SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., ia jedea mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 fld., u pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema upravnlStvo in ekspedlclja| v »Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrodništvo je v SemenlSklh ulicah it 2, I., 17. Izhaja vaak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. 260. V Ljubljani, v torek 12. novembra 1895. Letnik XXIII. Kdo je zmagal? Kakor smo že ob kratkem poročali, je bilo v petek v državnem zboru jako živahno, dasi je bilo odsotnih nad tretjino poslancev. Poslanec dr. Stein-wender in tovariši so namreč vprašali ministerskega predsednika, zakaj vlada ni priporočila kroni dr. Luegerja. Posl. dr. Hauck in tovariši vprašajo, ali je res, da je ces. namestnik imenoval dunajskega župana kot svojega okr. glavarja, kar se nikakor ne strinja z zakonom. Dr. Pattai pa v imenu antise-mitor, nemških nacijonalcev in nekaterih konservativcev nujno vpraša vlado, zakaj ni dr. Luegerja priporočila v potrjenje. Mej njegovim govorom je nastal velik nemir na galeriji, mej antisemiti in Mladočehi. Na vsa ta vprašanja je odgovarjal grof Badeni in sicer malo srečno. Rekel je mej drugim, da se vlada ne more ozirati na večino, ako nima zagotovila, da bode dr. Lueger kot dunajski župan vodil mestno upravo strogo nepristranko, stvarno in brez vsake agitatorne nakane, jednakomerno nasproti vsem slojem prebivalstva ter varujoč avtoriteto. To je torej vzrok. Vlada d v o m i, da bi bil dr. Lueger kot župan nepristransk tudi nasproti svojim političnim nasprotnikom. Najbolj nesrečen izraz pa je rabil grof Badeni, češ, da vlada dunajske uprave ne more izročiti „nepoklicanim rokam". — Tu bi bilo pač umestno, da bi bil gospod ministerski predsednik n&vel tudi dokaze, zakaj bi bile dr. Luegerjeve roke nepoklicane, nesposobne ali nevredne, voditi upravo dunajske občine. Ministerski predsednik je ob jednem tudi zatrjeval, da se pri svojem ukrepu ni oziral niti na ogersko vlado, niti na katero koli stranko v zbornici. Torej so bili popolnem osebni vzroki. Lueger je nahujskal dunajsko prebivastvo proti nemškim liberalcem in Židom, zrušil je njihovo najmočnejšo trdnjavo, krščanskim volilcem priboril večino v mestnem zastopu, povedal mnogo resnice o mažarski oholosti in to je Luegerju pri vladi izpod-kopalo tla, izpodneslo županski stol. Merodajne osebe so dobro poznale Luegerja, več mesecev je pošteno javno mnenje njega zahtevalo za župana, vršile so se tajne obravnave ž njim, in konečno čujemo sodbo, da Lueger ni sposoben za dunajskega župana. Ta neodločnost se nikakor ne strinja s prejšnjo hvalo o železni roki. Skoraj vsi konservativni listi obžalujejo ta nepričakovani dogodek, ker se ne strinjajo z vladnim stališčem, dasi vladi ne napovedujejo boja, ker to je stvar poslancev. Mi obžalujemo ta upor v prvi vrsti zaradi tega, ker se delajo ovire zdravemu razvoju ljudskega gibanja v krščanskem in p&trijotičnem smislu ter se vzbuja nezaupanje v dobromislečih krogih. Židovski časniki izražajo sicer veselje, toda zatajiti ne morejo bojazni, da utegne še narasti število protiliberalnih volilcev. In četudi konečno dr. Lueger ne zasede županskega stola, antisemit bode gotovo izvoljen in ta bode vodil upravo v istem smislu, a dr. Lueger kot političen mučenik s tem večjo silo in navdušenjem nadaljeval svoje delo. Oa bi vlada preklicala avtonomijo dunajske občine, na to ni misliti, zato je preje gotovo, da se bode ojačila in tesneje združila protiliberalna stranka. Nemškonacijonalni listi naravnost trdijo, da je ta dogodek voda na njihov mlin. Državni zbor. Na Dunaju, 11. novembra. Današnje seje, ki se je otvorila malo pred pol dvanajsto uro, so se udeležili z mioisterskim predsednikom vsi ministri. Po prebranju nekaterih došlih peticij odgovarja poljedelski minister grof Ledebur na interpelacijo posl. dr. Bauer, Tsusche in tovarišev, kaj namerava ukreniti vlada, da se preprečijo vsakoletne škode, katere provzročijo poljske miši v severozahodnem delu Češke. Minister v daljšem govoru pripoveduje, da je o teh nesrečah zadostno podučen, da je poljedelsko ministerstvo že večkrat storilo potrebne korake v zatiranje poljskih mišij, da pa vender dosedanja akcija ni zadostovala, ker je deželni svet vselej prepozno obvestil merodajne kroge o tej nezgodi. Nadalje popisuje minister mnogovrstne poskuse z raznimi sredstvi ter poda konečno približno proračun za nabavo potrebnih suovij. Govornik je sicer vselej pripravljen pomagati poljedelskemu stanu ne samo na Češkem, ampak v vseh avstrijskih kro-novinah, ako se mu namreč pravočasno naznanijo preteče nezgode. Posl. dr. Suess, dr. G r o s s in tovariši stavijo nujni predlog, naj vlada obširno poroča o vzrokih, vsled katerih so dne 9. t. m. tako nizko padle kurzne cene na vseh evropejskih borzah, posebno pa na domačih, ter vprašajo, kaj namerava vlada storiti, da se temu v bodoče odpomore. Posl. Hauck in tovariši interpelujejo ministerskega predsednika radi ukrepa češkega namest-ništva, po katerem se je povodom deželnozborskih volitev v Hebu vpisalo 378 žensk v volilni imenik in se jim je s tem dovolila osebna udeležba na volišču, mej