>NA Ištnlna plačana v gotovini po* postale I gruppo PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 Ur Leto XXV. Št. 81 (7275) TRST, torek, 8. aprila 1969 U TANT SPREJEL NASERJEVEGA SVETOVALCA FAVZIJA Kongres KP Kitajske ZBOR BORCEV NOB ITALIJANSKE NARODNOSTI V ROVINJU anes popoldne nov sestanek redstavnikov štirih velesil Dajan in Alton sta ponovila, da Izrael zavrača posvetovanje štirih - 13.000 Arabcev v izraelskih zaporih cev, ki so umrli v izraelskih zaporih zaradi mučenja. Omenil je tudi, da je Izrael odklonil sprejem komisije OZN, ki naj bi izvedla preiskavo o razmerah, v katerih živijo Arabci na zasedenem ozemlju. «A1 Ahram» poroča, da bo Naser sprejel voditelja britanske konservativne stranke Heatha. ki bo prišel jutri v Kairo iz Saudove Arabije. Sprejel ga bo tudi zunanji minister Riad. V sredo bo Heath nadaljeval potovanje po drugih arabskih državah. ----I YORK, 7. — Danes so javili, da se bodo predstavnih štirih l/llllfleSe V ponovno sestali jutri ob 16.30 po srednjeevropskem I rl lil ,na sedežu sovjetske delegacije in nadaljevali posvetovanja o > ,*,,i=-,njern vzhodu. Predsedoval bo sovjetski poslanik Malik. > 20640 'lavm tajnik OZN U Tant je ------------------------ danes Naserjevega sveto- avziJa- Pozneje se je Favzi tS* kosila, ki ga je priredil ensiu delegat v OZN Yost. ordanski kralj Husein je danes enotedenskem bivanju v Pari-odpotoval z letalom v Washing-kjer se bo sestal s predsed->m Nixonom, Kakor je znano, Husein pogovarjal v Parizu z de Gaullom in je nato izja-ua je «zelo optimist« glede po-l07®1.! Predstavnikov štirih ve-'■ To pa je Husein izjavil še u začetkom teh posvetovanj, na 'iral^6 Izrael P°vsem negativno m* sta .izraelski minister za , ‘ 1?®°° Dajan in podpredsednik LC1JA jele Allon v Tel Avivu ponovila PROGB^nekem zborovanju, da Izrael EKSPB*1®^ kakršno koli rešitev, ki bi SK1 PR9 Popravile štiri velesile, češ da VNI BAlLtr>re',eni kakršne koli rešitve -J®. velesil «pomenil samomor za Trdila sta, da na Srednjem J9au ni nevarnosti nove vojne ,/j?a mora Izrael »v sedanjih oko-I GORI*™ ostati na varnih mejah, ki _.10 s Sasom sprejete in prizna- -i; .Političnih krogih v Jeruzalemu Jhjejo. da se ZDA trudijo, da lUčarskeB ^in>e Izrael v zvezi s posve-„ nrnfl ■ stlnh velesil. Washington zagotovil izraelski vladi, da ko oow »a ne bodo dovolile, da bi se -C LolrtA rekalo varnosti in življenjskim :a — tesom Izraela«. 3, Lokv» Amanu so javili, da so izra-f ^ete danes začele streljati čez \ Jordan 24 kilometrov južno “UTvega morja. Jordanske sile ^ streljanje odgovorile in potovale en izraelski tank. delski vojaški predstavnik je S® to novico samo, a je napr-•Jprdancem krivdo, da so prvi streljati. 'Juanski list «E1 Difa« piše. da ’ izraelskih zaporih na področ-in na zahodnem bregu re-Jordan več ko trinajst tisoč 1P®V- Kairskj Jist «A1 Gumhur-® tudi objavlja to novico, do-' da je poleg tega v začasnem ^ veUko število študentov in ®ntk, ter poziva mednarodne •nizacije in vse tiste, ki so se ti Ptoti primitivnim oblikam ! 3aJstva in nacističnega zatira-Posredujejo v korist teh , urnikov. Ki Patah, ki oddaja iz Kaira, dvraj naštel imena več Falestin- Gospodarsko sodelovanje SZ z azijskimi državami MOSKVA, 7. — Prvi podpredsednik odbora za zunanje gospodarske odnose SZ Ivan Arhipov je na tiskovni konferenci izjavil, da sovjetska pomoč azijskim državam ima to prednost, da krepi državno industrijo, ki je jamstvo za narodno neodvisnost in temelji na načelu vzajemnega interesa. Arhipov je dalje izjavil, da so voditelji programa za gospodarsko sodelovanje z Azijo mnenja, da so dobre možnosti za nadaljnji razvoj pomoči. Izjavil je dalje, da kapitalistične države črpajo vsako leto iz držav v razvoju šest milijard dolarjev dobička, dividend in obresti. Državna industrija, ki se krepi s sovjetsko pomočjo, pa drastično manjša možnosti izvoza narodnega bogastva in vodi do uresničenja prave narodne neodvisnosti. Arhipov je dejal, da daje Sovjetska. zveza državam, ki so pred kratkim postale neodvisne, dolgoročne kredite po ugodnih pogojih, ki se običajno vračajo s tradicionalnim izvoznim blagom in z ma-nufakturnimi proizvodi. Sodelovanje v proizvodnji se vedno bolj razvija. Primer takega sodelovanja je podpora Sovjetske zveze pri gra; ditvi polj za črpanje plina in pri-graditvi plinovoda v Afganistanu, ki vrača sovjetske izdatke z lastnimi dobavami. Zatem je Arhipov izjavil, da se je zaradi sodelovanja s Sovjetsko zvezo industrijska proizvodnja v Severnem Vietnamu povečala od leta 1955 do danes za več kot tristokrat. V tem okviru je poudaril tudi, kar je Sovjetska zveza stori- la za Kitajsko. S sovjetsko podporo so zgradili na Kitajskem avtomobilski kompleks, razne industrije za težke stroje in stroje za proizvajanje energije. Poleg tega so uresničili nad 250 industrijskih načrtov. Toda v zadnjih letih se je gospodarsko in tehnično sodelovanje praktično ustavilo po krivdi kitajskih voditeljev. Masovne demonstracije proti vietnamski vojni NEW YORK, 7. - Različne pacifistične organizacije so priredile v kakih tridesetih ameriških mestih demonstracije proti vojni v Vietnamu. Najbolj masovni protesti so bili v San Franciscu in Los Angelesu, medtem ko so pred Belo hišo včeraj uprizorili cvelikonočni vietnamski pasijon«. PEKING, 7. — Se vedno ni pravih vesti o poteku devetega kongresa kitajske partije. Agencija d Nova Kitajska« je v zadnjih dneh objavila tri izjave o mednarodnem položaju, ki pa jih ni neposredno povezala s kongresom in ki se nanašajo na položaj v Afriki, na Srednjem vzhodu in v Aziji. Najbolj blaga je izjava posvečena Afriki, ki ima za naslov «Afriško ljudstvo vroče ljubi predsednika Mao-cetunga«, podobna je tudi naslednja: »Arabsko ljudstvo vroče ljubi misel Maocetunga«, odločna pa je izjava posvečena Aziji, ki ima za naslov: »Revolucionarno ljudstvo Azije brezmejno ljubi predsednika Maocetunga, preučuje in dosledno uveljavlja njegovo misel«. Gre za nekako gradacijo, ki izhaja tudi iz drugih odstavkov, saj se glede Azije trdi, da gTe za »enega izmed viharnih centrov svetovne revolucije«, Srednji vzhod «je ključni položaj mednarodnega boja«. v Afriki pa je ljudstvo samo obteženo z «z dolgimi, težavnimi in zapletenimi boji«. Po mnenju zahodnih opazovalcev pričajo te tri izjave, da se Kitajska ne bo sprijaznila z ideološko koeksistenco, da pa prav tako ije namerava neposredno poseči in n] aiti obsežnejšo pomoč volucionamim gibanjem, je značilno, da se niti ne omenja vseh gibanj zelo oprezno našteva. MEKNES (Marok), 7. — Predsednik vrhovnega sovjeta SZ Podgomi je zaključil svoj šestdnevni obisk Maroka in je odpotoval v Moskvo. Slovesna proslava petindvajsetletnice ustanovitve bataljona «Pino Budicin» Proslavili so tudi 25-letnico ustanovitve Italijanske unije za Istro in Reko ter izhajanja «La voce del Popolo» ■ Govor M. Tripala, E. Laurentija in V. Padovana ■ Pozdrav predsednika Tita Pogled na množico zborovalcev v Rovinju ob proslavi ustanovitve bataljona «Pino Budiein» 25-letnice anilini.I.iiiiiiiiiiiiiiii.m n ■■ 11111111111 m im mi milil.um...iiiiimu.iiimimim.....■mimiuii NOVA FAZA JUŽNOVIETNflMSKE DIPLOMATSKE OFENZIVE« Van Thieu: Šest točk» za rešitev spora Pham Dang Lam: FNO naj se razpusti Fronta je že odbila nove nesprejemljive predloge - Hanoj ni še reagiral - Cao Ky v Parizu lli|Hl|||||||||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||(|||||t|||||||||||||||||t|||||||||||||,|||||||||||||||||||||||iiH|||||||||l| ^gflJjVIIRNO V PRAGI Ugibanja o sklicanju plenuma CK KPČ Anonimna brošura o izredno ostrih sovjetskih zahtevah m. J 7' ~ Policijski agenti | rali sovražne demonstracije, v ka-snJa„_ otioroženi z brzostrelka j terih so spodbujali na protiustavne spremembe ter na razbijanja bratstva in enotnosti. Med demonstracijami so demonstranti napadi: tudi organe milice. Med demonstra cijami je ena oseba zgubila življenje, 16 oseb, med katerimi več miličnikov, je bilo ranjenih in povzrc čena je bila občutna materialna škoda. ah 2»les Patruljirali po praških so’ Pa Je bilo vse mirno '0tn1 ^vilni meščani izkoristili ‘■stili mestoel''Sk3 P°čitek' da s0 Bragi so Um ™ razširili anonimno S- v| a ^ pooblastijo sovjetske R da ,s smeri« 0 vl sijučne položaje: predsed znanj s ?a notr»Jnlnis!rs'tvo za zunanj-: , se si ii kov anje zadeve. V brošuri je ,na>i Politih 0 zadržanju ravnate-ve znWl Pega oddelka oboroženih zmeran zaUnsr ia Bedricha, ki menda srb® ■ Praviiu^ °ti°di in Dubčku in je n delO' ktvoJ dl* prevzeti v svoje roke ,??! ( ®i W?avc Končno je v ano-Kot kke ?3*n se govor, da so so-i nar meru c®te dobile nalog, da v okolj« nstracn ?Xlb, Protisov.ietskih d« ene »aJ brez streljajo na demonstran sne ! 1& L^POzorila. e unlV#irnar1iikoslovaSkem vlada veliko 'ideti. ' hiteja i,za sklicanje centralnega soci« inem ' « W se moral po pred oč’ Qsl^ bi "kj Programu sestati 15. apr‘- t Ii , radnice :iai,s..mreč morali o «zakonu o )'ti na* Prišla^m podjetju«, pri čemer “i-inda^ 'kSania na dnevni red zapletena P0< ,nul spo-",* gospodarskega sistema iE Po1', Oriorni? vPrašanje uvajanja širše ustref" nja dIe v podjetja ter uveljav do svetov r»gal Sdobk, »naiu v preuviununn jfla a*', >žno4i’. odnosno obstajata dve IrjOSU. j bi V(J Predhodno sklicanje CK u do*rbftka ,Cetno pomenilo utrditev a Pa m naprednejših sil v CK , ■ Br^ko 7ov,?iltev sestanka na so-'trokč; J s° rioatlteV0- Znano je namreč invaij/mti v ,, sedaj protisovjetski ele-nih zd^Zl0 U&IU.K irne 11 v širšem okviru u" iš!#?0 v c??, ln Je vsa njih moč boln • j^lisnih JJovJetski podpori in zanaša 1 manevrih. nižnic«; ,,------------------ kega ;l»sl Prištini . Okrožno sod:- .,<) *amzat0-i 1 ie obsodilo danes 9 ui * ?Vanskih V tiuiskih protijugo-4 l strog' dem°nstracij na 3 do 5 -/"oviio, h? zaP°ra Sodišče je u-■ \ so obtoženi organizi- Obisk argentinskega /vnanjega ministra RIM, 7. — Jutri se prične uradni obisk argentinskega zunanjega ministra Coste Mendeza, ki bo trajal do 10. aprila. Argentinski minister bo imel daljše poslovne razgovore z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Nennijem in ministrom za zunanjo trgovino Vittori-nom Colombom. Razgovarjal se bo tudi s predsednikom republike, s predsednikom vlade in predsednikom senata ter poslanske zbornice. Argentinski zunanji minister je v zvezi s tem obiskom dejal, da gre za izpopolnitev obsežnih gospodarskih in kulturnih stikov, ki jih združuje z Evropo tudi s proučitvijo političnih svetovnih vprašanj. Z italijanske strani pa je bilo poudarjeno, da je v Argentini milijon dvesto tisoč italijanskih državljanov • izseljencev in da je 40 odstotkov vseh argentinskili prebivalcev italijanskega porekla. Trgovinska izmenjava je zelo pomembna in je italijanski uvoz iz Argentine lani dosegel 397 milijonov dolarjev, izvoz v Argentino pa 275 milijonov dolarjev, pri čemer služi razlika za kritje prejšnjih primanjkljajev z argentinske strani. SAJGON, 7. — Vse kaže, da je začel Sajgon pravo »diplomatsko ofenzivo«, ki naj bi po mnenju južnovietnamskih voditeljev pripomogla k rešitvi vietnamskega spora, ki pa vsebuje tudi — po mnenju političnih opazovalcev močno politično komponento. Razširjeno pa je tudi mnenje, da je prav ta komponenta bistveni element »ofenzive«, katere namen naj bi bil zgolj prepričati javno mnenje, da si Sajgon v resnici želi rešitve krize, medtem ko so «komunisti» tisti, ki onemogočajo vsakršen napredek pogajanj. Današnji »konstruktivni« predlogi prihajajo iz Sajgona in Pariza, iz ust dveh izmed najvidnejših predstavnikov sajgonskega režima, predsednika Van Thieuja in voditelja južnovietnamske delegacije na pariških pogajanjih Pham Dang Lama. Po zgledu «štirih točk« FNO in «petih točk« Hanoja, je tudi Van Thieu pripravil svoj «mirovni» načrt, ki se deli v šest točk. Te točke se glasijo: Seveda bi volitve po Lamovem mnenju ne bile neke vrste referenduma, kjer naj bi bila izbira meti sedanjo vlado in fronto, pač pa bi na njih nastopale različne liste. Dokler pa ne bo do tega prišlo, je trdil Pham Dang Lam, je treba izključiti možnost koalicijske vlade s sodelovanjem FNO. Hanoj ni doslej še uradno reagi-nove sajgonske ponudbe. ral na »»». ^v.. , —.—■— —.— ... . ... vendar ni po mnenju političnih opa- svobodo proti ameriški agresiji. ---1—.. -.i— —i..:«-,; i.ni.i—a Nnmpn nrprtlovov ifi tudi — Domne- bodo te reakcije, to pa iz dveh raz- nju glasnika fronte — dopustiti A-logov: pod miroljubnim diplomat- meričanom, da obdržijo svoje oku-skim videzom skrivajo novi predlo- |pacijske_ čete v Južnem Vietnamu gi dve zahtevi, ki sta bodisi za Hanoj kot za fronto očitno nesprejemljivi. Gre v prvi vrsti za zahtevo po brezpogojnem umiku vseh »prevratniških« sil brez istočasnega ali predhodnega umika Američanov in njihovih zaveznikov, nato pa še za zahtevo po razpustu FNO. . ,«Absolutno nič novega«, je bil prvi komentar delegacije fronte v Parizu. Glasnik FNO je izjavil, da ne prinašajo sajgonski predlogi nobenega novega elementa in da sq biji izrečeni na ukaz ZDA. V resnici — je trdil glasnik — Sajgon nočv prekiniti vojne, pač pa le prepričati vietnamsko prebivalstvo, naj opusti oborožen boj za neodvisnost in za TISKOVNA KONFERENCA DRŽAVNEGA SEKRETARJA ZDA 1. Komunistična agresija mora zovalcev težko predvideti, kakšne ' Namen predlogov je tudi po mne- prenehati ^ J lllmllIlllmillI11I)I1(lllimllllimiII(lllmll)ln(Mlll„„,„„lll,l„„„„,„i„,iii,imiiii,i„iimiiiiiiiiiiiiiiiinniii 2. Severnovietnamski komunisti ln njih pomožne čete in kadri se morajo umakniti iz Južnega Vietnama. 3. Severnovietnamski komunisti ne smejo kršiti ali se posluževati ozemlja Kambodže in Laosa kot izhodiščne baze za napade proti Južnemu Vietnamu. 4. Vietnamska republika (Južni Vietnam) sprejema politiko narodne pomiritve in je pripravljena sprejeti vse tiste, ki bi se odrekli nasilju ter jim nakloniti vse politične pravice državljanov na podlagi narodne ustave Južnega Vietnama. 5. Do združitve obeh Vietnamov bo moralo priti po svobodni in demokratični izbiri vsega vietnamskega prebivalstva. V pričakovanju narodne združitve bodo lahko sproženi med obema Vietnamoma primerni začasni ukrepi za pacifično koeksistenco. 6. Treba bo vzpostaviti učinkovit sistem za mednarodno kontrolo in jamstva — brez pravice veta — za preprečitev nove komunistične agresije. V obrazložitev posameznih točk je južnovietnamski predsednik med drugim trdil, da ne bodo južni Vietnamci «nikdar kapitulirali pred komunisti«. «Ko se bodo vojaške in prevratniške sile severnovietnam-skih komunistov umaknile — je še dejal — ko se bodo prenehale infiltracije, in ko se bo tako znižala raven nasilja, bo Južni Vietnam prosil svoje zaveznike, naj u-maknejo svoje čete v smislu skupnega poročila sedmih izdanega v Manili leta 1966.» Ncsrcča na jezeru BEOGRAD, 7 — Na umetnem jezeru hidrocentrale Pitveš pri Kavalarju je včeraj zgubilo življenje 10 oseb. Nesreča se je pripetila pri prevozu z motornim čolnom čez jezero, in sicer zaradi preobre memjenosti čolna, v katerega se je vkrcalo 21 oseb namesto 10, za kolikor je bil zgrajen. Vsi ponesre čenči so potovali na poročno slovesnost v vas Rešava v Kavadarju. Van Thieu je tudi pojasnil, kaj misli pod »politiko narodne pomiritve«: »Tisti, ki se borijo proti nain, ki sc pa pri tem odrečejo nasilju, spoštujejo zakone in demokratični proces, bodo sprejeti kot polnopravni člani narodne skupnosti,« Združitev obeh Vietnamov: »Treba bo pazljivo proučiti način za gospodarske in kulturne izmenjave med Severnim ln Južnim Vietnamom ter nted obema Vietnamoma in drugimi državami našega področja«, to pa seveda šele potem, ko bo zopet vzpostavljen mir. »Treba bo dalje — po mnenju Van Thieuja — proučiti možnosti za druge začasne ukrepe pacitične koeksistence, tako da bosta lahko oba Vietnama na bolj popoln ln konstruktiven način sodelovala pri različnih dejavnostih mednarodne skupnosti.