Pod vtiskom pretresljive krvave drame serajevske srao se zbrali v preprosti, a letos posebno lično po šolskem slugi okrašeni šolski sobi celjske okoliške šole. Iz srca v srca so segale besede, s katerimi je predsednik, c. kr. šolski nadzornik g. Josip Supanek, otvoril konferenco. Na kabinetno pisarno na Dunaju se je odposlala brzojavka: Kabinetna pisarna, Dunaj. Prešinjeno od najglobokejše žalosti in boli zaradi umora presvetlega prestolonaslednika in presvetle Njegove soproge ter skrajno ogorčeno nad nečloveškim činom zaslepljenega morilca, polaga danes o priliki okrajne učiteljske konference zbrano učiteljstvo celjskega okraja pred Vaše Veličanstvo izraz najglobokejšega sočuvstva, neomajne zvestobe in vdanosti s prošnjo: Vsemogočni daj Vašemu Veličanstu prenesti tudi ta udarec! Vsemogočni čuvaj in ohrani Vaše Veličanstvo!. Odposlala se je tudi nastopna brzojavka: Dvorni svetnik Končnik, Gradec. O priliki okrajne učiteljske konference zbrano učiteljstvo celjskega okraja se usoja Vam povodom 701etnice Vašega rojstva izraziti svoje vdane čestitke ter, Vas prosi še nadaljne naklonjenosti. Za svojega namestnika je predsednik imenoval predsednika okrajnega učiteljskega društva, za zapisnikarici sta pa bili izvoljeni najmlajši tovarišici Virantova in Zdolškova iz Ljubečnie. Nadzornikovo poročilo je trajal skoro eno uro. Niso bili to strogi predpisi birokrata, prihajajoči od zgoraj dol, ampak bili so očetovski in tovariški migljaji moža, ki izhaja iz stoletja stare učiteljske rodovine, moža, ki bo letos dopolninl že četrti križ službenih let. Da bi njegovi nauki podžgali pri vseh navzočih plamen ljubezni do poklica, da bi povzdignili medsebojno spoštovanje in pravo tovarištvo, da bi privedli naše delovanje na pota, ki jih prepdpisuje duh časa, napredek in ljubezen do naroda; da bi poživljala naše delovanje naša osebnost, ker duha učiteljevega ne more nadomestiti najboljša knjiga: to so bile uvodne besede njegovega govora. Padle so gotovo na rodovitna tla. Deželni konservator dr. Hauser iz Gradca je imel tudi skoro uro trajajoč govor o varstvu zgodovinskih spomenikov. Uvodorn se je spomiiijal protektorja dotičnega društva, prominulega presvetlega prestolonaslednika, potera nas je pa v duhu vodil v svetišča, kamor je ljudstvo od nekdaj polagalo vse pojave svoje fantazije in umetniškega čuvstvovanja, v, cerkve, vodil nas je na pokopališče ob cerkvi, h kapelicam, na kmetiški dvor, na gradove in razvaline in v idilično vasico. V drastičnih primerih je kazal, kako po barbarsko se uničujejo zgodovinski spomeniki, ki nam bi naj bili sveta dedščina naših očetov, spomeniki, ki naj bi oživljali našo ljubezen do domače grude, bogatili našo dušo in zbujali smisel za lepoto. Učitelj, vodi otroke k spomeniku, nazoruj in vcepi mladini spoštovanje do teh zgodovinskih svetinj! Prišel je nemški gospod iz Gradca, da nas je pozival zanimati se za dela Orožnova in Stegenškova. Roko na srce! Koliko šol je član »Zgodovinskega društva v Mariboru«? Naša ni, pa upam, da postane. Foboljšajmo se iz ljubezni do naroda! O temi »Prvi pouk v čitanju: a) po fonetiških načelih, b) po analitično - sintetični metod i« je govoril tov. Levstik. Nekatera pt>glavja njegovega poetiško navdahnjenega govora, kakor o Ijubezni do materinega jezika, o ljubezni do nedolžnih prvencev, nagovor na učičteljice, kako naj bi kal materinstva, ki jim v srcu tli, prenašale na šolske otročičke, njegov klic: nazaj k idealom, k šoli, so nas zares očarala. Z velikim zanimanjem smo pa tudi stari in so še z večjim pridom mladi poslušali njegovo na lastno mnogoletno izkušnjo se naslanjajočo vsestransko označbo obeh zgoraj navedenih metod. S kritičnim očesom je premotril tudi naše začetnice zadnjih desetletij, in tako sta prišli pod njegov kritični drobnogled obe najnovejši konkurentki, začetnici »Krulčevka« in »Widrovka«. Nastopil je pravičen sodnik in dal je obe na tehtnico. Potegnila je »Widrovka«. »Krulčevka«, četudi je na prvi pogled s svojimi izposojenimi slikami kaj gosposka in prikupljiva, ni za naše razmere. Smelo trdim, da je ogromna večina izkušenih elemetrtarnih učiteljev tuditega mnenja. K predmetu se je oglasil tov. Brinar, ki je predlagal: »V slučaju, da bodo druge okrajne učiteljske konference za slovenske šole na Štajerskem glasovale za uvedbo Widrove knjige »Moje prvo berilo«, (o čemer ne dvomim), se vis. c. kr. deželni šolski svet v Oradcu prosi, da dovoli tudi za naš okraj uvedbo te začetnice.« (Lani se je namreč za celjski okraj uvedla Krulčeva začetnica.) Ta predlog, s katerim je soglašal tudi gospod nadzornik, je bil brez ugovora sprejet. K temi »Razdelitev učne tvarine na podlagi novega učnega načrta« je gospod nadzornik opomnil, da z ozirom na to, da učni načrt za slovenske šole še ni izšel, preloži to temo na prihodnjo konferenco. Podrobna porazde- litev učne tvarine, ki jo je morala vsaka šola izdelati in predložiti, velja samo začasno. Dodaino sta se sprejela nastppna predloga: a) Visoki c. kr. deželni šolski svet v Gradcu se prosi, da blagovoli izdati v najkrajšem času obljubljene, razmeram slovenskih šol, njih potrebam ini koristim odgovarjajoče učne načrte. b) Istotako se vis. c. kr. deželni šolski svet v Oradcu prosi, da blagovoli vplivati, da se bodo učne knjige za slovenske ljudske šole čimprej prikrojile po novih učnih načrtih. Pregledno in kaj zanimivo, znekaterimi tehtnimi opombami zabeljeno poročilo o tuokrajnih šolskih vrtih je podal tov. Černej. Ko je še tov. Krajnc prečital poročilo o stanju okrajne učiteljske knjižnice, so se vršile volitve. V stalni (obenem knjižnični odbor) so bili zopet izvoljeni tovariši: Čulek, Eksl, Kranjc in Pristovšek, v odbor za šolske vrte pa: Jelovšek, Karničnik, Kvac, Pečar in Sivka. Konferenca se je, izvzemši poročilo gospoda nadzornika in g. dr. Hauserja, vršila izključno slovensko. Čisto naravno je, da ta jezikovna oblika gre tudi zapisniku. Diet za konferenco še ruismo dobili nakazanih, a vkljub temu smo z zadoščenjem zapuščali zborovalnico; zakaj bila je to lepa konferenca, da, meni se je zdela ena izmed najlepših, kar smo jih imeli do sedaj. Brinar.