Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina .	. . . L 1.500
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	• L 3.000
PODUREDNISTVO:	Letna Inozemstvo . .	. . L 4.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
L
mi
Leto XXIII. - Štev. 48 (1179)
Gorica - četrtek, 9. decembra 1971 - Trst
Posamezna številka L 80
Naša izseljenska vprašanja
PREDSTAVNIKI SLOVENCEV PRI COLOMBU
Po sklepu slovenskih škofov je v Sloveniji izseljenska nedelja vsako leto na tretjo adventno nedeljo. Msgr. Ignacij Kunstelj, ki je od Sv. sedeža poverjen za dušno pastirstvo med Slovenci v zdomstvu, je odgovoril na nekatera vprašanja, ki bodo verjetno zanimala tudi naše bralce.
Koliko Slovencev je v tujini in koliko v posameznih državah?
Največkrat slišimo o Slovencih v zdomstvu, da jih je 760.000. Visoka je ta številka, saj bi pomenila skoraj tretjino slovenskega naroda. Zdi se pa, da je težko določiti točno število, ker moramo najti neko merilo, po katerem se moramo ravnati. Vzemimo Severno Ameriko kot primer: statistike nam povedo, da je tam Slovencev še vedno 360 do 400 tisoč. Večina od njih pa že tvori tretji ali četrti rod. V Združene ameriške države so največ prihajali Slovenci v letih od 1890 tja do prve svetovne vojne. Danes so prvd rodovi že Amerikanci. K temu sta pripomogla zlasti okolje in šola. Dokler je bil otrok še pri starših, je govoril samo slovensko, ako sta bila oče in mati Slovenca. V šoli se je hitro oprijel angleščine in kmalu z brati in sestrami govoril le po angleško. Le kjer so starši vztrajali, je otrok ohranil slovenščino v njih dialektu. V Ameriki pa radi govore tudi o izvoru: odkod so prišli starši ali stari starši. Ako vzamemo v poštev tudi tako stališče, potem številke o slovenskih izseljencih niso previsoke. V Evropi je največ slovenskih izseljencev v Nemčiji, kjer število Slovencev še vedno raste in je že preseglo 80.000. Nekako ustalilo se je v Švici dn drugih deželah, le v Avstriji je nekaj padlo, ker se zlasti mladi zaradi boljšega zaslužka radi preselijo v Nemčijo.
Ali je mogoče razdeliti vse te Slovence v določene skupine kot stari Slovenci, novi Slovenci, ekonomski izseljenci, politični izseljenci, sezonski delavci?
Razdeliti jih je že mogoče in ima ta razdelitev tudi svojo osnovo v vzrokih, zaradi katerih so Slovenci zapustili domovino. Vsaka preselitev pomeni globoke spremembe za človeka samega. Takole je za izseljensko nedeljo napisal nemški kardinal Dopfner v imenu nemških škofov slovenskim rojakom v Nemčiji: »Vaše življenje v tujini je bolj trdo, kot bi bilo doma — kljub prizadevanjem države, ki vas je sprejela. Dežela, v kateri živite, se po jeziku in načinu življenja, po šegah in navadah tako močno razlikuje od vaše domovine, da ste bili že večkrat razočarani in se morate pogosto boriti z nemajhnimi težavami. Vaša skrb, da bi si oskrbeli primerna in zadostno velika stanovanja, da bi prišli k vam vsi člani družine, da bi si zagotovili trajno delovno mesto in se polagoma vživeli v družbeno in cerkveno življenje v Nemčiji, je tudi naša skrb. Posebno vas mučijo skrbi za vaše otroke, za njih vzgojo v šolah in njih poklicno izobraževanje. Skupaj z mnogimi drugimi si prizadevamo, da bi se odgovorne oblasti spoprijele s temi problemi in nudile možno pomoč.«
Koliko slovenskih župnijskih centrov obstaja po svetu?
Ako mislite z župnijskimi centri na duš-nopastirske centre, bi pač moral našteti vse centre, kjer delujejo slovenski duhovniki za Slovence. In vendar je to zelo različno. V ZDA in Kanadi imamo narodne župnije, kjer je vse kakor doma na župnijah, le da niso osnovane po ozemlju, ampak po vernikih, ki se taki župniji prostovoljno pridružijo. Drugod v nekaterih državah v Evropi in Avstraliji je podobno, le da pravno niso narodne župnije. Tako nastane neki center, kjer duhovnik oskrbuje vernike, vendar za visi juridično od krajevnih škofov in župnikov. Tako mora npr. v Argentini slovenski duhovnik vsak krst vpisati v knjige krajevne župnije in vsakiknat dobiti dovoljenje za poroko od krajevnega župnika.
Kako je organizirano delo po slovenskih Župnijah?
Pri organizaciji dola za vernike moramo
računati na velike daljave. Za dežele kot Švedska ali Anglija je na voljo en sam slovenski duhovnik. Na Nizozemsko hodi duhovnik iz Belgije. Vsak mora vršiti redno dušnopastirsko delo kot drugod: verouk, delitev zakramentov, nedeljska maša. Zraven ga čaka še socialno delo. Nedeljske maše so redno v krajih, kjer je več Slovencev. Pri manjših skupinah je maša mesečno ali le kdaj čez leto. Redno pa je po maši še »razgovor« v takšni ali drugačni obliki, saj se le takrat prijatelji vidijo in pogovore o svojih skrbeh in težavah. Za župnika je lažje, ako so manjše skupine. Marsikaj se lahko uredi takoj po sv. maši. V večjih krajih pa ima tudi »uradne ure«, kar pomeni le, kdaj se ga more najti doma, ker zahteva njegova prostrana župnija mnogih potov.
Ali hitro usiha slovensko življenje v svetu, ker se ljudje vključujejo v nove dežele?
Ne bi mogel reči, da hitro usiha. Integracija, da rabim tujo besedo za vključitev, v marsičem zavisi od zavesti posameznika, pa tudi od zunanjih okoliščin, dasi ne bi smeli videti le zunanje slike, ki je pogosto napačna. V Ameriki boste našli kraje, kjer je večina imen v javno-sti še slovenskih, ostalo je pa tudi dosti narodne zavesti, vendar ko je sedanji župnik hotel uvesti mašo v slovenščini, ga niso več razumeli. Najdalje ostane pri naših ljudeh potreba za spoved. Verjetno je vzrok v intimnosti spovedi same, da človek razodene sebe v jeziku, ki ga najbolj pozna. Dodali bi še drog dejavnik: petje. Slovenci smo narod, ki rad in mnogo poje. Tako boste našli mlade, ki slovenščine ne govore več, pač pa slovensko pojo. S slovensko pesmijo zamre končno tudi slovenstvo. Vidimo pa, da gre pri mnogih narodih integracija hitreje kot pri Slovencih.
Kakšen pomen imajo slovenski izseljenci za Slovenijo?
Na vprašanje bi pravzaprav morala Slovenija sama odgovoriti. Kljub integraciji so izseljenci še vedno del narodnega telesa. Praktično je to prišlo do izraza v veliki materialni pomoči, ki so jo dali izseljenci Sloveniji po obeh svetovnih vojnah. In danes beremo, da je devizni dohodek slovenskega delavstva v tujini večji kot devizni dohodek iz turizma, čeprav je med turisti tudi veliko slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. V širokem svetu Slovenci vidimo marsikaj, česar ni v domovini. In če svoje kulturno bogastvo vnašamo v domovino, bo le-to v obogatitev Sloveniji sami. Potrebno bi bilo le, da se odstranijo plotovi, ki so bili med domovino in izseljenci umetno postavljeni in umetno vzdrževani.
V	petek 3. decembra je minilo eno leto, odkar je bila ministrskemu predsedniku Emiliu Colombu odposlana spomenica, katero je bilo podpisalo 27 uglednih predstavnikov političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij slovenske narodnostne manjšine v deželi Furlanija-Julijska krajina. V tej spomenici so podpisniki zahtevali jamstva za celostno zakonsko zaščito.
Predsednik Colombo je s sprejemom slovenskega zastopstva odlašal en dan manj kot eno leto, saj ga je sprejel šele v četrtek 2. decembra v Rimu. Odposlanstvo so sestavljali poleg državnega poslanca Albina Škerka, ki je Colombu predstavil posamezne člane ter izrekel nekaj uvodnih misli, še: Jože Jarc, Dušan Lovriha, Miroslav Pahor, Klavdij Palčič, dr. Damijan Paulin, Izidor Predan, Boris Race, dr. Avgust Sfiligoj, dr. Drago Štoka in Marko Waltritsch, skupaj torej enajst oseb.
Uradno tiskovno sporočilo predsedstva ministrskega sveta o srečanju Colomba s slovenskimi predstavniki je povedalo sledeče:
»Predsednik ministrskega sveta poslanec Colombo je popoldne sprejel v palači Chigi zastopstvo podpisnikov vloge, ki zadeva vprašanje slovenske jezikovne manjšine. Med prisrčnim srečanjem so imeli člani odposlanstva priložnost obširno prikazati svoje stališče v teh vprašanjih. Predsednik ministrskega sveta je nato pojasnil gledišča vladne dejavnosti o zadevah, ki so bile predmet pogovora. Prisoten je bil vladni komisar pri deželi Furlanija-Julijska krajina prefekt Abbrescia.«
IZJAVA ODPOSLANSTVA PODPISNIKOV
Odposlanstvo enajstih je podalo ob srečanju s Colombom izjavo, v kateri se najprej poudarja, da so morali podpisniki spomenice vse preveč dolgo čakati na sprejem. Mimo je šlo dragoceno leto. Toda če se bo vlada sedaj zavzela, bo mogoče izgubljeni čas nadoknaditi.
Med drugim pričakujejo člani odposlanstva, da vlada takoj postavi na dnevni red pristojnih parlamentarnih komisij nekatere zakonske predloge, ki se tičejo slo-
ji
Ta četrtek 9. decembra se bodo pričele v Rimu volitve za novega predsednika Italijanske republike. Odločitve ni pričakovati pred četrtini glasovanjem. Pri prvih treh Je potrebna dvotretjinska večina, za katero pa nobeden od kandidatov nima realne možnosti. Kot resni kandidati se omenjajo Fanfani, Moro, Nenni in De Martino. Seveda pa bo niorda Izvoljen kot sad sporazuma med vodilnimi osebnostmi kdo od politikov, ki je sedaj še v ozadju. Tak je bil primer s Saragatom, ki je bil izvoljen šele po 21. glasovanju. Gornja slika je bila povzeta, preti sedmimi leti prav na enem številnih glasovanj, preden je Saragat postal predsednik italijanske republike
venske manjšine kot so zakonski predlog št. 2692 poslanca Škerka, predlog št. 3536 poslanca Fortuna (posebne norme za zaščito slovenske jezikovne skupine), predlog zakona št. 558/686 A Škerk-Belci o slovenskih šolah v goriški in tržaški pokrajini, zakon »voto« deželnega svetovalca dr. Štoke o kazenskih določbah v zaščito jezikovnih manjšin ter peticija Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze za zaščito slovenske manjšine v Italiji.