« Šef sajgonske delegacije na pariških pogajanjih Pham Dang Lam je v Intervjuju s francoskim listom »Figaro« podprl Thieujeve predloge ter izrazil upanje, da bo «politični boj nadomestil vojaškega«. Izjavil je tudi da so v Južnem Vietnamu pripravljeni pristati na splošne volitve z morebitno mednarodno kontrolo, komaj se bodo boji prenehali. Po drugi strani pa jc Lam odvrnil vsakršno možnost po ustanovitvi koalicijske vlade, v kateri naj bi bila zastopana tudi FNO. V tej zvezi je opomnil, da prepoveduje saj-gonska ustava komunistično ideologijo in zahteva torej razpust fronte. dodal pa je, da bi se fronta lahko udeležila morebitnih volitev «pod drugačno etiketo«. William Rogers napoveduje nov načrt za mir v Vietnamu Srednji vzhod, odnosi s SZ in ministrska konferenca NATO so druge teme konference WASHINGTON, 7. — Vietnam, da niso doslej predvidene nobene Srednji vzhod, odnosi s SZ in mi- sankcije proti Peruju, kamor je nistrska konferenca NATO so bile | odpotoval na pogajanja posebm (Od našega dopisnika) Pripadniki italijanske etnične sku- pra- V prijaznem istrskem letovišču P®e g t a. V lj a SU s?a hkra udeležencev NOB italijanske na- glarvne teme današnje tiskovne konference ameriškega državnega se kretarja Williama Rogersa. Za tiskovno konferenco je vladalo, precejšnje zanimanje, tudi zaradi tega ker je bila prva, ki jo je Rogers imel, odkar je bil imenovan za namestnika Deana Ruska. Splošna ocena pa je, da niso prinesle Ro gersove današnje izjave nobenega novega elementa v mednarodni politiki ZDA. Glede Vietnama je Rogers napovedal, da imajo ZDA «pravičen in razumen« načrt za rešitev spor3. vendar pa ni hotel pojasniti vse bine načrta. Tudi ni hotel potrditi vesti o umiku dela ameriških vojakov iz Južnega Vietnama, čeprav je v tej zvezi dodal, da so ZDA vedno pripravljene na pogajanja s Hanojem za recipročen umik vojaških enot. Tudi glede «zasebnlh razgovorov« ki naj bi bili v teku za rešitev vietnamskega spora, ni hotel Rogers ničesar povedati. Poudaril je da tudi »komunistična stran« noče o njih govoriti in da bi bilo dejansko škodljivo, če bd skušal kdo izkoristiti te razgovore za utrditev lastnega položaja na uradnih pogajanjih. V zvezi s Srednjim vzhodom je državni sekretar poudaril važnost posvetovanj med štirimi velesilami, ki so v teku v Washingtonu in ki bi utegnila bistveno vplivati na sprte strani za trajno mimo rešitev konflikta. Rogers je obžaloval da Izrael tako odločno nasprotuje posvetovanjem, katerih namen ni vsiliti neko rešitev, pač pa le vplivati na sprte strani, tudi zaradi trenutnega zastoja Jarringove misije. Sicer pa je izrazil prepričanje, da bo treba za rešitev spo ra neizbežno priti do neposrednih pogajanj med Izraelom in arabski mi državami. Rogers je dalje napovedal, da se bodo ameriško sovjetski razgovori za omejitev protiraketnih sistemov in strateških ofenzivnih raket začeli verjetno v zelo kratkem času mogoče že konec pomladi ali v začetku poletja. Na kratko se je državni sekretar ustavil tudi ob krizi v odnosih med ZDA in Pe rujem, ki je pred kratkim nacionaliziral neko ameriško petrolejske družbo, ne da bi plačal predvidene odškodnine. V tej zvezi Je trdil. Nbconov odposlanec Najavil je da lje, da bo že sredi meseca dosežen sporazum o ameriških vojaških bazah na španskem ozemlju. Končno je Rogers govoril še o sestanku zunanjih ministrov NATO ki bo prihodnji četrtek in petek v Washingtonu. Sestanek bo po Rogersovem mnenju važen iz dveh razlogov- prvič, ker bo sovpadal z dvajseto obletnico organizacije in drugič, ker je sovjetski napad na Češkoslovaško prepričal članice NATO o nujnosti, da se organiza cija ohrani in okrepi. Rogers je še napovedal, da bodo na ministrskem sestanku razpravljali tudi o predlogu držav članic varšavskega pakta o vseevropski konferenci, ki naj bi omogočila pomiritev med Vzhodom in Zahodom. za nedoločen čas. Danes se je medtem vrnil v Pariz južnovietnamski podpredsednik Cao Ky, ki se je v VVashingtonu udeležil Eisenhovverjevega pogreba ter imel ob tej priliki razgovore z ameriškimi voditelji. Na letališču v Orlyju, kjer ga je pričakal Pham Dang Lain, je. Ky povedal, da se bo ustavil v francoski prestolnici samo za nekaj dni, da ugotovi, kako potekajo pogajanja na Aveniji Klfber. Na vprašanje nekega časnikarja je, zanikal, da bi se mislil sestati s predstavniki FNO. Kv ni hotel komentirati vesti, ki jih je objavil danes francoski tisk in po katerih naj bi Nixon nameraval še letos umakniti iz Južnega Vietnama sto tisoč vojakov. Nasprotno pa jc govoril o pomoči, ki naj bi jo VVashington nudil Sajgonu za okrepitev vojske in ki bi omogočala juž-novietnamskim oblastem, da učinkoviteje nadzorujejo položaj. Kv je tudi izrazil svoj skepticizem gl de možnosti da bi Hanoj in fronta sprejeli predlog po neposrednih pogajanjih s Sajgonon. «Savražnik — je trdil Kv — ve, da ne more doseči zmage z orožj m, vendar računa na vzdušje nezadovoljstva in neučakanosti, ki vlada v ZDA v zvezi z vietnamskim sporom.« Manescu v Moskvi MOSKVA, 7. — Romunski zunanji minister Corneliu Manescu je danes prispel v Moskvo rta vabilo sovjetske vlade na dvodnevni uradni obisk. Na kijevski postaji, ki je bila okrašena z zastavami obeh držav, ga je pozdravil sovjetski zu nanji minister Gromiko in je pozdravnim formalnostim sledil takoj prvi razgovor. Po neuradnih vesteh bosta oba zunanja ministra razpravljala o skl: canju SEV »na vrnu«, do česar naj bi prišlo že ta mesec in o izvajanju sklepov varšavskega pakta, ki so bili sprejeti na sestanku v Budimpešti. Govor je tudi o dvostranskih vprašanjih in med drugim o obnovitvi pogodbe o prijateljstvu ter medsebojni pomoči, ki je bila podpisana pred dvajsetimi leti ■ in katere veljavnost je letos , zapadla. rodnosti, posvečen 25-letnici ustanovitve bataljona Pino Budiein, sestavljenega iz borcev italijanske narodnosti, kakor tudi 25-letnici u-stanovitve Italijanske unije za Istro in Reko ter izhajanja lista «La voce del popolo». Za ta pomemben dogodek je Rovinj povsem spremenil svojo podobo. Vsepovsod je plapolalo na deset tisoč hrvatskih, slovenskih, jugoslovanskih in italijanskih zastav s peterokrako zvezdo-vsepovsod so bila izpisana gesla o bratstvu in enotnosti treh narodov, ki žive na področju Istre in Slovenskega F*rimorja. Že od ranih jutranjih ur so se pomikale proti Rovinju kolone avtomobilov in avtobusov ne samo iz obmejnega področja, marveč tudi iz oddaljenejših krajev Slovenije in Hrvatske in iz Italije. Ob 11. uri, ko se je začelo zborovanje, je bilo zbranih na glavnem trgu v Rovinju nad 6.000 ljudi, med njimi okrog 800 nekdanjih udeležencev NOB italijanske narodnosti. Na svečani tribuni so bili član izvršnega odbora predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Mika Tripaio, član zveznega izvršnega sveta Milivoj Rukavina, podpredsednik Sabora LR Hrvatske Čedo Grbič, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Ante Drndič, podpredsednik Sabora Milan Miškovič. Prisotni so b'li tud: predstavniki občin ter političnih in drugih organizacij vseh občin Slovenske in Hrvatske Istre in Slovenskega Primorja. Med njimi smo o-pazili tudi predsednika koprske občine Mira Kocjana in tajnika o-balnega komiteja Zveze komunistov Ivana Renka. Svečanosti se je u-deležil tudi pomočnik italijanskega generalnega konzula v Kopru dr. Nello Cefalo. Močno so bile zastopane tudi bojevniške organizacije (ANPI) iz Trsta, Gorice, Tržiča in Vidma, ki so jih vodili Eugenio Laurenti, Vanni Padovan in Icaro Piccardi. Prireditev se je začela v svečanem vzdušju z igranjem internacionale in s partizanskimi pesmimi v italijanskem jeziku, ki jih je izvajal domači pevski zbor. Udeležence je najprej pozdravil podpredsednik Italijanske unije za Istro in Reko Ferruccio Glavina, nato pa še predsednik občinske skupščine Rovinj Mario Helja. V imenu gostov iz Italije sta govorila Eugenio Laurenti in Vanni Padovan. Oba sta poudarila bratstvo in enotnost partizanov, ki se je skovalo v skupnem boju proti skupnemu sovražniku, ter današnje naloge bojevniških organizacij v boju za mir in miroljubno sodelovanje med narodi. Padovan je tudi obudil spo mine na Pina Budicina, s katerim je bil skupaj v zaporu v Italiji. Zatem je govoril, toplo pozdravljen od množice, član izvršnega odbora predsedstva ZKJ Mika Tripaio. V uvodu je naglasil pomemben prispevek italijanskih antifašistov, ne le k zmagi narodnoosvobodilnega gibanja, ampak tudi pri uresničevanju bratstva dveh narodov in njune enotnosti v skupnem razrednem socialističnem boju. Vse te pridobitve je treba še naprej rr-zvijati. «Eaen izmed glavnih pogojev za uspešen boj za naše razredne socialistične interese — je poudaril Mika Tripaio — Je postavitev takih mednacionalnih odnosov, ki temelje na popolni enakopravnosti vseh narodov in narodnosti in kjer so dane vse možnosti za uveljavitev narodnega občutka v polnem pomenu te besede. Birokratom namreč najbolj ustreza, da ni narodnih razlik, da ni raznih mnenj In da vsi mislijo po direktivah Iz enega centra. Nedvomno so taka birokrat ska gledanja v preteklih letih ne gativno vplivala na razvoj narodnih skupin v naši državi, prav v j zadnjih letih pa smo na tem pod-• ročju napravili velik korak naprej. ti pa njihov položaj ne sme biti prav nič odvisen od trenutnih u-godnih ali neugodnih mednarodnih odnosov. Tu gre za naše državljane socialistične Jugoslavije, katerih nacionalne pravice in nacionalne občutke je treba spoštovati in jim omogočiti prav vse, od uporabe materinskega jezika do organiziranja šol in kulturnih u-stanov, pa vse do zastopstva v organih oblasti in samoupravljanja. Vsa ta načela potrjuje tudi praksa in prav na sedanjih volitvah smo se zavedali, da kandidati '-talijanske narodnosti ne smejo i-meti kandidata druge narodnosti, ker bi lahko prišlo do negativnih nacionalnih konfrontacij. V nadaljevanju svojega govora je Mika Tripaio govoril o perspektivah Istre. 2e danes so dosegli velik napredek, saj se je narodni dohodek v zadnjih petih letih potrojil, toda možnosti so še zelo velike, zlasti na področju turizma, pri modernizaciji kmetijstva ter na področju pomorskega gospodarstva. Mika Tripaio je v svojem govoru poudaril tudi velik pomen devetega kongresa ZKJ. Za komuniste je bil to dogodek, ki Jih Je opozoril, da socializem ne predstavlja samo gmotnega razcveta, ampak tudi boj za nove družbene odnose. Kongres je nedvomno nekaj novega v zgodovini našega komunističnega gibanja — je rekel. V našo družbo je vnesel stabilizacijo in pripomogel k temu, da se je utrdila enotnost v naših vrstah. Kongresu je to uspelo ravno zato, ker je rešil nekatere sporne probleme in zgradil podlago za urejevanje nekaterih nerešenih vprašanj. Po kongresnih sklepih ni treba več znova začenjati razprave o tistem, o čemer je že od-očeno. Hkrati pa je treba v ZK in v njenem vodstvu začeti razpravo o vprašanjih, ki še niso rešena in ki nam jih bo vsililo jutrišnje življenje, Samo z odkrito konfrontacijo stališč bomo našli najuspešnejšo pot za izgradnjo naše socialistične družbe. Po govoru Mike Tripala so prebrali pozdravno pismo predsednika republike Tita. V pismu je med drugim rečeno: «Ob 25-letnicl u-st.anovitve bataljona Pino Budi-cin, sestavljenega iz pripadnikov Italijanske narodnosti v Istri, pošiljam vsem udeležencem proslav** prisrčne pozdrave. V boju proti skupnemu sovražniku so se borili najboljši sinovi ljudstva tega področja z ramo ob rami z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije in pod vodstvom komunistične partije, prežeti z ideali svobode, bratstva, miru in socialne pravičnosti. Za te ideale je dalo življenje 20 tisoč borcev Italijanske narodnosti, velik prispevek pa so dali v boju proti fašizmu ln za končno zmago borci bataljona Pino Budl-cin. Bratstvo in enotnost, ki smo ju skovali med bojem in v razdobju socialistične izgradnje, predstavljata najpomembnejši rezultat, k: so ga dosegli narodi tega področja, hkrati pa je to tudi zagotovilo za uspešno izpolnjevanje vseh revolucionarnih nalog, ki nas čakajo v nadaljnjem razvoju skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije.« Zborovalci so branje pozdravnega pisma predsednika Tita sprejeli z velikim navdušenjem, prav tako pa tudi odgovor zbranih bivših borcev italijanske narodnosti. V tem odgovoru je med drug m rečeno: Pošiljamo ti borbene in najprisrčnejše pozdrave. Zagotavljamo ti, da smo bivši borci danes prav tako kot smo bili včeraj zmeraj na svojem mestu, zmeraj pripravljeni boriti se za uresničevanje pridobitev NOB in zmeraj pripravljeni braniti domovino pred vsemi nevarnostmi, ki bi prišle od znotraj ali od zunaj. Zlasti pa je pomembna naša naloga, čuvati in razvijati bratstvo in e-notnost Hrvatov, Slovencev ln I-talijanov, ki je bila s krvjo skovana na tem področju med NOB. Zmeraj smo s Teboj, tovariš Tito in z Zvezo komunistov v boju za svetle in humane ideale nase revolucije.« Po končanem zborovanju so se bivši borci in gostje napotili na otok Katarino, kjer so jim domačini priredili slavnostno kosilo v glavni dvorani tamkajšnjega hote. la. Tu so se do poznih večernih ur odvijali razgovori med starimi borci, obujali so se spomini na dni, ko je peščica Slovencev, Hrvatov in Italijanov, slabo obleče-,nih ln oboroženih, kljubovala neprimerno močnejšemu sovražniku. Spet smo slišali stare partizanske borbene pesmi v jeziku vseh treh narodov, ki so jih peli skupaj u-deleženci in člani domačega pevskega zbora. V okviru svečanosti je bilo tudi več drugih prireditev. Med drugim je bila spominska svečanost nekaj kilometrov od Rovinja, na mestu, kjer so 4. aprila 1944. leta ustanovili bataljon Pino Budiein. Končno naj še omenimo, da so organizacije Zveze borcev s področja Istre sklenile predlagati, naj podelijo Pinu Budiclnu naslov narodnega heroja. LJIIBAN OMLADIČ Pogled na govorniški oder nted zborovanjem v Rovinju Galuzzi v Beogradu BEOGRAD, 7. — Danes je prispel v Beograd Carlo Galluzzi, član vodstva KPI in načelnik komisije za zunanje zadeve, ki se ukvarja s pripravami za sklicanje konference komunističnih partij v Moskvi. Razgovarjal se je s članom predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Veljkom Vlahovičem in Mikom Tripalom. S* I -e 8. «facib Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20.1, najnižja 12„ ob 19. uri 17.3 stopinje. zračni tlak 1018,6 raste, veter 12 km severovzhodnik, vlaga 31 odst,, nebo 2/10 pooblačeno, morje skoro mimo, temperatura morja 9.8 stop. Tržaški dnevnik Danes, TOREK. 8. apW ALBERT Sonce vzide ob 5.32 in 18.42 — Dolžina dneva 13.10 na vzide ob 1.04 n zatone Jutri, SREDA, 9. apr® TOMA2 nenadoma se je razbohotila pomlad ic K rili OBČNI ZBOR GOSPODARSKEGA DRUŠTVA NA PROSEKU Oba praznična dneva je kar mrgoleloN preteklem poslovnem letu izletnikov po vsem Krasu in ob obali “ie vpi“'° 20 ”ovih *“nov SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA C V obeh smereh je bilo od sobote do ponedeljka čez tržaške mejne bloke okrog 600.000 prehodov Letošnja pomlad je sploh v za- popoldne in zvečer se je vila dolga mudi, lepšega vremena za veliko- kolona avtomobilov tudi po obalni nočne praznike, zlasti včeraj, pa si cesti v mesto, ne bi mogli želeti. (Na Opčinah je 1 “VkSiodiM JiSlS I « so napovedali slabo, deževno vre- | me. Marsikdo se je zaradi tega obotavljal, ali bi šei, ali ne bi šel na daljši izlet. Nekateri so zapustili mesto že v soboto drugi v nedeljo, največ pa jih je šlo :z mesta včeraj na izlet po Krasu in v Istro. Kdor je odpotoval že v soboto, je seveda šel dlje, v Opatijo, na Gorenjsko, v Karnijo, v Kanalsko dolino itd. Včeraj je kar mrgolelo po Krasu ln Bregu, povsod ob cestah in na pašnikih avtomobili, skupine staršev z otroki, fantov in deklet. Prvi so se sončili in nabirali trobentice, otroci so se podili in igrali, fantje pa zbijali žogo. Ponekod so pašniki postali že prava igrišča, kakor tam pri Bazovici. Zaman so protesti lastnikov; poljskih čuvajev nismo videli. prometna policija in karabinjerji pa so imeli opravka le s šoferji, da ne bi kršili prometnih nr 'ipisov. Z globami niso prizanašali. . olne roke dela so imeli kraški gostilničarji na obeh straneh meje, se bolj pa na Koprskem in v Buj-ščini, zlasti v obmorskih krajih, pa tudi v notranjosti v malih krajevnih gostilnah, kjer so Tržačani odkrili dobro pristno domačo kapljico in domači pršut. Za take dobrine skoraj ni potrebna reklama, saj gre dober glas v deveto vas in pride tudi v mesto. Tržačani pa imajo dober nos in vedno bolj iščejo domače okolje ter pristno, domačo hrano in pijačo. Koliko je bilo v teh dneh prehodov čez mejo, ni moč točno povedati. Kaže, da je bil največji promet čez blok pri škofijah in pri Fernetičih, včeraj pa tudi na P sku. Pri Fernetičih je bilo v soboto v obe smeri nad 50 tisoč prehodov, v nedeljo okrog 80 tisoč, včeraj pa okrog 100 tisoč. Pri škofijah je bilo včeraj nad 150 tisoč prehodov. Pri Fernetičih je potovalo na izlet v Jugoslavijo precejšnje število italijanskih državljanov z avtobusi iz raznih mest, skozi blok pri Škofijah pa se je včeraj vračalo domov iz Jugoslavije z avtobusi mnogo ino-zemcev: Nemcev, Avstrijcev, Švicarjev, Francozov in Belgijcev ter Dancev. Računajo, da je bilo te dni skozi vse bloke na Tržaškem približno 600.000 prehodov v obe smeri. Naval ob povratku se je začel včeraj popoldne. Pri škofijah so avtomobili lezli proti bloku v petih vrstah ln kolona je bila dolga skoraj 3 km. Obmejni organi na obeh straneh so bili zelo uvidevni, da izletniki niso imeli sitnosti. Danes se bodo lahko malo oddahnili. Pozno Hudo ranjena deklica ki jo je podrl vespist Včeraj nekaj pred 17. uro se je pripetila na pokrajinski cesti Prosek — Križ v bližini restavracije «Fogoler», prometna nesreča, pri kateri je bila težje poškodovana 9-letna Carmela Randis iz Ul. Ga latti 16. Deklico so prepeljali v otroško bolnišnico «Burlo Garofolo», kjer so jo zdravniki sprejeli s pridržano prognozo zaradi lobanjske travme in rane na glavi. Takoj so jo odpeljali v operacijsko sobo. Po treh urah od nesreče se zdravstveno stanje ponesrečenke ni bistve no spremenilo. Nesreča se je pripetila, ko je deklica prečkala pokrajinsko cesto z leve proti desni v smeri Prosek Križ. Prav tedaj se je pripeljal z vespo 125 po cesti (namenjen je bil v Križ) 29-letni pismonoša Ma- li društveni dvorani so bila tudi strokovna predavanja in tečaj za vinogradnike V soboto, 23. marca, je bil redni Luxa in Romano Danev kot letni občni zbor Gospodarskega mestnika. društva na Proseku, ki je bilo u-st.anovljeno leta 1905 ter ima znano društveno gostilno. Občnega zbora, ki je bil v društvenih prostorih. se je udeležilo lepo število članov, ki so pozorno sledili poročilom. odobrili bilanco, izvolili nadzorni odbor ln nakazali smernice za nadaljnje poslovanje. Po zaključku občnega zbora so se ob kozarcu domače kapljice pogovarjali o raznih stvareh in zapeii. da je bilo kar prijetno vzdušje Predsedniško poročilo je podal Srečko Orel, blagajniško Stane Furlan, poročilo nadzornega odbora pa Ivan Ban. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Mario Ban, I- ™.,Cte,rt,i,z U1; Ghiarlandaio 18 in ....................«... x- trčil v deklico ter jo zbil na asfalt. 1 van Sardoč in Pepi čuk ter Alojz .....................1...........'"'"»''••".m.........................................mili................................ UTEMELJENA VPRAŠANJA OPOZICIJSKIH SVETOVALCEV Zakaj je povsem prenehalo delo svetovalske komisije za Acegat? Zaskrbljenost zaradi predloga o razdvojitvi Acegatovih storitev na dve ločeni podjetji Predsednik Srečko Orel je pozdravil člane, zlasti tiste, ki so bili pred kratkim sprejeti v društvo ter se je zahvalil vsem članom in odboru za sodelovanje v pretekli poslovni dobi. Nato je navedel, da je imelo društvo v preteklem poslovnem letu skupno 6.202.096 lir dohodkov in 6.105.900 lir izdatkov, cisti dobiček znaša torej 96 196 lir Poudaril je, da je bil čisti dobiček majhen, ker so se splošni stroški zvišali za skoraj 600 tisoč lir v primerjav; s prejšnjim letom. Delovanje društva ovirajo zlasti davki, saj je šlo v preteklem spo-slovnem letu za občinske in državne davke skoraj milijon lir. Kljub zvišanju stroškov niso zvišali prodajne cene vina, niti zmanjšali nakupne cene domačega vina Ob začetku preteklega poslovnega leta so imeli v zalogi 88.18 hi vi- v a bi na Večer slovenske zborovske pestit va NASTOPAJO MLADINSKI, MEŠANI IN MOŠKI ZBORI Z GORIŠKEGA IN S TRZAŠKECU net >aj SOBOTA, 12. aprila, ob 21. uri MLADINSKI ZBOR Glasbene matice iz Trsta in z Opčin JEZERO — moški zbor, Doberdob SLOVENEC — moški zbor, Boršt KRAS — moški zbor, Dol-Poljane PRIMOREC — mešani zbor, Trebče OTON ZUPANČIČ — moški zbor, Štandrež VESNA — moški zbor, Križ SLAVEC — moški zbor, Ricmanje GALLUS — mešani zbor, Trst NEDELJA, 13. aprila, ob 17. * KRAŠKI SLAVČEK — mladinski zbor Glasbene matice, Nabrežina SREČKO KOSOVEL — moški zbor, RDEČA ZVEZDA — mešani zbor, Šalež I VALENTIN VODNIK — moški zbor, Doli SLOVAN — mešani zbor, Padriče SREČKO KUMAR — moški zbor, Rep LIPA — moški zbor, Bazovica FANTJE IZPOD GRMADE — moški a« FRANCE PREŠEREN — mešani zbor, Bol VASILIJ MIRK — moški zbor, Prosek-K<* Vstopnina za vsak koncert: 300 lir Občinski svetovalci, zlasti opozicijski, so med razpravo o letošnjem proračunu mnogo govorili o največjem občinskem podjetju — Acegatu, ki dobavlja mestu vodo električni tok in plin ter upravlja mestno prevozno službo To podjetje se je tako razvilo, da znaša sedaj njegov ekonomski proračun okrog 15 milijard lir letno. Zato je tudi razumljivo, da so mnogi svetovalci posvetili veliko pozor nost prav Acegatu, zlasti še za rada njegovih velikih primanjklia jev, ki jih beleži vsako leto in ka tere mora občina po zakonu kriti V zadnjih letih ima Acegat popreč no okrog 1,5 milijarde lir primanjk ljaja. Zato so svetovalci zahtevali, da bi moral biti občinski svet bolj obveščen o tem kar se dogaja v podjetju, saj zanima njegovo de lovanje vse občane, ki so hkrati tudi_njegovi stalni potrošniki. Ta zahteva sicer ni nova in je občinski odbor, ko je sestavil svoj petletni načrt, določal ustanovitev svetovalske komisije, ki naj bi sproti proučevala vsa vprašanja Ace-gata, dajala predloge in posredo- vala, če bi bilo to potrebno, tudi v njeno neposredno delovanje, zlasti pa pri sestavi raznih načrtov za preureditev in okrepitev vseh storitev, ki jih Acegat nudi občanom. In prav v tej zvezi so padle najbolj ostre kritike, ker se je ta komisija sestala samo nekajkrat nato pa je njeno delovanje popolnoma prenehalo. Svetovalci opozicije zahtevajo, da mora biti občinski svet sproti obveščen predvsem o finančnem sta nju podjetja. Dogaja pa se, da »e morajo svetovalci na svojo roko zanimati za njegove proračune. Ta ko je svetovalec Crevatin povedal da je zvedel, da je imelo podjetje Acegat do 1966. leta skupno 6 m: lijard 300 milijonov lir primanjk ljaja, nadalje da je zvedel, da je primanjkljaj leta 1967 znašal mi lijardo 80 milijonov lir, leta 1968 pa milijardo 889 milijonov. Temu pa da je treba dodati še postavko milijardo in pol za plačevanje za ostankov za pokojninski sklad, ti ni vpisana v proračun, kar znaša skupno 11 milijard 493 milijonov lir, ki jih mora občina po zakonu ivj j-iii uiuia v-Mcrv-Tiia jju z. a-n. ca. kriti. Poleg tega pa je podjetje zadnjih letih najelo velika posojila, katerim se bodo kmalu pri družila še nova za gradnjo vodo voda in za ureditev ter preureditev plinovodnih naprav za uporabo ze meljskega plina v mestnem plino vodnem omrežju za domačo upn rabo. Nekateri svetovalci so izrazili zaskrbljenost tudi za predlog, ki naj bi ga dal župan, za razdvojite-' Acegata na dve podjetji: eno pod jetje naj bi skrbelo za dobavo vo MIHIH m Hlinili llillllllllllllllll.................................................................................................................... S SEJE TRETJE DEŽELNE KOMISIJE Zakonska osnutka svetovalcev KPI in PSIUP v prid izseljencem in njih svojcem Zagotovila odbornika Stopperja v imenu deželnega odboru o pobudah za reševanje vprašanj, povezanih z izseljevanjem V tretji stalni komisiji deželne ga sveta za šolstvo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo so pred kratkim obširno razpravljali o izseljevanju, njegovih vzrokih in morebitnih zakonodajnih ukrepih v prid izseljencem. Na seji, ki ji je predsedoval svetovalec Ramani, in na kateri, je bil navzoč tudi odbornik za delo Stoppar, so razpravljali o dveh zakonskih osnut kih komunističnih in psiupovskih svetovalcev. Prvi zakonski osnutek so predložili komunistični svetova:-d Baracetti, Coghetto, Pascolat Moschiomi, Calabria in Bergomas in nosi naslov «Ustanovitev komisije za proučevanje vprašanja izseljevanja v deželi Furlaniji-Ju-dlj-ski krajini)). Drugi zakonski osnutek pa so predložili komunistični in psčupovskd svetovalci Baracetti Fellegrini, Badcchd, Coghetto, Mo-schloni Bergomas, De Cecco, Pa scolat, Calabria, Bettoli, Rizzi, Bo šari, Cuffaro, Lovriha in Zorzenon pod naslovom ((Ustanovitev deželne konzul te za izseljevanje in ukrepe v prid izseljencem in njihovim svojcem v deželi Furlaniji Julit ski krajim». Odbornik Stopper je na seji omenil programsko izjavo predsednika Berzantija iz preteklega februarja v zvezi z izseljevanjem in rekel, da pripravlja deželni odbor izčrpno raziskavo na deželni ravna o vprašanjih izseljevanja, zaposlitve ;n brezposelnosti, ki so tesno poveza na med seboj Nadalje namerava deželni odbor še letos sklicati de želno konferenco o izseljevanju, po možnosti, o božiču, da bd proučili vsa vprašanja, povezana z izseljevanjem ter da bi iz tega potegnili vse koristne zaključke hi sprejeli sklepe za reševanje teg: vprašanja. Nadalje namerava oq bor ustanoviti dejaven organ primer konzorcij vseh štirih pokr-jin, ki bi usklajeval vse podpor« dejavnosti v prid izseljencem. O izjavi odbornika Stopperja »e Je razvila razprava, v katero posegli svetovalci Baracetti (KPI) di Caporiacco (MF), Martinis (Kip) Morelli (MSI) Pellegrini (KFtt> Pittond (PSI), Rigutto (KD), Rfezi (PSIUP), Urti (KD) in predahd nik komisije Ramani (KD). Sv-ito va-lci Baracetti, Pellegrind in Hlzzt so še posebno poudarili zahtilvo, naj opravi raziskavo posebna 'ko misija svetovalcev, dopolnjena s predstavniki izseljencev, namlsro da bi jo poverili statističnim in Studijskim zavodom. Na ta način bi se ta komisija dvignila na po Ittično raven Glede predloga deželnega odbora, naj bi ustanovili konzorcij med pokrajinami, so bili U svetovalci mnenja, da bi lahk i temu konzorciju poverili upravlja nje podpornega sklada, da pa ne more konzorcij nadomestiti pred lagane deželne konzulte, ki bi morala biti, kot je poudarjeno v po ročilu, ki spremlja zakonski osnu tek, organ z nalogo, da proučuje in predlaga deželnemu svetu in od boru reševanje vprašanj, ki zani majo izseljence in njihove družine Svetovalec Martinis (KD) je na kratko spregovoril o vprašanju izseljevanja v naši deželi in nato izjavil, da se zadovoljuje z zagc- posameznih področjih; zatem bi morali ugotoviti pravni in socialn. položaj izseljencev, ki so zaposleni v državah Evropske gospodarske skupnosti in v Švici; končno bi morala dežela proučiti vprašanje kakšne zakonodajne ukrepe skrb stvenega, socialnega, kulturnega m podpornega značaja v prid izseljen cem in njihovim svojcem bi morali pripraviti Drugi zakonski osnutek svetoval cev KPI in PSIUP pa predvideva ustanovitev deželne konzulte o iz- tovi-li deželnega odbora. Misovec Morelli je rekel, da ne bi smel deželni odbor dajati izseljencem le podpore, marveč tildi pospeševati gospodarske pobude, tako da bi se jim zagotovili zaposlitev do ma Di Caporiacco (MF) je poučit, riil, da bd morali dobiti točne podatke o številu izseljencev, saj bi lahko le na ta način v celoti ocenili ta pojav Svetovalec Rigutto (LD) je rekel, da tri morale pri raziskavah sodelovati krajevne u-stanove, ki edine razpolagajo z zanesljivimi podatki Socialist Pittond je dejal, da na prišlo med razpravo do nasprotnih stališč ter da je treba čimprej datriti točne podatke o izsel-jeva seljevanju ter sklada za podpore Izseljencem in njihovim svojcem Osnutek predvideva deželne dopol nd-lne ukrepe, kot na primer brez plačno zdravstveno oskrbo svojcev izseljencev v Švici, prispevke za gradnjo ljudskih hiš za izseljence in omenjeni sklad za podpore, s katerim ne bi načeli le gmotnih marveč tudi kulturna in socialna vprašanja. - de, elektrike in plina in naj bi bilo gospodarsko zdravo, ker ne bi imelo nobene zgube; drugo pa naj b: upravljalo mestne prevoze, ki so izredno pasivni in ki predvidevajo da bo njihov letošnji primanjkljaj znašal okrog 3,5 milijarde lir. Svetovalec Crevatin je zato vpraša' odbor, ali morda hočejo s tem prepustiti mestne prevoze zasebni kom, ali pa, kot se že govori, po višati tarifo vozovnic za 80 odst in hkrati odpraviti proge, ki niso «ekonom9ke». Zelo zanimiv je bil odgovor odbornika dr. Verze. Priznal je, da so posegi posameznih svetovalcev težili za tem, da opozorijo na resno gospodarsko stanje podjetja, ki zaradi pomanjkanja denarja ne more kriti svojih dolgov. Tega realističnega stanja občinskega podjet ja, je dejal odbornik, se občinski 6dbor dobro zaveda in je predmet velike pozornosti ter -iskanja poti in sredstev, da se izboljša. Po drugi strani pa, je poudaril dr Verza, je treba to vprašanje gledati in ga proučiti tudi iz njegove socialne plati, ker gre za industrijsko podjetje, katerega smoter mora biti, da okrepi, poveča in' obnovi svoje naprave, da bodo vse storitve od dobave vode, plina in elektrike do mestnih prevozov zadovoljile občane. Ta neločljiva vlo ga javnih storitev, je dejal odbornik, nujno vodi k temu, da pre vla-duje pojem storitve nad ozko gospodarskim pojmom v denarnem smislu, ki izključuje vsako ocene posamezne ald kolektivne koristi javnih storitev. Dr. Verza je še dodal, da občina po zakonu mora poskrbeti za kritje primanjkljaja občinskega podjetja in da si je prav z letošnjem proračunom prevzela to breme s kritjem prvih primanjkljajev, ki izhajajo iz potrjenih obračunov. Mladi motociklist trčil v avtomobil Včeraj ob 19.25 so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 17-letnega Ilaria Ruzziera iz Industrijske ulice 36, ki se je pobil pri padcu z mopeda znamke «ciao», ko se je peljal od svetišča na Vejni proti glavni cesti. Da Di se izognil nekemu pešcu, je mladenič trčil v avto, ki je prihajal 'z nasprotne smeri in ki ga je vozil 64-letni Ettore Orel iz Ul. Buonar-roti 23. Na nevrokirurškem oddelku se bo moral zdraviti teden dni. v zalogi 88,18 hi vi na, med letom so ga nakupili 300,69 ni, prodali pa skupno 318,27 hi Ob koncu poslovnega leta so i-nieli v kleti 70 hi vina. Najboljše domače vino so dali v steklenice in so jih prodali skupno 1684 U-postevajoč dejstvo, da so od pomladi do pozne jeseni na Proseku in v okoliških vaseh odprte osmi-ce in da so v Križu, Nabrežini, v Zgoniku ter v Repnu vinske razstave, lahko trdimo, da gosti radi zahajajo v društveno gostilno na Proseku. Upravni odbor se je redno sestal 12-krat, izredno pa 25-krat, tako da je skrbno sledil delovanju društva. Ena izmed glavnih skrbi odbora je bilo vračanje posojila, ki so ga pred časom najeli za ureditev lokalov, kuhinje in kleti, Predsednik je napovedal, da bodo dolg poravnal: prav gotovo v letošnjem poslovnem letu. Povedal je tudi razveseljivo novico, da so v preteklem poslovnem letu vpisali 20 novih članov, tako da jih društvo zdaj šteje skupno 102 Predsednik je pri tem izrazil željo, da bi se članstvo se povečalo z mladimi silami. Nato je omenil, da so bila v društveni dvorani lani tudi strokovna predavanja in tečaj za vinogradnike, ki ga je organizirala Kmečka zveza in na katerem je sedanji gostilničar podal ostavko m da bo bostilno prevzela Marija Cernjava roj. Ban. Napovedal je tudi, da bodo uredili srednje dvorišče in postavili novo železno o-grajo. Kasor je razvidno iz predsednikovega poročila, ima društvena gostilna na Proseku precejšen promet in lepe perspektive, saj je na prometnem kraju v središču Proseka. Vodstvo društva ne skrbi samo za gostinski obrat, ampak si prizadeva, da bi se ohranilo in razvijalo domače vinogradništvo. Gostinski obrat bi se lahko še razširil. ker ima društvo zraven sedanjega lokala še notranji vrt in stavbo Rezervacije vstopnic od srede, 10. aprila, dalje na sedežu Prosvetne zveze, Ul. Geppa 9, tel. 3l,^ler€ 3 ži po Ja pc la >i c te: (S6' KULTURNI DOM Avto povozil upokojenko Sinoči ob 18.45 so prepeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico 72-letno upokojenko Italio De Raveri vd. Borri iz Ul. Madon-nina 24, ki jo je malo prej podrl na tla avtomobilist na pločniku v Ul. Capitolina v bližini poslopja št. 24. Avto, ki je podrl žensko, je u-pravljal 72-letni Giovanni Giaco-muzzi iz Drevoreda R. Sanzio 19. V avtu se je peljala z moškim tudi 58-letna trgovka Palmina D’An-gelo vd. Buoncristiano iz Ul. Co logna 66. De Raverijeva si je pri trčenju zlomila levo nogo. Zaradi zloma in rane na nogi se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku 60 dni. D'Angelova pa se je pobila po desnem komolcu in desni nogi. O-krevala bo v 10 dneh. Njej so zdravniki nudili le prvo pomoč. Padec kolesarja Ko se je peljal s kolesom po državni cesti št. 48, je 15-letni Italo Tracogna iz Ul. Scala Bonghi 86 nerodno padel v bližini odcepa pro-" Ul. Commerciale. Včeraj zjutraj ob 8,05 so ga prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti vsaj 8 dni zaradi poškodb na glavi in levi rami. Možne so tudi nekoliko hujše poškodbe, ker so zdravniki opazili znake krvavitve iz levega ušesa. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRS# TITUS MACCIUS PLAUTUS AMFITRUO Prevod: KAJETAN GANTAR Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Scenograf: AVGUST LAVRENČIČ Glasba: PAVLE MERKU' Režiser: JOŽE BABIC ived do imb ruga .