Spedizlone Ia abbonamento postala EdlZIOnfi PET 1'EstGfO Poštnina plačana v gotovini InOZemSka izdaja ^^ VrezxO — Cena C O.GO Domoljub V Ljubljani 23. decembra 1942~7CX1 55mŠlSZ. ltožičiia prošnja Dan odhaja, mrak nalahno temna krila razprostira; s pajčolani noč neslišno vse predmete nam zastira. Sveta noč, vsa čudapolna! Saj pred tolikimi leti odigral se v bornem hlevčku je dogodek trikrat sveti. V Davidovem rodnem mestu so zabave, polno vrišča; vsi mogotci in pctični v njem sc našli prenočišča. 0, za vse je v slavnem kraju dosti jela in prostora; reven Jožef le z Marijo ven iz mesta iti mora. »Tvoja o Gospod sem dekla,« Najčistejša vdano moli. Jožefu z očesa solza po obrazu zdrkne doli, ker sprejeti mesto noče svojega Odrešenika, ki ljubezen v solz dolino k nam Ga vodi prevelika. Ob samotni poti našla sta izpraznjen boren hlevček. Mar naj tukaj v dol pregnanstvi stopi Bog na svet kot revček? Kakšna čustva v njunih srcih so v tem času valovila! A z molitvijo sta reven kraj v svetišče spremenila. Betlehemsko mesto sanja, noč ga krije kot zavesa. 1.e nad hlevček so sklonila in odprla se nebesa. Bajne zvezde na višavi so vse lepše zažarele; v sladki slutnji svetoiiočnl radostno so zadrhtele. Bogu večnemu sc smili ljudstvo, ki zašlo jc v zmote. Zdaj zato pošilja Sina poln ljubezni in dobrote, ki mu delež ho na zemlji siromaštvo, bul, trpljenje; s križem zadobi človeštvu; odpuščanje in rešcnjc. Mati božja zre na slami rajsko Dete in Ga moli. Sveti Jožef premišljuje ginjen kot do zdaj nikoli. Nepopisna tiha sreča fez votlino rahlo lega; mir je delež čistim srcem, ki sladkosti vse presega. Nenavaden žar zašije v hlevčku z angelskim prihodom, ko presrečni so pripluli, pokleknili pred Gospodom. Kmalu so pastirčki revni iz bližine prihiteli, blaženi, da z rajskim zborom so pred Dete priti smeli. — Jožef še z Marijo išče prenočišče kot pred leti... Potnika le k r.am vstopita! Zeljni vaju smo sprejeti! Rcšenika v našo sredo, med trpeče, položita; z mirom, srečo, blagoslovom še naš domek napolnita! Slavko Ljubit. Vojni dogodki preteklega tedna Hudi boji v Afriki Italijansko vojno poročilo št. 933 od 14. decembra sporoča, da je bilo v Cirenajki omejeno delovanje na suhem in da so bili le spopadi ogledniških oddelkov ter močno topniško streljanje. Sovražnik je tukaj izgubil 12 letni. — V lu-nisu so osna letala bombardirala pristanišče Bona, kjer so nastale eksplozije in požari. Vojno poročilo št. 934 od 15. decembra pravi: Včeruj so v zahodni Cirenajki potekali hudi boji. Brez ozira nu premoč v sredstvih je bil sovražnik ustavljen z junaškim odporom italijun-ikih motornih oklepnih oddelkov. V ponovnih napadih je sovražnik izgubil tankov. Ob libijskih obalah je sovražnik tega dne izgubil 10 letal. — Na bojišču v Tunisu je nemško letalstvo uničilo 3 sovražna letalu. Vojno poročilo št. 935 od 16. decembra popisuje velikanske boje v Afriki ter pravi: Italijanski in nemški motorizirani oddelki so se tudi včeraj srdito borili nn meji med Cirenajko in Birto proti premočnim sovražnim silam. Lniče-Blh jc bilo 16 nadaljnjih tankov ter nekaj sovražnih topov. Sovražno letalstvo je izgubilo 4 letala. — V pokrajini Tunis so delovali zgolj izvidniški oddelki, pri čemer je bilo zajetih nekaj ameriških vojakov. Osna letala so uspešno napadla pristanišče Bona. Vojno poročilo št. 936 od t", decembra nadaljnje: Sovražnikovi poskusi, da bi ovirali do- iočene premike naših enot v Sirti so se v srditih lojih izjalovili. V teh bojih smo zajeli ujetnike ln zaplenili vojno gradivo. V puščavski pokrajini v južni Libiji so naši saharski oddelki razpršili sovražne skupine, uničili nekaj vozil ter jtajeli nekaj ujetnikov. Osna letala so bombardirala aiueriško-angleško oporišče Philoppville. Sovražnik je izgubil 3 letalu. Poročilo št. 937 od 18. decembra se glasi: V 6irtiki se nadaljujejo boji sovražnih motoriziranih oddelkov. Sovražni oddelki lahkih oklepnih sredstev, ki so skušali prestreči naše edinice > premikanju proti zahodu, so bili razbiti. Zajeli lino pet avtomobilov ter nekaj ujetnikov. — V (iLunisu so izvidniški oddelki živahno delovali, pri femer so osne letalske skupine razbijale sovraž- fte motorizirane kolone. Sovružnik je izgubil pet etul. Vojno poročilo št. 938 od 19. dcccmbra na ■j: V Sir.............. - - 11 ~ ,Hi občutno pritiskal na osne čete, ki so izvedle nameravane premike. — V Tunisu je sovražnik izgubil 14 letal. Boji na ruski fronti Junaštvo italijanskih vojakov Kakor naglašajo nemška uradna poročila, je bil sovražnik povsod, kjer je napadal krvavo Odbit. Nemško uradno poročilo oil 14. decembra Dagluša, da je sovražnik sjimo nu odseku ene ftemške armade izgubil I5G0 tankov v teh bojih. Kakor pravi nemško uradno poročilo, so pernške sile spet stisnile svoj obroč okoli sovjet- }kih čet, ki so obkoljene pri Toropcu. Siitno ejja dne so sovjeti izgubili 115 tunkov. Pri Tuap-»eju na Kavkazu nemške čete delajo uspešne protinapade. Nemško uradno poročilo od 16. decembra pravi, da so nemške in romunske čete med Donom in Volgo napravile uspešen protinuskok na »ovražne postojanke. Zlasti se tuknj omenja junaško bojevanje italijanskih oddelkov ob Donu, ki so odbili vse sovražne napade. Pri Toropcu je lovražnik izgubil nad 3000 ujetnikov, padlo pa je vsega sluipaj 14.000 sovražnih vojakov. Nemško poročilo od 17. decembra naglasa, da »o sovjetske sile pri Toropcu zdaj vse uničene. Pa tudi med Donom in Volgo ter ob Tereku na Kavkazu je sovražnik imel silne izgube. Nemško uradno poročilo od 18. decembra pravi, da so se pri Stalingradu sesuli vsi sovražni napadi ter je bilo nad 100 sovražnih tankov uničenih. Nemško uradno poročilo od 19. decembra omenja, da so med Donom in Volgo nemške in fomunske čete napredovale in da so sovjeti prejšnji dan izgubili spet 27 svojih tankov. V zadnjih 8 mesecili so sovjeti izgubili 12.821 letal. fluša: V Si r t i k i sovražnik, ki jc bil preskušen v ojih, v katerih je izgubil še 21 tankov, včeraj Angleške izgube na morju Nemško uradno poročilo od 17. decembra pravi, da so nemške podmornice v severnem, južnem in srednjem delu Atlantskega oceana ter okrog Kuspiškega morja potopile vsega skupaj IS trgovskih ladij z 9H.II00 tonami. Poleg tega je bil potopljen še en rušilec ter torpedirune še tri trgovske ladje. Steklena volna 2e pred sedanjo vojno, zlasti v zadnjih letih se je izdelava tankih steklenih vlaken za tekstilno industrijo naglo razvila. Pred sedanjo vojno je n. pr. v Nemčiji izdelovala stekleno volno ena sama tvrdka, seduj je pa tam že dva in dvajset tovarn za izdelovanje takih tvoriv. Steklena vlakna so se izkiznla kot prvovrsten nadomestek za razna izolacijska tvoriva, zlasti za azbest. Pruv dobro se je obnesla steklena volna tudi v tekstilni industriji kot nadomestek za juto. Davek plača, kdor jc oprošJen vojaško službe Nn Madžarskem so le dni sestavili zakonski osnutek, po katerem bodo oni, ki so oproščeni vojaške službe, morali plačevati poseben vojni davek. Ta davek bo služil za podpiranje vojnih sirot in vdov. Nadalje bodo morali žiti je plačati poseben davek nu vojne dobičke. Donos teh davkov računajo nn 50—70 milijonov pengfi. Plaže in pokojnine na Bolgarskem zvišane Bolgarski finančni minister jc te dni predložil parlamentu zakonski osnutek, ki obsega štiri dele. Prvi del se nanaša nu zvišanje plač aktivnim državnim uslužbencem, drugi osnutek predvideva zvišanje pokojnin, tretji enkratno polmesečno pokojnino kot izredno podporo vsem državnim upokojencem in končno bodo za 10 odstotkov zvišali pokojnine bolgarskim kmetom. Lepo jc, dn se je Bolgarija spomnila tudi upokojencev, ki imajo neredko številne družine in prav tako občutijo draginjo, kot drugi. Boj za zlu to V zadnjem času se je v Švici raz\iln špekulacija z zlatniki, ki ie imela za posledico, da so se cene dvignile preko uradno določenih. Ker je povpraševanje izviralo predvsem iz. inozemstva, je švicarsku vludu izdala sledeče ukrepe: trgovino z zlatniki in z zlatom lahko vrše samo v ta namen pooblaščene tvrdke. Določili so tudi najvišje cene: za zlato v zlitkih je cena 4970 frankov za kg čistegu zlata, za kovance po 20 zlatih frankov pa 30.50 franka. KRATKE z vsega sveta Japonski državni proračun za leto 1943 ziu a 99% milijonov jenov. Jeruzalemski veliki mufti je te dni prijel ;z Rima v Berlin. Dne 6. decembra je minilo 25 let, kar se je Finska ločila od Rusije. 1272 sovjetskih oklepnih vozil je bilo onesposobljenih v prvi polovici decembra letos, Zaradi objav proti Osi je turška vlada prepovedala turški list »Vatan«. 20 oseb je zgorelo v avtobusu, ki se jc vnel med vožnjo v Recife v Pernambuku, poročajo iz Madrida. Zaradi pomanjkanja špirita smejo v Bolgariji izdelovati kis samo iz vina. V Rimu fe umrl 13. decembra general jezuitskega reda p. Ledochowsky. Svoje urade so odprli boljševiki po raznih indijskih mestih. Veliko ikodo je napravil strahovit vihar, ki je pretekli teden divjal med Portugalsko in Azor-skimi otoki. Ves čas zime bodo imeli zimske počitnice dijaki v Bolgariji zaradi pomanjkanja kuriva. 35 let že vlada švedski kralj Gustav V. Tristoletnico so obhajali te dni oo. piaristi, kar se je njihov red naselil na Madžarskem. 