Naša dežela bi morala imeti večjo pristojnost tudi na zakonodajnem področju v korist slovenske manjšine. Slovencem videmske pokrajine se celo to zanika, da so sploh člani narodnostne manjšine. V mejah Italije živijo že od leta 1866, pa se z njimi ravna kot da jih sploh ni. Slovenci na Goriškem uživajo samo pravico, da imajo šole v svojem jeziku, na Tržaškem pa se ne izvajajo nekateri temeljni členi posebnega statuta.
Slovenska manjšina zahteva, da bo uživala enake pravice kot npr. nemška na Južnem Tirolskem ali francoska v Dolini Aosta. Te pravice se morajo raztezati v enaki meri na vse tri pokrajine dežele Furlanija-Julijska krajina, torej na tržaško, goriško in videmsko.
V	slednji je treba uveljaviti ustavo v celoti in ustvariti tako stanje kot je že v ostalih delih dežele. Nihče ne bi smel ovirati Slovencev v tej pokrajini pri uporabi slovenskega jezika v cerkvi in javnosti. Slovenska šola se mora razširiti tudi na videmsko pokrajino.
Dosledno je treba uvesti dvojezičnost v krajevnem poimenovanju in dvojezične napise, priznati je treba diplome srednjih in visokih šol, ki so jih pripadniki slovenske narodnostne manjšine dosegli v Jugoslaviji. Slovenski jezik mora biti v vseh treh pokrajinah izenačen z italijanskim. Vpeljati je treba redni televizijski program v slovenskem jeziku. Ukiniti je treba vse fašistične zakone, ki so naperjeni proti Slovencem ter poenostaviti pridobitev prvotnih slovenskih priimkov, ki so jih oblasti v času fašizma zmaličile.
Noben državni ali deželni zakon ne bi smel biti v nasprotju z interesi slovenske narodnostne skupine. Slovencem mora biti dana možnost, da so navzoči povsod, kjer se obravnavajo vprašanja, ki nas zadevajo kot posameznike in kot skupnost.
COLOMBOVE BESEDE
Predsednik Colombo se je najprej zahvalil za obrazložitev spomenice. Zamudo enega leta je skušal pojasniti s težavavnimi problemi v državi, ki se kopičijo iz dneva v dan. Vendar ta zamuda še ne pomeni zanemarjanja splošne politike v zvezi z manjšinami. Soglašal je s stališčem, da pomeni obstoj manjšine v državnem merilu obogatitev italijanskega naroda.
Colombo se je nato dotaknil problemov slovenske šole, izrekel upanje, da bo dežela v bodoče lahko še več pripomogla k splošnemu razvoju slovenske manjšine, zatrdil, da je vlada odločno za to, da se odpravijo fašistični zakoni, zlasti še kar se tiče spremembe priimkov v prvotno obliko.
Kulturno dejavnost slovenske manjšine je treba gmotno podpreti. V zvezi s tem je izrecno omenil Slovensko gledališče v Trstu. Zahteve glede univei-z spadajo
bolj v pristojnost akademskih organov kot pa vlade. Uporaba jezika je povezana s splošnimi predpisi. Reforma kazenskega zakonika že ima vključeno tovrstno določilo.
Glede Nadiških dolin (Beneške Slovenije) je bil Colombo mnenja, da je treba upoštevati tudi »nasprotna stališča«. Treba se je poglobiti v proučevanje teh vprašanj, ker lahko ena uresničena želja naredi škodo na drugi strani.
»Osebno bom napravil vse — je zaključil ministrski predsednik Colombo svoj razgovor s slovenskim odposlanstvom —, kar je v moji moči, da bo današnji sestanek izhodišče za nadaljnje plodno delo.«
POTREBNA JE TRDNA ENOTNOST
Tako se je prvič v zgodovini Slovencev v Italiji zgodilo, da je predsednik vlade sprejel delegacijo njihovih predstavnikov, slišal njihove pritožbe, želje in predloge ter nanje odgovoril ter v bistvu izjavil pripravljenost vlade, upoštevati in postopno rešiti vsa vprašanja, ki se jih tičejo.
Slovenska manjšina v Italiji je za svoje upravičene proteste in zahteve izbrala sredstvo dialoga z zakonodajnimi činitelji, začenši pri vrhu, pri vladi.
Ni brez pomena dejstvo, da je neki italijanski človek, ki je v Rimu bil blizu naše delegacije, dejal : »Vam Slovencem pa gre vsa čast za vašo visoko omiko. Za vaše pravice se borite z demokratičnim orožjem, z besedo, ki je vsekakor prepričljiva. To vas odlikuje!«
Slovenci v Italiji smo se to pot znašli vsi skupaj, v enotnem sestavu in na trdni enotni volji. Sami smo in od nas samih je odvisen naš uspeh v prizadevanju za dosego zaščitnih zakonskih ukrepov, da bomo lahko živeli resnično kot enakopravni državljani italijanske republike ter se mirno razvijali in postali vedno močnejši dejavniki zbliževanja med narodi, zlasti med Slovenci in sploh med Jugoslovani in Italijani.
Govorice o novem konzistoriju
V	časopisih se pojavljajo novice, da bo sv. oče v kratkem sklical konzistorij, na katerem bo imenoval večije število novih kardinalov in napovedal razne spremembe v rimski kuriji. Med drugim se omenja, da je tudi prefekt kongregacije za verski nauk kardinal Franjo šeper zaprašil, naj 'bi bol razrešen zaradi slabotnega zdravrja in da ga bo zamenjal kak drug kardinal. Za predsednika papeške komisije »Justi-tia et pax« naj ibi bil imenovan kardinal iz kake dežele vzhodne Evrope. Koliko so te novice resnične, bo pokazala bližnja bodočnost.
Nemški kristjani za pakistanske begunce
Problem beguncev iz Vzhodnega Pakistana v Indiji je med nemškimi katoličani zelo živ. Svoje dobrodelne akcije so že združili s protestanti. Skupno so dosilej dali na razpolago za pakistanske begunce 25 milijonov nemških mark, kar znese pikoli štiri milijarde in pol lir. Predsednik nemške škofovske konference kardinal Dopfner in protestantski škof Herman Dietzfelbdnger sta naslovila skupen poziv na nemško javnost za brate v Indiji. Med drugim pravita, da ne smemo dopustiti, da bi ljudje umirali, ker nimajo vsak dan na razpolago skodelice riža.
M so lemelii Žarnih sv. Me
Tito je obsodil hrvatski nacionalizem
BESEDE ŽIVLJENJA
Preden so zrastli temelji novega Zavoda sv. Družine, je bilo treba pripraviti teren z izkopom prodnatega pa tudi skalnatega zemljišča
Gradnja Zavoda sv. Družine v Gorici napreduje. Zelo zamudna je bila utrditev stavbišča zaradi raznovrstne, zlasti gramozne, talne sestave. Mogočni betonski podporniki in še drugi posegi zidarske tehnike nudijo zdaj krepak temelj stavbi, ki bo zdaj z urnejšimi utripi rastla v ■višavo.
»Odbor za zidanje novega Zavoda« je postavljen pred celo vrsto zapletenih problemov. Poglavitni problem je, kako zagotoviti potrebna finančna sredstva. Skromni so prihranki, posojilo, ki ga je nakazala dežela, bo treba vračati v roku 20 let, stroški pa vrtoglavo rastejo. Le kje dobiti denarno pomoč?
Na začetku Ezdrove knjige čitamo: Perzijski kralj Cir je zaukazal, naj se obnovi tempelj v Jeruzalemu, vsi pa naj z darovi in prispevki podprejo gradnjo. »Tedaj so se vzdignili,« tako poroča Ezdra, »poglavarji Judovih in Benjaminovih družin ter duhovniki in leviti, vsi, katerih duha je Bog obudil, da bi šli in sezidali hišo Gospodovo v Jeruzalemu. Vsi ljudje njih okolice so jih podprli s srebrnimi pripravami, zlatom, imovino in živino ter dragocenimi darili, poleg vsega tega, kar so prostovoljno darovali.«
Združena pomoč judovskega ljudstva je dvignila v Jeruzalemu veličastni tempelj. »Vsi, katerih duha je Bog obudil« so pri tem sodelovali, že leta so se v Zavodu sv. Družine v Gorici vršile posebne molitve, naj bi Bog blagoslovil zidavo novega zavoda in naj bi zlasti ganil srca vseh slovenskih ljudi, da bi plemenito prispevali v ta namen.
Zavod sv. Družine ni nič drugega kot zaslužno Slovensko Sirotišče. Ustanova je bila po svojem nastanku, obstoju, delovanju, skupna zadeva goriških Slovencev, ki nam jc vzgojila in še vedno vzgaja rodove vernih, poštenih in zavednih članov naše široke narodne skupnosti.
Zelo častna je stran naše zgodovine, ki govori, kako so goriški Slovenci podprli zidavo Slov. Sirotišča v Gorici. Msgr. Andrej Pavlica, ki je bil vodilni ustanovitelj pravi, da so slovenski ljudje vseh stanov in poklicev, zasebniki, skupnosti in ustanove, zlasti županstva, kar tekmovali v nabiranju sredstev.
»Temeljni kamen zavodu« so leta 1902 postavili slovenski delavci in delavke na shodu pri Gorjancu na Komu: 15 kron in nekaj vinarjev! Osrednje vodstvo mednarodnega društva »Katoliških detoljubov« v Salzburgu je ugodilo prošnjo goriškega poverjenika dr. Andreja Pavlice, naj že nabrani znesek 140 kron prenese med darove za sirotišče in v isti namen naj gredo vsi bodoči prispevki, nabrani na Goriškem. »Primorski list« je uvedel posebno rubriko: »Darovi za Sl. Sirotišče«. Dne 9. oktobra 1902 je vpisan prvi dar: »Za prihodnje SI. Sirotišče: č. g. Ivan Rojec 4 krone, mesto venca na grob dr. Josipu Pavlici!« Goriški kanonik msgr. Janez Abram je ob smrti zapustil Sl. Sirotišču kar 2.000 kron z določilom, naj se vsako leto opravi ena sv. maša za mir njegovi duši.
