n;» — v \Sšiih Istnikih S- ta včcsih nriine r\ svov nosehnc nazore. TrLkrat «orje pa  ddoVŽ'opcrvzrok"da~i:nladina v počitni- ca'n aij ^orda tudi v samostanskfh skriv- „;}, kotičkih scgapo prepovedanem blagu.  -j-^ an.n si vendar vkljub zaprekam in  prepovedirn izpolnile znanost v literaturi. ttesrečhi.i. im .ie saiii«Stanska vžfeoj^ fl! toiiko opilila, da ražtirhe skrlrati lepo sv-oje misli s sklepaiijem ro-k in ptfbožnim obračanjem oči pfoti nebti. Kdor tega ne zna — fni odkriti ljudje sicer to iinenuiemo liinavstvo. pa kdor tega ri€ zna. je i.zgubljen! Drakouična sredstva sfc rabijo v p boljšanjei — preti tudi, ako nisi bogatili staršev, ki plačajo pos'.ben kup dertarja — izkt^učitev. Prvi smoter sajnostanske vzgoje je duševho unifonniranje vseli gojencev po eni in isti sabloni, katcre. vrhunec je —hinavstvo. Urugi saiioter je vzgajati črni gardi novc boievnike. Temu smo.ru služi vsaka priložnost. 1'ouk vseh predmetov je prilaKoden tej nalogi. Vse se poučuje le iz tega vidika. Dušeslovje. vzgojeslovje. prirodoznanstvo in književnost. Kaj znanost, kaj imietnost — prazen nič! Vse je podrejeno le eni nrisli. Kdor črpa svoje znanje saino iz samostan^kega vira. ta je enostransko infc.rmiran. Le sreča. da vleče mladino rado\ cJnost iskat novih potov in virov znanosti. Sicer je strogo prepovedano čitatl časnike. pa ravno prepovedan sad miče. Različni ¦pisateiji so na samostanskem indeksu. njih imena. dela in — o >(ro_a — brezbožno živii-iiie se omenia le v niiniaturni obliki. Bog ne daj brati kako tako Samostanska vzgoja. (Dopis.) ,,Ne vlada vselej svet pokoi sred tihega zidu." Naša vlada v Sloveniji hoče protežiratl samostansko učiteljišče v Mariboru! Zato noče ustanoviti kljub pomanjkanju učiteljev samoscoino javno žensko učiteijišče. Sjcer pišejo nemški inozemski listi. da je minister prosvete Pribičevič razveIjavil tozadeven dr. Verstovšekov sklep. a se še pri r.as v Sloveniii noče o tem poročati. Bodi že temu kakor hoče, nanieravam vam danes pisati o samostanski vzgoji. katere dobrine sem čiitila na lastni koži. Samostanska vzgoja ie kot vsaika vzgoja v zavodib splošna. ne pa individualna. Naiprvo sc gre za to, da se gojenec nekako duševno informira in zavodovemu redu prilagodi. Otroci se ne smatrajo tamkai kot otroci, ampak kot neka stvar s posebno številko. Kakor se štejejo v zavodu mize, stoli, čaše, žlice, tako štejejo tudi tebe. Ti jim nisi več kot ena miza, kot en stol itd. Nikdo te ne vpraša, kaj misliš. ka.i čntiš, česa želiš, ampak tako moraš misliti, tako moraš čutiti, to moraš želeti. Otroku. ki ima mehko čuteče srce, ne povzročiš hujšega gorja nego. ako ga vtakneš v samostan. Dolgotrajno domotožje, grenke solze in vzdihi bodo sledili tvojemu krutenm ukrepu, predno ga izleči blagi zdravnik Čas in prijateljica Navada. Oorje mu pa, ako je individualiteta, ki hodi svoja p^osebna pota ali hoče že hneti. Imela sein vsled negativnega pouka več koristi. kot če bi se nam zapovedalo klasike čitati. Satnostanske učenke niso vse enake. Ene slepo