Oglasi Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur. l. RS št. 69/02, 112/04 in 54/10), Občina Mozirje objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2022: • naziv častnega občana Občine Mozirje • nagrada Občine Mozirje, • zlata plaketa z priznanjem. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: • ZA NAZIV ČASTNEGA OBČANA se predlagajo posamezniki, ki so s svojim življenjem ali delom trajno povezani z Občino Mozirje in so prispevali k napredku in razvoju občine ali njenem ugledu v širšem okolju. Naziv častnega občana je častno priznanje in se podljejuje v obliki listine. • ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje, za vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma. • ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino : • osnovni podatki o predlagatelju; • podatki o predlaganem kandidatu za priznanje; • obvezna obrazložitev predloga; • vrsta priznanja; • podpis vlagatelja. 4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom, po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov. Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Mozirje. Dokončen sklep pa sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje. 5. Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mozirje. 6. Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje – RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ – NE ODPIRAJ, do vključno 4. 3. 2022. OBČINA MOZIRJE 2 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 Tretja stran Vsebina Pandorina skrinjica plač v javnem sektorju znova odprta 5 Prelomno leto v avtomobilizmu Slovenci zagreti za hibridne in električne avtomobile ....................... 4 Gornji Grad Digitalni zaslon dobrodošel pripomoček za obiskovalce .................. 5 Občinski svet Luče PUP-Saubermacher ostaja do izbire novega koncesionarja .................... 7 ŠS 8 Intervju: Marko Krajner Od lesarja do akreditiranega ocenjevalca krožnega gospodarstva .................... 8 Osnovna šola Mozirje Podjetnika podarila defibrilator ...................... 10 10 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Potrebe po zdravnikih bodo v prihodnosti še večje ...... 11 Epidemija covida-19 Kmalu sproščanje omejitvenih ukrepov....... 12 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Udeležba v presejalnem programu Svit vam lahko reši življenje .................... 14 20 Jadralni klub Savinja Jadralci spretni tudi na belih strminah .......... 20 Prvenstvo PVD Sever v veleslalomu Prehodni pokal ponovno v vitrini celjskega društva ............. 21 Prvenstvo častnikov in veteranov Letos prvič za memorial Rudija Ževarta ................. 25 Športnik leta 2021 Zaključna prireditev prestavljena na petek, 25. februarja..................... 26 BK V tem trenutku v Zgornji Savinjski dolini glede na potrebe občanov potrebujemo še najmanj enega zdravnika. Če k temu dodamo dejstvo, da bo v prihodnjih letih nekaj tukajšnjih zdravnikov izpolnilo pogoje za upokojitev, postane izziv, kako na dolgi rok zagotavljati ustrezno medicinsko oskrbo, še bistveno večji. V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje predvidevajo, da bosta zaradi zniževanja obremenitev zdravnikov v prihodnosti potrebni vsaj še dve dodatni ambulanti. Danes, ko pišem ta uvodnik, v slovenskih zdravstvenih domovih, bolnišnicah, socialnovarstvenih zavodih, centrih za socialno delo in lekarnah poteka stavka, potem ko sindikati zdravstva in socialnega varstva na pogajanjih z ministrstvom za zdravje niso dosegli napredka. Vladi zamerijo, da se ni držala zavez, ki jih je dala na pogajanjih novembra lani. »Zahtevamo normalne delovne razmere, ustrezno število kadra in šele potem bi plača odtehtala zahtevnost dela vseh zaposlenih v zdravstvu. Dovolj imamo govorjenja, kako načrtovati zaposlovanje, znanstveno je dokazano, da število zaposlenih vpliva na varno in kakovostno obravnavo in oskrbo bolnikov ter varovancev,« je povedala Saša Kotar, predstavnica sindikata delavcev v zdravstveni negi v ljubljanskem UKC-ju. Spomnimo, vlada je novembra lani ugodila medicinskim sestram in jim povišala plače za 12 do 24 odstotkov, potem pa še več zdravnikom (za 24 do 28 odstotkov). Ustavni sodniki so dvig zdravniških plač nato zadržali, ker so ocenili, da bi to bil poseg v temelje plačnega sistema v javnem sektorju, ki ga za nazaj ne bi bilo mogoče popravljati. Zdravniški sindikat Fides se je na sklep ustavnega sodišča odzval s sporočilom, da jih to ne bo odvrnilo od njihove zahteve po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač. Povsem pričakovano je, da bodo zdaj višje plače zahtevali še preostali sindikati javnega sektorja. Pri tem je dobro vedeti, da je masa bruto plač v javnem sektorju lani prvič v zgodovini Slovenije presegla pet milijard evrov, kar je bilo dobrih devet odstotkov več kot leto prej, v primerjavi z letom 2019 pa je šlo za plače v javnem sektorju 22 odstotkov ali dobrih 900 milijonov evrov več. Če pogledamo še malce bolj nazaj: leta 2015 je javni sektor deloval z maso plač v višini 3,3 milijarde evrov, zdaj je torej masa plač že za 53 odstotkov večja. Število javnih uslužbencev se je v tem sedemletnem obdobju povečalo »le« za dobrih 12 odstotkov. Presojo o vseh teh številkah prepuščam vam, spoštovane bralke in cenjeni bralci Savinjskih novic. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 25 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 7, 18. februar 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@ savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 3 Tema tedna PRELOMNO LETO V AVTOMOBILIZMU Slovenci zagreti za hibridne in električne avtomobile Na področju avtomobilizma bo letošnje leto tehnološko in ekološko prelomno. Julija v veljavo stopi evropska direktiva, ki novim modelom avtomobilov nalaga obvezno vgradnjo številnih novih asistenčnih sistemov. Letos bodo države članice določile končni datum, ko v Evropi ne bo več dovoljeno prodajati novih vozil na fosilna gori- tričnega. Zanimanje za omenjena vozila je med Slovenci za štiri odstotne točke večje od povprečja EU. Slovenci smo torej zelo naklonjeni prehodu na nove tehnologije. Za vozila z bencinskim ali dizelskim motorjem bi se odločilo 29 % slovenskih kupcev, majhen delež anketirancev (5 %) pa nima oziroma niti ne načrtuje nakupa vozila. Zanimanje za električne avtomobile je med Slovenci za sedem odstotnih točk večje od evropskega povprečja. (Foto: Škoda) va. Že aprila naj bi bila znana časovnica za Euro7, ki bo natančno opredeljeval, kakšne emisije bodo še dovoljene pri vozilih naslednje generacije, zadnja raziskava Evropske investicijske banke (EIB) o podnebju pa prinaša dokaz, da se tudi miselnost voznikov premika v smeri naravi bolj prijaznih vozil. EVROPEJCI ZA HIBRIDNA VOZILA EIB je konec januarja objavila rezultate zadnje raziskave o podnebju 2021– 2022, ki na področju avtomobilizma prinaša zanimive primerjave glede razmišljanja Evropejcev. Po raziskavi sodeč evropski kupci avtomobilov dajejo prednost hibridnim vozilom (39 %), sledi zanimanje za bencinska oziroma dizelska vozila (33 %), medtem ko se električna vozila uvrščajo na tretje mesto. Električno vozilo bi namreč kupilo le 28 % Evropejcev. Podobno razmišljajo tudi Američani, medtem ko so Kitajci najbolj naklonjeni (44 %) prav električnim avtomobilom. SLOVENCI NAKLONJENI NOVIM TEHNOLOGIJAM Slovenci največ zanimanja izkazujejo za hibridna in električna vozila, saj je na vprašanje o naslednjem nakupu avtomobila 71 % anketirancev odgovorilo, da bi se odločili za nakup le-tega. 36 % anketirancev bi se odločilo za nakup hibridnega vozila, 35 % pa za elek- 4 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 VOZILI BOMO S POMOČJO ŠTEVILNIH POMOČNIKOV Prehod na nove avtomobilske tehnologije je že v polnem teku. 6. julija bo začela veljati evropska direktiva, ki nalaga novim modelom avtomobilov (tipska odobritev), lahkim gospodarskim in tovornim vozilom ter avtobusom obvezno serijsko vgradnjo no- vih asistenčnih sistemov. Avtomobili bodo morali imeti inteligentnega pomočnika za hitrost in vzvratno vožnjo, sisteme za ohranjanje voznega pasu, za 36 % anketirancev iz Slovenije bi se odločilo za nakup hibridnega vozila. zaviranje v sili, za opozorilo o zaspanosti, zavorno luč v sili, snemalnik podatkov (za preiskavo nesreč) in standardiziran vmesnik za alkoholne imobilizatorje. Namen je zmanjšati število nesreč na cestah. Vse sisteme bo mogoče ročno izklopiti, a se bodo ob naslednjem zagonu vozila spet aktivirali. Navedene tehnologije bodo od sredine leta 2024 vgrajene v vse nove avtomobile. ZATON AVTOMOBILOV NA KLASIČNA FOSILNA GORIVA? Hkrati z modernizacijo avtomobilov se obeta tudi preboj na področju naravi prijaznejše mobilnosti. Aprila naj bi Evropska komisija predstavila predloge in časovnico za uveljavitev emisijskega standarda Euro7. Z njim bodo avtomobilski proizvajalci primorani v tehnično zapletene rešitve, ki bodo povzročile občutno podražitev klasičnih avtomobilov. Države članice naj bi letos določile tudi končni datum, ko v Evropi ne bo več dovoljeno prodajati novih vozil na klasična fosilna goriva. Izhodiščni predlog komisije je leto 2035. Tatiana Golob Tema tedna, Iz občin Naša anketa Bi se ob nakupu avtomobila odločili za električnega? Božena Knapič, Luče: V kolikor bi imela možnost, bi se odločila za nakup električnega vozila. Menim namreč, da bi s tem prispevala k čistejšemu in bolj zelenemu okolju. Glede na razdalje, ki jih z možem največkrat prevoziva, bi potrebovala kombinirano oziroma hibridno vozilo. Modernizaciji v avtomobilski industriji zaupam, sem pa hkrati prepričana, da bo ta razvoj še močno napredoval. Janez Marolt, Mozirje: Glede na moje interese, zaradi katerih sem veliko v naravi in na razgibanih terenih, je trenutno zame najbolj ustrezno terensko vozilo z dizelskim motorjem in štirikolesnim pogonom. Pri teh je poraba sicer večja, ker pa za službo avtomobila ne potrebujem, saj delam doma, mi to ne predstavlja težave. Če bi se bil primoran veliko voziti, bi zagotovo razmislil o nakupu električnega avtomobila. Glede na to, da je veliko brezplačnih polnilnic, ob dobri organiziranosti pa je z električnim vozilom možno prevoziti tudi večje razdalje, bi se cenovno to zagotovo izplačalo. Ker se veliko ukvarjam z avtomobili, opažam, da so v trendu hibridna vozila. Ob tem opažam, da smo ljudje precej nezaupljivi do novih tehnologij, zato marsikdo ne upa stopiti koraka izven tistega, na kar je navajen. Slavica Farkaš, Rečica ob Savinji: Pri nas doma se za zdaj vozimo s klasičnim avtomobilom. Z možem sva se sicer že pogovarjala o nakupu hibridnega avtomobila, kar poceni vožnjo, vendar pa se po drugi strani, ker sva upokojenca in avtomobila ne uporabljava tako pogosto kot v času službe, postavlja vprašanje, ali je smiselno iti v nakup hibrida. Mogoče kdaj kasneje. Se pa to zagotovo izplača tistim, ki so veliko na cesti, zato je dobro, da obstaja takšna izbira. Gašper Tratnik, Nazarje: Trenutno vozim avto z dizelskim motorjem, v prihodnje pa se bom najverjetneje odločil za hibrida. Glede na to, da sem kar dosti na terenu, tako v mestu kot na avtocesti, se mi zdi hibrid najbolj primeren, ker za mestno vožnjo lahko uporabljaš električni pogon, za daljše vožnje pa bencinski ali dizelski pogon. Sem pa prepričan, da je razvoj električnih vozil v bistvu šele na začetku in lahko pričakujemo še marsikaj zanimivega na tem področju. Modernizaciji mobilnosti zaupam in sem prepričan, da gre v pravo smer. Pripravila Tatiana Golob GORNJI GRAD Digitalni zaslon dobrodošel pripomoček za obiskovalce Na kulturni praznik, 8. februarja, so v Gornjem Gradu organizirali voden ogled po največji kulturnozgodovinski znamenitosti v občini, gornjegrajski katedrali. Mogoč je bil tudi ogled zvonika, odprte so bile vse muzejske zbirke v Šteklu. Predstavljena je bila tudi pomembna novost v kraju digitalni zaslon, ki je postavljen blizu vhoda v župnišče. MENIH PRIPOVEDUJE ZGODBO Digitalni zaslon, ki je postavljen pod enim od obokov ostanka graščine, je del projekta Zelena rezidenca, je povedala Sara Bastl Grazer, dobili pa so ga brezplačno. Velik zaslon deluje na dotik. Zgodovino kraja od časov benediktinskega samostana in ljubljanske nadškofije je mogoče prebirati s pomočjo meniha z dotikom na Zunaj so si obiskovalci lahko ogledali lapidarij z ohranjenimi ostanki stare cerkve in Andrejev oltar. Vzpon po stopnicah v zvonik je omogočil čudovit razgled na Gornji Grad. Zgodovino kraja iz časov benediktinskega samostana in ljubljanske nadškofije je mogoče prebirati s pomočjo meniha z dotikom na posamezne točke zaslona. Kako brskati po digitalnem zaslonu, je obiskovalcem predstavila Sara Bastl Grazer. (Foto: Štefka Sem) posamezne točke. Zaslon je praktičen in namenjen obiskovalcem, da se seznanijo s cerkveno zgodovino kraja. ČUDOVIT POGLED Z ZVONIKA Sara Bastl Grazer, ki je na občini odgovorna za področje turizma, je obisko- valce popeljala po katedrali, ki je največja v Sloveniji. Zgrajena je v baročnem slogu in posvečena