tem ko smejo v smislu dež. zakona voliti samo po pooblaščencih. Posl. B i a n k i n i opisuje žalostne gospodarske razmere v Dalmaciji in pripomni, da bodo on in vsi njegovi tovariši glasovali za prevažno poljedelsko enketo. Posl. Formanek želi posebne deželne en-kete za Češko, ter potem obširneje opisuje mnogotere kmetske težnje, in pripomni, da more v takem položaju pomagati jedino le država. Posl. J a x odločno nasprotuje vsaki poljedelski enketi, ker se s tem po njegovem mnenju trati samo čas, a kmetovalcu ni nič pomagano. Ako bi bila vlada imela resno voljo, pomagati poljedelskemu stanu, bi se bila lahko posvetovala o dobrih zakonskih načrtih bivšega poljedelskega ministra. Govornik bode vsled tega glasoval zoper poljedelsko enketo. Posl. Kronavvetter izraža željo, da bi se enketa posvetovala tudi o položaju delavcev po deželi. Poročevalec dr. M a r c h e t najpreje krepko zavrača nekatere pomisleke glede imenovane enkete in pojasnuje potem obširno njene naloge na agrarno-pravnem ter poljedelsko-tehničnem in okonomičnem polju. Konečno pripomni govornik, da bode moral imeti finančni minister polno roko, ako bode hotel v dejanju pokazati svojo prijaznost do kmečkega stanu. Pri imenskem glasovanju se odkloni nasprotni predlog poslanca Lienbacherja in se sprejmo predlogi odseka. Minister za deželno brambo grof W e 1 s e r -heimb odgovarja za razne interpelacije glede vojaških zadev, in sicer glede nepostavnega kaznovanja vojakov pri deželni brambi in preosnove zakona o zglaševalni dolžnosti črnovojnikov. Koncem seje govore nekateri poslanci o pogubni berzni špekulaciji v zadnjem času ter zahtevajo od finančnega ministra, da ukrene vse potrebno, da se za vselej preprečijo jednake sleparije. Posl. Steiner vpraša ministerskega predsednika zakaj so se preprečili brzojavi povodom nepotrditve dr. Luegerja in zakaj se je pozvalo vojaštvo. Grof Badeni izjavlja v svojem odgovoru, da se povodom nepotrditve Luegerjeve ni ničesar ukrenilo, kar bi bil zoper postavo. Politični pregled. V Ljubljani, 12. novembra. Tirolski deželni »bor šteje 68 poslancev, od teh so trije škofje in rektor virilistje; 4 iz skupine prelatov, 10 iz veleposestva, 13 iz mest in trgov, 3 iz trgovskih zbornic in 34 iz kmetiških občin. Ce se Italijani udeleže, potem je 42 konservativcev in 26 liberalcev. Ce pa Italijani izostanejo, potem je 33 konservativcev in 16 liberalcev. 1» Zagreba se poroča: V vladnih krogih se govori, da ne bodo odtegnili deželnih ustanov samo onim vseučiliščnikom, ki so se vdeležili demonstracij proti ogerski in srbski zastavi, temveč tudi onim hrvaškim dijakom na graškem in dunajskem vseučilišču, ki so odobravali demonstracijo. Zopet nova dobrota ogerskega civ. zalcona. Največjo nejevoljo mej ogerskimi katoličani vzbuja ministerska naredba, s katero se dovoljuje matričnim vodjem, da smejo pri izdanju matričnih podatkov za vsako leto, katero morajo listati nazaj, zahtevati 25 kr. Po Perczelovi naredbi ima pravico matrični vodja za vsak podatek zahtevati jedno krono ; poleg tega sme, ako mora listati po več letnikih, zaračunati za vsako leto 25 kr. Ako n. pr. zahteva kedo podatke od svojega pred 50 leti umrlega očeta, mora plačati poleg jedne krone še celih 25 kron, mej tem, ko zahtevajo župni uradi za vsak slučaj le jeden goldinar. Razvidno je torej, da ljudstvo nikakor ne more biti zadovoljno s takimi naredbami. Francija. V soboto se je v lrancoski zbornici pokazalo, koliko glasov ima novo radikalno ministerstvo. Predlagano je bilo, naj se podpredsednik zbornice izvoli še le po novem letu. Predlog pa, katerega je vlada zagovarjala, je bil z 293 glasovi proti 237 odklonjen. Torej ima Bourgeoisova vlada 237 glasov. — Panamski škandal še ni pokopan. Vlada je namreč naročila preiskovalnemu sodniku, naj zopet preiskuje panamsko zadevo. Prav bi bilo, da pridejo goljufije na dan. Nemiri v Mali Aziji. Armenci so vsled mnogoterih napadov prisiljeni, prijeti za orožje, ako si hočejo ohraniti še zadujo trohico pravic. Konzularna poročila o zadnjih dogodkih so jako vznemirljiva. Glasi se, da je samo v okraju Diabekir dosedaj bilo umorjenih nad 5000 Armencev. Ista zanesljiva porodila potrjujejo, da so v»« 'e nerede pro- r- v vzročili ondotni Turčini, posebno pa vojaki, ki bi imeli mirnim potom posredovati mej strankama. Zdi se tudi, da Mohamedani napadajo tudi druge kri-stijane, mej temi so v veliki nevarnosti posebno katoličani. Odstavljeni Kiamilpaša se je moral podati kot governer v Smirno, ker se je po dolgotrajni prošnji komaj rešil od prognanstva v Aleppo. Na Siciliji je nad 50.000 delavcev brez dela in zaslužka. Prefekti prosijo vlado, naj pospešuje industrijo z žveplom, da se odvrne najhujša revščina. Vlada bode že 21. t. m. v zbornici predložila načrte o novih železnicah, veleposestvih in skladiščih za žveplo. Novi turški veliki vezir Bifaad-paŠa je po mnenju berolinskih listov mož, katerega čislajo mohamedani, pri Armencih pa vzbuja velik strah. Veliki vezir pripada Staroturkom in vživa posebno zaupanje sultanovo. Kot guverner je v letu 1880 zatrl roparstvo v Makedoniji. Leta 1889 je postal notranji minister. V turških krogih se trdi, da se bode