Poštnma plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 14. // Naročnina znaäa mesecno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo ty Telefon Stev. 65 / / Račun pri poStnem čekovnern zavodu v Ljubljani Stev. 10.6% Leto XXII. Celie. petek 29. marca 1940 Štev. 14. Bogdeui Pušenjak: Angliia in Italiia Bodoče zadržanje Italije v sedanjcm evropskem spopadu spada slej ko prej med najvažnejše evropske zunanjepoli- tične probleme. Dvakratni razgovori Sumnerja Wellesa z italijanskimi držav- niki, nedavni Ribbentropov obisk v Ri- mu, angleško - itah" janski premogovni spor in nenadni sestanek med Mussoli- nijem in Hitlerjem so ponovno postavili v ospredje zanimanja svetovne javnosti vprašanje nadaljnjega zadržanja Italije v sedanjem sporu, od katerega zavisl usoda mnogih nevtralnih držav, pred- vsem pa balkanskih. To zadržanjo Ita- lije pa je v prvi vrsti odvisno od dobrih ali slabih odnošajev z Anglijo. Prva leta po svetovni vojni je zavla- dala v angleškem mneniu tako zvana vojna psihoza, ki je zahtevala razoroži- tev in s tern v zvezi najstrožjo ekono- rnijo državnih financ, ki so bile popol- noma razrvane. Izgledalo je, da se An- glija vrača k tradicionalni zunanji po- litiki lorda Beaconsfielda, nazvani »Splendid isolation«. Potrditev te do- mneve je dal l. 1922. washingtonski po- morski sporazum, v katerem sc je An- glija odpovedala svoji svetovni pomor- ski nadoblasti in odstopila od svoje do- tedanje formule »Three power stan- dard«, to je od mornarice, močnejše od treh najmočnejših mornaric. Toda ma- lo globlji vpogled v ta washingtonski sporazum nam jasno kaže, da se je An- glija odpovedala samo nadvladi v za- padnem delu Atlantskega in vzhodnem in severnem delu Tihega oceana, dočim je v vzhodnem delu Atlantskega oceana in v Sredozemskem morju formula »Three power standard« dobila še izra-. zitejšo obliko. Washingtonski sporazum je namreč določil razmerje med angle- ško francosko in italijansko mornarico s 5:1, 57:1, 75. Skupno s špansko mor- narico sta torej francoskti in italijanska mornarica še vedno mnogo manjši od angleške. To dejstvo pa je posebne važ- nosti za zaščito glavne imperialne poti, ki veže metropolo z imperijem. Obenem je Anglija na ta način obdala vse ev- ropske pomorske države z jeklenim ob- ročem, ki je močnejši od akupnih po- morsklh sil vseh evropskih mornaric. Nenadni dvig Italije na stopnjo po- morske in kolonialne velesile in zlasti izgraditev mnogih sredozemskih pomor- skih baz in trdnjav na Siciliji pa sta resno ogrozila srednji del angleške im- perialne strategične prečnice, ki teče od Anglije skozi Sredozemsko in Rdeče morje in severni del Indijskega oceana v Singapur s stranskimi vejami za trgo- vino z Avstralijo in Kitajsko. Sicilija deli Sredozemsko morje v zahodni in vzhodni bazen. Skozi to bariero pa vo- dita samo dva prehoda in sicer Mesin- ski in Sicilijanski kanal. Prvi je iz- ključno v italijanskih rokah, drugega pa ščitita italijanski pomorski bazi Tra- pani in Augusto ter francoska pomor- ska trdnjava Bizerta. Na ta način je angleška vodoravna os skozi Sredozem- sko morje kljub močnim pomorskim trdnjavam Gibraltarju, Malti, Cipru, Haifi in Suezu na njenem najranljivej- šem mestu presekana z navpično linijo, ki spaja italijanske morske bazc. V primeru vojne med Ahglijo in Ita- "jo bi torej slednja brez dvoma osrcdo- tocila vse svoje sile na presekanje an- glcske imperijske prečnice le skozi Sre- dozemsko morje. Za dosego tega cilja je Italija vsa poslednja leta polagala najyecjo pOZornost izgraditvi čim moe- ncjsega podmorniškega brodovja, ki je danes v stanju, da prekine Angliji to njeno glavno prometno trgovsko žilo. Anglija je predvidela to „evarnost in se je z londonskim sporazumom, uved- bo rezervne imperialne poti in spretno razmestitvijo svojih pomorskih sil že v naprej zaščitila pred izolacijo metro- pole od njenega imperija. Na londonski konferenci 1930 je An- gliji uspelo, da je ta konferenca omejila tonažo podmornic na 2000 ton in ob- enem dovolila neomejeno gradnjo malih Poosfrifev voine s Vprašan/e sestanka med Stalinom In Hitlerjem — Odloine Reynaudove besede — Odpoklic sovj ef sfcega velepof fanifca Iz Francije — Sestanek zavezniikega vrfiovnega vo/nega svefa — Blokada Skageraka Za vefifco noč so napovedovali prihod sovjetskega komisarja za zunanje zade- xe Molotova v Berlin. Do tega obiska pa ni prišlo. V Berlinu naj bi bill razprav- ljali o tesnejšem sodelovanju med sov- jetsko Rusijo in Nemčijo in o sodelova- nju teh dveh držav / Italijo v skupnem gospodarskem bloku. Pravijo, da obisk Molotova v Berlin« ni odstavljen z dnevnega reda, temveč da je samo odlo- žen. Ncmški zunanji minister Ribben- trop je pripravljal sestanek med kance- larjem Hitlerjem in Stalinom na ncm- ško-sovjetski meji na Poljskem. Caso- pisje poroča, da je sovjetska vlada za- devni predlog nemške vlade odklonila, obenem pa sporočila, da bi pozdravila prihod kancelarja Hitlerja v Moskvo. Novi predsednik francoske vlade Paul Reynaud je imel v torek zvečer po ra- diu odločen govor, ki ga je zaključil z besedami: »Francija bo nadaljevala. voj- no vzajemno s pomočjo največjega im- perija sveta, z dušo borca in zmagoval- ca.« Na željo nove francoske vlade je so- vjetska vlada odpoklicala sovjetskega veleposlanika Surica iz Pariza v Moskvo. Francoska vlada očita Suriču Mmešava- nje v francoske notranje razmere, ki si ga jo tlovolil z Jjrzojavko, ki jo je poslal Stalinu ob priliki podpisa sovjetsko - finske miroviie pogodbc. V zvezi s prizadevanji Nemčije, da bi zbližala Moskvo in Rim, je obisk inad- žarskega ministrskega predswlnika gro- fa Telekyja v Rimu. Madžarska se čuti očividno ogroženo in isce zaslombe v Rimu. Angleško-francoski vrhovni vojni svet se je sestal v četrtek v I^ondonu. Skle- njeno je bilo, da bodo zave'zniki nadalje- vali vojno z vso odločnostjo in da sc niti Anglija niti Francija nikoli nc bosta po- /;ajali za sklenitev separatnega miru, marveč bosta ravnali sporazumno tudi po končani vojni, da zagotovita naro- dom varnost in mir. Angleške vojne latlje so začele bloki- rati Skagei'ak, da bi preprecile nemškim ladjam prevoz blaga iz Svedske in Nor- A-eške. Ta blokada je iniela že prve dni uspeho. Angleške vojne ladje so v zad- njih dneh ustavile med Kitajsko in Ja- ponsko dve sovjetski trgovski ladji in ju odpeljali v kontrolno luko, kjer bodo prciskali njun tovor, kor sumijo, da jc tovor določen za Nemčijo. V Kanadi so bile v torek parlamen- tarne volitve, ki so se končale z veliko zmafto liberalcev, ki so za odločno na- daljcNanje vojne na strain Anglije in Francije. Rooseveltov odposlanec Sumner Wel- les se je vmil v četrtek v New York in je odpotoval na Florido, kjer bo poro- čal predsedniku Rooseveltu o rezultatu svojih razgovorov v Evropi. Trgovci iz treh srezov so zborovali v Celiu Delovanje sreskega trgovskega združenja Celje, 29. marca. V veliki dvorani Narodnega doma v Celju je bil v četrtek redni letni občni zbor Združenja trgovcev za sreze Ce- lje, Smarje pri Jelšah in Gornji grad. Predsednik združenja g. Ludvik Ko- šir iz Prekope pri Vranskem je v za- četku pozdravil podpredsednika trgov- skega odseka Zbornice za TOI g. Smer- kolja, predsednika Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino g. Stane- ta Vidmarja in ostale zborovalce, nato pa se je spomnil v preteklem poslovnem letu umrlih članov. Zatem je poročal o gospodarskem položaju in vplivu sve- tovnih dogodkov na gospodarstvo. De- lovanje združenja je bilo v preteklem poslovnem letu prav uspešno. Sresko združenje je pred kratkim kupilo hišo bančnega uradnika g. Josipa Pollandta v Gosposki ulici v Celju za 282.000 