Ameriška Domovina
'/% 'VB' E 13 HCPk' HJ— HO /M F
AM€RICAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 18, 1964
SLOV6NIAN
MORNING N€W6PAP€B
ŠTEV. LXIJ — VOL. LXH
Samovoljni ameriški obiskovalci Castrove Kube bodo odgovarjali
Ameriški časnikar, ki je bil na Kubi, pravi, da so bili med 84 “ameriškimi študenti” : rad ovedneži, sopotniki in nekateri, ki so nastopali kot disciplinirani komunisti.
NEW YORK, N.Y. — Pretekli teden se je vrnilo 84 ameri-skih “študentov” z obiska na Kubi, kjer so bili Castrovi gost-le- Oblasti so vsem vzele potne liste, ker so odšli na Kubo kljub Prepovedi. Trije od teh študen-K)V so bili klicani pred odbor rodstavniškega doma za ne-arT>eriške dejavnosti.
Edward Lemansky, 24 let sta-N študent iz New Yorka, je na ^tališču ob povratku izjavil: 32 sem ponosen, da sem ko-^uriist. Sem ameriški komu-ali brooklynski komunist!” asneje je zanikal, da bi bil L an Komunistične partije. Po-8 Lernanskega sta bila pred ^bor Doma pozvana še 22 let siari Albert Maher, sin petro-ejskega milijonarja iz Teksasa, m neki Morton Slater.
Tekom svojega bivanja na abi so se ti “ameriški študent-’ 'ki so brez dvoma komuni-? * In njihovi sopotniki z nekaj Zrazitixnj pustolovci in rado-^edneži, vedli tako, da so nale-na °^Por cel° Pri drugih tu-gostih na Kubi. Večinoma so
bil i
v 1 v javnosti umazani, nepo-c®sani in kosmati, kot kaka skupina “bitnikov”. Ko je Ca-0 v nekem svojem govoru da bo dal streljati na a-Q|eriške vojake na oporišču v Uantanamo, so na zborovanju
Navzoči
ameriški študentje”
p	'-»“icAj.a.n.i aiUUC
astru navdušeno ploskali.
ted'm6riŠki časnikar, ki je bil biliai.na Kubi, je zapisal, da so člo , Studentje taki, da je bilo Pri?6 3 sram’ da bi jih javno ie ,nal.za Amerikance, za svo-smS?r0;i.ake- Kri vsem tem so se raH 36 za posebno važne,
razV0 'PriŠIi na Kubo kIiub iz-
hj,-1 \ PrePovedi vlade Združe-m držav”!
možnosti povratka
pf'R,: - Pred-
Vestei S1P Broz-Tito je po Pih k l/ jugoslovanskih urad-je . roKov sedaj mnenja, da MaoS^0r med Hruščevom in tak ' ,setun8om dosegel že da °,ae{’ *n šel tako daleč, nje * m°80Če več računati z siue.0v° Poravnavo razen v obeh'U smrt* enega izmed
naCi0 > osnova spora tudi Poliu”alna’ gospodarska i n držav-0'1 rne^ dvema velikima križaarna’ katerih interesi se Uruš'-°’ Je.tu(b v slučaju smrti sPrav°Va 'n ^ao'Tsetunga na Molk,0 016(1 Keipingom i n °Skvo težko računati.
V remenski prerok pravi:
še Kr^lnorna sončno in hladnej-Na-mšja temperatura 75.
Novi grobovi
Mary Mauser
Včeraj je umrla na svojem domu na 14105 Sylvia Ave. 84 let stara Mary Mauser, roj. Vidmar, doma z Brezovice pri Ljubljani, od koder je prišla leta 1900. Njen mož Jakob je bil dolgo let prodajalec v Grdina’s Hardware na 6127 St. Clair Avenue, ko je bil njen lastnik še pok. Anton Grdina, umrl je pred več leti. Pokojna je bila mati pok. Jakoba, Marie Škerl, Josephine Szabo, pok. Edwarda in Eleanor Huprich, 6-krat stara mati in 7-krat prastara mati. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek 8.45 v cerkev sv. Jeroma 9.30, nato na Kalvarijo.
John Fortuna
Umrl je John J. Fortuna, mož Helene D., roj. Petkash, sin Mrs. Mary Fortuna, (roj. Perko), brat Mrs. Mary Skully, Mrs. Rose Lausin, Mrs. Jean Koesel, Josepha L., Mrs. Josephine Oberstar in Julie Stobier-ski. Pogreb bo jutri iz pogreb, zavoda Joseph Marhevka na 4438 Pearl Rd. v cerkev “Naše Gospe Dobrega Sveta” ob 9.30, nato na pokopališče. Pokojni je bil član Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ.
ob
ob
Jubilej veselja, pa tudi skrbi obhaja panamski kanal
PANAMA CITY, Pan. — Te dni je poteklo 50 let, odkar je prva ameriška ladja preplula panamski kanal. Ta jubilej ni razveselil nikogar. V panamski republiki se jezijo, ker kanalska uprava še ni v njihovih rokah. Kanalska uprava sama se ne počuti dobro, ker ne ve, kakšna bodočnost jo čaka. Gotovo je le to, da zanjo ne dobra.
Pri nas je predsednik John-
Dikialor Duvalier se vendar boji upornikov
Uporniki, ki prihajajo v Haiti iz sosednje Dominikanske republike, si postopno utrjujejo položaj na podeželju.
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Haitski diktator Duvalier je pred 2 letoma zaprl mejo z Dominikansko republiko, vendar pa še zmeraj uhajajo čez njo ačni haitski delavci, ki delajo na dominikanskih farmah ob času rezanja sladkornega trsa. Ker ne morejo nazaj domov, se jih je nabralo že čez 70,000 v Dominikanski republiki. Nihče jih ne goni, da bi se morali vrniti ali izseliti, so pa za Dominikansko republiko precejšnje breme.
To stanje je dobro znano domačim nasprotnikom haitskega diktatorja. Zato so začeli nabirati med izseljenimi delavci kandidate za upornike proti Du
ACHESQNQV NAČRT ZA CIPRSKI KOMPROMIS
WASHINGTON, D.C. — Bivši državni tajnik Dean Acheson je predlagal sledččo osnovo za sporazum med Grčijo in Turčijo Združene države
SE VEČ AMERIŠKIH LETAL PROTI UPORNIKOM KONGA
o otoku Cipru:
Ciper naj dobi možnost, da se odloči za neodvisnost ali pa za zedinjene z Grčijo. Turčija naj dobi vojaško oporišče na Cipru, povrhu pa še malj grški otok Castellorizzo v Dodekaneškem otočju. Kar bi se Turkov izselilo s Cipra, naj dobijo primer-
so ustregle prošnji kongoške vlade in ji poslale “manjše število” B26K letal za boj proti upornikom, ki so še vedno uspešni posebno v pokrajinah Kivu in Kvilu, med tem ko so v Severni Katangi na umiku pred nekdanjimi Čombejevimi žandarji.
WASHINGTON, D.C. — Položaj v Kongu je še vedno kritičen, čeprave se je Čombejevim žandarjem posre-no odškodnino za njihov spre- čilo doseči nekaj uspehov v Severnem Kongu, kjer so se menjen gospodarski položaj. Kar; uporniki umaknili iz zasedenih večjih mest in so menda
tudi na tem, da se umaknejo iz samega glavnega mesta Albertvilla, ki so ga zasedli pred več kot enim mesecem. Vlada Združenih držav se je odzvala prošnji vlade Konga m ji dala na razpolago "manjše” število letal vrste B26K, ki so sposobna operirati do 1.200 milj daleč od svojih oporišč. Ta letala naj bi pomagala Čombejevi vladi vzposta-tajništva. Ne Turčija ne Grči-!vKi red in mir v Kongu ter tega nato tudi ohraniti. Po iz-ja nista za kulisami načelno od-1 )av' zastopnika vlade bo Kongo najel za pilotiranje in [bili tega predloga, ciprski Grki| vzdrževanje teh letal privatno osobje izven Združenih ’so pa pod vodstvom nadškofa, drzav.
bo Turkov ostalo, naj se preše-j lijo v dva kantona, ki bosta ime-' la domačo turško upravo.
To seveda ni Achesonov ose-{ ben predlog, za njim se skrivaj tudi stališče našega državnega |
Makariosa proti.
Na Cipru samem je pa sedaj ,„1.	.	,T.	...	,	..	.. ,nastopilo ne samo premirje po
)	, j , ,	i*.	, dogovoru, ampak tudi premirje
“strahu”. Turčija je namreč še
ko, toda vendarle toliko, da Du
vali« nima mirnega spanja. pred Mielkom	kriM do.
Pm veeji vdor » haitsko repub- bjIa od nas 24	lovcev
bko so napravil, konoem junija. F_1H Grč|ja ima la|dh samo Poskus so JO ponesrečil.	I2. Turški lovci 21;ahkoto k0.
S od, avgusta so naprav,. no- sijo vse ške	sile ker
n™;.- JOsZ,"Jlm ”C T' Su 80 Wta* hitrejši od najboljših namreč umcih vec postojank grških TOjni,h Mal T se Gr.
Duval,erove milice m napad , žija boji In zato je pripravlje.
tud, neka, Duvalierovih vojas- na pa kompromis.
nic. Po_ vsakem napadu se u-j	______0
maknejo v gorske in hribovske
kraje. Tja si pa Duvalierovi mi-j ličniki in vojaki ne upajo več;' se držijo samo mest in večjih vasi, deželo pa prepuščajo upor-'
Amerikanka voljna iti v Arabcev harem v Izraelu
DAYTON, O. — Mrs. Marie
nikom. Duvalierovo časopisje si-'Miller, 23 let stara mati dveh cer poroča o vladnih zmagah,' deklic, starih 5 in 3 leta, je toda takim vestem verjame le sporočila preko 70 let staremu malokdo. Duvalier je najprvo'šejku Sulejmanu Al Huzailu v trdil, da je uporniška akcija v'Beershebo, da je voljna spre-rokah Castrovih gverilcev, toda Jeti njegovo ponudbo in iti za pozneje je moral priznati, da ak-'eno leto v njegov harem proti cije vodijo haitski uporniki. O nagradi $50,000 pod pogoji, uporniški nevarnosti pričajo tu-'kot jih je navedel v nekem
Vesti iz Leopoldvilla trdijo, da bo Čombe najel znova belce, ki so mu pomagali vežbati in voditi njegove žandarje v času, ko je skušal napraviti iz Katange neodvisno državo. Skupina teh ljudi je že v Leopoldvillu, še več pa jih je menda na poti tja. Čombe se je po razgovoru z ameriškim drž. podtajnikom William-som, ki se od konca preteklega tedna mudi v glavnem mestu Konga, obrnil na Senegalijo, Liberijo, Abesinijo, Nigerijo in Malagasy, naj mu pošljejo nekaj svojega vojaštva v pomoč v boju proti upornikom, ki jih podpira komunistična Kitajska.