njemu posrečilo, zadušiti velike nemire v Armeniji. Tej trditvi pa ugovarja dejstvo, da on ne bode neposredno občeval z evropskimi poslaniki, ampak je v to odločen novi zunanji minister Tewlik paša, bivši poslanik na Dunaju. »Reuters Office" pripomni, da njegov vpliv ne velja toliko, kakor od-stopivših velikih vezirjev Said- in Kiamil - paše in vsled tega ni pripisovati njegovemu imenovanju nikake posebne važnosti. Lord Sali8bury o dogodkih v Turčiji. Preteklo soboto dopoludne je imel Salisbury pri nekem banketu daljši govor, v katerem se je najpreje dotikal kitajsko-japonske zadeve, ter pri ti priliki pripomnil, da bode Anglija premagala vse tekmece, potem pa je prešel na razmere v Turčiji. Izrazil se je blizu takole: V zadnjem času se peča ves civili-zovani sfet z Armenijo. Kurija si je prizadevala, da spravi ves tok v pravi tir in sultan je v splošnih potezah odobril predloge evropskih poslanikov. Ako bode toraj sultan uvedel vse te preosnove, tedaj se je nadejati, da se kmalu povrne v deželo že dolgo zaželjeni mir. V slučaju pa, ko bi sultan ne hotel ravnati se po označenih direktivah, tedaj je novi nemir in splošni nered kot naravna posledica, kateri sledi popolni propad, za katerega je odgovorna vlada sama. Toda govornik upa, da se bodo evropske moči strogo ravnale po načrtih, katere so izgotovile v svoji učenosti. Vse, kar se Turčije tiče, je odvisno jedino le od sultana; toda ko bi se pa sultan ne dal pregovoriti in prepričati, tedaj bi navstale zanj nevarnosti, o katerih on niti ne sanja. Velevlasti bodo odločno skupno postopale v turških zadevah, vendar pa ne more povedati, kako pot bodo nastopile. To pa je gotovo, da je jedinost mej velevlastmi dobro znamenje za rešitev vseh vprašanj, ki se tičejo svetovnega miru. Italijani v Afriki. »Agenzia Štefani" se poroča iz Massauaha: Položaj v notranjem in tudi zvunaj dežele je povsem miren, le v okolici Ma-kale se ustavljajo še nekateri poglavarji, ki se pa bodo morali v kratkem udati. Ras Mangaša poskuša s posredovanjem višjega duhovna Teofila izprositi milosti za se in za svoje podložnike. Kralj Menelik je brez vsake moči; s peščico vojakov, ki mu je še na razpolago, se bode še nekoliko časa branil, toda to mu ne bode veliko koristilo, ker se od italijanske strani strogo pazi na vsak njegov korak. Italijanski trdnjavici Makale in Adua bodeta kmalu dogotov-ljeni. Tudi Ahmed Padil sedaj popolno miruje, ker je prepričan, da mu prete nevarnosti od vseh strani. Italijanskim vojakom se sploh ni bati več nikakih večjih nevarnosti. Vojaki bodo imeli sedaj dovolj časa, da oskrbe vse potrebno za gmotni razvoj dežele. Deželnoztorske volitve. Iz Št. Jurija pri Šmariji. Dni 7. t. m. vršila se je pri nas pod vodstvom"okr. komisarja g. Schit-nig-a volitev 3 volilnih mož za prihodnjo deželno-zborsko volitev. Izvoljeni so bili za volilne može : Janez Remic, Jožef Hribar in Matej Sitar — vsi pristaši naše stranke. Sicer se pa volitev ni vršila tako gladko, kakor prejšnja leta. Naš župan Janez Sipelj, mož liberalnega mišljenja (memogrede rečeno pa velika, duševna "reva) se je precej prizadeval, da bi vsaj ne bil voljen duhoven za volilnega moža. V ta namen so se sošli po stranskih ovinkih pred volitvijo k njemu nekateri njegovi somišljeniki ter v tajni seji sklenili ne voliti duhovna za volilnega moža, a volilci so jim štreno zmešali ter razun dveh volili tudi domačega duhovna ca moža. Sploh je morala biti pri nas volitev zanimiva, kajti pripeljalo se je k njej več gospode is Grosu-pelj, katera je kajpak da veličastno obljudila galerijo volilne dvorane v hiši našega dosedanjega župana. Naj še nekaj dostavim. Mi bi se nikakor ne bili usmilili moža, katerega hočemo tu označiti, da bi ne bil nastopil pri sedanjih deželnozborskih volitvah kot agitator liberalne stranke. Ta mož je Janez Sipelj, župan St. Jurski, po domače in sploh znani .nerodenček". Nič posebnega ni na njem, komaj zna dobro podpisati svoje ime, a v teku časa na-lezel se je v svoji županski službi precej liberalnega duha, katerega želi ucepiti tudi svojim župljanom. Posebno se je moral nalezti tega duha pri zadnjem svojem potovanju po Istri, ko je skupoval par hekto vina. „Možje" tako je modroval, »vi ne veste nič, ker ne greste po svetu; jaz pa drugače vem. Zmiraj nam usilujejo duhovne za volilce naše, le teh ne, ti so naši sovražniki. Fajmošterček naj opravi mašo iu pridigo,^drugo je naša skrb." Res je vjel nekaj kalinov, ki so mu šli na limanice. Mi jih pomilu-jemo, a večina, ogromna večina pomiluje našega „nerodenčka" in to po vsi pravici. Občinske zadeve in županske niso nikjer v takem neredu kot pri nas. In to ni čuda, če jih vodi tak »možiček" malo-dane 20 let. Opravilnega zapisnika nima, zato se pa glase njegove zaporedne številke na tisoče, kar bi čast delalo vsakemu okrajnemu glavarstvu. Podpisi spisov so večinoma od njegove 141etne hčerke, katera po svoje vodi vse županske posle. Kaj čudno je pri nas z domovinsko pravico. Te ni pri nas težko dobiti; seveda če se čez kaj let oglasi tak nebodigatreba in ga mora občina naša vzdrževati na lastne stroške, potem seveda se popraska oče »nerodenček" za svojimi še bolj nerodnimi ušesi