V Tržiču ne bodo višali davkov Predstavili dokumentarec Koalicija sovraštva Bralna značka na Opčinah in v Križu Primorski dnevnik št. 114 (21.047) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 18. MAJA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo ^^ Available on the LJ App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Občine kot zgled politiki in politikom SandorTence Dvojezične občine, kjer bodo prihodnjo nedeljo volitve, so bile vse po vrsti dobro vodene. Negativna izjema je Špeter v Benečiji. Tam bi drugačna uprava gotovo spodbujala reševanje znanih prostorskih problemov dvojezične šole, medtem ko je sedanja zavirala rešitve. Črni madež, ki ga bodo - tako upamo - oprali volivke in volivci. Na Tržaškem se poslavljata župan Zgonika Mirko Sardoč in dolinska županja Fulvia Pre-molin, na Goriškem pa doberd-obski župan Paolo Vizintin. V te občine prihajajo novi upravitelji, drugod pa so »v igri« dosedanji, ki prepričujejo občane, da so dobro vodili uprave. Stari in novi kandidati imajo seveda tekmece, ki niso ravno zadovoljni z delom občinskih uprav in si zato prizadevajo za spremembe. Normalno in naravno predvolilno soočenje se nikjer ni izrodilo v nepotrebne prepire ter ekcese, ki smo jih vajeni na drugih volitvah ter v drugih okoljih, tudi slovenskih. Večkrat se upravičeno pritožujemo, da se politika in politiki oddaljujejo od ljudi in njihovih problemov, ter da se mladi otepajo političnih in upravnih odgovornosti. V kampanji za občinske volitve (evropske se žal odvijajo po starih kalupih) imamo občutek, da smo (še) pri dobri politiki. Kandidati se volivcem predstavljajo s svojimi obrazi in s svojimi sposobnostmi, kar bi morali delati vsi, ki se potegujejo za javne funkcije. Politika bi s tem gotovo pridobila na ugledu. beograd / banja luka - Vsaj 20 mrtvih v pustošenju voda v Srbiji ter Bosni in Hercegovini Zaradi poplav domove zapustilo na tisoče ljudi DANES V DNEVNIKU IN NA SPLETU Goriški Travnik, 20. maj 1984 30 let BEOGRAD / BANJA LUKA - Medtem ko so se razmere v osrednji Evropi umirile, narasle vode pustošijo po Srbiji ter Bosni in Hercegovini, ogrožajo pa tudi Hrvaško. Med drugim je moralo domove zapustiti več tisoč prebivalcev Bijeline v Republiki srbski in Obrenovcu južno od Beograda. Našteli so že okoli 20 smrtnih žrtev, na pomoč pa je priskočila tudi Slovenija.V Srbiji je najhuje na območju Obrenovca nedaleč od Beograda, kjer se zlivata reki Kolubara in Sava. Tja je danes zgodaj zjutraj prispela slovenska skupina pripadnikov civilne zaščite, ki pomaga pri črpanju vode iz Termoelektrarne Nikola Tesla, ki zagotavlja polovico električne energije v Srbiji. «Območje je vse poplavljeno in je zelo težko dostopno,» je za STA povedal vodja enote Janez Melanšek. Izpraznitev domov so ukazali tudi v kraju Baric bližje Beogradu. V Šabcu se medtem pripravljajo na nov poplavni val, ki naj bi mesto dosegel danes zvečer. Na 2. strani Rubijski grad opisan v dvojezični knjigi Na 19. strani Dan odprtih vrat Glasbene Matice Na 8. strani Odprli razstavi o Coppiju in Cotturju Na 8. strani Predstavili kandidate Napredne liste za Repentabor Na 9. strani gorica - Corriere della sera Razpisali so se o raziskovalcu prve svetovne vojne iz Rupe Mitji Jurnu je novinarka Elisabetta Rosaspina posvetila celo stran Ii JËL. r ^ift 3 J trst Sinoči v Verdijevem gledališču Boris Pahor in Vittorio Sgarbi o lepoti, ljubezni, umetnosti ... TRST - V mali dvorani Verdijevega gledališča je sinoči pred številnim občinstvom potekalo zanimivo soočanje med tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem in umetnostnim kritikom Vittoriom Sgarbijem: med njima velike starostne, izkustvene in miselne razlike, a tudi spoštovanje, želja po pogovoru o vrednotah, ki so jima skupne - lepoti, umetnosti, ljubezni. Iztočnice za pogovor, ki ga je vodila Tatjana Rojc, sta ponudili knjigi, ki sta izšli pri založbi Bompiani: Pahorje-va Cosi ho vissuto - Biografia di un secolo in Sgarbijeva Il tesoro d'Italia - La lunga avventura dell'arte. Na 7. strani 9771124666007 2 Nedelja, 18. maja 2014 ALPE-JADRAN, DEŽELA / beograd / banja luka - Našteli že 20 mrtvih, katastrofalne posledice poplav Vodna ujma ne poneha Danes nove padavine Domove je moralo zapustiti več tisoč prebivalcev Bijeline v Republiki srbski in Obrenovcu BEOGRAD / BANJA LUKA -Medtem ko so se razmere v osrednji Evropi umirile, narasle vode pustošijo po Srbiji ter Bosni in Hercegovini, ogrožajo pa tudi Hrvaško. Med drugim je moralo domove zapustiti več tisoč prebivalcev Bijeline v Republiki srbski in Obrenovcu južno od Beograda. Našteli so že okoli 20 smrtnih žrtev, na pomoč pa je priskočila tudi Slovenija.V Srbiji je najhuje na območju Obre-novca nedaleč od Beograda, kjer se zlivata reki Kolubara in Sava. Tja je danes zgodaj zjutraj prispela slovenska skupina pripadnikov civilne zaščite, ki pomaga pri črpanju vode iz Termoelektrarne Nikola Tesla, ki zagotavlja polovico električne energije v Srbiji. «Območje je vse poplavljeno in je zelo težko dostopno,» je za STA povedal vodja enote Janez Melanšek. Izpraznitev domov so ukazali tudi v kraju Baric bližje Beogradu. V Šab-cu se medtem pripravljajo na nov poplavni val, ki naj bi mesto dosegel danes zvečer. Beograd po besedah premiera Aleksandra Vučica ni in ne bo ogrožen, prav tako je zanikal navedbe, da voda v glavnem mestu ni pitna. Ob tem je potrdil, da so oblasti aretirale nekaj oseb, ki so v teh dneh močno podražile ceno vode in živil. Pri Beogradu gladina Save narašča za približno tri centimetre na uro in za danes so napovedane nove večje padavine. Sava je sicer že zjutraj pri Sremski Mitrovici dosegla rekordnih 853 centimetrov, zaradi česar obstaja nevarnost, da prebije nasipe in zalije mesto. Lokalne oblasti so odredile preventivno evakuacijo dela prebivalstva. Samo v Srbiji so poplave povzročile za najmanj milijardo evrov škode in terjale vsaj pet, verjetno pa precej več smrtnih žrtev. Še huje je v BiH, kjer neuradno poročajo že o 16 smrtnih žrtvah. Razmere so med drugim izredno kritične v Bijeljini na vzhodu države, kjer je popustil nasip ob Savi. Zaradi narasle reke je ogrožena tudi celotna Bosanska posavina, še posebej Bosanski Šamac in Domaljevac, ki sta že pod vodo. V številnih krajih potekajo evakuacije prebivalstva. V Doboju in Ma-glaju, ki sta še vedno pod vodo, se je mogoče premikati le s čolni in nimajo niti elektrike niti pitne vode. V številnih delih BiH varnost ogrožajo tudi zemeljski plazovi. Potem ko so pred dvema dnevoma to storili že v Federaciji BiH, so včeraj izredne razmere razglasili še v celotni Republiki srbski. Pomoč prizadetim v najhujših poplavah v Srbiji ter BiH v zadnjih 120 letih zbirajo tudi humanitarne organizacije v Sloveniji. Država je v BiH poslala dve enoti s čolni za reševanje in z 12 pripadniki civilne zaščite, helikopter vojske s posadko ter policijski helikopter z dvema posadkama. Kot je za STA povedal vodja ekipe Jernej Hu-dohmet, s čolni pomagajo pri evakuaciji prebivalstva v poplavljenem Prije-doru, helikopterja pa sodelujeta v reševalnih akcijah v Doboju. Srbiji je Slovenija že v petek poslala dve muljni črpalki in 19 pripadnikov civilne zaščite, danes pa so tja dodatno poslali še 26 pripadnikov civilne zaščite s štirimi čolni, šestimi vozili in drugo opremo. V reševanje v Srbiji naj bi se vključil tudi helikopter Slovenske vojske s posadko s Kosova. »Problem pa je, da ni kam prečr-pavati vode. Iz vode v vodo se ne da. Strašne poplave so in pričakujemo še drugi poplavni val, glede na to da so pod udarom Češka, Avstrija in Mad- žarska,» je za STA povedal obrambni minister, ki opravlja tekoče posle, Roman Jakič. Zaradi kritičnih razmer na slovenskem zunanjem ministrstvu odsvetujejo potovanja v Srbijo oz. na območja, ki so poplavljena. Zelo napeto je tudi na Hrvaškem. Zaradi naraščanja Save so včeraj razglasili izredne razmere v Brodsko-po-savski županiji, v bližini Županje pa je reka že prestopila bregove, zaradi česar so sirene razglasile splošno nevarnost in delno evakuacijo. Ogrožen je tudi Slavonski Brod, kjer beležijo re- kordne vodostaje. Solidarnost s prizadetimi v poplavah v Srbiji in BiH sta med drugim izrazila evropska poslanca Jelko Kacin in Ivo Vajgl. Oba sta opozorila, da bosta državi potrebovali pomoč tudi potem, ko se bo voda umaknila. (STA) Na Radiu Trst A pogovor z Berto Golob TRST - Radio Trst A bo danes ob 12. uri predvajal drugi del pogovora s pisateljico in avtorico številnih jezikovnih priročnikov in osnovnošolskih beril Berto Golob, ki že dolgo let sodeluje tudi s tukajšnjima otroškima revijama Galeb in Pastirček. Gostja bo govorila o svojem otroštvu, ki ga je preživljala na Gorenjskem, pripovedovala bo o knjižničarskem poklicu in o tem, kako si je kot profesorica slovenščine vseskozi prizadevala za širjenje bralne kulture med Slovenci, za kar je prejela tudi prestižno nagrado, spomnila pa se bo časov, ko je v okviru pobude Bralna značka obiskovala šole na Tržaškem in Goriškem. Intervju z Berto Golob je pripravila urednica Ines Škabar. Ponovitev oddaje bo na sporedu jutri ob 14.10. Razstava kraško brkinskih likovnikov HRPELJE- V ponedeljek, 19. maja, bodo ob 18.uri v Kulturnem domu v Hrpeljah odprli likovno razstavo kraško brkinskih likovnih ljubiteljskih ustvarjalcev, na kateri se bo v okviru sežanskega javnega sklada za kulturne dejavnosti predstavilo16 likovnikov. Mentor delavnice, na kateri so slike dobile končno podobo, je bil priznani slikar Jože Kotar. Svoja dela bodo razstavljali: Dajan Čok, Ana Hanzel, Marica Frančeškin, Marija Maraž, Sonja Peroci, Stanislava Vod-pivec, Slavko Guštin, Almira Benassi, Radovan Gregorčič, Ivica Žerjal, Božica Mihalič, Vesna Jogan, Sonja Trampuž, Danica Stupar, Cvetka Še-mrov in Erna Kopše. (OK) 70 let požiga Beke in Ocizle OCIZLA- ŠKTD Zveza Ociz-la in Občina Hrpelje Kozina prirejata v nedeljo, 25.maja, ob 15. uri v Oc-izli proslavo ob 70-letnici požiga Be-ke inOcizle. Slavnostni govornik bo nekdanji poslanec v Državnem zboru RS Mitja Potrč, v kulturnem programu pa bodo nastopili pevci moškega pevskega zbor iz Divače in vaška mladina. koper - Vabilo na ogled pristanišča Še danes Pristaniški dan, dan odprtih vrat Luke Koper KOPER - Luka Koper ta konec tedna že osmo leto zapored vabi na Pristaniški dan. Dan odprtih vrat koprskega pristanišča, ko obiskovalcem ponudijo možnost spoznati edino slovensko »okno v svet«, tokrat traja kar dva dni. Posebej je z animacijo poskrbljeno za najmlajše, obiskovalci pa bodo deležni prikazov življenja znotraj pristanišča. Kot so zapisali v Luki Koper, ki dogodek tokrat prireja v sodelovanju z lokalno turistično organizacijo, so se med drugim odločili Pristaniški dan prestaviti s septembra na maj, tako da bo sovpadal s prireditvijo Koper na dlani, na kateri se predstavijo krajevne skupnosti koprske občine. Pristanišče je bilo včeraj in bo danes na ogled med 9. in 18. uro, zbirno mesto pa je na Ukmarjevem trgu. Obiskovalci bodo za ogled lahko izbirali med avtobusom ali ladjo, danes pa se bodo v pristanišče lahko zapeljali tudi s kolesom. V tem primeru se je sicer potrebno prijaviti na spletni strani www.zivetispritaniscem.si. Na Ukmarjevem trgu bodo obiskovalci Pristaniškega dne dobili vse informacije o ogledih pristanišča, za najmlajše pa bodo pripravili tudi Otroški kotiček. S prikazom specializiranih vozili in ostale opreme bo tudi letos svojo dejavnost predstavila Carinska uprava Koper, luški gasilci pa bodo razstavili svoje starodobno vozilo. Možno si bo ogledati tudi vrsto zanimivih prikazov življenja znotraj pristanišča, predvsem s področja ekologije, okolja in varnosti. V predstavitvenem prostoru bodo med drugim prikazali, kako celulozna brozga preprečuje uhajanje prahu iz terminala razsutih tovorov ter kakšni so dosežki pri okoljski in energetski prilagoditvi razsvetljave v pristanišču. Radovedneži bodo lahko preizkusili instrumente, s katerimi v Luki pridobivajo podatke o obremenjenosti določenih delov telesa, ki privedejo do bolečin v križu, v sodelovanju z Univerzo na Primorskem pa bodo predstavili delovanje merilnih postaj in projekt računalniškega sledenja opravilom v Luki Koper. Na voljo bo tudi test, s katerim bodo obiskovalci lahko ugotovili, ali in koliko so pod stresom, ter dobili praktične nasvete za njegovo preprečitev. podpora SSO za evropske in upravne volitve »Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je tudi glede evropskih in upravnih volitev, ki so razpisane za prihodnjega 25. maja, zavzel jasno stališče in podprl odločitev edine slovenske stranke v Italiji, to je Slovenske skupnosti, da se poveže s prvo največjo narodno skupnostjo v Italiji, to je Južnotirolsko ljudsko stranko. V tem trenutku so nam vezi z južnimi Tirolci še kako potrebne, posebej še zato, ker imajo kar nekaj poslancev in senatorjev v Rimu, v Bruslju pa evropskega poslanca dr. Herberta Dorfmanna, ki je v preteklih petih letih svojega mandata vedno rad na evropskem nivoju zagovarjal pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji, ob njem pa kandidira na evropskih volitvah tudi edina Slovenka in predstavnica SSk, to je Tanja Peric, ki je prav zato - kot edini slovenski kandidat - vredna vse naše podpore. Izvršni odbor SSO je tudi glede upravnih volitev, ki bodo istega dne na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini podprl prizadevanja stranke Slovenske skupnosti, ki nastopa s samostojnimi listami ali sodeluje v občanskih listah ter koalicijah. SSO izraža željo in pričakovanja, da se bodo slovenski kandidati na slovenskih krajevnih listah uveljavili in da bodo s strani slovenskih volivcev deležni velike in uspešne podpore. V zvezi z volitvami v evropski parlament v Sloveniji pa je predsednik SSO Drago Štoka izrazil svojo naklonjenost in vsesplošno podporo predstavniku deželne Slovenske skupnosti dr. Damijanu Terpinu, ki ima realne možnosti za izvolitev v najvišje evropsko politično telo«, piše v tiskovni noti SSO. PREPREČEVANJE GLUHOSTI ughing NORMALEN SLUH IZGUBA SLUHA Censis: rastoča pomembnost tehnološke inovacije pozitivno spreminja kakovost vsakdanjega življenja Avdioprotetiki podjetja Audiosan že več kot 30 let skrbimo za vaš sluh tako, da pri najboljših proizvajalcih izbiramo za vas najprimernejšo akustično napravo. Na poslovnih potovanjih po vsej Evropi izbiramo in osebno stalno preverjamo in preizskušamo tehnološke napredke ter akustične pripomočke, ki so spojitev visoke računalniške tehnologije in najnovejših rehabilitacijskih raziskav. Prizadevamo si, da vam vedno nudimo najboljšo akustično napravo. Na razpolago smo vam v TRSTU v Ulici Nordio 6/B Tel. 040 370925 od ponedeljka do petka z urnikom 9.00 - 13.00 / 15.00 - 18.00. Starkey PHONAK ReSound ©idex i _ j . . _ .L 'ilPIl"' vas vabi na brezplačno preiskavo sluha Boljši sluh omogoča boljše življenje PRIČAKUJEMO VAS V TRSTU, V ULICI NORDIO 6/B OD PONEDELJKA DO PETKA URNIK: 9.00 - 13.00 / 15.00 - 18.00 TEL. 040 370925 audiosan Že 25 let na strani slušno prizadetih Kako deluje preiskava sluha? Preiskava sluha poteka preko slušalk, ki predvajajo kalibrirane zvoke s spremenljivo frekvenco in jakostjo. Censis: 87% zadovoljstva z akustičnimi napravami 4 Nedelja, 18. maja 2014 ITALIJA, SVET / italija - Predsednik vlade v Emiliji obiskal območja, ki jih je prizadel potres Renzi: Če bo uspelo vladi, bo potem uspelo tudi Italiji Grillo grobo napadel nemško kanclerko Merklovo in kandidata Martina Schulza BOLOGNA - Če bo uspelo italijanski vladi, bo uspelo tudi Italiji. Če bo uspelo tudi Italiji, bo spet prevladalo upanje oziroma zaupanje v boljšo prihodnost. Tisti, ki si želijo propada, pa niso pravi Italijani in ne smejo prevladati. To jo povedal predsednik italijanske vlade Matteo Renzi v Modeni, kjer se je udeležil volilnega shoda lokalnega županskega kandidata Demokratske stranke Giancarla Muzzarelli-ja. Sploh pa je obiskal številna mesta in kraje Emilije-Romagne, od Forlija do Sassuola in Reggio Emilie, poseben poudarek pa je bil na območjih, ki jih je prizadel potres. O tem je Renzi govoril z župani občin teh območij na srečanju, ki je bilo v kraju Medolla blizu Modene. Bologne Renzi zaenkrat še ni obiskal, čeprav je včeraj kazalo, da se bo udeležil shoda kandidata Demokratske stranke za evropski parlament Paola De Castra, ki se ga je med drugim udeležila podtajnica stranke in predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani. Renzi je še povedal, da ne namerava nikakor popustiti, saj je treba vztrajati in delati na tem, da se Italija re- Matteo Renzi med shodom v Modeni ši. Med najhujšimi problemi je nedvomno razširjena korupcija in so zato nujni ukrepi. Renzi je med drugim predlagal, da se za politike, ki so prejeli ali zahtevali denar, za vselej prepo- ve udejstvovanje s politiko. Kot je za navijače predviden t.i. ukrep Daspo (prepoved obiska nogometnih tekem), je potreben Daspo tudi za skorumpirane politike, je poudaril Renzi in dodal, da »ne bo vlada sprejemala lekcij o zakonitosti od ljudi, ki gredo na Sicilijo razlagat, da mafije ni«. Renzi je odgovoril tudi na zadnje izjave liderja Gibanja 5 zvezd Beppeja Grilla in dejal, da se ne smemo šaliti z zgodovino. Grillo je namreč včeraj napadel kandidata za evropski parlament Martina Schulza z običajnimi psovkami, z grobim napadom pa se je spravil tudi na nemško kanclerko Angelo Merkel. Na volilnem shodu v Turinu je povedal, da »sem preko Hitlerja, brez Stalina pa bi bil Schulz danes v parlamentu s kljukastim križem na čelu«. »Pravijo, da sem kot Hitler. A jaz nisem Hitler, jaz sem preko Hitlerja,« je poudaril Grillo na odru in dejal, da »ko bi ne bilo Gibanja 5 zvezd, bi danes vladali nacisti. Naš populizem je najvišji odraz politike,« je še menil Grillo in dodal, da so že vse sile javnega reda na njegovi strani, od karabinjerjev do politične policije Digos. O Renziju pa je še povedal, da se je po njegovem mnenju v zadnjem obdobju prilizoval Merklovi, pri tem pa je Grillo uporabil sočen izraz, ki si ga je pred leti že privoščil takratni italijanski premier Silvio Berlusconi. V Turčiji zaključili akcijo v premogovniku CARIGRAD - V Turčiji so včeraj zaključili iskalno-reševalno akcijo v premogovniku v mestu Soma na zahodu države. Uradno število smrtnih žrtev torkove najhujše rudniške nesreče v Turčiji je 301, rešenih je 485, pogrešan pa nihče več. Kot je namreč zatrdil minister za energijo Taner Yildiz, v rudniških jaških ni več nobenega rudarja Nedaleč od Some so se sicer včeraj znova zbrali protestniki. Policija je proti njim posredovala, po poročanju nekaterih medijev pa je bilo kakih 30 ljudi pridržanih. Med njimi naj bi bilo več odvetnikov, ki so povezani z opozicijo. Lokalne oblasti so sicer v središču Some proteste prepovedale. Kljub temu se je tam v petek popoldne zbrala velika množica, ki jo je policija razgnala z gumijastimi naboji, solzivcem in vodnim topom. Policisti sedaj strogo nadzorujejo vse ceste v Somo. Torkovo tragedijo je povzročila eksplozija, ki je premogovniške jaške, v katerih je bilo takrat 787 rudarjev, napolnila s strupenim ogljikovim monoksidom. Zasebno podjetje, ki upravlja s premogovnikom, vztraja, da za nesrečo ni bila kriva malomarnost in da spoštujejo vse varnostne standarde. A Turčijo že več dni pretresajo jezni protesti. (STA) ukrajina V Slavjansku eksplozije in streljanje KIJEV - Mesto Slavjansk na vzhodu Ukrajine že od petka zvečer pretresajo eksplozije, nadaljujejo se tudi spopadi med ukrajinskimi vojaki in proruskimi separatisti, poročajo tuje tiskovne agencije. Po podatkih Združenih narodov je bilo sicer v nasilju v Ukrajini od novembra lani, ko so izbruhnili proevropski protesti v Kijevu, ubitih skupaj 250 lju-di.Posebej napeto je od petka v predmestjih Slavjanska, kjer je bilo vso noč slišati streljanje. Po nekaterih navedbah naj bi granate padale tudi na stanovanjsko sosesko, a podatkov o morebitnih žrtvah zaenkrat ni. Močna eksplozija naj bi med drugim odjeknila na območju tamkajšnje tovarne keramike. Ukrajinske obmejne enote so medtem danes zajele enega od vodij proruskih aktivistov, guvernerja vzhodne regije Lugansk Valerija Bolotova, a so ga njegovi oboroženi privrženci že kmalu uspeli rešiti. Bolotova so pridržali na nadzorni točki, ko se je vračal domov iz Rusije, kjer je bil na zdravljenju, potem ko je bil v torek ranjen v napadu. Kmalu zatem se je na nadzorni točki pojavilo kakih 200 oboroženih proruskih aktivistov, izbruhnil je spopad in Bolo-tov je bil kmalu znova svoboden. Do incidenta je prišlo le nekaj ur pred za včeraj načrtovanimi »mirovnimi pogovori« v mestu Harkov na vzhodu države. Gre za nadaljevanje t.i. nacionalnega dialoga, v katerem pa ne sodelujejo predstavniki proruskih separatistov. Prvi krog je potekal v sredo v Kijevu in se je končal brez oprijemljivih rezultatov. new delhi - Po veliki zmagi hindujske nacionalistične stranke BJP na parlamantarnih volitvah Narendra Modi slavil z ogromno možico na ulicah Napoveduje, da bo vladal »v imenu vseh Indijcev« NEW DELHI - Veliki zmagovalec parlamentarnih volitev in prihodnji premier Indije Narendra Modi se je včeraj v New Del-hiju udeležil velike zmagovalne parade. Ob prihodu na sedež stranke Bhartiya Janata (BJP) ga je pričakala ogromna množica navdušenih privržencev. Dosedanji premier Manmohan Singh je medtem po hudem volilnem porazu že ponudil odstop.Modi je v indijsko prestolnico danes prispel iz svoje domače zvezne države Gujarat. Od letališča do sedeža BJP se je vila zmagovalna parada s 63-letnim Modi-jem na čelu. Pozdravljala ga je navdušena več-tisočglava množica, opremljena z zastavami, baloni in cvetnimi listi, ter pihalne in druge godbe. V veljavi so strogi varnostni ukrepi. »V Delhiju je vzcvetel lotus,« je privržencem na sedežu BJP zmagoslavno dejal Modi in se tako navezal na volilni simbol svoje stranke, ki je lotusov cvet. »Naša zaveza je, da zgradimo Indijo, ki je močna, spoštovana in samozadostna,« pa je poudaril predsednik BJP Rajnath Singh, poroča nemška tiskovna agencija dpa. BJP je volivcem v prvi vrsti obljubljala gospodarsko rast. Doslej največja opozicijska stranka si je na maratonskih parlamentarnih volitvah, ki so trajale kar mesec dni, zagotovila absolutno večino. To ji je uspelo kot prvi stranki po 30 letih. Od skupno 543 poslanskih sedežev naj bi jih BJP zasedla 282, doslej vladajoča kongresna stranka pa le 44. Kongresna stranka je že v petek po objavi prvih rezultatov priznala poraz. Potomec indijske politične dinastije Gandhi, 43-letni Rahul Gandhi, ki bi v primeru zmage na pre-mierskem položaju nasledil 81-letnega Man-mohana Singha, je prevzel odgovornost za slab rezultat. Včeraj je sledil še odstop premiera Singha. Indijski predsednik Pranab Mukherjee je odstop sprejel, a Singha obenem prosil, naj opravlja tekoče posle do prisege nove vlade, kar bo predvidoma enkrat naslednji teden. Njegov kabinet je bil sicer v zadnjih letih tarča kritik zaradi upočasnjevanja gospodarske rasti, korupcijskih afer in nezmožnosti presekati politično blokado v državi. A 81-letni Singh je včeraj vztrajal, da je Indija danes veliko močnejša, kot je bila pred deset- Sporna je predvsem Modijeva vloga v etničnih nemirih leta 2002, ko je v zvezni državi Gujarat umrlo več kot tisoč muslimanov ansa letjem, ko je prevzel vodenje vlade. Svojemu nasledniku Modiju je zaželel veliko uspehov. Vodstvo BJP se je medtem včeraj že pogovarjalo o oblikovanju nove vlade, v torek pa naj bi se sestali tudi izvoljeni poslanci te stranke, je napovedal Rajnath Singh. Modi je hindujski nacionalist, ki je razdelil indijsko družbo. V včerajšnjih izdajah ga vrsta velikih indijskih časnikov poziva, naj ponudi roko muslimanom in se upre skušnjavi prevelikega zmagoslavja. Modi je sicer v petek posebej poudaril, da bo vladal v imenu vseh Indijcev, da je »obdobja politike, ki deli, konec« ter da se začenja »politika povezovanja ljudi«. A njegove besede postavlja pod vprašaj njegov politične simbolike poln obisk v svetem mestu Varanasi ob reki Ganges, kjer je skupaj s strankarskimi kolegi včeraj popoldne sodeloval pri molitvah. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Modi tam izvedel vrsto hinduističnih ritualov, ki naj bi mu zagotovili blagoslov, preden bo zaprisegel na položaj premiera. Sporna je sicer predvsem Modijeva vloga v etničnih nemirih leta 2002, ko je v zvezni državi Gujarat umrlo več kot tisoč muslimanov. Nasilje se je začelo po pokolu 60 hindujskih romarjev s strani muslimanov, na kar so hindujci odgovorili s še hujšim nasiljem. (STA) portugalska - Ponovna rast težka Zaključen triletni program pomoči BRUSELJ - Portugalska je včeraj končala triletni program finančne pomoči, ki je v zameno za 78 milijard evrov terjal boleče fiskalne ukrepe in reforme. V Bruslju opozarjajo, da je to konec začetka, ne začetek konca. Portugalci čutijo olajšanje ob odhodu trojke, ki jo krivijo za to, da je njihova država danes revnejša in manj pravična. »Veliko je storjenega, a veliko je še treba storiti ... Pričakujemo, da bo Portugalska izstopila čista in ostala čista,« s temi besedami so viri pri EU v Bruslju pospremili izstop Portugalske iz programa pomoči kot konec terapije odvisnika. Portugalska je morala v program, ker je živela po standardih, ki so bili nad njenimi zmožnostmi, poudarjajo v Bruslju. Država se je pred tremi leti soočala z več kot desetodstotnim primanjkljajem in z 8,5-odstotnimi obrestnimi merami na posojila na trgu. Po treh letih programa je primanjkljaj v lanskem letu padel na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), zahtevan donos na državne obveznice je 3,5 odstotka, sicer še vedno višji kot v Franciji in na Irskem, a vendar - veliko je doseženega, a izzivi ostajajo. Rast je krhka, brezposelnost in dolg še vedno občutno previsoka, banke delujejo v okolju, polnem izzivov. Nadaljevati je treba reforme, predvsem na področju energije, prometa in trga dela, ter privabiti investitorje, opozarjajo v Bruslju. / TEDENSKI POUDAREK Nedelja, 18. maja 2014 5 VOLITVE: RENZI, GRILLO IN BERLUSCONI GLAVNI AKTERJI Doslej v ospredju le notranja politika vropski parlament, ki bo izvoljen 25. maja, ne bo več - kot je bil do pred nedavnim - precej obrobno in nevplivno telo, v mnogih primerih samo dovolj ugledno (in tudi dobro plačano) »parkirišče« za politike na robu upokojitve. Od konca leta 2009, ko je začela veljati lizbonska pogodba, ima evropski parlament precejšnje pristojnosti. Predvsem bo odločilen pri izbiri novega predsednika evropske komisije. Doslej je predsednike komisij imenoval Evropski svet, se pravi predsedniki vlad članic EU, odslej pa bo moral svet pri izbiri kandidata za predsednika komisije upoštevati tudi izid volitev (vsaka od evropskih strank ima svojega kandidata za predsednika komisije), izbrani pa bo moral dobiti tudi zaupnico v parlamentu. Več pristojnosti bo imel novi parlament tudi v zakonodajnem postopku, saj je v Evropski uniji v veljavi neke vrste dvodomni sistem, v katerem je Evropski svet en dom, parlament pa drugi. Zato je verjetno, da bo v dolgoročnejši perspektivi izid nedeljskih volitev vplival na življenje vseh nas, verjetno v še večj imeri kot bodo vplivali izidi parlamentarnih volitev v posameznih članicah. Kljub dejstvu, da bo imel izid nedeljskih volitev dolgoročen vpliv, pa evropski problemi sploh niso bili pri- Vojmir Tavčar lo malo znane, kandiate zasenčil Bep-pe Grillo, v Forza Italia pa je kljub nekaterim omejitvam, ki so mu jih postavili sodniki, ker mora v tem času odslužiti kazen, imel glavno besedo in odigral glavno vlogo Silvio Berlusconi. V ospredju predvolilne propagande so bili torej izklučno italijanski problemi: reforma ustave, nov volilni zakon, ukrep, ki naj bi odvisnim delavcem z manj kot 26.000 evri letnega prihodka zagotovil 80 odstotkov mesečnega poviška z delno davčno razbremenitvijo, ukrepi, ki naj bi spodbudili zaposlovanje. Morda je nekoliko drugače v občinah in v deželah, kjer bodo prihodnjo nedeljo obnovili tudi uprave in so med kampanjo obravnavali tudi konkretne krajevne probleme, v vse-državnem merilu pa so doslej prevladali predvsem televizijski nastopi treh prvakov, medtem ko so skoraj izginili tradicionalni predvolilni prijemi kot so plakati. Manj angažirani kot v preteklih letih, če izvzamemo tri že omenjene prvake, so bili tudi voditelji strank. Tako se med demokrati skoraj niso oglasili v predvolilni kampanji Massimo D'Alema, Walter Veltro-ni, Rosy Bindi, Pierluigi Bersani in drugi strankini veljaki. Isto velja tudi za Forza Italia, kjer so glavno vlogo prepustili Berlusconiju, v G5Z pa je sploh veljavna praksa, da je glavni in skoraj edini akter kampanje Beppe Grillo, ostali pa so samo statisti. sotni v volilni kampanji. Evropska unija je bila kvečjemu tarča kritičnih in polemičnih nastopov kot po nedavnem brodolomu v Siciljskem prelivu, ko so vsi italijanski politiki v en glas napadali Bruselj, češ da je nedovzeten za problem prebežnikov in da je pustil pri tem vprašanju Italijo dobesedno na cedilu. Sploh so bili v sedanji volilni kampanji dejansko v ozadju vsi kandidati za Evropski parlament, tudi v primeru Demokratske stranke, v kateri je predsednik vlade in strankin sekretar Matteo Renzi izsilil, da je bilo pet žensk določenih za nosilke list, kandidatke in kandidati niso prišli do izraza. Zasenčil jih je sam Renzi, ki je bil doslej in bo nedvomno tudi v zadnjem tednu, eden od protagonistov volilne kampanje. Prav tako je v Gibanju 5 zvezd vse, sicer ze- Dejstvo, da so se Renzi, Berlusconi in Grillo neposredno angažirali, je že samo po sebi dalo predvolilni kampanji dokaj izrazit notranjepolitični pečat, bolj kot volitve evropskih poslancev bodo nedeljske volitve neke vrste »overovljena javnomnenjska raziskava«, ki bo glede na ogromen vzorec anketiranih nujno vplivala na italijansko notranjepolitično sceno. Predsednik vlade si skuša z jasno uveljavitvijo DS na volitvah pridobiti legitimnost, ki mu je ni jamčila zmaga na primarnih volitvah Demokratske stranke. Če bo Demokratska stranka zmagala na nedeljskih volitvah, bo to predvsem zmaga Mattea Renzija, ki želi ujeti dve muhi na en mah: si pridobiti že omenjeno vsaj posredno legitimnost in z zmago utrditi tudi svoj položaj v stranki, v kateri ne manjka podtalnih odporov, saj ima zlasti v parlamentarnih skupinah marsikaterega nasprotnika. Zato se je predsednik vlade tako angažiral v tej kampanji s kopico televizijskih nastopov, z obiski, inavguracijami, vsakodnevnimi stališči. Priznati mu je treba, da se ni izognil niti zelo kislim jabolkom, kakršno je nedvomno mi-lanki Expo in se zavzel, da bi sanirali glavne posledice podkupninskega škandala ter pravočasno opravili vse potrebno za uspeh prireditve (dejansko merilo bodo pristojnosti, ki jih bodo priznali predsedniku protikorup-cijske interventne skupine Raffaeleju Cantoneju). Prav tako je v preteklih dneh premier odločilno vplival na sklep poslanske zbornice, ki je z večino glasov dovolila aretacijo mesin-skega poslanca PD Francantonia Ge-noveseja, ki ga tožilstvo dolži, da se je osebno okoristil s poklicnimi tečaji, ki jih je priredil. Renzijeva odločitev je bila nedvomno pravilna, čeprav je upravičen tudi očitek (pri tem pa predsednik vlade nima nobene odgovornosti), da je človeka, ki je bil tako na slabem glasu, DS sploh kandidirala za poslanca. Aktiven kot že med kampanjo za parlamentarne volitve, je tudi Beppe Grillo, ki pa se tokrat ne brani več televizijskih nastopov. On in njegovi glavni sodelavci so skoraj vsakodnevno prisotni na ekranu, veliko odmevnost pa je imela odločitev, da naj bi ta teden nastopil (pogojnik je obvezen, saj je komik nepredvidljiv) na oddaji Porta a porta, ki jo vodi Bruno Vespa, simbol tistega novinarskega pristopa in tistega odnosa do politike, ki ju Grillo mrzi in ju je doslej ostro napadal. S svojim destruktivnim populizmom Grillo ni perspektiva za Italijo, temelj njegove predvolilne kampanje je rušenje obstoječega in podoben odnos napoveduje tudi do Evropskega parlamenta. Priznati pa je treba, da se je v prejšnji in v tej kampanji izkazal za