*,ore PREMIERSKI ABON» or: DIJAŠKI ABON]bre: ŠPORTNI ABOlDfe Pj ABONMA RED j ■ *»: mti nov< !C j Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno V torek, 8. aprila 1969 ob 21. uri V sredo, 9. aprila 1969 ob 20. uri V četrtek, 10. aprila 1969 ob 20.30 V petek, 11. aprila 1969 ob 20.30 pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih pred pričetkom predstav. eno :an< 30S1 47l neti sina-dite ek apl; lidni le s k Bvai Jaro pos Pih /vetr Gledališča Pri neki športni tekmi se je včeraj zjutraj laže poškodoval 32-letni Ferruccio Bacer iz Ul. Campanelle 31. Zdravniki so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti o-koli 8 dni zaradi rane na levi strani čela ter možnega možganskega pretresa. auiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaiioiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiititiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii SLIKOVITA NESREČA NA FURLANSKI CESTI Po silnem čelnem trčenju je eden izmed avtov zgorel Pri nesreči sla le dve osebi dobili lažje poškodbe Padec v stanovanju Včeraj ob 10.35 so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 77-letnega Pietra Brattija iz Ul. Pendice Scoglietto 30, ki se je 4. tega meseca ob 10. uri zjutraj ponesrečil v svojem stanovanju. Priletni moški je nerodno padel v kuhinji ter se pobil po glavi. Zaradi starosti so nastale tudi druge komplikacije, če bo šlo vse po sreči, bo okreval v 8 dneh. Včeraj okoli 20. ure se je pripe- teval neko drugo vozilo kar je potila na Furlanski cesta v bližini po- vzročdlo čelno trčenje s fiatom 1100 slopja št. 187 precej huda nesreča, ki je prihajal naproti. Zaradi trčen ki le za las ni terjala človeških! nja se je vnel fiat 600, ki je po-žrtev. Pri nesreči sta se namreč' polnoma zgorel na prednjem delu lažje poškodovali le dve osebi, če-1 Na kraj nesreče so prihiteli gasil-prav je eden izmed dve havtov, ki I ci, ki so goreči avto pogasili. Kas-sta čelno trčila, zgorel. j neje ga je odpeljalo nodietie Zam- Ob omenjeni url se je v smeri Pa- Kontovel - Trst peljal z avtom 57-letni Francesoo v&nciani iz Ulice Pri nesreči sta bila ranjena Can-oiani in Oirillijeva. Canciani je dobil lobanjsko travmo in razne druge poškodbe ter se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku 10 dni. Na istem oddelku se bo zdravila tudi Cirillijeva zaradi podobnih poškodb in prav za toliko dni, brez sledu. Nesreča se je baje pripetila tako: avto fiat 600 je na ovinku prehi- Commerciale 37, ki je upravljal avto znamke fiat 1100 H. Iz nasprotne smeri je prav tedaj prihajal avto znamke fiat 600, ki ga je vozil Sergio Toso, star 22 let iz Rebri Scoglietto 3/2, Skupaj s Tosojem so se peljali njegov brat Luciano, star 20 let, 18-letna Patri-zia Cirllll, študentka, iz Ul. dellaj Tesa 6 In neka Dina Furian, za ka- ‘ tero pa policijski organi niso mogli ugotoviti, koliko je stara in kje stanuje, ker je po nesreči izginila 17.35 na pljučni kirurški oddelek splošne bolnišnice 22-letno Floro Be-nedetti iz Ul. Alfieri 4, ki se je ponesrečila na avtocesti za Milan, nekaj kilometrov pred izhodno po- Ranjeni dekleti pri cestni nesreči Predvčerajšnjim so prepeljali ob SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA nju. Tudi demokristjan Uril je dejal, da je zadovoljen z napove dano politiko odbora do vprašanja izseljencev in da se bo treba z vso resnostjo lotiti raziskave o izseljevanju. V svojem odgovoru svetovalcem ki so posegla v razpravo, je odbor nik Stopper potrdil namero odbora. da skliče deželno konferenco o izseljevanju do decembra. Re kel je, da bodo komisijo o dnevnem redu te konference pravočasno obvestili ter zagotovil, da j; bodo v teku enega meseca predložili načrt o raziskavi o zaposlit vi, brezposelnosti in izseljevanju Končno je zagotovil članom komisije, da bo odbor v treh mesecih predložil komisiji predloge o u krepih v prid izseljencem (konzor cij, sklad, ki ga bodo neposredno upravljali itd.) Ob tej priliki se bo odbor tudi izrekel o predlogu za ustanovitev konzulte Spričo teti jasnih obveznosti so predlagatelji zakonskih osnutkov izjavili, da sprejmejo povabilo odbora, da so za sedaj odloči razprava o predloženih zakonskih osnutkih. Kot smo dejali, predvideva prv-zakonski osnutek svetovalcev KPI naj deželni odbor sam Izvede raz iskavo o izseljevanju. Raziskava naj bi potekale v treh smereh, predvsem bi morali ugotoviti, koliko je izseljencev ter vzroke Izseljevanja in njegove posledice na Nad milijardo lir prispevkov za razvoj kmetijstva in živinoreje Prispevki Itodu služili za razue splošne melioracije, za izboljšanje zemljišč, za pospeševanje mehanizacije v kmetijstvu itd. Deželni odbor Je na svoji zadnji seji odobril nove znatne posege v podporo kmečki proizvodnji, gorskim in zemljiškim melioracijam, zaščiti tal in živinoreji. V ta namen je predlagal odbornik za kmetijstvo ComeJld vrsto sklepov Za njihovo kritje bodo porabili nad eno milijardo lir: 719 milijonov iz državnih skladov in 323 milijonov iz deželnih skladov 305 milijonov so določili za dela za izboljšanje zemljišč na podlagi prošenj kmetovalcev posameznih in združenih ter nekaterih ustanov za razvoj kmetijskih posestev. Pri tem pridejo v poštev predvsem nepo sredni obdelovalci zemlje. To vsota bodo porabdli takole: 170 milijonov v videmski pokrajini, 90 mili Jonov v pordenonskd in 45 milijonov v goriškl. Za pospeševanje mehanizacije v kmetijstvu in za ugoditev številnim prošnjam kmečkih posestnikov so sprejeli sklep, da bodo porabili v ta namen 75 milijonov lir. Ta denar bodo razdelila pokrajina* d kmetijska nadzomištva, In sicer videmsko 32 milijonov lir, pordenon sko 23 milijonov Ur, goriško 13 m: lijonov in tržaško 7 milijonov. Drug prispevek 270 milijonov lir se tiče raznih melioracijskih del, kot na primer popravila kanalizacije, raznih napeljav, poljskih poti na me lioriranih zemljiščih, nasipov, o poroih zidov itd. Dela bodo opra vili konzorcij za melioracije ln raz voj kmetijstva v spodnji Furlaniji konzorcij «Ledra • TagUamento«, konzorcij za melioracije v Humi nu, konzorcij «Isola MorosJnio, koti zorcij «CeUdna Meduma», konzorcij Krminsko gradiščanskega polja. konzorcij «Brancolo» in konzor olj Tržiškega polja. 69 miUjonov bodo dali podjetjem ki se ' sladkih ukvarjajo z gojitvijo rib v h vodah in ki so utrpela ško- do zaradi povodnji v letu 1966. Tu di ta denar bodo razdelila pokra jinaka kmetijska nadzomištva in sicer goriško 400 miUjonov, videm sko 20 milijonov in pordenonsko 9 milijonov. 150 milijonov Ur bodo porabi'.-za naprave za obrambo proti toč! in za naprave za zaščito kultur pred slano in zmrzaljo. 103 milijone bodo porabili za prispevke kmetom — *“**-*- ' ' ■■ za kritje izdatkov za zavarovalne police, ki |ih kmetje sklenejo proti toči. Končno bodo izdali 100 milijonov Ur prispevkov na podlagi zakona štev. 16 iz leta 1967, ki se tiče u-krepov za razvoj živinoreje in za valorizacijo živalskih proizvodov Od teh 100 milijonov jih odpade 65 miUjonov na videmsko pokra jino, ostalih 35 milijonov pa bodo razdelili med goriško in pordenon-sko pokrajino. stajo pri Brescii. Dekle so prepeljali v tržaško bolnišnico z nekim taksijem. Zdravniki so ugotovili, da se je poškodovala na desni strani prsi (možne so tudi poškodbe na rebrih), po obrazu in desni nogi. Okrevala bo, če bo šlo vse po sreči, v 20 ali 30 dneh. Mladenka je povedala pristojnim organom v bolnišnici, da se je ponesrečila, ko se je peljala z avtom «fiat 500» tržaške registracije, ki ga je upravljala 21-letna Maria Giuliana Dalino iz Trsta, Ul. Tor S. Lorenzo 6. Kakih 15 km pred Brescio je nenadoma počila guma na zadnji levi strani vozila, zaradi česar je voznica izgubila oblast nad njim, ki je zdrknilo s cestišča. Okoliščine nesreče so preiskali in ugotovili policijski organi iz Brescie Niti eno uro pozneje je prišla na sprejemni oddelek splošne bolnišnice že omenjena Dalino. Zdravniki so ji nudili samo prvo pomoč zaradi malenkostnih poškodb na glavi. Okrevala bo v nekaj dneh. Dekle je potrdila, da se je poškodo vala pri že omenjeni prometni ne sreči. Verdi Pri blagajna gledališča Verdi (tel. 23-988) se danes začenja prodaja vstopnic za tretji koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v četrtek ob 21. uri. Orkester gledal šča Verdi bo dirigiral Piero Bellugi, ki je že večkrat bil gost v Trstu, solist pa bo pianist Maurizio Pot-lin-i. Spored obsega: Prosperi — ((Koncert otroštva« (novo za Trst); Schumann — Koncert op. 54 za klavir in orkester; Liszt — «Totentanz» za klavir in orkester; Liszt — Mephi-sto VValzer. Pr' Prosperijevem koncertu bo kot sopranistka nastopila tudi Gianna Jeneo. Teatro Stabile Od danes dalje bo izven abonmaja na sporedu «L’inserztone» Natalie Ginzburg v režiji Luchina Visconti« ja z Adriano Asti, Francom lnterien-gbijem in Marvangelo Melato v glavnih vlogah. Abonenti na gledališko sezono imajo popust. GLASBENA TRST Podj ka »Pie st __Alaši da matu ide. veti V SOBOTO, 19. APRILA!**??. OB 21. URI V VELIKI : ^ RANI KULTURNEGA ^J irni HARMONIKE rttv v d ODt*:; evai Sodelujejo: Jeka; gojenci šole Glasbene ^ ^ 'Sloj ansambel Miramar solisti — gostje Naztonale 15.00 «Citty citty, bang, bang«. Dick Van Dyke, Technicolor. Grattacielo 15.30 «Metti, una sera a cena«. J L. Trintignant, L. Capo-licchio, T. Musante. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «La monaca di Monza«. Anne Heywood, Antonio Sabato. Fenice 15.00 «Gli intoccab li«. J. Cas. savetes, B. Ekland, G. Ferzetti. Te-chiri-color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelslor 15.00 «Satyricon». Tina Au-mont, Don Backy. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Rltz 15.30 «La piscina«, Alain Delon, Romy Schneider. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.00 «11 mercenanio«. Franco Nero. Colorscope Moderno 16.00 ((Cera una volta tl VVest«. C. Cardinale, H. Fonda. Te-chncolor. Fllodrammatico 16.00 «Shalak6«. Sean Connery, Brlgitte Bardot. Technicolor. Aurora 16.30 «Indovina chl vlene a merenda« Crtstallo 16.30 «Via col vento«. VI-vlen Leigh. Clark Gable Technicolor. Capltol 16.00 ((Friuleln doktor«. Su-sy Kendall. Keneth Morris. Capu-clne. Technicolor. Impero 16,30 «11 libro della glungla«. Walt Dsney. Technicolor Vlttorio Veneto 16.00 «Uffa pa pa, quanto romp». Debbie Reynolds. James Garner. Technicolor. Astra — Zaprto. Ideale 16.00 «1 contrabandlerl del cielo«. Technicolor. Abbazla 16.00 «11 ragazzo che sape-va amare«. Technicolor. Prosvetno d1 Ivan Cankar pri Sv. Jak' priredi v društveni A avoraru v petek, 11. t.m., ob 20.30 t SLOVENSKE BALI1 IN ROMANU v podajanju gledališkega 1 ca Staneta Raztresena, Vabljeni vsi Šentjakob Prosvetno društvo v vljudno vabi na slovenskega filma gjtfšuška stele Predaj sta Tej. LUCIJA ld bo v četrtek, 10 ap« 20. uri v društvenih pro Ker mu je verjetno postalo nenadoma slabo, je 72-letni Mario Biasini iz Ul. Pantaleone 1 padel na tla v bližini svojega stanova nja ter se pobil po glavi. Dobil je lobanjsko travmo in druge poškodbe. Okreval bo v 15 dneh, Prosvetno društvo v Skednju organizira 25 aprila letos izlet k Cerk-mSkemu Jezeru In v Ribnico, Povratek skozi Ljubljano. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan razen v sobotah in nedeljah od 20 do 21 30 Odbor za proslavo novitve šol družbe S*, rila in Metoda v Tf1 izreka svojo zahvalo vsS so sodelovali na proslavi so z darovi in na kated j drug način pripomogli * * nemu uspehu. Zahvala gre posebno ljicam mestnih osnovnih 1 nižje srednje šole, nek" učenkam in učencem Metodovih šol in vsem žencem dveh spominskih 1 slav. Ljudska prosveta Prosvetno društvo France v Boljuncu obvešča člane bora, da bo v četrtek, 10. uri važna seja zaradi bodof*9 vanja društva. Priporoča se * polnoštevilna udeležba Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu priredi v nedeljo, 27. t.m, enodnevni Izlet v Velenje ob priliki obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda. Vpisovanje pri Slavi Slavec Danes, 8. aprila bo »0 redna seja odbora prosvct«Tl stva «Slavko Škamperle«. N"’| točnost vseh opornikov. DNEVNA SLUŽBA bKK^i ^11 (od n do tf. ure) AlfAlabarda, Ul. delTU^.! Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi dne 25. aprila enodnevni izlet v Beneško Slovenijo, Čedad Trčmun in okolico z obiskom prosvetnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Za vpisovanje In pojasnila telefonirati 4» it. 70-834 Galono, Ul. S. Cilino 36 (SVJ, De Leitenburg, Trg S G1®)” Mlzzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEK^ (od 19.30 do l.3«> ,) Barbo - Carniel, tv« Gar10' Giustl, Ul. Bononiea s« dina, A1PIGEA, Ul. GinnaSh^L, Papa. Ul. Felluga 4« (Sr- 8. 4*iif » apn 2 in 4SABREZINA NUJNO POTREBUJE NOV KULTURNI DOM i zatone —«Stari domači besedi-domačo novo streho!» Po zamislih naj bi novo poslopje poleg dvorane s 300 sedeži obsegalo tudi sodobno opremljeno restavracijo ior pride prvič na kako pred- Pri tem je treba pomisliti, da zanimajo za botaniko, in sicer eno * " Nabrežino, se bo gotovo l bo najbrž tudi ustanova za turi- — ,nnnnn *- — — 'vv' ior, , Salež idil, kako mora imeti tako ve-vas. center občine z ugodnimi 'etnimi vezami, dvorano, ki ■j zasluži to ime. Prostor za itave je bil že pred 50 leti lajhen za našo vas, sedanja ornina pa zadošča le za do-120 oseb. Naravnost sramot-le za Nabrežino, nekdanje sre-’ . Prosvetnega delovanja na _Jem K1351!, da ne more v >or, Dol* dvorani gostovati niti Slovenje j gledališče, čeprav z najmanjšo ir Rep#*1 , igralcev. Menim, da tudi ' j Pokojni pesnik Igo Gruden za- 7Jl‘ da počastimo njegov spo- lask' „51 ? Preselitvijo prosvetnega dru-:tl0r, d”*} ^ njegove rojstne hiše v dru-rosek-K#! dostojnejše prostore. Stene prane« obdaja taka vlaga, da ,an?an vsa «komuflaža» za prišle te mokrote; še nekaj let, ©o ta «hram prosvete« komaj , tel. 31-* leren za shrambo krompirja. 1 žalostno stanje se vleče ves Po drugi svetovni vojni; za-’a »Prosvetni dom« je že leta povzela pobudo, da se začne ja za izgradnjo nove stavbe TD Sl * °dg°varjala sedanjim razme-1 IVU * ter združevala pod svojo stre-jse dobromisleče vaščane in o-J®*- Naslednje leto je zadru-«™Sra lastmk zemljišča z o-4700 kv. m površine na zelo [ietm točki Križ-sanatorij-Na-ina-vas. Nabiralna akcija za oitev doma je dosegla takrat ,P°1 milijona lir, kar je bila aplja v vodo. V letu 1957 so ■Umki razposlali na razne pro-}e, in druge ustanove okrožni-s katerimi so aipslirali na rajanje za kulturne potrebe narodnostno ogrožene občine in Posredovanje pri najetju po-Ttn denarnih sredstev. , ledeno Upanje v temi je tra-do lanskega leta, ko se je v !tnbru ustanovila že registrirana bga «Skala» z namenom, da ~,ii0re na*™ prosvetnim in dru-■ ABunji organizacijam, ki so že sko-I ABOifl brez strehe. Te dni so zadru-t .noiff Pretresali tudi kočljivo vpra-I A BUH e lzgra(in je <(Kultumega do- A RED 9 ter sklenili vso zadevo pre-mtl s slepega tira. Na razne [10ve in zasebnike bodo že ta :c naslovili posebne okrožnice ir eno ' 3Jasniii o pomembni vlogi te a eno * v*tne ustanove in s prošnjo 'odpisovanje delnic. Ker predla načrt res reprezentativno aW6, bodo seveda tudi grad- -----stroški temu primerni; vrli ______—'fiaši« ^ ne obupujejo, ker ve- (da je v vseh naprednih obča-M A T1“ ideja izgradnje tako potrebne ,j, Vetae strehe že živo zasidrana. ®10p]e pi obstajalo iz velike APRILA- ?*!* s 300 sedeži, klubskimi in ČELIKI I ,®mi prostori ter sodobno jvr a V ■dd-idno restavracijo; zraven h bl1 urejen tudi velik Min prostor. Tudi vprašanje IK F J®*? modernega lokala, kd bi *n ^ domačih rokah, je neodlož-nl)l ixVS^ manjša vas že ima l/v raca, ki odgovarjajo sedanjim "®m. le Nabrežina premore ***j lokalov, ki pri vsej dobri shene v .“stoikov ne morejo nuditi j kar je navajen današnji tu- ) zem, «Ente del Turismo« postala finančni podpornik izgradnje restavracije, ki bi pospešila njene načrte za razvoj tujskega prometa v naši občini. Nabrežinci in okoličani! Imamo nadebudno mladino, ki zadnje čase z elanom nastopa na prosvetnem in športnem torišču, imamo požrtvovalne prosvetarje in organizatorje uspelih predstav, manjkajo nam le dostojni prostori za u-veljavljanje naše lepe besede! Kdor le zmore, naj se odzove apelu za podpis delnic, iz katerih naj zraste zaželeni dom kulture. Zadru-garje ..Skala« pa naj v njihovem nadaljnjem prizadevanju vodi geslo: «Stari domači besedi — domačo novo streho«! Vaščan za 100.000 in eno za 75.000 lir. Komisija lahko dodeli tudi 25.000 lir spodbudne nagrade udeležencu natečaja, ki ima manj kot 18 let in ki je pokazal izredne vrline, čeprav mu ni uspelo dobiti ene od dveh štipendij. Natečaja se lahko udeležijo vsi dijaki, ki bivajo v naši deželi in ki so bili ob dnevu razpisa natečaja vpisani v eno od javnih šol katerekoli vrste, ali pa če so zapustili šolo največ pred tremi leti, ne glede na njihov gmotni položaj, ideološko ali znanstveno predelitev, državljanstvo ali narodnost. Prizadeti, ki se hočejo udeležiti natečaja, morajo predložiti pismeno prošnjo z navedbo imena, priimka, kraja rojstva, bivališča in naslova (s poštnim kodeksom in morebitno telefonsko številko). Predložiti morajo tudi potrdilo šolskega zavoda, ki ga obiskujejo. Prošnjo je treba predložiti ravnatelju zavoda za botaniko pri tržaški univerzi najkasneje do 30. aprila letos. Izpiti bodo v prvi polovici maja. Točen dan izpita bodo sporočili prizadetim na dom. Izpiti se bodo nanašali na poznavanje značilnih rastlin z našega področja, alpske flore, ali na najvažnejše kulture v naši deželi; na kratek opis in razgovor. Štipendije dijakom ki se zanimajo za botaniko Pod pokroviteljstvom naravoslovne fakultete, tržaške univerze dodelijo vsako leto (od leta 1964) dve študijski štipendiji dijakom, ki se VPRAŠANJE SVETOVALCA CUFFARA Predlog za ustanovitev komisije za urbanistiko Občina mora odgovorili na pripombe dežele o regulacijskem načrtu že v treh mesecih Občinski svetovalec inž. Cuffaro (KPI) je poslal županu vprašanje, v zvezi z vestjo, da ie deželno od-borništvo za urbanistiko poslalo občini poročilo deželnega odbora za urbanistiko o tržaškem regulacijskem načrtu, ki vsebuje mnogo pripomb in spreminjevalnih predlogov. Svetovalec pravi. «da ni dvoma, da je treba omenjeno obsežno poročilo deželnega organa spraviti v sklad z velikimi pomanjkljivostmi tržaškega regulacijskega načrta, ki ga je izdelala večina, ter da je prav tako gotovo, da te pomanjkljivosti, ki se nanašajo predvsem na urbanistična vprašanja Trsta, ki ne upoštevajo pravilnega tolmačenja njegove vloge in premočrtnega predvidevanja razvoja mesta, ne bodo mogle biti dopolnjene niti Z obširnim krpanjem ugotovljenih potftaiijklji* vosti. Upoštevajoč to> kaotično stanje, ki bo gotovo povzročilo velike težave tudi v prihodnosti, vprašuje svetovalec žunana, ali se mu ne zdi primerno, da čimprej obvesti vse občinske svetovalce o vsebini deželne- sko komisijo za urbanistiko, ki so jo komunisti večkrat zahtevali. Ta komisija naj bi takoj začela proučevati vsa vprašanja, ki jih vsebuje poročilo deželnega odbora za urbanistiko, v korist vsega prebivalstva in za sestavo primernega odgovora občinske uprave.