din. Zastopnik Zbornice za TOI g. Smer- kolj je razpravljal o slovenski narodni trgovini, o novelizaciji davčnega zako- na, o delovanju Zbornice, o minimalnih plačah trgovskih nameščencev in drugih aktualnih zadevah. Predsednik Zveze trgovskih združenj g. Stane Vidmar je poudaril potrebo discipline med trgov- stvom, govoril je o poslanstvu trgov- stva v narodu in narodnem gospodar- stvu, o reviziji izvestnih državnih po- kojnin in o potrebi zvišanja plač dr- žavnih nameščencev. V imenu lesnega odseka pri sreskem združenju je poro- čal inž. Zupančič o našem gozdarstvu in lesni trgovini. Opozoril je lesne tr- govce, naj bodo pri sklepanju pogodb za izvoz lesa v inozemstvo zelo pre- vidni. Tajnik g. Coklin je poročal, da je imelo združenje konec leta 628 rednih in 6 prostovoljnih članov. Na podrocju sreskega združenja je 305 trgovin z mešanim blagom, 160 lesnih trgovin, 54 Zdravje Je naše največje bogastvo. Z boJnJmi zobmi noben človek rri zdrav. Chlorodont zobna pasta trgovin z deželnimi pridelki, 28 z živino, 17 branjarij, 14 sejmarstev, 9 trgovin z vinom, 8 z usnjem, 49 raznih drugih trgovin in 24 javnih tehtnic. Tajnik je nato poročal o novelizaciji zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Zdru- vženje je protestiralo, da pri določitvi. novih cen soli niso bili upoštevani pre- vozni stroški podeželskih trgovcev, kf jim ti prevozni stroški vzamejo ves do- biček. pri prodaji. Združenje se je tudi pritožilo proti naredbi, da ne smejo trgovci prodajati živinske soli. Z znižanjem cene petroleja pri prodaji na drobno na 7 din, ki ga je o božiču od- redila monopolska uprava, so bili trgov- ci zelo oškodovani, ker so bili kupili pe- trolej po znatno višji ceni in so ga mo- rali potem prodajati v izgubo. Združenje trgovcev je zahtevalo. od oblasti, da se pri trgovcih popišejo zaloge petroleja in da se jim povrne izguba, zadevne in- tervencije pa so ostale brezuspešne. Združenje je protestiralo, da znižujejo cene sladkorja le na račun trgovcev detajlistov, medtem ko bi bilo edino pravično, da bi se cene znižale na račun mnogo previsoke državne trošarine in pa na račun milijonskih dobičkov sladkor- nih tovarn. Trgovcem je nemogoče dr- žati se prodajnih predpisov siadkorne centrale, zato bodo skušali doseči, da se zadevna naredba prekliče. Sresko zdru- ženje se je mnogo bavilo s pobijanjem krošnjarstva, z uredbo o minimalnih mezdah za trgovske nameščence ter z uredbo o pobijanju draginje in brez- vestne špekulacije. Združenje je imelo v preteklem letu 149.973 din dohodkov in 87.535 din iz- datkov. Prebitek znaša 61.737 din, či- sto premoženje pa 339.763 din. Na pred- log g. Vizoviška iz Zalca je prejel ves odbor razrešnico s pohvalo. Nato je bil odobren proračun za 1. 1940., ki pred- videva 96.000 din izdatkov in prav to- liko dohodkov, Clanarina za vsakegra člana znaša 50 din na leto. Ob zaključku je bilo še zborovanje lesnega odseka pri združenju trgovcev. Zborovanje je vodil predsednik lesnega odseka g. Veršec iz Podčetrtka, ki je poročal o šušmarstvu z lesom in dru- gih aktualnih zadevah, nato pa je po- dal še g. inž. Zupančič poročilo o les- nem gospodarstvu in lesni trgovini. križark do 3000 ton s tremi hidroplani, ki predstavljajo glavno orožje proti podmornicam. Ta določitev predst.avija veliko zmago angleške diplomacije in njeni uspehi so najbolj vidni v sedanji angleški vojni proti nemškim podmor- nicam. Vendar pa bi kljub temu vsaka vojna med Anglijo in Italijo, če že ne popolnoma prekinila, vsaj močno ovira- la svobodno trgovsko plovbo na angle- ski glavni pomorski poti skozi Sredo- zemsko morje. Prekinitev trgovske zve- ze med Anglijo in imperijem pa bi pred- stavljala smrten udarec za Anglijo. Pred tem udarcem, se je Anglija zavaro- vala predvsem tudi z rezervno pomor- sko potjo, ki vodi ob Zapadni Afriki in j preide ob njenem južnem koncu v In- dijski ocean. To pomorsko pot je Angli- ja zaradi njene izrodne važnosti v pri- meru konflikta v Sredozemskem morju temeljito zavarovala in prcdstavlja da- nes najvarnejšo zvezo metropole z nn- perijem. Kako ogromne važnosti je po- sest te rezervne in varne morske poti, nam kaže dejstvo, da bi bila Anglija ob~ sojena na smrt. če bi se bil prekinil uvoz surovin in življenjskih potrebščiu iz njenih prekomorskih dežel. Ta strate- gično varna prometna zveza z Indijskim oceanom je dovolila Angliji tako razme- stitev njenih pomorskih edinic, da mo- re z njimi varovati Anglijo in tudi ču- vati nadvlado na Sredozemskem morju. T^ako vidimo, da je več kot polovica vseh angleških pomorskih edinic kon- centriranih v domovinskih vodah in v operacijski smeri Anglija-Gibraltar- Suez. Zgoraj navedena dejstva nam jasno kažejo, da se je Anglija za morebitno j vojno z Italijo že vnaprej dobro zava- rovala. V taki vojni bi bila brez dvoma glavna bitka okoli Sicilijanske ožine pri čemer bi poleg Malte tudi francoska Bi- lerta igrala veliko vlogo. Italija bi na vsak način poskušala prekiniti pomor- sko zvezo Anglije z dominioni in tudi zvezo Francije z Afriko. Zavezniki pa bi si prizadevali prekiniti italijansko po- morsko trgovino, izvršiti napad na ita- lijansko obalo in odrezati Italijo od nje- nih kolonij. Ob ogromni premoči an- gleške mornarice, ki bi jo v celoti pod- ! prlo francosko sredozemsko brodovje, bi zaveznikom ta načrt najbrž uspel, če- prav bi gotovo tudi saml utrpeli velike izgube. Kajti jasno je, da je Italija da- nes v Sredozemlju osamljena, in celo trojni savez med Nemčijo, Rusijo in Ita- lijo ne bi mnogo spremenil na tem dej- stvu, ker je z ustanovitvijo režima za- piranja morskih ožin in z ankarskim paktom ruska mornarica popolnoma za- prta v Crnem morju. Zato se italijan- ski narod zaveda, da bi predstavljala vojna Italije z zaveznicama zelo nevar- no avanturo. Kljub dejstvu, da se Anglija zaveda svoje velike premoči na Sredozemskem morju, pa nam zlasti zadnji dogodki po- trjujejo, da si Anglija ne želi samo ostati v dobrih odnošajih z Italijo, am- pak jo tudi pritegniti k čim ožji gospo- darski in politični zvezi. Za Anglijo in Italijo je ohranitev miru na Sredozem- skem morju življenjske važnosti. To nam daje upanje, da bodo balkanskim državam vsaj to pot prihranjene stra- hote nove vojne. Stran 2. »NOVA DOBA« 29. III. 1940 Stev. 14. Planinski dom, Celiska koia in drugo Uvaževanja vredna zamisel Celje, 29. marca. O novem planinskem domu pod Tov- stom, je bilo že mnogo razprav. Nuj- nost rešitve te zadeve je bila podčrta- na z utemeljenimi razlogi. Neizpodbitno je, da bo planinski dom pod Tovstom postal nov vir dohodkov za razne panoge gospodarstva celjske- ga prebivalstva. Odlaganje zadeve je torej skodljivo. V bližini planinskega doma pa bi na- šli morda tudi. prostor za okrevališče državnih in javnih uslužbencev v Celju," kakor je bilo na nekem zborovanju državnih nameščencev omenjeno. V letošnji 4. številki »Mariborskega zadrugarja« je objavljena idejna skica okrevališča Stavbne zadruge zadružnih uslužbencev na Pohorju. Enako okre- vališče si lahko omislijo tudi državni in javni nameščenci v Celju in bližnji okolici z ustanovitvijo enake Stavbne zadruge. Delež naj bi ne presegal zne- ska 100 din. Vsakemu članu naj bi se nudila možnost, da bi se nekaj časa v letu posluževal okrevališča pod zmer- nimi pogoji. Po možnosti naj bi se zbirala ob raz- nih prilikah sredstva za gradnjo na- meravanega objekta, slično, kakor je svoj čas zbiral potrebna sredstva Celj- ski Sokol za Sokolski dom v Gaberju. Se danes zelo agilen Sokol je tu pa tarn ob nedeljah ustavljal prijatelje in znance ter s svojo prirojeno šegavostjo in z dovtipi ponujal »Nabavne listke« za opeko. N. pr.: »Ze veste, da si na- merava Celjski Sokol napraviti svoje gnezdo v Gaberju? Nabavil pa si je preveč opeke in namerava odvišno pro- dati. Cujte, zidna opeka je po dinarju, strešna opeka in krajniki pa so nekaj dražji. Vzemite nekaj opek, po 20 do 30 jih lahko odpeljete s samokolnico, mogoče jih vzamete kar pol voza ali še več. Na dom pa Vani jih ne moremo dostaviti.