spretnega politika, ki zna spremeniti v konsenz za G5Z jezo ljudi, ki so zaradi vsakodnevne stiske do grla siti sedanje politike. Gril-lov cilj je prehiteti Forza Italia in se uveljaviti kot druga politična sila na italijanski sceni, ki naj bi po številu glasov ne zaostajala preveč za DS. Če- prav je objavljanje javnomnenjskih ra-zikav prepovedano, pa je po mnenju mnogih komentatorjev možno, da bi v južnoitalijanskem okrožju, kjer so posledice gospodarske krize najhujše, G5Z lahko postalo prva stranka, razdvojene in prepirljive demokrate pa bi lahko v tem okrožju prehitela tudi Forza Italia. Tretjo glavno vlogo v predvolilni kampanji ima Silvio Berlusconi, ki se na vse kriplje trudi, da ne bi zaostal za G5Z. Doslej je bil Berlusconi v predvolilnih kampanjah vselej zelo uspešen in je s svojimi populističnimi nastopi ter obljubljami nadoknadil tudi velike zaostanke. Čeprav so mu sodniki postavili nekaj omejitev, ker mora v tem času odslužiti obsodbo zaradi davčne utaje (poudariti velja, da je bila prizanesljivost sodnikov pri odmerjanju kazni in načina, kako naj jo odsluži res velika) in čeprav osebno ne more kandidirati, se je nekdanji vitez dela angažiral v tej kampanji z vso svojo energijo. V svojih nastopih se prikazuje kot žrtev, predsednika drža- ve je nekajkrat obtožil, da je spletka-ril proti njemu, sedaj pa kot dokaz, da je bil žrtev koplota, prodaja odstavek iz knjige spominov nekdanjega ameriškega zakladnega ministra Timot-hyja Geithnerja, ki je zapisal, da so ga jeseni leta 2011 nekjateri predstavniki EU pozvali, naj jim pomaga prisiliti Berlusconija k odstopu. Volilni izid bo pokazal, ali se mu bo slikanje samega sebe kot žrtve mednarodne zarote volilno obrestovalo, toda dejstvo, da ga zapuščajo dolgoletni sopotniki (baje naj bi se Alfanovemu NCD približal tudi njegov dolgoletni odvetnik in minister Cesare Previti) kaže, da Forza Italia še ni prebolela krize. Toni v volilni kampanji so bili doslej zelo ostri in pričakovati je, da se bodo v tem zanjem tednu predvolilne propagande še dodatno zaostrili, saj bo vsak od treh glavnih akterjev Renzi, Grillo, in Berlusconi skušal prevesiti volilno tehnico na svojo stran. Vprašanje je, kako bodo poleg propagande na odločitve volivcev vplivali škandali zadnjih tednov, ki so verjetno samo prispevali k temu, da se je nezaupljivost ljudi do politike še povečala. Če ne bo prišlo nepredvidljivih zapletov, bo treba počakati do volilnih izidov preden bo mogoče razpravljati o morebitnih spremebah na politični sceni. Nekaj pa je kljub negotovosti možno reči že vnaprej. V uvodu v svojo zadnjo knjigo Diario di un naufragio (Dnevnik nekega brodoloma) zgodovinar in politični komentator Guido Crainz poudarja, da je Berlus-conijevo dvajsetletje imelo kvarne posledice za Italijo, saj je podkrepilo podcenjevalni odnos do skupnih vrednot in veljavnih pravil, uveljavilo prednost »jaza« nad skupnim dobrim, prispevalo k skoraj vsakodnevnemu spodkopavanju temeljev vladavine prava. Italijanska družba ni imela v sebi zadostnih protitelesc, da bi zajezila ta napad. Še zlasti se je izkazala za neustrezno levica, ki se ni znala uspešno zoperstaviti drsenju v brezno, ni bila sposobna zasnovati prepričljivega projekta za prihodnost, nakazati nek nov način kako »biti Italijani«, ni znala vrniti ljudem zaupanja v demokracijo. Po volitvah bo prav to osrednje vprašanje: ali bodo znali Renzi in njegovi nakazati novo pot, bodo znali družbi, kjer je stiska zaradi gospodarske krize velika, vrniti zaupanje v politiko, državo in njene institucije? Naloga je izredno zahtevna, vendar je to morda zadnja priložnost, da levica najprej zaustavi naraščajoče nezaupanje ljudi v demokracijo, nato pa ta trend preusmeri. Kajti, kot poudarja Crainz, brez strank ni demokracije, vendar je prav tako težko, da bi s sedanjimi strankami imeli resnično demokracijo. To je začaran krog, ki ga mora skušati levica prebiti. e Nedelja, 18. maja 2014 KULTURA / vtisi z videmskega 16. far east film festivala Tiktakanje Hongkongu Režiser Dante Lam in producentka Candy Leung Prizor iz filma The Midnight After režiserja Fruita Chana Igralec Chapman TO Kot smo že poročali, se je pred kratkim v Vidmu končal 16. Far East Film Festival, vsakoletna spomladanska prireditev, ki je med 25. aprilom in 3. majem ponudila na ogled preko 60 novih filmov z Daljnega Vzhoda. O vidnejših predvajnih delih z Japonske in s Filipinov smo poročali v prejšnji nedeljski izdaji. Sicer pa je posebno mesto v letošnjem programu bilo namenjeno prevdsem filmski produkciji iz Hongkonga, saj so ji bili v prvih dneh prireditve posvečeni številne premiere, okrogle mize in srečanja z gosti - režiserji, igralci in producenti. "Še nikoli ni bil hongkonški film bolj "hongkonški"!" je izjavila predsednica festivala Sabrina Baraccetti ob pričetku prireditve. Hongkong se je pred 17 leti vrnil pod kitajsko oblast. Za hongkonško fil-mografijo, tako kot za vso tamkajšnjo družbo, je to mejnik. Domače filmsko tržišče je z ekonomsko krizo postalo pretesno, medtem kot je novo, rastoče in vabljivo celinsko kitajsko tržišče zaradi cenzure zahtevalo nova pravila. Njej so se morali hongkonški režiserji in producenti prilagoditi, če so hoteli računati na distribucijo po celinsko-ki-tajskem ozemlju. Nekateri so takrat ubrali pot kompromisa - ločili so svoje izdelke glede na trg, kateremu so bili namenjeni. Tako se je večkrat zgodilo, da so lahko z dobičkom od bolj komercialnih filmov, namenjenih celotnemu kitajskemu tržišču, finansirali bolj avtorska dela, ki bi zaradi spornih tem ne mogla skozi kitajsko cenzuro. Dober primer takega "modus operandi" je režiser akcijskih filmov Dante Lam, ki je v Videm letos prinesel dva filma. "The Unbeatable je boksarski film s "pozitivnim" sporočilom, medtem kot je That Demon Within temačna kri-minalka z antijunakom in psihološkimi zapleti. Ta je bila namenjena izključno hongkonškim kinodvoranam," je povedala Dantejeva producentka Candy Leung med prireditvijo. Ni pa pot, ki jo je ubral Dante Lam, danes edina, kot so pokazali drugi gosti festivala. Ko je Hongkong prešel pod Kitajsko, je bilo bivši angleški koloniji takrat določenih več rokov za postopno prilagajanje novemu stanju. Veliko prebivalcev doživlja te prihodnje, bližajoče se časovne mejnike kot grožnjo, roke pa kot neprijetno tiktakanje, ki ogroža njihovo kulturo in njihov način življenja. Hongkonški "indie" režiser Fruit Chan - častni gost festivala - si v srhljivki The Midnight After celo zamisli "konec" mesta Hongkong. Čez noč postane mesto prazno, prebivalcev ni od nikoder. Protagonisti lahko samo ugibajo, kako je do tega prišlo. "Kitajska nas oblega!" je v intervjuju zbežalo nadebudnemu režiserju Sheung-manu Yimu, zmagovalcu natečaja kratkometražnih filmov Fresh Wave, ki ga organizira hongkonški sklad Hong Kong Arts Development Council in ki finansira krat-kometražne projekte mladih avtorjev. V svojem filmu zgovorno opisuje dvome članov mladega benda, ki se morajo odločiti med uspešno, komercialno glasbo v stilu "korean-pop" in trnjevo potjo glasbe, ki jim je bolj pri srcu, peto v lastnem jeziku. Učinkovita metafora današnjega Hongkonga na prepihu, kot tudi notranjega boja v mladem umetniku, ki se odloča med lažjo, komercialno, in težjo, umetniško/indie potjo. Kot reakcija na politično stanje in odsev trenutnega ozračja postajajo zadnje čase Hongkonžani angažirani zagovorniki lastne pripadnosti in pravic. Kolega omenjenega režiserja s Fresh Wave natečaja King-fai Wan je v svojem kratkometražcu uprizoril pravne težave mlade manifestantke. V intervjuju je povedal: "Dandanes je v Hongkongu vse izredno politično. Ekonomsko stanje je slabo, naša kultura in jezik pa tvegata, da izgineta. Pod udarom je pravica do prostega izražanja. Vedno več mladih manifestira proti vladi, ki se klanja kitajskim zahtevam. Veliko mojih prijateljev je bilo aretiranih in na sodišču ni nikakor mogoče zmagati. Ustrahujejo nas, da bi nehali protestirati." "Zelo nevarno bi bilo, če bi sedaj molčali. Nasprotno, ljudje se morajo zdramiti in angažirati za svoje krajevne značilnosti," je v intervjuju pripomnil še tretji gost s Fresh Wavea, Cheuk-tin Ho, ki je tudi izbral medij filma za prebujanje zavesti. Odziv na sedanje ozračje se da zaslediti tudi v kinodvoranah, saj je prišlo do novega iskanja in zanimanja za lastno pripadnost, značilnosti in domači kraj: "Hongkong doživlja zelo zanimiv trenutek," je povedal pri okrogli mizi, hongkonški dopisnik s FEFF Tim Youngs. "Medtem kot se je v prejšnjih letih tam čutila kriza lokalnih filmov in rast tistih proizvodov, ki so bili namenjeni gigantskemu celinsko-kitajskemu tržišču, opažamo zadnje čase obratno težnjo. Hongkonški "pravi" film je zopet zacvetel. Publika se zopet zanima za produkcije, uperjene v lokalno realnost in v kantonskem jeziku, kar je v veliko spodbudo režiserjem in producentom. Še pred nekaj leti bi bilo to nedoumljivo." "Kljub finančnim težavam hočemo ustvarjati filme, ki so za nas; če danes narediš film izključno za Hongkong, ti bodo vsi priskočili na pomoč. Igralci bodo celo nastopili zastonj in to opravili kot moralno dolžnost," je med okroglo mizo izjavila Sandra Ng, priljubljena filmska zvezda v Hongkongu, ki je kot igralka in producentka v Vidmu predstavila komedijo Golden Chickensss. Med svojim obiskom je oder delila s kolegom Chapmanom Tojem, bivšim članom hongkonških triad (tamkajšnje verzije mafije) in sedaj uspešnim filmskim igralcem komedij. Njemu je pred nedavnim povzročila nemalo preglavic nesrečna izjava na twitterju, ko je nekomu iz celinske Kitajske odgovoril, da so na Kitajskem svobodni le sinovi bogatih staršev, ki pošiljajo študirat otroke v Ameriko. Spodrsljaj je povzročil medijsko nevihto, ki so jo kitajski (celinski) mediji le še spodbujali. Namigovanj na sedanjo stvarnost je polna njegova komedija 3D Naked Ambition, v kateri igra glavnega junaka. V njej neuspešni pisatelj postane nerodni protagonist erotičnih filmov, ki zaslovijo med žensko publiko, saj nehote prevračajo standardne kanone tega žanra. "Šli smo se ekstrema: film v kantonšči-ni, na pikantno temo in z izrecnimi prizori, izključno namenjen hongkonški publiki. Hoteli smo razširiti meje domače publike, ki je najbolj konservativna v vsej Aziji. S filmom smo želeli pokazati, kako bi izpadel erotični film, če obrnemo perspektivo in ga posnamemo z vidika ženske. Da bi publika film sprejela, smo se držali oblike komedije. Protagonist je luzer, simbol ekonomske krize in krize moške identitete," sta povedala producent in scenaristka Hing Kai Chan in Mui Ki Ho. "Včasih samo lu-zer lahko zmaga," je pripomnil igralec Chapman To. Avtorji so še dodali zanimivost: "Tretjina publike, ki je film videla, je bila iz celinske Kitajske, bili so turisti. Ti gledalci so bili nad filmom še bolj navdušeni kot domači!" Chapman To pa je nadaljeval: "Za Hongkonžane trenutno stanje ni lahko sprejemljivo. Komedije delam, ker mi te zagotavljajo večji uspeh kot dramatična dela. Vendar pa sem ponosen, da ljudem prinašam dobro voljo. Komedija je nekaj magičnega, ljudje, ki zrejo v platno, so nekaj romantičnega. Ali se bojim, da bi film 3D Naked Ambition negativno vplival na mojo kariero? Zagotovo ne, pač pa mojemu zakonu!" se je še po-smejal. Peter Jevnikar cannes - V centru pozornosti biografski film o modnem kreatorju Yvesu Saint Laurentu Spet ikona, spet pripoved življenja CANNES - Spet ikona, spet pripoved življenja legendarne osebnosti, tokrat človeka, ki je s svojim delom in tudi umetnostjo ponesel sloves Francije daleč v svet. Včeraj so na Croisette posebej proslavili Yvesa Saint Laurenta, pariškega modnega kreatorja, čigar najpomembnejše življenjsko obdobje je Bertrand Bonello ujel v več kot dve uri trajajočo filmsko zgodbo z naslovom Saint Laurent. Celovečerec je hkrati nekakšen dekadenčni portret - kot je povedal Bo-nello - se pravi zgodba o človeku, a tudi času in predvsem obdobju, ki se ne bo nikoli več vrnilo. V centru pozornosti ni samo Saint Laurentova biografija, ampak desetletje, ki je bistveno označilo sodobno zgodovino, svet mode, glasbe, predvsem pa življenje enega najpomembnejših pariških in svetovnih modnih ustvarjalcev. Bonello se je tako osredotočil na prehod iz šestdesetih v sedemdeseta leta, ko se je Saint Laurent vrnil v Pariz iz Alžirije, kjer naj bi služil vojaški rok, a je v resnici doživel živčni zlom, bil odpeljan v vojaško bolnišnico, kjer so ga zdravili tudi z električnim šokom, kar je seveda zaznamovalo njegovo prihodnost s stalnimi depresijami. Iz grozljivega stanja ga je rešil industrijec, Pierre Berge, ki je kmalu postal tudi njegov življenjski sopotnik. Vzpon francoskega modnega kreatorja, ki je začel pot pri Diorju nato pa prav s partnerjem Bergejem ustanovil eno najpomembnejših modnih hiš vseh časov, je Bonello predstavil v celovečercu, ki je v resnici tudi opera in dokumentarec. Pred sinočnjo projekcijo edinega italijanskega filma, ki se letos poteguje za zlato palmo, se pravi Le meravi-glie, režiserke Alice Rorwachter, se je po stopnišču sprehodila tudi delegacija ar- Denis Tanovič gentinskega celovečerca Wild Tales. Delo režiserja Damiana Szifrona tu že opredeljujejo za kultni film festivala. Gre namreč za groteskno pripoved s šestimi divjini zgodbami ki ob uporabi črne komedije in nasilja cilja na odkri- to kritiko sodobne argentinske družbe. Čeprav na drugi strani sveta, se podobni vsebini posveča tudi madžarski režiser Kornel Mundruczo, ki je v sklopu Un certain regard predstavil najbolj političnega a tudi vizionarnega od dosedanjih filmov, White god. Zgodba, ki pripoveduje o odnosu med trinajstletno deklico in njenim psom, je v resnici odprta kritika madžarski politiki, ki jo lahko - kot je včeraj povedal režiser - razširimo na problem celotne Evrope. «Danes je oblast v rokah nekaj sto privilegiranih oseb - je obrazložil Mun-druczo - ki nam urejajo življenje s postavljanjem neverjetnih pravil. Če ne bodo spremenili takega ravnanja tvegajo, da se jim ljudje uprejo kot raz-besneli psi». Na platnu dvorane Debussy pa je zaživel tudi afriški upor. Zanj je poskrbel Philippe Lacote, triinštiridesetletni režiser iz Slonokoščene obale. Cannes je namreč festival, kjer predstavljajo največje število afriških filmov, saj jih večina nastane prav v francoski kopro-dukciji. Lacotejevo igrano delo Run pripoveduje o umoru predsednika vlade hkrati pa obnavlja dvajset let zgodovine afriške države in zadnjih spopadov, med katerimi je umrlo več kot tritisoč ljudi. Včeraj pa so na Francoski obali tudi podelili prvo nagrado letošnje izvedbe, nagrado, ki jo Evropska komisija vsako leto podeljuje evropskemu celovečernemu filmskemu projektu z mednarodnim potencialom. Letošnji zmagovalec je bosanski režiser Danis Tanovic za projekt v razvoju z naslovom Kaj gledaš?, ki govori o vzponu korupcije in kriminala po koncu vojne v Sarajevu. Ob Tanovicu sta iz rok evropske komisarke za kulturo in večjezi-čnost Androulle Vassilou, prejela tudi soscenarist Predrag Kojovic in produ-centka Ambra Bakšic Camo. (Iga) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nedelja, 1B. maja 2014 2 5 APrimorski ~ dnevnik verdijevo gledališče - Boris Pahor in Vittorio Sgarbi »Lepota ne more sama premagati zla« Z desne: Tatjana Rojc, Boris Pahor in Vittorio Sgarbi fotodamj@n Srednjeevropski TV magazin Alpe Jadran »Plesati sem začela, ko sem bila še zelo majhna in to želim še naprej. Drugače ne gre, saj smo se v Reziji rodili s plesom in bomo s plesom umrli« Besede plesalke Else Madotto so kakor ljubezenska izpoved. Rezijani o sebi pravijo, da začnejo plesati že takrat, ko so v zibki. Folklorna skupina »Val Resia« pa goji plesno tradicijo nad 175 let. Poglobljena reportaža o rezijanskem plesu, ki je nastala v avtorstvu Loredane Gec, urednice slovenskega programskega oddelka Rai Trst, bo uvedla nocojšnji Alpe Jadran. V nadaljevanju majske epizode bo na vrsti portret hrvaškega kiparja Vojina Bakica, proslavitev petstoletnice frančiškanskega samostana v Szegedu ter predstavitev italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. V drugem delu oddaje si bomo ogledali zgodbo o gorski živinozdravni-ci iz Bocna ter bomo obiskali novo islamsko središče na Reki. Oddajo bo zaključil prispevek o furlanskem mandolin-skem orkestru Tita Marzutti-nija, ki velja za najstarejšega v Evropi. Na sporedu nocoj ob 20h 50 ter v četrtek, 22. maja, ob istem času. gregorčičeva dvorana - Veliko zanimanje za dokumentarec Koalicija sovraštva »Totalni bedaki« Novinar Erik Valenčič in občinstvo, ki se je v petek zvečer zbralo v Gregorčičevi dvorani fotodami@n Profesor Pahor, bo lepota res rešila svet, kot je pred skoraj stopetdeseti-mi leti zapisal ruski pisatelj Fjodor Dostojevski? Če se bo v lepoti zrcalila tudi dobrota, bi se ji morda lahko posrečilo. Kajti lepota ne more sama premagati zla. Gospod Sgarbi, bo lepota res rešila svet? Imeli smo najlepšo državo na svetu in jo uničili. S pomočjo arhitektov kot je Boris Podrecca, ki je povsem iznaka-zil Sacile. Danes proizvajamo samo grdoto. Lepota ne bo rešila sveta, ampak svet mora rešiti lepoto. V polni mali dvorani Verdijevega gledališča je sinoči potekalo zanimivo soočanje med tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem in umetnostnim kritikom Vittoriom Sgarbijem: med njima velike starostne, izkustvene in miselne razlike, a tudi spoštovanje, želja po pogovoru o vrednotah, ki so jima skupne - lepoti, umetnosti, ljubezni. Iztočnice za pogovor, ki ga je vodila Tatjana Rojc, sta ponudili knjigi, ki sta izšli pri založbi Bom-piani: Pahorjeva Cosi ho vissuto - Biografia di un secolo in Sgarbijeva Il tesoro d'Italia - La lunga avventura dell'arte. Večer je uvedel nastop prve violine Verdijevega gledališča Stefano Furini. Lepota je izziv, človek jo je ustvaril, da bi izzival boga, je nadaljeval Sgar-bi: dokazati mu je želel, da je sam zmožen ustvariti nebesa na zemlji. Samo človek lahko ustvarja lepoto, živali tega niso sposobne, ker ne sooblikujejo zgodovine in nimajo spomina. Ko človek ustvarja lepoto, je bog: med poslušanjem Beethovna tudi neverni začutijo, da nek bog obstaja. Strinjam se, da je človek, ki ustvarja lepoto, božanski, mu je pritrdil tržaški stoletnik, ampak tisti isti človek tudi vsak dan ubija; šele ko človek ne bo več ubijal, bo lahko ustvaril svojega boga. Za Pahorja bog ne obstaja, saj bi v nasprotnem primeru bil tudi neskončno dober. Morda je za boga skoraj bolje, če ne obstaja, je pritrdil Sgarbi: kajti če sprejmemo, da obstaja, potem moramo tudi sprejeti, da je krut in brezbrižen. Njuno različno pojmovanje lepote je po Sgarbijevem mnenju posledica zelo različnih življenjskih izkušenj: Pahor je na lastni koži doživel dve svetovni vojni, jaz nobene, v mojih očeh predstavlja zlo tisti, ki uničuje lepoto, Pahor je zlo okusil na lastni koži, doživel osramoti-tev in zanikanje človeštva. Preživel je pekel in nato začel svoje drugo življenje. Pritegnilo me je njegovo prepričanje, da tudi pekel ne more biti večen (drugače bi bil božanski), da je tudi pekla enkrat konec, pravi Sgarbi, ki se je zaobljubil, da ne bo nikoli več stopil v koncentracijsko taborišče: mi vsi, ki nismo doživeli grozot taborišč, smo preveč privilegirani, da bi lahko sočustvovali z žrtvami in v resnici uživamo v tem, da se nismo znašli na njihovem mestu ... Tako v Pahorjevi kot Sgarbijevi knjigi ima ljubezen podobno obličje. Vedno sem bil prepričan, da je božanje glavni del fizične ljubezni, saj z božanjem prenašamo svoja čustva in občutja, je pojasnil tržaški pisatelj, ki nima rad pisateljev in zlasti pisateljic, ki ne prepustijo ničesar domišljiji. V Sgarbijevih očeh pa je ljubezen Giottova freska Anna in Gioacc-hino: ko ona, pred Zlatimi vrati, poboža njegovo brado, in jo on poboža po ramenih ... (pd) Dokumentarec Koalicija sovraštva, v katerem je novinar Erik Valenčič predstavil delovanje slovenskih neonacističnih skupin, je slovensko javnost po eni strani šokiral, po drugi pa v njej sprožil številne navdušene odzive. »Mnogi so v komentarjih izpostavljali zlasti like s Primorske, v prvi vrsti oba sogovornika iz Štivana ...in tega ne trdim zato, ker sedita danes v tej dvorani: oddaji sta dala izjemen pečat, saj sta zelo nazorno pokazala, da je sklicevanje slovenskih neofašistov na domoljubje totalni nesmisel. Marsikomu sta odprla oči.« Tako je mladi slovenski novinar Erik Valenčič dejal na petkovem predvajanju dokumentarca Koalicija sovraštva, ki je v Slovenski klub privabil res veliko ljudi. Med njimi sta sedela tudi David Peric in Lucijan Kocman, ki sta v dokumentar- cu pojasnila, da je za Slovence v Italiji povsem nerazumljivo, kako se lahko slovenski neofašisti, ki prisegajo, da jim je pri srcu usoda in prihodnost slovenskega naroda, družijo z italijanskimi neofašisti, ki se že desetletja znašajo nad Slovenci v Italiji in na primer mažejo slovenske napise in jih prekrivajo s fašističnimi nalepkami. »Zamejci« so zaradi fašizma v preteklosti veliko pretrpeli, zato so slovenski neofašisti zanje totalni bedaki. Preprosto in učinkovito. Erik Valenčič je dokumentarec posnel za RTV Slovenija, delo je trajalo štirinajst mesecev, v podzemni svet slovenskih neofašistov pa se je začel poglabljati že pred leti, v člankih za tednik Mladina. V skoraj uri trajajočem filmu je zelo nazorno prikazal, kdo so in kje se zbirajo ti slovenski nestrpneži: v prvi vrsti v skupinah Blo- od&Honour, Headhunters Domžale, Tu je Slovenija, a tudi v navijaški skupini Green Dragons ljubljanske Olimpije. Zbral je nad tri tisoč fotografij in čeprav je v filmu večina obrazov zabrisanih, so obrazi, imena in priimki nekaterih njihovih voditeljev zelo jasno prikazani (Andrej Okorn, Kristjan Podobnik, sicer tudi aktiven v Janševi stranki SDS, in drugi). Valenčič je prisluhnil bivšim fašistom, ki so izstopili iz »organizacije« in kot zaščitene priče tudi nastopajo v dokumentarcu. Zbral je mnenja univerzitetnih profesorjev, novinarjev, predstavnikov civilne družbe. Od nekdanjih ministrov Ljubice Jelušič, Boruta Pahorja in drugih politikov je skušal, tako kot njegova kolega Anuška Delič (Delo) in Blaž Petkovič (Dnevnik), izvedeti, zakaj so »pometli pod preprogo« vedenje o povezavah med neonacističnimi skupinami in slovensko vojsko ter celo o urjenju prvih na vadbiščih druge. Direktorja kriminalistične policije Marjana Fanka je vprašal, zakaj niso njegovi policisti nastopili proti neofašistom, ki so na ljubljanskih »vstajah« organizirano povzročali izgrede. Avtor dokumentarca pravi, da novačijo neofašisti svoje privržence zlasti med dijaki, nad njimi (in »seveda« gejih in priseljencih) se tudi pogosto nasilno znašajo. Zato je skrb vzbujajoče dejstvo, da si šolniki zakrivajo oči in na primer opravičujejo neprimerno oblačenje dijakov. Eden izmed teh je, kot se v filmu spominja zgodovinar Sandi Volk, celo prestopil prag Ri-žarne z majico skupine Kri in ponos, ki se odkrito sklicuje na nacizem. Ravno z učitelji in šolsko populacijo moramo tesneje sodelovati, meni Valenčič, da ne bodo hodili več v Rižarno žalit Rižarne ... (pd) 8 Nedelja, 18. maja 2014 PRIREDITVE, KRIŽANKA / glasbena matica - Dan odprtih vrat navdušil številne mlade udeležence Ljubezen do glasbe Lepo število mladih ljubiteljev glasbe se je udeležilo Dneva odprtih vrat, ki ga je ob koncu šolskega leta včeraj priredila Glasbena matica. Ob tej priložnosti so bili profesorji šole na razpolago za vse informacije glede delovanja šole. Nudili so vse podatke, ki so potrebni za izbiro primernega inštrumenta in začetek rednega študija v prihodnjem šolskem letu, navdušenim otrokom pa so prikazali različne inštrumente. Kot nam je povedal ravnatelj šole Bogdan Kralj, je bila pobuda zelo uspešna in so tako starši kot otroci pokazali veliko zanimanje. Dneva odprtih vrat se je udeležilo okrog 40 slovenskih otrok, sodelovalo pa je tudi približno sto otrok bližnje italijanske šole. Glasbeno matico je uvodoma predstavil Kralj, nato so profesorji v sedmih razredih prikazali otrokom več inštrumentov iz oddelkov za godala, pihala, harfo, harmoniko, klavir, kitaro in tolkala. Na voljo so bile vsekakor tudi informacije za tečaje citer, so-lopetja in predšolske glasbene vzgoje. Poleg Dneva odprtih vrat bo Glasbena matica do konca šolskega leta izvedla tudi pobudo brezplačnih poskusnih lekcij. kolesarstvo - Včeraj odprli razstavi na Velikem in Malem trgu Coppi in Cottur v pričakovanju Gira Raszstava o Coppiju začela svojo pot leta 2005 v Gorici - Stoletnica rojstva največjega tržaškega kolesarja tik pred tržaško etapo dirke po Italiji Razstava o Faustu Coppiju je v dvorani Veruda na Malem trgu foto damj@n V pričakovanju tržaške etape, ki bo 1. junija sklenila 97. dirko Giro d'Italia, ljubitelji kolesarstva lahko obiščejo dve razstavi o zgodovinskih likih tega športa. V palači Costanzi in v občinski galeriji na Velikem trgu so včeraj odprli razstavi o legendarnem Faustu Coppiju in največjem tržaškem kolesarju Giordanu Cotturju. V dvorani Veruda (palača Costanzi) si lahko ogledamo Coppijeve majice, fotografije in portrete na razstavi z naslovom »Fausto Coppi. LAirone alto nel nostro cielo. L'uomo e la leg-genda: immagini«. Pobudniki so Občina Trst, piemontsko mesto Tortona, fundacija tamkajšnje hranilnice in društvo Assiociazione Fausto e Serse Coppi iz Castellanie. V imenu tržaške občine so nastopili odbornik Edi Kraus, občinski svetnik Alessandro Carmi in vodja občinskih uradov za kulturo Adriano Dugulin, društvo iz Castellanie pa je zastopal njen član Igor Komel, direktor Kulturnega doma v Gorici. Razstava o Coppiju je namreč začela svojo pot po Italiji leta 2005 prav v goriškem Kulturnem domu, nakar jo je gostila palača goriške pokrajine, zatem pa je potovala v Ligurijo, Rim in Tortono ter se še obogatila. Komel upa, da bo Fur-lanija-Julijska krajina prihodnjič priredila skupno razstavo o Faustu Coppiju in Ginu Bartali-ju, kakršne še ni bilo v Italiji. Sledilo je odprtje razstave »Giordano Cottur pedalando nella storia« v bližnji občinski galeriji na Velikem trgu. 24. maja bodo praznovali stoletnico rojstva tržaškega kolesarskega velikana, na pobudo Občine Trst, kolesarskega kluba Cottur in združenja Azzurri d'Italia si je mogoče ogledati slike in drugo gradivo, ki ga je v veliki meri dal na razpolago Cotturjev sin Giovanni, upravitelj družinske trgovine v Ul. Crispi. 25. maja bodo v spomin na Cotturja kolesarili po mestu z rožnatimi majicami, pobuda je namenjena tudi otrokom nad 8. letom starosti. Obe razstavi bosta na ogled do 2. junija, in sicer od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure (25. maja od 9. do 20. ure, 31. maja od 10. do 23. ure, 1. junija pa od 10. do 20. ure). Še štiri mesta za izlet PD v Umbrijo Bliža se datum odhoda na izlet v Umbrijo - skrito zakladnico v zelenem osrčju - od srede, 4. do nedelje, 8. junija, zato prijavljene izletnike spominjamo, da je treba do jutri, 19. maja, poravnati celotno ceno potovanja. Saldo vplačate kot po prejetih navodilih z bančnim nakazilom ali neposredno v agenciji Adriatic v ulici Cicerone 8, II. nadstropje. Istočasno boste seznanjeni s točnimi urniki in kraji odhoda. Za izlet so na voljo še štiri mesta. Za dodatne informacije lahko pokličete na agencijo, tel. 040 3720062. Mladi Val gosti svetoivanske dijake V torek bomo tretješolci NSŠ Sv Cirila in Metoda od Sv. Ivana sodelovali v živo v oddaji Mladi Val po Radiu Trst A. Letošnje izhodišče dneva bo: » Moj najljubši šport je... « To temo smo si izbrali, ker nismo ravno »zgleden« razred, se pravi tak razred kot bi si ga profesorji želeli, smo pa izjemno aktivni in uspešni športniki v različnih panogah, kot so npr: tenis, ragbi, cheerleading, veslanje, jadranje, karate, judo, nogomet ... Julija Kralj je izvedla anketo pri Sv. Ivanu in na Ka-tinari in bo posredovala rezultate prav na temo športa. Programerja in režiserja Ivo Tul in Pavel Volk nam bosta zaupala mikrofone, da poslušalce informiramo tudi o naših pobudah v okviru vzgojno izobraževalnega programa, o obšolskih dejavnostih, projektih in o drugih zanimivostih. Z nami v studiu bo lanska učenka naše šole Vida Skerk, ki nam bo povedala, kako se ima na višji srednji šoli, a predvsem bo govorila o pomembnem državnem priznanju šolskemu časopisu Adrenalinu. Sovoditeljici oddaje bosta Zala Pertot in Andrea Man-dic. Vsi mladi in manj mladi ste vabljeni, da se oglasijte preko Faceboo-ka na strani Mladi Val. (3. razred) Prvi odcep desno s Pavlom Marcem Na slovensko televizijo RAI se nocoj ob 20. uri vrača Prvi odcep desno. V polurni mladinski televizijski oddaji bomo spoznali Pavla Marca, šefa kuhinje gostilne Alla posta v Bazovici. Ob pogovoru z voditeljico Mai-rim Cheber bo večkrat nagrajeni kuhar pripravil vrhunsko jed. Režijo podpisuje Jan Leopoli. skd barkovlje - Znani čarodej številnega občinstva ni pustil ravnodušnega Vikj pričara vznemirljivo vzdušje Čarodej Vikj je tudi tokrat znal pričarati vznemirljivo in prešerno vzdušje, ki barkovljanskega občinstva nikakor ni pustilo ravnodušnega. To je v soboto zvečer do zadnje kotička napolnilo dvorano SKD Barkovlje, ki je tudi tokrat organiziralo večer iluzije in magije. Med občinstvom je bilo videti veliko mladih in tistih malo starejših, prisotnih pa je bilo tudi zelo veliko otrok. Za tokratni sobotni večer je čarodej Vikj pripravil program, v sklopu katerega je postregel s številnimi magičnimi triki, ki sta jih lepo dopolnjevali tudi Vik-jevi sodelavki Tanja in Eva. Del programa se je odvijal ob namišljeni postaji avtobusa številka 6, čarodej pa je ob čakanju na avtobus pričaral marsikaj lepega. Čakajoči potnik si je na postaji prižigal cigareto, ob tem pa mu je zagorel prst, vse skupaj pa je še bolj skrivnostno naredil tudi dim. Pozornost občinstva je vzbudila tudi bela rutica, ki jo je čarodej vrgel v dvorano, ta pa se je vrnila nazaj. Eden od trikov je bil tudi fotografsko navdihnjen. Čarodej Vikj je med iskanjem svoje malice v vrečki našel paket, ki ga je odvijal in odvijal ... V njem je nato našel fotoaparat, s katerim je začel fotografirati, a kar brez filma ... In ko je pogledal v svojo kuverto, je tam našel fotografijo občinstva, ki je sedelo pred njim. Videli smo tudi rutke, ki so postajale dežniki, ali pa so spreminjale barve. Te trike sta izvajali Eva in Ta-nja.V dvorani je bilo slišati tudi različne zvoke in glasbene ritme, za katere je poskrbela Vikjeva soproga Jo-žita. Zelo pa so uživali tudi otroci. Z velikim zanimanjem so spremljali program, ki je trajal dobro uro in 15 minut. Izza otroških ušes, glavic in z lask so padali kovanci v Vikjevo posodo, v kateri je lepo žvenketalo. Čarovnije so si sledile druga za drugo, z velikimi presenečenimi očmi pa je občinstvo spremljalo trik, v katerem je sodelavka Tanja na Vikjevo glavo položila škatlo v obliki kocke, ki je bila prosojna na eni strani. Vikjevo glavo je Tanja tako močno zavrtela, da se je zdela podobna mlinu. Leteli so metulji, konfeti ... Nič manj zanimiv pa ni bil tudi trik z rokavicami, ki so spreminjale barvo. Če potegnemo črto pod sobotni večer, lahko rečemo, da je iluzionist Vikj še enkrat dokazal, da zna nasmejati barkovljansko občinstvo. Vznemirljivi in neverjetni ilu-zionistični efekti v dvorani so brisali mejo med realnostjo in domišljijo ter nas opominjali, da meje obstajajo le, če si jih postavimo sami, sicer je vse mogoče. (sč) Vikj je kot običajno držal publiko v napetosti fotodamij@n / TRST Nedelja, 18. maja 2014 9 opčine / križ - Veselo ob podelitvi bralne značke Branje pravljic za lepe trenutke Petkove prireditve na Opčinah oz. v Križu se je udeležilo skupno 181 malčkov - iz vrtcev iz Bazovice, Trebč, Opčin, Križa, Cola in Proseka fotodamu@n veliki trg - Včeraj Svetovni dan boja proti homofobiji -' 1 II ■ J f 1 — ■ ■ ,_-l~! Na Opčinah in v Križu je bilo v petek dopoldne nadvse živahno. Tako kot vsako leto je zaživela prijetna prireditev ob podelitvi bralne značke za predšolske otroke večstopenjske šole na Opčinah. Otroci si namreč tudi v vrtcu pridno izposojajo knjige, saj je pravljic na domačih policah