Goriški Slovenci so smatrali za svojo narodno dolžnost, prispevati za zidavo Sirotišča. Ob vsaki priložnosti in večji proslavi so nabirali za Sirotišče. Le nekaj primerov iz leta 1908:
Gospodarski svet v Sovodnjah 20 kron; sosedje v Kamnjah ob veseli priliki 6 kron; kuracija v Podgori nabrala 128 kron; Luka Križnič, vratar pri Usmiljenih bratih, 70 vinarjev; dr. Alojzij Franko, deželni poslanec, 50 kron; na ženitovanjski večerji Magerle Rafael-Kristina v Podgori nabrali 22 kron in 22 vinarjev; pevci v Podgori zbrali v gostilni Trpin 2 kroni 31
vinarjev. Andrej Videvčič, delavec iz Rupe, ki je umni v goriški bolnici, je v oporoki volil Sirotišču 1.000 kron. Slikar Klemen Delneri 5 kron...
Vzbrstele so iznajdljive pobude za nabiranje sredstev: razprodaja razglednic s sliko svetogorske Matere božje pri romanju na Sv. goro je dala čistega dobička 52 kron in 44 vinarjev. Tombola za sirotiški sklad oktobra 1909 je vrgla 394 kron.
Javni delavci so Sl. Sirotišču brezplačno nudili svojo strokovno pomoč: npr. odv. dr. Pavletič je brezplačno vodil vse pravne zadeve pri nakupu stavbe Sl. Sirotišča; zdravnik dr. Anton Brecelj se je obvezal, da bo brezplačno zdravil vse gojence in gojenke.
Krepko denarno pomoč so nudile javne ustanove, npr. hranilnica v Pevmi je dala 40 kron, županstvo v Doberdobu 200 kron, občina v Šempasu 200 kron, občina Dornberk 260 kron, mestno županstvo v Sv. Križu na Vipavskem je dalo glavnico 1.000 kron, katerih obresti bo uporabljalo za vzdrževanje svojih sirot v bodočem zavodu...
Zavod Sl. Sirotišče v Gorici je zrastel ob vzajemni pomoči vsega slovenskega ljudstva na Goriškem, ki je želelo postaviti skupni dom slovenskim sirotam in otrokom revnejših slojev. Vodstvo zavoda in ljubeča skrb naših šolskih sester niso nikdar prevarila tega zaupanja. Z nepopisnimi osebnimi žrtvami, delom dn trudom sta vršila to poslanstvo v službi naših otrok in mladine. In to poslanstvo hočeta vršiti tudi v bodoče.
»Odbor za zidavo navega Zavoda« se obrača na vso slovensko javnost, zlasti v zamejstvu in v svetu, proseč pomoči, da izpelje težko nalogo.
Plemeniti zgledi naših očetov in mater nas obvezujejo, da z novim poslopjem pomladimo ustanovo, ki so jo oni postavili za nas in za naše bodoče rodove!
Msgr. Rudolf Klinec
Na Hrvaškem so prejšnji teden stavkali študentje na zagrebški univerzi. Vodstvo zveze komunistov Hrvatske je do stavke zavzelo blagohotno stališče. Ni je ne podprlo pa tudi ne obsodilo. Jasno, zakaj: hrvaški študentje so zahtevali, naj ima Hr-vatska več avtonomije pri upravljanju deviz, ki jih hrvaški delavci pošiljajo domov. Do sedaj je z njimi razpolagala Jugobanka iz Beograda, ki je seveda poskrbela, da je večji del deviz ostal v Srbiji.
Tito je hitro spoznal, da te vrste stavk lahko komunistično partijo spravijo na Hrvatskem na stranski tir. Ce bo molčala, je nihče več ne bo vzel zares in dogodke bodo začeli krojiti taki, ki komaj čakajo, da bo Tito umrl, partija pa prišla od ugled. Zato je na seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije 2. decembra v Ka-radjordjevu povzdignil svoj glas in med drugim dejal:
Stavka na univerzi ni samo stvar študentov. Za njimi so ljudje, ki se zbirajo v Matici Hrvatski. Ti elementi svobodno nastopajo in nikomur se nič ne zgodi. Tega ni mogoče več trpeti. Izjave, ki jih dajejo, so docela protiustavne, kaznive in bi jih bilo treba kazensko preganjati. Te ljudi je treba prevzgojiti, in če to ni mogoče, postaviti na prag. Hočejo novo gibanje, ki naj bi zajelo razne pripadnike lum-penproletariata, protirevolucionarne elemente, razne nacionaliste, šoviniste, dogmatike in vrag si ga vedi koga še. Pri tem pa je najbolj značilno to, da se sklicujejo na moje besede. Naj javnost ve, da ne zagovarjam tega.
Pred nekaj meseci sem imel v Zagrebu sestanek z izvršnim odborom. Takrat sem že govoril o nacionalizmu, šovinizmu, o Matici Hrvatski, o ravnanju raznih nasprotnikov. Tedaj sem vse to povedal zelo ostro. Tistih besed tisk ni objavil, le ustno in nepopolno so jih posredova/li ožjemu krogu. Videl sem, da vodilni tovariši nimajo dovolj smisla do samokritike. Dopustili so, da so po sprejetju ustavnih dopolnil sovražni elementi iz njih naredili svoja gesla in potegnili študente za seboj. Res je, da bi bilo treba urediti devizni, zunanjetrgovinski in bančni sistem, a po mojem mnenju velik del mladine sploh ne ve, za kaj gre, ko govorimo o deviznem režimu. Zato sem proti, da bi razne državne probleme reševali na ulici.
Prav je, da razločujemo med dvojim: nacionalizmom in šovinizmom ter unitarizmom. Ce gre za unitarizem stare, versajske Jugoslavije (ko je bilo vse vodeno iz Beograda, op. ur.), sem seveda zoper njega. Toda če gre za enotnost Jugoslavije kot države, tedaj sem za ta unitarizem, ker pomeni našo enotnost. Ne verjamem, da bi bilo hrvatskih unitaristov več kot nekaj sto. A pozorni moramo biti do tega našega največjega razrednega sovražnika. To je najhujša nevarnost. Ti ljudje nas s svojo dejavnostjo sramote pred svetom. Grozi nevarnost, da bo Jugoslavija začela izgubljati svoj ugled. Tega pa ne smemo dovoliti, je Tito zaključil svoja izvajanja.
lumiiiimiiiiimmmimimiimimmimiimmmmiiimmiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiMimmmmmmmuimiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiii nun .
Vojna med Indijo in Pakistanom
Med Indijo in Pakistanom je v teku od
3.	decembra prava vojna, čeprav nenapovedana. Po šestih letih sta ti dve državi spet prijeli za orožje. Za 500 milijonov Indijcev in 120 milijonov Pakistancev se je pričela nova tragedija. Gre za vojno med »revnimi«, kot so jo označili zahodni časnikarji. Zal pa ni to spopad le med dvema državama, temveč spopad med samimi velesilami. Sovjetska zveza, ki je letos podpisala pogodbo o prijateljstvu z Indijo, je odločno na strani slednje; rdeča Kitajska odkrito podpira Pakistan, ZDA pa se ne bi rade zamerile nobeni od vojskujočih se strani.
Vesti o bojih so si zelo nasprotujoče in obe strani govorita o silnih sovražnih izgubah. Eno je gotovo: vojska je totalna, to se pravi boji divjajo na vsej pakistansko-indijski meji, tako na vzhodu kot na zahodu Indije.
Na zahodni meji se vrstijo predvsem letalski napadi, ki jih spremlja topniško obstreljevanje, na vzhodni meji pa skušajo indijske čete čim bolj prodreti v Vzhodni Pakistan ter se povezati z gverilci nove države Bangla deša, kot se sedaj Vzhodni Pakistan imenuje. Takoj po izbruhu vojne je Indija novo državo formalno priznala.
V	svojem govoru v indijskem parlamentu je predsednica vlade Indira Gandi med drugim dejala: »Od letošnjega marca smo si prizadevali prepričati svet, naj prepreči uničenje naroda, katerega edini greh je
IZSELJENSKA NEDELJA
Na vsem slovenskem kulturnem prostoru se spominjamo naših izseljencev na tretjo adventno nedeljo. In če pazljivo preberemo današnje prvo berilo (Iz 35, 1-6, 10), nehote v nekaterih stavkih začutimo izseljensko problematiko.
1. »Okrepite onemogle roke, utrdite klecava kolena!« - Naši bratje in sestre v tujini postajajo roboti tujega kapitala. Njih roke včasih otrdijo za molitev in duše otopijo za vero. Njih kolena klecajo pod težo tujine: zgubljajo narodno zavednost. Molimo zanje! Danes in vsak dan!
2. »Močni bodite! Nikar se ne bojte!« - Te Izaijeve besede moramo danes — in v stalnih, ljubeznivih pismenih stikih — vedno ponavljati našim izseljencem. Le tako bodo mogli zmagovati v obrambi svojih verskih in narodnih svetinj pred navalom zmateriali-ziranega okolja.
3. »Od Gospoda odkupljeni se povrnejo.« - Nekateri naši bratje in sestre so se morda nekoliko oddaljili. Molimo danes zanje, da se povrnejo!
— vrnejo naj	se	k Očetu — Bogu,
— vrnejo naj	se	k Materi — Cerkvi,
— vrnejo naj se k družini, ki potrebuje bolj nje kot avto,
— vrnejo naj se v domovino, da nam je drugi ne prevzamejo. Doma morda	ne	bodo imeli tako velikega	kosa	kruha,	ohranili
pa bodo svoj	ponos: človeški, krščanski	in	narodni	ponos.
K. I.
Gradiščanska - Štajerska - Koroška
bil, da je v skladu z demokracijo glasoval za svojo neodvisnost. Svet tega ni hotel vzeti na znanje. Prihod deset milijonov beguncev na indijska tla je povzročil, da se je naša država nenadoma zapletla v spopad s Pakistanom. Nimamo druge izbire, kot da smo sprejeli vsiljeno nam vojno.«
Varnostni svet OZN se je že sestal, toda ni mogel ničesar ukrepati, ker se je sovjetski zastopnik poslužil veta. Seveda je to razburilo kitajskega predstavnika, ki je Sovjetsko zvezo obtožil, da je slednja kriva vojne, ker da je Indijo neprestano hujskala in ji poslala veliko vojaško pomoč.