36 norcev je zgorelo v norišnici Scaliil, blizu Auckl.inda na Novi Zelandiji. Osem smrtnih žrtev je zahtevala eksplozija v kemični tovarni blizu francoskega mesta Fon-tajnes. Švica ima sedaj nad 4,500.000 prebivalcev. Več smučarskih tekem bodo priredili v letošnji zimi na Finskem, Te dni j« minulo 300 lvt, odkar je umrl sve-tovneznani italijanski učenjak Galileo Galilei. Požar je uničil kino »Aro«, največji v Romuniji; škoda znaša več deset milijonov levov. V Kogesu je umrl znani francoski kipar Dc-nys Puecb. Znani italijanski tenorist Luigi Marini je umrl te dni v Ascolinu v starosti 57 let. Okrog 200 otrok iz bombardirane Genove je vzelo v svoje varstvo Združenje fašistov v Ferrari. Okrog 46 milijard čeških kron znašajo hranilne vloge v Ceško-moravske protektoratu, V Rimu so proglasili za blaženega rasgr. Gregorja Grascija, misijonskega škofa šanghajskc naselbine na Kitajskem. Gosto meglo imajo to leto v Milanu; se je zgodilo že več nesreč. O novih velikih potresnih sunkih v Srednji Anatoliji poročajo iz turškega Carigrada. Dne 10. januarja bo turška vlada parlament razpustila in razpisala nove volitve. » Mladci in mlndcnkc Katoliške akcije iz škofije Leirija na romanju v Fatimi leta 1935. MARIJA JE GOVO (C) ČUDEŽNA PRIKAZOVANJA V Kakor nam že betlehemski čudež priča, si Bog navadno, majhne izvoii za svoje sredstvo Revni in siromašni paslirci so prvi smeli slaviti rojstvo božjega Izvcličarja. Pobožna legenda nam pripoveduje, da je mala slovenska paslirica prava ustanoviteljica sloveče božje poti na Sveti gori. saj se je samo njej tamkaj prikazala Marija, Mlado dekle Bernadka jc bila tako srečna, da je po njenih ustih govorila Marija v Lurdu vsem ljudem ter jim priporočila molitev sv. rožnega venca. In trije mali paslirci v Falirni so bili izbrani za čudovito orodje, s katerim je naša nebeška Mali vernim in nevernim razglasila, kako naj se svet spet pokristjani, če hoče bili rešen. Portugalska pred 25 leti Pred 25 leti je v Fvropi in drugod na svetu divjala svetovna vojna, ki sc ic jc udeleževala tudi Portugalska. Ze dolga leta pred tem pa ie na Portugalskem vladala Iramazonska stranka, Isi ie zlasti katoliško Cerkev hudo zatirala Katoličani nikjer r.i .(> imeli nobene veljave, vsak župan, ki ga je vlada kje postavila, je moral biti prislaš framazon-ske lože. Portugalska, ki je gospodarsko bila že docela obubožana, je drvela v pogubo. Tedaj se je zgodilo, da jc po vsej Portugalski naenkrat šmd kakor blisk klic, da sc je v Falimi ubogim pastir-cem prikazala Marija, Portugalsko ljudstvo je bilo vkljub svojim slabim vladam še vedno verno in Mariji vdano. Zlasti pobožni ljudje so živeli v škofiji Leirija, posebno v fari Fatimi. Tod so ljudje že od nekdaj bili vaieni skupno molili sveti rožni venec, ki so ga zuceli moliti že, kakor so jih bili naučili siiuvi sv. Dominika. Pod Marijinim varstvom so v prejšnjih stoletjih Portugalci reševali svojo domovino sovražnih napadov in pod Njenim vodstvom so Portugalci v zgodovini, dasi sicer majhen narod, poslali veliki in mogočni. Takrat so njihovi vladajoči častili Maruo kot varuhinjo Portugalske. Pozneje pa se je vladajočih lotila verska brezbrižnost, ki je polagoma prešla v versko nestrpnost in nazadnje v versko ■sovraštvo. — Tako se dogaja pač povsod, kjer enkrat poneha verska vnema, Tako so nazac!n|c Mariji ostali zvesti le ubogi podeželski trpim, vse drugo — tako se je zdelo — jo je že zapustilo. Nad poprej bogato in mogočno deželo so začele prihajali težave in stiske, ki so svoj višek dosegle med svetovno vojno. Srečni fntimski pastirčki: Na levi mala Juciuta, v sredi Lucija, na desni Francck. Prva prikazen Opoldne je bilo hudo soparno, da je kar dušilo. Naenkrat se je nekje zabliskalo. Otroci pogledalo, oa na nebu ni oblačka. Vendar se zbo,e ter hoce,o čredo pognati domov, da uideio nevihti. V tem se Vdrugič zabliska. Otroci se prestrašeni oziralo, ko nad nizkim hrastičem zagledajo čudovito lepo Gospo. Otroci hočejo zbežali, Ona pa )im lpibczmvo pomigne ter jih mehko ogovori: «Ne bojte sel Nič hudega vam nočem.« Lucija, ki je bila najstarejša in menda najbolj zgovorna, se prva zave ter radovedno vpraša: »Odkod pa ste?« »Nebesa so moja domovina.« Nato pa je prikazen nadaljevala: »Prišla sen« vas vabit, da pridete prav na ta kraj in prav osorej šest mesecev vsakega trinajstega v masecu, tja do. oktobra. Takrat vam povem, kdo sem in kaj želim.« H koncu jim je še rekla, naj vztrajajo in pobožno molijo rožni venec za pomirjenje sveta ter jih vprašala: »Ali se hočete sami sebe Bogu darovati tako, da mu boste doprinašali žrtve in sprejemali trpljenje v spravo za neštevilne grehe, ki z njimi ljudja žalijo božje veličastvo, za spreobrnjenje grešnikov, in zadoščenje mojemu brezmadežnemu Srcu za kletev in druge žalitve7« Lucija, ki živi zdaj kot redovna ncmiu s»v> teje z imenom Marija. Otroci so glasno obljubili. Pozneje so otroci Gospo takole popisovali: Bila je še zelo mlada, kakih 16 do 18 let je imela. Oblečena jc bila v snež-nobelo oblačilo, okoli vrlu je imela zlat trak. V rokah je nosila rožni vcnec z belimi jagodami in temno srebrnim križcem. Prikazen ki so jo gledali vsi trije otroci. Jacinta in Lucija sla jo tudi slišal:, Francek pa je slišal govorili le Lucijo Domenili so se, da ne bo doma noben nič povedal. Toda mala Jacinta je zvečer doma v postelji svojo sladko skrivnost zaupala svo|i mami, ki ie kar ostrine.a in kajpada ni verjela Zaslišan |e bil ludi Francek, ki je vse potrdil Tako ie zvedela tudi Lucijina mali, ki pa sploh ni verjela in je sodila, da Lucija laže. Po fari ie začelo močno šumeti, vendar verjel ni nihče, tudi župnik ne. Otroci so močno trpeli zaradi tega, ker so i i Vi imeli za lažnike Druga prikazen Dne 13. junija je bil ravno praznik sv. Antona! Padovanskega, ki ga Portugalci kot svojega rojaka: močno časte.Tega dne je v Fatimi žegnanje. Vsi va-ščani so hiteli v Fatimo, toda otroci so hoteli v Globel past. Z njimi je šlo kakih 50 radovednih ljudi, da bi videli, kaj bo. Otroci so obstali pred tistim hrastičem, ljudje so pa gledali. Pastirčki še malce pomolijo, nakar Lucija zašepeče: »Se je že zabliskalo, zdaj pride Mati božia.« Drugi pa niso nič videli, le slišali so, kaj jo Lucija rekla. Lc proli koncu so gledalci zapazili, da se je vrh hrastiča upognil proti vzhodu, kakor bi bil kdo čez njegov vrh potegnil težak plašč. Otroci pa so Gospo videli, slišala pa jo je le Lucija. Gospa i jim je naročila, naj 13 drugega meseca spet pridejo ter naj goreče molijo rožni vtnec. Zaupala jc tudi I neko skrivnost, pozneje pa še drugo. Izmed treh RILA PASTIRCEM FATIMI NA PORTUGALSKEM G) Klic iz Fatime Tedaj pa je v sredi vojne vihre in hudih stisk zadonel klic iz Fatime, Fatima je vas, ki leži 130 kilometrov severno od glavnega portugalskega mesta Lizabone, Od Fatime do morja ni daleč Tam blizu v vasi Aljustrela sta takrat živeli dve kmečki družini, ki sta si bili sosedi in v sorodstvu. Martova družina, ki je bila premožnejša, je imela 11 otrok, med njimi 9 letnega Francka in 7 letno Jacinto. Družina des Santes pa je imela enega sina in štiri hčere, izmed katerih je bila najmlajša 10 letna Lucija, Ti otročiči so torej pasli ovčje črede svojih staršev v neki globeli, kjer raste nekaj hrastičev, sicer pa je globel brez drevja. V tej globeli so otroci doživeli tista čudežna Marijina prikazovanja, ki so svetu današnjih dni odkrila pot do rešitve. 2c leta 1915 so otroci večkrat videli prikazni božjega angela, ki je tudi le'a 1916 prihajal k njim. O vsem tem pa so otroci doma molčali Nekega dne leta 1916 sc jim jc angel spet prikazal ter povedal: »Angel miru sem! Molile z menoj! Jezusovo in Marijino Srce imata še velik načrt svojega usmiljenja za vas. Neprenehoma molite in se žrtvujte! Tako boste izprosili spet mir svoji domovini. .laz sem njen angel varuh, angel Portugalske.« — To pa je bil šele uvod za tisto veliko dogajanje, ki je imelo šele priti. Povedati jc treba, da so otroci bili vaieni moliti na paši rožni vcnec, ki ga v tistem kraju ljudje sploh goreče molijo. Tako so po svoji navadi molili rožni venec tudi dne 13 majnika leta 1917, ko so pasli v tako imenovani Irijski g!obeli kakih pet minut od Fatime. Zazvonilo je ravno poldne, zato otroci brž pokleknejo ter skupno po prastari portugalski navadi zmolijo za opoldne okrajšano molitev rožnega venca Ko so odmoliii, so spet pohiteli, da bi se igrali. Otrokom je medtem trda predla, ker se je zanje za.'ela zanimati tudi svetna gosposka, ki je bila Med mašo za bolnike. Četrta prikazen prikazen bliža, se je vsa množica vrgla na tla in glasno klicala Marijo. Na nebu ni bilo nobenega oblaka, sonce je rumenkasto zasvetilo, ko je biia ura poldne. Zdaj naj govore drugi, ki so bili zraven med tistimi 30.000 ljudmi! Videli so svetlo žarečo oblo ki se je počasi spuščala k tlom blizu otrok. Luč je bila bleščeča, vendar oči ni slepila. Nato je svetloba izginila ter se čez 10 minut spet prikazala. Gospe ljudje niso videli, le otroci so spet videli Gospo, ki je stala na hrastiču. Okoli hrastiča je legel bel oblak, iz katerega so padale bele rože. Ljudje so slišali, kako se Lucija pogovarja z Gospo, ki je otrokom naročila naj ljudstvo vztrajno moli rožni venec, če hoče doseči konec vojne. Gospa je tudi obljubila, da bo 13. oktobra prišla na zadnji sestanek s sv. Jožefom in Jezuščkom. Po tej prikazni je tudi Lucijina mati začeli verovati. Zadnja prikazen Brezverci so se ustrašili teh prikazni ter so začeli groziti, da bodo z bombami razgnali ljudi i rs otroke tisti hip, ko naj bi se začela prikazen. Vsa Portugalski je bila v ognju zaradi tega. Dne 13. oktobra okoli poldneva je v Globeli bilo že blizu 70.000 ljudi, ki «o prišli gledat latimski čudež. Iz vse Portugalske so privreli. Tega dne je hudo deževalo, ljudje pa so vztrajali. Opoldne Luciia poprosi ljudi, naj zapro dežnike, nakar so dežnike zaprli in vsi tisoči začno glasno moliti rožni venec. Opoldne se otrokom prikaže Gospa, ki spregovori: -Mati božja presvetega rožnega venca sem. Prihajam opozorit vernike, naj spremene svoje življenje in naj z grehi več ne žalijo našega Gospoda.