sv. Mohorju in Fortunatu. Opisala je zgodovino kraja, v katedrali pa je izpostavila posamezne freske, spominske plošče in edinstven božji grob. BOGATE MUZEJSKE ZBIRKE Po muzejskih zbirkah je obiskovalce popeljal Ivan Mavrič. V Šteklu je razstavljena bogata zbirka starih predmetov iz vsakdanjega življenja, ki jih je zbral on, na ogled pa sta postavljeni tudi Šokatnikova zbirka in zbirka predmetov Antona Jamnika. Štefka Sem Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 5 Iz občin PROJEKT PROSTOFER Občani brez prevoza naj pokličejo, ko ga potrebujejo Lani konec aprila je v Zgornji Savinjski dolini zaživela mreža brezplačnih prevozov za starostnike z nazivom Prostofer. Starejši ljudje brez lastnega prevoza, brez sorodnikov in z nizkimi dohodki lahko zaprosijo za prevoz, v klicnem centru nato poiščejo prostovoljnega šoferja, ki ima tisti dan čas. Po občinah pravijo, da je projekt dobra oblika pomoči starejšim, želijo pa si, da bi uporabniki brez zadržkov poklicali za prevoz, kadar ga potrebujejo, da bodo avtomobili kar najbolj izkoriščeni. SLABA DOSTOPNOST JAVNEGA PREVOZA Dostopnost javnega prevoza je v Sloveniji eden večjih mobilnostnih problemov, ki je povezan s precejšnjo razgibanostjo terena in redko poselitvijo. Marsikatera proga javnega prevoza ne deluje več, ker ni dovolj potnikov za pokrivanje stroškov. Toda v marsikateri vasi živijo starejši ljudje, ki nimajo vozniškega dovoljenja in avtomobila, nekako pa morajo priti do zdravnika, do trgovine, do upravne enote ... To velja tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so avtobusni prevozi redki, številni prebivalci pa živijo daleč od glavnih cest. TRI ELEKTRIČNA VOZILA ENO NA DVE OBČINI Vzpostavitev mreže brezplačnih prevozov je bila sofinancirana s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Evropskega sklada za regionalni razvoj in LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Nosilec projekta je Občina Gornji Grad, ki je kupila tri električna vozila. Enega skupaj uporablja- nih voženj, največ jih je v zdravstvene ustanove in lekarne, nekaj tudi na banke in upravno enoto, zelo malo pa za nakupe v trgovinah. NAJVEČ PREVOZOV V ZDRAVSTVENE USTANOVE Storitev je kljub epidemiji v Lučah uspešno zaživela. V sedmih mesecih delovanja je sedem lučkih prostovoljnih voznikov, ki so se pridružili projektu, občanke in občane peljalo po opravkih 46-krat in pri tem prevozilo dobrih Franjo Atelšek z Ljubnega ob Savinji je med 25 prostovoljci, ki skrbijo za prevoze starostnikov: »Zakaj sem se odločil za prostovoljnega šoferja? Predvsem v želji pomagati pomoči potrebnim, ki imajo probleme pri vsakodnevnih opravilih, ker nimajo svojih prevoznih sredstev. Kamorkoli sem do sedaj peljal koga, vedno sem občutil hvaležnost ob opravljenem prevozu s strani uporabnika in tudi osebno zadovoljstvo, da sem nekomu lahko pomagal. Ti prevozi so res zelo uporabni za ljudi, ki nimajo možnosti svojega prevoza, mislim pa, da je še premalo ljudi seznanjenih s to možnostjo.« 5000 km. Statistika opravljenih prevozov kaže, da gre predvsem za prevoze v zdravstvene ustanove v Velenje, Topolšico, Slovenj Gradec, Celje in Maribor, medtem ko je prevozov po drugih opravkih zelo malo. DOBRA REŠITEV GLEDE NA SLABE PROMETNE POVEZAVE Tudi vozniki iz občine Solčava so opravili kar nekaj prevozov, ki so bili večinoma potrebni za zdravstvene na- Tri električne avtomobile za brezplačne prevoze si deli šest občin. ta občini Gornji Grad in Ljubno, enega Nazarje in Rečica ob Savinji, enega pa Luče in Solčava. Občina Mozirje v projektu ne sodeluje. Izvajanje prevozov je zaživelo takoj po dobavi vozil. Po občinah beležijo različno število opravlje- 6 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 ski upravi so hvaležni prostovoljcem za njihovo angažiranje in spodbujajo občane, naj se še v večjem številu odločijo za uporabo teh prevozov. NAJVEČ PREVOZOV ZA OBČANE GORNJEGA GRADA V občini Rečica ob Savinji so v lanskem letu opravili okrog 80 prevozov, večinoma v zdravstvene namene. Vožnje so bile predvsem v bolnišnice Ljubljana, Ptuj, Celje. V Nazarjah so za podobne namene zabeležili več kot 60 mene. Na občini menijo, da je ta oblika pomoči zelo dobra rešitev glede na to, da imamo slabe prometne povezave s slovenskimi bolnišnicami. Tako uporabniki kot šoferji prostovoljci so s Prostoferjem zadovoljni. V občin- prevozov. V občini Gornji Grad je bilo opravljenih preko sto prevozov, največ v dolini. Izkušnje voznikov in uporabnikov so več kot dobre. Občina Ljubno si avtomobil deli z Občino Gornji Grad. Avtomobil je bil zaseden približno 60-odstotno, zato uporabnike pozivajo, naj jim ne bo neprijetno in naj pokličejo, kadar potrebujejo prevoz. KAKO DELUJE PROSTOFER? Uporabniki pokličejo brezplačno številko klicnega centra. V komunikacijskem centru nato zabeležijo podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. POLNILNIC ZA ELEKTRIČNE AVTOMOBILE DOVOLJ Električni avtomobili, ki jih imajo občine, imajo doseg okrog 270 kilometrov, pozimi nekaj manj. Na daljših vožnjah, kot so na primer v Valdoltro, je treba avtomobil med vožnjo napolniti. Šoferji imajo v avtomobilu kartico, s katero plačajo polnjenje. Trenutno morajo šoferji izpolnjevati pogoj PCT, peljejo pa lahko največ eno osebo. Kadar avtomobil ni v uporabi, ga lahko za službene potrebe uporabljajo na občinah. Vse občine, razen Gornji Grad, razpolagajo s polnilnicami za električne avtomobile. Tekst in foto: Štefka Sem Gospodarstvo, Iz občin SAŠA INKUBATOR Lani 31 novih podjetij s 45 novimi delovnimi mesti V lanskem letu je ob podpori SAŠA inkubatorja v naši regiji poslovno pot začelo 31 podjetij, ki so ustvarila 45 novih delovnih mest. V letu, ko je inkubator beležil 6. obletnico delovanja v velenjskem podjetniškem centru Standard, so izvedli 43 dogodkov in opravili 1381 ur svetovanja. 100 novih podjetij je od leta 2015 nastalo pod okriljem SAŠA inkubatorja. POMEMBEN DELEŽNIK PRESTRUKTURIRANJA REGIJE Od leta 2015, odkar se inkubator nahaja v prostorih Poslovnega centra Standard, so soustvarili skoraj sto novih podjetij in 120 novih delovnih mest. Tako so s svojim delovanjem pomemben deležnik v procesu prestrukturiranja SAŠA regije. STIČIŠČE KREATIVNIH PODJETIJ IN POSAMEZNIKOV SAŠA inkubator je stičišče kreativnih podjetij in posameznikov, ki imajo ob vsebinski podpori ekipe inkubatorja OBČINA NAZARJE Za ljubiteljsko kulturo 9000 evrov Nazarski občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli sklep, s katerim so potrdili letni program kulture v občini Nazarje. Le-ta opredeljuje redno dejavnost, programe in projekte, ki se sofinancirajo s sredstvi iz občinskega proračuna, poleg tega pa določa višino in namen sredstev, predvidenih v omenjenem proračunu. V letu 2022 bo tako Občina Nazarje skladno s sprejetim proračunom namenila za sofinanciranje ljubiteljske kulture 9000 evrov. Za dodelitev sredstev posameznim izvajalcem bo objavljen javni razpis. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje vsebin oziroma programov med kandidate, prijavljene na razpis, bo izvedena v skladu z občinskim pravilnikom o sofinanciranju programov na področju kulturnih dejavnosti. Nastasja Kotnik možnosti za hitrejši in bolj intenziven razvoj. Mlada podjetja, ki delujejo pod okriljem SAŠA inkubatorja, so praviloma bolj uspešna pri pridobivanju nepovratnih sredstev za nadaljnji razvoj podjetniške ideje. Tri izmed njih so lani prejela priznanja za inovacije Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. ODMEVNA MEDNARODNA KONFERENCA FUTURE X V organizaciji SAŠA inkubatorja je lani potekala četrta mednarodna konferenca Future X, na kateri domači in tuji strokovnjaki predstavljajo trende ter tehnologije prihodnosti. Gre za največji dogodek, ki povezuje slovenske korporacije in evropska zagonska podjetja na področju industrije 4.0. Lani so odprli tudi novo platformo odprtega inoviranja na tem področju. Za projekt Future 4.0 so prejeli evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva na podro- čju naložb v podjetniška znanja. Postali so tudi član strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva Tovarne prihodnosti. OD 2015 V POSLOVNEM CENTRU STANDARD Mestna občina Velenje je leta 2015 za razvoj podjetništva in ustvarjanje novih delovnih mest v SAŠA regiji zagotovila skoraj 2000 kvadratnih metrov prostorov v Poslovnem centru Standard. Številna nova podjetja, ki so nastala po okriljem inkubatorja, so že zelo uspešna, delujejo na mednarodnem trgu in so dosegla stabilno delovanje ter konstantno rast. Mestna občina Velenje je lani za delovanje inkubatorja namenila sto tisoč evrov, svoje programe pa v inkubatorju razvijajo in financirajo tudi skozi nacionalne in evropske projekte. Barbara Rozoničnik OBČINSKI SVET LUČE PUP-Saubermacher ostaja do izbire novega koncesionarja Na 17. redni seji občinskega sveta Občine Luče je Janez Herodež, direktor podjetja PUP-Saubermacher iz Velenja, svetnikom predstavil poslovni načrt za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov. 10. aprila omenjenemu podjetju poteče koncesijska pogodba za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov v občini Luče in še štirih zgornjesavinjskih občinah, po dogovoru pa bo do izbire novega koncesionarja službo še naprej opravljal PUP-Saubermacher. ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IN ELEKTRIČNE OPREME Vsako gospodinjstvo lahko enkrat letno brezplačno koristi odvoz do dveh kubičnih metrov kosovnih odpadkov. Zbiranje nevarnih odpadkov s premično zbiralnico bo letos v Lučah predvidoma potekalo 19. maja, mobilna akcija odpadne električne in elektronske opreme pa bo 2. junija. Pri gasilskemu domu v Lučah bodo gospodinjstva 2. in 3. junija lahko prevzela rumene embalažne vreče. Zbiralnika za zbiranje električne in elektronske opreme ter za tekstil in oblačila sta v Lučah nameščena pri zbiralnici pri spodnjih garažah bloka. Direktor PUP-Saubermacherja Janez Herodež je predstavil načrt zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Zbirni center Podhom obratuje po nespremenjenem urniku, ob torkih od 8.00 do 15.30, ob četrtkih od 8.00 do 17.00 in vsako prvo soboto v mesecu od 8.00 do 12.00. O morebitnih spremembah urnika odvozov, zbiranja kosovnih odpadkov in ostalih akcijah oziroma novem izvajalcu gospodarske javne službe bodo občani pravočasno obveščeni. Barbara Rozoničnik, foto: Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 7 Intervju MARKO KRAJNER – OD LESARJA DO AKREDITIRANEGA OCENJEVALCA KROŽNEGA GOSPODARSTVA »Počasi začenjamo spoznavati, da je recikliranje zadeva, ki je nujno potrebna« Naš tokratni sogovornik, Marko Krajner, je doma iz Žlabora pri Nazarjah. Po izobrazbi je magister organizacije managementa storitev in vodi podjetje 3ZEN, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem in izobraževanjem, uvajanjem metod sistematičnega izboljševanja in inoviranja procesov, sistemi vodenja, presojami, certificiranji in standardi trajnostnega razvoja. Podjetje s sedežem v Ljubljani je pred več kot desetimi leti ustanovil s kolegi iz Savinjske doline. Sodelujejo z večjimi in manjšimi podjetji v Sloveniji, v zadnjem času pa imajo vse več strank tudi v tujini, predvsem v državah nekdanje Jugoslavije, pa tudi v Avstriji, Italiji, Švici, celo v Libanonu in Savdski Arabiji. V zadnjih letih se vse več ukvarja s trajnostnim gospodarstvom, kjer se srečuje s projekti tranzicije industrije iz linearnega v smeri krožnega gospodarstva. Je akreditirani splošni ocenjevalec projektov krožnega gospodarstva v imenu podjetja EPEA Switzerland. Na to temo predava na konferencah in fakultetah. • Svojo poslovno pot ste začeli v nazarskem podjetju Glin, kako pa se je potem razvijala v nadaljevanju? Na Glinu sem leta 2004 začel spoznavati standarde, sprva ISO standarde kakovosti, in tako postavil temelje današnji dejavnosti. Leta 2010, ko sem delal v podjetju na Gorenjskem, kjer smo proizvajali plovila, sem naletel na standarda FSC in PEFC, ki sta se mi zdela zanimiva. Potreboval sem določeno obdobje, da sem ju osvojil, sedaj pa presojam podjetja po celem svetu. Vsekakor je bil ključen korak ustanovitev podjetja 3ZEN, ki je bil neke vrste moj otrok, danes pa stabilna, že skoraj enajst let trajajoča uspešna zgodba. Naslednja prelomnica je bila leta 2017, ko sem šel v Ameriko, da opravim izpit za presojevalca po sistemu Od zibelke do zibelke, angleško Crad- 8 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 le to Cradle. V lanskem letu smo dodali v portfelj našega podjetja še možnost svetovanja podjetjem za okoljsko deklaracijo proizvoda EPD - Environmental Product Declaration, ki je povezan z LCA analizo izdelka oziroma ogljičnim odtisom. • Glavna dejavnost podjetja 3ZEN je svetovanje in izobraževanje na področju sistematičnega izboljševanja in inoviranja procesov. To področje pokrivajo vaši kolegi, vi pa se posvečate standardom, certifikatom, presojam … Kakšni so trendi na tem področju? Poleg omenjenega se veliko posvečam svetovanju, predvsem v manjših podjetjih, ki jih lahko razvijam