326
Živinozdravilstvo.
Znano je, da večkrat krave požrejo kako ši-vanko, kak zebe)j ali kakošno drugo ojstro stvar. Naj je to ali uno, pred ali poznej je vselej nevarno za živino. Skozi drugi želodec (avbico) se namreč šivanka ali druga ojstra stvar prebode v preponko in skozi preponko se celo vbode v serce. Dokler je po sivanki serce le vbodeno ali nabodeno, še ostane živina pri življenji, — kadar pa šivanka serce prebode, to je, da naredi luknjico v eno ali drugo serčno duplino, takrat pa je mahoma po živini. Malin življenja se ustavi. Spoznati: kdaj ima živina kaj tacega nadležnega v želodcu, je zlo težko, ker znamenja te bolezni niso tako določene, da bi zdravnik večidel za gotovo mogel reči: živina ima šivanko, žebelj ali kaj druzega ojstrega v sebi.
Belgijanski živinozdravnik Tivaert, ki je imel večkrat priložnost tako bolno živino viditi in je natanko zapazoval znamenja te bolezni, jih popisuje takole:
Brez znanega posebnega vzroka ne je živina tako rada, kakor pred; tudi prežvekovanje se ustavlja včasih; potem pa spet začne raje jesti in tudi prežvekuje; tako se to večkrat prem in j a, da danes rada je, juter pa spet ne; če se ji da kaka sol ali kako drugo dristilo, da se živina sčisti, začne spet raje jesti, al kmalo spet noče; — v tem krava čedalje manj molze; — nektera večidel le leži in stoka, nektera pa večidel le stoji in tudi včasih postoka; iz oči ji teko solze; pritakne se merz-lica z vročnico, ktera prejenjuje, pa se pore-doma ponavlja. — V tacih okoljsinah, svetuje Tivaert, ni nič boljšega storiti, kakor kravo za k lat i, da se še meso k pridu oberne; saj ni mogoče je ozdraviti.