« Nato vsem naroča, naj vsak dan molijo roini venco Iliša kmeta Antonu iles Snntcs in žene Marije Iloze, rojene Marte, staršev mule Lucije. ter sc pokore za svoje grehe. Končno jim pove, da bu vojna kmalu končana, če se bodo ljudje poboljšali. »Treba jc. da se poboljšajo! In molijo naj za odpuščanje svojih grehov!« Po zadnjih Marijinih besedah so otroci videli Mater božjo, sv. Jožefa in Jezuščka — ta dva. rdeče oblečena Jezušček jc bil kakor otročieck Pogled na ves prostor: V sredini vidimo obzidan studence, na vrhu je kin Srea Jezusovega. Na levi strani vidimo bolnišnico, onstran studenca je kapela za spovedovanje, na desno v gornjem kotu pu se vidi mogočno zidovje nove cerkve. (Slika iz leta 1934.) Tretja prikazen Ttelji mesec je {Io z otroki že kakih pel tisoč ljudi. Ko se ie zabliikalo, se je prikazala otrykorn Gospa, ki jim je spet naročila, naj pridejo 13 prihodnjega me'eca vnovič, nakar jim je priporočila, naj vsak dan molijo rožni venec v čast Materi božji v ta namen, da bi vojske bilo čim prej konec, ker »samo Ona more ljudem izprositi milost.« Lucija Gospo še poprosi, naj ji stori Itak čudež, da bodo vsi verjeli. Lucijo jc namreč hudo bolelo, ko jo je celo njena mati imela za lažnivko. Gospa pa jc odgovorila: »Le pridno prihajajte vsak mesec. Oktobra pa vam bom povedala, kdo sem, ter storila tako velik čudež, da bodo vsi verovali.« Luciia jc Gospo prosila še za nekatere druge ljudi. Gospa pa je odgovorila, naj potrpe ter moliio rožni venec, pa bodo ob svojem času uslišani. Pri tej priliki je otrokom razkrila svojo drugo skrivnost. Množica je videla le bel oblaček, ki se je bil »pustil nad hrastič. Pa sonce ni tako močno sijalo kakor navadno. glavnih skrivnosti, ki se tičejo vseh ljudi, je Lucija prvi dve čez nekaj let povedala, tretje pa doslej še ni razouela. Pri tej priliki je Gospa Luciji naročila. naj se nauči brati in pisati, da bo njena mesečna naročila sproti lahko zapisovala in shranila. Ob koncu prikazni je Gospa, kar so videli vsi trije otroci, odprla svoje roke, nakar se je nanje veri sovražna. Fatiniski župan, ki je bil velik fra-mazon, je otroke mučil in zapiral, pa brez uspeha. Lucijina mati je slišala, da so ji hčerko zaprli, je dejala: -Če je to, kar otrok pripoveduje, laž, je zdaj že pošteno kaznovana. Ce je pa resnica, jo bo že Mati božja obvarovala.« In jih je obvarovala vse tri. Zupan je sicer z zaporom preprečil, da otroci dne 13. avgusta niso mogli v Globe!, zato pa se je pastircem prikazala Gospa, ko so dne 19. avgusta pasli v Malih doleh. Tega dne se je oz«ačje močno stemnilo, zabli-skalo se je, nakar se je Gospa otrokom prikazala nad višjim hrastom kakor pa jc bil oni v Globeli. Gospa je otroke ogovorila ter dejala, da so ljudje nasilno onemogočili sestanek 13. avgusta, da pa bo zadnji sestanek oktobra bolj veličasten. Spet roti in vabi k molitvi rožnega venca. Dalje pa pravi: »Molite, veliko molite in se žrtvujte za grešnike! Vedite, da pade mnogo duš v pekel, ker nikogar ni, ki bi se za nje žrtvoval in molil.« Peta prikazen Rojstni dom malega Francka in še manjše Ju-cinte, najmlajših otrok Martove družine. razlila neizmerna luč Pred G ispejino dcsnico so videli srce, s trnjem obdano. Otroci so razumeli, da je to brezmadežno Srca Marijino. Fara sc ie razdelila v dva labora: v tiste, ki so verjeli in tiste, ki niso verjeli. Med zadnjimi jc bi! tudi župnik te farc. Vsaj dvomil jc, kar je bilo otrokom silno hudo. Otroci so junaško vztrajali kljub vsemu nasprotovanju. Vedno več ljudi je bilo na njihovi stkani. Na peti sestanek je prihitelo že blizu 30.000 ljudi. Pa to niso bili več sami radovedneži, marveč romarji, ki so pred skrivnostnim hrastičem glasno molili za svoje potrebe Ko otroci dajo znak, da se Vsaj zdaj ubogajmo Marijo! Pripravimo se na prve sobote! Vsaj zdaj ubogajmo Marijo, ki želi, da molimo sv. rožni venec, da se pokorimo za svoje in grehe drugih, da veliko molimo za velike grešnike ter da vsako prvo soboto v mesecu posvetimo sv. obhajilo v spravo in čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu. To je njena velika želja Portugalci se po tej želji ravnajo, zato pa so doslej vsaj bili obvarovani vsega gorja. Tudi v ljubljanski škofiii bomo po novem letu obhajali prve sobote. Naš škof nam kliče, naj vsaj prvih pet sobot ves narod kakor en mož in ena duša opravi, da tako kot narod zadostimo za vse, kar je med našim narodom v preteklosti in sedanjosti žalilo Boga in brezmadežno Srce Marijino. Pripravimo se na prve sobote! Sporočila v zvezi s pripravami za pobožnost petih prvih sobot v čast presv. Srcu Brezmadežne Priprave za io veliko pobožnost v čast Mariji lepo nupredujejo. Poročila kažejo, da se bo tej pobožnosti odzvalo vse, kar še čuti katoliško. — Podvojimo delo še te dni decembra, da Imi na prvo soboto te velike Marijine pobož-nosti 2. januarja 1943 ves naš narod v zadošče-vanjuf — Goreče pridobivajmo in vestno opravimo tudi vsa podrobna dela, ki so bila sporočena po okrožnicah. Podobice in knjižice »Sporočilo iz Fatime« smo poslali na vso župne urade. Knjižice so po 3 lire. Glejte, da bodo vs« prodane. Ne pozabite na 20 čentezimsko akcijo — v Ljubljani zlusti med mladino nad vse lep« uspeva. V kratkem l>oste prejeli tudi posebno pismo prevzv. gospoda Škota dr. Gregorija Rozmana našim družinam. Povsod naj se razvije živahno delo. Po Mariji k Jezusu I Skioptična predavanja o Fatimi Skioptičnu predavanja o Fatimi, ki jih jc bilo do sedaj štiri za dijaštvo in eno za občinstvo in na katerih je lepo predaval preč. g. dr. Zamjcii, so pritegnila nenavadno veliko ljudi. Frančiškanska dvorana je bila vselej nabito polna. Skioptične slike oživljajo okolje in narod, ki ga je doletela ta velika milost, da se! je njegovim otrokom prikazala Marija in se i« vedno prikazuje in po njih daje opomine vsem narodom, tudi slovenskemu. Pokora, pokora, spremeniti naše mišljenje in življenje, je mogočen Marijin klic tudi našemu narodu. — Pre. davanja bodo v Ljubljani se večkrat o hožičnik praznikih. — Tudi /. dežele nam sporočite za predavanja, kjer mislite, da bi jih lahko imelL Pišite na Odbor 5 prvih sobot, Pred škofijo 1 L, Ljubljana. Žrtve komunističnih rabljev Poslopje bolnišnice, ki je sezidajo v Globeli blizu cerkve za bolnike, ki se zatekajo k fatimski Mariji. dveh let, ki je stegnil svoji roki ter množico blagoslovil. Nato se je Gospa poslovila in izginila. 70.000 ljudi je gledalo čudež Ko jc-' Gospa ob slovesu odhajala, česar pa ljudje niso videli, je razprostrla roki, ki sta zable-steli v soncu, nakar je otrokom pokazala na sonce. Lucija je zdaj zaklicala: »Glejte, sonce!« In množico je spreletelo, ko je zagledala sonce, ki se jc začelo vrteti kakor velikanska srebrna plošča. Dež je nehal medtem, sonce pa se jc vrtelo kakor ob kakem ognjemetu ter spreminjalo barve. Trikrat sc je prikazen ponovila, nakar so vsi ljudje imeli občutek, da se je sonce odtrgalo od nebesa in da pada nanje. Krik groze se je dvignil med množico. Vse je padlo na kolena in molilo. Tudi brezverci so molili in verovali. Vse to je trajalo 10 minut. 70.000 ljudi je temu priča Ko so ljudje vstali, je bilo na tleh suho brez blata in tudi obleka, na kateri so v blatu klečali, je bila čista. Ta prizor so opazovali tudi ljudje 40 kilometrov stran. Časopisi so takrat o tem pisali. Na tein mestu so zgradili romarsko cerkev, drugi Lurd. Ljudje sem res romajo, ker tukaj ni nobenih gostišč in hotelov, le bolnišnica je za bolnike, ki jih pripeljejo na božjo pot. In otroci ? Francek in Jacinta sta umrla, oba v hudih bolečinah, katere sta darovala kot žrtev za grešnike in svojo domovino. Lucija pa ie postala redovnica reda sv. Doroteje in še zdaj živi ter je doslej razložila že dve skrivnosti, ki jih je bila otrokom zaupala Gospa. Rešitev narodov Na povelje leirijskega škofa je Lucija dne 31. avgusta leta 1911 vsai delno razložila dve skrivnosti. Prva skrivnost je ta, da so otroci videli za nekaj hipcev vse strahote pekla, da so od groze zakričali Nato je Marija mirno spregovorila: »Videli ste pekel, kamor padajo duše ubogih grešnikov. Da bi jih rešil, želi Bog po vsem svetu razširiti pobožnost do Malijinega brezmadežnega Srca. Ce bodo ljudje storili, kar vam bom naročila, bo rešenih mnogo duš in mir bo na zemlji.« »Vojna gre h koncu. Ce pa ljudje ne bodo nekali žalili Boga, se bo pod naslednjim papežem razvnela druga, ki bo še hujša.« »Ko boste neke noči zagledali skrivnostno neznano svetlobo, tedaj vedite, da ie to znamenje, ki vam ga Bog pošilja, preden bo kaznoval svet z vojsko, lakoto in s preganjanjem Cerkve Iu papeža. Da vse to preprečim, bi rada, da bi se svet posvetil mojemu brezmadežnemu Srcu in na prve sobote v mesecu pristopal s spravnemu obhajilu.« »Ce se bodo ljudje mojemu klicu pokoriti, se bo Rusija spreobrnila in bo mir. Ce pa ne, se bodo po svetu razširile hude zablode, ki bodo užgale nov« vojske in preganjanje Cerkve. Dobre bodo mučili, papež bo moral veliko trpeti, več narodov bo razdejanih.