Sovjetska vlada je pa vse države opozorila, naj se ne vmešavajo v indijsko-pajd-stanski spor, ker bi to nujno prisililo Sovjetsko zvezo, da nastopi, saj ima Rusija zaradi bližine indijske meje velike lastne interese, ki jih mora braniti. Sovjetski ministrski predsednik Kosigin je dejal, da Sovjetska zveza zaradi pogodbe o prijateljstvu z Indijo nima moči, da bi zaustavila vojno.
Indira Gandi je odločno zavrnila vsako odločitev Varnostnega sveta, ki bi skušala Indijo prisiliti k prenehanju vojne. »Mednarodna ustanova — je dejala —, ki ni niti mignila s prstom, ko je tragedija državljanske vojne zajela vzhodno Bengalijo in nas je pustila osamljene, ko se je k nam zateklo deset milijonov beguncev, nima sedaj nobene moralne pravice, da nam vsiljuje svoje odločbe.«
(Opazke ob robu cest)
Trije državljani ZDA, pa vsi zavedni Slovenci, smo se spravili na pot po Avstriji. France (v Ameriki ga kličemo Frank), njegova v Ameriki rojena žena, ki pa govori tako gladko slovensko kot midva s Francetom. Tretji sem jaz, ki sem te opazke ob robu cest spravil na papir. Kljub temu, da smo ameriški državljani, nam srce še vedno prebiva na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem... Doroteja pa ima svoje korenine nekje na Tržaškem.
Ker smo v Avstriji, se spodobi, da začnemo z Dunajem. Po kosilu v Diirnsteinu tik nad Donavo — tu je leta 1192 bil zaprt angleški kralj Rihard Levjesrčni, ko se je vračal s križarske vojne — smo zavozili v nekdanji cesarski Dunaj in se ustavili pred slovenskim dijaškim domom »Korotan«. Sedemdeset postelj ima. P. Ivan Tomažič ga je postavil na noge in tudi spravil v red, ko so nekateri slovenski visokošolci zahtevali, da morajo oni priti v vodstvo ter so te zahteve podprli z demonstracijami pred zavodom.
Danes je zavod kraj študija in prijetnega bivanja. Vsak študent lahko dobi v njem stanovanje, le podpisati mora izjavo, da se bo držal hišnih pravil. Lastnica zavoda je Mohorjeva družba v Celovcu. Prav tiste dni, ko smo bili mi tam, je stanoval v »Korotanu« slovensko-ameriški profesor dr. Toussaint Hočevar s skupino svojih ameriških dijakov. Hodili so poslušat predavanja na dunajsko univerzo.
Z Dunaja smo zavili na Gradiščansko. Avstrijci pravijo deželi Burgenland. Beseda pride od Burg, tj. grad. Svoj čas so bili v deželi štirje »Burgi«: Pressburg (danes Bratislava, glavno mesto Slovaške), Wieselburg, Odenburg in Eisenburg. Pokrajina Gradiščansko je dolga stoletja spadala pod Madžarsko. In ker sta bili Madžarska ter Hrvatska ena država, so se v času turških vpadov naselili na Gradiščanskem Hrvatje. Tako je prišlo do hrvaške manjšine na Gradiščanskem.
Po prvi svetovni vojni je bila Gradiščanska prisojena Avstriji. Zanimivo pa je, da so vsa štiri »Burg« mesta ostala izven avstrijskih meja. Za Odenburg je bil kot za našo Koroško določen plebiscit. Pa so ga Avstrijci izgubili kot Slovenci Koroško. Madžari so si znali pomagati z goljufijo.
V	Budimpešti so dali natisniti množico krstnih listov in jih izročili osebam, ki niso bile nikdar rojene v Odenburgu. Tako so šli na volišče in zmagali. Mesto Odenburg pa je postalo madžarski Sopron.
J. Dj.
namreč predpisuje ustava. Kakšna bo nova vlada in kdo jo bo vodil, pa je nemogoče predvidevati, ker je notranji italijanski politični položaj v tem razdobju zelo zapleten.
Zastavlja se torej vprašanje, ali bo nova vlada sprejela moralne in politične obveze, ki izhajajo iz pravkar opravljanega srečanja slovenskih predstavnikov v Riimu.
„KatoliŠki glas“ v vsako slovensko družino I
Odmevi na obisk pri Colombu
Ne iglede na izjave in ocene, ki so jih že dali ali jih bodo še dali člani slovenskega odposlanstva, velja zabeležiti odmeve v tukajšnji slovenski javnosti. Ljudje ha splošno komentirajo srečanje z določanimi zadržki, ki jih do danes nihče ni skušal ovreči. Predvsem poudarjajo, da je delegacija bila sprejela šele po enem letu potem iko je bila zaprosila za sprejem. Glede na splošno počasnost državnega aparata bi zamuda nikogar ne začudila, & ne bi sovpadala z iztokom mandatne dobe sedanje vlade leve sredine pod vodstvom Emilia Colomba. Kajti brž po izvolitvi novega predsednika republike bo Coloimbova vlada podala ostavko, ker tako
Jesenske lučke
VI.
Dekle je pobožno opravilo svojo spoved, se obtožilo grehov, nato pa se ob spodbudni besedi spovednikovi opogumilo: »AH smem nekaj vprašati?«
»Gotovo, kar vprašajte.«
»Ali je res, kar pravijo nekateri kateheti, da se dva mlada, ki se imata rada, morata prav zadržati do 18. leta, potem pa da smeta živeti, kot se jima zdi, smeta tudi spolno občevati, ker to zanju ni več greh? Saj se vendar imata rada.«
»Najbrž, da g. kateheta niste prav razumeli, ker se mi zdi nemogoče, da bi kak katehet tako učil. Zadeva je pač ta, da mnogi danes menijo, da dva mlada, ki se imata rada, res smeta živeti kot se jima zdi, češ da za tiste, ki se imajo radi, ni greh, če si ljubezen izkazujejo, kakor bi bili že poročeni. To pa ni nič novega, ker Že stara slovenska pesem poje: "Dve let' in pol sva se midva ljubila, kot bi že v zakonu srečna bila...".«
Tako namreč sodijo nekateri, ki vidijo le »ljubezen« dveh mladih. Toda drugi bolj trezni upoštevajo celotni smisel ljubezni med dvema človekoma. Saj ne gre za ljubezen dveh metuljčkov, temveč za ljubezen dvoje odgovornih ljudi. Prav ta zavest odgovornosti pa zahteva, da si človek ne sme jemati pravic, ki jih nima. Sama »ljubezen« ne daje človeku nobenih posebnih pravic, zlasti ne, da »bi kot v zakonu srečna bila«. Kajti zakonska ljubezen predpostavlja celotno in nepreklicno podaritev dveh oseb v nerazvezljivi zakonski zvezi Z namenom imeti in vzgajati otroke, ne pa samo »lizati smetano«. Zato »božja beseda večkrat poziva zaročence, naj v čisti ljubezni prežive čas zaroke.« Takšen je nauk Cerkve, kot je razvidno iz nauka 11. vatikanskega koncila (GS št. 49 in 50).
Tega nauka ne morejo katehet je spreminjati in drugače učiti, ker bi potem ne učili več božje modrosti, temveč bi učili le človeško modrost in še to najbolj nespametno. Kajti tudi človeška modrost, to je psihologija in sociologija učita, da je za poznejšo srečo v zakonu boljše, če zaročenci čisto preživijo čas pred zakonom.
Italijanska revija »Dimensioni oggi« v januarju 1971 poroča o znani anketi, ki jo je prof. Kinsey izvedel med ameriškimi mladimi ljudmi. Tam pravi takole: »Zdi se, da je tudi z zgolj psihološkega vidika — ne glede na verske in moralne razloge, ki ohranijo vso svojo težo — spolno občevanje med zaročenci potrebno izvzeti kot dokaz medsebojne ljubezni in nežnosti.«
(r+r)
Ravnatelj vseh slovenskih dušnih pastirjev v zdomstvu je msgr. Ignacij Kunstelj, ki živi v Vatikanu. V Evropi so njemu podrejeni sledeči duhovniki:
Anglija: dr. Franc Bergant, London.
Avstrija: Ciril Lavrič, Haid bei Ansfel-den; Martin Belej, Gratvvein pri Gradcu; Anton Miklavčič, Spittal na Dravi; p. Štefan Kržišnik, cistercijanski samostan v Stamsu, Viktor Pernuš, Predarlsko.
Belgija: Kazimir Gaberc, Marcinelle; Vinko Žakelj, Liege. Slednji oskrbuje tudi slovenske izseljence na Nizozemskem.
Francija: Ignecij Čretnik in Franjo Pa-valec, Pariz; Stanko Kavalar, Mericourt-sous-Lens; Anton Dejak, Aumetz; msgr. Stanko Grims, Merlebach; p. Jakob Vuči-na, Nice.
Nemčija: dr. Janez Zdešar in dr. Branko Rozman, Miinchen; Mirko Jereb, Bremen; Ivan Ifko, Essen-Altenessen; Lojze Škraba, Oberhausen-S-terkrade; Ludvik Rot, Koln; dr. Franček Prijatelj, Frankfurt; Jože Cimerman, Mannheim; Ciril Turk, Esslin-gen; Janez Demšar, Reutlingen; dr. Franc Felc, Ravensburg; Feliks Grm, Ingolstadt; p. Janez Sodja, Miinchen; p. Janko Bohak, Berlin.
Švedska: Jože Flis, Eskilstuna.
Švica: p. -Fidelis Kraner, Seebaoherstras-se 15, 8052 Ziirich.
Slovenski škofje se dobro zavedajo, da bi morali poslati še več duhovnikov med naše rojake v tujini. Toda težave so tudi doma, saj manjka duhovnikov.
V	ljubljanski škofiji, ki ima 292 župnij in 660.000 vernikov, je 60 župnij brez stalnega duhovnika. Mariborska škofija ima 275 župnij in 740.000 katoličanov; nezasedenih župnij je 40. Apostolska administratura Koper šteje 205 župnij z 210.000 verniki. 70 župnij in vikariatov nima dušnega pastirja. Zelo redke so še župnije, ki bi imele kaplana.
