številka 16-17 • leto XLI • cena 300 ain	Celje, 23. aprila 1987
tednik je glasilo občinskih organizacij szdl celje, laško. mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
(Foto: E. Masnec)
Pravi ljudski zdravnik
Ob Potrčevem priznanju zdravniku
Jošku Majhnu. Stran 6.
Dežurstva med prazniki.
stran 12.
»Takrat smo imeli zavest...«
Nekoč delavska zaupnica, danes skromna, spominov in
živahne hudomušnosti polna upokojenka Ana Cocej iz
Celja pripoveduje. Stran 21.
Spodobno življenje
Pred sto in enim letom so
delavci v Chicagu zahtevali
osem urni delavnik, osem ur-
ni počitek in oscmurni čas za
kulturno izobraževanje. Po-
tem so se borili za drugačne,
višje cilje. Naš delavski ra-
zred jih je tudi izboril. In ko
je že kazalo, da bo z družbe-
no lastnino in s samouprav-
ljanjem odločanje o pogojih
in rezultatih dela v celoti v
delavčevih rokah, je prišla
kriza in delavci se zopet bori-
jo za normalne delovne po-
goje, za plačilo, ki bi jim
omogočilo spodobno življe-
nje ali celo golo preživetje.
Vprašanja kljujejo od vse-
povsod. revolucionarna zah-
teva »delu čast in oblast" se
seli iz Zgodovine v sedanjost.
Saj se to ni začelo s sedanji-
mi interventnimi zakoni in
stavkovnim valom, ki so jih
sprožili. Že vrsto let v naši
družbi ugotavljamo, da pote-
ka odločanje o ključnih
vprašanjih razvoja zaprto, o
nebistvenih pa javno v dele-
gatskem sistemu, da je poli-
tični sistem dopuščal in celo
vzpodbujal razrast institucij,
da je združeno delo vse bolj
odvisno od zunanjih vplivov.
Na lanskih kongresih smo
rekli, kako bomo to presegli,
že prej smo sprejeli program
dolgoročne ustalitve gospo-
darstva. Sedaj spreminjamo
Ustavo in Zakon o združe-
nem delu. Bomo v teh doku-
mentih potegnili ločnico
med politiko in ekonomijo,
bomo dorekli, kaj sploh je
delavski razred pri nas. bo-
mo pokazali več zaupanja v
ljudi ali jim bomo spet po-
drobno predpisali ravnanje?
Če ničesar drugega - za-
upanja ne bi smeli zaobiti.
Saj seje večina ljudi v resni-
ci pripravljena spoprijemati
s težavami, saj ne stavkajo
samo zato, da bi neupraviče-
no imeh več. Zahtevajo tisto,
kar jim pripada - odločanje o
pogojih in rezultatih dela.
Menda ne bomo ob 1. maju
rekli, da je to preveč ?
MILENA B. POKLIC
Od povezanosti z narodom je odvisno
razvijanje vrednot čebinsliega icongresa
»Danes, po petdesetih le-
tih, lahko z vso objektiv-
nostjo ugotavljamo, da je
Komunistična partija Slo-
venije odgovorno izpolnila
temeljne cilje, ki si jih je
Zadala v zgodovinski noči
na Čebinah,« je v soboto v
Trbovljah dejal na osrednji
proslavi ob 50-letnici usta-
novitve Komunistične par-
tije Slovenije član predsed-
stva SFR Jugoslavije Stane
Delane.
V besedah blizu 15.000 gla-
vi množici iz vse Slovenije,
pa tudi z drugih republik in
Pokrajin, je spregovoril o
'"azvoju temeljnih vrednot
f^aše revolucije, na katero je
opozoril čebinski Manifest.
■ Komunisti so z Manifestom
pozvali Slovence v enotno
ljudsko fronto, grajeno na
enakopravnosti, medseboj-
nem zaupanju in spoštova-
nju, brez teženj posameznika
ali skupine po prevladi in
oblasti. Kongres je poudaril,
daje zgodovinska naloga de-
lavskega razreda, ki ima naj-
bolj enotne interese in smi-
sel za organiziranost in ki te-
ži k znanstvenemu in tehno-
loškemu napredku, demo-
kraciji, družbeni enakoprav-
nosti in svobodi, da postane
jedro enotnega protifašistič-
nega gibanja in da stopi na
čelo obrambe svojega naro-
da.« Jedrnato je govoril o
zgodovinskem uresničeva-
nju Manifesta ter o potrebi,
da Zveza komunistov Slove-
nije ostaja povezana z naro-
dom in interesi delovnih lju-
di, saj je od tega odvisno, ka-
ko bo v sedanjih okoličinah
nadaljevala in razvijala vred-
note čebinskega kongresa.
Na slovesnosti pred delav-
skim domom v Trbovljah je
sekretar medobčinskega
sveta zveze komunistov Tr-
bovlje Aleš Maček posebej
pozdravil udeležence čebin-
skega kongresa: Pepco Kar-
delj, Vencelja Perka in Albi-
na Vipotnika. Med gosti so
bili poleg predsednika pred-
sedstva Centralnega komite-
ja Zveze komunistov Jugo-
slavije Milanka Renovice in
člana predsedstva SFRJ Ni-
kole Ljubičiča delegacije
zveznih konferenc sociali-
stične zveze in zveze sociali-
stične mladine ter delegacije
centralnih komitejev zveze
komunistov republik in po-
krajin. Med udeleženci pro-
slave, ki so se z avtobusi, vla-
ki in osebnimi avtomobili
pripeljali tako rekoč iz vseh
krajev Slovenije, jih je bilo
tudi blizu 1000 s celjskega
območja - nekaj sto manj,
kot so organizatorji pričako-
vali.
Kulturni program na prire-
ditvi, na katero so se v Tr-
bovljah dobro pripravili, so
prispevale zasavske kultur-
ne skupine: delavska pihala
godba iz Trbovelj, moška
pevska zbora Loški glas iz
Zagorja in Zarja iz Trbovelj,
recitatorji gledališča Svobo-
da-Center iz Trbovelj in rit-
mična skupina srednješol-
skega centra.
Po slovesnosti v Trbovljah
so si številni ugledni'gostje
iz republike in Jugoslavije in
manjši del drugih udeležen-
cev . proslave ogledali spo-
minsko hišo _ ustanovnega
kongresa na Čebinah. Lep
dan je privabil tudi druge
obiskovalce, med katerimi
so imeli tisti, ki so se na Če-
bine odpravili peš, še naj-
manj težav zaradi enosmer-
nega krožnega prometa, za
katerega so sicer dobro skr-
beli miličniki. Gotovo je bil
otežen dostop osnoven ra-
zlog, zaradi katerega je Čebi-
ne na praznični dan obiskalo
dosti manj ljudi, kot bi bilo
pričakovati.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Zbrana množica pred delavskim domov v Trbovljah je z zanimanjem
prisluhnila kulturnemu programu, še zlasti pa besedam Staneta Dolanca,
ki jih je pogosto potrjevala s ploskanjem.
Številni ugledni gostje so se po proslavi v Trbovljah z avtobusom pripe-
ljali na Čebine, kjer so jim pred obnovljeno spominsko hišo ponudili
kruh in žganje.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Kako hitreje iz gospodarskih povprečij?
v Celju so oblikovali zanimivo zamisel o pospeševanju uspešnosti gospodarjenja
Za celjsko gospodarstvo
in občino ne zadošča dose-
ganja regijskih in republi-
ških povprečij. Povprečja
pomenijo kot navzdol, saj je
v Celju zahtevnejša gospo-
darska struktura, prav tako
pa tudi družbene dejavno-
sti. Dosedanja prizadevanja
izvršnega sveta in družbe-
nopolitičnih organizacij, da
bi pospešili premik navzgor
ne zadoščajo, zato v občini
iščejo nove poti. Izvirno za-
misel, o kateri bo potrebno
v občini, še zlasti pa v posa-
meznih organizacijah še
marsikaj doreči, je prejšnji
teden na razgovoru z vodji
konferenc delegacij za zbor
združenega dela in predsed-
nikov delavskih svetov de-
lovnih organizacij predsta-
vil predsednik občinske
skupščine Tone Zimšek.
Zamisel o hitrejšem po-
speševanju uspešnosti go-
spodarjenja izhaja iz ugoto-
vitve, da sta v občini dve vr-
sti organizacij: takšne, ki po-
slujejo blizu pozitivne ničle
ali z izgubo ter takšne, ki
imajo povprečne in nadpov-
prečne rezultate. V obojih je
mogoče ob dosledni samo-
stojnosti in odgovornosti po-
sameznih organizacij ter so-
časni pomoči občinskih or-
ganov doseči boljši položaj v
primerljivi podskupini de-
javnosti. Pri tem bi naj upo-
števali dvoje meril: akumu-
lativnost in osebne dohodke
na zaposlenega.
Načelo prizadevanj naj bi
bilo doseči prvo mesto v
podskupini, neporeden cilj
pa v dveh letih popraviti zao-
stajanje za 30 do 50 odstot-
kov. Predlagajo, da bi se ci-
lju približali najprej v dveh
vzročnih skupinah. V prvi,
ki bi lahko dosegla vrh pod-
skupine ali se u približala bi
bile: delovna organizacija
Opekarna Ljubečna s temelj-
no organizacijo Keramike,
Klimina Industrijska proiz-
vodnja. Cinkarnin Veflon,
Zlatarna ter delovni organi-
zaciji Vulkanizacija in Klju-
čavničar. V skupini tistih, ki
bi naj prišle z dna podskupi-
ne pa bi bile Obnova, Ste-
klar, Libela. Izletnikova te-
meljna organizacija Gostin-
stvo in turizem ter Cinkarni-
na Kemija. Tem delovnim
organizacijam oziroma de-
lavskim svetom bodo ponu-
dili, da se vključijo v predla-
gan model. Odločitev je se-
veda njihova.
Zanimivi so načini spod-
bujanja boljšega gospodarje-
nja, ki obsegajo moralno,
materialno in sistemsko
spodbudo. Torej več priz-
nanj, za izredne dosežke
izredno nagrajevanje in
spodbujanje razvojno razi-
skovalnega dela z oprostitva-
mi nekaterih prispevkov.
Med mcjžnostmi je tudi raz-
polaganje z delom prispev-
kov za družbene dejavnosti
(za najuspešnejše) ali opro-
stitev teh prispevkov za do-
ločen čas (za premostitev te-
žav). Za organizacije s sla-
bim poslovanjem bi bili do-
sledno uvedeni predsanacij
ski ukrepi v obliki načrta po-
stopne nadpovprečne uvrsti-
tve v podskupini. Pri tem bi
odigralo pomembno vlogo
izrekanje zaupnice vodstvu.
Izkušnje v poskusni skupi-
ni bi šele pokazale, kako bi
veljalo model posplošiti na
vse druge organizacije. Po-
mislekov jc sicer že sedaj
precej, a če nudi zamišljena
akcija še tako malo jamstva
za uspeh, bi možnosti veljalo
izkoristiti.
MILENA B. POKLIC
Delegate predrami
le dobra tema
Nekatere skupščine si so v tlela jo na robu
sklepčnosti
Predsedstvo Občinske
konference SZDL Sloven-
ske Konjice je minulo sredo
ocenilo delovanje delegat-
skega sistema v občini po
lanskih volitvah in sprejelo
več stališč in predlogov.
Med drugim so menili, da je
potrebno tam, kjer se kaže
neaktivnost delegatov in
delegacij 'do konca maja
opraviti razgovore z delega-
ti, predstavniki sveta kra-
jevne skupnosti in družbe-
nopolitičnih organizacij.
Sicer pa je osnovna ugoto-
vitev glede udeležbe delega-
tov na sejah, da v tem man-
datnem obdobju na sejah ni
bilo nesklepčnosti. Res pa je,
da zlasti nekatere seje sisov
delajo včasih na robu sklepč-
nosti. kar tudi otežuje delo.
V občini tudi niso zado-
voljni z udeležbo delegatov
na sejah skupin delegatov za
delegiranje v zbor občin in
zbor združenega dela skupš-
čine SRS. Med temi delegati
sta dva. ki sta se udeležila
manj kot polovice sej, dva pa
celo nobene.
Iz ocene je tudi razvidno,
da so vse seje skupščin imele
na dnevnih redih konkretno
vsebinsko tematiko. To velja
še posebej za sejo občinske
skupščine, katere delo je bi-
lo letos namenjeno predv-
sem obravnavi in sprejema-
nju različnih plailskih aktov,
spremljanju družbenih in
gospodarskih dogajanj v ob-
čini ter uresničevanju funk-
cije skupščine kot organa
družbenega samoupravlja-
nja. Ocenjujejo, da je prav
raznovrstnost tematike eden
največjih razlogov za večjo
aktivnost delegatov na teh
sejah. O tem pričajo tudi ak-
tivne razprave na večini sej
skupščine. Večina se jih po-
javi s področja kmetijstva,
gradbeništva in urbanizma
ter komunalnega in cestnega
gospodarstva.
Skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti so v
tem času obravnavale predv-
sem poročila o delu v prete-
klem obdobju, programe de-
la, usklajevanje načrtov za
načrti republiških skupno-
sti, sklepanje sporazumov o
svobodni menjavi dela in fi-
nančno poslovanje. Čeprav
so to pomembna področja
dela sisov, je očitno, da takš-
na tematika ni dovolj moti-
vacijska za večjo udeležbo
delegatov na teh sejah.
Predsedstvo SZDL je zato
med drugim predlagalo služ-
bam samoupravnih interes-
nih skupnosti, da pred vsako
sejo skupščin skličejo vodje
delegacij na razgovor, kate-
rega namen naj bo vodje po-
drobneje seznaniti z vsebino
programa dela skupščin in
problematiko, ki bo na dnev-
nem redu. Tako bi zagotovili
boljšo obravnavo gradiv v te-
meljnih delegacijah.
MATEJA PODJED
Priznanje OF Jožetu Staniču
Med letošnjimi dvajsetimi dobitniki Zlatih priznanj
Osvobodilne fronte, ki jih bodo podelili 27. aprila na
slavnostni seji republiške konference SZDL, je tudi
Jože Stanič iz Laškega. Jože Stanič je predsednik
poslovodnega odbora Gorenje - Commerce.
Najboljše krajevne skupnosti
Zvezna konferenca socialistične zveze delovnega
ljudstva Jugoslavije vsako leto podeljuje priznanja
najboljšim krajevnim skupnostim in posameznikom
ter organizacijam združenega dela, ki so z dolgolet-
nim delom prispevali k razvoju samoupravljanja in
družbenoekonomskih odnosov v krajevnih skupno-
stih. Ta priznanja podeluje v okviru tekmovanja »Pro-
gram akcij krajevnih skupnosti 1981-1986«.
Priznanja za leto 1985 bo v petek v Ljubljani podelil
predsednik republiške konference SZDL Jože Smole.
Med štirinajstimi dobitniki iz Slovenije sta tudi dve
krajevni skupnosti s celjskega območja: Šmartno ob
Dreti iz občine Mozirje in Vinska gora iz občine Žalec.
MBP
Ukrep družbenega varstva
Delegati zborov velenjske skupščine so v ponedeljek, na
izredni seji zborov, sprejeli sklep o ukrepu družbenega
varstva v delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema
v Titovem Velenju.
V celoti so podprli tudi predlog izvršnega sveta o odstavi-
tvi direktorja delovne organizacije, vodje tozda Komerciala
promet, vodje delovne skupnosti in nekaterih delavcev s
posebnimi pooblastili. Ukrep začne veljati 24. aprila. Vod-
stvo delovne organizacije bo prevzel petčlanski začasni
kolegijski poslovodni organ, ki ga bo vodil Andrej Gre-
benšek.
Za postopno uvajanje ukrepov
Voilstvo sindikata je obiskalo občino Velenje
Nismo proti ukrepom, a
smo za njihovo selektivno
in postopno uvajanje, skrat-
ka, za njihovo realnejše
sprejemanje v daljšem ča-
sovnem obdobju, so prejšnji
teden poudarili člani vod-
stva jugoslovanskega in
slovenskega sindikata ob
obisku v velenjski občini.
Poleg Marije Todorovič,
predsednice jugoslovanske-
ga sindikata in Slavka Urši-
ča, predsednika zveznega
odbora sindikata delavcev
proizvodnje in predelave ko-
vin, ki sta obiskala nekaj de-
lovnih organizacij občine
Velenje, sta se razširjene seje
predsedstva občinskega sve-
ta ZSS Velenje udeležila tu-
di Miha Ravnik in Marjan
Orožen.
Ne strinjamo se s tem. da
bo z julijem 70 do 80 odstot-
kov delovnih organizacij
morda poslovalo z rdečimi
številkami, kar naj bi bila po-
sledica predvidenih sistem-
skih ukrepov in ukrepov, po-
vezanih z interventnim zako-
nom, so člani vodstva sindi-
kata poudarili na seji velenj-
skega predsedstva, ter k te-
mu dodali, da sindikat ni
proti ukrepom, a je za njiho-
vo selektivno in postopno
uvajanje. Predvsem je treba
pri tem predvideti, da bodo
tisti, ki dobro gospodarijo,
ukrepe najmanj občutili, kaj-
ti sindikat se zavzema, da bi
morali imeti največji vpliv
na ekonomsko politiko in
sprejem sistemskih ukrepov
prav najuspešnejši kolektivi.
To je bilo posebej poudarje-
no tudi na srečanju v Gore-
nju, saj so prav v Gorenju
dokazali, kako se da z last-
nim delom in s polno odgo-
vornostjo za vse, kar so ures-
ničili v dosedanjem obdobju
sanacije, doseči izhod iz tež-
kega položaja.
Zal je vodstvo sindikata ob
sprejemu ukrepov uspelo le
v tem, da i^odo začeli nekate-
ri veljati šele prvega julija.
Ob teh prizadevanjih so po
besedah Marije Todorovič
pdzabili na nekatere posledi-
ce, ki jih prinaša neusklaj[e-
no sprejemanje ukrepov. Se
posebej so pri tem opozorili
na probleme v gradbeništvu,
o čemer je bilo tudi v razpra-
vi največ govora. Po ocenah
lahko ostane brez dela 20 ti-
soč delavcev v gradbeništvu,
zavrt pa bo tudi razvoj otalih
panog, ki so vezane na to de-
javnost. O tem problemu so
v predsedstvu jugoslovan-
skih sindikatov že govorili,
vendar rešitve še iščejo. Ne-
katera stališča, ki jih zago-
varja sindikat, pa so ob tem
že znana. Treba je namreč
ugotoviti, katere delovne or-
ganizacije imajo dejanske
možnosti za razvoj in katere
ne, pri tem in ob vprašanju
kaj to pomeni za slednje, pa
imajo pomembno vlogo sin-
dikalni sveti v občinah, kjer
naj bi ugotavljali, v katerih
delovnih organizacijah si
lahko obetajo sanacijo.
Ob tem sindikat zahteva,
da lahko na deviznem trgu
nastopajo le tiste organizaci-
je, ki imajo tudi denar za
osebne dohodke in tiste, ki
lahko delavcem zagotovijo
normalne delovne pogoje in
pogoje bivanja v tujini. S
tem naj bi sindikat ščitil
predvsem človeka in ne to-
varn.
To velja tudi za vse ostale,
ne le za gradbeništvo, zato se
je sindikat ob zaostrenih go-
spodarskih pogojih dolžan
še bolj boriti za boljše delov-
ne pogoje. Posebno v občin-
skih sindikalnih svetih, ne le
v kolektivih, morajo invali-
dom zagotoviti delo in se bo-
riti za to, da človek dela, do-
kler po svojih sposobnostih
lahko. Dolžni pa so tudi hi-
treje reševati probleme v ti-
stih panogah, kjer obstajajo
pogoji za benificiran delovni
staž.
R. PANTELIČ
PRIREDITVE ZA PRAZNIK
Letos bodo v občinah celj-
skega območja praznik ()K in
delavski 1. maj nadvse sloves-
no obeležili. Prireditev bo ve-
liko. To pot ne le že tradici-
onalnih množičnih shodov de-
lovnih ljudi in občanov, pač
pa tudi veliko kulturnih, za-
bavnih in športnih prire-
ditev.
Celje
Celjani se bodo tako kot
vsako leto zbrali 1. maja ob 9.
uri na (iričku, kjer so celjski
sindikati poskrbeli za kultur-
ni, športni in zabavni pro-
gram. V torek. 28. aprila bo v
čast praznika koncert pihalne-
ga orkestra štorskih žolezarjev
in Celjske folklorne skupine
ŽPD F. Prešeren, v sredo, 29.
aprila bodo nastopili mešani
pevski zbori in v četrtek. 30.
aprila še tamburaši in harmo-
nikarji.
Za zgodnje praznično razpo-
loženje bodo poskrbele godbe
na pihala z budnicami. pestra
pa bo 1. maja tudi športna -po-
nudba".
Laško
Prireditve v občini Laško se
bodo začele 26. aprila, skleni-
le pa 3. maja. Izdali bodo in-
formativni bilten, ki bo pred-
stavil zgodovino delavskega '
gibanja in praznovanja delav-
skega praznika kot tudi vse
zgodovinsko pomembne do-
godke na območju laške ob-
čine.
Delavski shod na Šmohorju
bo 1. maja z uradnim začetkom
ob 11. uri, slavnostna govorni-
ca bo Gita Vončina, članica re-
publiškega sveta zveze sindi-
katov Slovenije. V kulturnem
programu bodo nastopile god-
be na pihala, folklorne skupi-
ne. pevski zbori iz vse občine
in mladi harmonikarji. Sledile
bodo družabne in zabavne igre
z ljudskim rajanjem.
Osrednja prireditev ob dne-
vu Osvobodilne fronte bo v ne-
deljo, 26. aprila ob 11. uri na
Govcah. Z njo bodo obeležili
tudi 50-letnico ustanovitve
KPS in prihoda tovariša Tita
na čelo partije. Ob tej priložno-
sti bodo odkrili tudi spomin-
sko ploščo v spomin na 6. julij
1941. leta, ko je bil na Govcah
ustanovni sestanek OF za celj-
sko okrožje. Slavnostni govor-
nik bo Geza Bačič. sekretar re-
publiške konference SZDL. V
kulturnem programu bodo na-
stopili moški pevski zbor Rud-
nik Laško, iz Sedraža. godba
na pihala iz Laškega ter pihal-
ni orkester radeških papirni-
čarjev.
Mozirje
Osrednja prireditev ob Dne-
vu OF in prvem maju bo v
mozirski občini v soboto, 2.5.
aprila ob 18. uri v mozirskem
kulturnem domu. Na proslavi
bodo podelili srebrna prizna-
nja OF in odlikovanja predsed-
stva SFRJ. v kulturnem pro-
gramu pa bodo nastopili člani
prosvetnega društva iz Mozirja
in delavska godba iz Rečice.
Slovenske Konjice
Letos prvič organizira shod
na konjiški grad občinski sin-
dikalni svet. Prvomajsko sre-
čanje naj bi postalo tradici-
onalno. Godba napihala, ki bo
na praznični dan dramila z ju-
tranjim obhodom po konjiških
ulicah, bo ob pol enajstih do-
poldne začela igrati tudi na
gradu. Organizatorji bodo po-
skrbeli tudi za jedačo in pijačo,
za športne in družabne igre.
Osrednja proslava v občini
pa bo v ponedeljek. 27. aprila
ob 19. uri v konjiškem kultur-
nem domu. Igrala bo godba na
pihala milice iz Ljubljane,
slavnostna govornica pa bo
predsednica konjiške sociali-
stične zveze Marija Poličar.
Šentjur
Osrednja občinska proslava
ob prazniku OF in 1. maju bo
v Šentjurju v soboto ob 10. uri
na Titovem trgu. V programu
bo sodelovala godba na piha|y
Milice iz Ljubljane. Podelili
bodo srebrne znaki OF
ZSS. Poleg te osrednje [Trii cdj.
tve pa bo za 1. maj tradicionaj.
no srečanje delovnih ljudi in
občanov na Resevni. Na pred-
večer praznika bo osnovna or.
ganizacija mladine Reseviia
zakurila kres. naslednji dan p^
se bodo številni Šentjurčani
zbrali na tovariškem srečanju
pri planinskem domu.
Ob prazniku bodo v Šent-
jurju podelili tudi več držav-
nih odlikovanj. Na slovesno-
sti, ki bo v petek v prostorih
skupščine, bodo medalje za-
slug za narod prejeli: Rudolf
Budna. ?>anc Salobir. Slavko
Špur, in Bogdan Hvaleč. Jožef
Cehner, Rudolf Doberšek. Jo-
že Gajšek. Anton Kladnik in
Alojz Mlinaric bodo dobili me-
dalje dela. Leopold Škorjanc
in Alojz Plahuta pa red dela s
srebrnim vencem. Martin
Cmok bo na slovesnosti prejel
red zaslug za narod s srebrno
zvezdo.
Šmarje pri Jelšah
Osrednja prireditev ob
prazniku OF in 1. maju bo v
petek, 24. aprila ob 19. uri v
kulturnem domu v Šmarju
pri Jelšah.
Prvega maja se bodo delovni
ljudje in občani zbrali na tradi-
cionalnem prvomajskem sre-
čanju na Boču. ki ga organizi-
rata občinska sindikalna sveta
Šmarje pri Jelšah in Slovenska
Bistrica. Prireditev ob sreča-
nju se bo pričela ob 11. uri pri
planinskem domu. Poleg kul-
turnega programa se bodo ves
dan odvijala športna srečanja
in družabne igre.
Velenje
Kot kaže, bo pred in med
prvomajskimi prazniki naj-
bolj živahno v občini Velenje,
kjer poleg osrednje proslave
v počastitev dneva OF in 1.
maja, ki bo 24. aprila v velenj-
skem domu kulture, priprav-
ljajo še vrsto kulturnih in
športnih prireditev. Omeni-
mo le tiste, ki se bodo 30. apri-
la. od 16. do 24. ure, zvrstile v
Titovem Velenju, na mestnih
ulicah in v Rdeči dvorani (v tej
bo srečanje z glasbo za delovne
ljudi in občane, ki bo trajalo do
3. ure zjutraj). Dan pred prazni-
kom bo Velenje okrašeno s šte-
vilnimi stojnicami, občanom
na ulicah bodo dekleta pripe-
njala nagelje, poleg številnih
razstav in likovnega ateljeja na
prostem pa bodo za zabavo
skrbeli ansambli Kranjski di-
xiland s Tonetom Janšo. Vide-
osex, Vlado Kreslin. Chateau.
Grč, Slepo črevo. Orion in Sa-
vinjskih sedem, poleg glasbe
pa bodo v premorih na pro-
stem vrteli burleske. Poleg
promenadnega koncerta ru-
darske godbe na pihala in na-
govora predsednika OS ZZS
Velenje občanom, bodo nasto-
pili še različne plesne skupine
in mladinski pevski zbor ter
gledališka skupina Pod ko-
zolcem.
Prvega maja pa bo od 11. ure
naprej na Graški gori srečanje
delovnih ljudi in občanov ve-
lenjske občine.
Žalec
Tako kot že nekaj let nazaj,
se bodo tudi ob letošnjem pr-
vem maju delovni ljudje in
občani žalske občine zbrali na
shodu pri Šniiglovi zidanici
nad Grajsko va.sjo, kjer je bila
prva konferenca KPS, na ka-
teri je sodeloval tudi tovariš
Tito. Slavnostni govornik bo
član predsedstva republiškega
sveta Zveze sindikatov Drago
Seliger. v kulturnem sporedu
pa bodo nastopili člani DPU
Svoboda iz Prebolda, pihalni
orkester preboldske tekstilne
tovarne in ansambel Slovenija.
Slovesnost pri Šmiglovi zida-
nici se bo pričela ob 10. uri.
Osrednja proslava ob Dnevu
OF pa bo v petek. 25. aprila v
kulturnem domu v Žalcu.
23. APRIL 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
imamo zemljo, ijudi in gnojila
^^■■■■■■■■■■BHBHBHHSBBHBHHBinHHHHHHili^^
$tefan Korošec na obisku v Hmezadu in mlekarni Arja vas
Sozd Hmezad in posebej
pilekarno v Arji vasi je mi-
jjijli petek obiskal Štefan
j(orošcc, član predsedstva
(Centralnega komiteja ZKJ,
Ogledal si je proizvodnjo v
pilekarni, nato pa se je zaclr-
žal na pogovorih z odgovor-
nimi partijskimi in poslo-
vodnimi delavci sozda Hme-
zad o aktualnih gospodar-
skih vprašanjih, še posebej v
agroživilstvu. Pogovorov se
je udeležil tudi sekretar
Medobčinskega sveta ZKS
Celje Dane Rine.
Obisk in pogovori Štefana
Korošca v sozdu Hmezad in
inlekarni Arja vas sodijo v
priprave na plenum CK ju-
goslovanske partije o agroži-
vilstvu. Jugoslovanska parti-
ja na tej visoki ravni že dolgo
ni razpravljala posebej o
kmetijstvu, kar kaže, da so
se zaostrili nekateri proble-
mi v tej gospodarski panogi,
hkrati pa povečala nevar-
nost. da v kmetijstvu ne bi
več imeli čvrstega stabiliza-
cijskega dejavnika gospo-
darskega razvoja države, tu-
di v smislu dolgoročno za-
stavljene gospodarske stabi-
lizacije.
Težko je sicer za jugoslo-
vansko kmetijstvo dati enot-
no in splošno državno oceno,
saj se po razvitosti oziroma
nerazvitosti med posamezni-
mi predeli bistveno razliku-
je. Ce so že enotni problemi,
so ti najbolj štrleči v dispari-
tetah cen, kar lahko povzroči
dolgoročno neugodne raz-
mere in težave pri pridelavi
in prireji ter nato pri oskrbi z
mlekom in mesom. Sloven-
ska živinoreja, ki je zadnje
desetletje edina v državi po-
večevala stalež živine, je še
posebej v težkem položaju.
Resnica pa je tudi ta, je po-
udaril Štefan Korošec, da
imamo zemljo, ljudi in tovar-
ne gnojil, pa vendar kmetij-
skih potencialov ne izkoriš-
čamo dovolj. Najbrž prav
vsega tudi ni kriva ekonom-
ska politika, čeprav je tudi
na petkovem pogovoru naj-
več očitkov še vedno letelo
prav nanjo. Zvezne rezerve
nimajo funkcije regulatorja,
ampak zaslužkov, je bilo sli-
šati; preveč sproščen je uvoz
kmetijskih pridelkov, za kar
plačujemo dragocene devi-
ze. namesto da bi spodbujali
pridelavo in prirejo; v neka-
terih republikah in pokraji-
nah osnovne črede živine
praktično že nimajo več.
hkrati pa imamo papirnatih
zagotovil o enakopravnem
položaju kmetijstva z ostali-
mi gospodarskimi panogami
več kot preveč.
Enotna ugotovitev vseh je
vendarle bila. da bo morala
družba v celoti bistveno
spremeniti odnos do kmetij-
stva. prav tako imamo realne
možnosti za njegov hitrejši
napredek in prestrukturira-
nje v bistveno krajšem času,
kot je to mogoče opraviti v
industriji.
MITJA UMNIK
Plenum CK ZKJ bo po
skušal, po besedah Štefanž
Korošca, predvsem na treh
področjih najti nove motivt
in spodbude: v zasebnen:
sektorju, ki sicer obvladuje
84 odstotkov kmetijske
zemlje v Jugoslaviji in po
sredno sodeluje v družbe
nem proizvodu s polovico
neposredno pa s 13 odstot
ki; v večji povezanosti po
Ijedelstva in živinoreje \
družbenem sektorju in v se
stavinah ekonomske politi
ke pri cenah, zemljiški poli
tiki, kreditno-monetarni iii
pri blagovnih rezervah.
izjave, mnenja:..
stane Uolanc, član predsed.stva SFRJ o slo-
venskem nacionalizmu in politiki zveze komu-
nistov:
»Vsvoji zgodovini Slovenci nismo imeli velikih vojsko-
vodij in kraljev, imeli pa smo svojo nacionalno zavest,
kulturo in visoko spoštovanje do drugih narodov, njihove
kulture in njihovih pravic, če le te niso pomenile ogroža-
nja naših. To sledrije smo v zgodovini neštetokrat občutili,
tudi v n^jgrozovitejših oblikah. Prekrščevali so nas, razse-
Ijevali, ubijali pod raznimi simboli, različnimi vrstami kri-
žev, vendar še živimo. Živimo in se razvijamo v sociali-
stični zvezni republiki Jugoslaviji, skupaj z drugimi brat-
skimi narodi in narodnostmi Jugoslavije, pr\-ič v svoji
zgodovini resnično svobodni. Živimo v državi, h katere
razvoju smo dali ves svoj prispevek, v državi, ki jo čutimo
kot svojo, smo zanjo odgovorni in vemo, da imamo v njej
pravico uresničevati življenjske interese našega delav-
skega razreda, naših delovnih ljudi in našega naroda.
Zavedamo pa se tudi svojih dolžnosti in obveznosti za
razvoj skupnosti kot celote in vseh njenih delov. Zave-
damo se, da pojavi slovenskega nacionalizma ogrožajo
predvsem interese slovenskega naroda, da je nacionalizem
v kakršnikoli obliki nezdružljiv s politiko zveze komuni-
stov. «
Tone Zimšek, predsednik skupščine občine
Celje o kadrovski politiki v občini:
»Kadrovska politika je začetek in konec vsega, zlasti pa
uspešnega gospodarjenja. V današnjih kriznih razmerah
vodilna ekipa, ki ne dela dnevno več kot 10 ur, ne more
dosegati visoke uspešnosti gospodarjenja. V tej občini ne
moremo več ničesar ne govoriti ne delati povprek. Ugotav-
ljam, da je v občini 30 odstotkov vodilnih ekip, ki zelo
dobro delajo, kar se v večini organizacij, ki jih vodijo,
pozna na dobrih rezultatih. Več - 30 do 40 odstotkov
vodilnih ekip bi lahko dobro delalo, a preslabo izkoriščajo
svoj delovni čas. Ob primerni vzpodbudi bi se pri njih
lahko stvari premaknile naprej. Res pa je, da imamo 20 do
30 odstotkov vodilnih ekip, ki bodo prej ali slej morale v
izpopolnitev ali v zamenjavo.«
Priznanja fronte in sindikata
Celje
Srebrna priznanja Osvo-
bodilne fronte bodo prejeli:
Branko Gartner iz Nove vasi,
Vilko Es iz Dobrne, Milan
Golavšek iz Trnovelj, Drago
Hor\'at s Hudinje, Pavel Pla-
tovšek iz Ljubečne, Peter
Pregrad iz krajevne skupno-
sti Pod gradom, Vladimir
Weber iz Dolega polja, Mari-
ja Turnšek z Ostrožnega,
Janko Založnik iz Strmeča,
Krajevna organizacija Rde-
čega križa Nova vas ter Dru-
štvo upokojencev Vojnik.
Srebrni znak sindikatov
prejmeta: 00 ZSS COŠ
Fran Roš in 00 ZSS tozd
Mlin, MPI, sozda Merx Celje
ter Konferenca OO ZSS Ko-
vinotehna Celje.
Srebrni znak pa si bodo
pripeli tudi naslednji delavci
in delavke v Celju: Franc
Antlej iz železarne Štore,
Ivan Arnšek iz Emo, Ivan
Bred iz Ljubečne, Milica
Burič iz ZOS, Slavko Kame-
nik iz železarne Štore. Sonja
Kampuš iz MPI, sozd Merx,
Milan Kolar iz KS Lava,
Franc Krajnc iz EMO, Ciril
Pirš iz Petrola, Ignac Pod-
hraški iz MPI, sozd Merx,
Alojz Pušnik iz železarne
Store, Angelca Radišek iz
UNZ Celje, Cvetka Ramšak
iz Aera, Jože Spevan iz Ko-
munale, Ljubo Stanimirovič
iz Emo, Francka Uranič iz
COS Fran Roš, Dragiša Vu-
l^ovič iz ŽTO Celje, Niko
2olnir iz MPI, sozd Merx in
Zdenka Žuža iz W Anice
Zernejeve.
laško
Priznanja OF bodo preje-
Helena Dovečar iz Laške-
Danica Starič iz Radeč,
l^ože Ranzinger iz Rečice.
Karel Pušnik iz Marijagrad-
Godba na pihala LašTko in
dihalni orkester radeških
Papirničarjev.
Srebrni znak ZSS bodo
Prejeli: OO ZSS TOZD-
|LGI TIM Laško iz Rimskih
i'^plic, 00 ZSS Potrošnik
^OZD Prodaja Laško, OO
^SS Metalles Radeče, Franci
^'ajfer iz Pivovarne Laško,
S?/ha Močnik, TOZD Promet
^idani most, Franci Šušter-
TOZD Papirnica Radeče
^ Jovanka Kranjec. Kora
kadeče.
Mozirje
Srebrne znake OF bodo
"^Jeli: Jože Mermal, Ljub-
Rade Rakun, Mozirje; Vi-
li Marovt, Rečica; Rafko Krz-
nar Nova Štifta; Pavla Tro-
gar, Mozirje; Jože Urank,
Nazarje in Ivan Presečnik,
Gornji grad.
V času zaključka redakcije
še nismo potrdili seznama
prejemnikov srebrnih sindi-
kalnih priznanj.
Slovenske Konjice
Priznanja OF prejmejo:
Mirko Kropf, Jožica Kušar,
Tugomer Pokom, Milena Zi-
danšek-Hajšek, Alojz Kloko-
čovnik. Taborniški odred
Zelena Rogla Zreče, Aktiv
mladih zadružnikov Sloven-
ske Konjice.
Srebrne znake ZSS prej-
mejo: Miro Peško, Ana Kne-
ževič. Drago Štruc, Marija
Golčmar, Ivan Pec, Konfe-
renca 00 ZSS Konus, Os-
novna organizacija ZSS av-
tocestna baza Tepanje.
Šentjur
Srebrne znake OF bodo
prejeli: Jakob Ratajc, Flor-
jan Erjavec, Edvard Goršič,
Jože Magdalene in Marija
Potočnik.
Srebrne znake Zveze sin-
dikatov Slovenije bodo po-
delili: Slavku Zalokarju, Ru-
diju Pošu in Radku Pušniku.
Šmarje pri Jelšah
Srebrne značke OF bodo
prejeli: Jože Halužan, Franc
Jazbinšek, Martin Kidrič,
nogometni klub »Steklar«,
Jože Rornih, Štefka Siivnik,
Danijel Štus, Boris Zrinski
in Anton Jost.
Do zaključka redakcije se
še ni sestalo predsedstvo ob-
činskega sindikalnega sveta
Šmarje pri Jelšah, ki bo potr-
dilo predlog kadrovske ko-
misije za srebrne znake sin-
dikata.
Velenje
Srebrni znaki ZSS: Jožica
Bakija - bolnišnica Topolši-
ca, Jože Blatnik - Jamski
transport RLV, Brunšek
Konrad - Nama T. Velenje,
Anton Dobovičnik - jama
Škale RLV, Rok Grudnik -
Vegrad tozd Gradnja, Boris
Rezman - Strojni obrati
ESO, Katia Šega - Vegrad
DSS, Janez Terbovšek -
Vzdrževanje TE Šoštanj, Mi-
ro Trampuš - EKŠ, Center
srednjih šol Titovo Velenje
ter iz Gorenja Iva Broz -
pralno pomivalna tehnika
DO Gospodinjski aparati,
Anton Časi - DSS DO Go-
spodinjski aparati in Milena
Pfeifer - tozd galvana DO
Gospodinjski aparati.
Med osnovnimi organiza-
cijami sta srebrni znak preje-
li OO ZSS delovne organiza-
cije Veplas in 00 Sektor
Lesna Vegradovega tozda
Gradnja.
Srebrne znake OF bodo
prejeli: Martin Tovornik,
Alojzija Stropnik, Jože Ram-
šak, Franc Pečovnik, Jože
Kristan, Andrej Lenko, Ro-
man Ledinek, Ivo Kaligaro.
Radiša Džordževič, Anton
Brložnik, KUD Stane Sever
Škale, OK ZRVS Velenje.
Žalec
Srebrne znake OF bodo
prejeli: Anton Brinar iz Pre-
bolda, Jožko Bojadžievski iz
Petrove, Majda Cilenšek iz
Gotovelj, Ivan Fale iz Pari-
želj, Vinko Janič iz Šempe-
tra, Alojz Jazbec iz Velike Pi-
rešice, Franjo Tilinger iz Li-
boj in Ivo Serdoner iz Ločice
pri Polzeli. ,
V občini Žalec podeljujejo
sindikalne srebrne znake še-
le sredi meseca maja.
Sindllcalnl turizem oživlja
Konjiča ni imajo dovolj počitniških zmogljivosti
v nekaterih delovnih or-
ganizacijah v konjiški obči-
ni so delavci že prejeli re-
gres za letni dopust, v veči-
ni pa ga bodo izplačali juni-
ja ali najkasneje do 1. julija.
V večini delovnih organi-
zacijah imajo tudi dodobra
izdelane kriterije, v katerih
je upoštevan socialni status
delavca. Višina regresa je le-
tos od 16 do 72 tisoč dinar-
jev. Denar naj bi bil v resnici
namenjen za delavčev oddih
in ne za krpanje družinskega
proračuna, opozarjajo pri
Občinskem sindikalnem
svetu.
Za delavčev oddih pa so
delovne organizacije v konji-
ški občini že pred leti dobro
poskrbele in danes se nalož-
be v nakup camp prikolic in
gradnjo počitniških domov
še kako obrestujejo, saj je za-
nimanje za sindikalni turi-
zem vse večje.
Cene so dostopne in znaša-
jo 1500 do 6000 dinarjev na
dan za prikolico, v počitni-
ških domovih s popolno
oskrbo pa od 2640 do 6000
dinarjev na osebo na dan. Še
posebno dobro za delavčevo
počitnikovanje skrbijo v Ko-
nusu. Letos so, na primer v
domu v Novem Vinodol-
skem razširili zmogljivosti za
150 ležišč.
Vse večje delovne organi-
zacije imajo počitniške do-
move ali camp prikolice na
morju in tudi na Rogli. razen
vitanjskega Kovinarja, ki ni-
ma lastnih kapacitet. Pro-
blem pa Kovinarju rešujejo
delovne organizacije, ki ima-
jo še proste zmogljivosti.
Vendar bo teh vsako leto
manj, saj seje že letos zgodaj
v aprilu izkazalo, da bodo
postelje skozi celo sezono
polno zasedene, ponekod pa
še v predsezoni in jeseni.
MATEJA PODJED
Obvestilo
bralcem
Naslednja številka No-
vega tednika bo izšla 7.
maja.
POGLED y SVET
Palestinci iščejo enotnost
v Alžiru zaseda Palestinski na-
rodni svet, parlament naroda brez
države in brez prave domovine. Če
bi bili patetični, bi lahko rekli: ene-
ga najhuje preizkušanih narodov v
sodobni zgodovini.
Na tem zasedanju bodo skušali
doseči kolikor toliko enotne pogle-
de različnih, zelo različnih pale-
stinskih političnih skupin, gibanj
ali strank. Po drugi strani naj bi
izoblikovali stališča do arabskih
držav v luči dejstva, da sporazum z
Jordanijo ne velja več in da so od-
nosi s Sirijo hladni ali napeti.
Gre za 18. zasedanje Palestinske-
ga narodnega sveta, tri leta po 17.
zasedanju v Amanu. V svetu je 384
poslancev, od česar je 152 neodvis-
nih, nevezanih na skupine in orga-
nizaci.j€, 29 je vojakov, predstavni-
kov poklicnih združenj je 98,105 pa
je predstavnikov odporniških or-
ganizacij. Na tokratnem zasedanju
je zastopanih osem odporniških or-
ganizacij, od katerih je najbolj
znan AI Fa t ah, ki ga vodi Jaser Ara-
fat. Pač pa na zasedanju ni treh
organizacij, ki se naslanjajo na Si-
rijo oziroma so od nje odvisne. Ra-
zlog: slej ko prej zahtevajo, da Ja-
ser Arafat ne sme več biti predsed-
nik Palestinske osvobodilne orga-
nizacije (PLO). Pri tem gre za tri
organizacije, ki jih mnogi Palestin-
ci dolžijo, da so si okrvavile roke
ob sirskih napadih na Arafatove
borce 1983. leta.
Poglavitno geslo alžirskega zase-
danja je obnova palestinske enot-
nosti. Ta enotnost je hudo potrebna
spričo bridkih, krvavih izkušenj v
zadnjih dveh letih. V tem času je
prišlo do razpada jordansko-pale-
stinskega sporazuma, s posledica-
mi, katerih žrtve so bili predvsem
Palestinci in palestinska stvar. V
tem času so tudi spodleteli poskusi
tako Izraela kot Jordanije, da bi na
ozemljih pod okupacijo vzpostavili
organizacije, s katerimi bi spodri-
nili PLO.
V tem času pa je prišlo tudi do
enotnosti palestinskih grupacij v
taboriščih v Libanonu spričo po-
skusov, da uničijo oziroma razoro-
žijo palestinske borce, kar je bil
namen šiitske milice Amal (pod
iranskim vplivom) in Sirije. Spod-
letel je tudi poskus Sirije postaviti
na noge telo z zvenečim imenom
Fronta za palestinsko narodno reši-
tev, s katerim je Damask skušal
spodriniti Arafata.
K večjemu poenotenju je pripo-
mogla predvsem Alžirija, kije zdaj
dala na razpolago svoje glavno me-
sto za zasedanje Palestinskega na-
rodnega sveta. Tako se je najprej
šest, nato pa osem palestinskih or-
ganizacij sporazumelo o politično-
organizacijskih dokumentih, ki so
jih zdaj predložili svetu v potrdi-
tev. V jedru teh dokumentov je sta-
lišče, da je »edina možna rešitev
palestinskega vprašanja zajamče-
na pravica Palestincev do vrnitve
v domovino, do samoodločbe in do
ustanovitve neodvisne države na
nacionalnem ozemlju.« Pot do te
rešitve pa naj bi peljala prek med-
narodne konference v okviru Zdru-
ženih narodov.
Po letih in letih bratomornih spo-
padov, izpostavljenosti izraelski
agresivnosti, spletkam več arab-
skih držav in neposrednemu vme-
šavanju v palestinske zade\*e tudi z
orožjem - je enotnost nujno po-
trebna.
Piše Jože Šircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Nasprotja v najožjem vodstvu Aera
Delavski svet Aera, ki je v
petek razpravljal o predčas-
ni razrešitvi glavnega di-
rektorja Milana Zupančiča
in o odpovedi pomočnika
glavnega direktorja za ko-
mercialno in finančno po-
dročje Jožeta Jakopa, je naj-
več govoril o očitkih na ra-
čun vodstva te celjske de-
lovne organizacije.
V anonimnem pismu je na-
mreč nekdo v imenu delav-
cev Aera očital Milanu Zu-
pančiču izredno slabe delov-
ne navade, številna službena
potovanja v tujino, neres-
nost pri delu in poslovanju
in drugo, zaradi česar naj ne
bi bil primeren za odgovorno
delovno mesto. Podobno
ocenjuje delo glavnega di-
rektorja v obrazložitvi odpo-
vedi, tudi Jože Jakop.
Nihče izmed članov delav-
skega sveta Aera se ni poi-
stovetil s trditvami v ano-
nimnem pismu. Po njiho-
vem mnenju gre v glavnem
za neresnice, čeprav ne izk-
ljučujejo možnosti, da so po-
samezne trditve tudi resnič-
ne. Nesporno je namreč, da
se v ožjem vodstvu te celjske
delovne organizacije že ne-
kaj časa kopičijo nasprotja,
ki v teh zapletenih gospodar-
skih razmerah otežkočajo
položaj Aera. Enako stališče,
kot do anonimnega pisma,
so člani delovskega sveta
oblikovali tudi do obrazloži-
tve odpovedi Jožeta Jakopa.
Med drugim pravi, da je
trenutni težavni položaj Aera
ocenjeval drugače kot glavni
direktor in nekateri njegovi
ožji sodelavci, kar je imelo za
posledico, da so ga izključili
iz procesa odločanja v po-
slovnem svetu delovne orga-
nizacije. Opozoril je tudi na
številne nepravilnosti in pri-
mere malomarnega poslova-
nja. Glavnemu direktorju
očita tudi nestrokovne in sa-
movoljne odločitve, zaradi
katerih ne namerava več
prevzemati odgovornosti,
ker so že zdaj povzročila veli-
ko materialno škodo, za ka-
tero ni še nihče odgovorjal.
Milan Zupančič je vrsto očit-
k9v, ki letijo te dni nanj in na
njegovo delo, zavrnil kot neos-
novane. Tako je na primer za-
nikal trditev, da je pojasneval,
da so za slabšanje rezultatov
krivi izključno vzroki v širšem
okoju. Pravi tudi, daje vsesko-
zi podpiral ostrejše ukrepe za
izboljšanje poslovanja, ki jih je
predlagal Jože Jakop. Tako so
v kolektivu tudi zamenjali dva
odgovorna delavca, ki sta s
svojim malomarnim in nestro-
kovnim ravnanjem povzročila
slabše poslovne rezultate. Kar
zadeva druge očitke, kot je na
primer Jakopova trditev, da sp
se v Aeru z neresničnimi vest-
mi o razvojnih uspehih smešili
v javnosti, pa pravi da so ne-
strokovne oziroma brez repa in
glave.
Ob tem je Milan Zupančič še
dejal, da je Jože Jakop sicer
zelo sposoben finančni stro-
kovnjak, vendar hkrati človek,
ki ni zmožen dialoga. Njegovo
mnenje so delili tudi posamez-
ni člani delavskega sveta. Si-
cer pa tako Jože Jakop kot Mi-
lan Zupančič svojih trditev za-
enkrat nista podkrepila s pis-
nimi dokumenti, čeprav oba
zagotavljata, da obstajajo.
Kakorkoli že, delavski svet
Aera je sklenil, da naj uteme-
ljenost očitkov preuči samou-
pravna delavska kontrola de-
lovne organizacije. S to odloči-
tvijo sta soglašala tudi oba pri-
zadeta poslovna delavca. Jože
Jakop je pripomnil, da bo zah-
teval naj razmere v kolektivu
razišče zunanja komisija, če ne
bo imel možnosti, da svoje tr-
ditve argumentira.
Delavska kontrola mora
opraviti svoje delo do 15. maja,
ko bo o njegovih ugotovitvah
razpravljal delavski svet. Še
pred tem bodo o ugotovitvah
delavske kontrole razpravljali
delavski sveti in družbenopoli-
tične organizacije posameznih
tozdov in skupnih služb. Ko-
munisti Aera, ki so o nesoglas-
jih vodstva delovne organiza-
cije že razpravljali ocenjujejo,
da brez razhajanja ne gre nik-
jer, vendar morajo sprejete od-
ločitve spoštovati vsi, tudi ti-
sti, ki z njimi ne soglašajo.
Sklepanje o predčasni razreši-
tvi Milana Zupančiča in o od-
povedi Jožeta Jakopa pa je de-
lavski svet prav tako preložil
na 15. maj.
Zapisati je še treba, daje Mi-
lan Zupančič svoj odhod napo-
vedal že veliko prej in da ni v
neposredni zvezi z zadnjimi
dogodki. Za razrešitev je za-
prosil, ker ne želi več opravlja-
ti direktorske funkcije v Aeru.
Letos mu namreč poteče že
tretji mandat, direktorsko
funkcijo pa je. kot sam pravi,
ves ta čas opravljal po svojih
najboljših močeh.
VILI EINSPIELER
Dve plaketi za novosti
Na 4. jugoslovanskem sejmu gradbeništva in grad-
benih materialov prejšnji teden v Gornji Radgoni se
je Ingrad uspešno predstavil z novimi dosežki, saj je
prejel dve plaketi. Zlato za LMD montažni sistem za
turizem in srebrno za SE (solarne enote) za individu-
alno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
Ob omenjena sistema sta plod znanja strokovnjakov
iz razvojne službe Ingrada, sicer pa so na sejmu še
predstavili novo tehnologijo s potiskanjem za mosto-
gradnjo, dvižno napravo za enostavno postavljanje
montažnih fasadnih elementov, uporabnost montaž-
nih stenskih elementov za razne namene v kmetijstvu,
vzdrževanje in nadomestitev novih rezervnih delov (v
lastni proizvodnji) za vse vrste vodnih črpalk ter nova
betonska IN-AS okna s tesnili.
Od drugih udeležencev sejma velja omeniti Splošno
združenje z gradbeništvo in IGM Slovenije, ki je svoj
paviljon namenilo izobraževanju za gradbeništvo.
Mlade obiskovalce so obveščali o široki izbiri gradbe-
nih poklicev ter ugodnih možnostih šolanja in zaposli-
tve. Brošuro, v kateri so poljubno predstavili 24 pokli-
cev gradbene stroke, so naslovili Postal bom grad-
benik.	V.Š.