rekoč: »Kedaj sem temu hudičku dal domovinsko pravico?" Kako je z našim županskim pečatom, bi lahko mnogo povedal poštni urad na Grosupljem in pa še kedo drugi. No sicer so se pri nas že vršile občinske volitve, pri katerih dosedanji župan ni prišel niti v odbor, a naredil je rekurz, v katerem (kedo bi se ne smejal) med drugim trdi, da razglas o županski volitvi ni bil pribit na občinsko desko, katere pa še nikdar ni bilo ne v županovi hiši ne zunaj. To so le nekatere poteze o najnovejšem liberalnem agitatorju pri nas, pa te naj zadostujejo za enkrat. Vse to pa kaže, kako silno potrebni bi bili shodi katoliškega - političnega društva v ljubljanski okolici in to zlasti na Doleojski strani, da se ljudstvo pouči in obvaruje liberalizma. Volilni shod v Škofji Loki. Iz Škofje Loke, dne 11. novembra. Sinoči imeli smo volilni shod na Štemarjih, kjer sta se predstavila oba kandidata za mestno skupino Loka - Kranj, gospod dr. Sušteršič kot kandidat katoliško • narodne in notar Globočnik kot kandidat narodno-liberalne stranke. Predsednikom je bil voljen gospod mestni župnik J. Tomažič, ki je kaj spretno vodil zborovanje. Navzočih je bilo do 40 loških volilcev, gospod Globočnik je pa pripeljal sabo liberalce kranjske, kakor Pirca, dr. Prevca itd., ki so, kakor je omenil gospod predsednik in je tek zborovanja pokazal, prišli le kričat in nagajat. Ko bi ne bilo teh, bi se zborovanje kaj mirno vršilo, tako pa je med govorom gospoda dr. Šušteršiča vedno zvonec pel, ker kranjski liberalci v zvezi s par loškimi sodrugi, v prvi vrsti dr. Arko in notarjev pisač Lojze Triller, nevolilec, so v jednomer segali govorniku v besedo, hoteč ga zmotiti in spraviti iz tira. Vsem poštenim volilcem je pa tudi govoril iz srca gospod predsednik, ope-tovalno opominjajoč »zastopnike olike", »vi, ki nosite zvonec olike, vedite se dostojneje in nikar ne dajajte tako slabega zgleda našim poštenim meščanom". A tudi ta apel ni pri teh »olikancih" dosti pomagal. Zopet na tem shodu se je pokazalo, kakor poprej na shodih na Notranjskem in v Domžalah, da so glavni razgrajalci in kričači »olikani" liberalci. Čudna ta olika! Vendar ima tudi to neolikano vedenje kranjskih in loških liberalcev svojo dobro stran. Zdaj jih naše pošteno ljudstvo vsaj iz lastne skušnje pozna in se mora s studom od njih proč obrniti. Torej kričanja je bilo dovolj, a vse ni nič pomagalo. Gospod dr. Šušteršič je takoj v začetku poudaril, da ne nastopi v lastnem imenu kot kandidat, ampak v imenu katoliško-narodne stranke. On hoče delovati vselej in povsod z verskega stališča, prepričan, da je vera podlaga časnemu blagostanju in večni sreči. V prepričevalnih in krepkih potezah šiba veri in gmotnemu blagru škodljivo delovanje naše liberalne stranke, pojasnujoč trditev za trditvijo z ne-ovrgljivimi fakti in dokazi. Omenil je delovanja dosedanjega loškega zastopnika, ali bolje njegove nedelavnosti za Loko, ki je le jedenkrat odprl usta za Loko, in sicer zato, da je napadal tukajšnjo nunsko šolo, omenja na to postopanja liberalne stranke z ozirom na šolo, ki noče verske šole, ampak je s sedanjo zadovoljna, omenja gledališča, za katero morajo tudi ljudje po deželi plačevati, ki nimajo ničesar od gledališča, namesto da bi ga oni plačali, kateri se v njem zabavajo. Omenja še posilne legalizacije, lovskega zakona, ki je posestniku toliko škodljiv, naklade na žganje. Dalje še jedenkrat poudarja, da hoče delovati za to, da vera prešine ne samo vse zasebno, marveč tudi vse javno življenje. Vspeh teh prepričevalnih besedi je bil očividen; vse kričanje navzočih liberalcev ni nič pomagalo, Glasno pritrjevanje in ploskanje je pričalo, da velika veČina navzočih volilcev odobrava kandidaturo gosp. dr. Šušteršiča. Po tem je tudi nastopil kandidat liberalne narodne stranke, gospod Globočnik. Vsebina njegovega govora so bile že popolnoma preperele, zastarane fraze o narodnosti, ki jih lahko bereš, ako najdeš kje kako oprašeno »Narodovo" številko, ki je zagledala dan pred kakimi 20 leti. Nič drugega, kakor same fraze! Hotel je tudi ovreči nekatere trditve g. dr. Šušteršiča, a je popolnoma pogorel. Zato tudi ni mogel napraviti na volilce nobenega vtisa, le peščica liberalcev se je toliko bolj napenjala in pritrjevala, da bi zbrisala slab vspeh. Tudi njegova trditev, »da je tudi on katoličan, da je vsakdo hudodelec, ki vero izpodkopava", mu ni več pomagala. Gospod Globočnik je lahko sam spoznal, da v Loki ni tal za njega in da tu brez dvoma propade. Zato je pa tudi konečno rekel: »Ako mene ne marate, dajte pa svoje glasove vašemu notarju gospodu Len-čeku, ako sprejme kandidaturo", znamenje, da je gospod kranjski notar Globočnik popolnoma obupal nad Loko. Notar Globočnik se je mej drugim tudi pohvalil, da je njegova zasluga, da so Kranjci dobili zopet gimnazijo. Splošen smeh je sledil tem besedam, kajti do sedaj tega še ni nihče vedel, da bi bila kranjska gimuazija zasluga Globočnikova, pač pa vsak otrok ve, da je to zasluga slovenskih poslancev v konservativnem klubu. Tistim poslancem torej, proti katerim kranjski naprednjaki in njim na čelu notar Globočnik najbolj zabavljajo, gr6 največ zaslug za ustanovitev kranjske gimnazije. S