Združene države so pretekli teden poslale v Kongo štiri velika prevozna vojaška letala C-130 Hercules s 40 padalci, ki bodo skrbeli za njihovo varnost. Ta letala pomagajo kongoški vladi oskrbovati čete v odročnih krajih in te tudi naglo prenesti na potrebne kraje.
son kot nalašč prosil Kongres,jdi policijske zapore vseh važ- časopisnem oglasu.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
naj mu da znesek $5 milijonov, da financira študije o novem kanalu, ki naj veže Atlanski in Tihi ocean. S študijami je treba začeti že januarja, ko nastopi v panamski republiki in sred- delu Združenih držav dosežejo field, ki pa mu niso nič odgo- seboj. Sulejman je imel skup-
do 4 čevlje dolžine.	vorile. Mrs. Miller, ki je lo- no skozi leta že 53 žena, ven-
'.......------------c--™------'■= cena, je dejala, da
nejših cest v deželi, nekaj cest' Arabec, ki ima menda 12
je pa sploh blokiranih za ves milijonov dolarjev letnih do- ^^-'-------------—  '■	' ■■-----
tovorni promet.	jhodkov, si je zaželel najprej “želji, da poskrbi za svoji
------o------	j filmske igralke Kirn Novak, hčerki”. Ti misli v slučaju, da
— Navečji mahovi v južnem Piper Laurie in Jayne Mans- se pogodi s šejkom, vzeti s
nji Ameriki suha doba.
S tem je vprašanje novega
je pripra- dar nikdar več kot štiri na kanala prešlo iz dobe idejnih j h najti v Kolumbiji, kar je se- vljena sprejeti ponudbo, ki jo enkrat, kot dovoljuje islamska načrtov v dobo iskanja konkret-j veda panamsko vlado prav po- je arabski bogati šejk razširil vera, ki so mu rodile 140 ne trase. Prvo traso bodo skuša- sebno prizadelo.	na katerokoli Amerikanko v otrok.
Demokrat je se pripravljajo za svojo konvencijo
WASHINGTON, D.C. —Ves načeluje guverner ta teden bo demokratski od- Nevade, odseku bor za volivno platformo imel Ppbllko PH senator polne roke dela!
4 . , .	,.v	,	.. vseh treh odsekov je zbiranje vsaj želja vodilnih
prve tri dm zasliševal v —
prestolici vse tiste, ki naj
do, kako plodonosno se je de- režimom. Ko bo pa dokumen mokratski režim udejstvoval tacija nabrana, se bodo vsi tekom zadnjih 4 let. Odbor trije odseki združili
Sawyer iz	takih zadev ni mogoče vlačiti	brža sploh ne bo	udeležilo,
za	socijalno	v volivni program. V platfor-	Nesloga	vlada tudi	v demo-
Hart iz	mo pa ne bodo vlačili zadeve	kratskih	vrstah v	“srednjih”
naloga	s civilnimi pravicami. Taka je	državah.	Tudi ta bo	odmevala
Najprvo bo ^*cb'gana- Glavna uoiuk« « civnmmi pravicami. raKa t
.. vseh treh odsekov je zbiranje vsaj želja vodilnih demokra-!na konvenciji. naB1l dokumentacije o uspehih jav- tov. Ne vrjamemo pa, da se „ ,
ve- nf» nnrnvo r»r>ri riomi-širvoiuHm m, *■..	_____! Med tem se seveda Goldwa-
|He uprave pod demokratskim jim bo ta želja uresničila.
ima nad 100 članov, iz vsake lantic države po dva. Zato se je raz- vij ati delil v tri odseke, ki bo vsak forme.
Cityju in začeli sesta-besedilo volivne plat-
med njimi obrabnaval nekatera področja federalne uprave.
Prvi odsek, ki ga vodi predsednik demokratskih kongresnikov Albert, se bo pečal največ z zunanjo politiko. Zaslišal bo državnega tajnika Ruske, dalje podtajnika Harri-mana, potem Stevensona in ostale demokratske diploihate, ki kaj pomenijo. Ostala dva odseka bosta zasliševala še druge federalne tajnike in njihove strokovnjake in svetovalce. Odseku za gospodarstvo
Glavno besedo bo imel pri tem tisti, ki bo odsoten, to je predsednik Johnson. Je že preteklo soboto napovedal, da bo volivna platforma sestavljena v duhu gesel: mir, blagostanje i n pripravljenost (namreč na vojno, ako bi bila potrebna). Gesla so odsev Goldwaterjeve kritike. To, kar sedaj Goldwater najbolj napada, to bo volivna platforma najbolj branila. Seveda se Goldwater še zmeraj zelo zanima za taka stvari, kot sta
Lela (360 raketna vrzel, leios “atomska šibkost”!
Repub likanski predsedniški
kandidat kritizira narodno
obrambo.
CLEVELAND, O. — V predsedniški volivni borbi leta 1960 je pok. John F. Kennedy vedno znova govoril o “raketni vrzeli”, ki da jo je zakrivila republikanska administracija predsednika Eisenhowerja, ko se ni pravočasno pobrigala za oborožitev z medcelinskimi raketami in dovolila Sovjetski zvezi, da je v tem pogledu prehitela Združene države, člani administracije, posebno pa sam predsedniški kandidat, tedanji podpredsednik Nixon so zastonj odgovarjali, da je Amerika dovolj oborožena in da “raketne vrzeli” dejansko ni. Šele, ko je novi obrambni tajnik McNamara v Kennedyjevi administraciji obrazložil položaj narodne obrambe in razkril, da “raketna vrzel” dejansko ni nikdar obstojala, je debata o njej utihnila.
Sen. Goldwater hoče nove strategične bombnike
Letos smo zopet pred volitvami. Republikanski kandidat sen. Goldwater, ki je sicer letalski general v rezervi, je ponovno govoril o nezanesljivosti medcelinskih raket in se zavzel za gradnjo novih bombnikov. O-brambni tajnik McNamara je na te napade odgovarjal in zatrjeval javnosti, da so brez osnove. Goldwater se je sedaj lotil tega vprašanja z druge strani. Trdi, da bodo Združene države leta 1970 imele komaj eno desetino svoje sedanje atomske udarne sile, ker ne bodo imele sredstev za uporabo atomskih in vodikovih bomb, ko bodo sedanja letala strategičnega letalstva zaradi izrabljenosti umaknjena iz službe.
Iz Clevelanda in okolice
Rojenice—
Mr. in Mrs. Florian Končar, lastnikoma Model Food Market na 445 E. 200 St., se je rodil fantek, četrti otrok in tretji sin v družini. S tem sta postala Mr. in Mrs. August Končar v Litiji v Sloveniji devetič stari oče in stara mati, Mrs. Angela Košir na Naumann Avenue pa osmič stara mati. Čestitamo! Očala so bila najdena—
Rjava otroška očala so bila najdena v nedeljo na E. 62 St. Kdor jih je izgubil, jih lahko dobi pri Zidarjevih na 1062 E. 62 St, apt. 5.
Pozdravi iz Floride—
Iz St. Petersburg Beach pošiljata svojim prijateljem in znancem pozdrave g. France in ga. Nežka Petek z 1420 E. 52 St., s Cape Coral pa John, Dorothy n Johnny Urbancich.
Zopet v bolnišnici—
Mrs. Johana Karlinger z 1086 Addison Rd„ ki se je pred kratkim vrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice, je sedaj v Benjamin Rose bolnišnici na 2073 Abbing-ton Rd., soba št. 216. Obiski so dovoljeni.
terjeve sile pridno organizi-Že sedaj se namreč oglašaj-'rajo. Goldwaterjevi pristaši so nio južni konservativni demo- že sklenili, da bodo določili za kratje, ki so proti civilnim'vsako med 185,000 volišči od-pravicam. Prav iz istih držev stotek volivcev, ki jih morajo
se pa zopet oglašajo napredni | lokalni agitatorji spraviti na Johnson brani moč oboroženih demokratje, ki jih hočejo še volišča. Napravili so tudi preveč. Zato je možno, da bo de-'gram za nastope na televiziji bata o civilnih pravicah najin radiju. Svoja stroška cenijo
konvenciji zelo živahna. Od-'na vsoto $13 milijonov, oh bor upa, da bo načrt besedila spravil pod streho do konca tega tedna.
sil ZDA
Tokrat ni odgovoril samo o-brambni tajnik, ampak je sam
Na jugu se pa zbirajo sprti demokratje, vsak v svoji skupini, v državah Alabama in Mississippi. Vsaka skupina se bo skušala uveljaviti na kon-yeneiji. Kako, tega si nihče ne more predstavljati. Nekaj guvernerjev, predvsem iz južnih
aferi Baker in Bil Estes, toda držav, se pa konvencije naj-
enem pa trdijo, da jih bodo demokratje imeli nad $20 milijonov. Kot pri vsakih volitvah, ne bodo te in take številke držale, kajti volitve se financirajo iz zelo različnih virov, ki pa še nikoli niso prišli vsi na dan.
Vsi glavni odbori demokratske konvencije bodo začeli delati že prihodnjo soboto v Atlantic City.
predsednik Johnson označil Goldwaterjeve očitke za neosno-vane in poleg tega še za neodgovorne in škodljive naši narodni varnosti in stvari svetovnega miru. Kljub temu debata ni in ne bo zaključena, nemara bo postala del volivne borbe, kot je bila leta 1960. Tedaj so govorili o “raketni vrzeli”, sedaj bodo razpravljali o “atomski moči”, ki stavi vse na eno kocko, na — medcelinske rakete.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Tekom včerajšnjega zasedanja odbora za sestavo demokratske platforme za jesenske volitve sta tako državni tajnik Rusk kot obrambni tajnik McNamara ostro napadala republikansko politiko v pogledu atomskega orožja, njegove rabe in nadzora nad njim.
DIXMOOR, 1111. — Včeraj je prišlo do novih izgredov med črnimi in belimi v tem predmestju Chicaga, vendar se je policiji, ki je bila na to pripravljena, posrečilo izgrede naglo končati. Policija je prijela ducat belcev, ki so prišli od drugod v nemirni Dixmoor. Čeprav je prišlo do streljanja, vendar ni nobenih znanih žrtev.
WASHINGTON, D.C — Senatov finančni odbor je zavrnil vladin predlog zavarovanja o-starelih za bolezen v okviru S. Security. Sen. Gore je izjavil, da bo isti predlog stavil znova plenumu, ko bo razpravljal o predlogu za zvišanje pokojnin in drugih izplačil v okviru Social Security.
DETROIT, Mich. — General Motors, Ford in Chrysler so včeraj predložile uniji avtomobilskega delavstva svoj načrt za novo kolektivno delovno pogodbo. Dosedanja poteče s koncem tega meseca. Unija je predlog zavrnila kot “razoča-rujoč.” S tem se je nevarnost štrajka povečala.
ATENE, Gr. — Grčija je sporočila NATO, da odteguje del svojih oboroženih sil izpod njegovega poveljstva za izpolnitev svojih obveznosti do otoka Cipra, ki ga ogroža Turčija.