Stroj je treba spoznati v drobovje
Vzdrževalci nameščajo v laškr pivovarni nove naprave
v Pivovarni Laško so sredi po-
membnih investicijskih del, s kateri-
mi bodo posodobili tehnološki posto-
pek varenja in polnjenja piva, izbolj-
šali delovne pogoje zaposlenim in
skoraj za tretjino povečali proizvod-
njo piva.
Do jeseni bodo zaključili montažo
opreme v novi varilnici .in začeli s po-
skusno proizvodnjo. Spomladi prihod-
nje leto pa naj bi stekla redna proiz-
vodnja. V polniem teku so tudi priprav-
ljalna dela za novo polnilno linijo. To
naj bi dokončali do leta 1990. vendar
vse kaže, da bo le-ta začela obratovati
kakšno leto prej.
Trenutno nameščajo naprave v pol-
nilnici. To delo opravljajo vzdrževalci
Pivovarne Laško pod strokovnim nad-
zorom predstavnika SMELTA, delov-
ne organizacije, kije nosilec investicij-
skih del.
Ivan Brečko je vodja strojnih delav-
nic, skupina štirinajstih vzdrževalcev
pa skrbi za vzdrževanje naprav v sla-
darni, varilnici piva n v kleteh. »ImaT
mo zelo dobre vzdrževalce«, pravi
Brečko. »Za primer naj povem, da so
stroji v polnilnici stari več kot deset
let, a danes napolnimo več steklenic
piva kot takrat. Zavedamo se namreč,
kako težko je dobiti rezervne dele, zla-
sti iz uvoza. Zato mnoge popravimo in
napravimo sami. Prepričan sem, da
bodo naši fantje delo v novi varilnici
opravili bolje, kot če bi najeli delavce
od zunaj«.
Vzdrževalec Jože Maroša dela v pi-
vovarni že šestnajst let. Trenutno na-
mešča cevovode, ki povezujejo,posode
za varenje piva: »Vzdrževalec mora
spoznati v drobovje napravo, ki jo bo
pozneje moral popravljati. Zato je to
delo za nas vzdrževalce zelo koristno.
Odkar sem tukaj, se ne spominjam, da
bi kdaj imeli večji zastoj, ker smo spo-
sobni popraviti vsako napako. Omogo-
čajo nam, da se nenehno izpopolnjuje-
mo v svoji stroki. Enako kot skrbijo v
pivovarni za posodobitev same proiz-
vodnje, skrbijo tudi za našo delavnico.
Zato so se tudi pri nas izboljšali pogoji
za delo ki ga lahko sedaj opravimo že v
osmih urah, medtem ko je bil še pred
leti naš delavnik dolg dvanajst ur.
Imamo pa celodnevno dežurno službo.
Dežurni so najbolj izkušeni vzdrževal-
ci, ki lahko ob vsakem času popravijo
vsako napako.«
Ni dovolj torej imeti le nove napra-
ve, sodobno in avtomatizirano proiz-
vodnjo. Potrebno je imeti tudi ljudi, ki
bodo znali skrbeti za te naprave, da bo
njihova življenjska doba daljša, proiz-
vodnja pa večja.
■VVE
Certiflcirani ček LB
Ljubljanska banka ponuja za plačevanje raču-
nov poleg običajnega načina iz tekočih računov še
novo vrsto čeka, to je certiflcirani ček.
Certificirani ček je povsem zanesljiv tako za vas
kot za banko, saj je vrednost le-tega izdvojena na
posebnem računu do njegove porabe.
Cerfiticirani ček je ček, ki se glasi na poljubno
visok znesek v okviru kritja na imetnikovem računu
in zanj jamrči banka. Certificirani ček nima omeje-
nega roka veljavnosti. Znesek računa, ki ga plaču-
jemo s certificiranim čekom se lahko poravna z
enim ali večimi certificiranimi čeki.
Imetnik certificiranega čeka lahko izda ček, ki
glasi na drugo fizično osebo. Pri tem navede ime in
priimek ter naslov upravičenca, v kolikor pa je upra-
vičenec obrtnik, pa tudi naziv njegove delavnice.
Upravičenec, naveden na čeku predloži ček v izpla-
čilo v katerikoli enoti LB. Delavec banke pri tem
ugotovi istovetnost predlagatelja čeka; preveri, če je
ta tudi naveden kot upravičenec na čeku, če je ček
pravilno izpolnjen in, če sta oba podpisa izdajatelja
na čeku enaka. Le v primeru, da ček vzbuja kakšen
sum (podpisa izdajatelja nista enaka, manjkajo
kakšni elementi), druga enota banke ček pošlje na
inkaso matični enoti.
*
V LB Splošni banki Celje upamo, da se bo certifi-
cirani ček začel vse pogosteje uveljavljati v plačil-
nem prometu.
Najti bo treba ustrezne iiadre
Se bo Pekarna Laško vključila v celjsko mlinsko
predelovalno industrijo?
člane laškega izvršnega
sveta je nekoliko presenetil
predlog za vključitev Pe-
karne Laško v Merxovo de-
lovno organizacijo Mlinsko
predelovalna industrija.
Navadno se o združitvi po-
govarjamo takrat, ko gre
nekomu slabo, ne pa tako
zelo dobro kot laški Pe-
karni.
Izvršni svet še nikoli ni
imel opravka s Pekarno. Vsa
leta so dobro poslovali, zak-
ljučni račun za leto 1986 pa je
tudi pokazal izjemno dobre
poslovne rezultate. Kaj torej
botruje pobudi delavcev
obeh kolektivov za zdru-
žitev?
Glavni in skoraj edini pro-
blem je kadrovski. Sedanji
direktor, Stanko Tauses, ki
mu še malo manjka do upo-
kojitve pravi, da ni več kos
vsem nalogam, kijih ima. Je
eden tistih vodilnih delavcev
na katerem dobesedno sloni
vse: od nabave do organiza-
cije dela in skrbi za tržišče,
da o vodenju vseh samo-
upravnih aktov, ki jih mora
imeti 30 članski kolektiv
skorajda toliko kot tisočlan-
ski, sploh ne govorimo. Že
tri leta z razpisi in še kako
drugače iščejo novega direk-
torja, a brez uspeha. Tudi de-
lavce - peke dobijo težko.
Trenutno sta dva na sezna-
mu odhajajočih. Nihče noče
poprijeti za delo bez delov-
nega časa, ki je še nočno po-
vrhu in si človek ne more
privoščiti pravega počitka
niti med prazniki.
»Bojim se, da bodo z mo-
jim odhodom nastopile teža-
ve, ki bi lahko pekarno spra-
vile v slabši gmotni položaj,«
pravi direktor. »Kdo nas bo
takrat in pod kakšnimi pogo-
ji hotel vzeti pod streho? Z
našimi sedanjimi rezultati
lahko postavljamo določene
pogoje, ko" se pogovarjamo o
združitvi. Imamo tudi celjski
trg, ki ga moram.o ohraniti,
če hočemo izkoristiti vse na-
še zmogljivosti. Rekli bi, da
nismo skrbeli za kadre. Imeli
smo štipendiste, ki so nam
vsi po vrsti ušli, celo v rud-
nik. Izšolali smo štiri poslo-
vodje, nihče ni ostal pri nas.
Skratka, delo v pekarni ni
privlačno za mladega člove-
ka. V Merxu pa imajo dovolj
šolanih kadrov in upamo, da
nam bodo pomagali pri na-
daljnjem razvoju.«
Mlinsko predelovalna in-
dustrija je že predložila spo-
razum o združitvi, vendar je
laški izvršni svet sklenil, da
se ne bodo prenaglili pri do-
končni odločitvi. Predlagal
je, da v Pekarni še enkrat
analizirajo možnosti, da osta-
nejo samostojna delovna or-
ganizacija ali da se vključijo
v katero drugo delovno orga-
nizacijo v občini. Predvsem
pa naj bi poskušali najti
ustrezne kadre. Dosedanji
rezultati namreč kažejo, da
bi lahko še naprej obstali sa-
mi in tudi poskrbeli za lasten
razvoj. V kolikor pa rešitve
ros ne bodo našli, naj se z
MPI bolj konkretno dogovo-
rijo o tem. kaj pričakujejo od
združitve, kakšna bodo vla-
ganja v razširitev in obnovo
zmogljivosti, posodobitev tr-
govinske mreže in podobno-
VIOLETA V. EINSPIELER
Pekarna Laško ima 31 de-
lavcev. Ti so lani ustvarili 25
milijonov dinarjev akumula-
cije, 29 milijonov din sredstev
so vložili v reprodukcijo.
Akumulativna sposobnost je
49 odstotna kar je daleč nad
občinskim povprečjem. Stop-
nja odpisanosti obratnih
sredstev je le 45 odstotna (v
občini nad 70 odstotna), delež
lastnih trajnih obratnih virov
je 82 odstotni, s kakovostjo
kruha pa so uspeli prodreti
tudi na celjsko tržišče, kjer
prodajo 40 odstotkov vsega
kruha, ki ga spečejo. Le pri
osebnih dohodkih so zaosta-
jali.
23. APRIL 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Več za izobraževanje Hudi
Sls za varstvo zraka v Celju kupuje opremo ANAS
Delegati skupščine celj-
ske interesne skupnosti za
varstvo zraka so bili na zad-
nji seji spet enkrat sklepčni
in lahko so obravnavali ce-
lo vrsto vprašanj, od ekolo-
ške bilance Celja do poroči-
la o onesnaženosti zraka
med zadnjo kurilno sezono
in o pripravah sanacijskega
programa za varstvo zraka
v Celju.
Brez večjih pripomb so po-
slušah poročilo o tistem delu
ekološke bilance Celja, ki
govori o onesnaženosti zra-
ka. Po podatkih sta največja
onesnaževalca v občini Cin-
karna in Emo, prvi z žveplo-
vim dioksidom, drugi s flu-
oridi. Koncentracije žveplo-
vega dioksida so se v zadnjih
letih sicer zmanjšale, zato pa
ostaja velik problem emisija
.fluoridov. Tako ostaja Celje
še vedno v četrtem kako-
vostnem razredu glede na
onesnaženost zraka. Podatki
o onesnaženosti zraka med
zadnjo kurilno sezono pa go-
vorijo, da so najvišje polurne
koncentracije žveplovega di-
oksida redko presegle vred-
nost miligrama na kubični
meter zraka in takšno stanje
ni nikoli trajalo več kot eno
uro. Zato tudi ni bilo razloga
za uvedbo izrednih ukrepov
za varstvo zdravja ljudi. 24-
urne koncentracije pa so od
oktobra do konca februarja
14-krat presegle vrednost
0,30 miligramov SO2 na ku-
bični meter, ki je najvišja do-
voljena 24-urna koncentraci-
ja. To seje zgodilo predvsem
tiste dni, ko so bile dolgotraj-
ne inverzije z nizkimi tempe-
raturami.
Delegati interesne skup-
nosti za varstvo zraka so na-
to sprejeli finančno poročilo
za preteklo leto ter letošnji
program in finančni načrt.
Letos naj bi kupili opremo
za sistem ANAS v občini,
sredstva v ta namen pa so
zbirali že lani. Precejšen po-
udarek bodo dali izobraže-
valno-informativni dejavno-
sti, saj nameravajo oblikova-
ti posebno skupino strokov-
njakov, ki bo svetovala, kako
racionalno kuriti. Za merje-
nje emisij iz drobnih kurišč
pa naj bi sofinancirali nakup
aparatur. Še vedno pa bodo s
sredstvi pomagali pri različ-
nih raziskovalnih nalogah,
med katerimi so najpo-
membnejše ekološka bilan-
ca celjske regije, raziskava o
vplivu o onesnaženosti zraka
na zdravstveno stanje prebi-
valstva in sanacijski pro-
gram za varstvo zraka v Ce-
lju. Priprave za njegovo izde-
lavo so se začele že lani, še
prej pa bo treba izdelati tri
naloge, ki bodo, poleg ekolo-
ške bilance Celja, osnova
programa. Gre predvsem za
meritve emisij pri večjih
onesnaževalcih, ki so se že
začele in jih opravlja mari-
borski Zavod za zdravstveno
varstvo. Treba bo dopolniti
kataster virov onesnaževa-
nja in energetsko bilanco Ce-
lja z vidika racionalne rabe
energije. Vse to naj bi opra-
vili do konca oktobra, vpra-
šanje pa je, če bodo naloge v
celoti uresničene, saj pred-
vsem za zadnjo ni pravega
posluha.
T. C.
Analitično-nadzorni
alarmni sistem ANAS se-
stavlja v Sloveniji mreža 23
merilnih postaj, ki omogoča
kontinuirano spremljanje
emisije strupenih snovi v
zraku. Trinajst jih meri
SO2, šest dušikove okside,
dve ogljikov monoksid in
dve ozon in tako so v vsa-
kem trenutku na voljo po-
datki, če so količine teh sno-
vi v zraku prekoračile do-
voljene mere.
Na seji skupščine skupno-
sti za varstvo zraka v Celju
so za predsednika ponovno
izvolili Marjana Kranjca, za
njegovo namestnico pa Dar-
ko Domitrovič-Uranjek.
Predsednik odbora za plani-
ranje je postal Drago Ču-
ček, odbora za SLO in DS
Marjan Kranjc, samouprav-
ne delavske kontrole pa
Franc Petkovnik.
O celjskem
samoprispevku
leseni
Predsedstvo občinske
konference socialistične
zveze Celje ne odklanja
samoprispevka kot obli-
ke reševanja problemov,
vendar glede na anketo
javnega mnenja in raz-
prave po krajevnih
skupnostih predlaga, da
glasovanje o četrtem sa-
moprispevku premakne-
jo s pomladi na jesen.
Do takrat bi naj v obči-
ni pripravili tudi boljši,
spremenjen in dopolnjen
program. To ostaja še na-
prej naloga iniciativnega
odbora za uvedbo četrte-
ga samoprispevka.
Takšno odločitev so
člani predsedstva sprejeli
v ponedeljek, na seji, na
kateri so obširneje spre-
govorili tako o rezultatih
ankete javnega mnenja o
samoprispevku kot o raz-
pravah po krajevnih
skupnostih. Razpravljale!
so bolj kot o primernem
času dvomili o privlačno-
sti programa. O predvide-
nem samoprispevku bo-
do danes spregovorili tu-
di delegati občinske
skupščine.
MBP
Rosla naj ostane
v šmarski občini
Llbela se zavzema za ukinitev obrata v
Rogaški Slatini
Po podatkih, ki so jih pri-
kazali v celjski Libeli, nji-
hov obrat Rosla v Rogaški
Slatini lani ni ekonomično
in rentabilno posloval, zato
se v delovni organizaciji
zavzemajo za ukinitev tega
obrata, triindvajset delav-
cev, od katerih je dobra po-
lovica kvaliflciranih, pa naj
bi se preselilo v Celje, sku-
paj z opremo.
S takšnim predlogom se
izvršni svet šmarske občin-
ske skupščine ne strinja v
celoti, saj želijo ta kader ob-
držati v občini, ker ga pri-
manjkuje, delovna mesta za-
nje pa bi se našla v eni od
kovinskopredelovalnih or-
ganizacij združenega dela v
občini, kamor naj bi se obrat
Rosla priključil. V šmarski
občini namreč niso prepriča-
ni, daje Libela Celje naredila
dovolj, da bi obrat ne zašel v
težave. Dejstvo je, da je bil
leta 1979, ob priključitvi Ro-
sle k Libeli, (prej je bila sa-
niostojna delovna organiza-
cija) izdelan elaborat o zdru-
žitvi, ki je opredeljeval tudi
postopni razvoj in vlaganja,
kar pa se v praksi ni nikoli
uresničilo.
M. AGREŽ
40 let srednje šole v Štorah
Kolektiv in učenci srednje šole za strojništvo,
kovinarstvo in metalurgijo Store praznujejo te dni
40 letnico ustanovitve šole. Osrednja prireditev bo
jutri ob 11. uri v kulturnem domu v Štorah,
Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo o delu in
življenju na šoli, danes pa bo nogometni in odbojkar-
ski turnir med ekipami celjskih srednjih šol.
VVE
Vse bolj racionalno v laških sisih
Občinska izobraževalna skup-
nost Laško je bila ena izmed tistih,
ki je lani imela primanjkljaj ob
koncu leta. Pravzaprav se že nekaj
časa srečuje s finančnimi težavami
in so v Laškem zato že 1983. leta
napravili temeljito analizo položa-
ja šolstva v občini, lani so sprejeli
tudi program racionalizacije, ki so
ga delno tudi uresničili.
Ukinili so že kar dve podružnični
šoli, saj ugotavljajo, da so stroški
preveliki, otrok pa je vedno manj.
Zmanjšah so tudi število oddelkov,
zmanjšali število otrok v celodnevni
osnovni šoli, združili nekatere ra-
zrede pri pouku telesne vzgoje, v
podaljšanem bivanju in podobno.
Vendar, če bodo hoteli ohraniti ko-
likor toliko normalne delovne raz-
mere, bodo morali z racionalizacijo
poseči tudi v letni fond ur in teme-
ljito prevetriti nadure učiteljev.
O položaju šolstva v Laškem je
tekla beseda tudi na skupščini te
interesne skupnosti, ki je ob tem
obravnavala tudi informacijo o po-
ložaju šole s prilagojenim progra-
mom. Predvsem zaskrbljuje poda-
tek, da je število otrok iz leta v leto
večje in da je z laškega območja
skoraj štirikrat več otrok z motnja-
mi v. razvoju kot z radeškega ob-
močja. Zato so se dogovorili, da na-
pravijo strokovno oceno o vzrokih
za naraščanje števila teh otrok.
V preteklih dneh so se v Laškem
sestali tudi delegati ' skupščine
zdravstvene skupnosti. V celoti so
podprli program racionalizacije te
skupnosti. Na seji skupščine social-
nega skrbstva so se delegati med
drugim strinjali s predlogom stro-
kovne službe, da začnejo uveljavlja-
ti prispevek staršev za bivanje otrok
v vzgojnih zavodih in zavodih za
usposabljanje. To bi bilo tudi v skla-
du s samoupravnim sporazumom o
skupni evidenci socialnovarstvenih
pomoči. Za to so se odločili, ker so
se lani ti stroški povečali za štiri-
krat, kar dodatno obremenjuje že
tako skromna sredstva skupnosti,
ki je tudi imela primanjklaj ob kon-
cu lanskega leta.
Na skupščini občinske raziskovalne
skupnosti pa so se delegati seznani-
li med drugim s programom dela
skupnosti. V tem programu je tudi
zanimiva novost za delo z mladimi.
Že letos poleti naj bi namreč organi-
zirali raziskovalni tabor v Jurklo-
štru, ki se ga lahko udeležijo štu-
dentje iz vse Slovenije. Z raziskavo
naj bi ugotovili kakšne so možnosti
za boljše kmetovanje.	-17^7-17.
VVE
Olf 50. Obletnici ustanovnega kongresa
Komunistične partije Slo venije na Čebinah
Piše
EMIL LAJH^
nadaljevanje
Celjski zlet Zveze delavskih kulturnih
društev »Svoboda« 7.julija je ostal udele-
žencem v nepozabnem spominu. Nasprotni-
ki so lahko spoznali, je zapisano, daje mani-
festacijo vodila neka druga, živa sila v zvezi
z delavskimi množicami, ki niso hotele več
hoditi kakor procesija za banderami, mar-
več so se obnašale, kot pristaja revoluci-
onarni množici. Čeprav je bila »Soboda«
potem ukinjena in vse njene podružnice 13.
julija 1935 »zaradi protidržavnega značaja«
zleta, bojni duh delavcev, kmečke mladine
in študentov ni popustil. Zgodilo se je na-
sprotno, ker je val stavk dosegel to leto
višek s stavko okrog 2000 jeseniških železar-
jev od 12. do 20. julija 1935, ko je uprava
Kranjske industrijske družbe pristala na ve-
čino od 18 delavskih zahtev. Od konca leta
1935 se je zvrstilo še vsaj 23 stavk, protest-
nih zborovanj, shodov za žensko volilno
pravico, enakopravno plačevanje zaposle-
nih žensk ter demonstracij kmečkih mno-
žic. Tako se je (spet samo Celje in okolica)
12. septembra stavka v celjski Cinkarni, ki
je trajala - po prekinitvi prvi večer - od 16.
do 26. septembra, ko je uprava pristala na
kolektivno pogodbo in 5% povišanje mezd
ter obljubila, da zaradi stavke ne bo nikogar
preganjala.
Sledil je sklep na posvetovanju središč
Slovenije, da 8. oktobra 1935 začne izhajati
štirinajstdnevnik Delavski obzornik kot
glasilo akcijske enotnosti delavcev (pod
^odstvom komunistov), ki so ga urejali de-
lavski književnik Tone Čufar, Franc Lesko-
žek in Rudolf Roje.
Moramo poudariti, da oblast ob vsej tej
^ktivnosti ni mirovala. Pozimi in pomladi
^936 so se vrstile stavke podobno kot prejš-
nje leto. Če se spomnimo le na nekaj takš-
nih gibanj v Celju in območju so zopet stav-
kali pri regulaciji Savinje v Tremarjih, de-
lavcev opekarne v Ločah pri Poljčanah. Ker
so bile v začetku naj bolj i izrazite in množič-
ne stavke gradbenih in tekstilnih delavcev,
kasneje pa tudi druge, so se množice delav-
cev prepričale,da se bojuje dosledno za nji-
hove pravice le Komunistična partija. V tem
obdobju stavk gradbenih in tekstilnih de-
lavcev (junij-september 1936) je bilo še 18
drugih stavk. V tovarni emajlirane posode
Westen v Celju je izbruhnila stavka, ker je
lastnik odpustil okrog 350 delavcev (po ne-
katerih podatkih celo 554 delavcev), med
drugim vse delavske zaupnike.
Čeprav niso zapisana vsa mezdna in stav-
kovna gibanja je bilo vedno očitno tudi kdo
se bo bojeval za obstanek, svobodo in soci-
alni napredek Slovencev. Nastopil je čas
organiziranja vseh protifašističnih sil. Orga-
nizirala jih je lahko le Komunistična partija
Jugoslavije. To je dokazala še v letih de-
monstracij in stavkovnega vala.
Nedvomno pa je legalno in ilegalno delo
komunistov prinašalo s seboj tudi nevar-
nost, da organizacije, društva in akcije, ki so
v njih delovali komunisti, dobe preveč ko-
munistično obeležje in s tem dajo režimu
povod, da udari po njih. Taki so bili na
primer celjski zlet društev Svobod, mladin-
sko mirovno gibanje, španski teden, izleti
ljudske fronte leta 1937. Hkrati s tem pa so
se lahko pred oblastjo po nepredvidenem
kopromitirali privrženci ljudskofrontnega
gibanja, ki so sodelovali s partijo. Zaradi
strahu pred preganjanjem, so se začeli od-
mikati od dela. Spričo tega, da je policija
poznala skoraj devetdeset odstotkov slo-
venskih komunstov in jih nadzorovala, pa si
je partija hkrati tudi prizadevala pritegovati
v svoje vrste nove ljudi, ki so se uveljavili v
javnem življenju, in varovati njihovo legal-
nost.
Ker je nastala opozicija proti komuni-
stom, ki so oportunirali Centralnemu komi-
teju z očitkom, da je prenehala skoraj s sa-
mostojnim nastopanjem kot Komunistična
partija, ni izdajala svojega lista, tako, da je
velik del inteligence, ki je videl same prova-
le in razbitje komunistične organizacije, od-
šel od stranke in zapadel v ozek slovenski
nacionalni reformizem v okviru ljudske
fronte.
Konec februarja 1937 je Edvard Kardelj
prišel v Slovenijo z nalogo, da dokončno
reši vprašanje slovenske opozicije proti cen-
tralnemu komiteju, ki gaje začel že Tito, da
izpelje legalno posvetovanje in da pripravi
ustanovni kongres KPS. Po nekaj pomemb-
nih razgovorih so se lahko začele priprave
za ustanovni kongres in s tem seje partija v
Sloveniji povsem konsolidirala. V času, ko
SO se reševala ta vprašanja in se je priprav-
ljal kongres, so sprejeli tudi precej novih
članov v sicer maloštevilno partijo. Marca
1937 so imeli v evidenci 198 organiziranih
članov, v aprilu, to je v času kongresa pa jih
je bilo že 240. S tem se je v pripravah na
ustanovni kongres KPS partija v Sloveniji
povsem utrdila.
Res je, da so se priprave na kongres KPS
vlekle nad dve leti. Ze splitski plenum CK
KPJ 9. in 10. junija 1035 je zahteval, da se
Komunistična partija Hrvatske in Komuni-
stična partija Slovenije ustanovita v nasled-
njih mesecih. Vendar je prišlo do ustanov-
nega kongresa na Čebinah šele v noči od 17.
na 18. april 1937, do ustanovnega kongresa
Komunistične partije Hrvatske v Anindolu
pri Samoboru pa v noči od 1. na 2. avgust
(slednjemu je prisostvoval Josip Broz).
Čebine - Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Pravi, IJuilski zdravnik
Ob Potrčevem priznanju zdravniltu Jošliu Majhnu
Ko je bog proglasil laž za greh,
je takoj odredil, da to ne velja za
zdravnike, in jim naročil: nauči-
te se dobro lagali, da bi mogli
bolje tolažiti. Tako je v svojem
delu Ljudje v belem zapisal An-
dre Soubrian. Če bi ta, ničkoliko-
krat uporabljeni recept predloži-
li v oceno doktorju Jošku Majh-
nu, zdravniku splošne medicine
iz Šmarja, bi se temu dovtipu
najbrž sladko nasmejal. Predv-
sem tistemu, ki govori o laži;
manj onemu o tolažbi. Tolažbe
smo, več ali manj, občasno po-
trebni vsi.
Magister doktor Joško Majhen
nadvse ceni resnico, ki jo je mogo-
če povedati na mnogo načinov. Iz-
brati pravega pa je svoje vrste
umetnost, zlasti v poklicu, ki ga
opravlja polnih petintrideset let.
Za svoj prispevek k razvoju
zdravstvenega varstva in medi-
cini nasploh, je doktor Majhen
prejel ob letošnjem mednarod-
nem dnevu zdravja visoko druž-
beno priznanje, priznanje dok-
torja Jožeta Potrča.
Joško Majhen se je rodil na de-
lavskega praznika dan leta 1927 v
Šmarju, leta 1953 pa je diplomiral
na zagrebški medicinski fakulteti.
Čez tri leta se jc zaposlil v šmar-
skem zdravstvenem domu. kjer je
kmalu postal upravnik, vmes pa.
od leta 1973 do formiranja Zdrav-
stvenega centra Celje, opravljal di-
rektorsko delo v takratnem regi-
onalnem zdravstvenem domu v
Celju. Večino časa pa je zdravil in
skrbel za organizacijo zdravstva v
svojem_rojstnem kraju oziroma v
občini Šmarje pri Jelšah. Vrsto let
že opravlja naloge direktorja tozda
Zdravstveni dom Šmarje.
Gospod ali tovariš?
Gospod doktor Majhen ali tova-
riš doktor Majhen? Od otroštva
dalje, in še dolgo potem, se spomi-
njam, da smo zdravniku vedno re-
kli gospod doktor. Naziv doktorje
bil nekako v splošni rabi. Pa sem
ga. bolj za šalo, kot za res, pobara-
la, kako naj ga »naslavljam« med
najinim pogovorom.
Dobrodušno se nasmeje in ima
takoj pripravljen odgovor: »Prav-
zaprav ta gospod ali tovariš ni toli-
ko v zvezi prav z zdravniki. Žal je
res, da naziv tovariš danes nekam
preveč usiha, spet se pogosteje po-
javlja gospod. In če so že vsi go-
spodje, zakaj bi bil zdravnik iz-
jema.«
»Se tudi počutite kot gospod?«,
ga pobaram, pa je njegov odgovor
bolj resen, kot sem ga, glede na
vprašanje, pričakovala.
»Zelo različno se počutim, niko-
li pa ne kot gospod. V glavnem
dobro, ker sem s svojim delom za-
dovoljen. Sem pa lahko, in to niti
ni tako redko, tudi precej v skrbeh
za svoje bolnike.«
V pogovoru z doktorjem Majh-
nom se kar nisem mogla izogniti
klasičnemu vprašanju, zakaj se je
odločil za zdravniški poklic.
»Moj stari oče je bil tu v Šmarju
petinštirideset let zdravnik, kar je
name vplivalo že v zgodnji mlado-
sti. In ko sem bil v prvem razredu
osnovne šole, sem že vsem vedel
povedati, da bom zdravnik in nič
drugega. Zdravniški poklic je bil
zame nekakšen model, ki sem ga
nosil v sebi od ranega otroštva. In
tudi nisem nikoli pomislil, da bi
zdravil kje drugje, kot tu, v mojem
kraju.«
To, kar se ne more
spreminjati
Od otroka, ki bi rad zdravnik
postal, preko študenta medicine,
pa vse do diplome, zaprisega in
zdravniške prakse je dolga pot.
Se v človeku v tem dolgem ob-
dobju odnos do medicine, poklica,
zdravniške etike in morale spre-
minja? Kdo bo rekel, da to vpraša-
nje v tem primeru ni na mestu, so
pa dileme, žal se porajajo v sooče-
nju s stvarnostjo, na srečo ne pre-
pogosto. Odgovor doktorja Majh-
na je kratek.
> Ne. ne more se nič spremeniti,
zlasti ne v etičnem in moralnem
smislu. Spreminjajo se k' zahteve,
pričakovanja, ki jih ljudje, bolniki
gojijo do zdravnika. Spreminjajo
se metode dela. sicer pa osnovni
odnos bolnik-zdravnik ostaja tak-
šen, kot je bil pred dva tisoč leti in
bo ostal vsaj še nadaljnjih dva ti-
soč let.-
Pravi, ljudski zdravnik
Na Šmarskem krožijo o doktor-
ju Majhnu same lepe govorice.
Ljudje ga imajo radi, cenijo ga,
njihov je. Spravim ga v zadrego,
ko ga vprašam, kaj meni o tem.
»Mogoče je tu nekaj mojega mi-
nulega dela. Za mano je petintri-
deset let dela tu v Šmarju in vsak-
do me pozna. Vsakdo je imel z
mano kdaj kaj opravka, če ne kot
bolnik pa vsaj kot otrok, ko smo
ga cepili. To je najbrž glavno. Mi-
slim pa, da ljudje iskreno prizade-
vanje vendarle cenijo. To bo naj-
brž najbolj enostaven in najbolj
točen odgovor na vprašanje.«
Kot direktor skrbi tudi za orga-
nizacijo zdravstva na Šmarskem,
za delovne pogoje zdravnikov in
zlasti za pogoje zdravljenja bolni-
kov. To področje je v občini dokaj
urejeno, s to oceno pa se strinja
tudi Joško Majhen.
»V občini imamo zdaj moderne,
sodobne zdravstvene domove: v
Šmarju, v Rogaški Slatini, v Ro-
gatcu je resda zdravstveni dom v
stavbi iz leta 1930, vendar je danes
obnovljen in dobro služi svoje^.
namenu. Novi sta zdravstveni p^
staji v Podčetrtku m v Kozjetj^
čisto nova pa je v Bistrici ob Sotij'
Tu se res nimamo kaj pritoževati.
Zdraviti v pravem
pomenu besede
Delo zdravnika splošne medici,
ne je naporno, zahtevno. Je tudi
delo na terenu. Treba jc tudi viso.
ko in daleč na Osredek. Tudi pozj.
mi, ko je tam visok sneg. Ga jo to
kaj motilo?
»Vsekakor je delo na terenu po.
vezano s precejšnjimi napori, ko
mora zdravnik splošne medicine
večkrat kot drugi zdravniki, prev-
zemati v celoti odgovornost nase.
Kadar daleč stran od večjih teh-
nično-medicinskih možnosti spre-
jema odločitve čisto sam, jc zado-
voljstvo toliko večje, če stvari do-
bro tečejo. In tega v mojih petin-
tridesetih letih ni bilo tako malo.
Glede možnosti, ki mi jih je tu
nudilo življenje, povezano z mo-
jim delom, sem lahko v resnici za-
dovoljen. Že ime pove, da naj
zdravnik zdravi, in mi, v splošni
medicini, v resnici zdravimo. Veli-
ko je zdravnikov, ki se ukvarjajo z
enim izsečkom medicinskega
zdravniškega dela. mi pa lahko
mirno, brez pretiravanja, v pol-
nem pomenu besede, rečemo, da
zdravimo ljudi. In to je veliko za-
dovoljstvo.«
Kaj mu pomeni Potrčevo priz-
nanje?
»Vsakič, ko mi bolnik po konča-
nem zdravljenju reče, hvala, sem
vesel. To je največ. Ne morem pa
zanikati zadovoljstva, da mi moje
zasluge priznavajo tudi kolegi, ki
so me za to priznanje predlagali.-
MARJELA AGREŽ
lOBRAn
Peter Pregrad
Obrazložitev za podelitev
srebrnega priznanja OF je za
Petra Pregrada iz krajevne
skupnosti Pod gradom v
celjski občini kratka: »Iz-
jemno aktiven je že vrsto let
na vseh področjih življenja
in dela družbenopolitičnih
organizacij in krajevne sa-
mouprave. Kljub težavam z
zdravjem je še vedno akti-
ven. Pomemben je njegov
prispevek k prenašanju iz-
kušenj na mlade.« Lahko bi
bila dosti daljša - že samih
funkcij, ki jih je in jih še
opravlja, bi bilo za celo stran.
Pa je prav, da je kratka in
jasna Peter Pregrad nima
rad praznega govorjenja.
Pametne besede so sicer
potrebne, a delo še bolj. Pa
naj bo s krampom in lopato,
kot je bilo pred 40. leti na
progi Šamac-Sarajevo in
drugih udarniških akcijah
ali pa samo z glavo. A ni vse-
eno kako: »Sovražim forum-
sko delo. Ne morejo se sesta-
ti trije ljudje in odločati o
usodi 200 krajanov. Ljudje
morajo povedati kaj mislijo
na zborih krajanov. Če bodo
prišli ali ne, pa je odvisno od
dela območnih odborov.«
Seveda takšno razmišljanje
ni omejeno le na socialistič-
no zvezo. Peter Pregrad je
jasen: »Tudi na zasedanjih
delegatskih skupščin pre\'eč
govorijo tisti spredaj. Še po-
sebej dobro pa je prisluhniti
mladim. Razvoj gre naprej in
stvari se. spreminjajo s teh-
nologijo in ljudmi. To pa sto-
ji na mladih. Če ni revoluci-
onarnih idej, ni napredka in
ne preporoda. Saj imamo iz-
kušnje z našo revolucijo.«
O mladih, zlasti mladih v
Zagradu. Peter Pregrad rad
govori. Toliko živahnosti so
vnesli v življenje. Pa jih pri-
merja s svojo udarniško ge-
neracijo: »Akcije s krampi in
lopatami so le še redko smi-
selne. Večino bi jih lahko in
morali posodobiti, mehanizi-
rati in ob tem izobraževati
mladino. »Tisto, kar za mla-
dino, velja za vse ljudi. Z nji-
mi se je treba pogovarjati in
delati. Če človeka prepustiš
samemu sebi. . . Razlike
med posameznimi organiza-
cijami pa so vseeno precejš-
nje: »V socialistični zvezi
sem se moral veliko naučiti.
Vsako akcijo je lažje speljati
v sindikatu, kjer so ljudje na
kupu. Ni pa to edini razlog,
saj socialistična zveza zahte-
va dosti širši pristop. Veliko
truda sem vložil, da sem do-
jel bistvo te organizacije. Do-
bil sem dodatne izkušnje in
ni mi žal.« Po obsežnem delu
tudi priznanje z lažjim srcem
sprejema. Nekoč ga je že od-
klonil. ker je še toliko dru-
gih. ki ga zaslužijo.
MILENA B. POKLIČ
Tri mesece brez plače
Doliler stvari tečejo se nihče ne sprašuje, Saio In kako
dela
Dandanes se živemu človeku vse
zgodi. Tudi to, da ostane tri mesece
brez osebnega dohodka, kot se je pri-
merilo Vladu Marotu, občinskemu se-
kretarju odbora Rdečega križa v La-
škem, ki to delo opravlja profesi-
onalno.
Občinska zdravstvena skupnost,
skupnost socialnega skrbstva in ob-
činska izobraževalna skupnost, ki fi-
nancirajo dejavnost Rdečega križa,
svojih obveznosti niso poravnale, ker
je ob siceršnjih finančnih težavah pač
najlažje črtati prispevek za dejavnost,
ki ni neposredna vezana na program in
ki konec koncev ne bi povzročila kakš-
ne večje družbene škode ah celo nemi-
rov. Res pa je, da se finančni načrt
občinskega odbora sprejema in obrav-
nava v aprilu in se takrat določi stop-
nja financiranja.
Zadeva z Vladom Marotom se bo se-
veda rešila. Njegova krivda je v tem, a
ni pravočano opozoril ustreznih služb
na to, da nima dovolj denarja, da bi si
lahko obračunal osebne dohodke. To-
da postavite se v vlogo človeka, ki je
hkrati neposredni izvajalec in sam
svoj šef Lani. ko so bili problemi po-
dobni, je šel v akcijo in stvar so uredili.
V dobri veri, da je zadeva rešena je
svoje delo opravljal vestno in dobro
(povprečni osebni dohodek je imel la-
ni s poračunom vred okoli 110.000 di-
narjev). Letos kratkomalo ni imel
obraza, da bi ponovno začel prosjačiti
zase. Delo je opravljal naprej v upanju,
da se ga bo vendarle kdo spomnil in ko
se to ni zgodilo, se je odločil da da
odpoved.
»Morate me razumeti,« je dejal na
razgovoru s predstavniki občine in si-
sov.« Opravljam vsa dela. Sem stro-
kovni delavec, administrator, računo-
vodja, snažilka. Težko mi je, ker mo-
ram denar prosjačiti zase. Letos tega
nisem storil. Razumel sem, da denarja
ni, toda tako naprej no gre več. Če sem
že tu, potem bi rad delal ne pa se uk-
varjal s problemom lastnega osebnega
dohodka. Ta je nizek, vendar najdem v
tem delu druge vrednote, ki me oseb-
no zadovoljijo, zato se nad višino oseb-
nega dohodka tudi nisem pritoževal.«
Marot je po seji obora rdečega križa.
ki se^a je udeležila tudi Ivica Žnidar-
šič, predsednica republiške skupščine
Rdečega križa umaknil svojo odpo-
ved. Na sestanku s predstavniki občin-
skih družbenopolitičnih organizacij,
pa so se dogovorili, da bodo skušali v
občini dolgoročno rešiti financiranje
dejavnosti Rdečega križa. Treba pa bo
rešiti tudi status sekretarja, da se ne bi
ponovilo to, kar se je zgodilo letos,
tako da bi osebni dohodki sekretarja
postali zanesljivejši. Razmišljanja gre-
do v smer, da bi ga dali na plačilno
listo skupnih služb sisov. ko bo ta do-
končno reorganizirana.
Rdeči križ ni samo sekretar
v tem laškem primeru moramo opo-
zoriti še na širše razmere tega proble-
ma, namreč na naš odnos do organiza-
cije Rdečega križa. Predvsem pa se
njenega pomena premalo zavedajo
zdravstveni in socialni delavci, čeprav
odborniki Rdečega križa opravijo ve-
čino dela na terenu zanje. Sem sodijo
vsi izpiti prve pomoči vključevanje v
zdravstveno vzgojo na šolah in krajev-
nih skupnostih, evidentiranje in nepo-
sredna pomoč socialno ogroženim in
bolnim, organ-iziranje krvodajalskih
akcij, tečajem za odbornike Rdečega
križa in podobno. Te so seveda že tako
utečene akcije, da se nihče več ne
sprašuje, kdo jih pravzaprav organizi-
ra in da ne vedo, da je za njimi stotine
anonimnih oseb, ki opravljajo, svoje
delo prostovoljno, brez plačila. Čakajo
pa jih tudi nove naloge. V krajevnih
skupnostih bodo morali razporediti
odbornike za potrebe splošnega ljud-
skega odpora, teče akcj^ja skrbi za ljudi
v hribovskih krajih. Že do sedaj od-
borniki Rdečega križa skrbijo za kakš-
hih šest tisoč takšnih ljudi in nenazad-
nje Rdeči križ vodi tudi akcijo za daro-
vanje človekovih organov za potrebe
zdravstva.
»Ne bi smel biti problem zaposliti
enega profesionalca v občini. Navadno
so to sekretarji Rdečega križa, saj ti
koordinirajo in vodijo delo s stotinami
prostovoljcev«, je rekla Ivica Žnidar-
šič na sestanku v Laškem. »V Sloveni-
ji imamo trenutno profesionalce v 42
občinah. Vi imate srečo, da to delo
opravlja mlad in izobražen človek. Za-
to je vaša organizacija ena najbolj de-
lavnih in najbolje organiziranih v re-
publiki. kljub težkemu terenu. Mi si
želimo mlade ljudi in jih, kolikor je v
naši moči, spodbujamo in usmerjamo.
Vlado Marot je član našega predsed-
stva in član zveznega zbora. Zato krat-
komalo ne morem razumeti, da ste pu-
stili brez plačila človeka, ki v občini
toliko naredi za našo organizacijo.«
V Laškem so priznali svojo napako
in tudi to. da se v delo Rdečega križa
vse premalo poglabljajo in bodo v bo-
doče tudi o tem več govorili na dnev-
nih redih najrazličnejših sej.
Najbolj pomembno seveda je, da de-
lo v tej humanitarni organizaciji teče
in daje še veliko ljudi, ki so pripravlje-
ni delati brez plačila. Najmanj, kar
smo dolžni napraviti zanje pa je to. da
jim omogočimo to delo in da jim damo
vsaj moralno priznanje tako, da bi z
njihovim delom bili seznanjeni vsi, ki
bi to morali vedeti, tudi družbenopoli-
tične organizacije v občini, naprimer.
VIOLETA V. EINSPIELER
Bratenje celjske Nove
vasi s Krapino
Osrednje proslave v počastitev
dneva OF in 1. maja v celjski KS No-
va vas, ki bo v petek, 24. aprila ob 18.
uri, se bosta udeležila tudi župana
Celja in Krapine. Obe krajevni skup-
nosti dobro sodelujeta na večih po-
dročjih, zato sta sklenih, da podpišeta
tudi listino o pobratenju. V kulturnem
programu sodelujejo mladinci, recita-
cijska in folklorna skupina KS Nova
vas ter pevski zbor, na proslavi pa bo-
do podelili tudi priznanja OF.
UM
Popravek
v Novem tedniku št. 15 smo v prispev-
ku »Bo kres zagorel?« pomotoma zapisa-
li, da pripravljajo vrsto prireditev ob kon-
cu aprila mladi iz Šentvida pri Grobel-
nem. Pravilno bi moralo biti, da te prire;
ditve pripravljajo mladi iz Grobelna, saj
je 25. april praznik krajevne skupnosti
Šentjur-okolica. Za napako se mladin-
cem iz Grobelna opravičujemo.
23. APRIL 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Ne moremo živeti izven časa
Izobraževanje - najboljša naložba tudi za obrtnike
o /nanju radi govorimo,
redki pa so listi, ki ga tudi v
resnici iz dneva v dan razvi-
jalo in vgrajujejo v svoje
delo. Za to se odločajo, ker
so spoznali, da je to edina
pot naprej ali pa preprosto
zato, ker nimajo druge iz-
bire.
V obratovalnici kovinopla-
stike celjskega obrtnika An-
tona Žagarja nastopa oboje:
obrtnik ne more brez novih
zamisli in razvijanja novih
tehnologij, delavci pa so pri-
siljeni slediti novim zahte-
vam. Osvajanje novih izdel-
kov in tehničnih izboljšav
ter kakovost svetlobnih teles
uvršča delo v Žagarjevi obra-
tovalnici v sam vrh evrop-
skih proizvajalcev. To pa je
bil le eden izmed razlogov,
zaradi katerih so lani Antonu
^Žagarju podelili najvišje
priznanje celjske občine -
Slandrovo nagrado.
Zanimiva in poučna je pot.
po kateri v tej obratovalnici
dosegajo zavidljive uspehe.
Nobena skrivnost ni. da se
delavci le stežka odločajo za
dopolnilno izobraževanje, pa
če jim Sklad za izobraževa-
nje delavcev, zaposlenih pri
obrtnikih, nudi še tako veli-
ke možnosti. Zato se je An-
ton Žagar odločil pripeljati
izobraževanje v obratovalni-
co. Kakšno, o tem so se na
osnovi potreb pogovorili
skupaj obrtnik, delavci in
predavatelji. Izcjblikovali so
70-urno izobraževanje, v ka-
terega so u\ ' -tili osnove
elektrotehnike- predelavo
plastike in va> ;vo pri delu.
Vse. kar je bii> ',a kakovost-
no delo najp 'membnejše.
Izobraževanje > zaključili s
testi: kdor jih bo uspešno
opravil, bo j ujemal višje
osebne dohodke, drugi pa
ne. Rečeno - storjeno, kajti
dober obrtnik ve. da je spod-
buda enako pomembna za
delo kot za izobraževanje.
Seveda je bilo potrebno
izobraževanje v obratovalni-
ci plačati, -a to je bila naj-
boljša naložba," zagotavlja
Anton Žagar. -Takšno do-
polnilno izobraževanje bi
priporočal vsaki obratoval-
nici. Razvoj gre hitro naprej,
ne glede na tehnologijo v
obrti. Potreba po kakovost
nih izdelkih se nenehno po
večuje. Ni vseeno, kako izko-
ristiš stroj in material, saj
zahtevata dober in slab izde-
lek enak čas za izdelavo in
enako količino materiala in
energije. Obrtniki pa tudi ne
moremo živeti izven našega
časa. Z več znanja lahko
zmanjšujemo norabo materi-
alov in energije in s tem pri-
spevamo k varstvu okolja.
Kakovost pa je tudi edina
pot v izvoz. Izvoz danes res
ni donosen, a to se bo moralo
spremeniti. Navsezadnj(,' pa
mora človek tudi nekaj pri-
spevati družbi, v kateri živi.
Škoda, da tako ne razmi-
šlja več ljudi - ne le obrtni-
kov, tudi odgovornih v zdru-
ženem delu. Potem bi bilo
več programov na zahodno-
evropski ravni, večji bi bil
izvoz (Žagar je lani izvozil
tretjino proizvodnje) in vsi bi
nekaj imeli od tega. Po Ža-
garjevem mnenju je izho-
diščna točka odnos do zna-
nja. Pri tem pa ni pomembna
samo formalna, šolska izo-
brazba. Pomebna je strokov-
na usposobljenost za določe-
no proizvodnjo in njena de-
janska uporaba.
Izgovarjanje na nesposob-
nost delavcev je res samo iz-
govarjanje: »Če znaš delavca
usmeriti, če mu omogočiš
izobraževanje in ga zanj
spodbudiš, tako je za njego-
vo pridobitev pripravljeni
nekaj narediti, potem uspeh
ne more izostati. O takem
izobraževanju bi morali raz-
mišljati obrtniki in delavci, v
svojo obojestransko korist in
v korist družbe.«
MILENA B. POKLIC
Povsod slovesno
Minuli teden je po žalski, velenjski in mozirski občini potovala Kurirčkova pošta.
Povsod so ji pripravili lep sprejem in kulturni program, o pomenu pa so govorili borci in
drugi.
Letošnja Kurirčkova pošta je na poti že petindvajsetič, njen namen pa je hranjanje in
razvijanje revoli^cionarnih tradicij. S svojo vzgojnoizobraževalno vsebino in priljubljeno
obliko izvajanja vpliva na oblikovanje ljubezni do domovine, do naše samoupravne sociali-
stične skupnosti. Pionirji pri prenašanju Kurirčkove pošte spoznavajo zgodovino revoluci-
onarnih bojev v preteklosti; našo neuvrščeno politiko, .prizadevanja za miroljubno sožitje in
za mir na svetu, gojijo bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Seveda
pa bo smotre v celoti dosegli le, če bomo ustvarjalno pripravljali pnjgrame v sodelovanju z
družbenim okoljem, ga izvajali in nato še skupno ocenili opravljeno delo. Osrednja priredi-
tev Kurirčkove pošte v žalski občini je bila na Polzeli (na sliki).
T. TAVČAR
V Celje štirje avtobusi, nazaj le trije
Učenci iz Mozirja ne zahtevajo razkošnega udobja, želijo pa urejene prevoze
Težave šolarjev, ki se iz odročnih
občin vsak dan vozijo v šole, so si
bolj kot ne podobne. V Mozirju pa so
mladinci pred kratkim pripravili
okroglo mizo, na kateri so skupaj s
predstavniki Izletnika in Integrala
poskušali vsaj delno rešiti in omiliti
že skorajda neznosne razmere.
Težav, kijih imajo učenci in študent-
je iz mozirske občine z vsakodnevnimi
prevozi v šolo je toliko, da jih je kar
težko našteti. Mladi pa se najbolj prito-
žujejo nad neusklajenostjo voznih re-
dov in gnečo na avtobusih, ki je zdaj že
tolikšna, da nad njo obupujejo tudi
avtobusni šoferji. V mozirski občini
vozijo Izletnikovi šolski avtobusi iz
Mozirja. Nazarij in Ljubnega, do teh
treh središč pa se učenci vozijo z red-
nimi avtobusi. Tako ostajajo učenci iz
Zadrečke doline, ki se do Nazarij pri-
peljejo z rednim avtobusom, večkrat
kar na postaji, saj šolski avtobus odpe-
lje v Celje po voznem redu in šofer ne
upošteva zamude rednega avtobusa. Iz
Mozirja, Nazarij in Ljubnega odpeljejo
zjutraj v Celje štirje šolski avtobusi -
nazaj pa se vrčajo le trije. Precej čudna
odločitev Izletnika, saj verjetno v Ce-
lju dnevno ne ostaja kar za en avtobus
učencev . ..
Učenci iz mozirske občine se prito-
žujejo tudi nad zamujanjem v šolo. Če
hočejo zaradi avtobusne zamude v šoli
dobiti opravičene izostanke, morajo
prinesti posamična opravičila, to pa
njihove zamude še podaljša. Gnečo v
prometni pisarni bi Izletnikovi delavci
lahko odpravili že s preprostimi tele-
fonskimi obvestili posameznim šolam.
Večina učencev iz mozirske občine
mora ob daljšem urniku tudi predčas-
no iz šole, če hočejo domov s šolskimi
avtobusi. To pa je seveda še dodaten
razlog za nezadovoljstvo profesorjev,
ki negodujejo že zaradi jutranjih
zamud.
Mladi iz Mozirja opozarjajo tudi na
izrabljenost avtobusov, na gnečo, ki se
na šolskih avtobusih iz leta v leto še
povečuje, najbolj pa jih pesti to, da se z
mesečnimi vozovnicami ne morejo vo-
ziti z rednimi avtobusi.
Pobudo mladincev, da bi končno
poskušali rešiti težave z avtobusnimi
prevozi, so podprli tudi vsi predstavni-
ki mozirskih krajevnih skupnosti in
občinskih organov, s predstavniki
Izletnika in Integrala so se dogovorili,
da v začetku maja spregovorijo o reši-
tvah za najbolj problematične avto-
busne linije. Prve rešitve v prid učen-
cev mozirske občine pa bi lahko vpe-
ljali z začetkom prihodnjega šolskega
leta.
Po mnenju mladincev kažejo v Inte-
gralu veliko več pripravljenosti za re-
ševanje težav, saj je predstavnik ljub-
ljanskega avtobusnega prevoznika po-
udaril, da potrebujejo natančen sez-
nam problematičnih avtobusnih linij.
Hkrati pa je tudi povedal, da nov avto-
bus stane prevoznika približno 40 mili-
jonov dinarjev in da prihaja do zamud
pozimi predvsem zaradi slabega gori-
va, ki ga točijo v vozila. Podobne ob-
jektivne razloge so povedali tudi pred-
stavniki Izletnika, ki učencem svetuje-
jo, naj se vozijo z rednimi avtobusi.
Seveda pa je to bolj težko, saj vozniki
in sprevodniki z rednih avtobusov ne
dovolijo vožnje z mesečnimi vozovni-
cami. Učencem so tudi svetovali, naj
posamezne nepravilnosti redno prijav-
ljajo v prometni pisarni, saj jih bodo v
Izletniku sproti lažje reševali. Jutranje
zamude učencev iz mozirske občine
pripisujejo tudi neenotnemu začetku
pouka v celjskih šolah usmerjenega
izobraževanja, saj v Izletniku ne more-
jo uskladiti voznega reda šolskih avto-
busov z voznim redom delavskih linij.