in širim dalje na trg. Podjetja iščejo izhodne kanale na tuje trge, zato se potreba po osnovnih standardih povečuje iz leta v leto. Govorim predvsem o tehničnih standardih in željah po inovacijah, patentih, prebojnih projektih, ne toliko o standardih sistemov vodenja. Podjetja se vedno več soočajo tudi s potrebo po mehkih veščinah pri vodenju zaposlenih in tu je še veliko rezerve. • Gledano iz zornega kota laika izgleda področje standardov kot ogromna, nepregledna množica predpisov. Kakšen je vaš pogled iz zornega kota strokovnjaka? V svetu imamo prek 15.000 različnih standardov, vsi se dopolnjujejo in razvijajo. Pri tem je zelo pomembno vedeti, da gre Evropska unija v smeri krožne ekonomije. Do leta 2050 želi postati nizkoogljični kontinent, zato gre razvoj standardov v smeri trajnostnih in socialnih zahtev in tu se bodo morala podjetja še posebej razvijati. • Glede na vaše mednarodne izkušnje, kje se nahaja Slovenija na področju inovativnosti? Slovenija je po indeksu inovativnosti slabo pozicionirana. Industrija premalo uporablja metode sistematičnega izboljševanja in inoviranja. Glede na bivše države Jugoslavije smo sicer boljši, v primerjavi z Avstrijci, Italijani in Madžari pa slabši. V Sloveniji sicer imamo kar nekaj inovatorjev, obstaja tudi strokovno društvo za operativno odličnost, kjer se izmenjujejo dobre prakse inoviranja v podjetjih. • Kaj pa še bolj specifično, kako inovativni smo Zgornjesavinjčani? Sam sebe imenujem »stari glinovec«, saj sem bil kar nekaj let zaposlen v podjetju Glin. Ko smo v tistem času naleteli na kak problem, smo ga rešili in si rekli, da smo svetovni prvaki v improvizaciji. Zgornjesavinjčani smo bili in smo še vedno inovativni, dolina je lepa in tudi inženirski kader je dober, kar se vidi tudi po tem, da imamo kar nekaj močnih in uspešnih podjetij, ki so mednarodno usmerjena. • Katere metode za sistematično izboljševanje in inoviranje so »trenutno« vodilne? Na prvem mestu bi omenil Lean 6-Sigma metodologijo, ki je najbolj univerzalna in pokriva tako področje inženirskih rešitev kot optimizacijo proizvodnih procesov. Obstaja tudi metodologija TRIZ, ki je še nekaj let pred ostalimi in uči reševati tehnična protislovja. Obe metodi uporablja že kar nekaj podjetij v Sloveniji. V zadnjih letih preživimo čedalje več časa v pisarnah ali delamo od doma, zato se tudi vitka pisarna (Lean Office) lepo uveljavlja na trgu. • Ste strokovnjak za koncept Od zibelke do zibelke, ki je v skladu s strateškimi usmeritvami EU v zeleno ekonomijo. Kdaj in kako ste se navdušili za ta koncept? To je ena od življenjskih zgodb, ki pridejo kar nekako z neba. V Sloveniji je leta 2010 potekal projekt Od zibelke do zibelke. Vlada je za vodenje par izbranih podjetij v Sloveniji v sklopu pilotnega projekta najela švicarsko podjetje EPEA Switzerland. Šel sem poslušat eno večerno predavanje na to te- Intervju mo, ki je bilo na gradu Fužine v Ljubljani, kjer sem vzel vizitko od predavatelja Albina Kaelina. Spomladi 2014 sem ga kontaktiral, poleti je prišel do mene v Ljubljano, jeseni sem bil povabljen na letno srečanje EPEA Switzerland na Dunaju in postal sem partner v tej mednarodni zasedbi ekspertov iz različnih področij industrije. Danes gredo vsi certifikacijski projekti preko naše ekipe v Sloveniji. Leto 2014 je bilo, bi rekel, prelomno. • Koncept Od zibelke do zibelke nas usmerja v ponovno uporabo izdelkov in materialov, iz katerih so narejeni. Zagovarja kroženje namesto recikliranja. Nam lahko to idejo še malce bolj natančno pojasnite? Koncept zagovarja tri načela. Prvič: odpadek je hrana. Drugič: uporabljaj obnovljive vire. In tretjič: spoštovanje in ohranjanje raznolikosti. Oblikovanje po konceptu »od zibelke do zibelke« ustvarja in razvija obnovljive izdelke. Za razliko od konvencionalnega recikliranja se raven kakovosti surovin izdelkov ohranja skozi več ciklov življenjske dobe. To pomeni brez odpadkov, vse sestavine so ponovno uporabne. Uporablja se zgolj »varno ocenjene kemi- tje AquafilSLO, ki je v lasti skupine Bonazzi iz Italije, nekateri ga poznamo že od prej po imenu Julon, ki ima eno redkih tehnologij na svetu in je sposobno z depolimerizacijo plastike, na primer odpadnih ribiških mrež in odpadnih preprog, pretopiti material, ga predelati v tkanino in prodati dalje pod blagovno znamko Econyl v tekstilno, avtomobilsko in druge industrije. V Murski Soboti ima avstrijsko tekstilno podjetje Wolford šivalnico premijskega spodnjega perila in ostalih tekstilnih izdelkov, ki nastaja iz materialov po načelu Od zibelke do zibelke. Naj omenim, da je Wolford potreboval pet let, da je dobavno verigo lahko ustrezno sestavil - zamenjal je poliester, lycro, bombaž in ostale materiale, ki niso primerni za biološki ali tehnični cikel razgradnje oziroma za kroženje materialov, z materiali iz lesa, proizvedenimi po postopku pridobivanja viskoze, z uporabo biorazgradljivega polimera in biorazgradljivega elastomera ter z ustreznimi kemikalijami in pigmenti za barvanje tekstila. Končno je dal na trg izdelke Od zibelke do zibelke, ki so certificirani s strani C2CPII inštituta iz Amerike. Marku je zelo pomembno tudi zasebno življenje, predvsem ure, ki jih preživi skupaj s svojo družino. Na fotografiji med plovbo po Ljubljanici. kalije«. Takšni izdelki dosegajo novo dimenzijo kakovosti, tako skozi visoko ekonomsko vrednost kot z majhnim oziroma, v idealnih primerih, ničnim negativnim vplivom na okolje. Dosegajo visoko stopnjo prijaznosti do potrošnikov in so začetni zametki sprememb v dojemanju in vedenju potrošnikov ter produkcijske industrije. • V tujini že obstajajo izdelki, ki so certificirano narejeni na podlagi načela Od zibelke do zibelke. Kaj pa v Sloveniji, kako daleč smo? V Sloveniji se nekatera podjetja počasi spoznavajo s tem načelom, bi rekel, da tipajo teren. Je pa v Ljubljani podje- Na tem področju sem spoznal lepoto tranzicije tekstilne industrije, ne govorim o hitri modi ampak o novih biorazgradljivih materialih, in lahko rečem, da mi je tekstilna industrija prirasla k srcu, čeprav sem po stroki lesar. • Krožno gospodarstvo je zelo obsežen in ambiciozen projekt, ki zajema različne industrijske panoge. Kje vidite pri tem glavni izziv? Krožna ekonomija pomeni kroženje materialov skozi več življenjskih ciklov izdelkov, nove materiale, varne kemikalije, dizajn drugih materialov, ne dizajn lepote. Danes živimo v linearni ekonomiji: izkopljemo iz zemlje, izčr- pamo nafto, predelamo, proizvedemo, na koncu nekaj malega recikliramo, ostalo pa zakopljemo, zmečemo v morje, sežgemo … Zanimivo je, da se kar četrtina elektronike po uporabi nekje skuri. Počasi začenjamo spoznavati, da je recikliranje zadeva, ki je nujno potrebna, saj zmanjkuje hrane, število Zemljanov se povečuje, zemlja pa trpi, ker ji zmanjkuje surovin. Poudariti moram, da recikliranje ni »upcycling«, je »downcycling«, saj se kakovost izdelkov z recikliranjem niža. Koncept Od zibelke do zibelke pa pomeni »upcycling« izdelkov, kakovost ostaja na istem nivoju ali se celo izboljšuje. Prehod iz linearne v krožno ekonomijo je nujen. Ni pa to enostavno, saj so ustaljena načela poslovanja zelo zakoreninjena, dobavne verige so povezane … Na primer, kemična industrija je na globalnem nivoju že več kot stoletje ista praksa, težko je spreminjati ekonomijo obsega. • Kaj vas pri vašem delu še posebej veseli? Eno je, da se skozi spoznavanje novih standardov in podjetij stalno učim, poleg tega pa povezujem podjetja med sabo. Kot primer lahko navedem, da trenutno sodelujem v večletnem projektu podjetja izven EU, ki je okoli dvajsetkrat večje od Mercatorja. Odločilo se je oceniti in optimizirati nabavno verigo, ki vključuje okoli 3500 dobaviteljev. Okoli 25.000 izdelkov bo ocenjenih glede na trajnostno stopnjo izdelka, nato bodo dobavitelji optimizirali izdelke, potrošniki pa bodo kupovali še bolj trajnostne izdelke. Drugo, kar mi delo prinaša, so službene poti doma in v tujini, kjer lahko občasno podaljšam kakšno pot tudi v zasebne namene, kot na primer v Katarju, Ameriki in Kanadi. Spoznati kakšno novo kulturo je koristno, potem lažje prenašaš informacije na potomce. • Že dvajset let živite v Ljubljani. Vas kaj vleče v Savinjsko? Seveda. Tedensko, če le lahko, sicer pa vsaj dvakrat mesečno pridem v domače kraje. Občasno srečam koga, ki mu lahko rečem, da ga nisem videl že deset let. Vse servise avtomobilov opravim pri bratrancu v »Republiki Žlabor«. Vsako leto pozimi z bratom narediva okrog dvesto salam. Poleti je obvezno kopanje v Dreti pri Mlinerjevem jezu ali na sotočju Drete in Savinje. Sodelujem na krajevnem prazniku, kjer s sinom Tilnom igrava »fuzbal«. Potem je tu še smučarija na Golteh, občasne dogodivščine z gasilci PGD Nazarje in še bi lahko našteval. Zasebno življenje je zame zelo pomembno, zato sem vesel, da moja otroka lepo odraščata. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek, foto: osebni arhiv Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 9 Organizacije, Oglasi USTANOVNI KONGRES STRANKE VESNA Urša Zgojznik sopredseduje novi zeleni stranki Na politični oder je 9. februarja tudi uradno stopila zelena stranka Vesna, ki ji sopredseduje Mozirjanka Urša Zgojznik, bivša predsednica Ekologov brez meja in nekdanja kandidatka za evropsko poslanko. Ustanovitev stranke so pozdravili in ji zagotovili svoje sodelovanje številni predstavniki evropskih zelenih strank. IZVOLJENI ORGANI STRANKE, POTRJENA STATUT IN PROGRAM V kulturnemu centru Delavski dom Zagorje ob Savi so bili na ustanovnem kongresu izvoljeni sopredsednika stranke, poleg Zgojznikove še Uroš Macerl, za podpredsednika stranke sta bila izvoljena Jasmina Jerant in Klemen Belhar, izvolili so tudi druge organe stranke. Potrjena sta bila statut in program stranke. Ustanovitev stranke so pozdravili in ji zagotovi- li svoje sodelovanje predstavniki nekaterih evropskih zelenih strank, med njimi Thomas Waitz, sopredsednik Evropske zelene stranke, Bas Eickhout in Ska Keller, sopredsednika skupine Zelenih v evropskem parlamentu, in Vula Tsetsi, generalna sekretarka skupine Zelenih v evropskem parlamentu. Na ustanovnem kongresu je dobrodošlico novi stranki med ostalimi izrekel tudi Dušan Plut, ekolog, nekdanji politik in prvi predsednik Zelenih Slovenije. CILJ JE VSTOP V PARLAMENT Vesno sestavlja večja skupina aktivnih državljanov, ki Sopredsednika Vesne sta okoljevarstvena aktivista Urša Zgojznik in Uroš Macerl. (Foto: arhiv stranke) jih že več let druži boj za čistejše okolje. »Stranko ustanavljamo z željo po vstopu v parlament, kjer bomo lahko zahtevali uresničitev glavnih zavez svojega programa na področju okolja, gospo- darstva, kmetijstva, položaja mladih in delovanja demokracije,« je načrte stranke povzela Urša Zgojznik. Uroš Macerl je ob tem pozval k pridružitvi stranki, saj »zmanjkuje časa, da bi le nemočno opazovali, kako se stanje slabša.« Dodal je še, da je čas, da »pokažemo vrata popolni razklanosti med ljudmi, okoljskemu kriminalu, socialni nepravičnosti in slabemu položaju mladih.« OD ZELENEGA GOSPODARSTVA DO SOCIALNIH TEM Med najpomembnejšimi temami stranke bodo investicije v zeleno gospodarstvo, trajnostne modele kmetovanja in ekološko pridelavo hrane, izboljševanje mobilnosti, pridobivanje energije iz resnično obnovljivih virov, reševanje stanovanjske problematike in skrb za demokracijo, transparentnost ter inkluzivnost političnega delovanja. Vsa ta področja so s predlogi za rešitve zapisana v njihovem programu in predstavniki Vesne jih bodo v prihodnjih tednih predstavljali po vsej Sloveniji. Vesna Petkovšek OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Podjetnika podarila defibrilator Blanka in Marjan Krebs iz mozirskega podjetja Penzl, katerega dejavnost so gradbene storitve, sta se odločila, da Osnovni šoli Mozirje donirata defibrilator. Namestili so ga ob glavnem vhodu v šolsko stavbo, ob tem pa sta donatorja izrazila upanje, da ga ne bi nikoli uporabili zaradi potrebe. S tem sta se Krebsova simbolično zahvalila šoli, ki skrbi za poučevanje njunih sinov, ki se šolata od doma, saj iz poslovnih razlogov veliko časa preživijo v tujini. 