« Pri tem moramo povedati, da je tako važno vest že. pred dnevi obširno objavil samo dnevnik, ki se tiska v Vidmu, kot da bi ne zanimala predvsem naš in drtig tržaški dnevnik, ki posvečata še posebna pozornost vsemu, kar se nanaša na urbanistično ureditev tržaške občine. Pričakujemo torej, da nas bo občina v prihodnjih dneh obvestila o tej važni zadevi ter povedala svoje mnenje o pripombah in spreme-njevalnih predlogih deželnih organov k tržaškemu regulacijskemu na- Občina je svoj »oyt "regulacijski načrt poslala v odobritev deželni upravi že pred dvema letoma. Sedaj pa mora sestaviti svoje odgovore v treh mesecih. Kot poroča, bo samo občinski tehnični urad potreboval mesec dni za delo, ki ga mora opraviti v zvezi s poročilom deželnih organov. Gorlško-foeneški dnevnik DRAŽBA ŽLAHTNIH VIN V COLLOREDU Svoja najboljša vina bodo prodajali tudi številni briški vinogradniki Cena se vrti od 1500 do 3500 lir za steklenico ■ Gre za vina, ki so bila že nagrajena v Ljubljani, Pradamanu in drugod ga dokumenta in ali se mu ne zdi, da bi bilo treba umestiti svetoval- ............ .......................mm.................««■«•............... STATISTIČNI PODATKI ZA NAŠO DEŽELO 1ostopno upadanje zaposlenosti raznih obrtniških dejavnostih aliSkeg* esena. Prizadevanja za zagotovilo zadostnega vajenskega kadra . njihovo I tehnični v tržaškem obrtništvu se opremljanje s sodobnimi Prav tako , £2?. Pol°žaj polagoma slabša. I tehničnimi napravami. Prav tako cntjakot^Ap01 podatki o obsegu zapos- je v načrtu predvideno, da bodo * ki pridobitni veji izkazu-■ no popuščanje od leta 1964 ________-- ij.pi ou iei» ivui ».JtiiH-o 0n,e!c lanskega leta so o-0 v šip.® pi*};ietja v tržaški pokrajini 5i -f . zaposlenih delovnih predv*^1'O število pa je bilo za okoli tdohi., 7lani*e kakor v enakem ie vi t? poprej. Kakor reče-JA kem u ®kvilo zaposlenih v trki t0j,rtništvu na višku leta 10 apr^J 6 sne , J? delalo v teh podjetnih pro4*| se , Jud*, od takrat pa do da-ibrtniiv. ni °bseg zaposlenosti Ških dejavnostih skrčil kar enot. slavo 1,1 ttulkf*nem razvojnem načrtu so /alo vs g°ce zamisliti uravnoveše- proslav* 1(;. azvoja gospodarskih dejav-a kat«© e le v tržaški pokrajini, mogli f i , ,®lrse, v vsej deželi Furla-jlrtu U1Ski krajini- V deželnem osebno ’ KJar.ilj, Predvideno, da bodo go-iiiovnih bodo Jr!85?,1' Poskrbele za to, c nekkrajine, katerih imena večkrat srečujemo na raznih razstavah tudi mednarodnega značaja. Na dražbi bodo prodajali 32 vrst vina. Najdražja izklicna cena velja za picolit iz leta 1967, proizvod posestva profov Maniago iz Manzana. Šest steklenic tega vina velja 24.000 lir. Omenimo na kratko goriška vina, ki bodo šla na dražbo. Grof For-mentini iz Števerjana razstavlja merlot iz leta 1966, za katerega je dobil zlato kolajno na vinski razstavi v Ljubljani leta 1967 ( 4 steklenice veljajo 8.000 lir). Grof Attems iz Ločnika razstavlja sivi pinot iz leta 1967, za katerega je dobil srebrno kolajno na lanski vinski razstavi v Ljubljani (6 steklenic velja 9.000 lir). Družba SATCA-An-goris razstavlja sivi pinot iz leta 1964, za katerega je dobila zlato kolajno na svetovni razstavi vin v Parizu leta 1967 ( 6 steklenic velja 18.000 lir). Grof Attems iz Ločnika razstavlja še briško malvazijo iz leta 1967, za katero je dobil zlato kolajno na deželni razstavi v Gradiški leta 1968 ( 6 steklenic velja 12 tisoč lir). Posestvo Livio Felluga iz Krmina razstavlja vino «pignolo» iz leta 1964 ( 3 steklenice stanejo 10.500 lir). SATCA-Angoris razstavlja merlot iz leta 1964, za katerega je na svetovni razstavi vin v Parizu leta 1967 dobila srebrno kolajno (6 steklenic velja 12.000 lir). Družba «Viticoltori del Collio« v kateri so včlanjeni številni slovenski briški vinogradniki bo razstavljala sivi pinot iz leta 1967 ( 6 steklenic velja 9.000 lir). Zavod «C.er-ruti* lz Koprive razstavlja beli piv not iz leta 1966, k' j® dobil zlato kolajno na meddeželni .razstavi v Pramaggiore leta 1967 ( 4 steklenice veljajo 8.000 lir). Isti zavod razstavlja tudi rdeči pinot iz leta 1966 (4 steklenice stanejo 6.000 lir). Livio Felluga iz Krmina razstavlja še picolit iz leta 1964 (s steklenice veljajo 10.500 lir). Posestvo grofa Stavro di Santaro-sa iz Koprive razstavlja sauvignon iz leta 1964 ( 3 steklenice veljajo 6.000 lir- in beli pinot iz istega leta (3 steklenice 6.000 lir). Grof For-mentini iz števerjana razstavlja še sauvignon iz leta 1966 ( 4 steklenice veljajo 8.000 lir). To vino spada med tisoč najboljših vin na svetu, kot povzemamo iz knjige Veronel-lija, o kateri je naš list že pisal. Posestvo Codelli-Donda iz Krmina bo razstavljalo traminec iz leta 1963 ( 3 steklenice veljajo 7.500 lir) in italijanski rizling iz leta 1962 (3 steklenice veljajo 6.000 lir). Naš rojak Gradlmir Gradnik s Plešivega bo razstavljal sauvignon iz leta 1962 ( 2 steklenici 6.000 lir), za katerega je dobil zlato kolajno na meddeželni razstavi v Pramaggiore leta 1963 in sivi pinot iz leta 1964 ( 6 steklenic velja 12.000 lir), za katerega je dobil zlato kolajno prav tako v Pramaggiore, tokrat leta 1965. To vino je bilo vključeno v tisoč najboljših svetovnih vin v znani Veronellijevi knjigi, o kateri smo že zgoraj govorili. Posestvo Bader iz Romansa razstavlja dve vini, in sicer merlot iz leta 1962 (1 steklenica velja 3.000 lir) in merlot iz leta 1958 (1 steklenica velja 4.000 lir). V glavnem bodo torej na tej dražbi prodajali vina iz goriške pokrajine. To je znak, da so postala naša vina, zlasti tista, ki se pridelujejo v Brdih, zelo znana v italijanskem in tudi v mednarodnem svetu. V videmski pokrajini imamo le nekaj večjih posestev, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo kvalitetnih vin. Pri nas pa imamo že celo vrsto manjših posestev, ki so si pridobila precejšen sloves. Za nas zamejce pa je posebno važno, da dobimo v vrsti najboljših pridelovalcev tudi naše rojake, ki delajo s tem čast sebi in vsej slovenski manjšini. Njihovemu zgledu bi morali slediti tudi drugi slovenski vinogradniki v naših Brdih. Interpelacija Berzantiju Milanski «11 Corriere della sera« je objavil pred dnevi intervju s predsednikom deželnega odbora dr. Berzantijem. V tem intervjuju trdi Berzanti, «da je emigracija v naši deželi že uravnovešena ter da se bo v bodoče več industrijskih podjetij oddaljilo s prenasičenih področij na tista področja, ki so vedno dala dobro delovno silo in kjer vlada socialni mir«. Deželna svetovalca KPI Bergo-mas in Zorzenon sta s tem v zvezi poslala Berzantiju interpelacijo z zahtevo, naj pojasni, katera so področja, ki so deležna večjega social- G0RIŠKI IZLETNIKI NA REPENTABRU IN V VELIKEM REPNU Lepo uspel tradicionalni spomladanski izlet SPDT Ogledali so si tudi muzej «Kraška hiša», s teranom in pršutom pa so se podprli v prijazni Križmanovi gostilni Goriško Slovensko planinsko društvo je tudi letos opravilo svoj tradicionalni spomladanski izlet na Kras in si že drugič v zadnjih letih izbralo za svoj cilj Repenta-bor in Veliki Repen. Okrog petdeset izletnikov se je pod vodstvom spretne organizatorke Jožice Smetove podalo na izlet z avtobusom. Vreme jim je bilo res naklonjeno, saj lahko rečemo, da je bil včeraj prvi res spomladanski letošnji praznični dan na tržaškem Krasu. Po postanku na Repentabru in po obisku romarske cerkvice, od koder je prelep razgled na tržaško in na jugoslovansko stran, so se izletniki podali v Veliki Repen, kjer so si že prej rezervirali prostore v dvoranici prijazne Križmanove gostilne. Seveda pa njihov obisk v Velikem Repnu ni mogel poteči brez obiska Kraške hiše, tega vzornega muzeja naše kraške starožitnosti. Mnogi so se tudi vpisali v knjigo obiskovalcev, ki je bila izpostavljena na lapidariju. Po ogledu Kraške hiše in po krajšem sprehodu, so se udeleženci izleta zbrali za pogrnjenimi mizami v Križmanovi gostilni, kjer je v veseli družbi kmalu začela odmevati slovenska pesem. Družabno razpoloženje je povečalo še žrebanje daril, ki so bila vsa v znamenju velikonočnih praznikov. Žreb je bil res nepristranski, saj so bili daril deležni tako Goričani kot štandrešci in drugi. Potem ko so se dobro podprli s kraškim pršutom in teranom so jo naši podjetni in družabni goriški izletniki razigrano mahnili nazaj proti domu in pred razhodom napravili še kratek postanek v štan-drežu. Tako je ta tradicionalni spomladanski izlet uspel v splošno zadovoljstvo, čeprav so nekateri pogrešali harmonikarja, da bi nategoval svoj meh. nega miru. ..................................................................... Z OBČNEGA ZBORA GORIŠKE PRO LOCO Je Sama ali skupaj omogočila vrsto z drugimi prireditev /iva^eu nromet pri Rdeči hiši Tako je ugotovil predsednik dr. Pellis in pozval krajevne organe na večje razumevanje in pomoč Pred dnevi je bil v Gorici redni | telistične razstave v okviru Andre- “ gS« občni zbor krajevnega turističnega ostala za Gorico nepogrešni sestavni del aparature za turizem in razne druge panoge. Zal pa je moral predsednik v svojem poročilu ugotoviti še ved- jevega sejma. Dr. Pellis je nato na kratko orisal tudi program nameravanih manifestacij Pro loco za leto. Tako mislijo sestaviti za nastope skupine raznih mestnih četrti, okrepiti delovanje mestne godbe, ki naj bi dobila svojo uniformo, itd. Pri tem je govornik ponovno pozval prizadete oblasti in druge ustanove na razumevanje in podporo, da bi lahko izvedli zastavljeni program. Po njegovem poročilu je tajnik podal finančni obračun za preteklo leto in proračun za tekoče leto. Tri prometne nesreče Včeraj ponoči nekaj po polnoči no precejšnje nraanlmanje »n*c | r“y.*..s p“ strr s s«»—■ <■ <**• ~ tudi obširno razpravljali na občnem zboru med debato, ko je bil govor o najboljšem načinu za pridobivanje članov in o tem kako ustanovo čimbolj približati meščanom. Predsednik dr. Pellis je nato v svojem poročilu naštel glavne točke delovanja Pro loco in manifestacije, ki jih je priredila sama ali v družbi z drugimi ustanovami, od pokrajinske turistične ustanove, do občinske uprave itd. Dne 17. junija so pripravili gostovanje ..Harlem glo-betrotter«, 25. junija so obnovili krajevne turistične odbore po mestnih četrtih, potem je sledila vrsta prireditev v okviru ..Goriškega septembra« od ptičjega sejma, razstave nagačenih ptičev, razstave zrako-plovnih modelov, šagre mestnih četrti, nastopa ansambla ..Briški slavček« variete s Pipom Baudom, mednarodni folklorni nastop pri katerem je nastopilo 20 domačih in inozemskih skupin, med njimi tudi skupina iz Ljubljane, ki je žela največ odobravanja, do praznika grozdja in do nastopa malih folkloristov iz Krmina, ter do mednarodne fila- paa tem ranil nad levim očesom. Okreval bo v 7 dneh. Nekaj po 9. uri včeraj dopoldne je bil žrtev prometne nesreče v Ul. Roma v Gorici 72-letai Salva-tore Barbera iz Gorice Ul. Mo-relli 17. Na križišču z Ul. Roma ga je podrl neki avtomobilist in ga tanil na levi strani prsnega koša z verjetnim nalomom reber. V bolnišnici so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju. Prejšnji večer nekaj po 21. uri so nudili prvo pomoč tudi 53-letne-md Jožefu Peteaniju iz Gorice Ul. 2ara 14, kfje ria povratku"iz Vrtoj be proti Gorici zavozil z avtom fiat 1100 s ceste ter se pri tem ranil na bradi in nad levim očesom. O-kreval bo v 8 dneh. . n nuni..... .....m... ......................... ZA GOSTIŠČA IN ZASEBNIKE DEŽELNI PRISPEVEK ZA IZBOLJŠANJE GOSTIŠČ Prošnjo je treba vložiti do 31. n.aja na županstvu Za velikonočne praznike je Ml izredno živahen obmejni promet tal' di na mejnem prehodu pri Rdeči hiši v Gorici. V petek in soboto so šle cele kolone avtomobilov na izlete v Slovenijo in tudi v nedeljo je bilo na tem prehodu precej živahno. Včeraj popoldne pa M je razvil že okoli 14.30 in dalje povratek v obliki dolge avtomobilske kolone v dveh vrstah, ki je ob 18. uri bila dolga skoro 2 tan ter je segala v Rožni dokmi tja do pod Ponovcem. Med povratniki je bilo poleg avtov iz Gorice tudi precej izletnikov iz videmske, tržaške in pokrajinske notranjosti države. Policisti in finančni stražniki so imeli zato polne roke dela tja do poznega večera. Predavanj««krizi na Srednjem vzhodu Danes, 8. aprila ob 18.30 bo v sejni dvorani pokrajinskega svete dr. Luigi Bellottl predaval o zanimivi temi «Kriza na Srednjem vzhodu«. Predavatelj se je pred kratkim vrnil s tistega področja ter je bil očividec tamkajšnjega razvoja. Njegovo predavanje naj bi bilo doprinos k pomirjenju na svetu in odpravi vojnih žarišč. Menični protesti V prvi polovici preteklega meseca marca je bilo na Goriškem 387 meničnih protestov. Največ jih je bilo v Gorici, in sicer 254; sledijo občine; Tržič s 116, Ronke 38, Gra-dež 36, Krmin 21, Starancan 22, Gradiška 18, Škocjan ob Soči 15, Doberdob 8, Romans 8, Zagraj 7, Števerjan in Fogliano po 3, Moša 2, Kapriva, Dolenje, Farra, Šlov-renc, Turjak in Villesse s po 1 protestom. bo >rosv< rle«. Mal je napisal Mitche'1 WiIson, * ij a venščino pa prelil dr. Miha I lločii Gre za knjigo, ki bo mnogim Uje , dim bralcem res pomenila br je. . ti z: O čem nam knjiga priponi lla pove njen naslov sam. Če f emb ogledamo naslove osemintmw mati poglavij, nam postane še b°n. itega no, o čem vse se bo znanja bralec lahko poučil. Razumlj" aj ; da so posamezna poglavja f, us čena celičnemu sestavu, kotn šičju, kostem, zobovju, očeta ^ hu, prebavilom, krvi, Jetrd drugim organom človeškega s sa. Posebej pa nam knjig® ^' govori o lem. kako mislim<| jQ ^ omenjemo poglavja o k r vinn 11 so vitamini, kaj je vročina, stanku življenja ali poglavji' ‘taa govori kako si zdravje obrita* Knjiga o človeškem zelo poljudno napisana, P®. 5kat( zanimiva. Seveda je prav Pta take knjige najbolj težko ® ll>l 111 It II111 Hill IHIII lil II111»11H1111111II11II111II1111II ■ 11II111111H H111111111111 • * 1111111111IIII111II111II111II11II1111" 11II114 1! hteva ne samo dobrega pisca, ja več tudi strokovno izredno 1 ta podkovanega avtorja. Samo J kovnjak z res velikim z p h ! lahko napiše tako knjigo, to )Q stavlja strnjeno sintezo znanja. Seveda so tudi pri tata ver gi izredno pomembne ilusm. pi ki so barvne in ki pomagOr sr, krivo ti skrivnosti človeškega d n sa. Tudi mri tej knjigi ni F tene prevajalčevega deleža, ki v. om nju novih slovenskih izrOfl end vejaniu slovenskega medim111 ini besedičja ni imel lahkega 'ttiti Sl. * hhči ..."fnst ZAHODNONEMSKI MLADI SOCIALIST PKEI) SENATNO KOMISIJO ZDA ••'p: Por? «1 Gospod senator; vi ste bandit!\ ari V l Trikrat je vodja oDS (Za/ioddo-nemška zveza socialističnih študentov) Karl VJolff brezuspešno poslal svoj polni list štev. B 1)944806 ameriškemu veleposlaništvu. Šele ko je to storit Četrtič, so mu dali brezplačni vizum za ZDA. Štiri tedne pozneje, 27 februarja, je \\olfj stopi' na ameriška tla. Nato je imet dvajset predavanj in agenti FBI so mu bili stalno za petami Pred nedavnim so ga sodne oblasti pozvale pred senatno komisijo za notranjo varnost, da bi ga zaslišati, la komisija sme vsakega potnika v ZDA poklicati na zasliševanje kolikor bi se ta vabilu ne odzval, mu grozi visoka kazen. Oglejmo si. kako se je razvijalo zasliševanje Wolffa. SOURV/INE (najinaji član komisije): »Vi se imenujete Karl Die trich Wolff?t VJOLFF: »Prenehajte, prosim, s temi neumnostmi. Vi veste, kako se jaz pišem, jaz vem. kako se vi pišete, in začnimo resno... Gospod senator, mi vsi se spominjamo, da so podobne komisije zasliševale tudi Bertolta Brechta Lis ter ja... m kako so z njimi ravnale... Za šefa propagande področja, na katerem vladajo nacisti, zahodnonemškegu kanclerja Kiesingerja bi vi raztegnili tudi rdečo preprogo... vi, gospod senator, kakor tudi vsi vam podobni, vi, ki ste le skupek kriminalnih banditov Prav gotovo nisem prišel sem, da bi služil ene mu vaših umazanih namenov.» SOVRVVINE: »Ali je s tem vaša pripravljena izjava končana, gospod?* WOLFF: «Da.» THURMOND: t...vtis imam, da v svoji izjavi uporabljate neprimerno in nedostojno izrazoslovje.» VVOLFF: ».Seveda zavedam se, da sem to storil Veste, nedostojen jezik je bil vedno orožje tlačenih, toda na., globokem Jugu vi se tega seveda ne zavedale.» THURMOND: »Torej, če se hočete naprej tako neprimerno in nesramno izražati, bomo s tega zasedanja ponovno izključili javnost.» VVOLFF: »To bi vam ustrezaloh> SOV RW IN E- «Kaze, da priča odlično obvlada angleščino.» VVOLFF: nOpuzorili bi hotel na to, da kar dobro govorim angleški in da vem, kaj sem v angleščini rekel. Nisem pa vedno povsem gotov, ali razumem vse tisto, kar vi rečete. Veste, takšne bandite je težko razumeti, posebni ko se izražajo v angleščini/» THURMOND: »On razume vse, kar govorimo.» VVOLFF: «To je tipično za način, kako ljudem jemljejo možnost izražanja Prav tako ste vzeli lo možnost črnskemu delu prebivalstva. Govorili ste jim, da perfektno obvladajo angleški, hkrati pa ste jim krad'i njihovo kulturo...