« Smelo lahko trdim, da so na ta način nabavili mnogo stavbnega gradiva za Sokolski dom v Gaberju, ki je nastal v takrat še burnih časih v Celju. Posnemajte in oživotvorite prej ome- njeno stavbno zadrugo za prepotrebno okrevališče! Upam, da delavcev ne bo jj manjkalo. Gvahtc. Tainik JRZ obsoien zaradi zfocimfev po zafconu o zašciti države Kaxen: 4 I eta In 2 meseca rototje Olje, 29. marca. Pred petčlanskim senatom okrožne- ga sodišča v Celju se je pred dnevi za- govarjal v tajni razpravi 37-letni za- sebni uradnik Josip Fcrenčak z Vidma pri Krškem, tajnik tamkajšnje krajev- ne organizacije JRZ, zaradi zločinstev po zakonu o zaščiti države. Josip Ferenčak je bil zaradi zločin- stev po členu 1., točki 4. ter po členih 3. in 5. zakona o zaščiti države obso- jen na 4 leta in 2 meseca robije in na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Politika „Carnf of a staff ana** Pančevski list »Ravnopravnost« ob- javlja: Francesco Cianciulli je izdal pred kratkim v Sembiascu pri Cantazaru knjigo »Carniola Italiana« (»Italijanska Krajnska«), ki jo prodajajo v Italiji po popularni ceni 5 lir. Dr. Cianciulli raz- vija v svoji knjigi naslednjo tezo: »Ob Soči se pojavlja iredentizem. Ita- lija dokazuje, da reke, »tekoča voda« sploh, ne predstavljajo stalnih in solid- nih političnih mej med državami. Večne borbe ob Renu dokazujejo to. Soča to- rej ne more biti meja med Italijo in Jugoslavijo, čeprav teče tukaj narod- nostna meja. Ostane torej edinole na- slednja rešitev: Iredentizem ob Soči se da odstraniti samo s priključitvijo ce- lokupne Slovenije do črte Spilje—Reka Italiji. Slovenski narod odklanja takšno rešitev, toda gospodarski interesi Gor- nje Italije zahtevajo, da se ustvari enot- na pokrajina »Veneto« s priključitvijo Slovenije«. Pisec pravi, da se pojem »nacija« ne more več omejiti na etnično področje, temveč da vključuje tudi gospodarske interese naroda, t. j. italijanskega ... Za ukinitev koneentracijskih tabori&i Beograjsko »Vreme« je poročalo, da so strokovna udruženja (Udruženje ju- goslovenskih inženjerjev in arhitektov, zdravniški sindikat, beograjska odvet- niška zbornica, Udruženje zdravnikov, stažistov in volonterjev, Udruženje od- vetniških pripravnikov in beograjska sekcija Udruženja agronomov) predlo- žila pristojnim činiteljem predstavko o ukinitvi uredbe o spremembi in dopolni- tvi člena 12. zakona o zaščiti javne var- nosti, s katero so bila pri nas ustanov- ljena koncentracijska taborišča, in o iz- pustitvi oseb, ki so na podlagi te uredbe konfinirane. Predstavka je bila v pre- pisu poslana predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, podpredsedniku vlade dr. Mačku, notranjemu ministru Mihaldži- ču, ministrü pravde dr. Lazi Markoviču in ministru za socialno politiko in na- rodno zdravje dr. Budisavljevicu. Načelnik ministrstva pravde je po na- logu svojega ministra potrdil prejem te predstavke s pismom, v katerem je na- vedeno, da je vladi ze predložen predlog o rešitvi tega vprašanja. Po tern pred- logu naj bi konfinirane osebe izročili rednim sodiščem v nadaljnjo preiskavo, če je podana za to podlaga, ostale pa naj bi pustili na svobodo. Z ukinitvijo omenjene uredbe bi prenehalo doseda- nje stanje, zadeve konfiniranih oseb pa bi reševala sodišča in ne policija. Narodni interesi Po beograjskem »Vremenu« posne- mamo: Narodnim interesom ne škoduje samo ono, kar stori vlada pogrešno, temveč tudi, če ne stori tega, kar zahtevajo narodni interesi. Konc&ntracija in volitve »Hrvatski dnevnik« piše: Niti volitve niti koncentracija ne za- visijo od dr. Mačka. On nima ničesar niti proti volitvam niti proti koncontra- ciji in tudi ne proti formulaciji: volitve in koncentracija. interparlamentarna unija Splitski »Narodni list« poroča: Interparlamentarna unija bo imela po svojem običaju in svoiih statutih tudi letos sejo delegatov vseh parlamentov, včlanjenih v Uniji. Letos bo seja v Svici. Naš senat, ki ni sklican, ni verificiran in ni konstituiran, bo poslal tri delegate, naša narodna skupščina pa bo poslala dva delegata». Vfoga Jugoslavije v angleški luii Eden izmed angleških ministrov je izjavil v angleški spodnji zbornici: »Ju- goslavijo smatramo za element stabil- nosti na Balkanu. Jugoslavia je država, ki bi mogla preprečiti zmešnjavo in ne- red, da bi ne uničili Balkana v korist Nemčije. Jugoslavijo bomo potrebovali pri izgradnji nove Evrope po vojaški zmagi nad Nemcijo«. Slovene! in Hrvatje v Nemciji Pančevski list »Ravnopravnost« po- roča: Po nalogu Gestapo je bil aretiran posestnik Josip Vutej ob Klopinjskem jezeru. Gosp. Vutej se je uveljavljal kot slovenski prosvetni delavec. Ker niso imeli drugega objektivnega razlo- ga, so ga obtožili prepovedanega po- slušanja inozemskih radijskih postaj. Na Dunaju so aretirali slovenskega visokošolca Potočnika iz Smihela v ve- likovškem okraju. Studiral je na du- najslki univerzi. Vzrok aretacije ni znan. V Celovcu so aretirali slovenskega duhovnika Polaka in ga odpeljali v koncentracijsko taborišče, ni pa znano, ali so ga odvedli v Dachau ali v Bu- chenwald. Kino ¦ UNION ¦ Celje 29. do 30. marca edini film Cff ARLEfA BOYERJA v francoskera jeziku STRUP Robert Manuel Miche/e Morgan Lisette Lanvin 30. marca do 2. aprila Planinske iisode... Prekrasen film, cigar globoka vsebina je zajeta iz življenja ljudi s planin. Ross Wanfca — nepozabm" »Pater Vojteh«, Viktor Sfaaf. Magda Sehneider V Vincetu na Gradiščanskem je bil aretiran hrvatski učitelj Fabijan Fer- de, ki se je zelo uveljavljal s prosvet- nim delom med gradiščanskimi Hrvati. V Gidenbachu na Gradiščanskem so aretirali 30 hrvatskih kmotov in od- vedli štiri v koncentracijsko tabori- šče. Tudi vzrok tega ukrepa ni znan. Borba ideologSi »The Times Literary Supplement« ob- javija: Sedaj nam je jasneje nego kdajkoli od začetka vojne, da smo se znašli v v borbi med ideologijami odnosno v borbi med ideali. To ni več spor o raz- nih oblikah vladanja ali o tern, ali so izvestni tipi države sposobni služiti ma- šineriji svobodnjaštva. Vodi se borba med dvema nepomirljivima nazoroma človeštva. Na eni strani je vera v sve- tost človečnosti in v pravico vsakega po- sameznika na pravičnost, varnoat, svo- bodo mišljenja in lasten razvoj. Na dru- gi strani pa so doktrine rasne in raz- redne premoči, ki jemljejo množicam baš substanco človečnosti in človeške vrednosti in jih obenem degradirajo na stopnjo suženjstva. Se več, ravno favo- rizirani sloji totalitarnih tiranij se mo- rajo naučiti in razumeti, da nimajo po njhovih programih nikakšne prave vred- nosti več in da njihovih lastnih življenj, njihovih svoboščin in njihovega blago- stanja ne bodo upoštevali bolj, kakor upoštevajo življcnja in svobodo onih nižjih slojev človeštva, ki so jih oni sebi podredili. Te politične dogme prav tako črtajo s svojimi načeli in zahtevami usmiljenje in čut človečnosti, kakor de- lajo tudi s svobodo, srečo in vsako ak- tivnostjo duha. Brez feompromfsa Ob priliki potovanja Roosevcltovega odposlanca Sumnerja Wellesa po Evropi je svetovno časopisje objavljalo razna ugibanja in komentarje. Zelo znacilna je izjaya pariškega dnevnika »Tempsa«, ki se glasi kratko in jedrnato: »Med svobodo in suženjstvom ne more biti kompromisa!