« »Končno pa bo le zmagalo moje brezmadežno Srce) In svelu bo spet zasijala doba mirul« Ko je v noči od 24. do 25 prosinca leta 1938 vsa Evropa bila priča tiste velikanske in skrinostne svetlobe, ki je žarela od severne strani neba, česar učenjaki 5e do danes niso natanko razložili, takrat Je redovnica Marija, prej mala Lucija, videla, da prihaja tisti čas, ker se ljudje niso spreobrnili. Murgel Janez, doma iz Gor. Kamene pri Novem mestu — župnija Prečna, star 29 let, je kot orožnik služil^b let. Prve tedne je bil zapeljan v partizansko »osvoboditev naroda«. Ko pa je uvidel, kaj se pripravlja za kulisami »osvoboditve«, je sklenil, da gre domov, kar se mu je tudi posrečilo! Partizani pa v strahu, da bi kdaj izdal njihove načrte, so sklenili na vsak način se ga znebiti — obsodili so ga na smrt. Dne 2. aprila na Veliki četrtek je bil Murgel zjutraj pri sv. spovedi in prejel sv. obhajilo, kakor bi bil slutil, da bo moral še isti dan na večer nastopiti zadni korak v strašno smrt. Ob pol 9 zvečer so vdrli v hišo oboroženi partizani in zahtevali Janeza, ki je pa bil na podstrešju. Našli so ga, odpeljali s silo in ga za vasjo tik ob gozdu dobesedno zverinsko ruzme-sarili. Na Veliko nedeljo popoldne je bil pogreb na podružnem pokopališču na Gor. Kamenceh. Pri odprtem grobu se je od dobrega mladeniča poslovil zdaj že tudi ob »osvoboditeljev« umorjeni prečenški župnik g. Komljanc Janko. Obsodil je komunistično početje in delovanje, kar je povzročilo, da so ga komunisti še bolj zasovražili in morda že takrat sklenili, da je »kriv smrti«, ker ie jusno in glasno obsodil komunizem in svaril svoje župljane pred nevarnostjo, ki preti slov. narodu. Trupli župnika Nahtigala in kaplana Cvara Trupli umorjenega šentruperskega župnika Nahtigala in njegovega kaplana Cvara ležita še zmeraj v gozdnem grobu, ki so jima ga izkopali moriski komunisti. Dne 18. deccmbra je fara obhajala 6 mesečni spomin njunine mučeniške smrti. Z njima vred je isti dan bil umorjen in prav tam pokopan kmet Jakoš iz vasi Roženbrek. Tega dne bi bil umorjeni kaplan Cvar praznoval tudi 29 letnico svojega rojstva. Prostor, kjer začasno počivata šentruperska dušna pastirja v sredi doslej malo znanega gozda, je postal prava romarska božja pot vse lare. ljudje nosijo na grob cvetje in tam molno za dušni blagor umorjenih zvestih svojih dušnih pastiri«*, katerih nekateri, ko sta 5e živela, niso razumeli, zdaj pa jih razumejo in svojo zmoto obžaluieio. Ljudje, ki na grobu glasno molijo sv. rožni ve« nec, zraven dodajajo še tele prošnje: »Vsemogočni Bog, odpusti greh naše fare, ko je slovenska roka umorila dva pastirja Tvoje črede. Odpustite nam Vi, gospod župnik. Med nami ste bili, mi pa Vas nismo poznali. Zdaj, ko st« mrtvi, Vas prosimo odpuščanja za vso faro. Odšli ste od nas, ker Vas nismo razumeli, zdaj pa, ka Vaša usta molče, Vas razumemo in vemo, da sta imeli prav.« Pesnik Bele Krajine V Vinomeru pri Metliki so komunisti grozovito umorili tudi upravitelja tamkajšnja pokrajinske drevesnic* Antona Starca. Rajni Stare je tako, kakor malokdo ljubil svojo Belo Krajino ter njeno ljudstvo. Ko je dokončal grmsko šolo, s«> se mu odpirala vrata na razne kraje, kjer bi bil deležen velikih dobrot. On pa je ljubil Belo Krajino ter hotel ostati med svojim ljudstvom kjei je vedel« da ga čaka le skromno življenie. Ves svoj talent je žrtvoval za svoje rojake. Nazadnje ie za nj* žrtvoval tudi svoje življenje. Kmečki stan v Beli Krajini žaluje za svojim plemenitim delavcem, ki je vse svoje sile posvetil temu stanu Zadnia številka »Orača« prinaša lep članek o rajnem Starctf ter naglaša, kako je Starec pisat v »Orača« o rod« ni grudi: »Naše zemlje se drži znoj in kri nalili očetov. In mi smo zato tukaj, da jo branimo.« — In resi Svojo srčno kri je dal za njo in njencf ljudstvo. Bog mu bodi plačnik! Njegova kri pa na| bo odkupnina za blodeče brate! Vas Ajdovec od komunistov požganaf Komunisti se radi izgovarjajo, kadar so zagrešili kako prav posebno grdo hudodelstvo, da so to storili neodgovorni ljudje brez njihove vednosti in volje. V resnici pa komunisti delajo svoje zločin« organizirano ter na povelje svojih nadrejenih komi« sarjev. To dokazuje tudi hudodelstvo, ki so ga 12« grudna zagrešili nad vasjo Ajdovec v Suhi Krajini« ki je brez vsakega dvoma najbolj revna vas v vsej naši deželi. Tam je bila nastanjena vaška straža, ki naj bi vas varovala. Komunisti pa so v velikanskem številu prišli ter vas Spodnji Ajdovec v noči dn* 11. grudna od vseh strani obkolili. Straža se je ž« Kaj fe Poravnajte naročnino za »Domoljuba« za leto 1943 že ta mesec! -Za primer požarne nesreče je vsak »Domoljubov« naročnik, ki plača naročnino za leto 1943 v januarju, zavarovan za 380 lir. - Organizirajte pobiranje naročnine takoj! d Zadnje razglase pristojnih oblasti je priobčilo dnevno časopisje pod Elcdečimi naslovi: Objava (glede lepakov), Oprostitev tednika »Prima jinea« od predhodnega vizuma, Povečanje kazni Ia zločinstva, izvršena izkoriščajoč okolnosti, povzročene po vojnem stanju, Imenovanje občinskega komisarja na Dobrovi (Alojzij Jamnik), Razteg-nitev obveznosti poseka gozdov ob cestah (Stal-jparji, Novi Lezi, Kočevska Reka, Gotenica, Grča-rice, Rakitnica, Dolenja vas, Mirna peč, postaja ^tirna peč). d 70-letnik je postal znani vzorni duhovnik, (upnik in dekan pri Sv. Benediktu v Slovenskih 'goricah, gospod Franc Sal. Gomilšck, V letošnjem adventu oskrbuie z mladeniško močjo dušno pa-• tirstvo pri podružnici sv. Neže v Knežji vasi pri Dobrniču. Ko gospodu jubilantu iskreno čestitamo, prosimo Vsemogočnega, naj svojemu vnetemu častilcu blagoslavlja moči, da bo še mogel izvesti svoje lepe načrte v blagor našega ljudstva. Na mnoga leta! d Potres. V Ljubl-ani kakor tudi na deželi »o 17. decembra okrog pol šestih zjutraj začutili močan potresni sunek. d Nad pol milijona delavcev hrani 2581 delavskih kuhinj v rožnih italijanskih industrijskih mestih. d Nesreča nemškega železničarja. V Zalogu se Ie pripetila huda nesreča. Franc Mitoche, 53-letni iljučavničar-železničar iz Gradca ie padel pod vlak', ki mu je odrezal obe nogi. Mitoche jc podlegel poškodbi. d Ob Adriji so te dni praznovali 100-letnico tmrti znanega italijanskega domoljuba Domenica Rosettija. d Za Župana v Kočevju je imenovan Grabrijon Miloš. d Močno poikodovanega so pripeljali v ljubljansko bolnišnico posestnika Aloizija Piškurja iz Stične. Posledica poškodbe omračenje uma. d Hišni lastniki v Rimu so morali do 10. de-'cembra prijaviti vsa prazna stanovanja in stanovanjske prostore. Podobno naredbo so izdali tudi *a druga mesta srednje in severne Italije. d Delovni koledar za vrt in sadovnjak je sestavil bivši šolski nadzornik Andrej Skulj. d Na tri leta konfinacije je obsodila pokrajinska komisija v Bologni Enrica Ramenghija, ker je zahteval od neke družine, ki se je morala iz-icliti na deželo, 18.000 lir letne najemnine za prostor, ki so bili ocenjeni k večjemu na 2500 lir. d 80-letnik je postal slavni italijanski skladatelj Pictro Mascagni. Njegova opera »Cavallcria rusticana« tvdi Slovencem ni neznana. d 69-letni italijanski kipar Angelo Canelli je umrl te dni v Rimu. Pokojni je izdelal tudi kip boginje Rome na kipu Oltarja Domovine v prestolnici. d Cena krvi. Ministrstvo poljedelstva in gozdov jc določilo sledeče cene krvi domačih živali: surovi krvi je cena z» kilogram 1.65 lir, prekuhani krvi za uporabo v živilski industriji pa 4.25 lir za kilogram. d 60-letnico svojega življenja je praznoval pred kratkim v Ribnici lesni industrijec iz Št. Petra g. Ivan Srebotnjak. Na mnoga leta! d Papež je sprejel genovskega nadškofa kardinala Boetto, ki je sv. očetu opisal &kodo, povzročeno po zadnjih letalskih napadih. d Duhovne vaje za dekleta bodo v Domu D. Mogočne od 26. do 30. decembra. Hrano in stanovanje bodo udeleženke lahko imele doma. Nadaljnji spored boste zvedele v zavodu. — Prijavite s čimprej na: Predstojništvo Lichtenturnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. d 5000 ljudi je obiskalo ono nedeljo razstavne prostore Ljudske knjigarne v Ljubljani pred škofijo. Ljudska knjigarna je za časa svojega delovanja izdala že nad 14CO knjig v skupni nakladi štirih milijonov izvodov. d Pokrajinski državni blagajniški urad in Kr. pokrajinsko blagajno bodo ustanovili v Ljubljani. d Nesreča ne počiva. V Starem trgu pri Ložu bivajoči posestnik France Mlakar, star 50 let, je med jahanjem padel s konja, ki sc mu je splašil. Zlomil si je desno nogo. — Vera Piklova, 46-!etna zasebnica na Vrhniki, je padla po stopnicah in si zlomila desno nogo. — Na neki žagi v Dobrem polju zaposleni 52-lctni delavec si je pri padcu zlomil levo nogo. — Huda nesreča jc v Loškem potoku zadela 15-lctno posestnikova hčerko Ljudmilo Knavsovo. Krova jo jc brcnila v levo oko in ji ga poškodovala tako močno, da jc morala iskati zdravniško pomoč na očesnem oddelku ljubljanske bolnišnice. — Sedlar, 27-letni Al. Prusnik, stanujoč v Vevčah, je bil zaposlen pri stroju. Po nesreči mu je stroj odrezal dc6no roko v zapestju. — S kolesa je padel in si zlomil dcsnico 27-letni delavec Karol Blažič iz Stične na Dolenjskem. — Hudo se je pri padcu pobil 58-Ietni posestnik Fr. Brance z Rakitne in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. d Pred kratkim je nastal požar na žagi Fr. Žagarja na Rakeku. Vzlic hitri pomoči vojaštva in drugih gasilcev zna&a škoda okrog 80 000 lir. d Za navijalce in verižnike. Zdaj je za vsa kazniva dejanja, ki kršijo protidraginjske in druge, na življenjske razmere se nanašajoče uredbe Visokega komisarja, pristojno vojaško vojno sodišče Višjega Poveljništva Oboroženih Sil Slovenija—Dalmacija, oddelek v Ljubljani. Temu sodišču so bile zdaj odstopljene tudi vse tekoče zadeve, ki so bile prijavljene državnemu tožilstvu, dalje one okrožnega in okrajnega sodišča, ki še niso bile končane s sodbo. Med drugimi je bila izročena vojaškemu vojnemu sodišču zadeva o nakopičenju najvažnejših živil, kakor masti, olja, sladkorja in moke, ki so bila pred meseci zaplenjena nekje v Ljubljani. ob 10. zvečer morala umakniti v utrjeno šolo velikanski premoči komunistov, ki sta jih vodila učitelj Lado Ambrožič in Verce iz Žužemberka. Okoli lole se je vnel strašen boj, ki je trajal vso noč in ie drugi dan. Fantje v Soli so se junaško branili, medtem pa so komunisti začeli požigati nezavarovana poslopja. Tako so zažgali brez vsakega po-,Voda župno cerkev. 