Na pomoč so prišle razne redovne družine s tem, da so prevzele v upravo razne župnije. Kapucini imajo v Sloveniji 10 župnij, ifirančdškani 12, minoriti 7, križni-ški red 8, jezuiti 4, lazaristi 3, dominikanci 1, salezijanci pa kar 24. Kljub temu je še vedno 170 župnij brez stalnega duhovnika. Mnogi župniki morajo upravljati po dve ali celo po tri župnije.
deljo ob 18. uri v cerkvi sv. Petra.
Udeležba pri sv. mašah je različna. Najboljša je v Zurichu, kjer pride k sv. maši do 150 Slovencev. Najslabše pa je v Bazlu, Luzernu in Appenzellu. V Appenzeliu so večinoma dekleta, doma iz črne, Mežice in Prevalj na Koroškem. Od 75 jih pride k sv. maši komaj 15.
P. Fidelis se pri tem zaveda, da je en sam duhovnik za toliko slovenskih izseljencev premalo. Vsaj diva bi morala hiti. To je že sporočil na merodajno mesto. Pa je dobil odgovor, da imajo prednost tdsta področja, kjer našega duhovnika sploh še ni. To tudi drži.
mmmmuke m m mi
V kratkem bodo izšle pri Goriški Mohorjevi družbi knjige za leto 1972, in sicer:
1. KOLEDAR za leto 1972.
2. Jože Abram: MOJA TRENTA - Zbirka planinskih spisov. Zbiratelj teh spisov, Jožko
Kragelj, pravi: »Abram je s svojimi spisi vzgajal. V vsakem srcu je želel zbuditi ljubezen do gora, do naše zemlje in domovine. Njegovo srce je prekipevalo te ljubezni, ki jo je želel presaditi v preprostega in izobraženega človeka.«
3. Josip Kravos: KUŠTRAVA GLAVA - Prof. Vinko Beličič nam tako predstavi to
delo: »S to sočno pripovedno zbirko bo nedvomno našel obilo bralcev, ki se bodo ob njegovih zgodbah prav tolikokrat nasmejali kot tudi zamislili.«
4. Ivan Theuerschuh: VEČ SONCA V NAŠE DRUŽINE - Knjigo sestavljajo različni
članki, v katerih je govora o družinskih problemih, o vzgoji otrok ter mladine sploh, o razumevanju v družinskem krogu. V časih, ki jih živimo, so nam ti sodobni vzgojni napotki zelo potrebni.
Knjige bodo na razpolago pri posameznih poverjenikih ter v knjigarnah v Gorici in Trstu.
Občinske volitve v Trstu bodo spomladi
Tržaški župan inž. Spacoini je v odgo-g-oru na trazne zadevne interpelacije v občinskem svetu sporočil, da bodo volitve za obnovitev tržaškega občinskega sveta zadnjo nedeljo v mesecu marcu, tj. 26. marca 1972. Prvotno bi volitve morale hiti letos v novembru, a jih je prefekt sporazumno z vlado odložil na pomlad, da ne bi sovpadale z ljudskim štetjem.
Župan je tudi poročal o razgovorih tržaških sindikalnih in političnih predstavnikov v Rimu glede ohranitve in okrepitve tržaške luike in ladjedelništva. Sestali so se namreč z ministrom za trgovinsko mornarico A-ttaguilejem, z ministrom za državne udeležbe Piocolijem ter z visokimi funkcionarji ministrstva za proračun.
Pokrajinska tajništva treh sindikalnih zvez proučujejo rezultate teh razgovorov v Rimu in bodo nato podala svojo oceno.
Sv. Križ - f Hortenzija Verginella
V	ponedeljek 29. novembra, potem ko se je, kot skoro vsak dan, virnila od sv. maše in srečanja z Jezusom v sv. obhajilu, je nenadoma odšla k Njemu po -večno plačilo naša vaščanka Hortenzija Verginella.
Pokojnica se je rodila 7. marca 1888 v znani kmečki družim Caharijeviih, po domače Martinovih v Nabrežini, odkoder je ob poroki prinesla s seboj ,v Sv. Križ
Koncert dveh tržaških zborov
„Župnija“ p. Fidelisa
P. Fidelis Kraner je župnik posebne vrste. Duhovno oskrbuje slovenske izseljence kar v treh švicarskih škofijah. Te so Chur (kamor spada tudi največje švicarsko mesto Ziirich), Basel in St. Gallen.
Sobotne večerne maše ima: v soboto pred drugo nedeljo v mesecu v Bazlu ob 19. uri v stranski kapeli cerkve sv. Antona; v soboto pred tretjo nedeljo ob 17.30 v Marijini cerkvi; v soboto pred četrto nedeljo ob 18.30 v cerkvi sv. Petra in Pavla.
Nedeljske sv. maše pa so za Slovence v Zurichu na prvo »n tretjo nedeljo ob 4. uri popoldne v kripti cerkve Dobrega pastirja (Guthirt); v Amrisvvillu na prvo in tretjo nedeljo ob 10. uri dopoldne v kripti farne cerkve; v Solothurnu na drugo nedeljo ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Jožefa; v Oltenu na drugo nedeljo ob 4. uri popoldne v kapucinski cerkvi; v Rap-pensvvillu na četrto nedeljo ob 16. uri v kapucinski cerkvi; v Bernu na peto nedeljo — kadar pride — ob 17. uri v kripti cerkve Bruder Klaus. V Luzernu je prevzel slovensko mašo cistercijanski pater dr. Tomaž Kurent in sicer na četrto ne-
V tržaškem Kulturnem domu se je vršal zadnjo soboto koncert mešanega zbora »Jacobus Gallus« in »Tržaškega okteta«, ki sta ju vodila dirigenta Ubald Vrabec in Ivan Sancin. Že sam razpored nastopajočih je bil sedaj novost. Nastopu mešanega zbora s štirimi pesmimi je sledil moški zbor s prav tako štirimi pesmimi. »Tržaški oktet« (sestavljen iz pevcev zbora samega) je predstavil za svoj »debut« pet skladb, celotni spored pa je zaključil spet mešani zbor s štirimi deli. Mešani zbor je vodil prof. Ubald Vrabec, priznani dolgoletni dirigent tržaškega renomiranega ansambla, moški zbor in oktet pa basist »Gallusa« Ivan Sancin.
V prvem delu je -mešani zbor odpel Gallusovo »Media vita« za dvojni zbor, Vrab-čevo »Veter«, Ukmarjevo »In če sem samo vetru brat« ter Tanjejeva »Sončni vzhod«.
V	vseh skladbah je zbor pokazal pravo zlitost glasov in zvočno homogenost od začetne Gallusove skladbe, ki morda še ni
v	vsem dozorela, do zadnje Tanjejeve, kjer je »Gallus« pokazal izredno dinamično občutljivost in spontanost v .fraziranju.
Moški zbor je zatem predstavil .sledeče skladbe: »Zdravljica« U. Vrabca, »Bori« A. Srebotnjaka, narodno »Plenice je prala« in M. Tomca »Gremo iv goro više«. Zbor, ki se je menda prvič predstavil s samostojnim nastopom in z novim dirigentom, je z občutkom podal omenjene skladbe, čeprav bi morda bila -kaka izmed pesmi bolj izrazita v odgovarjajočem počasnejšem tempu (npr. Srebotnjakova »Boni«), Vsekakor je treba podčrtati prijetno glasovno skladnost in komorno podajanje, odmaknjeno od -vsakršne kričavosti.
»Tržaški oktet« je podal pet skladb. Zapel je Orlanda Lassa »Matona mia čara«, Langleyevo »Come agaim«, Mokranjčev pr-
vi	rukovet, Prekovo »Kristalno vazo« in novo zahtevno in -zanimivo Vrabčevo '»Komen«. Oktet sam je ne samo popestril celotni spored, temveč tudi razodel veliko smisla za nelahko komorno petje, kot ga zahteva prav oktet (v našem primeru sicer sestavljen iz desetih članov) in zlasti v dokaj zahtevnih skladbah, ki jih je imel na sporedu.
Mešani zbor je nato zaključil celotni spored z naslednjimi pesmimi: Vrabec »Protuletje«, Matetič-Ronjgov »čače moj«, Noble Cain -»Joshua fi-t -in the battle ob Jericho«, črnsko duhovno pesem ter zaključil z živahnim »Skoči kolo« B. Papan-dopula. Zelo markantno je »Gallus« odpel zlasti dramatično zasnovano »čače moj« polno -dinamične sile ali pa spiritual s prav epsko bravuro. Zbor sam in njegov dirigent sta še enkrat potrdila zasluženi sloves enega najboljših poustvarjalcev slovenske vokalne glasbe.
Ob samem programu bi pa pripomnil Je to, da smo morda zabeležili premalo domačih del še posebej na račun južnoslovanskih avtorjev (če itak izvzamemo tuje oz. polifonske mojstre). Morda smo tudi pričakovali kaj več novega repertoarja, s katerim bi se zbor predstavil občinstvu. škoda obenem, da se je koncert vršil v mali dvorani Kulturnega doma, ko zaradi prenapolnjenosti marsikdo ni mogel pozorno in sproščeno slediti celotnemu programu. Drugič M zato svetovali uporabo velike dvorane.
a. b.
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH priredi v nedeljo 12. decembra ob 17"
JESEN NA KRASU
V	SLIKAH IN PESMI
Nastopajo: ansambel Taims, Naši mladi, mladinski pevski zbor in skupina mladih -solistov
Na praznik Brezmadežne je v reviji cerkvenih pevskih zborov v Kulturnem domu nastopil tudi naš dekliški pevski zbor.
16. decembra se bo začela božična devet-dnevnica in sicer jo bomo imeli takoj po večerni sv. maši.
neomajno vero in kleno slovensko zaivest, kar je z zglednim življenjem vsak dan izpričevala. V srečnem, s šestnajstimi otroki blagoslovljenem zakonu je s pokojnim soprogom Martinom, ki je odšel v večnost dobra tri leta pred njo, učakala skoro štiriinšestdeset let skupnega življenja, kar je med nami že prava redkost.
Kljub stiskam dveh vojn, navzilic pomanjkanju in bridkostim ob smrti desetih otrok, od katerih sta dva umrla že odrasla, sta pokojnico odlikovala življenjski optimizem in pogum, ki ju je — kot je sama večkrat poudarila — črpala -iz globokega krščanskega prepričanja. Ne samo, da slednjega ni pred nikomer nikoli zatajila, ampak ga je, če je bilo treba, s ponosom branila!