Denarja za nove avtobuse pa v delovni
organizaciji nimajo.
Rešitve, ki jih bodo Mozirjani po-
skušali najti skupaj s predstavniki
Izletnika in Integrala, bodo morale se-
veda sloneti na ekonomski računici
poslovanja. Tega se zavedajo tudi v
Mozirju, zato je očitek predstavnika
Izletnika, da zahtevajo učenci iz Mozir-
ja razkošno udobje na vožnji v šolo.
povsem odveč. Želja, da bi zjutraj radi
pravočasno prihajaU v šolo in pri po-
uku ostah do konca, pa bo izpolnjena
le z ureditvijo avtobusnih prevozov.
IVANA FIDLER
KonjičanS za kabelsko televizijo
v Slovenskih Konjicah so
se že konec minulega leta
lotili priprav za kabelsko
televizijo. Imenovali so po-
seben odbor za gradnjo in
naročili izvedbene projek-
te, ki bodo v kratkem nare-
jeni.
V krajevni skupnosti Slo-
venske Konjice so se priprav
lotili skrbno predvsem zato,
da bi ljudi dodobra seznanili,
kaj kabelska televizija sploh
je. Razposlali so pisne infor-
macije, nato pa so se pred
kratkim povezali še z Gore-
njem in se domenili za javen
prikaz štirih TV programov.
Pred izložbo blagovnice Dra-
vinjskega donja v Sloven-
skih Konjicah'^e je zbralo
veliko ljudi, ki so se o novo-
sti sodobne komunikacije
hoteli prepričati na lastna
ušesa in na lasine oči.
Konjičani so tudi že opra-
vili meritve za kabelsko tele-
vizijo. ki so pokazale, da bi
bilo najugodneje antenski
del napeljave postaviti na
Konusov poslovni objekt.
Pridobili so tudi soglasje od
te delovne organizacije. Iz-
vedbeni projekt za kabelsko
televizijo pa naj bi predvidel
tudi možnost širitve kabel-
ske televizije v prirobne kra-
jevne skupnosti, se zavzema-
jo v krajevni skupnosti Slo-
venske Konjice, kjer bodo v
kratkem izvedli tudi anketo
med krajani, oziroma intere-
senti za kabelsko televizijo.
Ali jo bodo v resnici lahko
napeljali še letos, takšne so
želje, pa je v marsičem odvis-
no od denarja. Kajpak upajo
na pomoč in razumevanje
delovnih organizacij.
MATEJA PODJED
Celjski b^^nčniki najboljši
v bančnem .; stemu Ljubljanske banke so letos že petič
zapored pripravili tekmovanje mladih bančnih delavcev s
področja pošlo , s prebivalstvom. Letošnje finale je bilo v
Stubičkih Topiicah in na njem so se najbolje odrezali mladi
bančniki iz LI: Splošne banke Celje, sledili pa so jim banč-
niki iz Gospod, i ske banke, zagrebške LB in iz koperske LB.
Celjani so lete zmagali že drugič, prvič leta 1984, zato so
tudi finale le'-; 1985 pripravili v Celju. Tudi prihodnje
finalno srečani*- bo v Celju.
UM
Očistili krajevno skupnost
v KS Galicija so se odločili, da bodo očistili okolje vsega
kar se je nabralo skozi zimo. V akciji, ki so jo pripravili
munili petek in soboto, je sodelovalo okrog 350 krajanov, ki
so nabrali kar 60 traktorskih prikolic in šest kontejnerjev
raznih odpadkov. V akciji je sodelovala tudi šola, svoje
okolje pa so počistile tudi DO Kamnolom Cestno podjetje
Celje, Dom Nine Pokom in Savinjski magazin. Kot je pove-
dal predsednik KK SZDL Galicija Martin Sedovnik je
akcija v celoti uspela.
T. TAVČAR
Predavanje iz
radiestezije
Radiestezija in njena upo-
rabnost v vsakdanjem življe-
nju, je naslov predavanja, ki
bo danes, v četrtek, ob 16. uri v
prostorih Razvojnega centra v
Celju.
Predaval bo priznani radieste-
zist Boris Farkaš iz Zagreba.
Govoril bo splošno o fenomenu
radiestezije, o področjih upora-
be tega mejnega področja zna-
nosti ter o pomenu in načinu
usposabljanja na področju radi-
estezije.
Predavanje, ki ga organizira
Elektrotehnično društvo iz Ce-
lja, bodo spremljali diapozitivi,
Boris Farkaš pa bo pripravljen
odgovarjati tudi na vprašanja
udeležencev predavanja, ki si
bodo lahko ogledali in preizku-
sili delovanje radiestezijskih
aparatov in pripomočkov iz av-
torjeve zbirke.
M. A.
Odprta ribolovna sezona
Na našem območju že namakajo trnke v Šmartinskem
in Slivniškem jezeru
Kot sporoča Zavod za ribištvo
Ljubljana, ki je objavil podatke o
svojih revirjih in ribolovni sezoni v
tej sezoni, je s prvim aprilom že odprt
ribolov na Radovni, Krki, Soči, Lepe-
ni, Koritnici, Bohinjskem in Krn-
skem jezeru in na Iščici, po prvem
maju pa bo odprta tudi večina osta-
lih revirjev Zavoda za ribištvo.
Cene v teh revirjih se za dnevno do-
volilnico gibljejo med 1500 in 7000 di-
narjev, za tridnevno od 8750 do 17.500
Din, za tedensko pa od 22.500 do
40.000 din. Letne karte stanejo od 45
do 210 tisoč din (Soča, Lepena, Korit-
nica), letna dovolilnica za vse te revirje
pa 300 tisoč din.
Na našem območju je odprt ribolov
na Slivniškem in Šmartinskem jezeru.
Cene dnevnih dovolilnic so za bele ri-
be 2500 ter za roparice 3000 dinarjev.
Dnevne ribolovne dovolilnice za lov
na Šmartinskem jezeru prodajajo: ribi-
ška koča Brezova, Žlaus Ana, Loče 8.
Šmartno v Rožni_ dolini, Elizabeta
Kruleč, Runtol 7, Škofja vas, pisarna
ribiške družine Celje, Čopova 19, Irena
Jamnišek, gostišče Šmarjeta, Olga
Apotekar, gostišče Šmartno v Rožni
dolini 41 b, Emona Globtour, Čuprij-
ska l, Celje, Majda Žagar, gostišče Raj
na Šmartinskem jezeru.
Za Slivniško jezero: Ignac Holcin-
ger, Rakitovec 5, Gorica pri Slivnici,
Milan Kokošar, Gorica pri Slivnici,
Gostišče Hvaleč Milan, Nova vas -
Šentjur pri Celju, Gostišče pri mostu -
Šentjur pri Celju, Gostišče Jernej An-
drej - Šentjur, Motel Merx, Gostišče
Mulej Marica - Gologranc. Prožinska
vas, glavna vratarnica Železarne Štore.
Ribiški dom Tratna, Ribiška družina
Voglajna - Ulica XIV. divizije 36 -
Štore.	RP
8. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Sodobna likovna iskanja
Jože Tisnikar v Celovcu, Vasilije Četkovič v Gradcu
v oživljanju zamisli o
skupnem slovenskem kul-
turnem prostoru so nadvse
dobrodošle kulturne prire-
ditve oziroma predstavitve
slovenske	umetniške
ustvarjalnosti v Avstriji.
Žal v zadnjem času niso rav-
no pogosti kulturni nastopi,
ki bi avstrijski kulturni
javnosti, predvsem pa tudi
slovenski nacionalni skup-
nosti omogočili neposredno
spremljanje živahne, ne-
mirne umetniške ustvarjal-
nosti na Slovenskem. A če
do takih manifestacij pride,
so v prednosti ljubljanski
ustvarjalci. Zato razvese-
ljuje novica, da bosta v za-
četku maja v Avstriji raz-
stavljala dva umetnika
celjskega območja.
Gre za razstavi, ki bosta,
glede na potek priprav, ned-
vomno odmevni še posebej v
avstrijski kulturni in politič-
ni javnosti. V Celovcu bo
razstavljal Jože Tisnikar, v
Gradcu pa Vasilije Četkovič-
Vasko.
Jože Tisnikar bo v Mestni
galeriji v Celovcu razstavil
okrog 50 slik iz ustvarjalnega
obdobja zadnjih dveh let. To
bodo pretežno olja z znano
motiviko, čeprav slikar pra-
vi, da ekspresija smrti in člo-
vekovega minevanja, torej
avtorjeva doživljanja z nje-
govega delovnega mesta v
secirnici, ni edini motiv nje-
gove likovne izpovedi. Zato
bodo na celovški razstavi tu-
di dela z raznovrstno, vsako-
dnevno življenjsko motivi-
ko, z vtisi in problemi, ki jih
doživlja človek, kadar odpr-
to in angažirano, prizadeto
doživlja čas in odnose med
ljudmi. Še pred predstavitvi-
jo v Celovcu pa bo Jože Tis-
nikar razstavljal v novi gale-
rijski dvorani Smelta v Ljub-
ljani. Gre za razstaviščni pro-
stor, kjer stalno organizirajo
likovne dogodke in ki po
svoji moderni zasnovi in ure-
jenosti prekaša marsikatero
galerijo. Nova stavba Smelta
to kajpak omogoča. Ob tej
priložnosti se bo likovno ob-
činstvo seznanilo tudi z no-
vo, že tretjo monografijo o
Jožetu Tisnikarju. Tokrat bo
slikarjev umetniški svet v
knjigi predstavljen angleško
govorečemu občinstvu.
Akademski kipar Vasilije
Četkovič-Vasko pa bo v
Gradcu prikazal svoja kipar-
ska dela, to je skulpture iz
lesa, keramične mozaike (sli-
ke) z hnediteranskimi motivi,
skulpture iz keramike oziro-
ma terakoto. Kiparski opus
Vaška Četkoviča je obsežen.
To ne dokazujejo samo nje-
gove znane ambientalne,
mogočne skulpture v sloven-
skih in drugih mestih, mar-
več tudi mnoge samostojne
in skupinske razstave. Do-
slej jih je bilo že prek 70. Tri-
deset javnih skulptur in
mnogi zaokroženi ciklusi,
kjer se dokazuje avtorjeva
sposobnost, da se loteva ra-
zličnih materialov, ki so mu
vselej najboljši medij za ne-
mirno iskanje bistva življe-
nja in ustvarjanja, govorijo o
kiparjevi navezanosti hkrati
na življenje in okolje (deni-
mo ciklus hortikultura ali ci-
klus erotika). Poleg tega pa
je umetnik z različnimi deli,
slikami in skulpturami opre-
mil tudi mnoge javne objek-
te oziroma družbene prosto-
re. Ta vsestranski odnos do
materiala (beton, kamen, les,
steklo, keramika, železo itd.)
in mnogovrstna likovna for-
ma, ki se more umestiti v ra-
zličen komunikacijski pro-
stor, nedvomno označuje
eno izmed posebnosti umet-
nikovega dela in življenja.
Prav zaradi slogovne in
motivne posebnosti obeh
ustvarjalcev, bosta njuni raz-
stavi v Celovcu 5. maja in
Gradcu 6. maja zanimiv pri-
kaz sodobnih likovnih
iskanj, pa tudi prispevek k
oblikovanju skupnega kul-
turnega prostora.
J. V.
Mladinskega pevskega festivala
ne smemo izgubiti
Na zadnji seji organizacijskega odbora Mladin-
skega pevskega festivala v Celju se je izkazalo, da je,
sicer zagotovljenih sredstev za celotno prireditev
premalo in da je vprašanje, kdaj bodo ta sredstva
organizatorju na voljo. Pravočasno jih bržčas ne bo.
Zavod za kulturne prireditve, ki je uradni organiza-
tor, pa tudi ne more kriti zagonskih stroškov letošnje
prireditve.
Celotna prireditev naj bi letos stala okoli 20 milijo-
nov dinarjev. Od tega naj bi republiška kulturna skup-
nost prispevala 7 milijonov dinarjev, celjska tri in pol
milijone, ostalo pa naj bi zbrali od organizacij združe-
nega dela. Toda tako republiška kot občinska kulturna
skupnost trenutno ne razpolagata s tolikšnimi sredstvi
in bosta lahko ta denar nakazali šele kasneje. Zato bo
verjetno treba za tekoče stroške, ki rastejo vsak dan,
poiskati premostitveno posojilo.
Tudi od delovnih organizacij bo verjetno, zaradi
izredno zaostrenih gospodarskih razmer, zelo teško
dobiti načrtovana sredstva. Zaenkrat imajo obljublje-
nega le polovico denarja. Vseeno so na tej seji menili,
da je treba mladinski pevski festival izpeljati, pa
čeprav brez zaključnega koncerta v Mestnem parku.
Predsednik organizacijskega odbora dr. Emil Roje je
namreč opozoril, daje ta prireditev za Celje izgubljena,
če je letos ne bi uspeli organizirati.
Tudi ljubljanska televizija, kije vrsto let snemala to
prireditev in tudi direktno prenašala množični nastop,
letos ne kaže posebnega zanimanja za prenos zaključ-
nega koncerta. Organizatorji bodo sicer poskušali vse,
da bi bil festival takšen kot doslej, če pa ne bo šlo
drugače, se bo treba odpovedati množičnemu kon-
certu, kar bi bila resnično nepopravljiva škoda. F. P
Koristen
nastop APZ
Ob siceršnjem pomanj-
kanju ustreznega sodelo-
vanja na kulturnem po-
dročju med pobratenimi
občinami, je bil dobro-
došel in vsestransko ko-
risten nastop akadem-
skega pevskega zbora
Boris Kidrič iz Celja v
pobrateni občini Som-
bor in prijateljski občini
Rakovica v Beogradu.
Zbor, ki ga vodi Adri-
ana Požun, je na tridnev-
nem gostovanju ponovno
dokazal, kako pomembna
so kulturno umetniška
sporočila Adamiča, Mi-
helčiča, Galusa, Kodaja,
Monteverdija in Mokranj-
ca, če naštejemo samo ne-
kaj avtorjev, ki so jih
'predstavili mladi pevci
na visoki izvedbeni ravni.
S pevci sta bila tudi pred-
stavnica medobčinskega
sveta zveze socialistične
mladine Anka Vetrih in
predsedniki obeh občin
so namreč odprli mnoga
aktualna vprašanja da-
našnjega družbenoeko-
nomskega in političnega
položaja ter nadaljnjega
sodelovanja med pobra-
tenimi občinami.
Ugodni vtisi o kulturnem gibanju mladih
Naša beseda je letos v organizaciji Žalčanov zelo lepo uspela
Letošnja področna prire-
ditev NAŠA BESEDA je po-
kazala, da se to kulturno gi-
banje ponovno vrača v opti-
mistični tok - kot smo ga
bili vajeni v najsvetlejših
časih kulturne ustvarjalno-
sti mladih pod tem naslo-
vom. Žal moramo ugotoviti,
da temu niso kos vse obči-
ne; pa ne samo zavoljo neza-
interesiranosti mladih.
Predvsem gre več ali manj
za neorganiziranost: orga-
nizacije ZSMS ne najdejo
pravih stikov s skupinami,
občinske zveze kulturnih
oganizacij pa niso strokov-
no usposobljene za ustvar-
jalni dialog.
Področna revija NAŠA
BESEDA je bila poverjena
organizatorjem v Žalcu, ki so
se zelo potrudili: nastope so
razvrstili v Griže, Polzelo in
Žalec. V glavnem so poskr-
beli tudi za obisk (tu in tam
zavoljo nepoznavanja tema-
tike predstave tudi malce ne-
primerno občinstvo) tako, da
so se skupine dobro počuti-
le, predvsem pa so se trudili
za dobre pogoje in maksi-
malne možnosti. Poskrbeli
so za prijetno vzdušje, saj so
se z dobro oganizacijo izog-
nih napetostim, ki običajno
spremljajo tako zahtevno in
številčno veliko organizacij.
Hvalevredno je tudi dej-
stvo, da so se v regijskem
prostoru uveljavile nekatere
doslej neznane pionirske ali
mladinske skupine. Med ta-
ke prav gotovo štejemo sku-
pine s šmarskega in konji-
škega konca. To so potrdili
tudi na razgovorih, ki so
spremljali ogledane predsta-
ve. Vse skupine sta si ogle-
dala tudi republiška selek-
torja ali sestavljalca progra-
ma za republiško zaključno
srečanje. V konjiški, šmar-
ski, žalski in celjski občini je
nastopilo nekaj manj kot 50
pionirskih in mladinskih
skupin z zelo zanimivimi
predstavami, ki nastajajo v
okviru dela gledaliških krož-
kov, sekcij gledahških sku-
pin v društvih ter plesnih
skupin.
V	Grižah so nastopile na-
slednje skupine: Gledališki
krožek OŠ iz Šentvida pri
Grobelnem pod vodstvom
Marte Mastnak, gledališki
krožek OŠ »Edvard Kardelj«
iz Slov. Konjic pod vod-
stvom Marije Golčar, gledali-
ški krožek OŠ Rogatec pod
vodstvom Lidije Zalezina,
pionirska gledaUška skupina
PD »Bratov Letonje« iz
Šmartnega ob Paki v režiji
Slavice Pečnik in gledališki
krožek OŠ Šmarje pri Jelšah
pod vodstvom Tanje Jurjec.
V	Žalcu je najprej nastopi-
la lutkovna skupina MKUD
»Pedagog« iz Celja pod vod-
stvom Alenke Tacol, v nada-
ljevanju pa so se predstavili
mladinci KUD »Zarja« in OŠ
»Franja Vrunča« z recitalpm,
ki ga je pripravil Štefan Žvi-
žej. V dopoldanskem delu
smo videli še nastop Teatra
mladih iz Griž pod vodstvom
Bojana Šalamona. gledali-
ško delavnico MKUD »Teh-
nik« z dvema recitaloma. Os-
novno šolo »A. Aškerc« iz Ti-
tovega Velenja ter MKUD
»A. Aškerc« s srednje druž-
boslovne šole iz Celja z igri-
co »Resnica o Amletu, kralju
Danskem«, nastopila pa je še
Ines Slokar z lastnimi pe-
smimi.
Petek, 17. aprila, je bil po-
svečen plesnim skupinam iz
celjske, konjiške in žalske
občine. Pionirski dom
»Cvetke Jerinove« je prispe-
val pod vodstvom Ane
Vovk-Pezdirjeve kar tri ples-
ne predstave (ena je bila izra-
zito animacijska in so jo po-
sredovali v vrtcu). Plesni
studio - skupina IGEN je
prispevala plesno predstavo
»USPAVANKA«, iz Slov.
Konjic pa smo si 'Ogledali
plesno sporočilno predstavo
»SIMFONIJA 3002« v koreo-
grafiji Vesne Kukič, Našo
besedo pa smo zaključili z
nastopom Plesnega gledališ-
ča »Sanje« iz Vrbja s
»PRAVLJICO O ATOMSKI
BOMBI« v koreografiji Boja-
na Pevca.
Naša beseda je torej za na-
mi. Pričakujemo še sporoči-
lo republiškega odbora
ZGSS za nastop na Pionir-
skem srečanju gledaliških
skupin in na Zaključnem
srečanju odraslih gledaliških
skupin v Titovem Velenju.
Upamo, da bo ugodno, kot
so ugodni vtisi o letošnjem
kulturnem gibanju mladih.
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
»Samomorilec«
v Doboju
Med dvema pobratenima
občinama, Dobojem in Ce-
ljem so se že pred sedmimi
leti stkale pristne prijatelj-
ske vezi tudi na kulturnem
področju, in sicer med ama-
terskim gledališčem »17.
april« Doboj in KUD Zarja
Trnovlje Celje.
V okviru vsakoletnega
kulturnega aprilskega moza-
ika v Doboju, ki je posvečen
osvoboditvi Doboja, bodo
Trnoveljčani na tamkajš-
njem odru nastopili z novim
delom Nikolaja Erdmana Sa-
momorilec, v režiji Štefana
Žvižeja. Tamkajšnja priredi-
tev bo letos še toliko bolj slo-
vesna, saj amatersko gleda-
lišče v Doboju proslavlja 20-
letnico uspešnega dela. Celj-
ska predstava bo v Doboju v
soboto zvečer.	M. P.
Lastne ideje na
platnu in plošči
Celjski likovni amaterji razstavljajo v
Rogaški Slatini
V Razstavnem salonu Ro-
gaška Slatina je na ogled raz-
stava likovnih amaterjev iz
Celja. Odprta bo tudi čez
praznike. S svojimi deli se
tokrat predstavlja kar 13 čla-
nov Zelezničarskega pro-
svetnega društva F. Preše-
ren iz Celja. Skupina deluje
že od leta 1949; njena izjem-
na delavnost je tudi odraz or-
ganizacijskih naporov vodje
Alojza Goleža. Člani sodelu-
jejo na srečanjih likovnih
amaterjev, ki jih organizira
Zveza kulturnih organizacij
Slovenije.
Že ob bežnem pregledu
razstavljenih del lahko ugo-
tovimo, da ni nobene »rdeče
niti«, ki bi dobila obiskoval-
ca skozi razstavo. Gre za ra-
zlične motive od portreta in
akta, do tihožitja in krajine,
ki je tu pa tam realen posne-
tek narave, drugje pa v celoti
domišljijska, tako barvno
kot kompozicijsko.
Avtorjev razstave ne druži
niti skupni idejni program
niti tehnika, ampak le dej-
stvo, da so pač vsi člani iste-
ga društva. Vsak od njih ima
svoje ideje, svoje teme, ki se
mu zdijo vredne upodobitve,
svoje barve in svojo tehniko
- od olja, ki ga nanašajo s
čopičem ali z lopatico na
platno ali vezano ploščo, do
akvarela, tempere in risbe s
svinčnikom.
Tudi v kvaliteti risbe in po-
dajanju perspektive so razli-
ke zelo občutne. Čeprav po-
samezniki izstopajo, npr.
Anita Trobejeva, Alojz Golež
in Franc Štolfa, se doslej še
nihče od njih ni sam predsta-
vil; vedno nastopajo skupaj,
se pravi pod okriljem svoje-
ga društva. Sicer se trudijo
pokazati čim več, naslikati
čim več in veliko razstavljati,
vendar bi morali več časa po-
svetiti predvsem strokovne-
mu izpopolnjevanju. Izgleda
pa, da jim redno delo, saj sli-
kajo le v prostem času, slabi
delovni pogoji v ateljeju, v
katerem ustvarjajo vsi, ter
velika angažirano.st z razsta-
vami (letos je to že tretja nji-
hova razstava!) enostavno
onemogočajo pot do kvali-
tete.
Ker gre za ljubiteljsko sli-
kanje, bi človek pričakoval
večjo vnemo za izpovedova-
nje kot odraz ustvarjalnega
nemira in manjšo željo po
nenehnem afirmiranju v
družbi. DARJA POVŠE
IVIetamorfoze sodobnega časa
Na rob ljubljanski razstavi Ratimira Pušelje
v okviru mednarodne likovne skupine
JUNIJ so pred slabim letom v Ljubljani
odprli razstavišče na Kidričevi 11, name-
njeno predvsem likovnim predstavitvam
del članov njihove skupine. Tokrat se je v
njihovi galeriji predstavil celjski umetnik
RATIMIR PUŠELJA, eden od ustanovite-
ljev te velike mednarodne skupine. Ob raz-
stavi je v okviru Zavoda za kulturne prire-
ditve Likovnega salona Celje - izšel obsež-
nejši katalog in plakat, njihovo izdajo pa
je omogočila Kovinotehna.
Najnovejše umetniške stvaritve Ratimirja
Pušelje iz cikla Metamorfoze so s svojo im-
pozantno barvno ploskovnostjo prekrile
stene razstavišča in v vsej svoji moči zaman
pričakovala odgovora na zastavljeno vpra-
šanje Kje je mesto človeka v industrijskem
procesu in njegove duševne eksistence v
njem. V okviru perečega vprašanja in le
slutenega odgovora se odvija umetniška iz-
poved slikarja, ki ni nikakor optimistična.
Slikarstvo Ratimirja Pušelje je povezano
s koncem šestdesetih let in začetkom se-
demdesetih, torej z obdobjem, ki je dalo
pečat začetkom postmodernizma. Njegova
dve desetletji trajajoča umetniška pot je
vseskozi samonikla, nikoli ni bila odvisna
od trenutnih trendov, pa kljub temu vedno
aktualna in problemsko obarvana. Umetni-
kova preokupacija je konflikt med nepre-
klicnim procesom industrijskega razvoja in
človekovega čustvenega stanja, ki ga le ta
pogojuje.
Metamorfoza ali preobrazba ima v slikah
Ratimirja Pušelje večplasten pomen, tako
po vsebini kot po formalno likovni plati,
katerega avtor izraža z dvojnostjo stanja, ki
se zlije v nično točko-brezizhodnost.
Ta dvojnost se razvija tako v kompoziciji
slike (statična figura se razblini v gibljivo
abstrahirano formo; kvadrat »ujetosti« se
razkroji v krožno gibanje po površini) kot
barvi (iracionalna modra barva se zlije z
realno zeleno organsko-življenjsko barvo).
Krik strahu pred uničenjem zamre v bre-
zupnem breznu črnine, od koder ni povrat-
ka. Rdeči barvni punkti ostanejo samo še
nedosegljiva alegorija ljubezni. Ni več po-
etičnosti, niti odmevov rešitve, soočamo se
le še s kruto sedanjostjo in strahom pred
neznano bodočnostjo človeške duševne ek-
sistence.
Po uspeli predstavitvi v Ljubljani, bo raz-
stava na ogled še v Titogradu in Beogradu.
ALENKA DOMJAN
23. APRIL 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Razvili bodo
prapor
Kulturno umetniško
društvo Ljubečna se bo v
petek ob 20. uri pridružilo
redkim kulturnim dru-
štvom, ki imajo svoje dru-
štvene zastave. Tako bodo
ob pomoči delovnih orga-
nizacij, družbeno političnih
organizacij in posamezni-
kov razvili svoj prapor. Na
praporu bo pripetih trinajst
trakov in pribitih skoraj sto
zlatih in srebrnih žebljič-
kov. Botra tega prapora bo-
sta delovna organizacija
Ljubečna in Zveza kultur-
nih organizacij občine
Celje.
S slavnostnim razvitjem
prapora bodo člani tega
uspešnega društva obeleži-
li peto obletnico dela dru-
štva. V društvu deluje 11
sekcij s preko 150 aktivni-
mi člani.	MB
Poskus z resničnostjo_
Slawomir Mrozek: Emigranta, predstava ceijskega gledališča
Evropsko znani poljski
dramatik Mrozek (roj. 1930)
je čest gost tudi na naših
odrih. Zanimivo je, da je
ravno celjsko gledališče v
Sloveniji prvo uprizorilo
Mrozka (1960 - Policaji). Se-
veda se je v četrtstoletnem
obdobju Mrozkov stil spre-
menil. Medtem ko je zače-
tek (npr. Policaji, Tango
idr.) v znamenju groteskne,
avantgardne igre, se preu-
smeri z Emigrantoma k pra-
vi realistični igri, utemelje-
ni na vseh načelih možnosti
in verjetnosti (okolje, oko-
liščine, predmetni svet, psi-
hologija). Tekst je bil odr-
sko pri nas že preskusen, in
sicer leta 1975 v ljubljanski
drami.
Motivacija za uvrstitev te-
ga Mrozkovega dela na pro-
gram je najbrž nedvomna:
kvaliteten, komunikativen,
aktualen tekst z izrazitimi
možnostmi za igralski
razmah.
Režiser Iztok Valič, ki se
običajneje pojavlja kot igra-
lec, se je izkazal kot zares
primeren oblikovalec pred-
stave. Predvsem je sledil bi-
stvenemu sporočilu Mrozko-
ve igre, ni se izživljal s kaki-
mi posebnimi domislicami
in nadgradnjami besedila.
Pošteno se je ukvarjal z ma-
lenkostmi te igre (malenko-
sti, ki sestavljajo življenje!)
in predvsem omogočil, da je
zaživelo »igralsko« gledališ-
če. Otipljivo realistično sce-
no je pripravil Ljubo Dom-
jan. Glavna akterja predsta-
ve pa sta bila igralca Bogo-
mir Veras kot AA in Miro
Podjed kot XX. Zaradi izred-
ne bližine med občinstvom
in odrom je igralčev položaj
še tembolj poudarjen, kot na
pladnju so drobni igralčevi
premiki, niansirana mimika
itd.
Bogomir Veras je podal ze-
lo oprijemljiv hk živahnega
razumnika, ki je usmerjen v
samoanalizo in analizo in ki
»znanstveno« raziskuje svo-
jega preprostega sobnega to-
variša, težaškega delavca z
umazanimi opravili. Skuša
se zavestno dvigniti nad bed-
ni trenutni položaj in nad
spomine iz domovine, a ven-
dar ga okoliščine neusmilje-
no pritiskajo k tlom, kar se
konča s trpkim sprejetjem
banalne stvarnosti. Do svoje-
ga neštudiranega tovariša je
primerno pokroviteljski, po
drugi strani pa ga oni preka-
ša po grobi fizični moči. Di-
namiko njunih spreminjajo-
čih se medsebojnih odnosov
sta igralca izpeljala naravno
in neprisiljeno.
Miro Podjed je zastavil
svojega XX kot rahlo nerod-
nega, a trmastega možaka,
trdno zasidranega v lastnem
iluzijskem svetu (pridobiva-
nje denarja v tujini za »hišico
s cvetjem« v domovini). Z
abstrakcijami se ne ukvarja,
saj je ves iz krvi in mesa in
od tega sveta, tako da ne ra-
zume svojega tovariša, ki .je
človek knjige. Do izobražen-
ca je včasih popustljiv, po-
drejen, v jezi pa se ga loti.
Videti je, kako težko ga pri-
zadeva tujina, neznani svet,
v katerem trdo dela. Kletna
soba mu je pravzaprav varno
zavetišče pred tujim, nevar-
nim svetom. Poudariti velja,
da sta igralca oblikovala
zgledno soigro in z njo ned-
vomno pritegnila občinstvo.
Pripravila sta prijeten gleda-
liški dogodek.
ANDRIJAN LAH
Za samostojno glasbeno šolo
Šmarska občina daleč za slovenskim poprečjem
Na širšem Kozjanskem,
pa tudi drugod v šmarski
občini, so glasbeno nadarje-
ni ljudje. V tem nerazvitem
delu Slovenije se je od nek-
daj veliko prepevalo in ta-
ko je še danes. Tudi harmo-
nika je vedno spremljala
njihovo petje. Pevski zbor
ima danes skoraj vsaka več-
ja vas, ljudje pa tudi sicer
radi stopijo skupaj in pojo.
To petje je lepo, ubrano.
Glasbeni talenti pa ostajajo
samorastniški. Glasbena
vzgoja, razen tista v osnov-
nih šolah, je namreč v šmar-
ski občini šele v povojih.
. Nižja glasbena šola v
Šmarju pri Jelšah je bila
ustanovljena pri osnovni šoli
Šmarje leta 1974 na pobudo
ravnatelja Jožeta Jakoša. Še
danes je to enota te šole, ki
ima svoj oddelek tudi v Ro-
gaški Slatini, in od ustanovi-
tve dalje je organizacijska
oblika nespremenjena. Da-
nes si v občini Šmarje pri
Jelšah prizadevajo, da bi
glasbena šola dobila status
samostojne glasbeno izobra-
ževalne organizacije.
V obeh krajih, tako v
Šmarju, kot v Rogaški Slati-
ni, se pouk glasbene vzgoje
odvija v šolskih prostorih v
popoldanskem času. Priza-
devanja za osamosvojitev
glasbene šole so trenutno
povezana s prostorskimi
problemi. Te bi bilo mogoče
rešiti s tem, ko bi se v krat-
kem izpraznili prostori seda-
nje krajevne skupnosti in
banke v Rogaški Slatini, ka-
mor naj bi se naselila glasbe-
na šola, ki bi naj ne bila več v
okviru osnovne šole Šmarje,
ampak bi delovala kot samo-
stojna glasbena šola s sede-
žem v Rogaški Slatini, pouk
pa bi se še nadalje odvijal
tudi v prostorih osnovne šo-
le v Šmarju.
Da je glasbena šola na
Šmarskem šele v povojih,
govorijo primerjalni podatki
z ostalimi glasbenimi šolami
na Celjskem in v republiki.
V občini Celje, na primer, je
v glasbeno šolo zajetih 8,3
odstotka	šoloobveznih
otrok, v občinah Žalec, Slo-
venske Konjice in Laško 7,3
odstotka, v občini Šentjur
pri Cleju 5 odstotkov, največ
pa v občini Velenje kjer niž-
jo glasbeno šolo obiskuje 9,3
odstotka šolarjev. Regijsko
povprečje je 6,30 odstotka,
slovensko pa 7,2. Daje šmar-
ska občina zares čisto na re-
pu, pove podatek, daje v niž-
jo glasbeno šolo vključeih le
2,9 odstotka šoloobveznih
otrok.
Ko bodo ustvarjeni pogoji
za osamosvojitev glasbene
šole v občini Šmarje pri Jel-
šah s sedežem v Rogaški Sla-
tini, naj bi sedanji pouk kla-
virja, harmonike in pihal raz-
širili še na trobila, godala in
kitaro.
Zanimanje za vpis v glas-
beno šolo je v občini Šmarje
pri Jelšah velik in v novih
pogojih bi se stanje na tem
področju lahko bistveno iz-
boljšalo. Ker pa imajo že da-
nes težave s kadri, jih v bo-
doče nameravajo pridobiti z
ustrezno štipendijsko poli-
tiko.
MARJELA AGREŽ
Teater mladib iz Griž
'Ljubim-ljubiš^^ na televiziji
RTV Ljubljana in Teater mladih iz
Griž v teh dneh pripravljata TV pri-
redbo mladinskega musicala avtor-
jev Mladena Kušca, Milivoja Motoš-
ca in Bojana Šalamona z naslovom
Ljubim-ljubiš.
Teater mladih deluje v Grižah že pe-
to leto. prav toliko pa so imeli tudi
premier, od tega tri musicale. Norma
Serment, Nevidni Leonard, Le po kom
se je vrgel ta otrok in zadnji Ljubim-
ljubiš. Teater mladih od ustanovitve
vodi Bojan Šalamon, ki je tudi režisčr,
scenograf in producent glasbe. Gostu-
jejo po celi Sloveniji, pa tudi 'izven
naše domovine. Predlanskim so se
udeležili srečanja Slovencev v južni
ZRN v Augsburgu z musicalom Ne-
vidni Leonard, s katerim so se predsta-
vili še na Dnevih slovenske kulture in
običajev na Zahodnem Berlinu. V pe-
tih letih so pripravili približno sto go-
stovanj, se pravi povprečno dvajset na
predstavo, kar je za mladinsko skupi-
no veliko.
Zadnji mladinski musical Ljubim-
ljubiš, ki ga bomo lahko kmalu videli-
tudi na televiziji, je namenjen dorašča-
joči mladini in tistim, ki še niso poza-
bih biti mladi. Glasbo za musical je
napisala Dragica Šalamon, aranžiral jo
je Zvonko Tepeš, posneta pa je bila v
študiju Bon Ton v Rogatcu z delom
ansambla Plamen. Zastopane so vse
sodobne zvrsti popularne glasbe kot
balade, ročk, disco, break . . ., koreo-
grafijo je pripravila Breda Bračko, sce-
na in produkcija je tudi tokrat v rokah
Bojana Šalamona. Pokrovitelj pred-
stave je DO Aero Celje.
TONE TAVČAR
Olimje postaja biser
Kozjanskega
Olimje, v preteklih stoletjih sedež
pavlinskega samostana, obnavljajo
že nekaj let.
Močno ga je stresel zadnji potres na
Kozjanskem, zato so graščino najprej
statično sanirali. Ko so strokovnjaki
zavoda za spomeniško varstvo v Celju
. pričeh z obnovo fasad, so bili presene-
čeni, kaj vse je skrival omet. Pokazalo
seje namreč, daje bila vsa zunanjščina
graščine v celoti poslikana. Restavra-
torji in konservatorji so napravili re-
konstrukcijo prvotne poslikave. Prav
lani so na novo poslikali še zadnje ste-
ne tega ogromnega kompleksa.
OJimeljska stavba z znamenito baročno
pavlinsko apoteko, ki jo je sredi 18. sto-
letja poslikal znameniti štajerski freskant
Anton Lerchinger, privablja številne obi-
skovalce in sodi po mnenju turističnih
sladokuscev med najbolj obiskane turi-
stične postojanke na Kozjanskem, z. S.
^ed snemanjem za televizijo Teatra mladih iz Griž Ljubim-ljubiš na odru
kulturnega doma v Žalcu.	Foto: TONE TAVČAR
Odsev tradicije
Ob razstavi Janeza Pri stave a
čeprav je celjska razstava mladega mariborskega
umetnika JANEZA PRISTAVCA že za nami, je treba
izkazati pozornost tako avtorju, kot tudi številnim
obiskovalcem, pri katerih je razstava vzbudila
izredno zanimanje.
V slikah Janeza Pristavca je vidno vprašanje h kore-
ninam moderne umetnosti in uveljavitvi jedra le-te. S
tem seje umetnik tudi vključil v zahtevo desetletja ter
se približal slikarskemu trendu »novih divjih«.
Predstavil se je z najnovejšimi deli - z izbranim
motivom »Portretov«, strogo ikonografsko opredelje-
nim, ki so sicer v nas na prvi pogled vzbudili nelagod-
nost, ob komuniciranju z njimi, pa seje impulzionalna
intervencija na slikovni ploskvi integrirala v naši zave-
sti v čisto projekcijo slikarskega predmeta.
Pri svojem delu se je Janez Pristavec odločil za
uporabo disperzne tempere na papir, ki ga je pred-
hodno zmočil in zmečkal. S tem je dosegel izredno
slikovitost barvne ploskve. V svojih slikah se izogiba
narativnosti, poudarja monumentalni izraz koncepcije
prostora. Uravnava ravnotežje med trodimenzionalno
iluzijo in resnično dvodimenzionalno površino slike.
Figuro podreja sliki kot celoti, jo zavestno izkrivlja in
preobraža v vrsto obrazov, kjer vsak od njih nosi svoje
karakterne poteze in značilnosti.
Obraz je geometrično deformiran, široko odprte oči,
nos in usta so izredno stilizirana in modificirajo na
predzgodovinsko civilizacijo neevropskih ljudstev.
Integracija žarečih in agresivnih komplementarnih
barv, izsev tradicije afriške kulture, ki je imela v
moderni umetnosti svoje privržence že tik pred kon-
cem devetnajstega in na samem začetku dvajsetega
stoletja, pri Janezu Pristavcu predstavlja povsem
sodobno in individualno preinterpretacijo. Poudar-
jene barvne prvine vznemirajajo tako ustvarjalca kot
gledalca, njihovo dinamičnost pa doseže z nenavadno
močjo geometrično abstrahirane risbe in konturnih
linij, ki hkrati definirajo formo in kontrolirajo struk-
turo risbe. Pristavčeve slike vzbujajo pozornost nepre-
mičnega gledanja, pri čemer dajejo možnost, da se
gledalčevo vidno polje razširi iz ene v več izhodiščnih
točk in popeljejo njegovo oko v različne vidne kotne
dispozicije.
Slike so nam spregovorile o ustvarjalcu s širokim
vedenjem likovnega znanja.
ALENKA DOMJAN
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje: V četrtek, 23. aprila in v
petek, 24. aprila ob 15. in 17,30. uri ter v soboto, 25. aprila ob 10.
uri, gostuje v Celju Slovensko narodno gledališče Drama iz
Maribora s predstavo Don Thoteroe: UKRADENI PRINC,
IZGUBLJENA PRINCESKA.
V	nedeljo, 26. aprila ob 20. uri v lapidariju Pokrajinskega
muzeja Slawomir Mrožek: EMIGRANTA.
Mladinski kulturni center KLjUB: V četrtek, 23. aprila ob
20. uri koncert skupine Avtomobili iz Nove Gorice.
V	petek, 24. aprila ob 20. uri koncert skupine Uran iz Za-
greba.
V	soboto, 25. aprila ob 19,30. uri razstava likovnih del in
koncert Danija Bedrača »Nad Celjem sije severnica«.
V	četrtek, 30. aprila ob 19. uri kresovanje na Gričku, igra
ansambel Oliver Twist.
Kulturni dom Zreče: V soboto, 25. aprila ob 18. uri srečanje
odraslih pevskih zborov konjiške občine.
Zdravilišče Laško: V sredo, 29. aprila ob 20. uri koncert
godbe na pihala iz Laškega in nastop folklorne skupine Anton
Tanc iz Marija Gradca.
Zdravilišče Rogaška slatina: V petek, 24. aprila ob 20. uri
bo v Zdraviliški dvorani koncert moškega pevskega zbora
Zdravilišča Rogaška Slatina.
V	nedeljo, 3. maja ob 10. uri bodo v parku pred Zdraviliškim
domom nastopili folkloristi kulturno-umetniškega društva
Janko Živko iz Poljčan.
Dom kulture Šmartno ob Paki: V četrtek, 23. aprila ob 20.
uri bodo igralci amatersske gledališke skupine Stane Sever iz
Škal uprizorili Partljičevo delo NASVIDENJE NAD ZVEZ-
DAMI.
Dom kulture Šoštanj: V nedeljo, 26. aprila ob 16. uri bodo
člani amaterske gledališke skupine Stane Sever iz Škal uprizo-
rili Partljičevo delo NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI.
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Titovo Velenje:
V četrtek, 23. aprila ob 19,30. uri bo v veliki dvorani slavnostni
koncert pevskega zbora iz Gorenja, ki letos praznuje 10-let-
nico.
Zdravilišče Dobrna: V četrtek, 23. aprila ob 19,30. uri bo v
dvorani Zdraviliškega doma koncert cicibanov, mlajšega in
mladinskega pevskega zbora osnovne šole XIV. divizije iz
Dobrne.
V	torek, 28. aprila ob 19,30. uri bo v Zdraviliškem domu
koncert romantičnih in virtuoznih skladb ter opernih melodij.
Nastopili bodo Jiirgensen Margič, Bogomil Čehovin in Ninko
Haas.
Do 4. maja bo v avli hotela Dobrna odprta prodajna razstava
akvarelov Franca Brceta.
Narodni dom Celje: V petek, 24. aprila ob 19,30. uri bo letni
koncert moškega pevskega zbora kulturno-umetniškega dru-
štva Ivan Cankar iz Celja.
Osnovna šola Frankolovo: V soboto, 25. aprila ob 19,30. uri
bo v telovadnici koncert narodnih in umetnih pesmi moškega
pevskega zbora prosvetnega društva Anton Bezenšek iz Fran-
kolovega.
Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini: v nedeljo, 26. aprila
ob 16. uri bodo člani dramske skupine prosvetnega društva
Dominik Hriberšek z Šmartnega uprizorili Partljičevo delo
MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK.
Dvorana Radeče: V petek, 24. aprila ob 17. uri bo VII.
občinska revija mladinskih pevskih zborov. Nastopilo bo 9
zborov.
Dom Svobode Griže: V nedeljo, 26. aprila ob 17. uri bodo
člani gledališke skupine delavsko prosvetnega društva Svo-
boda Griže uprizorili komedijo Pavla Schurka PESEM S
CESTE
10. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Slovenijaturist: »Hej, pojdite z nami«
Nova poslovalnica tutii v Celju. Novosti v programih in ponudbi
že na lt't(>šii.jem sejmu Al-
pe Atlria v Ljubljani se je
predstavila javnosti po
imenu nova turistična
agencija, turistična delov-
na organizacija Slovenija-
turist. (ire za novo ime do-
sedanjega TTG, ki v turiz-
mu ni ne nov niti neznan, z
novim imenom in tudi ne-
katerimi novostmi v pro-
gramih pa se želijo še bolj
približati strankam ter v
slovenskem turističnem
prostoru prispevati in stori-
ti še več, ter tudi drugače.
Korak k temu cilju pa pred-
stavlja tudi otvoritev nove,
doslej najlepše urejene turi-
stične agencije v Celju.
Hkrati s sedanjo prenovo
Slovenijaturista poteka tu-
di akcija »iščemo najlepše
urejeno železniško postajo«.
V Celju si, vsaj po gostinski
plati, tudi pri tem lahko
obetamo novost, saj čez pri-
bližno mesec dni odpirajo
tudi prenovljeni gostinski
del železniške postaje. To je
pomembno tudi zato, ker se
po podatkih Železniškega
gospodarstva v lanskoletni
akciji za najbolj urejeno po-
stajo prav na celjskem ob-
močju niso posebej izkazali.
Pod geslom "Hej, pojdite z
nami,« ponavljajo lani uspe-
lo akcijo spoznavanja Jugo-
slavije in Slovenije s poseb-
nimi zelenimi in z muzej-
skim vlakom (ta bo letos vo-
zil tudi do Pulja). Že ob 1.
maju bo prvi večji izlet, z vla-
kom in skupino Agropop v
Črno goro, podobnih izletov
po domovini pa bo še veliko.
Vse programe bodo ponujali
tudi v lepo opremljeni novi
poslovalnici v Celju, ki bo
med tednom odprta od 8. do
19. ure, ob sobotah pa od 8.
do 12. ure.
Vsekakor predstavljajo
najpomembnejšo novost v
ponudbi Slovenijaturista
boljši plačilni pogoji za leto-
vanja. Vsi, ki bodo dopusto-
vali s Slovenijaturistom bo-
do namreč lahko vplačali pr-
vi obrok za letovanje v mese-
cu maju, drugega 20 dni pred
odhodom na dopust, zadnji
otrok pa mesec dni po leto-
vanju. Za delovne organiza-
cije. ki bodo na Murterju za-
kupile večje število postelj
za obdobje dveh mesecev, pa
dajejo še dodatni popust.
Tudi v pred kratkim izda-
nem katalogu počitnic, v
njem lahko izbiramo med
kraji na obali od Ankarana
do Ulcinja, predstavlja no-
vost aranžma z nazivom »Ve-
sela družba na Murterju in
Pagu ■, kjer Slovenijaturist z
letošnjim letom uvaja ne-
kakšno klubsko dejavnost.
Ob otvoritvi nove poslo-
valnice je Slovenijaturist v
petek organiziral tudi svoj
prvi turistični ples. Na pri-
reditvi v (iolovcu so se po-
leg ansamblov Gu-(iu in Vi-
kend predstavili tudi fol-
klorna skupina Anton Tanc,
plesna skupina Stil ter ma-
žoretke iz Radeč.
V desetdnevnih počitnicah
(vkjučen je tudi prevoz) po-
nujajo poleg polpenziona na
Pagu in polnega penziona na
Murterju še dodatne aktiv-
nosti, ki bodo popestrile po-
čitnice. Poleg plavalne šole,
športnih tekmovanj in večer-
nih družabnih prireditev pri-
pravljajo še bogat program
izletov, vsaka družina, ki se
bo prijavila za letovanje v
teh dveh krajih pa prejme tu-
di paket presenečenja.
V letni ponudbi Slovenija-
turista imajo pomembno
mesto tud slovenska narav-
na zdravilišča ter gorski cen-
tri, posebej pa privlači tudi
medicinsko programiran od-
dih v zdravilišču Lipnik, ki
so se ga že lani poslužili de-
lavci Gorenja, Enia, Reka,
Termoelektrarne Šoštanj in
drugih delovnih organizacij
z našega območja. Cena 10
dnevnega oddiha stane sku-
paj z medicinskimi uslugami
108 tisoč dinarjev.
Na Pagu bo deset dnevno
letovanje stalo v glavni sezo-
ni 95.630 din (predsezona
85.560 din), na Murterju pa
108.100 din (predsezona
85.600 din).
R. PANTELIČ
Na sliki: del nove poslovalnice Slovenijaturista. Stranke ne bodo več odpravljali le
»izza« pulta. Kvalitetnejša in tudi bolj kulturna usluga, torej. foto- EDI MASWEC
Prednost se v pralcsi še ne potrjuje
Slovenska naravna zdravilišča poslujejo v težjih pogojih kot prejšnja leta
Sprememba zakona o de-
viznem poslovanju, neraz-
polaganje z delom ustvarje-
nih deviz, politika tečaja di-
narja ter nikakršne izvozne
stimulacije, vse to je vpli-
valo, da so tudi slovenska
naravna zdravilišča lani
poslovala v bistveno težjih
gospodarskih pogojih kot v
prejšnjih letih. Ob tem tudi
ukrepi tekoče ekonomske
politike ne morejo zagoto-
viti povečanja izvoza, so
med drugim ugotovili na
skupščini Skupnosti slo-
venskih naravnih zdravi-
lišč, ki je bila prejšnji teden
na Dobrni.
Kljub temu. da je turizmu,
podobno kot kmetijstvu in
energetiki v resolucijah dana
prednost, pa praksa tega še
vedno ne potrjuje. Le pri
oblikovanju cen so imela
zdravilišča lani bolj proste
roke, a več kot zgolj optimal-
nih rešitev tudi na tem po-
dročju niso mogli iskati. Ker
je status zdravilišč zaradi ra-
zličnih odnosov v nacional-
nih ekonomijah v drugih re-
publikah drugačen kot v
Sloveniji in so cene tam nižje
in sprejemljivejše kot pri
nas, na povečanje števila do-
mačih gostov ne gre računa-
ti, k zmanjšanju njihovega
števila pa bo prispevalo tudi
omejevanje osebnein skup-
ne porabe (torej tudi manj
tistih z napotnicami).
V poslovni skupnosti so
izvolili tudi novo vodstvo
skupščine in posameznih
komisij. Za predsednika
skupščine so imenovali
Darka Bizjaka, direktorja
Zdravilišča Rogaška Slati-
na, nov sekretar poslovne
skupnosti, pa bo Božo
Zorko.
Edina rešitev je povečanje
števila tujih gostov, to. kar je
v poslovni politiki zdravilišč
prisotno že vsa zadnja leta in
pri čemer zdravilišča tudi ni-
so bila neuspešna. Vendar,
skoraj vse, kar tujcem lahko
ponudijo, je skorajda maksi-
malno izkoriščeno. Potrebne
so torej dodatne moderniza-
cije starih kapacitet in grad-
nja novih. O tem, da zdravi-
lišča z lastno akumulacijo ni-
so sama sposobna zgraditi
niti enega poštenega hotela
smo že pisali, znano je tudi,
da interesa združenega dela
za sovlaganje na osnovi de-
viznega priliva tudi ni, pa tu-
di pogoji kreditiranja so še
vedno neugodni.
Tudi sklepanje klasičnih
kreditnih odnosov s tujimi
partnerji pomeni zaenkrat
gospodarski samomor, zato
ostaja kot edina možnost
vključevanje tujega kapitala
na osnovi vnaprejšnjega od-
kupa kapacitet za določen
čas (time share). Tudi pri
tem je zaradi naših obsežnih
predpisov precej ovir in ne-
jasnosti, vendar predstavlja
edini način, da zdravilišča
pridejo do prepotrebnih no-
vih postelj. Hkrati s tem pa si
bomo v poslovni skupnosti
in v vseh slovenskih zdravi-
liščih prizadevali tudi za
ugodnejše naložbene pogoje
doma, predvsem v okviru
Ljubljanske banke.
R. PANTELIČ
Prva brezcarinska prodajalna tudi v
Celju
Prejšnji petek so v spodnjih prostorih hotela Merx
odprli prvo brezcarinsko prodajalno v Celju, ki je s tem
pred poletno turistično sezono dobilo še eno novost,
pomembno predvsem za tujski turizem.
Merxova delovna organizacija Hoteli gostinstvo je odprla
trgovino v sodelovanju z Emono Commerce, tozdom Obala
Koper, organizacijo, ki ima na tem področju veliko izkušenj,
saj ima v Jugoslaviji že več kot 50 brezcarinskih prodajaln.
Kot velik uvoznik pa bo lahko Emona zagotovila tudi
dobavo najkvalitetnejšega uvoznega blaga. Dobiček v lično
urejeni prodajalni, v celoti jo je opremila Emona, si bosta
obe organizaciji delili na pol.
RP
Kdaj dvosedežnica?
To je pogoj za razvoj Golt
Za nadaljnji razvoj rekreacijsko turističnega cen-
tra (iolte je nujna izgradnja nove dvosedežnice, so
prejšnji teden poudarili na seji družbenega sveta za
delovanje in razvoj tega rekreacijskega centra, kjer
so razpravljali še o lanski in prvem delu letošnje
sezone, analizirali pa so tudi vzroke za lansko izgubo
in predlagali ukrepe za odpravo teh vzrokov.