2upniku niti Najsvetejše niso pustili vzeti iz tabernaklja. Zažgali so župnišče, ki Je bilo docela nezavarovano, zažgali Gnidovčev prosvetni dom. Medtem pa je boj za šolo divjal dalje. Zjutraj je poveljnik fantov velel svojim juna-Hom, naj obude popolno kesanje, nakar je ukazal Izpad iz šole. Sam poveljnik Lojze Zupanič pa Je s strojnico iz šole kril fantovski napad toliko Saša, dokler ni sam padel. Zun^j se je vnel srdit boj, v katerem je padlo 16 fantov. Partizanov pa }e padlo več ko 20, pa so jih komunisti odvlekli s »eboj v gozdove, le enega so pustili ležati. Tega so potem Ajdovci skupaj s svojimi fanti sami pokopali, ko je nastal mir. Značilno je, da so komunisti po boju vso vas, V je že itak revna, do golega izropali ter v njeni 6' sredi priredili komunistično rajanje med petjem in razgrajanjem. To uničevalno delovanje je vodil sam komunistični komisar in minister dr. Brilej. Komunisti bi bili radi izropali tudi Škocjan V torek 14. grudna so komunisti ponoči napadli vas Skocijan pri Turjaku, kjer so najprej hoteli uničiti tamkajšnjo stražo, nakar bi bili izropali vso vas. Toda fantje so se krepko postavili po robu v utrjeni šoli. Partizani so šolo na vse načine naska-kovali, da bi jo vzeli, pa so doživeli le izgube, Boj je trajal ponoči in drugi dan do popoldne, ko je prišla pomoč, ki je komuniste pognala v beg. Komunisti so tako bežali, da so pustili na bojišču mnogo mrličev. Med bojem pa so komunistične tolpe v ozadju seveda ropale liste hiše, kier se jim je I bolj varno zdelo. Tako so izropali kakih 20 kmetov do golega. Nekaterim so celo škornje z nog sezuli. I Ko bi bili zmagali, bi bila vsa vas do golega iz- t ropana. Tako pa so namesto ropa odnesli s seboj f le batine. J NOVI GROBOVI f VVTVTVVTV WWVTTTTVVVVVWVVVWVWWVf TTTVVVVVTV V Mariboru je umrla inženirjeva soproga Marija Meglič. V Tcznem je odšel v večnost 65-letni tesar Ivan Kočijaž. — V Storah je zapustila solzno dolino 77-letna Marija Iiandl roj. Bekler. — V Padovi je zapustil soljno dolino cand. medicine Franci Buh. — V večnost je ocUcl kaplan metliški, g. p. Norbert Klemcnt O. T. — V Borov-Ijah je umrl 72-lctni krojaški mojster Josip Ribič. — V Naklem pri Kranju so umrli: Ivana Strupi, Valentin Jerala in Jcrica Markovič. — V Ratečah Alojz Roger, mizarjev sin. — V Ratitovcu Francka 2ibert; v Slatniku Franc Drobnik. — V Mariboru so odšli v večnost: trgovčeva hčerka Al. Kranje, zasebna uradnica Olga Schrott in 70detna zaseb-nica Barbar% Vodopivec. — V Tomišiju je umrl Torre Sladič, posestnik od Sv. Helene v mimski občini. — V Besnici je na veke zatisnila oči mlada Danijela Jane. — V Zagrebu je zapustila solzno dolino Marica dr. Jenkova, rodom iz £kof;e Loke. — V Ljubljani so odšli v večnost: posest-nica Karla Gorjan roj. Blaž, soproga tiskarniške-ga ravnatelja Toni Štrukelj roi. Jnkovič, Mariia čela, Marija Kraljič roj. Kozjek, uslužbenec SK Ilirije Sattler Alojzij, in dvorni svetnik v p. Franc Bonač. Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi d Nekaj ljubljanskih nezgod. Kljub zelo živahnemu tramvajskemu prometu, ko so vedno vozovi natrpani, se primeri razmeroma malo nosreč, ko jih je prva leta obstoja tramvaja kronika zaznamovala veliko število. V torek, 15. decembra sc je primerila tramvajska nesreča v biižini nekdanjega Bavarskega dvora na B)eiweisovi cesti. Pod tramvaj jc prišel 39-letni šoler Albin Skočir. Dobil jc notranje poškodbe. — Cirkularka je odrezala 35detnemu dclavcu Martinu Lukcžu prslo na levici. — V levo roko se ie močno vsekala 54-letna Bara Pikljeva. žena šol. upr. v pok. — Z lokomotive je pod<;l in si hudo poškodoval desno nogo 38-letni kurjač Jože Strubclj. d Hrvatski konzulat v Ljubljani sc jc preselil iz svojih dosedanjih prostorov v hiši .Hotela Slon« v nove prostore v palači Bata, Ulica 3. maja 1-IV. Stranke sc sprejemajo od 10—12. Kun/ul sprejema od 11 — 12. d Nove prodajne cene za kvas. Kakor smo obveščeni, jc Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z odločbo z dne 10. decembra odobrd nove prodainc ccne za kvas, in siccr 16.50 lir za 1 kg paketiranega kvasa postavno tovarna kvasa. V tej ceni so vključene državna in pokrajinska trošarina ter skupni davek na poslovni promet in embalaža, /ločim občinske trošarine niso vključene. d Omejitev porabe električnega toka. Ljubljanska mestna elektrarna naroča vsem strankam, naj z motorji od 16.15 do 19 ne obratujejo in med istim časom nimajo priključenih električnih peči in štedilnikov. d Navijalci in verižniki spadaio v smislu najnovejših oblastnih določil — pred vojno sodišče. d Razstavo lepe knjige so odprli v nedeljo, 13. decembra v prostorih Ljudske knjigarne v Ljubljani. d 47 predlogov za vknjižbo zastavne pravice v varnost posojilskih terjatev v znesku 6,450.517 lir je zaznamoval v novembru zcmljoknjižni urad okrajnega sodišča v Ljubljani, d Združenje kmetovalcev opozarja kmetovalce, ki so se prijavili za propustnice v svrho obdelave polja, da se čim prej zglasijo v pisarni Združenja in dvignejo dovoljenja. d Vincencijeva konferenca za akademike in srednješolce prosi vse plemenite ljudi za podporo. Darove v denarju ali blagu sperejema Vincencijeva konferenca v Ljubljani, Miklošičeva c. 5, v ponedeljek, četrtek in soboto od 1—2. Številka čekovnega računa je 15.838. »Slovencev koledar« smo razposlali na deželo po železnici. Vsak zavoj ima plombo in je natančno stehtan. Pri prevzemu event. razliko v številu in teži takoj reklamirajte! »Ej, hočele šale zbijali?« je vzkliknil in začel iz nova zabavljali čez 6Vojo usodo, vreme, mraz, nevarnosti in stroške bega, posebno pa čez zlod-jevo angleško kuhinjo. »Človek ne dobi v Icj prokleti puščavi ničesar jesti, samo surovo krav je meso in v vodi kuhano zelenjavo! Piti seveda 1udi nič kot to Vforcestersko ontako! Jaz pa s 6vojim katarjem nimam že itak nobenega teka! In te ženske! — same slamnate bilke! Veste, toliko je res, da kar ne morem prebaviti teh Angležev!« »No, kdo pa ste, gospod?« »Tu li ne morete pričakovali, da bi jih prebavili,« si m odgovoril vljudno, »saj sle komaj prebavili svojo dano besedo.« Zasukal se je na peti in mi pokazal obraz, ki n je sku-al narediti srditega! toda ponovno kihanje mu je to prekrižalo, preden jc sploh mogel izpregovoriti. Porabil sem to priliko in šc dodal: »Te jedi sicer še nisem nikoli pokusil, vendar pravijo, da nič kaj ne diši. Ste, gospod, tudi spoznali to?. Polkovnik se jc začudo hitro prebudil iz svoje otopelosti. Nisva še izpregovorila druge besede, je ie stal med nama. »Sram vaju bodi, gcsp^la.« jc rekel, »je zdaj čas za Francoza iu vojna tovariša, da se začneta pričkati? Oospod Ic Commandant, vi ste bili hudo žaljeni. Prosim vas. lepo vas prosim, ie treba, vam tudi zapovedujem kot višji, da pustite vso reč pri miru, dcklcr ne bomo na Francoskem na varnem. Zdaj pa še eno vam, mladenič. Ta gosptKl ie vaš vUji, tudi ni več mlad« — ob teh besedah bi Človek moral vide»i majorja, kakšen obraz jc naredil — »pa recimo, da je prelomil dano besedo. Ne vem zakaj, vi pa takisto malo veste. Tudi jaz nisem držal dane K-vJe — jaz. polkovnik cesarjev, in zakaj? Dolga leta sem se poganjal za to, da bi me prestavili, pa brez uspeha. Ljudje, ki imajo vpliv v vojnem ministrstvu, sc silijo venomer v ospredje, jaz pa moram čakali. Doma mi pa je hči na smrtni pcetelji. za ietiko nn umira. Zdaj grem, da nazadnje vendar vidim hčer, 6atuo lo me skrbi, da sem čakal predolgo. Nič drugega nimam kot hčer, svojega cesarja in svojo čast, in pustit aem svojo čast — pa naj me graja, kdor se upal« Njegove besede so mi segle v srce. »Za božjo voljo!« sem vzkliknil, »ne mislile vendar več na to, kar sem rekcll Dana, čaelna be-aeda? Kaj pa jc ča6lna beseda proti življenju in •mrti in ljubezni? Oprostile mi, prosim, in ta g06ji0d mi naj tudi odpusti! Prosim Boga, da bi videli svojo hčer živo in zdravo!« »Ta molitev pride prepozno,« je odvrnil polkovnik. Kratki ogenj v njem je zopet ugasnil in ko se je vrnil na svoje prejšnje mesto ob tistem ©gnju, je iznova izgubil vso prisotnost duha. Jaz pa ee nisem mogel lzlalika pomiriti. Ko sem bil izvedel 6krbi in nadloge tega starega možaka in videl njegov obraz, sem občutil vso bridkost kesanja. Po V6ej sili sem stresel majorju roko — kar si je prav nerad dal — in iz mene so kar vrele prošnje za oproščenje, >Zdaj mi pa dovolila, prosim — ali v tej vražji hiši re6 ni mogoče, da bi 6e pobrigali za nas? Kje pa je vendar ta človek, ta Fenn?« Odhitel 6em k oknu in ga hitro odprl. Fenn, ki je pravkar šel doli na dvorišču mimo, je kakor ves obupan vrgel roke v zrak in me milo prosil, da naj stopim vendar od okna proč. Nato je odhitel v hišo in se zdajci prikazal pri vratih naše 6obe. ■ Oospoel!' je zaklical. »Pojdite vendar proč od teh oken. Kako lahko vas vidi kdo 6 ceste!« »Dobro, da vem. Za naprej bom prava miš, kar se tiče previdnosti, in duh, kar se tiče nevidnosti. Ampak za ta čas nam za božjo voljo prinesite steklenico žganja. V vaši sobi je vlažno kot v vodnjaku in ta dva got-poda kar umirata od mraza.. Toliko da sem mu dal denar za lo — plačati je bilo treba vse naprej — sem se |x>brigal za ogenj. Ne vem, ali sem ee lotil z večjo vnemo te stvari ali sc je bil premog med tem tako 6egrel in je prišel njegov čas, vsekakor je kmalu gorel ogenj, da jc kar grmelo v kaminu. Svil plamena ob takem deževnem dnevu je poživil polkovnika kot svit sonca. Nalovil sem mu kozarec žganja. »Dečko inoj.