verujejo in sprejemaio, kar se iim pripoveduje ter se svoje naloge dobesedno na pamet nauče, to so netalentirani elementi. Druge pa premišljujeio, primerjajo nauke z življenjeTn, ki jih obdaja ter po tem sodijo. Te so nevarne. Med temi sem bila tudi jaz. Smatrala sem vero kot nekaj plemenitcga in vzvišenega, ki oblažuje srce in dušo. Vsak kdor ie pobožen, kdor rad moli, rnora inicti tudi lepo dušo in pkmenito srce. Pa mislite da je tako! Sainostan vain je svet v malein, mala državica z viadarico na čelu. Najdeš med njimi razli.ne tenvperame-nte, različne značaje. Dobre in slabe. Sreča te sitna. stara devica, ki se vedno krega in sitnari ali pa nilada, histerična sestra. ki v svoji melanholiji dela mučeniški obraz: najde ¦ se tu vesela, brezmiselna duša, ki živi ; med samostanskim zidovjein brezskrbno življenje ali pa apatičen značaj, ki je zadovoljen, če ie malo dela in zadosti jela ter si ne beli glave z drugimi skrbmi. • Žive na med samostanskim zidcviem tudi fanatični elementi, ki preklinjajo po- kvaricni svet in se čudiio. da BoŁ zopet ne da deževati ognja in žvepla, seveda ne manjka tudi zares pobožnih svetniških duš, pa te so bolj redke. Lahko pa rečemo. da ti nudi samostan vse živlieniske tipe ako sestre preštudiraš. Ravno tako je s človeškimi vrlinami in slabostrni. Laiiki si morda predstavliaio. da vlada v sa- mostanu zgolj ljubezen in mir. Ne, temu m tako. Tam se ravno tako prepirajo kakor med svetom. Ravno tako so sestre niašče- valne proti tebi. ako se s čim pregrešiš, ravno tako ti le težko odpuste. kot svetni Ijudje. Ravno tako vlada v samostanu ne- voščljivost in zavist kot med svetom. Se- veda nevoŠčHivr.st 7^ oosvetno blasro. ta skrb v sanui.stanu odpade. pač pa nevošč- Ijivost iiied sestrami za prvljubljeno&t pri gojenkah. N. pr. v samostanu je bila mla- Oa. lepa, ze!o izobražena sestra. O nji je šia govorica. da je vsled nesrečne ljubezni vstopila v sarnostan. Oboževale smo jo zaradi romantike, ki io je obdajala in za- radi njenega prisrčnega obnašanja. V isti nieri pa so jo sovražile sestre zaradi nje- ne priljubljenosti. Revica ie prestala za- raai nas nmogo grenkili v.x in si ie res z a:ip'clsko p!;trneži'iv;..sfro s!už;ia ncbesa. Blag ji bodi spomin, saj jo že dol>.ro krije hladna zemlja! Ravno tako so sovražile drugo nam priljubljeno sestro. Ta ie bila zelo energična in narodna. Kot navdušena Slovenka ie noučevala pri nas slovenšči- no in reči moram, da smo se pri njej mno- go naučile, posebno slovenske sloA^nice. Dobro in natančno je poučevala tadi zgo- dovino slovenske literature do modernih nisateliev. Zalo T>a ie teni boli. kakor ie bi- lo pač njenemu značaju primerno, udriha- la po njej nevšečih pisateljih. Takrat^so tudi Netnke morale obiskovati slovenšči- no in tem je pošteno zagrenila življenje. Trepetale so pred njo in nas milo prosile naj jim pomagamo. Sicer tudi nam ni pri- zanašala in gorje Slovenki. ki ni znala da- ne naloge! Me učenke smo čutile zdravo iedro v raskavi obliki ter smo io zelo rade imele in ji