10 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 Aparat, ki rešuje življenja, je nameščen na zgradbi šole, nikakor pa to ne pomeni, da bi ga ob potrebi uporabili samo tam. Ravnateljica Petra Klepec je ob predaji dejala, da je namenjen vsem, ki bi ga potrebovali, predvsem okoliškim stanovalcem. To je tretji aparat za oživljanje v Mozirju, eden je že nameščen ob vhodu v upravni center, drugi pa pri zdravstvenem domu. Še en defibrilator je v Šmihelu nad Mozirjem. Benjamin Kanjir Zdravstvo, Ljudje in dogodki ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Potrebe po zdravnikih bodo v prihodnosti še večje V Zgornji Savinjski dolini bi trenutno potrebovali še najmanj enega zdravnika, v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu (ZZD) Nazarje pa se zavedajo tudi dejstva, da bo v prihodnjih letih kar nekaj zdravnikov izpolnilo pogoje za upokojitev. Slednje bo treba na- Vsaj še 2 dodatni ambulanti bosta po predvidevanjih potrebni v prihodnosti v Zgornji Savinjski dolini. domestiti, zato je direktorica ZZD Nazarje Božena Herzog vprašala župane, kakšne bodo v njihovih občinah v prihodnjih letih potrebe po zdravnikih. Ponekod imajo namreč koncesionarje in zanimalo jo je, ali bo tako tudi ostalo. NIŽANJE GLAVARINSKEGA KOLIČNIKA POVEČUJE POMANJKANJE Trenutno stanje je takšno, da kar nekaj ljudi v Zgornji Savinjski dolini nima izbranega osebnega zdravnika. Zdravniki imajo namreč pravico odkloniti pacienta, če presegajo glavarinski količnik, le-ta pa se niža iz leta v leto, je župane na seji sveta zavoda seznanila Božena Herzog. Nekateri zdravniki v dolini v tem trenutku bistveno presegajo ta količnik in si prav gotovo želijo razbremenitve. Po predvidevanjih bosta tudi zaradi tega v prihodnosti potrebni vsaj še dve dodatni ambulanti. Herzogova je dejala, da si želi krepit- ve javnega zdravstva in ne podeljevanja koncesij. DODATNA REŠEVALNA EKIPA PREDVIDOMA JUNIJA Pogovor med župani in direktorico Herzogovo je tekel tudi o nakupu reševalnega vozila za potrebe ekipe nujne medicinske pomoči na Ljubnem ob Savinji. Ne glede na to, ali bo možno za vozilo kandidirati na odprtem razpisu zdravstvenega ministrstva, so se župani že dogovorili glede sofinanciranja nakupa vozila. Občina Ljubno se za prostore ob regionalni cesti že dogovarja, je povedal župan Franjo Naraločnik. ZZD Nazarje naj bi program za dodatno reševalno ekipo dobil najverjetneje z junijem, glede prostorov pa ni posebnih zahtev, saj v njih ne bo pote- Župani so se dogovorili glede nabave reševalnega vozila za potrebe ekipe nujne medicinske pomoči na Ljubnem ob Savinji. Vi o Savinjskih novicah Alojz Plaznik, predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje: kala zdravstvena dejavnost, ampak bo namenjen le reševalcema v času, ko ne bosta na terenu. TELEFONSKE POVEZAVE IZBOLJŠALI Z ODZIVNIKOM V preteklih mesecih je bilo slišati veliko kritik pacientov, da je težko vzpostaviti telefonsko zvezo z ambulantami. V zdravstvenem domu so problem rešili tako, da imajo sedaj telefonski odzivnik, ki kličočemu pove, kateri je v čakalni vrsti in kakšen je približen čas čakanja na odgovor. Tako imajo pacienti izbiro, ali bodo čakali ali poklicali kasneje. Herzogova je dodala, da se pacienti s pritožbami ali težavami lahko obrnejo tudi nanjo. Tekst in foto: Štefka Sem Sem že tako dolgo na svetu, da se še živo spominjam porodnih krčev nastajanja Savinjskih novic in prvega urednika Huberta Herčka. Na začetku je to bilo občinsko glasilo in kot tako bolj podobno kakšnemu uradnemu listu z objavami različnih odlokov. Skozi čas pa se je razvijalo do današnje oblike in vsebine. Spominjam se tudi obdobja, ko je časopis Naš čas imel željo Savinjske novice spraviti pod svoje okrilje oziroma združiti oba časo- pisa v enotnega, ki bi pokrival tako Šaleško kot Savinjsko dolino. A smo se tudi v tem primeru izkazali za lokalpatriote in smo ohranili svojo »samostojnost«. Moram priznati, da sem na Savinjske novice kar nekoliko nostalgično navezan, shranjene imam namreč vse številke od prve do zadnje. Ocenjujem, da so posrečena oblika lokalnega medija, ki zaobjema vse aktualne tematike v naši dolini na objektiven in politično nevtralen način, kar se mi zdi zelo pomembno. V njih najdem vse, od resnih gospodarskih in zdravstve- nih novic, do športa, kulture in razvedrila. Predvsem pa mi dneve popestrijo zgodbe o zanimivih ljudeh iz naših krajev. Težko čakam na petek, ko ga zagledam v nabiralniku - najprej na hitro prelistam vsebine in ga nato do prihodnje številke v celoti preberem. Čestitke uredniku Franciju Kotniku, da še ni pregorel pri vsakotedenskem pisanju uvodnika na aktualno temo in novinarjem, ki se trudite prinašati vedno pestre vsebine. Želim si, da bi tako ostalo tudi v prihodnjih letih. Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 11 Zdravstvo, Organizacije EPIDEMIJA COVIDA-19 Kmalu sproščanje omejitvenih ukrepov Ob umirjanju epidemije covida-19 so napovedane sprostitve ukrepov, vendar slednjih še ni pričakovati na področju šolstva, zdravstva in socialnega varstva, je napovedala vodja svetovalne skupine Mateja Logar, saj morajo na omenjenih področjih najbolj skrbeti za varnost vseh vključenih. SPROŠČANJE NAJPREJ TAM, KJER SO STIKI KRATKOTRAJNI Sproščanje ukrepov je pričakovati tam, kjer so prisotni kratkotrajni sti- ki med uporabniki in ponudniki storitev, kjer so prostorske razmere takšne, da ni prevelike gneče, in pri dejavnostih, ki potekajo na prostem. To dopuščajo stabilne razmere v bolnišnicah, je pojasnila Logarjeva. BISTVEN PADEC ŠTEVILA OKUŽB V nedeljo, 13. februarja, je bila potrjena 3601 okužba s covidom-19. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v začetku tedna v Sloveniji 140.334 aktivnih primerov okužb. Število pozitivnih na testiranjih je bilo 35 odstotkov manjše kot teden prej. MANJ OKUŽENIH TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Prvo nedeljo v februarju smo bili v Zgornji Savinjski dolini priča rekordnemu številu okuženih - 1289. To nedeljo je bilo število le-teh 1004, in sicer v občini Mozirje 285, v Nazarjah 177, Gornjem Gradu 159, na Ljubnem 120, v Lučah 114, na Rečici ob Savinji 113 in v občini Solčava 36. Štefka Sem DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TOPLICA Načrtujejo Festival ustvarjalnosti in še marsikaj Članice društva podeželskih žena Toplica s svojim delom uspešno promovirajo ime društva in občine Ljubno širom po svetu. Dvajset let je, kar so se začele družiti in ustvarjati. Spomini na minula leta so izjemni, ne bi jih zamenjale za nič drugega, pravijo, kajti doživele so mnogo lepih stvari. Ni bilo vsem dano, 20 let je minilo, odkar so se članice društva podeželskih žena Toplica začele družiti in ustvarjati. da predstavljajo Slovenijo in svoje delo po svetu, da v ta namen potujejo po Evropi, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju ciljev razvoja podeželja, tradicije in navad, da si pridobijo certifikate narodne obrti in še bi lahko naštevali. VRTNARJENJE IN IZDELAVA MAZIL Življenje je prekratko, da bi ga zapravljali z zamerami, slabo voljo zaradi epidemije in ukrepov, zaradi katerih so bile prikrajšane za običajna druženja, zato so si rekle, naredimo nekaj takega, kar v teh razmerah lahko. Dokazale so, da povsod, kjer je volja, obstaja tudi pot, samo malce prilagajanja je potrebno. Najprej so se lotile pridelave zelenjave na lažji način, v visokih gredah, da manj trpijo kolena in križ. Preizkusile so se tudi v izdelavi domačih zdravil in mazil, kajti ta pomagajo, še posebej pri starostnih tegobah. Ob tem, da so naredile veliko za svoje zdravje, so se tudi poveselile na piknikih v naravi. PRAZNOVANJE OBLETNICE ODPADLO ZARADI EPIDEMIJE Prišla sta november in december in namesto da bi se okronale z jubilejem ter proslavile 20 let delovanja društva, 12 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 Članice Toplice nameravajo ohraniti druženja na prostem, ker je bolj prijetno in zabavno. (Foto: Margareta Atelšek) je vse odpadlo zaradi koronavirusne bolezni. Pa so si ženske rekle, nič zato. Saj se ves čas nečemu prilagajamo, zdaj to že dobro znamo, bo pa naslednje leto bolje. Letos nameravajo ohraniti druženja na prostem, ker je bolj prijetno in zabavno, na ta način pa želijo privabiti tudi nove članice. Nadaljevale bodo z izdelavo izdelkov iz gline in voščilnic, s poudarkom na vezenih, pa recikliranih vreč iz jeansa in tankih vrečk za nakup sadja in zelenjave. NOVEMBRA FESTIVAL USTVARJALNOSTI Poleti se bodo pripravile na Festival ustvarjalnosti, nekaj novega izdelale in na to prireditev povabile ustvarjalce iz drugih krajev. Številni krajani so izjemno ustvarjalni, zakaj se ne bi predstavili, četudi ustvarjajo sami in se ne vključujejo v društva. Vidno vesele vsakega druženja, pa četudi z maskami in na razdalji, članice Toplice niso želele izdati vsega, s čimer bodo presenetile novembra na tradicionalnem Festivalu ustvarjalnosti. Do takrat se bodo udeleževale raznih razstav po dolini, mi pa držimo pesti, da jim bodo šle razmere na roko, da si bomo lahko dogodke, ki jih planirajo, ogledali, ko bo napočil čas zanje. Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Ivan Hribar med prvo svetovno vojno v Mozirju (1) PETER WEISS Časovni okvir tu ponatisnjenih spominov je prva svetovna vojna, ki jo je sprožil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 in ki je z mnogimi milijoni mrtvih trajala do leta 1918. Tedaj smo Slovenci dosegli osamosvojitev izpod habsburške državne tvorbe in večinoma prešli v jugoslovansko državo, izgubili pa smo severni in zahodni del slovenskega narodnega ozemlja. Za razvoj dogodkov v slovansko smer in tudi v slovensko narodno in jezikovno samopotrditev je imel veliko zaslug slovenski politik, sicer pa tudi bančnik, diplomat, prevajalec in publicist Ivan Hribar (rojen v Trzinu pri Ljubljani leta 1851, umrl pa v Ljubljani leta 1941). Dolga desetletja je bil v glavnem mestu Kranjske zastopnik praške banke Slavija, v letih 1896–1910 je kot župan vodil obnovo Ljubljane po potresu, ob tem pa je bil tudi deželni in državni poslanec. Pred prvo svetovno vojno je bil nosilec ideje kulturnega in političnega povezovanja vseh Slovanov. Zato so ga avstrijske oblasti ob izbruhu vojne kot nezanesljivega zaprle in ga potem do leta 1917 z družino vred zadrževale v izgnanstvu pri Salzburgu v Avstriji. Ker se od tod med vojno ni smel vrniti naravnost na Kranjsko (cesarstvo je bilo takrat razdeljeno na dežele), si je za bivanje izbral najprej Šentjur (takrat imenovan Št. Jurij ob južni železnici) in potem Mozirje. V razvoju Ljubljane si je pridobil največje zasluge za izgradnjo ljubljanskega vodovoda, za mestno elektrarno, pli- narno, tramvaj, prvo posvetno dekliško šolo, prvo javno kopališče, mestno ubožnico, nove bolnišnice, za Prešernov spomenik in za Zmajski most. S političnim delovanjem si je prizadeval stran od nemško usmerjene politike, kar se je nazadnje izteklo v jugoslovansko državo, ki si jo je predstavljal politično urejeno kot Švico ali Združene države Amerike. Po okupaciji Jugoslavije 6. aprila 1941 so ga (devetdesetletnega!) italijanske okupacijske oblasti povabile, da bi postal ljubljanski župan. Tega položaja ni hotel zasesti, saj bi tako priznal italijansko okupacijsko oblast. Odločil se je za protest: v jugoslovansko zastavo zavit je 18. aprila 1941 skočil v Ljubljanico in tako storil samomor. Bil je liberalec in njegovo neomajno domoljubje prevzema srčne ljudi še danes. Zgornjesavinjski del njegovega življenja v letih 1917–1918 si bomo z njegovimi besedami ogledali v knjigi Moji spomini, ki jo je v več delih napisal po prvi svetovni vojni, drugi del pa je objavil leta 1928. Po izgnanstvu v povsem avstrijsko-nemškem okolju se je najprej preselil v Šentjur, ki je bil zanj ugoden, kot piše, zaradi bližine Ljubljane in zaradi dobre železniške povezave z njo. Tu je spoznal mnoge prijazne domačine, ki so mu pomagali pri premagovanju bivanjskih težav, povezanih s pomanjkanjem hrane in z draginjo, kar vse tako rado spremlja vojno. Stike je seveda tudi v Mozirju navezoval s podobno čutečimi posamezniki, torej s slovensko narodno zavednimi in liberalno usmerjenimi. Hribarjevo besedilo je nekoliko popravljeno, komentarji v oglatih oklepajih pa so dostavki urednika tukajšnje zgodovinske in narodopisne strani. Kljub vsestransko dosti ugodnim razmeram nam je bilo bivanje v Šentjurju vendar tako zagrenjeno, da sem začel misliti na spremembo bivališča. In spomnil sem se Mozirja. Njegova čudovita lega in njegovo narodno zavedno tržanstvo me je vabilo k sebi. Poleg tega sem vedel, da tam ni takšne mušje nadlege, kakor v našem šentjurskem bivališču, kjer je muh kar mrgolelo, tako da nam še ponoči niso dale miru. Brž pišem svojemu prijatelju trgovcu in posestniku Antonu Turnšku [po domače Bohaču] v Nazarjah. Skoraj s poštnim povratkom mi naznani, da mi je našel v Mozirju pripravno stanovanje, in v začetku septembra [1917] se preselimo. Naš hišni gospodar Anton Miklavec sprejme nas nadvse prijazno. Takoj smo videli, da smo s preselitvijo dobro zadeli. Prav posebno presenečenje mi še pripravi, ko me skrivnostno pelje v neko med vojno napravljeno, prav premeteno tako skrito shrambo, da je nepoučenemu ni bilo zlepa najti. Po prstih stopajoč mi odpre, potem ko je vrata, skozi katera sva prišla, skrbno za sabo zaklenil, na kraju, kjer bi tega nihče ne pričakoval, ozke skrite duri. Politik in nekdanji ljubljanski župan Ivan Hribar (1851–1941) Kakšen pogled! Kot da sem prišel k kakemu prekajevalcu po poklicu. Toliko gnjati, klobas, bohov slanine in podobnih, v tistih časih vsesplošnega pomanjkanja silno redkih in zato tem dragocenejših, slo zbujajočih delikates je viselo od stropa! In kašte ob zidu! Vsi njihovi predali so bili polni moke, riža, ješprenja, kave, fižola in kaj vem še česa. Pomenljivo pomežikujoč pogleduje me moj modri in previdni hišni gospodar. Mislil sem, da zato, ker opazuje, kakšen vtis je napravilo name to čisto svojevrstno skrivno razodetje. Toda ne. Zmotil sem se. Ko je dobri Miklavec bil z razkazovanjem gotov, pravi mi zaupno kakor brat bratu: »Kajne, da sem se dobro založil in da sem to znal skriti, kakor je treba? Če traja vojska tudi še dve leti, ne bomo trpeli pomanjkanja. In, gospod Hribar, kar je moje, je tudi vaše. Če Bog da, učakamo ob teh zalogah srečne dni naše Jugoslavije.