« je rekel, ko 6e je zdramil in me nekam sumljivo glcJal, »ali pa ste ludi prepričani, da si lahko privoščile?« Pomiril sem ga v tej reči. »Poleni hvala vam; mene 6lrašno zebe.« Izpil je kozarec in nekaj barve se mu je prikazalo ua obrazu. ;Se enkrat hvala; gre mi do srca.« — v »šc enkrat hvala; gre mi do srca.« Ko sem naprosil majorja, da 6i sam posIrOc, si je natočil z veliko darežljivostjo, in tako je delal ves dopoldan, včasih prosil za oproščenje, včasih pa ludi ne, in še pieden so prinesli kosilo na mizo, je bila steklcntca videti kaj bedna. Polkovnik se ni dotaknil jeeli, sedel jc tam zatopljen v misli in se samo zdaj pa zdaj predramil, da se je zavel okolice in lega, kar smo pričakovali od njega. Vsakokrat pa se je izkazal hvaležnega in dobrohotno vljudnega, da si je na mah osvojil moje srce. »Champdivere, dečko moj. na zdravje!« je navadno rekel. Z majorjem 6va bila v minuli noči naredila naporno pot in jaz 6em si že mislil, da ne bom mogel vžili grižljaja, toda vaš imenitni domislek z žganjem me je naredil docela drugega človeka — v resnici, docela drugega človeka. Z vso vnemo se je lotil jedi in si odrezal dobršen ko6, I oda še preden ga je povžil, je že zopet pozabil na jed, na svoja tovariša, na kraj, kjer je bil in beg, in vse njegove misli so veljale bolniški sobi in umirajoči deklici na Francoskem. To neprestano zatopljevanje v 6e, pri možaku, ki je bil tako star, bolan !n izmučen, da je bil videti le še kopica mrjo-čih kosti in smrtnih bolečin, mi je seglo tako v dušo, da mi je prešel vsak tek. Brž ko je bilo kosilo končano, je padel v smrti jjodobno spanje. Z oslabljenimi udi je počival na eni od iimnic, sapa mu je malone zastajala — bil je prava podoba razpada. Z majorjem 6va 6ama ostala pri mizi. Sicer ne dolgo, toda ta ča6 je bilo prav živahno. Major je pil kot riba, ali boljše jx>vedano, kol Anglež, kričal, razbijal jio mizi, tulil pesmi, 6e začel prere-kovati, 6e zopet pobotal in naposled hotel metati krožnike 6kozi okno, ampak za to junaštvo že ni bil več sfiosoben. Kmalu je spal spanje pravičnega in smrčal kot vojaška godba, jaz pa sem 6kušal, kolikor mogoče, da bi 6i pregnal dolgočasni popoldan. Prejšnjo noč sem bil spal v dobri postelji, zavoljo lega nisem bil zaspan in lako ni6em mogel nič d. sega, kakor da sem hodil po sobi gor in dol, vzdrževal ogenj in razmišljal o svojem položaju. Primerjal sem včerajšnji dan in današnji — prej je bila varnost, udobnost, veselost, gibanje po svežem zraku in prijetne krčme ob potu — zdaj pa dolgočasje, nemir in pomanjkanje. Srce mi je upadlo in taval sem 6em in tja. Premišljeval sem, ali ne bi šlo, da bi jo skrivaj potegnil dalje in hodil sam dalje kol do sedaj. Toda polkovnik mi je bil na poli. Sicer ga še nisem dosti poznal, loda zdelo se mi je kot možak z otroškim 6rcem, lake nedolžnosti in vljudnosti, ki jo človek najele samo pri slarih duhovnikih in vojakih, in razen tega skru-šen pod pezo let in skrbi. »Champdivere, moj dečko, na vaše zdravje!« mi je šepnil nek glas na uho, jaz pa sem se sklonil nazaj — malo je reči, ki 6cm jih bolj vesel, če mislim nanje nazaj, kot to. 13. Potovanje v vozu Težko je bilo zbudili moja tovariša. Zraven ognjišča 6mo izpili še lonec čaja, nato pa 60 nas skrivaj kot zločince spustili na hudi nočni mraz. V tem času se je bilo vreme izpretnenilo; dež je prenehal in sledil mu je oster mraz, in ko smo krenili v okraj, nam je sijala luna nad glava Notri v pravcati mučilnici tega voza je stala klop, na katero smo sedli, in vrata 60 zaklenili za nami. Obdajala nas je najbolj črna, dušeča tema in kmalu smo čutili kako smo se oprezno peljali z dvorišča. Opreznost in previdnost je bilo naše geslo vso noč, in lo nam je olajševalo našo bed-nost. kajti med vso vožnjo, ki je trajala večji del lislega dneva in vso naslednjo noč in ki je često šla v hitrem diru po pravcatem labirintu strašnih podeželskih cest in stranskih polov, smo se na naši klopi lako pretresali in butali ob streho in 6tene voza, da smo bili na koncu vsake etape (dela pota) v pomilovanja vrednem stanju. Tu pa lam smo se tinti ustavili, kar smo poziavili kot odrešenje. Voz sc je večkrat pogreznil v blato, enkrat sc je celo prevrnil, ela smo morali izstopili in kočijažtt pomagati. Včasih so I ml i opešali konji, kakor takrat ko sem prvikrat nameril ua voz, in v takem primeru snvj morali stopati v mrazu ali po blatu vzporedno voza, dokler nismo ob prvem svitanju dneva ali v Kižini kake kmetije izginili v svoji ječi kol duhovi. Ko smo se prvikral ustavili, smo ležali šesl ur v nekakem skednju, ki je samoten stal na neki borni, močvirnati zeljnati njivi Ko smo počivali drugič in proti polnoči še tretjič, smo na goli pustinji stopili iz voza, zanetili ogenj ob nekem trnjevem grmovju, da bi se malo pogreli, in po-užiii kol berači malo kruha ali košček slanine, da bi potem spali z nogami obrnjenimi proti ognju. Ves ta čas nisem imel niti enkrat vzroka, da bi količkaj izpremenil svoje prvotno mnenje o polkovniku. Stari častnik se mi je zdel takrat in se mi je zdel tudi zdaj kot sol zemlje. Hiral je in on se je zavedal tega, a vendar se ne spominjam, da bi mu le ena razburljiva, slaba ali nejiolrpežljiva beseda prišla čez ustnice. Nasprotno se je venomer trudil, da bi bil uslužen, in kadar je v razgovoru tudi prešel na druge reči, je vedno osla! velikodušen, star vojak dobrega 6rca, zvest svojemu cesarju do zadnjega. Pobegli ujetnik Prav kmalu mi je upadlo vsako upanje, da hI on kdaj dospel živ do bolne 6voje hčere. Storil sem zanj, kar 6«m mogel — negoval sem ga, pokrival, čul pri njem, ko je spal in ga po nevarnih potih mareikalerikrat podpiral z roko. »Champdivere,« je rekel, »vi ste do mene ko'. 6in, res kol sin.« Okrog sosedov t Obče nižje srednje Šole se od sedaj dalje imenujejo v NDH meščanske šole. s Vsak bo moral dokazati, kako je prišel do premoženja. V raznih hrvatskih krajih in mestih so še nadalje vsako nedeljo in praznik večja zborovanja, na katera prihajajo posamezni ministri in poročajo o delu vlade NDH ter o notranjem in zunanjem političnem položaju. Na zborovanju v Bukovi je med drugimi govorniki nastopil tudi notranji minister dr. Nikšič. V svojih izvajanjih je najprej nastopil proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom NDH ter zatrjeval, do si Hrvati sami urejajo državo tako, kakršno hočejo imeti. Navzoče zborovalce je opozarjal tudi na žrtve, ki jih mora danes vsak doprinašati, ker mora biti korist poedinca podrejena koristi skupnosti. Zato bo hrvatska vlada od vsakega Hrvata tudi zahtevala položitev računov. Po ministrovi napovedi je hrvatska vlada namreč že pripravila zakonsko odredbo, po kateri bo moral vsak dokazati, kako je prišel do morebitnega premoženja po 10. aprilu. s Smrt v tovarni. V Šmartncm pod Šmarno goro jc umrl Jože Franci, ki je bil že 17 let kurjač v tekstilni tovarni v Gameljnah. Pri vožnji 6 kolesom ie zadel v drugega kolesarja in se poškodoval. Mislil je. da ni nič hudega, vendar se mu je zdravje začelo hitro slabšati Ko je bil prepeljan na Golnik v bolnišnico, je bilo že prekasno in ga niso mogli več rešiti. s Da bi se ohranila narodna noša, bodo v decembru in januarju v vseh večjih spodnještajer-skih krajih nudili posebna filmska predavanja. Časopisje poudarja, da imajo Spodnještajerci prav lepo nošo in so lahko ponosni nanjo. s Zidanje nove cerkve. V Kustošiji pri Zagrebu grade sodobno cerkev, ki bo posvečena blaž Nikoli Taveliču. Za zidanje cerkve je dala hrvatska vlada na razpolago potreben les in žtlezo, zagrebški nadškof dr Stepincc 1.200.C03 kun, zagrebška občina pa 250.000 opek. S tem pa stroški za postavitev novega svetišča še ne bodo pokriti ter je zato odbor za zidanje cerkve pričel po Hrvatski z veliko nabiralno akcijo. s Proslava praznika sv. Barbare. Ono soboto in nedeljo so vsi spodnješlajerski verniki proslavili praznik sv. Barbare. Povsod so se rudarji zbrali na zborovanjih in počastili spomin mrtvih tovarišev. Ob tej priložnosti so bile mnogim zaslužnim rudarjem razdeljene tudi častne diplome in denarna darila s V z.adnjih bojih na vrzhodnem bojišču je padel za Nemčijo 27-lctni AdoK Baurngarten, eden izmed najmlajših nemških amaterskih boksarjev. s Glavnico bo zvišala od 5 na 10 milijonov kun Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu. s V korist novih hrvatskih podjetij, ki se ba-vijo z iskanjem in raziskavanjem ležišč tekočih in trdih goriv, je pristojna oblast dala olajšavo za 15 let v pogledu nekaterih neposrednih davkov, nadalje so la podjetja oproščena dajatev pri u-vozu stroiev in drugega materiala. s Vsak moški nad 18 let bo dobil 1 jan. 1943 na Hrvatskem nakaznico za tobak in tobačne izdelke s Železne pluge za srbsko kmetijstvo ie začela izdelovati tvrdka Vislad v Valjcvu. Te dni je že djbaiila prve komade s Za gradnjo novih šol je Hrvatska od ustanovitve neodvisne države izdala 76 mili j. kun. s Ogenj je izbruhnil oni dan v kartonažni tvornici v Zagrebu. Škode okoli pol milij. kun. s Nemška materinska narodnostna skupina v Belgradu ie pred dnevi odprla v mestu materinski dom V njem ima svoje prostore tudi posvetovalnica za nego dojenčkov ter podporna akcija »Mati in otrok«. ŠT. VID PRI STIČNI Zastopnik časopisov »Slovenca«, »Slov. doma« in »Domoljuba« za našo faro je Kristan Alojzij, posestnik in zidar, Glagovica 16, p. d. Birt. Glede naročnine, oglasov itd. se obračajte nanj. V prihodnjih dneh vas bo tudi obiskal na domu, da boste lahko obnovili naročnino Število naših časopisov ne sme pasti, ampak še zrasti, saj je cena listom