CHICAGO, 111. — James Hoffa, načelnik Unije transportnega delavstva, je bil včeraj obsojen od zveznega sodnika R. B. Austina na 5e let ječe in deset tisič dol. globe zaradi zlorabe linijskih skladovi v osebno korist. Z njim vred je bilo obsojenih tudi šest njegovih soobtožencev. Hoffin odvetnik je izjavil, da bo vložil priziv.
Ameriška Domovina

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
'£a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 6a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$16,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ____________
No. 159 Tues., Aug. 18, 1964
Franc Mejač st. dopolnil 80 let
MILWAUKEE, Wis. — Dne 17. avgusta je dopolnil 80 let življenja Franc Mejač starejši,
je njiv in travnikov, povečal in nanovo pozidal gospodarska poslopja. Ni čuda, da kadar se sedaj pelje mimo ameriških farm tu v okolici, takoj reče:	tale
farmar tamle je kar dober gospodar, se vidi; eh, onle tamle
ki živi v West AlMsu na oglu W. |pa je bolj za silo, vse mu leze Rogers in 71. ceste, blizu hrva- na kup! Kljub 80 letom še krep-
ške cerkve sv. Avguština. Naš
80-letnik je oče Franceta Mejača ml., predsednika tukajšnjega slovenskega društva “Triglav”;
ko živi v Francetu Mejaču slo-
venski kmečki gospodar.
Ves ta napredek na posestvu pa je ibil možen zato, ker je naš
dalje oče dr. Miha Mejača, ki jsigo-letnik delal in garal kot vodja znanstvenega raziskava- «£rna živina”. Bil pa je tudi mo-nja (Scientific Research Direc-|£en skoro za dva. Kaj so srčne tor) pri znani Allen Bradley jn živčne težave, sploh ne ve. Co.; oče Rev. Jožeta Mejača, j^0 je ppej 5 leti moral “pod lazarista, župnika slovenske fa- nož”, se mu je imenitno zdelo, re v Winnipegu v Manitobi v ko s0 zdravniki rekli, da ima
Pet resolucij - ena volja!
V zadnjem desetletju je Kongres izglasoval pet resolucij, ki so pomenile osnovo in mejnik naše vsakokratne zunanje politike. V svojih resolucijah glede Berlina, Libanona, Formoze in Kube je točno določil pogoje, pod katerimi more predsednik v varstvo naših narodnih interesov rabiti tudi naše oborožene sile, da doseže cilje, ki so jih resolucije postavile.
Prav isto pomeni tudi zadnja resolucija glede nase politike v jugovzhodni Aziji. Ne tiče se samo Južnega Vietnama. Postavlja načelo, da je v našem narodnem interesu, da so na tem prostoru “svobodne, neodvisne in nedotakljive” vse države, ki so z nami povezane v kakršnikoli obliki, in da nam naši narodni intereši nalagajo dolžnost, da jih branimo tudi z našimi oboroženimi silami.
Resolucija je torej jasno omejila cilje naše politike v jugovzhodni Aziji. Zavrnila je vsako misel, da bi Amerika tam iskala posebne gospodarske ali politične ugodnostj in prednosti. Amerika mora biti zadovoljna, da vse te države ne padejo pod tak vpliv tujih držav, da bi veljale za satelite te ali one države.
Resolucija je pa obenem razčistila še drugo vprašanje. Do sedaj so mnogi mislili, da predsednik Johnson nima nobene pravne podlage za tak način podpiranja sedanje vlade v Južnem Vietnamu in Laosu, kot ga ravno sedaj izvaja. Sedanja resolucija mu daje vsa potrebna pooblastila in s tem tudi odobrava njegovo dosedanjo politiko v jugovzhodni Aziji.
Če temu dodamo še pripombo, da sta senat in predstavniški dom skoraj soglasno odobrila resolucijo, mislimo, da smo svetu dosti jasno povedali, kako funkcijonira svobodna ameriška demokracija. Ravno tiste ure, ko so se v predstavniškem domu hudo dajali med seboj republikanci in demokratje radi zakona o boju proti revščini, sta pa obe stranki tudi solidarno zagovarjali našo sedanjo zunanjo politiko. Še celo Johnsonov volivni tekmec Goldwater jo je odobril. Kaj takega se ne dogodi v parlamentih drugih svobodnih držav.
Na drugi strani imajo azijski komunisti lahko jasno sliko, J<aj hoče v Aziji naša dežela in kako daleč segajo njeni interesi. Da ne bo prav nobenega nesporazuma z naše strani, je naša administracija še posebej opozorila komunistični svet, da ne namerava vdirati s silo v tiste kraje, ki so pod komunistično oblastjo, dokler vdora komunisti sami ne bodo izzvali. Zato je proti vsaki akciji proti Severnemu Vietnamu in rdeči Kitajski, ki bi segala na ozemlje teh dveh držav, in da tudi ne odobrava take akcije od strani našega zaveznika Južnega Vietnama. Ako bi pa vkljub temu do tega prišlo, bo to samo posledica takih napadov na naše oborožene sile, kot smo jih zadnjič doživeli v Tonkinškem zalivu.
Upajmo, da bodo resolucijo pravilno razumeli tako v Hanoju kot v Peipingu. V Moskvi so jo, kot vse kaže, in to je prva dobra posledica sedanje kongresne resolucije.
Johnsonovo imetje predmet volivne borbe?
Pretekli četrtek je republikanski podpredsedniški kandidat William E. Miller iz New Torka pozval predsednika Johnsona in demokratskega kandidata za podpredsednika, ki bo imenovan prihodnji teden na konvenciji v Atlantic City, naj “razkrijeta svojo osebno imovino in kako sta do nje prišla”. Obljubil je, da bosta v takem slučaju storila isto tudi sen. Goldwater in on sam.
Očitno je pri tem, da ne gre toliko za premoženje podpredsedniških kandidatov in niti ne za premoženje republikanskega kandidata sen. Goldwaterja, kot za premoženje predsednika Johnsona in njegove družine, ki je po sedaj objavljenih poročilih zrastlo v treh desetletjih od $24,000, ki jih je Johnsonova žena vložila v radijsko in televizijsko postajo v Austinu v Teksasu, na 9 ali celo 14 milijonov dolarjev v času, ko je bil L. B. Johnson ves čas v Kongresu, najprej kot kongresnik, nato kot senator.
Doslej še ni nihče javno očital Johnsonu, da bi bil svoj položaj v Kongresu uporabil za množitev svojega osebnega in družinskega premoženja, čeprav so tekom raziskave znane afere Baker skušali spraviti Johnsona vanjo neposredno. V tej zvezi je bil ponovno omenjen Jenkins, eden Johnsonovih stalnih ožjih sodelavcev v Beli hiši.
Sen. Goldwater je pretekli teden razkril svoje premoženjsko stanje in s tem moralno pritisnil na predsednika Johnsona, da stori isto. Naj ta to stori ali ne, vse kaže, da ho njegovo premoženje in njegova pridobitev postalo predmet letošnje volivne borbe, ki dobiva svojo ostrino, še predno se je prav za prav začela v polnem obsegu.
Kanadi; oče Marije, por. Cof-felt, pri kateri živi naš slavljenec vsa leta, od kar je v West Allisu; oče Katarine (Kati), por. Pipp, ki živi v Ziljski Bistrici na Koroškem; in oče Izidorja (Zorka), ki živi zraven domače hiše v Sloveniji.
Naš slavljenec se je rodil pred 80 leti v Zalogu pri Ljubljani. Tam je po svojem delavnem 0-četu podedoval srednje veliko posestvo. Po domače se reče pri hiši “pri Cofinovih”, zato je naš slavljenec poznan v domači vasi in daleč naokrog, pod imenom “Cofin” (z naglasom na i!)'.
Že od mladih nog je moral trdo delati. V šolo in cerkev je
srce kot bi bil star šele 35 let. In ker mu je telesna moč še danes zelo všeč, zato na TV rad gleda samo eno: rokoborbo ob sobotah zvečer. (Na uho povedano:	tiste pol ure ne dovoli,
da bi ga kdo motil, tudi obiskovalec ne. Tako sem parkrat hočeš nočeš moral gledati rokoborbo tudi jaz.) Vse drugo na TV pada je malo vredno, tako pravi. Ima prav do velike mere.
Da grem nazaj v njegov domači Zalog: tudi od svojih sinov in hčera pa hlapcev je zahteval, da trdo delajo. Saj je bilo znano daleč naokoli, da se pri Cofinovih dela poleti od 4h zju-
hodil k Devici Mariji v Polju, traj pa do lOh in lih zvečer.
kar je dobre pol ure hoda. Ko je prišel iz šole domov, je moral takoj gnati živino na pašo. Za šolo se je moral učiti na paši ali pozno zvečer ali pa v nedeljo po krščanskem nauku. Rad pove, da je moral, ko je bil v 4. ali 5. razredu, nosita očetu kosilo, ko je bil ta zaposlen pri zidavi papirnice v Vevčah. Iz šole je moral teči domov v Zalog, nato hitro s kosilom na Vevče in spet nazaj v šolo. Vseh teh 8 km (5 milj) je moral narediti v opoldanskem odmoru. Danes bi rekli, da je bil fantič dober športnik, dober tekač, a v tistih letih so bila taka priznanja še čisto neznana.
Še predno je odrasel šoli, je moral poprijeti za vsa kmečka dela in to od ranega jutra do poznega večera, kajti oče je zahteval trdo delo od sina. Tako je bilo mogoče, da je 1. 1905 njegov oče kupil sedanjo Cofi-novo hišo v Zalogu, ki je bila nekoč sedež pošte in last slavnega Plevnikovega rodu v Zalogu, ki je imel v oskrbi večino nekdanjega čolnar st va po Ljubljanici. (Zalog je bil do 1. 1850 zadnja brodarska postaja pred Ljubljano.)
Po prevzemu kmetije se je pri našem 80-letniku kmalu pokazal tudi gospodarsko-trgovski talent. Občini je dobavljal gramoz za ceste. Kdo ve, koliko kubičnih metrov tega materij ala je speljal na ceste! Za celo goro bi ga bilo! Začel je trgovati tudi z lesom: z drvmi, z gradbenim lesom in lesom za industrijo. Kdo bi vedel, koliko klafter bukovih drv je izpeljal na vse strani: za občino, za šolo, raznim strankam v domači okolici in v Ljubljani; na stotine kubičnih metrov smrekovega in borovega lesa za zgradbe in na stotine voz kostanjevega lesa za industrijske potrebe. Ves ta les je kupoval v gozdovih janjških hribov, ki so tam od Zaloga pa dol do Litije in tja do Grosup-Ija in Višnje gore. Najbrže ni nobenega grabna v teh hribih, ki bi ga ne poznal dodobra. Kot neko kraljestvo so bili ti hribi zanj, ki so ga z neko notranjo silo stalno vabili v svojo sredo.