Kljub temu, da lani novembra m decembra na Gol-
teh ni bilo snega, obratovanje naprav pa je bilo zato v
tej zimski sezoni za 20 dni krajše kot v prejšnji, so z
vlečnicami in nihalko v minuli sezoni prepeljali za tri
tisoč obiskovalcev več kot v sezoni 85/86. Takšno zani-
manje smučarjev brez dvoma kaže tudi na izboljšanje
uslug v centru (urejanje prog, izboljšana varnost,
boljše delo spremljajočih služb), z dodatnimi aktiv-
nostmi pa so precej popestrili tudi izvenpenzionsko
ponudbo.
Z dobro zasnovano akcijo so lani prodali 3700 sezon-
skih in letnih vozovnic, kar 1000 več kot v prejšnji
sezoni. Vse to je žal skazila prevelika gneča pred vleč-
nicami, kije bila predvsem posledica tega, da lani niso
zgradili nove dvosedežnice (s to bi po besedah uprav-
Ijalcev pridobili vsaj 30 dni sezone). Za sedežnico je
zmanjkalo denarja, saj so morali prednost dati obnovi
hotela, nakupu teptalcev in investicijskemu vzdrževa-
nju, za kar so porabili približno 150 milijonov din.
V tej sezoni bodo na Golteh, na strminah Medve-
djaka, dogradili smučarski poligon. Že lani so polo-
žili 400 metrov vodovodnih cevi, napeljali energet-
ske kable in kable za meritve smučarskih tekem. To
jim je omogočilo »izdelavo« 5000 kubičnih metrov
snega ter izvedbo kvalitetnih smučarskih tekem. Za
dokončanje poligona potrebujejo še 8 milijonov din.
Pri tem upajo, da bodo dobili del denarja tudi od
Smučarske zveze Slovenije
Izgradnja sedežnice je zato nujna, stvari okoli tega
pa bi morale biti (zaradi pogojev investiranja) jasne v
mesecu dni, da bodo lahko pričeli z deli pravočasno.
Dokumentacija je skoraj v celoti pridobljena, zatika pa
se pri denarju. O predlogu, kako rešiti ta problem,
bodo v kratkem spregovorili na sestanku z najodgo-
vornejšimi predstavniki štirih občin, ki tudi materi-
alno podpirajo razvoj centra. Vsekakor bodo skušali za
izgradnjo nove sedežnice pridobiti tudi preventivna
sredstva zavarovalne skupnosti Triglav, računajo pa
tudi na pomoč združenega dela.
Vzroki za izgubo (67,6 milijona din), ki so jo že
pokrili delno z lastnim rezervnim skladom, delno pa z
nepovratnimi sredstvi nekaterih članic sozda Merx in s
sanacijskim kreditom interne banke sozda, so v pre-
majhni nakazani družbeni dotaciji, v obrestih, ki so jih
morali zaradi tega plačati za izposojeni denar, na izpad
dohodka je delno vplivalo tudi pomanjkanje snega ter
to, da so lahko v hotelu zaradi nujne adaptacije lani
sprejemali goste le kakšnih 60 dni. Prvič pa so na
Golteh razmejili prihodek od prodaje sezonskih vozov-
nic na obe poslovni leti, s čimer so sicer prešli na
realnejše poslovanje, pri tem pa v zaključni račun niso
prišteli 33 milijonov dinarjev, kolikor znaša polovica
prihodka od prodaje sezonskih kart.
Za odpravo vzrokov izgube bo zato treba zagotoviti
manjkajoči denar od družbene dotacije ter bolj kot
doslej poiskati tudi druge vire financiranja. Gre predv-
sem za turistično takso, delež trgovskih organizacij, na
račun kvalitetnejše ponudbe pa bi po mnenju nekate-
rih kazalo zvišati tudi cene (seveda v okviru dogovorje-
nih med slovenskimi žičničarji). Za kvalitetnejšo
ponudbo, s tem pa tudi za boljši obisk in zaslužek pa je
nujna tudi izgradnja dvosedežnice.
Poleg tega so na svetu predlagali še nekatere ukrepe
za zagotovitev trajnejšega uspešnega poslovanja, pove-
zane s širitvijo dejavnosti centra (kajak-kanu ponudba
na Savinji, opravljanje servisnih storitev, izdelava gor-
skih reševalnih čolnov) in s predlogi za boljšo izven-
penzionsko ponudbo.
R. PANTELIČ
V novi brezcarinski prodajalni, ki bo odprta vsak dan o 10. do 18. ure (po potrebi tudi
dlje), bodo lahko kupovali le tujci in naši zdomci z veljavnimi potnimi listi. Zaenkrat
ponujajo uvožene cigarete in pijače vseh vrst, kozmetiko boljših evropskih proizvajal-
cev, zabavno elektroniko, kasete in ure, odvisno od povpraševanja pa bodo ponudbo
razširili še z ostalo tehnično opremo.	Foto- EDI MASNEC
23. APRIL 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 11
S sijajem zime v pomlad
pTC Hogla uspešno zaključila zimsko sezono
z zimsko sezono, ki se je podaljšala
še v pomlad, so v Rekreacijsko turi-
stičnem centru Unior Rogia zadovolj-
ni. Snega je na Rogli še vedno dovolj
za prijetno smuko, le da naši smučar-
ji. kot da so se naveličali belih po-
ljan, spomladi ne zahajajo več toliko
na smučišča.
Sicer pa je v zimski sezoni na Rogh
prespalo 63 tisoč gostov, med njimi je
bilo 30 odstotkov tujih. Sezona na Ro-
gli je trajala polne tri mesece in v tem
času so bile vse postelje polno zasede-
ne, turistični delavci pa so v tem času
načrtovali tudi letno sezono, za katero
pričakujejo, da bo prav tako uspešna
kot zimska. V turistični voz je pri RTC
Rogla vpreženih več kot 300 delavcev.
220 samo na Rogli. V treh mesecih jim
je uspelo uresničiti načrt, saj so prebili
magično mejo - milijardo dinarjev, kar
si upravičeno lahko štejejo za velik
uspeh.
Med tujimi gosti prihaja na Roglo
največ Molandcev, Francozov, Nem-
cev in Dancev in pozimi jih večina
obiskuje šolo smučanja, v ostalih me-
secih leta pa so najbolj mični bližnji in
daljni sprehodi in izleti. Turistični de-
lavci so poskrbeli, da sta zaživeli koča
na Pesku in zidanica v Črešnjicah, ka-
mor gostje radi zahajajo. Prav tako v
Zreče, kjer je bilo pozimi v hotelu Do-
brava več kot 40 prireditev, precej pa
tudi na Rogli, kjer imajo gostje na vo-
ljo tudi bazen, savno, disco. V zadnjem
času pa se vse bolj uveljavlja medico
center, kjer je gostom vedno na voljo
medicinska ekipa z dvema speciali-
stoma.
Na Rogli so letos speljali tudi števil-
na tekmovanja in prvenstva. Od ekip,
ki so bile na Rogli, so prejeli laskava
priznanja za izvedbo in organizacijo.
Vendar pa se pri RTC Rogla zavedajo,
da bodo morali še več narediti za go-
sta. Anketni lističi, ki jih izpolnjujejo
gostje na zastavljena vprašanja o po-
nudbi, počutju, okolju, strežbi in po-
dobno. vedno sproti odkrijejo kakšno
podrobnost ali pomanjkljivost, ki jo
skušajo turistični delavci odpraviti.
Sami ocenjujejo, da so sezono »izdela-
li« med 3 in 4, če se izrazimo v šolskem
jeziku. Večina pomanjkljivosti izvira
iz človeka, turističnega delavca, se za-
vedajo in tu bo potrebno vložiti vse
moči, da se bodo gostje na Rogli še
bolje počutili in da bo ocena višja.
MATEJA PODJED
Seminar za IVIerxove gostince
s prvim dvodnevnim programom internega izobraževanja
gostinskih delavcev so v sozdu Merx pričeli s posebnimi pro-
igrami izobraževanja, ki jih sicer pripravljajo še za trgovce in
delavce v agroživilstvu.
Strokovnjaki z gostinskega področja iz vse Slovenije in iz
opatijske gostinske fakultete so v dveh dneh v hotelu Dravinja
najprej predavali direktorjem, delavcem s posebnimi pooblastili
in vodjem hotelov (na preostalih predavanjih pa bodo tudi vsem
ostalim gostincem). Ob teoretičnih temah o informacijskih siste-
mih v gostinstvu in turizmu, o tehnološki opremljenosti gostin-
skih enot. o metodah vodenja, racionalizaciji dela itn., so pripra-
vili tudi praktični prikaz uporabe slovenskih jedi v a la cart
kuhinjah ter prikaz samopostrežnega načina zajtrka. V teoretič-
nem delu so spregovorili še o vlogi, položaju ter strategiji raz-
voja gostinstva in hotelirstva v sozdu Merx. Udeležba je bila
dobra, in v Merxu upajo, da se jim bo takšno dodatno izobraže-
vanje obrestovalo tudi z boljšimi gostinskimi uslugami v praksi.
RP
O patagonskih gorah
Planinsko društvo Prebold prireja danes, ob 19. uri v Gasil-
skem domu Prebold svojo letno konferenco, na katero poleg
planincev vabijo tudi ostale ljubitelje planin in gora. Po konfe-
renci bo namreč ob predvajanju barvnih diapozitivov o gorah v
Patagoniji predaval Franček Knez.
Živahen turistični podmladek Iz
Vojnika
K delavnemu turističnemu društvu iz Vojnika sodi
prav tako uspešen podmladek, ki si je za letos zasta-
vil obetaven program.
Deluje v okviru osnovne šole in sicer v dveh skupi-
nah: razredni in predmetni, njun program dela pa je
skupen. Poleg teoretičnih pogovorov o turizmu, se
podmladek turističnega društva v Vojniku loteva tudi
praktičnih nalog. Enkrat tedensko člani poberejo
smeti po vojniških ulicah, v zimskem času imajo na
skrbi kidanje snega ne le okoli šole, ampak tudi tam,
kjer ni pravih skrbnikov. Na skrbi imajo spomenike
padlim žrtvam in prodajajo razglednice Vojnika. V
načrtu imajo ogled Dobrne kot primer urejenega turi-
stičnega naselja ter pripravljajo preda\-anja o potova-
njih po tujih deželah.
Sami tudi izdelujejo spominke iz različnih materi-
alov in se s pomočjo cvetličarke učijo pripravljati ike-
bane, s katerimi okrasijo šolske prostore ali domača
ognjišča.
Z.S.
Bazen bodo odprli
Turistično mrtvilo bo ostalo
Turistično društvo v
Rimskih Toplicah se že pri-
pravlja na otvoritev kopal-
ne sezone. Tradicija je že
postala, da bazen na pro-
stem v Rimskih Toplicah
odprejo 1. maja, z njim pa
upravlja tamkajšnje turi-
stično društvo.
»Letos opravljamo le red-
na vzdrževalna dela. Lani
smo namreč prebelili bazen,
kupili nekaj novih ležalni-
kov, gostinsko ponudbo smo
dopolnili s toplimi obroki,«
pravi Jože Potušek, predsed-
nik turističnega društva v
Rimskih Toplicah. »Za vse
to smo porabili milijon di-
narjev. Letos ne bo na baze-
nu nič novega. Z zdraviliš-
čem smo se dogovorili, da
nam bodo tako kot lani, daja-
li vodo iz posebne vrtine. Ze
vrsto let razmišljamo o razši-
ritvi bazena. Žal to ni odvis-
no od nas. O tem se bomo
lahko pogovarjali šele, ko si
bodo tudi v vojnem zdravi-
lišču povsem na jasnem, ko-
liko vode in bazenov oni po-
trebujejo. Sicer pa je mesec
maj, če je le vreme lepo, me-
sec z največ obiskovalci. Ta-
krat nas obišče tudi največ
šolarjev, ki prihajajo na
ogled Aškerčeve domačije -.
»Turistično društvo v
Rimskih Toplicah je zelo ak-
tivno. žal pa samo nf more
storiti kaj več. da bi povrnili
turistični ugled kraju.
V	Rimskih Toplicah je tu-
ristično mrtvilo. Gostom ni-
mamo kaj ponuditi. Imamo
dva zasebna gostinska loka-
la, nekaj zasebnih sob, orga-
nizirane turistične ponudbe
v družbenem sektorju pa m.
Kljub raznim akcijam, ki jih
vodimo za boljši izgled kraja,
se mi zdi, da ni pravega odzi-
va med občani. Okolica je
neurejena, deluje razmetano
in nametano. Zdi se mi,
skratka, da tudi urbanisti ni-
so kaj prida razmišljali, ko so
načrtovali novogradnje, da
vendarle gre za kraj s turi-
stično tradicijo in naj bi se
kot tak razvijal tudi v bodo-
če«, so grenka spoznanja
predsednika turističnega
društva.
V	tem trenutku Rimske
Toplice nimajo niti športno
rekreacijskih površin. Le te
načrtujejo poleg bazena.
Kdaj in kaj naj bi to bilo, pa
je še vedno vprašanje časa.
VVE
SLOVENIJALES TRGOVINA
-	DOMPOHIŠm SOMŠKm /ft CEUE
-	LE$MnH6mBEHiMATEBIAL, IIIIEDL06 H CEUE
-	liaNime IH OPREMA, MEltLOB H CEUE
Delovnim ljudem in občanom Celja
čestitamo za Dan OF in za delavski 1. maj
Občinski komite ZKS, Celje
Občinska konferenca SZDL, Celje
Občinski svet ZSS, Celje
Občinski odbor ZZB NOV, Celje
Občinska konferenca ZSMS, Celje
Skupščina občine Celje
Izvršni svet skupščine občine Celje
12. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Streljal proti zahodu Je stala partizanska vas Govce ...
Vasi ni več, Iter se je udrla. Ljudje so pred dvajsetimi leti zapustili svoje domove
Na južnem pobočju Gov-
škega hriba, tam kjer se kri-
žajo poti proti Zasavskim
revirjem, preko Koritnega
v Laško in se strmo spušča-
jo v Zgornjo Rečico v Reči-
ški dolini, je bila nekoč vas
Govce. Že sredi prejšnjega
stoletja so v bližini vasi
vsekali vhode v laške in re-
virske rudnike. Dnevni kop
je bil komaj lučaj od vasi.
Toda Govčani so bili in
ostali kmetje. Vse do srede
šestdesetih let, ko so morali
zapustiti svoje domačije,
ker se je zaradi udora zem-
lje vas začela pogrezati.
Ostale so le še redke kamni-
te raz.valine, ki s svojo groz-
ljivo podobo pričajo, kako
je lahko visok davek, ki ga
človek plačuje za razvoj.
Prvi zapisi o vasi Govce so
iz 1525. leta. Iz tega leta je
tudi risba vaške cerkve, ki jo
hranijo v rnuzejski zbirki v
Laškem. V Šmarjeti pri Rim-
skih Toplicah pa še živita
zadnja gospodarja ene izmed
kmetij: devetdesetletni Jože
in dvainosemdesetletna Jera
Napret po domače Govšek.
Njun sin Franc Napret se še
dobro spminja svojega otro-
štva in mladeniških let v va-
si, kije ni več. Zbira vse ust-
ne in pisane vire o zgodovini
te vasi. Hrani tudi vrsto fil-
mov in fotografij vasi in po-
sameznih domačij, ki jih je
fotografiral, preden so ljudje
za vselej zapustili to planoto.
Nekoč je bil Govški hrib v
resnici goličava, porasla s
travo in redkim grmičevjem.
Dajal je primerno pašo za ov-
ce, ki jih je bilo tudi do šes-
deset v vsej vasi in so jih
otroci lahko pasli od zgodnje
pomladi do pozne jeseni.
Podnebje je tod ugodno, saj
tudi ob najhujši zimi zmrzali
ni. Poleg živinoreje so se uk-
varjali tudi z vinogradni-
štvom. Tod so rasle trte. Iz
grozdja so pridelali različne
vrsto starih, žlahtnih vin. V
začetku tega stoletja pa so
delno zaradi bolezni, delno
zaradi posledic udorov, trte
zamenjali s sadnim drevjem.
Tudi sadje je bogato obrodi-
lo in je bil za tamkajšnje
kmete pomemben vir do-
hodka. Prešali so tudi dober
jabolčnik, ki so ga kupovali
revirski rudarji. Vsak kmet
se je ukvarjal tudi s čebelar-
stvom, saj je ugodno pod-
nebje dajalo zgodnjo pašo in
tudi ajda je dobro uspevala
na tej planoti.
»Vse kar smo potrebovali,
smo pridelali doma,« se spo-
minja Franc Napret. »V doh-
ni smo kupovali le sladkor.
sol in olje.«
Hiše so bile prostorne, gra-
jene iz kamna, ki ga je v oko-
lici dovolj. Strehe so bile
opečnate. Opeko so delali sa-
mi. Ilovnata tla so dajala ka-
kovostno keramično glino iz
katere so tamkajšnji prebi-
valci izdelovali posodo. Tudi
vse ostale pripomočke so si
napravili sami. Pri vsaki hiši
so se ukvarjali s kakšno do-
mačo obrtjo: bili so tu kova-
či, krošarji, Napretov Jože je
bil mojster v sodarstvu in
drugih lesenih izdelkih. Lesa
je bilo dovolj, zato so bila vsa
gospodarska poslopja le-
sena.
Močna vaška
skupnost
v vaški skupnosti so živeli
složno in si drug drugemu
pomagali, da redkokje tako,«
se spominja Franc Napret.
Vsa kmečka dela, ki so terja-
la več ljudi, so opravljali
skupno začenši pri eni hiši in
so končali šele, ko je bilo de-
lo opravljeno pri zadnjem
kmetu. Ob praznikih in ne-
deljah so se navadno zbrali
na trgu. Posedeli so in kakš-
no rekli.
Pomembnejše dogodke v
vasi pa je že v času med obe-
ma vojnama fotografiral Mi-
ha Napret, Francijev stric.
Tako, da se je tudi iz tistih
časov ohranilo precej slik, ki
pričajo o življenju in slogi v
Govcah.
Vas se je udrla
še v prejšnjem stoletju je v
Govcah živelo okoli sto ljudi.
Med obema vojnama je bilo
le še sedem kmetij. V začet-
ku tridesetih let je odkupila
Trboveljska premogovniška
družba domačijo Pirčevih, ki
je stala na ogroženem ob-
močju. v vasi so ostale druži-
ne Napret, po domače Gov-
šek, Petek po domače Jesih,
Kurnik in Zohar, po domače
Bergomaš. O slednji pravijo,
da si je ta vzdevek pridobila
že v času, ko so tod hodili
italijanski zidarji in zidali
cerkve. Nekoč seje nek zidar
priženil na domačijo Žohar-
jevih. Doma je bil iz Berga-
ma in od tod ta vzdevek.
Nevarnost udora zemlje je
bila očitna, saj je sestava
zemlje iz laškega laporja, ki
je krhek in peščen. Premo-
govniška družba si ni upala
prevzeti odgovornosti za
udor vasi, zato je določila
mejo, do kod lahko kopljejo
premog. Ta meja je veljala
do 1960. leta. Na tem območ-
ju je ostalo še kakšnih 60 ti-
soč ton premoga. Takrat so
se v Rudniku Laško odločili,
da tudi ta premog izkopljejo.
Začeli so postopek za naci-
onalizacijo vasi. Sredi šest-
desetih let so se začele licita-
cije domačij. Vas so prodali
za okoli 35 milijonov starih
dinarjev. Večina si je poiska-
la nove (^omove v laški obči-
ni, le en je kupil kmetijo na
Frankolovem, toda nihče
več ni ostal čisti kmet;
»Mi mladi smo to laže pre-
našali,« se spominja Franc
Napret. »Naša generacija
moških se je že zaposlila v
rudniku. Težko pa je bilo na-
šim staršem, gospodarjem
domačij. Čeprav je bilo živ-
ljenje težko, so bili navezani
na svojo zemljo, kjer so pu-
stili toliko trpljenja in znoja.
Moji starši so še tri leta hodi-
li vsak dan sem gor. Počasi
so prekinili vez s staro doma-
čijo, vendar nikoli popol-
noma.«
Kljub temu območje Gov-
škega hriba^ ni popolnoma
zapuščeno. Že od nekdaj je
vabilo izletnike. Če se ob le-
pem vremenu povzpneš na
vrh Govc, ti pogled seže tja
do Rogle in Pece. Redni
gostje pa so Rečiški lovci, ki
so lani dogradili lovski dom,
nedaleč od bivše vasi Govce.
VIOLETA V. EINSPIELER
Čeprav vasi ni več, bo
vselej zapisana v zgodovino
kot partizanska vas. Tu je
bil leta 1941. ustanovni od-
bor Osvobodilne fronte za
celjski okraj. Tod so vodile
partizan<fke poti; tu so ku-
rirji predajali pošto parti-
zanom; tu je bila partizan-
ska šola; tod so se partizan-
ske enote večkrat hudo spo-
prijele z Nemci. Skratka, tu
so živeli ljudje, ki so dajali
varno zatočišče borcem za
svobodo. V spomin na vas,
na vse te dogodke in v zah-
valo njenim prebivalcem
bodo v nedeljo odkrili
spminsko ploščo na lovski
koči. Besedilo se začne ta-
kole: Streljaj proti zahodu
je stala partizanska vas
Govce...
Jera in Janez Napret se še danes, po več kot dvajsetih
letih, nista sprijaznila z usodo, ki ju je pregnala z rojstnih
Govc.
Najtežje trenutke svojega življenja so preživljali vaščani Govc ob licitaciji domačij. S
svojim fotografskim aparatom je te boleče trenutke za vselej zabeležil Franc Napret.
Na območju Govc se je zemlja udrla od deset do petnajst
metrov globoko in se še ni umirila. Morda bo pogoltnila
tudi še te zadnje ruševine - zadnje pričevanje o življenju,
ki ga ni več.
Miha Napret je rad fotografiral vaščane ob najrazličnejših opravilih, praznikih in ob
nedeljskem počitku. Njegove fotografije so iz obdobja med obema vojnama.
tržnica
Jajca so se pocenila
Ob koncu prejšnjega tedna je bilo na celjski tržnici izredno
veliko prodajalk jajc, kar je povzročilo nižje cene. Tako so bila
domača jajca 60-70 (prej tudi 80-90), v KZ Laško pa prvič dražja
od domačih, saj so bila 66 in 75 din.
Zelenjava: cvetača 1000-1200, čebula 500-600, česen
4000-5000, fižol 700-1500 (prej največ 1300), krompir 150, semen-
ski 200, korenje 200-400, pesa 250-300, peteršilj 1500 (prej največ
1000), paradižnik 2000-3000, špinača 2500 (2000) in hren 1000 do
pred prazniki celo 2500! Presno zelje 300, kisla repa in zelje pa po
500 din.
Solata: motovileč 2500, endivija 700-800, mehka majniška
1500, radič 1500, hren 800-1000 ter občasno berivka po
3000-4000 din.
Sadje: grozdje 450-600, hruške 600-700. jabolka 150-500, suhe
slive 800-1000, limone in pomaranče 900 ter grenivke 800 din.
Celi orehi so po 2200, jedrca 4400-4600 din.
Mlečni izdelki: maslo 1500 ter smetana in skuta 1000 din.
Dežurstva trgovin
Maja je v Celju dežurna Centrova samopostrežna trgovina v
Cankarjevi ulici - odprta je vsak dan, tudi ob sobotah od 7,30. do
20. ure. Ob nedeljah dežurajo od 7. do 11. ure v prodajalni
Štručka v Prešernovi ulici, stojnici na celjski tržnici in mesnici v
Linhartovi ulici, od 13. do 15. ure pa je odprt kiosk pri celjski
bolnišnici.
Dežurstva
trgovin
med prazniki
v četrtek. 30. aprila, so vse
prodajalne odprte, v petek, 1.
maja in v soboto, 2. maja pa so
prodajalne zaprte. Dežurstva v
nedeljo, 3. maja so organizirali
v Potrošnikovem tozdu Proda-
ja Ce^e, trgovski delovni orga-
nizaciji Center ter v sozdu
Hmezad. Od 7,30. do 11. ure
bodo v nedeljo, 3. maja odprte
naslednje prodajalne: Market
na Ljubljanski ulici, oddelek z
živili v Blagovnici Nova vas,
Market Hudinja, Market Lipa
Štore, Market Vojnik, Market
Otok v Trubarjevi ulici, Mar-
ket Sedmica v ulici 29. novem-
bra, Market Solidarnost v Irši-
čevi ulici, Market Ložnica na
Ljubljanski, Samopostrežna v
Cankarjevi ulici. Samopostrež-
na Rio v Prešernovi ulici. Mes-
nica v Linhartovi ulici in Cvet-
ličarna v Miklošičevi ulici.
Vsem varčevalcem, poslovnim
prijateljem in vsem delovnim ljudem
čestitamo delavski praznik, 1. maj in
Dan OF.
23. APRIL 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Čigav je Savinjslii gaj?
Prejšnjo soboto in nedeljo
je Savinjski gaj v Mozirju,
park slovenskih vrtnarjev,
obiskalo skoraj dva tisoč
(sonca, narave in cvetja
željnih) obiskovalcev. Še ni-
lioli doslej, prihodnje leto
pa slavijo desetletnico ob-
stoja gaja, park ni pričakal
prvih obiskovalcev tako ne-
urejen kot letos.
Že lani so zaradi neureje-
nega tinanciranja, vrtnar, ki
park ureja, je celo odpovedal
sodelovanje, precej kasnili z
ureditvijo nasadov in zele-
nic. Po intervenci izvršnega
sveta je na pomoč priskočilo
združeno delo v občini in ne-
kako rešilo položaj. Letos bi
za ureditev parka potrebova-
li 27 milijonov dinarjev. Ta-
ko so izračunali v Društvu
slovenskih vrtnarjev, pri tem
pa uporabili norme podjetij,
ki v Sloveniji vzdržujejo na-
sade.
, Potrebnega denarja še ni
zato v času, ko bi v gaju že
moralo kaj cveteti, pogodba
že ni podpisana. Za vrtnar-
stva pa velja, da se sajenje
načrtuje že pozimi, da se že
takrat pripravljajo tudi sadi-
ke in vse to je za letos zamu-
jeno, še več, park ni bil niti
pognojen.
V Mozirju spet mrzlično iš-
čejo rešitve in kot kaže, jim
bo v kratkem to vsaj deloma
uspelo. Ker so se v združe-
nem delu naveličali, da jih
molzejo z vseh strani, so
predlagali, da bi v občini za
0,05 odstotka povečali pri-
spevno stopnjo za skupno
komunalno rabo. S tem bi
dobili 40 odstotkov potreb-
nega denarja (o tem bodo
razpravljali do konca aprila),
ostalo pa bi dobili od vstop-
nine, po milijon bi prispeva-
la Mercatorjeva Zgornjesa-
vinjska kmetijska zadruga in
delovna organizacija Turist,
nekaj bi dobili od prodaje
spominkov, razglednic in
značk. Tudi vrtnarji bi, v pri-
meru da bo denar zagotov-
ljen, za urejanje parka zara-
čunali cene z 20 odstotnim
popustom. A tudi ob takšni
računici še vedno manjka
nekaj več kot 7 milijonov di-
narjev.
Koliko tega bodo rešili z
udarniškim delom in koliko
na drug, za sedaj neznan na-
čin, še ni jasno. Tone Kerin,
predsednik društva Sloven-
skih vrtnarjev pravi, da vsa-
kodnevno odlaganje za ure-
ditev gaja ne pomeni nič do-
brega in da bo letos, kakrš-
nakoli bo že rešitev, park
bolj zanemarjen. Ker sije g^
pridobil sloves po vsej Slo-
veniji in tudi izven nje, bi po
njegovem mnenju Mozirjani
lahko denar iskali še kje
drugje, ne le v svoji občini.
Gaj res ni zgolj hortikul-
turni okrasek Mozirja, kar
potrjujejo številni obiskoval-
ci iz Slovenije, ostalih repu-
blik in tudi tujine. Ne more-
mo reči, da zanj domačini ni-
so veliko naredili (tudi udar-
niško) vendar pa, če ga že
ponujajo kot eno osrednjih
turističnih zanimivosti doli-
ne, bi se morah temu primer-
no (pravočasno) organizirati.
Da gre za veliko nesoglasja
znotraj občine, pa so lani do-
kazali tudi zasebni gostinci,
ki na račun številnih izletni-'
kov tudi kaj zaslužijo. Lani
sekcija gostincev pri Obrt-
nem združenju ni bila pri-
pravljena plačati borih sto ti-
sočakov, kolikor naj bi bil
njihov delež za finanicranje
gaja. Vprašanje, čigav je po-
temtakem gaj, je torej res
upravičeno, vendar ga bo
treba najprej rešiti v Gornji
Savinjski dolini.
R. PANTELIČ
Trije jubileji laških planincev
Letos mineva 60 let od ustanovitve planinskega
društva v Laškem. Za ta jubilej, ki ga bodo proslavili
septembra, laški planinci že zbirajo gradivo za kro-
niko, ki jo bodo izdali ob proslavi. Proslavo šestdeset-
letnice društva bodo vsebinsko povezali tudi s 30-
letnico planinskega doma na Šmohorju in z dvajsetlet-
nico ustanovitve mladinskega odseka društva.
O poteku priprav so se planinci seznanili na nedav-
nem občnem zboru, ko so sprejemali tudi okvirni pro-
gram izletov. Laški planinci bodo tako sodelovali v
pripravah na praznovanje 1. maja na Šmohorju, sredi
maja bodo imeli srečanje mladine Zasavskega med-
društvenega odbora planinskih društev na Šmohorju,
zadnje dni maja pa bodo organizatorji republiškega
orientacijskega pohoda na Smohorju. Udeležili se
bodo tudi tabora pionirjev planincev na Trenti, okto-
bra bodo organizirali že tradicionalno kostanjevo^
nedeljo na Šmohorju in seveda koline, planinski ples
in silvestrovanje ob koncu leta.	VVE
Tri lokacije so preveč
y Slivnici na prvem mestu gradnja cest
Del ceste iz Slivnice proti
Prevorju so začeli obnavlja-
ti že lani, ko so uredili 800-
metrski odsek Turno-Sto-
pa, letos pa bodo z deli na-
daljevali.
Gre za regionalno cesto, ki
je bila vrsto let vzrok za ne-
zadovoljstvo med krajani.
Letos naj bi torej z deli nada-
ljevali, republiška cestna
skupnost pa je v ta namen
odobrila 360 milijonov dinar-
jev. Z njimi bodo končali ze-
meljska dela do Žegra v kra-
jevni skupnosti Slivnica, če
bodo hoteli narediti še več,
pa bodo morali najti dodatna
sredstva. Še pred pričetkom
del sredi leta pa bodo morah
prestaviti strugo Ločnice in
zbrati izjave lastnikov zem-
ljišč, da dovolijo poseg na
svoji zemlji.
Poleg teh del v krajevni
skupnosti Slivnica, pri kate-
rih pa krajani ne bodo pri-
spevali, svojega denarja, bo-
do letos uredili še marsikaj,
pri tem pa si bodo morali po-
magati s sredstvi samopri-
spevka. Tako bodo asfaltirali
500 metrov ceste Gorica-Go-
lavšek, dva odseka na cestah
Voduce-Njivice in Stopa-
-Paridol, pa še cesto Pari-
dol-Jelce ter razširili in pri-
pravili več odsekov manjših
cest za asfaltiranje. Veliko
dela jih v krajevni skupnosti
čaka pri komunalni ureditvi
naselja Gorica in v ostalih
vaških skupnostih. V Gorici
so že urejali kanalizacijo,
okolico šole in javno razsvet-
ljavo, ki pa še ni dokončana.
Neenotni pa so še pri lokaciji
avtobusne postaje v Gorici,
saj imajo v načrtih kar tri,
vendar pa se bodo morali od-
ločiti za eno lokacijo, v skla-
du z dolgoročnim razvojem
kraja.
V krajevni skupnosti jih
čaka tudi oživljanje dela dru-
štev, to nalogo pa si je zadala
krajevna konferenca Sociali-
stične zveze. Deluje namreč
le turistično društvo, kar pa
ni dovolj, saj je bilo pred leti
zelo delovno tudi tamkajšnje
prosvetno društvo. Zato bi
radi oživili predvsem njego-
vo delo v povezavi z osnovno
šolo, tako da bi krajani po-
novno začeli prepevati v žen-
skem in moškem pevskem
zboru in delati še v kakšnem
krožku.	TC
V soboto pohod v
Libojah
Predstavniki krajevnih
organizacij Liboj bodo v so-
boto, 25. aprila pripravili že
peti pohod ob šestih spo-
minskih obeležjih v krajev-
ni skupnosti.
Začetek pohoda, ki je pri-
meren za vse starostne kate-
gorije, bo ob 9. uri pri pr\-em
spominskem obeležju, pri
mostu čez Savinjo v Kasa-
zah, nato pa bo kolona udele-
žencev krenila z zastavami in
harmonikami na pot, ki se
bo končala v domu krajanov
na Brnici. Posebnost letoš-
njega pohoda je kartonček z
opisom vseh spominskih
obeležij, da ne bo treba pri-
pravljati posebnih ustnih in-
formacij, ima pa tudi prostor
za spominski žig. Pohoda se
po lepi trasi lahko udeleži
vsak. ki ga veseh hoja v na-
ravi.
TV
Kres pri
Budelčevem jezu
Tudi letos bodo mladi iz
Arclina na predvečer delav-
skega praznika L maja pri-
pravili pri Budelčevem jezu
v Arclinu tradicionalno
kresovanje.
Po besedah enega izmed
organizatorjev Francija Mu-
he bodo letos zakurili še več-
ji kres kot lani, ko je meril
sedem metrov, letos pa naj
bi dosegel višino osmih me-
trov. Vse bodo tudi dobro za-
varovali, tako da ne bo prišlo
do nesreče. Tudi letos bo za
poskočne viže skrbel ansam-
bel Francija Zemeta, ki slavi
20-letnico obstoja, trdega de-
la in lepih uspehov.
T\r
•	V soboto, 25. aprila ob 20. uri, vas vabimo v hotel Dobrna na SPOMLADAN-
SKI PLES. Igrali bodo Slovenski muzikantje s pevcem Edvinom Fliserjem, gost
bo Vinko Šimek, Rezervacije po telefonu 778-000.
•	V ponedeljek, 27. aprila, bo ob 10. uri prvomajski pohod na Brdce, kjer bo
proslava.
_ • V torek, 28. aprila, ob 19.30 uri, pa vas vabimo na koncert Bogomila
Čehovina in Hinka Hasa, ki bo v dvorani Zdraviliškega doma.
Za prvomajske praznike smo za vas pripravili še druge prireditve, zato nas
obiščite.
Vsem delovnim ljudem, občanom in našim gostom
čestitamo za praznik OF in 1. maj - praznik dela.
TURISTIČNA POSLOVALNICA CELJE
Za praznik O F - 27. april in 1. maj -
praznik dela, vam čestita in želi
prijetne praznike vaša turistična
poslovalnica Globtour.
Obenem sporočamo, 6a imamo v pro(daji
programe za letovanja in sejemske prireditve
Informacije osebno v poslovalnici
Celje, Čuprijska 1, ali po telefonu
(063) 23-139, 26-611, 28-405.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Z znanjem uhojena pot tio uspeha
Konjiški Konus stopa v korak z najbolj razvitimi v svetu
Načrti delovne organizacije
Konus so že vrsto let postavljeni
na realnih temeljih,»izhajajoč iz
dejstva, da je mogoče do uspeha
priti z znanjem. Prav zato so tudi
v ospredje pri zaposlovanju po-
stavili delavce z visoko in višjo
izobrazbo, izpopolnjevanje raču-
nalniško podprtega konstruira-
nja in vodenja proizvodnje, uva-
janja integralnega sistema kon-
trole kakovosti, razvijanje infor-
matike in analiziranje poslova-
nja prek računalnika.
Računalniško naj bi bilo vodeno
tudi knjigovodstvo, razvili pa naj
bi tudi integralni marketinški in-
formacijski sistem. Omeniti velja
čedalje tesnejše sodelovanje z
ustreznimi višjimi in visokimi šo-
lami in njihovimi inštituti.
V računalniško tehnologijo sili
Konus ne samo konkurenca in
čas, v katerem živimo. Ob vselitvi
v novi poslovni center bo Konus
vodil vse posle prek računalnika.
Takšen dolgoročni razvoj so v
Konusu začeli načrtovati takoj po
letu 1983, ko so končali s prestruk-
tuiranjem proizvodnje. Glede na
hiter tehnično-tehnološki razvoj v
svetu ni bilo lahko videti Konus
po letu 2000. A ker so k delu pri-
stopili družno in strokovno, sme-
mo danes trditi, da jim je uspelo
zastaviti lastno doktrino razvoja.
Srednjeročni program, ki ga že
uresničujejo, pa je trdno zastav-
ljen na dolgoročnih ciljih.
V Konusu so se najprej lotili na-
ložb v infrastrukturo, katere iz-
gradnja je v zadnji fazi. V infra-
strukturo bodo naložili 20 milijard
dinarjev. Sestavljajo jo skladišče
surovin, ki je računalniško vode-
no, energetika, nakup računalni-
škega sistema IBM m že prej ome-
njeni nadomestni poslovni objekt.
Projekt bodo zaključili še trije ob-
jekti, in sicer čistilna naprava za
Konus in Konjice, plinovod in raz-
vojni center.
Z izgradnjo infrastrukture pa ni-
so zanemarjali razvoja tehnologije
predvsem na tistih projektih, ki so
nosilci dolgoročne strategije raz-
voja. To pa so netkani materiali in
predelava plastičnih mas. V obeh
primerih gre spet za lasten kon-
cept razvoja in tehnologije in prav
tu stopa Konus v vrh z najbolj raz-
vitimi na tem področju.
Leta 1990 pa naj bi Konus že
krepko stopil nad povprečje slo-
venske industrije. Treba bo gradi-
ti na dobrih kadrih in do leta 2000
naj bi v Konusu delalo 40 odstot-
kov strokovnjakov z višjo ali viso-
ko izobrazbo, medtem ko bodo vi-
šek delovne sile usmerjali v zapo-
slovanje bodisi v drobnem gospo-
darstvu, kmetijstvu ali kam dru-
gam. Vendar tudi ne na pamet in
ne brez osnove, saj bodo za to vlo-
žili več milijard dinarjev na leto.
Znane devizne težave in neneh-
na razvojna ekspanzija konjiškega
Konusa niso odvrnili od začrtane
poti: povečati izvoz na konverti
bilno področje. Kljub vsemu ji^j
je lani uspelo povečati izkoristel^
zmogljivosti in fizični obseg proi^,
vodnje za dobre štiri odstotke, š
tem pa obdržati tudi obseg izvoda
Vrednost prodaje skupaj z blagov!
nimi hišami v Jugoslaviji, je lani
dosegla 48 milijard in 864 milijo,
nov dinarjev in je bila večja z^
okoli 87 odstotkov!
Od skupno 9 milijonov in
800.000 dolarjev deviznega iztržka
so samo na konvertibilno podro^;.
je izvozili za osem milijonov dolar-
jev in pol, preostalo pa na kij.
rinško.
Konus izvaža predvsem v Evro-
po, precej močan kupec pa je tudi
Irak. Kažejo pa se možnosti za po.
slovno sodelovanje s Kitajsko, po-
membno izhodišče za prodor na
trg pa je tudi Kuba.
Konus, kemijska in usnjarska predelovalna industrija Slovenske Konjice.
Vsem delovnim ljudem in občanom
občine Šmarje pri Jelšah čestitamo
za praznik OF in za praznik dela
1.maj
OK ZKS Šmarje pri Jelšah
OK SZDL Šmarje pri Jelšah
08 ZSS Šmarje pri Jelšah
00 ZZB NOV Šmarje pri Jelšah
OK ZSMS Šmarje pri Jelšah
so Šmarje pri Jelšah
IS so Šmarje pri Jelšah
Vsem delovnim ljudem in občanom
občine Mozirje čestitamo za Dan OF
in za 1. maj
OK ZKS, Mozirje
OK SZDL, Mozirje
os ZSS, Mozirje
00 ZZB NOV, Mozirje
OK ZSMS, Mozirje
so Mozirje
IS so Mozirje
Prireditve za Dan OF in
deiavsifi praznili, 1. maj
K vabilu na udeležbo raznih priredi-
tev za dan OF in delavski praznik, 1.
maj, so na celjskih sindikatih zapisali
tudi tole: »Vedno kadar se je družba
našla v zadregi, kako naprej, so najbolj
zdrave sile pozvale ljudi skupaj, kajti
nihče drug ne bo namesto nas reševal
naših problemov. Zato tudi danes ni čas
za malodušje in oklevanje. Imamo druž-
V okvir praznovanja dneva OF in 1.
maja sodi še izložbena razstava v Volni o
praznovanju 1. maja pred vojno in po
njej, na ogled pa je od 28. aprila do 4.
maja. Prav tako bo v tem času vrsta
prvomajskih športnih prireditev: mali
bene vzvode, ki lahko spodbudijo zdra-
ve ustvarjalne sile, ki z rezultati znanja
in dela ter politične modrosti zaupanja v
ljudi, dajo rešitve, ki nam bobo vračale
samozavest. Delajmo za to prepričanje
in bodimo vredni nasledniki izročil
Osvobodilne fronte slovenskega naroda
in vsega, kar daje človeku pokončno
držo.«
nogomet (Griček), odbojka ženske (OŠ
Šlander), kros delovnih organizacij od
hotela Merx do Grička ob bregovih Sa-
vinje in kolesarski maraton s ciljem na
Gričku.
23. aprila ob 17. uri: Slavnostna seja občinskega sveta ZSS Celje s podelitvijo
srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije;
23. aprila ob 19. uri: Osrednja proslava dneva OF v dvorani Narodnega doma v
Celju;
28.	aprila ob 18. uri: Koncert pihalnega orkestra štorskih železarjev in nastop
Celjske folklorne skupine ŽPD France Prešeren iz Celja,
na Tomšičevem trgu;
29.	aprila ob 18. uri: Koncert mešanih pevskih zborov Gostinskega podjetja
Celje, KUD Ljubečna in Društva upokojencev Vojnik, na
Tpmšičevem trgu;
30.	aprila ob 18. uri: Koncert tamburaškega in harmonikarskega, orkestra
ŽPD Svoboda, na Tomšičevem trgu;
1. maja ob 6. uri:	Prvomajske budnice: godbe na pihala EMO, železarna
Štore, KUD Ljubečna;
1. maja ob 9. uri:	Prvomajsko sečanje delavcev in občanov Celja na Gričku:
ob 10. uri - govor, združeni pevski zbori, pihalni orkester,
recitacije, harmonikarski orkester, nato po 10.45 uri rekre-
ativne in družabne dejavnosti
Vsem delovnim ljudem in občanom
čestita Dan O F in delavski praznik, 1.
maj - občinski sindikalni svet Celje.
23. APRIL 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
V znamenju kakovosti in tradicije
Gorenje Glin Nazarje ponuja kupcem široko Izbiro gradbenega materiala
Za večino tistih, ki gradijo, se
bližajo najbolj aktivni dnevi,
gradnje pa si danes skorajda ne
moremo zamišljati ne da bi se
spomnili na kolektiv Gorenjeve
delovne organizacije Glin iz Na-
zarij, ki že dolga leta izpolnjuje
zahteve investitorjev in to s svo-
jimi izdelki, ki slove po kako-
vosti.
Navsezadnje gre za tovarno, ki
vsak izdelek najprej preizkusi na
tujem tržišču. Ce pa je po teh iz-
delkih na zahtevnih tržiščih veli-
ko povpraševanje, potem je to tu-
di dokaz, da ni razloga, da bi v
kakovost dvomili tudi doma.
Kaj vse izdelujejo v
Glinu?
•	Program stavbnega pohištva,
ki vključuje tudi vezana in termo-
izolacijska okna s senčili ali brez
injih. Sem sodijo tudi podstrešne
stopnice in novost - strešna okna.
Strešna okna z ravnim termoizola-
cijskim steklom že proizvajajo, s
kupolsko izvedbo pa bodo tudi
kmalu v proizvodnji.
•	Rezan les za strešne kon-
strukcije. Za opremo interiera iz-
delujejo tudi masivne stenske in
stropne obloge ter ladijski pod.
Stenske in stropne obloge izdelu-
jejo tudi iz oplemenitene iverice v
različnih odtenkih. Cenjena so tu-
di Glinova harmonika vrata iz
oplemenitene iverice in v različ-
nih odtenkih.
Vario 2000 navdušuje
že v kratkem bo za kupce v celj-
ski regiji na voljo del programa
tako imenovanega pohištva Vario
2000. Zaenkrat je ponudba še
skromna, ker ta program skoraj v
celoti izvažajo, ko pa bodo z nekaj
manjšimi naložbami odpravili oz-
ka grla v proizvodnji tega pohi-
štva, ga bo dovolj tudi za domače
kupce. Ko so opravili tržne razi-
skave pri večjih trgovskih delov-
nih organizacijah in na osnovi
ugotovitev na sejmih, so ugotovili,
da gre za aktraktiven program, ki
je zanimiv tudi za jugoslovanske-
ga kupca. Pohištvo VARIO 2000 je
namenjeno za predsobe, dnevne
in otroške sobe in večnamenske
prostore. Pohištvo lahko različno
sestavljamo in kombiniramo, po-
vrhu vsega pa je vsak element za-
se že kosovno pohištvo. Prednost
Varia 2000 je tudi v tem. da je pri-
meren za mansardne prostore, kar
je še zlasti zanimivo v časih, ko
vedno bolj izkoriščamo strašne
prostore.
Kot nov element v sklopu stavb-
nega pohištva se pri Glinu pojav-
ljajo strešna okna. Glinova strešna
okna so uspešno prestala najra-
zličnejše teste v zvezi s tesnenjem,
enostavna so za montažo in čišče-
nje, odlikuje jih estetski videz in
odlično je hidrotesnenje. Okno so
razvili v sodelovanju s priznanimi
tujimi strokovnjaki in je zelo ce-
njeno na tujih tržiščih.
Kje lahko dobite Glinove
izdelke?
Glinove izdelke prodajajo v
vseh večjih trgovskih organizaci-
jah, ki prodajajo gradbeni materi-
al: torej v Kovinotehni, celjski Eri,
v Slovenijalesu in Lesnini v Med-
logu. V Glinu želijo, da bi v vseh
naštetih organizacijah kontinuira-
no ponujali proizvodni program,
vendar je to marsikaj odvisno od
samih trgovskih organizacij. Najd-
lje so pri tem prišli s Kovinotehno.
Letos pa bi rad Glin uredil v vseh
teh trgovinah tudi svoje razstavno
prodajne kotičke. Ko že omenja-
mo, kje vse je mogoče kupiti in si
ogledati priznane izdelke, seveda
ne moremo tudi mimo prodajnega
centra Gorenje Comerce v Nazar-
jih, kjer je mogoče dobiti tudi
ostanke ivernih plošč in lesne po-
lizdelke, kijih s pridom uporabijo
kupci po načelu naredi si sam. Tr-
govine so dobro založene s pro-
spekti, radi pa vam bodo ugodili
in svetovali tudi če pokličete na
telefon 831-930 in 831-931 interna
384 ali pa če pišete na naslov Go-
renje Glin, služba marketinga,
Nazarje.
V Glinu vedo, da včasih kupcem
tudi ne morejo ustreči, ker trenut-
no nimajo kakšnega izdelka, zato
bodo storili vse, da bo sodelovanje
s trgovinami še boljše, saj lahko
prav v trgovinah na osnovi spoz-
nanj in želja svetujejo Glinu, kaj
naj proizvaja oziroma po čem bo
in je največ povpraševanja.
Za zasebne graditelje je zanimiv
način prodaje, tako imenovana in-
ženiring prodaja. Graditelj prinese
v Glin le naročilnico stanovanjske
zadruge in po želji Glinovi stro-
kovnjaki tudi vgradijo pohištvo.
To velja tudi za kupce, ki ne grade
v stanovanjski zadrugi. Če bodo
zahtevali, da jim Glin vgradi
stavbno pohištvo, bo to stalo toli-
ko kot znaša prometni davek. To-
rej tudi ne bo nobenih skrbi z iska-
njem drugih delavcev, ki bi vgra-
jevali in bi jih bilo potrebno še
plačati. Inženiring prodaja Glina
uspešno poteka tudi na družbenih
objektih po vsej Jugoslaviji.
Interes Glina - do
vsakega potrošnika
Glinov interes je, da pokrije sle-
herni košček celjske regije in če
kje ni mogoče dobiti izdelkov te
priznane tovarne, ni problemov.
Glin je zainteresiran za sodelova-
nje s prav vsemi trgovskimi orga-
nizacijami. Vodilo pa še naprej
ostaja: kakovost in tradicija. Tudi
zato radi prisluhnejo potrošni-
kom, ki lahko marsikaj svetujejo
tudi iz lastnih izkušenj.
Delavci Gorenjeve delovne oganizacijo Glin
Nazarje se pridružujejo čestitkam za Dan OF in za
delavski 1. maj.
Elkrojeva prodajalna
v Nazarjah vas vabi
o kakovosti Elkrojevih
izdelkov ne gr-e dvomiti, saj
ta tovarna slovi s svojimi
izdelki na domačem in tu-
jem tržišču. Elkroj je naj-
večji proizvajalec hlač v Ju-
goslaviji. Ni naključje, da
so dobro obiskane tudi
mnoge Elkrojeve trgovine.
Tokrat smo obiskali trgovi-
no v Nazarjah, kjer je tudi
tovarna.
Trgovina je znana kupcem
s celjskega območja, pa tudi
prenekaterim izletnikom, ki
obiskujejo prelepo Gornjo
Savinjsko dolino. Ni nak-
ljučje, daje pred trgovino ve-
likokrat mogoče videti tudi
mnoge avtobuse izletnikov,
med kupci pa je vedno več
takšnih, ki prihajajo tudi iz
drugih območij Slovenije in
Jugoslavije in ki se slučajno
mudijo v tem predelu. Trgo-
vina je odprta med delavni-
ki od 8. do 19. ure, ob sobo-
tah pa od 8. do 12. ure. V njej
je mogoče kupiti Elkrojeve
izdelke po nižjih cenah. Gre
za manjše napake na blagu,
ki skorajda niso vidne, med-
tem ko je kakovost izdelave
brez vsakršne napake, ku-
pcem pa se takšen nakup se-
veda kar pozna pri družin-
skem proračunu. Tudi ob na-
šem obisku je bilo v proda-
jalni precej kupcev. Dva iz-
med njih smo povprašali, ka-
ko sta zadovoljna z na-
kupomi.
Milan Žagar, Kranj: »Z
družino smo bili na Ljub-
nem in čisto slučajno smo se
ustavili tudi v tej prodajalni.
Posebej rad bi pohvalil
izredno prijazne prodajalke,
ki znajo svetovati in si vza-
mejo čas za kupca. Žena, sin
in jaz smo si kupili hlače in
upamo, da bomo zado-
voljni.-
Mile Atanačkovič, Ložni-
ca: »Službeno pot v Sloveni-
jo sem izkoristil za obisk te
prodajalne. Zaenkrat še ni-
sem ničesar kupil, bom pa
prav gotovo. Prodajalna je
lepo urejena, v Elkroj pa sem
prišel, ker je ta firma zelo
znana tudi pri nas, v Srbiji.«
Zapišimo še to, da ima El-
kroj svoje trgovine tudi v Šo-
štanju pri svoji tovarni. Slo-
venj Gradcu in Tržiču, v Ce-
lju pa je mogoče izdelke El-
kroja med drugim kupiti tu-
di v Tkaninini prodajalni
Formula El.
Delavci Elkroja čestitajo
za praznik OF in 1. maj
Polovico malih gospodinjskih
aparatov iz Nazarij izvozijo
z lanskim letom je Gore-
njeva temeljna organizacija
Mali gospodinjski aparati
iz Nazarij postala delovna
organizacija Gorenja. Na-
men reorganizacije je med
drugim bil, da bi zagotovili
boljše pogoje za program-
sko in razvojno zaokrožitev
proizvodnje malih gospo-
dinjskih aparatov v Go-
renju.
Po drugi strani je cilj orga-
niziranja poslovnega proce-
sa v enoviti delovni organi-
zaciji zagotoviti takšno ob-
vladovanje vseh poslovnih
funkcij, da bo v skladu s
konceptom uveljavljanja av-
tonomne decentralizacije v
sozdu, delovna organizacija
Mali gospodinjski aparati
vsestransko učinkovit po-
slovni subjekt po merilih
razvitih zahodnoevropskih
dežel.
S poslovnimi rezultati lani
in v letošnjih prvih treh me-
secih so lahko v tem nazar-
skem kolektivu, ki zaposluje
440 delavcev, zadovoljni.