Svojim sinovom in hčeram, številnim vnukom in pravnukom je pokojnica svetila z besedo in zgledom ter jih z -materinsko 'skrbjo ob vsaki priložnosti spodbujala k življenju po veri. Svoje versko znanje je pokojna Hortenzija d-o pozne starosti, ali točneje do smrti poglabljala s stanovitnim prebiranjem verskega in sploh katoliškega -tiska, saj je bila stalna naročnica Katoliškega glasa, -Družine, Ognjišča, Mohorjevih knjig, Mladike, Knjižic in občasnih misijonskih publikacij.
Zgledno krščansko -mater smo ob številni udeležbi svojcev, sorodnikov in vaščanov spremili k večnemu počitku v sredo
1.	decembra popoldne. Pred hišo, med siv. mašo v cerkvi -in na pokopališču je pel cerkveni mešani pevski zbor, g. župnik pa se je od blage pokojnice poslovil s pomenljivim nagovorom, ki je izzvenel v zahvalo in prošnjo, da bi dobri Bog dal Cerkvi in našemu narodu na teh tleh še mnogo takih mater in žena, kakršna je bila pokojna Hortenzija. Ob težki izgubi izrekamo vaščani njenim svojcem in sorodnikom občuteno sožalje.
Skedenj
V	nedeljo 5. decembra je bdi v Ukmarjevem domu družinski praznik, ki je združil starše in otroke okrog sv. Miklavža. Na odru, ki je za to priložnost dobil 'lepe nove zavese, so se zvrstili otrooi iz Skednja s pevskimi točkami, Barbara Compa-re z baletom, otrooi od Sv. Ane ,in Kolon-kovca s šaljivim prizorom ter škedenjs-ki
Spominska svečanost za dr. J. Ukmarjem
V četrtek 2. -decembra zvečer, točno mesec dni i» smrti dr. Jakoba Ukmarja, je bila v skedenj ski kino dvorani spominska svečanost za tem nepozabnim duhovnikom. Svečanost je organiziral tamkajšnji Dom Jakoba Ukmarja.
V svojem kratkem pozdravnem govoru je skedenj ski kaplan Dušan Jakomin poudaril pokoj nikoivo duhovno veličino, omenil njegove velike zasluge za katoliško Cerkev in slovenski narod, njegove spise in njegovo skromnost.
Spored je pričel cerkveni pevski zbor z Opčin (Ukmar se je namreč rodil na Op činah leta 1878) pod vodstvom Staneta Maliča tar zapel koroško Žamer v dirigentovi priredbi ter Palestrinovo Glejte, kako umira pravični. Na vrsti je bilo nato branje odlomkov iz Ukmarjevih spisov, član Slo venskega gledališča Anton Petje je prebral odlomek iz znamenite pridige, ki jo je omel pokojnik v župni cerkvi v Skednju ob sklepu šmarnic maja leta 1931 proti -tedanjemu preganjanju Slovencev. V tem govora Ukmar razlaga italijanskim vernikom, kako uči krščanstvo dosledno pravii-oo, ljubezen in znosnost med .naroda. Ukmar prti tem naglasa, da nič ne odloča dejstvo, če mnogi Slovenci znajo italijansko. V pridigi nadalje jasno poudarja, 'da Italija ne sme Slovencev asimilirati. Ob koncu odpušča vsem, vendar izjavlja, da se groženj proti slovenskemu pttidigova-nju ne smano bati. Bogdana Bratuževa je nato prebrala odlomek iz Ukmarjevega spisa o poletu kabine Apollo 8.
Osrednji del prireditve pa je bil govor msgr. Leopolda Jurce, generalnega vikarja v Kopru o osebnosti -dr. Ukmarja. Ugledni govornik je imel skozi 45 let stalne osebne in pismene stike z dr. Ukmarjem. Njegov vsebinsko bogati govor bomo v celoti objavili v božični številki našega lista.
Po govoru msgr. Jurce je Bogdana Bra-tuževa prebrala zadnj-i govor, 'ki -ga je pokojnik imel v javnosti in sicer ob otvoritvi sedanjega škedenj-skega Doma. Sledil je nastop dekliškega pevskega zbora iz škednja pod vodstvom Dušana Jakom,ina z Jenkovo T-iha luna in z ljudsko -Domovini. Pred omenjenim nastopom je spregovorila nekaj besed o rajnem dijakinja Ana Marija Batič. Stane Raztresen je nato prebral odlomek -iz Ukmarjevega govora na taboru Slovanske prosvete leta 1954 o upravičenosti narodne obrambe, Bogdana Bratuževa pa Zahvalo tukajšnje slovenske manjšine papežu Janezu XXIII. za okrožnico -Pacem in terris. Zahvalo je sestavil pokojni -dr. Jakob Ukmar.
Spored je zaključil openski pevski zbor ter zapel Hladnikovo škrjančki v Mala-čevi priredbi in koroško Domov v slovenski kraj v Ciganovi priredbi.
Celotna uro in pol trajajoča svečanost je bila dobro pripravljena ter je naletela pri številnem poslušalstvu na dober sprejem.	M.	B.
otroški vrtec. Miklavž je obdaril 70 otrok,
    mn  ...............................................................................    m....min........milili...........murni...................................................................................................        mm....mm.....................................................  umnimi....mi........................
J. JK.
(10)
V KRALJESTVU SV. ŠTEFANA
NEDELJA V BUDIMPEŠTI
Drugi dan, bila je nedelja, sem z obiskom cerkva nadaljeval. Zlasti sem si želel ogledati oer-kev sv. Matija na griču Buda in baziliko sv. šitefana onkraj Donave sredi Pešte.
Po številnih stopnicah sem se povzpel na hrib. Enkrat na vrhu, se je pred menoj odprlo gornje mesto. Hitro sem našel po-t do cerkve sv. Matija. Kar začudil sem se, koliko avtobusov je parkiralo na ploščadi pred svetiščem; največ jih je bilo iz Avstrije, precej tudi iz Jugoslavije in Za-padne Nemčije. Ljudi se je kar trlo. Sprva sem mislil, da so vsi -turisti. Pa -sem kmalu spoznal, da so v glavnem domačini. Prišli so k slovesni sv. maši.
Komaj sem si priboril vstop v notra-
njost svetišča. Cerkev je bila že nabito polna, a ljudje so še kar prihajali. Pravkar je bila ura deset. Pričela se je sveta maša. Na koru je zadonel mogočen orkester. Odličen zbor je napolnil s svojimi ubranimi glasovi vso cerkev. Kar je -bilo stalnih delov (Kyrie, Slava, Vera, Svet, Jagnje božje), je -b-ilo v latinščini, spre-menljivi deli pa v madžarščini. Čudovita glaslba me je vsega prevzela. Začutil sem vzvišenost latinske liturgije. Res bi bila velika škoda, če hi zaradi narodnih jezikov propadla. Na tujem ti postane še bolj draga. Saj veže vse katoličane v eno -duhovno občestvo. Brez nje bi se bil sredi madžarskega okolja počutil tujca. Tako pa sem imel občutek, da sem doma. In to po zaslugi latinske maše.
Po sv. maši ni ni-hče zapustil cerkve. Vs,i, ki so bili v klopeh, so vstali. Duhovnik je ostal pri oltarju. In tedaj je zaorila po cerkvi narodna himna. Ni bilo človeka, k1'1 je ne bi zavzeto prepeval. Za Madžara sta vera in narodnost dve vrednoti, ki j-u želi imeti medsebojno povezani. Pri nas je bilo svoj čas prav tako; po letu 1945 pa je to prišlo iz mode, pa gotovo ne v
■r
Zgoraj kip kralja sv. Štefana ob cerkvi sv. Matija, v ozadju del Ribiške utrdbe. Spodaj parlament z mogočno kupolo, ki se zrcali v valovih mimo hiteče Donave
prid našemu narodnemu obstoju.
Ko ,se je svetišče spraznilo, sem si ga ogledal. Cerkev je eden najlepših srednjeveških spomenikov. Že kralj sv. Štefan I. je zgradil na tem mestu leta 1015 prvo oerkev. Zato so mu kasneje na desni strani od vhoda na -trgu pred baziliko hvaležni Madžari postavili'spomenik. Na konju sedeč in s krono na glavi zre proti Zapadu, saj je iz Rima prejel kraljevsko krono.
Ko pa se je uveljavil gotski slog, so cerkev prenaredili. Kralj Matija Korvin (tako se je imenoval, ker je imel krokarja [corvusl v grbu) je dal dozidat,i mogočni zvonik, ki je še danes kras cerkve, številni kralji so bil-i v njej kronani — zato se tudi imenuje knonanjsk-a oerkev. V srednjem veku je služila nemško govorečim vernikom. Potem so pa prišli Turki, ki so jo najprej požgali, nato pa spremenili v glavno mošejo. Šele v letih 1873-1896 je bila cerkev obnovljena v svojem prejšnjem gotskem sijaju. In taka je še danes.
Tik za svetiščem obrnjena proti Donavi stoji Ribiška utrdba. Je to mogočna stavba v obliki stražnega stolpa, do katerega vodijo široka stopnišča s 139 stopnicami.
Stavba je bila končana leta 1903, bila ob koncu zadnje vojne popolnoma porušena in -leta 1954 spet obnovljena. Ime Ribiška utrdba je dobila od ceha ribičev, ki so bil-i v srednjem veku zadolženi, da so branili ta del trdnjave pred sovražnikom.
Z Ribiške utrdbe je prelep pogled na Donavo, na Verigasti most in na -parlament onkraj veletoka. Ni ga tujca, ki ne bi zato te stavbe obiskal.
Ko sem si -tudi jaz nasitil oči z vsem, kar mi je nudil prelepi razgled z utrdbe, sem se spustil k Donavi, da jo prekoračim. Dospel sem do Verigastega mostu, ki je dolg 375 m in ga na vsaki strani čuvata po dva mogočna leva. Kipar, ki jih je -izdelal, pa jima je pozabil izklesati jezike. To ga je tako potrlo, da si je vzel življenje.
Verigasti most je bil dan v promet 21. novembra 1849. Zgradil ga je Anglež Adam Clark. Leta 1945 so ga umikajoči Nemci vrgli v zrak kot vse druge mostove. Tri leta nato je bil spet obnovljen.
(se nadaljuje)
Stran 4
Pričel se je sejem sv. Andreja
Ob sončnem >in prijetnem sobotnem popoldnevu se je 4. decembra pričel tradicionalni sejem sv. Andreja v Gorici. Ne manjka običajnih stojnic, vrtiljakov in zabavišč. Nedeljski dan je bal še posebej privlačen, saij je bilo nebo čisto in vreme zalo primemo za obisk sejma. Ni čuda, da so avtomobili segali po ulioi dom Bo-sco in po drevoredu 20. septembra vse do pevmskega mosta.