« Boiji mlini . v . Bivši nemški cesar Viljem je v zadnji vojni poudarjal svoje zavezništvo z Bo- gom, takoj po vojni pa je moral iti na Holandsko — Zagat drva. Ro/sfvo .Cefiskega Jofcofa* (Odlomek iz knjige prof. Janka Orožna »Zgodovina Celjskega Sokola«, ki je sedaj v tisku.) Prvo pobudo za ustanovitev Celjske- ga Sokola je rodila potreba po telovad- bi. V Celju sc jc polagoma nabralo večje števido mladih in bodrih Sloven- cev, ki so se večinoma navadili na telo- vadbo že za svojih dijaških let ter so pogrešali prilike za redno telovadbo. Leta 1889. je prišel med nje odvetniški koncipient dr. Dragotin Treo, ki je prej služboval v Novem mestu, kjer se je udejstvoval v telovadnici »Dolenjskega Sokola«. S svojimi celjskimi prijatelji in znanci se je jel dogovarjati o tern, kako naj bi pričeli gojiti telovadbo. Ker niso imeli na razpolago nikakega primernega prostora, se je dr. Treo o- bruil na telovadncga vodjo (»turnvar- ta«) nemškega Turnvereina dr. Jožefa Kowatschitscha z vprašanjem, ali bi moglo dati nemško telovadno društvo pod izvestnimi pogoji in brez vsakih politično-nacionalnih ozirov svojo telo- vadnico za nekaj ur na teden sloven- skim telovadcem na razpolago. Dr. Treo je namreč v Novem mestu videl, da so uporabljali sokolsko telovadnico tudi nekateri nemški gospodje. Upravičeno je pričakoval slične naklonjenosti na nemški strani, ker je bilo tedaj medse- bojno razmerje med Slovenci in Nem- ci še dokaj mirno. Ali dr. Treo e tern svojim poizkusom ni uspel. Dr. Kowatschitsch mu je po daljšem oklevanju sporočil, da je od- bor nemškega Turnvereina iz načelnih razlogov nadaljnje razmotrivanje tega vprašanja 1. po ustnem sporočilu Iva- na Lipolda, sina prvega staroste in starega Sokola, 2. po pismenem sporo- čilu dr. Dragotina Trea odklonil in da bi bila tudi pismena vloga neugodno rešena. Dr. Treo in tovariši pa niso mirovali. Košer, gostilničar pri »Belem volu«, jim je ponudil svoj vrtni salon: v njem bi lahko telovadili ves čas, izvzcmši po- letno sezono. S prostovoljnimi darili in z morebitnimi posojili bi dobili potre- ben denar, da bi mogli kupiti najnujnej- še telovadno orodje. V poletni dobi bi pa vsai za silo mogli telovaditi v čital- nični dvorani. Telovadba pri Košerju bi se lahko pričela 1. februarja 1890. in bi morala biti vsaj dvakrat na teden. Vsak udeleženec naj bi prispeval kakih 30 krajcarjev na mesec. S takim oklicem se je obrnilo na slo- vensko javnost »več navdušenih telo- vadcev v pokoju, recte v rezervi«. Oti- zvalo se mu je takoj 18 mladih mož: Josip Georg, dr. Dragotin Treo, Ivan Glaser, Jakob Doljan, Bogomir Lorber, Jurij Virant, Milan Hočevar, Albin Ka- pus, Avgust Anderlich, Franc Krašo- vic, Franc Kuglcr, dr. Alojzij Brenčič, dr. Ivan Dečko, Janez Bovha, Ivan Li- kar, Maks Veršec, Franc Lončar in Dragotin Kolar. Dr. Treo in tovariši se pri tern niso ustavili, začeli so misliti na ustanovi- tev sokolskega društva v Celju in nji- hova misel je jola prehajati v stvar- nost. Ze 4. junija 1890. je bil zaradi usta- novitve sokolskega društva v čitalnič- nih prostorih ustanovni (»osnovalni«) shod, ki se ga je udeležilo okrog 25 celjskih Slovencev in mu je predsedo- val dr. Ivan Dečko. Po nagovoru dr. Dečka in nekaterih nasvetih, ki jih je podal dr. Treo, so udclcženci shoda z vzjklikom izvolili ustanovni (»osnoval- ni«) odbor, ki so mu pripadali dr. Ivan Dcčko, dr. Andrej Dominkuš in dr. Dragotin Treo, ter so mu naročili, naj stori vse, kar je potrebno, da bi moglo Celje dobiti svoje sokolsko društvo. Predvidevali so dve možnosti: 1. Sa- vinjski Sokol naj se preseli v Celje, 2. v Celju naj se ustanovi novo društvo »Celjski Sokol«. Ustanovni odbor se je takoj lot.il po- sla. Stopil je v stik s predstavniki Sa- vin jskega Sokola. Pogajanja pa so ee razbila. Savinjski Sokol je ostal v Mo- zirju, kjer še danes kot Sokolsko dru- štvo v Mozirju živahno deluje. Treba je bilo torej ustanoviti novo društvo. Ustanovni odbor je sestavil pravila in jih predložil namestništvu, ki jih je potrdilo 16. ju'lija 1890. Na celjske Slovence pa je izdal proglas, v katerem jim jasno slika potrebo nove- ga društva: »Sestavil je ustanovni odbor z nalo- go, da še v tern poletju osnuje društvo »Celjski Sokol«. Celjske Slovence je vodila in jih vodi pri tern ustanavljanju ideia, da je v neprestanem boju z nasprotniki naše- ga naroda treba stalne izpremembe, stalnega napredka — ne le v politic- nem, temveč tudi v društvenem življe- nju. Narod, ki ne napreduje tu in tarn, spi. Maloštevilni Slovenci pa ne smemo spati in mirovati, niti v posameznih krajih ne, najmanj pa v Celju, sredižču slovenskega Stajerskega. Naprej torej! Celjski Sokol naj pod čilimi perutmi zbira slovensko mladi- no, vzbuja in navdušuje jo naj k na- daljnemu vztrajnemu delu, ki bo vred- no dela nje prednikov in sedanjih kaži- potov! Splošno zanimanje za novo drustvo Stev. 14. »NOVA DOHA« 29. III. 1940 Stra*i 3. Nevfrafci v basni »Nova riječ« poroča, da je prišla bol- garska napovedovalka, ki daje vsak ve- čer v pariškem radiu poročila v bolgar- ščini, na misel, da bi pojasnjevala svo- jim poslušalcem politični položaj z bas- nimi La Fontaina. Tako je pojasnila položaj nevtralcev v sedanji vojni z na- slednjo basnijo: Kmet je gnal v mesto na sejem jag- nje, kozo in prašiča. Jagnje in koza sta stopala lepo ni mirno, prašič pa je ves eas cvilil. Koza ga vpraša, zakaj toliko cvili in zakaj ne hodi lepo mirno kakor ona in jagnje, ko jih skupna usoda vodi v mesto na sejem. Prašič pa odgovori: »Res je, da nas vodi skupna usoda v mesto na sejem, toda naša usoda bo zelo različna: jagnje bodo strigli in mu jemali volno, tebe bodo molzli in ti je- niali mleko, a mene bodo zaklali in po jedli!« Tako bo imel tudi vsak nevtralec dru- go usodo, o kateri bo odločeval trgovec, ki ga bo kupil na sejmu. Veliki in mali narodi Predsednik Združcnih držav Roose- velt je pred kratkim poudaril, da ni mogoče zagotoviti miru na svetu vse" dotlej, dokler bodo mali narodi živeli v strahu pred velikimi. Papiga V nekem listu ene izmed vojskujočih se držav se je pred kratkim pojavil na- slednji. oglas: »Papiga se je izgubila (sledi navedba dneva). Oni, ki jo je našel, naj jo blagovoli oddati (sledi na- slov). Opomba: mnenje papige ni obe- nem tudi mnenje njenega lastnika«. Lakota v Varšavi t Po poročilu nemškega poročevalskega » urada dobiva v Varšavi vsak dan pol ; milijona ljudi porcijo juhe, da ne umre- jo od lakote. Obtok bankovcev v Nemčiji Po izjavi trgovinskega atašeja Zdru- ženih držav v Berlinu je Nemčija od za- četka vojne povečala obtok bankovcev za 83 odstotkov. Od. 1. septembra 1939 so natisnili in dali v promet za 3 in pol milijarde mark novih bankovcev. Slovaškojastno bodalo Ob proslavi obletnice obstoja sedanje Slovaške so ustanovili neko odlikovanje, ki obstoji v podeljevanju častnega bo- dala slovaške vojske. Prvi je dobil tako bodalo sedanji predsednik slovaške vla- de dr. Vojtjeh Tuka, drugi znani Sanjo Mach, trctji pa predstavnik Nemcev na Slovaškem inž. Franz Karmasin. Boda- la je razdelil slovaški vojni minister ge- neral Catloš. Zanimivo je, da predsednik republike monsignor Tiso ni dobil tega bodala. Indija in Angiija Vodja lndijcev Mahatma Gandhi je ne- davno naglasil, da bi ne bilo moralno izsiliti Angliji koncesije za Indijo ravno v času, ko se Angiija sama bori za ob- stoj in za boljšo ureditev sveta. Anglija in ŽJdje v Palestini Angleški zakon, ki je prepovedaF pro- dajo zemlje Zidom v Palestini, je izzval hude proteste židovskih organizacij v Jeruzalemu in Ameriki. Domače vesti — Kaj je s povišanjem uradniških plač? Po poročilu beograjske »Politike« je na povratku iz Soluna finančni mini- ster dr. Sutej v ponedeljek izjavil depu- taciji uradništva, ki ga je