove. Naslovi naj bodo pisani čitljivo. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedno ni priloženo ne odgovarjamo! U. T. Vprašanje: Kdaj ie upravičenec otroškega dodatka dolžan povrniti otroški dodatek, ki mu je bil nepravilno izplačan? Odgovor: Povračilna dolžnost zara-ii nepravilnega izplačila otroškega lodatka zadene upravičenca po izrec-aem predpisu 57. člena uredbe o otroškem dodatku le v naslednjih pri-.nerih: 1. če je predložil netočne podatke in mu je bila na podlagi teh nepravilno ugotovljena ali priznana pravica do dodatka, 2. če ni prijavil vsako spremembo, ki ima za posledico izgubo pravice do dodatka, v 15 dneh po nastali spremembi in 3. če se mu je dodate!^, nepravilno izplačeval v večjem znesku, kot je bil določen v odločbi, s katero mu je bila priznai>» pravica do dodatka. F. Z. L. Vprašanje: Kakšni izobrazbi ustreza slovenska trgovska šola v Trstu? Odgovor: Stopnja slovenske trgovske šole v Trstu dosedaj ni bila urejena, z odločbo o stopnji šol in tečajev z dne 31. 4. 1957 (Ur. list FLRJ št. 40/57) pa je določeno, da ta Šola, končana v Času od leta 1911 do 1919, ustreza izobrazbi popolne srednje splošne izobraževalce šole (gimnazije). H. H. V. Vprašanje: Kot obrtnik — avtomehanik ste letos plačevali dohodnino kot pavšalist. Domnevate, da se je z letošnjim letom ukinila ta ugodnost obdavčitve zato, ker ste sprejeli drugega vajenca, medtem, ko ste do Teto« imeli samo enega vajenca. Ali je ta sprememba v skladu z zakonom? Odgovor: Po odloku o stox>njah dohodnine za leto 1957 (Ur. list FLRJ 5t. 15/57) se določa dohodnina po pavšalni davčni osnovi le obrtnikom brez stalnega lokala. Tako je bilo odlo-fieno tudi z odlokom o stopnjah dohodnine za lansko leto in je na podlagi tega, slednje navedenega odloka izdal Izvršni svet LRS odlok o načinu in postopku za določitev dohodnine ▼ stalnem znesku (Ur. Est LRS št. 13/56), po katerem Vi tndi ne bi OBO0OBO8OaOBOBOiOIO«OIOIOlOI industrijsko podjetje BLED PRODA na podlagi Uredbe o gospodarjenju s osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ štev. 52/53) sledeča osnovna sredstva: POLNGJ&RMENiK znamke Seifert, svetlobe 400 m/m. 320 obr/min. F0LN0JARMENIK znamke Pini - Kay, svetlobe 500 m/m. 270 obr/min. DVOJNO KROŽNO 2AG0 (amertkaner). znamke Broderna Lindovist za vzdolžno robljenje desk, širine 300 mm; ŽELEZNIŠKO KRETNICO, normalnotirno, desna, tipa X A REGULATOR ze vodno turbino znamke STIL. za jakost turbine do 40 KS VODNO TURBINO 5 KS ELEKTRO-GENERATCR znamke Weiz. 55 KwA. 750 cbr./min. DINAMO za istosmerni tok Simens Schuckert, 8.5 Kw. 115-160 V DINAMO za istosmerni tok 2.5 Kw. 220 V TEŽJI KONJSKI VPREŽNI VOZ SAMI za konjsko vprego Gornja osnovna sredstva so dnevno na vpogled, interesenti naj se javijo osebno ali pismeno na gornji naslov. Vsa osnovna sredstva so v uporabnem, deloma v selo dobrem stanju. 5715-B Industrijsko podjetje živilske stroke v Ljubljani sprejme: mezdnega knjigovodjo, skladiščnika -komisi onarja, administrativno moč, strojne ključavničarje, delavce težake. Ponudbe v oglas, oddelek pod šifro »R-101057«. 5818-R prišli v poštev kot pavšalist Opozoriti moramo še na to. renči pn ko va^ tem ne pridejo v pošter kot tuja delovna sila, ker se pač šele uče. V uredbi o dohodnini je namreč izraženo načelo, da se dohodnine ne more predpisati obrtnikom. ki zaposlujejo tujo delovno «ilo, v stalnem znesku. To pa glede na odlok, ki ,ga citiramo, pri Vas itak ne pride v poštev, ker imate stalen lokal. BADI0 8.00, Ll. OO, (pisan SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.G0 10.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.3o 22.55. 5.00—8.00 Dobro Jutroi glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; (8.00—11.00 oddaja na valu 202.1 m in 98.9 mHz); 8.05 Jutranji divertimento; 9.00 Radijski roman — Tarasov-Rodinov: Čokolada - I.; 9.20 To in ono za vas! (spored zabavne glasbe); 10.10 Iz jugoslovanske solistične glasbe; Vladimir Lovec: »Pisma«. 3 skladbe za violino in klavir; 11.00 Pesmi raznih narodov; 11.30 Za dom in žene; 11.40 Zaplešiva babica (Allred ' Hause s svojim orkestrom) — ponovitev; 12.00 Opoldanski koncertni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Miran Goslar: O točenju in shranjevanju medu; 12.40 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško; 13.15 Od arije do arije; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Lojze Jakopič: Na paši; 14.35 Naši poslušalci čestitaj/) in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Iz svetovne književnosti — Ermanao Tellez: Pepel za veter; 16.00 Mojstri koncertnega odra — 28. oddaja; 17.10 Plesne melodije iz znanih operet; 17.25 Iz kina v kino (filmski zvoki); 17.45 Evropa pleše — Plesni orkester Kurt Henkels in Horst Wende s svojim ansamblom; 13.00 Iz naših kolektivov; 18.30 Pojeta Zenski vokalni kvintet in mešani zbor »France Prešeren« iz Celja p. v. Jožeta Koresa; 18.50 Družinski pogovori; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 »Obisk lz Zagreba« (Marijana Dančuo, Zvonimir Habijanec in Ferdo Pomykalo z Zabavnim orkestrom Radia Ljubljana); 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Jesen, trudna ln vesela . . . (komentirana glasbena oddaja); 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Zasanjana godala; 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). n. PROGRAM ZA PETEK 14.00 Odlomki iz koncertov in simfonij; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Razgovori z volilci: 15.25 Zabavna glasba, vmes obvestila; 15.55—16.00 Ljubljanska kronika; 22.15—23.00 Nočni koncert. oaoaoaoaoaoacz3ic3BCDBC3Bc=>Bc=>BC3Bc=>i KUPON Za PRAVNO POSVETOVALNICO SP. »ODGOVORI NA VPRAŠANJA« O ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■H1DR0M0NTA2A«, Maribor, Gosposvetska c. 86 proda DVE BENCINSKI ČRPALKI v zelo dobrem stanju na električni in ročni pogon znamke »Heffa« z vsemi priključki in štirimi rezervoarji po 5000-litrov komad. Vse podrobne informacije lahko dobite v avtoparku »HIDROMONTAZE«. 