Goriški župan Martina je preteklo soboto obiskal vrsto razstav, tako znamk in starega denarja, otroških risb in. kmetijskih strojev. Župan je tudi odprl srečolov v korist gojencev zavoda Lenassi. Zadnja otvoritev pa je bila v prostorih kmetijske ga konzorcija, kjer je bila tudi letos tradicionalna razstava vtin. V glavnem so razstavljali in prodajali vina slovenski vinogradniki z Os-lavja in iz Števarjana. Bolj kot razstava sama pa je ipremnoge prijatelje dobre kapljice privlačeval vinski buif-fet, ki je bil prav tako v rokah naših kmetovalcev. Takoj po otvoritvi se je že nabralo veliko obiskovalcev, ki so se pri pokušanju vin navdušeno vrstili. Razstava se je zaključila 8. decembra.
Novi odbor Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici
Dne 2. decembra se je vršala druga redna seja odbora Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici. Na dnevnem redu so bile volitve predsednika, izvršnega sveta in odborov ter porazdelitev ostalih funkcij.
Za predsednika je bil izvoljen Albin Sirk, v izvršni odbor pa so prišli: Marijan Bednarik, Ivan Carnic, Leopold Devetak, Danilo Rustja, Slavko Rebec, Vita Vesel. Nadzorni odbor sestavljajo: Rado Bednarik, iSilvan Kerševan, Mariza Perat. Razsodišče: Andrej Bratuž, Emil Doktorič, Kazimir Humar. Ostale funkcije so bile tako porazdeljene: Marijan Bednarik podtajnik, Slavko Rebec blagajnik, Danilo Rustja gospodar.
Odborniki so nato razpravljali o delu, ki jih čaka. Govora je bilo o seminarju za slovanske šolnike in o namestitvi novih učnih moči. Seminar naj bi se vršil v dopoldanskih urah lin naj bi bila predavanja za profesorje po učnih predmetih, za učitelje pa kot običajno. Glede namestitve novih učnih moči odbor že zbira podatke
o	številu naših učencev v vsakem razredu osnovnih šol. Po čl. 12 zakona št. 820 se namreč lahko osnujejo novi razredi, če je v učilnici več kot deset učencev različnih razredov.
Kot je biilo že sklenjeno na prvi redni seji odbora, je začasni sedež Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici, ul. Croce 3, poštni naslov pa: prof, Albin Sirk, via del Carso 37 C - Gorica.
Doberdob
Miklavževanje je tudi letos v nedeljo 5. decembra napolnilo župnijsko dvorano. To je že tradicionalna slovenska prireditev, katero s celim srcam privoščimo našim malokom. Ob njihovem svetem pričakovanju in veselju se veselimo tudi mi starejši, ko se gledamo »iz oči v oči« s samim sv. Miklavžem. Najprej smo v igri »Miklavž prihaja« prisostvovali pripravam na Miklavžev odhod v samih nebesih: sv. Peter, sv. Krišpin, angelčki in seveda sv. Miklavž, kateremu nedolžne dušice priporočajo otroke na zemlji. V drugem prizoru pa so hudički prikazali svojo zmogljivost in nagajivost, a so se morali ukloniti sv. Miklavžu in mu vrniti pismo, ki je padlo iz nebeške rakete. Po lepem uvodnem govoru je sv. Miklavž imel dela čez glavo z izpraševanjem, obdarovanjem, s pohvalami in opomini. Nič čudnega, če so mu angelčki prinesli čaja na oder, da se je malce okrepčal in nato z novimi močmi nadaljeval svoje dalo. Bil je res lep večer, zato prisrčna hvala vsem, ki so k temu lepemu večeru pripomogli.
Adventne zornice imamo letos po novam ip. sicer zvečer. Prav tako kot zjutraj nam svetijo luna in zvezdice, pa tudi žrtvice nas spremljajo, ko moramo zapustiti toplo hišo, televizijo ali prijetno družbo. Letos so zornice ob sedmih zvečer in udeležba je kar lepa. še več .vernikov pa pričakujemo za božično devetdnevni«*, ko pojemo oni lepi psalm »Kralja, ki prihaja« in druge. Seveda glavno bodo božična spoved, dobra dola, izkazovanje ljubezni do revnih in starih, ki potrebujejo pomoči.
Nagrade za najlepše jaslice bodo tudi letos kot vsako leto. Tekme vedno prinesejo več zanimanja in iznajdljivosti za čim lepše jaslice.
Trnuljčica bo prva prihodnja igra v naši dvorani. Slovensko gledališče iz Trsta namerava baje uprizoriti lepo mladinsko igro 23. decembra in sicer dvakrat isti dan. (Podrobnosti bomo še objavili.
Podgora
Tudi letos je sv. Miklavž ostal zvest Podgori in bogato obložen z darovi v nedeljo 5. decembra popoldne obiskal žup nijsko dvorano, ki je bila polna otrok, kateri so v spremstvu odraslih v svečanem vznemirjenju čakali na svetnikov prihod.
Kar sv. Miklavž dosti da na to, da otroci pred obdarovanjem pokažejo, kaj znajo, so najprej nastopili otroci iz otroškega vrtca in pogumno zapeli; za njimi so nastopili otroci iz osnovne šole, ki so poleg petja nudili tudi privlačno rajanje; nazadnje pa je sledil odrski prizor, ki se je zaključil s prihodom ljubeznivega prijatelja otrok.
Letošnji sv. Miklavž je bil kar postaven; nič se mu še niso poznala leta. Za vsakega je imel besedo, ki je bila blagohotna, pa spet hudomušna in včasih tudi opominjajoča. Vsekakor je bil slovenskih otrok vesel kakor tudi obeh učiteljic, ki sta jih skrbno pripravili. Izrazil je upanje, da bodo slovenske družine v Pod-gori ostale zveste tudi v bodoče slovenski besedi, rade sprejemale nova življenja in se vedno držale naših verskih ter narodnih izročil. Če bo tako, se bo tudi v bodoče rad vračal v Podgoro.
Rupa-Peč
Tokrat moramo poročati iz našega kraja samo žalostne novice. Pretekli teden je na posledicah cestne nesreče umrl v videmski bolnišnici komaj 18-letni Damijan Devetak. Ko se je pozno zvečer vračal z motorjem domov, je verjetno zadel v drevo ob cesti in dobil hud udarec v glavo. Iz goriške bolnišnice so ga prepeljali v videmsko, kjer je poškodbam podlegel. Pokopali smo ga v petek 3. decembra na pokopališču v Mirnu ob veliki udeležbi vaščanov in znancev od drugod.
V	soboto 4. decembra pa smo se poslovili od zglednega moža Dominika Ožbota. Velika množica ljudi ga je spremila na njegovi zadnji poti, saj je bil pokojni Ož-bot nadvse vrl mož, poln vere in narodne zavednosti. Tudi v najbolj težkih časih ni nikdar skrival svojega prepričanja. Težko je delal vse življenje, več let kot zidar v Švioi, zadnja leta pa je preživel doma pri svoji družini. Smrt ga je zadela, ko se je vračal na kolesu domov. Postalo mu je slabo in umrl je zadet od možganske kapi.
Hudo prizadetima družinama izrekamo najgloblje sožalje.
Razpis II. zamejskega festivala narodno zabavne glasbe
Ansambel »L. Hlede« in SKPD »F. B. Sedej« razpisujeta pod pokroviteljstvom Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici II. zamejski festival narodno zabavne glasbe v Števarjanu v dneh 27. in 28. maja 1972. Pogoji so sledeči: 1. Na festival se lahko prijavijo slovenski narodni ansambli iz domovine in zamejstva. 2. Organizator nosi stroške za kosilo, večerjo in prenočišče. 3. Komisija, ki jo sestavljajo glasbeni strokovnjaki in zastopniki iz prisotnega občinstva, bo podelila naslednje nagrade: nagrada za najboljšo izvedbo lir
130.000, nagrada za najboljšo melodijo lir
100.000, nagrada za najboljše besedilo lir
70.000, ter pokale, ki jih bodo dale na razpolago razne ustanove in organizacije.
4.	Skladbe, ki jih bodo izvajali ansambli, morajo biti izvirne in prvič izvedene na II. festivalu v Števarjanu. 5. Prijave se sprejemajo najkasneje do 1. marca 1972. Poslati jih je treba na naslov: »Ansambel Lojze Hlede«, Trg svobode 6, 34070 Štever-jan-S. Floriano (Gorizia-Italy).
V	prijavi morajo biti navedeni sledeči podatki: 1. točen naslov ansambla in naziv; 2. ime voditelja oz. odgovornega, njegov rojstni kraj in datum rojstva ter sedanje bivališče; 3. ime, priimek, rojstni kraj in datum rojstva ter sedanje bivališče vsakega člana posebej; 4. ansambel mora poslati do navedenega datuma notno gradivo dveh skladb, s katerima bo nastopil na festivalu; 5. vsi priglašeni ansambli so dolžni sporočiti vsako spremembo naslova voditelja ali ostalih članov ansambla; 6. v prijavi naj bo na kratko povedana tudi zgodovina ansambla; 7. ansambli pristajajo na morebitno zvočno snemanje radia Trst A.
Promocija
Na tržaški univerzi je v četrtek 2. decembra promovirala iz prirodoslovnih ved za doktorico H e'ona Knez iz Števerjana. Novi doktor:.'!, ki vneto deluje v vrstah SKPD »F. B. števerj an«, čestitajo odbor in člani omenjenega društva, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, SKAD, znanci in prijatelji, čestitkam se pridružuje tudi naš list.
S P
R T
Pastirček št. 3
Bliža se božič in to -je opaziti tudi v tretji številki »Pastirčka«, ki je pravkar izšla. To povedo najprej pesmici Ljubke Šorli in pok. Darine Konc kakor tudi zgodba »Srbska božična legenda«. Seveda fosi tudi Pastirčkova pesem božični pečat. Imenuje se »Z betlehemskimi pastirji«. Besedilo je .prispevala Darina Konc, glasbo pa je priredil Zorko Harej. T. C. je napisala črtico »Stara mama, pravljico!« Na prav zanimiv način mladim bralcem po-jasnuje, kako je z vprašanjem, če so ljudje tudi na drugih planetih in če se je Kristus tudi zanje rodil. Prisrčen je božični prizorček »Izkazana hvaležnost«. Avtorica je Ljubka Šorli. Seveda si meseca decembra ne moramo misliti brez sv. Miklavža. Na njega opozori Ana Marija Fran-dolič s prispevkom »V Miklavža ni verjel«.