pozdravila v Djevdjeliji, da bo v četrtek 28. t. mj. seja ministrskega svcta, na kateri bodo sklepali o povišanju uradniških prejem- kov. Rodbinska doklada za deco bo po- višana za 510 din, povečanje osebnih doklad za posamezne uradnike bo zna- šalo 100 do 200 din; deležni ga bodo služitelji, zvaničniki, pripravniki in uradniki do zaključno 4-2 skupine. Isto- časno bo vlada poskrbela, da se povi- šanje uradniških prejemkov ne bo iz- igralo z novo podražitvijo življenjskih potrebščin. Povišanje bo stopilo v ve- ljavo z novim proračunskim letom, to je s 1. aprilom. K tej vesti je agencija Avala javila v torek naslednje pojasni- lo iz kabineta finančnega ministra: »Današnja »Politika« prinaša v pregle- du političnega položaja poročilo svojega dopisnika iz Djevdjelije, da je finanč- ni minister dr. Sutej dal izjavo, da bo vlada na svoji seji 28. t. m. reševala vprašanja uradniških plač. V zvezi s tem poroča kabinet finančnega mini- strstva, da je minister Šutej v neveza- nem razgovoru dopisniku »Politike« re- kel samo, da bodo morebiti na seji 28. t. m. ali na kateri drugi naslednji seji reševali vprašanja uradniških plač, toda samo tedaj, če se prepreči skok cen živ- ljenjskim potrebščinam. Potemtakem ni točno, da je odločeno, da se bodo urad- niške plače povečale že od 1. aprila le- tos«. — Uredbo o pokojniiiskcm z-avarova- nju trgovskih pomočnikov je podpisal minister za socialno politiko in narodno zdravje v torek. Uredba določa, da se začne zavarovanje. letos 1. maja. — Zelezniška nesreča prl Ozlju jc za- htevala več žrtev nego so sprva mislili. Doslej so naäli v Kolpi 10 trupel. Ra- njenih je 34 oseb, 15 pa jih še pogrc- šajo. — Beg kapitala iz Slovenije in Hrvatske. Odtok kapitala iz severoza- hodnih pokrajin države traja že nekaj časa. Industrijska in trgovinska pod- jetja iz Slovenije in Hrvatske se selijo v notranjost države. V zadnjih šestih mesecih je bilo preneäeno v središče države iz severozahodnih pokrajin o- krog 250 milijonov dinarjev. Zadnje case opažajo, da ljudje iz ^Slovenije in Hrvatske nalagajo zelo radi kapital zlasti v nepremičninah v Beogradu. V zadnjih šestih mesecih so nakupili za nad 60 milijonov dinarjev nepremičnin v Beogradu. — Brezplaeen prevoz ljudske hranc in živinskc krm<\ V prometnem mini- strstvu je bil te dni posvet pod pred- sedstvom ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Budisavljeviča. Posvetu so prisostvovali prometni mi- nister inž. Bešlič, minister za telesno vzgojo Tomič, direktor za prehrano dr. Cosič in predsednik borze dela dr. Krmpotič. Razpravljali so o vprašanju brezplačnega prevoza ljudske hrane in živinske krme z nakaznicami, ki se do- be pri prometnem ministru. Na posve- tu je bilo sklenjeno, da se nakaznice za banovino Hrvatsko odstopijo hrvat- skemu banu, za ostale banovine pa bodo to nakaznice odstopili direkciji za prehrano, ki bo vodila te posle. Za- sebniki teh nakaznic ne bodo dobivali. — Konec starih kovancev po 20 din. Finaneni minister jc izdal odlok, po katerem se stari kovanci po 20 din umaknejo iz obtoka najkasneie do 30. aprila. Od 1. maja neha biti stari sre- brni denar po 20 din zakonito plačilno sredstvo in ga bo mogoče do 1. novem- bra zamenjati brez odbitkov za novo skovani denar samo pri blagajni Na- rodne banke in pri državnih finančnih ustanovah. — Izmenjava tlelovnih moei med Francijo in Jiu;oslavijo. Francoski se- nat je pred dnevi sprejel zakonski na- črt, s katerim se odobrava sporazum o izmenjavi delovnih moči med Fran- cijo in Jugoslavijo. — Novi tovorni listi. Dne 1. aprila bodo prišli v promet novi obrazci že- lezniških tovornih listov za mednarod- ni promet, za navadne prevoze in hitre prevoze. Cena teh obrazcev za kosovne pošiljke je po 3 din, za vagonske po- šiljke pa po 21 in 26 din. Franio Čepin — 50 letnik Celje, 29. marca. Skoraj bi ne mogli verjeti, da je naš mladeniško čili nacionalni delavec g. Franjo Cepin, zvesti naš sotrudnik in oskrbovalec sokolske kolone v »Novi dobi«, ki se je rodil 30. marca 1890 v Pilštanju, dospel v življtenjsko dobo, o kateri pravimo, da se je srečal z Abraha- mom. Ceprav je naš marljivi in zasluž- ni slavljeuec siiromen in ceprav veino, da je vsekdar delal pod devizo: »Oseba nič, vse samo za skupnost in za cilj, za katerim stremimo vsi!«, smatrarao ven- dar za naao dolžnost, da se ga ob živ- ljenjskem mejniku, kakor je starostna doba 50 let, spomnimo z uekaj bescdami. Toerio vemo, da si ne želi nikakih slavospevov, saj nikdar ni stre- mel za slavo, poudariti hočemo le to, da je bil in je še vedno samo mož dela, ti- stega skromnega dela, ki ga malokdo pozna, a hi se poznala velika vrzel, če bi takega tihega in drobnega dela nihee ne opravljal. In edino to je, kar hočemo poudariti: tiho in skromno je naš mar- ljivi nacionalni delavec opravljal in so opravlja veliko delo na sokolskem in nacionalnem področju. Torišče njegovega nacionalnega udej- stvovanja je naše sokolstvo. Ob petde- setletnici Franja Cepina je treba tudi u- gotoviti, da je poteklo obenem tudi tri- Pri fežavah vsled hemoroidov pomag'ala že 1 do 2 Leo- piluli, čc jili jemljete po jedi. To sredstvo pomaga žc po petih, šestih urah do lad keg'a hi prijetne^aodvajanja. Oglas re«, pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938 deset let, odkar je začel jubilant delo- vati v sokolstvu. Sokolsko društvo v Brežicah je bila edinica, v katero je v takratni vroči dobi na skrajno eksponi- rani točki kot državni nameščenec ne- ustrašno vstopil in sicer ne samo kot navaden clan, ampak kot izrazit sokol- ski sodelavec, ki ni svoje sokolske pri- padnosti skrival nikdar in pred niko- mur. In kdor se spominja tiste dobe, ta more tudi ceniti nacionalno odločnost našega slavljenca. Ko ga je po razpadu bivšc naše narodne tlačiteljice življenj- sl'.a pot privedla v Celje, kjer je kmalu prisel v položaj, da mu tudi služba ni bila vcč nikaka ovira pri njegovem na- cionalnem udejstvovanju, je bila pred- vsem celjska sokolska župa, ki ji je po- svetil svoje veliko in požrtvovalno de- lo. Bil je skoraj dve desetlet.ji tajnik župe in 3icer tak tajnik, ki je vedno in vedno samo dclal. Kor mu je tuja vsa- ka želja po priznanju in hvali, kot po- znavalci samo ugotavljamo, da je šte- vilne dnevne ure izven svojih poklicnih ur in še številnejšo nočne ure porabil za opravljanje tajniskih poslov za celjsko sokolsko župo. Z enako vnemo in nese- bičnostjo je kot socialno globoko čuteč nacionalist osnoval in oživotvoril župni sociahii odsek in intenzivno deloval v prosvetnem odseku. Z lepimi uspehi je cbeleženo njegovo delovanje v prosvet- nem odseku matičnega sokolskeg'-t ciru- štvu v Celju. Seveda je naš slavljenec tudi aktiven sokolski telovadec lor od- ličen sodelavec v dramskem odseku in uvaževan gledališki igralec. Iz svojega sokolskega delovau".* je priobčil številne članke ne aamo v so- kolskih listih, zlasti v »Vestniku ceiiske sokolske župe«, čigar urednik je, bil je tudi in je še vedno eden najagilnejših sodelavcev :>Nove dobe« in avtor veči- ne v našem listu priobčenih člankov, notic in objav iz sokolskih vrst. »Nova doba« je bila in je za časopisne objave našega sokolstva vedno na razpolago, velika zasluga g. Franja Cepina pa je, da je bila tudi rubrika v naäem listu vsekdar na vižku, tako da more jo iz nje črpati tudi drugi sokolstvu naklo- njeni listi. Ko tudi naš list čestita našemu slav- ljencu, se pridružuje s tem željam nje- govih številnih prijateljev in sodelav- cev, da bi Franjo Cepin, zroč s svojim zdravim življenjskim optimizmom v bodočnost, smatral svojo petdesetletni- co kot začctek nadaljnje etape v svo- jem nacionalnem in sokolskem delova- nju. Se na mnoga, mnoga leta! v Celju in — kar posebno poudarjamo — v narodnih krogih izven Celja je ustanovnemu odboru najboljši dokaz, koliko važnost si utegne pridobiti to druätvo v bodočnosti celjskih Sloven- cev. Celje ne bo ostalo na veke nasprotna trdnjava in »Slovenskemu narodnemu domu« v Celju bo »Celjski Sokol« cvr- sta opora. Ustanovni odbor ima le še nalogo, »nladeimu društvu preskrbeti krepko, . ° Podlago; častno rešujmo Sloven- C1 ,SvoJo nalogo, častno zastopajmo svoj rod! — Zrtve, ki jih v ta namen zantevamo od posameznilcov, so žrtve, Jin P°lagamo na žrtvenik mile naše domovine, in stotero jih bo -vracal skromni, ali hvaležni narod slovenski. V roke torej, rojaki Slovenci, pero, vsote, ki jih boste zapisali dajete — prepričani bodite o tem — za važno idejo, ki bo obrodila nov, krasen in ko- risten sad!