Po tedne in tedne so bili on, sinovi in hlapci zaposleni v njih s podiranjem lesa, z nakladanjem, s prevozom ...
Naš slavljenec je krepko povečal svoje posestvo. Dokupil
Ni čuda, da je ta delavnost prešla tudi v njegove potomce. Sin France je že več let predsednik tukajšnjega slov. društva “Triglav”, vodil je nakup zemljišča za pristavo “Triglav” in njeno ureditev. Sin dr. Miha mora kot vodja znanstvenega oddelka Research Department pri Allen Bradley Co. stalno vrtati in misliti naprej. Sin Rev. Jože je lani in predlanskim nanovo organiziral slovensko faro v Winnipegu ter kupil cerkev za Slo vence. Sin Zorko doma si je med prvimi v vasi omislil tovorni avto za prevoz gramoza in peska. (Seveda s pomočjo našega 80-letnika!) Pa tudi pri obeh hčerah, Mici in Kati, je o-paziti veliko mero nenavadne delavnosti.
Vse svoje življenje se je Franc Mejač st. držal zlatega pravila: moli in delaj! Vedno je rad hodil v cerkev in tako še danes. Z domačim župnikom Muellerjem je bil vedno v dobrih stikih. Če je bilo treba, je za cerkev odrinil lepe denarje. Ko so tam 0-koli 1. 1925 v D. M. Polju nabavili nove zvonove (kar pet jih je), je naš slavljenec sam kupil “ta mali” zvon. Seveda je bil zato boter temu zvonu.
Je pa naš 80-letnik doživel v življenju tudi hude udarce. Vsaj štirikrat se je tako hudo ponesrečil, da je kazalo, da bo kar podlegel. Dvakrat se je tako zgodilo v domačem kraju pred vojsko, tretjič po vojsiki na Koroškem v hribu nad Ziljsko Bistrico, enkrat pa tu, ko so se med vožnjo po 100. cesti odprla vrata pri avtu in je odletel po cesti. A njegovo srce in živci so tako krepki, da je v par mesecih okreval brez vsakih posledic. Tik pred vojsko ga je doma napadla huda pljučnica, a jo je prenesel.
Huda so bil zanj leta zadnje vojske, ko je tudi on moral živeti med dvema ognjema itali-jansko-nemške okupacije in komunistične revolucije. Dvakrat ali trikrat je bilo njegovo življenje in življenje družine v hudi nevarnosti. Tik pred usodnimi streli, ki so mu bili namenjeni, je prišla vojaška patrulja. Maja 1945 je moral zapustiti posestvo in svojo domačo vas' pa tudi nekaj prihrankov v hranilnici. Mi je dejal nekoč tu, da bi se-
včasih vidi tukaj med zidavo. Bolj važno pri tem pa je — kar mi je že parkrat dejal —, da se zaradi imetja, ki ga je moral pustiti doma, prav nič ne vznemirja, da je Bogu hvaležen za to milost. Boli ga le to, ker oblast doma tako neusmiljeno trga na kose njegov grunt, da kmalu ne bo nič ostalo od njega.
Hud udarec je bil zanj, ko mu je pred par leti umrla žena doma v Zalogu, kateri ni mogel stati ob strani v bolezni in zadnji uri.
Seveda je treba zapisati nekaj besed o njegovem življenju tu v Ameriki. Pred 15 leti je prišel v Missouri, kjer je dve leti kmetoval na veliki farmi lazari-stovskega reda. Ameriški način kmetovanja je bil zanj nov, a ne tako nov, da bi se ga ne privadil hitro. Nato je prišel sem v West Allis s sinom Francetom in hčerjo Marijo in kljub 67 letom prevzel službo mežnarja in šolskega slugo (janitorja) pri fari Marije Pomoč Kristjanov. Po dveh letih je odšel za hišnega delavca v benediktinski St. Bede College v Peru, Illinois. Tam se je izredno dobro počutil:	delo, stanovanje, cerkev,
več sto mladih fantov in bogoslovcev okoli njega, veliko gospodarstvo — vse pod eno streho! Tudi v Peru je moral “pod nož”. Zaradi hude ognojitve rane je bila že resna nevarnost za življenje, a jo je pretolkel.
Sedaj uživa svoj zasluženi pokoj v West AlMsu. Do letošnjega leta je bil tak korenjak, da bi se marsikakega fanta na u-strašil. Domačo ‘farmo” (t. j. vrt) pridno obdeluje ... Rad gre v bližnjo hrvaško cerlkev sv. Avguština, pa tudi v cerkev Holy Assumption. V to gre rad zato, ker je tudi domača farna cerkev v D. M. v Polju posvečena Marijinemu Vnebovzetju.
Kljub 80 letom ima “Cofinov oče“ čudovito svež spomin in smisel za preteklost domačega kraja .Pri njem šele sem izvedel, kako je potekalo včasih brodarstvo po Ljubljanici, kako je bilo bo potresu 1. 1895 v Polju in v Ljubljani. Natančno ve povedati o vseh župnikih in ŽU' panih in o vseh važnejših dogodkih domače fare in občine. Od njega sem zvedel, kakšne načrte je imel bivši kranjski deželni zbor v Zalogu in tam ob Savi. Spomni se veliko raznih dogodkov iz časopisov ali pa iz govorov, ki jih je poslušal. Marsikaj je v teh podatkih tako važnega, da sem si zapisal. Me je včasih kar malo sram, da sem nekatere važnejše dogodke iz domače okolice zvedel šele tu v Ameriki, od njega namreč. — S ponosom mi je omenil, da je bil dvakrat pri njih na domu Janez Ev. Krek. Kadar se raz-govarjava o tistih časih, tedaj zaživi v njem zaloško življenje s polno silo. Kaj je bolj naravno kot to!
Cofinova hiša v Zalogu je samo 10 minut od Duževe v Spodnjem Kašlju. Zato naj dodam, da je bil Cofinov oče dober prijatelj z našim pokojnim atom, ki je umrl letos v januarju. Vem, da izmoli marsikak oče-naš zanj.
Daj Bog Cofinovemu očetu še mnogo krepkih in zdravih let!
Janez Grum
Rodezijska prerokinja Liza prišla v zapor
Oblasti v Severni Rodeziji v Afriki so prijele ustanovite-teljico in vodnicjo fanatične verske skupine, ki se je zapletla v boje z oblastmi, v katerih je v zadnjih nekaj tednih padlo skupno preko 500 oseb.
SALISBURY, Sev. Rod. — Ako bo šlo Angležem vse po sreči, bodo v oktobru dali svoji koloniji Severna Rodezija v A-friki neodvisnost. Kaj naj pa z njo počne tistih 2.7 milijona črncev (belega prebivalstva je tam samo 76,000 duš), to je drugo vprašanje. Kako težko je najti odgovor nanj, priča sledeča, ne ravno vesela zgodba:
V Severni Rodeziji je precej protestantovskih misijonskih postaj. Na eni med njimi se je šolala in vzgajala tudi Liza Len-šina. Že v mladosti je pokazala, da je nadarjena, odprte glave, zgovorna, samozavestna in obla-stiželjna. Torej rojena demago-ginja. Pripada plemenu Lumpa, ki obstoja skoraj iz samih divjakov. V svojem domačem plemenu je tudi ustanovila že pred desetimi leti svojo versko sekto na podlagi tega, kar se je naučila na misijonski postaji. Seveda je svojim naukom dodala še mnogo afriške domišljije in
di plemena iz sosedstva, ki so se hotela maščevati nad Lenšinimi pristaši.
Končno se je vladnim organom posrečilo, da so prerokinjo ujeli živo in jo skupaj z njenim možem in dvema od 5 otrok posadili v ječo. Vlada jo pa noče postaviti pred sodišče, ker se boji novih izgredov od strani Lenšinih vernikov. Bo počakala, da se svet v Rodeziji pomiri.
Medtem bo oktober prinesel neodvisnost Zambiji, kot se bo imenovala nova republika, in postavil znova kočljivo vprašanje, kaj naj zambijski divjaki naredijo s svojo svobodo in neodvisnostjo.
Papež priporoma Segaija in Togliattija v molitev
CASTEL GANDOLFO, It. —
Sv. oče je v svojem kratkem
nagovoru na Veliki Šmaren v
svojem gradu Castel Gandolfo
priporočil v molitev dva bolni-
,ka, ki o njih trenutno govori slikovitosti, zato je njena verska' Italija Je to predsednik re.
sekta dobro napredovala. Da bi publike Segnij ki ga je 2adela
kap in ki se njegovo zdravje le počasi popravlja. Svojih pred-
še bolj utrdila svoj ugled in vpliv, se je pred par leti skrila. Ko se je vrnila med svoje vernike, jim je pripovedovala, da je umrla in se na onem svetu sestala s črnim bogom. Ta bog jo je potem tudi obudil k novemu življenju, kakor hitro sta se pogovorila o vsem, kar je treba vedeti prerokinji. Da je vse to res, kar je napovedala, je delila med svoje vernike posebne lističe, ki jih je krstila za “potne liste v nebesa.” Kdor ima ta potni list pri sebi, se mu ni treba bati, da ga bodo zadeli streli iz revolverjev, pušk itd. Ako bo pa zadet, mu bo potni list pomagal v nebesa. Njeni verniki so slepo verjeli njenim besedam, kar je imelo zanje usodne posledice.
Medtem se je Rodeziji bližala svoboda, za svobodo so potrebne stranke. Tako stranko je ustanovil sedanji ministrski predsednik dr. Kaunda in vabil vanjo tudi vernike Lize Lenšine. Ta se je zbala, da ji bodo verniki uhajali v stranko, kjer ne bo imela besede, in jim je prepovedala vpis vanjo. Ker je niso vsi ubogali na prvi pogled, je oznanila sveto vojno proti stranki. Njeni verniki (menda jih je na deset-tisoče) so pa to razumeli tako, da so začeli divjati proti svojim nasprotnikom. Začela se je morija, ki je zahtevala na stotine človeških žrtev.
Vlada tega ni mogla trpeti, poslala je kakih 2,000 dobro oboroženih vojakov in policajev, da ukrote divjake iz plemena Lumpa, ki so Lenšini pristaši. Divjakom niso nič pomagali potni listi v nebesa in zopet je padlo na stotine nedolžnih žrtev. Vojakom so se namreč pridružila tu-
Ernest Terpin je zapisal resnico
Cleveland, O. — Ko prebiram knjigo “Po severu in jugu,” ki jo je spisal Jože Grdina, se čudim, kako je mogel vse to takn mojstrsko opisati. G. Trpin je zapisal prav, ko jo je tako ocenil. Res je vredna, da jo naroči vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Vse je tako zanimivo, da
na Portugalskem! Potovanje po Rusiji, dogodki in doživljaji so res tako zanimivi, da si jih lahko zapomnimo. V knjigi je nad sto slik. Kot naravne so. Ko gledam veličastne stavbe, pokrajine in di'ugo, mislim na one, ki žele na kako daljše potovanje To je drago. Mar ni boljše, da vzamejo v roke Grdinovo knjigo in jo bero doma. V njej bodo videli in zvedeli celo več, kar bi mogli sami videti na poti. Pri tem pa si bodo prihranili še denar za potovanje in vse težar ve in napore, ki so z njim zvezani.