« – Krepko sem stisnil desnico temu ko skala trdnemu rodoljubu in blagoslovljen se mi je zdel trenutek, ko sem stopil pod njegovo gostoljubno streho. Nič manj prijazno me je sprejel razdelitveni komisar Rudolf Pevec. Tudi on mi je naznanil, da si bo štel za posebno dolžnost skrbeti zame in za mojo rodbino, da ne bomo trpeli lakote. Nekam čudno materialistično se glasi to pripovedovanje. Toda razmere tistih dni so bile takšne, da se je na vseh licih zrcalila skrb za preživetje. Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 13 Nasveti ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Udeležba v presejalnem programu Svit vam lahko reši življenje Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki, tako med moškimi kot med ženskami. Za to vrsto raka povprečno vsako leto zboli več kot 1300 ljudi. S presejalnim programom Svit zmanjšujemo število na novo zbolelih ljudi, saj lahko z odkritjem in odstranitvijo predrakavih sprememb preprečimo razvoj raka na debelem črevesu in danki. Zgodbe in izkušnje številnih posameznikov kažejo, da lahko sodelovanje v presejalnem programu reši življenje. RAK DEBELEGA ČREVESA IN DANKE Z DRUGEGA NA PETO MESTO Od leta 2011 v registru raka v Sloveniji beležimo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Med vsemi novo odkritimi raki v Sloveniji se je v obdobju od 2007 do 2017 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto, k čemur pomembno prispeva odstranjevanje predrakavih sprememb na kolonoskopijah v programu Svit. Prekinitev trenda naraščanja novih primerov raka debelega črevesa in danke ter celo manj novih rakov med vsemi prebivalci Slovenije, ne le med udeleženci presejanja, je ključni cilj presejalnega programa. PROGRAM SVIT ZA MOŠKE IN ŽENSKE, STARE OD 50 DO 74 LET Program Svit izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) z območnimi enotami. Namenjen je moškim in ženskam, starim od 50 do 74 let, ki so v program vabljeni vsaki dve leti. Sodelovanje v programu je brezplačno za vse, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Posameznik je v program povabljen s pisnim vabilom. ČE JE IZVID PREISKAVE POZITIVEN, SLEDI KOLONOSKOPIJA Po podpisani in vrnjeni Izjavi o prostovoljnem sodelovanju posameznik po pošti prejme dva kompleta za odkrivanje prikrite krvavitve v blatu. Sam odvzame dva vzorca blata in ju v zaprtih kompletih v priloženi kuverti odpošlje na naslov programa Svit. O izvidu laboratorijske preiskave prejme posameznik pisno obvestilo. Če je izvid negativen, prejme posameznik po- Po podatkih NIJZ je bila v letu 2021 odzivnost v občinah Zgornje Savinjske doline sledeča: Gornji Grad 71,4 % (moški 71,7 %, ženske 71,1 %), Nazarje 68,0 % (moški 57,7 %, ženske 78,7 %), Luče 66,4 % (moški 68,0 %, ženske 64,7 %), Mozirje 64,3 % (moški 57,9 %, ženske 70,4 %), Rečica ob Savinji 64,2 % (moški 56,5 %, ženske 71,0 %), Solčava 62,4 % (moški 62,2 %, ženske 62,5 %) in Ljubno 59,9 % (moški 54,9 %, ženske 64,9 %). novno vabilo v program čez dve leti, če pa je izvid preiskave pozitiven, je oseba povabljena na pregled debelega črevesa, ki se imenuje kolonoskopija, to je najzanesljivejša metoda za odkrivanje bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki. POLIPI NAJPOGOSTEJŠE PREDRAKAVE SPREMEMBE NA STENI ČREVESA Možni vzroki za krvavitve v črevesu so številni. Med njimi so najpogo- Odzivnost v program Svit po zdravstvenih regijah v Sloveniji (vir: NIJZ, Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja) 14 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 stejše predrakave spremembe na steni črevesa – polipi. Če polipe odkrijemo in jih odstranimo pravočasno, lahko to obliko raka preprečimo. Bolezen je namreč v začetni fazi povsem ozdravljiva in posameznik lahko ohrani dobro kvaliteto življenja. KLJUČNO REDNO SODELOVANJE V PROGRAMU SVIT Rak na debelem črevesu in danki se v telesu razvija več let, preden se pojavijo prvi simptomi. Mnogokrat je takrat, ko simptome opazimo in pomislimo, da z našim zdravjem nekaj ni v redu, že pozno, zato je pomembno, da ukrepamo prej. Prav tako morebitne spremembe na steni črevesa ne krvavijo nujno pri vsakem odvajanju. Lahko se zgodi, da ravno v času, ko smo delali test, spremembe niso krvavele, torej krvavitve nismo zaznali, kljub temu pa je možno, da se je v našem telesu bolezen že začela razvijati. Če v programu Svit sodelujemo redno vsaki dve leti, lahko morebitno bolezen pravočasno zaznamo in jo uspešno odstranimo. ODZIVNOST PRI MOŠKIH NIŽJA KOT PRI ŽENSKAH Odzivnost v programu Svit je v celjski zdravstveni regiji je v letu 2021 znašala dobrih 62 odstotkov in pol, pri čemer je bila odzivnost pri moških (57 %) nižja kot pri ženskah (68 %). Zdravstvena regija Celje obsega 35 občin. V 19 občinah naše regije je bila odzivnost v programu Svit v letu 2021 višja od slovenskega povprečja, v 16 pa nižja. Občine v regiji se glede na odzivnost med seboj precej razlikujejo, povsod pa se moški slabše odzivajo od žensk. Obolevnost za rakom debelega črevesa in danke je pri ženskah nižja kot pri moških, zato želimo povečati odzivnost zlasti pri slednjih. LANI NA CELJSKEM ODKRITIH 20 PRIMEROV RAKA V letu 2021 so v zdravstveni regiji Celje 1.503 osebe s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu prvič opravile kolonoskopijo. Odkritih je bilo 20 primerov raka debelega črevesa in danke, 319 oseb je imelo napredovali adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka. Nasveti SVIT PRIPOMOGEL K UPADU ŠTEVILA NOVIH PRIMEROV RAKA V desetih letih smo v Sloveniji s pomočjo programa Svit pri več kot 2800 osebah odkrili raka na debelem čreSvit kontaktna točka za občane Zgornje Savinjske doline deluje v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje, v prostorih grada Vrbovec. Kontaktna oseba: Urška Ugovšek, tel. 031 640 234, e-naslov: urska.ugovsek@zszd.si. vesu in danki, in to večinoma v začetnem stadiju bolezni, ko dodatno onkološko zdravljenje ni bilo potrebno. Poleg tega smo pri kolonoskopijah pri več kot 23.800 osebah odkrili napredovale adenome (polipe), jih odstranili in s tem pri teh osebah preprečili, da bi se rakava bolezen morebiti razvila. V ve- čini občin zdravstvene regije Celje od leta 2010 beležimo upad števila novih primerov raka debelega črevesa in danke, kar je med drugim plod uspešnega delovanja programa Svit. DELOVANJE PROGRAMA SVIT V ČASU EPIDEMIJE Glede na že precej časa trajajočo zdravstveno situacijo v zvezi z boleznijo covid-19 in precejšnji upad izvajanja promocijskih aktivnosti na terenu se je odzivnost v program Svit v Sloveniji, enako pa velja tudi za našo regijo, nekoliko znižala. Program Svit kljub spreminjajoči se epidemiološki situaciji zaradi covida-19 neprekinjeno deluje. Sodelovanje je varno za vse, ki se vključijo v program. Pri vabljenju in oddaji vzorcev blata posamezniki nimajo stika z drugimi osebami. Če je oseba nato vabljena na kolonoskopijo, se pregleda lahko udeleži le, če nima povišane temperature ali znakov okužbe zgornjih dihal. Pri pregledu se uporablja vsa potrebna varovalna oprema. NAREDIMO NAJVEČ, KAR LAHKO, ZA SVOJE ZDRAVJE Z udeležbo v programu Svit lahko naredimo največ za svoje zdravje in kakovost življenja, saj do 65 % odkritih rakov odkrijemo tako zgodaj, da onkološkega zdravljenja pacienti ne potrebujejo. Zato vsem, ki prejmejo vabilo v program, priporočamo, da se nanj odzovejo. Več o programu Svit lahko najdete na spletni strani www.program-svit.si, pa tudi v zdravstvenih domovih, kjer delujejo Svit kontaktne točke. Seznam le-teh je objavljen na spletni strani programa Svit. Tatjana Škornik Tovornik, regijska koordinatorka programa Svit Marija Božnik, koordinatorka programa Svit Kaj je nepremičninsko posredovanje in kdo je nepremičninski posrednik? URŠKA PEČNIK, Legalis s.p. Ko iščemo načine, kako prodati ali kupiti, oddati ali najeti nepremičnino, lahko v poplavi informacij pozabimo na kak zelo pomemben predpis, ki nas lahko stane tudi premoženja. Zato je modro najeti nepremičninskega posrednika, to je strokovnjakinjo ali strokovnjaka, ki je za opravljanje nepremičninskega posredovanja posebej kvalificiran/a. KAJ JE NEPREMIČNINSKO POSREDOVANJE? Nepremičninsko posredovanje pomeni opravljanje registrirane pridobitne dejavnosti posredništva v prometu z nepremičninami. Posamezni posli posredovanja v prometu z nepremičninami vsebujejo vse dejavnosti pri vzpostavljanju stika med naročiteljem in tretjo osebo ter pri pogajanjih in pripravah za sklenitev pravnih poslov, katerih predmet je nepremičnina, kot so kupna, prodajna, zakupna, najemna ali druga pogodba za določeno nepremičnino. KDO LAHKO OPRAVLJA NEPREMIČNINSKO POSREDOVANJE? Nepremičninsko posredovanje lahko opravlja le nepremičninska družba (tudi samostojni podjetnik posameznik, vendar se uporablja izraz ne- premičninska družba), ki ima vsaj enega nepremičninskega posrednika, ki je vpisan v imenik nepremičninskih posrednikov in ima zavarovano odgovornost za škodo, ki lahko nastane pri opravljanju storitev posredovanja v prometu z nepremičninami. KDO JE NEPREMIČNINSKI POSREDNIK? Nepremičninski posrednik je fizična oseba, ki za nepremičninsko družbo opravlja posle posredovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma na drugi pravni podlagi, s pridobljeno licenco pristojnega ministrstva za opravljanje poslov posredovanja, in je vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu. KAJ JE PODLAGA ZA NEPREMIČNINSKO POSREDOVANJE? Temelj za nepremičninsko posredovanje je pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Z njo se nepremičninska družba zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena. Vsaka nepremičninska družba mora imeti splošne pogoje poslovanja, ki morajo biti naročitelju predstavljeni še pred sklenitvijo pogodbe o posredovanju in mu tudi izročeni, da se lahko z njimi seznani. Zakonodaja torej varuje naročitelja. KATERE SO BISTVENE SESTAVINE POGODBE O POSREDOVANJU? Bistvene sestavine pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami so: • ime in priimek nepremičninskega posrednika, ki bo opravljal posle posredovanja z navedbo številke licence in zaporedno številko vpisa v imenik nepremičninskih posrednikov; • višina plačila za posredovanje; • ime zavarovalnice, številka police in višina zavarovalne vsote za zavarovanje odgovornosti nepremičninske družbe in dokazilo; • opis stroškov posameznih poslov, ki jih zajema plačilo za posredovanje; • vrsta in višina morebitnih dodatno naročenih storitev in stroškov; • pravica do plačila za posredovanje; • višina plačila za posredovanje, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo za nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja; • okvirna ponudbena cena za posamezno vrsto nepremičnine, ki je predmet posredovanja brez vštetih predpisanih davkov in plačila za posredovanje; • opis nepremičnine, ki je predmet posredovanja; • čas trajanja pogodbe. NAPAKE SO LAHKO ZELO DRAGE Napake zaradi nestrokovnosti lahko stanejo mnogo več kot pomoč strokovnjaka – nepremičninskega posrednika, ki ima znanje in izkušnje in je upravičen do provizije le, če je posel, pri katerem je posredoval, sklenjen. Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 15 Oglasi Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1, Uradni list RS, št. 11/18, 79/18), 13. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) ter sklepa Občinskega sveta Občine Mozirje z dne 14. 2. 2022 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanja v lasti Občine MOZIRJE 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: OBČINA Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, MŠ 5883849000, ID za DDV: SI 70998396, (v nadaljevanju prodajalka) 2. Predmet prodaje: Stanovanje v k.o. 920 Mozirje stavba 986 del stavbe 7, (ID 5811416), z neto tlorisno površino 57,10 m2, ki se nahaja v 3. etaži (2. nadstropju) večstanovanjske stavbe na naslovu Šolska ulica 39, 3330 Mozirje, ki mu pripada še solastnina na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini. • Nepremičnina je bremen prosta. • Za stavbo v kateri se nahaja predmetno stanovanje je izdana energetska izkaznica št. 2015-95-126-25373 z veljavnostjo do 22. 7. 2025, kjer je energijski kazalnik energetske učinkovitosti označen z razredom D. • Zgoraj navedena nepremičnina se prodaja po sistemu VIDENO–KUPLJENO. • Ogled stanovanja je možen po predhodnem dogovoru po tel. št. 03 839 33 12. Kontaktna oseba Janez JANKO. 3. Izklicna cena in najnižji znesek višanja: Izklica cena na predmetno stanovanje znaša 85.000,00 €. Izklicna cena na javni dražbi se povečuje za 500,00 €. 