to svojo izjavo se je kandidat Globočnik grozno osmešil pred razsodnimi volilci. Nato je nastopil volilec g. nunski katehet BI e i-vveiss in v krepkih, navduševalnih besedah priporočal g. dr. Šušteršiča. Velik vtis je napravil s svojim pozivom do g. notarja Globočnika, naj pove, v čegavem imenu on kandidira. O g. dr. Šušteršiču vemo, da je kandidat katoliško narodne stranke, čegav kandidat je pa g. Globočnik ? A. g. notar je spoznal, da se le še bolj pokoplje, ako pove, da je kandidat slovensko-liberalne stranke — zato je lepo molčal. Čudno pri tem je bilo, da so navzoči liberalci vsi hoteli biti dobri katoličanje in zatajili svojo stranko z g. notarjem vred in se je iz njihove vrste celo čul glas: g. notar ni kandidat narodno-liberalne stranke, ampak kandidira v svojem imenu. Spoznali so, da Loka ni kraj za liberalne burke. Lahka je bila naloga g. dr. Šušteršiču, ovreči trditve g. notarja Globočnika. Velikansko odobrenje je napravil njegov sklep iz besedi liberalnega protikandidata. Le ta je rekel: »Vsakdo, kdor vero izpodkopava, je hudodelec" in g. dr. Sušteršič je sklenil: torej sam kandidat narodno-li beralne stranke obsojasvojo stranko kot hudodelsko, ker ona je, ki izpodkopava vero, ona izpodkopava cerkveno avtoriteto. Vtis je bil premočen in zato tudi besede klobučarja J a m n i k a, s katerimi je predlagal notarja LenČka za kandidata, niso vtisa izbrisale. Tudi si bo g. Lenček pri tako žalostnih avspi-cijah za liberalno stranko trikrat premislil, predno bi prevzel od nje kandidaturo in šel za njo v ogenj po gotov — propad. Ta mu je neizogiben. Kako žalostno vlogo je igral ta mož na shodu! Zdel se mi je kakor muha v močniku. Ko je g. dr. Šušteršič le usta odprl, mu je že g. dr. Arko začel segati v besedo. In kako neslano, neolikano! Sumničil je versko prepričanje g. kandidata, očital mu kruho-borstvo itd. tako, da se je navadnim meščanom studilo. Zato pa tudi ni čuda, da je imel g. predsed- nik ž njim in s notarjevim pisačem, prej imenovanim Lojzetom, največ opraviti. Večkrat je bil prisiljen poklicati g. doktorja Arkota k redu, mu očitati njegovo neolikano, nedostojno vedenje in ga učiti dostojnosti. Žalostno! Veliko smeh* je napravil g. dr. Arko, ko seje opravičeval, zakaj je v noči potresa po trgu rožni venec molil in ko je zatrjeval, da je tudi on katoličan. Splošen smeh je bil odgovor na te besede in klici: „saj te poznamo"' Gotovo se zborovalci še danes nehote zasmejajo, ako se spomnijo na smešno vlogo, ki jo je igral dr. Arko na shodu. In vrhu tega utegne g. doktor za svoje dvakratno razžaljenje g. kandidata dr. Sušteršiča še s sodaijo imeti opraviti. Konečno, ko je že ura šla na 8. zvečer, je g. predsednik pozval volilee, naj naznanijo, za katerega kandidata so. Gosp. predsednik prešteje glasove za enega in drugega in pokazalo se je, da je bilo do malega 4 petine navzočih loških volilcev za dr. Šušteršiča. Bog ga živi! Torej g. notar Globočnik je popolnoma propadel, ni mu pomagalo njegovo liberalno kranjsko spremstvo, ki je menda prišlo v Loko le kričat in razgrajat in s tem motit zborovanje in mirno posvetovanje, najmanj sta mu pa pomagala neslani dr. Arko in tovariš mu v motenju notarjev Lojze. Vspeh tega shoda v Loki je popolen, razmere stoje za g. dr. Sušteršiča nepričakovano ugodno in nemalo je k temu pripomogel popolen poraz na-rodno-liberalnega kandidata na včerajšnjem shodu. Iz Domžal, 11. novembra: Katoliški shod v Domžalah vršil se je včeraj tako lepo in krasno, da si veličastnejšega shoda kar misliti ne moremo. Pri-prostega a poštenega ljudstva, domačega in sosednjega, je bilo zbranega čez šeststo. Predsedoval je domaČi duhovnik g. Strupi, kateri je s primernimi besedami pozdravil vse navzoče, osobito pa še gospoda kandidata moravškega dekana in prosil gospode govornike, da naj bodo mirni in previdni v svojih govorih. Gospod dekan T. K a j d i ž je prav lepo in določno razvijal svoj program, ki je bil vsprejet z gromovitim: .Zivio naš kandidat!" — Potem je govoril gosp. Jan. Kalan iz Kamnika jako poljudno in podučljivo o ranah kmečkega stanu. Ta govor bil je kmetom vzet iz srca. Lepo je govoril tudi gosp. P o r e n t iz Mengša. Zadnji govornik je nastopil gosp. Benkovič iz Kamnika. Tudi njegov govor je možem dopadel in bil sprejet 7. dolgotrajnim ploskanjem. — Predsednik je na to prosil zbrane zborovalce, da bi ga pooblastili, da bi amel v imenu vseh zborovalcev prevzvišenemu knezoškofu izraziti popolno vdanost in sočutje zaradi nečastnega čina, ki so ga jim provzročili njihovi in naši nasprotniki. Ta predlog je bil z nepopisno radostjo vsprejet in navdušenosti ni hotelo biti ne konca, ne kraja. Skoda, da ni bilo navzočih naših nasprotnikov. Ko se je predsednik ob splošnem navdušenju spominjal še sv. Očeta in presvetlega cesarja, je bil shod zaključen. Lepo in prostorno dvorano sta dičile okinčani podobi sv. Očeta in cesarja. To je bil v pravem pomenu katoliški shod. — Obžalujemo, da ni bil navzoč g. Kersnik, da bi se bil prepričal, kak razloček je bil mej njegovim in našim shodom, mej njegovimi in našimi ljudmi. Do zadnjega kotička natlačena dvorana, vročina nestrpna in krog in krog hiše vse črno ljudstva