Dejstvo je, da je ta delovna
organizacija vodilni proizva-
jalec malih gospodinjskih
aparatov v Jugoslaviji. Lani
so izdelali milijon malih go-
spodinjskih aparatov, izvozi-
li pa so jih kar 423.000 v
skupni vrednosti 2,800.000
dolarjev. Letos naj bi izdelali
šestdeset tisoč več malih go-
spodinjskih aparatov, izvozi-
li pa jih bodo dobro polovico
v skupni vrednosti šest mili-
jonov dolarjev. Male gospo-
dinjske aparate iz Nazarij iz-
važajo med drugim v Zvezno
republiko Nemčijo, Švico,
na Dansko, v Veliko Britani-
jo, na Irsko in celo v Avstra-
lijo. Uspehi letošnjega prve-
ga četrtletja vzbujajo optimi-
zem, saj so izdelali 259.000
aparatov, več kot polovico
pa so jih izvozili in tako na
tujem tržišču iztržili milijon
500.000 dolarjev.
Rezultati so ugodni tudi
zato, ker dobršen del čistega
dohodka namenjajo poslov-
nemu skladu, ki je nujno po-
treben za obnovitev proiz-
vodnih zmogljivosti in pove-
čanje proizvodnje. Letos na-
mreč načrtujejo precej na-
ložb v povečanje proizvod-
nih prostorov in posodobi-
tev opreme. V pi-vem četrt-
letju so res povečali produk-
tivnost za kar sedem odstot-
kov in znižali stroške proiz-
vodnje, v boljšem organizira-
nju proizvodnje pa še vseeno
obstojajo rezerve. Sicer pa
posebno pozornost namenja-
jo usposobitvi celotnega sa-
moupravnega poslovnega si-
stema za hitrejši in sodob-
nejši razvoj izdelkov ter za
uspešnejše vključevanje v
mednarodno delitev dela.
Tudi v bodoče bo stalna na-
loga zagotavljanje pogojev
za zmanjšanje porabe mate-
riala, za iskanje alternativnih
virov materiala in zlasti za
zmanjšanje zalog materialov
in polizdelkov. Posebno po-
zornost pa namenjajo tudi
razvoju in projektiranju last-
nega informacijskega siste-
ma, saj so na tem področju
že nekakšen primer za celot-
no Gorenje.
Delavci Gorenjeve DO Mali gospodinjski
aparati čestitajo za Dan OF in za delavski
praznik 1. maj.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
IVled novim obračunslcim sistemom doliodlia in naložbami
SanacUsko-razvojna naložba v livarni strojne litine je končana
v železarni Štore se zave-
dajo, da je novi obračunski
sistem dejstvo in, da je bi! v
bistvu potreben. (Ire za to,
da je treba imeti realne re-
zultate, meni predsednik
KPO Železarne Štore Dušan
Burnik in hkrati, dodaja, da
bo imel novi sistem pomem-
ben vpliv v njihovi delovni
organizaciji.
V železarni so revalozira že
prej vsa sredstva, material in
se na ta način približali nove-
mu obračunskemu sistemu
oziroma njegovim zahtevam.
Res je, da ta hip še niso pre-
računali vseh njegovih po-
sledic, zlasti kar zadeva pri-
čakovanja manjšega dohod-
ka, natančne podatke za pr-
vo trimesečje pa bodo imeli
te dni.
Prav zato bo potrebno za
ustvarjanje dohodka vložiti
še več naporov, saj je edino
dohodek najtesneje povezan
z osebnimi dohodki in na tej
»verigi« pripet s spodbuda-
mi in motivi za boljše delo,
za večji delovni rezultat.
Poslovne rezultate po be-
sedah Dušana Burnika
zmanjšujejo nekateri vplivi,
ki so prisotni zadnje mesece
še posebej v železarni. To je
npr. vrednost stroška elek-
trične energije, zato so žele-
zarji nenaklonjeno gledali na
sprejem interventnega zako-
na za pokrivanje izgub slo-
venskega elektrogospodar-
stva za nazaj. Konkretno je
to za železarno Štore pome-
nilo i:a leto 1986 več kot 600
milijonov dinarjev. Prav za-
radi visoke cene električne
energije, posebej še v zim-
skem obdobju, so v železarni
Štore za nekaj časa ustavili
proizvodnjo v elektroplavžu.
Sedaj elektroplavž spet
obratuje, vendar se v železar-
ni resno ukvarjajo s mislijo,
da bi elektroplavž tudi ugas-
nili, saj je izjemno velik po-
rabnik vse bolj drage elek-
trične energije.
Drugo področje motenj pri
rednem poslovanju železar-
ne je neurejena devizna pro-
blematika, kije nadvse kom-
plicirana še posebej zato. ker
so imeli tudi železarji lani
precej plačilnih nalogov za
plačila tujini in to kljub te-
mu, da so imeli relativno vi-
soke prilive deviz v zadnjih
treh mesecih leta 1986. Od
vseh tistih prilivov je bil le
majhen del plačan, čeprav so
uvozih iz tujine v vrednosti
1,6 milijona dolarjev. Ta pla-
čila pa se spet po novih pra-
vilih igre prenašajo v letoš-
nje obdobje. Da bi zagotav-
ljali devizno likvidnost mo-
rajo iti železarji v takšne po-
slovne aranžmane, ki prina-
šajo večje stroške.
Sicer pa so v železarni s
proizvodnjo zadovoljni, še
zlasti proizvodnja za blagov-
no količino in asortiman. To
sta predvsem obe valjarni, li-
varni, jeklovlek. Trimesečno
proizvodnjo ocenjujejo pri-
bližno za deset odstotkov
večjo kot je bila lani ob istem
času.
Pri tem se v zeležarni do-
bro zavedajo, da zgolj fizična
proizvodnja ne daje tudi fi-
nančnih rezultatov, saj zlasti
stroški naraščajo in bistveno
zmanjšujejo finančni rezul-
tat. Tudi letošnje obdobje je
za štorske železarje obdobje
»intervencijskih dogajanj-,
in prav zaradi tega je tudi
maneverski prostor za odlo-
čanje v okviru delovne orga-
nizacije bistveno zmanjšan.
Kljub temu v železarni ra-
čunajo na še nekatere možne
notranje možnosti, ki jih ka-
že pospešeno spodbujati: to
so vprašanja skrbi nad giba-
njem materiala, materialnih
stroškov, posebej energet-
skih stroškov, kako gospo-
dariti z denarjem in zalogami
in podobno.
Naložbe v vaijarske
zmogljivosti
Naložba v avtomatsko for-
marsko linijo, kot uradno v
železarni imenujejo naložbo
v posodobitev livarne stroj-
ne litine, je praktično konča-
■ na. Pred nekaj dnevi so v tej
livarni že opravili pr\'o po-
skusno vlivanje, drobne po-
manjkljivosti odpravljajo in
računajo, da bodo konec
aprila že začeli s poskusno
tekočo proizvodnjo in z
osvajanjem vedno več kako-
vostnih vlitkov. Ta naložbaje
sanacijsko-razvojnega zna-
čaja in pomeni praktično po-
večano produktivnost, kako-
vost izdelka, jasno ekono-
mičnost in manjši izmeček
ter še nekaj drugih predno-
sti. Na ta način bodo v žele-
zarni dokončno rešili pro-
blem izgub v temeljni orga-
nizaciji strojne litine, ki je
več let poslovala z rdečimi
številkami.
Druga naložba, ki je po
svoji vrednosti bistveno več.
ja, je naložba v valjarni II. v
bistvu pomeni ta naložba no-
vo valjarniško ogrodje za va-
ljanje debelejših presekov
gredic in s tem tudi možnosti
širšega valjarskega asortima-
na izdelkov, predvsem jekla
za kovanje in drugih kakovo
sti. Trenutno so na vrsti
gradbena dela za to naložbo,
saj je projektiranje praktično
končano, v izdelavi je že tudi
del opreme (pr. peč za ogre-
vanje gredic).
ŠtorskI železarji čestitajo za praznik dela 1. maj
23. APRIl il
NOVI TEDNIK-STRAN 17
Leto bodo še povečali izvoz
Vsi izdelki Juieksa so namenjeni znanim kupcem
7a- pred casoin, k(» so v Ju-
leksu prešli na j)roizvodnjo
za znane kupce, so ugotovi-
li, da je to zahtevna naloga,
ki terja veliko naporov za-
poslenih. Prednosti, ki jih
takšna proizvodnja prina-
ša, pa so prav gotovo ne-
sporne in zanje se velja po-
truditi.
V Juteksu so sicer v začet-
ku imeli nekaj težav, zdaj pa
so se takšnemu načinu dela
že privadili. Gre namreč za
to. da morajo biti delavci ve-
liko bolj prilagodljivi in svoj
delovni čas oblikovati glede
na zahtevo kupcev.
Sicer pa zaposlenih v
Juteksu piXHU'luje juto od
surovine do Konfekcijskih
izdelkov, iz- . iuje netkane
mrežaste tekstilne, talne in
stenske oblo-;- ter plastifici-
}-a različne materiale. Razvoj-
ni načrti so v Juteksu usmer-
jeni v izpopolnjevanje seda-
njih proizvodnih programov
in v iskanje novih poslovnih
možnosti za uveljavitev de-
lovne organizacije. Največ
{pozornosti bodo namenili
razvoju netkanih mrežastih
izdelkov in spremljanju ter
razvijanju proizvodnje talnih
oblog.
V Juteksu razmišljajo tudi
o povsem novih proizvodnih
programih. Za njihov razvoj
pa seveda potrebujejo tudi
nove strokovnjake, ki bi raz
vijali posamezne programe.
V delovno organizacijo želijo
uvesti tudi računalniški in-
formacijski sistem in izo-
brazbeno strukturo zaposle-
nih čimbolj izboljšati. Tre-
nutno imajo štipendiste v
vseh za razvoj delovne orga-
nizacije potrebnih izobraže-
valnih programih, vse več
delavcev pa se odloča tudi za
študij ob delu.
Letos bodo v Juteksu Izdelali
Odkar v Juteksu celotno proizvodnjo prodajajo znanim
kupcem tudi ne poznajo več klasičnih blagovnih rezerv. S
takšnim načinom dela so močno razbremenili poslovanje,
hkrati pa se zavedajo, da morajo svoje pogodbene obvez-
nosti odgovorno izpolnjevati.
Letos bodo v Juteksu predelali 2100 ton jute, izdelali 4
tisoč kvadratnih metrov netkanih mrežastih izdelkov in
3,6 milijona kvadratnih metrov talnih in stenskih oblog
ter plastificiranih izdelkov.
Juteks med 200 največjimi izvozniki v
Sloveniji
čeprav že zdaj izvozijo več kot polovico proizvodnje, za
letos v Jutek; ij načrtujejo še za 5 odstotkov večji izvoz od
lanskega. Pričakujejo, da jim bo kljub specifičnosti proiz-
vodnega proi;rama to tudi uspelo.
Na konvertibilni trg izvažajo v glavnem izdelke iz jute,
saj izvozijo 1050 ton izdelkov iz jute in 300 tisoč kvadrat-
nih metrov tainih oblog, na klirinški trg pa izvažajo pri-
bližno 1,1 mi: i,;na kvadratnih metrov talnih oblog. Vred-
nost celotnega lanskega izvoza so v Juteksu ocenili na .5,5
milijona dolarjev, od tega pa so 1,5 milijona dolarjev
zaslužili na k')nvertibilnem trgu.
Juteks največ izvaža v Italijo. Avstrijo, Nemčijo, Švico
in Švedsko, na klirinškem trgu pa so s svojimi izdelki
osvojili pred-^ sem kupce v Sovjetski zvezi in Češkoslova-
ški, vse bol,"^ :ci ludi na Madžarskem.
Delavci Juteksa čestita-
jo vsem delovnim lju-
dem in občanom za 27.
april - Dan OF in za 1.
maj - Praznik dela.
G3000 CELJE, Mariborska cesta 65
Telefon (003)26-564.2 R .50700-601-11779
Sekundarnih surovin je
zdaj preveč, zdaj premalo
V	Surovininem celjskem tozdu se
zadnja leta srečujejo z vse večjimi
težavami, kako prodati sekundarne
surovine. Kljub zaostrenim gospo-
darskim pogojem so lani sicer še do-
segli zadovoljive poslovne rezultate,
vendar pa povpraševanje domače
predelovalne industrije po sekun-
darnih sf i-ovinah vse bolj upada.
V	Surc ini se skladišča sekundar-
nih surov,: polnijo, delovne organiza-
cije predelovalne industrije pa sekun-
darnih >vin ne kupujejo več na
zalogo. - eč težav imajo v Surovini
spredaj- pirja in železa.
Na po	.le rezultate vse bolj vpli-
va tudi	razkorak med nakupni-
mi in p	.-nimi cenami sekundar-
nih sur	: ter povišani stroški go-
spodarj'	V Surovini zaenkrat še
optimis	gledajo vnaprej, saj bo-
do lett;	- vušali s kakovostnejšo
predel:^	povečanjem proizvod-
nih zrn'	;ti ustvariti zadovoljive
poslov'^	-'tate.
Pove	■•!; proizvodnih zmogljivo-
sti hod ■	-eljskem tozdu Surovine
dosegli	;i.i',-njem skladiščnega pro-
stora v p	isiovni enoti Žalec, letos pa
bodo pri.^ li z delom tudi v poslovni
enoti Krško. V Surovininih prostorih
na Mariborski ulici v Celju namreč
zmanjkuje prostora za kakovostno in
dobro delo, zato so že lani del svoje
dejavnosti preselili v poslovno enoto
v Žalcu, kjer imajo zaposleni boljše
delovne pogoje.
Največja težava, s katero se srečuje-
jo delavci celjskega tozda Surovina, je
namreč pomanjkanje skladiščnih
prostorov. Domača predelovalna in-
dustrija sekundarnih surovin ne ku-
puje več na zalogo, takrat, ko. surovi-
ne potrebuje, pa j' potrebno v roku
dostaviti tudi večje pošiljke. Povpra-
ševanja v predelovalni industriji, kije
bilo še do pred nekaj leti usklajeno,
zdaj v Surovini ne morejo več predvi-
deti vnaprej.
Celjski tozd Surovine ima svoje po-
slovne enote v Celju, Žalcu, Laškem in
Šmarju pri Jelšah, poslovno enoto iz
Brestanice pa bodo letos preselili v Kr-
ško. Nova poslovna enota v Krškem bo
tudi omogočila povečanje proizvodnih
zmogljivosti temeljne organizacije Su-
rovine iz Celja.
Delavci Surovininega celjskega tozda se
pridružujejo čestitkam vsem delovnim lju-
dem in občanom ob Dnevu OF in prazniku
dela.
V Petrolu letos načrtujejo
precej obnovitvenih del
V	Petrolovem tozdu Trgovina Celje
načrtujejo za letos kar nekaj obnovi-
tvenih del, ki bi omogočila boljše delo
zaposlenim na bencinskih servisih ši-
rom našega območja. Hkrati bodo tudi
izboljšali svojo ponudbo, kupci pa bi
bili tega seveda le veseli. Med po-
membnejše naloge za letos sodi grad-
nja nadomestnega objekta v Rogaški
Slatini.
Z izgradnjo novega bencinskega ser-
visa v Rogaški Slatini bodo Petrolovi
delavci pripomogli tudi k boljšemu oko-
lju. Gre namreč za gradnjo bencinskega
servisa ob obvoznici, s tem pa bi razbre-
menili sedanji bencinski servis v središ-
ču Rogaške Slatine.
V	Celju bodo letos premestili Izletni-
kov bencinski servis z Ljubljanske v Ki-
dričevo ulico, tako da bo v prihodnje
Izletnik imel skupaj z bencinskim servi-
som še mehanične delavnice in pralnico
na enem mestu.
V okviru Petrolovega skladišča v Ce-
lju bodo letos uredili in obnovili tudi
instalacije. Gre predvsem za obnovo de-
ponije sodov, ki ji bodo letos dodali še
nadstreške. Delo v deponiji, ki doslej ni
bila zavarovana pred zunanjimi vplivi,
je namreč zelo težko. Težave se še okre-
pijo pozimi, ko delavci v deponiji delajo
tudi pri 10 in več stopinjah pod ničlo.
Sicer pa nameravajo v okviru letoš-
njih delovnih načrtov v Petrolovem toz-
du Trgovina Celje poleg rednih vzdrže-
valnih del na vseh bencinskih servisih
še obnoviti in posodobiti bencinski ser-
vis v Jurkloštru in v Šempetru.
Delavci Petrolovega tozda Trgovina Celje čestitajo vsem
delovnim ljudem in občanom za Dan O F in praznik dela.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
V Celju brez problemov pri setvi
Po mnenju Janeza Friea, vodje po-
speševalne službe Kmetijske zadruge
Celje, ne bi smelo biti praktično no-
benih problemov pri spomladanski
setvi. Setveni načrt se v primerjavi z
lani bistveno ne razlikuje, razen da
načrtujemo rahlo povečanje pridelo-
vanja silažne koruze in nekaj manj
bo ječmena ter ovsa.
Pri oskrbi z reprodukcijskim materi-
alom v kmetijski zadrugi računajo, da
ne bo večjih problemov, s tem da je
bilo nekaj motenj januarja in februarja
pri oskrbi z mineralnimi gnojili. Teh
težav ni več in povpraševanje se je v
glavnem uskladilo s ponudbo. Tudi to-
varne pospešeno dobavljajo mineralna
gnojila, zato računamo, da bo pred se-
tvijo koruze gnojil dovolj na zalogi.
V celjski kmetijski zadrugi pravijo,
da kmetje še vedno dosti povprašujejo
po gnojilih in ne morejo pritrditi ti-
stim, ki ugotavljajo na splošno manjše
zanimanje po gnojilih pri kmetih,
predvsem zaradi visoke cene. Ugotav-
ljajo celo, da so kmetje letos naročali
več gnojil kot lani. Morda prav zaradi
govoric, da bo oskrba z mineralnimi
gnojili motena.
Nekaj težav pričakujejo pri oskrbi z
zaščitnimi sredstvi in sicer ne zaradi
količin, pač pa določenih vrst zaščit-
nih sredstev. V tem primeru se bo tre-
ba znajti in nadomeščati z drugimi vr-
stami sredstev, ki pač bodo na razpola-
go. Tudi semen je dovolj na zalogi,
sploh je dovolj koruze, ni pa dovolj
jarega ječmena, ki ga sploh ni mogoče
dobiti.
Celovite ocene o tem, kako je ozim-
no žito prezimilo, v zadrugi zaenkrat
še nimajo, čeprav pravijo, daje zmrzal
februarja prav gotovo povzročila nekaj
škode, vendar se je marsikje dobro
obraslo, zlasti tam, kjer so kmetje pra-
vočasno dognojili.
Koruza gre v zemljo ponavadi zad-
njo dekado aprila in prvo dekado v
maju in glede na vremenske razmere
lahko pričakujemo pravočasno spo-
mladansko setev v celjski občini.
MITJA UMNIK
Kmet, Ifi igra nogomet in na kitaro
Miran Čolfi iz ZibUie je poslal kmet po sili razmer
Miran Čoki iz šmarske
krajevne skupnosti Zibika
je kmet po sili. Ni mu nerod-
no priznati, da kmetija, ži-
vina, zemlja, niso njegova
ljubezen. Ampak zemlje, ži-
vine, ne moreš pustiti, to bi
bil greh, se zaveda. Bolj kot
kmetovanje samo pa ga mo-
tijo odnosi v našem kmetij-
stvu, ko kmetovo delo še
zdaleč ni dovolj plačano, ni-
ti dovolj družbeno primer-
no ovrednoteno.
Velika kmetija v Zibiki bi
propadla, če ne bi stvari vzel
v roke Miran. Leta 1979 seje
njegov oče namreč smrtno
ponesrečil, naslednika pa ni
bilo. Kot izučeni strojni klju-
čavničarje pustil službo v to-
varni, postal kooperant
Kmetijskega kombinata
Šmarje pri Jelšah in začel
kmetovati.
Dvanajst hektarov zemlje,
okoli petnajst glav goveje ži-
vine, svinje, vinograd. Vse to
je padlo na ramena mladega
človeka, ki ni nikoli razmi-
šljal, da bi kdaj delal samo
na kmetiji. Kmečkih opravil
je bil sicer od malega nava-
jen, saj je pomagal očetu, a
se je bilo treba marsikaj za-
četi učiti, se izobraževati, da
bi kmetija pod novim gospo-
darjem dala kar največ od
sebe.
Zdaj, ko se vsakodnevno
sooča s stvarnostjo, je razo-
čaran. Zdaj tudi lahko pri-
merja delo delavca v združe-
nem delu z delom kmeta.
»Še zdaj, po petih letih sa-
mostojnega dela na kmetiji,
me kdaj prime, da bi vse
skupaj pustil. Pa ne morem,
ne gre. Od jutra do večera
delaš, dohodka pa skorajda
ni. Toliko, da preživiš sebe in
družino. Kar naprej nekaj
vlagaš, učinka pa ni pravega.
Če bi delavec toliko vlagal v
tovarno kot kmet, bi bilo
drugače. Kmetijska organi-
zacija si prizadeva za nove
kmetijske panoge, navdušiš
se za katero, ko pa proizvod-
nja steče, pridelkom nenado-
ma pade cena. Naj kmet
stavka? Zavedaš se, da delaš
z izgubo, ki jo moraš, kakor
veš in znaš, sam pokrivati.
Tudi pokojninsko zavarova-
nje ni v prid kmetu, saj mo-
raš delati do svojega petin-
šestdesetega leta, da dobiš
skromno pokojnino,« opo-
zarja na stanje, ki se resda
izboljšuje, a vse gre veliko
prepočasi.
Letno odda okoli tisoč li-
trov mleka. Pravi, da se ta
proizvodnja trenutno še naj-
bolj splača, prireja pa nika-
kor. »Za bika, dve leti stare-
ga in težkega 600 kilogra-
mov, dobiš 60 milijonov, sta-
rih seveda, če pa bi seštel vse
stroške, se računica nikakor
ne izide. Tudi v vinogradni-
štvu ne. Vinogradniki ostaja-
jo zgolj iz idealizma«, še
doda.
Miranov pravi svet jc glas-
ba. V narpdnozabavnem an-
samblu »Štajerski mak« igra
in prepeva, zato je zanj čas za
kmetovanje toliko bolj dra-
gocen. Za glasbo si ga je tre-
ba odtrgati. In nogomet rad
igra, pa namizni tenis, karate
pa je moral opustiti. »Kmeti-
ja zahteva celega človeka. To
so samo trenutki veselja, ki
si jih ukradeš. V Zibiki me
ljudje malo čudno gledajo,
ko me vidijo na nogomet-
nem igrišču. Kmet, pa nogo-
met. to ja ne gre skupaj, si
najbrž mislijo. To ukradeno
veselje pa je treba vedno no-
ter spravit. Na kmetiji nič ne
počaka«, se Miran Čoki iz Zi-
bike nasmeje, potem pa po-
nudi kozarček svojega in na-
reže domačo salamo.
MARJELA AGREŽ
Setveni načrt je
prirejen živinoreji
Pri sestavi setvenega na-
črta za letos so si v konjiški
občini zadali nalogo: pride-
lati več kakovostne krme za
živino in hrano na lastnih
površinah.
Glede na to, da je območje
konjiške občine primernejše
za pridelovanje koruze, bodo
prav proizvodnji koruze dali
večji poudarek. Koruzo za
zrnje bodo letos zasejali na
750 hektarjih, kar je 100 več
kot lani. Novo plodno zemljo
so pridobili s končanimi me-
lioracijami v Tepanju. Za
okoli 50 hektarjev bodo po-
večali tudi površine za silaž-
no koruzo.
Ozimna pšenica je poseja-
na na 375 hektarjih, in sicer v
družbenem sektorju na 35
hektarjih, ostalo pa pri kme-
tih kooperantih. Pri ozimni
pšenici gre za enake površi-
ne kot lani.
Večja pa je površina trav-
nikov in posejanih površin s
travno deteljno mešanico. Te
je okoli 4000 hektarjev, kar je
tudi rezultat končanih meli-
oracij v Tepanju.
Setveni načrt v glavnem
ne predstavlja bistvenih no-
vosti, saj je kmetijska proiz-
vodnja konjiške občine
usmerjena v živinorejo, tej
pa je prirejen setveni pro-
gram.
M. PODJED
Zlata medalja za edamski sir
Na 17. specializirani mednarodni sejem prehrambene
industrije in opreme v Zagrebu (odprt je ves ta teden) je
mlekarna iz Arje vasi v oceno kakovosti poslala 13 svojih
izdelkov. Najvišjo oceno za kakovost je dobil njen edamski
sir in sicer zlato medaljo in naziv šampion. Zlato medaljo za
kakovost so podelili še kisli smetani, medtem ko so srebrne
medalje mlekarji dobili za skuto, navadni jogurt, surovo
maslo in sire kumin, poprin ter gauda.
Bronaste medalje za kakovost so prejeli še za naslednje
izdelke: beh sir, koktajl jogurt, sadni jogurt z godznimi
sadeži in konzumno mleko v pure-pack embalaži. UM
Komisija za delovna razmerja delavcev
Mercator Rožnik
TOZD Golovec, Ljubljana
Leninov trg 4,
objavlja prosta dela in naloge
natakarice
za poslovno enoto Restavracija pri Hrastu, Celje
POGOJI:
končana gostinska šola - smer natakar ali z delom
pridobljene delovne izkušnje
1 leto delovnih izkušenj
tečaj higienskega minimuma
30 dni poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (na-
domeščanje delavke na porodniškem dopustu), s
polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev
sprejema komisija za delovna razmerja 8 dni po
objavi na naslov; Mercator Rožnik, TOZD Golovec,
Ljubljana, Leninov trg 4.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh.
Izvršni odbor
Centra za mladinski turizem
Celje, Kocenova 2
razpisuje prosta dela in naloge
knjigovodstva
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogo-
jev izpolnjevati še naslednje:
-	srednja izobrazba ekonomske smeri
-	štiri leta delovnih izkušenj
Dela in naloge so deloma vodene. Delovno razmerje
bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim
časom in dvomesečnim poskusnim delom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov:
Center za mladinski turizem Celje, Kocenova 2.
DO za opravljanje poslovnih
storitev
Šentjur pri Celju
Na podlagi sklepa Komisije za medsebojna delovna
razmerja DO za opravljanje poslovnih storitev
Šentjur pri Celju z dne 15. 4. 1987
objavljamo prosta dela in naloge:
planerja - analitika
Pogoji:
-	višješolska izobrazba ekonomske smeri
-	dve leti delovnih izkušenj in sposobnost za javno
komuniciranje
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s
polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim
delom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 8 dneh po ob[avi na naslov: DO za opravlja-
nje poslovnih storitev Šentjur, Titov trg 5 Šentjur pri
Celju 63230.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po roku
za objavo.
Na podlagi 11. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih
delavcev
Skupščine občine Šmarje pri
Jelšah
razpisujemo
dela in naloge
pravnega svetovalca v komiteju za
družbeno planiranje in
gospodarstvo
Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev
delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje:
-	visoka izobrazba pravne smeri
-	dve leti delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev spreje-
ma kadrovska služba Sob Šmarje pri Jelšah 20 dni
po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka
za prijavo.
KONUS Slovenske Konjice
TOZD BLAGOVNA HIŠA CELJE
Trg V. kongresa 6
Komisija za medsebojna in delovna razmerja TOZD
razpisuje dela in naloge:
1. Vodenje komercialne službe
Pogoji: Višja strokovna izobrazba ekonomsko-ko-
mercialne ali pravne smeri ter štiri leta delovnih
izkušenj na tem področju.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s tri-
mesečnim poskusnim delom.
2. Zaključevanje poslov na terenu
Pogoji: Srednja strokovna izobrazba ekonomsko-
komercialne smeri, tri leta delovnih izkušenj, izpit B
kategorije ter lastno osebno vozilo.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas in
trimesečno poskusno delo.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po
objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po kon-
čanem zbiranju prijav.
23. APRIL 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Ni nam
vseeno...
Rad bi povedal, da nam,
več kot dvesto še živečim
upokojencem DO LIK »Sa-
vinja- Celje ni vseeno, kaj bo
z usodo tega, nekdaj tudi na-
šega kolektiva.
Zaskrbljeni in potrti smo
še posebej zato, ker ne more-
mo verjeti, da propada vse,
kar smo z mnogo truda in
odrekanji gradili in ustvarja-
li v štirideset povojnih letih.
Pravzaprav je bila novica za
nas pravi šok, saj je bilo po-
djetje do nedavnega na do-
brem glasu in je bilo finanč-
no učinkovito.
Upokojenci smo prizadeti
tudi zaradi prenehanja izha-
janja glasila »Savinja«, ki je
za mnoge od nas, poleg let-
nih srečanj, pomenilo po-
membno vez s kolektivom in
edinega obveščevalca o do-
gajanjih v njem.
Edina in formacija, ki nam
je sedaj dosegljiva je infor-
macija v sredstvih javnega
'Obveščanja (Novi tednik. Ra-
dio Celje). . .
Sedanje razmere v DO
LIK »Savinja« naj bodo v
poduk tistim, ki bodo nada-
ljevali delo v kolektivu, da
ne bodo nasedali posamezni-
kom. Odkrito samoupravno
dogovarjanje in pošteno delo
naj kolektivu spet povrneta
ugled, ki gaje do nedavnega
užival.
Na koncu: vsi upokojenci
LIK »Savinje« želimo, da se
stanje v kolektivu čimprej
normalizira!
IVAN GRAH
Celje
Komu bodo
plapolale
zastave?
Sem upokojenka Savinje s
preko 28 leti delovne dobe.
Ko danes poslušam radio
in berem časopise, mi ob no-
vicah, kaj se dogaja z našo
SAVINJO zastaja srce. Upo-
kojenci se sprašujemo, kdo
je kriv, da mora to naše po-
djetje v stečaj? Ne smem se
spomniti, kako je bilo vča-
sih, ko smo še delali tisti, ki
smo zdaj upokojenci SAVI-
NJE. Prišel je Prvi maj, delo
smo končali ob 13. uri, do 14.
ure smo očistili vse stroje, jih
okrasili s smrečjem in mali-
mi zastavicami, delavci pa
smo si zaželeli zdrave in ve-
sele Prvomajske praznike.
Kako pa bo sedaj? Komu bo-
do plapolale zastave? Koliko
truda nas delavcev in našega
direktorja Golca, ki ni bil bo-
rec samo za pravice ampak
tudi za obstoj in napredek
SAVINJE, je bilo treba, da je
SAVINJA postala močna to-
varna.
Pozivam vse, ki imate
moč, da ohranite SAVINJO.
Ni prav, da gre takšna tovar-
na v likvidacijo, da bodo de-
montirali stroje, na katerih
smo si zaslužili naše pokojni-
ne in naš vsakdanji kruh. To
bi bilo moralno nedopustno.
MARIJA GRAJŽL,
Celje
100 žensk na
morje
v uredništvo smo prejeli
precej pisem, v katerih se
udeleženke izleta 100 kmeč-
kih žensk na morje zahvalju-
jejo za lep izlet. Ana Hernik
iz Žič se zahvaljuje za darilo
- Libelino tehtnico in sporo-
ča, da je bilo po izletu doma
vse v redu. Zahvaljuje se
vsem spremljevalcem izleta
in pokroviteljem. >Nikoli
prej še nisem spala v hotelu,
nikoli še nisem videla takšne
jame, kot je Škocjanska in je
tudi več ne bom. Saj veste,
denar bi še bil, pa časa vedno
zmanjkuje in z otroki je ved-
no veliko dela«, piše Herni-
kova, ki zaključuje z upa-
njem, da ne bi prehudo ob-
čutili gospodarske krize in
da bi tudi v bodoče za druge
ženske lahko prirejali tak
izlet.
Mici Pristovnik iz Rifnika
se zahvaljuje vsem, ki so po-
magali pri izvedbi izleta in
ga omogočili. Želim, da bi
bili tudi drugi izleti tako pri-
jetni in bogati, čeprav mene
ne bo več zraven,« piše Pri-
stovnikova.
Rozika Zupane iz Hrušev-
ca se zahvaljuje za izlet in
objavljeno reportažo v NT.
Obljublja, da se nas ne spo-
minja zadnjič in se posebej
zahvaljuje medicinski sestri
Betki Novokmet, ki je tako
lepo poskrbela za njeno
zdravje.
Kristina Karo iz Vranske-
ga se zahvaljuje za izlet in za
pomoč, brez katere nikoli ne
bi videla Škocjanskih jam".
Frančiška Povh z Breclje-
vega pa piše. da je že večkrat
poslala kupone in se zelo raz-
veselila, ko je bila letos izžre-
bana. Veseli jo, da je videla
delček morja in še kaj druge-
ga, česar v življenju še ni.
Zahvaljuje se pokroviteljem
izleta, organizatorjem in vsej
veseli družbi. »Želim, da še
pripravljate ta izlet in da po-
peljete še veliko kmečkih
žensk v te lepe kraje«, je za-
pisala Povhova.
Dobili smo tudi nekaj graj
in očitkov, da smo pri žrebu
goljufali, vendar sta bili obe
pismi z grajami nepodpisani,
zato na očitke, ki ne držijo
tudi dogovoriti ne moremo.
Je to še
budnica?
Ali budnica. kakršno do-
življamo pred 1. majem
sploh še prispeva k prazno-
vanju delavskega praznika?
Kje so slovesnosti iz bližnje
in daljne preteklosti, ko smo
z navdušenjem praznovali
delavski praznik z zastava-
mi, cvetjem, pesmimi in na-
geljni na prsih in pokrivalih?
Pred letom dni smo v KS
Nova vas pričakovali budni-
co pred hišami, na ulici. To-
da - kaj smo videli in kaj
shšah?
Tovornjak, na katerem je
bila godba na pihala ni bil
okrašen. Iz Nove vasi je s ko-
račnico odpeljal tako hitro,
da jo je končal šele pred že-
lezniško progo v drugi kra-
jevni skupnosti. Menim, da
takšne budnice ne rabimo in
tudi parade s tako skromno
slovesnostjo ne.
Predlagam, da bi bilo praz-
novanje bolj slavnostno.
Boljša od štafetne budnice
bi bila oddaja Radia Celje, ki
naj prispeva k prvomajske-
mu razpoloženju tudi s poro-
čili o uspehih in delovnih
zmagah, opozori na izobeša-
nje zastav, ipd.
MIRKO TAJNŠEK,
Celje
Pozdrav v
RadolfzelI
Zelo radi zahajamo na pro-
slave in zabave v RadolfzelI.
Tudi za Dan žena smo bili
tam. Slovenci v tem mestu
so zelo prijazni, vedno veseli.
Tudi domačini - Nemci - se
radi poveselijo z nami. Mi
prihajamo iz švicarskega
mesta Kreuzlingen, ki je od-
daljeno koli 20 km. Tokrat so
se nam na proslavi pridružili
člani jugoslovanskega kluba
Monter iz Kreuzlingena. Pr-
vič so bili na slovenski prire-
ditvi in zelo jim je bilo všeč.
Hvalili so ansambel Toneta
Kmetca. ki je v dvorani nare-
dil takšno vzdušje, kot že
dolgo ne. Zahvaliti se mora-
mo vsem, ki so pripravili pri-
reditev, kakršnih želimo še
več. Hvala torej članom klu-
ba Planika in še posebej
predsedniku Jožetu Miklav-
žini za čudovit šopek rož.
MASKIMILJANA
JURJOVEC,
Kreuzlingen
Hvala
tamburašem
Tamburaškemu orkestru
ŽPD Prešeren Celje m diri-
gentu Srečku Cizlju se zah-
valjujem za bogat in lep kon-
cert. ki so ga izvedli 13. mar-
ca v laškem zdravilišču. Ob-
žalujem. da je bil obisk slab.
Ljudje se ne zavedajo lepote
umetnosti. Še enkrat hvala
izvajalcem.
IVAN MARKL,
Rečica
Nevšečnosti na
kolodvoru
Dovolj velika kolodvorska
čakalnica je, posebej ob sla-
bem vremenu, vedno polna
čakajočih potnikov, med ka-
terimi je veliko otrok. Je pa
ta čakalnica vedno silno za-
kajena in neprezračena, kar
je za večino prisotnih nevz-
držno. Potreben bi bil napis
»Kaditi prepovedano«, kar
bi upravi gotovo ne povzro-
čilo nikakršnih stroškov. Ta
prostor naj bi očistili takoj
zjutraj, ne pa da čistilke pri-
dejo, ko je čakalnica že polna
ljudi in se dviga prah.
Zvočnik, po katerem na-
jjavljajo prihode in odhode
vlakov, oddaja včasih ra-
zumljive, včasih pa z drdra-
jočim glasom povsem nera-
zumljive napovedi. Naj se to
popravi, da ne bo nejevolje.
Prenova stranišča je dolgo
trajala, kaže pa, da je bila ob-
sežna in pričakujemo, da
uporaba stranišča v bodoče
ne bo več brezplačna.
Klopi na peronu niso za
potnike nič vabljive. Izpo-
stavljene so padavinam in ta-
ko neuporabne. Letos so bile
večkrat zasnežene in tako na
njih ni bilo mogoče sedeti,
pa tudi prtljage se nanje ni
dalo odlagati. Četudi so vse
klopi trdno pritrjene, pa bi
jih vendarle bilo mogoče
prestaviti na nasprotno stran
perona, kjer bi jih potniki
lahko vse leto uporabljali.
Prodajalci pri okencih za
vozovnice na peronu so pri-
jazni in ustrežljivi, želimo si
še več takšnega odnosa tudi
od onih v kolodvorski avli.
dr. ERVIN MEJAK.
Celje
Zaskrbljeni
železničarji
Prebral sem članek o za-
skrbljenih železničarjih, ob-
javljen v NT dne 12. marca
1987. Pričakoval sem, da bo
direktor ŽTO Celje odgovo-
ril na to pisanje, ter navedbe
zanikal ali pa se delavcem na
primeren način opravičil.
Čakanje je bilo zastonj, zato
me je pa tembolj presenetilo
pisanje v glasilu ŽTO Celje
»TIRI«, kjer družbenopoli-
tične organizacije obsojajo
postopek 27 delavcev, ker so
iskali svoje pravice zunaj ko-
lektiva. V Tirih piše, da je
bilo njihovo pisanje tenden-
ciozno, napihnjeno, nikjer
pa ni zaključka ali je tisto
res, kar smo prebrali v NT ali
ne.
Glede na to bi želel, da di-
rektor ŽTO Celje osebno od-
govori v NT na navedbe de-
lavcev, ter se naj ne skriva za
družbenopolitičnimi organi-
zacijami.
Direktor ŽTO Celje je bil
pred leti tudi direktor v
TOZD za Promet Zidani
most, vendar je to delovno
mesto zapustil pred iztekom
prvega mandata. Mnogi že-
lezničarji dobro vedo za-
kaj .. . Ali se direktor ŽTO
Celje še spominja, da na za-
sedanju DS TOZD za Pro-
met Zidani most ni bil potr-
jen kot direktor takoj. Šele
na naslednjem zasedanju DS
so delegati le dvignili roke.
Prepričan sem, da direktor
ŽTO tudi tokrat ne bo odgo-
voril. Njemu in tistim, ki ga
neopravičeno podpirajo že-
lim predočiti, da niso imeli
nikakršne pravice obsoditi
delavce, če so pravico iskali
preko sredstev javnega ob-
veščanja. Obsodili bi jih lah-
ko le, če tisto, kar je bilo na-
pisaiKj, ne bi bilo res.
A.M., Celje
Kdaj bodo
pločniki?
Krajam KS Slavko Šlan-
der, ki stanujemo Na zeleni-
ci, že vrsto let zaman priča-
kujemo, da bodo celjski ko-
munalci uredili cesto, ki vo-
di od Ljubljanske k stano-
vanjskemu kompleksu Na
zelenici. Iz te stanovanjske
soseske, kjer stanuje okoli ti-
soč ljudi, hodi veliko stano-
valcev na delo prav po tej
cesti, ki pa je ozka in nevar-
na zaradi številnih vozil, ki
prav tako prihajajo iz tega
predela. Stanovalci zato
upravičeno pričakujemo, da
bi končno po več kot 15 letih
komunalci vendar uredili
pločnike ob sicer asfaltirani
vendar zelo ozki cesti od
Ljubljanske.
Kljub kroničnem pomanj-
kanju denarja verjetno to ne
bi bil tako velik izdatek, da
bi se ob obeh straneh cestiš-
ča uredila plc^nika primerne
širine in da bi se ustrezno
uredilo tudi križišče ki vodi
proti stanovanjskemu bloku
Ljubljanska 22. Tak pločnik
bi bil dolg le sto metrov.
Zdaj hodijo pešci v glavnem
kar po zelenici, ker je hoja po
cesti zaradi gostega prometa
nevarna.
Zaradi komunalne neure-
jenosti ima ta predel mesta
kar mizeren izgled. Tudi KS
Slavko Šlander bi lahko v tej
smeri kaj pokrenila, še po-
sebno, ker smo tudi številni
stanovalci za komunalne po-
trebe že prispevali denar v
obliki samoprispevka.
KONRAD MAJER,
Celje
Profesionalno je
veliko preveč
Zelo smo hvaležni, da je
Novi tednik že večkrat obr-
nil pozornost bralcev na na-
še društvo Anton Tanc iz
Marija Gradca pri Laškem.
To spodbuja naše člane, ki
zares veliko delajo in nasto-
pajo. Vendar pa si v društvu
ne domišljamo, da bi dosegli
kakšno posebno kakovost.
Zato bi bilo z naše strani nes-
kromno, če bi ne ugovarjali
oceni v 13. številki Novega
tednika, ko v poročilu o 4.
reviji folklornih skupin ob-
čin Laško, stoji tudi beseda
profesionalno. Vemo na-
mreč, da v Sloveniji takšne
poklicne skupine ni, da so
skupine, ki raven profesi-
onalnih dosegajo, med te pa
bržčas »Tanci« ne sodimo in
v pogojih, ki so nam na voljo,
nikoli ne bomo. Radi sliši-
mo, daje bila skupina sproš-
čena, da je navdušila gledal-
ce, seveda če je bilo to res -
toda da to delamo kot profe-
sionalci, tako, kot da to zna-
mo samo mi, nas je spravilo
v precejšnjo zadrego pred
občinstvom in pred pozna-
valci.
JURE KRAŠOVEC,
Laško
Turizem v žalski
občini
Ko sem v NT prebiral čla-
nek o turizmu v žalski občini
sem se spomnil zapuščene
Jesenikove jase nad Izvijami
v Preboldu. Tu so bili včasih
pikniki, zelo so bili aktivni
tam preboldski jamarji. Zdaj
jasa zarašča.
V hotel Prebold prihajajo
poleti turisti, letos menda tu-
di Nizozemci. Ker so nekda-
nji kamp preuredili v ne-
kakšno pivnico, turisti ne
morejo kje v naravi uživati
prostega časa. Vsi turisti pa
v Preboldu hvalijo prav lepo.
zeleno okolje. Zato sem se
spomnil na tisto jaso, ki bi se
jo dalo preurediti v gozdni
gaj pod Zvajgo.
Tu bi lahko zasadili gozd-
ne kulture, cvetje itd., posta-
vili nekaj klopi, pa gostinsko
brunarico za okrepčila. Tudi
za delavce in upokojence bi
bilo tu lepo vse leto.
Vem, da bi to precej stalo,
a z dobro voljo gostincev in
prostovoljnim delom obča-
nov bi šlo. Spomnimo se sa-
mo, kako so Mozirjani uredi-
li svoj gaj.
Ideja se je rodila, če se bo
uresničila, je težko reči.
Imam veliko zamisli, kako bi
se to dalo urediti in kako le-
po bi bilo videti, a sem še
osamljen v teh prizadeva-
njih.
KONRAD KRAJNC
Prebold
Ukiniti!
Da bo »širša celjska jav-
nost« res obveščena iz obeh
strani o pobudi za ukinitev
predmeta SLO in DS na uni-
verzi, je potrebno k zapisu
tov. Vikija Kranjca (NT, 9.
april, 1987) vendarle dodati
nekaj premislekov. Povedati
je treba, na kaj se opira ta
»napredna« ideja - kot jo pe-
jorativno označi tov. Kranjc
- in kam meri.
Seveda, če bi se pobuda o
ukinitvi predmeta SLO in
DS na Univerzi opirala samo
na argument, ki ga navaja
tov. Kranjc, da so slušatelji
»že odslužili vojaški rok«
itd., bi bila to kaj trhla pobu-
da. Če pa izhajamo iz tega,
kaj je univerza, kakšen po-
men ima za duhovni, intelek-
tualni, in s tem tudi za mate-
rialni razvoj neke družbe, na-
roda, potem se ta »problema-
tika« pokaže v povsem dru-
gačni luči kot pa v zapisu
tov. Kranjca.
To mesto ni primerno za
temeljito razpravo o statusu
in vsebini univerze, zato le
na kratko:
Univerza naj bi združeva-
la, razvijala in prenašala iz
generacije na generacijo
predvsem najvišje intelektu-
alne dosežke človeštva - zna-
nosti. Vse ostalo je za univer-
zo bodisi sekundarnega po-
mena, bodisi odveč. Slednje
jo po nepotrebnem obreme-
njuje, tako v njenem vsebin-
skem delu, kot v njeni mate-
rialni osnovi. Disput o SLO
in DS na univerzi je torej v
zadnji instanci disput o
znanstvenosti predmeta
SLO in DS. Trditev, da je
SLO in DS »interdisciplinar-
na znanstvena disciplina«,
je, milo rečeno, prenapeta,
ali pa bo za te potrebe po-
trebno redefinirati koncept
znanosti. Dokler pa drži, da
znanosti odkrivajo objektiv-
ne zakonitosti narave, to je
relativno trajne kvantitativ-
ne relacije, ki se lahko izrazi-
jo z matematičnimi funkcija-
mi, in splošna (filozofska)
spoznanja in zakonitosti o
razvoju človeške družbe, ki
se izražajo v strukturno ko-
herentnem pojmovnem apa-
ratu in iz njega izhajajočimi
definicijami, dokler znanost
opredeljuje njenemu pred-
metu priličena znanstvena
metoda in iz nje izhajajoča
specifična logika napredova-
nja znanstvenega spoznanja,
toliko časa SLO in DS ni me-
sto med znanostmi.
Da je neko področje člove-
kove dejavnosti interdisci-
plinarna znanost, mora biti
najprej v svojem specifič-
nem jedru sama znanost,
imeti mora torej svoj speci-
fični predmet raziskovanja,
znanstveno metodo in kon-
ceptualni aparat, s katerim
definira splošne zakonitosti
svojega predmeta. Tem kri-
terijem pa SLO in DS ne mo-
re zadostiti. In kakšna raz-
mejitev ni prav nič negativ-
nega. koristi tako znanosti
kot SLO in DS. Prvi iz že
nakazanih razlogov, druge-
mu pa preprečuje, da se ne
bi zapletel v sholasticizem in
se izgubil v teoretizirajočih
meglenicah. SLO in DS je
treba postaviti tja, kjer mu je
mesto, med ljudi, v vsakda-
njo prakso človekovega bi-
vanja, npr. v krajevno skup-
nost, delovno organizacijo,
srednjo šolo itd.
Organizacija in priprave
prebivalstva na bodoče mož-
ne izredne situacije je brez
dvoma potrebno in plemeni-
to početje, posebno še za
»majhne« narode, ki se niso
sposobni frontalno spoprije-
ti s številčno in tehnično
močnejšim nasprotnikom,
vendar pa ne vidim nikakrš-
ne potrebe sklicevanja na
znanstvenost in teorijskost
te veščine, da bi se utrdila
njena praktična koristnost in
potrebnost. Za znanost pa
seveda gre tam. od kjer je
koncepcija SLO in DS izpe-
ljana, to je markistična teori-
ja družbe (npr. Marxova teza
o »oboroženem ljudstvu-
itd.) in predvsem ta, marksi-
stična filozofija in družbena
teorija naj bo osnova za
»usposabljanje študentske
mladine za aktivno udeležbo
v socialističnem samouprav-
ljanju«, kajti tudi samou-
pravljanje ni samo ob sebi
umevno dejstvo, ampak zgo-
dovinsko pogojena oblika
organizacije družbenih od-
nosov, ki prejema svoj smi-
sel prav iz marksistične filo-
zofije in je šele iz nje lahko
dojeta njegova zgodovinska
in praktična upravičenost.
Drugače povedano: »argu-
mentirano« dokazovanje, da
je SLO in DS znanost in da
sodi na univerzo, je lahko sa-
mo politično in ideološko,
kar pa ima kaj malo skupne-
ga z znanostjo in njeno, da
tako rečem, svetovno uni-
verzalnostjo.
TEO BIZJAK,
Celje
Zakaj tak
postopek
26. marca sem okoli 12. ure
kupovala v Merxovi trgovini
na Lipi nad Štorami. Kupila
sem nekaj sladkarij in dva
časopisa. Pri blagajni pa so
nastale težave. Prodajalka z
oddelka zelenjave je zahte-
vala od blagajničarke, da mi
naj zaračuna mleko. Poveda-
la in pokazala sem, da mleka
nimam. Nato sta mi obe kar
pri blagajni izpraznili torbo.
Ugotovili sta. da mleka ni-
mam, pač pa veliko vrečko
zdravil.
Žal nobena od obeh ni
imela toliko srčne kulture,
da bi se za postopek opravi-
čila. V trgovini so bile še dru-
ge stranke, ki so ob opazova-
nju dogodka dobile gotovo
vtis, da sem kradla. Zato že-
lim opravičilo v Novem ted-
niku. V nasprotnem primeru
ga bom iskala drugje, ker si
ne pustim odvzeti poštenja
pri mojih 63 letih.
IVANKA SOREC,
Kompole
Koga moti pes
2. aprila sem se z malim
psičkom, ki ne meri več kot
30 centimetrov od tal, oglasi-
la v restavraciji Pošta. In to v
lokal pred jedilnico, ki je
skoraj vedno prazen. Komaj
sem sedla, že so planili nad-
me uslužbenci. Toliko, da
psička niso vrgli na ulico
pod avtomobile. Zgovarjali
so se na pritožbe gostov, ki
pa so se vsi zgražali nad po-
stopki proti mojemu psičku.
So primeri, ko žival ne mo-
reš pustiti na ulici. Rada bi.
da bi bilo žival dovoljeno
vzeti s seboj v lokale, kjer ne
strežejo z živili.
JOŽICA KOREN.
Celje
20. STRAN - NOVI TEDNIK
23.
Praznik: kot vsak drug dan
Le v spominih starejših je praznovanje 1. maja velik
dogodek. Danes, pri nas, je za večino delavcev izgubil svoj
pomen. Praznik postaja tak kot vsak drug dan, dobrodošel
predvsem za pdčitek. »Da si naberemo novih moči za delo
pri strojih,« pravijo naši anketiranci. Zakaj je tako? Zato,
ker delavski »prav« premalo upoštevajo, ker morajo
veliko delati, pravega rezultata pa ni, ker delavci ostajajo
na praznični dan doma in premišljujejo, kako $e bodo
pretolkli $kozi mesec, ker so utrujeni, preutrujeni in ker se
Je tudi dugače življenje spremenilo,
A prav zaradi vsega tega postaja 1. maj zopet potreben
praznik, bolj kot je bil zadnja desetletja, ugotavlja eden
izmed anketirancev. Pa vendar ni za vse in ne povsod
tako. Še so delavci, ki občutijo h mžj kot svoj praznik, ki
nc bi mogli brez odhoda na znane kraje prvomajskih shOrj
dov, ki Jim postavljanje mlajev vliva ve.selje in voljo. A
teh |e malo.
Valčka Pipan, učiteljica
iz Celja: »Za 1. maj razmi-
šljam tudi o svojem in na-
šem, učiteljskem delu v
družbi. Od nas se veliko pri-
čakuje, da smo nadpovpreč-
neži na intelektualnem in ču-
stvenem področju, hkrati pa
nosimo na sebi »gore« kritik,
kar bi morali nositi starši,
stari starši, prijatelji in nav-
sezadnje družba. Pri našem
delu lahko mirno ugotovim,
da ni izmikanja, ni dolgih
malic, ni polovičnosti. Prav
zares se veliko od nas priča-
kuje, pa nam je vse skopo
odmerjeno - ne mislim samo
na materialno plat, ampak
zlasti na pozornost s strani
družbe, na status šolstva in
šolnikov, na človeško topli-
no, na katero skušamo nava-
jati otroke, pa je sami nismo
najbolj deležni.