5810-R RAZPIS mmiit!TOiiiiiiriniiimiU!iH!i!Winiin«Hiei^ Bazp is Avtoremontno podjetje »AVTOOBNOVA« Ljubljana, Bežigrad 11, razpisuje delovno mesto EK0N0MSK0-K0MERCIALNEGA REFERENTA z znanjem pravnih poslov z odgovarjajočo Šolsko izobrazbo in večletno prakso. — Nastop takoj ali po dogovoru. — Zaželeno je poznavanje posebnosti avtoremontno dejavnosti. 5822-H Po členu 10. Pravilnika o oddajanju gradbenih del 'Ur. list FLRJ 13-57) razpisuje ZADRUŽNA POSLOVNA ZVEZA V PTUJU I. JAVNO LICITACIJO •a oddajo gradbenih in obrtniških del za gradnjo skladišče-. •:a poljske pridelke, dovozne ceste in klančine na železniški postaji v Ptuju. Predračunska vrednost gradbenih del skladišča znaša 19,097.415 din Predračunska vrednost dela dovozne ceste in klančine 15,445.989 din Predračunska vrednost obrtniških del 3,791,837 din Skupna predračunska vrednost vseh del znaša 38,335.241 din Rok dokončanja del I. faze 31. decembra 1957. Rok dovršitve vseh del 31. julija 1958. Licitacija bo v petek, dne 25. oktobra 1957, ob 9. uri. v pisarni OZZ v Ptuju, Trstenjakova ulica 8. • Varščino 1% od predračunske vsote je položiti z garancijskim pismom banke do pričetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po čl. 15 in lfl zgoraj navedenega pravilnika. Ponudbi priložite priloge v skladu s čl. 17 Pravilnika. Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije do 8. ure v pisarni Zadružne poslovne zveze v Ptuju. Licitacijski elaborati in splošni pogoji se dobijo v pisarni Zadružne poslovne zveze v Ptuju od 14. oktobra 1957 naprej vsak dan proti kavciji 5000 din za posamezni primer. — Pred licitacijo je plačati predpisano občinsko takso. ZADRU2NA POSLOVNA ZVEZA PTUJ 5809-R Podjetje AVTOOBNOVA Ljubljana, Bežigrad 11» sprejme takoj: 2 strojna tehnika za poučevanje teorije in prakse, mlajšega kadra, za avtomehanično stroko, avtoličarja, kvalificiranega aii priučenega, delavca za izdajanje in sprejem orodja, več kvalificiranih ali priučenih avtomehanikov. — Nastop takoj ali po dogovoru. Podjetje ne razpolaga s stanovanji. 5823-R Obveščamo vse cen], odjemalce in potroSnike naših proizvodov, da bomo začeli sklepati kupoprodajne pogodbe za leto 1958 v mesecu oktobru. Priporočamo vsem Interesentom, da si s pravočasnimi prijavami zagotove nemotene dobave ter tako sebi in svojim odjemalcem zajamčijo kvalitetne in priznane proizvode Tovarne barv in lakov » C 0 L 0 R « MEDVODE Vda/ / RgAk i/ KOLEDAR Petek, lil. oktobra: Samo. * 11. oktober — praznik vwtaje makedonskega ljudstva. Nočna zdravniška dežurna služba za nujne obiske na bolnikovem domu od 20.—7. ure zjutraj. Ob nedeljah in praznikih ves dan. ZDRAVSTVENI DOM VIC: Dr. Grapar Stane, Kogejeva St. 6, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 12. oktobra, ob 20: Ne- stroy: »Nič ni tako skrito, da ne bi postalo oči to«, veseloigra z godbo in petjem. Izven. OBVESTILA KUHANJA VESCO GOSPODINJO SOLIDEN ŠTUDENT išče sobo Nedelja 13. oktobra, ob 20; Ne- jektov in del (Uradni list FLRJ stroy: »Nič ni tako skrito, da št. 13-57) razpisuje občinski Ijud- ne bi postalo očito«. veseloigra ski odbor Črnomelj z godbo in petjem. Izven. (Ve- i. JAVNO LICITACIJO ljajo vstopnice z dne 6 10.) M oddajo gradbenih, obrtniških . - _ Prodaja vstopnic v Mestnem do- jjj instalacijskih del za stanovanj- tel. 23-372. V slučaju odsotnosti mu, rezerviranje telefon 32-860. — blok v Črnomlju. Predračun- zdravnika kličite tel. 32-740. Ne- Vstopnice od nedeljske predstave - - ---- sprejmem k i odraslima osebama za 4 ure dnevno. Plata po RAZPIS dogovoru. Naslov v Ogl. odd. Po členu 10. Pravilnika o odda- javite se od 15.—1«. ure. 21*95-1 Janju v izvajanje gradbenih_ ob- OPEL REKORD, skoraj nov, naprodaj. Naslov v ogl. odd. 21*98-4 deljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska c. 3L telefon 21-797. ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD: Dr. Tičar Lojze. Veselova 19. tel. Št. 21-966. ZDRAVSTVENI DOM SISKA: Dr. Voglar Zlatko, Celovška c. S4. tel. 21-808. ZDRAVSTVENI DOM CENTER: Dr. Kozak Vlasta, Poljanski nasip št. 14, tel. 31-155 in dr. Luzar Josip, Cigaletova 5, tel. 32-427 V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. ZDRAVSTVENI DOM MOSTE: Dr. Juvan Zlata, Krekova ul. 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. — Preko dneva vršijo obiske na domovih pacientov vsi zdravnik) Zdravstvenega doma. ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK: Dr. Mal Miran, Wolfova 5-1, telefon 22-684. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 ure dalje. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala Tončka Jakše Iz Otočca. Sorodniki, prijatelji in Znanci iskreno čestitamo! OBČNI ZROR Slovenskega geološkega društva bo v ponedeljek, 4. novembra ob 17. uri v Matematični predavalnici na univerzL Stanovanjska skupnost in množične organizacije Savskega naselja vabilo na VELIKO ZABAVO v soboto. 12. oktobra ob 19. uri na Gospodarskem razstavišču. — Ples, dve godbi, bogat srečelov. Vstop prost. V nedeljo 13. oktobra, ob 10. uri pa bo v Savskem naselju svečano polaganje temeljnega kamna nove šole in drugih komunalnih objektov. Vabljeni. Obrtnike vseh vrst vabimo, da se naročijo na zanimivo revijo »Sodobna pisarna« ki bo znatno pripomogla k izboljšanju vašega pisarniškega poslovanja, ker bo pestra vsebina, jo boste z zanimanjem brali. Zahtevajte brezplačni prospekt pri naši upravi, Ljubljana. Gosposka 12. »GOVILKA« ima novo telefonsko številko 31-645, sprejmemo kolesa v shrambo preko zime. Klub ljubiteljev športnih psov priredi v nedeljo. 