Knjigo vsem toplo priporočam, saj ne stane več kot $5. Nikomur ne bo žal za ta denar, ko bo knjigo pregledal. Oni v Mew-burghu jo lahko dobe pri meni. Kdor jo želi naročiti po pošti,
sedniških poslov najbrže ne bo mogel nikoli več vršiti, tako mislijo zdravniki. Trenutno ga na-domestuje predsednik italijanskega senata Merzagora, ki je bil ob času predsedniških volitev tudi Segnijev tekmec.
Drugi bolnik, ki se zanj zanima vsa Italija, je voditelj italijanskih komunistov Togliatti. Pretekli ponedeljek je prišel na oddih v Moskvo, od tam je odletel v Jalto, kjer ga je kon* cem preteklega tedna tudi zadela kap. Italijanski ministrski predsednik Moro je takoj s posebnim letalom poslal k bolniku njegovega osebnega zdravnika dr. Spallona. Hruščev pa je poslal v Jalto vse specijaliste za take slučaje, kar jih Moskva premore. Bolnikovo stanje se trenutno zboljšuje, toda zdravniki niso pozabili, da je Togliatti prestali v decembru operacij0 na možganih. ■
Vse to je močno vznemiril0 laško politiko, posebno pa v italijanski komunistični stranki-Tam je prevzel začasno vodstvo .stranke tovariš Longo, ki pa nima takega ugleda kot Togliatti-Vendar mislijo, da bo v slučaju potrebe prevzel vodstvo strsm* ke. Longo je bil svoj čas zagri' zen komunistični levičar, pa se je menda sedaj unesel. V stranki ima žilava nasprotnika v tovariših Ingrao in Amendola. P°' vrhu tarejo stranko še skrbi, kako močno se bodo v njenih vrstah razvile simpatije do kitajskih komunistov, še celo Togliatti je imel vkljub svojemu ugledu večkrat težave, da je mi' ril sprte tovariše. Bil je torej, glavni steber partijske sloge in edinosti. Zato ga bo italijansko komunistično gibanje zelo p°' grešalo, naj bo usoda stranke same taka ali taka. Na Jalto je odletel tudi tovariš Longo.
je knjigo težko odložiti.
Kako sta lepo opisana življe-Tiaj se obrne nanj: J. Grdina, zidal z njimi par takihle lese-! nie in smrt Janeza Nepomuka U33 Addison Rd., Cleveland, O. nih “foglovžev in barak”, ki jih|v Pragb kako živ je opis Fatime 44103.	Jakob Resnik
Ni poklica brez nevšečnosti
“Neprijetna zmota,” je kasneje rekla 29-letna, zaradi kraje že dvakrat kaznovana žeparka Glasgowa na Škotskem. Na ce' sti je spretno ogovorila lelP° napravljenega, na pogled za' upanja vrednega in seve petič' nega moža. To in ono ga Je vprašala, med pomenkom mu jc izmaknila listnico.
Okradenec je z največjim za' nimanjem spremljal njene “P°' klicne” prijeme — bil je krimi' nalist v civilu. Ko je njegova listnica menjala lastnika, je s6" gel prijazni tujki pod roko, ji V uradnem tonu zaupal, kaj je P° poklicu, in jo odpeljal na P0^ cijsko postajo.
KANADSKA DOMOVINA
Odmeva o Slovenskem dnevu v Torontu
Toronto, Ont. — Ali smo si P° petkratnem praznovanju Slovenskega dne že na jasnem, kaj naj bi ta praznik vsakemu izmed nas in vsem skupaj moral poceniti. Mnogo je že bilo pisanja ° t61*1, slavnostni govorniki so vsak na svoj način poskusili iz-laziti idejo in nujnost prazno-Vanja tega dne. Pa vendar ne bo odveč, če še enkrat obnovimo Vsa dejstva in opravimo spraše-vanje vesti.
Slovenski dan naj bi loil vsem,
'i smo prišli iz Slovenije v Ka-nado, prilika, da izrazimo, potrlo in osvežimo svoje narodno, uit urno jn versko prepričanje. ašim otrokom naj bi na slove-Sen način posredoval vsaj nekaj odtenkov narodnega ponosa in ul turnih dobrin, ki so jih Slo-Venci ustvarili preko stoletij. Po-n°s na to, kar smo, nam je vsem nujno potreben, da naše vse-alransko udejstvovanje v novi ornovini ostane uravnovešeno ln UsPešno. Slovenski dan naj bi nc‘rn bil prilika, da se dostojno Podstavimo kanadski javnosti, le uradnim predstavnikom ka-nadskih oblasti in zastopnikom arugih narodnosti, ki z nami Od sestavljajo kanadsko narod °st. Dalje naj bi ta dan nudil - Složnost, da se prijatelji in 2r>anci iz raznih krajev Kanade Cedsebojno predstavijo z nastor ln se preko skupnega dela še ^srčneje povežejo med seboj, enem bi na ta praznik po-Ovili naše narodne predstav-^ e’ ki že od nekdaj požrtvo-^a no delajo ^a naše dobro, pa to ne pričakujejo in tudi ne 0 e priznanja in zahvale, ki lrn gre. Končno naj bi nam Slo-enski dan bil prilika, da se za-. Vabmo Stvarniku za duhovne J1 telesne dobrine in zlasti za ^Ostransko svobodo, ki jo uži-am° v naši novi domovini.
Na žalost pa se letošnje praz-vanje Slovenskega dne ni po-^ tloma približalo temu obšir-vemu namenu. — Kje je temu zrok? __ gmo odkritosrčni s seboj, bomo priznali, da j. 0 krivi vsi. IMorda se po velikosti krivde delimo v skupine, ^ ateri smo več krivi, drugi Veudar pa ni nihče izvzet. ^o'ateri stoje ob strani iz brez-„ 1Znosti in med uradnim pro-^anaom kegljajo, se kopajo, ali žeiSe ^ruSače zabavajo in poka-vs° spolno nezanimanje za ar naJ bi program Sloven-0cj^Sa due izražal. Drugi so se už'r*Z naoiutosti, tretji iz tel JCnosti nekateri pa zamisli krš° nasPr°i;ujej0- Vsi, ki iz kani nf®a^°ii vzroka stoje ob stra-
kost, ker postavljajo svoje u-mišljene interese pred interese celote.
Zadnjih nekaj let se je uvedla vsakoletna prireditev Katoliškega dne, ki namerno ali nenamerno skuša tekmovati s prirejanjem Slovenskega dne. Ker pa So ljudje, ki Slovenski dan prirejajo, in vsi, ki se ga udeleže, prav tako katoličani, in ker naj bi bilo praznovanje Slovenskega dne bazirano na širši osnovi, je taka opredelitev in tekma nepotrebna. Poletnih nedelj je dovolj za vse prireditve in škoda bi bilo vsake, ki bi prenehala, ker bi pustila za seboj razočaranje in praznino.
Vsaka prilika, da se Slovenci predstavimo in izkažemo, da se med seboj srečamo in obnovimo stara prijateljstva, nam mora biti dobrodošla, in ne prilika za medsebojno nasprotovanje in sumničenje. Odkritosrčno bi morali biti ponosni na kakršenkoli uspeh vsakega posameznika in vsake skupine med nami, ker vse to vsem koristi. Če pa smo si nevoščljivi in se med seboj sumničimo, temu nujno sledi nezaupanje, strah, zbeganost in nasprotovanje.
Kot že rečeno, Slovenski dan bi moral biti narodno kulturna manifestacija vseh Slovencev. Vsaj enkrat na leto bi se morali zavedati, da smo predvsem Slovenci, da nas druži v naravnem redu pripadnost istemu narodu, v nadnaravnem pa vera v vsemogočnega Stvarnika, ki ga že nad tisoč let kličemo Oče naš. Ne bi smeli stati ob strani, pa naj bo vzrok že tak ali drugačen, in dovoliti, da se le nekateri trudijo in vlečejo prireditev Slovenskega dne v klanec naše brezbrižnosti ali celo nasprotovanja.
Helena Golob
Prišli smo s praznimi rokami, toda s kulturno m versko dediščino
(Govor g. T. Novaka na ‘Katoliškem dnevu” v Torontu 5. julija 1964.)
azujejo ignoranco in oz-
potovala
ali avionom:
N°ŽIč: New York - Ljub-jana in nazaj z Icelandic, llQvi avioni, kombinirano vcn do Luxemburga, po-
jGrri vlak; 12. dec. do 5. jan. US $369.,
c^ijska potovanja od US naprej v obe smeri.
Ijju*>ljana - Toronto $270.20 cena za imigrante.
°šiljke denarja, bankovci, Potni listi in vizumi, notar-1 Posli, prodaja kovčkov.
travel SERVICE ltd.
258 College street Toronto 2 b, Ont.
A 3-4868 WA 3.4261
— Za nami je Slovenski dan. Skromni, toda globoki program, katerega more v teh okoliščinah nuditi odbor. Nastop Telovadne zveze, petje ter vsi trije govori kot g. P. Markeza, dr. M. Kreka ter glavni govor K. Mauserja je dvignil dan na zadostno višino. Ljudje sami so si pa naredili dan za skupni prijetni sestanek znancev iz raznih krajev Kanade, ter veliki množici Torontčanov ter nekaterimi prijatelji iz USA. Za razvedrilo in okrepčilo je bilo dobro preskrbljeno. Navdušeno in postrežljivo sta pekla g. in ga. Peterlin z drugimi pridnimi pomagači. In dobra ga. Dolenc in ga. Jakopin sta v kuhinji stregli do trde teme s klobasami, kavo in pecivom.
Prijetni, ne ravno prevroč dan, katerega nam je naklonil On, po čigar dobroti se sestajamo na tem koščku naše zemlje, četudi v tujini. Sveta maša s krasnim govorom je vse še bolj dvignila in združila.
Morda bo mogoče pripraviti 6. in 7. in še in še, Slovenski dan, ki nas veže s spomini na staro domovino, na našo lepo mladost, katero bi vsi tako radi v čim lepši obliki naslikali svojim ljubim otrokom ter ohranili vsem našim, katerim ni več dano videti domovine. Ne pozabimo na to, da vsaka prva nedelja v avgustu je nedelja vseh katoliških Slovencev.
Na koncu bi rada pristavila še to: Škoda, da ne plačujemo telefon od časa, mogoče bi potem imeli ljudje manj navdušenja za rabo telefona — “Nikar ne pojdi na Slovenski dan.”
S. M.
Živimo v času, v katerem stremi vsak človek za tem, da si ustvari čim boljše življenje in čim boljši položaj v družbi. Tudi mi Slovenci smo se v upanju v boljše življenje razkropili iz naše stare domovine po vsem svetu. Hočeš nočeš pa smo obenem povsod žive priče, da živi sredi Evrope majhen, toda visoko kulturen narod.