Na uvodnem mestu predstavi urednik p. Werenfrieda van Straatena, očeta ubogih in zatiranih. Pretresal bo mlada, za vse dobro vneta srca, pretresal pa naj bi tudi srca odraslih. Biti usmiljen z zapuščenimi ljudmi je tudi vsebina črtice »Mestni samotar« na platnicah.
Franc Jeza nadaljuje zgodbo »Pustolovščina v gozdu«. Skavtska in športna rubrika sta tudi to pot zanimivi kakor tudi kotiček »Igrajmo sel« Poučen je Petrov spis »Poglejmo v vesolje«. Prav tako se bodo bralci lahko seznanili s Krasom nad Trstom. Vera in Majda ga opišeta na zelo privlačen način.
Pojavili so se že prvi dopisi. Prav posebno smo lahko veseli pisma Margariite Petrovčič iz Kanade. Torej je »Pastirček« tudi že med tamkajšnje slovenske izseljence prodrl. Le žal, da ga tu med nami še vedno marsikdo ne pozna.
—j k
★
Sožalje
Ob nenadni smrti Hortenzije Verginella roj. Caharija izreka sinu pokojne in svojemu pevovodji Albinu Verginella ter svojcem cerkveni mešani pevski zbor župnije Sv. Križ iskreno sožalje.
ZA KMETOVALCE
Za izboljšanje kmečkih stanovanjskih hiš
Deželni zakon št. 1 iz leta 1968 nudi .kmetovalcem v nižinskih krajih prispevke do
400.000,	v hribovitih pa do 500.000 lir za popravila ali obnovo stanovanjske hiše. Ta prispevek je možno prejeti za razna manjša dela kot je izgradnja kopalnice, stranišča, odtoka za odpadne vode, popravilo strehe, preureditev notranjih prostorov, napeljava tekoče vode lin centralne kurjave ter za druga popravila, ki pripomorejo, da postane hiša udobnejša in higiensko ter zdravstveno primernejša.
Te ugodnosti veljajo že nekaj let, toda zbiranje prošenj poteče vsakokrat konec februarja. Zato je sedaj najbolj primeren čas, da se posvetujete pri pristojnem kmetijskem ali gozdarskem nadzorništvu, kjer nudijo vsa potrebna pojasnila glede prošnje in potrebnih prilog.
Prispevki za nabavo kmetijskih strojev
Zadnji državni zakon o pospeševanju kmetijstva ali drugi zeleni načrt je potekel. Mnogo prošenj za prispevke ob nakupu kmetijskih strojev je ostalo nerešenih. Zato je deželna uprava pripravila svoj zakon, ki daje enake ugodnosti neposrednim obdelovalcem, spolovinarjem in kolonom in sicer prispeva do 25 % odn. do 40 % v goratih predelih za stroje, ki ne presegajo vrednosti enega milijona lir. V ta namen je dala na razpolago 120 milijonov. Tako bodo lahko ugodno rešene prošnje, ki so zaradi izteka zelenega načrta ostale doslej nerešene.
Prepovedana sečnja iglavcev
Ol	1. decembra do 6. januarja je prepovedana sečnja iglavcev. Lastniki gozdov, ki bi hoteli sekati v tem času, morajo vložiti prošnjo na pristojno gozdarsko nad-zorništvo in v njej navesti poleg osebnih podatkov tudi kraj, vrsto in količino lesa, ki ga nameravajo posekati kakor tudi razloge za sečnjo. Za prekrške so predvidene stroge kaznii.
10. Memorial »M. File j« 1971
Košarka se je zaključila. Prvo mesto si je osvojil Velox iz Štandreža, ki je z lahkoto odpravil Dom s 83:49, s težavo pa Podgoro s 65 : 64. Drugo mesto je zasedal Dom, ki je premagal Podgoro s 24 : 23.
»Med dvema ognjema«. Te tekme bodo namenjene samo naj mlaj Šim in sicer letnikom 1957 in mlajšim. Vsaka ekipa bo smela imeti največ osem igralcev. Igralo se bo na čas, in sicer dva polčasa po 10 minut. Prve tekme se bodo pričele v soboto 11. t. m. v telovadnici ITI »Galilej«. Prijave je treba poslati do 10. decembra. * * *
Odbojka. Mladinska ekipa 01ympiije {v postavi M. Špacapan, Tommasi, Mačus, R. Uršič, Pavletič, Oman, Fattore) je v soboto igrala v Vidmu proti moštvu Pozzo iz Pradamana. Zmagala je s 3:0 (15 : 13, 15:6, 15:5). V soboto 11. decembra bodo mladinci nastopili v Gorici proti PAV Dor-misch iz Vidma.
Naraščajniki (ragazzi) pa so se v nedeljo pomerili v Gorici kar z dvema ekipama: PAV Dormisch iz Vidma so premagali z 2:0 (16:14, 15:3), izgubili pa so proti OSI Friuli iz Vidma z 2 : 0 (7 : 15, 11 : 15).
OBVESTUA
BOŽIČNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA našega lista bosta zaradi bližine praznikov izšli en dan prej kot običajno, tj. v sredo 22. in v sredo 29. decembra. Božična številka bo imela osem strani. Vabimo podjetja in ustanove, da izrazijo svoja voščila v tej številki. Paginacija bo 20. in 21. decembra. Prosimo dopisnike in oglaševalce, da pravočasno pošljejo svoje prispevke.
Vsakomesečna maša po namenih ACM bo v ponedeljek 13. decembra ob 19.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
Poštni urad Pevma-Števerjan obvešča upokojence INPS, naj dvignejo pokojnine za december v dneh 9., 10. in 11. decembra, trinajsto pfečo pa v dneh 13. in 14. dec.
Orgelski koncert prof. Huberta Berganta bo v ponedeljek 20. decembra ob 20.30 v goriški stolnici. Izvajal bo starejše in modeme skladbe raznih avtorjev.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek« v TRSTU obvešča absolvente učitelj iščnike, da bo tudi letos poseben dopolnilni tečaj, ki bo omogočal vpis na vse fakultete. Tečaj bo trajal od .15. decembra letos do 15. junija 1972. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19. septembra 1972. Prošnje sprejema ravnateljstvo.
Nadaljnje predstave »Trnuljčice«, pravljične igre v treh dejanjih bodo v Kulturnem domu v Trstu 13., 14. in 15. decembra, vsakič ob 15.30.
Mestno gledališče iz Ljubljane bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu s komedijo v petih dejanjih Nikolaja Robertovi-ča Erdmana »Samomorilec«. Predstave bodo v petek 10. decembra ob 21. uri (abonma red A premierski in red E mladinski v četrtak), v soboto 11. decembra ob 20.30 (abonma red B prva sobota po premieri in red B mladinski v sredo) ter v nedeljo 12. decembra ob 16. uri (abonma red C nedeljski in red F okoliški).
DAROVI
Za Alojzijevišče: N. N. 5.000; Z. M.
10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Ž. M. 10.000; M. Ž., Gorica, 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Damjana Devetaka daruje družina Špacapan za goriške skavte 5.000 lir.
Za ploščo škofa Mahniča: J. J., Gorica,
2.000 lir, A. K. 1.200 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
RADIO
TRST A
Poročila: 7.J5 (samo jb delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samn oh de lavnikih)
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 12. do 18. decembra 1971 Nedelja: 8.05 Slovenski motivi. 9.000 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Schubert: Trije glasbeni utrinki. 11.15 N. Kraigherjeva: »Nina na Cejlonu«. Mladinska zgodba. 11.35 Ringaraja za naše malčke.
11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.45 Miniaturni koncert.
16.30 Šport in glasba. 17.30 N. Manzari: »Igra v štirih«. Tridejanka. 19.10 Priljubljeni pevci. 19.30 Bednarik: »Pratika«. 20.30 Sedam dni v svetu.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavni dirigenti. 19.10 Odvetnik za vsakogar. ,19.45 Zbor »Julia« iz Trsta. 21.00 Kulturni odmevi. 21.50 Slovenski solisti.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Pesniški svat S. Kosovela.
19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Armenske pesmi in plesi. 20.35 Pai-siedlo: »Fedra«, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.10 Liki iz naše preteklosti: »France Magajna«. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Radio za šole (ponovitev). 19.10 Higiena in zdravje. 19.50 Otroški zbor »Kraški slavček« iz Nabrežine. 20.35 Simfonični koncert.
četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Prosvetno društvo »Rečan« iz Ljes.
17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Umetniki in občinstvo. 19.10 Pisani balončki, rad. tednik za najmlajše. 20.35 A. Strindberg: »Smrtni ples«. Drama.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.00 Kjudrov trio. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Slovenski narečni dokumenti (11) »Dve pridigi iz leta 1824 v špetru Slovenov«. 19.40 iPoje Slovenski oktet. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Prilagajanje v živalskem svetu. 14.45 Glasba iz vsaga sveta. 15.55 Avtoradioi. 16.10 Album operet. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Protagonisti popevke. 19.40 Mešani zbor .»K. Ractm« iz Skopja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Pred čebelnjakom: »Dan se je nagnil.« Radijska igra. Napisal M. Mahnič.
Slovensko gledališče v Trstu v sodelovanju z Zvezo slov. katol. prosvete in s Slov. prosvetno zvezo v Gorici ter z ustanovo EMAC obvešča, da bo v četrtek 16. decembra ob 20.30 gostovalo v Verdijevi dvorani v Gorici Mestno gledališče iz Ljubljane s komedijo v petiih dejanjih
Nikolaj Robertovič Erdrnan SAMOMORILEC
Predstava je za red A (Gonica-mesto) in red B (Goriea-okoliea). Avtobusa bosta vozila abonente s podeželja po1 že ustaljenem večernem voznem redu.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad.
Odgovorni urednik: ms gr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše nepozabne mame in prababice
Hortenzije Caharija vd. Verginella
se toplo zahvaljujemo domačemu g. župniku za sv. mašo, žalni obred an poslotviilne besede, mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke, domači godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so za pokojnico molili in jo spremili na njeni zadfonji .pati
Žalujoči sinovi Mirko, Ivan, Albin; hčere Jolanda, Alberta in Grozdana 7. družinami ter ostalo sorodstvo
Sv. Križ- Nabrežina-Maribor, 1. decembra 1971