majhna glede na druge cene. Pri našem zastopniku lahko naročite tudi »Slovenčevo knjižnico« in druge naše liste. Ob nedeljah in praznikih bo pobiral naročnino pri »Avscu«. — Zrelost in vrednost naroda se presoja po branju. Naročaj-mo in podpirujmo krščanski tiski V Dragotin Kette Dragotin Kelle je bil Notranjec in so je rodil IS7t) na Premu. Njegov oče je bil organist in učitelj, mati pa je zgodaj umrla. Zalo je imel na vzgojo mladega Dragotina oče posebno velik vpliv, kot na Cankarja njegova mati. la kakor je Cankar v svojih delih poveličal svojo mater, tuko je posvetil več pesmi Kette svojemu očetu, tudi še po njegovi smrti mu je zapel prelep sonet: Na očetovem grobu. Leta 18sS. je dal oče sina v Ljubljano v gimnazijo, pa ga je po treh letih vzel iz nje in ga dal na učiteljišče, da bi prej prišel do službe, ker je očetu takrat šlo precej slabo. Medtem pa je oče umrl in sorodniki so Ketteju zopet premestili na gimnazijo, da bi poslal duhovnik. Od lela IS9I. je bil Kette član književnega društva Zadruga. V tem društvu se je Kette posebno odlikoval kol izvrsten ocenjevalec svojih del in del svojih tovarišev: Cankarja, Zupančiča in Murna. Mil je najzrelejši duh med vsemi. Ko je bil I. 1HT.. Cankar iz Zadruge izključen, je Ketle iz ljubezni do tovariša tudi sam izstopil, Zaradi nekih precej ostrili pesmi je bil Kette naslednje leto izključen iz ljubljanske gimnazije in je zato odšel v Novo mesto. I u je njegova pesniška duša dobila posebno ugodna tla: lepo idilično niesio iu prelepa dolenjska pokrajina sta navdihnili pesnika, da je ob mirni Krki /.apel mnogo pesmic, da omenim samo ono, ki jo lako lepo pojo naši fantje: Noe trudim molči... Tiuli v Novem mestu ' Kelte ustanovil književno društvo Žodru je sinu marljivo študiral ne sumo gimnazi jske predmete. marveč še prav posebno izven šole italijanščino, nngleščiim, ruščino in vneto prebiral stare grške in lalinske pesnike. Leta IH9S. je napravil zrelostni izpit v Novem mestu, u ker je bil že leto prej potrjen k vojakom, je po maturi namesto na vseučilišče odšel služit vojake v Irieste. Tamkaj pa se je močno prelilmlil in si nakopal jetiko. Leta I STO. je prišel zopet v Ljubljano in tu v stari Ctikrarni še istega leta v aprilu iiiiiiI Na smrtni postelji je Kette izročil svojemu prijatelju pesniku Antonu Aškercu zbirko svojih pesmi in ta jih je dve leti nato izdal s primernim uvodom, leta 1940. pa smo dobili novo prireditev Kettejevih pesmi z uvodom prof. dr. Koblurja Francetu. Temelj Kettejeve književne izobrazbe in njegovega pesniškega pogona tvori kraška zem- lja, kjer se je rodil, in očetovo vodstvo po materini smrti, dalje njegovo zanimanje za tujo jezike in besedne umotvoie v njih, končno pa Aškerc s svojim realizmom. Moderna nova romantika jc pač tudi \ pih ala nanj, uli Kette jo bil močan, krepak duh in nikoli ni zublodil v kako romantično sanjarjenje. Mnogo se je Ketle učil pri velikih pesnikih Puškinu, Lerniontovii, Koljrovii, Mvronu in Mickievviczu, izmed slovenskih pesnikov pa je nanj največ vplival Prešeren. nekoliko pa tudi Jenko in Levstik. Kettejeve pesmi so predvsem čustvene in miselne, pa tudi nekaj pripovednih jc zapel. Njo-gova miselna lirika se izraža posebno v sončni, kakor se jih je naučil pii Petrurki iu Prešernu, a jih je nekoliko moderniziral. V sonetih se je Kelte /a Prešernom pri nas najviše dvignil, lo /al, da je moral lako zgodaj — komaj let mu je bilo — /e v grob. Kettejeva pesem je zelo vesela in živahna, včasih kar razposajena, torej popolno nasprotje prijatelja Murna pesmi. Miselna pesem njegova je zelo globoka in zgodaj dozorela. Ketle je bil poleg Murna najtesneje navezan na domačo slovensko zemljo. Poleg odličnih pesmi čustvene vsebine imamo izpod njegovega peresu tudi mnogo basni iu drugih vrst mladinske pesmi, tudi legende in uganke je pesnil. Kdo ne pozna njegove Legende o skopiilji z nogavico? Prav tako ste že golovo brali njegove basni, posebno tisto o palčku in orlu, o krtu — modrijanu itd.I S temi in drugimi mladinskimi sestavki v stihu in prosti besedi je Kette sodeloval pri naših mladinskih listih Vrtcu in Zvončku. Tudi s prevajali jem se jc bavil Ketle, zlasti iz latinskega velikega pesnika lloraca, iz nemškega največjega pesnika Goetheja je prevedel del Faiista itd. Sicer je kot pisatelj napisal Ketle mnogo člankov, razprav, ("rtič, basni in legend. Veliki ljubljanski potres leta 189». o \eliki noči je opisal Ketle v resno šaljivi obliki pod naslovom Pravljica o potresu. In tudi z dramatiko se je bavil ter napisal igrico Naši dijaki. S svojimi pesmimi pa je največ sodeloval v devetdesetih lotili v lislu Ljubljanski Zvon. Njegovo ime bo med pesniki iz naše moderne zmerom ostalo zapisano kot zelo pomembno. Cenjenim bralcem našega lista! Za hrvatsko drževo: Vljudno sporočamo, da se za vsa naročila glede »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčevega koledarja« in »Slovenčeve knjižnice« blagovolite obračati na tvrdko »1'res I m por i«, Kalaničeva 3, Zagreb. Od 1. decembra dalje bo cena »Slovenca« v nadrobni prodaji 4 kune, /a naročnike pa mesečno 81 kun, s ponedeljskim »Slovenskim domo« vred pa 96 kun. Cena »Slov. doma« v nadrobni prodaji 3 kune, za naročnike mesečno 55 kun. Cena »Domoljuba« v nadrobni prodaji 4 kune, za naročnike celoletno 110 kun. Cena »Bogoljuba« posamezna številka 4 kune, celoletna naročnina 45 kun. »Slovencev koledar« za lelo 1943 za naročnike »Slovenca«, »Slov. doma«, »Domo- »Slovencev koledar« v vsako hišo! Ima pestro vsebino in veliko slik! Stane samo 20 lir. ljuba«, »Bogoljuba«, »Obiska« ler »Slovenčeve knjižnice« IIM) kun, za nenarofnikc imenovanih lislov pa 14(1 kun. Cena posameznim broširanim knjigam »Slovenčeve knjižnice« 5(1 kun; v polplntno vezanim knjigam 75 kun; na boljšem papirju v celo platno vezanim knjigam 125 kun. Naročnina vsega letnika »Slovenčevo knjižnice« «. j. 36 knjig) 1100 kun zn broširane knjige; 2300 kun za v polplntno vezane, in 3500 knn za na boljšem papirju v celo platno vezane knjige. ZA SRBIJO VELJAJO ISTE CENE V, DINARJIH. I. Sončnega srptenibcrsjcegu dne je s Svete gore navzdol hodil čuden par. Oba — mož in lena — sta bila zjutraj v svetogorskem sveti-Sču poročena in sta bila zdaj nu poti na postajo, da se odpeljeta od tu domov nu Corjan-uko. Po mnanjostii sta se novoporočenca izvrstno podala drug k drugemu; kajti videti sta bila jute starosti, liri« sla enako velika in tudi |Hi lepoti sta se lahko kosala. On je imel ogljeno-Črne lase in ravno take oči. ona sivomodrc oči in svetlorjave lase, in v obeh postavah se je (razodevala mladostna, svežost. dasiravno je vtuikdo izmed njiju že štel trideset let. Navzlic vsemu pa se je čutil« med obema neskladnost, iko sta tako korakala v praznični obleki, držeč pod pazduho. Mož je imel zelo omahljivo hojo, je lunkai z glavo. se venomer s|>otik(iI z nogami in vlekel in z«aašal ženo, ki pa je s težavo vodila, z ene na drugo stran poti. »Za bo/jo voljo, Lovrc, ti si pijan ko muha'« je vzdihnila žena. Prešerno se je zasmejal in nato zapel s hrrpaviin tenorjem: >En kozarček al' pa dva, to nam korajž.o da.< »En kozarček al' pa dva.,.« >Le|K) te prosinn, Lovre. bodi tiho. Ljudje »e ozirajo od vse|>ovBod s travnikov na naju.« »Ljuba Kri- Kre- Francka, pusti jih, naj J'leda j«. Zaikuj imajo pa oči? Na poročni dan e treha biti vesel.« . , ,. , »Ali ne veš več, kaj si mi obliiilulf« »O pač... že vem, ikako — kaj je rekel žuipnik. Nuno spomniti se ne morem.« »Da bi ne smel toliko piti.« Najlepši dan svojega življenja se pne mora pri- pro- praznovati.« »Drži se vendar pokonci in hodi ravno!« »Lo- la- ljuba Francka, pusti me, da. malo počivam... Moja glnvea jc ziispana, moja po-fteljca postlana... Bog mi svojo daj pomoč, ljuba ženka, lahko noč!« še preden mu je mogla ubraniti, se ji je is vil iz roke in se ulegel na ledino poleg ceste tik pred vasjo. . . »Za božjo voljo, Lovre, ne uganjaj buda-Josti,« ga je prosila, »vstani, sicer se odpelljem lama domov. Ne delaj mi take sramote.« ' Pijani mož pa se je zleknil po tleh. kot je bil dolg in širok, zaprl očri in blebetaje pel: »Svello sonce se je skrilo, rse na svetu potihnilo; vse odeva tiha noč, da zaspati nam jc moč.« Nato je položil gilavo na brežino in je že zasm rčaJ. Kmet, 'ki je delal sto korakov vstran na njivi, je pritekel zraven in vprašal: »Kaj se je pa zgodilo? Ali je temu človeku slabo?« Žeina je jokajoč odkimala z glavo. »Oho, kaj pa je to?« se je zasmejal kmet, ko je zagledal šopek na suknjiču spečega in zapazit njegovo pokojno dihanje; -.ta bolezen ni prav nič nevairno. Samo bi ne smela priti na poročni dan.