Iz domovine smo prišli s praznimi rokami, toda v srcu smo prinesli kulturno in versko dediščino naših očetov. Težak je bil začetek prvih naseljencev, toda sedaj imamo svoje cerkve in župnije, svoja društva, folklorne in prosvetne skupine. Ta središča vrše veliko nalogo: o-hranjajo nam naše običaje, našo kulturo, našo vero — in nas spominjajo, da smo še vedno katoliški Slovenci, čeprav daleč od domovine.
Toda ljudje umirajo in njihova mesta ostanejo mnogokrat prazna. Mnogi postanejo vedno bolj sebični v neugnani sli po materialnih dobrinah in porivajo ob stran vse bolj važne narodne in verske ideale. Tako vidimo, kako počasi a vztrajno odpada list za listom z narodnega drevesa. Po tej poti bomo polagoma izginili med množico drugih številnejših narodov. Kajti bolj ko se bomo odtujevali od slovenske skupnosti, manjša bo naša narodna zavest. Čim bolj se bomo odtujevali od svojih verskih žarišč, tem bolj bo v nevarnosti naša vera. Temu se moramo z vsemi silami upreti. Tisti, ki more rešiti ta položaj, je mladina, ki ima zaupanje in vero v narodne in katoliške ideale.
Vsakdo hoče danes pritegniti mladino na svojo stran, ker ve, da bo le z mladino uspel. Če pogledamo v zgodovino, vidimo, da je skušal vsak diktatorski režim pridobiti mladino na svojo stran, da bi s pomočjo mladine dosegel začrtane cilje.
Tudi mi moramo vzbuditi v mladini moč, s katero bo dvig nila narodne dobrine v luči katoliških idealov na čim višjo raven in jo potem izročila poznejšim rodovom. Kaj drugega je ohranilo slovenski narod skozi stoletja tlačanstva, kakor trdna vera v Boga in globoka narodna zavest? Koliko narodov je že iz-
domovi res slovenski in verni. V njih naj vsak kotiček preveja slovenski duh in njih vzdušje naj bo res zrcalo našega katoliškega mišljenja. V takšnih domovih se bo mladina navzela pravega slovenskega duha in do-raščala za delo v korist naroda. Toda ni dovolj samo to. Mladina se mora vključiti v katoliške organizacije, katerih je v naših slovenskih župnijah dovolj na izbiro. V teh organizacijah si bo vsak posameznik pridobil prijateljev, obenem pa se bo navajal k skupnemu delu. Tako bo tudi vez med mladino postala močnejša. Bodisi v verskih društvih, bodisi na prosvetnem polju in prav tako v športnem udejstvovanju bo delo prineslo uspeh le pod dobrim vodstvom. Zato je potrebno vnesti v same organizacije novih, požrtvovalnih moči, da bo življenje v njih zares uspešno.
Ne dopustimo, da ostane le peščica idealistov, ki se po svojih močeh trudijo, da nam ohranijo vsaj del naših kulturnih vrednot. Pristopimo jim na pomoč, da bomo složni in bomo dosegali čim boljše uspehe. Našemu zgledu bodo sledili še drugi — in tako bo mladina še nadalje spoštovala svoj jezik ter ohranjala versko in kulturno dediščino naših očetov. Takšna mladina se bo ne le resno pripravljala na življenje, marveč jo bo pri vseh njenih življenjskih borbah spremljala sladka zavest, da je prispevala svoj delež k ohranitvi naroda, njegove kulture in njegove globoke vere.
------o-----—
Newtorontske novice
Zadnje tedne so imeli župljani počitnice, zato so tudi Newtorontske novice nelkaj ted-
mnogi našem značaju. Vendar tako tiho, skrito premagovanje veliko doprinese k boljšemu sožitiu
nov
Kako sem doživljal zaoe tek in potek komunistične revolucije doma
(Dalje)
Ves čas, pred, med ter po par-	propagando
tizanski republiki so partizani j.n	,
kradli, ropali in morili tako v svoji republiki kot izven nje.
Stalno so delali nočne izpade mimo italijanskih postojank ali pa kradli in požigali tik poleg Italijanov. Nikdar se niso ti nič zmenili za to. Ko je politkomisar D.O.F.V. peljal četo prilično 40 mož na Dobrovo, da so zažgali šolo, so hoteli to1 vaški stražarji preprečiti, pa jim Italijani niso pustili nastopiti. F.V. je ukazal nanositi dovolj butar pod streho in po razredih. Butare so pokradli po okoliških hišah. Bolno učitejico Proseno-vo so prinesli ven in jo postavili tja pod drevje s posteljo vred in jo pustili tako blizu, da bi gotovo od opeklin umrla, če
Stare gore
ginilo s površja zemlje, ker so bi šola hotela do tal pogoreti, postali mlačni in nezavedni. Sra-jTo se ni zgodilo, ker je za spod-motno bi bilo za nas vse, če bi se nje prostore zmanjkalo butar v že prvi rod tukaj rojenih Slo- vsej okolici, šola je namreč ve-vencev izneveril narodu.	lika osemrazredna, z vsemi po-
Za Slovence je to eden naj- trebnimi pritiklinami. Zgorelo bolj perečih problemov. Otroci je le ostrešje in nekaj zgornjih rastejo v tujem okolju in imajo prostorov. Vse to se je zgodilo tuje prijatelje. Tako se polago- pred očmi Italijanov, ma navzamejo tudi tujih idej.1 V več krajih so čisto v bliži-Za marsikaterega postaja tujina ni italijanske posadke kradli in domovina. To je do gotove mere ropali. Tako na Dobrovi, v razumljivo in niti ni obsojanja Stranski vasi in drugod, pa niso vredno. Vsekakor pa je vse ob- Italijani pustili vaških stražar-sedbe vredno, ako kdo hoče za- jev, da bi posegli vmes in reše-vreči vso kulturno dediščino svo- vali ljudi in imetje. Da bi se jih prednikov in pozabiti svojo Italijani sami kaj zmenili in šli narodno preteklost. Vsak Slove- ljudem na pomoč, na to ni bilo nec v tujini bi se moral na vse niti misliti, načine prizadevati, da mu bo Zopet drugič se je zbrala četa ostal slovenski jezik vsaj tako prav blizu nas, pa so korakali ljub kot tuji. Ob vsaki priliki bi čez vso Dobrovo na Brezovico moral dokazovati pred drugimi in obrali močnega posestnika narodi, da imamo tudi mi svojo prav za vse, kar se je dalo od-kulturo in da smo nanjo ponosni;
The Arbuckle gorovje v O-klahomi spada po sodbi geologov med najstarejša v vsej Severni Ameriki.
daj za Hruševo; za vasjo v gozdu so v zemljo, v breg izkopali bunkerje za shrambo nakradenega blaga.
Tako so pokradli mnogim kmetom, nekaterim tudi po trikrat (n. pr. pri Koširjevih v Stranski vasi) razne trgovine, posameznikom itd. Ker je bilo o tem že mnogo pisanja, ne bom tu vseh navajal. Morda le nekatere še radi njih značilnosti, težko je pa iti mimo vseh pomorjenih, vendar tudi teh ne bom podrobno opisoval. Preveč tragično je to poglavje in pre-žalostno dejstvo, da je bil to človek, Slovenec, da je na tak strašen in surov način ubijal. Skupaj z Italijani so partizani pobili tisti čas do začetka 1. 1945 v naši občini 131 domačinov. Koliko je število tujcev na zemljišču naše občine padlo, pa nihče ne ve. Koliko jih je pokopanih na Klnačevem, Riharjevem, Zatrebu, ve le samo Bog.
Prišla je ženska kupovat živež za lačno družino, druga je prišla prodajat pastirčke za božične jaslice, prišel je mesar kupovat živino, prišel je starejši mož nabirat rože za zdravilne čaje itd. Vse take so pobili s topim orodjem. Pobili zato, da se ni slišalo, da se ne bi ljudje razburjali in jim očitali. Navadno je moral vsak sam kopati jamo, nato so ga pobili in vanjo zasuli. In vsi tile in oni iz Zatreba niso šteti v zgoraj o-značeno število, ker nihče zanj ne ve. V letu 1945 so dobili še 162 domobrancev iz naše občine, katere so po večini pobili. Le nekateri mladoletniki so bili izpuščeni domov. Torej skupno število 290. • r Tisti ljudje, ki smo jih pozneje videli kot najbolj delovne in prigan jaške pri komunizmu-partizanstvu, so ob času povezave Stalina in Hitlerja delali za Nemči-jjo, hvalili Hitlerja, smešili vse, kar je bilo dobrega' in razkrajali vse pozitivne sile. Na vozilih in gumbnicah so nosili hitler jeve znake, kljukasti križ, vse druge znake pa odmetavali. Ko sta se Rusija in Nemčija razšli, so pa ti ljudje takoj pokazali pravo barvo. Z vso silo so se vrgli v komunizem in partizanstvo, na vso moč so naenkrat začeli hvaliti Stalina in Rusijo, Hitlerja pa ni nihče več omenil. Vendar so držali tesne zveze z gestapovci, med katerimi je bilo polno podtaknjenih komunistov. Ti so jim pomagali prestopati mejo brez kake sitnosti ter jim pri raznih drugih podvigih pomagali, da so dosegli marsikaj, kar je bilo drugače popolnoma nemogoče. Tako je bilo v obeh vojskah vse pomešano s komunisti. Da je komunizem (izjema je sedaj baje Kitajska ..., ČE je res) povezan med seboj po celem svetu, nam je znano in zato se nam ni treba čuditi, da je tako lepo uspeval in se držal na površju in se še drži. Satan je pač dober organizator in taktik. Vsi ti ljudje:	Slovenski komunist in
partizan, nemški gestapovec in italijanski fašist, so udarjali po tej mali Sloveniji in morili doma, odvažali tisoče na otok Rab, da so tudi v tisočih umirali tam od lakote, zopet druge v Nemčijo, kjer so počasi umirali ali pa izgorevali v strašnih krematorijih. Koliko so ti reveži pretrpeli!	L. Ambrožič st.