* SOURV/INE: «!Wj. V/olfj, ali vam je znano, da obstaja v Nemčiji organizacija z imenom SDS?* VVOLFF: »Metli je znano, da je v Zahodni Nemčij’ organizacija, ki nosi ime CIA, k: deluje v Nemčiji prav tako kot v ZDA, kot v Iranu, Gvatemali, Boliviji, Kolumbi ji, Južnem Vietnamu.. Kolikor mi je znano, sem bil poklican sem, da bi pojasnil razmere, kako mi je uspelo priti v ZDA, kot tudi svojo dejavnost v ZDA. Začnite torej, sicer grem...* SOURWlNE: »Vi niste odgovorili na vprašanje, ali ste v Nemčiji član organizacije s kratico SDS.* VVOLFF: »VVell, ce tu vsakdo lahko postavlja vprašanja, bi mogel tudi jaz začeti postavljati vprašanja in vas vprašati, ali ste član CIA...* THURMOND: »Mnenja sem. da to vprašanje ni važno, toda vi morate govoriti Se izmikate odgovoru?* (VOLFE: »Ali ste član ClA■ jeti sle delali za CIA?* y, THURMOND: »Torej nočeU ^ govorili na vprašanje?* _ ‘;tev »Vi ste bandit ‘'jip od°i gr i končati, grem Ste me razu*!1 d J« (In (Volff je dejansko zapusti' ie rano). J («Der Spiegel*, I lambd’ »rila II, BREG-FLAMINIO 0:0 Z zmago v «M» skupini so se Brežani fivrstili v drugo amatersko kategorijo Na igrišču ni bilo take živčne rešila v kot. Bassanese je streljal Flaminio — Breg: nevaren trenutek pred vrati brežanske enajsterice Berdon, Sau, Leban, Ralza, Bas- ^REG: Favento, Rodella, Maver, avtot, nese, Valentič, Cuk, Grahonja. Č'_ovC FLAMINIO: Parovel, Miorin, Bisel, Ordinanovich, Zacchigna, Tre seriji111. Pagliaro, Di Fede, Campanella, Pieri, Venditi. ieh i''1 KOTI 4:0 (2:0) za Breg. ;ečelM, SODNIK: Ferluga. najt Današnji govor, dragi bralci, bo u na alo daljši in bolj izčrpen kot po voduj wadi. v tej tekmi, v teh 90 sko-rrostifi dramatičnih minutah, kjer bi LO, .ji1 lahko vsak najmanjši spodrs-:0,!' ! ali trenutna odsotnost duha, ' * ‘lc“dna, se zrcalijo sanje, upi in 10001 1 je vseh Brežanov. In v nedeljo nla 1 bre lanski tretjekategorniki . zadnjo oviro’ ki jo'je predstav^ j ..m............ ......m............................................................... np0*la OTa sama lollkokrat neD0 UNION-UBERTAS PROSEK 2:2 (2:1) ■ embna točka in ki jim danes ma-1 mtnflf tna ■ ■j -»uuiu 6 iteS°r-ijo. anP.JGs pomislimo, da ima Breg ko-štiri leta življenja, je to ve- umljifa 11 koži' 5,.,usPeh. V teh letih si je nabral 1ZKUSenosu a je v primeru drugimi (tudi in povečini itali- jetrc* kega njigu uspeh za zgled in v spodbudo tistim, ki sicer nimajo posebno razvitega čuta dolžnosti, a ki radi ob priliki oblečejo plavi dres in se borijo za svoje barve. Ta zmaga je najlepše velikonočno darilo, ki ga lahko igralci po- klonijo vodstvu, vodstvo pa svojim zvestim navijačem (katerim gre še posebna zasluga in zahvala), ves Breg od Prebenega pa do Ricmanj in še naprej, ga pokloni vsem Slovencem na Tržaškem; saj je to uspeh tudi vseh nas, da je v «M» skupini edina slovenska ekipa dobila italijansko prvenstvo. Kar se nedeljske tekme tiče ni veliko povedati. Odigrana je bila v pravem velikonočnem vzdušju in je bila že usmerjena proti neodločenemu izidu. napetosti kot v prvi tekmi in obe ekipi sta zaigrali mirno, korektno, a dinamično. Breg je pokazal bolj počasno, premišljeno igro, Flaminio pa bolj hitro, z bliskovitimi podajami v diagonalo. Mislili smo, da se bo hotel oddolžiti za poraz, vendar niso Tržačani zavzeli strogo ofenzivne taktike. Napadali pa so le in prišli bliže gola kot Brežani, ki jim je zadostoval le neodločen izid. O Flaminiu moramo dodati, da je imel v tem prvenstvu precej nevšečnosti, za kar je utrpel tudi njegov položaj na lestvici. Vsekakor lahko še vedno upa na drugo mesto, kar ne bo lahka stvar in bi tako kronal dolgoletno željo. Mi mu od srca želimo vsaj ta delen uspeh, kajti je zelo športna in tudi močna ekipa. Kronike o prvem polčasu sploh ni, kajti igra je bila osredotočena od enega do drugega kazenskega prostora in sta obrambi prevladovali nad napadoma. V drugem polčasu, se je igra bolj razživela in navdušila gledalce, saj sta že v 2’ Grahonja in Ralza nevarno prišla pred Parove-lova vrata, a je zadnji le za las zgrešil cilj. V 7’ še ena množična akcija: Cuk je na sredini igrišča podal Grahonji, ta jo je pripeljal pred vrata in predložil žogo Lebanu, ki jo je v zmešnjavi poslal za las nad prečko V 17’ bi Flaminio prišel kmalu do gola. Sau in Favento se nista sporazumela in Pagliaro je zapravil odlično priložnost. V 18’ se je obramba Flaminia in Ralza je bil za las prepozen. Tukaj se je praktično končala napetost in nadaljevanje ni prineslo večjih razburjenj. Sodnik Ferluga, je odlično sodil in si zaslužil pohvalo saj niti od daleč ni dopustil grobe in nekorektne igre. LOKI OBVESTILA Danes, v torek 8. aprila, ob 18.30 bo moška odbojkarska ekipa Bre ga igrala prijateljsko tekmo z Acegatom. VESNA - PRIMOREC 1:0 (1:0) Pičla zmaga kriških igralcev nad trebenskimi nogometaši STRELEC: Rabusin v 35’ pp. VESNA: Tence R., Verzier, Tretjak, Sulčič, Finotto, Mandanicci, Košuta,Codemo, Rabusin, Milič, Tence B. PRIMOREC: Savarin, Milkovič, Sluga, Kralj, E., Papatico, Kralj P., Možina V., Riosa, Suber, Race, Možina D. SODNIK — Tamburini iz Trsta.. KOTI 6:2 za Vesno. GLEDALCEV 350. Opombe: Lepo sončno, a vetrovno vreme. Igrišče v dobrem stanju. V 15’ p.p. se je laže poškodoval Tretjak v gleženj. V 17’ d.p. je sodnik pismeno opomnil Milkoviča za prekršek nad nasprotnikom. V 35’ d. p. je dobil pismeni opomin Košuta. Laže sta se poškodovala še Milič v roko in Finotto v ramo. Lepo število gledalcev si je pri- šlo ogledat na nabrežinsko igrišče tekmo med Vesno in Primorcem dini igrišča, kjer ni bilo prave povezave med obrambo in napadom. Tekma je bila vseskozi napeta ne1 Tokrat ni nastopil De Michele, ki Atletski odsek SZ Bor obvešča vse svoje atlete, da bodo redni treningi na občinskem stadionu «P. Grezar» vsak torek, sredo in četrtek od 15. ure dalje. toliko po prikazani igri obeh ekip, kot zaradi minimalne prednosti, ki jo je dosegla Vesna v prvem polčasu in je Primorcu dopuščala nade za izenačenje. Vesna je tokrat zaigrala pod svojimi sposobnostmi. Predvsem je slabo zaigrala v sre- je bil po navadi režiser moštva. Po prestani kazni (ki ga je doletela v nesrečni tekmi z Inter SS) je ponovno stopil na igrišče Silvano Sulčič. Ta veteran kriškega moštva je bil kljub letom, ki ga težijo, pravi steber Vesne. S svojo COOP■ PRIMORJE 0:1 (0:0) matično zagotavlja prestop v II. !liko izkušenosti a ■Nskimi) društvi, ki obstajajo že ^setjetja, ta izkušenost zelo nizka. slimc oda kmalu se je pokazalo, da go-ina. * 10 pri Bregu kakovosten in uspe-krvi' n nogomet. V prvem letu V.aterih prvoligaških klubih. Raz- im i"1 Cuk, Veljak so bili vab- ciscthj ^mTna_ razna poskusna tekmova- dno Izld tega je, da je Veljak pred lamo *a-i leti najela Tevere Roma i zrtf aJ je v Turinu). To se pravi, ), fejj se je Breg resno in z vso vne- 1 šiiy° lotil svojega dela. ” (1rtLVentiar Pa so tudi njemu števil-„7: pr°blemi grenili življenje. De-finllr’ disciPilnski ukrepi, igralci, ki •e'i7r mnozi*no odhajali k vojakom, 2 f 0"er’.itd- vse to kaže, da Breža- i-rflZ«1 ,bila Posuta pot z zlatom. ega af danes, ko v dolinski ob- vlada drugačno vzdušje, ko je . i i™,1* v zraku nekaj vzvišenega in Sl. Jvep~— lih če snega, je to vse pozabljeno. j,- , ne misli več na preteklo pr-11,1,1 - vo- Kolikokrat se je naša I«Pa znašla Union povsem razočaral v zadnji domači tekmi Prosečani bi v tej tekmi zaslužili zmago - Odsotnost Raimonda odločilna za slabo igri Podlonjereev UNION: Pavatic, Truant, Bisulli, Gombač, Kramersteter, Poro-nat Morabito, Čok, Camassa. Mam illo, Fortezza. LIBERTAS: Bolcich B., Smolizza, Babich, Millo. Cotterle, Perco-vich, Kocjan, Manzutto. Bose, Craievich, Bolčič L. SODNIK: Tinta. KOTI* 1:2. STRELCI^ p P- V 7 in 38' Camassa, v 44’ Kocjan; d.p. v 30’ Manzutto. V zadnji tekmi pred domačim ob činstvomje linion tW«"l "g™, vsaj sredina igriščaP pridobila na sassn; sss. s«1 » ” Truant je z desne poslal visoko v kazenski prostor Prosečanov, Fortezza je skoči! najvišje ter z glavo usmeril žogo v vrata, toda prečka Kar štirje izključeni iz vrste Coop: v 43’ d. p. sodnik prekinil srečanje Kerin, Zannier, Banelli, COOP: Toscano, Mervlch, Predonzan, Bradettl, Agatini, Ogrini, Srpic, Toffoli. PRIMORJE: Štoka (Furlan), Ossich, Hervatich, Francolla, Sardoč, Cadelli, Stock, Prašelj, Verginella, Pressi, žužič. STRELEC: v 41’ d. p. žužič. KOTI: 5:2 za Primorje. SODNIK; Crevatin (Trst). OPOMBE: V 25’ p. p. je sodnik izključil Ossicha. v 13’ d. p. pa Ogrinija. V 16’ d. p. je Furlan zamenjal poškodovanega Štoko v vratih Primorja. Po zadetku Primorja je sodnik izključil zaradi surovega vedenja do njega kar tri igralce Coop Ker so ostali domačini v sedmih na igrišču, je sodnik v 43’ zaključil srečanje. Kdor ni prisostvoval tekmi bi lahko po opombah sklepal, da Je bila igra piolna grobosti in prekrškov. V resnici pa ni bilo tako. žal pa bo moral disciplinski odbor odločati o rezultatu, saj je moral sodnik po skupni izključitvi štirih Igralcev Coop prekiniti, kot predvideva pravilnik, srečanje. že po začetnih udarcih je bilo opaziti premoč Primorja, pa če- prav se je poznala odsotnost Del Beneja, ki je ključni igralec in režira celotno igro Prosečanov. Rdeče-rumenl pa svoje premoči niso znali izkoristiti. Vsi so iskali rnasse tik pred belo črto vrat. V 22’ mirno gospodaril pred mrežo. Mo- j «prebujenje» Čoka, ri lepo poda na pa strelja kar je spričo neprodornosti nasprotnika (prosti je bil torej odveč) rodilo sadove. Francolla je ob podpori Cadellija zagospodaril na sredini igrišča in tudi v zaključevanju je bil skoraj najnevarnejši. Po izključitvi Ogrinija, domačinom ni preostalo drugega kot se potegovati za neodločen izid. Obramba se je zato držala daleč od vrat in se je organizirala kar na sredi igrišča. Tedaj pa je začelo Primorje množično pritiskati nanjo. Toda žoga ni našla poti v mrežo. To stanje ni spravilo s tira napadalce, pač pa ... domačine, ki jih Je moral sodnik večkrat o-pomniti. Zato ni čudno, če je mo- ral v 39’ izključiti nekorektnega Mervicba. Dve minuti kasneje, ko je žužič končno le pretresel njihovo mrežo, pa so igralci Coop, kljub temu, da jih je kapetan skušal umiriti, obkolili sodnika. Slednji jih je nekaj časa potrpežljivo poslušal, nato pa se je lotil kaznovanja. Izključil je nekaj igralcev, koga ni bilo jasno (verjetno Bradettija in Kerima), medtem ko je Predonzan sam zapustil igrišče. Sodniku ni preostalo drugega kot da je odžvižgal konec tekme. O Coop lahko rečemo, da ni pokazal posebnih vrlin. Nič posebnega niso pokazali niti igralci, z izjemo Ogrinija in kapetana Zan-nierja. katerega je treba pohvaliti, da je skušal umiriti soigralce, kar pa se mu žal ni posrečilo. Primorje je še enkrat potrdilo slabo formo, čeprav igra rdeče-ru-menih dresih vrsta odličnih igralcev',' je skupna igra' pravo razočaranje. Lahko rečemo, da je vsak dan plabše. Vzrok bo le eden ln ga je treba iskati 'verjetno v pomanjkljivih treningih. In vendar prvenstva še ni konec. Bruno Rupel sredo proti Camassi. ta previsoko. V 35’ preide v napad Li bertas s Kocjanom, ki v teku prodira po prosti polovici Unionovega igrišča proti vratarju. Za njim se je podal v zasledovanje Poropat. ki je tik pred končnim strelom odvzel nasprotniku žogo ter tako rešil no moštvo ne sme igrati, če una določene ambicij« ter se poteguje za tretje mesto lestvice. Prosečani bi s svojo igro zaslužil) zmago, ne pa le izenačenje, ki so ga dosegli, ko je Union zmagoval z dvema goloma razlike ter si zapravil vrsto ugodnih priložnosti za realizacijo. Odločilna je bila pri Unionu od obrambi Gombač nadvse razburjen, j položaj. Tri minute kasneje Union saj je moral vse ueio opravljati j pocjVoji rezultat Sodnik je dosodil Kramersteter in Truant sta res delala mnogo, ža! pa vse premalo, da prosti strel zaradi napada na napadalca Uniona, že kaže, da bo streljal Gombač, toda ta le poda pro- bi prostemu igralcu Uniona olajšala stemu Camassi ki neubranljivo stre- i i u:* „ l« liti mimo trirln nacr»rr»fnilrn\; v; tfOl. delo. Bisulli je bil na igrišču le za številko, čeprav je bil v dobri kondiciji. Direktnega nasprotnika je Hiorai v škripcih. Dovolj bi DA 1 da Povemo, da je do i i r) i tekme morda le enkrat I m /?'-flnVakrat nastopila s svojo stan-Postavo. Vsako nedeljo se t!Ae hno po*k°doval in naši bralci ®.. spomnili, da smo preteklo našteli kar pet igralcev I. C/,4?e’ ^ je moralo tekmo sprem-■ °d zunaj. očete fif.K.," .Zadn'a U) strela z jasnega Prišla Vižentinova izklju-it •''Lii; ' Plavl so za tri nedelje izgu-ld0(jSasnn n^sa bistvenih igralcev, ki je za br(-v.„; d°Kazal, da je kakovostno timi?1. vlšJe od lužil'’ ,lsje oa ostalih in bi za-mesto pri kaki kvalitetni eki- uflljlgru v1 k° se je on «razhudil» na juD^bravv.K 16 P°stal za nasprotnike si mam ,h° prava nadloga. Vendar JiUbliff’ da 56 Vin4e (kot ga pride igrali?!10 nnenujejo navleči in so- te**v!' nl Popolnoma vživel v to-uš*, krat ?žanski ambient in je več-tarU 5ierazpQ°pi! na igrišče psihološko lov, ' 3rija"|^u‘“zfn' Tudi zato bi mu bolj veSr namestitev izpopo apaCj ^ kot... človek pri ka- i^boij j^bkem klubu, da bi se še tein tpJ jzPopolnil kot nogometaš in „nacf. ‘ kot... človek ‘ ^gov*rSev?ovrnemo 113 PrejSnJi po- sotnost Raimonda ki je bil za eno, puščal samega, take, da je slednji nedeljo izključen Da oi vsaj neko lahko nemoteno sel proti vratom, liko odpravil to pomanjkljivost, je 1 Neprecenljive vrednost pa je bil moral trener popolnoma spremeniti i Pavatič, ki je s svojimi «kaskader- ^blesti’ h0™0 rekli, da so prazna W .-fug 5 ^ ©kiui r<»7.f*rv#» nHUAnrt Ir H. M* jn ^ ®kipi rezerve odlično kri- '^irfJbom° otT1° na f? ka: $ šli celo tako daleč, da svojij r-kli: <omu°Sti 'n drznostl. Včasih so se Ogpjg ’ P«no na ustnicah in z hjev) ,v °®eb (poleg krvavih glež-J6 ,a uspeh tem bolj trmasti, samosvoji, toda 1 Jasno kažejo njihove vr- r J 'Kai W«I'wbPn’. ker 50 naSi fantje ču-1 -nl 1 kltionrv016 'n važinost vsake tekme. >nv*jj igran grešili, mnogo tekem so 1 nl ub0g, u ,abo' mnokrat so bili ,ralL* hnmii11' tri li^Ui * st 'oga,Sl!dnlo leto jih čaka velika na-. d *J6st r,6 Seda-I se zavedajo tega. , mam Pajta. ma useenako zU*l jf J« zailn!?e,r* na alenamenton, nam lS ' Je ivi* kapetan Maver potem ko j| ua4eial. Zato naj bo letošnji nbuir vloge igralcev ter sprejeti v moštvo ljudi, ki nogometa niso sposobni igrati. Tri četrt igralce je povsem odpovedalo, čeprav sicet obvladajo vsaj osnovna pravilu te tako razširjene igre. Poleg tega, da ne igrajo zadovoljivo, si Unionove nogometne *zvezde» upajo celo ugovarjati tre nerjevim navodilom ter igrajo na položaju, ki jim je trenutno najbolj pri srcu. Nič čudnega torej, če pride do zmede. Prosečani, čeprav med zadnjimi v lestvici, so igrali vsak na njemu določenem mestu ter so racionalno uporabljali svoje moči. Union pa ne. Potem ko je imel dva gola prednosti, je popolnoma popustil Nočemo reči, da je pred tem igral dobro, saj sta oba gola bila sad individualne akcije Nič ni pomagalo v prvem polčasu vse trenerjevo kričanje, ko je skušal spraviti igralce k redu. Vsakdo je hodi1 svojo pot, ali pa se srečal a tovarišem v naj-neprimernejšem trenutku. Logična zmešnjava, kjer je položaj izkoristil nasprotnik ter posebno v drugem polčasu prevzel pobudo v svoje roke ter neprenehoma oblegal Unionova vrata. Igralci v rumeno-mo-drih dresih so bili prisiljeni igrati v obrambi ter so le redkokdaj prešli v napad, ki pa n' rodi) nobenih sadov. Medtem ko je Camassa v prvem polčasu igral srednjega napadalca ter dosegel točko, se je v drugem delu igre moral premakniti na pol-krilo, saj sredina igrišča sploh ni obstajala ter ni imel v napadu kaj delati. Njegovo mesto je prevzel (z negativnim rezultatom) Čok, ki je skupno z Mamillom prej «životarih» na sredini igrišča ter izgubil vsako prejeto žogo. Medtem ko je na enem krilu Morabito dela. vse mogoče, da bi prišel pred vrata Prosečanov, je na nasprotni strani stal Fortezza, ki ni znal držati svoje pozicije ter je vedno silil v center, kjer je bil samo v napoto Poropat, ki je prevzel Raimonduvo mesto, ni bil kos svoji novi nalogi ter se je le s težavo obračal sredi bra nilske vrste. | Mnogo bolje bi bilo da bi na tem i mestu igral Camassa, • pomaknit-1 skimi» posegi rešil moštvo pred go- lja mimo zidu nasprotnikov v gol. Toda le minuto pred koncem polčasa Libertas skrči razdalje s Kocjanom. ki je prisebno izkoristil podajo Craievicha ter posiai v Pava-tičevo mrežo V drugem polčasu je odločno prevladoval Libertas. Že v 11’ bi lanko tovim porazom. Na igrišču je torej | izenačil, toda Pavatič je prav na v glavnem obstajala črta Pavatič- j beli črti vzel žogo z noge Kocjanu, Gombač-Camassa okoli te pa po- j ko je ta praktično ze realiziral. S večini le slabi pomagači, z izjemo svojim posegom je Pavatič prese-nekaterih. Prisostvovali smo torej netil vse. V 25' lepa akcija