mnogo več kot dmgim učite- l.iicam zauoale. Zato i>a ie ves sainostan ni marai in akoravn-o ie bila tako dr.bra učiteLjica. so io zaradi narodnega čuvstvo- vanja odstranili iz učiteljiš-a in poslaii v .".eko podružuico na deželt. T*kd še tedaj rriašduj-jo in sovražijo r sattid-taiiu. Ko šrno sfe začele učiti ditŠeslovja sei'i zae&1:t \' samostanu oTjazovati okolico py tf.t§evni kvaliteti. pžt Sfcrti naenkrjtt spoznala, da pdbožnost še rii vse, da 06bo/.nost ne preobrazi znač-tja in ne pospešuje plemeriitosti duše. Srce ostane vedno Cno jn isto, tudi če še tako mo_i_, se v svojem zriačaju ne s-prenieniš. če nisi drugače blag človek. Prišedša enkrat do tega spoznanja, so našli vsi natiki o 0obožnosti pri meni giuha ušesa. Kaj mi poinaga inolite\r. kaj hoja k spovedi. ako pa <>stanc;n isti Krešnik, isti neplemenit. nepostrežljiv, jezljiv in opravljiv značai tudij.o kesu in spovedi! Tudi med svetom hihko isto opazujete. Ali so tercijalke sami plemeniti značaji? Ne! Kdo rad svoiega bližnjega opravlja? Kdo rad skopari? Poznam pobožno ženico, ki hodi vsak dan v cerkev. a ima drugače značaj Harpagona. Mislite, da ,io je pobožnost naredila plemeniiejšo? Kaj se! Svoje p»dložne — imosita posestnica — izrablja luije kot največji liberalni grešnik. pusti jili gladovati in se z delom nbiiati. a plača jini le par krajcarjev. Lahko bi še vam on-.enila pri samostiuiski vzgoji — o zaljubljenein prijateljstvu. kjer en -del prevzaine vlogo Ijubinica. pa nočeTii se pogljabljati v stvarj psihijatrije, katere nisem skusila iz lastnega življenja, ker na mene v tem oziru ni vplivala samostansk:. vze^oia. Pač pa še nekai druzega. Najbrž se nam v samostami ni dalo toiiko lirane kot bi nasa zdrava. razvijajoča telesa rabila, kersnio si preskrbovale hrano §e na drug način. Deloma so nam prinašale lirano nčenke, ki so doma stanovale ter so nam io v mestu nakupile ali na smo io — anektirale. Pregrešile smo se na ta način zoper peto božjo zapoved. Ko so šle sestre ob 6. uri zjutraj v cerkev molit, me pa na samostanski vrt na ogled! Prinesle sitio salate ter jo osnažile in napravile. Jedle srno solato ob 6. uri zjutraj! Nikdar v živ[ienjti nii ni nobena slastna pečenka. nobeno fino peeivo tako dišalo. kakor v samostani! r.b 6. \\r\ ziutrai zelcna sr/hifa! Morda zato. ker ie bil .,hec" — ali >pa smo bile res !ačne. Ali pa tudi zato, ker snio delale nekaj prepovedanega. Nas je veselilo in mikalo samo to, kar je bilo prepovedano, a mrzilo nam je vse, kar je bilo zapovedano. Še danes je ostala v meni r.e-kfi fma :r _'uli onoziciie. Ako kd<i reoe ..ne", pa me miče reči ,.da". ako kdo zapove: v,Idi na desno!" — pa jo krenem gotovo na levo. Ttidi uspeh samostanske vzgoie! Ce pregledam vrste svojih tedaniih samostanskih tovarišic. najdem. da riiti ena ni pri Slomskovi zvezi, niti ena izmed njih ni tercijalka: precej nmogo jih je dobrih mater in pridnih gos-podinj. — a nobena ne prestopi rada, ako ni k temu primorana. praga. kjer je bila za nas večletna našo individualnost more-ča ječa.