počivale. In kaj posebno novega se med Slovenci v New Torontu tudi ni zgodilo. Župnijske organizacije so poleti deloma počivale, deloma pa prenesle svoje delovanje na Slovensko letovišče. Tako je imelo Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega zadnjo nedeljo v juliju na Slovenskem letovišču svoj piknik. S piknikom je bila združena mesečna podelitev nagrade v znesku $500, katero je podelil cerlkveni odbor to pot Kanadčanu Mr. B. A. Sherida-nu. Na piknik so prišli tudi obiskovalci od zunaj. Posebno smo bili veseli gdč. Jožice Riglar, ki je prišla na Slovensko letovišče iz Slovenije in je izrabila .priliko, da je obiskala tudi svojega brata Lojzeta, ki je tiste dni taboril na Slovenskem taborišču. Iz Clevelanda sta se pa udeležila piknika dr. Hinko Lobe in njegova žena ga. Berta. Ko je bil piknik uradno končan, smo ga v ožjem prijateljskem krogu podaljšali ob tabornem ognju še pozno v noč. Slovenske pesmi so se razlegale v tiho noč in vesel smeh pomešan v dovtipi se je mešal s prasketanjem ognja. Glavno besedo sta pa seveda imela g. Lojze Riglar in njegova izredno družabna sestra Jožica, iz katere je kipelo slovensko zdravje. G. in ga.. Lobe sta tudi mnogo doprinesla k boljšemu razpoloženju. G. Lobe ima velike zasluge za Slovensko pristavo clevelandskih Slovencev, ki so jo zadnji dve leti dvignili do zavidljive višine. Vabil nas je na Slovensko pristavo, da bi nam vrnil gostoljubje, ki ga je bil deležen na našem Slovenskem letovišču.
trgati. In to se je zgodilo prav v bližini italijanske posadke na Dolžnosti slovenske mladine Brezovici. Vse sik upaj so potem so torej jasno: Dvigati mora na-1 partizani peljali in gonili živi-rodno zavest, čuvati slovenski no mimo Italijanov na Dobro-kultipmi zaklad in trdno stati na j vi na Hruševo in v Babno goro, katoliških načelih. Da pa bo to kjer so imeli svoj glavni stan. mogoče, morajo biti tudi naši Glavna skladišča so imeli z
Skavtska skupina “volčičev” je taborila na Slovenskem letovišču zadnji teden v juliju pod skrbnim vodstvom svojega voditelja g. Blaža Potočnika. Skavti so imeli cel teden lepo vreme in so dneve v lepi prirodi dobro izrabili. V prostem času so najrajši stikali za živalmi, lovili žabe in travnate kače, jih de vali v steklenice ter opazovali, kalko kače jedo žabe. Raznobarvne metulje so pa de-vali v posebne škatlje. Tudi skavti iz župnije Marije Pomagaj so taborili na Slovenskem letovišču in so imeli ves čas prav lepo vreme. Sicer pa skozi ves julij in avgust tabore na Slovenskem letovišču posamezne družine iz obeh slovenskih župnij. Največ se zabavajo z balinanjem, sončenjem in kopanjem. Nekateri se pa lotijo tudi čiščenja še neočiščenih delov letovišča. Letos so se sipravili zlasti nad parobke. Kar lepo število so jih izruvali s koreninami vred. To je silno težavno delo podobno trganju korenin, ki jih imajo globoko v nas sedmeri poglavitni grehi, zlasti greh napuha. Človek že misli, da je izkoreninil iz sebe korenine teh grehov, pa prav tedaj, ko resno preiskuje svojo notranjost, zapazi, da še ni iztrgal iz sebe teh korenin, iz katerih vedno znova poženejo grehi. Tako je bilo tudi s koreninami teh parobkov. Ko ga začneš ruvati, se ti zdi, da bo kar gladko šlo. Ko ga pa obkqpljes, šele vidiš, s koliko koreninami še trdno tiči v zemlji. To najbolje vedo tisti, ki so se z ruvanjem parobkov muči-
med nami, kakor trebljenje in ruvanje parobkov daje Slovenskemu letovišču vedno lepše lice.
•
Že več mesecev smo napovedovali nove orgle za cerkev Brezmadežne. V začetku avgusta nas je pa kompanija, ki je orgle izdelovala, presenetila. Skoraj dva meseca prej, kot je bilo v pogodbi, jih je izdelala in jih je do 8. avgusta že postavila na koru v cerkvi. Povabili smo preč. g. Armstronga in preč. g. Somerville-a, glavna strokovnjaka cerkvene glasbe v torontski nadškofiji, da sta prišla orgle preizkusit. Bila sta’ z njimi zadovoljna in sta priznala, da so orgle vredne svoje cene. Dali smo namreč zanje $8,800. Ko so orgle pod spretnimi prsti preč. g. Somerville-a mogočno donele po cerkvi, sem se spomnil, kako lepo bi bilo, ko bi jih bili že imeli na novi maši preč. g. J. Plevnika, S.J. že tako so bili clevelandski Slovenci polni pohvale. nad petjem našega pevskega zbora, ki je pel na novi maši. Kako zelo bi bilo prišlo šele do izraza njihovo petje ob spremljavi teh novih orgel. Kakor nas je kompanija Les Or-gues O. Jacque iz Montreala veselo presenetila, ko nam je tako hitro naredila orgle, nas je pa obenem spravila tudi v zadrego. Računali smo, da jih bomo postavili na kor v začetku oktobra in do takrat zbrali tudi potrebni denar in pripravili pevski zbor na slovesno blagoslovitev orgel. Slovesno blagoslovitev smo pač brez težave odložili na zadnji teden v septembru, ker sedaj pevski zbor počiva. Zahtevano vsoto denarja je pa treba takoj plačati. Le s težavo smo pregovorili kompa-nijo O. Jacque da bo za $3,000 še počakala do oktobra, a nam za to vsoto teko obresti od 10. avgusta dalje. Zato smo na hitro reko izvedli med župljani prostovoljno nabirko za orgle in so se mnogi kar velikodušno odzvali. Zelo bomo hvaležni vsakemu, ki bo še kaj prispeval za nove orgle. Imena darovalcev izven župnije Brezmadežne bomo objavili ob drugi priliki, če bi bil kdo pripravljen poslati še kak dar za orgle, naj pošlje na: Janez Kopač, C.M., 225 Brown’s Line, Toronto 14, Ont., Canada.
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, ki bi tu živela; 2 otroka, 10 in 12 let stara. Kličite RE 1-1912. __________________(161)
MAU OGLASI
Obsežna dežela
Iran ali Perzija, kot smo to deželo nekdaj imenovali, je po površini trikrat večji od Francije.
Nottingham okolica
Popolnoma prenovljena hiša, 3 spalnice, dvojna garaža, veliko ograjeno dvorišče; prijazni sosedje; lastnik pomaga financirati. Kličite IV 6-3177. _____________________ (160)
Kupim peč
Rad bi kupil peč za gretje sob. Kdor bi imel, naj pokliče HE 1-5397.	—(159)
Naprodaj
Hiša, 6-6 blizu sv. Vida, plinski furnez. Kličite HE 1-8523.	—(163)
— Več ljudi ima v naši deželi svoj lastni dom kot kjerkoli drugod na svetu.
Naprodaj
2 hiši, bungalow tipa, v
■ T,° cIel0 zahte''a vehk0 dobrem stanju, v fari Marije
J . L ['a St"J<‘n°' j® rnalfJ, Vnebovrete $17,900. videt,. Kdor ne hodi redno naj En„družl„8ka le3ena bung,a.
Slovensko letovišče, se zapadi ,ow Ma 2 spahlici in k
ne bo, da je seda na tistem me-';,_	^ •	1	, .
,,, ,	J	,niea spodaj, 1 spalnica in
stu lepo zravnana zemlja, na1 $	,
, ,	.	J	stramsče zgoraj; dvojna
katerem je preje molil iz nie1 ~	„ J
-ji, ■	, 12 *^e,garaža, lep lot, v Euclidu
parobek in delal mimohodeqim qqq
napotje. Tako je tudi z odstra- ■ r r I A|Uft DC Al TV njevanjem naših grešnih navad.	RCALIl UU.
Truda in naporov je veliko, pre-1 KE 1-6681	IV 1-8088
den jih odstranimo, ljudje pa le!	1-36S2
malo zapazijo spremembo na^	(18, 21 avg.)
Pierre Benoit:
VELIKI
ROMAN IZ IRSKE
se pojavili pred menoj. Po nekaj kratkih besedah sta me oba moža odpeljala ali bolje odvlekla v neki prazen oddelek. Eden je vstopil z menoj. Po vsem tem se nisem bal ničesar več.
Srce mi je burno bilo, ko sem potegnil za staro zarjavelo kljuko, o kateri je govoril gospod Ralph. Dve neskončno dolgi minuti sta pretekli. Težko so se odprla težka vrata.
“Gospa Mac Gregorjeva, ali ne?”
Majhna stara mamica je stala pred menoj. Njene oči so me gledale strahoma in vprašujoče. To je bilo dvoje bledo-modrih oči, skoraj tako bledih kot nebo, po katerem so se mogočno podili beli oblaki.
“Od vašega sina Ralpha prihajam. Živi in prost je.”
Sklenila je roke na prsih.
“Od Ralpha? Ah, vstopite, prosim, gospod.”
Z zamolklim šumom je zopet zaprla vrata za menoj.
“Pridite, gospod, pridite.”
Šla sva prek dvorišča, ki ga je obdajal velikanski siv zid. Poleg velikega, toda starega
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WHEATON BY OWNER — 4 Bedroom Ranch, 2 car garagei, new gas furnace, Close to schls. & shopping. $16,500. 653-3581.	(161)
2700 NORTH — 1300 WEST, By Owner. 21/fe Story Frame Bldg., 4-4’s, full bsmt., 2 car gar., modern appliances, 4 spare heaters & 4 hot water htrs. Priced to sell at $17,500. 588-6992.	(161)
MOUNT PROSPECT — BY OWNER. — 3 Bedrm. Split-level, 1% baths, fin. rec. rm., enclos. patio, S/S, Crptg., htd. gar. Approx. Vt acre. $27,900. — CL 5-7964.	(159)
MORGAN PARK — 2 Ige Homes. Comer lots, Ige yards, ideal for Ige families. 9 rms., 4 bdrms., gas H.W. heat, full bsmt. Priced for qk. Sale. 1 blk. R.I. R.R. Call at 11044 S. Esmond. 1900 W. HI 5-0327.
(161)
FRANKLIN PARK New deluxe 4 Apt. and 6 Room Apt. Open 2-5 Sunday.
Corner Ruby & Belmont NA 5-7298
(16D
BROOKFIELD — BY O^NER. 5 Room Bungalow; carpeting, cabinet kitchen, bsmt., gas heat, garage. Low taxes. $16,500. Convenient to everything. Call 485-8734	(161)
stopnišča, kjer je med obrabljenimi in zrahljanimi kamni poganjala trava, je stala pasja uta, v kateri je spala doga, priklenjena na verigo. Tudi ta je morala biti že silno stara. Ko sem šel prav tik mimo nje, me ni niti slišala.
Grad Kendale je bil prava igračka v primeri z velikanskim Dunmorom.
V obokanem prostoru, na čigar stenah je bila že skoraj izbrisana stara prvotna slikarija, sem sedel k svetlemu, zakurjenemu kaminu.
“Sedite, prosim, gospa Mac Gregor.”
Na to pa ni pristala. Skromna, črno oblečena žena ni sedla. Nisem mogel razumeti, kako je to malo bitje moglo dati življenje takemu velikanu, kot je bil Ralph.