vedno premalo za radovedne malčke. Vsakič se tudi potrudijo, da ob branju narišejo svojega najljubšega knjižnega junaka ali prikupen dogodek iz knjige, o katerem se potem tudi pogovorijo z vzgojiteljico. Pobudnica prireditve ob podelitvi bralne značke, vzgojiteljica v kriškem vrtcu Rožica Košuta meni, da branje pravljic nedvomno omogoča preživljanje lepih trenutkov z mamo in očkom. Petkove prireditve na Opčinah oz. v Križu se je udeležilo skupno 181 malčkov - iz vrtcev iz Bazovice, Trebč, Opčin, Križa, Cola in Proseka, ki so nosili pisane majice z logotipom posameznih vrtcev. Medse so tokrat povabili televizijskega in radijskega voditelja oz. pevca Evgena Bana, ki je v vlogi kapetana Bum Buma uprizoril igro Knjiga je zaklad. Malčki so njegovi interaktivni otroško-glasbeni predstavi pozorno prisluhnili. S plesalkama Emily in Tjašo je namreč otrokom pripovedoval zgodbo o tem, kako je odkril skrinjo zakladov, ki jo lahko odpreš le s pomočjo čarobne knjige. Otroci so aktivno spremljali pripoved in oponašali kapetanove gibe, na koncu pa ga nagradili z navdušenim ploskanjem. Ravnateljica je nato otrokom podelila priznanje in knjižne kazalke, ki jih je ilustrirala vzgojiteljica Rožica Nadlišek. skd vigred - V sredo v Štalci Ogled dokumentarnega filma slovenske Rai o Avsenikih V sredo, 21. maja, ob 20.30, bo v Štalci v Šempolaju predstavitev in ogled dokumentarnega filma z naslovom Spomin - Naših 60 let ob Avse-nikovih melodijah v produkciji Slovenskega TV programa RAI. Večer prireja Slovensko kulturno društvo Vigred. S tem poklonom ustvarjalnosti bratov Avsenik je Aleksi Jercog, glasbeni urednik na slovenskem programu RAI, nadgradil svoja raziskovanja na tem področju. Potem ko sta v letih 2005 in 2008 izšli dve njegovi knjižni monografiji o zgodovini Avsenikove glasbe, to sta bili publikaciji S pesmijo našo in S polko v svet (slednjo je napisal po naročilu založbe Avsenik), in istočasno ko je v pripravi knjiga o Avsenikovi di-skografiji, se je tržaški publicist preizkusil še v scenariju in režiji televizijskega dokumentarca. V središču pozornosti je predvsem vpliv, ki ga je Avse- nikova glasba imela na ustvarjalnost zamejskih glasbenikov, so navdušujoči nastopi, ki jih je Avse-nikov ansambel imel na Tržaškem in Goriškem, je čutenje naših glasbenikov, kulturnikov, skratka spremljevalcev Avsenikovega ansambla. Dokumentarec je bil ob prisotnosti uglednih gostov in glasbenikov premierno predstavljen minulega 12. decembra v Dolini, sledili sta še predstavitvi na gradu Dobrovo v goriških Brdih (15. februarja) in na prestižnem muzikološkem oddelku filozofske fakultete univerze v Ljubljani (21. marca). Na predstavitvenem večeru v Štalci v Šempolaju bodo sodelovali sam avtor filma, odgovorna urednica slovenskega programa RAI Martina Repinc ter pedagog in glasbenik Zoran Lu-pinc. Predstavitev bo popestril nastop ansambla Domači zvoki. Miro Cibi za Repentabor r^1 i ■ r- T Mavrična zastava z napisom Arcigay, moški v visokih petah (foto Damj@n), letaki za pravice lezbijk, poljubi in objemi pred fotografskim objektivom. Tako je skupina mladih na Velikem trgu praznovala včerajšnji svetovni dan boja proti homofobiji in transfobiji. V Italiji in drugod po svetu so osebe, ki se ne prepoznavajo v strogem dual-izmu moški-ženska, še vedno pogosto žrtve diskriminacije in zmerjanja. Na twitterju je v teku kampanja #stopomofobia, katere pobudnice so sicilske organizacije. www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kaj menite o istospolnih porokah? O Sem za O Sem proti O Me ne zanima JL Nadaljevanje in zaključek že izpeljanih pomembnih javnih del ter poseben poudarek na mladih so bili v ospredju na predstavitvi volilnega programa Napredne liste, ki se bo preizkusila na občinskih volitvah za obnovo repentabrskega občinskega sveta v nedeljo, 25. marca. Napredna lista je za župansko mesto kandidirala dosedanjega podžupana Casimira Cibija, ki ga vsi poznajo kot Miro. Cibi se je na volitvah v repentabrski občini prvič preizkusil pred petimi leti, ko ga je Napredna lista kandidirala za župana. Takrat je na volilni preizkušnji prevladal Marko Pisani in je Cibi nato postal njegov namestnik. Napredna lista za občino Repentabor je Mira Cibija in njegovo ekipo predstavila v petek zvečer v Repnu, kjer so na kmetiji Omarja Marucellija predstavili seznam kandidatov in volilni program (na sliki). Srečanje je uvedel Marucelli, o volilnem programu pa je podrobneje govoril Cibi, ki je tudi predstavil kandidate Napredne liste za repentabrski občinski svet. Kandidatno listo sestavljajo Omar-Jožef Marucelli (Repentabor 26/12/1974), Rossana Giorgi (Trst 27/05/1957), Uroš Grilanc (Trst 21/11/1980), Febe Sillani (Trst 02/03/1966), Claudio Germani (Trst 14/07/1956), Mojca Skabar (Trst 02/07/1979), Alessio Križman (Trst 28/12/1953), Tanja Ko-smina (Gorica 05/05/1973), Lorena Ravbar (Trst 22/04/1974) in Marco Skabar (Trst 25/07/1971). volitve 2014 Demokrati vabijo danes v Samatorco Krožek Demokratske stranke Zgonik-Repentabor ob priložnosti upravnih volitev, ki bodo v nedeljo, 25. maja, za obnovo zgoniškega občinskega sveta, vabi vse člane in simpatizerje , da se jutri ob 18. uri v prostorih osmice pri Davidu Sardu v Samatorci udeležijo predstavitve kandidatov DS za občinski svet ter predstavitve županske kandidatke Monice Hrovatin. Gibanje petih zvezd danes na Borznem trgu Danes ob 18. uri bo na Borznem trgu v Trstu zadnji deželni predvolilni shod Gibanja petih zvezd v okviru turneje OrabastatourFVG. Kandidata za Evropski parlament Marca Zulla bodo spremljali Stefano Patuanelli in deželni svetniki G5Z, morda se jim bo pridružil še kak poslanec. Nastopil bo tudi tržaški komik Flavio Furian. V Zgoniku jutri Isabella De Monte in Monica Hrovatin Demokratska stranka prireja jutri ob 15.15 na kmetiji pri Stanku Miliču v Zgoniku št. 34, ob priložnosti evropskih in občinskih volitev, ki bodo 25. maja, odprto srečanje na temo kmetijstva, ovrednotenja domačih pridelkov in podpore kmetijskim dejavnikom. Govorili bodo predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, bivši minister in kandidat za evropski parlament Paolo De Castro, poslanka Tamara Blažina, senatorka in kandidatka za evropski parlament Isabella De Monte ter kandidatka za županjo občine Zgonik Monica Hrova-tin. V Dolini volilni shodi kandidata DS Sandyja Kluna Nadaljujejo se srečanja po vaseh županskega kandidata Sandyja Kluna in kandidatov Demokratske stranke za dolinski občinski svet. V prihodnjih dneh se bodo demokrati srečali z vaškimi organizacijami iz Domja, in sicer jutri ob 19.30 v prostorih SKD F. Venturini; v torek, 20. maja, ob 19. uri v Dolini v prostorih SKD Vodnik in ob 20.30 v Gročani. V sredo, 21. maja, bosta na vrsti še srečanji v Zavljah ob 18.30 in v Frankovcu ob 19.30. 10 Nedelja, 18. maja 2014 PRIREDITVE, KRIŽANKA / Včeraj danes AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 25. maja. Tel. 040-229439 NA KRIŽPOTU/CROCIATA je odprta OSMICA. Ob vinu domač prigrizek. Prodajamo ekstradeviško olje Belica. Toplo vabljeni! Tel. 040-231588 OSMICA BRJE (SLO) PRI LOJZETU 16.5.-25.5.2014 Tel.00386-(0)31-556924 [H Osmice Čestitke Danes, NEDELJA, 18. maja 2014 ERIK Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 15.02 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.03. Jutri, PONEDELJEK, 19. maja 2014 IVO VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. OKLICI: Michele Ignoto in Melin Howlet Kelsey, Francesco Moschini in Caterina Be-nedetti, Emanuele Pedersoli in Orozco Be-dolla, Daniele Zanichelli in Piera Cuorpo, Vito Soranno in Antonina Kochetkova, Andrea Tarantino in Alessandra Coloni, Giovanni Perissutti in Alice Degrassi, Marco Zangrando in Michela De Amicis, Mattia Chiarottin in Alessandra Ros, Giuseppe Cusenza in Tatiana Ferrari, Alberto Cappel in Alessandra Volta, Walter Reggente in Valentina Favento, Stefano Wasserman in Daniela Gazzea, Lorenzo Runco in Pamela Pisaniello, Raffaele Perrini in Valentina Fuoco, Enricomaria Candolini in Thaila Bologna, Pietro Betteini in Chiara Bonifacio, Fabio Lonza in Michela Nola, Lorenzo Stok in Elisa Piccioni, Michele Meola in Tiziana Benevol, Yoel Mildestin Gonzalez in Loiri Morea, Davide Gallo in Nicole Oliosi, Andrea Gregoric in Alessandra Scandola, Alan Malusa' in Alessia Lorgio, Alessandro Mariola in Giada Pol-lanz, Antonino Gammeri in Valentina Tomasi, Sandro Tonini in Cinzia Liparoti, Davide Walter Cavicchi in Elena Pertusi, Marino Zecchin in Elena Medeotti. ^ Turistične kmetije Rodil se je KIAN in obogatil rodbino Rebula. Mamici Sharon, tatko-tu Albertu, nonotom in stricu iz srca čestitamo. Kianu želimo vse lepo v življenju! Joško, Katja, Sonja, Marko, Erika in Robi. Dobrodošel mali KIAN! Tvojega prihoda se veselimo tudi mi! Josette, Marisol, Kimy in Rassel. Mala TEJA, dobrodošla v nov pisani vrtiljak! Čestitke mamici Klari in očku Paolu, vsi pri otroški dramski skupini Breg. Danes naš ROMAN iz Doline pol-okrogla leta slavi. Klapa s kantine kozarce kvišku dvigne in mu iz srca želi veliko zdravih, srečnih in veselih dni, v družbi vseh domačih ljudi. Živijo Romanin! S Poslovni oglasi PRODAM VEČJO KOLIČINO BUKOVIH DRV. Informacije na telefonski številki 00386 51 369807 S Mali oglasi DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. DIRKAŠKO KOLO znamke wilier trie-stina escape, letnik 2008, kolesarski okvir 52, ugodno prodam za 280,00 evrov in podarim kolesarsko čelado. Tel. št.: 328-9215809. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata. Tel. št.: 340-2719034. PODARIM majhne mucke, rojene 9., 17., in 20. aprila. Za info: 040-208002. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem - večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250. PRODAMO hišo in zemljišče v Glemu v Istri, v skupni izmeri 1.600 kv. m. Krasen razgled na koprski zaliv. Zanimiva cena. Tel. št. 339-5281729. RESNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali za čiščenje stanovanj, po možnosti v središčnih predelih Trsta. Tel. št.: 333-3346530. V BARKOVLJAH prodam hišo z vrtom (v bližini morja), 4 sobe, kopalnici, dnevna soba, kuhinja, shrambi in garaža (88 kv.m.). Znižana cena. Tel. št.: 333-6194326. V GABROVCU dajemo v najem stanovanje, 60 kv. m., spalna soba, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel.: 3476259771. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, tudi 24 ur dnevno ali kot hišna pomočnica, tudi za likanje. Tel.: 347-8601614. DARIO IN JELKA vabita na osmico v Ricmanje št. 155. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. NA KONTOVELU pri Kndletovih so odprli osmico. Jasna in Vasilij vabita. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel.: 040-229164. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak, Samatorca 22. Tel.: 040229180. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947. SALOMON v Rupi je odprl osmico. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. U Kino KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.30 »Abeceda«; 20.30 »Nimfomanka -2.del«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.45 »The Amazing Spider-Men 2: il pote-re di Electro«; 20.40 »Brick Mansions«; Dvorana 2: 15.20, 17.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.40 »Devil's knot - fino a prova contraria«; Dvorana 3: 18.30, 20.10, 21.45 »Locke«; 15.30, 17.00 »Nut Job - opera-zione noccioline«; Dvorana 4: 22.00 »Principessa Mononoke«; 18.45, 20.15 »Gigolo' per caso«; 21.45 «Il centenario che salto' dalla finestra e scomparve«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.10 »Ghost movie 2«; 16.30, 18.20, 20.10 »The English Teacher« . SUPER - 16.30, 22.00 »Storia di una ladra di libri«; 18.45, 20.30 »Un fidan-zato per mia moglie«. THE SPACE CINEMA - 14.40, 17.10, 18.30, 19.40, 21.10, 22.10 »Godzilla«; 18.45, 21.20 »Godzilla 3D«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Grace di Monaco«; 14.40, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Ghost Movie 2«; 17.30, 19.50, 22.10 »Devil's knot - fino a prova contraria«; 15.40, 18.35, 21.30 »The Amazing Spider -Man 2: Il Potere di Electro«; 15.20, 16.30 »Rio 2: Missione Amazzonia«; 14.45, 16.35 »Not job: operazione noccioline«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Godzilla«; Dvorana 2: 15.00, 17.15, 21.30 »Godzilla 3D«; 19.50 »Brick Mansions; Dvorana 3: 15.15, 17.15, 20.10, 22.00 »Gra-ce di monaco«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 20.20, 22.10 »Ghost movie -questa volta e guerra«; 18.15 »Sexy shop«; Dvorana 5: 20.00, 21.45 »Sexy shop«; 17.30 »The Amazing Spider -Man 2: Il Potere di Electro«; 15.40 »Nut Job: operazione noccioline«. S Izleti AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Godzilla«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Marina«; 18.30, 22.00 »Il treno va a Mosca«. FELLINI - 16.00, 20.00 »La sedia della felicita'«; 17.45, 21.45 »The German Doctor - Wakolda«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Grace di Monaco«; GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Solo gli amanti sopravvivono«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.30, 20.00 »Godzilla 3D«; 14.00, 18.30, 20.50 »Godzilla«; 16.10, 18.20, 20.40 »Maščevanje v visokih petah«; 17.50 »Neverjetni Spider-Man 2«; 20.10 »Neverjetni Spider-Man 2 - 3D«; 14.10, 16.20 »Rio 2 - 3D«; 13.40, 14.30, 15.50 »Rio 2«; 20.35 »Sivolasi Žigo-lo«; 16.20, 18.30, 20.30 »Sosedi«; 13.50, 15.40, 18.20 »Trd oreh«; 16.30 »Udar ljubezni«; 14.30 »Zvončica in piratska vila«. OMPZ F. BARAGA vabi na Brezje v soboto, 24. maja, ob praznovanju 200-letnice milostne podobe Marije Pomagaj. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša. V Žirovnici bomo po kosilu obiskali muzej v rojstni hiši Matije Čopa. Potem se bomo podali še v Kranj. Prijave najkasneje do srede, 21. maja. Za vpis in ostale info pokličite na tel. št.: 347-9322123 ali 340-1395070. KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet »Po Idrijsko - Cerkljanskem«, ki bo v petek, 30. maja. Program vključuje voden ogled Bolnice Franja in Unescove Idrije. Prijave in info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dnevni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št.: 340-2741920 (Mirela). KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških toplicah, od 15. do 24. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. CELODNEVNI IZLET V GARDALAND, v organizaciji SKD Primorec in MTK, bo v soboto, 21. junija. Zbirališče ob 6. uri v Trebčah (možne druge štartne točke na Opčinah - parkirišče blizu krožišča proti Banim, na Proseku pri trgovinah Centro Lanza in v De-vinu v parkirišču na avtocesti - autogrill). Povratek je predviden v poznih večernih urah. Info in vpisi na tel. št.: 348-3288130. KRU.T obvešča člane, da je še nekaj dvoposteljnih sob na razpolago za skupinsko obmorsko letovanje v Petrča-nih blizu Zadra, od 21. do 28. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA organizira izlet v Lurd, Carcassone in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Vabljeni, da se nam pridružite. Info: 00386- 31479882 (Boža). f SAMTA C.ROCF TR TSTf MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIZ PRI TRSTU ORGANIZIRA ZA OTROKE OD 6.DO 14.LETA GLASBENE POLETNE CENTRE V KUHINJAH MIRAMARSKEGA GRADU OD 16. JUNIJA DO 4. JULIJA S POKROVITELJSTVOM ¡nfo:info§accademialiricasantacroce.com 3497730364 (Desiré) in 3471621659 (Mojca) S SKD Slavec Ricmanje Los pod pokroviteljstvom Občine Dolina vabi na slovesnost ob 120-letnici društva ob 17.00 v prireditveni dvorani v Ricmanjih ^ Toplo vabljeni! J 0 Prireditve ZAKLJUČNI KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB - v sklopu občinskega praznika Mestne občine Koper bo danes, 18. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Hrvatinih. Nastopajo Pihalni orkester Divača (dir. Boris Benčič), Godbeno društvo Viktor Parma Trebče (dir. Luka Car-li), Pihalni orkester Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar) in Pihalni orkester Koper (dir. Nejc Sukljan). Koncert prirejata ZSKD in JSKD v sodelovanju s KD Hrvatini in Mestno občino Koper. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS prireja v ponedeljek, 19. maja, ob 17. uri v domu Krajevne skupnosti v Kazljah, slikovno predavanje arheologinje dr. Verene Vidrih Perko »Kako je arheološko odkrivanje antike vplivalo na sodobnost?«. Vabljeni! SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, prireja v ponedeljek, 19. maja, ob 14.30 pravljični popoldan za predšolske otroke. Vodili bosta Daša in Roberta. Vabljeni! POTOPISNO PREDAVANJE BRUNA KRIŽMANA »No hay falta de cobre en Chile« (V Čilu nam bakra ne manjka) v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 21. maja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SKD VIGRED v sodelovanju s slovenskim Tv programom RAI vabi v sredo, 21. maja, ob 20.30 v Štalco v Šem-polaju na predstavitev in ogled dokumentarnega filma »Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah«. Na večeru bodo sodelovali avtor filma Aleksi Jercog, odg. urednica slovenskega programa RAI Martina Repinc, pedagog in glasbenik Zoran Lupinc in ansambel Domači Zvoki. NŠK priredi odprtje razstave Sanje Mikac »Pikirin (obesi in pospravi)«, v petek, 23. maja, ob 17.30 v čitalnici na Ul. S. Francesco 20. Predstavila jo bo Alina Carli. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 23. maja, ob 20.30 na predstavitev knjige Bogomile Kravos »Zgodba mojega očeta«. Z avtorico se bo pogovarjal Ladi Vodo-pivec. Glasbena kulisa ZVS Barkovlje, vodi Aleksandra Pertot. SKD VESNA prireja v petek, 23. maja, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu »Glas mladosti 2014«. Sodelujejo MGS Vigred, Kraški fenomeni iz Šempolaja, otroški zbori Vigred, So-vodnje, mini Venturini (Domjo), Kra-sje (Trebče) in Glasbeni ustvarjalci (Križ). SPD MAČKOLJE prireja »52. praznik češenj«, od petka, 23., do nedelje, 25. maja, ter od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, v Mačkoljah. Program: v petek, 23., in v soboto, 24. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v nedeljo, 25. maja, od 18.00 dalje zabavna glasba skupine Domači zvoki, od 20.00 dalje ples z Ansamblom Nebojsega; v soboto, 31. maja, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, 1. junija, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 2. junija, od 19.00 dalje ples s skupino Kraški muzikanti. Odprtje kioskov: petek in soboto ob 18.00, nedeljo in ponedeljek ob 16.00. Prisrčno vabljeni! Iskreno se zahvalim vsem sorodnikom, prijateljem in društvom za voščila in darila. Uči Glavina _ ŽUPNIJA SS. GIOVANNI E PAOLO IZ MILJ, v sodelovanju z Društvom Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, vabi na koncert MePZ Lipa v miljsko stolnico v soboto, 24. maja, ob 20.30. Koncert spada v niz koncertov »Omaggio alla stella del mare - Poklon zvezdi morja« ob 750. obletnici milj-ske stolnice. REVIJA PESEM MLADIH: ZCPZ vabi na zaključni koncert revije otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo v soboto, 24. maja, ob 15.00 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: OPZ Krasje, OPZ Mini Ven-turini, OPZ OV Barkovlje, OPZ Vi-gred, OPZ OŠ Alojz Gradnik, MlPZ Igo Gruden, OPZ OŠ Josip Jurčič, OPZ Zvonček, OPZ Fran Venturini, MlPZ NSŠ Igo Gruden. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 28. maja, ob 18.00, na srečanje z Bogomilo Kravos in njeno knjigo »Zgodba mojega očeta« ter na predstavitev pobude Primorci beremo. BARVE USTVARJAJO SVET - do konca maja bo v društvenem baru na G'ri-ci v Boljuncu na ogled likovna razstava domačina Edija Zobca. Vabljeni! ZSKD v sodelovanju s partnerji projekta prireja ponovitev predstave ArT-Sprehod v nedeljo, 15. junija, v Ljubljani na Tednu ljubiteljske kulture. Ob isti priložnosti organizira tudi izlet v Ljubljano z ogledom predstave, ki bo potrjen samo v primeru zadostnega števila prijavljenih. Info in prijave: 040-635626, info@zskd.eu. Loterija 17. maja 2014 Bari 51 3 8 68 77 Cagliari 36 18 44 31 84 Firence 77 63 44 45 6 Genova 70 6 55 20 88 Milan 60 39 36 86 59 Neapelj 18 77 54 73 29 Palermo 4 76 50 54 60 Rim 13 80 58 46 78 Turin 48 37 63 7 24 Benetke 77 9 89 55 44 Nazionale 23 43 67 61 24 Super Enalotto Št. 59 5 31 36 68 75 90 jolly 52 Nagradni sklad 21.085.036,73 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ 1 dobitnik s 5+1 točkami 368.948,78 € 8 dobitnikov s 5 točkami 34.588,95 € 862 dobitnikov s 4 točkami 322,81 € 32.027 dobitnikov s 3 točkami 17,32 € Superstar 35 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 7 dobitnik s 4 točkami 32.281.00 € 131 dobitnikov s 3 točkami 1.732,00 € 2.394 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.712 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 32.325 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 18. maja 2014 1 1 JJ/jriJ ^HI í JúVi'rfífcrfll J ; iHrr'i ; «MfV vabi jutri v Pelerli novo dvora no, Dnnizettijeva m srffaujt z Marijo Starn>nik wtofké puMIkiaJe SLOVENSKA PESEM V TUJEM ŠKORNJU Sodelovala bosta inSala Rudolf Začetek ob 2Û.30 I K LeA^me Nedelja, 18. maja 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Settem-bre 6, Ul. dell' Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX Settembre 6 - 040 371377, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Settem-bre 6, Ul. dell' Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell' Orologio 6 - 040 300605. Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 - 040 634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.san-dorligo-dolina.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 0408329281/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL prireja predšolski program »Šolski zvonec že zvoni« od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom za utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na šolsko leto. Predvidene razne delavnice (športna, gledališka, jezikovna). Info in vpis na tel. št.: 040-573141 ali urad@dijaski.it. □ Obvestila JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040573141; urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel. Info in vpisi za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. SKD TABOR OPČINE: za pripravo razstave ob 1. svetovni vojni na Opčinah in v bližnji okolici nujno iščemo fotografije, pošto iz fronte, dnevniške zapise ali katerikoli drugi dokument. Tel. POGREBNO PODJETJE fl „ v ^ Ž cm* ' .v 07 trenutku žabsti... w / v H ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! 040-211936 (Nori) ali 040-213945 (društvena knjižnica, od 16. do 19. ure). OBČINA ZGONIK - Odprte osmice Sa-matorca 2014: danes, 18. maja, ob 10.00 pohod Pliskovica-Samatorca (2h), ob 18.00 v osmici pri Cvetkotu predstavitev knjige Osmizze illustrate, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert gojencev Glasbene matice. Na sporedu tudi fotografski natečaj, vožnje s kočijami (15.00-20.00), razstave, ex-tempore za otroke. Več na www.comune.sgonico.ts.it. DSI vabi v ponedeljek, 19. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z Marijo Stanonik, avtorico publikacije »Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska«. Sodelovala bosta Bogomila Kra-vos in Saša Rudolf. Začetek ob 20.30. JUS REPEN vabi člane, da se udeležijo 17. občnega zbora, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 v stari šoli na Colu. SKGZ vabi delegate članic in članov na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v drugem sklicu, v Tumovi dvorani v Gorici (KB center - Korzo Verdi 51). LITERARNI NATEČAJ za mlade do 25. leta, ki sta ga razpisala Slovenski kulturni klub in MOSP in je posvečen pisatelju Alojzu Rebuli ob njegovi bližajoči se 90-letnici, je bil podaljšan do 22. maja. Tema in oblika literarnih prispevkov sta prosta. Delavnica kreativnega pisanja, ki jo bo vodila prof. Marija Kostnapfel, bo na sporedu v torek, 20. maja, ob 18. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Predavanje o liku in delu Alojza Rebule bo imela prof. Jadranka Cergol. Slovesno nagrajevanje pa bo 6. junija po simpoziju Slavističnega društva. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR obvešča, da bo prihodnje srečanje v torek, 20. maja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 20. maja, ob 20.45, na sedežu na Padričah, generalka za nastop, ki bo v petek, 23. maja, zvečer v Ronkah. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v četrtek, 22. maja, ob 20.30 nastopalo v Slivnem. Vabljeni vsi vašča-ni in prijatelji veselih polk in valčkov! JUS NABREŽINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo rednega volilnega občnega zbora, ki se bo vršil v petek, 23. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnošte-vilno prisotnost članov. ŽUPNIJA NA KATINARI sporoča, da bo nadškof Gianpaolo Crepaldi podaril zakrament sv. birme šestim dekletom in fantom v nedeljo, 25. maja, ob 9. uri v župnijski cerkvi sv. Trojice na Katinari. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. maja, ob 14.00 v prvem in v torek, 27. maja, ob 18.30 v drugem sklicu na sedežu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiz-nica.it), v sredo, 28. maja, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hrovatin. DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK organizira v soboto, 31. maja, enodnevni (približno 10-urni) pohod od Grljana do Nanosa. Zbirališče ob 6.00 pri Grljanskem portiču. Informacije na tel. 040-229404 (Miloš, po 20. uri). GIBANJE SVOBODNI TRST vabi vse člane, da se udeležijo izrednega občnega zbora, ki bo potekal v soboto, 31. maja, v Ul. Cosulich št. 2 (vogal Ul. Malaspina) v prvem sklicanju ob 17.00, v drugem pa ob 18.30. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 30. maja, od 14.00 do 18.00 v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda Optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! Toplo vabljeni! OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16.00 do 18.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec maj so predvidene iznajdljive ustvarjalne dejavnosti, snovanja in zasnovanja. Info: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 13.00. ŠD BREG organizira v soboto, 31. maja, v športnem centru Silvana Klabia-na v Dolini, srečanje nogometašev Brega vseh časov (Revival). Zbor bo ob 15.00. Tekme se bodo začele ob 16.00. Sledila bo družabnost. Info na tel. št.: 348-8833730 ali 329-1258112. ŠD ZARJA IN VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na nogometno tekmo Gurnce - Dulnce, ki bo v športnem centru Zarje v Bazovici v soboto, 31. maja, ob 18.00. Nastopila bo tudi plesno-navijaška skupina Cheer-dance Millenium, tekmo pa bo komentiral Omar Marucelli. Po tekmi bo družabnost in žurka. NK KRAS REPEN, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira »Športni poletni kamp« za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. do 21. junija, na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka, 6. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 040-2171044, Roberta 333-2939977. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na info@mela-nieklein.org. Omejeno število mest. JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored tečajev: od 16. do 20. junija, od 23. do 27. junija, od 30. junija do 4. julija, od 7. do 11. julija, od 14. do 18. julija, od 21. do 25. julija, od 28. julija do 1. avgusta, od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00, ob sobotah od 16.00 do 18.00 na sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org in na www.yccupa.org MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu organizira pod pokroviteljstvom MIBAC - Nadnadzor-ništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramarskega gradu glasbene poletne centre od 16. junija do 4. julija, kjer bomo peli in se igrali! V idiličnemu okolju Miramarskega parka je predvidenih veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6 do 14 let. Informacije in vpis na info@accademia-liricasantacroce.com, 349-7730364 (Desirè) in 347-1621659 (Mojca). SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 16. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija prirejata A.š.d. Zarja in Š.C. Melanie Klein. Vpisovanja na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.mela-nieklein ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno. SPDT organizira od 23. do 28. junija, planinsko šolo na Planini pri jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpisovanje na e-pošto: mladinski@spdt.org. Za informacije: 338-4913458 (Franc). CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira poletni center v Grljanu, od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8. do 14. leta. Število mest je omejeno. Info in vpis na center.har-monija@gmail.com. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od torka, 26., do sobote, 30. avgusta, v Centru šolskih in ob-šolskih dejavnosti - Dom Kavka na Livku pri Kobaridu. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 040-635626 (TS) ali 0481-531495 (GO). Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo lahko tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. t Pridružil se je svojemu očetu in mami, naš predragi mož, oče in Boris Legiša Hf Žalostno vest sporočajo žena Mirna, hčerki Valentina z Walterjem in Zaira z Mohamedom, vnuki Chantal, Gioele in Djamil ter ostalo sorodstvo Poslovili se bomo od našega dragega v torek, 20. maja od 11. do 13. ure v ulici Costalunga. Sledila bo sveta maša ob 13.30 v Mav-hinjah. Cerovlje, 18. maja 2014 Zadnji pozdrav Borisu bratranci in sestrične z družinami V tem žalostnem trenutku sočustvujemo s svojci družina Claut in ostali sorodniki Ob prerani izgubi Borisa Legiše sočustvuje z Mirno, Valentino in Zai-ro z družinami ŠKD Cerovlje Mavhinje Ob bridki izgubi dragega Borisa Legiše, predsednika Jusa-Cerovlje, izreka iskreno sožalje prizatedi družini Agrarna skupnost Ob prerani izgubi dragega predsednika, prijatelja Borisa, izrekamo Mirni, Valentini in Zairi občuteno sožalje Jus Cerovlje in Vaška skupnost Cerovlje Ob boleči izgubi dragega Borisa izreka Gioelu in družini občuteno sožalje Cerkveni pevski zbor v Mavhinjah Ob prerani izgubi prijatelja Borisa Legiše izreka najgloblje sožalje svojcem konjeniško društvo Skuadra Uoo. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem za izražena sožalja ob smrti drage Anne Babic por. Martinotti Sveta maša bo v četrtek, 22.05, ob 18. uri v cerkvi v Ricmanjih. Družina Ricmanje, 18. maja 2014 nono 12 Nedelja, 18. maja 2014 PRIREDITVE, KRIŽANKA movs lipa - V soboto, 24. maja, bo v Bazovici 10. izvedba pevske revije Spet bodo fantje zapeli na vasi, jubilejno • • v • • mm «v v* v revijo pa posvečajo Davorinu Krizmancicu Akustična dvorana Športnega centra Zarja v Bazovici bo v soboto, 24.maja, prizorišče prvovrstnega pevskega praznika. Pevci domače MoVS Lipa so za 10.izvedbo revije moških vokalnih skupin in zborov povabili priznane sestave, ki bodo znali navdušiti poslušalce. Iz programa je razvidno, da bo razpon skladb izredno pester, saj bodo poleg slovenskih narodnih in avtorskih pesmi prisotne še dalmatinske, italijanske, črnske duhovne in druge. Gostitelji MoVS Lipa bodo nastopili prvi in predstavili tudi nekaj skladb, ki jih vadijo skupaj z ožjo skupino glasbenikov in tamburašev društva »F.Prešeren« iz Boljunca. Sledil bo nastop priljubljenega »No-net Primorsko«, ki bo, pod taktirko Alek-sadre Pertot, podal sklop pesmi na temo obletnice prve svetovne vojne. Tretji bo na odru zbor »Pobje«, ki združuje pevce iz območja Črnega Vrha in Cola. Sproščeni, optimistični, zagnani in večkrat nagrajeni Posnetek Davorina Križmančiča z enega minulih nastopov kroma zbor se bo v Bazovici predstavil s skladbami slovenskih avtorjev. Sledil bo nastop Vokalne skupine »Goldinar«s pevci iz Po-stonjskega in Pivškega, ki jih vodi Miha Bole. Tudi ta sestav se lahko pohvali s serijo pri- znanj in nagrad, ki so jih pevci prejeli doma in na tujem. Podali bodo pester program slovenskih in dalmatinskih pesmi. Tudi Oktet »Simon Gregorčič« je s svojimi pevci iz Soške doline neutruden ambasador slovenske pevske tradicije že od leta 1977. Pod umetniškim vodstvom Mateja Kavčiča bodo podali šest priredb ljudskih in avtorskih pesmi. Zadnji bodo nastopili še pevci vokalne skupine »4GIVEN«, ki sicer odstopajo od tradicionalnega sporeda revije Fantje pojejo na vasi, saj predvajajo gospel glasbo. Prireditelji MoVS Lipa so sklenili posvetiti letošnjo jubilejno revijo prezgodaj preminulemu vaščanu in prijatelju Davorinu Križmančiču, ki je bil vedno prisoten in je s svojo kamero vestno dokumentiral prireditev. Po ustaljeni navadi, se bodo na koncu vsi nastopajoči zbrali na odru in pozdravili publiko z Vrabčevo »Zdravljico«. Revija »Fantje pojejo na vasi« že 10 let privablja ljubitelje petja, na njej je nastopilo preko 30 sestavo, kar je dokaz, da je zamisel posrečena in uspešna. Prireditelji si štejejo v čast, da so prav vsi povabljeni vabilo sprejeli. / KZ in tečaji HACCP Kmečka zveza prireja sklop tečajev za osebe, ki so odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP. Po pravilniku EU št.852/2004 je Dežela z zakonom 21/2005 določila obveznosti za osebe, ki proizvajajo, pripravljajo, strežejo in prodajajo živila. Med slednje spadajo tudi upravitelji kmetij in družinski člani, ki jim pomagajo pri teh opravilih. Problem zadeva vsa gospodarstva, ki se ukvarjajo z živili, zlasti pa osmičarske obrate in turistične kmetije. Upravitelj podjetja, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje postopka HACCP, mora obiskovati 8-urni tečaj in prejeti potrdilo. Po zakonu predvidena usposobljenost velja pet let, nakar bo treba ponoviti tečaj. Družinski sodelavci in osebe, ki pomagajo pri pripravi živil, morajo opraviti triurni tečaj s prilagojenim programom in dveletno veljavo. KZ vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se čimprej prijavijo v uradih Kmečke zveze ali po telefonu (040-362941). ija AURORA profesionalno od davnega 1963. leta Zaupajte izkušenosti! Odhodi naših skupinskih potovanj ffifr avtobus letalo } Madagaskar Tura po Siciliji Ekvador Po Volgi iz Moskve v Sankt Peterburg Mongolska tura Portugalska tura Namibija Ladakh Severna Poljska Očarljiva Norveška Škotska in otok Sky Borneo Otok Madeira 10. - 23.06. 14. - 21.06. samo še 6 mest 26.06. - 08.07. 02. - 12.07. 06. - 19.07. 07. - 14.07. 07. - 19.07. 20. - 31.07. 21. - 28.07. 27.07. - 03.08. 25.08. - 01.09. 29.08. - 12.09. 31.08. - 07.09. Praga in Dresden 29.05. - 02.06. samo še Praznik narciz v Avstriji 31.05. - Rogaška Slatina AuroraFest Minimundus Idrija Čipkarski festival "Casoni" v Gradeški laguni Dalmacija in Kornati Pustriška dolina (Val Pusteria) Relax v Malem Lošinju Češka in Moravska Gremo na Višarje Slovaška tura Dunaj Bled in Vintgar Jezero Como Praznik medu na Koroškem Budimpešta, praznovanje sv. Štefana 01. 27. -07. -16. -23. - 12. - 14. - 15. -18. - 5 mest 02.06. 08.06. 15.06. 22.06. 25.06. 29.06. 06.07. 19.07. 27.07. 03.08. ■ 17.08. ■ 17.08. 10.08. ■ 17.08. 16.08. 21.08. Počitnice v Grčiji, Španiji, Turčiji ali na Severnem Cipru: odlična ponudba pa še prevoz do letališča ter zavarovanji zdravstveno in proti odpovedi vedno vključeno v paketu. Pri nas tudi prave Last minute ponudbe Vsako nedeljo odpelje naš posebni avtobus v Rogaško Slatino, Radence, Moravce, Zreče, Dobrno, Čatež, Dolenjske in Šmarješke toplice ter še v Kranjsko goro in na Bled. V Terme Olimia vozimo tudi ob četrtkih. Urnik: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 19.00, četrtek no stop 9.00 - 19.00, sobota 9.00 - 12.00 POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MILANO 20, TRST Tel. 040 631300 - Fax 040 365587 e-mail aurora@auroraviaggi.com Url www.auroraviaggi.com palatrieste - Komik na odru 20. junija Maurizio Crozza bo nastopil v Trstu Popularni italijanski komik Maurizio Crozza, ki s svojimi liki vsak teden zabava televizijske gledalce, je pred časom žel velik uspeh na odru milanskega stalnega gledališča, kamor je ponesel svojo oddajo Crozza delle Meraviglie. Po tej izkušnji se je odločil za gledališko turnejo, v okviru katere bo 20. junija ob 21.30 nastopil v tržaški športni palači Palatrieste oziroma PalaRubini. Njegovi Giorgio Napolitano, Matteo Renzi, Flavio Briatore, Antonio Razzi, Luca di Montezemolo (na sliki) in drugi liki bodo torej zaživeli v največji tržaški dvorani, na spletu so v predprodaji na voljo vstopnice od 28,75 evra navzgor. ¡J S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... iEbÄ Sklad I Fondazione Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim In manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja prispevka 5 tisočink. Vsem, ki bodo 5 tisočink namenili skladu, bo KZ priznavala popust pri izpolnjevanju obrazca 730. Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je: Gorica Korzo Verdi 51 tel. 0481 82570 fax 0481 549824 Trst ul. Ghega 2 tel. 040 362941 fax 040 361389 Čedad ul.Manzoni 31 tel./fax 0432 703119 OBLETNICA Nedelja, 18. maja 2014 1 3 30 LET OD NAŠE NAJBOLJ MNOŽIČNE DEMONSTRACIJE Travnik 1984 Dušan Udovič /- er smo v redakciji večkrat opozorjeni, da neprimerno uporabljamo termin »manifestacija«, ko v resnici gre za »demonstracijo«, upam, da je tokrat izraz pravilnejši. Tako tudi popravljam »napako« izpred tridesetih let, ko smo vsi govorili in pisali o »manifestaciji« na Travniku. Tri desetletja bodo v torek minila od tega veličastnega dogodka, ki ga ima zelo veliko naših ljudi v trajnem spominu. Tisti, ki smo tedaj bili mladi, smo se neizbežno postarali, veliko udeležencev in tedanjih protagonistov Travnika ni več med nami. Današnji štiridesetletniki pa o tem komaj kaj vedo, lahko so bili tam kot otroci skupaj s starši, kaj šele dvajset do tri-desetletniki, ki jih še ni bilo na tem svetu. Zaradi tega je vredno pogreti spomin na Travnik kot enega prelomnih dogodkov v povojnem obdobju naše skupnosti. Najprej kontekst. Maja leta 1984 je bil svet še v obdobju polne blokovske konfrontacije. Združenim državam Amerike je predsedoval nekdanji hollywoodski drugorazredni filmski zvezdnik Ronald Reagan, ki je s svojo konservativno politiko zaznamoval odnose doma in v svetu. V Sovjetski zvezi je po smrti Brež-njevega naslednika Jurija Andropova prevzel oblast Konstantin Černenko, ki mu je bil sicer usojen kratek rok vladanja. Samo leto je še manjkalo do nastopa velikega reformatorja Sergeja Gorba-čova, ki je sprožil zgodovinsko »pere-strojko«, proces, ki je v nekaj letih dotedanji povojni svet postavil na glavo. A leta 1984 je bilo vse to še zelo daleč, odnosi med velesilama so doživljali hlad in zastoj, čeprav je bilo tudi mnogo znakov popuščanja. Nihče pa si takrat ni mogel niti predstavljati, da bo samo čez nekaj let padel Berlinski zid in da se bo z razpadom Jugoslavije zgodila tragedija neverjetnih razsežnosti. V Italiji je bila zvezda prvega socialističnega predsednika vlade Bettina Craxija v polnem vzponu. Vladala je leva sredina, petstrankarska koalicija, v kateri je imela Krščanska demokracija glavno besedo, tako kot sicer v vsem povojnem obdobju. Večni Giulio Andreot-ti je bil takrat minister za zunanje zadeve. V Jugoslaviji je bila po Titovi smrti (1980) na oblasti nenavadna in zapletena državniška struktura, ki jo je pred smrtjo vzpostavil sam maršal, v upanju, da bodo jugoslovanske republike in avtonomni pokrajini vendarle ohranile skupno državo. Tako je bilo v predsedstvu partije osem članov (po eden za vsako republiko in pokrajino), v predsedstvu države pa prav tako osem članov. Vsako leto je bil predsednik države iz druge republike, takrat je bil na vrsti Hrvat Mika Špiljak, ki je bil znan tudi po tem, da je na njegov račun ves Balkan neizprosno zbijal vice. Slovenci v Italiji smo bili tudi tedaj vpeti v meddržavne odnose. Čeprav so, kljub zastojem zaradi administrativnih posegov beograjskih oblasti, doživljali uspešen razvoj zlasti gospodarski odnosi, od katerih je imel največ koristi maloobmejni promet, je bilo, zlasti kar zadeva pravice manjšine, beležiti stagnacijo in celo nazadovanje. Treba je upoštevati dejstvo da je sredi sedemdesetih let podpisani Osimski sporazum sprožil velika in upravičena pričakovanja. Dokončna ureditev meje med Italijo in Jugoslavijo in njeno čedalje večje odpiranje naj bi odpravilo zgodovinske napetosti in ustvarilo pogoje za sodelovanje v obojestransko korist. Osimo pa je v tem kontekstu prinesel tudi obvezo o zakonskem reševanju manjšinskega vprašanja. Žal se osimska pričakovanja niso uresničila, zlasti Trst se je sporazumu silovito uprl, nacionalistična desnica je strnila vrste in naplavila Listo za Trst, ki je potem vedrila in oblačila skoraj dvajset let, vse do nastopa Illyjevega obdobja. Takrat smo ocenjevali, da so šli dotlej obetajoče razvijajoči se odnosi v našem prostoru za kakih dvajset let nazaj. Okrepili so se šovinistični toni, manjšinske pravice so postale »privilegiji«, močan mikrofon so v roke dobili protislovenski in protijugoslovanski epigoni. Krajevne politične razmere so bile na Goriškem boljše in Slovencem manj nenaklonjene, Slovenci videmske pokrajine pa so bili še vedno pod udarom zakulisnega rovarjenja ostankov Gladia. Manjšina je tedaj z intenzivnim sestajanjem Enotne delegacije iskala skupni jezik in od rimskih oblasti zahtevala, naj se v parlamentu vendarle začne razprava o »globalnem zaščitnem zakonu«, kot smo ga takrat imenovali. V letih, ki so sledila Osimskemu sporazumu, je Enotna dela-gacija velikokrat obiskala rimske oblasti, od vrhov strank do predsednikov obeh domov parlamenta, vse do predsednika vlade in države. Vsakokrat je dežurni oblastnik glede zakonske zaščite podal verbalna zagotovila, naj je bil to An-dreotti, Fanfani ali sam Craxi. Toda stvari se niso premikale. Aprila 1984 je senatna komisija za ustavna vprašanja končno uvrstila na dnevni red razpravo o globalnem zaščitnem zakonu, moral bi se začeti pregled različnih zakonskih osnutkov, ki so bili vloženi. Za poročevalca je bil določen senator z zvenečim priimkom Garibaldi. V senatu je takrat neumorno delovala senatorka Jelka Gerbec, ki si je vneto prizadevala, da bi se razprava končno začela. Kazalo je, da gre po dolgem zavlačevanju končno zares. A 19. aprila je Primorski dnevnik (v Rimu je bil takrat naš dopisnik Bojan Brezigar) poročal, da je napovedana razprava o zaščitnem zakonu v pristojni senatni komisiji (zopet) preložena. Slovensko enotno delagacijo so takrat sestavljali predstavniki SKGZ, SSO, KPI, PSI, SSk in predstavnik Slovencev vi-demske pokrajine. Slednji je bil dodan izrecno zato, da je jasno, da hoče manjšina enkopraven odnos do Slovencev v vseh treh pokrajinah, kajti oblasti in Slovencem nenaklonjene sile so vsa povojna leta trdile, da Slovenci videmske pokrajine ne sodijo zraven (to sicer mnogi trdijo še danes). Naj s tem v zvezi spomnim na znamenito anekdoto, ki je izšla v enem izmed številnih dnevniških zapisov Giulia An-dreottija: »Danes sem sprejel predstavnike Slovencev v Italiji. Vodila jo je komunistična senatorka, v njej pa je bil tudi duhovnik iz Benečije. Trda bo.« Stari lisjak italijanske politike je očitno presodil, da ima država ob tolikšni enotnosti Slovencev pred seboj zahtevno pogajalsko nalogo. Delegacija se je sestajala skoraj vsak teden, tako da je senatorka Jelka Ger-bec vsak ponedeljek odhajala v Rim z njenimi predlogi in zaključki. To vztrajno sistematično delo in iskanje skupnega jezika med različnimi komponentami Slovencev v Italiji imam v spominu kot dejavnik odločilnega pomena, da se je razprava v parlamentu sploh lahko začela. Aprila 1984 se je zastoju v rimskem parlamentu pridružila še vrsta drugih negativnih znakov. Na krajevni ravni je bil odnos do naše skupnosti omalovaževa-len še zlasti na Tržaškem in v videmski pokrajini, nikakršnih pozitivnih premikov ni bilo. Računski dvor v Rimu je slovenski šoli odrekel pravico do poslovanja v slovenščini. Nadalje je slovenska šola ostala brez učbenikov, kar je bila kršitev člena 8 zakona o slovenski šoli. Za slovenske knjige bi bila morala država nakazati 105 milijonov lir, a jih je za leto 1983 nakazala le 5. Skratka, šikane so se vrstile ena za drugo in ni bilo znakov politične volje, da se reševanje problemov naše skupnosti premakne v pozitivno smer. 22. aprila 1984 je Primorski dnevnik z glavnim naslovom na prvi strani objavil odločen poziv Enotne delegacije, s katerim je vabila vse odbornike slovenskih organizacij in društev treh pokrajin in vse izvoljene v javnih upravah na Deželni zbor javnih delavcev, ki je bil napovedan za soboto, 5. maja v tržaškem kulturnem domu. V pozivu je Enotna dela-gacija poudarila, da bo na zboru govor o naporih za globalno zakonsko zaščito, za 20. maj pa je na Travniku v Gorici napovedala enotno demonstracijo vseh Slovencev, da se odločno izpriča volja do življenja manjšine, ki ji na ozemlju, kjer živi, po ustavi in mednarodnih dogovrih pripadajo jezikovne, kulturne, šolske, gospodarske in druge pravice. Ob pozivu je tedanji odgovorni urednik dnevnika Bogo Samsa poudaril, da je to odločen odgovor na vse šikane in zavlačevanja, ki jih je doživljala naša skupnost. Opozoril je na številne slovenske ustanove v težavah in na številne pritiske, da se zaščita zniža na najnižjo možno raven, predvsem pa na nesprejemljiv poskus, da se Slovence loči na različne kategorije, glede na pokrajino, v kateri živijo. S svojim pozivom je Enotna delegacija sprožila priprave na Zbor javnih delavcev, predvsem pa na veliko demonstracijo na goriškem Travniku. Stekla je splošna mobilizacija organizacij in društev, kakršne že dolgo ni bilo, morda vse od prvih povojnih let. Primorski dnevnik iz tistih dni je verodostojen dokument dogajanja, saj so priprave na goriški Travnik zajele dobršen del prve strani, tržaške in goriške kronike. 29. aprila se je na prvi strani znova pojavil poziv Enotne de- legacije, ki je vabil k množični udeležbi na Zboru javnih delavcev. Na napovedani datum, 5. maja, je tržaški Kulturni dom pokal po šivih. Prišla je množica odbornikov društev in javnih upraviteljev iz vseh treh pokrajin, kot se še ni zgodilo. Zbor javnih delavcev je z gromkim aplavzom odobril resolucijo Enotne delegacije, ki je pudarila, da bo za manjšino sprejemljiv le tak zakon, ki bo jamčil Slovencem temeljne pravice od Milj do Kanalske doline. Po tem zborovanju se je Enotna delegacija sestajala skoraj vsak dan. Poleg nje je bil umeščen operativni štab, ki je skrbel za kapilarno pripravo demonstracije. Tako ali drugače je bilo vključeno vse, kar v manjšini leze in gre. Bilo je na desetine sestankov po mestih in podeželju. Tudi iz tega vidika je Primorski dnevnik tistih dni verodostojen dokument. Ni bilo organizacije ali društva, pa tudi organov strank, v kater so bili tedaj vključe- ni Slovenci, da ne bi objavili poziva k udeležbi. Rezerviranih je bilo na desetine avtobusov, ki so bili kmalu polno zasedeni. Naročen je bil tudi poseben vlak iz Trsta v Gorico, ki so mu morali zadnje dni pred demonstracijo stalno dodajati vagone, ker povpraševanja ni bilo ne konca ne kraja. Mladinci so pripravljali tren-sparente, pesniki in drugi ustvarjalci so na sejah brusili slogane. Špotrniki so dobili navodila, da na Travnik po možnosti množično pridejo v svojih dresih, prisotnost so zagotovile tudi vse naše godbe na pihala. Politični oddelek tržaške kvesture je bil nad vsem tem zasrkbljen in je poizvedoval, koliko ljudi bo prišlo. Spominjam se prijaznega slovenskega policista, zdaj že pokojnega Adriana Brecellija, ki je še dan prej skušal zvedeti, koliko nas bo: dva, tri, štiri tisoč ... ? Točnega odgovora mu ni mogel dati nihče, a vsi smo slutili, da bo na trgu množica, kot je še ni bilo. 14 Nedelja, 18. maja 2014 PRIREDITVE, KRIŽANKA / Par dni pred Travnikom je bilo med ljudmi občutiti enkratno vzdušje, ki je dalo misliti, da nas bo res veliko. Takrat ni bilo ne felefončkov ne interneta ne fa-cebooka ali twtterja. In vendar se je ustvaril nek splošen občutek, da tega dogodka ni mogoče zamuditi. Tako je prišel dvajseti maj. Bil je topel sončen dan, kot nalašč za tako stvar. Trst in Gorica sta bila prelepljena s posrečenimi plakati s palcem in sredincem, ki kažeta »V« kot simbol zmage in na katerem je pisalo »Slovenci, enotno za naše pravice«. To je bila zamisel Klavdija Palčiča, tedaj šefa tržaškega Graficentra. Zanimivo je, da smo na plakat, potem ko smo nanj že skoraj pozabili, naleteli več let pozneje v Ljubljani, ko so ljudje demonstrirali ob osamosvajanju Slovenije. Množica se je v jutranjih urah zgrinjala v Gorico z vseh strani, glavno zbirališče s parkirišči pa je bilo na velikem trgu pri Rdeči hiši. Tam se je formiral dolg sprevod, ki je z godbami na čelu krenil do Trga Cavour, potem pa po Raštelu na Travnik. Beneški Slovenci so imeli zbirališče drugje in so prihajali z zahoda. Kolona je prihajala tudi po Korzu, iz smeri železniške postaje, kamor je zlasti veliko mladih pripeljal posebni vlak. Zborovanje je bilo napovedano za deseto uro, do takrat pa se je Travnik tako napolnil, da je bilo težko verjeti očem. Vzdušje je bilo resnično praznično in veselo, igrale so godbe, da je odmevalo daleč naokrog. Govorilo je šest predstavnikov Enotne delegacije, nakar so združeni pevski zbori z godbami gromko intoni-rali Puntarsko. Le vkup le vkup uboga gmajna je pel domala ves trg ... Ljudje se po zaključku demonstracije še dolgo niso razšli, kot da bi vsakdo hotel podaljšati ta edinstven trenutek. Ko je bil trg izpraznjen, so skavti in taborniki počistili vse, da ni bilo najti niti papirčka ali cigaretnega ogorka. To je bila poleg vsega demonstracija kulture in omike, da jo je bilo veselje videti. Kronika dneva je potem zabeležila, da daleč naokrog na Goriškem zlepa ni bilo mogoče najti proste mize po številnih gostilnah in turističnih kmetijah ... Glede števila udeležencev je bilo nekaj debate, po kateri so izkušeni ocenjevalci zaključili, da nas je bilo najmanj petnajst tisoč. Primorski dnevnik se je še posebej izkazal kot nezamenljiv dejavnik mobilizacije, dan po Travniku, na ponedeljek, pa je izšel s posebno številko, ki so jo s prostovoljnim delom ustvarili novinarji in tiskarji. Kako je bilo potem po Travniku, bolj ali manj vemo. Do zaščitnega zakona je bila pot še strma in dolga. V Trstu je moral priti na oblast Riccardo Illy, da je javno na drugi skupni demonstraciji na Trgu S. Antona podprl zaščitni zakon, ki je zagledal luč šele leta 2001. Vmes se je svet dobesedno spremenil. Padel je Berlinski zid, v krvi se je zrušila Jugoslavija, nastala je samostojna slovenska država. V Italiji je politični razred v začetku devetdesetih odpihnila podkupninska afera, naša skupnost je s propadom TKB skoraj klecnila, dobili smo Berlus-conija, ki se ga še vedno nismo dokončno rešili. Zatekla nas je globalna kriza in nam dodatno zakomplicirala življenje. Moram reči, da se Travnika spominjam s krepko dozo nostalgije. Najbolj imam v spominu veliko energijo, ki se je v ljudeh sprožila ob tem dogodku. Vsakdo je bil pripravljen za ta cilj nekaj narediti, kdor je kakorkoli bil zraven, tega ne bo pozabil. Toži se mi tudi po tem, kako vztrajno smo v tedanjih težavah iskali skupni jezik politično različno opredeljeni Slovenci. Saj ni bilo enostavno, a takrat nam je vendarle uspelo. Nikoli ne bi ustvarili takega vzdušja in pripeljali na trg tolikih ljudi, če ne bi bilo tako energičnega sporočila o potrebi po enotnosti. Potrebno je bilo veliko strpnosti in discipline, neprestanega dialoga in zavesti, da imamo skupni cilj, ki ga deljeni ne moremo doseči. Je mogoče, da tega v današnjih težavah nismo več sposobni? Potem ko je že davno padel Berlinski zid? Večkrat bi se morali spomniti na Travnik, res kot na veličasten dogodek, vendar tudi kot na veliko politično lekcijo, ki je nismo do kraja doumeli. Dušan Udovič OB TRIDESETLETNICI VELIČASTNE DEMONTRACIJE NA GORIŠKEM TRAVNIKU Bilo nas je Vzdušje je bilo resnično praznično in veselo, igrale so godbe, da je odmevalo daleč naokrog. Govorilo je šest predstavnikov Enotne delegacije, nakar so združeni pevski zbori z godbami gromko intonirali Puntarsko. Le vkup le vkup uboga gmajna je pel domala ves trg ... fotografije so iz arhivov prmorskega dnevnika, z. o. nsk in prirediteljev fotogalerija Moj Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti. Drage bralke in bralci! Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov redakcija@primor-ski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu, najzanimivejše pa tudi na straneh našega dnevnika. Skupaj bomo tako ustvarili skupni digitalni album Moj Travnik '84. KAKO JE NASTALO IZVIRNO DOKUMENTARNO DELO Na naši spletni strani ekskluziven film Zdenka Vogriča o Travniku 1984 Med manifestacijo na Travniku 20. maja 1984 je nastalo mnogo dokumentarnih in domišljijsko umetniških posnetkov, pa tudi takšnih, ki smo jih napravili iz varnostnih vzrokov, če bi namreč prišlo do provokacij in bi bilo potrebno dokazovati, kdo in kje jih je podžgal. Pred tridesetimi leti je bila tehnologija takšna, da smo za telefonske klice z ulice uporabljali kovinske kabine, v njih pa aparate na žeton. Zato ni nič čudnega, če smo za snemanje prizorov uporabljali snemalne kamere s filmskimi trakovi Super 8. Izmed amaterskih snemalcev s strokovnim pristopom je za potrebe dokumentiranja raznih dogodkov in zlasti etnografskih značilnosti izstopal Zdenko Vogrič. Tudi na snemanje shoda v prid zaščitnega zakona se je temeljito pripravil in dva dni krožil po Gorici, da je ulice in Travnik posnel pred in med dogajanjem. Potem se je zgodila manifestacija, po njej pa nič. Zaščitnega zakona še dolgo ni bilo, prav tako ne zanimanja za dokumentarno gradivo. Avtor je pogostokrat doživel nezani-manje poklicanih in pristojnih ustanov. Niti osrednja Slovenija se ni odzvala s kakšnim posebnim zanimanjem za gradivo o zborovanju več tisoč ljudi in o enotnem nastopu predstavnikov šestih manjšinskih komponent. Nekaj časa je trajalo, da sva z Zdenkom iskala prijazno razumevanje, nato pa sva povsem samostojno ocenila in se odločila, da tisto gradivo ne ostane neobdelano. Zdenko Vogrič bijmbaca V Zdenkovi dnevni sobi na Livadi sva se srečala po montaži, izračunala minutažo posameznih sklopov, nakar sem doma sestavil ogrodje besedila in končno, nekega dopoldneva sva s hkratnim gledanjem in govorjenjem v mikrofon ozvočila okrog dvajset minut trajajoč filmski trak, ki smo ga javno predvajali dvakrat ali trikrat. Pri tem je ostalo kar nekaj let. Potem sem film na traku Super 8 prenesel dvakrat na video kaseto. Najprej v 100 izvodih s svetovanjem Hijacinta Jus-se, nato pa leta 1997 v 150 izvodih (izdala SKGZ). Tedaj sem priložil obrtniško izdelano brošurico z uvodno mislijo in šestimi govori tedanjih predstavnikov Slovencev v Italiji: Boris Race, Marija Ferletič, Jože Cej, Viljem Černo, Jelka Grbec, Rafko Dolhar. Naknadna pobuda je potekala ob 20-letnici leta 2004 z obrtniško izdelanim zbornikom v nakladi sto izvodov (Trasmedia), ki je vseboval časopisne članke, barvne posnetke (Rudi Pavšič), pozive organizacij, govore, urnike avtobusov za odhod v Gorico, fotokopije plakatov, nalepk in naslovov časopisov, ki so poročali o zborovanju, pismo predsedniku Per-tiniju ... Zadnja poteza v opisanem nizu je stara manj kot leto dni. Poskrbeli smo za prenos posnetih kadrov iz VHS sistema na zgoščenko DVD. Prenos so opravili v prostorih Goriškega muzeja v Solkanu. Sedaj je gradivo končno tehnološko posodobljeno in zavarovano. Uredništvo Primorskega dnevnika se je ob 30-letnici zborovanja na Travniku odločilo, da izbere pot množičnejše distribucije z objavo zgoščenke na svoji spletni strani. Pri ogledu tega kratkega filma je primerno opozoriti vseh mogočih tehnologij navajene gledalce, da upoštevate zgornje odstavke, vključno z večkratnim prenosom gradiva iz sistema v sistem. Vse ostalo je koristno poslušati ob hkratnem gledanju. Aldo Rupel 3' = S a ^ / OBLETNICA Nedelja, 18. maja 2014 1 5 5.000 SLOVENCI IZ TREH POKRAJIN, MNOŽIČNO, KOT ŠE NIKDAR DOTLEJ Dan borbenega navdušenja, ponosa in enotnega nastopa Prva stran Primorskega dnevnika na dan demonstracije Prva stran izredne izdaje PD v ponedeljek, 21. maja Na fotografiji zgoraj predstavniki Enotne delegacije na odru. Z leve so razpoznavni Marijan Terpin, Jelka Gerbec, Rafko Dolhar, Mirko Primožič, Jože Cej, Marij Maver in Boris Race-Žarko 1 6 Nedelja, 18. maja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob - Pogovor s predsednikom Zadružne banke pred njenim občnim zborom Utrjujejo prisotnost, uvajajo sodobne prijeme Leto 2014 naj bi bilo za italijanski bančni sistem prelomno. Pet let gospodarske krize je pahnilo v težave tako družine kot podjetja in posledično tudi bančne zavode, katerih odnosi s strankami kažejo, žal, povečanje dvomljivih terjatev. Večina bank beleži na ta račun izgube, zato so pri izposoji denarja danes izredno oprezne, včasih tudi preveč. Po besedah guvernerja bančnega zavoda Banca d'Italia Ignazia Visca se je treba lotiti strukturnih problemov bančnega sistema. Kriza, težave poslovanja in digitalizacija silijo v spremembo načina dela in v racionalizacijo poslovalnic; kar nekaj denarnih zavodov je že najavilo zaprtje oz. združitve več stotin okenc povsod po državi. Ali vse to pomeni oddaljitev bank od njihovih strank, deperso-nalizacijo odnosa z ljudmi? S tem vprašanjem smo začeli pogovor z Dariom Pe-ricem, predsednikom Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, ki bo v petek, 23. maja, ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu zbrala člane na rednem občnem zboru. »Daleč od tega, rekel bi skoraj nasprotno. Cilj celotnega sistema in Zadružnih bank še posebej je povečanje učinkovitosti, izpopolnjevanje osebja, izostritev kontrol, nižanje stroškov in izboljšanje odnosa do strank. To so neobhodno potrebne poti, ki jih je naša banka že ubrala v zadnjih letih,« je odgovoril Peric in nadaljeval: »Spremenili so se časi in način dela. Računalniško in telefonsko poslovanje, home oz. mobile banking postajajo prej pravilo kot izjema: ljudje izbirajo banko zaradi kakovosti in popolnosti storitev, ne več zaradi bližine domu ali delovnemu mestu, krajevna banka lahko uspeva le, če postane "osebna domača banka', v kateri se stranka zares počuti v varnem, recimo prijateljskem okolju, ki dobro pozna njene zahteve in potrebe in ji zna hitro, učinkovito, profesionalno in stroškovno primerno ustreči. Kar pomeni stalno izobraževanje in večja profesionalnost osebja ter povečana pozornost do komitentov, skratka, uslužbenci bodo prej svetovalci in šele potem uradniki. Zadružna banka Doberdob in Sovodnje bo, posodobljena, ostala "domača banka', usidrana v zgodovinsko območje in učinkovitejše ob strani prebivalcev, strank.« V to je prepričan predsednik Dario Peric, ki nam je še enkrat potrdil, kar smo že slišali na srečanju s člani v začetku aprila v Gorici, in sicer potrditev samostojnosti edinega slovenskega denarnega zavoda v goriški pokrajini. »Na lanskem občnem zboru« - nadaljuje Peric - »je upravni svet naše Zadružne banke, tudi v iskanju možnih poti premostitve negativnih učinkov gospodarske krize, nakazal možnost pogovorov z Zadružno kraško banko za ustanovitev nove, skupne banke. Pogovori in preverjanja so nam ponudili možnost nadaljevanja samostojnega upravljanja banke in upravni svet je odločil, da se bo osredotočil na poteh, ki sem vam jih prej nakazal. Racionalizacija je žal zadela tudi nas: za boljše in uspešnejše delovanje celotnega zavoda smo se odločili, da bomo delovanje obeh goriških podružnic združili v eno samo. Kot smo že najavili, bomo s 6. junijem zaključili poslovanje v podružnici na Korzu v Gorici, delovanje pa se bo nemoteno nadaljevalo v Štandrežu, kjer bo poslovanje okrepljeno. Sprejete odločitve je pozitivno ocenil tudi redni pregled zavoda Banca d'Italia, ki so ga Dario Peric bumbaca opravili konec letošnje zime v naši banki. Pregled smo uspešno prestali,« je ponosno dejal predsednik Peric in pristavil, da so »zaključno poročilo takratnega obiska s pozitivno oceno bančnega zavoda prejeli prav v zadnjih dneh«. Na aprilskem srečanju s člani so tudi nakazali uspešno delovanje v lanskem poslovnem letu. Bilanca izkazuje skoraj 120.000 evrov dobička oziroma za skoraj poldrugi milijon izboljšan rezultat v primerjavi z letom 2012. Kapitalska ustreznost Zadružne banke se je povišala na 19,25 odstotkov, jamstva krijejo danes 92 odstotkov posojil, kar je 12 odstotkov več kot pred tremi leti. Stopnjo kritja vseh slabih terjatev so povečali tudi lani in znaša danes skupno 38,66 odstotka. Delovanje banke oz. višina posojil in naložb se je v letu 2013 zmanjšala za par odstotkov, kar je v sozvočju s splošnim trendom goriške pokrajine. Poslovni prihodki so se za 5 odstotkov povišali, za 8 odstotkov so se zmanjšali stroški. Lanski rezultati so torej bistveno boljši kot leto dni prej. Kaj pa obeti za le- tos? Gospodarski krizi ni še videti jasnega izhoda? »Prvo letošnje tromesečje smo zaključili uspešno. Če bomo s tako opreznim delovanjem nadaljevali in nas ne bodo doletele nepričakovane nevšečnosti, bomo tudi leto 2014 zaključili pozitivno. Kar pa nas v letošnjem letu najbolj zanima, sta utrditev naše prisotnosti in izboljšanje načina poslovanja. Uvedli bomo tudi nove, sodobnejše oprijeme predvsem v neposrednem odnosu do strank. Naši cilji so konsolidiranje in izboljšanje odnosa z že obstoječimi strankami, sodobnejši pristop do vseh komitentov, pregled še obstoječih možnosti na našem teritoriju in širitev poslovanja na naš naravni razvojni prostor, na bližnje predele v Sloveniji. Zamisel o neposredni prisotnosti z vključitvijo v Vipavsko posojilnico se žal ni iznesla, na Goriškem in v Vipavski dolini pa je cela vrsta srednjih in malih podjetij, za katera smo lahko kot banka zanimivi. V razvojno službo, ki se bo v kratkem, po zaprtju goriške mestne podružnice, okrepila z osebjem, bomo posvetili veliko truda tudi v to smer. Predvsem podjetja, ki poslujejo z Italijo, lahko dobijo v Zadružni banki pravega bančnega partnerja za celo vrsto operacij, ki jih lahko tako laže izpeljejo in poenostavijo. V to sem prepričan, saj tudi sam že 22 let vodim uspešno srednje industrijsko podjetje v Novi Gorici s 110 zaposlenimi in nam je poslovanje tudi z banko na italijanski strani v mnogih primerih olajšalo delovanje,« zaključuje Dario Peric. Poleg vseh treh članov nadzornega odbora ter članov razsodišča zapade letos po rotacijskem sistemu mandat tudi trem članom upravnega odbora, in sicer Dariu Pericu, Robertu Devetti in Claudiu Gerinu; prva dva ponovno kandidirata za mesto v upravnem odboru, Gerin se ponovni kandidaturi odpoveduje. Mandat poteče torej tudi sedanjemu predsedniku, kar pomeni, da bo upravni odbor na prvem sestanku po občnem zboru iz svoje srede izvolil novega predsednika. Zato smo sedanjega predsednika Daria Perica tudi vprašali, če bi nadaljeval to zanimivo in zahtevno izkušnjo. »Najprej sem članom in potem seveda upravnem odboru na razpolago. Želel bi nadaljevati zastavljeno pot utrditve banke in jo zaključiti v naslednjem mandatu. V teh letih smo banko kapitalsko utrdili, povečali obseg delovanja, izboljšali kader, v zadnjih letih preverili in prevetrili vrsto pozicij. Kot sem že povedal v današnjem pogovoru in mislim tudi dokazal z delom, smo v teh letih z zavihanimi rokavi šli na pot učvrstitve in sanacije banke. Preverili smo različne možnosti in po racionalnem razmisleku odločili za nadaljevanje poti samostojnega nastopanja, ki že 106 let vidi Zadružno banko Doberdob in Sovodnje ob strani domačega teritorija. Ponosno bi nadaljeval in z dosegom utrditve našega denarnega zavoda zaključil še en predsedniški mandat,« je povedal Peric, odločitev pa je seveda v rokah članov in bodočega upravnega odbora. (aw) Danes bo štafeta miru Danes bo razne kraje goriškega prostora obšla štafeta miru v organizaciji ZSKD. Start bo ob 8. uri na Trgu Evrope - Transalpini v Gorici. Za kulturne utrinke bodo poskrbeli ob 9.15 pri kostnici na Oslavju, ob 11.30 pri madžarski kapelici pri Vižintinih v Dolu, ob 12.10 na Cerju in ob 13.15 na trgu Evrope - Transalpini. Brez slave in brez spomina Goriška Mohorjeva družba v sodelovanju z Gospodarsko zadrugo Brajda Vrh prireja jutri, 19. maja, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici predstavitev knjige Vlada Klemšeta »Odšli so brez slave in brez spomina«. Z avtorjem se bo o knjigi, ki je posvečena v prvi svetovni vojni umrlim vojakom iz sovodenjske občine v av-stro-ogrski vojski, pogovarjal prof. Peter Černic. Salinger v Kinemaxu V Kinemaxu v Tržiču (ob 17.30 in 19.30) in v Gorici (ob 17.30 in 19.50) bodo v torek, 20. maja, predvajali dokumentarni film »Salinger. Il mistero del giovane Holden«. Vstopnica znaša šest evrov. Hiša društev v Ločniku V nekdanji osnovni šoli Edmondo De Amicis v Ločniku bodo danes ob 12. uri predali namenu Hišo društev, ki so jo uredili v delu poslopja, prenovljenem s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice. Zaplesala bo folklorna skupina Danzerini di Lucini-co, fotografije bo postavil na ogled lo-čniški fotoklub. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1890, v njem je zatem delovala osnovna šola z italijanskim učnim jezikom tako za dečke kot deklice. Dečki so se dve uri tedensko učili tudi nemščine, medtem ko so deklice ti dve uri posvetili šivanju. Shod starih Fiatov 500 V Gorici bo danes shod starih avtomobilov Fiat 500, ki ga enajstič prireja Fiat 500 Club Isonzo. Udeleženci se bodo zbrali ob 10.30 na Korzu Verdi, od koder se bodo podali na vožnjo do turistične kmetije pri Čedadu, kjer bo kosilo. Startnina znaša 18 evrov. gorica - Vouk Stanovanj še ni, bivša tovarna že pet let sameva Pred petimi leti je ob pevmskem mostu prenehala delovati tovarna Vouk. Njeno zaprtje je na Goriškem močno odmevalo, saj je bilo nekoč podjetje, ki je proizvajalo stroje za tekstilno industrijo, zelo uspešno. Leta 2009 so tovarno, ki je v zlatih časih štela 180 delavcev, dokončno zaprli, nakar je goriški občinski svet odobril načrt »Vasice Vouk«, ki ga je vložila družba Villaggio Vouk iz Brescie. Leta je nameravala na območju tovarne zgraditi stanovanjski kompleks z 260 stanovanji in malim trgovskim središčem. Na podlagi pogodbe, ki jo je podjetje podpisalo z občino, bi se morala dela že zdavnaj začeti: rok za izpeljavo primarne faze urbanizacije je potekel 27. aprila 2014, občinski odbor pa je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, s katerim je na podlagi zakona št. 98/2013 pogodbo podaljšal. Družba, ki je vložila prošnjo za podaljšanje roka, bi morala dela izpeljati do 27. aprila 2017, vprašanje pa je, ali je tovrstna naložba v času, ko je v Gorici vse več praznih stavb, sploh smiselna. tržič - Smernice za pripravo proračuna Davkov ne bodo višali V sklopu tekočih stroškov namerava uprava nadaljevati s postopnim nižanjem stroškov za osebje Osnovni količnik novega davka na nedeljive javne storitve Ta-si bo 0,0 promila, količnika davkov Irpef in Tosap bosta ostala na ravni iz leta 2012, dohodkovni razred, v katerem so davkoplačevalci oproščeni davka Irpef, pa so zvišali s 15 na 20 tisoč evrov. To so nekatere izmed smernic za pripravo letošnjega in triletnega proračuna občine Tržič, ki jih je tržiški občinski odbor v minulih dneh odobril in posredoval pristojnim uradom in službam. V sklopu tekočih prihodkov bodo morali uradi ohraniti proračunsko ravnovesje ob upoštevanju ukinitve davka Imu za glavno stanovanje, preko spremembe količnikov davka Imu pa bodo tudi znižali dodatek k davku na osebne dohodke Irpef. Osnovni količnik za davek na nepremičnine Imu, iz katerega so izključena glavna stanovanja, bo 0,99 odstotka, za stanovanja podjetja za neprofitne gradnje ATER pa 0,51 odstotka. Precej višji - 1,06 odstotka - je količnik za prazne nepremičnine, za nepremičnine kategorije D pa je količnik 1,03 odstotka. Količnik davka Imu na zemljišča bo znašal 0,89 odstotka, višine davka na odpadke Tari pa občina še ni določila. Za davek Irpef namerava uprava potrditi količnike iz leta 2012, ki se stopnjujejo glede na višino dohodkov. Za najnižje dohodke je količnik 0,45-odstoten, za dohodke nad 75 tisoč evrov pa je 0,8-odstoten. V sklopu tekočih stroškov namerava uprava nadaljevati s postopnim nižanjem stroškov za osebje, pri najemanju novih posojil pa bo morala upoštevati omejitve pakta stabilnosti. Veliko pozornosti bodo posvetili sociali in revnejšim občanom, pri dodeljevanju prispevkov pa bodo upoštevali le konvencije z ustanovami in združenji, ki imajo z občino že utečeno sodelovanje. Trčenje pred kostnico v Redipulji Pred kostnico v Redipulji se je včeraj okrog 17. ure zgodila prometna nesreča. Trčila sta avtomobil tipa Peugeot 207 in motor znamke Triumph (na posnetku Bum-baca), s katerim se je peljal moški srednjih let. Motorist je po trčenju padel na tla in si pri padcu zlomil nogo. Na kraju nesreče so mu nudili pomoč reševalci iz službe 118, ki so ga odpeljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico. Okoliščine nesreče še preiskuje prometna policija. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 18. maja 2014 17 gorica - Občni zbor Dijaškega doma Simon Gregorčič »Nudimo 8000 ur programa mesečno, za vloženi trud pa nismo bili nagrajeni« »Če upoštevamo samo pošolski pouk, lahko na grobo izračunamo, da nudimo gojencem okrog 8000 ur programa mesečno. Temu je seveda treba prišteti ludote-ko, vrsto projektov za otroke in starše, tečaje, kulturne dogodke, poletno središče... Zaradi krčenja prispevkov smo bili v zadnjih letih primorani racionalizirati stroške in znižati število zaposlenih, ponudbe pa nismo okrnili, kvečjemu obratno. Kljub vloženemu trudu pa žal ugotavljamo, da nismo bili nagrajeni.« Tako pravi Kristina Knez, ravnateljica goriškega Dijaškega doma Simon Gregorčič, katerega člani so se pred kratkim zbrali na občnem zboru. Ob sprejemu obračuna in proračuna je bilo na dnevnem redu poročilo predsednika Dušana Košute, Knezova je prikazala razvejano ponudbo ustanove v Svetogorski ulici, slove-nistka Ana Cukijati pa je podrobneje orisala potek tečaja slovenščine za srednješolce. »Dijaški dom ima tri smernice delovanja: ob vzgojnem področju, po katerem se naša ustanova razlikuje od drugih glasbenih, kulturnih ali športnih organizacij Slovencev v Italiji, imamo učno-jezikovno področje, na katerem veliko delamo in ki je naša specifika. V tem okviru smo se letos posebej posvetili starostni stopnji nižje srednje šole, da bi učencem nudili dodatno izobraževanje, ki bi dopolnjevalo šolski predmetnik. Priredili smo tečaj nemščine s Ta-maro Vicman, tečaj angleščine s šolo Papagaj in tečaj slovenščine z Ano Cukijati, ki je bil največja novost tega programa. Ob koncu je treba omeniti še kulturno področje; ob obiskih gledaliških in drugih predstav ponujamo otrokom priložnost, da so soustvarjalci oz. ustvarjalci kulturnih programov in dvakrat letno nastopijo tudi na odru Kulturnega doma. Decembra so se denimo predstavili s plesno-gledališko predstavo Mojca in Maja Pokrajculja, 30. maja pa bo na vrsti muzikal Briljantina. Gre za priredbo muzikala Grease, ki je bil preveden v slovenščino in prirejen življenju v Dijaškem domu. V njem bo nastopilo 55 otrok od 6. do 14. leta,« je povedala Knezova. Pošolski pouk v Dijaškem domu obiskuje v letošnjem šolskem letu 85 otrok in Februarja so v Dijaškem domu priredili Dan odprtih vrat foto d.d. mladih: 50 je osnovnošolcev, 27 srednješolcev, osem pa višješolcev. 20 predšolskih otrok pa obiskuje ludoteko Pikanogavička, kjer največ pozornosti posvečajo bogatitvi znanja slovenskega jezika, že dve leti pa izvajajo tudi program glasbene vzgoje z Damjano Golavšek. Preko sto otrok se je lani udeležilo poletnih dejavnosti, ki so jih morali zaradi krčenja finančnih sredstev in uvedbe dopolnilne blagajne v letu 2013 skrajšati za dva tedna. »Kljub temu smo otrokom vseh starostnih stopenj ponudili bogato paleto dejavnosti. Štiri programe bomo izvajali tudi letos, in sicer program za osnovnošolce, program za vrtce, športno šolo in pripravo na pouk. Poletno središče naj bi trajalo šest tednov, dodaten teden bo odvisen od datuma začetka pouka,« je povedala Knezova in naštela še dolg seznam projektov, s katerimi se je Dijaški dom prijavil (in zmagal) na raznih razpisih. Med temi je izpostavila projekt Šola za starše, projekt Mladi v centru in sodelovanje pri projektu Moja Slovenija. »Letos bomo izvajali tudi projekt snemanja filmov o kulturno-zgo-dovinski dediščini Slovencev v Gorici, Trstu in na Krasu, ki jih bodo učenci obravnavali in prikazali vrstnikom iz svoje perspektive,« je napovedala ravnateljica in izpostavila dragoceno delo, ki ga Dijaški dom izvaja na področju usmerjanja in ozaveščanja staršev v sodelovanju s posvetovalnimi službami, ter sodelovanje z drugimi ustanovami, kot so Kulturni dom, Slovik ter športni društvi Dom in Val. OBČINSKE VOLITVE 25.5.2014 V nedeljo, 25. maja VOLI TAKO: PREKRIŽAJ SIMBOL LIPOVE VEJICE IN PODPIRAJ NAŠE KANDIDATE V ŠTEVERJANU IN SOVODNJAH ZA OHRANITEV SAMOSTOJNOSTI čas je za spremembo FRANCA PADOVAN Kandidatinja za županjo v Števerjanu JULUAN ČAVDEK Kandidat za župana v Sovodnjah Volilni shodi v Števerjanu in Sovodnjah Nedelja, 18.5.2014, ob 11. uri v Števerjanu na trgu Svobode Ponedeljek, 19.5.2014, ob 20.30 v Škrljah (Sovodnje) Sreda, 21.5.2014, ob 20.30 v Vasi (Sovodnje) Petek, 23.5.2014, ob 20.30 v gostilni pri Francetu (Sovodnje) »Kljub vloženemu trudu nas letošnja porazdelitev prispevkov iz Slovenije ni nagradila - tudi nam so namreč "odščipnili" 18 odstotkov sredstev -, z dežele pa nismo za letošnje leto prejeli še niti evra. To seveda postavlja v dvom celotno delovanje doma, katerega dejavnost je vsakodnevna. Skušali smo racionalizirati, nekaterih stroškov pa ustanova, kot je naša, preprosto ne more krčiti, saj delamo vendar z otroki in smo zanje odgovorni. Tu se spet odpira problem večkrat obljubljene reforme kriterijev financiranja ustanov slovenske manjšine. Ker denarja preprosto ni več, je treba določiti prioritete, do danes pa nismo videli nobenih stvarnih premikov v to smer,« je zaključila Kristina Knez. (Ale) krmin - Festival »Acque di acqua« Pesniška karavana se odpravlja na pot Danes na krminski gori trije pesniki in glasbena skupina Krminsko združenje Culturaglobale ponuja javnosti 6. mednarodni potujoči festival poezije in glasbe »Acque di ac-qua«, v okviru katerega se bo do decembra zvrstilo več pesniških in glasbenih srečanj. Program predvideva številne večere, ko bodo izbrani kraji gostili najprist-nejše glasove in ustvarjalce naše stvarnosti. Na večerih poezije in glasbe se bo predstavila skoraj stotnija italijanskih, slovenskih in drugih pesnikov, glasbenikov, pevcev in likovnih umetnikov. Pobuda bo zaobjela štiri države (Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo in Italijo) in različne italijanske dežele v zaporedju bralnih srečanj, gledaliških nastopov, umetniških razstav, glasbenih izvajanj z zaporedji podob, besed, zvokov in srečanj. Festival se bo začel danes ob 17. uri na krminski gori v okviru praznika »Fieste da Viarte«. Svoje pesmi bodo brali Nicoletta Storari, Ful-vio Segato in David Bandelj; nastopila bo glasbena skupina »I salici«. Druga etapa festivala bo v Špetru 23. maja. Z dvema avtobusoma pokrajinskega prevoznega podjetja APT se bo osemdeset otrok Večstopenjske šole z italijanskim učnim jezikom iz Krmina odpravilo na obisk v špetrsko dvojezično osnovno šolo, kjer bo srečanje o sodobni poeziji. Na njem bodo razni pesniki pre- birali svoje verze v slovenščini, italijanščini in furlanščini. Namen festivala je oblikovati zgoščeno pahljačo umetniških, kulturnih in družbenih vrednot, doživljati in spoznavati poezijo ob sodelovanju krajevnih uprav in drugih družbenih struktur z namenom zakoreninjenja na teritoriju, ki naj omogoča pomembno izmenjavo izkušenj in znanja. Poezija kot sredstvo skupnega doživljanja, kot območje svobode. Poezija krajev, pazljiva do krajevnih zvokov in govoric; prisotna bo na najrazličnejših lokacijah, od gajev do trgov, od gledališč in gostišč do rečnih bregov, povsod s karavano stihov. Podobno kot prejšnja leta so izšle zbirke treh še neobjavljenih pesnikov. Navada je, da vsebuje festival tudi solidarnostno postavko: letos bodo zbirali sredstva s prodajo knjige »Il pane offeso« (založništvo Culturaglobale), ki vsebuje pripovedi in pesmi 17 pisateljev in pesnikov iz vse Italije. Platnico je izdelala Giulia Spanghero, posnetke je prispeval Ennio Brilli. Luigi di Ru-scio je pesnik in delavec, ki mu je knjiga posvečena, enako tudi vsem delavcem in brezposelnim, prekernim delavcem in vsem, ki so izgubili življenje na delovnem mestu. Nabirka bo namenjena družini, katere član je preminil na delu. rupa - V prilogi dnevnika Corriere della sera Cela stran za Mitjo O njegovem poznavanju in podoživljanju kraških bojišč se je razpisala Elisabetta Rosaspina Milanski dnevnik Corriere della sera je prejšnjo nedeljo posvetil celo stran svoje priloge La lettura raziskovalcu krajevne zgodovine Mitji Jurnu iz Rupe. »Mesečno prejemam več sporočil po elektronski pošti in telefonskih klicev ljudi, katerih predniki so se med prvo svetovno vojno borili v naših krajih. Nekaterim odgovorim z osnovnimi napotki, na primer, kje se nahajajo Pečinka, Fajti hrib, Debela griža. Druge včasih tudi pospremim na ogled nekdanjih bojišč,« pravi Juren in pojasnjuje, da se je pred leti pri njemu zglasil zdravnik iz Verone Italo Vantini, ki je hotel obiskati Vol-kovnjak, na katerem se je boril njegov oče. Vantini je nato Jurnovo raziskovalno delo omenil novinarju Stampe, Messaggera in drugih časopisov Valeriu Pelizzariju. Ta je zatem klical na Vrh Avguština Deve-taka, ki ga je postavil v stik z Jurnom. »Pelizzarija sem nato pospremil na ogled nekdanjih bojišč; bil je tako navdušen, da je o obisku spregovoril z novinarko dnevnika Corriere della Sera Elisabetto Rosaspina, ki je novembra lanskega leta prišla na Goriško. Peljal sem jo na ostaline nekdanjega stopnišča Nad logem, ki se nahaja nad Gabrjami v smeri Cer-ja in kjer se je pred petindvajsetimi leti začelo moje raziskovalno delo,« pravi Juren in pojasnjuje, da je novinarko milanskega časopisa navdušilo njegovo podoživljanje nekdanjih bojišč. Povedal ji je namreč, kako si po branju dnevnikov raznih vojakov predstavlja, kje so se borili, kod so se skrivali, kje so bili ranjeni. Juren je včasih v naravi tudi prespal, tako da je še boljše razumel prostor, ki ga obkroža, in se z mislijo spomnil vojakov, ki so čakali na zoro, da so se odpravili v boj. Juren je doslej o prvi svetovni vojni na Krasu v slovenščini in italijanščini skupno napisal sedem knjig. »Dve sem spisal sam - o Bre-stovcu in griču Nad logem, ostale pa Dnevnik Corriere della sera je Mitji Jurnu posvetil celo stran (desno); novinarka Elisabetta Rosaspina med obiskom griča Nad logem (spodaj) foto m. j. skupaj z Nicolo Persegattijem in Paolom Pizzamusom.« Po zaslugi knjig in njihovih predstavitev Jurna pozna vse več raziskovalcev prve svetovne vojne; zaradi tega v zadnjih časih prejema vse več telefonskih klicev in sporočil po elektronski po- šti. »S stoletnico začetka prve svetovne vojne se povečuje število ljudi, ki na Krasu iščejo sledi svojih prednikov,« poudarja Mitja Juren; mimo odkrivanja zgodovine je v tem seveda tudi velika turistična priložnost za naše kraje. (dr) 1 8 Nedelja, 18. maja 2014 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Shod Občinske enotnosti Evropski projekti bodo v ospredju pozornosti Shod Občinske enotnosti v Doberdobu »Posebno pozornost bomo namenili evropskim projektom in koriščenju evropskih prispevkov. Za boljše upravljanje projektov se bomo skušali povezati z drugimi ustanovami in bomo predlagali ustanovitev posebnega organa za pridobivanje evropskih prispevkov, saj se zavedamo, da je treba manjšim občinam ponuditi primerno pomoč, da se lahko znajdejo v labirintu evropskih norm. Za razliko od večjih občin, ki imajo na stotine zaposlenih, imajo manjše občine znatno nižje število uslužbencev in v današnjih razmerah si sploh ne moremo predstavljati zaposlitve novega osebja. Zato ustanovitev medobčinskega organa, ki bi imel tovrstne naloge, se nam zdi ključnega pomena.« Tako je povedal županski kandidat Občinske enotnosti Fabio Vizintin na volilnem shodu v Doberdobu, kjer je kot ključne točke svojega programa izpostavil trajnostni razvoj ter ovrednotenje tradicionalnih gospodarskih dejavnosti ter arhitektonske, okoljske, kulturne in zgodovinske dediščine doberdobske občine. Volilnega shoda so se udeležili tudi predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Veronese, županski kandidat števerjanske Občinske enotnosti Joško Terpin, bivši doberdobski župan in sedanji pokrajinski svetnik SEL Mario Lavrenčič, pokrajinski tajnik DS Marco Rossi in koordinator Slovencev v DS Aleš Waltritsch, ki so izrazili podporo doberdobski Občinski enotnosti. Srečanje so zaključili z upanjem, da bi pred volitvami prišlo do javnega soočenja med tremi doberdobskimi županskimi kandidati, med katerim bi občani lahko primerjali in ocenili programske smernice vseh treh list. Ob tem Občinska enotnost obvešča, da bosta v torek, 20. maja, ob 17. deželni odbornici Maria Grazia Santoro in Sara Vito obiskali sprejemni center Gradina; tu se bosta pogovorili s predstavniki Občinske enotnosti o razvojnih možnostih teritorija in še predvsem o pomoči, ki jo dežela lahko nudi Doberdobu. rupa - Shod Slovenske skupnosti V kmetijstvu vidijo velik razvojni potencial Shod Slovenske skupnosti v Rupi Deželni svet Furlanije-Julijske krajine bo v prihodnjih mesecih obravnaval reformo kmetijskega zakona, v katerega bo pomembno vnesti vse tiste popravke in predloge, ki kmetovalcem poenostavljajo delo pri opravljanju njihove dejavnosti. Še posebno pomembno bo, da se v zakon vključi trajno priznanje obdelanih površin, četudi so zaraščene. Kmetom naj bo priznan poenostavljen postopek za odpiranje turističnih kmetij in osmic. Kmečke stanovske organizacije pa naj strokovno in administrativno pomagajo mladim, ki želijo odpreti kmečko dejavnost. Te in še druge teme, ki zadevajo reformo deželnega kmetijskega zakona, je deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec iznesel med volilnim shodom, ki ga je SSk priredila v petek v osmici pri Salamonu v Rupi. Sovodenjski županski kandidat Julijan Čavdek je občinstvu predstavil razvojno vizijo in volilni program liste SSk, ki temelji na oživitvi kmetijstva. n bcc ZADRUŽNA BANKA Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Zadruga, ustanovljena leta 1908 Sedež v Doberdobu (GO), Rimska ulica 23 tel. 0481-784811 - Številka ABI: 08532 Številka vpisa v register zadrug s pretežno vzajemnostjo: A160295 Davčna koda in številka vpisa v Register podjetij Goriške pokrajine: 00065660318 VABILO NA REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV Vljudno vabimo člane na redni občni zbor članov, ki bo v drugem sklicanju v petek, 23. maja 2014, ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20, s sledečim dnevnim redom: Redni občni zbor 1) Poročila Upravnega sveta in Nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto 2013 in namemba čistega dobička; 2) Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev in sodelavcev ter obvezno informiranje občnega zbora. 3) V skladu s 30. členom statuta, določitev maksimalnega kredita, ki ga banka lahko dodeli članom, strankam in upraviteljem banke. 4) Določitev honorarja članom Upravnega sveta, nodvisnemu upravitelju in članom Nadzornega sveta ter odobritev načina o izračunu povračila stroškov pri izvrševanju mandata. 5) Sklenitev zavarovalne police za civilno odgovornost ter zavarovanje proti nezgodam za člane Upravnega sveta in Nadzornega odbora. 6) Po predhodni določitvi števila članov Upravnega sveta, volitve članov v Upravni svet. 7) Volitve Predsednika in ostalih članov Nadzornega odbora. 8) Volitve članov Razsodišča. Občnega zbora se lahko udeležijo vsi člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni pred občnim zborom. Osnutek bilance s prilogami poslovnega leta 2013 je na razpolago članom na vseh podružnicah banke v uradnih urah. P.S.: Pooblastila se lahko dvignejo na sedežu in na podružnicah banke v uradnih urah. Opozarjamo Vas, da na podlagi zakonskih določil mora pooblastitelj v trenutku, ko dvigne pooblastilo, navesti tudi ime pooblaščenca. Obveščamo člane, da je banka sprejela Pravilnik o poteku občnega zbora in volitev, ki Vam je na razpolago na sedežu banke in na podružnicah. Vsak član ima pravico, da brezplačno dobi izvod Pravilnika. ZA UPRAVNI SVET Predsednik Dario Peric »To naj bi se udejanilo tako, da bi so-vodenjski teritorij opremili z namakalnim sistemom, kar je minimalni pogoj za kmečko dejavnost. Razvoj kmetijstva bi sovodenjskim občanom nudil nova delovna mesta, povečal enogastro-nomsko ponudbo, dvignil kakovost turističnih storitev in zagotovil večjo skrb za teritorij,« poudarja Čavdek. Volilni shod SSk se je zaključil s pozivom k podpori kandidatov in kandidatk na listi lipove vejice. Za evropske volitve pa SSk podpira listo južno tirolske SVP in njen simbol planike. »Pomembno je tudi, da volivci oddajo preferenco, s katero lahko podprejo nosilca liste in evropskega poslanca Herberta Dorfmanna ali pa edino slovensko kandidatko za evropski parlament Tanjo Peric,« poudarjajo iz sovodenj-ske SSk, ki jutri ob 20.30 prireja volilni shod na Kržadi v Škrljah. Predstavili se bodo županski kandidat Julijan Čavdek ter kandidatke in kandidati za občinski svet. Pod lipami Romana Jordan Kulturni center Lojze Bratuž in krožek za družbena politična vprašanja Anton Gregorčič prirejata v torek, 20. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž srečanje z naslovom »Za Evropo gre. Za vas gre«. Gostja bo evropska poslanka SDS Romana Jordan, ki bo spregovorila o svojem desetletnem delu v evropskem parlamentu. Skupaj s kandidatom za evropskega poslanca Damijanom Terpinom bosta odgovarjala na vprašanja udeležencev. Pogovor bo vodil nekdanji predsednik komisije državnega zbora Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Večer z Romano Jordan je vključen med srečanja pod lipami. volitve 2014 Shod SSk v Števerjanu Pred števerjansko cerkvijo bo danes ob 11. uri volilni shod Slovenske skupnosti. Prisotni bodo županska kandidatka Franka Padovan in kandidati za občinski svet. Odpovedi, napovedi, zahvale Občinska enotnost iz Sovodenj sporoča, da napovedano srečanje s poslancema Tamaro Blažina in Giorgiom Brandolinom jutri odpade zaradi obveznosti v parlamentu. Blažinova bo sicer nadoknadila v sredo, 21. maja, na predvolilnem srečanju v Gabrjah. V torek, 20. maja, ob 18.30 pa se bosta na županstvu kot gostji županske kandidatke Alenke Florenin mudili deželni odbornici Mariagrazia Santoro in Sara Vito, ob 20.30 pa se bo srečanja pri Francetu udeležil predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Ob tem sovodenjska Občinska enotnost izraža zahvalo za opravljeno delo ekipi civilne zaščite, ki šteje 44 prostovoljcev in ki je v minulem mandatu kot tudi vsa leta prej dokazala izredno skrb in pozornost do varnosti ljudi in teritorija. »Gre za hvalevredno dejavnost, ki jo je treba še promovirati, predvsem med mladimi. Medtem ko je bila v prejšnjih mandatnih dobah glavna skrb skupine usmerjena v preprečevanje požarov na Krasu, se bo minulo petletno obdobje vtisnilo v spomin zaradi poplav tako Soče (o božiču 2009 in 5. novembra 2012 brez večje škode) kot Vipave, ki je ustvarila veliko težav, predvsem 18. septembra 2010, ko je bilo po prizadevanju občine priznano izredno stanje. To je omogočilo prizadetim delno povrnitev škode. Deželna civilna zaščita je tudi sprostila sredstva in sprva poskrbela za izvajanje del čiščenja bregov v spodnji polovici reke in izgradnjo po hitrem postopku nasipov v Gabrjah. Iz istih skladov so bila naknadno poskrbljena sredstva za nasipe v Rupi, za katere skrbi občinski tehnični urad,« pojasnjuje županska kandidatka Občinske enotnosti Alenka Florenin. Soočenje v Gradišču V dvorani Bergamas v Gradišču bo v sredo, 21. aprila, ob 20.30 volilno soočenje med petimi županskimi kandidati. To so Massimiliano Donninelli (Liberali), Alessandra Fornasir (Polo moderato), Michele Freschi (Gibanje 5 Zvezd), Linda Tomasinsig (leva sredina) in Claudio Verdimonte (Il Valore dei Cittadini). Tudi dve goriški violinistki na Tartinijadi Mesto Piran je praznovalo svojega geniusa loci z dogodki festivala Tartinijevi dnevi, ki je bil namenjen vrednotenju glasbe piranskega in evropskega mojstra s posebno pozornostjo do pobud za mlade glasbenike. Tartini je bil namreč znan kot izjemno dober pedagog, zato je bil didakti- čni poudarek pobude posebno primeren. Tudi osrednji dogodek festivala je potekal v tem duhu, saj je združil 170 godalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije z raznolikim glasbenim znanjem, od učencev glasbenih šol do odraslih amaterskih glasbenikov. Tar-tinijade na Tartinijevem trgu v Piranu sta se aktivno udeležili tudi dve učenki goriške Glasbene matice, violinistki Ema Vitez in Lea Skočaj iz razreda prof. Ambre Cossutta. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 18. maja 2014 19 gorica - Predstavili so jo v knjigarni LEG Rubijski grad v dvojezični knjigi Na dobro obiskani predstavitvi so pred dnevi v knjigarni LEG v Gorici predstavili publikacijo »II Castello di Rubbia - Rubijski grad«. Gre za lepo zasnovano knjigo, ki v pregledni obliki in z dvojezičnim besedilom bralcu predoči večstoletno zgodovino gradu v Rubijah, ki se v zadnjih letih iz razvaline spreminja v mogočen in nadvse prijeten objekt. Še do pred nekaj leti smo lahko za debelo zaveso bršljana in drugih ovijalk le slutili, da je tod bila nekoč pomembna graščina, ki so jo vojne, zob časa in človeška nemarnost spremenile v kup ruševin. Knjigo o gradu je napisala zgodovinska raziskovalka Paola Predolin, ki je na predstavitvi s pomočjo diaposnetkov razkrila grajsko preteklost. Uvodoma je povedala, da je bilo o goriški grofiji veliko napisanega, o rubijskem gradu pa skoraj ni najti sledu. Podobno usodo doživljajo še nekateri podobni objekti na Goriškem, ki prav zaradi pomanjkljivih opisov tonejo v pozabo. Prav zato si je v dogovoru z lastnikom Venceslavom Černicem zadala nalogo, da iz pozabe iztrga vse razpoložljive podatke in z njimi obogati naše vedenje o gradu ob vznožju goriškega Krasa. Da rubijski grad spet postaja zanimiv, pove že podatek izpred meseca dni, ko ga je ob pobudi sklada FAI obiskalo več sto ljudi. Predolinova se je sprehodila skozi zgodovino graščine, ki se je pričela pred davnimi stoletji, najbrž na temeljih stare srednjeveške utrdbe. Sledile so si dozidave, spremembe v zasnovi in namembnosti; vse je bilo odvisno od lastnikov, ki so si sledili v stoletjih. Velik poudarek je avtorica dala arhitektonski zasnovi gradu, ki je bila v nekaterih detajlih zelo domiselno izvedena. Vrstili so si tudi lastniki, med katerimi gre omeniti grofe Della Torre, pa Jakoba Edlinga in plemiško družino Coronini Cron-berg ter končno Leonarda Bianchija na prelomu 19. in 20. stoletja. V knjigi je opisano tudi krajše bivanje Primoža Trubarja v gradu leta 1563. Rubijski grad bumbaca Danes je grad skoraj v celoti obnovljen; za to je zaslužen lastnik Ven-ceslav Černic z Vrha, ki je grad prevzel leta 1998 in se takoj lotil njegove obnove. Na koncu predstavitve se je oglasil tudi sam Černic, ki je nanizal kopico manj znanih dejstev o iskanju ustrezne dokumentacije, izdelave načrtov in končno dolge faze obnove, ki je potekala skoraj povsem obrtniško. Ravnokar potekajo dela za ureditev vrta in širše okolice gradu, tako da bo grad že v bližnji bodočnosti lahko sprejel prve goste. Ni pa se še dokončno odločil, ali bo grad spremenil v hotel, v gostinski lokal ali v muzej. To vprašanje ostaja še odprto, je na koncu povedal Venceslav Černic. Knjiga je bogata s fotografskim in dokumentarnim gradivom, na razpolago je v knjigarni LEG in je zaradi svoje zasnove zanimiva tako za slovenskega kot za italijanskega bralca. Rubijski grad bo spet odprl vrata obiskovalcem od 23. do 25. maja ob priložnosti zgodovinskega festivala eSto-ria. Obisk bo možen od 10. do 16. ure. V pritličju bo na ogled fotografska razstava o obnovitvenih delih. Obiskovalci bodo lahko pokusili vina kmetije Ru-bijski grad. (vip) [13 Lekarne iS Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. M Izleti SPDG prireja v nedeljo, 25. maja, v sodelovanju s sekcijo CAI iz Gorice izlet na Monte Bottai (1526 m, Karnijske Predalpe). Predvidene so tri ure in pol vzpona in dve uri in pol sestopa. Zbirališče ob 6.45 na parkirišču v Ul. Puccini (slovenski šolski center) v Gorici. Odhod ob 7. uri. Možnost prevoza s kombijem. Predstavitev izleta bo v četrtek, 22. maja, ob 21. uri na sedežu CAI; informacije po tel. 3383550948 (Mitja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 27. in 28. junija dvodnevni avtobusni izlet, namenjen ogledu pomembnega mesta Parme in zelo zanimivih gradov v okolici. Vpisovanje samo do 21. maja na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481532092 (Emil D.). Na račun 100 evrov. RAZSTAVO »NAD GORICO PO PRAVICO« ob 300-letnici velikega tolminskega punta je na ogled do 20. maja v Kulturnem domu v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-18.00 in med prireditvami. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je razstava dokumentarnega značaja s posebnim poudarkom na življenjskih razmerah izpred treh stoletij z naslovom »Tolminska v času velikega punta«, na ogled do 15. junija ob prireditvah ali po domeni; več po tel. 0481-531445, 0418534549 ali na kcl.bratuz@libero.it. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5/7 (vhod skozi trgovino) v Gorici je na ogled slikarska razstava Rite Spina; do 24. maja od torka do sobote 9.0012.30 in 15.30-19.00. DRUŠTVO ARS vabi na ogled fotografske razstave »Poti usod / Le vie dei destini« v galeriji Ars na Travniku. Razstavljata Andrej Furlan in Andrej Perko. V ŠPORTNO KULTURNEM CENTRU DANICA na Vrhu je v mesecu maju vsako nedeljo od 9. do 12. ure na ogled razstava z naslovom »Odšli so brez slave in spomina«. Za skupine je možen tudi ogled po predhodnem dogovoru po tel. 333-8725493 (Viljena). FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi na ogled razstave fotografij z naslovom »Graffiti mutanti« člana fotokluba Skupina 75 Rema Cavedaleja v kavarni Rusjan v stavbi Eda centra, Delpinova 18b, Nova Gorica; do 11. junija. H Čestitke Draga ZORA, danes praznuješ v Doberdobu 22. rojstni dan. Vse naj-najboljše ti želiva mama in tata. Na svet je pokukal mali THOMAS brez zobkov in bos, Adrijani v veselje, Matteu v ponos. Bodi vedno naš sonček mali, saj smo te komaj dočakali. Presrečni nonoti in teta Laura z Danielom ter vsa družina Ferfo-lja in Vodopivec. JURIJ LAVRENČIČ iz Doberdoba je na državnem tekmovanju mladih glasbenikov v Palmanovi dosegel 2. nagrado iz violončela v kategoriji solistov. Za izjemen dosežek mu čestita in se z njim veseli OPZ Veseljaki. S Mali oglasi BELGIJSKI OVČAR: tri črne samčke, cepljene, razglistene oddajamo po ugodni ceni; tel. 340-2857674. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.10 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Godzilla«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.10 -22.00 »Grace di Monaco«. Dvorana 3: 15.30 »Nut Job - Ope-razione noccioline«; 17.20 - 19.50 -22.10 »Solo gli amanti sopravvivo-no«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.45 -20.00 - 22.15 »Godzilla«. Dvorana 2: 15.00 - 17.15 - 21.30 »Godzilla« (digital 3D); 19.50 »Brick Mansions«. Dvorana 3: 15.15 - 17.15 - 20.10 -22.00 »Grace di Monaco«. Dvorana 4: 18.15 »Sexi Shop«; 15.00 - 16.45 - 20.20 - 22.10 »Ghost Movie - Questa volta e guerra«. Dvorana 5: 15.40 »Nut Job - Ope-razione noccioline«; 17.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; 20.00 - 21.45 »Sexi Shop«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Godzilla«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Grace di Monaco«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Solo gli amanti sopravvivono«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Godzilla«. Dvorana 2: 17.15 - 21.30 »Godzilla« (digital 3D). Dvorana 3: 17.15 - 20.10 - 22.00 »Grace di Monaco«. Dvorana 4: 18.15 »Sexi Shop«; 16.45 - 20.20 - 22.10 »Ghost Movie - Questa volta e guerra«. Dvorana 5: 17.