13. t. m. ob 15. uri nastop šolanih psov, na letnem telovadišču »Partizana« v Tivoliju. Vljudno vabimo ljubitelje psov z dne 6. oktobre, ki Je bila zaradi obolelosti v ansamblu odpovedana, veljajo za nedeljsko večerno predstavo dne 13 oktobra. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Gledališka pasaža Sobota, 12. oktobra, ob 20: Evrei-nov, »Komedija o sreči«. Premiera. — Izven. Nedelja, 12. oktobra, ob 15: Evrei-nov »Komedija o sreči«. Izven. Popoldanska predstava. Ob 20: Cehov »Striček Vanja«.— Izven. Jutri bo tretja premiera v letošnji sezoni Evrcinova komedija »Komedija o sreči«. Delo je zrežiral Jože Tiran. V glavnih vlogah nastopajo: Maks Bajc, Milan Kalan. Saša Miklavc, Franci Prus, Miro Kopač, Judita Hahnova, Julija Staričeva, Ruša Bojčeva, Vla-doša Simčičeva. V manjših vlogah sodeluje ves ansambel. Scenograf Vladimir Rijavec, kostu-nter Mija Jarčeva. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Sobota, 12. oktobra, ob 17: Ciny-bulk — Dežman: »Igračke na cestah«. Nedelja, 13. oktobra, ob 11. m 15: Cinybulk — Dežman »Igračke na cestah«. Prodaja vstopnic od srede dalje (razen nedelje) od 10.—12. na upravi Resljeva c. 36, tel. 32-020 m pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Gostovanje z igro A- Paplerja • Hudobni graščak«. Petek, 11. oktobra, ob 8.30 in 10.30: Gostovanje v Solkanu. Ob 15: Gostovanje v Medani. Ob 18.30: Gostovanje na Humu. Eksperimentalno gledališče Ljubljana — Križanke Viteška dvorana Sobota. 12. oktobra, ob 20: Od Antike do danes. Uprizoritev bo v okviru Kongresa prevajalcev Jugoslavije. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni od petka dalje od 10.—12. ure in od 18.—20. ure. Priporočamo rezervacijo na telefon 22-Olil. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Komenskega ulica 12 Obrtniško gledališče razpisuje za gledališko sezono 57-58 avdicijo in prosimo, da se interesenti ska vsota za vsa dela znaša 18,916.774 din Roki za gradnjo so sledeči: Popolna dovršitev objekta 30. avgust 1958. V letu: 1957 pa mora biti izvršen izkop, zabetonirani temelji in kletno zidovje. III. laza inkluzive. prekritje strehe, mora biti do konca junija 1958. Licitacija bo dne 26. oktobra 1957 ob 9. uri v prostorih občinskega ljudskega odbora Črnomelj. • Garancijo 1 % predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke, najkasneje do pričetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po členu 15. in 16. citiranega pravilnika. Ponudbi je priložiti pri- SPALNICO, rabljeno, iz mehkega lesa, kuhinjsko kredenco ln ort rolko posteljico. prodam. Ogled popoldne. Kerievan, Ptujska 16. 218*7-4 MOŠKO SUKNJO in (mo obleko, čevlje 43 močne, moško kolo »Puch«. prodam. Naslov v ogl. odd. 51985-4 SMREKOVE PLOHE T cm ln 5 cm po 5 m dolžine, prodam. Naslov v ogl. odd. 21976-4 PLANIMETER, enojno In dvojno Pentagon prizmo in naklonomeri za zakoličbo profilov, naprodaj. Geoinšti-tut. Aškerčev* 18, Ljubljana. 219*1-4 MODERNO ZAKONSKO SPALNICO s skoraj novimi mrežami in žimnicami za 59.000 din prodam. Naslov v ogl. odd. 21957-4 MALO RABLJENO, lepo kuhinjsko opravo, prodam. Dermastja. Hranilniška 13. 21951-4 loge PO razpisnih^ pogojih^ v gXŠper'Tčevml poceni prodam. 17. cienom praviimica ,«__,« Hrašovec. skladu s Licitacijski elaborat in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 10. oktobra dalje vsak dan na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Črnomelj. Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 5837 din. Ogled od 15.—16. ure. Hrašovec, Pleteršnikova 3. 21946-4 ZENSKO KOLO znamke »Ekstra«, Plača dobro. Ponudbe v ogl odd. pod »Mariborčan«. 21931-9 ŠTUDENT ARHITEKTURE išče stanovanje. Plača odlično. Ponudbe pod »Mile« v ogl. odd. 21926-9 KVALIFICIRANEGA VODOIN-STALATERJA in kvalificiranega kleparja, takoj zaposlimo Plača po tarifnem pravilniku samsko stanovanje preskrbljeno Ponudbe pošljite na: Splošno obrtno podjetje »Dom« Tolmin. R-3064-1 ELEKTRIČARJA in ključavničarja sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani s takojšnjim nastopom. Naslov v ogl. odd. R 3075-1 RAČUNOVODJO — honorarnega sprejme manjše gostinsko podjetje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zaslužek«. 21851-1 PULT in ostali gostinski inventar, prodamo. Prijave pri upravi KZ do 20. t. m. — Kmetijska zadruga Vreme. R 3086-4 PLESKARSKA DEKORATERSKA ZADRUGA Koper odproda osnovna sredstva: motorno kolo, tricikel znamke »Guci« 500 ccm z nosilnostjo 600 kg, v brezhibnem stanju. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe do 20. oktobra 1957. R 3082-4 GOSPODINJE ! PRIJETNO PRESENEČENJE 1501 novo 2 nočni omarici, 2. poste- IZVAŽAMO električne, gospodmj-iji novi trodelno kuhinjsko sk* aparate ter radijske in te-kredenco' v gotskem slogu z levizijske sprejemnike. Firma marmor-ploščo, dobro ohranje- »Urfaf« Trieste, via Paduina 9. no. poceni prodam. Pokopališka 21761-4 št 8 1 Moste 21944-4 TOPOLINO brezhiben. prodam. ” — -- —’ 21994-4 O IN (J L Cl IVČlV-f V illCSAU OOiil Ulil. ' »»_ __ _ —7 -JU Investitor: Občinski ljudski odbor lep INOZEMSKI PLINSKI STE- Naslov V ogl. oaa. Črnomelj. — ' ' prodam Razboršek, Cankarjevo Ni vse zlato, kar se sveti — to- nabrežje 9. 21940-4 da »HINKO« oknočistilec je zares NOVO ZENSKO KOLO prodam DILNIK s termostatom, ugodno MOTOR »ZUNDAPP« 350 ccm. v dobrem stanju, ugodno prodam. Log 74, p Brezovica pri Ljubljani. 