Uniona, Unionu izpred nekaj let s to razliko, toda Morabito tolče po Čokovi poda so takrat neizkušeni igralci dali daji mimo droga v 30’ izenačenje vse od sebe, medtem ko so se da-1 za Libertas po zaslug' Manzutta, r.es dobri nogometaš: povsem osra 1 ki je poslal žogo v mrežo tik ob motili s predvajana 'gro Določeni levem drogu. Takoj nat« protinapad elementi so s svojim vedenjem le Unior.a. Camassa poda z leve Mo-izkoristili zaupanje trenerja ter si rabitu, ki takoj obrne proti Čoku, zapravili simpatije navijačev. ki je sam pred vrati Ta pa se pre- Union je takoj po sedmih minutah več obira ter da nasprotnemu vra-igre prešel v vodstve s Camasso, tarju možnost, da reši svoja vrata, ki je od daleč poslal paraboličen Prosečani se morajo torej zahvaliti strel pod prečko v mrežo. Žoga je tudi Čoku, če so domov odnesli nesla čez vse branilci Libertasa, nih I nadejano, a zasiUŽeno osvojeno goče so Prosečani zgrešili, da so začeli igrati kar s štirimi pravimi napadalci (Stock, Verginella, Prašelj in žužič), zaradi česar sta jim krila hrbet praktično le Cadelli in Pressi, ki vsaj v začetku, nista bila kos domačinom, ki so ubrati drugačno taktiko in so imeli v napadu le Toffolija in Ogrinija. obramba pa se je zadrževala prav na sredini igrišča. Nemogoče je bilo torej prebiti zid. Treba je bilo preskočiti to oviro, kar ro Prosečani storili z dolgimi stre~ večkrat jim je veter, ki je pihal v korist Coop, prekrižal račune, čeprav bi se lahko posluževali kratkih podaj in akcije začenjali od daleč, da bi se tako tudi izognili gneče v kazenskem prostoru domačinov, so igralci Primorja trmasto vztrajali v dolgih predlož-kih. V 2C’ pa je prišlo do nešportne poteze. Ossich je kljub prekršku Brandettija (sodnik zaradi pravila prednosti ni zažvižgal) odbil žogo. kar je nasprotnika razjezilo in je Osslchu pljunil v o-braz, Ossich je reagiral, kar je sodnik opazil in ga poslal v slačilnico zagrizenostjo in učinkovito igro je mnogo doprinesel k zmagi Križanov. Kot rečeno je Vesna zaigrala pod svojim standardom, predvsem napad, ki je po nepotrebnem zapravljal priložnosti in bil premalo prodoren ter se spuščal v brezpo-trebna preigravanja, ki mu niso koristila. Primorec je pokazal le malo skupne igre. Trebenska igra je slonela na dolgih podajah obrambe, kjer so jih skušali napadalci prestreči, vendar so večinoma postale plen kriške obrambe. Le Kralj R. je skušal povezati, kar se je pač dalo, vendar ga je naloga stalnega spremljevalca Codema znatno ovirala pri graditvi učinkovite skupne igre. Ker je bil Codemo v negativnem dnevu, bi mogoče boljše opravil, če bi zapustil njegovo varstvo ter se podal v napad. Kronika. Začetni udarec je pripadel Vesni, ki si je izsilila prosti strel. Codemo pošlje žogo pred vrata, kjer postane plen Savarina. V 10’ out Miliča do Rabusina, ki pošlje žogo v sredino kazenskega prostora do Codema. Močan strel slednjega je švignil tik mimo droga. V 20’ Primorec izvede hiter protinapad, toda Suber je v offsidu in akcija je zaključena. V 32’ skupna akcija Vesne, do žoge pride Košuta, ki močno strelja, žoga uide vratarju iz rok, toda s ponovnim skokom jo ujame izpred Codema in Rabusina. Tri minute nato preide Vesna v vodstvo. Prodor Košute, ki poda Ten-ceju B., slednji prodre na koneo igrišča ter poda pred vrata Rabu-sinu, ki iz bližine zatrese mrežo. V 40’ prodor Riose, ki poda na levo krilo, toda Tence R. reši z izpadom pod noge Milkoviča. Dve minuti nato ponovna skupna akcija Vesne: do žoge pride Sulčič S., ki strelja v prazna vrata, toda Kralj E. odbije v zadnjem trenutku z glavo v polje. V začetku drugega polčasa strelja Riosa z roba kazenskega prostora, Tence R. odbije z izredno parado v polje in Finotto je bil prisiljen odbiti v kot. V 20’ prodor Miliča po levi strani, preigra dva nasprotnika ter poda v kazenski prostor, kjer so kriški napadalci prepočasni. V 30’ protinapad Trebencev, po nesporazumu kriške obrambe je Riosa iz ugodnega položaja streljal Tenceju R. naravnost v roke. Pet minut nato ponovna priložnost za Primorca, toda Race iz ugodnega položaja ponovno zastrelja. Se protinapad Codema, ki poda prostemu Tenceju B., vendar njegov strel gre mimo droga. K. KOŠUTA 1. — 2. — 3. — 4. — Gretta — Zarja: vratar Grette leži na tleh takoj po prvem golu Zarje 1. Relax 2. Bezuglio 1. Natante 2. Nimble Lady 1. Lani 2. Quamid 1. Uecadramma 2. Deifobe 1. Pensee 2. Van Vliet 6. — 1. Antonello Da Monza 2. Rommel KVOTE 12 — 10.339.031 lir 11 — 161.547 lir 10 — 17.435 lir 5. — 2 X X 1 1 2 1 2 X 1 X i če pa je ni mogel ustaviti. V 13’ j točko, lepa prilika za podvojitev rezultata. Kadi Zaradi tega dogodka Je moralo Primorje nekoliko spremeniti vrste. Pressi je prevzel mesto levega branilca, žužič pa se je premaknil na sredino, kamor mu je večkrat prišel na pomoč Prašelj. Igra Primorja je bila bolj tekoča, vendar do mreže nasprotnikov vseeno Prosečani niso mogli priti. V drugem delu tekme je Primorje ponovno vneslo nekaj sprememb. Prosti Francolla preide iz običajnega mesta v krilsko vrsto. Z ARJA-GRETTA 2:1 (0:0) Z učinkovito igro Bazovci spravili Gretto na kolena ZARJA: Babuder, Stojan in Maks Križmančič, Deiise, Komar, Vojko Križmančič, Matica, Baldasin, Scocco, Žagar, Kalc. GRETTA: Butkovich, Umek, Battimelli, Pregarz, Verani, Des-senibus, Bianehi, Muscardin, Clarot, Papini, Maschietto. SODNIK: Davanzo. GOLI: v 16' d.p. Clarot (G), v 20’ Žagar (Z), v 32’ Žagar (Z). KOTI 4:3 (2:1) za Gretto. Ponovna zmaga bazovske enajste- so lepo igrali in kljubovali Zarji rice in kar je najbolj razveseljivo ! do dokončnega žvižga. Dobro se je Coop — Primorje: napad Primorja tokrat ni uapel z dobro igro. Sredina igrišča z Žagarjem, Baldasinom in Delisejem je včeraj delovala kot še nikoli. Od časa do časa pa se je pomikal nazaj tudi Scocco, na čigar mesto je vskočil žagar, tako da je bil vedno prisoten nekdo v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Napad je bil stalno zalagan, Motica je hitro prodiral po desni, medtem ko je Kalc z uspehom preigraval na levi in odigral eno svojih najboljših tekem v Zarjinem dresu. Kar pa moramo očitati napadu pa je to. da je pred kazenskim prostorom preveč okleval in se posluževal podaj, ki so bile često nepotrebne. To se je dogajalo predvsem v prvem polčasu, v drugem pa so po prejetem golu zarjaši lepše prodirali in 2 dolgimi ter učinkovitimi akcijami «rezali» igrišče. V obrambi je v presledkih nekaj škripalo. Babuder in Stojan Križmančič sta bila neodločna v posegih, medtem ko so ostali trije dobro opravili nalogo in tudi začenjali s konstruktivno podajo. Gretta je dokazala, da njeni zad nji nastopi niso le sad sreče. Bell odrezala krilska vrsta, ki je pokazala precejšnje tehnično znanje. Slaba stran ekipe pa je ie vratar, ki pa na neubranljive strele Žagarja ni mogel ničesar. Poprečnega vratarja pa reši dobro razporejena obramba, ki je pred svojim kazenskim prostorom tvorila zid, ki je delal v prvem polčasu Zarji velike probleme Takoj v začetku Zarja pritisne in nasprotna obramba se mora poslu-žiti prekrška. Prosti strel izvede Scocco. Žoga leti malo nad prečko Tudi Gretta se zdrami in v protinapadu na napako obrambe kmalu povede. V 15’ se Scocco ponovi s prostim strelom, ki poleti čez nasprotna vrata. V 34’ priložnost za Zarjo. Motica se z uspehom osvobodi svojega «varuha», vratar mu steče nasproti, Motica prehitro strelja in netočna žoga konča v autu. V 39’ se nadaljuje pritisk Zarje, ki stalno napada. Kalc se izkaže z lepo osebno akcijo, ki jo zaključi z močnim strelom z roba kazenskega prostora. V 42’ izvede Baldasin prosti strel, na žogi je Deiise, ki pa pošlje usnje čez prečko. Drugi polčas Zarja nekoliko popusti, kar Gretta takoj izkoristi. Ze v drugi minuti so Babudrova vrata v nevarnosti. V 13’ pa so tik pred zadetkom. Prodor Bianchija po desni in nato podaja na sredo, kjer Babuder s konci prstov odbije žogo, ki je bila namenjena Clarotu. Usnje pride do Muscardina, ki pa medlo strelja, tako da se lahko obramba reši v kot. Le tri minute in žoga je v Zarjini mreži. Na predložek s centra zgreši Zarjin branilec žogo, ki pride do Clarota. Spet neučinkovit strel, na katerega Babuder preveč okleva in žoga se počasi zakotali v mrežo. V 20' najlepša akcija tekme, ki je tudi pravilno poplačana. Na sredini igrišča dobi žogo Baldasin, ki poda Deli-seju, ta pa v voleju prostemu Žagarju. Slednji močno strelja in ne-ubranjljivo izenači Gretta nekoliko reagira, a Zarja z uspehom odgovarja. V 32’ Scocco predloži dolgo * žogo Kalcu, ki jo brez pomisleka pošlje na sredo. Usnje se odbije od nasprotnega branilca ter pride v njeno posest spet Scocco, ki preigra nasprotnika ter poda Žagarju, ki tokrat ni imel drugega dela, kot da je potisnil žogo v mrežo. Gretta se sedaj vrže še z zadnjimi silami v napad, a budnost Zarje ji prepreči izenačenje, čeprav je bilo v kakšni akciji skoro že izvedeno. f. v. ■EZEHiaBi DRŽAVNO PRVENSTVO A LICE Fiorentina, Cagliari in Milan v borbi za naslov prvaka Za obstanek v A ligi se bore Atalanta, Piša, Sampdoria in Lanerossi Vicenza Nova formula, ki je zahtevala skrčenje nogometne A lige na šestnajst moštev, se je obnesla. Dokaz za to je, da šest kol pred koncem sploh ni mogoče s tehtnimi podatki predvidevati letošnjega prvaka, niti tri moštva, ki bodo izpadla v nižjo konkurenco. Zanimive (ali odločilne, kot jih vsako soboto imenujemo) tekme se vrstijo vsako nedeljo, mnogo je presenečenj, veliko situacij na igrišču. o katerih se da diskutirati l Fiorentina (35) točk tudi ves teden, stanje stva: kar štiri tekme na tujem. . spehe in bi lahko prekrižale ra- Vse bo odvisno od glavnega strel ca Eive, ki se je znova vrnil v formo in je dokazal, ca še vedno lahke odloči s svojimi zadetki katerokoli tekmo, če bo Cagliari v naslednjih tekmah potrdil odličen vtis z nedeljske tekme, potem lahko pričakujemo tudi njegovo zmago. Preglejmo si še pot, ki jo bodo morale te ekipe prehoditi do konca prvenstva: na lestvici pa je iz nedelje v nedeljo zapleteno. Na čelu lestvice so tri ekipe, ki so s svojo regularnostjo popolnoma prekosile ostale tekmece. Lanski prvak Milan je bil od favoritov edini, ki ni razočaral. Fiorentina in Cagliari pa so s svojimi podvigi presenetile navijače In dosegle rezultate, ki jim jih je bilo pred začetkom prvenstva zelo težko pripisati. Od treh. je trenutno naj višje Fiorentina. ki ima točko prednosti nad Cagliarijem ln dve nad Milanom. Ta vrstni red je nastal prav v zadnjem kolu, ko je v izredno važnem spopadu Cagliari nepričakovano visoko odpravil Milan in s tem prekinil serijo neodločenih izidov, ki so bili značilni za spopade med tremi vodilnimi enajstericami. Po teh dveh dogodkih so predvidevanja res nemogoča. Milan je ril kljub negotovemu vedenju na Igrišču le favorit, sedaj pa se je doma: Torino, Piša, Varese na tujem: Napoli, Palermo, Ju-ventus Cagliari (34 točk) doma: Verona, Sampdoria na tujem: Bologna, Piša, Napoli, Atalanta Milan (33 točk) doma: Juventus, Roma, Varese, Napoli na tujem: Torino, Palermo Ko bi moštva zmagala v tekmah na domačem igrišču in remizirala na tujih, bi bila končna lestvica taka: Fiorentina 44, Milan, 43. Cagliari 42, toda take statistike nimajo nobene utemeljitve. še bolj dramatična pa je borba za obstanek. Po splošnem mnenju se za obstanek potegujejo štiri moštva. Atalanta. Piša, Sampdoria in Vicenza, po nedeljskem za-vrtijaju pa je tudi Varese zdrknil v nevaren položaj. Najbolj kritično je stanje Samp-dorie, ki je v nedeljo izgubila na domačem igrišču dvoboj z direkt- čune drugim moštvom (Juventus bo igrala še z Milanom, Fioren-tino, Sampdorio in Vicenzo, Inter pa z Atalanto in Sampdorio). S tem dosežkom pa sta lahko srečni moštvi kot sta Palermo in Verona, ki vsekakor nista začeli prvenstva z večjimi ambicijami. IZIDI: Atalanta — Palermo 2:2 Bologna — Roma 0:0 Cagliari — Milan 3:1 Inter — Torino 2:2 Juventus — Napoli 2:0 L. Vicenza — Varese 1:0 Piša — Sampdoria 2:1 Verona — Fiorentina LESTVICA znašel v zelo kočljivem položaju, nim tekmecem Piso. Za moštvo iz *aj bi mu bil lahko vsa:< bodoči Genove pravzaprav skoraj ni upa-spodrsljaj usoden, že v nedeljo pa se bodo morali bivši prvaki spo- prijeti z Juventusom. kar bo morda res razjasnilo stame tega moštva. Dejstvo pa je, da je v vrstah Milančanov opariti velijo u-trujenost. katero ie povzročilo i-stočasno sodelovanje v raznih konkurencah (pokalu Italije, evropskem pokalu in prvenstvo) Napad je izgubil Sormani a. Hamrin se nikakor ne znajde. Prati pa je kot edina prodorna sila moštva podvržen naistrož.ii kontroli s strani nasprotnikov Po drugi strani, pa ima Milan najlažjo pot do konca prvenstva (štiri tekme na domačem igrišču in dve na tujem) Fiorentina ima dve točki več kot Milan, v zameno pa težje tekme. To moštvo sicer razpolaga z najboljšimi veznimi igralci, njegova igra je dopadljiva in istočasno zelo praktična, tekma v Veroni pa je pokazala, da so »vijoličasti« nekoliko preveč ranljivi v obrambi. Tudi oni razpolagajo v bistvu z enim samim strelcem. Maraschi-jem, na katerega nasprotniki posebno pazijo, njihova moč pa je v bolj dinamičnih krilih, ki prisilijo nasprotno obrambo k večji odprtosti. Vsekakor ima torej Fiorentina veliko priložnost, da osvoji naslov prvaka, še posebno ker prenaša manjše psihično breme: dosedanji rezultati namreč presegajo vsa pričakovanja, zato b: tudi končni neuspeh ne povzročil toliko nezadovoljstva med navijači. Ker pa moštvo sestavljajo predvsem mladi igralci obsta:a nevarnost. da bi tako dolgo vodstvo negativno vplivalo nanje. še bolj problematično je govoriti o Cagliariju. Otočani so prava senzacija prvenstva. Vsi so pričakovali. da bo moštvo prej ali slej popustilo, toda kriza, ki jo je preživela enajsterica pred nekaj tedni je po enotedenskem premoru povsem izginila Zmaga nad Milanom je bila za «plavordeče» prava odskočna deska in upanje na osvojitev naslova se je znova vrnilo med navijače Cagliari pa ima najtežji program do konca prven- nja. Slabosti, ki jih je enajsteri ca pokazala v nedeljo res niso take, da bi se jih dalo takoj odpraviti ali nadoknaditi s samo dobro voljo. Nič boljši ni položaj Piše. ki je sicer z nedeljskim podvigom napravila velik korak, katero pa čakajo zelo zahtevne tekme. Med bodočimi tekmeci so nam-'reč tudi Fiorentina in Cagliari, ki bosta skromnim nasprotnikom zelo težko prizanesla. Sicer pa je vedenje te ekipe res čudno. Kamor koli gre. se o njeni igri govori skoraj z navdušenjem. Piša razpolaga s talentiranimi, čeprav malo izkušenimi igralci, je s tehničnega vidika JJost'l rboliša od o-stalih. odpove pa prav takrat, ko vsi pričakuješ njen podvig. Ko b moštvo pridobilo na pazljivosti :n preudarnosti, bi se moralo brez težave rešiti, vprašanje pa je, če se bo znalo sedanjih napak rešiti pravočasno. Vicenza nima v programu tekem z najboljšimi, in to jo postavlja na privilegirano mesto, čakajo pa jo v Genovi in Piši. Na teh tekmah se bo verjetno odločila njena usoda. Ko bi namreč obakrat odšla neporažena z igrišča, bi se lahko dokopala do obstanka, seveda pod pogojem, da izkoristi vse ostale priložnosti Se naiboije se godi Atalanti. ki ima težie tekme na domačem i-grišču in dvoboje z že rešenimi moštvi na tulem. Moštvo pa nikakor ne zna zadovoljiti gledalcev na lastnem terenu, kot je to kazalo v nedeljo proti Palermu. Proti vsem pričakovanjem se je znašel v kočlilvem položaju tudi Varese Enp.isterica je v zadnjih nedeljah dosegla zelo razočarujoče rezultate in ima sedaj mnogo skrbi V nedeljo bo odpotovala v Vicenzo in nov poraz bi bil lahko ža njo usoden, saj jo v nadaljevana čakajo še »nemogoče« tekme v Firencah in Cagliariju. Ostala moštva životarijo na sredini lestvice brez problemov. To pomeni vsekakor velik neuspeh za Inter in Juventus, ki se lahko potegujejo še samo za platonične u- Liorentina 24 12 11 1 27 15 35 Cagliari 24 12 10 2 34 13 34 Milan 24 11 11 2 27 11 33 Juventus 24 10 9 5 28 19 29 Inter 24 10 7 7 42 22 27 Torino 24 8 10 6 27 20 26 Verona 24 9 7 8 36 37 25 Napoli 24 7 10 7 19 19 24 Roma 24 7 9 8 23 29 23 Palermo 24 6 7 9 20 26 21 Bologna 24 7 7 10 20 30 21 Varese 24 4 11 9 17 35 19 Piša 24 6 6 12 22 35 18 I' Vicenza 24 6 5 13 19 30 17 Atalanta 24 4 9 11 21 31 17 Sampdoria 24 3 9 12 15 25 15 uk Dva poraza, a tudi zma najmlajših igralcev Bor Mivar (naraščajniki): majhni igralci, a velika želja — doseči koš JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA I. ZVEZNA LIGA Izidi Dinamo — Sarajevo Vojvodina — Crvena zvezda Maribor — Hajduk Partizan — Zagreb željezničar — Beograd Rijeka — Bor Čelik — Olimpija Velež — Proleter Vardar — Radnički Lestvica Dinamo 22 15 3 Crvena zvezda 22 10 8 6:1 0:2 0:0 3:0 1:0 2:0 2:0 1:0 2:0 Partizan Vojvodina Hajduk Sarajevo željezničar Velež Čelik Radnički Zagreb Olimpija Bor Beograd Vardar Maribor Rijeka Proleter 8 22 10 7 22 10 6 22 6 13 22 7 10 22 10 3 22 6 11 22 8 7 7 8 6 5 8 7 6 6 3 2. LIGA 4 53:19 33 4 48:20 28 5 39:28 27 6 23:22 26 3 29:25 25 5 27:23 24 9 32:27 23 5 27:25 23 7 28:30 23 7 19:21 22 4 10 25:31 20 8 8 18:28 20 9 8 20:27 19 3 11 29:37 19 5 10 20:28 19 6 10 25:42 18 3 13 