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; 20.00 - 21.45 »Sexi Shop«. M Koncerti prej do novice www.primorski.eu 1 V HOTELU SIESTA V KROMBERKU bodo danes, 18. maja, ob 17.30 nastopili moški pevski zbor Kromber-ški Vodopivci, moški pevski zbor Šempeter in glasbena skupina Vesele harmonike. Ob slabem vremenu prireditev odpade. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici v Novi Gorici: 20. maja, ob 20. uri koncert harfistke Teje Plesničar in flavtistke Eve Arh (Duo Espressivo) ter mezzosopra-nistke Martine Kocina ob spremljavi pianistke Ingrid Mačus. SNOVANJA 2014 v organizaciji SCGV Emil Komel: v petek, 23. maja, ob 17. uri bo glasbeno-gledališka predstava v okviru kreativnih delavnic projekta KRAS@event@CARSO v topniški kaverni na Brestovcu na Vrhu v sodelovanju z združenjem a.Artisti associati in s Festivalom eStoria. Uprizorili bodo »Poti prve svetovne vojne« z izvirno glasbo udeležencev tečaja avtorske scenske glasbe za gledališke predstave, izvajal bo trio godal SCGV Emil Komel. Sledila bo degustacija pridelkov v organizaciji konzorcija Collio Kras. 9 Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za otroke od 4. do 6. leta bo potekalo od 30.junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: angleške igralne urice, ekskurzije in izleti, ustvarjalne dejavnosti, pravljične urice, družabne igre in zabava, priprava na vstop v šolo. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaskidom.it. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za osnovnošolske učence bo potekalo od 16. junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: raziskovalna in filmska delavnica (priprave na snemanje filma o Gorici, Trstu in Krasu), športne in rekreativne dejavnosti, izleti in ekskurzije, ples in glasba, kopanje v Sesljanu in novogoriškem bazenu. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaskidom.it. 11. ŠPORTNA ŠOLA DIJAŠKEGA DOMA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 16. junija do 11. julija (urnik: 8.30 do 15.00). Program ponuja vsak dan nov šport, na novem prizorišču: kajak, rafting, atletika, lokostrelstvo, športno plezanje, hokej itd., predvsem pa veliko zabave in izletov v veseli družbi sovrstnikov. Od 30. junija do 4. julia tudi tečaj kajaka; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaskidom.it. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od torka, 26. do sobote, 30. avgusta v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti - Dom Kavka na Livku pri Kobaridu; informacije in prijave po tel. 040-635626 ali 0481-531495. □ Obvestila AŠZ DOM GORICA obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat v telovadnici Kulturnega doma v Gorici: brezplačna vadba za vse, ki bodo želeli poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Micro-minibasket (letniki 2004 in mlajši): torek in sreda od 16.30 do 17.30 in petek od 16.00 do 17.00; Under 12 (letniki 2002-03): torek in sreda od 17.30 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00; cheerleading (vadba je namenjena dekletom osnovne šole): ponedeljek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.30 do 18.00; informacije pri AŠZ Dom, tel. 0481-33288, domgori-ca@gmail.com in Andrej Vremec, tel. 338-588958, marinandrej@ali-ce.it. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic in članov na redni občni zbor SKGZ v ponedeljek, 19. maja 2014, ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici (KB center - Kor-zo Verdi 51). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 13. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v Ul. I. Brass 20 v četrtek, 29. maja 2014, ob 12. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po razrešnici odboru. Ob priložnosti bo nastopil društveni ZePZ. Občnemu zboru bo sledilo družabno srečanje. Gledališče MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu ob zaključku 4. izvedbe letnega projekta za šole »Mladi... na Oder! -Ragazzi... all'Ope-ra!« vabi na ogled Donizettijeve opere buffe »Don Pasquale«, ki bo v občinskem gledališču v Krminu v petek, 23. maja, ob 20. uri; vstop prost. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 21., 22. in 23. maja ob 20. uri »Norci iz Valen-cije« (Lope de Vega); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. 0 Prireditve DRUŽBA ROGOS prireja danes, 18. maja, ob 10. uri v rezervatu Doberd-obskega in Prelosnega jezera vodeni ogled na temo užitnih kraških rastlin. Med krajšim pohodom bodo organizatorji razložili s katerimi divjimi rastlinskimi vrstami Doberdobskega Krasa se lahko prehranjujemo in kako so jih uporabljali v tradiciji. Zbirališče bo pred sprejemnim centrom Gradina, prijave po tel. 333-4056800. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2014 bo potekal 23., 24., 25. in 31. maja ter 1. in 2. junija v župnijskem parku pod lipami v Štandrežu. Ob kulturnem programu in glasbi bodo na voljo odločni šparglji in druge dobrote. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na predvajanje fotografij društvenega izleta v Barcelono v ponedeljek, 19. maja, ob 20.45 v prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v sklopu niza »Linea di Sconfine« v ponedeljek, 19. maja, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo soočanja med verami, vodi Sara Petri. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v ponedeljek, 19. maja, ob 17. uri OŠ Dornberk nastopila z uprizoritvijo igre »Romeo & Julija«. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi v četrtek, 22. maja, ob 10. uri na kavo s knjigo; gost srečanja bo Mira Cencič, ki bo predstavila svojo publikacijo o Kosovelovi družini z naslovom »Kosovelovi v Tomaju«. Kavo bo ponudilo podjetje Primoaroma. ZSKD v sodelovanju s partnerji projekta prireja ponovitev predstave »ArTSprehod« v nedeljo, 15. junija, v Ljubljani na »Tednu ljubiteljske kulture«. Ob isti priložnosti organizira tudi izlet v Ljubljano z ogledom predstave, ki bo potrjen samo v primeru zadostnega števila prijavljenih. Informacije in prijave po tel. 040635626, info@zskd.eu. Prispevki Ob 40. obletnici poroke darujeta Da-njel in Majda Devetak z Vrha 100 evrov za Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob Pierine Mozetič Kuzmin daruje družina Valter Nanut 25 evrov za KD Skala Gabrje. V spomin na strica Evgena Gergoleta daruje Romano z družino 100 evrov za pevska zbora Jezero. ZAHVALA Paola Petean por. Ocroglic Ob boleči izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin. Družina 20 Nedelja, 18. maja 2014 PRIREDITVE, KRIŽANKA / IZRAELSKI DISIDENT RONNIE BARKAM »Izrael je judovska država, tako kot je bila Južna Afrika država belcev« Pogovarjala se je Vesna Pahor Arabsko besedo Nakba bi v slovenščino lahko prevedli kot katastrofa, ujma, poguba...Za Arabce in zlasti Palestince pa ima ta pojem predvsem močen čustveni naboj. Z njim označujejo izgon oziroma ek-sodus približno 726.000 Palestincev iz njihove domovine. 15. maj 1948, ko je Velika Britanija zapustila ozemlje in njegovo upravljanje prepustila novonastajajočemu Izraelu, se je zapisal v kolektivno zavest. Dan pred tem simboličnim datumom se je v Trstu, v kavarni S. Marco s številnim občinstvom srečal mladi izraelski disident Ronnie Barkam. Vztrajen in svojim načelom zvest aktivist je odraščal v mestecu Ra'anana blizu Tel Aviva. Dokaj kmalu se je zavedal, da v kolikor Jud pripada privi- Ronnie Barkam legirani skupini. Zavestno pa se je odločil, v tržaški kavami da se bori na strani palestinskih rojakov za Sa n Ma rco uveljavitev temeljnih človekovih pravic. Ko slišimo govoriti o palestinskem vprašanju in Izraelu, takoj pomislimo na eno izmed najbolj perečih nerešenih vprašanj naše dobe. Kaj pa konkretno, v vsakdanjem življenju pomeni biti izraelski Jud? V Trst sem prišel kot izraelski Jud oz. boljše rečeno kot privilegirani izraelski jud, kot države iz celega sveta gledajo name. Od nastanka Izraela do današnjih časov je vse potekalo v smeri večanja privilegijev te skupine na račun Palestincev. Za večino Judov je situacija lagodna in naprej nemoteno živijo svoja karseda »normalna« življenja. Seveda je treba definirati kaj pomeni vsakdanje življenje v Izraelu. Gre za zelo mi-litaristično družbo. Povsem običajno je vsepovsod videti vojake. Če si v uniformi lahko brezplačno greš v kino, gledališče, pi-cerijo ... Ko drugim povem, da sem oporečnik in da ne podpiram vojaškega služenja, me takoj vprašajo, zakaj torej tu živim. Po njihovem mnenju, naj ne bi imel pravice živeti v Izraelu, če je to moj način mišljenja. Najbolj pogosto vprašanje, ki ga slišiš, je zakaj si se kot »privilegiranec« postavil na stran Palestincev? Nikoli nisem bil nacionalist. V Izraelu je vojaška služba obvezna: tri leta za moške in dve leti za ženske. Čeprav sem imel veliko pomislekov, se na začetku nisem uspel odpovedati obveznemu služe-nju.To je namreč način življenja, ki smo prisiljeni sprejeti. Indoktrinacija in prilagajanje določenim vzorcem močno prevladujeta. Že od otroškega vrtca te uvajajo v to, da boš vojak. Po dveh mesecih služenja, pa sem izstopil iz vojske. Ugotovil sem, da želim svoja prizadevanja usmeriti v korist človeštva in ne v zasebne interese neke skupine. Predvsem pa ne v korist neke države, ki postopa kriminalno in deluje kot militaristična organizacija. Ko sem ugotovil, da sem v prvi vrsti človek in ne Izraelec, je bilo vse ostalo samoumevno. Izrael je država, ki sloni na izrinjanju domorodnega prebivalstva in jemanju osnovnih človekovih pravic. Vsaka skupina je glede na območje, kjer živi, diskri-minirana na drugačen način. Kako bi opisal te različne situacije? Imamo zasedena območja, ki si jih je Izrael priključil s Šestdnevno vojno leta 1967. Gre za najdaljšo vojaško zasedno moderne dobe. Gaza je največji svetovni »zapor na odprtem«. Večina vode je nepitne in elektrika je na razpolago le nekaj ur na dan. Zahodni breg predstavlja spet drugačen primer zatiranja. Vojaki na sredi noči vdirajo v palestinske domove in zajemajo tudi otroke. Število političnih jetnikov je nepopisno visoko. Nekateri preživijo tudi leta v zaporu, ne da bi bili obtoženi na procesu. Preprosto jih aretirajo, da bi tako zatrli katerokoli obliko upora. V Vzhodnem fotodamij@n Jeruzalemu je Palestincem uradno priznano prebivanje, nimajo pa izraelskega državljanstva. Če bi npr. nekdo izmed njih želel študirati tri ali več let v tujini, se zelo možno ne bi smel nikoli več vrniti. Večina Palestincev (približno 70%) živi v izgnanstvu, v begunskih taboriščih v Siriji, Libanonu itd., stanje katerih je nečloveško. Prepovedano se jim je vrniti domov. Povsem jasno je, da smo pred kriminalno državo, ki na vse načine zatira palestinsko prebivasltvo in sloni na uveljavljanju etničnega prevladovanja. To je država, ki udejanja apartheid, enega izmed najhujših zločinov zoper človeštvu. Pa vendar tako ZDA kot tudi evropske države neprizadeto sprejemajo situacijo. Na mednarodni ravni je povsem jasno, da bi morali postaviti konec zasedbi iz leta 1967. Izrael pa podpirajo ZDA, Kanada in vse države članice EU. Vse to se dogaja, ker ne pride do nikakršne posledice. Evropske države ravnodušno naprej gojijo gospodarske stike z Izraelom. V Trstu in okolici se te dni mudim kot predstavnik globalnega gibanja BDS za bojkot, dezin-vesticije in sankcije proti Izraelu. Širši javnosti hočemo predočiti nujnost spoštovanja predpisov mednarodnega prava. Gre predvsem za tri osnovne pravice ... Prva zadeva konec vojaške okupacije iz leta 1967. Poleg tega želimo doseči enakopravnost znotraj meja Izraela: 20% prebivalcev tega ozemlja so Palestinci, ampak niso obravnavani na isti način kot ostali. Di-skriminirani so na vseh področjih. Tretji in najpomembnejši predpis predvideva, da se palestinski begunci lahko vrnejo na svoje domove in posesti. Ne moremo si predstavljati rešitve palestinskega vprašanja, ne da bi prej rešili perečo problematiko beguncev. Izrael nima ustave in je noče niti imeti, ker bi to pomenilo podlago za uresničevanje enakopravnosti. Varnostno obveščevalna služba Shin bet je javno povedala, da nadzira vse tiste, ki delujejo proti judovskemu ustroju države, t.j. vse tiste, ki si prizadevajo za demokracijo in enakopravnost. Če si Palestinec si torej že predhodno zaznamovan? Če si Palestinec, si obravnavan kot nevaren za državo, že samo ker obstajaš. Na mirovnih pogajanjih Benjamin Netanyahu in pred njim ostali prvi ministri izpostavljajo, da se bodo začeli pogajati, samo ko bodo ti sprejeli, da je Izrael judovska država. Kaj pa to pomeni? Izrael ni versko gledano judovska država. Velik izsek prebivalstva ni veren, ampak sekulariziran. Večina „vernih judov" ne živi v Izraelu, temveč drugod po svetu. Izrael je judovska država, samo ker na oblasti pevladujejo to- vrstna politična gledanja. Nekako tako kot je bila Južna Afrika država belcev, torej v smislu etničnega prevladovanja. Med najbolj nedopustnimi dejstvi je več kot 700 kilometrov dolg »varnostni zid«, ki so ga Izraelci zgradili v Zahodnem bregu. Julija 2004 je Meddržavno sodišče Organizacije združenja narodov odločalo o njegovi pravni upravičenosti. Prišli so do sklepa, da zid nima nič kaj opraviti z varnostnimi ukrepi in da mora biti v celoti porušen. Proti obstoju zidu in nelegalnemu prisvajanju palestinske zemlje pa se upira le majhna skupina disidentov. Tudi na protestnih akcijah prihajajo na dan razlike med različnimi skupinami. V primeru aretacije so posledice zame, veliko manj hude, kot za protestnika palestinskega rodu. Ko so nas zajeli med manifestacijo v vasici Belin, sem v zaporu preživel dve noči, medtem ko je moj palestinski prijatelj prebil v ječi eno leto in pol. Za vsako stvar obstajata dve različni merili. Privilegije, ki jih imamo kot Judje, lahko sicer uporabimo v boju proti nepravičnosti. Vse kar počnemo, pa naredimo v tesnem sodelovanju s Palestinci. Odločilna beseda načina in poteka boja je njihova. Kompleksnost situacije je v tem, da je problematičen že sam nastanek države? Točno tako. Tragedija holokavsta je bila povod, da je OZN omogočila sioni-stom, da dobijo lastno državo. Nikoli pa jim ni bilo dovoljeno, da zatirajo ali odganjajo tamkaj naseljene arabske prebivalce. Biti Jud in sionist nista nujno sovpadajoča pojma. V Izraelu pa pomenita eno in isto. Ni razlikovanja med veroizpovedjo in državo. Od konca let petdeset dalje so sionisti skušali svoja dejanja opravičevati pod prece-densom holokavsta. Šoa je neizbrisni madež naše polpretekle zgodovine ... Izkušnja holokavsta nas opozarja, da se nekaj takega ne sme nikoli več ponoviti. To pa ne pomeni »nikoli več za Jude«, temveč nikoli več za nobenega! Veliko članov moje družine je umrlo v koncentracijskih taboriščih. Zaključek do katerega sem prišel in s katerim se strinjajo tudi nekateri preživeli, je, da se človek lahko hitro spremeni iz žrtve v surovega nasilneža. Nekaj časa od tega je npr. v javnosti odjeknila novica, da so izraelske oblasti izračunale število potrebnih kalorij za preživetje Palestincev v Gazi. Za tako in podobno početje ni nobenega opravičila in nobene razlike z nacizmom. Razlike so v načinu postopanja, ne pa v mišljenju. Za bodočnost Izraela torej? Nujno je treba spoštovati enakopravnost in tri osnovne pravice, ki sem jih prej omenil.Vse drugo ni dovolj. POD ZELENO STREHO Razgled ... v nebo Barbara Žetko Za marsikoga je mansarda enkraten prostor za bivanje. Včasih v njej uredimo le spalnico ali otroške sobe, včasih pa si jo izberemo za dom in si po svojem okusu prikrojimo vse prostore. Za dobro bivanje v mansardi je seveda zelo pomemben tloris, ki izkorišča prav vsak kvadratni meter, ne smemo pa zanemariti naravne osvetlitve, saj ta v veliki meri pripomore k prijetnemu počutju. V ta namen vgradimo strešna okna ali izdelamo frčade. Frčade so sicer v zadnjih letih postale prava redkost, predvsem v Italiji, čeprav jih tudi v Sloveniji vse manj uporabljajo. Njihova oblika je v mnogih primerih zastarela in se ne sklada z zasnovo energetsko varčnih hiš. Poleg tega vertikalna okna v frčadi osvetlijo notranje prostore občutno manj kot strešna in vgradnja slednjih je mnogo cenejša. Izdelava frčade je smiselna le v nekaterih primerih, ko npr. hočemo povišati oziroma povečati prostor ali pa ko nam zakoni in urbanistična določila prepovedujejo uporabljati strešna okna, ker se ne skladajo z okoljem. Na kaj pa moramo biti pozorni, ko se odločimo, da obnovimo mansardo in postavimo nova okna? Predvsem na njihovo dovolj veliko površino in pa na višino, ki mora biti primerna za lahkotno odpiranje in zapiranje. Seveda ne smemo zanemariti načina vgradnje, ki mora zagotavljati zrakotesnost in neprepust-nost vode in toplote, a to je bolj odvisno od sposobnega obrtnika, kot kot pa od izbire pravilnih rešitev pri načrtovanju. V mansardi imamo zaradi poševne strehe ponavadi težave pri uporabljanju prostora, saj je stojna višina večkrat precej oddaljena od zunanjega zidu. Vse je odvisno od naklona strehe in od višine slemena, kar seveda vpliva na višino parapetnega zidu. Ta je v glavnem višji, ko je naklon strehe manjši. Na Tržaškem, Goriškem ali na Krasu so ti nakloni ponavadi majhni in je torej precej enostavno opremiti mansardo po naših željah in potrebah. Vsekakor ni vedno mogoče postaviti oken tja, kjer bi jih radi. Pri tem je vredno omeniti, da je priporočljivo vnaprej vedeti, kam bomo postavili pohištvo. Na tak način bomo ugotovili, kam je bolj smiselno vgraditi strešno okno. Načrtovanje in vgradnja strešnih oken sta najbolj preprosta pri novogradnjah, saj lahko prilagodimo razdaljo med špirovci. Tukaj govorimo seveda o lesenih strehah, ki so v zadnjih letih najbolj razširjene. Seveda lahko brez večjih težav vgradimo strešna okna tudi v zidane strehe, vendar v primeru, da so te obstoječe, je delo bolj zapleteno. Pri lesenih strehah je najbolj preprosta vgradnja oken tista, kjer je širina le-teh enaka razdalji med dvema špirovcema, saj z okni takšnih dimenzij najmanj posegamo v konstrukcijo. Če pa je ta razdalja premajhna, je treba poiskati drugo rešitev, ki pa je tako tehnično kot finančno bolj zahtevna. Zelo je pomembno, da je naša mansarda ustrezno osvetljena in je torej v fazi načrtovanja smiselno preveriti naravno osvetlitev, ki jo bomo zagotovili prostoru. Lahko se namreč zgodi, da zgrešimo in prostor osvetlimo premalo. Z enim oknom dosežemo intenzivnejšo osvetlitev določene površine, če pa želimo enakomerno osvetliti prostor, moramo razporediti več manjših oken. Seveda je osvetlitev odvisna od namembnosti prostora. Dnevna ali otroška soba namreč potrebujeta več svetlobe kot na primer kopalnica. V določenih dnevih ali letnih časih pa je svetlobe še preveč, saj so večkrat strešna okna izpostavljena neposrednemu sončnemu sevanju. Poševna lega strehe omogoča, da je vpadni kot svetlobe, ki prihaja v notranje prostore mansarde, večji kot v spodnjih nadstropjih, kjer imamo okna na navpični ste- ni. Okna, ki so obrnjena proti jugu, seveda zajemajo največ sončnih žarkov, kar je včasih koristno, včasih pa škodljivo, predvsem poleti, ko sončna energija prodira v prostore in jih pretirano razgreje. Pred poletno vročino se bomo lahko zaščitili s senčili, vendar bo najučinkoviteje, če jih bomo uporabljali na zunanji strani. Zunanja senčila so različnih vrst. Naj omenim samo mrežasta, ki zadržijo veliko večino sončnih žarkov, hkrati pa prepuščajo dovolj svetlobe v prostor, tako da je ta tudi v največji vročini še vedno osvetljen. Poleg tega tipa obstajajo tudi rolete, ki popolno zatemnijo prostor in ponujajo učinkovitejšo zaščito pred vročino poleti in pred mrazom pozimi, pa tudi pred neugodnimi vremenskimi razmerami, kot je npr. toča. Takšna senčila so primerna predvsem za spalnice in otroške sobe, ker nas zgodnji sončni vzhod tako spomladi kot poleti moti pri spanju. Obstajajo pa tudi notranja senčila, ki poleg dekoracije ponujajo tudi senčenje. Plise senčila in žaluzije omogočajo, da je prostor le delno zasenčen, tako da se ustvari prijetno vzdušje razpršene svetlobe, ki istočasno preprečuje bleš-čanje. Z žaluzijo lahko še doziramo količino svetlobe, ki jo potrebujemo, saj z uravnavanjem lamel nadziramo vpadni kot sončnih žarkov in si torej zagotovimo optimalno osvetlitev v vseh vremenskih okoliščinah. Strešna okna nam torej omogočijo, da lahko dobro izkoristimo podstrešni prostor in uživamo v njem prav tako kot v drugih nadstropjih stavbe. Kot vsa ostala okna morajo tudi strešna izpolnjevati vsaj dve osnovni funkciji, osvetljevanje in zračenje, čeprav se strešna okna razlikujejo od navadnih, ker niso vgrajena v navpični zid, temveč ležijo na poševni površini. Zaradi tega nam včasih ne morejo nuditi razgleda, ker so vgrajena previsoko. Vsekakor je pogled v nebo, ki nam jih strešna okna nudijo v takih primerih, zlata vreden in včasih celo bolj cenjen. Morda ne bomo mogli uživati v občudovanju razsvetljenega mesta ali prebujajoče se narave, a pogled v svetlo modro ali zvezdnato nebo, nam bo prav gotovo odprl srce. Tudi to je vrednota, ki je ne smemo spregledati. / MANJŠINE Nedelja, 18. maja 2014 21 Na zadnjem zasedanju Evropskega parlamenta pred koncem mandata Poslanci zahtevajo strategijo EU V Vt- I • I • v • za zaščito narodnih manjšin Med dokumenti, s katerimi je Evropski parlament končal svoj mandat, je tudi besedilo, ki podrobno obravnava stanje manjšin v Evropski uniji. Dokument je sprejela mešana skupina za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike na svojem zadnjem zasedanju 17. aprila v Strasbourgu, naslovila pa ga je Strasbourški manifest o zaščiti narodnih manjšin in jezikov v okviru Evropske unije. Obsežen in natančen dokument se začenja z ugotovitvijo, da je treba vsem državljanom Evropske unije, torej tudi pripadnikom manjšin, zagotoviti temeljne svoboščine, človekove pravice in enake možnosti. »Opažamo, da sestavljajo narodne manjšine približno 8 odstotkov prebivalstva Evropske unije, regionalne ali manjšinske jezike pa govori približno 50 milijonov ljudi, to je 10 odstotkov prebivalcev EU. Priseljene manjšine predstavljajo 6,5 odstotka prebivalcev EU, več kot 30 milijonov ljudi. Obžalujemo, da zaščita manjšin ni deležna večje pozornosti institucij EU,« piše v uvodnem delu dokumenta. Poslanci, ki sami sebe opredeljujejo kot »manjšinam prijazni« ob tem poudarjajo, da je enako obravnavanje temeljna pravica in ne kak privilegij nekaterih državljanov. Glede na vprašanje manjšin so medkulturni in medetnični odnosi zelo pomembni za prihodnost Evropske unije ter njeno varnost, stabilnost, uspešnost in dobrososedske odnose. Prepričani so, da sta večina in manjšina vzajemno, vendar asimetrično odgovorni za integracijo, ohranjanje in razvoj identitete, kulture in jezikov manjšinskih skupnosti ter miroljubnih medetničnih odnosov. Prepričani so tudi, da je treba zagotoviti drugačne poti zaščite skupnosti, ki so vedno živele v državah članicah EU in novih priseljenih manjšin, ki so se vključile v posamezne države na osnovi zakonitega priseljevanja. Odtod predvsem poziv Evropskim institucijam, naj razjasnijo tako imenovano Kopenhagensko dilemo, ki je določila zaščito manjšin kot pogoj za vstop držav v Evropsko unijo, ne pa kot zavezo za članice. Zelo pomembno je torej vzpostaviti dejanski mehanizem preverjanja in zagotavljanja temeljnih pravic manjšin tako v državah kandidatkah kot tudi v državah, ki so že članice Evropske unije. Zato se evropski poslenci zavzemajo za celovit in pravno zavezujoč zaščitni sistem narodnih manjšin, regionalnih jezikovnih skupnosti in ustavnih regij, ki bi ga morala Evropska unija zagotoviti tudi z vzpostavitvijo sistema moni-toraže. Zato evropski poslanci predlagajo Evropski okvir nacionalnih strategij za zaščito tradicionalnih manjšin po vzorcu podobnega okvirja za integracijo romskih skupnosti. To zahtevo so naslovili na predsednika Evropskega parlamenta s prošnjo, da jo dostavi Evropski komisiji, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic ter kandidatk in potencialnih kandidatk. Temu uvodu, ki je izrazito politični dokument, sledi Strasbourški manifest, sestavljen v 21. točkah, ki obravnavajo potrebo po evropskem pristopu, vprašanje širitve Evropske unije ter naloge evropskih institucij in držav članic. Te točke temeljijo na predpostavkah, ki izhajajo iz že v uvodu navedenih dejstev o številčnosti in pomenu manjšin in jezikov v Evropski uniji ter se sklicujejo na že obstoječe dokumente. Nujen je evropski pristop Prvi, najobsežnejši sklop zahtev, skupno 14 točk, opozarja na nujnost celovitega evropskega pristopa k temu vprašanju. Začenja se z ugotovitvijo, da mora biti zagotovitev temeljnih svoboščin, človekovih pravic in enakih možnosti z zaščito manjšin ter manjšinskih ali regionalnih jezikov ena temeljnih nalog, ki je ni mogoče izpolniti samo z bojem proti ksenofobiji in diskriminaciji, ampak s sprejetjem specifičnih pravnih, jezikovnih, kulturnih in družbenih zaščitnih določil. Številna določila in načela Evropske unije, ki gredo od vladavine prava do demokracije, sociale, dostojnega življenja, družbene povezanosti, boja proti vsakršni obliki diskriminacije, pa vse do blažitve razlik med regijami, čezmejnega sodelovanja, decentralizacije, subsidiarnosti ter spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti, predstavljajo nujne pogoje za zaščito tako posameznih pripadnikov narodnih manjšin kot manjšinskih skupnosti ter prispevajo k uniji, ki bi bila prijaznejša do manjšin. Dokument se v nadaljevanju sklicuje na dokumente Sveta Evrope, predvsem na priporočila parlamentarne skupščine Sveta Evrope glede dodatnega protokola o pravicah narodnih manjšin, ki naj bi ga Svet Evrope dodal Evropski konvenciji o človekovih pravicah ter o definiciji narodnih manjšin, ki jo je parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela leta 2006. V njej pravi, da se besedna zveza »narodna manjšina« nanaša na skupino ljudi, ki živijo na ozemlju neke države ne glede na njihovo državljanstvo, imajo dolgotrajno trdno in trajno povezavo z državo, v kateri živijo, izražajo različne etnične, kulturne verske ali jezikovne značilnosti, so dovolj reprezentativni, čeprav manj številni od preostalega prebivalstva države ter so motivirani k skupnem ohranjanju svoje identitete, vključno s kulturo, jezikom, tradicijami in religijo. Dokument nato opozarja na nujnost razlikovanja med skupinami, ki zgodovinsko živijo v neki državi in skupinami priseljencev. Obstajajo namreč razlike pri odnosu do teh dveh skupin, kajti v primeru priseljencev morajo države polagati važnost predvsem na integracijo ter na učenje uradnega jezika države in jezikov manšin, kadar gre za priseljevanje na območja, na katerih živijo narodne manjšine. Pomemben je naslednji poudarek, v katerem dokument izrecno opozarja, da pozitivnih ukrepov, ki so sprejeti z namenom, da se zaščitijo pripadniki manjšin ali manjšinske skupnosti, katerih namen je zagotoviti pripadnikom te skupnosti enake pravice kot drugim prebivalcem v upravi, politiki, sociali in kulturi, ni mogoče definirati kot diskriminacijo. Ker imajo manj- šinske skupnosti potrebe, ki se razlikujejo od potreb drugih prebivalcev, morajo države te potrebe obravnavati na primeren način. Glede na to evropski poslanci pozivajo komisijo, naj ob upoštevanju dejstva, da ni mogoče vseh narodnih manjšin obravnavati na enak način, naj oblikuje skupne minimalne cilje, ki bi jih morale doseči oblasti v Evropski uniji, seveda ob upoštevanju mednarodnih standardov in primerov dobre prakse; skratka, komisija naj bi izdelala minimalne standarde za zaščito narodnih manjšin. Ker mora biti Evropska unija območje, na katerem prevladuje spoštovanje etnične, kulturne in jezikovne raznolikosti in kjer ljudje ne smejo biti v nobenem primeru marginalizirani, mora torej EU sistematično pristopiti k ohranjanju in zaščiti manjšinskih jezikov in kultur, ta pristop pa naj oblči-kuje na osnovi primerov dobre prakse v številnih evropskih regijah. Evropska unija ima vodilno vlogo pri krepitvi medkulturnega dialoga v Evropi; njen cilj je podpora solidarnosti ter socialni in politični koheziji, utrjevati mora zaupanje med skupnostmi, ki živijo na njenem ozemlju, to pa je mogoče samo s seznanjanjem o teh skupnostih, s spoznavanjem njihove identitete, njihovih jezikov, zgodovine, izročila in kulture. Cilj teh dejavnosti je boljše medsebojno razumevanje in večje spoštovanje raznolikosti. Zaščito manjšin je mogoče udejaniti samo z doslednim, vzporednim in koordiniranim delom institucij držav članic in mednarodnih ustanov, to pa pomeni, da je treba vzpostaviti formalen pretok informacij in komunikacij med vsemi temi ustanovami. V dokumentu poslanci izražajo prepričanje, da morajo biti vsem pripadnikom narodnih manjšin zagotovljene individualne pravice, ki so pogoj za razvoj, ki je primerljiv z večinskim prebivalstvom. Ker manjšine niso pravni subjekti, ne morejo biti kot stranka vključene v pogodbe, morajo pa biti predmet kolektivne zaščite in njiho- vim predstavnikom mora biti omogočeno delovanje kot zasebnikom ali v okviru obstoječih pravnih oseb za zaščito njihove identitete in jezikovnih ter kulturnih pravic. Priznanje manjšin mora biti notranji pravni akt vsake države in obenem mednarodna pravna zaveza. Dokument v tem delu tudi predlaga promocijo izmenjave podatkov o dobrih praksah med manjšinami, pri čemer opozarja, da bi bilo treba pri tem bolje izkoriščati že obstoječe institucionalne strukture in manjšinske organizacije, ob koncu pa opozarja še na probleme ljudi brez državljanstva, od katerih za pridobitev državljanstva nekatere države zahtevajo pogoje, ki niso nujno povezani z državljanstvom; tu naj bi poiskali rešitve na osnovi priporočil mednarodnih organizacij. Manjšine in širitev EU Dokument opozarja, da so zadnje širitve in bodo tudi prihodnje privedle do večjega števila držav članic, za katere je značilna kulturna in jezikovna raznolikost. Evropska unija ima torej posebne dolžnosti glede zagotavljanja manjšinskih pravic. Zato dokument poziva Evropsko unijo h konzistentni politiki na področju zaščite manjšin, v trdnem prepričanju, da morajo države članice in kandidatke zavezovati enaki pogoji in kriteriji, da se preprečijo dvojni standardi. Od tu poziv k rešitvi Ko-penhagenske dileme z oblikovanjem stalnega mehanizma za preverjanje in zagotavljanje temeljnih manjšinskih pravic, takov državah članicah kot tudi v kandidatkah. Naloge za institucije EU in države članice V zadnjem delu dokument navaja nekatere naloge, ki bi jih po mnenju evropskih poslancev morale izpolniti tako evropske institucije kot tudi de-žave članice. Na prvem mestu je poziv državam podpisnic obeh dokumentov Sveta Evrope, Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in Evropske listine za manjšinske ali regionalne jezike, naj dosledno izpolnijo priporočila odbora ministrov Sveta Evrope. Dokument poudarja nujnost celovitega zaščitnega sistema Evropske unije za narodne manjšine, regionalne jezikovne skupnosti in ustavne regije, z mehanizmom preverjanja, po vzoru okvirne evropske strategije za integracijo romskih skupnosti. V tem smislu naj bi EU oblikovala Evropski okvir nacionalnih strategij za zaščito narodnih manjšin. Poleg tega naj bi ustanovili Evropski forum narodnih in jezikovnih manjšin kot posvetovalno in svetovalno telo Evropske unije in Sveta Evrope. Nazadnje pa dokument spodbuja evropske institucije k sprejemanju zavezujoče zakonodaje o pravicah manjšin. Komisijo poziva k aktivni vlogi pri izvajanju evropske pogodbe v zvezi s temi vprašanji ter jo spodbuja k iskanju demokratičnih rešitev z namenom, da se rešijo spori med državami članicami in manjšinami, kadar dvostranske oziroma notranje rešitve niso mogoče. Manifestu so priloženi številni dokumenti, ki jih je Evropski parlament sprejel v zvezi z zaščito manjšin, ter nekateri dokumenti Sveta Evrope in drugih evroppskih institucij v zvezi z manjšinami. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa Evropskega parlamenta na področju komuniciranja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo ter ni v nobenem primeru odgovoren za informacije ali mnenja, ki jih vsebuje ta projekt, ki za Evropski parlament niso zavezujoča. V skladu z veljavno zakonodajo so avtorji intervjuvane osebe, založniki oziroma odgovorne osebe ustanov, ki oddajajo programe edini odgovorni za vsebino. Evropski parlament zato ne more biti tožen za morebitno posredno ali neposredno škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju tega projekta. 22 Nedelja, 1B. maja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 Buongiorno be-nessere 10.20 A Sua immagine 10.55 Maša 12.20 Linea Verde 13.30 16.15, 20.00 Dnevnik in vreme 14.00 Talk show: L'Are-na 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.25 Ca-rosello Reloaded V^ Rai Due ^ Rai Tre U Rete 4 6.25 Media Shopping 6.55 Superpartes 8.00 Serija: Zorro 8.30 Dok.: Asia 9.25 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Pianeta Mare 11.30 Dnevnik 13.00 Ricette all'italiana 13.55 Blue Beach Paradise Story 14.45 Film: L'isola del tesoro 16.45 Film: Hudson Hawk - Il mago del furto 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: La leggenda delle Gru (dram.) 23.20 Speciale Tg1 7.00 Serija: Zorro 7.30 Film: Spaghetti Western in the Water (anim.) 9.05 Serija: Il no-stro amico Charly 10.30 Cronache Anima-li 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quelli che aspettano... 15.40 Show: Nicola Savino in Quelli che il calcio 17.05 Serija: Il com-missario Herzog 18.05 Rai Sport 90° minuto 18.50 Serija: Countdown 21.00 Serija: NCIS 21.45 Serija: Hawaii Five-0 22.40 La Domenica Sportiva C/ Italia 1 7.00 Film: Un figlio d'oggi 8.45 Tgr - Speciale 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 Kolesarstvo 13.10 Serija: La signora del West 14.00 Dnevnik 14.30 In 1/2 Ora 15.35 Kolesarstvo: Giro d'Italia, prenos 9. etape 18.10 Serija: Squa-dra Speciale Vienna 18.55 22.45 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 23.00 Glob - Diversamente italiani La l Nedelja, 18. maja Rai movie, ob 16. uri Flashdance ZDA 1983 Režija: Adrian Lyne Igrajo: Jennifer Beals, MichaelNou-ri in Lilia Skala Navdušujoča pravljica osemdesetih let, pripoveduje o Alex, temnolasem dekletu, ki zasleduje velike sanje, da bi nekoč lahko postala plesalka. Alex Owens pa nima dovolj denarja in zato se posveča več delom: podnevi je tako zaposlena v bližnji tovarni, ponoči pa dela kot natakarica v večernem lokalu Mawby'. Ples je za Alex vse, četudi nikoli ni obiskovala baletne šole in žal nima potrebne priprave: ritem in talent pa nosi takorekoč v sebi. Na vsak način si želi slediti tečaju v priznani šoli v Pittsburghu, a za vstop mora prestati izpit. Prvi poskus gre Alex zelo slabo in dekle je že na tem, da vrže puško v koruzo. Skupina prijateljev, ki so v resnici tudi njeni delovni kolegi, pa jo prepriča, da ne opusti velikih sanj in kljub nekaterim težavam, Alex naposled uspe ... tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Dome-nica nel Paese delle Meraviglie 21.10 Film: Balla coi lupi (vestern, i. K. Costner) 23.30 Film: Terrore cieco (krim.) ^ Tele 4 21.15 FiIm: Debito di sangue (krim., i. C. Eastwood) 23.35 Film: Mediterraneo 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.05 Ciak Junior 10.35 Serija: Belli dentro 11.10 Supercinema 12.00 Me-laverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 L'arca di Noe 14.00 Nad.: Furore, il vento della speranza 16.10 Film: Non smettere di sognare 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il Segreto 23.00 Resn. show: Grande Fratello 23.30 Show: X-Style 7.00 Superpartes 8.00 Nan.: Till Death -Per tutta la vita 9.00 Film: Scooby-Doo e la leggenda del Fantosauro (anim.) 10.35 Film: Fratello scout 12.25 Dnevnik in vreme 13.00 Sport Mediaset - XXL 14.00 Grande Fratello 14.25 Film: Virus letale 16.50 Film: Z la formica (anim.) 18.30 Dnevnik 19.00 Serija: Cosi fan tutte 19.50 Film: Streetdance 2 21.30 Film: Il principe cerca moglie (kom., i. E. Murphy) 23.55 Confessione Reporter la 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 L'aria che tira 11.00 Bersaglio mobile 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Assassinio a bordo (krim.) 16.30 Film: La libreria del mistero 18.10 Serija: L'ispet- VREDNO OGLEDA pop Pop TV Film: Pop zvezdnik 17.45 Serija: Okusi brez meja 18.15 Serija: Ana kuha 18.55 24UR -novice 20.00 Serija: Znan obraz ima svoj glas 22.40 Film: Tako globoko kot ocean A Kanal A 6.30 Le ricette di Giorgia 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 Rotocalco Adnkronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in di-retta 18.25 Tanta salute 19.00 Il caffe del-lo sportivo 19.30 23.00 Dnevnik 23.15 Ro-tocalco Adnkronos Jr Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Slovenski pozdrav 15.15 Film: Pet prijateljev 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.40 Risanke 18.55 22.05 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Ana Karenina 21.10 Intervju 22.30 Dok. serija: Izgnani Slovenci 1941 - 1945 23.00 Slovenski magazin 23.35 Dnevnik Jr Slovenija 2 7.35 Globus 8.40 Slovenski magazin 9.05 Turbulenca 9.45 Žogarija 10.10 Rad igram nogomet 10.45 Glasbena matineja 12.55 Gimnastika - EP, orodja (ž), prenos 15.20 Pesem Evrovizije 2014, pon. 18.45 Film: Pavlova zadnja postaja 20.05 Žrebanje Lota 20.15 Glasbeni večer 21.20 Dok. odd.: Leonardo - Kako razmišlja genij 22.55 Kratki film: Ivan brez življenja 23.10 Kratki film: Nikamor 13:22 23.25 Aritmija (t Slovenija 3 6.00 19.50 Sporočamo 7.05 16.15 Ozadja 7.50 Kronika 8.20 Žarišče 8.35 Preiskovalna komisija o bankah 9.3011.20, 12.15, 14.50, 20.25 Na tretjem 13.30 Prvi dnevnik 13.45 Preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu 15.25 Svet v besedi in sliki 15.40 Satirično oko 15.55 Tedenski pregled 16.50 Država, politika, civilna družba 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Tedenski izbor 21.10 Tedenski napoved-nik 21.30 Žarišče 22.05 Nagovor predsednika republike Boruta Pahorja v DZ Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 22.30 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Svet 14.40 Tednik 15.10 Vrt sanj 15.55 Potopisi 16.25 Koncert 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Iz morja v mrežo 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Servus, Srečno, Ciao 22.45 Koncert 23.15 Glasbeni julij v Kopru 23.50 Sredozemlje Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Dedek pripoveduje: Pastirica in dimnikar 18.00 Besede miru 18.30 Nova Zelandija - Dežela dolgega oblaka 19.00 Pravljica 19.05 Ptiči - smrdokavra 19.25 Predstava: Časovni popotnik 19.55 Evropa, moja dežela 20.00 Šavrinske pupe in raga-coni 21.40 Slap Kozjak in koseška korita 22.05 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Vi-deostrani 6.40 Risanke 7.20 Serija: Uresničite sanje 8.25 18.40 Serija: Zmešana soseda iz stanovanja 23 8.5016.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.20 ŠKL - Šport mladih 10.20 Serija: Chuck 11.05 Tv Prodaja 11.25 Serija: Igrače za velike 12.00 MotoGP 15.15 Film: Dirke na daljinca 17.05 Nad.: Zadnji pristan 18.00 Volan 19.05 Pazi, kamera! 20.00 Film: Smrtonosna vožnja 21.50 Film: Nevidni jezdec - Duh maščevanja 23.40 Svet - Povečava 6.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.20 Film: Hočem biti popularna 12.25 Serija: Preprosto italijansko 13.00 Serija: Kuharski mojster 14.05 Vid in Pero šov 15.55 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogovori s pisateljico Berto Golob - 2. del; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Humoristična odd.; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.10, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sredi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Maša; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arso- ve spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica no-ster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu boste popustljivi, kar lahko izkoristijo sodelavci. Postavite se zase in se ne bojte reči ne. Vzemite si več časa za družino, ki ste jo zaradi službe postavili na stranski tir. m^l BIK 21.4.-20.5.: Ob koncu prihodnjega tedna se vas lahko poloti melanholično razpoloženje, ki pa ne bo trajalo dolgo. Na delovnem mestu vas bo motila rutina, zato si poskušajte poživiti delo, ki ga opravljate. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Prehod sonca v vašo prvo hišo bo pozitivno vplival na vašo osebnost. Dobro počutje in samozavest bosta vodila do nadpovprečnih rezultatov na delovnem mestu. RAK 22.6.-22.7.: V prihod«« njem tednu se boste soočili s težavo v službi. Nadrejeni vam bo šel na živce, odnosi s sodelavci pa ne bodo najboljši. Bodite potrpežljivi in ne obremenjujte se z neuspehom. LEV 23.7.-23.8.: Zaplet na za- (^^r sebnem področju vas lahko v prihodnjem tednu spravi v slabo voljo. Nestrpnost lahko še bolj škodi nastali situaciji, zato se od dogodkov za kakšen dan oddaljite. DEVICA 24.8.-22.9.: Težave ^^ na ljubezenskem področju vas bodo popolnoma omejile že v opravljanju rutinskih opravil. Na delovnem mestu boste delovali zmedeno in na trenutke odsotno. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ne- ^ ^ pričakovani dogodek lahko v prihodnjem tednu povzroči pravo razburjenje. Težko boste sledili novostim, s katerimi se boste morali spopadati na delovnem mestu. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Dobro počutje bo zaznamovalo vaš prihodnji teden. Ne boste se bali preizkušenj, ki so pred vami, vaša samozavest bo zelo visoka. Zdravje ne bo najboljše. Slab imunski sistem. STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu boste deležni veliko pozornosti svojega mentorja. Pomoč vam bo še kako prišla, saj je pred vami naporno in obveznosti polno obdobje. KOZOROG 22.12.-20.1.: V prijateljstvu so možni zapleti, ki pa ne bodo dolgotrajni. Potreben bo dialog, v katerem ne bodite svojeglavi. Kompromis bo nujen. Polni energije boste in elana. Izkoristite ga. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Na poslovnem področju se vam bo odprla velika priložnost. Kljub obveznostim na zasebnem področju posvetite več pozornosti delu v službi, saj se vam bo to dobro obrestovalo. RIBI 20.2.-20.3.: Venera v prvi hiši bo v vaše razpoloženje vnesla srečo in zadovoljstvo, kar bo dobrodošla sprememba na osebnem področju. Izogibajte se stresu in ne obremenjujte se s težavami. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1B. maja 2014 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 11.00 Dnevnik in rubrike 9.05 Dok.: I Tg della storia 12.00 Show: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'ere-dita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 La partita del cuore 2014 23.20 Talk show: Porta a Porta Rai Due 23.45 Film: After.Life (horor) Rai Tre Canale S 6.55 Nan.: Friends 7.25 14.35 Show: Vecc-hi bastardi 8.20 15.50 Show: Urban Wild 9.2017.40 Show: Come mi vorrei 10.05 Serija: Dr. House - Medical division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Resn. show: Grande Fratello 14.10 Risanka: Simpsono-vi 15.25 What's my destiny Dragon ball 16.45 Nan.: The Big Bang Theory 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 6.10 Nad.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 8.05 Protestantesimo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: The Good Wife 17.10 Okrogla miza 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Serija: Resurrection 21.10 Film: Lanterna verde (zf., '11, i. R. Reynolds) 23.30 Tiki taka - Il calcio è il nostro gioco La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Star-sky & Hutch 16.40 Nan.: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 6.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Dnevnik - Buongiorno Italia 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 20.10 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Serija: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Report 23.00 I vi-sionari u Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nad.: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Nad.: My life 16.50 Serija: Il comandante Florent 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Quinta co-lonna 23.55 Confessione Reporter 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.10 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Grande Fratello 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi sta-dio 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Indiscreto (t Slovenija 1 6.20 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.40 Obzorja duha 11.15 Pogled na... 11.55 Dok. serija: Village Folk 12.05 Ljudje in zemlja 13.0015.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 18.35 Otroški program: OP! 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 22.40 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Opus 23.40 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.10 Otroški kanal 9.45 0.25 Zabavni kanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.40 19.05, 23.40 Točka 15.45 Na lepše 16.20 Intervju 17.20 Dok. serija: Kitajska - dežela zmag in vrenj 18.10 Dober dan, Koroška 18.40 Prava ideja! 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 21.30 Film: Ljubezen (T Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30 Poročila 9.05 Ozadja 9.40 Tedenski izbor 10.00 Seje delovnih teles: 37. nujna seja Odbora za zadeve EU, prenos 12.00 25. redna seja DZ 19.00 Dnevnik 19.35 21.45 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.25 Voli in izvoli 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru 13.55 Dnevni program 14.00 23.20 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Tg dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Arte-visione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža 23.45 Infokanal Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Dedek pripoveduje: Pasti-rica in dimnikar 18.00 Rad igram nogomet 18.30 Moja Afrika, 2. del 19.10 Mozaik za gluhe in naglušne 19.55 Evropa, moja dežela 20.00 Med nami 20.30 Nabiranje zdravilnih zelišč 21.05 Dediščina sončnih bogov 21.45 Priči - smrdokavra 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otroške serije 6.50 12.35 Nad.: Budva na morski peni 7.5015.45 Nad.: Želim te ljubiti 8.40 9.55, 11.05, 12.20 Tv Prodaja 8.55 16.45 Nad.: Sila 10.1017.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.20 Serija: Ko pospravlja Kim 11.50 Serija: Princeska 13.40 Film: Tako globoko kot ocean 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 23.00 24UR -novice 20.00 Serija: Skriti šef 21.00 Film: Pravica do umora 23.30 Nad.: Črni seznam Kanal A 20.05 Film: Carja Hazzarda 22.05 Nad.: Igra prestolov 23.05 Film: Izključena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Tretji polčas; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovori s pisateljico Berto Golob - 2. del; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Maja Hader-lap: Angel pozabe - 11. nad.; 18.00 Hevre-ka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napoved-nik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza. _ P d r k 19 j VREDNO OGLEDA HM Ponedeljek, 19. maja - Lm Rai storia, ob 21.15 Roma città aperta Italija 1945 Režija: Roberto Rossellini Igrajo: Anna Magnani, Aldo Fabri-zi in Marcello Pagliero Na opustošene ulice Rima, kakršne so zgledale takoj po drugi svetovni vojni je Rossellini postavil dogajanje najpomembnejšega filma italijanskega neorealizma, ki raziskuje moralne a tudi emocionalne posledice druge svetovne vojne. V središču dogajanja so člani odporniškega gibanja, ki jih preganjajo Gestapovci. Njihov vodja je inženir Giorgio Manfredi, ki se za las reši pred policijo. Zateče se k prijatelju Francescu, komunističnemu tiskarju, ki bi se moral prav naslednjega dne poročiti s Pino ... Pri scenariju sta z Rossellinijem sodelovala tudi Federico Fellini in Sergio Amidei, film je v Cannesu leta 1946 prejel Grand Prix. 6.50 Risanke in otroške serije 8.15 Nan.: Sanjska upokojitev 8.40 19.00 Nan.: Novo dekle 9.05 14.15 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 Serija: Inovatorji 10.55 Serija: Živali na delu 11.30 Astro TV 12.30 14.00 Tv prodaja 13.00 19.25 Serija: Gremo naprej 13.30 Serija: Dva moža in pol 15.15 Nad.: Na kraju zločina 16.10 Film: Ne glej nazaj 18.00 19.55 Svet RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi uma-ni e non... ; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta da Radio Capodi-stria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.45 Ime tedna; 13.00 Popoldne na Valu 202; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.00 Mini koncert; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 18. maja 2014 PRIREDITVE, KRIŽANKA / GLEDALIŠČE GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Mala dvorana V nedeljo, 18. maja, ob 16.00 / Yukio Mishima: »Moderne nô drame« Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 18. maja, ob 17.00 / Antonio Quarantotti Gambini: »L'onda dell'in-crociatore«, gledališka priredba Maria Grazia Plos in Maurizio Zacchigna Dvorana Generali Danes, 18. maja, ob 16.00 / Gary Llyod: »Thriller Live« (musicol) V torek, 20. maja, ob 20.30 / Angelo Pintus: »50 sfumature di Pintus«, ponovitev v sredo, 21. maja ob 20.30 V petek, 23. maja, ob 20.30 / Davide Ca-labrese in Lorenzo Scuda: »Oblivion Show 2.5 - Il gran finale«, režija Gioele Dix; ponovitev v soboto, 24. maja ob 20.30 Športna palača PalaRubini V petek, 20. junija ob 20.30 / italijanski komik Maurizio Crozza s predstavo Crozza delle Meraviglie. SLOVENIJA NOVA GORICA SNG (Trg Edvarda Kardelja 5) V četrtek, 22. maja, ob 20.00 / Lope de Vega: »Norci iz Valencije«. / Ponovitev: v petek, 23. maja ob 20.00. V torek, 27. maja, ob 20.30 / »Komigo«, glasbena komedija »Zaenkrat preložim samomor - Poklon Fo-ju - Jannacci-ju - Ga-ber-ju« Nastopajo Marina De Juli, Andrea Cusmano in Francesco Amos Rampichini. Opremljeno s slovenskimi nadnapisi. LJUBLJANA SNG Drama Mala drama V ponedeljek, 19. maja ob 20.30 / Via Negativa: »Generalka za generacijo«. TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali V petek, 30. maja, ob 21.00 / na sporedu koncert dua 2Cellos, priznana violoncelista Luka Sulic in Stjepan Hauser bosta koncert ponovila v soboto, vedno ob 21.00 Veliki Trg V sredo, 9. julija, ob 21.00 / Nastopala bo slavna rock ikona, John Fogerty, bivši frontman znane skupine Cree-dence Clearwater Revival. BRIŠČIKI Veliki prireditveni prostor V nedeljo, 18. maja, od 17. ure dalje / Borgo Grotta Rockin' Circus v znamenju metal glasbe, na odru se bo predstavilo pet skupin iz Furlanije Julijske krajine: Vidiam, T.S.O., My Space Invaders, Black Pope in Elbow Strikein slovenska skupina Iron Median. V petek, 27. junija, ob 17.00 / Nastopal bo Manu Chao, ki bo predstavil novo plato »La Ventura«, nastopale bodo tudi druge predskupine. GORICA Kulturni dom V petek, 30. maja, ob 19.00 / Musicol Briljantina (Grease) v priredbi Dijaškega doma iz Gorice, režija Andreja Benedetič, igrako: Katerina Pecorari (Sandy), Jan Batagelj (Danny) ter plesalci in košarkarji Dijaškega doma _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Slovenska filharmonija Gallusova dvorana V četrtek, 22. maja ob 19.30 / Gioacc-hino Rossini: »Seviljski brivec (Il barbiere di Siviglia)«. / Ponovitev: v soboto, 24. maja ob 19.30. V petek, 23. maja ob 19.30 / Giuseppe Verdi: »La Traviata«. V petek, 30. maja ob 20.00 / koncert / »30. mednarodni festival druga godba« / Nastopajo: Mulatu Astatke in Bombino. Križanke V ponedeljek, 5. junija ob 20.30 / Nastopajo: Queens of the Stone Age. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom - Foyer vhoda: do konca maja je na ogled inštalacija Znamenja z meje Andreja Koruze. Znamenja z meje je prva v seriji interaktivnih mozaikov, ki raziskujejo odnose med družbo, sistemom in tehnologijo Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20): V galeriji Kulturnega doma v Gorici, je na ogled vse do 20. maja 2014, samostojna likovna razstava znanega slovenskega slikarja Rudija Skočirja, z naslovom »Tol-minci« (po literarnem delu Ivana Preglja) in ob 300-letnici velikega Tolminskega punta. Urnik: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Galerija Ars (Travnik): Fotografska razstava »Poti usod / Le vie dei destini«. Razstavljata Andrej Furlan in Andrej Perko. Razstava bo odprta do 30. maja. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako gojitelj Človeku zvestih živali grška boginja usode drobna kaplja potu delo književnika na sliki heinrich heine / materija, snov francoski risar, slikar in bakrorezec (charles) delo književnika na sliki mesto v piemontu (peneča vina) lev tolstoj listnata drevesa s koščičasti-mi sadovi skrajni vzhodni del oceanije / m-M nemški matematik (m0ritz) kem. znak za telur sibirski veletok konjski tek vera atkins m Z delo književnika na sliki ► zastarel izraz za otok žareči delčki snovi A T grški didaktični pesnik član pevskega zbora sl. pisateljica peroci bivališče umrlih reka v franciji vrsta živali, vol it. skladat. (ottorino) lovčeva postojanka nada, pričakovanje beri primorski dnevnik vrsta omlete staroindij. ljudstvo sistem avtom. zavor anton ingolič A » anton 0cvirk sl. dramatik cankar reka v srbiji pripovedna pesem evr.0t0cna država latinski veznik okenska priprava it. radio -televizija ffi tuje žensko ime w ► več poljskih vladarjev težko ozdravljiva bolezen domača pernata žival primorski dnevnik, tvoj dnevnik strup v iglicah in semenih tise sl. igralec (željko) teža ovojnine tuje moško ime ameriški filmski igralec pacino melodija, napev (fr.) popravlja-lec besedil sodobniki keltov nekd. amer. atlet lewis ženske kopalke brez zgornjega dela temen asteroid primorski dnevnik, tvoj dnevnik ton a, zvišan za polton soglasniški stik in karibda je tudi prebivalka erevana ital. mesto, ... piceno jug. ljudska armija ado klodič delo književnika na sliki fr. igralec gabin mesto na siciliji komel igor dama pri šahu švedski koncern roksanda njeguš zadetek pri nogometu italijanska pesnica, nobelovka negri prva musl. republika sl. humoristka putrih jamajška glasba nekdanji nog. vratar interja (giuliano) mesto pri anconi azijska država Iw.rmm!I ivan bratko osebni zaimek polotok v jugovzhodni aziji priprava za prekinitev tokokroga angleški pevec stewart blizu vlondonu in bostonu predsednik kontovela (marko) tolstojeva junakinja karenina zelenica v puščavi krilo rimske legije SLOVARČEK - AINU = staroindijsko ljudstvo • ARAT = grški pesnik • ATROPOS = grška boginja usode • GAVE = reka v Franciji • PASCH = nemški matematik • RDA = oznaka za prvo muslimansko republiko • RZAV = reka v Srbiji Nedelja, 1B. maja 2014 2 5 Spet Marc Marquez LE MANS - Španski dirkač Marc Marquez (Honda), zmagovalec vseh letošnjih dirk, si je zagotovil že petih najboljši startni položaj. Peto dirko SP v razredu MotoGP v francoskem Le Mansu bo z drugega mesta začel njegov rojak Pol Espargaro (Yamaha), tretji je bil Italijan Andrea Dovizioso (Ducati). S četrtega mesta bo v Francij začel Nemec Stefan Bradl (Honda), s petega Valentino Rossi (Yamaha), s šestega pa Jorge Lorenzo (Yamaha), Dani Pedrosa (Honda) je bil šele deveti. Start ob 14.00. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Italija pred izpadom v nižjo ligo MINSK - Po včerajšnjem porazu (na fotografiji ASNA) proti Slovaški s 3:1 na svetovnem prvenstvu hokeja na ledu v Belorusiji je Italija na pragu izpada v nižjo divizijo I. O zadnjem mestu bo odločala tekma z Dansko, ki pa je v boljšem položaju, saj ima dve točki več in tekmo manj kot Italija. V nižjo divizijo I pa je že izpadel Kazahstan po porazu proti Švici. Ostali izidi: Francija - Norveška 5:4 (0:1,3:1, 1:2; 1:0) kaz. streli; Danska - Češka 4:3 (1:2, 0:0, 2:1; 1:0) kaz. streli; Latvi-ja - Rusija 1:4 (1:3,0:1, 0:0), Belorusija - Nemčija 5:2 (1:2, 1:0, 3:0). Sara Errani v finalu RIM - Sara Errani je v polfinalu turnirja WTA v Rimu (Internaziona-li Bnl) z nagradnim skladom 2,12 milijona evrov premagala Srbkinjo Jele-no Jankovič (6:3, 7:5) in se tako uvrstila v današnji finale, v katerem se bo pomerila s prvo nosilko, Sereno Williams. Američanka je v polfinalu izločila še drugi Srbkinjo. Ano Ivanovič je premagala s 6:1, 3:6, 6:1. Zadnja Italijanka, ki se je uvrstila v finale v Rimu, je bila Annelies Ulstein Bossi, Nemka po rodu, ki je leta 1950 slavila zmago. Erannijeva bo nastopila tudi v finalu ženskih dvojic Roberto Vinci. V moškem delu turnirja pa se bosta pomerila Španec Rafael Nadal in Srb Novak Dokovič. Nadal je Bolgara Dimitrova premagal 6:2 in 6:2, Dokovič pa je bil boljši od Kanadčana Raoniča 6:7 (5), 7:6 (4), 6:3. Ženski finale se bo začel ob 13.30, moški ob 16.00 na programu Supertennis (na kanalu 64). kolesarstvo - Osma etapa dirke Po Italiji »Rožnati« Evans Prvo gorsko etapo osvojil Diego Ulissi, ki je bil najhitrejši že v peti etapi RIM - Najtežjo etapo prvih dveh tednov Gira od Foligna do Montecopiola je zmagal - drugič na letošnji italijanski pentlji - Italijan Diego Ulissi (Lampre), rožnato majico pa je Avstralec Cadel Evans (BMC) po 5. mestu slekel rojaku Michaelu Matt-hewsu (Orica), ki je pogorel. Še 250 metrov pred koncem etape je vodstvo držal Francoz Pierre Rolland, ki se je 30 km pred ciljem podal v lov za Kolumbijcem Julia-nom Arredondom, ga ujel in prehitel. Zasledovalci pa so Rollanda naposled ujeli 250 metrov pred ciljem in prvi »splezali« na 1235 metrov visok Montecopiolo. Danes čaka kolesarje 172 kilometrov dolga deveta etapa Lugo - Sestola. Izidi: 1. D. Ulissi (Ita/Lampre) 4:47:47, 2. R. Kišerlovski (Hrv/Trek)isti čas, 3. W. Kelderman (Niz/Belkin) + 00:06, 4. N. Quintana (Kol/Movistar) isti čas, 5. C. Evans (Avs/BMC) 00:08, 6. R. Uran (Kol/Omega), ... 47. J. Polanc (Slo/Lampre) 07:30, 156. Luka Mezgec (Slo/Giant Shi-mano) 34:19, 158. Borut Božič (Slo/Asta-na) isti čas. Skupno: 1. C. Evans (Avs/BMC), 2. R. Uran (Kol/Omega) 00:57, 3. R. Majka (Pol/Tinkoff-Saxo) 01:10, 4. S. Morabito (Švi/BMC) 01:31, 5. F. Aru (Ita/Astana) 01:39, 6. D. Ulissi (Ita/Lampre) 01:43, 7. W. Kelderman (Niz/Belkin) 01:44, 8. N. Quintana (Kol/Movistar) 01:45 v novi gorici - Dobrodelni turnir Zvezdniki bodo igrali za otroke Roberto Mancini, Gianluca Pa-gliuca, Gianluca Zambrotta za Italijo, Zvo-nimir Boban, Robert Prosinečki, Davor Šuker, Alen Boksič za Hrvaško, Zlatko Za-hovič, Milenko Acimovič, Mladen Ru-donja za Slovenijo. In številni drugi. Nogometaši, ki so marsikaj dosegli v svoji igralni karieri, se bodo tukajšnji športni javnosti predstavili na dobrodelni tekmi nogometnih legend, ki bo v soboto, 31. maja ob 18. uri v Športnem parku v Novi Gorici. Izkupiček dobrodelnega turnirja Goals for Kids bo namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Poleg omenjenih igralcev bodo v Novi Gorici nastopili še: Marco Materazzi, Dino Baggio, Giuseppe Giannini, Angelo Di Livio, Bruno Con-ti, novinar Sy Fabio Caressa, Bruno Giordano, Igor Tudor, Robert Jarni, Marinko Galič, Miran Pavlin, Milan Osterc, Amir Karič, Sašo Udovič in drugi. Na klopi bodo sedeli Edy Reja, Attilio Tesser, Giuseppe Materazzi, Branko Ivankovič in Čiro Blaževič. Nogometni zvezdniki se bodo v novogoriški igralnici obenem pomerili tudi v turnirju v pokru. V Piranu slovo Mateja Mavriča z reprezentanti Zanimivo bo tudi v petek, 23. maja, v Piranu, kjer se bo od uspešne nogometne kariere poslovil slovenski branilec, Pirančan Matej Mavrič, ki je 37-krat oblekel dres slovenske državne reprezentance. Nastop z izbrano vrsto na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Južnoafriški republiki je bil vrhunec Mavričeve kariere. Piranski nogometaš bo poslovilno tekmo igral prav z nekdanjimi soigralci v reprezentanci Samirjem Handanovičem, Val-terjem Birso, Timom Matavžem ter drugimi. Na dobrodelni tekmi, ki se bo začela ob 17. uri, bodo sodelovali še člani nekdanje šampionske zasedbe Nove Gorice ter drugi nenogometni znani obrazi. Maraton: Radenci Kenijcu Kenijec Elisha Sawe Kiprotich (2:19:16) je na 34. maratonu treh src v Radencih ubranil lansko zmago na 42 km, z drugim mestom pa je tokrat presenetil Anton Kosmač (Velenje), ki je z 2:22,19 osvojil tudi naslov slovenskega prvaka. Med maratonkami je na 42 km slavila Madžarka Tünde Szabo (2:44:35). Na 21 km sta bila v hladnem in deževnem vremenu najhitrejša Kenijec James Thomas Lokomwa (1:03:07), ki je dosegel tudi rekord proge, in njegova rojakinja Mary Wangari Wanjohi (1:14:00). Izmed Slovencev sta polmaratonu najhitreje do cilja prišla brat in sestra, skupno tretjeuvrščena Mateja Kosovelj (1:20:25) in Mitja Kosovelj (1:07,52), ki je bil skupno četrti. Atletico Madrid spet prvak po letu 1996 BARCELONA - Nogometaši madridskega Atletica so španski prvaki za sezono 2013/14. V odločilni tekmi zadnjega kroga španske primere division so v gosteh igrali neodločeno 1:1 z Barcelono, kar je bilo dovolj, da so ubranili tri točke naskoka na lestvici in desetič v zgodovini osvojili špansko prvenstveno lovoriko, prva po letu 1996. Prva je povedla Barcelona v 34. minuti s Alexisom Sanchezem, nato pa je v 49. minuti izenačil Diego Gorin za Atletico Madrid. hokej na rolerjih - Finale play-offa Poletu na stežaj odprta vrata Al -lige Montebelluna - Polet Kwins 3:5 (2:3) Strelci: Battisti 2, Degano 2, Fabietti. Polet: Gallessi, Pazini; Battisti, De Ia-co, Fabietti, Hdidou, Medeot, Maritto, G. Ca-vallieri, P. Cavallieri, S. Kokorovec, M. Ko-korovec, Poloni. Trener: Rusanov. V prvi finalni tekmi play-offa za napredovanje v državno A1-ligo v hokeju na ro-lerjih so igralci openskega Poleta v gosteh premagali Montebelluno in si v pričakovanju povratne tekme, v soboto, 24. maja, na openskem Pikelcu, izborili veliko prednost: če bodo slavili zmago še drugič, bodo napredovali oziroma se bodo po več sezonah odsotnosti vrnili v najvišjo državno ligo, v kateri so zadnjič igrali v sezoni 2010/11. Prvi plošček so v mrežo potisnili domači hokejisti, tako da so morali gostje »loviti« trdožive domačine. Za Polet je kmalu izenačil Davide Battisti. Gostje so nato povedli z Dega-nom in tretji gol je znova zadel Battisti. Pred odmorom je Montebelluna zmanjšala zaostanek. Tudi drugi del je bil izenačen. Za 4:2 je poskrbel Degano. Domačini niso popustili in so zmanjšali zaostanek vse do minute pred koncem, ko je Polet zadel v prazna vrata. MOTOCIKLIZEM Emili s tretjega mesta Motociklist s Proseka Mitja Emili je v kvalifikacijah druge dirke sezone v Val-lelungi osvojil 3. čas. Emili tudi letos nastopa v državni Trofeji Honda; na prvi dirki je osvojil drugo mesto. Vratar Poleta Andrea Gallessi APrimorski ~ dnevnik nogomet - A-liga V Vidmu pravi »show« Di Nataleja VIDEM - V zadnjem krogu nogometne A-lige je sta se videmski Udinese in Sampdo-ria razšla z neodločenim izidom 3:3. 