Z vzkliki, ki jih je skušala potlačiti, me je poslušala. Potrudil sem se, da nisem nič pozabil, kajti čutil sem, da bi se me boječa žena ne upala nič vprašati.
Ko sem ji pripovedoval o smrti grofa Antrima in o ujetništvu kendalske grofice, se mi je zdelo, da je zlezla še bolj skupaj. Ni jokala. Odmaknila je svojo desno roko s prsi in se skrivaj pokrižala.
“In kaj je bilo tukaj?” sem vprašal, da bi pretrgal molk, ki je sledil za mojim poročilom.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
NORTHERN ILLINOIS MOST MODERN Mmm ON BEAUTIFUL GRAIN 0 LAKES
380 ft. on Hwy. frontage. Approx. 20 acres. Leading franchises. Modern show room and Coffee shop. Owners modern 6 room home included. Potential unlimited. $350,000 plus inventory. Call Antioch 395-2201.
(159)
GROCERY — Meats, Fruits and Vegetables. 45 hours a week. Gross $125,000. Apt. in rear. Only store in small town. Call JU 4-9570. (159)
RESTAURANT — TRUCK STOP in Addison. Owner. Well established. Must sell due to illness. 543-9873.
(159)
GROCERY & MEAT MARKET Self-service. N.W. side, exc. location, No competition. Priced for Quick Sale at $13,500. Aft. 7. AR 6-6786.	(161)
HELP WANTED
NURSES AIDES AND ORDERLIES Good starting salary. Profit sharing. Paid vacations. 5 day week. |Stay or Go. Evanston Convalescent Center. Mr. Brown or Mrs. Natale. UN 9-1300
(161)
REAL ESTATE FOR SALE
2236 N. LeClaire — 5 Room expandable, Oil heat, Forced air. Lot 30x125, large living room and dining room. W/W crptg. Very low taxes. 1 Blk. to schools, churches, transportation. $19,500. PH. 763-1527.	(160)
MALE HELP
GUTTING TOOL MANUFACTURER
has several openings for experienced
•	SURFACE GRINDERS
•	MILLING MACHINE OPERATORS
•	BRIDGEPORT OPERATORS
Steady employment with top wages and fringe benefits
Apply, write or wire:	<
M00GO TOOLS
21100 COOLIDGE HIGHWAY
OAK PARK, MICHIGAN	(161)
'Tz Belfasta so prišli gospodje z vojaki in s policijo. En dan so ostali tukaj in pres-skali grad. Odšli so in vzeli velik kovčeg, poln papirjev. Nič ne poškodovanega.”
“Ali ste sami tu, gospa Mac Gregor?”
“Da.”
Po kratkem presledku sem nadaljeval:
“Ralph mi je dejal, da boste tako prijazni in mi boste pokazali grad. Grofico Antio-po sem poznal, ko je bila še prav majhna. Večkrat mi je pripovedovala o Dunmoru. Zelo bi m'e veselilo . . .”
“Zelo rada vse, kar želite.” Pograbila je šop ključev, ki so ji viseli ob pasu.
“Ralph mi je tudi rekel,” sem dejal smeje se, “naj vas prosim, da bi smel obedovati z vami.”
Sklenila je roki.
“Ah, oprostite, prosim, gospod. Poglejte, stara, uboga žena sem, ki zaradi zadnjih dogodkov še teže misli. Vse mi morate povedati.”
To je bil edini sij v njenih očeh, ki sem ga opazil ves dan.
“Ralph,” je dejala, “misli na vse. On vedno misli na vse.”
Ponudila mi je sveženj ključev. Ko sem jih iz vljudnosti odklonil, je z ginljivo preprostostjo dejala:
‘‘Ah, gospodje iz Belfasta so mi jih vzeli sami. Mislim, da ima prijatelj mojega sina tu vsaj toliko pravic kakor angleška policija.”
Vso uro sem hodil po gradu. Moji koraki so odmevali po stopnicah in po zapuščenih hodnikih. Ko sem prišel v drugo nadstropje, sem odprl okno in se naslonil ven. Morje se je širilo pred menoj, kolikor daleč je segalo oko. To je bilo pomladno morje nežne, vijoličaste barve.
Zopet sem zaprl okno. Neizrečeno ginjen sem začel odpirati vrata. Bili so vedno isti prostori, slavnostni kot kapele, katerih strogost je bila še poudarjena s hrastovimi ob-ložki. Na stenah so viseli portreti. Dolga vrsta plemenita-
šev, ki so skozi stoletja vodili tragično borbo proti Angležem. Ogledala, v katerih sem se od daleč opazil, so še povečala fantastične razdalje teh dvoran, To stanovanje, v katerem komaj dve leti nihče ne stanuje, napravlja vtis, kot da bi bilo že stoletja neobljudeno.
Nenadoma sem se stresel, ko sem odprl neka vrata. Vstopil sem v Antiopino spalnico. O tem nisem dvomil.
Obrnil sem se naravnost k omarici iz rožnatega lesa. Na omarici so stale fotografije v zastarelih okvirih. Bile so An-tiopine slike iz otroških let. Na eni izmed fotografij je bila v kratkem krilu in v bluzi z mornariškim ovratnikom. Vzel sem sliko iz okvira; na hrbtni strani slike sem prebral ime fotografa in naslov: “Grande rue, Aix-les-Bains leta 1894.”
Potisnil sem tenko sliko v svojo listnico in tiho, po prstih zapustil sobo.
Na stopnišču sem zaslišal lahne korake. Bila je mamica, kdo drugi sploh ne bi mogel biti. Toda kakšno neugodno občutje se me je polastilo! Pomiril sem se šele, ko sem jo videl na stopnicah in videl, da gre proti meni.
“Kosilo je pripravljeno,” je dejala.
Obedoval sem sam v veliki jedilnici, kjer mi je pogrnila, čeprav sem se upiral. Z belim vinom napolnjena časa iz kristala in srebra je metala svoje rožnate in pestre sence na namizni prt. Hitro sem pojedel in se potrudil, da sem udu-šil vsak ropot jedilnega orodja, katerega sem uporabljal.
“Sedaj,” je dejala mamica, “ali hočete iti za menoj, prosim.”
Ubogal sem. šla sva na pokopališče. Odprla je vrata in se umaknila, da bi me pustila naprej. Opazil sem, da je imela v roki šopek rož.
“Saj niste hudi, da vas vodim sem,” je rekla.
šla sva po skalnati poti, ki se je vila ob vznožju gradu Dunmore. Na drugi strani te poti je bilo šest čevljev visoko zidovje. Na sredi so bila že-
lezna vrata s križem.
Ralphova mati je potisnila vrata, ki so se škripaje odprla. Na škripanje je odgovoril zbor hripavih glasov. Vrtoglavo so
V najem
Tri neopremljene sobe, krasno dekorirane, oddamo 1 ali 2 zanesljivim, treznem osebam. — Vprašajte na 1176 E. 61 St., spredaj. $36.00
(xTu-Fr)
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Frank Germ
ki je umrl 18. avgusta 1959.
Pet let je že preteklo, odkar si nas zapustil Ti. Smrt Ti vzela je življenje, končala Tvoje je trpljenje. Sladko spi in se spočij pri Bogu v rajski večnosti!
Tvoji žalujoči:
MARY, soproga ANTHONY in FRANK, sinova snahe, vnuki in vnukinje OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 18. avgusta 1964.

■*. v'
a- -v
j* ^
'
m:
v...
- 5U j

I
I
f
J
1877—1964
Naznanilo in Zahvala
Tužnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 17. julija 1964 izdihnila svojo blago dušo naša preljuba mati
Marian Brodnik
Pokojna je bila rojena leta 1877 v Drandulu na Končevskem, Slovenija, Jugoslavija. Tam žaluje za njo njen brat Frank s svojo družino, v Johnstown City pa brat Joseph Klemenčič s svojo družino. V Ameriko je prišla pred 65 leti.
Pokopali smo jo dne 21. julija 1964. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida od tam pa na pokopališče Kalvarija, kjer smo zemske ostanke položili k poslednjemu počitku.
Iskreno se zahvalimo Rt. Rev. Msgr. Louis Bazniku, ki je daroval slovesno pogrebno sv. mašo za pokojno in opravil cerkvene pogrebne obrede v pogrebnem zavodu in na pokopališču. Istotako iskrena hvala njemu in Rev. Raymond Hobartu za obiske med boleznijo na domu in za podelitev svetih zakramentov! in tolažil svete vere.
Najlepša hvala društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ in društvu Danica št. 11 SDZ, ki sta lepo počastili svojo pokojno članico z molitvijo sv. rožnega venca ob krsti in z ganljivimi poslovilnimi govori svojih zastopnikov, Mrs. Kodrič in Mr. Frank ’Hace.
Naj prejme našo toplo zahvalo Zakrajškov pogrebni zavod, ki nam je ljubeznivo oskrbel vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
Bog povrni in prisrčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in za druge dobre
namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in vsem, ki so dali avtomobile za pogrebni sprevod. Hvaležni smo iz srca vsem, ki so prišli kropit, se udeležili pogrebne sv. maše in spremljali mamo do groba.
Zahvalimo se posebno ljubim sosedom na Bonna Ave., ki so zbrali sklad za venec iW sv. maše za pokojno.
Razposlali smo , zahvalne kartice kolikor smo imeli naslove, če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo oproščenja. Tole našo skupno, javno zahvalo izrekamo prav vsem, ki so pokojni mami med boleznijo izkazali kako dobroto in ljubeznivost ali ob slovesu kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo
lepe, kakor tudi vsem, ki so nam kaj pomagali ali nam izrazili svoje sožalje. Vsem dobrotnikom i n prijateljem najiskrenejsa hvala.
Ljubljeni mami naj Gospod, ki nam jo je dal in vzel, podeli večni mir in srečo med izvoljenimi.
Vi v zborih nebeških prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas, kjer Stvarnik je Vaše neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas.
Žalujoči:
hčere: ELLA HOČEVAR, OLGA LEJCA, STEFI CHOS in SOFI TARACH sinova JOE in FRANK s svojimi družinami in drugi sorodniki.
Cleveland, 18. avgusta 1964.
okoli naju letali galebi.
Prispela sva na kraj pokoja; grob je bil vsekan na vrhu skale. Na treh straneh se je širila modra in bela neizmernost neba in morja, za nama pa se je v obrisih dvigalo mo-
gočno grajsko zidovje.
Na tem kraju miru sta bili dve vrsti kamnitih plošč kot kaka velika igralska deska Z8 domino,
“Grobovi Njihovih Visokosti,” je dejala mamica.
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street	KEnmore 1-9411
70 - LET -
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 10. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
‘l 351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 5t. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ........................
Moj novi naslov: ...................
MOJE IME: ..........................
PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO
+	* * -7’	~ "1. r
PRI RAZVEDRILU — Na sliki vidimo švedskega pre~ stolonadslednika princa Karla Gustava v času odmora med telesno vzgojo na visoki šoli v Sigtuni na Švedskem s tovariši (v sredi).