21987-4 pravo zlato za gospodinje! »FLEX* Je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »F 1 e x«, kjer kupuješ milo! CE NEGUJEŠ SVOJE LICE Z mastno kremo, potem zahtevaj samo ULTRAGIN - šport kremo. Ni ena najcenejših, zato pa je kvalitetno na višku. NOVOST! »Puder« krema »Eveline« v treh niansah (»Naturelle«, »Raehellc« in Ocre«) pokrije vse pomanjkljivosti na koži, daje privlačen in svež ten obraza. Dobite jo v vseh drogerijah! Preizkusite TRAJNE HOLLV- ' VVOOD šminke. Nudijo jih drogerije in parfumerije Jugoslavije UPORABLJAJTE TUD! VI Naslov v ogl. odd. USNJENE ODPADKE od podplatov za pete. šoice tn za copate ca 4no kg, prodam po 10 d.in kg. Naslov v ogl. odd. 21969-4 HlSo OB MORJU, z lepim cementiranim dvoriščem, urejeno kuhinio. bife. restavracija in vrt. tik ob obali, prodam ali 21937-4 PODPISANA obžalujem in pre- klicujem kot neresnične svoje žaljive trditve o Gluhar Frančiški. Prešernova cesta, ker nimam podlage za take trditve. Zahvaljujem se Ji, da je opustila kazensko tožbo. Hanžek Jera, Jesenice, Obrtniška 17. 21991-11 dam v najem zai letovanje. Orb- DNE 24. OKT. 1957 je Sel od doma - - neznano kam moj Bin Božo Je- glič, star 2* let, na desno oko ne vidi in je živčen. Je srednje razvit in mirnega značaja. Oblečen je v dolge sive hlače, kratek rjav žametast jopič, rjavo kapo ter nizke čevlje. Kdor bi kaj vedel o njem. prosim naj sporoči na postajo bližnje Liud-ske milice ali na naslov: Neža Nakrep. Lož štev. 63 p. Stari trg. pri Ložu. 21998-11 NAŠEL SE JE mlad psiček (črno-bel). Dobi ae ga Streliška 24. 21972-18 nite se na Turistično društvo, Vinjerac — Kotor. Zadar. R 3942-7 HTSICO Z VRTOM, prodam — Domžale, Rojska c. 28. 21*97-7 N.JIVA v izmeri eca 20 arov v centru Domžal, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. 21949-7 PLETILNI STROJ 8'50 dam v najem. Krakovski nasip 167. 21965-8 VISOKOSOLEC išče sobo. Plača dobro. Ponudbe pod »Miren« v ogl. odd. 21979-9 DVOSOBNO STANOVANJE v no- in vse ostale, na izredni športni in interesentke prijavijo pismeno užitek. ali ustno v ponedeljek, 14. okto- Uprava Otroške klinike v Ljub- bra 1957 od 18. do 20. ure .v pro- 1.1 ani sporoča, da je primorana zaradi bolezni med osebjem omejiti sprejeme otrok na kliniko, na najnujnejše primere. Dijake ekonomskih, trgovskih, administrativnih, gostinskih in drugih gospodarskih šol opozarjamo na revijo »Sodobna pisarna«, ki Vam bo v šoli in pozneje v praksi v veliko korist in pomoč pri delu. Za dijake je naročnina znatno znižana. Naročite se na to za vas pomembno revijo. Ce nimate prospekta, pišite ponj: Uprava »Sodobna pisarna«. Ljubljana. Gosposka 12. VEČERNI ZAČETNIŠKI DRUŽABNI PLESNI TEČAJ tudi za starejše osebe se bo začel v ponedeljek 14. oktobra oh 20.30 v CENTR ALNI PLESNI SOLI — Petkovškovo nabrežje 35. V nedeljski začetniški tečaj, ki bo to nedeljo, ob 10. dopoldne se sprejme predvsem še začetnice in nekaj začetnikov. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje - informacije vsak dan od 17. do 21. in pred začetkom tečajev. Telefon 21-881. Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka ul št. 12. OPOZORI LO V smislu člena 21, Zakona o volilnih imenikih (Uradni list FLRJ St. 58-46) opozarjamo vse prebivalce — volilne upravičence ua naslednje: L Osebe, ki so se za stalno prlse- storih gledališča. Komenskega ul. 12-1. Prijavljencl bodo obveščeni v ,"Pou>L V.o us" KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO I MARIBOR Petek. 11. oktobra. DEŽURNA LEKARNA »Planinka«, Glavni trg 20. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radi* Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave; 8.15—9.00 Pester vem bloku v Mariboru zame- NAPROŠAM NAJDITELJA ženske n jam za dvoinpolsobno. Naslov v ogl. odd. 24849-9 ZA STANOVANJE ali tudi za hrano pomagam v gospodinjstvu. Podmilščakova 11, pritličje. ročne ure, ki je bila izgubljena S. okt 1957 od Ljubeljske ulice do remize, da jo vrne proti nagradi. Belci jan Francka, Ljubeljska 13. 1/1. 21925-10 21911-9 2EI.IM ZNANJA z mlado, za t ŠTUDENTJE TEHNIKE višjih nesljivo žensko, zaradi ženitve, letnikov iščejo sobo. Inštruirajo Tomšič Franc, Koritnice 16, fiziko in matematiko. Ponudbe Knežak. 21982-11 v ogl. odd. pod »Dobro vzgoje- PREKLICUJEM ŽALJIVE BESE-ni«. 21*99-9 de, katere sem izrekla tov. Pre- ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi mojega ljubljenega moža ALOJZA KOVAČIČA — GAJA se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi tistim. ki so s cvetjem zasuli njegov grob, najtopleje zahvaljujem. Prav posebna zahvala družini Skrlepovi, ki mi je v naj večji bolečini stala ob strani. Enako se zahvaljujem celotnemu kolektivu podjetja »Mesnina« Škofja Loka za njegovo požrtvovalno pomoč ter tov. Ivu Puharju za ganljiv govor. Žalujoča žena Poldka. ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta VINKA HABJANA posestnika v Dobu se vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno Izrazili sožalje, zasuli njegov prerani grob s tolikim cvetjem in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni tudi zdravnikom in strežnemu osebju neurokirurgičnega oddelka ki-rurgične klinike, ki so se trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Žalujoči ostali. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage žene ln mame ROZALIJE MIKLOŠIČ in še med.njeno težko boleznijo, je bila draga pokojnica deležna toliko plemenitega sočustvovanja, moralne in materialne pomoči, da se vsakemu posebej ne moremo zahvaliti. Naj nam bo dovoljeno, da se na tem mestu najiskreneje zahvalimo vsem, ki so dragi pokojnici ob najtežjih urah stali ob strani, vsem darovalcem vencev in cvetja, tov. govornikom za prelepe poslovilne besede ob grobu, tov. pevcem za ganljive ža-lostinke. vsem, ki so v tako velikem številu blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti. Končno smo dolžni iskreno zahvalo dr. Vladimirju Orlu, za njegovo požrtvovalnost, ko je ob v?aki priliki. neglede na čas. lajšal pokojnici trpljenje. še enkrat vsem ln vsakemu iskrena zahvala! Družine: Miklošič, Habjan in sorodstvo. Ljubljana, 9. oktobra 1957. SPORED ZA PETEK »UNION«: angleški barvni film »LEPO JE BITI MLAD«. Tednik. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V gl. vlogi: John Mills in Ce-cil Parker. •KOMUNA« premiera ameriškega barvnega cinemascope filma s stereofonskim zvokom (magnetni sistem): »REKA SMRTI«. — Tednik: F. N. št. 40. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. V glavnih vlogah: Mariiyn Monroe in Ro-ber-t Mitchum. »SLOGA«: francoski film »NEPOMEMBNI LJUDJE«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavnih vlogah: Jean Gabln in Francoise Arnoul. »VIC«: angleški vojni film »SKOZI PEKEL«. Predstave ob 16 18 in 20. V glavnih vlogah: Virginia McKenna in Peter Finch. Danes Zadnjikrat! Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30—11 in 14. ure dalje, za matinejo v kino Union pa od 9. ure dalje »SOČA«; zaprto zaradi gradbenih del. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: — amer. zabavni film »DZIPSI«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15. »SISKA«: ameriški film »TARZANOV BES«. V glavni vlogi: Lek Barker, Dorothy Hart. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: ameriški barvni film »LJUBIMCA DIVJEGA ZAPA-DA«. Tednik. V glavni vlogi: — Doris Day, Keel in Allyn Mc-Lerie. Predstave: ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. barvni film »MAŠČEVALEC IZ DALLASA«, ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič! »VEVČE«: amer. barv. film »CLO-" VEK IZZA PUŠKE«. DOMŽALE: — amer. barv. film »DRŽITE TATU«, ob' 20. BLED: amer. barv. film »FANT IZ OKLAHOME«, ob 20. NOVO MESTO: amer. barv. film »VZHODNO OD RAJA«. KRANJ »STORŽIČ«; amer. barv. clnemascop film na stereofonski zvok »DEŽELA FARAONOV«, ob 16, 18 in 20. Za 15. obletnico ustrelitve 24. talcev vabimo prebivalce Ljubljane na komemoracijo, ki bo v soboto, 12. oktobra, ob 17.30 v Ulici talcev za Poljansko gimnazijo. Terenski odbor Zveze borcev »24 talcev« UMRL! SP pravočasno in vabljeni k av- spored skladb slovenskih avtor NUDIM SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice. Ponudbe pod pod »Komfort« v ogl. odd. 21895-9 ŠTUDENTKA Išče sobo. Gre tudi mrn Anici, Nova vas 8, za neresnične. Semenič Elvira. R 3080-U NOČNEGA ČUVAJA sprejme Gradbeno podjetje Megrad, Ljubljana. Kotnikova 10. R 3085-1 jev: 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 2eleli ste — poslušajte! 115.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00 —17.10 Domača poročila; 17.10 — 17.20 Objave; 17.20—17.30 Igra trio Horvat: 17.30—17.40 Kulturni prosvetni razgledi; 17.49—18.00 Poje mešani zbor KUD Obrtnik p. v. Gustava Rakuša; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava oljnatih slik tržaškega slikarja Rudija Sakside je odprta od 9. do 16. ure. KINO Murska Sobota: ob 17.30 ln 20 amer. barvni film »Pesmi Zlatega zapada«. Ptuj: ital. barvni film »DEKLE Z REKE«. MALI OGLASI ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za takoj, iščem. Jakoš Franc, Polje 43. 21799-1 Stevo, Trg francoske revolucije ' Cimbur 21903-4 VAJENCA IN POMOČNIKA za črkoslikarstvo takoj sprejmem. Ponudbe pod »Elše« v ogl. odd. ——___________________________________________ 21966-1 Vpisovanje je v mali dvorani GOSPODINJSKO POMOČNICO, dnevno od 10. do 13. in od 17. do Pridno in pošteno, iščem. Na- 18.30 ure, v soboto samo dopol- st<>P takoj! Mencingerjeva 21. dne. 21953-1 SLOVENSKA FILHARMONIJA ISCEM SLUŽBO EKONOMA ali je izročila tovarišici SIMAT VAN- točaja v gostinstvu. Ponudbe Dl štud fil. v Ljubljani, Janševa _ Pp_d »Vesten« v ogl. odd. 21945-1 diciji. G GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA KOPER Sobota, 12. oktobra ob 20: Dobrl-čanin »Skupno stanovanje« — Predstava v Marezigah. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 11. okt. ob 15.30; »Dnevnik Ane Frankove«. Izven, ob 20: Peter Ustinov: »Romanov ln Julija«. Gostovanje v Laškem. Sobota. 12. okt. ob 20: Peter Ustinov: »Romanov ln Julija«. — Sobotni abonma ln izven. Nedelja, 13 okt. ob 10: »Peter Ustinov: »Romanov ln Julija«. Nedeljski dopoldanski abonma ln Izven. ob 15: »Dnevnik Ane Frankove«. Gostovanje v Kostanjevici, ob 15.30: Peter Ustinov: »Romanov ln Julija«. Izven. KONCERTI kot sostanovalka, inštruira. Po- EKOnomA in honorarnega fi- nudbe pod »Mirna« v ogl. odd. 218*2-9 HRANO IN STANOVANJE nudim za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Funtkova 28. 21964-9 ZA DOPOLDANSKO POMOČ v _________________________________ „ gospodinjstvu nudim stanovanje UPRAVNI ODBOR trgov. podj. in hrano 1 ali 2 dekletoma. Vr- »Rašica« Mengeš, razpisuje de- nančnega knjigovodjo za dopoldansko zaposlitev sprejmemo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Zavod za rehabilitacijo invalidov LRS, Ljubljana, Linhartova ul 51. R 3084-1 tača 15. 21956-9 DVA SOLIDNA ŠTUDENTA tehnike iz Vojvodine, iščeta pol-opremljeno sobo. Plačata vnaprej za nekoliko mesecev, nudita nagrado. Ponudbe pod »Vojvodina« v Ogl. odd. 21952-9 lovno mesto računovodje. Pogoji: zadostna šolska izobrazba ali večletna praksa v vodenju računovodskih poslov v trgovskih podjetjih. Prijave pošljite na gornji naslov do 20. oktobra 1957. R 3083-1 SLOVENSKA FILHARMONIJA vpisuje abonmaje danes, dne 11. t. ............ nove 14 za nove abonente-študente. Prosimo vse abonente, ki so s prijavnico rezervirali sedeže, da takoj dvignejo izkaznice. m. in jutri dne lir t. m. za francoske ove abonente. V ponedeljek, dne jf - ’ prodam. 4. t. m. in torek, dne 15. t. m. „T lile v Ljubljano po 16. septem- 15, kot svojemu tisočemu abonen- ZENSKO, za vsa hišna dela, razen tu brezplačni abonma. S0LSTV0 Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana razpisuje 3 ŠTIPENDIJE na Srednje tehniški tekstilni šoli, Kranj in 1 štipendijo na Ekonomski fakulteti. Prošnje pošljite na naslov: Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška c. 280. S PREDAVANJA Elektrotehniško društvo LRS in Oddelek za elektrotehniko Tehniške fakultete v Ljubljani vabita vse zainteresirane na predavanje. v' dvorani Doma elektrogospodarstva v Ljubljani. Hajdrihova ul. 2. Predaval bo prof. Harald Nor-rinder iz Švedske o temi: »Raziskovanja neviht (strel) in njihova zgodovina«. Predavanje bo bru 1957 in ki so dobile od pristojnega matičnega urada lzbri* iz volilnega imenika, se v Ljubljani do volitev ne morejo vpisati, ker cit. člen točno določa, da se smejo popravki v volilnem imeniku zahtevati samo 14 dni po razpisu volitev t. j. do 16. septembra 1957. Take osebe imajo pravico voliti na dan volitev t. j. 20. oktobra 1957 v kraju prejšnjega stalnega bivališča, ker jih pristojni matični uradi v smislu zakonitih določil ne bi smeli izbrisati Iz volilnega imenika. S. Osebe, ki so začasno prijavljene v Ljubljani na dan volitev ne bodo mogle voliti v Ljubljani, ker niso tu vpisane v volilni Imenik, pač pa v kraju stalnega bivališča t. J. tam. kjer so za stalno prijavljene. X. Analogno veija to opozorilo tudi za osebe, ki so se stalno izselile iz Ljubljane. Zaradi tega opozarjamo vse prebivalce — volilne upravičence — da se naj ravnajo v smislu zgo- ... • raj navedenega opozorila in naj spremljano z diapozitivi, po nepotrebnem ne nadlegujejo uslužbencev urada za volilne Imenike z zahtevo, da jih vpišejo oz Izbrišejo iz volilnega imenika. Urad za volilne imenik« - v Ljubljani GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sobota, 12. oktobra, ob 20: Nash: »Mojster za dež«. Zaključena' predstava za Društvo profesorjev in učiteljev. Drama SNG vabi študente in druge ljubitelje gledališča, santo moške, ki so pripravljeni kot statisti sodelovati v »Optimistični tragediji«, da se javijo v Drami v petek, 11. oktobra ob 18. uri. OPERA Sobota, 12 oktobra, ob 19.30: Verdi »TRUBADUR« Izven tn za podeželje Nedelja, 13 oktobra ob 19.30: — Puccini »TOSCA« Izven in za nodeželie Tovarniške kolektive ln podjetja, tudi izven-ljubljanska, prav tako posameznike obveščamo, da je v novem opernem abonmaju reda F še na razpolago okrog 200 sedežev. Prijave in informacije na telefon 22-526 ali osebno Cankarjeva 11-1. Mesečni obrok za abonma je od 63 do 223 din. Obrokov je 10. Dijaškim kolektivom dovoljujemo za galerijske sedeže v abonmajih 507), popust. OBVESTILO: Otroci, ki sodelujejo v »Toscl«, bodo imeli v Operi vajo v soboto, 12 t. m- ob 18. urL K kuhanja, iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. 21939-1' SAMOSTOJNA ŠIVILJA dobi gtalno mesto. Naslov v ogl. odd. 21923-1 VZAMEM UPOKOJENKO za varstvo otroka v ogl. odd. pod »Takoj«. 21922-1 VSAKO RAČUNSKO — OBRA- ČUNSKO, knjigovodsko, statistično ln lahko fizično drobno delo prevzamem na dom. Ponudbe pod »Zanesljivo — točno« v ogl. odd. 21921-1 HONORARNO ZAPOSLIM dela-vol.inega moškega za prevoz strojev. Simandl. LJubliana, Mestni trg 8. 21919-1 NEMŠČINO poučujem otroke do 14. leta Naslov v ogl. odd. 21912-2 ki bo 11. oktobra 1957 ob 19.30. liri DVA KONJA z opremo ugodno prodam. Tomšič Albert, Koritnice 55. p Knežak (po domače »Žnidar«). 21983-4 NOVO KUHINJO, otroško posteljico in samsko pohištvo, prodam. Počkar. Breg 22/1.. vhod Križevniška. 21908-4 »ooooooooooooooooot Potiskana je naša nova izdaja: »ZAKON 0 PERNIČNOM POSTOPKU« s komentarjem in uvodnim zakonom za Zakon o parnič-nem postupku, od dr. Branka Bazale, sodnika Vrhovnega sodišča LR Hrvatske. Izdaja Je v latinici. — Cena 600 din. V prihodnjih dneh izide iz tiska »UPRAVNO PRAVO FNRJ« — II. knjiga od akademika prof. dr. Ive Krbeka in »ZBIRKA OBRAZACA U KRIVlCNOM POSTUPKU« od B. Petriča in V. Stepanoviča. Vsa naročila izvršujemo s povzetjem ali po predplačilu. brez n« pl a či l a poštnine. V starosti B3 let nam je umrla naša draga mamica, sestra, babica in prababica ELIZABETA KOCJANClC Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 12. oktobra 1957 ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. 2alujoči: sin France; hčerke Elza, Mira, Berta in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 10. oktobra 1957. Prenehalo Je biti zlato srce naše nepozabne mame AMALUE VIDEČNIK Na zadnjo pot jo bomo spremili v petek, dne 11. oktobra 1057, ob ld. uri, izpred mrliške veže na celjskem mestnem pokopališču. Videčnikov!, Podsedenškovl, OJstrškovi. Prenehalo je biti dobro srce našega ljubljenega Očeta, starega ata in dedka MARTINA SNOJA upokojenca Tobačne tovarne Pogreb dragega pokojnika bo danes, ▼ petek, 11. oktobra 1957, ob 16. uri, iz. Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoče družine: Snoj, Pleško, Gecel, Čopič. Ljubljana, Maribor, Diisseldorf, dne 9. oktobra 1957. Vsem sorodnikom ln znancem sporočamo, da nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče. stari ©če. brat. stric itd. VALENTIN KERZAN upokojeni vlakovodja Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 11. oktobra 1957 ob 15. url iz Krištofove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: žena Marija, hči Cecilija Novačan in ostali sorodniki. Ljubljana. Žeje, Colorado, 9. oktobra 1957. ___________________ Umrl je moj ljubi mož, stric in svak ANTON COP Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 11. oktobra 1957, ob 15.30 uri iz Antonove mrliške vežice na 2alah. Ljubljana, 9. oktobra 1957. 