36-letni Di Natale je za gostitelje dosegel vse tri gole in se tako povzpel na 193 golov v A-ligi. V Vidmu so prvi povedli igralci iz Genove, nato je dvakrat v polno zadel kapetan Udineseja. V drugem polčasu so gostje znova vodili (Eder in Soriano). Minuto pred koncem je Di Natale dosegel »hattrick«. V SLOVENIJI - Prezadnji krog: Gorica - Maribor 1:2, Rudar - Krka 4:2, Zavrč - Koper 1:2, Triglav - Celje 0:1, Domžale - Olimpija 1:2. EVROLIGA - V finalu košarkarske evrolige se bosta danes od 21.00 pomerila Mac-cabi in Real Madrid, v tekmi za 3. mesto (ob 17.00) pa Barcelona in CSKA. TUDI PARKERJA NE BO - Tudi francoskega košarkarja Tonyja Parkerja ne bo na prihajajočem svetovnem prvenstvu v Španiji. ODBOJKA - Slovenska odbojkarska reprezentanca je zmagala tudi drugo tekmo na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo v Vroclavu. Latvijo so premagali 3:2 (Gaspari-ni 31, Urnaut 16). DVOJNA KRONA - Nogometaši Bayerna so v finalu nemškega pokala v Berlinu po podaljšku premagali Borussio Dortmund z 2:0 in tako naslovu prvakov dodali še pokalno lovoriko. ARSENAL - Nogometaši Arsenala so v finalu Pokala FA na Wembleyju po podaljšku s 3:2 premagali Hull in osvojili prvo lovoriko po letu 2005. GIMNASTIKA - Romunke so na evropskem prvenstvu v Sofiji potrdile ekipni naslov, Italijanske so bile pete. V FINALU - Najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar bo igral v finalu zahodne konference Lige NHL proti Chicagu. V sedmi tekmi polfinala so Kralji premagali Anaheim Ducks s 6:2. Kopitar je prispeval gol in podajo. VATERPOLO - A2-liga: Brescia - Pal-lanuoto TS 6:8. ŠOLSKI ŠPORT - Atletika Rezultati štafet: najhitrejši šoli Gruden in Levstik Objavljamo še rezultate štafet srednješolskega tekmovanja v atletiki, ki ga je v petek organizirala atletska sekcija ŠZ Bor na Kolonji. Med rezultati izstopa predvsem ženska štafeta šole Grudna, ki je razdaljo pretekla v času 55,39. V včerajšnjem navajanju izidov smo napačno zapisali ime zmagovalca teka na 60 m in skoka v daljino med dijaki 1. razredov. Pravilno ime je Chetan Gašperlin (SŠ Cankar). Za napako se opravičujemo. Rezultati štafete dekleta: 1. Gru-den-Nabrežina 55,39; 2. Levstik 58,90, 3. Kosovel 59,97, 4. Gregorčič 1,01,05, 5. Sv. Ivan 1,04,17, 6. Katinara 1,04,80, 7. Cankar 1,08,18. Rezultati štafeta fantje: 1. Levstik 53,66, 2. Gruden 53,92, 3. Kosovel 54,98, 4. Katinara, 56,53, 5. Sv. Ivan 1,00,01, 6. Gregorčič - Dolina 1,00,02, 7. Cankar -Sv. Jakob 1,04,56. Zmaga Ane Bržan na državnem turnirju Pred kratkim je na državnem turnirju top 9-300 v Terniju nepričakovano osvojila zmago Ana Bržan. Po seriji dobrih nastopov se je prebila vse finalu, kjer je premagal tudi Rossello Scardigno, 12. na absolutni državni lestvici. Na istem turnirju je osvojila tudi drugo mesto v ženskih dvojicah z Gamba-corto. Na državni lestvici zaseda Bržanova visoko 14. mesto. 26 Nedelja, 18. maja 2014 PRIREDITVE, KRIŽANKA / košarka - Po zadnjem krogu deželne C-lige odbojka - Ženska deželna C-liga Breg brez play-offa Pošle so moči | J Po porazu in zmagi Volleybassa je drugo mesto nedosegljivo Latisana - Breg 69:60 (22:13, 39:27, 55:50) Breg: M. Grimaldi 3 (1:2, 1:5, 0:3), A. Grimaldi 20 (0:2, 10:19, 0:3), Crisma-ni (-, 0:1, -), Semec 7 (-, 2:2, 1:1), Spiga-glia 3 (1:2, 1:5, 0:1), Cigliani 20 (-, 7:9, 2:5), Kos 3 (-, 0:4, 1:6), Gori 4 (1:2, 0:3, 1:6). Trener: Vatovec. Breg je sezono končal s porazom in brez doseženega cilja sezone. Po porazu v Latisani in zmagi Tarcenta proti Mon-falconeju se ni uvrstil v play-off. »Zmaga je boljša ekipa,« je bil jasen trener Walter Vatovec po tekmi. Breg je celo tekmo zasledoval nasprotnika. Najslabši je bil začetek, ko so zaostali tudi za 12 točk. V drugem delu so se prebudili, obrambi so dodali še natančnejši napad in se domačim igralcem približali na tri točke. To pa je bilo tudi vse, kar so zmogli, saj so v nadaljevanju spet popustili in dovolili zmago nasprotnikom. »Grešili smo predvsem odprte mete, v obrambi pa smo bili dobri, saj smo jim v drugem delu dovolili samo trideset točk,« je še dodal Vatovec. Bor Radenska - Blue Service Fagagna 64:72 (24:16, 33:39, 47:51) BOR: Bole 20 (-, 7:10, 2:6), Mado-nia 2 (0:1, 1:1, 0:2), Kocijančič 0 (-, 0:1, -), Contento 3 (-, -, 1:2), Babich 6 (1:2, 1:4, 1:6), Bevitori 2 (-, 1:2, 0:1), Vittori n.v., Fa-vretto 16 (1:1, 3:5, 3:6), Pizziga 12 (2:2, 5:12, 0:2), Daneu 3 (1:2, 1:1, -), trener Oberdan. Po petkovem domačem porazu v zadnjem krogu regularnega dela C-lige proti Fagagni so bili v Borovem taboru kar malce razočarani, saj bi jim zmaga v tem, zadnjem srečanju, vlila nekaj optimizma in samozavesti pred odločilnim bojem v play-outu. V boju za obstanek se bodo borili proti Cervignanu, ki je včeraj premagal Codroipo: prva tekma bo konec naslednjega tedna. Igra se na dve zmagi. Borovci, še vedno brez Medna, so tekmo proti solidni Fagagni, ki se odlikuje predvsem zaradi hitre igre in točnega meta od daleč, dobro začeli in po-vedli z 12:6. V 8. minuti je razlika narasla na 11 točk (24:13). Fagagna pa ni popustila in v 15. minuti stanje izenačila (28:28). Gostje odtlej, na čelu z DAnto-nijem (17 točk) in Bardinijem (15), vodstva niso pustili več iz rok. Borovci so bili sicer gostom vedno za petami in jih v tretji četrtini celo dohiteli (40:40). Faga-gna jim je v zadnji četrtini ušla za 10 točk (57:47). Z zvrhano mero požrtvovalnosti so igralci Bora tri minute pred koncem tekme zmanjšali zaostanek na eno samo točko (62:63). Takrat pa je zbranost spet padla, gostje so z delno razliko 7:0 odločno povedli (69:62) in tekme je bilo konec. »Na tej tekmi se je, žal, ponovila zgodba, ki nas tare že vse prvenstvo. To je, da dobri igri sledijo padci nezbranosti, kar nam je na koncu usodno,« je potožil podpredsednik KK Bor Renato Štokelj. (lako) □ Obvestila Posnetek z derbija fotodamj@n Ostali izidi: San Daniele - Corno 87:80, Fogliano - UBC 97:70, Rorai - Fal-constar 79:120, Tarcento - Monfalcone 87:74, Goriziana - Don Bosco 62:76 DRŽAVNA DIVIZIJA C - V finalu play-offa državne divizije C za napredovanje bo igral Bertinoro, ki je v tretji odločilni tekmi polfinala premagal San Ven-demiano 45:56. Kdo bo drugi finalist, bo znano danes, ko se bosta pomerila v tretjem polfinalnem srečanju Bassano in Ar-zignano. D-LIGA - Prvi finalist je Tolmezzo, ki je v tretji odločilni polfinalni tekmi play-offa D-lige premagal Perteole z 68:79. Danes še drugi polfinale Aviano - Ronchi. 2 -krat Bregu ni uspel preboj v play-off, odkar nastopa v deželni C-ligi. Prvič v sezoni 2009/10, torej v prvi sezoni po prestopu iz D-lige (trener Tomo Krašovec), drugič pa letos pod vodstvom trenerja Walterja Vatovca. Če Brega ne bi kaznovali z odvzemom štirih točk, pa bi si mesto v končnici zagotovil tudi letos. Domači šport Danes Nedelja, 18. maja 2014 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA (Play-off, finale) - 16.00 v Dolini: Breg - Costalunga; 16.00 v Gradežu: Gradese - Primorec (za 3. mesto) 2. AMATERSKA LIGA (Play-off) - 16.00 v Tržiču: Romana - Zarja (za 3. mesto) 3. AMATERSKA LIGA (Play-off, finale) - 16.00 na Proseku: Primorje - Mladost DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Pordenonu, Ul. Peruzzo: Torre - Kras ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKI - 10.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Barich - OMA (polfinale); za 3. mesto ob 16.00; finale ob 18.00 TENIS ŽENSKA C-LIGA - 9.00 v Gorici, na Rojcah: TC Campagnuzza - Gaja JADRANJE CONSKA REGATA OPTIMIST - 11.00 v Barkovljah v organizaciji TPK Sirena SK DEVIN prireja kolesarski sejem od 23. do 25. maja v prostorih trgovine GranDuino v Devinu s sledečim urnikom: petek od 15. do 19.30 zbiranje opreme, sobota od 10. do 19.30 zbiranje in prodaja, nedelja od 10. do 18. prodaja od 16. do 18. prevzem opreme. ŠD BREG bo v soboto, 31. maja, v športnem centru Silvana Klabiana v Dolini organiziral srečanje nogometašev Brega vseh časov (Revival). Zbor bo ob 15.00. Tekme se bodo začele ob 16.00. Sledila bo družabnost. Informacije: 3488833730 ali 3291258112. ŠD ZARJA in VAŠKE ORGANIZACIJE iz Bazovice vabijo na nogometno tekmo Gurnce - Dulnce, ki bo v športnem centru Zarje v Bazovici v soboto, 31. maja, ob 18.00. Nastopila bo tudi plesno-navijaška skupina Cheerdance Millenium, tekmo pa bo komentiral Omar Marucelli. Po tekmi bo družabnost in žurka. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja od 14.00 do 18.00 v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo in primerno obutev. Fl, VN Španije (Catalunya) 2014, lepo vas pozdravlja Rupa Team Zgonik Danes v Slivnem sklepno nagrajevanje PSP Danes od 12. ure dalje bo v Slivnem sklepno nagrajevanje Primorskega smučarskega pokala 2014, ki ga organizira Smučarska komisija ZSŠDI. Nagradili bodo tekmovalce, ki so sodelovali v nizu štirih tekem tega pokala v Italiji in Sloveniji. Preložili občni zbor Brega Občni zbor ŠZ Breg bo v četrtek, 19. junija, ob 21.00 v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu in ne prihodnji teden, kot je bilo sprva na programu. Poraz ljubiteljev Sovodenj Ljubitelji Sovodenj so v prvi polfinalni tekmi deželnega pokala doma izgubili proti ekipi Valvasone z 2:0. Igralke združene ekipe Zaleta so včeraj popustile v odločilnih trenutkih fotodamj@n Zalet - MCF Ambiente Rizzi Volley 1:3 (25:23, 14:25, 24:26, 19:25) Zalet: Babudri 6, Balzano 6, Crissani 3, Cvelbar 6, Gridelli 10, Štoka 15, Prestifi-lippo (L), Costantini 2, Grgič 0, Kojanec, Preprost, Škerl. Trener: Edi Bosich. Zaletovkam tokrat ni uspelo premagati nasprotnic iz Vidma, ki so tudi v Repnu potrdile, da so trenutno v res odlični formi. Od rok jim je šlo vse, popustile niso niti za trenutek, tudi takrat ne, ko jim je šlo za nohte in na koncu so se jim vsa prizadevanja bogato obrestovala. Našim igralkam, kljub porazu, ne moremo ničesar očitati: novih točk so si srčno želele, od domače publike so se prav gotovo želele posloviti z zmago (kot že neštetokrat letos, saj so v domači telovadnici bile nepremagane kar od konca novembra), ki bi jim še dopuščala upanje na končno drugo mesto, morda pa jih je prav ta želja nekoliko spravila pod prevelik pritisk. To se je poznalo predvsem v igri na mreži, kjer naše igralke niso bile vedno dovolj prodorne, da bi lahko ukanile razpoloženo obrambno vrsto Videmčank. Izredno učinkovite pa so bile zaletovke v obrambi, kjer si posebno pohvalo zaslužita Staška Cvelbar in Karin Crissani, ki sta skozi vso tekmo igrali z veliko mero srčnosti in borbenosti in od sebe dali res maksimum. Že uvodne poteze so nakazale, da bo tekma izenačena: ekipi sta si bili stalno izenačeni, v končnici je bila boljša naša ekipa, ki pa je v naslednjem setu popustila in dovolila nasprotnicam, da so izenačile. Zelo izenačen je bil nato spet tretji niz, v katerem je imel Zalet na razpolago tudi prvo zaključno žogo (24:23), vendar je bil napad premalo oster in je omogočil Rizziju, da je set obrnil v svojo korist. Tak razplet je nekoliko spravil s tira naše igralke, ki se v zadnjem niso več zmogle popolnoma sprostiti in zmaga je šla nasprotnicam. Kljub porazu si ekipa Zaleta zasluži vso pohvalo, ne samo za to tekmo, ampak za vso letošnjo sezono. Do konca manjka sicer še eno kolo, jasno pa je, da bomo lahko govorili o res uspešnem prvenstvu. Volleybass je zmagal 3:0, tako da drugo mesto ni več dosegljivo. (INKA) odbojka - U18 Na Stadionu 1. maja Zalet za tržaški naslov Na Stadionu 1. maj se bodo danes za tržaški pokrajinski naslov U18 borile najboljše ženske tržaške ekipe. Med njimi so tudi igralke Zaleta Dvigala Barich, ki so se pod vodstvom trenerja Saše Smotlaka uvrstile na prvo mesto med tržaškimi ekipami (druge so bile na medpo-krajinski tržaško-goriški lestvici) in imajo zato realne možnosti, da potrdijo primat v Trstu. V polfinalu se bodo pomerile z Omo (ob 10.00), v primeru zmage pa z zmagovalcem med San Sergiom in Olympio (ob 10.00 v šoli Morpurgo). Tekma za 3. mesto bo ob 16.00 na Stadionu 1. maja, finale pa ob 18.00 prav tako pri Sv. Ivanu. JADRANJE - TPK Sirena Prijavljenih 150 optimistov Na conski regati razreda optimist, ki jo danes organizira TPK Sirena, bo nastopilo 150 jadralcev, med njimi 14 tekmovalcev Sirene (7 mladincev in 7 kadetov) ter sedem tekmovalcev Čupe (2 mladinca in 5 kadetov). Start bo ob 11.00, vremenske napovedi so ugodne: pihal naj bi srednje močen jugo. umetnostno kotalkanje - 35. Goriška vrtnica v Novi Gorici Polet devetkrat na zmagovalnem odru, Vipava pa enkrat Na 35. mednarodnem tekmovanju Goriška vrtnica v umetnostnem kotalkanju v Novi Gorici (organizator je KUK Nova Gorica) so tudi letos nastopili tekmovalci in tekmovalke openskega Poleta in Vipave iz sovodenjske občine. Poletov-ci so v različnih starostnih kategorijah zbrali devet prvih mest, Vipava pa eno. Na tekmi za obvezne like, je med članicami zmagala dvoboj z Veroniko Brešar, Valentina Scamperle, ki je še enkrat dokazala, da lahko v obveznih likih še marsikaj doseže. Med dečki in deklicami sta bila samostojno prva Daniel Rovina in Giulia Crociato. Na tekmi v dolgih programih sta med najmlajšimi zmagala Kevin Zenič med dečki in Sani Gregori med deklicami. Oba sta kotalkala res solidno. V skupini D je bil med dečki Jacopo Moioli prvi. V ostri konkurenci deklic pa je še enkrat dokazala, da je najboljša Sofia Novi. Med starejšimi dečki je stopil na najvišjo stopničko Da- niel Rovina, ki je dokazal, da tehnično napreduje in da bo lahko še marsikaj dokazal v prihodnjih letih. V skupini E je v ženski konkurenci gladko zmagala Clio Martellani, ki bi lahko s takim nastopom prihodnjo nedeljo brez velikih problemov dosegla kvalifikacijo za nastop na italijanskem državnem prvenstvu, ki bo julija v Roccarasu. Od članov Vipave je prvo mesto v starostni kategoriji najmlajših dosegel Denis Kocijančič. Med začetnicami je bila Mija Primožič 3., v ženski kategoriji najmlajših se je Alessia Glessi uvrstila n 2. mesto, Mateja Balta pa je bila 4. V skupini D je na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru stopila Tina Balta (3.), v kategoriji na-raščajnic pa sta bili Francesca Malič 8. in Valentina Merlo 9. Včeraj se je na ploščadi društva Gioni v Trstu začelo deželno prvenstvo FIHP, ki se bo nadaljevalo še danes (od 14. ure dalje). / ŠPORT Nedelja, 18. maja 2014 27 nedeljski intervju - Paolo Paoli, kondicijski trener Ne vsilimo jim nogometa, če jih nogomet ne zanima Profesor športne vzgoje Paolo Paoli ima zanimiv rodovnik. Očetovi predniki so s trebuhom za kruhom odšli s Korzike v Firence. Od tam je Paolijev oče med drugo svetovno vojno prišel v Trst, kjer je spoznal svojo ženo in si ustvaril družino. Tu se začne življenjska zgodba priznanega kondi-cijskega trenerja, čigar zakulisno delo je obrodilo vrsto državnih naslovov. »Prosim, ne bodite hudobni z menoj,« zaprosi na začetku uradnega dela pogovora, potem ko je ob ugasnjenem snemal-niku povedal že marsikaj, kar žal ne bo del intervjuja. Je sploh kak razlog, da bi bil kdo hudoben z vami? Ne gre za to. Gre za moj nrav. Ni mi najbolj prijetno, ko sem v središču pozornosti. Na spletni strani tržaškega košarkarskega kluba piše, da ste samosvoj, »fuori dal coro« ... To moram razložiti. Uživam v svojem delu, s katerim ekipi olajšam pot do uspeha. Nisem pa glavni junak. Ko se recimo drugi veselijo zmage, ne grem z njimi skakat na sredino igrišča. Nisem plah, sem pa zadržan človek. Ostanem raje v ozadju, čeprav se tudi jaz izjemno veselim vsakega uspeha. In teh uspehov je bilo kar nekaj. V devetdesetih letih ste bili kondicijski trener tržaških rokometašev, ki so zabeležili rekordno zaporedje državnih naslovov ... S tem delom sem začel leta 1982. Ko sem v Firencah zaključeval študij na visoki šoli za šport, sem odkril, da v bližnjem Covercianu predavajo razni strokovnjaki, katerih knjige smo imeli v študijskem gradivu. Ta srečanja v Covercianu je prirejal Fino Fini, zdravnik italijanske nogometne reprezentance. Prosili smo ga, ali lahko gremo na ta predavanja. Nekateri smo dobili dovoljenje, na teh predavanjih pa se je rodilo moje zanimanje za kondicijski trening. To področje se je takrat šele začelo razvijati. Mar ni bilo tvegano, da ste se odločili za poklic, ki se je šele razvijal? Nikakor, saj sem se s športom vedno ubadal iz veselja. V športu nisem nikoli razmišljal o denarju, niti zdaj na stara leta. Denarje seveda pomemben za preživetje, ni pa odločilen. Toda ko ste zaključevali študij, ste najbrž razmišljali o tem, kako se boste preživlja li. S tem, da ste si želeli službe, ki v bistvu še ni obstajala, ste verjetno tvegali ... Niti ne, ker sem vsekakor opravil izpite za poučevanje na šoli. Dosegel sem habilitacijo, postal sem profesor športne vzgoje, kar sem še zdaj (Paoli poučuje na višji srednji šoli v Porto-graaru, op. ur.). Kako sem ob tem postal tudi kondicijski trener, je spet naključje. Med služenjem vojaškega roka pri gasilcih v Trstu sem spoznal gospoda, ki je bil gonilna sila tržaškega kluba hokeja na travi. Temu znancu sem ponižno omenil, da me zanima kondicijski trening in da bi se rad preizkusil v tem. Ti hokejisti so me sprejeli medse. Moj oče, kije bil po značaju kar tog, me je očitajoče vprašal, čemu se sploh lotevam tega ... Niti za trenutek nisem obžaloval svoje odločitve. V hokejskem klubu sem se takoj dobro počutil in začel nabirati prve izkušnje. Kondicijski trener se mora dobro ujeti z glavnim trenerjem, drži? To je ključno. Športniki me namreč ne sprejmejo vedno najbolj navdušeno. Zanje sem pač sopomenka za naporno delo. Zato je dobro, da te pred športniki legitimira tudi dober odnos z glavnim trenerjem. K sreči sem na svoji poti vedno imel dober odnos s trenerji. S kom ste se najbolje ujeli? V rokometu gotovo izstopa Giuseppe Lo Duca, med svojim delom pri ženski košarkarski ekipi Ginnastice pa sem vzpostavil lep odnos z Mirom Tur-cinovichem. Tudi drugje sem srečal trenerje, ki so bili do mene zelo zaupljivi. Izjema je morda ljubljanski rokometni trener, ki je prav tako kot jaz profesor športne vzgoje. Ne spomnim se imena ... Tiselj? Tone Tiselj, točno! Z njim sem imel zanimivo poklicno izkušnjo. Sprva se nisva razumela. A iz najinih razprav sem se veliko naučil. Tudi on se je. Zato sva se s Tisljem sčasoma spoprijateljila. Iz preteklosti v sedanjost. Italijanski mediji so vzeli pod drobnogled nogometaša Brescie Felipeja Sodinho. Uspešno igra v B-ligi, pa čeprav mu izpod majice štrli trebušček. Ali lahko s talentom, izpiljeno tehniko in občutkom za igro kom-/ penziraš telesne hibe? Predpostavke so zdaj take, da talent ne zadošča. Telo mora biti prožno oz. funkcionalno, da zmore delati na visokih obratih. Sodobni šport namreč temelji na visoki intenzivnosti dela. Postopki za doseganje ustrezne pripravljenosti na intenzivne napore so razmeroma enostavni. Terjajo pa veliko dela, ki mnogim športnikom ne godi. Zato je delo kondicijskega trenerja zaplete- Kondicijski trener mora pripraviti športnika, da bo te gibe izvajal z največjo lahkoto, ne sme si pa domišljati, da bo športni- predvsem iz psihološkega vidika. Športnika moraš prepričati, da se garanje obrestuje. Nogometaši ali košarkarji se večkrat pritožujejo, da jim pretirani zalogaji kondicijskega treninga ne služijo, češ da je bolj važno vaditi z žogo. Košarkarji bi na primer več metali na koš. A športniki morajo dojeti, da je danes v osnovi učinkovite igre predvsem sposobnost premagovanja visoko intenzivnih naporov. Držijo govorice, da se kondicij-skemu treningu upirajo zlasti ameriški košarkarji? Ameriški košarkarji imajo v domovini povsem drugačne metode dela od teh, s katerimi se srečajo pri nas. Američanov je veliko, temu primerna je tudi selekcija. Pri njih so tudi prvenstva drugačna od naših. Tam so mnogo bolj intenzivna, saj trajajo štiri mesece. Naša ligaška tekmovanja pa trajajo osem ali devet mesecev. Od tod izvirajo te razlike v miselnost med nami in Američani. Tudi za športnike z vzhoda Evrope velja, da so drugačne miselnosti, čeprav se zdaj način treninga enoti. Globalizacija briše razlike tudi na področju kondicijskega treninga? Da, žal. Zakaj vam to ni všeč? Poglejte, ko dobim novega športnika v ekipo, se moram jaz prilagoditi njegovim navadam. Prišleka ne smem brezobzirno vključiti v moj sistem dela, ki je zanj čisto nov. Če bi verjel, da je moj sistem dela zveličaven, bi ustvarjal velikansko škodo. Zato moram upoštevati igralčevo preteklosti in svoje delo prilagoditi njegovim navadam. Zato pri meni kondicijski trening poteka po skupinah. Tri ali štiri skupine delajo ločeno. Poenotenje treningov ni dobro. Potemtakem ni dobro, da člani istega moštva izvajajo iste vaje. Sploh ni dobro. Način igre nekega beka je bistveno drugačen od igre krila ali centra. Že res, da morajo vsi košarkarji skakati, a intenzivnost igre beka ali centra je bistveno drugačna. Kdor vodi kondicijski L trening, mora dobro poznati športne paL noge in vloge v njih. Poznati moraš de-| tajle in do potankosti vedeti, kaj se na I igrišču pričakuje od vsakogar. Vedeti I moraš, katere gibe bo izvajal posame-H zen športnik, ko bo dobil žogo v roke. ku tudi povedal, katere gibe naj izvaja. To je področje dela glavnega trenerja, tja pa kondicijski trener ne sme posegati. Maj je mesec prvenstvenih končnic. Najboljše ekipe se pomerijo med sabo na odločilnih tekmah za prvenstveni naslov ali za napredovanje v višjo ligo. To je zelo napeto obdobje. Se morda pogosteje zgodi, da si glavni trener in kondicijski trener skočita v lase? Prvi bi verjetno vadil taktične kombinacije, drugi bi pilil telesno , pripravljenost. Pozor; ko avgusta nastavim svoje delo, ekipe ne nameravam pripraviti za obdobje, ki se konča aprila. Moj cilj je vedno junij. Skozi sezono pa moraš vsekakor paziti, da nikoli ne delaš stoprocentno. Ko namreč dosežeš nek višek, neizbežno nastopi padec. To pa se sredi sezone ne sme zgoditi, drugače bi bilo usodno. Zato moraš delo nastaviti tako, da bo raven kondicijske pripravljenosti vedno visoka, ne pa najvišja. Telesno zmogljivost športnikov pa moraš analiti-I čno preverjati tedensko in mesečno. To je krasno delo, kije resda naporno, od njega pa imam velika zadoščenja. So kondicijski trenerji primerni za vsako starost ali pa so v mlajših ekipah neprimerni? Sem proti mini-športom, kot so minikošarka ali mi-niod-boj- ka, ker dejansko zaustavijo psihofizični razvoj otroka. S tem, da otrokom vsiljujemo neke stereotipne obrazce gibanja, jih okra-demo najlepšega, se pravi prostega razvoja, ki pa bi moral biti temelj športne vzgoje. Otroci in mladostniki naj torej delajo vsega po malem in naj se prosto gibljejo brez vsiljenih preobremenitev ... Da dobro brcneš žogo ali da natančno vržeš v koš, potrebuješ nekaj motoričnih predpostavk, ki jih moraš usvojiti v otroštvu. Napaka, ki jo delamo, pa je ta, da otroke učimo skakati v daljino ali teči diagonalno skozi neke tehnične vaje, s čimer se otroci teh gibov ne učijo celovito, ampak nekoordinirano. To je razlog, da z vidika koordinacijskih sposobnosti neizmerno nazadujemo. S tem, da škodimo otrokom, škodimo tudi sebi, saj so otroci naša bodočnost. Kot vidite, sem snel klobuk kondicijskega trenerja in si nadel kapo športnega vzgojitelja. Poučujem na višjih srednjih šolah, kjer redno sprašujem dijake, ali se ukvarjajo s kakim športom. Od desetih, ki odgovorijo pritrdilno, jih v štirih ali petih letih odneha kar sedem. Razlogi so raznovrstni, vsi pa dokazujejo, da se mladostniki s športom ukvarjajo proti svoji volji. Odvzeli smo jim željo po gibanju. Vsi si namreč mislimo, da bo naš otrok postal šampion le z našo pomočjo, kar pa ni res. Pustimo otroke, naj svobodno izberejo, kako se bodo športno udejstvova-li. Ne vsilimo jim nogometa, če jih nogomet ne zanima. Če se bomo znali ravnati po teh predpostavkah, potem bo nedvomno bolje. Košarkarski trener Matteo Boni-ciolli je v decembrskem pogovoru za Primorski dnevnik s samimi presežni-ki hvalil športno kulturo v Sloveniji, na račun Italije pa je namenil mnogo pripomb. Mu pritrjujete? Nekateri slovenski kolegi mi pravijo, da razlike niso več tako opazne. Žal je na delu globalizacija. Tudi v Sloveniji otroci vse več časa preživijo s telefonom v rokah, po cele ure se kratkočasijo z računalniškimi igricami. Mladi so na splošno vse bolj leni, slabotni in mlahavi. To je patologija sodobne družbe. Zdi se neverjetno, a pri otrocih ugotavljajo bolezni, ki so značilna za starejše življenjsko obdobje. To je dramatično. Zdravstvene statistike kažejo, da ima vse več otrok prekomerno telesno težo. Hja in v šolah je športna vzgoja omejena na tedenski urici. Povrhu moramo profesorji tudi oceniti dijake z nekim redom. Kako pogubno. Športna vzgoja bi moral biti predmet, ki koristi zdravju, ne pa predmet za oceno. Odločno nasprotujem ocenam pri športni vzgoji. Preden bi se vklopil snemalnik, ste rekli, da ste trenirali atletiko. Bili ste de-seterobojec, ki je skok v višino treniral na »odru«, manjši sobici Športnega združenja Bor. Zelo ste navezani na atletskega trenerja Vojka Cesarja in dobro poznate tudi druge Slovence. Kako gledate na slovensko skupnost v Italiji? Vprašanje postavljate napačnemu naslovniku. Moja hčerka je obiskovala slovenske šole, odlično obvlada tako italijanščino kot slovenščino. Saj, potemtakem še toliko bolje poznate slovensko okolje. Delite mnenje mnogih italijanskih Tržačanov, da je slovenska skupnost dokaj zaprta? Razen jezikovnih razlik ne opažam drugih. Ponavljam: ne morete mene spraševati teh stvari, ker Slovencev nisem nikoli imel za »nekaj drugega«. Zame so vedno bili to, kar sem tudi jaz. Mislim, da so bili predniki po mamini strani iz Komna. Mama vedno ponavlja, da pri njej doma niso nikdar kupovali hrane. Bili so pač preskrbljeni s kmetijskim in ribiškim delom. Oče pa je prišel iz Firenc. Taka mešanica je bila moja družina, da mi niso nikoli vsilili nekih predsodkov. Živim torej v tem duhu in obžalujem, da spet dvigajo glave tisti, ki poudarjajo neke domnevne razlike. Ignoranca je na pohodu. Zapravljamo čas. Na živce vam torej gresta dve stvari: neumnost ljudi in dejstvo, da niste nikoli postali trener v atletiki. Tudi to ste zaupali, preden bi se vklopil sne-malnik. Tako je! Sem prestar, da bi uresničil to svojo željo. Sploh sem star. Bližam se upokojitvi in vsak čas bom moral nehati z vsem. Kdo ve, kaj bom počel ... Veste kaj, verjetno bom kolesaril po Krasu. To mi je všeč. Peter Verč 28 Nedelja, 18. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ... . v V prej nestanovitno. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. ^ Območje nizkega zračnega pritiska, ki se že več dni zadržuje nad Balkanom, se bo pomaknilo proti Nemčiji, zaradi česar bo nad naše kraje dotekal vlažen južni zrak. V ponedeljek nas bo doseglo območje visokega zračnega pritiska. Kljub temu bo vreme še na- Po celi deželi bo spremenljivo do oblačno vreme. Možne bodo krajevne plohe ob morju. Drugod v predalpskem in alpskem svetu bodo močnejše padavine in nevihte. Ob morju bo pihal šibek veter in v hribih bo meja sneženja nad 1800 - 2000 metri. Spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v notranjosti bodo občasne krajevne padavine, deloma plohe. Zapihal bo južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, najvišje dnevne od 13 do 17, na Primorskem do 20 stopinj C. Po celi deželi bo še prevladovalo nestanovitno oblačno vreme. Pričakovane so nevihte in obilne padavine. Ob morju bo še pihal šibak veter. Proti večeru se bo povsod postopoma razjasnilo. Jutri bo več sonca v vzhodni polovici Slovenije, drugod bo spremenljivo oblačno, še bodo nastajale krajevne plohe. Pihal bo jugozahodnik. ¡2 Sonce vzide ob 5.30 in zatone g ob 20.32 Dolžina dneva 15.02 Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.03 1968 - Močna ohladitev v § pretekli noči, meja sneženja se je ponekod spustila pod 1000 m. V Podolševi na Koroškem (1247 m) so zjutraj izmerili 15 cm novega snega, na Hudem vrhu na Pohorju (1260 m) 12 cm in na Javorniku nad Colom (1100 m) 3 cm snega. Danes: ob 5.37 najnižje -56 cm, ob 12.37 najvišje 29 cm, ob 18.01 najnižje -6 cm, ob 23.30 najvišje 31 cm. Jutri: ob 6.21 najnižje -49 cm, ob 13.46 najvišje 27 cm, ob 19.03 najnižje -1 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. -tr n .........3 LU KJ GC ® Ü 500 m..... .....18 2000 m . . 1000 m..... .....12 2500 m . . ........-1 1500 m..... ....... 6 2864 m . . ........-3 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah do- i— seže 6 v gorah 7,5. OSNOVNI ABONMA Nova uprizoritev! Yukio Mishima MODERNE NO DRAME režija: Mateja Koležnik Uvodna predstavitev uprizoritve ob 15.30 v Klubskem prostoru DANES, 18. maja ob 16.00 - red C na MaLem odru z italijanskimi nadnapisi Vozni red brezplačnega avtobusa za obiskovalce: 14.30 - Sesljan, parkirišče 14.40 - Nabrežina, trg 14.45 - Križ, avtobusna postaja 15.00 - Zgonik, pred županstvom 15.15 - Prosek, Kržada m* rezervacija je priporočena Blagajna SSG: pon-pet 10-15, tel. 040 362542/ brezplačna 8002U302 www.teaterssg.com > OPIS PROGRAMA - Nedelja, 18. maja 2014 Izhodišče sprehodov bo Klarčeva hiša v Cerovljah št. 13, kjer bo možna tudi pokušnja tipičnih kraških izdelkov. Za kulturni utrinek bosta poskrbela pevski zbor sv. Ignacija iz Gorice in godba iz Nabrežine. Udeleženci se bodo lahko odločili za krajši ali daljši krožni vodeni sprehod; v obeh primerih si bodo ogledali vojno opremo avstro - ogrske in italijanske vojske. > Vpisovanje je brezplačno in bo potekalo na licu mesta. Vsak sprehod vključuje tudi razlago in branje odlomkov na temo prve svetovne vojne. > Za udeležbo sta potrebna primerna oblačila in obutev za pohod po Krasu, poleg tega svetujemo tudi plastenko vode. > URNIK Odhodi Iz Klarčeve hiše:: DALJŠI POHOD: KRAJŠI POHOD: (tri ure) (dve uri) ob 9 in ob 11 ob 10 in ob 12 Pro Loto it.ti.^u ■ > KRAJŠI POHOD " FRITZ VVEBER " Sprehod poteka po stezi do razpotja in nato do vrha Grmade (323 m.n.m.), povratek pa po krožni poti v Cerovlje. Traja približno dve uri. > DALJŠI POHOD " LUDVVIG GRUNBACHER " Sprehod poteka po stezi do razpotja za vrh Grmade in se nadaljuje po stezi št. CAI3. Pot se z različnimi vzponi In padci nadaljuje do Bezgovega vrha (213 m.n.m.), ki s svojimi jarki nad Mavhlnjaml gospoduje nad Brestovško dolino In Brestovlco. Povratek po krožni poti. ZA INFORMACIJE: TEL. 335 7892593 Pubudo prireja Občina Devln Nabrežina v sodelovanju z društvom Proloco Fogliano Redipuglia In društvom Zenobi v sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne« sofinansiranega od EU, PSR 20072013 os IV Leader, ukrep 413, aktivnost 3, poseg 2, Lokalni razvojni načrt GAL Carso - LAS Kras. If Mg O argentina - Znanstveniki odkrili ostanke Domnevno največji dinozaver kar so jih kdaj našli na svetu BUENOS AIRES - Znanstveniki v Argentini so odkrili ostanke domnevno največjega dinozavra, ki je kdaj-koli hodil po Zemlji. Sodeč po njegovih ste-genskih kosteh je meril 40 metrov v dolžino in 20 metrov v višino. Tehtal naj bi 77 ton, torej približno toliko kot 14 afriških slonov skupaj. Ta dinozaver naj bi bil za sedem ton težji od ar-gentinozavra, ki je doslej veljal za največjega dinozavra. Najnovejše odkritje izhaja iz Patagonije, kjer je nek kmet našel fosilne ostanke v puščavi La Flecha. Skupina paleontologov iz muzeja Egidio Feruglio je nato izkopala dele okostij sedmih bitij, skupno 150 kosti. »Glede na velikost teh kosti, ki so večje od kosti vseh doslej znanih velikih živali, je ta novi dinozaver največja žival, ki je kdajkoli hodila po Zemlji,« je za britanski BBC povedal eden od znanstvenikov. »Od vrha glave do konice repa je meril 40 metrov. Stoječ z dvignjeno glavo je bil visok 20 metrov, torej približno enako kot sedemnadstropna stavba.« Znanstveniki domnevajo, da je pripadal posebni vrsti titanozavra, ki so bili rastlinojedci in so živeli v pozni kredi. Ta vrsta naj bi živela v gozdovih Patagonije pred približno 95 ali 100 milijoni let. Zaenkrat še nima svojega imena. Rekorden 28-milijonski jackpot izžreban v Sloveniji LJUBLJANA - V 20. letošnjem žrebanju mednarodne igre na srečo Eurojackpot je bil izžreban rekorden dobitek v višini 28,2 milijona evrov, srečni dobitnik pa je listek s kombinacijo vplačal v Sloveniji, so sporočili iz Loterije Slovenija. Dobitnik je listek z izžrebano kombinacijo 9-28-36-42-43 ter dodatni številki 2 in 8 vplačal v Žalcu. Od 28.207.473,90 evra vrednega dobitka bo po plačilu 15-odstotnega davka, ki ga bo prejela občina, kjer ima igralec stalno prebivališče, prejel 23.976.352,82 evra. To je drugi dobitek Jackpot in hkrati rekorden znesek v zgodovini prirejanja iger na srečo v Sloveniji. Doslej je bil rekorden dobitek izžreban 6. decembra lani in je bil vreden 21 milijonov evrov. Igro Eurojackpot prireja 29 prirediteljev iz 14 držav, Loterija Slovenije pa v njej sodeluje od začetka, od marca 2012. Jackpot je bil doslej vplačan 15-krat: šestkrat v Nemčiji, trikrat na Finskem, po enkrat na Danskem, Norveškem, na Hrvaškem in v Italiji ter dvakrat v Sloveniji. Tokratni Jackpot je po višini peti najvišji dobitek - rekordni Jackpot je bil vplačan na Finskem 4. aprila letos in je znašal 57,3 milijona evrov.