« Ta poziv, izdan 18. junija 1890., je rodil lep uspeh. Do konca julija je bi- lo nabranih nad 500 goldinarjev v ustanovni fond. Darovalci so bili iz Celja pa tudi iz drugih krajev sloven- ske Stajerskc. Do konca 1. 1890. je vsota narasla na 1300 goldinarjev. Istočasno so se prijavljali olani za novo društvo. Do konca julija jih je bilo 34 izvršujočih in 25 podpornih. Dne 31. julija 1890. je bil ustanovni občni zbor. Po poročilu ustanovnega odbora je sklepal o organizaciji diu- štva: Določili so vstopnlno in članari- no izvršujočih in podpornih celjskih in zunanjih članov, sklenili so potrebno glede kroja in glede nabave telovadne- ga orodja, ki naj bi ga kupili direktno na Ceškem. Velepomemben je bil sklep, naj bo 7. in 8. septembra (v nedeljo in na Ma- lo Gospojnico) velika ustanovna slav- nost, pri kateri naj bi sodelovala vsa slovenska sokolska in mnoga druga društva. Izvedba tega sklepa je bila poverjena odboru, ki ga je obeni zbor nato izvolil. Novemu odboru jc naeeloval soglas- no izvoljeni dr. Josip Vrečko. Ostali odborniki pa so bili konstituiranju: dr. Ivan Dečko, podstarosta, dr. Dragotin Treo, tajnik, Josip Georg, blagajnik, Fran Lončar, orodjar, dočim sta bila dr. Andrej Dominkuš in Milan Hočevar brez funkcije. Odbornižka namestnika sta bila Dragotin Vanič in Ivan Bovha. Taka je bila prva uprava »Celjskega Sokola«. K.: Novice iz „Novic" V roke; sem dobil zbirko »Novic«> ki so izhajale v Ljubljani in jih hrani ugleden kmet iz Gotovelj. xNovice« so objavljale tudi dopise iz Savinjske doline. Ti dopisi bogo goto- vo zanimali potomce onih prebival- ccv, ki so se pred 80 leti deloma tudi javno udejstvovali v borbi za narodne pravice. I. »Novice« z dne 7. februarja 1857. Iz Celja 3. svečana: Letos imamo po- šteno zimo, mraza in snega, kolikor ga ni bilo mnogo let. Ugodna je ta doba posebno lovcam, ki po divji perutnini ¦prežajo. Tudi nek gospod, vnet lovec, je podal se nedavno na lov, ter hodil po obali bližnje Ložnice, da bi zasačil kako divjo raco, Ugledal je tudi kmali čctvero rac, katere so pohlevno čepele v nekem kotu v vodi. Gospod se ustavi s puško, meri, sproži — puns! in zadel jc vse štiri race, da so se na herbet zavalile. Hitel je strelec do potoka, pobrat svoj plen, kar je zapazil v velik strah, da vstreljene ptice so bile dormi- ce race nekega bližnjega kmetiča. Plačati je mogel gospod vlastniku pet goldinarjev za usmertnjene živalice, ter jih odnesel domov. Doma jc pripo- vedoval sam nezgodo; smejali so se vsi lovci, ki ni razločil domačih rac od div- jih, da je bilo kaj! I. S. II. »Novice« z dne 13. marca 1861. Iz Gradca (za slovensko Stajeröko). Po skrbnem premišljevanju imenujemo vsem rodoljubom sledeče naše priprav- ne može za poslance v deželni zbor. Za mesta in terge: A. za Celje, Brež- ce, Laško, Sevnica, Gornjigrad, Ljub- no, Braslovče, Zavec in Vojnik gospo- de: a) dr. Stefan Hočevar, b) dr. Ivan Mörtl, c) Janez Zuža, pravoznanec, pi- vovar in učen kmetovalec v Zavcu. III. »Novice« z dne 25. ssptembra 1861. Gimnazija celjska. Iz dopisa posne- mam sledeče: »Po atatističnem pre- gledu bilo je izmed 267 ueeneev 183 Slovencev, pa Bog zna — kakih Nem- cev! Zakaj neki ni pregleda šolske mladine? Ali je morebiti pisava imen postrašila koga? Ali se Celjani šopirijo proti slovenskemu pisanju? Razen ka- tehetov ni ne enega domačega učitelja. Skor da ne moremo verjeti, kar smo slišali, da jc Solski ravnatelj dijakom celo prepoVedal slovenski govoriti.« IV. Dopis iz »Novic« z dne 11. jun. 1862 (Po izvirniku). Stran 4. »NOVA DOBA« 29. III. 1940 Stev. 14. Celieinokolica c Regulacijska dela na Savinji v če- trti etapi med kamnolom na Polulah in Grenadirjevo brvjo, ki so pozimi po- čivala, se od torka dalje spet nadalju- jejo. Regulacijska dela so v glavnem gotova do bivše Krajnčeve gostilne, sedaj pa nadaljujejo rcgulacijo proti Grenadirjevi brvi. Cudimo se, da dela za regulacijo Savinje v peti etapi med Grenadirjevo brvjo in prvim železni- škim mostom še vedno nlso razpisana. Vse kaže, da bo tudi letos nastala ne- potrebna zamuda, ki bo spet dala po- vod za utemeljene kritike. Slej ko prej pa je nujna zahteva prebivalstva, da državna uprava z izdatnimi- rednimi prispevki omogoči čimbolj pospešeno regulacijo Savinje, ki je za Celje in vso celjsko kotlino izrednega pomena. Peti etapi regulacije Savinje bo sledila šesta, glavna etapa, ki bo segala od drugega do prvega železniškega mostu ter obsegala preložitev struge Savinje in železniške proge pod Starim gradom in gradnjo novega železniškega in novega železobetonskega mostu čez Savinjo. Ker bodo izdatki za regulaci- jo Savinje v tej etapi ogromni, name- ravajo v ta namen najeti večmilijon- sko posojilo z daljšo amortizacijsko dobo. K stroškom bo prispevala tudi železniška uprava. c Modernizacija Vodnikovc ulice. Mestni delavci kanalizirajo sedaj Vod- nikovo ulico v zadnjem odseku med gledališčem in Gregorčičevo ulico. Ka- kor znano, je mestna občina kupila od ključavničarskega mojstra B. Gradta del njegove hiše in vrta v Vodnikovi ulici za 206.500 din, da bo mogla letos razširiti in tlakovati Vodnikovo ulico. Kanalizacija te ulice bo kmalu tudi v zadnjem odseku med gledališčem in Gregorčičevo ulico končana. V torek so začeli podirati del Gradtove hiše, ki pride za razširitev Vodnikove ulice v poštev. Ulico bodo tako razširili za približno tri metre, gosp. Gradt pa bo ostali del svoje hiše moderniziral in na novo zgradil se drugo nadstropje. c Velikomtfnih procesij, ki so bile v soboto popoldne pri kapucinski in o- patijski cerkvi ter v nedeljo zjutraj pri cerkvi sv. Jožefa, se je udeležilo mno- go prebivalstva iz Celja in okolice. V nedeljo je krasno solnčno vreme izva- bilo prebivalce na krajše in daljše iz- lete. Mnogo smučarjev je pohitelo na Savinjske planine in na Golti, kjer je bila v ponedeljek tekma v veleslalomu. V ponedeljek se je nebo pooblačilo, vendar ya je potekel dan brez dežja. c Polarni sij je občudovalo prebi- valstvo Celja in celjske kotline na ve- likonočno nedeljo od 19.30. Jasno ne- bo je najprej krvavo rdeče zažarelo na vzhodu, potem pa se je polarni sij po- mikal proti zahodu. Veličastni prizor je trajal pol ure. c Sneg je zapadel v četrtek v noči na petek v Celju in celjski kotlini. V dolini sicer samo lahno pokriva scmljo, pač pa se je ustalil na višjih hribih. c Ljudsko vseucllišee. V ponedeljek 1. aprila ob 20. bo predaval v risalnici me- ščanske sole psihiater dr. Miroslav Hri- bar iz Ljubljane o temi »Biologija zlo- čina«. Opozarjamo na to zanimivo pre- davanje. c Predavanje o projektiranju in gradnji zaklonišč. V nedeljo 31. t. m. bo predaval univ. prof. dr. tech. Miro- slav Kasal iz Ljubljane za obrtnike gradbene stroke o projektiranju in gradnji zaklonišč. Predavanje se bo pričelo ob pol 9. dopoldne v risalnici meščanske sole. Mestno poglavarstvo