4. Varščina: • Dražitelji se morajo pred pričetkom javne dražbe izkazati s potrdilom o plačani varščini, v višini 10 % izklicne cene, ki jo nakažejo na transakcijski račun št. SI56 0127 9010 0018 729 pri UJP Žalec z navedbo »plačilo varščine«. • Varščina mora biti vplačana najkasneje do petka 4. 3. 2022. • Vplačana varščina se dražitelju, ki je uspel na javni dražbi, všteje v kupnino. Neuspelim dražiteljem se varščina brez obresti vrne v roku 8 dni po končani dražbi. • Če najugodnejši dražitelj ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine, prodajalec obdrži varščino. V kolikor oseba, ki je vplačala varščino, iz neupravičenih razlogov ne bo pristopila na javno dražbo oz. kljub udeležbi na javni dražbi ne bo pripravljena kupiti predmeta javne dražbe, prodajalec obdrži varščino. 5. Udeležba na javni dražbi in njeni pogoji: Na javni dražbi lahko sodeluje domača ali tuja, pravna ali fizična osebna, ki lahko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije postane lastnik nepremičnine v Republiki Sloveniji. Dražitelji morajo najkasneje 15 minut pred pričetkom javne dražbe prijaviti svojo udeležbo ter priložiti: • potrdilo o vplačani varščini ter številko računa za primer vračila varščine, • izpisek iz registra pravnih oseb (za pravne osebe), • pisno pooblastilo za sodelovanje na javni dražbi, če je oseba pooblaščenec dražitelja, 16 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 • osebni dokument na podlagi katerega je mogoče identificirati dražitelja oz. pooblaščenca, • davčno in telefonsko številko (če je dražitelj fizična oseba). Javna dražba bo ustna v slovenskem jeziku. Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati cenilec in člani komisije ter z njimi povezane osebe. Najugodnejši dražitelj bo moral pred sklenitvijo prodajne pogodbe podati pisno izjavo, da ni povezana oseba po 7. odstavku 50. člena ZSPDSLS-1, ki kot povezane osebe šteje: • fizično osebo, ki je s članom komisije ali cenilcem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do tretjega kolena, ali ki je s članom komisije ali cenilcem v zakonu, zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza oziroma partnerska zveza prenehala ali ne, • fizično osebo, ki je s članom komisije ali cenilcem v odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma posvojitelja, • pravno osebo, v kapitalu katere ima član komisije ali cenilec delež večji od 50 odstotkov in • druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije ali cenilec, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije člana komisije ali cenilca. Prodajalec lahko začeti postopek prodaje ustavi, kadarkoli do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, dolžan pa je vrniti vplačano varščino brez obresti. 6. Na javni dražbi uspe dražitelj: Na dražbi uspe dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. Javna dražba za nepremičnino je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. 7. Plačilo kupnine: Kupec je dolžan plačati celotno kupnino v 30-ih dneh po sklenitvi prodajne pogodbe. Plačilo celotne kupnine v zgoraj navedenem roku je bistvena sestavina pravnega posla. Izbrani ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo najkasneje v 15-eh dneh po zaključku javne dražbe. Če izbrani kupec ne sklene prodajne pogodbe v navedenem roku, se šteje, da je od nakupa odstopil, prodajalec pa zadrži vplačano varščino. V primeru, da se celotna kupnina ne plača v pogodbenem roku, se varščina zadrži, pogodba pa razdre. Kupec je dolžan poravnati davek na promet nepremičnin, stroške sestave in overitve pogodbe ter prepisa v zemljiško knjigo. Primopredaja nepremičnine se opravi po plačilu celotne kupnine. 8. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v sredo 9. 3. 2022 ob 16. uri, v sejni sobi OBČINE Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. 9. Objava javne dražbe: Besedilo javne dražbe je objavljeno na spletni strani Občine Mozirje www.mozirje.si ter Savinjskih novicah. OBČINA MOZIRJE, Župan Ivan SUHOVERŠNIK l.r. Ljudje in dogodki, Kultura FLAVTISTKA LARISA KOTNIK IZ NAZARIJ Hvaležna, da je s svojo glasbo ponovno objela svet Larisa Kotnik iz Nazarij na svoji glasbeni poti niza uspeh za uspehom. Študentka 2. letnika flavte na zasebni univerzi Anton Bruckner v Linzu v Avstriji je, kot smo pisali v eni od prejšnjih številk Savinjskih novic, decembra prejela zlato plaketo na mednarodnem spletnem tekmovanju za klasično glasbo World Classical Music Awards, ki je potekalo v Londonu. Prestižni nagradi je nedavno dodala še platinasto plaketo na mednarodnem tekmovanju za klasično glasbo London Young Musician. PLATINASTA PLAKETA VSTOPNICA ZA TEKMOVANJE GLASBENIK LETA »Hvaležna sem, da sem s svojo glasbo ponovno objela svet,« je ob zadnjem uspehu dejala Larisa, ki je na mednarodnemu spletnem tekmovanju za klasično glasbo prejela platinasto plaketo za osvojenih 97 od možnih 100 točk v kategoriji od 18. do 28. leta na vseh inštrumentih. V svoji kategoriji je zasedla 1. mesto in se veselila 2. mesta med Larisa Kotnik s platinastim priznanjem s tekmovanja London Young Musician. vsemi tekmovalci v vseh kategorijah ter se tako neposredno uvrstila na tekmovanje glasbenik leta Musician of the Year 2022. PREŠERNOV DAN V SOLČAVI Vseh sort pesmi in zgodbe Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, so člani Kulturnega društva Franc Herle v posebni sobi Zadružnika v Solčavi prebirali, kot so zapisali v vabilu, »vse sort pesmi in zgodbe«. Dogodek so pričeli s Prešernovo Zdravlji- Anja Jezernik Knaus in Nejc Slapnik med prebiranjem pesmi in zgodb co, v prijetnem ambientu ob prasketanju iz kamina pa so izbrane besede slovenskih pesnikov in pisateljev zvenele žlahtno in razvedrilno hkrati. POEZIJA IN PROZA, PREPLETENA Z RAZMIŠLJANJEM Zbrani so prisluhnili pridigi Janeza Svetokriškega in prigodam Dobrega vojaka Švejka, Butalcem Frana Milčinskega in pesmim Janeza Medveška. Poezijo in prozo, prepleteno z razmišljanjem o pomenu kulture, so prebirali Nejc Slapnik, Anja Jezernik Knaus in Luka Prelesnik, ki so obiskovalcem dali v razmislek naslednje: KAJ JE KULTURA, ZAPISANA Z VELIKO ZAČETNICO? »Ni morda že čas, da se vprašamo, kaj je Kultura, zapisana z veliko začetnico? So to res samo kulturne prireditve, ki si jih morda včasih nejevoljni ogledamo, predstave, koncerti, razstave…? Ali pa je morda to že pozabljena kultura medsebojnih odnosov, prijaznosti, nasmehov in pravih prijateljev? Je morda kultura iskanje dlake v jajcu in ne pohvala, stisk roke in nasmeh v pozdrav?« Barbara Rozoničnik, foto: arhiv KD Franc Herle Solčava IZJEMEN USPEH V SVETOVNI KONKURENCI Gre za tekmovanje, na katerem iščejo nadarjene glasbenike z odličnimi sposobnostmi, močno osebnostjo in fantastično izvedbo. Odprto je za vse klasične inštrumente in vokal ter ima edinstven tekmovalni sistem, ki so ga oblikovali vrhunski strokovnjaki za glasbeno izobraževanje. Razdeljeno je na kategorije po starosti in glasbenih obdobjih, žirijo pa sestavlja 17 svetovno priznanih solistov, skladateljev in profesorjev iz londonske kraljeve akademije za glasbo. Konkurenca na tokratnem tekmovanju je bila na zelo visokem nivoju, udeleženci pa iz vsega sveta. Veliko tekmovalcev je bilo iz azijskih držav, kjer talentirane otroke že zelo zgodaj usmerijo, njihovo otroštvo pa je v veliki meri prežeto z učenjem inštrumenta. POIGRAVANJE Z NOTAMI PRITEGNE POSLUŠALCA Z nedavnimi uspehi je Larisa nadgradila izjemne dosežke na mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov v Italiji, v Udinah leta 2012 in Legnagu leta 2016. Kljub nenehnemu stremenju k popolni interpretaciji in tehnični dovršenosti meni, da je najpomembnejše verjeti vase in v svoje sposobnosti: »Moj glavni cilj je uživati v glasbi in skladbi dodati pridih ustvarjalnosti. Z veliko tehnične dovršenosti in natančnosti Z 2. mestom v absolutni konkurenci se je Larisa neposredno uvrstila na tekmovanje Musician of the Year 2022. lahko skladbo interpretiraš do te mere, da je slišati, kot da se z notami poigravaš, in to poslušalca pritegne.« Larisa se je v preteklosti udeleževala tudi mojstrskih tečajev, ki z različnimi interpretacijami in stilom igranja pripomorejo k razumevanju inštrumenta in skladb. RAZPETA MED TUJINO IN DOMOM Larisa, ki je razpeta med Avstrijo, kjer študira, in domačimi Nazarjami, ima pogosto vzporedno odprtih več glasbenih projektov. Nedavno je nastopila kot solistka na tradicionalnem koncertu Godbe Zgornje Savinjske doline: »Nastopanje v moji domači dolini je vedno nekaj posebnega in edinstvenega. Glede na to, da kar nekaj časa preživim v tujini, mi ta domačnost veliko pomeni in ne bom dopustila, da usahne.« Barbara Rozoničnik, foto: arhiv Larise Kotnik Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 17 Kultura PROSLAVA V POČASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA NA REČICI OB SAVINJI Zahvala vsem, ki ustvarjajo, živijo in podpirajo kulturo Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v kulturnem domu na Rečici ob Savinji potekala otvoritvena slovesnost meseca kulture s podelitvijo priznanj. Organizacijo dogodka je ob podpori Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), območne izpostave Mozirje, prevzelo rečiško kulturno društvo. Na prireditvi so podelili priznanja zaslužnim kulturnim ustvarjalcem in se še enkrat spomnili naj kulturnika 2021 v Zgornji Savinjski dolini. Priznanje za življenjsko delo na področju kulture za leto 2021 je prejel Darko Atelšek, za leto 2020, ko proslave zaradi epidemioloških razmer ni bilo, pa Vera Kumprej. BREZČASEN IN VSEOBSEGAJOČ POMEN KULTURE Člani gledališke skupine I.V.A.N. so uprizorili igro Povodni mož v priredbi Mojce Eremita in razmišljali o pomenu kulture, ki jo v različnih pojavnih oblikah srečujemo na vsakemu koraku. Tatjana Vidmar, namestnica vodje mozirske izpostave JSKD, je spregovorila o brezčasnem in vseobsegajočem pomenu kulture ter ob tem izrazila zahvalo vsem, ki v Zgornji Savinjski dolini ustvarjajo, živijo in podpirajo kulturo. Glasbeni del programa so soobliko- vali Klemen Finkšt, Filip Pfeifer, Matic Tevž, Dejan Ikovic, Alenka Podpečan in vokalna skupina Rečiški pobi. JUBILEJNA IN POSEBNA PRIZNANJA Jubilejna priznanja za udejstvovanje na področju kulture so prejeli Suzana Goličnik, Miha Goličnik, Andrej Hrastnik, Martina Letojne, Mitja Matjaž, Vinko Moličnik in vokalna skupina Rečiški pobi. Posebno priznanje za dolgoletno udejstvovanje na področju kultu- re sta prejela Tatjana Bezovšek in Ludvik Kričej. NAJ KULTURNIK 2021 JOŽE PUSTOSLEMŠEK V okviru izbora Naj kulturnik leta 2021, ki je potekala v sodelovanju JSKD in Savinjskih novic, so bralci omenjenega tednika izbrali Jožeta Pustoslemška, ki s svojim delovanjem pomembno vpliva na razmah ljubiteljske kulture v naši dolini. Nagrajenci so zapeli nagrajencu: Rečiški pobi so proslavo zaključili s Pesmijo Savinji avtorja Darka Atelška. Posebno priznanje za dolgoletno udejstvovanje na področju kulture: Posebno priznanje za dolgoletno udejstvovanje na področju kulture: Ludvik Kričej je svojo glasbeno pot pričel v pihalnem orkestru Premogovnika Velenje in velja za ikono godbeništva v Savinjsko-šaleški regiji. Godbi Zgornje Savinjske doline se je pridružil kot baritonist leta 1977, ko so postavljali njene temelje, in ji ostaja zvest vse do danes. Znanje, ki ga je pridobival s premogovniškim orkestrom na številnih koncertih in tekmovanjih po vsej Evropi, je radodarno delil z zgornjesavinjskimi godbeniki. Kričej je tudi član Godbe veteranov Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, za udejstvovanje v godbeništvu pa je med drugim prejel zlato Adamičevo priznanje, častno Gallusovo značko in križ za zasluge mednarodne glasbene organizacije. Tatjano Bezovšek gledališka dejavnost spremlja že od malih nog. Ljubezen do gledališča je že zgodaj prenesla na domači oder in tako postala pomemben člen predstav Kulturnega društva Gornji Grad. V svoj opus je vpisala več kot 25 vlog, s svojo predanostjo, talentom, vztrajnostjo in odrsko prezenco pa vedno znova navdušuje kot igralka, interpretka in povezovalka prireditev. Bezovškova je članica upravnega odbora Kulturnega društva Gornji Grad in tretji mandat njegova predsednica. Za svoje nastope je prejela številna priznanja, pod njeno taktirko pa društvo premika meje ljubiteljstva. 18 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 Kultura, Oglasi PRIZNANJI ZA ŽIVLJENJSKO DELO ATELŠKU IN KUMPREJEVI Najvišje priznanje sveta območne izpostave JSKD Mozirje za življenjsko delo za leto 2021 je prejel Darko Atelšek, ki je na področju glasbe in kulturnega ustvarjanja prisoten že skoraj 60 let. Veri Kumprej so podelili priznanje za ži- vljenjsko delo za leto 2020, ker lani zaradi epidemioloških razmer to ni bilo mogoče. Kumprejeva je svoje življenje posvetila slovenski besedi v več pogledih, predvsem pa kot avtorica številnih besedil narodnozabavnih skladb in proznih besedil. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Priznanje za življenjsko delo na področju kulture Darko Atelšek je na področju glasbe in kulturnega ustvarjanja prisoten že skoraj 60 let. Vedno z veseljem priskoči na pomoč, naj gre za organizacijo proslave, koncerta, otvoritve, izobraževanje ali pa sodelovanje z različnimi zasedbami in društvi. S svojim delovanjem je ime Rečice ob Savinji, od koder prihaja, in Zgornje Savinjske doline ponesel širom Slovenije in v svet. Njegovi glasbeni začetki segajo v leto 1965, ko je v ljubljanski poštarski godbi na pihala igral klarinet. Nato ga je zamikala klavirska harmonika in leta 1966 je ustanovil ansambel Veseli drenovci. Čez nekaj let se je instrumentalistom pridružil vokalni kvartet in skupaj so naredili prve studijske posnetke. Na prelomu tisočletja je Atelška prevzela želja, da se preizkusi še v kakšni drugi glasbeni zvrsti. Izkoristil je glasbeno zagnanost svojih sinov in hčere ter njihovih prijateljev, dodal nekaj muzikantov ansambla Veseli drenovci in nastala je Suška banda. Nabor skladb črpajo iz narodne glasbene zakladnice, v zadnjem času pa se radi spogledajo tudi s kakšno modernejšo zvrstjo. Atelšek je ustvaril več kot 70 lastnih melodij in več kot 50 besedil za svoje ansamble Veseli drenovci, Trio Darka Atelška, Ansambel Darka Atelška, Suško bando in za harmonikarski orkester ter različne zbore. Dve desetletji je skrbel za ubrano petje rečiškega moškega zbora, 15 let je bil organist v rečiški farni cerkvi sv. Kancijana. V 90. letih prejšnjega stoletja je pričel s poučevanjem harmonike, danes pa s ponosom ugotavlja, da je pomagal vzgojiti številne odlične harmonikarje, ki znanje uspešno prenašajo naprej na mlajše rodove. Poleg glasbenega udejstvovanja je bil dva mandata predsednik Kulturnega društva Rečica ob Savinji, po njegovi zaslugi je nacionalni radio kar štirikrat gostoval na Rečici ob Savinji z oddajo Koncert iz naših krajev. Uvrščen je tudi v zbornik Vsi najboljši muzikanti Antona Sivca iz leta 2003. Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 19 Šport ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE PEKING 2022 Timi Zajc ekipnemu zlatu dodal ekipno srebro Smučarski skakalci so nastope na olimpijskih igrah v Pekingu zaključili z ekipno tekmo, na kateri je slovenska četverica Lovro Kos, Cene Prevc, Timi Zajc in Peter Prevc osvojila srebrno kolajno. Tekmo so zaznamovale zahAlpski smučar Nejc Naraločnik je svoj tretji nastop na prvih olimpijskih igrah v kombinaciji zaključil z odstopom. tevne vetrovne razmere, ki so vplivale na končni rezultat. Slovenci so bili favoriti že pred tekmo in so držali prvo mesto do polovice druge serije skokov, v zadnjih dveh skokih pa so bili boljši Avstrijci. Za Timija Zajca in Petra Prevca je bilo to po osvojeni zlati medalji na tekmi mešanih ekip že drugo odličje. »Super! Ni kaj dosti dodati. Težka tekma je bila, veter je pošteno nagajal. Lahko smo veseli,« je po uspešnem dnevu povedal Zajc, ki je na tekmi posameznikov na veliki skakalnici osvojil šesto mesto. Po prvi seriji je bil tretji, a se mu drugi skok ni povsem posrečil. Po povratku domov mu v domačih Hramšah pripravljajo velik sprejem, kot se za enega od slovenskih junakov letošnjih olimpijskih iger tudi spodobi. Štefka Sem SMUČARSKA TEKMA JADRALNEGA KLUBA SAVINJA V LUČAH Jadralci spretni tudi na belih strminah Člani Jadralnega kluba Savinja so Prešernov dan izkoristili za športno udejstvovanje. Na lučkem smučišču »Madona di Puri« so pripravili »navtični« veleslalom, na katerem se je pomerilo trideset tekmovalcev v sedmih starostnih kategorijah. JANEZ ROBNIK BREZ KONKURENCE Med otroci sta bila najhitrejša Laura Špeh in Erik Robnik. V ženski konkurenci sta bili vsaka v svoji starostni kategoriji najboljši Lucija Suhodolnik in Marjeta Robnik. V absolutni konkurenci je zmagala Suhodolnikova, Robnikova je bila druga, tretje mesto v skupni uvrstitvi pa je osvojila Lucija Poličnik. V moški konkurenci so v svojih kategorijah med vratci najbolje vijugali Janez Robnik, ki je postavil najboljši čas tekmovanja, David Špeh in Andrej Moličnik. PO DVEH SEZONAH PREMORA PONOVNO TUDI SMUČANJE Kot je povedal tajnik kluba Boštjan Podlesnik so po dveletnem premoru zaradi epidemije uspeli pripraviti športni dogodek, kot so ga bili vajeni v preteklosti. Jadralci se sicer med sabo merijo na regatah, a jim tudi smučanje po belih strminah ni tuje. Za humorne vložke in potek dogodka je skrbel moderator Nejc Slapnik. RŠ Timi Zajc se je s svojo ekipo takole veselil srebrne kolajne na moštveni tekmi. (Foto: OKS) SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Sodelovali na tekmah celinskega in alpskega pokala Člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC so udeležujejo tekmovanj v celinskem in alpskem pokalu. Tekmi celinskega pokala sta bili v nemškem Brotterodeju, na katerih je nastopil Žak Mogel. Uvrstil se je na 14. in 17. mesto. V Kranju so se za točke alpskega pokala minuli konec tedna merile smučarske skakalke. V enem dnevu so iz- 20 peljali dve tekmi. Članica SSK Ljubno BTC Nika Krašovic se je uvrstila na 13. in 14. mesto. V Kranju so pripravili tudi tri moške tekme alpskega pokala. Član ljubenskega kluba Gorazd Završnik se je udeležil dveh tekem in se uvrstil na 18. in 24. mesto. Štefka Sem Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 Janez Robnik (v sredini) je postavil najboljši čas tekmovanja. (Foto: arhiv JK Savinja) Šport, Oglasi 9. DRŽAVNO PRVENSTVO ZVEZE POLICIJSKIH VETERANSKIH DRUŠTEV SEVER V VELESLALOMU Prehodni pokal ponovno v vitrini celjskega društva Šefu komisije za šport pri Policijskem veteranskem društvu Sever za celjsko območje, pod okrilje katerega sodi tudi odbor Mozirje, Slavku Šmigocu iz Mozirja, je za 9. državno prvenstvo, ki je bilo prejšnjo soboto na smučišču Pungart na Kopah, uspelo sestaviti zmagovalno ekipo. CELJSKA EKIPA PRETEŽNO ZGORNJESAVINJSKA Ekipo, ki so jo v dveh ženskih in štirih moških starostnih kategorijah sestavljali pretežno Zgornjesavinjčani Janez Lah, Vili Bezjak, Jakob Matijovc, Matjaž Funtek, Danilo Žvikart, Andrej Šumah, Miha Leskovšek in Peter Kodrun, je več kot uspešno dopolnila Gabi Robnik iz Podvolovljeka, trenutno kot policistka zaposlena na PP Ljubljana Bežigrad, kmalu pa se bo pridružila kolegicam in kolegom na PP Mozirje. MED NAJMLAJŠIMI ZMAGALA LESKOŠEK IN ROBNIKOVA Robnikova je zmagala v mlajši ženski konkurenci, Leskošek v najmlajši moški kategoriji (Kodrun je bil srebrn), Šumah se je v svoji kategoriji okitil z bronasto medaljo, medtem ko so bile stopničke za zmagovalce v kategoriji do 65 let povsem zgornjesavinjske. Zmagal je Darko Repenšek, donedavni član zmagovalne ekipe, srebro in bron sta si razdelila Matijovc in Žvikart, Bezjak pa je bil takoj za njimi četrti. Med osmimi ekipami je zmagala ekipa celjskega Severa pred Zasavjem in Mariborom. KF Zmagovalna ekipa PVD Sever za celjsko območje (foto: arhiv ZPVDS) Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 21 Oglasi 22 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 Oglasi Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 23 Šport, Oglasi KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Tretja četrtina vzrok za poraz v Slovenskih Konjicah Košarkarji KK Nazarje so gostovali pri favorizirani ekipi v Slovenskih Konjicah. Po slabši tretji četrtini so morali na koncu priznati premoč domačinom, ki so slavili s 75:56. DOKAJ IZENAČEN PRVI POLČAS Nazarčani so proti Konjičanom, ki zasedajo tretje mesto v 3. SKL – vzhod, dobro odprli tekmo. Gostiteljem so se dobro upirali in ves prvi polčas držali priključek. Rezultat ob polčasu je bil 33:29. Konjičani so si odločilno prednost priigrali v tretji četrtini, ki so jo dobili za 13 točk, to prednost pa so potem ohranili do konca srečanja. Pri Nazarčanih je bil s 14 točkami zopet najboljši strelec kapetan Lovro Blatnik, trinajst točk je dodal Primož Bitenc. ŠTEVILNE ZAOSTALE TEKME ZA PREBOJ V KONČNICO Za nazarsko ekipo je bila to šele tretja tekma v letu 2022, saj so bila številna srečanja zaradi okužb prestavljena. Sedaj jih čaka zgoščen ritem štirih obračunov v domači dvorani. Z dobrimi predstavami si bodo skušali izboriti uvrstitev v končnico 3. SKL. Primož Vajdl 24 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Poraz proti vodilni ekipi prvenstva Mozirske odbojkarice so preteklo soboto na domačem parketu doživele poraz s 3:0 proti vodilni ekipi prvenstva Formis iz Hoč. Na prvi pogled visok poraz ni pomenil lahke zmage gostij, saj je bila igra pretežni del tekme izenačena in z malo sreče za domačinke bi se dvoboj lahko končal drugače. GOSTJE BOLJŠE V NAPADU Prvi niz se je na obeh straneh mreže začel z odličnimi servisi. Ekipi sta se menjali v vodstvu in bili izenačeni do 16, nato pa so gostje začele nabirati prednost in zmagale s 25:22. V drugem nizu je bila igra izenačena samo do 6, nato so Hočanke z natančnimi napa- di zdesetkale vrste Mozirjank. Na koncu 25:16 za Formis. Tretji niz je znova postregel z odlično igro na obeh straneh. Domačinke se niso predale vse do izenačenja na 23, nato pa so gostje uspele izvesti dva dobra napada in dosegle zmago s 25:23. Odbojkarice OK Mozirje sedaj čakajo tri gostovanja. ODLIČNE STAREJŠE DEKLICE Starejše deklice so v domači dvorani odigrale dve srečanji v okviru 1. lige vzhod. Nasprotnice so bile sosede z Ljubnega ob Savinji in Prevaljčanke. Obe ekipi so Mozirjanke premagale z 2:0. Benjamin Kanjir ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO OB SAVINJI Dve pomembni zmagi za Ljubenke Ljubenske odbojkarice so v zadnjih dveh krogih dosegle dve zanesljivi zmagi. Najprej so bile kljub odsotnosti nekaterih igralk boljše od gostiteljic v Mislinji, zmagale pa so tudi na zadnji domači tekmi proti Zrečankam. MISLINJČANKE BREZ MOŽNOSTI Na gostovanju v Mislinji je bila v prvem setu igra izenačena do šeste točke, nato pa so Ljubenke naredile razliko, ki se je do konca seta samo pove- čevala. Podobna zgodba se je odvila v drugem setu, v tretjem pa so bile ljubenske odbojkarice v rahli prednosti od začetka do konca seta. Na koncu so se veselile zmage z izidom 3:0 (25:13, 25:22, 25:20). PROTI ZREČANKAM BOLJŠE V KONČNICI V 13. krogu prvenstva je na Ljubnem gostovala do tedaj tretjeuvrščena ekipa Weiler Volley iz Zreč. Tekmo so bolje začele gostujoče igralke, ki so povedle s 6:2, domačinke so jih ujele pri deseti točki, za tem je bila igra do 15. točke izenačena, nato pa so gostiteljice z nekaj odličnimi servisi set odločile sebi v prid. Drugi set je bil podoben prvemu: gostje so bolje začele, domačinke so izenačile na 12, nato sta bili ekipi do 20. točke izenačeni, v napeti končnici pa so Ljubenke osvojile set na razliko. V NASLEDNJEM KROGU V GOSTE K VODILNI EKIPI V tretjem setu je bila igra do 20. točke izenačena. V končnici so igralke KLS Ljubno ob Savinji povedle s 23:20, vendar se gostje niso predale. Po minuti odmora, ki jo je zahteval domači trener Rok Matek, so gostiteljice z dvema lepima akcijama zaključile set in dosegle zmago s 3:0 (25:18, 25:23, 25:22). Zdaj ljubenska ekipa zaseda tretje mesto na lestvici in v naslednjem krogu gostuje pri trenutno vodilni ekipi na Prevaljah. Franjo Atelšek Šport DRŽAVNO PRVENSTVO ČASTNIKOV IN VETERANOV V SMUČANJU IN STRELJANJU NA GOLTEH Letos prvič za memorial Rudija Ževarta Prvo soboto v februarju sta velenjski območni združenji veteranov vojne za Slovenijo in slovenskih častnikov v sodelovanju s Slovensko vojsko ter smučarskim centrom Golte pripravili tradicionalno državno prvenstvo v smučanju in streljanju. Nastopilo je 87 udeležencev, med njimi so bile tudi tri pripadnice ženskega spola iz Laškega. V SPOMIN NA LANI PREMINULEGA ČASTNIKA IN VETERANA Po 28 letih so se organizatorji tekmovanja odločili, da ga poimenujejo po decembra lani preminulem majorju Slovenske vojske in članu velenjske- V konkurenci veteranskih ekip je zmagalo območno združenje Mežiške doline. Smuk je potekal na 1350 metrov dolgi progi Beli zajec. ga združenja veteranov vojne za Slovenijo Rudiju Ževartu. Nekdanji funkcionar in mentor je deloval motivacijsko in povezovalno tako na ravni regije kot na ravni države. Tekmovanje na Golteh mu je veliko pomenilo in se je v veliki meri po njegovi zaslugi razvilo v edinstveno športno-rekreativno prireditev. Ževart je bil vse do svoje prerane smrti dejavno vključen v vodstvene strukture obeh omenjenih organizacij v Velenju. UDELEŽENCI ZADOVOLJNI Z ORGANIZACIJO DOGODKA Smuk so izpeljali na 1350 metrov dolgi progi Beli zajec z višinsko razliko 200 metrov, nakar je sledilo streljanje z ma- Po smuku je sledilo streljanje z malokalibrsko puško na strelišču v Moravi. lokalibrsko puško na strelišču v Moravi. Številni udeleženci so obisk na Golteh v nadaljevanju dneva izkoristili za prosto smuko, vsi pa so bili zelo zadovoljni z organizacijo dogodka. »NA TA NAČIN OHRANJAMO SPOMIN NA ČAS OSAMOSVOJITVENE VOJNE« Zaključnega dejanja s podelitvijo pokalov in medalj pri hotelu se je udeležil tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič, ki je med drugim povedal: »Kljub težkemu času epidemije je tekmovanje pomembno izvesti, če so le zagotovljeni vsi ukrepi za varnost. Zelo pomembno je tudi druženje med častniki in drugimi pripadniki Slovenske vojske ter vojnimi veterani. Na ta način ohranjamo spomin na čas osamosvojitvene vojne, vzdržujemo stike in si želimo, da se kmalu srečamo v pogojih, ko nas koronavirusna bolezen ne bo več ovirala.