in vender red skoz in skoz vzoren. Zato že smemo iz srca zaklieati: Hvala Bogu za ta lep dan in vsa čast zborovalcem ! Iz Trnovega na Notranjskem se nam poroča, da je bila ondi pri volitvi volilnih mož udeležba zelo živahna. Kandidatje naše stranke so brez posebne agitacije dobili po 113 glasov, nasprotniki pa 49 vkljub silni agitaciji. — V Jablanici so naši somišljeniki dobili 73, nasprotni 20 glasov. — Taka zavednost naših Notranjcev je hvale in priznanja vredna! V Cerkljah pri Krškem je izvoljenih deset volilnih mož, ki bodo v s i glasovali za g. Viljema Pfeiferja. Pri volitvi volilnih mož dne 8. t. m. sta bila izvoljena v Črnem Vrhu tamošnji farni upravitelj in župan; v Polhovem Gradcu: gosp. I. Laznik, Jakob Sodnikar in A. Zalaznik. Nasprotne tranke pri nas ni. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. novembra. (Depntacijo ljubljanskega mestnega zbora), župana Grasselija, podžupana dr. pl. Bleivveisa in mestnega odbornika Hribarja je včeraj presvet. cesar sprejel v avdijenci. (Na novomeškem gimnazij u) je c. kr. naučno ministerstvo dovolilo paralelko prvega gimnazijskega razreda. (Osebna vest.) Pravosodno ministerstvo je premestilo pristava pri okrajnem sodišča v Sevnici g. Albina Ogrinc-a k okrajnemu sodišču v Kranju. (Od sv. Trojice) 10. nov. Vino iz tukajšnih goric vrlo pobirajo. Odpeljali so ga gotovo že črez tri tisoč vedrov; a še ga je dosti ne le za pokušnjo, ampak tudi za prodaj. Toraj kdor hoče izvrstne in zdrave pijače — kar je gotovo letos — naj se potrudi, da ne zamudi! Trta v naših krajih je še primeroma dosti zdrava; za pretečo nevarnost pa se hočemo zavarovati ter ustanoviti trtnico z ameri-kansko trto, za katero smo prejeli od slavne kranjske hranilnice cel tisočak podpore. Dela se bomo kmalu lotili, kajti pomoč se obeta tudi od drugod. Bog daj blagoslova! (Razpisana služba.) Na dvorazrednici v Dober-ničah II. učiteljsko mesto s četrtim plačilnim razredom. Prošnje do 20. novem. t. 1. c. kr. okraj. šol. svetu v Novem mestu. (Kako dela ljubljanska policija z ljubljanskimi hišnimi posestniki?) Hišni posestnik Jožef J e r i n a iz Trnovega je bil danes klican na magistrat k policiji, ker je bil obdolžen, da je prehitro vozil po mestu. Ko je prišel na magistat, rekel je, da on tega ni storil. Ker nobeden navzočih policajev ni mogel reči, da je to storil, ukazal je policijski komisar, naj ga policaj žene v stražnico v Kravji dolini, kjer je dotični policaj, ki ga pozna. In tako je moral Jerina v tej čudni družbi skozi mesto v Kravjo dolino, kjer pa dotičnega policaja ni bilo. — Tako postopanje policijskega komisarja je nečuveno in poniževalno za ljubljanskega hišnega posestnika in davkoplačevalca. Tako ravnanje moramo v imenu dostojnosti najodločneje obsojati in zahtevamo, da se dš. posestniku Jerini potrebno zadoščenje. * * * (Iz Trsta) se poroča: Italijanski listi mnogo pišejo o podržavljenju občinskih šol v Trstu. Ire-dentovski listi so proti podržavljenju, ker se boje, da bi se učenci na državnih šolah ne navzeli dovolj italijanskega duha. Takozvani italijanski konservativci pa se tolažijo, da tudi z nemške gimnazije prihajajo italijanski .patrijotje". Konservativci imajo pravo, ob jednem pa jim diše tudi milijoni, katere država zalaga za Trst. (V Krstenici na Kanalskem) Goriško, je umrl č. gosp. Mihael Matevžič, bogoslovec tretjeletnik po precej dolgej bolezni. Pokojni je bil jako skromen, ponižen, priden mladenič, veselega značaja, posebno pokoren svojim predstojnikom. Vsem, ki so ga poznali, je bil priljubljen. Upanje, da dobi v njem goriška nadškofija pobožnega duhovnika, se ni vres-ničilo. Ze v mladosti mu je rada kri tekla z nosa, lani pa je začel pljuvati kri, šel na dom in tam bolehal in hiral. Dne 9. t. m. ob 5. uri zjutraj, izročil je svojo čednostipolno dušo Stvarniku, katerega je nad vse ljubil. Pogrebli so ga 10. t. m. popoldne. Med prijatelji in znanci trajen mu spomin, pri Bogu večna slava. N. p. v m. * * * (Iz Vitanja) se poroča 9. t. m.: Naša nemška šola je torej .ofnana", vender pa jej manjka najpotrebnejšega, namreč nemških učencev. Da bi nemški neodrešenci odpomogli temu nedostatku, jeli so loviti otroke za svoj ponemčevalni zavod. To pa še nikakor ni najgorje ! Izdali so poleg tega tudi strog .befel", da mora vsak, ki je na katerikoli način odvisen od njihove mogočnosti, pošiljati svoje otroke v to šolo, sicer se ne sme več zanašati na njihovo .dobrohotnost". Lahko si predstavljate nejevoljo teh nesrečnikov, ki morajo vkljub bližajoči se zimi iskati si nove službe ali novega stanovanja. — Se li ne smatra to nečuveno počenjanje za pravo pravcato suženjstvo ? Ni li v Avstriji prepovedano suženjstvo ? In vkljub temu se imenujejo vitanjski liberalci .svobodoljubne naprednjake". To presega že vse meje 1 * * * (Pregledovanje zemljiškega katastra.) Iz Spod. Dravberga se nam piše: Marsikateri kmet je upal, da se mu po napovedanem pregledu davčnega katastra vsaj nekoliko olajša hudo davčno breme ter se odpravijo vsaj glavne krivice, ki se mu godč zbog pomanjkljivega vpisa v zemljiško knjigo. Pa, kakor se vidi, upali so naši kmetje prav zastonj, zakaj ostalo bode vse pri starem, ker se nočejo