17:28 15 6 13 14:32 12 ZAHOD Izidi Split — Rudar Zadar — Šibenik Lokomotiva — Borac Varteks — Aluminij Ljubljana — Orijent Jedinstvo — Metalac BSK — Mura Istra — Trešnjevka Lestvica 20 14 3 20 14 2 20 8 9 20 10 5 20 9 6 20 10 4 20 10 3 20 20 20 1:1 1:1 2:0 6:1 2:0 1:0 5:1 1:1 Borac Orijent Šibenik Trešnjevka Varteks Rudar Mstaiac Split Zadar Istra Lokomotiva Mura Ljubljana Jedinstvo BSK Aluminij 3 63:18 31 4 37:15 30 3 39:25 25 5 26:13 25 5 30:18 24 6 35:24 24 7 33:30 23 7 30:24 20 Prihodnje kolo Borac - Šibenik, Istra - Zadar, Trešnjevka - BSK, Mura - Jedinstvo, Metalac - Ljubljana, Orijent -Varteks, Aluminij - Split, Rudar -Lokomotiva. SLOVENSKA LIGA Izidi Koper — Slavija Triglav — Kovinar N. Gorica — Nafta Ilirija — Celje-Kladlvar železničar — Svoboda Rudar — Hrastnik prek, v 30. min. varjem, Hausbrandtom, Lloydom in Trizzonom udeležili turnirja, ki ga je včeraj priredil Mivar v okviru priprav za Mladinske igre. Lepo pomladansko vreme je privabilo ob robovih igrišča veliko število navijačev (v glavnem staršev udeležencev), ki so hrupno bodrili svoje male. Na sporedu so bila štiri srečanja. Z včerajšnjim nastopom je prak tično večina Borovih naraščajnikov prvič uradno nastopila na kaki tekmi. Naivnosti torej ni manjkalo, vsekakor pa so slovenski predstavniki prikazali nekaj lepih potez, ki dajo upati v bodoče pozitivne nastope. Srečanja pa so dala naslednje izide: Lloyd — Bor «A» 78:19 (41:6) LLOYD: Bocchini 14, Cemiz 6, Barbotti 21, Bestetti 8, Bibuli 2, Colli 8, Ricatti 4, Tomadin 8, Cau-cich 5, Jacopin 2. BOR «A»: Barazutti 1, Sosič 10, Francia, Kapič, Vukovič, Žetko, Umek, Kosmina 4, Tul 4. Sodnika: Girardi in Colle. Prosti streli: Lloyd 2:10, Bor 1:6. Prva Borova ekipa je morala prepustiti zmago premočnemu Lloy-du, ki je gotovo najmočnejše na-raščajniško moštvo v Trstu. Borovci, ki so bili telesno prešibki za nasprotne dolgine, so morali v prvem polčasu popolnoma prepustiti vajeti igre Lloydu, ki je nizal koš za košem. V drugem polčasu pa so se plavi malo opomogli in tudi dosegli nekaj lepih košev. Vse premalo pa za premočne igralce Lloy-da, v vrstah katerega je nastopal , , , . tudi pivot, ki bo nastopil v itali- elska cesta 7. treningi za ko- | janski državni naraščajniški repre- Dve Borovi naraščajniški košar-1 Borov nastop je bil vsekakor po karski moštvi sta se skupno z Mi- - zitiven, čeprav bi izid dal misliti drugače. Več novincev, kot Vuko-tič, Kosmina, Tul in Kapič, so tako lahko prvič preizkusili svoje moči proti zares močnemu nasprotniku. Trema jim je v začetku odrezala noge, v drugem polčasu pa so vsi zaigrali bolj sproščeno in so bili v nekaterih primerih deležni ploskanja številnega občinstva. Najboljši v vrstah plavih je bil Sosič, v drugem polčasu se je razživel tudi Barazutti. Mivar — Bor «B» 50:8 ( 36:2) OBVESTILO SZ BOR obvešča, da so vsak torek in petek oh 16. uri na stadionu «Prvi maj«. šarkarske naraščajnike. 2:0 2:0 5:2 2:0 6:1 2:0 Nova Gorica Lestvica 14 8 2 4 40:20 železničar 14 7 4 3 35:21 Svoboda 14 8 2 4 35:22 Rudar 13 7 3 3 25:16 Nafta 14 6 4 4 23:28 Slavija 14 7 1 6 22:26 Kovinar 14 5 4 5 19:21 Ilirija 14 5 3 6 16:21 Celje Klad. 14 5 1 8 21:27 Triglav 14 4 2 8 18:27 Hrastnik 13 2 4 7 14:24 Koper , 14 4 0 10 14:29 Prihodnje kolo 1 zentanci. MIVAR: Ongaro 10, Barisi 18, Marcolin, Švara 12, Cividarese 5, Muffo 8, Potocco 3, Vascotto 4, De Santis 1, Ugo. BOR «B»: Umek 4, Oblak, Marc, Starc 4, Harej, žetko. SODNIK Colle. PROSTI STRELI: Mivar 0:8, Bor B 0:2. Najmlajši Borovi naraščajniki so včeraj uradno odigrali svojo prvo tekmo proti živahnemu Mivarju, ki je prikazal dinamično in tehnično še kar veljavno igro. Plavi so izgubili to srečanje s precejšnjo razliko, upoštevati pa moramo dejstvo, da večina plavih trenira le dva tedna. Tekma je zato odkrila vse naivnosti borovcev, naivnosti, ki jih bodo seveda odpravili s pogostim trenira jem. Med najmlajšimi sta se izkazala Umek (13 let, visok 1,78 m) in živahni Sandi Harej. Bor «A» — Trizzino 21:17 (13:6) BOR: Barazutti 6, Kapič 2, Vu-kotič 4, Starc, Harej, Francia 2, Marc, Kosmina 5, Umek, Žetko 2. TRIZZINO: Družina, Deser, Mi- col 6, Renco 1, Proda, Krst Trevisani, Valuzzi 3, Jas Uglio, Everson 6. SODNIK Girardi. PROSTI STRELI: Bor 3:1 zino 1:6. Borovci so v tekmi proti ' nu lahko prikazali, kaj zna) so imeli kot nasprotnike J vredne igralce (po starosti *j ni). Po razburljivi igri so osvojili zmago, čeprav so sprotniki žilavo borili. V tem srečanju ni nastop v va Borova peterka, temveč 1*9' c postava prve in druge ekip*- kala sta namreč Tul in So^° f so ju povsem uspešno zsi*'1) Barazutti, Vukotič in Kosmi) zii' dvomno pomeni ta zmaga (K^ans moralo naših mladih košari ki bodo kmalu nastopili n»s dinskih igrah (Giochi della 1 tu) in v «Trofeo Ragaazi«. uSb ir - JAV \ TE tski Ak tj uš, 0ču E I odi Atalanta - Palermo Bologna - Roma Cagliari - Milan Inter - Torino Juventus ' Napoli L. Vicenza - Varese Sampdoria - Piša Verona - Fiorentina L'Aquila - Matera Imperia - Sanremese Vigevano - Voghera Clodia - Schio Civitanova * Fermana KVOTE 13 — 6.167.100 lir 12 — 167.200 lir “T bo 'rda ia, k prc izr: ena ter ■ n štirj dov: iu „ 'ke bil; ■iiuiiiii u iiiiiui n iiiii im,it m m.......... ...................................................... V organizaciji openskega športnega društva Polet 20. APRILA «PLAVALNI DAN OZllc M ( ia, ti E Izra kab; oj k adi 'tani m z tuc ilo , tba ie, i •elcc in 'Odoi PRAVILNIK 0:0 1:2 4:1 2:0 1:2 1:2 20 20 20 20 20 30 7 596 25:26 19 668 23:28 18 4 9 26:34 18 7 8 37:39 17 1 12 30:38 15 3 12 20:42 13 1 14 30:52 11 1 16 19:77 7 Rudar - Koper, Hrastnik - železničar, Svoboda - Ilirija. Celje-Kladivar - N. Gorica, Nafta - Triglav, Kovinar - Slavija ZAHODNA CONSKA LIGA Izidi Piran — Litija Kamnik — Tabor Primorje — LTH Slovan — Tolmin Sava — Izola Zagorje — Kranj Lestvica 14 8 4 7 6 7 6 7 5 4 4 5 2 o Prihodnje kolo Zagorje - Piran, Kranj - Sava, Izola - Slovan, Tolmin - Primorje, LTH Kamnik, Tabor - Litija. Primorje Izola Zagorje LTH Tabor Tolmin Kranj Piran Sava Slovan Litija Kamnik 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 2 10 32:13 31:17 20:12 21:18 22:20 16:16 20:23 19:27 18:21 21:27 12:18 20:41 1. Športno društvo Polet priredi v nedeljo, 20. aprila 1969, »Plavalni dan» — tekmovanje v plavanju, namenjeno članom vseh slovenskih športnih in prosvetnih društev na Tržaškem in Goriškem. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi posamezniki, ki niso člani društev. 2. Tekmovanje bo v občinskem pokritem bazenu «B. Bianchi» — Nabrežje Gulli 4, in sicer od 8.30 do predvidoma 13.15. 3. Tekmovalci so razdeljeni na naslednje kategorije: a) Člani in članice — rojeni leta 1954 ali prej. b) Mladinci in mladinke — rojeni med leti 1955 do vključno 1958. c) dečki in deklice — rojeni leta 1959 ali kasneje. Tekmovalci lahko nastopajo izključno le v svoji kategoriji, vendar tudi v več panogah. 4. Vsako društvo lahko prijavi v posameznih panogah po tri tekmovalce in eno ekipo za štafeto, kjer je ta predvidena. 5. Vpisnina za vsakega tekmovalca znaša 500 lir za panogo, ki jo je treba vplačati ob vpisu. V primeru, da se prijavljeni tekmovalec ne javi na startu, se vpisnina ne vrne. Prijava brez vplačane vpisnine je neveljavna. 6. Prijave se sprejemajo v če- trtek 10. in petek 11. aprila 1909 med 20. in 21.30 v Gregorčičevi dvorani, UL Geppa 9/1. Vsako društvo mora ob vpisu predložiti sezname tekmovalcev, in sicer za vsako posamezno kategorijo na posebni poli ter z navedbo sodelovanja v posameznih panogah. Ob priimku in imenu tekmovalca mora biti tudi navedeno leto rojstva, ki ga je treba pred tekmovanjem na zahtevo komisije tudi dokazati z veljavnim dokumentom. Vsak prijavljeni tekmovalec lahko nastopa le za eno društvo. 7. Športno društvo Polet bo podelilo posameznim tekmovalcem in štafetam zlato medaljo za prvo mesto, srebrno medaljo za drugo mesto in bronasto medaljo za tretje mesto. Društvo, ki bo osvojilo največ točk, prejme prehodni pokal ŠD POLET. Pokale diplome In praktična darila lahko nudijo tudi druga društva in ustanove. 8. Sistem točkovanja je naslednji: 1. mesto 3 točke, 2. mesto 2 točki, 3. mesto 1 točka. Za štafete se točke podvojijo 9. Tekmovanje vodi posebna komisija, ki ji načeljuje prof. Bojan Pavletič in v kateri ni nobenega člana ŠD Polet. Komisija bo sprejemala morebitne pismene pritožbe v roku 15 minut po razglasitvi rezultatov. Pritožbe sprejema izključno le predsednik komisije. Za vsako pritožbo je treba položiti kavcijo v znesku 3.000 lir, ki se v primeru zavrnitve protesta ne vrne. 10. Startne liste za posamezne panoge in predviden čas nastopa bo objavljen vsaj en dan pred tekmovanjem v «Primorskem dnevniku«. Startno listo bo sestavila komisija tekmovanja. Zborno mesto vseh tekmovalcev je dne 20. aprila 1969 ob 8.00 v veži občinskega pokritega bazena. 11. Vstop v bazen imajo izključno le člani komisije, sodniki in tekmovalci. Vstop v bazen ni dovoljen s čevlji. Tekmovalci, ki so zaključili tekmovanji, morajo takoj po tekmi zapustili bazen. 12. Organizator ne odgovarja za morebitne nezgode k;-kršnekoli vrste, ki bi jih utegnili zadobiti tekmovalci ali obiskovalci. Vstop na tribune pokritega bazena je prost. 13. Organizator si pridržuje pra vico, da spremeni pravilnik v primeru, če je to objavljeno vsaj pol ure pred začetkom vsakega tekmovanja. 14. Tekmovalci bodo tekmovali v nas edmjih panogah: ČLANI ti ol l ob dolž lovo: ga 100 m prosto 100 m prsno 100 m hrbtno 100 m metuljček (delfin) Tekmovalci v teh panogah bodo tekmovali po sistemu izločilnega tek movanja (baterije). Sedem po času najboljših tekmovalcev se uvi jjjj. finale, ki odloča o zmagovale11. Štafeta 4 x 66 m mešano. 0 nem redu odločajo časi.) cLANICE 66 m prosto (baterije in ko 66 m prsno 66 m hrbtno 4 x 66 m prosto. (Tekmovalke — razer za prosto — tekmujejo v serija^ čemer bo lestvica določena ra vi najboljših časov.) MLADINCI 66 m prosto (baterije in fin*^ Pr> 66 m prsno 66 m hrbtno 66 m metuljček (delfin) Štafeta 4 x 66 n. prosto. (Tekmovalci — razen za prosto — tekmujejo v seri mladinke 66 m prosto 66 m prsno (tekmovanje v serijah) dečki 33 m poljubno — serije DEKLICE rHmum< ZVl n i2 noi še I v ] ‘n i ((lorda 'ra , ta, idari 'ti I la n ^3 \ alski rami tel; 6>Cva'r Su, 'd i; kvoi 1 Ur Pelo so Vu ziičn tele Pavle Hočevar POT SE VIJE Prav mi je prišlo, da sem morala pohiteti na vlak. Vendar se nisem mogla zdržati, da bi ji ne bila rekla: «0, gospa, tudi pri nas se dobe taki primeri...« V srcu sem ji pa govorila drugače... Spomini Razlika je bila seveda velika: na britanskih otokih stara bogata kolonialna država, pri nas pa dve desetletji obstoječa na samih ruševinah zgrajena državica! Hodila sem po širokih svetlih hodnikih edinburške bolnišnice in prebirala napise na vratih: V spomin edinemu sinu NN, V spomin prezgodaj umrli ženi NN, V spomin staremu očetu... V počastitev sinovega rojstva... Pa mi je nehote prišlo na misel, kako so takrat pri nas častili spomin na take vesele in žalostne degodbe — že od nekdaj so jih zalivali z alkoholom! Pri neki drugi priliki sem morala pomisliti na to našo značilno lastnost in jo zatajiti. Ko sem se poslavljala od družine, kjer sem bila kot gost teden dni, so me zadrževali: »Samo še trenutek počakajte! Soseda, predsednica protialkoholne organizacije, bi vas tako rada pozdravila. Zdaj, zdaj mora biti tukaj!« Kmalu —je prisopihala zelo priletna gospa in me objela: «Vendar sem doživela ta srečni trenutek... da lahko pozdravim Jugoslovanko! Spoznala sem vaš narod v zadnji vojni. Kakšna razlika med vami in nami! Vidite, pri nas ljudje tako pijejo, da smo morali ustanoviti društvo za pobijanje alkoholizma. Že toliko let sem predsednica in kolikokrat sem že dajala vaš narod za zgled pametnih ljudi! Lahko ste srečni, da ne poznate te nadloge!... Pozdravite svoj pametni narod!« Koliko pretresljivih spominov na Jugoslavijo sem še doživela v tistih mrkih dneh in belih severnih nočeh! Že prvi večer, ko sem prišla v goste, me je gospodinja povabila v svoj budoar in začela obujati spomine na ((čudovito jugoslovansko obalo in ljudstvo« Vzela je iz predala razglednico z dalmatinskimi motivi in mi pripovedovala. Še in še sem morala poslušati hvalo in slavo jugoslovanski zemlji in večkrat trepetati, ko sem nehote postavljala njene spomine ob našo resnično stvarnost! Za britanske pojme je bila jugoslovanska narava, Dubrovnik, bosanska bolnišnica, srbski ranjenec, dalmatinski šofer,... vsa Jugoslavija sinonim za lepoto, dobroto in poštenost! Nekdanji vojaški zdravnik me je prisrčno spraševal, če so v tisti bosenski vasi... tam za bolnišnico... še vsi živi... Nisem si mogla kaj, da bi se ne bila delala, kot da vse tiste ljudi poznam. Kako bi mogla uničiti toploto njegovim spominom! Edinburška občina je priredila kongresistkam slavnosten sprejem. Na odru so stali mestni očetje v tradicionalnih uniformah, med njimi tudi dve ženi. Najprej so slavili žensko delo po vsem svetu, potem so nas povabili na program in prigrizek. Ko se motovilim med množico in iščem svoji rojakinji, se ustavi pred menoj moški v uniformi mestnega svetnika, prebere napis na listku, kakršnega je imela vsak« delegatka, in vzklikne s skrajno presenečim glasom: Jugoslavija! Pri tem mi tako stisne roko, da sem se komaj še o pravem času zavedela in nisem tudi sama vzkliknila — od bolečine! Naglo me predstavi ženi in družbi In me potegne v bolj prazen kot, kjer vsem navdušeno pripoveduje: «Tam sem se tudi jaz boril, tam pri vas, pri Solunu. Oh, ---------------------------i--------------------------------- Jugoslovani! škoda, da ne poznate tega sijajnega ljudstva...« * * ♦ Taki in podobni so bili vtisi zunaj kongresne palače — spomini in preteklost. V sejnih dvoranah in po hodnikih smo pa živele z duhom časa, s sliko o ženskih in socialnih krivicah, o uspehih in neuspehih feminističnega prizadevanja, pa tudi s sliko o oblakih, ki so se že podili iz miinchenske pivnice in iz zibelke italijanske kulture... Na velikem lepaku so bila napisana imena delegatk in njihovih držav iz vsega sveta. Nemčija ni imela zastopnic ampak le skupino opazovalk. Pri imenu italijanske predstavnice ni bilo pripisa ltaly, namesto države je bilo označeno: of Mussolini! Iskala sem priliko, da bi prišla do te predstavnice in bi ji po možnosti ((povedala svoje«. Bilo je tik pred glasovanjem za neko resolucijo. Po hodniku smo se delegatke pogovarjale, kakšno mnenje imamo o danem problemu in kako bomo glasovale. Pa se obrnem do signore in jo vprašam po italijansko, kako sodijo Italijanke o tem vprašanju glede na položaj v Italiji. Veselo me pogleda, ko sliši italijansko besedo, in mi samozavestno odgovori: «Nam ženam v Italiji ni treba nič premišljevati, za nas misli Mussolini!« Ko ji hočem povedati, da sem nekoč živela v Trstu in da so še tam Jugoslovani... mi preseka besedo kakor nekoč Ada Negri: Si, Trieste, cittži italianissima... Vsaka moja beseda bi bila bob ob steno. Med tujimi delegacijami sem bila najbliže češki. Voditeljica številne skupine senatorica Františka Plaminkovž me je takoj sprejela v svoj krog, me seznanila z njihovo posebno nalogo in me takoj zaposlila pri propagandnem političnem delu. Približala naj bi se Nemkam. Te žene so bile tako samozavestne, da se niso zavedale mirovne usmerjenosti zborovanja in se niso mogle krotiti v pohlepnosti, kateri je še tisto jesen ustregel Chamberlain v Mtinchenu... Čehinje so prinesle na kongres skladovnice brošur ln letakov, kjer so popisovale strah pred Hitlerjevimi zahtevami, in že takrat opozarjale na posledice, ki bodo zajele svet, če se bo Hitlerju posrečila prva 33 m poljubno — serije športno društvo POLET športna in sorodna društva, * sled: v tim večjem številu udeležijo ‘J *Zra valnega dne». saj bo tudi od 1 "lskl odvisno naše nadaljnje udejsh* izr; nje v plavanju, ki naj zadobi1 «. r našo mladino kar največ prisl*! ne; P( »iašk krivična zahteva po češki zemlji. Bile so v stalni teletom",?-zvezi s češkim veleposlaništvom teien-|nen, v Londonu. Sporočal« teVr°j-^n-^°^b-^0 -Vede^U in izjavah nemških opaz°i n» nenj ;1istv prejemale od tam navodila in propagandno gradivo. dni sem se šele prav zavedela, kako važna je za državo iKk tična enakopravnost žene, posebno kadar je domovin9.1!^! nevarnosti, čeprav smo tudi me v Jugoslaviji slutile bliž®J?*u j se nevarnost in smo že usmerjale svoje delo v protihil)erjelf ,V r m protifašistično propagando, sem šele pri Čehinjah s p o#1 '~all kak° resnična je bila ta nevarnost in kako hudo se je 1 ^ že približala. J nR Vračanje s tega zadnjega potovanja v svet je že zb^m'1 občutke spremenjenega političnega ozračja. Edinburški * V greš se je zaključil z ogledom britanske razstave v Glasg0Feko Vsi vtisi na razstavišču, ki se je zdelo kot miniatura ogr(/“ e ga Gommonweltha, so plahneli ob pretresljivem pozvanjal0 ki se je nenehno oglašalo iz mirovnega paviljona. Takoj ero* vstopu v ta oddelek so človeka zagrabile slike s takr^or bojišč v Španiji, Abesiniji in na Kitajskem, če bi zvon s svojim milim in obenem grozečim donenjem tak