vabi občinstvo, posebno pa še hišne posestnike, da se udeležijo tega aktual- nega predavanja. c Opereto »Gcjšo« bo uprizorilo ma- riborsko Narodno gledališče v petek 5. aprila ob 20. v celjskem gledališču. Ta predstava bo zadnja za abonma. Ne- abonenti naj si preskrbijo vstopnice takoj v predprodaji v Slomškovi knji- garni. Za uprizoritev vlada v Celju in okolici živahno zanimanje. c Poroka. V soboto 30. t. m. se bo- sta poroeila v Celju g. inž. Zoran Luz- nik iz Jagodine, sin znanega nacronal- nega delavca g. Alojzija Luznika v Ce- lju in gdč. Mirka Grudnova, uradnica Celjske posojilnice d. d. v Celju in vzorna načelnica celjske sokolske žu- pe. Nacionalnemu paru iskreno česti- tamo! c Iz državne službo. Višja post na kon- trolorka Mihaela Horvatova je preme- ščena iz Murske Sobote v Celjc. Na rac- ščansko šolo v Celju je prcmešcen Svo- jimir Jamšek, nastavnik na meščanski šoli v Komiži na Visu. c Koncert mladinskega /bora z Ita- keka v celjskem gledališču. Mladinskl zbor »Vilhar« na meščanski šoli na Rakeku bo priredil v nedeljo 7. aprila j ob 15. v celjskem gledališču koncsrt slovenske mladinske pesmi. Zbor ima 110 pevcev in pevk in bi moral letos nastopiti na festivalu mladinske pesmi v Budimpešti, ki pa je zaradi vojne prenešen v Ameriko. Na celjski kon- cert, ki bo nudil lep užitek, že sedaj opozarjamo prebivalstvo Celja ter bliž- j nje in daljne okolice. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in celjski srez bo v torek 2. aprila od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Predavanje o prodajni tt'hniki. Trgovsko društvo v Celju priredi v sporazumu z Društvom za dekoracijo in reklamo v petek 29. t. m. ob 20. v veliki dvorani Obrtnega doma v Vod- nikovi ulici predavanje o prodajni teh- niki. Predaval bo g. Karel Filač. Pre- davanje bo zelo poučno za vse trgov- ske nameščence, pa tudi trgovci so na- prošeni, da se udeleže tega predavanja v čim večjem številu. Tako predavanje bo tudi za vse vajence in vajenke, ki obiskujejo II. in III. razred trgov3ke nadaljevalne sole, in sicer v sredo 3. aprila ob J.8. prav tako v Obrtnem do- mu. c Upokojeno učiteljstvo u Celja in okolice se bo sestalo v četrtek 4. aprila ob 14. v posebni sobi nabavljalne za- druge v Celju. c Mariborska »Obzorja« so postala tudi celjsko glasilo. Umetniški klub v Mariboru izdaja že dve leti svoj mesee- nik »Obzorja«, ki ga tiska Mariborska tiskarna. Z letošnjim letom pa so po- stala »Obzorja« tudi glasilo celjskega društva Celjski kulturni teden. Celjski literati bodo odslej v glavnem pri njem sodelovali, celjsko občinstvo pa je na- prošeno, da ostane ali pa postane naroč- »Iz savinske dolhie 1. junija. Ce člo- vek po svetu pride, marsikaj zve. Ta- ko sem tudi jaz naletel na prošnjo ne- kega nemškutarja, kteri pri celjski okrajni gosposki slovenski jezik popol- noma zatreti namerava.'< Na celjski k. k. Bezirksamt sta se obrnili občini Frankolovo in Vojnik z vlogo, naj bi se z občinami odalej le nemško uradovalo, čemur so pa ugo- varjale občine Nova cerkev, Lemberg, Zalec, St. Peter v Sav. dolini in Go- tovlje. Ugovor »Občinc Novocirkov- ske« je podpisal Gregor Jamnik m. p., župan. Ugovor občine »Lemberške bli- zu Toplic« je podpisal M. Pintar 1. r. župan, Franc Volšek 1. r. svetovalec. Ugovor »Občinskega ureda tcrga Za- vec« z dne 26. maja 1862. se glasi do- slovno: »Ker sc po zdravi pameti slo- venskemu narodu njegov jezik v urad- nijskem poslovanju zavoli nevednosti kakega občinskega predstojnika ali uradnika nikdar zatreti ne more, in tudi cesarjeva obljuba zavolj upora ne- katerih slovenskih neprijateljcv praz- na beseda ostati ne sme, pridruži se podpisana občina mnenju Novocirkov- ske obeine v celem zapopadku. Občinski: uiiad trga Zaveö dne 26. maja 1862. N. Janič 1. r. župan. Sv. Peterska občina potrdi predsto- ječe opazke in tirja v imenu vseh kme- tov, da se domači jezik v uradnijah skoro vpelja, zakaj to se ne bo nikdar zgodilo, da bodo Slovenci po nemšku- tarskih sleparijah svoj rod zatajili. Pri sv. Petru v Savinski dolini 27. maja 1862. I. Sedminek 1. r. župan. Misli poslednjih štirih občin so tako resnične in pravične, da jih vsaki po- šteni Slovenec potrditi mora. V imenu občine Gotovske 2. maja 1862. Jur Grah 1. r. župan, Franc Važ 1. r. svetovalec. Tako je bila le ta prošnja naši c. kr. okrajni celjski gosposki predložena. Radovedni smo, kdo bode uslišan?« Za Vaše knjigovodstvo v novcra letu trgovske knjige, rednlke, kartoteko in druge potrebščine za pisarno v veletrgo- vini papirja in knjigarni KARL GORI- CAR, vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9. SIRITE »NOVO DOBO«! nik te res dobro urejevane in zelo infor- mativne revije. c Slovanski večer v Narodnem do- mu v Celju bo v soboto 6. aprila s pri- četkom ob 20. Tečaji za narodna kola in Ceško besedo so prav dobro obiska- ni. Sedaj se snov še ponavlja in bo v dveh večerih končp.na. Za narodne no- se vlada med občinstvom veliko zani- manje, nekateri so si jih sami nabaviii, drugi pa izposodili po večini od usta- nov, ki jih imajo na razpolago. — Ker nas od slovanskega večera loči le še nekaj dni, naj si oni gostje, ki name- ravajo priti v narodnih nošah, hitro preskrbijo narodne noše. Splošna že- lja je, da bi bilo na slovanskem veče- ru čim več narodnih noš. Za ostale je obleka promenadna. Opozarjama,, da posebnih vabil ne bomo pošiljali. Na prireditvi bo sodeloval znani plesni or- kester Swing Rhythm iz Ljubljane. c Predavanja za rezervne oficirj^. Pododbor Udruženja rezervnih loficir- jev v Celju obvešča vse rezervne ofi- cirje, da bodo sledeča predavanja za rezervne oficirje: V petek 29. t. m. ob 19. v mali dvorani Narodnega doma za rezervne oficirje glavnih rodov vojske, v petek 19. t. m., sredo 3. in četrtek 4. aprila vsakokrat ob 19. v Oficirskem domu za rezervne intendantske oficir- je, v torek 2. aprila ob 19. pa v Ofi- cirskem domu za rezervne sanitetnc in apotekarske oficirje. Predavanja so obvezna in se bodo pričela točno ob na- vedeni uri. Event, izostanek je treba opravičiti. c DružabnJ v da bodo jubilejni dnevi v mesecu juniju dosegli viBck Da bo pa prireditev kar najve- licaatnejse uspela, je treba aastc; . vse sile za cim popolnejši uspeh Celie mora dokazati, da je vredno zaupania ki mu ga je poveril Savez Sokola kra- ljevine Jugoslavije, in storiti vse, da bo prireditev prava manifestactfa' ju- goslovenskega sokolskega bratstva. Bratje in sestre, čas hiti, zato je po- trebno, da se s podvojeno silo lotimo dela, da bo jubiloj, ki ga obhaja celjski Sokol in z njim vse sokolstvo, res do- kaz moči in sile, ki je ne bodo strli ne zunanji in ne notranji sovražniki! x Sokolsko društvo Celje-matica bo v drugi polovici aprila, najbrž 17. aprila predvajalo zvočni film »Vsejunaški zlet v Sofiji 1939«. Ob tej priliki bo preda- val o Bolgariji in zletu brat Vekoslav Bučar iz Ljubljane. Iz Celja je lani po- setilo mnogo bratov in sester vsejuna- ški zlet, še več pa jih jc, ki jim ni bilo mogoče pohiteti na slavnostne dni. Vsi ti bodo imeli najlepšo priliko, da vidijo v filmu nepozabno manifestacijo jugo- slovensko-bolgarskega bratstva in kras- ne bolgarske narodne noše vseh vrst. Predstavi bosta ločeno za mladino in za odrasle. Sport tK Litiia : SK Celie V nedcljo 31. t. rn. popoldne bo SK Celje otvoril svojo nogometno sezono s prijateljsko tekmo proti SK Litiji prvakom II. razreda posavske skupine. Litijčani imajo močno, borbeno enaj- storico, ki je v lanskih tekmah dosegla tudi napram močnejšim klubom lepe uspehe. Opozarjamo ljubitelje nogo- meta na to srečanje. Tekma se bo pri- čela ob 16. na Glaziji, ob 14.15 pa se bo pričela predtekma med SK Storami in kombinirano mladino SK Celja. V nedeljo ob 14.