poklicani faktorji tudi v tem slučaju ozirati na kmeta-trpina. To priča sledeči slučaj: Za dan 25. oktobra bil je naznanjen prihod zemljemerca v davčni občini Dobrova, sodnijski okraj Pliberk. Izvoljena sta bila tudi zaupna moža, ki naj bi posredovala, in omenjeni dan ob določeni uri zbrali so se posestniki, da povedo svoje težnje in želje. Čakali so dolgo, pa — zastonj, zakaj od vlade poslani zemljemerec, ki je imel nalog, zemljišča pregledati in poslušati izjave ljudij, prišel je brez naznanila že dan prej, ni dal nikogar poklicati, ni poprašal za nobeno stvar, hitro korakal kakor za sprehod skozi polja in odšel, ne da bi se prav za prav za kaj zmenil! Izjavil je menda, kakor se mi je pravilo, da naj reče kdo, kar hoče, on se ne bo oziral na to! Se lepše jo je opravil prej na Selovcu, od koder je gledal z daljnogledom (!) na Tolsti Vrh, da mu ni bilo hoditi tja in tam posebej pregledovat zemljišča! Sedaj pa vprašamo: kak vspeh bode imelo tako .čudno" (da ne rabimo druge besede) pregledovanje! Če se gospoda res noče ozirati na ubogo paro — kmeta, čemu potem nalagati mu nepotrebna pota in ga imeti prav za — norca! Objavil sem ta slučaj, da se izve, kako se z .neumnim kmetom" postopa tu; naj bi se še poročalo, kako se je v tej zadevi postopalo drugod! (Raznoterosti s Koroškega.) Koroški nemški pevci hočejo prih. leto romati v .rajh", da se tam oglase z nemškimi .okroglimi" pesmami, kakor so v navadi na Koroškem in se napolnijo s pristno-prusarskim duhom. Za romanje agituje že zdaj zveza teh društev, kateri predseduje poslanec Dobernik. .Silngerbundesfest", h kateremu pojdejo, vrši se od 1. do 3. avgusta v Stutgartu. — Najvišji državni poslanec je, kakor poroča beljaški list, novoizvoljeni J. Dobernik, ki meri 75 palcev. No, tudi prednost! Pred njim je imel to čast beljaški Ghon. Sedaj se mora Koroška vsaj ponašati, da ima na Dunaju .največja" zastopnika; ali tudi .najboljšega", o tem molči povestnica. (Pri občinski volitvi v Bistrici v Rožni dolini) je zmagala nemčursko-liberalna stranka s silnim pritiskom od strani fužin. Udeležba pri volitvi je bila velika, do 80 °/o vseh volilcev. Nad tako udeležbo se jezijo liberalni listi, češ, da se je včasih vse to vršilo veliko bolj .mirno", da je tega kriva samo duhovščina itd. Taka pisava je prav značilna! — Da se toži kak c. kr. okrajni sodnik, se gotovo ne zgodi vsak dan. Tem zanimivejši je, da v Smohoru tamošnji odvetnik dr. pl. Maffey toži ondotnega sodnika Martinaka radi žaljenja časti. — Tatovi so so skušali dne 1. t. m. vlomiti v župnišče v Svečah, pa so jih še ob pravem času odgnali. — Dež. poslanec Plaveč je dnč 10. t. m. poročal svojim volilcem v Velikovcu. (Iz Celovca) dne 11. nov.: Pri predstavi .Fau-sta" v tukajšnem gledališči je dne 7. t. m. igralec Zimerer hudo ranil svojega soigralca Langer. Le-ta je dobil precej globoko rano v prsi. — Se ta mesec hočejo tu prirediti večji nemškonacijonalni shod, h kateremu ima tudi priti drž. polanec Ilofman-We-lenhof. — Prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m. bode .bauerntag" v Strassburgu. Govorila bodeta poslanca Černik in Hok. * v navadnem prometu 1. Od 1. januvarija (Goldinarski bankovci) se lahko sprejemajo do konca t. 1896 do zadnjega junija jih bodo sprejemale le c. kr. blagajnice. Od 1. julija do konca leta 1896 bode jih pa menjavala samo c. kr. državna centralna blagajnica. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih aienic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wiei\9 I. Bezirk, Stefansplats Nr. 11, Parterr«. Telegrami. Št. Vid na Dolenjskem, 12. nov. V šentviško-zatiški občini so sijajno zmagali ka-toliško-narodni možje. „ Narod na" stranka, videč poraz, se ni udeležila volitve. V občini Velike Pece izvoljen katoliško • naroden volilen mož. V drugih jeduajstih občinah šentviške fare zagotovljeni zanesljivi možje. Kočevje, 12. novembra. Na Vinici je izvoljenih sedem volilnih mož katoliško-narodne stranke. Volitev je bila jako mirna in skoraj soglasna, liberalcev ne poznamo. Metlika, 12. novembra. V občinah Kot in Planina v Črnomeljskem okraju so zmagali naši. Dnnaj, 12. novembra. V tukajšnih krogih kroži vest, da bode dr. Lueger odklonil (?) eventuelno zopetno izvolitev. Govori se tudi, da je sam svetoval svojim somišljenikom, naj oddajo jutri svoje glasove za druzega člana mestnega sveta, ker bi bil sicer razpuščen mestni zbor. Dunaj, 12. novembra. Povodom ju-trajšnje volitve župana so se odredile še strožje naredbe, kakor pri prvi volitvi. Vstop bode zabranjen občinstvu. Tudi pred mestno hišo bodo zabranili vsako zbiranje dunajskega prebivalstva. Praga, 11. novembra. Pri današnjem pogrebu samomorilca, omladinista Ciček-a so se vršili na pokopališču veliki nemiri. Navzočih je bilo 10.000 oseb. Dernonstrovala je jedna ženska, ki je na blazini nosila verigo in ključavnico. Omladinisti so peli prepovedane pesmi ter s kamenjem napadali došle stražnike. Policija je morala zgrabiti za orožje. Prijeli so 4 osebe. Zagreb, 11. novembra. Danes se je pričela sodnijska obravnava proti 54 dijakom, ki so se udeležili zadnjih demonstracij. Budimpešta, 11. novembra. (Poslanska zbornica.) Na interpelacijo