Prvi maj doživljam še ved-
no kot poseben praznik; vča-
sih sem ga z mladostniškim
pričakovanjem ob kresu, na-
to na prvem službenem me-
stu v Slovenskih Goricah,
kjer smo podeželski učitelji
mladini pripravili praznik,
kot se spodobi, sedaj pa ga
še vedno v družinskem
krogu.«
Stane Brečko, strojni de-
lovodja v Elektrokovinarju
Laško: »Prvi maj je zame
vsega spoštovanja vreden
praznik. Vem, koliko žrtev in
krvi je bilo potrebno, da so
delavci izbojevali svoj praz-
nik. Vedno sem praznoval
prvi maj tako, da nisem de-
lal, da sem z družino odšel na
kakšen izlet ali bil kje s prija-
telji in sodelavci. Tako bo tu-
di letos.
Zaposlen sem že osemin-
dvajset let. Preživel sem tež-
ke čase povojne graditve in
vidim, da vendarle gremo
naprej, da se je močno izbolj-
šalo naše življenje, da smo
izboljšali delovne pogoje, da
kolikor je v naših močeh, sle-
dimo novim tehnološkim
dosežkom. Lažje delamo kot
nekoč in si režemo boljši kos
kruha.
Zdi se mi, da so delavski
praznik ljudje nekoč bolje
spoštovali, potem je bila vr-
sta let, ko nismo imeli prave-
ga odnosa do tega praznika,
sedaj se ponovno stvari spre-
minjajo. Vsaj v naši občini se
trudijo, da bi 1. maju dali no-
vo vsebino in da bi ta postal
res delavski praznik.
Franc BastI, Glin Nazar-
je: »Prvi maj po mojem ni
priložnost za razmišljanje o
tem ali je to še delavski praz-
nik ali ne. Predvsem menim,
da je treba večkrat in ne sa-
mo ob takšnih priložnostih
razmišljati o tem. kaj delo
sploh še je danes. Včasih
imam občutek, da pri ome-
njanju dela vse prevečkrat
mislimo le na fizično delo, za
osvobajanje človeka pa je
pomembno to, kako zniževa-
ti delež čistega fizičnega de-
la. saj si lahko napredek
predstavljamo le kot krepi-
tev umskega dela in zniževa-
nje fizičnega. V razvitem
svetu so to že spoznali, pri
nas pa zaradi tehnološkega
zaostajanja še vedno dajemo
največji poudarek fizičnemu
delu. V tem pa seveda ne vi-
dim kakšne posebne bodoč-
nosti.«
Ludvik Lampret, upoko-
jenec iz Žalca: »Sem iz delav-
ske družine, zato smo že
pred vojno z družino hodili
na delavske shode na Prista-
vo. To je hrib nad Stično na
Dolenjskem. Takrat so se na
takšnih shodih zbirali res-
nično sami proletarci. Govo-
ril je takratni vaški učitelj
Vlado Ambrožič. Večkrat so
nas na takšnih shodih tudi
razgnali orožniki. Po osvo-
boditve som bil zaposlen v
Celju in smo hodili za 1. maj
na Griček. Takrat je bil 1.
maj res v pravem pomenu
besede, saj so ta srečanja
krepila delavsko gibanje, lju-
dje so se med seboj spozna-
vali, tudi zapeli smo o har-
moniki, tako da je bilo
vzdušje res prvomajsko.
Danes žal ta praznik izgub-
lja na svojem nekdanjem po-
menu. Večinoma se prvo-
majskih shodov udeležujejo
le starejši ljudje, mladih pa
ni kaj dosti videti, saj se rajši
odpravijo z avtomobili na
izlete kot na prvomajska sre-
čanja. Ljudje so zaprti vase
in zaradi gospodarskih te-
žav, ki nas pestijo, ostanejo
raje doma in premišljujejo,
kako se bodo pretolkli skozi
mesec. Delavcem bi bilo tre-
ba zagotoviti primerno živ-
ljenje in to bi bilo za njih
največje prvomajsko darilo.«
Mimica Sanda, delavka v
proizvodnji, TIM Laško:
»Delamo vse sobote. Verjet-
no bomo imeh med prazniki
le en dan prosto. Za 1. maj.
Takrat bomo imeli družinski
izlet na Šmohor ali na Mr-
zlico.
Zdi se mi, da smo včasih
imeli več časa za vse in lažje
smo si kaj privoščili. Sedaj le
redkokdaj gremo kam in še
to le za en dan. Ko sem pro-
sta, delam doma na vrtu. Ta-
ko se lažje prebijemo s seda-
njimi plačami. Delovne dobe
imam šestnajst let. V TIM
delam štiri leta. Delam v
dveh izmenah, mož pa dela v
treh. Imamo dva otroka. Oba
hodita še v osnovno šolo. Za-
nje mi ostane bolj malo časa.
Zato si marsikdaj vzamem
dopust, da sem z otrokoma
in da kaj postorim doma.
Vse bi še šlo, le da bi bili
osebni dohodki večji. Zelo
veliko moramo delati, a pra-
vega rezultata ni. Včasih ni-
mam več veselja, da bi šla na
delo. Dnevi postajajo podob-
ni drug drugem. Tudi praz-
nik bo tak kot vsak drugi
dan.«
Franc Druks, strojnik v
Rudniku lignita Velenje:
»Zdi se mi, da v zadnjih letih
praznovanje Prvega maja, ta-
ko pa je tudi ob prazniku
Dneva rudarjev, spet dobiva
pravi pomen, saj .je to prak-
tično edina priložnost da se
ob vsej tej obilici dela in o
tem tempu današnjega živ-
ljenja srečamo na Graški go-
ri, se pogovorimo. Pomemb-
no je, da pri tem ni epolet na
ramenih, ni tovarniških plo-
tov in zapornic, zato pri pr-
vomajskem srečanju ne gre
le za navado temveč tudi po-
trebo.
Čutiti je nekakšno novo
proletarsko zavest, ne sicer v
takšni obliki kot takrat, ko
so se morali naši starši prve-
ga maja sestajati skoraj ile-
galno, pa vendar. Velenje je
namreč mlado mesto brez
kakšne posebne proletaske
tradicije, zato smo lahko
tembolj veseli, da se srečanja
na Graški gori udeležuje ne-
kaj tisoč delavcev, da pridejo
cele družine iz vse Šaleške
doline, ki se na Graško goro
odpravijo v povorki iz mesta.
Če je bil še pred leti praznik
sam sebi namenjen, pa sedaj
postaja potreben praznik.
Tako ga jaz zdaj čutim in me-
nim, da so sindikalni delavci
v občini z organizacijo tega
srečanja na Graški gori prav
ravnali.«
Marija ŠkrabI, delavka v
proizvodnji v tovarni Kors
Rogaška Slatina: »Kdo pa
mi bo nadomestil izpad pri
normi, če se bom pogovarja-
la za vašo anketo? Naše nor-
me so vedno večje, napete
do skrajnosti, kot Damokle-
jev meč visijo nad nami. Za-
to bom čisto na kratko pove-
dala, da nam pomeni Prvi
maj priložnost za počitek, saj
sploh nimamo več prostih
sobot, delamo tudi ponoči,
izčrpani smo. Prvi maj je tu-
di nekak družinski praznik,
saj smo edino takrat vsi do-
ma. Malo prvomajskega
vzdušja pa si naredimo v na-
ši krajevni skupnosti, v vasi
Irje pod Bočem, ko zakuri-
mo kres, mladina pripravi
priložnostni program, kra-
jevna skupnost pa poskrbi
za družabni del srečanja. Ne-
kateri gredo tudi na Boč,
kjer je vsako leto občinske
prvomajska proslava in sre-
čanje naših delavcev. Prvo-
majske praznike vsi težko
čakamo, kot sem že rekla,
bolj zato, da si spočijemo.
Veliko delamo, učinek naše-
ga dela pa še zdaleč ni takš-
na, kot bi moral biti. ■
Jože Vedenik, mojster ste-
klopihalec v Steklarni Bo-
ris Kidrič Rogaška Slatina
in predsednik konference
sindikata: Povedal bom
odkrito, iz izkušenj med
ljudmi, da delavski praznik
1. maj ni več tisto, kar je bil
nekoč. Delavcu se danes ni
treba več boriti za svoje pra-
vice, a kaj. ko je pri uveljav-
ljanju le-teh, zaradi splošno
znanih pogojev gospodarje-
nja, pogosto neučinkovit.
Žalostno je, da je danes bor-
ba delavca bolj usmerjena v
lo, kako zagotoviti dovolj
materialnih sredstev za pre-
življanje družin. Mislim, da
naš delavec izkoristi prvo-
majske praznike za domača
opravila, za delo na zemlji,
saj to zanj pomeni dodatni
vir zaslužka ob stalno pada-
jočem standardu delovnega
človeka in občana. Boriti se
je treba za vsak dinar. Prvi
maj za mnoge pomeni tudi
kratek čas za počitek, dela v
tovarni je vedno več, če ho-
čemo izpolniti zahtevne pro-
izvodne in izvozne naloge.
Menim, da vlada med delav-
ci splošno nezadovoljstvo, in
če bo šlo tako naprej, delav-
ski praznik našemu delavcu
kmalu ne bo pomenil prav
nič več kot zgolj dela prost
dan.«
Roman Vouk, delavec v
LIP Slovenske Konjice:
»Sodim med mlajšo genera-
cijo in o prazniku dela imam
dva pogleda. Najprej se ga z
radostjo spominjam še iz let,
ko sem kot otrok hodil s star-
ši na različne delavske sho-
de. To mi bo ostalo za vselej
v spominu. Zato se trudim.
da bi ta občutek obdržal in
ga prenesel tudi na svojo
hčerko, staro pet let. Vsako
leto gremo na tradicionalni
shod na Boč v sosednjo obči-
no. Do Poljčan z avtom, na-
prej peš. To je praznično do-
živetje. Po drugi strani pa vi-
dim praznik v resnici kot
dan ali dva za počitek in dela
prost dan. Tako tudi mnogi
mladi, ki si pač v tem času
najdejo svojo zabavo na ple-
sih ali kje drugje. Nimajo
pravega odnosa do praznika
in mislim, da jim ne gre za-
meriti, saj za seboj nimajo ta-
ko klavrnih izkušenj kot sta-
rejši ljudje, če pri tem izvza-
memo današnji čas. Osebno
si želim in se zavzemam za
veliko tistih pravih prazni-
kov, ki ostanejo še dolgo,
dolgo v spominu.«
Alojz Krušič, delavec v
Konusu Slovenske Konjice:
»Štirideset let dela je za me-
noj prav maja in čez nekaj
mesecev bom šel v pokoj. V
teh letih so se vrstili različni
prazniki dela, vsekakor pa so
bili bolj slovesni kot so da-
nes. Tudi v Konus je prišla
godba na pihala, ustavili
smo delo in po žilah je živah-
neje zaplala kri. Človek je
imel občutek, da je praznik
res nekaj velikega. Družine
so odhajale na izlete, na prsi
smo si pripeli cvet. Ker sem
tudi med gasilci, se rad
spomnim, kako smo postav-
ljali mlaj. To je prav tako slo-
vesen obred, ki daje prazni-
ku svoj pečat.
Dandanes je drugače. Lju-
dje komaj čakamo na prazni-
ke, ker si želimo oddahniti,
se spočiti, biti doma. Saj ne
rečem, da ni prijetno na
kakšnem organiziranem
shodu, kjer se srečaš z znan-
ci, prijatelji, s sodelavci, ven-
dar tistega pravega praznič-
nega vzdušja nekako ni več.
j^APRJM^	NOVI TEDNIK - STRAN 21
^^O bolj sami
I
pjnter, lesni teh-
'50%i Opremi v
»Prvomajskih
spominjam zla-
g^.gh, ki smo jih
gšem kraju vsa-
avljali in so pri-
krajanov. V
.^j pa nili leh ni
"(ticnim, da je to
J, za obeležitev
ja. Menim, da je
praznuje sedaj, to
Lni in prostimi
inierneje. V naši
ganizaciji smo s
večinoma zado-
lži sicer menim,
j^bude upošteva-
^pa sproti rešuje-
Ijjhko prvomajski
^vsem čas počit-
pnja novih moči,
proizvodnja že ta-
^•i na delo prisili-
5 morali nadalje-
[ti v nezmanjša-
jšek, delavka v
j: »Praznik dela
nnenju že dolgo
kar je bil nekoč.
1 predvsem sim-
> borbe za pravi-
I predstavlja zla-
li. V naši temelj-
iciji pripravimo
roslavo, lahko pa
mik obeležili še
če. Še zlasti se-
f težkem položa-
je že zgodilo, da
!d prazniki dela-
la ne bo, zato se
ostih dni, da si
jemo. Prvi dan v
bivadi praznuje-
na tovariško sre-,
sevno, naslednji
» namenjeni ra-
pvilom pri hiši.
jsi želim predv-
so v naši delov-
iji stanje izbolj-
se naše trdo delo
poznalo tudi pri rezultatih in
osebnih dohodkih. •
Alojzija Kovačič, delavka
pri strojnem izseku rokavic
v Konusu Slovenske Konji-
ce: ' Delavski praznik smo
pred leti res praznovali, se-
daj pa je videti, kot da 1. maj
ne bi bil več praznik delav-
cev. Vedno manj delavcev
hodi na praznične prireditve.
Mogoče sta vzroka drugačen
način življenja in delo doma.
Res pa je, da položaj delav-
cev ni takšen, kot bi moral
biti. Naš »prav" se premalo
upošteva. Sem sekretarka
aktiva komunistov nepo-
srednih proizvajalcev in na
naših sestankih vedno znova
ugotavljamo, da nam prema-
lo prisluhnejo, daje naša vlo-
ga v odločanju veliko pre-
majhna. To velja še zlasti za
proizvodnjo. Razni zakoni,
na katere ne moremo vpliva-
ti, delavce še bolj potiskajo
na rob dogajanj.«
Marica Puncer iz Žalca:
»Včasih je bil prvi maj lepši,
ker so bili ljudje skromnejši
in radi so se shajali. Pri nas
na kmetiji nas je bilo sedme-
ro otrok in smo običajno za
prvega maja stavili hmeljev-
ke v našem hmeljišču in pa
sadili krompir. Seveda, ko je
človek mlad, je prvi maj še
bolj mlad in lep. Vse ti je
lažje in lepše. Sedaj na jesen
življenja pa je vse drugače.
Seveda mora človek biti op-
timist in ne sme obupavati,
čeravno ni vse najbolj rožna-
to. Navajen moraš biti
skromnosti, pa ti ni nobena
stvar pretežka. Rada imam
rože, zato je prvi maj še bolj
moj. Letos se bom za pazni-
ke z mojim »dvokolesnim
proletarskim mecedesom«
odpeljala nabirat zdravilna
zelišča, ker si iz njih kuham
čaje, ki so zame pravi bal-
zam, zato tudi zdravnikov ne
obiskujem.
Želim pa si, da bi živeli v
miru in da bi se ljudje med
seboj razumeli.«
lilo na kavo
je v vsakdan je lahko tudi lep pa čeprav
toplo nedeljsko pomladno sonce in moraš v
sestavljati novice za jutranja radijska
Da/.i lahko polepša drobna, nepričakovana
nedeljo sem premišljevala, s kakšnimi
rezultati naj postrežem poslušalcem.
' so tekmo odigrati že med tednom, nogo-
i^čanje čakalo šele v nedeljo popoldne,
pa so gostovali v soboto zvečer v
Saji res, kakšen je bil rezultat rokometnega
k sem celjske športne informacije. Prijazni
®aa oni strani žice je pojasnil, da za rezul-
in da zanj ne vedo niti na informacijah v
^hvalila sem se in besna, brez novic, sedla
^iroj. Čez slabih pet minut je neusmiljeno
telefon. Kar zvoni, sem si mislila. Ker
»hniti sem jezno dvignila slušalko. Toda
^senečenje! Kar topiti sem se pričela ob
'^su, ki mi je sporočil: »Veste, sedaj pa
''tat rokometnega srečanja med Aerom in
^kavo bi ga povabila, ali na šilce, če bi bil
sem ga pozabila povprašati za ime in
l^ahvaliti sem se zmedena še utegnila in že
"a slušalko.
tfa zaradi takšne malenkosti zares ni
^bo kovati uslužbenca iz informacij? Ze
'''a mazaik takšnih malenkosti sestavlja
' Vsakdan, ki je navadno popolnoma dru-
številnih izmikanj, osornih pogo-
NATAŠA GERKEŠ
»Takrat smo imeli zavest...«
Nekoč delavska zaupnica, danes skromna, spominov in živahne hudomušnosti polna
upokojenka Ana Cocej iz Celja pripoveduje
Ana Cocej. Povsem prepro-
sto ime skromne ženice pri pe-
tinosemdesetih letih, ki komaj-
da z oslepelimi očmi najde svoj
domek v Gaberju, če se slučaj-
no odloči za samostojno pot v
mesto. To je malokdaj, nekate-
re obletnice v njenem življenju
pa so tolikšnega pomena, da se
Ji zdi vredno tvegati življenje,
S^lasli če ima ljudi, h katerim $e
napoti, rada.
Tako nam vsako leto na Silve-
strovo prinese na celjski radio
šopek cvetja -za delovno vzpod-
budo in zadnje čase tudi za »po-
gum«, ki veje iz njega.
Prikrajšana za branje (pošto
in časopise ji berejo sosede in
prijateljice), ima ves dan radio
odprt in tudi ko sem jo obiskala
je imela privitega na ves glas.
Najraje posluša Celjski Žveplo-
meter in ljubljanski Moped
Show. Takoj na začetku me
opozori, da naj pazimo na svoje
glave, ker je primeren čas, da
nam odlete. »V vseh obdobjih
življenja sem te stvari doživljala
in gledala in tudi na svoji koži
skusila, da ne bi tudi zdaj to bilo
nič novega. Pa mora človek
ohraniti treznost, pogum, pošte-
nost, govoriti resnico.«
Ančkino pripovedovanje o
njenem življenju in delu, ki ga
bom na račun njenih spominov
na predvojno praznovanje prvo-
majskega delavskega praznika
obudila, čeprav zasluži ne samo
reportažo, ampak mnogo več, je
zvenelo kot pripoved predvojne
delavke, ki ni takrat, ne nikoli
potem, niti sedaj, imelo priokus
grenkobe. To so pošteno zabele-
ženi spomini v klenem jeziku in
brez dlake, čeprav je ob tem do-
brohotno stiskala roki.
Prelepljene ima z obliži, kajti
iz inočno napetih žil, ki popuš-
čajo kdaj pa kdaj kaplja kri.
»Matilda me ne mara. Ob in-
farktu je bilo poleg mene šest
medicinskih sester in trije doh-
tarji, pa se je premislila. Glejte,
prišli ste vi in .še mnogo drugih,
da vam povem, kakšni časi so
bili včasih. Tudi to, da ni vse
res, kar se danes oznanja kot
resnica. Morda res ne bom doča-
kala polnoletnosti (po njenem je
to sto let življenja), bom pa
kljub temu še vrtela svoj jezik,
ki res nikoli ni bil kratek. Tudi z
državnimi zobmi jem, zato
imam z njimi težave kot tudi na-
ša država . . .«
Delavska zaupnica v
Emu
Lepega otroštva Ančka ni
imela. Ker pa je hodila v šolo h
klošterskim sestram, se je učila
v dveh jezikih, slovenskem in
nemškem. Oče je bil zaveden
Slovenec in ker se je poročil z
deklo, ki je služila na njihovi
kmetiji, so ga domači izvrgli.
Kot delavec je grizel delavski
kruh, največkrat prekratek kra-
jec. Na mater ima Ančka slabe
spomine, komaj godna za delo,
se je morala zaposliti, čeprav bi
rada študirala in je končala ose-
mletko. Za takrat je bilo to veli-
ko in ker je bila šolana, delav-
sko zavedna, revna kot cerkve-
na miš, polna krivic od doma, si
je kmalu pridobila pri delavcih
v Emu zaupanje. Za delavsko
zaupnico sojo postavili kar prvi
mesec, ko seje zaposlila, to pa je
bilo 25. novembra 1919 leta. »V
sindikat sem vstopila. Social de-
mokrati smo bili takrat in veliko
nas je bilo. Prav vsi, s katerimi
sem pričela delati, so že pomrli.
Luka Leskošek je bil takrat še
vajenec, on se je začel politično
udejstvovati šele po letu 1920.
Najbolj mi je seveda ostal v
spominu moj prvi prvomajski
shod leta 1927, ki je bil na Celj-
ski koči. Veste, takrat nismo bili
prav veliko politično izobraženi
in nihče za komunistično parti-
jo m prav nič vedel. Zbirali smo
se spontano, sicer dogovorjeno,
vendar spontano. Dopoldan
smo po Hudičevem grabnu lezli
na Celjsko kočo. Glavni zaup-
nik med delavci je bil takrat
Franc Kač, kateremu je ena iz-
med delavk obesila na palico
rdečo jopo in tako je z njo priso-
pihal na vrh. Tam so oprezali
tajni policisti in ga obtožili, da
nosi zastavo. Pričeli smo se
smejati, ker je bila samo jopa.
Oni so se sicer osmešili, a Kača
so tudi za nekaj časa priprli. Kaj
hujšega takrat ni bilo.
Shajali smo se potem ob vseh
prvomajskih praznikih, vse do
vojne, vendar so bila ta srečanja
vsako leto drugje. Enkrat na
Teznem pri Mariboru, pa spet v
Vevčah pri Ljubljani. Bolj so se
bližala vojna leta, manj je bilo
solidarnosti med nami. Poznali
smo sicer Komunistični mani-
fest in vedeli za delavska giba-
nja po svetu, nismo pa vedeli za
KP. Združevala nas je narodna
delavska misel, čutili smo se
ogrožene od kapitalistov in bili
smo izkoriščani. Proti temu
smo se borili, prav tako je bilo
kasneje tudi pri stavkah, ki so
imela vse drugačen značaj kot
današnje. Danes delavec vidi sa-
mo dinar, takrat smo imeli pa
tudi zavest. . .«
Krivic je bilo veliko, tudi v
času stavk, ker marsikdo je ta-
krat delal tudi na dve strani in je
imel dva žepa. Ne bom več go-
vorila, tudi tisti, ki so delali kri-
vice so že pomrli, jaz pa, ki
imam mirno vest, še kar živim.
Ni to čudno, me vprašujoče po-
gleda izpod čela in se pritajeno
nasmeji. Poštenjaki živijo dlje,
to mi življenje dokazuje na vsa-
kem koraku.
In spet seže nazaj v malho
spominov.
»Imeli smo tudi letake, seve-
da, pa parole smo tiskali kar v
tovarni. Jaz sem delala v dekor
oddelku in sem bila pri tiskar-
skem stroju. Stavila sem črke,
delala sem vse. To smo spretno
skrivali med običajnim delom
in nikoli nas niso dobili. Za me-
ne je lastnik Westen vedel, da
sem delavska zaupnica in da je
moj mož zaradi naprednosti že
pet let brezposelen, pa me zato
ni preganjal. Do mene je čutil
nekakšno spoštovanje, pravza-
prav do vseh, ki so pridno dela-
li. Lenuhov, lenuhov, ki so se
skrivali na delu, od zadaj pa po-
litično rovarili, tistih pa res ni
maral.«
Taborlščnica v
Ravensbrucku
Ni naključje, da se vsako prvo
sredo v mesecu zbero nekdanje
interniranke iz Celja in okolice
v Celju, pri Ribiču. Redke so, ki
so težka leta taborišč preživele,
še redkejše pa so tiste, ki so še
žive. Tudi Ana Cocejeva je med
njimi. Pot do Ribiča ji ni nikoli
odveč. Vedno jo najde, nikoli ne
zgreši.
»Moj mojster v tovarni je bil
sudetski Nemec in pripadnik
pete kolone. Po okupaciji nas je
na spisek dal 81. Trideset so jih
takoj ustrelili, ostale pa so nas
zaprli v Stari Pisker in nas po-
tem transportirali v različne
kraje. Jaz sem bila odpeljana v
Ravensbruck, pa vam povem,
da smo se tudi tam Slovenke
razlikovale med seboj. Organizi-
rane so držale skupaj in prav
ena od njih me je tako tepla po
glavi, da mi je takrat začel pešati
vid, nekaj časa sem bila pa celo
slepa.
Ko pa sem prišla iz taborišča,
je bilo vodstvo v tovarni v rokah
ljudi, ki niso imeli čiste vesti.
Niso me hoteli zaposliti, češ, da
sem za delo prešibka, ker rni je
taborišče vzelo vse moči. Šele
na intervencijo Udbe iz Ljublja-
ne (tja se je šla pritožit ena od
delavk in povedala tudi zame),
so me vzeli na delo leta 1950. Še
štiri leta sem delala, potem sem
se upokojila. Dovolj sem imela
resnice, ki je bila drugačna od
idej delavskega razreda, za kate-
re sem se borila skupaj s sode-
lavkami. Pa je bilo kljub temu
prijetno v ,gaberskem parla-
mentu', kot smo imenovali ,le-
dikhaim' hišo, kjer so se kovale
ideje, naprednost, tovarištvo.
Saj je bilo lepo, verjemite mi
in ni mi žal težkih dni. Bili smo
mladi revolucionarji, ki smo se
borili za lepše in boljše čase, pa
ne za takšne, kot so sedaj. Ta-
krat še vedela nisem za komuni-
zem, ljubila pa sem svojo domo-
vinp, narod in del njega sem bi-
la. Šele po vojni so povedali, da
smo se borili v njihovem imenu.
Pa nismo bili toliko osveščeni,
da bi se lahko.
Vi napišite, kar veste, da sme-
te, jaz pa vam povem, kako je
bilo v resnici.«
Molk, veliko molka. Izpoved
Ane Cocej o predvojnih zboro-
vanjih za prvomajske praznike
je bila pri kraju. Bolečina,
Obup? Kje pa! Še vedno jo zane-
se k uri gimnastike v Partizanu,
čez cesto. Pravkar se pripravlja,
da gre s slepimi tovariši na šti-
ridnevni izlet v Črno goro, sta-
novanje ima kot iz škatlice, vse
še počisti sama.
Mislim, daje očistila tudi svo-
jo dušo. ZDENKA STOPAR
Foto: EDI MASNEC
22. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Dragi prijatelji!
Tudi če bi tale hip scdchi v
kakšnem zakletem gradu brez
oken in vrat (ki pa, seveda, na
srečo, obstajajo samo v pravlji-
cah) bi prav /zagotovo vedela, da
je pomlad. Samo v mapo z vašimi
prispevki moram pokukati. . .
Veliko pišete o pomladi, o njenih
lepotah, o delu na vrtu. na polju. o
prebujajoči se naravi in o čiščenju
okolja. Ja. pomlad jc zelo lepa in
zelo težko pričakovana. Ima pa
eno veliko slabo lastnost: čim po-
bere sneg, se pokaže tudi tisočo in
tisoče smeti, ki ležijo povsod na-
okoli. Vtem času tudi pospravlja-
mo podstrešja, kleti in stanovanja
- gozdovi pa spet postanejo delež-,
ni novih pošiljk neuporabnih
stvari. In vse dokler zelenje nc
skrije golih vej. bodejo v oči okra-
šeni grmiči ob obrežjih rek . . .
Razmišljam, ali je za vse to res
kriva pomlad. Ah pa je mogoče
po sredi kaj drugega. Kaj mislite?
Vaša Nadja
Če ne moreš jokati,
te bomo pa pretepli
Bil je petek sredi februarja.
Ogromni, sivi oblaki so pričarali
puščobo. Toda v vaši knjižnici je
bilo prav nasprotno. Temačnost
so pregnale luči, slabo razpolože-
nje pa naš gost. So vam všeč fil-
mi Sreča na vrvici. Poletje v
Školjki? . .. Ja, tudi nam so bili.
Zato se je med nami znašel oče
teh filmov Vitan Mal. Prisrčno in
zabavno kramljanje nam je raz-
jasnilo mnogo stvari. Mogoče jih
bo tudi vam.
Za začetek smo ga pobarali, za-
kaj je »emigriral«. v filmski me-
dij, ko bi se vendar moral - zvest
svoji izobrazbi, študiju na peda-
goški akademiji - ukvarjati z na-
šimi vrstniki kot učitelj.
»Veste, to je pa tako. Imel sem
grozno tremo, ko smo novopeče-
ni učiteljčki pred posebno komi-
sijo demonstrirali našo »pedago-
giko«. Razlagal in besedičil sem
nekaj .»učencem« in se grozno
počutil. Potem mi je padel nek
listek na tla. Sklonil sem se, da bi
ga pobral. Prav tako eden od
učencev. Z glavama sva butnila
skupaj kot dva nogometaša. In
trema je izpuhtela. Kljub zadovo-
ljivemu nastopu me je potegnilo
k filmu. Saj sem že med študijem
pomagal filmskim snemalcem na
televiziji.«
- Kot bodoče filmarje, snemal-
ce in igralce, nas zanima, kakšna
je razlika med literarnim delom
in filmskim scenarijem?
»Naj vam najprej nekaj povem.
Vsak med vami bi se vkoval med
zvezdnike, ki visoko letijo. Naj
vas postavim na trdna tla. Igra-
nje sploh ni tako lahko, kot si
morda mislite. Potrebno je veli-
ko odrekanja. Če snemaš dva
meseca, postaneš utrujen in hoče
se ti domov. To pa seveda ne gre.
Premagovati se moraš. To govo-
rim za otroke. Otroci se morajo
na filmskem platnu igrati. To pa
je zelo težko.
Pa se vrnimo k vprašanju. Pre-
den sploh nastane literarno delo,
mora biti izdelan sinopsis, ne-
kakšna hrbtenica, ki obsega sa-
mo dobri dve strani. In na osnovi
tega se lahko ustvari scenarij, ki
ga pri vsakem popravljanju mal-
ce preoblikujemo, dodamo in iz-
pustimo pa spremenimo. To vza-
me od pol leta do eno leto časa.
In pred nami leži tehnična sne-
malna knjiga. Nekateri snemalci
seje držijo kot pijanec plota, dru-
gi so na strani trenutnih navdi-
hov in pridajajo svoj lonček. V
snemalni knjgi je polno oznak,
kot so: AM, BL, PSL. Služijo
snemalcem: bližnji posnetek,
igralec se mora videti do kolen in
tako naprej.
Pri filmu sodeluje cela vrsta
ljudi od tajnice do maskerke do
montažerjev. Sodeluje kakšnih
štirideset ljudi. Naša četica ko-
raka .. .«
-	Zakaj so v vaših pripovedih
glavni junaki predvsem dečki?
»Tudi sam sem bil nekoč mule
in se približno spominjam svojih
lumparij. Poznam jih torej bolje
kot deklice. Lažje se vživim v
fantaline. Ne vem, kako bi izgle-
dalo, če bi si privoščil za glavno
nit deklico. So pa deklice bolj
pridne bralke in tudi »pisalke«.
Sedaj pišem z deklico iz Kranja v
kooperaciji. Pomaga mi, da se
vživim v poglede deklic na življe-
nje. Ta punca bo tudi glavna ju-
nakinja v knjigi, ki je v n,asta-
janju.
-	Kaj pa za odrasle? Boste
kdaj napisali tudi kaj za odrasle?
»Ne, to pa ne. Za odrasle pa
nimam namena pisati. Me s svoji-
mi problemi sploh ne pritegnejo.
Veliko bolj barviti so otroci z ne-
izoblikovanimi značaji in igri-
vostjo. Za otroke bom pisal ved-
no ... no, dokler me bodo
brali...«
-	Se boste potem posvetili ri-
sanju, slikariji? Sami ste ilustri-
rali Baronovega mlajšega
brata...
»Ja, to je res, da rad rišem.
Vendar to zahteva celega člove-
ka. Sedaj še ne morem. Nisem
lenuh, le časa je premalo. Kar
dvakrat bi moral živeti. Sem ne-
deljski risar. Pravzaprav še to ne.
Zgrabi me mogoče dvakrat na le-
to in me drži po kakšen teden. Pa
spet pisana beseda in kamera .. .
Moj hobi je tudi knjižničarstvo.
Risbe za knjigo Baronov mlajši
brat sem pokazal poznavalcu,
kajti dvomil sem, da so sploh do-
segle nivo za objavo. In so ga.
Risal sem jih pa hitro. Eno risbi-
co v enem dnevu. Ponosen sem
nanje, prosim.«
-	Kako pa je z glavnimi junaki
filmov in knjig. So izmišljeni ali
resnični, iz krvi in mesa?
"Mnogo jih je resničnih, ki sem
jih oziroma jih še poznam. To so
moji prijatelji, sosedje .. . Bolj
lahko pišenyj fantih in dekletih,
za katere točno vem, da imajo
modre oči in svetle lase ... Tako
je tudi Tomaž v filmu moral ime-
ti modre oči - drugače ni šlo ...«
-	Radijske oddaje še pišete?
»Ne, tega že dolgo ne počnem
več. Vsaj čisto samostojno ne. To
vzame ogromno časa in bolj za-
bavne so mi zgodbice. To pa je
tisto, kar počenjam sedaj. Pišem
jih doma.«
-	V Tretjem očesu ste ho-
teli ...
... pomagati začetnim foto-
grafskim zagnancem. Knjiga je
sicer bolj strokovna, vendar je v
privlačni preobleki, zaradi otrok.
Tega priročnika ne bi bilo treba
biti sram vzeti v roke tudi kakš-
nemu ne več tako mlademu foto-
grafu.«
-	Kako dolgo nastaja knjiga?
Kdaj ste napisali prvo?
»Prva je bila napisana v mojem
osemnajstem letu in naslov ji je
Ime mi je Tomaž. To je osnova za
Poletje v školjki. Izšla je šele, ko
sem bil star štiriindvajset let. In
Tomaž je resničen. To je bil moj
desetletni sosed s svetlimi lasmi,
mali fant, ki sem ga vedno obču-
doval.
Knjiga pa nastaja različno dol-
go. Tu so še mnoga popravlja-
nja . . . Vanda je nastajala kar
šest let. Ko sem bil otrok, pa ni-
sem rad pisal. Naj vam povem
enega lepih kontrastov: v nekem
razredu sem imel slovenščino
cvek. Zanimivo, ne?«
-	Kje ste pa dobih oblačila za
film?
»Spet ena domislica: igralci so
nosili izključno svoje »capice«.
To je bilo še najceneje in najbolj
prepričljivo, naravno. Mimogre-
de: vam je bil Bajsek všeč?«
Rekli smo: »Jaaaaa!«
»No, kot Bajska sem imel, ko
sem pisal, pred očmi sebe. Tudi
sam sem bil debel in sošolci so
me vedno klicali Bajsek ali Špeh-
bomba.«
-	Pa nam povejte še kaj o dru-
gem delu Poletja v Školjki!
»Nadaljevanje bo posneto še to
poletje. Večji del pa se bo dogajal
v Ljubljani, kjer je Tomaž sedaj
doma. S pomočjo Kazine izsledi
Mileno ... in tako naprej.. . več
vam pa skoraj ne smem izdati.«
-	Poveje še kaj iz »zakulisja«!
»Nekoč smo zaman čakali na
dež. Pa smo postavili enega od
četice v zgornje nadstropje s
Škropilnico. Tomaž je gledal
skozi okno . .. Tip v gornjem
nadstropju pa je na žive in mrtve
zalival. In" smo imeli prima dež.
Hiša, ki je prikazana v Pira-
nu ... v njej sploh nismo snema-
li. Vse kar se dogaja v omejenem
prostoru je bilo snemano v stu-
diu v Ljubljani. In za otroke -
igralce - je bilo to včasih kar tež-
ko. Prizor, ko Tomaž gleda skozi
okno Mileno s Kajem, ko stoji na
kopalni kadi - se spomnite? Tam
Tomaž ne vidi nikakeršne Milene
s Kajem. Dere se v prazno lino v
zakulisju ... In potem je sneman
spet z ulice, kako visi na oknu.
To pa sploh ni bilo snemano iste-
ga dne. Skozi ves film smo delali
preskoke .. .
Spomnim se še tegale trika .. .
Fant je bil velik in močan in
nikakor ni mogel pred kamero
jokati. Pa je režiser naredil prima
načrt. Preden smo morali posne-
ti jokajoči prizor, je režiser fanta
dobro premikastil. Režiser je bil
seveda močnejši. Tulečega mul-
ca smo potem nagnali pred ka-
mero in prizor je stekel...»
- Vital Mal, vemo, da bomo tu-
di drugi del Poletja v školjki gle-
dali z enakim zanimanjem kot
prvega. Pa še naprej tako
uspešno!
Intervju izvedli mladi
, novinarji
Zapisala OLGA JEZERNIK
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Dan Osvobodilne
fronte
27. aprila praznujemo ustano-
vitev Osvobodilne fronte. Zato je
prav. da posvetimo nekaj besed
tej borbeni organizaciji.
Na pobudo CK KPS je bila leta
1941 ustanovljena Osvobodilna
fronta. Njeno ustanovno skupino
so sestavljali različni predstavni-
ki: kulturni delavci, krščanski
socialisti, predstavniki KPS. de-
mokratični del SOKOLA. Med
kulturnimi delavci je pomemben
zlasti Josip Vidmar, saj Je bila v
njegovi hiši ustanovljena Osvo-
bodilna fronta. Združevala je vse
slovensko ljudstvo v skupnem
boju za osvoboditev in ljudsko
revolucijo. Iz organizacije, ki Je
bila plod neštetih razgovorov in
sestankov, je nastalo mogočno
vsenarodno gibanje s trdnim
borbenim programom izraženim
v temeljnih točkah. Osvobodilna
fronta Je izvajala razne akcije, de-
monstracije . . . Brez KPS ne bi
bila ustanovljena In brez OF
ne bi bilo svobode.
Zato Je dan OF pomemben,
praznik za vse slovensko ljud-
stvo. In lahko smo ponosni, daje
takšnemu majhnemu narodu,
kot je naš. v najtežjih dneh uspe-
lo združiti ljudske množice v bo-
ju proti okupatorju.
MATEJA VANOVŠEK. 8. c
Prva osnovna šola
CELJE
lXlxy mxu aMm/
^ujčiio'Aih" /mrdnj.
No/ finhj /noj iofuihj-
/my /i/iu Aj}<wpjm .
llaJtdjfunijr w
Wuy ^ff qybdwu
rmt hkim. hvu^ummjjm.
9(y	mDmmr.^
fwm m
mh.
AtloUI 1. h 'iopžJL
Življenje v taborišču i
V šolo sta prišla Mik-iia Pust jf^ l
Ivan Tofant m sta nam pripov^^ j
dovala, kako je bilo med vojriol
Bila sta zaprta v taborišču. Tami
so imeli vsak svojo številko. Tudi
pozimi so morali težko delati, če
kdo ni delal, ^a je Nemka z bi-
čem udarila. Pozimi so jim prsti
na nogah zmrznili. Tovarišica Mi.
lena je imela solzne oči, ko jg
nam pripovedovala. Tudi tovariš
Ivan Je veliko povedal, kako
trpel v taborišču.
Na koncu se jima je učenka
Mojca zahvalila za obisk.
TONČI KRAJŠEK, 1, r
OŠ komfolk
Turistično društvo
v torek. 7. aprila se je sestal-
prvi občni zbor na novo ustanov-
ljenega turističnega društva v
krajevni skupnosti Polzela s se-
dežem na osnovni šoli Vera Šlan-
der. Izvolili so organe in imeno-
vali dvanajstčlanski upravni od-
bor. Predsednica društva je Zofi-
ja Repnik, mentorica turistične-
ga podmladka na osnovni šoli
Polzela. Nato so oblikovali in
sprejeli program dela društva za'
letošnje leto. Z očiščevalnimi ak-
cijami bodo pričeli takoj, in to v
glavnem najmlajši člani turistič-
nega društva, že v juniju pa načr-
tujejo veliko tradicionalno kul-
turno prireditev s postavljanjem
hmeljevk. Ostale akcije pa bodo
izvajali z roko v roki s hortikul-
turnim in planinskim društvom
ter mnogimi dejavniki v kraju.
Lep, sončen dan je sicer odteg-
nil polno udeležbo, da so bili
sklepi prisotnih toliko bolj obe-
tavni, še posebej številčna pa Je
bila mladina, od katere tudi naj-
več pričakujejo. Predsednik pla-
ninskega društva Vili Vybihal in
predsednik hortikulturnega dru-
štva, Cveto Pavline sta izrekla
veliko vzpodbudnih besed in ob-
ljubila vso pomoč za čimboljše
delovanje turističnega društva.
Veliko uspehov so zaželeli tudi
predstavniki žalske in celjske tu-
ristične zveze, prof France Sirk
pa je vsem članom položil na srce
LJUBEZEN do vsega, kar je le-
po, saj je delo v društvu ljubitelj-
ske narave.
MLADI NOVINARJI
OŠ Vera Šlander
*	POLZELA
Prispela je kurirčkova pošta. Narisala HELENA FIJAVŽ, 3. r. OŠ STRANICE.
Pionirji fotografirajo
Ni kaj, v Podčetrtku pridno delajo in skoraj vsak teden nas
presenetijo s svežnjem fotografij. Te večinoma predstavljajo
ljudi in običaje, kakršni so v njihovem kr^iu. Poklic kovača, ki
še zna podkovati in napraviti pravo podkev doma, redko še kje
vidimo. Lijana Amon ga je našla in tudi napravila nekaj pos-
netkov.
Fotolik ji podarja darilni bon, za vse pa velja, da nam čimprej
pošljejo svoje izdelke, saj naša akcija traja le še dober mesec.
Fotoaparat ZENIT so naši pokrovitelji tudi že dah na varno
mesto, prav tako torbo in povečevalnik. Vse te nagrade in
priznanja bomo podelili na Vrtiljakovem srečanju.
NAGRAJUJE
atkine
IZ2REBANCE
Atkina zanka
VODORAVNO: I. velika rastlina, 4. rdeč poljski
cvet, 5. nadležna žuželka, 6. nasprotje noči, 7. 21. in 24.
črka, 8. moško ime, 10. dravska elektrarna, 12. bežanje.
NAVPIČNO: I. geslo Atkine zanke, 2. Rdeči križ, 3.
vozilo, 4. pomladni mesec, 7. kravin mladič, 9. žival, ki
regija, II. kemijski znak za srebro.
Na dopisnico napiši samo geslo Atkine zanke, ki ga boš s
pravilno rešitvijo dobil pod 1 navpično. Pošlji jo do torka.
28. aprila 1987 na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a,
63000 CELJE. Med pravilnimi rešitvami bo žreb izbral
nagrajenca tovarne AERO.
V prejšnji številki je bila pravilna rešitev POTOK.
Nagrado pa tokrat dobi: Saša Pasar, Pot v Konjsko 24.
Vojnik.
j^APRJM^
NOVI TEDNIK - STRAN 23
f Nikolaj M. z Ljubljanske
jte v Celju je imel svoj na-
'Ip v nedeljo popoldne v bi-
fju celjske avtobusne posta-
Bfzbijal je kozarce in na-
^jnje še šipo pri blagajni.
Nikolaj bo še nastopal pred
Ijdnikom, kjer se bo zago-
■jrjal zaradi poškodovanja
' ,g stvari. Tista vloga bo
[j^j nekoliko bolj ne-
igodna . . .
J V soboto si Je na Celjski
koči privoščil svoj »show<-
Š. z Javornika. Posrc-
jovali so miličniki, ki bodo
finka ovadili za poškodova-
lije tuje stvari.
I Precej burno je bilo v so-
joto zjutraj ob približno tretji
^i na celjskih ulicah. To noč
a, si Damjan Z. iz Jerajeve
Jlice. Željko M. in Aleš K.
pfivoščili dirke po celjskih
(licah. Na Cesti na Dobravo
jO jih ustavljali miličniki,
[endar je Damjan Z. peljal z
sto hitrostjo naprej. Milič-
jjlc, ki ga je ustavljal, je ko-
inaj še uspel odskočiti, tako
jajc Damjan z avtomobilom
(plazil le rdečo luč. Za nJim
.pnbrzel Aleš K., kije usta-
il. Željko M. pa je imel do-
[olj časa. da Je še pred patru-
Jo zavil v Okrogarjevo ulico,
pčniki so oba voznika, ki
p pobegnila (eden je vozil
jrez vozniškega dovoljenja),
jrijeli še isto noč.
• V petek zvečer Je bilo
pet vroče v Ribarjevi ulici,
iehmed H. je udaril s pepel-
iikom po glavi Jusufa Č. Ju-
uf je moral k zdravniku,
,endar rana ni bila nevarna,
iehnied bo moral k sodniku,
liga bo še posebej opozoril,
k je lahko težak pepelnik
rccej nevarno orodje.
S. Š.
Ogenj v bodočem oddelku za radioizotopsko diagnostiko naj bi izbruhnil med 15.30 in
15.40. uro. Gasilci so bili obveščeni šele ob 16. uri, vendar so pet minut kasneje že gasili.
Foto: F. BOGADI
Ko se ogenj preveč razširi,
tudi gasilci težko pomagajo
Za približno 500 milijo-
nov dinarjev škode naj bi
nastalo prejšnji četrtek, ko
je zagorelo v bodočem od-
delku za radioizotopsko di-
agnostiko v novem delu
celjske bolnišnice. Komisi-
ja, ki je ugotavljala vzroke
požara, je v ponedeljek še
vedno delala; do tedaj so
ugotovili, da je zagorelo v
eni izmed lesenih barak In-
grada, ki so jih postavili v
ta del bolnišnice. Komisija
ugotavlja, da gre po vsej
verjetnosti za »človeški fak-
tor«, najverjetneje za malo-
marnost.
Požar v središču mesta pri-
vabi precej »firbcev«. Tako
je bilo tudi v četrtek, zato je
beseda bolj tekla o samem
gašenju, kot pa o vzrokih po-
žara. Kot je ugotovila komi-
sija - potrjujejo pa tudi pri-
čanja očividcev ^ naj bi zače-
lo goreti med 15..30 in 15.40.
uro. Miličnike je prvi obve-
stil Gorazd Šalej, dve minuti
pred četrto uro, miličniki pa
so poklicali gasilce ob 16.
uri. Pet minut kasneje so ga-
silci že prišli do bolnišnice s
tremi avtomobili.
Pred tem so že začeli gasiti
nekateri občani, ki so bili
tam v bližini; večinoma so
bili to zdravstveni delavci. O
požaru so gasilce iz bolnišni-
ce obvestili šele ob 16.05;
dve medicinski sestri naj bi
razbili steklo in pritisnili na
gumb javljalca požara. Toda
takrat so gasilci že gasih.
Ostaja torej 20 do 30 mi-
nut, ko je gorelo, ko so neka-
teri že gasili, ko so celo eva-
kuirali nekaj bolnikov, pa
vendar se nihče ni spomnil.
da bi poklical gasilce. Kot so
ugotovih tudi na ponedelj-
kovi tiskovni konferenci na
celjski UNZ, bo potrebno
teh 20 do 30 minut še temelji-
to preanalizirati in ugotoviti,
kaj se je dogajalo, predvsem
pa izvleči izkušnjo, da se kaj
takšnega ne bi ponovilo v
podobnih situacijah. Pri po-
žarih je najpomembnejše hi-
tro obveščanje, zakaj kasne-
je, ko se ogenj že preveč raz-
širi, tudi gasilci ne morejo
pomagati.
Celjski poklicni gasilci so
takoj po prihodu začeli gasiti
z vodo in peno. Na pomoč so
poklicali še štiri okoliška ga-
silska društva, kasneje, ob
16.45 pa so preko občinskega
centra za obveščanje in alar-
miranje sprožili alarm in po-
klicali na pomoč še druga ga-
silska društva iz celjske ob-
čine. Na pomoč so hiteli tudi
žalski in konjiški gasilci, ve-
lenjski pa so bili v pripravlje-
nosti. V Ljubljani je bil pri-
pravljen tudi helikopter, če
bi bilo potrebno. Skratka,
akcija je potem potekala ta-
ko, kot mora v takšnih pri-
merih, vendar so k sreči
ogenj ukrotili že pred 17.
uro.
SREČKO ŠROT
Če bi zagorelo v novem
delu bolnišnice, kjer so že
urejene ambulante, zagoto-
vo ne bi prišlo do kratkega
stika pri obveščanju gasil-
cev. Tam so že vgrajene naj-
modernejše signalno-var-
nostne naprave, vključno z
avtomatskimi javljalci po-
žara, medtem, ko v delu bol-
nišnice, ki je še v gradnji,
teh naprav še ni.
Ogenj so pomagali gasiti
tudi vojaki iz celjske vojaš-
nice. Najbolj pa so se izka-
zali trije vojaki, ki so bili v
bližini požara po naključju:
Robert Kozina iz Ljubljane,
ki služi vojaški rok v Mari-
boru, Dejan Turk iz Ljublja-
ne, ki služi vojaški rok v Ce-
lju in Zdenko Orožim, ki je
v vojski na VMA v Beogra-
du in je prišel v četrtek v
Celje na dopust. Takoj, ko
so opazili ogenj, so prijeli za
cevi in pomagali gasiti tako
dolgo, da je bil ogenj po-
gašen.
Občani, ki so že pred pri-
hodom gasilcev gasili z vo-
do iz hidrantov, so imeli
precej težav zaradi pre-
majhnega pritiska vode v
ceveh oziroma zaradi pre-
kratkega curka. Predstav-
nik Zavoda za požarno var-
nost pa je zatrdil, da je v
ceveh vsaj 4 bare pritiska,
torej dovolj za gašenje in da
je verjetno šlo za nestrokov-
no ravnanje s hidranti.
Četrtkov požar seveda ne
bo bremenil sklada za mo-
dernizacijo bolnišnice, pač
pa breme škode nosita izva-
jalca (Ingrad in Gradiš), ki
pa imata delovišče zavaro-
vano pri zavarovalnici.
Prav tako ne bo motena na-
daljnja gradnja, saj naj bi
oddelek za radioizotopsko
diagnostiko, ki je zgorel, do-
gradili in opremili šele čez
tri leta.
SVOJIM ZVESTIM
KUPCEM
ČESTITAMO
ZA 27. APRIL - DAN OF IN
ZA 1. MAJ - PRAZNIK DELA
mrajnosti gorečega dela bolnišnice. Na pomoč so prišli
w vojaki iz celjske vojašnice.
Foto: S. ŠROT
Obsojen nasilnik
Celjsko Višje sodišče je
znižalo kazen 37-letnemu
Marjanu Vrhovšku iz Bra-
slovč na leto dni zapora. Vr-
hovšek je bil na prvosto-
penjskem sodišču obsojen
za dve kaznivi dejanji nasil-
ništva in za poskus prepre-
čitve uradnega dejanja
uradni osebi. V vseh treh
primerih je bil zaradi popi-
tega alkohola bistveno
zmanjšano prišteven.
Marjan Vrhovšek je lani
dvakrat huje pretepel K. Š., s
katero je nekaj časa živel v
izvenzakonski skupnosti.
Prizadejal ji je lažje telesne
poškodbe, na glavni obrav-
navi pa je izjavil, da se niče-
sar ne spominja, ker naj bi
bil vinjen.
Lani, 18. avgusta je prei-
skovalni sodnik zanj odredil
pripor, vendar pa so imeli
miličniki precej težav, da so
ga prepeljali v celjske zapo-
re, kjer se je Vrhovšek spet
upiral in brcnil paznika.
Prvostopenjsko sodišče ga
je za kaznivi dejanji nasilni-
štva obsodilo na 5 in 8 mese-
cev zapora, zaradi upiranja
miličnikom pa na 7 mesecev
zapora, potem pa so mu izre-
kli enotno kazen leto dni in
šest mesecev zapora. Izrekli
so mu tudi obvezen ukrep
zdravljenja alkoholizma.
Senat Višjega sodišča je
menil, daje kazen prestroga,
zato so mu jo znižali na leto
dni zapora. Menili so, da je v
tem primeru le šlo za specifi-
čen odnos do K. Š. (izvenza-
konska skupnost) in da se
Vrhovšek, čeprav je bil že
večkrat kaznovan, pred tem
ni nasilno obnašal.
S. Š.
Osumljen
poskusa umora
Preiskovalni sodnik celj-
skega sodišča je prejšnjo so-
boto priprl 26-letnega Sma-
ja Seferoviča iz Štor, ki so
ga miličniki ovadili za kaz-
nivo dejanje poskusa
umora.
Seferovič se je v soboto
zvečer v bifeju »Partizan« v
Štorah spri s 23-letnim Fi-
kretom Šljivarom. Iz prepira
je nastal pretep, v katerem je
Seferovič potegnil 20 centi-
metrov dolg lovski nož in z
njim zabodel Šljivarja v tre-
buh. Ko so ju ostali gostje
poskušali ločiti, je Seferovič
še nekajkrat zabodel Šljivar-
ja. Hudo ranjenega Fikreta
Šljivarja so prepeljali v celj-
sko bolnišnico, Seferoviča
pa v pripor.