2alujoča žena Tončka roj. Koželj. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je umrla ANTONIJA JAGER vdova po mesarju Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 12. okt. 1957. ob 16 uri Iz Jakobove mrliške vežice na 2ale. Ljubljana. Smarca pri Kamniku, 10. oktobra 1957. Žalujoč! ostali. Sporočamo žalostno vest, da nas v 87. letu starosti zapustil naš dragi oče. stari oče, praded in brat J02E MARINC posestnik Pogreb pokojnika bo v soboto, ob 9 uri dopoldne na prebolsko pokopališče. Žalujoče hčere: Pepca, Ivanka, Pavla in Mici, sin Karol z družinami. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta in brata IVANA SRŠENA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Domžale in Vir za častno spremstvo in slovo ter domžalski godbi. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje. Domžale, dne 7. oktobra 1957. 2alujoči Sršenovi Umrl je tovariš ANTON ČOP honorarni uslužbenec Jugoinspekta direkcije Ljubljana Vestnega sodelavca in dobrega tovariša bomo ohranili v lepem spominul Pogreb pokojnega bo v petek, dne 11. oktobra 1957, ob 15.30 iz Antonove mrliške vežice. Direkcija in sindikalna podružnica Jugoinspekta Ljubljana. Ljubljana. 10. oktobra 1957. ifri twm Ig D "SAVREMENA ADMINISTRACIJA* Založniško - tiskarsko podjetje BEOGRA, PRIZRENSKA 6 poštni predal 479 enš0 mmm Kolektiv uslužbencev tajništva za notranje zadeve pri OLO Kranj sporoča vsem znancem in prijateljem, da se je pri opravljanju službe smrtno ponesrečil uslužbenec LM pri TNZ — Kranj, komandir PLM Dovje-Mojstrana, vodnik LM. tovariš Stane Dornik Pogreb pokojnika bo danes v petek 11. okt. 1957 ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče na Dovjem. Kolektiv uslužbencev TNZ in člani sindikata TNZ pri OLO Kranj in člani sindikalne podružnice pri občin, ljudskem odboru Jesenice. Pri opravljanju službe je tragično preminil , uslužbenec LM. tovariš Stane Dornik komandir postaje LM Dovje-Mojstrana, član ZKJ in drugih masovnih organizacij * Pogreb pokojnika bo danes v petek 11. okt. I95V ob 16. uri iz hiše žalosti-na Dov jem. TAJNIŠTVO ZA NOTRANJE ZADEVE OLO - KRANJ H m. Sladiotorii in divje zveri — Glavni igralci na krvavem pssku aren — Puljski amfiteater je lahko sprejel 23.000 gledalcev, medtem ko jih je * rimski Kolosej sprejel i 00.000 Puljsko areno omenjaino čcsto kot prizorišče raznih festivalov. Malo kdo pa ve, kaj se je godilo med zidmami tega veličastnega amfiteatra pred mnogimi stoletji. Kakor danes jc tudi takrat publika burno aplavdirala. toda ne umetnosti, marveč umirajočim gladiatorjem in divjim iverem. Rimski oblastniki so skrbeli ta »kruh in. zabavo«, da' odvrnejo množice od nevarnejših opravil. Med javnimi zabavami bo nsjbolij privlačili boji gladiatorjev. Te krvave igre &o si izmislili v Campagni, pozneje pa so jih prevzeli Etruščani. Kasneje so jih p-renesli v Rim. ki je naglo gradil svojo moč. Prve gladiatorske igre omenjajo leta 264 pred n. št. Rimski Colosseum, največji amfiteater sveta, je lahko sprejel sto tisoč stropne pa ima 72 akard. Sprejel je lahko 23.000 gledalcev. Pulj je takrat stel pet tisoč prebivalcev. Čemu torej tak velikanski amfiteater? Zgodovinarji so tudi to uganko razvozlali. Pulj je bil prehodna postaja za legije, ki so odhajale in se vračale. Gladiatorji so bili zaprti v podzemnih prostorih. To so bili obsojeni zločinci, vojni ujetniki in sužnji. Leve. tigre, leoparde in medvede pa so pripe- £2; s ''S ljali z vseh krajev svojih kolonij. Gladiatorji so imeli malo upanja, da ostanejo živi. ker so se morali bojevati med seboj in proti gladnim zverem. Kdor se ni hotel boriti, so ga prisilili z bičem ali gorečo bakljo. Ranjeni gladiator je lahko prosil za milost. Publika je lahko odločila o njegovi pomilostitvi ali smrti. Nekateri hrabri gladiatorji so bili ljubljenci publike in ljubimci rimskih žena, kljub temu pa so tudi take nekega dne odnesli mrtve. Med rimskimi pesniki sta edino Seneea in Cicero obsojala krvava gladiatorske igre. ki so bile prepovedane šele v V. stoletju. Puli je preživel burno zgodovino pod Goti in Bizantinci. Za njimi so prišli Slovani. V 12. stoletju so mesto izropali Benečani. nakar je zelo osi/omašilo. V 13. stoletju so »TčTnplarji« uprizarjali v areni viteške igre. Tisoč let so se veličastne galerije upirale zobu časa. Tedaj Pa so postopoma izginile ,marmorne stopnice in plošče, ki so jih prodali v Benetke, veliko kvader pa so porabili za zidanje obrambnega zida. Nameravali so celo preseliti vso stavbo v Benetke, vendar do tega ni prišlo. Puljski amfiteater je med najboli ohranjenimi poleg onih v Aosti, Pomp-sjih in CatanLji. Na slovanskem jugu je stalo še nekoliko rimskih amfiteatrov, v Solinu pri Splitu, v Cavtatu in Cltluku, vendar pa so od njih ostali le še sledovi. F.ed:>: :;otuiški vlak Schorndorf—Stuttgart, ki je imel nekaj minut zamude, je stal na drugem tiru na postaji Cannstadi. Drugi tir pa je kretničar po pomoti nakazal nabiralnemu vlaku iz Waiblingena. Oba vlaka sta bila polna delavcev. Vlak iz VPaiblingena je s tako silo zavozil v vlak iz Schomdorfa, da mu ie pouolnonia razbil zadnje vagone, medtem ko je predzadnji va.jon »zajahal« električno lokomotivo \vaiblinškega vlaka. V tej hudi železniški nesreči je bilo deset oseb ubitih, trideset pa jih je bilo deloma hudo ranjenih. ljudi. Puljsko areno so zgradili pred 1900 leti. Gradil io je baje Trajan, ki je zasnoval veliko monumentalnih stavb. Arena je v resnici samo notranja elipsa amfiteatra, ograjen prostor, v