« V EKIPNI KONKURENCI NAJBOLJŠI LETALCI IN MEŽIČANI V ekipni konkurenci je v smučanju slavila zmago ekipa 15. polka vojaškega letalstva (PVL), drugo mesto je zasedla ekipa Logistične brigade, tretja pa je bila ekipa območnega združenja častnikov iz Ajdovščine. V konkurenci veteranskih ekip je zmagala Mežiška dolina, drugi so bili Zasavci, tretja pa je bila Zgornja Gorenjska. Med posamezniki v seštevku smučanja in streljanja so bili najboljši: 1. Aleš Ogrinc, 2. Aleš Bric (oba 15. PVL) in 3. Janez Podgornik (Enota vojaških vadišč, strelišč in poligonov). Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 25 Šport, Kronika, Zahvale ŠPORTNIK LETA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 2021 Pomlad bo spet prišla in sedla na tvoj vrt in jokala, ker te ni. Zaključna prireditev prestavljena na petek, 25. februarja Zaključna prireditev projekta Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2021, ki bi morala biti po prvi prestavitvi ta petek, 18. februarja, je še enkrat prestavljena, in sicer na petek, 25. februarja, ob 18. uri v Športni dvorani Nazarje. Kot je sporočil vodja projekta Ivo Milovanovič, je bila odločitev za še eno prestavitev termina sprejeta na podlagi epidemiološke situacije med ključnimi akterji prireditve. Vstopnice za obiskovalce veljajo tudi za nov datum. ŠPORTNIKOM POKALI IZ LESA Že od samega začetka izbora najboljših športnikov leta slednji poleg priznanj in daril prejmejo tudi pokale. Ker je projekt geografsko orientiran na območje, bogato z gozdovi in lesom, je bila odločitev, da bodo po- kali za športnike izdelani iz lesa, kar nekako logična, pa tudi dobro sprejeta. Do predlani je pokale izdeloval vsestranski mojster, domačin, ki ni želel biti izpostavljen v javnosti. Vsako leto so bili drugačne oblike. NOV IZDELOVALEC IN SODOBEN DESIGN Za leto 2021, ko se piše peto leto trajanja projekta, se je organizator povezal z drugim izdelovalcem, podjetnikom iz naše doline, ki je posodobil tehnologijo izdelave na način, da je večji del pokala ostal iz lesa (tokrat eksotičnega), drugi del z znakom športnika pa je v plastiki. Kdo bodo prejemniki prestižnih pokalov, bo znano čez teden dni, do takrat pa se držimo znanega pregovora, da gre v tretje rado. Tekst in foto: Jože Miklavc V SPOMIN Franci CELINŠEK 1930 – 2016 Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in obstojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ZAPELJAL V SNEG • POŽAR S CIPRES NA UTO • AVTO OBSTAL NA BOKU • ZAGORELE SAJE V DIMNIKU Kašna planina: 3. februarja ob 16.20 je na območju Kašne planine v občini Gornji Grad občan z osebnim vozilom zapeljal v visok sneg in obstal. Gasilci PGD Gornji Grad in Nova Štifta so s tehničnim posegom izvlekli vozilo nazaj na cesto. Spodnja Rečica: 7. februarja ob 13.21 so v Spodnji Rečici gorele ciprese. Požar, ki se je razširili na bližnjo uto, so pogasili gasilci PGD Rečica ob Savinji, Grušovje in Pobrežje. Večji del novega pokala je iz lesa, drugi del z logotipom projekta pa je v plastiki. Šentjanž: 8. februarja ob 22.13 je v Šentjanžu voznik z osebnim avtomobilom zapeljal s cestišča. Vozilo je obstalo na brežini, prevrnjeno na bok. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali in osvetlili kraj nesreče, odklopili akumulator in oskrbeli poškodovanega voznika do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči, nato pa izvlekli vozilo ter pomagali pri nalaganju na avto vleko. Gornji Grad: 12. februarja ob 12.46 so v Tajni v občini Gornji Grad zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Gornji Grad so zavarovali kraj dogodka, objekt pregledali s termo kamero in prezračili prostore. 26 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 Zahvale, Oglasi Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin na te. V tvoji sobi so stene kot strune: rahlo jih boža roka daljin. Med nami živijo skupni trenutki, med nami živi, nate Štefi, topel spomin … ZAHVALA Zapustila nas je draga žena in mama V SPOMIN Emilija ŽUNTAR iz Brezja, Mozirje 1944 – 2022 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala za vse iskrene, tople besede tolažbe in sočutja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi patronažnim sestram in dr. Kecman Prodan. Globoka zahvala vsem, ki ste našo drago Emilijo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Mož Tone in sin Boris Štefan GABER ml. iz Šmihela 28. 12. 1976 - 21. 2. 2002 Mineva dvajset let od slovesa dragega sina, brata in strica. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Mama Marinka in sestra Albina z družino Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, tatija in brata Franca GOSTEČNIKA 8. 3. 1948 – 30. 1. 2022 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, besede tolažbe, molitve, darovane svete maše in darove. Hvala gospodu Janezu Cerarju za opravljeno pogrebno mašo in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi. Hvala Nataši Coklin za lep govor ob slovesu dragega pokojnika. Zahvaljujemo se tudi NMP Mozirje, hvala gasilcem PGD Šmartno ob Dreti in pogrebni službi Morana. Vsi njegovi Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 27 Za razvedrilo, Oglasi 28 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 Za razvedrilo, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 8. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Vabljeni na savinjske.com 2022 Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 29 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 18. februar Nedelja, 20. februar Torek, 22. februar Sreda, 23. februar Četrtek, 24. februar ob 18.00. Galerija Mozirje Odprtje razstave (Ne)znanci naše doline: portretne fotografije iz Zgornje Savinjske doline fotografa Volbenka Pajka ob 16.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Ponovitev gledališke predstave SKINER večini študent ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Maškare so tu! ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Muca Mica in pustne maškare ob 17.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Muca Mica in pustne maškare ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Maškare so tu! ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Muca Mica in pustne maškare ob 18.00. Galerija Mozirje Literarno-glasbeno srečanje s predstavitvijo Literarnega zbornika 3 - MODRE STOPINJE ◊ V NAJEM VZAMEM PROSTOR ZA DELAVNICO za mizarsko dejavnost. Nazarje z okolico. Info: 041324380 Andrej Rihter, Zadrečka cesta 2a, Nazarje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ SKI BOARD SERVIS TEVČ Novo – popravilo pancerjev – klipsne nove, širjenje pancerjev in tudi druge obutve. Prodaja nove in stare smučarske opreme. Možna menjava staro za staro. Brusim tudi nože. tel. št. 041/529-063. Vinko Tevč, Prihova 51, Nazarje. Telico simentalko, brejo 6,5 mes., pašno, in samonakladalko sip novi pionir 17, prodam. V račun vzamem manjšo pašno telico; gsm 041/324-377. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam telico sr, brejo 7,5 meseca; gsm 031/759-955. Prodam kamerunskega ovna, star slabo leto; gsm 041/216-481. 30 Telico ls, breja 6 mesecev, prodam; gsm 041/783-440. Prodam čebelje družine, na 10. až satih; gsm 041/665178. Prodam ls, star 7 mesecev, 300 kg, pašni; gsm 031/729482. Prodam bikca lim, 10 dni starega; gsm 041/716-210. Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 DRUGO – PRODAM Prodam kosilnico rotacijsko potunger 185 kat; gsm 031/759-955. Prodam suha bukova drva in suhožamane obrezline z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam jedilni krompir in ga dostavim; gsm 041/950946. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Suha drva (možna dostava) prodam; gsm 041/783-630. Prodam cerkular za rezanje drv; gsm 030/914-995. Prodam trosilec sip krpan 30 in obračalnik pajek sip 450; gsm 041/614-818. DRUGO – KUPIM Kupimo kamp prikolico, staro do 30 let, katerekoli znamke, primerno za 4 do 6 oseb. Lahko je tudi že stacionirana ali shranjena v depoju, v Sloveniji ali na Hrvaškem; gsm 040/651-403. VOZILA – KUPIM Traktor in vse ostale kmetijske in gradbene stroje kupim; gsm 041/259-810. Oglasi VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-02-20 Na podlagi desetega odstavka 6. člena, drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (UL.RS., št. 93 / 05) in prve točke 7.člena ter 10.člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline (Ur.list RS št.98/2013 in Pravilnika o označevanju in registraciji hišnih živali (UL.RS št. 89/2014) razpisujemo REDNO LETNO PREVENTIVNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI 2022 Lastniki psov, morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini (primarno cepljenje) do dopolnjenega 3. meseca starosti. Drugo in tretje cepljenje psov je treba opraviti v razmikih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu. Za tretje cepljenje se uporablja cepivo, ki zagotavlja imunost več kot eno leto. Ostali psi morajo biti obvezno cepljeni proti steklini v skladu z navodili proizvajalca. Rok naslednjega cepljenja je vpisan v potnem listu živali. Če se drugo,tretje ali nadaljnja cepljenja ne izvajajo v rokih, se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo cepljenje. Vsak pes mora biti označen z mikročipom in registriran, ter dobiti EU potni list, najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti psi za namene premikov izven RS ali PRED PRVO SPREMEMBO LASTNIŠTVA označeni z mikročipom tudi pred dopolnjenim tretjim mesecem starosti. Ob vsakem cepljenju psov proti steklini je treba psom odpraviti notranje zajedavce. PRI REGISTRACIJI PSOV SKOTENIH PO 01. 01. 2015, JE OBVEZNA ŠTEVILKA MIKROČIPA MATERE MLADIČA. PSE PRIVEDITE NA KATEROKOLI MESTO CEPLJENJA. PROSIMO, DA S SEBOJ PRINESETE VABILO, EVROPSKI POTNI LIST ter ZNAČKO, ČE JO PES IMA (vsi psi rojeni po letu 2003 imajo mikročip). BREZ POTREBNIH DOKUMENTOV, ŽIVAL NE MORE BITI CEPLJENA. PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA. SVOJEGA PSA LAHKO PRIPELJETE NA CEPLJENJE TUDI V AMBULANTO ZA MALE ŽIVALI NA VP MOZIRJE V PONEDELJEK, SREDO IN PETEK , OD 7. DO 14. URE ALI V TOREK IN ČETRTEK OD 10. DO 17. URE po predhodnem naročilu. PRIPOROČAMO VAM, DA POSKRBITE ZA ZDRAVJE VAŠIH ŽIVALI TUDI Z OSTALIMI PREVENTIVNIMI UKREPI: - cepljenje psov proti kužnim boleznim (parvoviroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, leptospiroza, parvoviroza, koronavirusna infekcija). - redno odpravljanje zajedavcev (vsaj trikrat letno) - cepljenje mačk proti steklini in kužnim boleznim (kužni nahod, mačja kuga, mačja levkemija) Direktor JOŽE PODMENINŠEK, dr. vet. med. RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI 2022 PONEDELJEK 28. 02. 2022 07:30-8.00 LJUBNO - NA FORŠTU 08:30 SAVINA 4 - PRI GOLOBU 09:00 SAVINA 5 - PRI TONU 10:00 LJUBNO - PRI KEGLJIŠČU 10:30 PRIMOŽ - GORSKA PUSTOTA 11:00 KONJSKI VRH - PRI BRCLOVNIKU 12:00 STRUGE - PRI GOSTILNI 12:15 KRNICA - KRNIČKI LOG PRI GOSTILNI 13:30 LJUBNO - LOVSKI DOM 14:30 RADMIRJE - PRI ŠETEJ 15:00 TER 60 - PRI IVANIČNIK 15:30 LJUBNO - PROD PRI GRUDNIKU ČETRTEK 03. 03. 2022 06:30 OTOK - PRI MATAROŽNIK 07:30 NOVA ŠTIFTA - PRI PAVELNU 08:30 NOVA ŠTIFTA - PRI ZADRUGI 09:30 LENART - PRI SP.KOSU 10:00 LENART - NA PODMIRJU 10:30 GORNJI GRAD - AVTOBUSNA POSTAJA 11:30 SP.TRG - PRI KOLENCU - kozolec 12:00 KROPA - PRI FRICELJNU 12:30 BOČNA - PRI ZADRUGI 13:15 DEVCE - PRI RIHTERJU 14:00 FLORJAN - PRI ZAVRŠKI KAPELI-BRUNARICA 14:45 NAZARJE - PRI GASILNEM DOMU TOREK 01. 03. 2022 07:00 VIMPASLE - PRI TLAKERJU 07:45 POLJANE - ŽERONICE 08:30 REČICA – PRI GASILSKEM DOMU 09:15 VARPOLJE - ŽUNTARJEV MLIN 10:00 ŠENTJANŽ 5 - PRI RAKUN KRISTINI 10:30 ŠENTJANŽ 29 - PRI BRŠNAKU 10:45 GRUŠOVLJE 17 - PRI KOLENCU 11:30 OKONINA - PRI GASILNEM DOMU 12:15 DOL SUHA - PRI RBETU 12:45 ŽEKOVEC - PRI BELEJ 13:15 BREZJE - NA BRDU PRI ROGLU PETEK 04. 03. 2022 07:30 ŽLABOR - PRI MLINARJU 08:00 KOKARJE - PRI FLERETU 08:30 LAČJA VAS - GASILSKI DOM 09:00 PUSTO POLJE - PRI CAJNERJU 10:00-11:00 ŠMARTNO OB DRETI - PRI ZADRUGI 11:30 ZG.POBREŽJE - PRI BITENCU 11:40 SP.POBREŽJE - PRI FLERETU 12:00 TRNOVEC - PRI KRANČIČU 12:30 PRIHOVA - PRI UNOVTU 13:00 BREZJE - NA VRHEH PRI HUDOBREZNIKU SREDA 02. 03. 2022 07:00 PRIMOŽ - PRI JERAJU-BUKOVJE 07:30 RADUHA - PRI DRSTVENŠKOVI 08:30 LUČE - ZA TRGOVINO 10:00 SOLČAVA - PRI ZADRUŽNEM DOMU 11:30 PODVOLOVLJEK - PRI POGORELČNIKU 12:30 PODVOLOVLJEK - PRI PODPEČNIKU 13:00 PODVEŽA - PRI JERIJEVI UTI 13:45 RADUHA - PRI PODVEJNKU 14:15 RADUHA - PRI TEVČU 14:45 STRMEC - PRI MIKLAVCU 15:15 STRMEC - PRI SP.MOŽICU NA OVINKU SOBOTA 05. 03. 2022 07:00- 08:00 LJUBIJA - VETERINARSKA POSTAJA 08:30 LOKE - PRI LEVCU 09:30 LEPA NJIVA - PRI JOŽU 10:00 LOKOVE - PRI URBANCU 10:30 RŽIŠE - PRI KOROŠCU 11:30 GNEČ - ŠPORTNO IGRIŠČE 12:00 TRNAVČE - PRI PEČNIKU 12:30 JAZBINE 13:30 ŠMIHEL - PRI GOSTILNI Savinjske novice št. 7, 18. februar 2022 31