Zapor za tatove
Na celjskem sodišču so
obsodili skupino, ki je ne-
kaj časa kradla kipce in kri-
že iz kapel, kradli pa so tudi
dele za avtomobile.
Sodišče je 28-letnega Mar-
ka Šelekarja iz Ulice bratov
Vošnjakov v Celju obsodilo
na enotno kazen II mesecev
zapora za več tatvin, goljufi-
jo in prikrivanje ukradenih
stvari.
Drugi obtoženec, 32-letni
Rajko Sjekloča iz Trubarjeve
ulice v Celju, je bil obsojen
na 2 meseca zapora za nada-
ljevano kaznivo dejanje ta-
tvine, 26-letni Tone Senegač-
nik iz Ulice Frankolovskih
žrtev v Celju na enotno ka-
zen 10 mesecev zapora za ta-
tvine, prikrivanje ukradenih
stvari in poškodovanje tujih
stvari, 22-letni Igor K. iz Ce-
lja pa na pogojno kazen me-
sec in 15 dni zapora, pogojno
na eno leto za nadaljevano
kaznivo dejanje tatvine.
Po pritožbi je celjsko Višje
sodišče Tonetu Senegačniku
znižalo kazen na 7 mesecev
zapora, medtem ko so pritož-
bo Marka Šelekarja zavrnili
in potrdili sodbo prvosto-
penjskega sodišča. Vsem so
v kazen všteli tudi čas prebit
v priporu.
S. Š.
Ulfradel marke
Miličniki še iščejo nezna-
nega tatu. Ta je iz stanovanj-
ske hiše v Kraberku v Slo-
venskih Konjicah odnesel
5.000 zahodnonemških
mark.
Prijeli vlomilca
Celjski miličniki so prejš-
nji teden prijeli vlomilca. V
Celju je ponoči že nekaj časa
vlamljal v osebne avtomobi-
le in kradel avtoradie. Po-
drobnosti še niso znane, gre
pa za vlomilca, ki je bil že
pred tem obsojen za podob-
na kazniva dejanja.
Visoka škoda
Na regionalni cesti med Ro-
gatcem in Dobovcem je voznik
osebnega avtomobila BRAN-
KO STRNAD, 27, iz Kristan vr-
ha v levem ovinku zapeljal na
levi vozni pas v trenutku, ko se
je nasproti pripeljal z osebnim
avtomobilom JOSIP ŠTRUK,
32, iz Pregrade. Pri trčenju sta
se oba voznika poškodovala,
škodo pa so ocenili na tri mili-
jone dinaijev.
Avtomobil je obvozi!
po desni strani
z osebnim avtomobilom je
vozila iz Celja proti Mariboru
MAJA BARL, 27, iz Maribora.
Na Sloveniki se je avto pokva-
ril in voznica je obstala na vo-
zišču. Vozilo, kije pripeljalo za
njo, jo je obvozilo po levi stra-
ni, pripeljal pa je tudi voznik z
inozemsko registracijo in Bar-
lovo obvozil po desni strani ter
pri tem voznico, ki je stala ob
vozilu, zadel in zbil ter odpeljal
dalje. Huje ranjeno Majo Bari
so odpeljali v mariborsko bol-
nišnico.
Traktor je zdrsnil po
strmini
Pozno zvečer seje po gozdni
poti iz Nazarij proti domu v
Dobrovljah peljal s traktorjem
42-letni ANTON FORŠTNER.
Nenadoma pa je zapeljal v le-
vo, kjer se je traktor prevračal
po strmini in pri tem poškodo-
val prsni koš voznika, ki je na
kraju umrl.
Motorist je trčil v
drevo
19-letni IVAN DOBNIK iz
Dobrovelj se je peljal z mo-
torjem iz Šentruperta proti
Mozirju. V levem ovinku pa
ga je zaradi neprimerne hi-
trosti zaneslo v desno in je
zapeljal čez bankino na trav-
nik ter po 44 m trčil v drevo.
Dobnik se je pri tem huje
poškodoval in je na zdravlje-
nju v celjski bolnišnici.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Dvakrat
najboljša
Helena Lavrinc
v Splitu ,jt' bilo prvo
letošnje zvezno kontrol-
no tekm(»vanje z MK
standard in zračnim
orožjem. Med mladinka-
mi z MK standard pištolo
je zmagala državna repre-
zentantka iz Rečice pri
Laškem Helena Lavrinc,
ki je nastreljala ,559 kro-
gov, njena tovarišica iz
ekipe Leonida Gozdnikar
pa je bila prav tako odlič-
na četrta s 528 krogi. He-
lena Lavrinc je zmagala
tudi v kategoriji streljanja
z zračno pištolo .3G9, Le-
onida Gozdnikar pa je bi-
la s 356 krogi tretja. Ve-
lenjčan Fortunat Legner
je bil z MK pištolo proste
izbire tretji (512) in drugi
z zračno pištolo (556), vse
v kategoriji mladincev.
Drugi zvezni pozivni
turnir (po vseh turnirjih
se najboljši uvrstijo v dr-
žavno reprezentanco za
različne mednarodne na-
stope) bo 9. maja v Za-
grebu.
Helena Lavrinc: >Za
začetek sezone sem z re-
zultatom zadovoljna. V
naslednjih dneh bo tako
kot običajno: šola in tre-
ning, ob sobotah in nede-
ljah pa tekmovanja.«
V nedeljo, 26. aprila bo
znova pokalo na strelišču
v Rečici pri Laškem, kjer,
se bo ob 9. uri dopoldne
začelo občinska liga tek-
movanja z MK puško.
T. VRABL
Obetaven celjski rokomet
Kokometaši Aera so nav-
dušili številne gledalce, ki
so se kljub lepemu vremenu
zbrali v hali (Jolovec na
tekmi s Partizanom.
Celjani so goste iz Bjelo-
varja premagali 27:18 (11:10).
Igro so v svoje roke vzeli že v
11. minuti prvega polčasa in
nato prednost do konca sre-
čanja povečevali. Tik pred
koncem srečanja so vodili
celo z desetimi zadetki pred
nosti.
Celjani so v soboto prika-
zali zares lep rokomet, s šte-
vilnimi duhovitimi akcijami,
za katere so bili zaslužni
predvsem Razgor, Banlro,
Kleč in Jeršič. Največ zadet-
kov je za Aero dosegel mladi
Tettey BanlVo, ki je kar šest-
krat zatresel mrežo Partiza-
na, ostale zadetke pa so do-
segli Čater 5, Jeršič in Raz-
gor 4, Kleč in Markovič 3 ter
Lapajne in Šeško po 1 za-
detek.
V soboto bodo Celjani go-
stovali pri Istraturistu v
Umagu. Obetajo si vsaj toč-
ko, saj bo to srečanje dveh
enakovrednih ekip v sredini
lestvice. Rokometaše Aera
do konca letošnje rokomet-
ne sezone čakajo le še tri sre-
čanja od katerih bodo doma
odigrali samo še eno - proti
Borcu, v zadnjem kolu pa se
bodo odpravili k Mehaniki v
Metkoviče.
V nadaljevanju 11. zvezne
lige vzhod so rokometašice
V'elenja pod vodstvom tre-
nerja Mira Požuna odigrale
dve tekmi. V zaostali so pre-
magale Akademca 24:21, Mi-
saljevičeva pa je bila s sed-
mimi goli najučinkovitejša.
Pred srečanjem smo govorili
z nekdanjim trenerjem dr-
žavne reprezentance Josi-
pom Samaržijo: » Ekipi Aka-
demca trenutno samo poma-
gam, vendar so bile mlade
Velenjčanke tokrat boljše,«
je s skrivnostnim nasmehom
pojasnjeval vedno simpatič-
ni Josip in dodal, da bo po
prvenstvu verjetno resno
prevzel eno od domačih žen-
skih klubskih ekip ali pa iz-
koristil mnoge vabljive zu-
nanje ponudbe. Med drugim
tudi moške državne repre
zentance Islandije, ki se je
uvrstila na olimpijske igre v
Seulu, kar ni uspelo tako
močni ekipi kot je Zvezna re-
publika Nemčija.
V	drugi tekmi pa so Ve-
lenjčanke tudi doma ugnale
zadnji Osijek 25:14, najboljša
strelka je bila Zidarjeva 5, s
temi štirimi točkami pa so si
Velenjčanke močno izboljša-
le možnosti za obstanek v li-
gi, čeprav že v prihodnjem
kolu, v soboto, 25. aprila, go-
stujejo pri vodilni ekipi Je-
dinstva.
V	moški republiški ligi so
rokonietaši Šoštanja doma
v 17. kolu premagali DVZ
Ponikve 28:23. Tako so se še
obdržali v borbi za naslov re-
publiškega prvaka, saj zao-
stajajo za vodečim Usnjar-
jem za točko._ Najučinkovi-
tejša sta bila Žolger in Med-
ved, ki sta dala vsak po osem
golov, v naslednjem kolu pa
čaka Šoštanj težko gostova-
nje v Ribnici, kjer se bo sre-
čal s tretje uvrščenim Inle-
som, ki ima točno manj.
NG-TV
Zdaj kegljaški klub ElVlO
Kegljaški klub Celje, ki je
še do nekaj dni nazaj nosil
ime Savinje, je dobil novo
ime, kar pomeni tudi novega
sponzorja, delovno organiza-
cijo EMO.
Predsednik kegljaškega klu-
ba Vlado Gobec je bil a takšno
odločitvijo	zadovoljen:
"Upam, da bomo z delovno or-
ganizacijo EMO dobro sodelo-
vali in z našimi uspehi opravi-
čili denar, ki nam ga bodo na-
menili. to pa je dva milijona
500 tisoč din za začetek. Spora-
zum o sodelovanju sva podpi-
sala z direktorjem EMO Fran-
cijem Gazvodo. Ob tej prilož-
nosti smo imeli tudi občni
zbor, kjer smo ocenili naše de-
lo. Prepričani smo, da smo bili
uspe.šni. Članice so osvojile na-
slov republiških prvakinj brez
poraza, člani so drugi do četrti,
kar je za pomlajeno ekipo lep
uspeh. Pomembno je to, da so
postali enotni. Dobro delamo
tudi z mladinkami in mladinci,
začeli smo celo s pionirsko
šolo.«
Kegljanje na Celjskem?
• Razgibano, žal pa ni dovolj
strokovnega kadra, zato bomo
f)ripravili tečaj za vse, ki bi se
radi izpopolnili na tem področ-
ju in pomagali številnim ljubi-
teljem kegljanja do še boljših
rezultatov.«
Želje?
"Da bi ženska ekipa enkrat
postala tudi evropski klubski
prvak.«
Na občnem zboru so pred-
stavniki kegljaškega kluba
EMO dobili tudi priznanje za
najboljši kolektiv v Sloveniji
za leto 1986, najboljša pa je tu-
di ženska ekipa. Ob tem so
kegljavke osvojile Podonavski
pokal, imele udeleženko na
svetovnem članskem prven-
stvu, letos pa bodo imeli Marto
Zupane na svetovnem mladin-
skem prvenstvu.
T. VRABL
Republiška liga 18. kolo: to kolo lahko imenujemo kolo
presenečenj, nekaj pa so jih povzročile tudi ekipe s celj-
skega območja
Elkroj iz Mozirja je gostoval pri doslej še neporaženi
ekipi Integral Olimpije v Ljubljani ter z dobro igro iztržil
pomembno točko, saj je igral neodločeno 1:1, strelec pa je
bil Hren. Elkroj je s tem uspehom še enkrat dokazal, da
upravičeno nastopa v tej ligi in da od takšnega igranja
lahko pričakujemo še mnogo večjih uspehov. Presenetil je
tudi Ingrad Kladivar, kije na gostovanju v Murski Soboti
premagal domačo Muro 0:1. Strelec edinega, vendar zma-
govitega gola, je bil Zukič že v 1. minuti srečanja. Poraz je
doživel samo velenjski Rudar, ki je gostoval pri lanskem
drugoligašu Kopru ter izgubil 2:0.
Na lestvici je s celjskega območja trenutno najboljši
Ingrad Kladivar. ki je peti, šesti je velenjski Rudar in
deveti mozirski Elkroj.
V 19. kolu, v nedeljo, 26. aprila, bo pravi mali derbi v
Celju, kjer se bo vse boljši Ingrad Kladivar spoprijel z
ljubljansko ekipo Integral Olimpije. Morda bodo Celjani
pripravili po dobri spomladanski formi presenečenje in
kot prvi v tej sezoni premagali vodilno ljubljansko ekipo.
Elkroj bo igral doma z Rudarjem iz Trbovej, velenjski
Rudar pa mora znova na težko pot k Vozilom v Novo
Gorico.
Vzhodna območna liga 16. kolo: ekipe s celjskega
območja so bile izredno uspešne, saj so od osmih osvojile
kar sedem točk. Partizan žaleč je doma v športnem parku z
1:0 premagal Ojstrico iz Dravograda, Šmartno je tudi
doma slavilo proti Pekram 3:1, Dravinja je iztržila točko v
Lendavi proti Nafti 1:1, v gosteh pa je zmagal tudi Steklar
iz Rogaške Slatine, kijev Slovenj Gradcu premagal Parti-
zana 0:1. Vodi Stekla, drugo je Šmartno, peta Dravinja in
sedmi Žalec.
Medobčinska nogometna zveza Celje člani 1.5. kolo:
Opekar-Orlica 6:2, Kovinar-Usnjar 7:0, Celulozar-Vran-
sko 13:0 in Rudar Senovo - Šmarje 4:1. Vodi Papirničar
pred Opekarjem, Rudarjem Senovo itd. V 16. kolu bodo
igrali: Orlica - Rudar Senovo, Vransko - Kovinar, Celulo-
zar - Odred in Papirničar - Opekar. kar bo derbi med
vodečima ekipama v tej ligi.
Čeprav imajo na Vranskem v tem trenutku hude pro-
bleme z lastniki nogometnega igrišča, pa vseeno pri-
pravljajo poleg rednih tekmovanj tudi zanimivo tekmo,
ki bo 3. maja ob 16. uri na pobudo igralcev, ki so se
nogometnih veščin naučili igrati na Vranskem, zdaj pa
so člani drugih nogometnih kolektivov. Selektor »tuj-
cev- ali nekdanjih igralcev je neumorni vsestranski šport-
nik Viki Uranka, ki je k sodelovanju povabil naslednje
igralce: Korun. Lapuh, Kolar, Podbregar, Kuserbanj,
Z. Urankar, S. Golob. A. Križnik, Druškovič, Denžič, Sor-
šek, Andoljšek, D. Banko. Manfreda, P'. Presekar. S. Ran-
čigaj, Udovič, Novak, Jug, D. Kolar, Žibert itd. Mnogi
izmed njih igrajo ali pa so igrali za Ingrad Kladivar,
Šmartno, Fužinarja, Žalec. Rudarja T. Velenje itd.
Posebna priznanja bosta dobila najboljši strelec tekme in
seveda tudi igralec.	'PY
Sindikalni šport
Odbojka spomladanski del:
med moškimi ekipami v kar
štirih ligah nastopa 29 ekip. V
1. ligi je sedem ekip, po prvem
delu pa vodi ekipa Ingrad pred
Klimo in Aero, v 2. ligi (8) Nivo
pred Razvojnim centrom in
Cinkarno, v 3. ligi (8) SKSMŠ
pred Žično in PTT ter v 4. ligi
(6)	OŠ V. Vlahoviča pred UNZ
in MPI. Med starejšimi člani je
nastopilo šest ekip, vodi pa In-
grad pred Klimo in Železarno.
Ženske nastopajo v kar petih
ligah. V 1. ligi (8) vodi Ingrad
pred Ljubljansko banko in Ko-
vinotehno, v 2. ligi (8) Aero
pred Razvojnim centrom in
Klimo, v tretji (8) Merx pred
Libelo in Zlatarno, četrti (7)
Zdravilišče Dobrna pred UNZ
in OŠ 1. Celjske čete ter v peti
(7)	Zdravstveni center pred
PTl^ m PD.
Namizni tenis spomladan-
ski del moški: 1. liga (8) In-
grad, Aero, Kovinotehna, 2. li-
ga (8) Zdravilišče Dobrna,
PTT, Elektro, 3. liga (8) Zlatar-
na, Cinkarna, Elektrosignal,
ženske 1. liga (6) Ingrad, Cin-
karna, Kovinotehna, 2. liga (5)
Blagovni center, Libela in
ŽTO ter starejši člani (9) Cin-
karna', Obrniki in Železarna.
Kegljanje borbene partije
in ekipno spomladanski del:
med moškimi je v borbenih
partijah nastopilo kar 21 ekip.
pet prijavljenih pa se tekmova-
nja ni udeležilo oz. je bilo disk-
valificiranih. Vnstni red borbe-
ne partije Žična, Obnova in
Aero, ženske ekipno (4 x 50)
Ingrad, Zdravilišče Dobrna,
Obnova itd. (14 ekip, štiri pri-
javljene niso nastopile), ženske,
posamezno 1. Biserka Petak
(Zdravilišče Dobrna), 2. Metka
Lesjak (Ingrad), 3. Marija Šala-
mon (Aero), na 7. mesto pa se
je uvrstila nekdanja svetovna
prvakinja v parih z Janjo Ma-,
rine Magda Urh. St. člani ekip-
no (10) Železarna, Elektro in
Obnova, posamezniki 1. Milan
Kajtna (Elektro). Franc Zore
(Železarna), Jože Tisovec
(PIT) itd.
V teku je tudi tekmovanje v
malem nogometu za člane. V
spomladanskem kolu bodo
odigrali predzadnje kolo v ne-
deljo, 26. aprila, ko se bodo sre-
čali Žična - Klima, EMO-ŽTO
in Metka - Aero.
T. VRABL
Poraz Šempetra
v nadaljevanju slovenske od-
bojkarske lige za moške so od-
bojkarji Partizana Šempeter
doma izgubili srečanje proti
ekipi Triglava iz Kranja Ž:."}
(10:1.5, 15:10. 9:15, 15:3, 9:15).
Gostje so pokazali dobro igro in
tudi več volje do zmage.
T. T.
NA KRATKO
□ve zmagi Ingrada
Sekcija za namizni tenis pri
Šl) Ingrad v Celju je v nadalje-
vanju tekmovanja v 1. H repu-
bliški ligi vzhod dosegla dve no-
vi zmagi, ko je doma premagala
s po 9:0 Petovio iz Fluja in Polj-
čane. Za Ingrad so v obeh sreča-
njih nastopili: Krcšitnir Maras,
Božo Breznik. Sebastjan Leber,
Toni Štrlič m Kok Pelko.
šah v Preboldu
šahovski klub Savinjčan iz
Šempetra je pripravil prvi ob-
činski bitropotezni turnir, ki je
bil v Preboldu. Nastopilo je 24
šahistov, dvanajst pa se jih je
uvrstilo v finalno skupino, kjer je
zmagal D. Brinovec pred Zor-
kom, oba ŠK Žalec, Štormanom
Savinjčan Šempeter itd. V drugi
skupini je bil najboljši Malabozi
pred veteranom Habetom itd.
Naslednji podobni turnirji bodo
še v Žalcu, Vrbju, na Vinski gori
in Polzelij povsod pa je pokrovi-
telj TKS Žalec.
Najboljši invalidi
Žalca
Sekcija za rekreacijo in šport
pri Društvu invalidov Žalec je
pripravila regijsko tekmovanje
v kegljanju za invalide invalid-
ske upokojence. Tekmovali so
na kegljišču v Žalcu v metu na
100 slučajev. Ekipno so zmagali
domačini Žalca v postavi Gor-
šek, Druškovič in Novak, ki so
poleg najboljše med kegljavkami
Gospodaričeve iz I,aškega izpol-
nili normo za nastop na republi-
škem prvenstvu v Ljubljani.
JOŽE GROBELNIK
Zlato za Nedeljka
Bikiča
V Mariboru je bilo prvo repu-
bliško prvenstvo v karateju za
kadete, kjer so imeli veliko
uspeha tudi člani karale klubov
celjskega območja. V lahki kate-
goriji je zmagal Nedeljko Bikič iz
karate kluba pn Partizanu Žalec,
2. je bil Ditrih Kukovič Ingrad
Celje in 5. Josip Bareša Žalec, v
polsrednji je bil 3. Ivan Vnučec iz
Rogaške Slatine, v srednji drugi
Jože Kunst Ingrad Celje in pol-
težki tudi drugi Jože Ogriž iz Ro-
gaške Slatine. Prvo uvrščeni so
se uvrstili na državno prvenstvo.
Vojko Razpotnik prvi
Na Dobrni se je končalo regij-
sko prvenstvo v kegljanju za
mladince. Med sedemnajstimi
posamezniki je zmagal Vojko
Razpotnik iz kegljaškega kluba
Tekstilna Prebold, ki je podrl
1674 kegljev, za njim pa so se
uvrstili Fideršek KK EMO Celje,
Jovanovič KK Šoštanj, Vok KK
EMO Celje, Jevšnik KK Obnova,
Virant KK Hmezad Žalec itd.
JK
Dobro zaledje
mladih kegljavk
V Celju je bilo v organih
kegljaškega kluba K.Mo'
republiško ekipno prvt"t,J
mladinke in mladince,
dinkami je nastopilo š^^^j^
zmagale so predstavriitJ
EMO. Med niladinei jo son
lo 13 ekip, Celjani pa soj
tretje mesto.	^
V soboto šah v E||
Tudi letos bodo v sobot,
aprila, pripravili v delov,
ganizaciji EMO tradicij
prvomajski ekipni bitropj
turnir v šahu. Nastopil^
ekipe delovnih organizacij
ske regije, Zasavja in neb
iz mariborskega okoliša.
voriti so šahisti Ingrada. Zf
Ije in organizatorji, lahko p
čakujemo tudi presenečenj
Modelarji EMO v
Doboju
Na otvoritveni tekmi nov(
zone so modelarji ljudsket^
ke EMO sodelovali na tr^
onalnem tekmovanju za n
Doboja in dosegli ijj^
uspeh. V kategoriji ekipnej
je presenetljivo zmagala ce
ekipa s pilotom Sinjom Za^
in mehanikom Stankom
Ijem, drugo mesto pa sta osj
prav tako Celjana Peter Ba
šek in Branko Leskošek.
goriji zračni boj je osvojila
mesto eeljska ekipa Zarič.
skošek. Tako so celjski mod
že v začetku letošnje sezone
dili svoje dobre »zimsko- d(
pokazali, da so tudi K'tos (
pripravljeni za vsa naslednj
vilna tekmovanja.
Za pokal Panonijc
V	Mariboru je bilo medu
no tekmovanje za pokal Pa
je v tenisu. V slovenski i
zentanci, ki je osvojila drug
sto. je nastopil tudi Celjai
drej Travner, ki je odigral ti
me. Ista ekipa bo med prv
skimi prazniki nastopila ■
turnirju -Bratstva in enot;
v Zenici.
Šempeter gre nap
V	telovadnici osnovnoši
ga centra v Žalcu je bil v s(
polfinalni republiški tun
odbojki za pionirje.
Največ uspeha so imeli i|
Partizana Šempeter, ki so o
li prvo mesto in bodo takoi
pili na finalnem turnirju, i
igralci Šempetra so prema
2:0 Prevalje, Pomurje in (
Hoč, izgubili pa so srečanje
Stavbarju MTT iz Maribon
radi boljše set razlike bo(
republiškem turnirju nas
igralci Šempetra.
Veliko pravilnih odgovorov
Za 87. šahovsko nagradno igro smo dobili 78 odgovor, oo
56 pravilnih (Zvonko Meštrovič). Nagrajcnci: Vinko Či
Dobrteša vas 9. Šempeter v Savinjski dolini, Evi Koller. 94
Margarethen 61, Avstrija in Martin Korže. Okrogarjeva 7, i
Nagrade je izžrebal Jože Pelko, direktor Steklarne Boris
v Rogaški Slatini. Skrivnostni gostje bila Mirna JaušoveCi
odlična teniška igralka. Skrivnostno gostjo je odkril Jovan
rakovič, Kraigherjeva 7, Celje. Nagrade lahko nagrajenci
nejo v oglasno-naročniškem oddelku NT - RC v roku 30 (i
Šahovska nagradna igra	i
šahisti znanega ceijskega (delovnega kolekti
že vrsto let prirejajo decembra ekipno hitrof^
tezno tekmovanjre, ki se imenuje CijanO
memorial. Kdo?
INGRAD EMO	Žlj
Kupone sprejemamo do 10. maja, nagrajuje P
Ingrad Celje.
april 1987
novi tednik - stran 25
Kaj je z nogometom v žalski občini?
|{o smo prod tedni pisali o problemih,
■ tarejo nogometaše Partizana Žalec (ni
H'larja. ni pokrovitelja itd.) pa je zdaj
'ujl na dan podoben problem, vendar
jjkrat pri nogometaših na Vranskem.
fa panoga ima na Vranskem dolgolet-
ni tradicijo, mnogi igralci pa uspešno
Lgjo za moštva v najvišjih tekmovanih
%jedih v Sloveniji. Sodu je izbilo dno
vjvestilo občinske telesnokulturne
Lpnosti Žalec, da bodo nogometaši
Lanskega za vse svoje ekipe oz. za vso
.•ojo dejavnost v prvem polletju letoš-
Lga leta dobili 95 tisoč dinarjev. To pa
j dovolj za vso široko dejavnost, kaj šele
gostovanja ekip, saj vemo, da so potni
,yoški oz. prevozi izredno dragi in bi
^šna vsota zadoščala le za dve ali tri
tekme.
Tako so se v nogometnem klubu Vran-
jl^o odločih in pripravili razširjeno sejo
^Tšnega odbora, kjer so podrobneje
spregovorili o nastalih problemih in last-
ništvu stadiona.
V sklepe po seji so med drugim zapi-
sali;
1.	omenjena vsota, ki jo je namenil
odbor za rekreacijo pri TKS Žalec za šest
mesečno dejavnost, je povsem nezadost-
na za normalno delo. S tem denarjem je
treba pokriti stroške vodenja tekmova-
nja in sodnike ter potovati v kraje kot so
Krško. Senovo, Podsreda, Kozje, Rade-
če. Šmarje in še tudi drugam. Kor igiajo
predvsem mlajši, ki jim je lo edini stik s
športom, bi morali zagotoviti vsoto, ki je
bila predvidena za prvo polovico leta 87,
to pa je 30 tisoč din!
2.	Prizadeti smo zaradi ignorantskega
odnosa predstavnikov TKS in ZTKO Ža-
lec do nogometnega športa in športne
dojavnostiv KS Vransko nasploh, saj se
niso udeležili kljub rednim vabilom no-
bene seje ali letne konference športnih
društev že od leia 1982 dalje!
3.	zahtevamo, da se .nam do 5. maja
1987 nakažejo še preostala sredstva v vi-
šini 305 tisoč din, v primeru da tega ne
bo, bomo primorani iztopiti iz vseh red-
nih temovanj Medobčinske zveze Celje.
Sporočilo, ki so ga poslali v ve>dnost na
različne naslove, je podpisal predsednik
izvršnega odbora NK Vransko Boris Ko-
šica.
Takšen je vranski primer, kjer im^jo
samo eno športno panogo, to je nogomet.
Imajo lepo igrišče, zanimanje med mladi-
ni, pa tudi gledalci radi prihajajo na sre-
čanja. Z odobrenimi sredstvi se ne da
delati niti životariti, pove eden izmed n^-
večjih amaterskih ljubiteljev nggometa
na Vranskem Milan Brišnik. »Vprašanje
je, kaj bo. Ostali bomo brez športa, med-
tem ko k" najde dovolj denarja za včasih
tudi nespametno rekreacijo, ki je finanč-
no močnejša kot marsikateri klub. To so
problemi o katerih že dolgo govorimo,
odgovorni pa nočejo presekati niti in dati
prednost mladim, ki se naj bi ukvarjali s
športom, kot jc to v našem primeru kon-
kretno Vransko, takšnih krajev pa je še
več. Hoteh smo samo opozoriti na nov
problemček, da bo pa kaj haska pa po
dosedanjih izkušnjah dvomimo.«
TONE VRABL
Zveza športnih društev Park Celje
Prijatelji športa v Celju se bodo ob
letn naslovu začudili, kakšna je to
Zveza športnih društev z imenom
Park? To so sklenili na živahni volil-
ni konferenci bivšega Hokejsko-dr-
salnega kluba Cinkarna Celje, ki po-
leg hokejistov, drsalcev in kotalkar-
jev združuje tudi igralce tenisa.
Konferenca, na kateri je bilo preko
sto članov, jc prejela novo organizira-
nost v tej športni sredini. V bodoče bo
vsaka sekcija samostojen klub ali dru-
štvo, s svojim žiro računom, progra-
mom, vodstvom in finančnim obraču-
nom. Vsi skupaj pa bodo preko dele-
gatov sestavljali Zvezo športnih dru-
štev Park Celje ter seveda skrbeli tudi
za vzdrževanje športnega objekta v
mestnem parku. Tako bo še naprej v
sklopu nove športne zveze deloval ho-
kejski klub Cinkarna Celje, teniški
klub, ki pričakuje sponzorstvo v DO
Zlatarni in drsalno-kotalkaski klub, ki
prav tako išče svojega pokrovitelja.
Sama konferenca je prinesla tudi ne-
kaj nezaželenih razprav o prenosu last-
ništva teniških igrišč na teniški klub
ter očitkov o preteklem delu med sek-
cijama. Toda vsega je sedaj konec. Tri
glavne športne panoge bodo delovale
samostojno, pri tem pa ne bodo smele
pozabiti na vzdrževanje že precej istro-
šenega športnega objekta. Na posa-
meznih ločenih zborih klubov, ki so
sledili konferenci in na katerih so izvo-
lili delegate za skupščino, so klubi
sprejeli tudi svoje programe dela.
Hokejisti na ledu bodo sodelovali v
I. zvezni Ugi. Okrepili so vodstvo s čla-
ni DO Cinkarne in z delom bodo priče-
li že 4. maja.
Drsalci in kotalkarji imajo svoj pro-
gram, medtem ko bodo v teniškem
klubu morali določiti tudi ločnico med
tekmovalnim športom in programom
rekrativnih članov.
Vsekakor pa bo nova organiziranost
pokazala svojo pravo vrednost šele čez
določen čas. O 40-letnici kluba v mest-
nem parku pa bomo lahko kaj več pi-
sali ob zaključku leta. j. KUZMA
REKLI SO
Marjan Žohar, presednik ob-
činske strelske zveze Žalec:
»V žalski občini je trenutno
osem strelskih družin s preko
300 člani. Veliko delamo s pi-
onirji in mladino, kajti to je ba-
za za kasnejše dobre tekmoval-
ce. V zadnjih letih je v žalski
občini dober posluh za strel:ski
šport, ki jc izrednega pomena
tudi za splošno, ljudsko obram-
bo. Nedavno republiško pr-
venstvo je bilo po zaslugi strel-
skih zanesenjakov dobro o.^ga-
nizirano in prepričan sem, da
bo vplivalo na nadaljnji razvoj
te panoge ne samo v žalski,
ampak tudi v ostalih občinah."
Foto: LJUBO KORRER
Badminlon ni atroška igra
Simpatična članica TVD
Partizan Gaberje, siccr štu-
dentka, Mojca Plevnik ima
rada badminton.
V zadnjem času je dosegla
dva lepa uspeha v panogi, ki
postaja vse bolj popularna. Na
B turnirju Slovenije je osvojila
1. mesto ter se tako uvrstila na
A turnir med najboljše, kjer je
v Lendavi dosegla 7. mesto.
»Lahko bi bilo še bolje, če bi
trenirala več kot enkrat na te-
den. Ker sem pa študentka ima
prednost študij.«
Zahteva badminton veliko
kondicije?
»Ogromno! Sezona s tekmo-
vanji je potekala praktično ne-
prekinjeno in to me je na kon-
cu izčrpalo ter se tudi poznalo
na rezultatih v finalu.«
Problemi?
»Kvalitetni loparji in žogice,
ki se pri nas skoraj ne dobijo.«
Posebnosti?
»Badminton igramo rekre-
ativno in smo tudi samoplač-
niki.«
Bodočnost badmintona?
»Igra je izredno dinamična,
zahteva celega človeka in treba
bi ji bilo posvetiti več pozorno-
sti, saj ne gre za otroško igro!
Badminton zahteva dober re-
fleks, gibčnost, spretnost in
vzdržljivost ter bi ob ustrezni
popularizaciji po mojem mne-
nju ta igra kmalu imela toliko
privržencev kot, recimo,
tenis.«
METOD TREBIČNIK
Dolgo nič, potem pa na-
enkrat preveč, bi lahko
rekli za plesno koncertno
ponudbo dvorane Golo-
vec v Celju. Po Turistič-
nem plesu, prejšnji teden,
na katerem sta nastopila
ansambla Gu-Gu in Vi-
kend, bo danes, v tej dvo-
rani zopet ples na kate-
rem bodo igrali: ansam-
bli: Gu-gu (zopet). Kom-
pas, Agropop, Sank Ročk
in (jan-can. Jutri pa bo v
dvorani Golovec koncert
Novih fosilov • Jahači
plošč, oziroma diskjoc-
key, oziroma DJji pozor.
Kulturno društvo Skofja
vas pripravlja v nedeljo,
26. tega meseca v tam-
kajšnji diskoteki tekmo-
vanje DJjev (predvsem
amaterskih) • Pri pro-
dukciji Jugotona so zado-
voljni s sprodajo kaset
ansambla Braneta Klav-
žarja, tako da bo ta an-
sambel verjetno še letos
izdal drugo kaseto. V bliž-
nji prihodnosti pa se od-'
pravlja tudi na gostova-
nje v Avstrijo in Nemčijo
• Pri ansamblu Cmok bo
prišlo do kadrovske spre-
membe, saj bo bobnarja
Branka Kerša zamenjal
Ciril Skalič •
Prvi zmagovalci
1 Skupina Reflex iz Ljub-
ljane je s skladbo Napijva
s« nocoj prva zmagala na le-
tošnji Pop delavnici Radia
Ljubljana.
Ansambel, ki deluje kaki
(^ve leti, sestavljajo sami štu-
i^entje: bobnar Tomaž Čer-
jjej (iz Celja), bas kitarist Mi-
ha Logar, kitarist Tomaž Hu-
N, klaviaturist Rober Logar
saksofonist in klaviatu-
Miha Vardjan. ki se je
skupini pridružil šele pred
kratkim. Vsi člani ansambla
tudi prepevajo.
Ansambel Rcnex je postal
znan širšemu občinstvu s
priredbo slovenske narodne
v ročk and roll stilu Po jeze-
ru bliz' Triglava, ki sojo in jo
še pogosto vrtijo na sloven-
skih radijskih postajah. Dru-
ga njihova uspešnica je prav
gotovo skladba Napijva se
nocoj, s katero so dosegli
svoj dosedaj največji uspeh,
to je prvo mesto na prvi od-
daji Pop delavnica 87. S to
zmago pa so si priborili tudi
pravico nastopa na zaključni
prireditvi. Naslednja sklad-
ba. ki postaja vse bolj popu-
larna, ima naslov Moja ljubi-
ca. Poleg že omenjenih so
posneli še skladbo Črni lasje
in Ne znam več biti sam.
Skupina precej nastopa po
plesih v raznih krajih Slove-
nije, saj poleg svojih skladb
igrajo tudi tuje in domače
uspešnice.
F. P.
Anka Hribovšek (Savinj-
skih 7): »Gostovanje v an-
samblu Avsenik je prav go-
tovo priznanje za vsakega iz-
med nas, ki se ukvarja z na-
rodnozabavno glasbo. Jaz
sem vskočila verjetno zato,
ker tudi v našem ansamblu
izvajamo veliko Avseniko-
vih skladb in sem se lahko
hitro prilagodila njihovemu
načinu izvajanja te glasbe.
Sicer pa sem z njimi že prej
nastopila na nekaterih kon-
certih. Zaenkrat smo imeli
po ZR Nemčiji 12 koncertov,
kar naj bi ponovili še nekaj-
krat. Obiskovalci so na teh
koncertih vedno napolnili
dvorano, saj nekateri priha-
jajo na nastope ansambla
Avsenik tudi po več sto kilo-
metrov daleč.
Delo pri ansamblu Avse-
nik je zares profesionalno.
Vsak član se pripelje dve uri
pred nastopom sam na kon
cert in potem tudi sam po-
skrbi za vse (prenočišče, hra-
na in drugo). Verjetno po 35
letih skupnega dela tudi ne
gre drugače.
Moram pa reči, da so me
ostali člani lepo sprejeli in da
sem se hitro vživela v delo z
njimi. Seveda to. da gostu-
jem pri Ansamblu Avsenik,
še ne pomeni, da sem prene-
hala z delom pri ansamblu
Savinjskih 7. Z njimi nasto-
pam v prostalem času«.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	OPEN YOUR HEART - MADONNA	(8)
2.	ALL AT ONCE - WHITNEY HOUSTON	(7)
3.	JA SAM TI JEDINI DRUG - JASNA ZLOKIČ	(6)
4.	NOSTALGIJA CANAGLIA - AL BANO in ROMINA POWER (5)
5.	I KNEW YOU WERE VVAITING - ARETA FRANKLIN IN
GEORGE MICHAEL	(3)
6.	ČLAN MAFIJE - RIBLJA ČORBA	(8)
7.	I WANT TO WAKE UP WITH VOU - BORIS GARDINER (10)
8.	LAND OF CONFUSION - GENESIS	(6)
9.	ROČK ME BABV - JOHNNV NASH	(1)
10. MOJA ŽENA - KOMPAS (1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 url.
DomaČe melodije:
1.	VSAK NE MORE BITI MUZIKANT - STOPARJI	(7)
2.	PRUATEUI - TRIM	(6)
3.	BAHAČ - ŠTIRJE KOVAČI	(6)
4.	LEPA JE SLOVENIJA - CEUSKI INSTRUM. KVINTET	(3)
5.	CVETNI MAJ - KUMER	(6)
6.	LJUBEZEN JE KRIVA ZA VSE - ZAJC	(10)
7.	NAŠA PESEM NAJ ŽIVI - FANTJE Z VSEH VETROV	(8)
8.	SPOMIN NA LJUBEZEN - STARE	(6)
9.	SAVINJSKI FLOSARJI - KLAVŽAR	(1)
10. NAJINA PESEM-MAVRICA	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij__
Izvajalec______________________
lestvica domačih melodij_________________
Izvajalec_______________________________________
ime In priimek_________________________ ____
naslov________________________________
Nagrajenca: Jožica Grobelnik, Vrbje 37, Žalec
Benjamin Ambrož. Debro 48 a. Laško
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
26. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987

v nizkih tabernah. mimo katerih je jezdil, so pa popi-
vali Epafroditovi sužnji, svobodni in veseli, da so
dobremu gospodarju izpolnili zadnjo željo ter v jutro
nahujskali ljudstvo v divji upor zoper carja in carico.
Šesto poglavje
Iz dalje se je svitalo jutro. Zvezde so postajale red-
kejše. močan vzhodnih je pihal po Propontidi. Epafrodit
je stal nepremično še vedno na krovu in slonel na ograji
jadrnice. Pretekla so desetletja, odkar ni prebil bogati
trgovec toliko duševnega in telesnega napora. ToUa nje-
govim očem se še ni zahotelo spanca. Dramila ga je
zavest, da se vozi zmagalec iz Bizanca. Naboje svetilo z
milijardami lučk njegovemu zmagosla\ju, šumeča Pro-
pofitida mu je z valovi vklikala: Mnoga leta!
Dolga, stisnjena barčicaje letela. Veter je polnil jadra,
da so se jambori krivili. Ob straneh pa so še udarjala v
morje dolga vesla pod mišičavimi rokami najboljših
sužnjev, ki jih je bil vzel Epafrodit s seboj. V začetku
vožnje je bil tako razburjen, da ni bilo prostora nobeni
drugi misli kakor misli na beg in rešitev. Neprestano je
veleval Numidi. naj hitreje udarja s kladivom takt vesla-
čem. Obetal jim je plačilo in nagrado povrhu, če utečejo
carskim zasledovalcem. Prepričan je bil. da ni v bizan-
tinskih vodah hitrejše jadrnice mimo njegove. Toda
kljub temu. daje letela z ugodnim vetrom in pod vesli,
se mu je zdelo, da leze počasno in da utegne vsak hip
zazreti za seboj rdeče oko carske barke, ki ga ujame iii
odvede v smrt.
Šele ko seje svitalo jutro in so prebrodili nad polovico
Propontide in ko najboljše oko ni zapazilo nobene zasle-
dujoče barke, se je Epafrodit pomiril. Dovolil je vesla-
čem pol ure počitka in obilen zajtrk. Tudi njemu je
prinesel Numida ostrig in mrzlih prepelic ter vrč starega
vina. Trgovec se je zavil v plašč, zakaj mrazilo ga je v
hladni jutranji sapi. Jedel je s slastjo, napor in skrb sta
ga užejala. da je točil izredno mnogo iz vrča. Ko se je
okrepčal, so se mu umirjevale misli, budila se mu je
samozavest, da je zmagal despojno. otel Iztoka in sebe.
Na vzhodu se je bočila zarja. Tigovec se je ozrl proti
Bizancu. kije pogledom že davno utonil v morju. Obču-
til je nenadoma tesno bolest v srcu.
Bizanc! Štirideset let je bival v njem. zaslovelo je
njegovo ime. z Justinijanom je kockal neštetokrat, pre-
den je še zacaroval. Tisoče je izgubljal nalaČ. da je
prestolonaslednik Upravda imel novcev za razkošno
življenje. Danes pa mora bežati, dasi ni storil krivice.
Bežati mora. ker je branil Ireno, ker je otel življenje
tistemu, kateremu je dolgoval sam življenje.
»O. Bizanc, kako si ostuden.« je izpregovoril na glas.
»Sedaj moram proč od tebe. moram. Ukaz usode! Toda
šel bi bil brez tega povelja, ker je gnus do razmer tako
grenak, da bi ga moja leta več ne prebolela.'-
Epafrodit je zaklopil oči kakor na nebu zvezde ob
vzhodu jutra. Zavil seje še tesneje v plašč in se udobno
naslonil na mehkem stolu. Valovi so se penili ob bokih
ladje in mu zazibali otožne mish v sladek užitek zmage
in maščevanja.
Živo se je vglobil v carigrajsko jutro. Slišal je šum
množice, ki so jo nahujskali njegovi osvobojeni sužnji.
Videl je bledi obraz duhovite despojne, ki si je grizla
ustnice v gnevu, da jo je ukanil Grk in ji iztrgal plen iz
rok. Smeh se mu je krožil okrog ustnic, ko je gledal v
duhu suho lice despota, beročega njegovo pismo, ki ga
je moralo užaliti do smrtne grenkosti.
Sporočil m u je. da gre v smrt. da se potopi sredi morja.
S to lažjo ni upal Epafrodit ustaviti preganjanja in stika-
nja za seboj! Predobro je poznal Bizanc, kjer se je
moralo vedno verjeti nasprotno, kar si povedal. In če bi
verjel Upravda. ne verjela bi nikdar despojna. Želja po
maščevanju bo dvignila sidro najboljšim barkam in raz-
kropile se bodo po vsem Egejskem morju ter ga iskale.
Epafrodit se je skoraj glasno nasmehnil. Njegov načrt je
bil na pičico zarisan. Odločno je razgrnil volneno togo.
vstal, se ozrl proti vzhajajočemu soncu in z dvignjenimi
prsmi potegnil vase hladni zrak.
Umirjen in zadovoljenje poklical Numido in mu zapo-
vedal, naj krmar okrene ladjo, ko prebrodijo Helespont.
proti severozapadu. v smeri otoka Samotrake. Če zazro
pred seboj ladjo, naj se ji ne ognejo. Ob njej naj plovejo
dalje in razvijejo njegov prapor. Če pa bi se bližala barka
za njimi, naj mu takoj naznani.
Nato je šel v spalnico in zaspal kakor truden vojvoda
po zmagoviti bitki.
Bližala se je tretja polnoč, odkar so bili na morju.
Spati ni smel nihče, tako seje glasilo povelje. Epafrodit
je stal na krovu in strmel v noč. da bi zagledal luč v
pristanišču trdnjave Toper. .Zakaj krmarje trdil, da jih
zagledajo opolnoči. Vožnja je ves čas bila ugodna. Sre-
čali so nekaj bark, ki so plule v Bizanc. Vse so poznale
Epafroditovo jadrnico in vse sojo spoštljivo in navdu-
šeno pozdravljale. Epafrodit se jim je nalašč bližal, ker
je hotel, da potoma povedo carskim ladjam, kam j
bežal. Preračunal je natančno, da morajo ladje pregs
njalke zakasniti en dan ob najhitrejši vožnji. Toliko časi
pa mu je zadoščalo, da načrt izvede in izbriše vsako sle:
za seboj.
Opolnoči seje oglasil suženj na jarbolu: »Luči!«
»Toper,« je ponovil krmar in se priklonil Epafroditu.
Takoj so pričeli povezovati jadra. Vesla so le polagom
udarjala v vodo in gnala jadrnico v pristan. Preden se
prišli v soseščino bark. je ukazal Epafrodit: »Sidro!"
Velika vretena so zaškripala, maček se je potopil iil
zapičil v dno. ladja se je stresla, nekoliko nagnila in
obstala. V morje so spustili čolniček. Vanj sta sedla
Epafrodit in Numida. moštvo je ostalo na ladji in pole
glo. Edini evnuh Spiridion ni zaspal. Vse noči in dne\(
je prebedel na barki. Zaril seje v kot pod krovom, pokri.
s plahtami vreči z denarjem in prečepel na njih v groi
nem strahu. »Če nas ulove?« Zamižal je vselej ob sam
misli in se stisnil v klobčič ter objel svoj zaklad. Kadsi
se mu je vrnil zopet pogum, ko je na ladji vse počivalo ifl
so doneli le udarci tolkača veslačem, je odgrnil umazani
plahte, odvezal vrečo s tisoč zlatimi bizantinci ter i
slastjo tipal po zlatnikih, prešteval jih s potnimi rokama
in spuščal tiho na kupček. Če mu je iz tresoče se rok(
zdrknil zlat in je tanko zacingljalo. je vselej vztrepetal
Vso dušo mu je objela nedosežna sladkost ob tem glasu,
hkrati pa mu je grozen strah zgrabil mozeg, da je pokril!
vsem telesom svoj zaklad in prisluškoval dolge tre
nutke, če ni glas koga zbudil in privabil dolgo roko, ki b!
se iztegnila iz mraku in segla po denarju. Ko je prebi
strah, je štel dalje, preštel do zadnjega, spravil, tesni!
zavezal vrečo in pričel razmišljati, česa bi se lotil. Pri-
skoparil sije toliko, da bi lahko brez dela živel. Ali kaka
bi mogel posegati v kup. ki bi kopnel in ginil. Ne
Sklenil je. da v Toperu izstopi in gre v Solun ter nepoz-
nan započne majhno trgovino.
j^APRJM^
NOVI TEDNIK - STRAN 27
28. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Razmišljanje transfuziologa o AiOS-u čez leto dni
Misel o zdravilnem pomenu krvi je
že zelo stara. V začetku so jo uporab-
ljali le kot zdravilno tekočino za zuna-
njo uporabo ali napoj, kasneje pa je
skupno z razvojem medicinske znano-
sti postala transfuzija krvi nepogrešlji-
va spremljevalka klinike. Odkritje kr-
votoka 1613, krvnih skupin ABO 1900
in tekočine, ki hrani kri in jo obdrži
tekočo, so zgodovinski mejniki razvo-
ja te stroke. Vojne vihre so prinesle
spoznanje o potrebi organizacije krvo-
dajalske službe.
Z dajanjem transfuzij pa je sočasno
raslo tudi znanje o njenih negativnih
posledicah. Prenos bolezni s krvjo je
danes pomemben dejavnik, ki s pre-
gledom vzorcev odvzete krvi na pato-
loške agense ščiti sprejemalca pred
boleznijo. Pred leti je bil sifilis zastra-
šujoča komplikacija. Zaščita pred he-
patitisom B po transfuziji je testiranje
vsake doze odvzete krvi na povzročite-
lje. Vendar redkejša, ampak toliko
hujša pa je nevarnost transfuzije krvi,
inficirane z virusom HIV. ki povzroča
bolezen AIDS.
Tudi naša zdravstvena služba se je
odločila za več ukrepov s tem v zvezi.
Vsako dozo krvi smo pričeli testirati že
8. 1. 1986, v Ljubljani pa je bil spomla-
di 1986 sestanek predstavnikov trans-
fuziologov republik in pokrajin, ki so
se soglasno odločili, da je potrebno
uvesti testiranje na protitelesa HIV,
kar so nekateri že tudi storili.
Iz uporabe je bil odstranjen ves F
VIII in IX za nadomestno zdravljenje
hemofilije, ki ni bil toplotno obdelan
in prost virusa že v letu 1985.
Omeniti moramo, da se krvodajalec
ob odvzemu krvi ne more okužiti, ker
je ves material za odvzem za enkratno
uporabo.
Predvsem pa se še nismo dotaknili
človeške plati krvodajalca v stiski, ko
izve, da je seropozitiven.
prof. dr. LJERKA GLONAR
Pasji jezik
Pasji jezik spada med srhkolistnice, ki so obširna
družina s 100 rodovi in 2000 vrstami. Zvečinoma so
enoletnice ali zelene trajnice, nekatere so tudi
grmički, grmi ali liane, le redke so drevesa.
Zelena stebla in listi so pri večini porasli s togimi
dlakami; listi so enostavni in so navadno celorobi in
spiralasto razvrščeni. Rod pasjega jezika obsega 80 do
9() vrst iz zmerno toplih in toplih pokrajin. Pri nas in
drugod po Evropi je razširjen navadni pasji je^ik
(Cynoglossum officinale L.). Raste po pustih, neobde-
lanih tleh po poteh, po železniških nasipih in na
podobnih mestih. Nad debelo glavno korenino se
dviga votlo steblo, ki nosi zgoraj v vijačku nameščene
rjavo rdeče cvetove. Iz njih nastane plod, ki razpade na
štiri pol cm dolge delne plodiče, porastle s kaveljča-
stimi bodicami. Z njimi se plodiči oprimejo dlake
živali in se tako širi. Steblo je gosto poraslo s sivo
zelenimi in gosto dlakavimi listi, ki so podobni jeziku.
Vsa rastlina ima zoprn vonj po miših. Ljudsko zdravil-
stvo priporoča celo rastlino in sicer se nabirajo nad-
zemni deli poleti, ko rastlina cveti, jeseni pa korenino.
Korenino po dolgem prerežemo, da se lepo posuši.
Korenina vsebuje alkaloid cynoglossin, consolidin,
potem renčine, cvnoglossidin, holin, eterično olje.
sluzi, čreslovine. Pri tem ima alkaloid cynoglosin zani-
mivo delovanje: hromi mrzloki-vne živali, na toplo-
krvno pa nima učinka.
Pa.sji jezik je sorodnik gabeza, zato ima podobno
delovanje. Prisotnost holina povzroča, da deluje pasji
jezik na krvni obtok, tako da širi kožne žile in izbolj-
šuje prekrvavljenost. Vse snovi pa spodbujajo celjenje
ran, ki so nastale pri poškodbah vseh vrst. urazih,
praskah, zmečkaninah; včasih je bila zelo cenjena upo-
raba tako imenovanih toplih kašnatih obkladkov, ki so
se pripravljali tako, da so pomešali v prah zdrobljeno
posušeno korenino pa.sjega jezika s toplo vodo v kaša-
stozmes, ki so jo nato polagali na čire, krčne žile,
revmatične otekline, vnetne procese v kosteh, na po-
kostnici.
Vendar je pasji jezik danes zelo pozabljen in ga le še
redko uporabljajo. Nadomešča ga bolj cenjen gabez.
Pasji jazik se lahko uporablja le zunanje, ker so vsi
pripravki strupeni zaradi prisotnih alkaloidov, ki
kvarno delujejo na jetra.	BORIS JAGODIC
fltii^ULTURNI Kptl^
Ureditev grobov
»Pokopališče je oblika člo-
vekovega srečanja s smrtjo,«
je zapisal nekdo in pristavil,
da je zato treba dati pokopa-
hšču ustrezno podobo. Pri
tem seveda ne gre samo za
vnanjost, marveč za njegov
ustroj in oblikovna izhodišča
iz katerih izhaja ta neizogib-
ni spremljevalec vsake druž-
be in človeške skupnosti. Ni
pretirano primerjati: kakor
kaže mesto organizacijo
družbenega življenja, tako
tudi v tem, kako pokopavajo
mrtve, odseva družbe dolo-
čene dobe. zlasti njen odnos
do mrtvih.