« »Kar tu naj osla.ne, jaz grem domov,« je ikomaj spravila iz sebe žena, vsa žareča praznikih na Tirolsko na smuški tečaj, v ostalem pa je praznoval vsak po svoje. Kk-stroem se je preoblekel v smoking in odšel v švedsko društvo, kjer so hožičevali z veselo prireditvijo iu s plesom, Gogo je bil povabljen k neki nemški družini v mestu, Tomaž pa si je o-krbel vstopnico za polnočnico v cerkvi svete lledvige. Čudno se sliši, da je bila za to i>o-trebna vstopnica; je pa res, zakaj naval k pol-nočnici je bil navadno tako velik, da so vpeljali vstopnice, ki so jih delili rednim obiskovalcem cerkve v adveiitu. N a bil jo zjutraj je bil Tomaž prijetno presenečen. Dan za dnem jc čakal na denarno pošiljko iz domovine za smuški tečaj; vse bi bilo pokvarjeno, če ne bi liilu tako potrebnega denarja za vožnjo in za življenje na It dnevnem smuškem tečaju v Bervvangu na Tirolskem. Tako pa je pravočasno |H)trkul na Tomaževa vratu prijazen pismonoša in mu izročil ček za 1>0 mark. Kar celo marko je izročil možu, ki mu je prinesel tako razveseljivo pošiljko. Odhitcl jc v mesto, kjer je v banki vnovčil ček, potem pa si je ogledoval velemestni božični sejem in liogate izložbe. Tudi slaščic si jc nakupil in sadja, da ne bi sedel na sveti večer pri prazni mizi. Tako je sklenil, da no l>o prodajal otožnosli in domotožja, pač pa si bo pripel smuči na noge in zdirjal v gozd, kjer bo počakal večera. Na klancih Grunevvalda je našel druščino smučarjev, ki so se učili smuka in kristijanije vse do zgodnjega večera, potem pa so odhiteli domov, kjer jih je čakalo božično drevo z gorečimi svečami, pa prijazno omizje svojcev. Tomaž je ostal sam. lega se ni mogel ubraniti, da ne bi mislil nn zvon sv. Marjete, ki se je zazibal v zvoniku in oznanjal župljanom, da se približuje ura velikega praznika. V duhu ga je tudi Tomaž slišal in še enkrat obudil željo, da bi jim bilo doma ta večer res tako toplo pri srcu, kakor je pisal v pismu, ki ga je odposlal pred štirim dnevi. Ali, kako lepo je bilo v gozdu! Povsod je ležala tanka bela odeja, tudi drevje je bilo obložene z mehkimi blazinami, smuči pa so drsele z lahkoto in so komaj slišno šumele. Ko se je vračal proti domu, je zagledal skoraj pri vsakem oknu prijazno božično smreko, okrašeno s svečami in krhkim pecivom. Doma se je najpreje okopal in preoblekel, potem pa si je I s-DO.MOlJUBv, dno 2:1. decembra 1042-XXI. postavil na mizo najboljše dobrote, ki jih je hranil v skrinji in še tiste, ki jih je kupil do-IHildne v mestu. Iz hišnik ivega stanovanja se je razlegaj hreščeč gramofon, Tomaž pa si je privoščil šc nekaj, kar je bilo v tujini posebno prijetno: dva zvezka »Mladike« si je prihranil za božični večer in jih bral. Ob enajstih je krenil k podzemski železnici, ki ga jo odpeljala v središče mesta, k cerkvi sv. lledvige. Tam je l>il že velik naval in se je le s težavo preril notri. Kaj ti pomeni cerkev. to čutiš šele v tujini; tam vonj po kaililu, pred (abernakeljnom gori lučka, ljudje so zbrani in molčeči, duhovnik bere znano mašo, orgije zvenijo podobno, kakor doma. Košček domovine najdeš v cerkvi, pa če tudi si tako daleč od farnega zvona! Ko je Tomaž slišal pesem s kora, ki so jo peli |>o isti melodiji kakor doma v šmarjeti, ga je ganilo. Pozabil je na tujino in se poglobil v misli, ki družijo ta večer vse kristjane v enem samem veselem oznanilo: Dete nam je rojeno... Po polnoči ga je čakala dolga pot nazaj. Vlak podzemske železnice ni več vozil in tako je moral prehoditi peš vso pot, za katero potrebuje vlak skoraj tri četrt ure. Nič zato, saj je polnočnica samo enkrat v letu. l\a sv. Štefana je vzel nahrbtnik na rame in smuči v roke ter odkorakal proli postaji, odkoder je krenil naravnost na Tirolsko. O tem pq prihodnjič. PRAVNI NASVETI Stanovanjska krza. L. L N. Po sedaj veljavni stanovanjski zaščiti, ki velja do 31. doc. 1942, če ne bo medtcifl podaljšana, sme hišni lastnik odpovedati najemniku stanovanje, če ga potrebuje za svojo omoženo hčer. Ce je k vašemu hišnemu gospodarju pribežala hči kot begunka in se je medtem poročila, je njen oče upravičen, da ji da posebno stanovanje v svoji hiši in zato vam je smel odpovedati stanovanje. Ni važno, če, kakšno in koliko pohištva ima hči, ali pa, če ima pri sebi tudi še kakšne druge sorodnike (teto), iudi ni važno to, da jc trenutno mož hčerke proti svoji volji odsoten z doma. Hči je pač poročena in stanovanjska uredba ji zato prizna pravico do posebnega stanovanja v očetovi hiši. Preprečevanje stekline. Izdana je odredba za preprečitev razširjanja stekline, Lastniki psov morajo z vso skrbnostjo preprečevali možnost, da bi psi z ugrizom ali kakor koli drugače poškodovali osebe ali živali. Zunaj stanovanj morajo zaradi tega biti psi na vrvici ali imeti primeren in čvrst nagobčnik. Klateče sc pse in mačke je treba, če jih zaradi nedostatka primernih sredstev ni mogoče ujeli brez nevarnosti, pobili, po potrebi s pomočjo organov javne varnosti, ki smejo v ta namen uporabljati strelno orožje. Kršitelji teh predpisov bodo kaznovani. Povečanje kazni za zločine. Zaradi strožjega zatiranja kaznivih dejanj so izdani predpisi o povečanju kazni za zločine, ki so jih zločinci storili izkoriščajoč okolnosti, povzročene po vojnem stanju. Tako se zločini, ki so sc po sedanjem kazenskem zakonu kaznovali z dosmrtno ječo, sedaj kaznujejo s smrtno kaznijo. Za druge zločine se pa kazen, kakor jo določa zakon, podvojuje. Težje zločine sodi vojno sodišče. Prijavljanje tujcev. Po izdanih predpisih se morajo vsi tujci, to je oni, ki niso naši državljani, v 24 urah po prihodu v našo pokrajino osebno zglasiti pri oblaslvu javne varnosti kraja. V občini Ljubljana se je treba zglasiti pri Kr. kve-sturi, v drugih občinah pa pri uradu javne varnosti, če tega ni, pa pri občinskem oblastvu. Isto obveznost imajo tujci, kadarkoli prelože svoje bivališče iz ene občine pokrajine v drugo. Slev. 52. Poroštvo. A. L. Š. Poroka je mogoče pravi-loma šele tedaj tožiti na plačilo dolga, za katerega je prevzel poroštvo, kadar glavni dolžnik na upnikov ali sodni ali izvensodni opomin ni izpolnil svoje obveze. Ni pa potrebna poprej tož-ba proti glavnemu dolžniku. Preložitev poti preko travnika. Z. R, I. Več posestnikov vozi preko vaše parcele naravnost na občinsko cesto. Radi bi vožnjo prepovedali ali pa pot preložili na ožji konec parcele, ker vam v sedanji smeri, ki jc na širšem koncu, delajo z vožnjo občutno škodo. Zanimate se, ali bi smeli brez nevarnosti, da se zapletete v pravdo, pot zapreti ali vsaj preložiti. — Vsaka zemljiška služnost mora služiti koristnejšemu in udobnejšemu uživanju gospodujočega zemljišča. Ce imajo posestniki, ki vozijo preko vaše parcele tudi bliž® na občinsko cesto, kakor drugje, ali če je morda ta pot brez klancev, ali sicer boljša kakor druga, je po našem mnenju služnost upravičena. Zato bi bilo zaprtie poti precej kočljivo in nevarno, da pravdo zgubite, če bi vas prizadeti tožili. Kar se pa tiče preložitve poti, je pa ta mogoča, če s preložitvijo koristnost in udobnost vožnje za služnostne upravičence, odnosno njihova zemljišča ne bo zmanjšana. Vsekakor bo pametno, če se z upravičenci pomenite, preden kaj ukrenete. Vožnja s tricikljem. V. J. Prejeli ste dovolilnico za vožnjo s tricikljem in vprašate, ali se sinejo s to dvokolnico voziti tudi člani vaše družine. — Iz dovolilnice same ie razvidno, kdo *.» sme voziti. Saj obsega le osebne podatke tistega, komur jc bilo dovoljenje izdano. Zato se si.ie voziti le tisti, ki mu je bilo to dovoljeno, ne pa tudi člani njegove družine, če nimajo vsak svoje dovolilnice. Ce bi sc kdo vozil brez dovolilnice, bo kaznovan in se mu zapleni tricikelj. V«* rožah ie zdravje a.v Za vliv^je vzamemo vedno steklenico z močnim vratom, ]o napolnimo z zdravilom iu potisnemo v gobec od strani, tam kjer se jenjajo zobje. Ko vlivamo, držimo živali glavo pokonci. Ce se živali zaleti, prenehamo z vlivanjem, spustimo glavo ia počakamo, da sc žival odkašlja. Nekateri vlivajo zdravila skozi nosnice, kar pa jc pravo mučenje živali. Topli obkladki pa sc naprav !jajo lam, kjer so nastopile bule ali se kaj zbira. Z njimi hočemo doseči, da oteklina hi'reje dozori iu se predre. Ugodno učinkujejo tudi pri vnetju vimen. Najprimerneje napravimo tople obkladke iz koruzne moke, seunega zdroba, lanenega semena, gomčne moke in ilovice. Odločno pa moramo odklonili obkladke iz kravjakov, ki so, žal i bog, po dc/eli »e v navadi. Svaljki so najprimernejša oblika za podajanje zdravil živini. Pripravimo jih iz določene množine zdravila, moke in vode. Vse Io gnetemo in napravimo primerne svaljke. Ce je zdravilo zelo zoprno, dodamo še nekoliko soli ali sladkorja, da žival ne čuli zoprnega okusa. Praške primešamo drobni krmi, ki jo še jk>-tresemo z otrobi, poškropimo z vodo in dobro premešamo. Seveda moramo dali Io krmo živini najprej, dokler je še lačna in se tie upira. C.e so praški brez zoprnega okusa ali vonja, jih žival med krmo rada poje, če pa imajo Ii nenaraven vonj in grenak ali zoprn okus, je 6tvar nekoliko ležja. Tu si pomagamo na ta način, da napravimo iz zdravil primerne svaljke ali pa zavijemo zdravila v oblate, ki jih dajemo živali kakor svaljke. Živini podajamo 6valjke tako, da 6e postavimo na desno stran glave. Z levo roko potegnemo jezik na levo 6tran. Desnica drži na leseni žlici zdravila. 7. žlico pomažemo jezik čim globlje v goltancu. Nato jezik spustimo, glavo pa držimo toliko časa pokonci, da jc žival primorana, da zdravilo pozrc. Klistiri ali vbrizganja se izvršijo s primerno dolgo gumijasto cevjo in lijakom. Navadno khsti-ramo živali pri koliki, bolezni v črevesju, v mehurju i Id. Pri hujših boleznih ilak kličemo živmo-zdravnika, ki nam vse to natančno pojasni. Cev mora bili popolnoma snažna in na debelo nama-ščena, oziroma naoljena. Pri vtikanju v črevo moramo paziti, da ne ranimo mehke sluznice, ker lahko nastopi vnetje ali zastrupitev. NaroČite Znamenite Slovenievo I °oSol,e,t »Krajinske povesti "!..." BB ("VII, krati zemskih Škratov in duhov.) KnilZIHff) 19 bodo 'z5le P° Novem lelu v tej zbirki. ^^ V teh dneh bodo naročniki prejeli tri knjige skupaj, dokler ie Še čas Po Novein letu bo izšel tudi svetovnoznani planinski roman ' m P I L A T U S (spisal Federer) rek^rnl^b. ^ nnr.! rt'° ii"l m '""^["»tvo 30 lir. _ Dopise In spise sprejema uredništvo .Domoljuba«, noročnino, Inserate In reklamacije pa »J>f«\« .Domoljuba«. - Og asi se zaračunajo po poselinem ceniku. _ Telefon n r e d n i š t v a In upravei 4t. 40-04. Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. _ Urednik, Jože tfoSIČek. _ Za Ljudsko tiskarno, Jože K rama rit