posl. Paz-mandyja glede nepotrditve dr. Luegerja dunajskim županom, je odgovoril ministerski predsednik Banffy, da Luegerjevo vprašanje prav nič ne zanima ogersko vlado (?) To vprašanje je notranja zadeva avstrijska, in da se s tem ne peča ogerska vlada, kakor bi tudi ne bi bilo umestno, ako bi se avstrijska vlada vtikala v naše notranje zadeve. Banffy izjavlja, da v teku njegove 10 mesečne vlade ni vlada nikdar kaj jednacega zahtevala, in da povodom zadnjega bivanja na Dunaju niti govoril ni z Badenijem. Odgovor se sprejme na znanje. Rim, 11. novembra. »Osservatore Romano" objavlja imenovanje monsignora Baum-gartnerja in Decroy papeževim delegatom, ki imata izročiti levovskemu in solnograškemu nadškofu kardinalske insignije. Berolin, 11. novembra. Pri volitvah za mestni zbor so zmagali v vseh okrajih liberalci, le v jednem okraju je potreba ožje volitve. Carigrad, 11. novembra. V Marašu so se pojavili včeraj zopet novi poboji med turškimi četami in Armenci. Carigrad, 11. novembra. Ottomanska banka je dosedaj izgubila nad jeden milijon funtov šterlingov. Carigrad, 11. novembra. Včeraj so se sešli vsi evropski poslaniki v skupni posvet. Ob jednem se je vršilo v vladni palači mi-nistersko posvetovanje. Zadnje poročilo iz Zeituma javlja o nekem novem napadu na dve armenske vasi. Carigrad, 12. novembra. Ministerski svet je sklenil v svoji včerajšnji seji odpo-slati četrti in peti polk v one okraje, kjer se pojavljajo najhujši nemiri. Tudi v Carjem-gradu so se odredile nove varnostne naprave. V Erzerumu in njegovi okolici so se vršili hudi boji. Govori se, da odstopi novoimeno-vani veliki vezir, ter da bode imenovan njegovim naslednikom Djeladinpaša. Umrli so: 11. novembra. Viktor Ganoni, sodarjev sin, 17 mesecev, Rožne ulice 31, rbachitis. Tujci. 10. novembra. Pri tilonu : Tobis Beer, Mayer, Hescheles z Dunaja. — Maister z Rakeka. — Pfeifer iz Pulja. Pri Maliiu: Spitzka, Hanseli, Schmidt, Goldberg, Popper, Foderl z Dunaja. — Bellina iz Linea. — Kameniczek iz Brna. — Delbin is Vidna. — Kahn iz Burmoos-a. — Zer-kovitz iz Gradca Pri Lloydu: Fritze iz Hanovra. — Latzer iz Egen-berg-a. — Simonetti iz Moggio. — Hodnik iz Ilir. Bistrice. — Komanz z Dunaja. Pri Jtiinem kolodvoru-. Kraus iz Zeltweg-a. Pri avstrijskem, earu: Martinz iz Kobarida. Meteorologično poročilo. a « Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 11 9. zvečer 735-2 11-4 sl. zahod skorojasno 12 7. zjutraj 2. popol. 7346 733-6 12.0 16 0 sr. zah. pr. m. jzah oblačno skoro oblč. 00 Srednja včerajšna temperatura 12-5°, in za 7 9 nad normalom. Zahvala. Kakor lani tako je zopet letos slavni odbor „Narodne šole" v Ljubljani za mali prispevek poslal naši čveterorazred-nici mnogo šolskega blaga za revno šolsko mladino, za kar mu izreka toplo zahvalo J. Ravnikar, nadučitelj. Mokronog, dnž 11. novembra 1895. Vse zavarovalne stroke obsezajoča zavarovalna družba prve vrsta išče za Ljubljano in deielo Kranjsko delavnega strokovnjaškega B proti stalni plači in proviziji. Kavcije je želeti. Ponudbe vpošljejo naj se pod „Exlstenz oder Neben-verdlenst" an die Annoncen-Expedltion Ludivig von Sehtinliofer ln Graz. 653 2—1 Anton Gregorič, «*<> «» poaojilnični tajnik in posestnik v Ptuji. Kupiti želi vinske sode s sedlom ali brez sedla s 30—40 vedrov vsebine. — Kdo ? pove upravništvo. 648 4_2 Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na Koroškem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 180, poštni 7abojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadosčujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasae 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-28 WT1SCH uadfilll Karol Wolf-ov i fluid (izvleček najizvrstnejših gorskih zelišč). Mnogostransko izkušeno hladilno in krepčevalno sredstvo po velikih naporih in trajnem Jez-darenju — Najizvrstneje pri vseh zunanjih boleznih, kakor: trganju, revmatični mrtvoudnostl, zvi-JenJu, zaklopnenju kit itd. Cena steklenici 1 gld. 25 kr. Karol Wolf-ov 557 17 redilni prašek za domače živali. Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, ovoah, prašičih itd., ako rado ne jedo ali težko prebavajo; izvrstno varovalno sredstvo proti kužnim boleznim. Cena zavitku 45 kr. Glavna zaloga pri jedinemu izdelovatelju: K. WOLF-u, lekarnarju vVipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica. Konrad Hopferwieser-jev c. kr. pnv. zavod za izdelovanje orgelj v Gradcu, Lendplatz 27, se priporoča BV* v izdelovanje novih orgelj "•8 v poljubni velikosti (s patentovano tipalno registraturo), pa tudi v prenavljanja ln popravljanja starih orgelj. Ker sem se strokovno izvežbal v največjih in najslovitejših zavodih za izdelovanje orgelj v Nemčiji, kukor so: E. F. Waloker v Ludvtigsburg-u, W. Sauer v Frankobrodu in F. O. Weigle v 8tuttgart-u, torej morem tako glede na umetniško izvršitev in trpežnost, kakor tudi glede na uporabo najboljših priznanih novostij kar najboljše ustreči. — Priporočilna pisma so na razpolago. — 3k£~ Dolgoletno jamstvo, zmerne oene, poštena postrežba. 23 26—2 X> u n a j s k a t> o r z a. Dn6 12. novembra. Skupni državni dolg v notah.....99 Skupni državni dolg v srebru.....99 Avstrijska zlata renta 4