katerem so se gladiatorji borili med seboi in proti divjim zverem. Publika je bila ločena od arene s kamnitim zidom in železno ograjo, ki je varovala gledalce, obenem pa zapirala gladiatorjem pobeg pred razbesnelimi zvermi. Puljska arena ima tri nadstropja, nekdaj je bila vsa impozantna stavba pokrita s platneno streho, kije varovala obiskovalce pred dežjem in soncem. Amfiteater je visok 24 rnetrov. vsako nad- 4 3SSS Podvodne dolžnosti ‘AMERIŠKI VELEPOSLANIK V HONDURASU IMA POLEG SVOJE DIPLOMATSKE SLUŽBE SE DOLŽNOSTI, DA POMAGA REŠEVATI UTOPLJENCE Ameriški veleposlanik Willa uer v Hondurasa je pravka* sedel h kosilu. Bil je še v slo vesni obleki, v kateri je prisostvoval proslavam 136. obletnic e neodvisnosti. Tedaj je zazvonil telefon. Klical ga je guverner P okrajine. V tolmunu reke Rio Quaccerique je utonil mlad de ček. Ali bi lahko veleposlanik pomagal? Veleposlanik Willauer p« končanem reševanju Z mirnostjo človeka, ki so ga takšno stvar prosili že pr oj, je veleposlanik zbral svojo opremo in jo naložil v policijski avtomobil. ki se je ustavil pred veleposlaništvom. Med kratko vožnjo je slekel progaste hlače in črni suknjič ter si oblekel kopalne hlače. Avtomobil se je približal kradu. kjer se reka peni skozi ozko sotesko, nato pa se razlije po tolmunu, tei je ka- flevaten po&Cie gospodinja Hotela je še hitro po tnleko. S torbico v eni in kanglico v drugi roki je stekla Po gladko pološčenih stopnicah, spodrsnilo ji je, padla je in obležala z zlomljen-o hrbtenico. / Bilo je to ob enajstih, dopoldne ,ob najbolij usodni uri za gospodinje. Posebno ob petkih je ura zanje najbolj nevarna in 45 odstotkov klicev po rešilnem avtomobilu gre ta dan na račun poškodb v gospodinjstvu. Nemci, ki vsako stvar statistično ugotovijo in podkrepijo s podatki, trdijo, da noben moški, naj bo v Se tako težavnem poklicu, ni izpostavljen tolikim nevarnostim kakor žena, ki ostane doma. Vsaka najmanjša neprevidnost in preutrujenost lahko povzroči nesrečo. Gospodinjstvo je zahtevalo leta .1955 v Nemčiji prav toliko žrtev, kolikor promet. Izmed 24.000 smrtnih nesreč je bilo 8000 žrtev v gospodinjstvu. V Anglija je bilo v desetih letih 60.000 smrtnih žrtev gospodinjskega poklica v primerjavi z 48.000 smrtnimi žrtvam* v prometu. V ZDA pa se je zgodilo celo 48°/« vseh smrtnih nesreč v kuhinj ah- pralnicah in kopalnicah. Slabe električne napeljave, krop, plin itd. so glavni sovražniki vsake gospodinje. Tudi dnevi v tednu igrajo veliko vlogo. Ponedeljek, sreda, ko je po navadi pospravljanje, in najbolj petek, ko se vsaka gospodinja že pripravlja za nedeljo, so najnevarnejši. Od mesecev pa julij m avgust, ko vro- LEP RAZGLED Kalifornijski list »Lea-der« je te dni objavil naslednji oglas: »Prodam ali dam v najem lepo majhno weekend hišico na gričku ob obali. Z balkona je lep razgled na kolonijo nudistov. Hišico ne morem več uporabljati, ker mi je vid zelo opešal.« čina uničuje živce, in pa decembrski dnevi pred prazniki, ko vsaka gospodinja misli, da se mora prav za novo leto stanovanje bleščati kot iz škatlice. Velik pes le bil lev Miss Goldlame se je v svojem avtomobilu vožalost, kaj hočete,« je dodal Gingeollet. svo-to brezbrižnostjo. SfliT so dali v grob vendar njegovo 1 1 _ . , . , -i ■« 1 _j * miter saj sT zavdjo njega prišli na pokopališče. A ta >Kje pa,« je rekel Romam, »zato je tak, ker se bo zdaj veliki dečko petindvajsetih let je stal na koncu drevoreda vse spremenilo.« Z obžalovanjem v srcu ju je pus i , a s a tako blizu njih in vendarle tako daleč, da niso mogli odšla in kremi proti Jeromu, ki se se zmeraj m premaknil, ničesar razumeti. »Pojdi,« je rekel, »saj je konec.« Zato pa je debelega in nizkega Romaina pomalem sti- Jerome je počasi nataknil na glavo kapo, ki jo je doslej skal jok. In vendar ta mrtva žena ni bila z njim niti malo držal v roki, ter krenil po drevoredu proti izhodu. Romain, v sorodstvu. Ce pa kdo petdeset let pije alkohol, ima oči je stopal poleg njega, je podzavestno izmenjal ko ak in zmeraj rdeče in srce občutljivo. In zato so se ljudje nagon- ga prilagodil njegovemu. sko obračali nanj, njemu najmočneje stiskali roke in njemu govorili tolažilne besede. Ko se je vsa ta reč počasi zaključevala in ko je zadnja skupina polagala poleg jame venec vrtnih krizantem, je stopil Jerome nazaj h grobu. Neki moški z zavihanimi rokavi je zlezel v jamo ter poskušal spraviti krsto v pravšno lego. jerome je skomignil z rameni: »Potegni vrv«, je rekel, »povleci jo proti sebi! Tja!« Nato pa je spet utihnil in z zadovoljstvom opazoval možakovo početje. Gingeolletka, ki je malo šepala, je s svojim možem odhajala zadnja. Oba sta obstopila Romaina in ga hotela vzeti s seboj. »Pojdite z nami«, sta rekla, »bomo popili kozarec belega vina.« Romain je omahoval, nato pa je v njem zmagala pamet in pokazal je na Jeroma, ki je stal poleg groba. Sklenil je: Bilo je še zmeraj sivo, neznansko sivo; kljub temu so začeli kričati galebi, ki so krožili nad grebenom. Pokopališče je bilo sedaj prazno. Ko sta prestopila mrežasta vrata, ki se niso nikoli zapirala, sta zagledala .zadnjo skupino pogrebcev; oddaljevala se je po cesti proti Cherbourgu in šepajoča ženska jo je že dohitela Jerome je krenil na desno. j>Se boš vrnil domov?« je vprašal Romain. Jerome ni odgovoril, le roke je krepko potlačil v modro mornarsko bluzo, nagnil glavo malo naprej in z dolgimi koraki stopil po izdolbleni poti v notranjost pokrajine. Romain pa ga ni spustil. Zdaj je bil za njim, če so bile kolesnice, ki so jih bili izorali vozovi, pregloboke, zdaj poleg njega. »S tabo grem. Ne moreš se čisto sam vrniti v hišo svoj# stare.« »Moje stare!« je pomisil Jerome.