Pokopališča mnogih zgo-
dovinskih dob in narodov
hranijo dragocena in zanimi-
va pričevanja ne le o samem
pokopavanju, mai-\'eč je iz
njih mogoče razbrati marsi-
kaj drugega o življenju druž-
be. ki jih jo ustvarila. Priča-
kovati bi bilo, da bo z razvo-
jem civilizacije tudi pokopa-
liška kultura izkazovala ne-
nehen napredek, vendar pa
so tu, tako v prostoru kot tu-,
di med raznimi dobami, očit-
ne znatne razlike.
Ni težko razložiti, zakaj se
je ob prehodu iz prejšnjega v
naše stoletje v Evropi začelo
gibanje za reformo pokTspa-
lišča. Rast velikih mest je
povzročila nastanek razsež-
nih pokopališč, ki so izgubi-
la prvotna merila. Premožno
meščanstvo je skušalo izrazi-
ti in poudariti pieteto pred-
vsem v materialu, z velikimi
kamnitimi zgradbami, na-
grobniki, grobnicami in
ploščami. Odnos do mrtvih
je dobil novo sestavino-ob-
vezno 43ddolžiti se njihove-
mu spominu materialno do-
volj vidno, kot pač to nare-
kuje družbeni položaj. To
razpoloženje so stopnjevala
privatna pogrebniška po-
djetja, tako da je ob vsej ne-
sreči pomenil za svojce po-
gosto tudi hudo materialno
obremenitev. Zato so v av-
stroogrski monarhiji leta
1907 z zakonom prepovedali
privatno konkurenco na tem
področju in to dejavnost pre-
nesli v pristojnost komunal-
nih ustanov. Ta razvoj v
omenjenem obdobju je zna-
čilen za nemško govoreči
svet in ga tukaj omenjamo,
ker ni ostal brez vpliva na
oblikovanje pokopališč pri
nas.
Označba »kamnite pušče«
enako ponazarja prevladujoč
delež kamna nad drugim
gradivom, zlasti vegetacijo,
posredno pa izraža tudi po-
manjkanje pietetnega duha
v ozračju pokopališča. Ra-
zumljivo je. da tako pdgosto-
ma mnoga vaška pokopališ-
ča, zlasti stara, ki jih ni dose-
gel vpliv mestnih nazorov,
predstavljajo idejni model,
saj razodevajo'tisto, kar je
pri tem prostoru nepogrešlji-
vo: preprostost v izrazu, in-
timnost zaradi meril, prila-
gojenost človeku, zato pa tu-
di ozračje pietete, vodeče k
razm.išljanju.
(prihodnjič dalje)
JOŽE BEN(:iNA
Izmed štirih glavnih mod-
nih slogov oblačenja za le-
tošnjo pomlad in poletje
smo si ogledali že romanti-
ko in kolonialni stil. Danes
vam predstavljam mestno
elegantni slog, ki je, kakor
nam že ime pove, rezerviran
za rafmirane ženske, ki so
rade brezhibno oblečene.
Torej tiste, ki se navdušuje-
jo nad strogo ekstrava-
ganco.
Glavna značilnost je ozek
obris, predvsem oprijet zgor-
nji del, pas je poudarjen.
Kroji so dokaj enostavni,
povdarek je na ozkem krilu
do kolen, lahko je tudi neko-
liko širše in položeno v gubo,I
Ramena so dvignjena in
ovalno podložena. Letos do-
minirata črna in bela barva,
lahko tudi v kombinacijah,
ki tvorijo čiste geometrijske
like. Mnogo je tudi modre
barve, ki je sploh hit letos '
njega poletja.
Dodatki so v obliki svetle-
čega nakita črne in srebrne
barve, ogrlic iz biserov, ki pa
so seveda lahko tudi ponare-
jeni ter belih klobukov in ba-
retk. Zraven sodijo še zelo'
.svetle nogavice in čevlji, ki
so lahko brez ali pa z nekaj
centimetrov visoko peto.
gos Z riževim nadevom
Potrebujemo: eno trikilogramsko gos, 12.5 g riža, eno žlico
masla, dve čebuli, dve žlici paradižnikove mezge, štiri velike
žlice drobno sesekljanih gob, 125 g kuhane šunke, timijan in
sol.
Riž dobro operemo in ga damo kuhati v dva litra vode.
dodamo sol in pustimo, da zavre. Riž kuhamo 12 minut, nato ga
stresemo na cedilo, splahnemo in odcedimo. Na maslu prepra-
žimo sesekljano čebulo, da postekleni, dodamo gobe in na
drobne kocke zrezano šunko. Začinimo s paradižnikovo mezgo,
soljo in timijanom. Na hitro prepražimo in dobro zmešamo z
rižem. Gos dobro naslolimo in jo napolnimo z riževim nadevom.
Zadnjo odprtino zašijemo. Na več mestih prebodcmo kožo in
gos zavijemo v aluminijevo folijo ter pečemo na 200 °C približno
tri ure. Pol ure. preden je gos pečena, odstranimo folijo, da se
zapeče prava hrustljava kožica. Zraven ponudimo dušeno rdeče
zelje z brusnično omako ter kozarec rulandca.
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1. pokrivno barvanje
(2 delavca) - ponovna objava
Pogoji:
-	ličar
-	1 leto delovnih izkušenj
2.	varovanje pred požarom
Pogoji:
-	gasilec
-	3 mesece delovnih izkušenj
3.	čiščenje oddelka in odvoz
odpadkov
Pogoji:
-	delavec brez poklica
-	1 mesec delovnih izkušenj
4.	pripravnik
diplomirani strojni ing, ali ing. strojništva
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite v 8 dneh na naslov: SiP - Strojna industrija
Šempeter v Savinjski dolini
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po
sprejemu sklepa o izbiri.
PS FORMATOR
CELJE, Cankarjeva 1
Objavlja
prodajo naslednjih osnovnih sredstev
1.	Razmnoževalni stroj (ročni)
cena 70.000 din
2.	Fotokopirni stroj, OLIVETTI, COPIA 405
cena 250.000 din
Prodaja bo v sredo 6. maja 1987 ob 10. uri v
poslovnih prostorih PS FORMATOR. na Cankarjevi
1 v Celju.
Informacije po telefonu 22-892.
Nakup bo po načelu videno-kupljeno.
v ceni ni vračunan prometni davek.
Komisija za delovna razmerja
TOZD Gradbena operativa
objavlja
prosta dela in naiogs
1.	2 KV strojnikov srednje gradbene
mehanizacije
2.	2 KV tesarjev
3.	4 KV zidarjev
Poleg splošnih pogojev po zakonu morajo kandidati
za prevzem objavljenih del in nalog izpolnjevati na-
slednje pogoje:
1., 2., 3. da imajo poklicno šolo ustrezne smeri in 18
mesecev ustreznih delovnih izkušenj oz. pod 1.
opravljen verificiran tečaj.
Dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom in tri mesečnim poskusnim delom. Kan-
didati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov GOP »OBNO-
VA« CELJE, Lava II., št. 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku.
april 1987
I fiM lili m IIII iiiiiiiM
novi tednik - stran 29
Ekonomično in
učinkovito brušenja
v Cometu v Zrečah izde-
lujejo tudi superabrazivna
orodja diacom, v katerih
nastopata kot abrazivno
sredstvo najtrša materiala
- diamant in bornitrid.
Medtem ko je mogoče z di-
amantom doseči najboljše
učinke pri brušenju trdih
kovin, je bornitrid učinko-
vit pri obdelavi hitroreznih
in specialnih jekel ter ce-
mentiranih materialov.
Smolna vez, ki povezuje
abrazivna zrna v brusnem
obroču omogoča visoko
odvzemanje materiala in s
tem ekonomične brusne
postopke, pri katerih ne
pride do pregrevanja in po-
kanja obdelovanca.
Comet proizvaja tudi gal-
vansko vezana brusna oro-
dja, kjei' so diamantna ali
bornitridna zrna v visoki
koncentraciji pritrjena na
nosilno telo z elektrolit-
skim procesom konice
abrazivnih zrn, ki molijo iz
vezi in omogočajo visoko
reznost. Zato so galvansko
vezana orodja najprimer-
nejša za obdelavo trdih ko-
vin v surovem stanju feri-
tov, grafita, stekloplastič-
nih in duroplastičnih ma-
terialov.
V nenehnem sodelova-
nju z uporabniki širi Co-
met spekter superabraziv-
nih orodij z razvojem no-
vih oblik kot tipov veziv,
saj je skupen cilj ekono-
mično in učinkovito bru-
šenje.
Delovna organizacija Comet Zreče se pridru-
žuje čestitkam za praznik dela in za Dan OF.
30. STRAN - NOVI TEDNIK
23. april
Naravnani na inventivnost in funkcionalnost
KUmini ventilatorji niso najcenejši, so pa energetsko najbolj učinkoviti in varčni
v LMP Klimi (Vije pravi-
jo, da je na tržišču mogoče
uspeti le s stalno ponudbo
novih izdelkov, kar še po-
sebno velja za dosti konku-
renčno in poslovno manj
korektno jugoslovansko tr-
žišče. Ne redko se jim zgodi,
da jim nekateri nov izdelek
kopirajo in ga že naslednje
leto vržejo na tržišče kot
svojega. To pomeni, da je
treba v vsakem primeru za-
držati prednost, biti prvi,
biti prej, pred drugimi.
Vse to zahteva stalno in-
ventivnost, stalen razvoj, si-
cer se ni mogoče obdržati na
konkurenčnem tržišču. V
IMP Klinu Celje so se že
pred leti uveljavili z visoko
kakovostnimi ventilatorji za
različne namene. Njihova
skupna značilnost je - bojši
izkoristki. Zanje v Klimi ne
trdijo, da so najcenejši, so pa
bistveno bolj učinkoviti in
energetsko varčnejši.
IMP Klima Celje ima zelo
široko paleto izdelkov, kar je
sicer po svoje lahko proble-
matično in se tega zavedajo,
saj to dejstvo zahteva ka-
drovsko in finančno kondici-
jo na višji ravni. Poskušajo
sicer ožiti to paleto izdelkov,
se specializirati, vendar kon-
kurenčnost zahteva zaenkrat
takšno širino, četudi sodi
Klima med največje tovarne
ventilatorjev v Jugoslaviji.
V Klinu poskušajo v sode-
lovanje in svetovanje vklju-
čiti vse več strokovnih inšti-
tucij, saj je v Klimi prevlada-
la usmeritev na vključevanje
svojih izdelov v višjo inženi-
ring raven. Tako npr. za po-
trebe rudarstva ne izdelujejo
zgolj posameznih ventilator-
jev. ampak celotne prc^^
valne sisteme, ki so v ^
nem iz domačih glav.,
mačega materiala.
Veliko novih zdelk^v
sodi več v serijsko proi^,.'
njo, saj ugotavljajo, da }
daja serijske proizvo^
upada (serijski izdoll^j
manj naravni na funkcinh*
nost).	^
Tržišče, inventivnost
funkcionalnost izdelkov J
so temeljne poslovne us'J
ritve IMP Klime Celje. D^
usmeritve pravilne, pa v«!
dan dokazujejo naročila
dela in izdelke.
Delovni kolektiv IMP Klima Celje se p,
družuje čestitkam za praznik dela, 1. m.
in za Dan OF.
april 1987
novi tednik - stran 31
y novi blagovnici bo pestra ponudba
JJ/eirToSToISpr//^^
j)o poletja bo v Žalcu koii-
jjna S^iitJiVja nove blagov-
nice Savinjskega niagazina,
j,j 1,0 stala na mestu nekda-
^jP samopostrežne trgovi-
jjf Stara trgovina že zdav-
i,3j ni več ustrezala zahte-
^.^ni obnovitev je bila
ijplgo načrtovana. Ko pa so
pri Savinjskem magazinu
napravili vse izračune, so
ngotovili, da starega objek-
nima smisla obnavljati,
tcniveč je bolje, da ga poru-
jijo in zgradijo blagovnico.
Gradnja sedaj dobro pote-
l;a, pred dnevi pa so uredili
je streho.
Kakšen bo ta objekt? V
podkletnem delu bodo pro-
ctori za strojne naprave.
.i.laHi^pp in	lnnič(^r>
dvesto oseb. Pritličje bo na-
menjeno samopostrežni tr-
govini s celotnim izborom ži-
vil, vključno s prodajo mesa,
kruha, mleka, mlečnih izdel-
kov, delikates, sadja in zele-
njave ter gospodinjskih po-
trebščin. Posebej bo urejena
vinpteka. Nakup bo mogoč z
vozili, blagajne s pomič-
nim trakom pa bodo omogo-
čale hitrejši pretok, kar bo
pomenilo, da kupci pred bla-
gajnami ne bodo dolgo čaka-
li. V pritličju bo tudi bife, v
katerem bo mogoče dobiti
poleg pijač tudi hrano.
V prvem nadstropju bo
mogoče kupiti: tekstil - ple-
tenine, perilo, hlače, krila,
brisače, nogavice, pokrivala,
srajce in tekstilne dodatke;
izdelke Elkroja v specializi-
ranem oddelku formule EL:
izdelke iz športnega progra-
ma (oprema, oblačila, obu-
tev), televizijske sprejemni-
ke, radijske aparate, magne-
tofone, kasete, video; foto
material in ure; različna daii-
la, usnjeno galanterijo, koz-
metiko, steklo in porcelan
ter emajlirano posodo.
Poleg tega bo v nadstropju
tudi tekstilni butik, oddelek
za mlade, poseben oddelek
»vse za otroka«, papirnica in
prostor namenjen za poseb-
ne prodaje kol so razprodaje,
prodaje blaga po ugodnejših
cenah in priložnostne pro-
daje.
Skupnih neto površin v
treh etažah bo 2555 kvadrat-
nih metrov. Od tega bo klet-
nih prostorov 555 kvadrat-
nih metrov, pritličje bo zav-
zemalo površino 986 kva-
dratnih metrov, nadstropje
pa 714 kvadratnih metrov.
Skupaj bo v blagovnici tisoč
kvadratnih metrov prodaj-
nih površin. Za ilustracijo in
primerjavo povejmo, da je
bilo v stari samopostrežni tr-
govini le 170 kvadratnih me-
trov površin.
Zaradi vključitve nekate-
rih blagovnih skupin bodo v
naslednji fazi izvedli speci-
alizacijo drugih trgovin Sa-
vinjskega magazina. To bo
pomenilo tudi širši izbor bla-
ga, s tem pa bodo lahko po-
trošniki v trgovinah Savinj-
skega magazina dobili tako
rekoč vse.
V blagovnici bo zaposle-
nih petdeset delavcev. Vred-
nost naložbe bo znašala pre-
ko 760 milijonov dinarjev.
Poleg lastnih sredstev Sa-
vinjskega magazina so tu še
združena sredstva sozda
Merx. sredstva sveta za ljud-
sko obrambo in dužbeno sa-
mozaščito občine Žalec ter
denar družbenopolitične
skupnosti. Kredite so prispe-
.vali Beog:radska banka in
dobavitelji opreme. Projek-
tant objekta je Ingradov pro-
jektivni biro, izvajalec dela
Ingradov tozd Gradbena
operativa Žalec, nadzor pa
izvaja Zavod za načrtovanje
iz Žalca.
Skratka, julija bo nova bla-
govnica Savinjskega magazi-
na na voljo potrošnikorh!
Čestitkam ob 27. aprilu in prazniku dela
se pridružuje tudi kolektiv Merxove
delovne organizacije Savinjski magazin
iz Žalca!
32. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Zdaj je glavna sezona
za kmetijska zavarovanja
Lani nas Je toča na Cel/sliem obisltala že 29. aprila
Zavarovanje obsega vse kulture v
kmetijski proizvodnji, čeprav so nekate-
re kulturne trajnice, druge se sejejo ali
sadijo vsako leto. Vsak dober kmet, pro-
izvajalec, bo zavaroval posevke, nasade
in živino, zato so kmetijska zavarovanja
na območju Zavarovalne skupnosti Tri-
glav, območne skupnosti Celje, po bese-
dah vodje kmetijskih zavarovanj Borisa
Čopa, zelo razširjena. Predvsem so od
posevkov zavarovani tisti z žitaricami,
zavarovani so vinogradi, nasadi ribeza,
hmelja, koruze in drugi posevki ter kme-
tijske kulture.
V kmetijskih zavarovanjih je lahko
vključen rizik spomladanske pozebe -
kulture je treba zavarovati v določenem
roku in sicer proti pozebi najpozneje do 1.
marca vsako leto. To so v glavnem vino-
gradi, sadje oziroma sadovnjaki, medtem
ko se ostale kulture, ki ne pridejo v poštev
za pozebo, zavarujejo za rizik toče.
Vemo sicer, da toča ne nastopa že zdaj,
ampak večinoma kasneje, čeprav imamo
prav od lani v spominu točo, ki je padala
že zelo zgodaj, 29. aprila. Tečaje padala že
tudi v prvih dneh maja, najpogosteje pa
se z njo srečujemo po 20. maju, junija, v
obeh poletnih mesecih, vse tja do septem-
bra, le izjemoma smo s točo imeh opraviti
'okrog 10. in 15. oktobra.
Lani je bilo na celjskem območju dosti
toče, kije naredila veliko štode na kmetij-
skih pridelkih. Že maja nas je toča obiska-
la trikrat, v začetku junija že močnejša
toča in zelo močne toče julija ter avgusta.
Lani 27. julija je bila izredno močna toča,
10. avgusta na območju konjiške občine,
ki je uničila nekatere pridelke v celoti,
zadnja, kije bila lani v Savinjski dolini, pa
je bila 20. avgusta. Zanimivo zanjo je bilo,
da je bila v začetku obiranja hmelja in, da
je padala ponoči, kar je redkost. Presenet-
ljivo je začela padati opolnoči in padala 20
minut ter naredila veliko škode.
V zavarovalnici Triglav Celje pravijo, da
je sedaj glavna sezona sklepanja kmetij-
skih zavarovanj z izjemo proti zmrzali, za
kar pa so roki za sklenitev zavarovanja že
potekli. Svetujejo vsem, ki nameravajo
zavarovati proti toči, da to sklenejo čim-
prej, saj je premija enaka, ne glede na to,
ali zavarovanje kmetje sklenejo danes,
sredi aprila ali pa kasneje. Riziko zavaro-
valnica vendarle nosi od dneva sklenitve
zavarovanja oziroma od polnoči istega
dne naprej.
Zavarovalno jamstvo poteka glede na
vegetacijske razmere različno, pri žitih od
vznika naprej. Pri vinski trti in sadju pa
so začetki jamstva določeni tudi posebej,
npr. pri vinski trti ko trta vzbrsti, tedaj ko
so že vidni lističi na očesih, pri sadnem
drevju pa, ko začne cveteti, ko je npr.
deset do dvajset odstotkov cvetov odpr-
tih. Za večino ostalih kultur pa velja pra-
vilo jamstva nekako tedaj, ko rastline
vzniknejo oziroma so že vegetacijski roki
potekli, začne pa jamstvo opolnoči tistega
dne, ko se sklene zavarovanje.
Zavarovanje plemenske živine
Z nastopom spomladi je tudi zavaroval-
na aktivnost pri živini močna, pravi Boris
Čop iz celjskega Triglava, in poudari, da
letos pri zavarovanju plemenske živine
sodeluje republiški sklad za intervencije
v kmetijstvu (še pred poletjem se bo na-
mesto njega oblikovala interesna skup-
nost za območje republike Slovenije);
prav tako se s svojimi prispevki vključijo
v to zavarovanje tudi občinski skladi ozi-
roma interesne skupnosti za proizvodnjo
hrane, in preskrbo kjer jih bodo že obliko-
vali.
Poudariti kaže, da so še vedno razlike
med posameznimi občinami, v nekaterih
občinah je zavoravanje dražje, v nekaterih
cenejše. To pa je odvisno tudi od tega,
koliko živine je v določenih občinah zaje-
tih v zavarovanje - tudi od tega je premij-
ski stavek odvisen. V nekaterih občinah
plačujejo tako dokaj visoke premije za
zavarovanje živine, kjer se suče premija
blizu treh starih milijonov dinarjev za eno
plemensko kravo, v drugih občinah, npr.
v občini Mozirje, pa je premija bistveno
manjša. Sorazmerno nizko premijo imajo
še v konjiški, šentjurski in laški občini z
oziroma na dajatve oziroma potrebe po
zdravjenju živine.
V zavarovalnici Triglav so za to, da bi se
razlike pri prispevkih za zavarovanje ple-
menske živine bolj izenačile, da bi bil pri-
spevek intervencijskih skladov in sku
nosti večji ter, da bi kmetje-živinorep
plačevali manjšo premijo za zavarovanj*^'
Za letos je v repubUki Sloveniji dog!'l
vorjeno, da bo prispevek za vsako zavaral
vano kravo A-kontrole pod postavljenit^'
pogoji (to pa je npr. oddati najmanj 25on
litrov mleka po kravi v dolini na leto.
Poznavalci trdijo, da večina živinorejcev
kravami v A-kontroli zmore izpolnjeval
omenjene pogoje lahko računa na prisp. i
vek republiškega denarja za intervencijp
v kmetijstvu. Ta prispevek naj bi znašli
za letos 12.000 dinarjev po glavi živine i«
dejansko pomeni dokajšnjo razbremeni
tev živinorejcev pri zavarovanju svoje ži
vine.
V zavarovalnici Triglav so uvedli no.'
vost, da se lahko v posameznih trimeseč,
jih premija dvigne za ustrezno višino zne
ska: tako je v prvem trimesečju zavaroval"
nega leta (podobno je v drugem trimese^
ju) premija nižja. Primer za A-kontrolo"
začetna zavarovalna vsota od 1. aprila na '
prej je 400.000, drugo trimesečje 450.OOO
tretje že 500.000 in četrto 550.000 (to zad'
nje bo pač veljalo za prvo trimesečje pri.
hodnjega leta), saj se zavarovanje preure-
ja vsako zavarovalno leto in se to ne uje-
ma s koledarskim.
Tudi v kmetijskem zavarovanju Trigla-
va, območne skupnosti Celje se že pozna
trenutna živinorejska kriza, saj povečane
premije in dokaj visoke zavarovalne vsote
ob manj denarja tudi pri kmetih pridejo
bolj do izraza, prav tako je občutiti padec
staleža plemenske živine. V zavarovalnici
računajo, da je stalež plemenske živine že
manjši za osem do deset odstotkov, kar se
pozna pri zajetju plemenske živine v zava-
rovanje. .
april 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 33
3iiistvo uspeha je kakovost
^jirna nogavic na Poizeii praznuje 60 lei uspešnega deia
, yarna nogavic Polzela
" fd štiriindvajsetimi
vajalci nogavic v Ju-
Liji gotovo največja
Lajalka ženskih noga-
jfi nas. V 1300 članskem
Livu se zavedajo, da je
jjkšnem številu »noga-
^jev« in ob tako različ-
odnosih v nacionalnih
pomijah republik, kar
fveda odraža tudi v ce-
konkurenčnosti, edi-
jjnistvo za uspeh le kva-
(jproizvodov. Tudi v le-
Ijo kolektiv praznuje 60-
jjco obstoja so prizade-
la vodstva in vseh zapo-
,jli usmerjena k temu
so iz tovarne nogavic
polzeli prodali jugoslo-
;skemu tržišču 23,5 mili-
j nogavic, 2 milijona več
leto pred tem, izvozili pa
Jih 16 milijonov. Kar 80
;;otkov proizvodnje pred-
ajajo ženske nogavice, s
II si je tovarna tudi prido-
I sloves in kar 40 odstot-
celotne proizvodnje da-
izvažajo izključno na tr-
a trdnih valut. Delež Pol-
pri proizvodnji nogavic
e med jugoslovanskimi
izvajalci 15 do 16 odsto-
Približno 20 odstotkov
izvodnje predstavljata še
grama otroških in mo-
1 nogavic.
[ot specializirani proizva-
i finih ženskih nogavic,
enimo le najbolj znana
■na kot so Li, Top girl,
[gy, so znani po vsej Ju-
laviji. Zelo znani so tudi
I volnenih proizvodih.
predvsem po volnenih žen-
skih hlačnih nogavicah Ire-
na. Trgovski zastopniki To-
varne nogavic prodajajo pol-
zelske nogavice v vseh repu-
blikah in pokrajinah, dobra
je tudi prodaja v sedmih tr-
govinah, ki jih imajo v krajih
od Kopra do Skopja. Ljub-
ljanski zmaj, prejeli so ga tri-
krat, številne plakete potroš-
niškega sveta ter vrsta dru-
gih medalj in pohval so priz-
nanja, ki so jih prejeli za kak-
vost in ki dokazujejo, da je
Tovarna nogavic še vedno
vrhunska proizvajalka no-
gavic.
Kvaliteti naj bi bilo tudi v
prihodnje podrejeno vse, kar
je povezano s proizvodnjo in
na kar lahko vplivajo sami.
Tako so tudi po tehnološki
opremljenosti v vrhu. Na
tem področju jih v bližnji
prihodnosti čaka le še zame-
njava nekaj strojev, katerih
starost presega dve desetlet-
ji. Vse bolj se v tovarni uve-
ljavlja inventivna dejavnost,
vse več je izboljšav in tudi
inovatorjev. Timu, kakršne-
ga imajo v svojem obratu
vzdrževanja, lahko zavidajo
vse proizvajalci nogavic, saj
je ta sposoben izdelovati naj-
bolj zahtevne dele pletilnih
in oblikovalnih strojev, kijih
zaradi tega seveda ni treba
uvažati.
Tudi letošnje proizvodne
načrte zaenkrat dokaj dobro
uresničujejo. V prvem tro-
mesečju so izdelali za 736 ti-
soč parov nogavic več kot v
enakem lanskem obdobju
(indeks 145), realizacija je za-
to za milijon in 890 tisoč din
boljša kot lani. Žal zadnji
ukrepi tudi polzelski tovarni
nogavic ne prinašajo nič do-
brega. Sami so morali znižati
cene svojih proizvodov,
medtem ko cene repromate-
riala dobaviteljev ostajajo
iste, kar seveda kaže na ne-
usklajeno sprejemanje ukre-
pov, ki so v nasprotju z mno-
gimi deklariranimi sklepi, da
naj bi imeli na ekonomsko
politiko in ukrepe največji
vpliv tisti, ki dobro delajo in
gospodarijo. Še bolj pa se v
tovarni bojijo drugega pol-
letja, saj glavni dobavitelj re-
promateriala Julon iz Ljub-
ljane napoveduje prekinitev
dobav preje (vzroki so v de-
vizni zakonodaji, zaostrenih
pogojih gospodarjenja itn.).
Vsekakor v tovarni priča-
kujejo ugoden razplet, pose-
bej še, ker njihovo ime ni po-
vezano zgolj s 60-letno boga-
to tradicijo, temveč pred-
vsem s kvaliteto, ki pa naj bi
bila temeljno vodilo vsake
razumne ekonomske poli-
tike.
Kolektiv Tovarne nogavic Polzela čestita
delovnim ljudem in občanom za praznik
OF in 1. maj.
Tradicija in kvaliteta je
geslo, s katerim letos na
Polzeli skozi sve leto slavijo
60-letni jubilej in ki ga bodo
letos septembra potrdili še
z eno novostjo. Tržišču bo-
do namreč ponudili novost,
ekskluzivne ženske hlačne
nogavice TANGA. Program
TANGA je ime, ki si ga torej
kaže zapomniti.
Inovatorjev, med njimi je tudi Rizmal Bojan, je med pol-
zelskimi nogavičarji vse več
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o.
63305 VRANSKO, TEU: 063/724-010, 724-146, 724-147
IV greje močneje in ceneje
Jvinarji iz Vranskega po-
ijo zelo dobro. Pod ge-
l-KIVGREJEMOČNE-
IN CENEJE« uspešno
opajo na našem in tudi
tehtevnih tujih tržiščih.
!gže znanih in s kvaliteto
®zanih proizvodov, kot
■lažne peči za centralno
'Vanje, kotli za etažno
Ifalno ogrevanje, so v nji-
razvojnem oddelku
"struirali KI V ENERGE-
TIK. To je peč za ogrevanje
enega ali več prostorov. Z
njo se lahko ogreva od 70 do
1500 m^ prostora. Zanimiv
podatek je tudi to, da v njej
lahko skurite vse, celo od-
padke.
Letos nameravajo izdelati
5000 kom. KIV ENERGE-
TIK peči, in sicer 4000 manj-
ših, ki so primerne za ogre-
vanje stanovanj, počitniških
hišic in 1000 večjih za ogre-
vanje večjih prostorov.
Aprila lani so priključili
delovno enoto Inde Vran-
sko, ki zaposluje 18 delav-
cev. Do polletja jim bodo
uredili tudi prostore in nada-
ljevali s proizvodnjo brzopa-
rilnikov, ki so vsekakor tudi
zanimiv proizvod. V načrtu
imajo razširitev proizvodnje
za izdelovanje manjših vi-
kend brzoparilnikov in kot-
lov za kuhanje žganja.
Lotevajo se serijske proiz-
vodnje za že znanega kupca.
zato problemov z zalogami
ne poznajo.
Rezultati, ki
spodliujajo
Delovna organizacija je la-
ni dobro poslovala, saj so
uspeli ob 90% inllaciji pove-
čati celotni prihodek za
129%, ob tem pa hkrati
zmanjšati stroške poslova-
nja. To je vplivalo tudi na
boljši dohodek, ki je bil za
149% večji kot v prejšnjem'
letu in za 4% nad planom. S
tem so ustvarili večji čisti
dohodek in seveda več sred-
stev za vse sklade, predvsem
za poslovni sklad. Vanj so
namenili 17,2% ustvarjenega
dohodka v letu 1986.
Poprečni osebni dohodek
je bil 101.029 din in je bil za
97,2% večji od tistega v letu
1985. Zaradi dobrega poslo-
vanja so se ob koncu leta od-
ločili, da bodo del ostanka
dohodka namenili stimula-
tivnemu delu osebnih do-
hodkov v letu 1987, kar pa
bodo morali uskladiti s spre-
jetim zakonom o začasni pre-
povedi o razporejanju sred-
stev za OD in skupno po-
rabo.
Doseženi rezultati so do-
bra osnova tudi za gospodar-
jenje v letu 1987, kljub zao-
strenim pogojem gospodar-
jenja, saj nabavljena strojna
oprema, širitev proizvodne-
ga programa in planirana in-
vesticija v prostore in opre-
mo, dajejo možnosti in ga-
rancijo za še boljši napredek
tega 105 članskega kolek-
tiva.
34. stran - novi tednik

april 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 35
prenova Kovinotehninega inženiringa
Inženiring v Kovinotehni ni nova
stvar, saj deluje že več kot desetletje,
J.piidar zanj ni bila ves čas značilna
lioncfpcijska jasnost, predvsem v
siiiisl" projektantsko in nadzorno
jprertiljanih projektov, izvedbe. Inže-
niring naj bi v Kovinotehni po eni
5trani predstavljal iskanje, organizi-
fjnje in prodajo novih proizvodov,
jrugi vidik inženiringa v Kovinoteh-
ji pa naj bi po besedah njegovega
yodje Janeza Kozmusa predstavljal
prenos tehnologij, medtem ko bi tret-
ji vidik predstavljal podporo komer-
jialnim trgovskim temeljnim organi-
jacijam združenega dela znotraj Ko-
vlnotehne in njenega trgovsko-po-
slovnega sistema.
Gre v bisivu zato, da se Kovinotehna
pri investicijskih delih zlasti v tujini
oboroži - ne samo s komercialnimi
znanji, ampak z inženiring, tehničnim
znanjem. Na domačem trgu pa gre za
prenos tehnologij, ki imajo za posledi-
co nove izdelke, tržno zanimive za po-
trebe domačega trga in seveda zanimi-
ve še posebno za izvoz na tuje.
V Kovinotehni načrtujejo poslovno
povezovanje zlasti z Avstrijo, Bavar-
sko v Zvezni republiki Nemčiji in Se-
verno Italijo, kjer imajo zlasti dobro
izdelane koncepte majhnih delovnih
organizacij in v povezovanju, poslov-
nem prenosu tehnologij iz takšnih go-
spodarskih okolij vidi Kovinotehnin
inženiring svoje poslovne izzive in am-
bicije. Pri tem ne nameravajo števila
zaposlenih v srednjeročnem obdobju
povečati nad 50, saj računajo, da bodo
občasno vključevali v svoje posle zu-
nanje strokovne moči, tudi vrhunske
strokovnjake in specialiste za posa-
mezne projektne naloge.
Ustanavljanje majhnih proizvodnih
enot je ena novejših usmeritev v Kovi-
notehni - dokaj dobrih in tudi slabih
izkušenj že imajo z Mikrohitom iz
Ljubljane. Izkušnje veljajo predvsem
glede papirnate -vojne«, formalnih in
administrativnih opravil, ki kažejo na
to, da naša družba še vedno, razen ver-
balno, ni pripravljena hitreje in bolj
enostavno podpirati razvoja majhnih
delovnih organizacij. Za razliko od Mi-
krohita je skupno sodelovanje Razvoj-
nega centra Celje in Kovinotehne pri
ustanavljanju Sinteze dalo že boljše in
predvsem hitrejše rezultate.
Sodelovanje s ČSSR daje
tudi ugodne športne »učiniie«
češkoslovaška je za celj-
sko Kovinotehno pomem-
ben zunanjetrgovinski part-
ner saj dosega medsebojna
menjava vrednost od 15 do
20 milijonov dolarjev. Ker
ima Češkoslovaška z Jugo-
slavijo v zunanjetrgovinski
menjavi včlik deficit, bi za
pospešeno prodajo na tem
tržišču pač morali več izva-
žati, meni Adolf Hrastnik,
pomočnik predsednika
KPO Kovinotehne za po-
dročje zunanje trgovine.
Med pomembnejširni po-
slovnimi partnerji na Češko-
slovaškem je zlasti koncem
Sigma iz Olomouca na Mo-
ravskem, s katerim Kovino-
tehna dobro sodeluje že dva-
najst let. Gre za medsebojno
menjavo, ki na leto po vred-
nosti doseže približno tri mi-
lijone dolarjev, program me-
njave pa obsega v glavnem
vodne črpalke in industrij-
ske ai mature. Kovinotehna
posreduje pri izvozu na Če-
škoslovaško izključno za sa-
rajevski Energoinvest, prav-
kar pa so se dogovorili, da bi
preko KIG, Ig pri Ljubljani,
organizirali predelavo radi-
atorjev za izvoz v ČSSR.
V Kovinotehni pravijo, da
so s posli v ČSSR zelo zado-
voljni. sodelovanje je poslov-
no korektno, naslonjeno na
dolgoročne poslovne cilje in
usmeritve. Ob že poveda-
nem, da bi morali v Jugosla-
viji od Češkoslovaške več
kupovati, pa bi se paleta pro-
izvodno-trgovskega blaga še
lahko razširila. Velja ocena,
da bi morali za izravnavo
med Jugoslavijo in ČSSR
kupiti za skoraj tretjino več
blaga oziroma investicijske
opreme.
Poslovno sodelovanje med
Sigmo in Olomouca in tudi
drugimi podjetji iz ČSSR pa
ne daje samo dobre poslovne
rezultate, pač pa ima tudi do-
sti drugačnih, pozitivnih
»stranskih« učinkov, zlasti
na področju športnega sode-
lovanja. Kovinotehna je na
ta način spodbudila sodelo-
vanje v hokeju, rokometu in
tenisu.
Finančne usmeritve za leto 1987
Monetarno kreditna politika
Jugoslavije za leto 1987 povzema
podobne usmeritve, kot so velja-
le za leto 1986, in sicer:
t hitrejša rast izvoza, dosledno
izvajanje politike plačevanja dol-
gov in normalizacijo zunanjih fi-
nančnih tokov, zlasti zagotavlja-
iije zunanje likvidnosti,
•	izboljšanje učinkovitosti se-
lektivne denarno posojilne poli-
tike,
•	nadaljnje zmanjšanje domače
porabe in počasnejša rast inflacije,
•	vodenje politike realnih
obrestnih mer.
V tem letu ni pričakovati podpo-
j^® na kreditno-monetarnem po-
flročju za dejavnost trgovine, ra-
^^n pri izvozu in drobnem gospo-
darstvu. Naša orientacija mora bi-
" predvsem v naslonitvi na lastne
I sposobnosti in prizadevanja, kot
začrtana v srednjeročnem načr-
za obdobje 1986-1990.
Ugotavljanje sredstev
tekoče poslovanje
Pomanjkanje lastnih obratnih
^^Pdstev in visoka cena izposoje-
sredstev bo še nadalje pogoje-
gibanje zalog trgovskega bla-
Rast zalog bo morala še naprej
postajati za realizacijo. Višino za-
bomo postopoma prilagajali
asti realizacije blaga. Zmanjšati
° Potrebno višino nekurantnih in
idočih zalog. Povečevati bo
konsignacijsko in drugo
^dajo. katera ne veže obratnih
^fedstev.
•	Likvidnost bomo ohranjali
. Podlagi združevanja in razpore-
finančnih sredstev vseh
•	primanjkljaj likvidnih sred-
stev bomo pokrivali z najemanjem
kreditov in povečanim emitira-
njem lastnih menic in drugih
vrednostnih papirjev,
•	večjo pozornost bomo posve-
tili dobavnim pogojem. Izposlova-
h bomo daljše brezobrestne do-
bavne roke, nižje obrestne mere
od splošne obrestne mere v ban-
kah. Ne bomo pristajali na struk-
turo plačil (virman : menica) in
omejevanje rokov zapadlosti
menic,
•	terjatve do kupcev bomo dr-
žali na nivoju doseženih v letu
1986. Terjatve bomo zmanjševali s
selekcijo kupcev, z boljšim sode-
lovanjem in intenzivnejšo izter-
javo.
•	Poslovna razmerja s kupci in
dobavitelji bomo doslednejše ure-
jali s samoupravnimi sporazumi
in pogodbami:
•	izboljšali bomo strukturo pla-
čil v korist virmanskega oziroma
gotovinskega plačevanja. Pri ku-
pcih moramo doseči v TOZD Ve-
leprodaja najmanj 45% virman-
skih plačil.
•	likvidnost bomo povečevali s
krajšanjem rokov komercialne ob-
delave kupcev, rokov odpreme in
transporta blaga, administrativnih
postopkov ter hitrejšim reševa-
njem reklamacij.
•	obresti bomo prilagajali spre-
membam obrestnih mer v bankah
in gospodarskih organizacijah,
•	obrestna mera za medseboj-
no posojanje sredstev v TOZD v
okviru DO bo za dva poena nižja
od obrestne mere za medmesečne
kredite v LB SPLOŠNI BANKI
Celje.
Zagotavljanje lastnih
obratnih sredstev
Naša orientacija razvoja mora
temeljiti na finančni konsolidaciji
delovne organizacije, zlasti pa ti-
stih temeljnih organizacij, ki izka-
zujejo vehk primanjkljaj lastnih
trajnih virov sredstev. Zato je po-
trebno:
•	Zmanjševati odvisnost od
bančnih kreditov in kreditov dru-
gih organizacij,
•	razporejanje ustvarjenih
sredstev mora težiti h krepitvi po-
večanja lastnih obratnih sredstev,
predvsem iz lastne akumulacije.
Združevanje sredstev in
investicijska dejavnost
Združevanje sredstev s proiz-
vodnimi in drugimi organizacija-
mi bo usmerjeno predvsem v in-
vesticije, katere so izvozno in eko-
nomsko zanimive ter pomembne
za razvoj celotne delovne organi-
zacije. To načelo velja tudi za
združevanje sredstev iz sklada za
manj razvite repubhke in pokra-
jine.
•	TOZD, ki so investicijsko ne-
sposobne bodo sovlagale pred-
vsem iz sredstev svojih kupcev,
oziroma poslovno povezanih
TOZD.
•	Obseg lastnih investicij bo
usmerjen le v najnujnejše zame-
njave in posodobitve poslovanja
ter razvojno pomembnih pro-
jektov.
• Pristop k novim investicijam
bo opravljen šele po temeljiti pro-
učitvi tržnih potreb in možnosti.
Kovinotehna
Celje
čestita za
praznik OF
in mednarodni
delavski
praznik
1. maj
36. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
april 1987
novi teDnik - stran 37
38. STRAN - NOVi TEDNIK
23. APRIL 1
23. APRIL 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 39
40. STRAN - NOVI TEDNIK
23. APRIL 1987
Prva zlata smučUarka
Tradicionalno priznanje Sportsliili novosti je na prireditvi v
Titovem Velenju dobila IVIateja Svet
številni Velenjčani pa tu-
di drugi obiskovalci so do-
bro napolnili velenjsko
Kdečo dvorano, kjer je bila
zaključna prireditev smu-
čarske sezone 1986/87, ko so
v organizaciji Sportskih no-
vosti že dvajsetič podelili
zlate smučke najuspešnej-
šemu jugoslovanskemu tek-
movalcu.
Devetnajst zlatih smučk so
dobili smučarji, med njimi
največ - 10 - Bojan Križaj,
letos prvič pa je to moško
smučarsko dominacijo pre-
kinila smučarka Mateja Svet
za vse zadnje blesteče uspe-
he v svetovni beli karavani,
zlasti pa še za tri osvojene
medalje na svetovnem pr-
venstvu v Crans Montani. Za
njo seje uvrstil naš najboljši
smučar vseh časov in dobit-
nik zlatega globusa za slalom
Bojan Križaj, tretji pa je bil
skakalec Miran Tepeš. Na
osmo mesto seje uvrstil Mat-
jaž Debelak iz Braslovč, ki
pa je žal tekmovalno sezono
zaradi poškodbe prsta na ro-
ki moral predčasno zaklju-
čiti.
Prireditev, ki je bila izred-
no dinamična in je prikazala
razvoj smučanja v petdese-
tih letih, vanjo pa so vkljačili
modno revijo nove serije
Križaj M club, so uspešno
pripravili predstavniki de-
lovne organizacije Modni
salon.
Vsi smučarji s Tonetom
Vogrincem, Jožetom Špa-
rovcem in ostalimi so bili de-
ležni velike pozornosti zlasti
najmlajših, ki so jih dobe-
sedno ves čas prireditve
oblegali za avtograme. Bojan
Križaj je obljubil, da bo na-
stopal še v prihodnji sezoni,
potem pa se bo posvetil po-
slom. Miran Tepeš je prepri-
čan, da na skakalnicah in le-
talnicah še ni pokazal vsega,
kar zmore. Matjaž Debelak je
obžaloval poškodbo, ki mu
je zapustila skirvljen prst.
Mateja Svet je uživala v na-
gradi. Prisoten je bil tudi
Krešimir Čosič, saj se jugo-
slovanski košarkarji že vrsto
let na vseh največjih tekmo-
vanjih pojavljajo v velenj-
skih oblačilih. Prišli bodo na
kratek trening na Roglo, odi-
grali tekmo v Titovem Vele-
nju in tudi pomerili oblačila.
In še kritika na sicer prijet-
no prireditev: razgovori med
novinarji in športniki so bili
razvlečeni in mnogokrat tudi
neslani, ansambel vsaj v za-
četku ni naredil potrebnega
vzdušja, še najboljša pa je bi-
la modna revija.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Na miniaturni plastični progi so mnogi navzoči uživali ob
pogledu na prikaz našega smučanja v razdobju petdesetih
let.
Najboljših deset jugoslovanskih smučarjev v končani tekmovalni sezoni 1986/87 (od
leve) Rok Petrovič, Matjaž Debelak, spredaj Tomaž Čižman, Mojca Dežman, za njo delno
zakrit Grega Benedik, Primož Ulaga, Matjaž Zupan, Miran Tepeš, Bojan Križaj in Mateja
Svet.
Prestrukturirani
pregovori
Kdor drugemu Jamo koplje, zaradi tega se j,
solidaren.
Kdor visoko leta, težko nazaj v bazo pade
Za vsako rit se palica najde, S stolčki pa je m^jj
težje...
Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. Še matji
pa odpoklicanih!	I
Razum zgreši, neumnost nikoli. A to nittn^
nobene zveze z zgrešenimi naložbami!
Tudi slepa kura zrno najde. Če le ni preveč
usmerjena...
Laž ima kratke noge. Ampak tudi počasi st
daleč pride...
Obljuba dela dolg. Od tod torej tolikšna zadol
ženost države...
Molk je zlato. Zdaj vem, od kod mojemu dele-
gatu zlata proteza!
V vinu je resnica. Pri nas imamo pa toliko kot^
troliranih vin...	J
Beseda ni konj. Pa vendar mi hočejo zaradi njit
natakniti uzdo...	KOAf
Laško pivo v ZDA
V Pivovarni Laško so prejšnji teden izvozili prvo pošiljko pi«
v Združene države Amerike. V 20 tonskem kontejnerju a
poslali 750 kartonov piva v steklenicah po pol litra in 250 kart;
nov piva v pločevinkah v vrednosti 4500 dolarjev. Maja naj I
odposlali še eno pošiljko za istega kupca.
Pivovarna Laško je načrtovala, da bo letos izvozila tri in pc
odstotka celotne proizvodnje piva v Avstrijo in Italijo, v vredni
sti 6000 dolarjev. Z izvozom stranskih proizvodov, kot so sladii
klice in suhi pivski kvas, pa naj bi zaslužili dodatnih 70(!
dolarjev.
12. nadaljevanje
Udarniki so:_ Zupane Lenka, Gmajner Vla-
do, Ogrizek Štefan, Čoklc Katarina, Gegen-
huber Marija. Pohvaljeni so: Borlak Mašim,
Vanovšek Stane, Pinter Dragica, Lužar Pe-
pca, Čokbal Kristina, Deberšek Silva, La-
mut Mira, Kuster Adela, Biidna Roman in
Penič Ignac. Ta dan smo si tudi zadali nove
obveze, nove naloge . . . 2640 kubikov! Ta
številka nam pove kakšno obvezo smo si
zadali. Hočemo v šestih dnevih prebaciti to
normo, to zemljo. Hočemo, ji naša obljuba,
torej na delo mladina I. celjske mladinske
delovne udarne birgade.
12. maja. Vozički so prispeli. Že več dni
smo si jih ogledovali. Stali so ti vozički, črne
barve, kateri držijo 0,75 kubika, nad lagrom
II. banijske brigade. Ugotovili- smo, da so
praktični, da se lahko zvrnejo, da bodo radi
tekli in še več takšnih podrobnosti. Tračni-
ce so položene. Začnimo torej z delom. Ra-
dovedni smo bili, kako bo šlo.
Kolikor previdneje more, poskuša voziti
naš Rudi. Toda nič ne pomaga, tračnice so
razširjene, tedaj mu iztiri. Nerodno mu je, še
pred malo časa seje pohvalil, da dobro vozi,
sedaj pa taka smola.
Rezultat dela je danes slab. Prvič radi te-
ga, ker nismo navajeni, drugič ni bila dobra
organizacija dela. Vsaj meni se dozdeva, da
bi moglo biti vse nekako bolje organizirano.
Prepričana sem, da bi bil lahko tisti tretji
človek pri vozičku, ki je samo pomagal na
mestih, kjer je bila proga vzdignjena, pa še
kdo. Po mojem mnenju pa tisti, ki nasujejo
svoj voz naj priskočijo takoj ostalim na po-
moč. Proga je bila po nekod razširjena, po-
nekod pa zelo zožana. Iztirili so radi vozički.
Tu se je videla posebna delavnost mladine.
Zavedni in delavni so priskočili takoj na
pomoč, dočim so ostali stali in gledali. Tova-
rišija, tako ne sme dalje. Pomagajmo si med
seboj, glejmo da čimprej dogradimo in izvr-
šimo naš nasip.
13. maj. Ustanovljen imamo risalni in li-
kovni krožek. V tem krožku sodelujejo mla-
dinci in mladinske v.seh čet, kateri čutijo
veselje do risanja in kiparstva. Večina je tu
vključena mladina, ki je že to delala, so pa
tudi brigadirji in brigadirke, ki niso imeli
prilike, da se izpopolnjujejo v tej panogi. To
je prevzel tov. Budna Roman. Imenovani je
doma iz Rečice pri Laškem. Za sabo ima
tehničko risarsko šolo. Pred prihodom na
progo je bil nastavljen kot tehnički risar pri
rudniku Laško. Tu se udejstvuje v vseh
oljih. Dela fizično, a najbolj ga veseli risanje.
Pregled nad delom risalnega krožka in obe-
nem kiparstva ima tov. fiskulturni referent
Jože. On je kipar. Tudi tu opravlja poleg
svoje funkcije ta dela. Sestanek krožka je
vsak dan eno uro. Po potrebi je teorija ali
praktično delo. Naredili smo že par stvari.
Zelo dobra je peterokraka zvezka, dober je
lik mladinca - brigadirja, kot tudi ostala
dela so zelo dobra. Rišejo se največ portreti,
isto tudi ostale risbe.
14. maj. Dekle močne postave je to. Samo-
kolnice vozi, ne sili k vozičkom. Gosti temni
lasje krasijo njeno glavo. Izpod temnih obr-
vi in dolgih trepalnic se svetijo rjave očke.
Sonce jo je ožgalo. Temne polti je ostala. To
je Silva Deberšek.
Tihe, mirne narave, zato ji ni težko brez
nepotrebnega govorjenja. Zmerno vozi svoj
temp ves dopoldan samokolnice. Skrbno
pazi, da ne hiti preveč, s hitro vožnjo se
prikolice kvarijo. Tudi sama tako dolgo zdr-
ži. Ne omaga tako kot večinoma drugih.
Druge brigadirke in brigadirje vidno
spodbuja k delu. In požrtvovalnosti, vsak
nedostatek ali nepravilnost pri delu, skuša
popraviti in izboljšati položaj. S pravilnim,
zmernim, vztrajnim delom preseže dnevno
normo za 50%. S svojim nasvetom, vzgle-
dom, pospeši mnogokrat delo vse čete in
zato je bila tudi med pohvaljenimi od štaba
5. sekcije.
Danes je bila najboljša pri delu in discipli-
ni, zato dviga zastavo. Ponosna je, vendar
želi, da še drugi primejo z resno voljo za
delo. ne za to, da dvigajo zastavo, temveč, da
izgradimo progo. Prehodno zastavo je dobi-
la tretja četa.
15. maj. Tovariš Edi, imaš knjigo, kako seje
kalilo jeklo? Že navsezgodaj sprašuje naše-
ga bibliotekarja Zagožem Mirko. Seveda
mu je takoj postregel z njo. Naj čita, saj
mora čitati. Zato imamo knjižnico in knjiž-
ničarja. Nimamo sicer veliko knjig na razp^
lago, vendar dovolj, če se zanima, da lahW
vsak čita.	1
Na desni strani štaba je mala sobica.
početka je bilo tukaj polno smeti, papir |
ležal okrog. Uredili smo, ter je sedaj tuM
kulturno-prosvetna soba. Naši fantje so un
dili stojalo za knjige in za razni materi®
Stopiš v sobo. Takoj na desni strani vidiž]
vrsti zloženih čez dvesto knjig. Na hrbtu
zaznamovane s številkami, daje lažji in toi
nejši pregled. Vseh knjig je 267, a ni niko:
vseh, kajti imajo jih brigadirji in brigadirKf
Čitajo pridno. Priljubljena je zlasti poves
kako seje kalilo jeklo, roman Gorkega Maj
in nad vse zanima našo mladino knjiga pi^
vest o velikem načrtu. Tudi brošure jih za"
majo. Nekateri so od početka spraševali S;
mo po romanih, a danes so začeli ceni
študij brošur in znanstvenih knjig.
16. maj. Pred brigadnim sten-časoni ^^
gnete in je vse polno mladine. Nova števili
je izdana, številka 6. Tovarišica Čobal Kris'*
skrbi vedno za to, da se redno mcnj#
Organizatorka je dobra, to že moram rečiij'
tudi delavna. Tovariša Staneta priganja vcO'
no k temu, da je glava za sten-čas vcdn"
pravi čas gotova. Tedensko se menja ste";
čas brigade, isto se menjujejo tudi četoi!
sten-časi po dvakrat tedensko. Navadno i":
kompletno menjali, to se pravi glava in čla"^"!
ki. Sedanji sten-čas je glava z ruskim grbo'''
in članki nanašajči se na delno obvezo
naloge.
69 medalj za Elanove
smuči
v smučarski sezoni 86/87
so tekmovalci, ki nastopajo
z Elanovimi smučmi, osvo-
jili kar 69 medalj od zlatih
do bronastih in to v alpskih
in klasičnih disciplinah^
svetovnih	prvenstvih
vvorldloppetu in celo akro--
batskem smučanju. Medalje
je osvojilo petnajst tekmo-
valcev Jugoslavije, Šved-
ske, Norveške in ZDA. Med
vsemi medaljami je kar 34
zlatih, od tega pet jugoslo-
vanskih Uri Križaj in dve
UlagaK