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalnr kleti« prijateljska tekma med SK Ptujem in celjskimi At- j letiki. * V tekinovanju za prvenstvo hrvat- sko-slovenske lige so bili v nedeljo do- seženi naslednji rezultati: v Ljubljani Concordia:Ljubljana 4:1 (4:0), v Za- grebu Gradjanski (Z) :SIavija (V) 5:0 (3:0), v Osijeku Hašk:Slavija (O) 2:0 (0:0), v Splitu Hajduk:Split 8:3 (4:1) in v Subotici Bačka:Sašk 2:0 (1:0). Ljubljana se je krepko »usidrala« na koncu tabele s 7 točkami, na vrhu ta- bele pa je Gradjanski z 31 točkami. V srbski ligi so bili doseženi v nedeljo na- slednji rezultati: v Beogradu Jugosla- vija:Zemun 8:0 (2:0) in 2ak:Jedinstvo 2:0 (1:0), v Sarajevu Gradjanski (S): Slavija (S) 3:2 (1:1), v Novem Sadu Vojvodina:Bask 3:0 (3:0) in v Borovu BSK.Bata 4:1 (2:1). * JiiLoslovenska znraga v Carigradu. V nedeljo je bil v Carigradu cross-coun- try za prvenstvo Balkana na 7 in pol km dolgi progi. Sodelovali so atleti Ju- goslavije, Turčije in Grčije, atleti Bol- garije in Rümunije pa niso poslali svo- jega zastopstva^ Med posamezniki jfe zmagal Jugosloven Jože Kotnik. Tudi med ekipami je zmagala Jugoslavija in si priborila balkanski pokal. Drugo rae- sto so zasedli Turki, tretje pa Grki. * Veleslalom na Golteh. Zimskosport- ni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju je priredil na velikonočni ponede- ljek na novi, odlični progi na Golteh tekmo v veleslalomu za Meštrovov po- kal. Proga je bila dolga 2 km in je imela okrog 500 m visinske razlike. Prireditev je odlično uspela. Doseženi so bili na- slednji rezultati: 1. Jaka Breznik (SPD Celje) 1.44.4; 2. Viktor Volčko (Smu- čarski klub Celje) 1.45; 3. Nos (SPD Celje) 1.52.2; 4. Friderik Dvoršak (SPD Celje) 1.55.2; 5. Danimir Uršič (SPD Celje) 1.57.4; 6. Franc Krajnc (SPD Celje) 2.03.4; 7. Friderik Jelcn (Sm. kl. Celje) 2.10.1; 8. Pepček Sevčnikar (SPD Celje) 2.14.2; 9. Drago Zadra- vec (SK Laško) 2.17; 10. Franc Kmecl (SPD Celje) 2.35.4. - Redni letni občni zbor SK Celja bo v torek 2. aprila ob 19.30 v salonu re- stavracije v Narodnem domu, Clan- stvo je vabljeno, da se udeleži občnega zbora v polnem številu. Pro; Java 80 let nice $kladatelia Rista Savifia v Žalcu Sokolsko društvo v Zalcu priredi v soboto 13. aprila ob 20. v Sokolskem domu v Zalcu proslavo 80-letnice slo- venskega skladatelja Rista Savina, pri kateri sodeluie z zborovskimi skladbami in samospevi Rista Savina priznani Slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane. Na programu so izključno skladbe Ri- sta Savina. Razen samospevov, ki jih bosta pela koncertna solista gg. Milan Jug in Roman Petrovčič, bo zapel oper- ni basist g. Tone Petrovčič monolog Jo- ska iz Savinove opere »Matija Gubec« in prolog Dušana iz Savinove opere »Gosposvetski sen«. Proslava je bila zaradi obolelosti enega izmed solistov prcložena od 30. t. m. na soboto 13. aprila. Opozarjamo na to proslavo in priča- kujemo, da bo občinstvo, s številno ude- ležbo počastilo nad vse zaslužnega skla- datelja, ki je posvetil vse svoje življenje povzdigi naše glasbcne kulture in cigar dela bodo ohranila trajno vrednost v kulturnem življenju našega naroda. Iz naših kraiev Laiko 1 Nove premestitve rudarjev v Kočev- je. Te dni spet odhaja preko 20 delavcev v kočevske rudnike. Ljudje govorijo, da vzroka likvidacije našega rudnika ni iskati v pomanjkanju premoga, temveč v načrtu družbe, da si prihrani najbolj- ši premog za poznejše case, sedaj pa prodaja in spravi v promet najslabši premog, ker v teh časih nihče ne gleda na kakovost. Mi smo mnenja, da to ni res, in rudarji, poznavalci našcga rud- nika trdijo, da bo res zmanjkalo sedaj razkritega premoga in da bo res treba ukiniti kopanje, če ne bo družba dovo- lila novih kreditov za razkrivanje pre- mogovnih plasti. Potrjujejo se tudi ve- sti, da g. ravnatelj Kloc se ni upokojen in da bo še nadalje vodil naš rudnik. Delavci pravijo, da utegne njegova spo- sobnost vendarle rešiti nas rudnik. 1 Na velilto soboto so se postavljali pri velikonočni procesiji spet slovenski I fantje, ki so v svojih zanimivih krojih korakali pod poveljstvom starih voja- kov D. in H. Njim je sledil dekliški kro- žek v še zanimivejših krojih. Občinstvo si je z vclikim veseljem ogledovalo ta nastop. Procesije se je udeležilo mnogo j ljudi iz laške okolice. Pri procesiji je | igrala laška mestna godba. j 1 Poroka. Na velikonočno nedeljo se je I poročil v frančiškanski cerkvi v Ljub- ljani tukajšnji trgovec g. Fran Bobnar z gdc. Slavico Osolinovo, našo vrlo so- kolsko delavko. Narodnemu paru iskre- ne cestitke, iz sokolske družine pa jima i kličemo: Zdravo! i 1 Severni sij smo opazovali preteklo ! nedeljo tudi Laščani. Okrog 19. je v ' rdečem sijaju zažarelo nebo nad Mali- čem, nakar se je sij pomikal počasi proti zapadu. 1 Osebne vesti. Pretckli teden se je mudil v Laškem na dopustu g. prof. dr. med. Maks Hochrein, dekan univerze in direktor medicinske poliklinike v Leipzi- gu. Zagrebška klinika ga je povabila k predavanju na kliniki. Predaval je »O srčnih boleznih in o krvnem obtoku«. G. dr. Hochrein je imel slična predavanja ze tudi na oxfordski kliniki, v New Yorku in drugod, je učenjak svetovnega slovesa in je spisal doslej že okrog 60 znanstvenih del. Iz Zagreba je prišel na oddih v Laško, ki je napravilo nanj najboljši vtis, Nadvse so mu ugajale našc gore, Savinja in lepa laäka okolica. Je velik ljubitelj prirode in si želi še kdaj videti Slovenijo ter uživati veliko gostoljubnost Slovencev. —- Ravnatelj tukajšnjega kopališča g. M. Golubič je toliko okreval, da se je vrnil iz bolnice v Laško in spet prevzel ravnateljske ', posle. S 1 'Zivinoreja. Tudi na zadnji sejem na veliki četrtek so prignali zelo malo ži- vine in še ta je bila razen enega para volov skrkjno slaba. Kupčija je bila slaba, cene pa visoke. Za par kumrnih volov, ki niso dosegli niti 1000 kg teže, je lastnik zahteval kar 8000 din. — Ob- enem pa smo gledali, kako so vozili in natovarjali voz za vozom najlepšega sena za izvoz. Hleve so izpraznili, krmo razprodal'i in kmetjc pravijo, da je mno- go rentabilnejše pospraviti in prodati seno, kakor pa rediti živino, kcr proda- jajo seno sedaj po 100 do 120 din za 100 kg. Posledice se že kažejo, pa bodo še hujae. Njive bodo ostale nepogno- jene, donos poseatev bo pešal, kmet bo moral kupovati vse, tudi živež, in takrat mu tudi ne bo pomagala visoka cena sena. Tu je treba začeti z delom, preda- vanji in poukom, ker bomo sicer vsi trpeli. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 30. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 31. t. m. ob 16.30 in 20.30 veselo filmsko opereto »Medeni mesec«. V glavnih vlogah Fran- čiška G a a 1, Bing Crosby, Akim Tami- roff. Dva tednika. Popaj. Oglejte si! — V sredo 3. aprila in v četrtek 4. aprila ob 20.30 izredno zabavna dunajska ope- reta »Vse za Ijubczenveseli«, saj so bile skoraj vedno v znaku »heila«. Ce pa kaj takega stori visok uradnik je to tako sramotno, da zasluži pošteno kazen. Kakšno poročilo je dobil od tega gospo- da njegov šef, si lahko mislimo. Koliko pa trpi vsled takih »inspekcij« ugled države, si pa niti misliti ne moremo! Radece r Anton Polanc na uulnji poti. Dne 20. t. m. popoldne smo pokopali bivšega radeškega župana g. Antona Polanca. Ze mnogo pred napovedano uro so se začele zgrinjati pred hižo žalosti množi- ce ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Zelo mnogo je bilo Sokolov v krojih in z znaki. Poleg Sokolov iz Radeč so bill zastopani Sokoli z Zidanega mosta, iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Sevnice, Boštanja in Krškega s prapori. Sledila je deputaeija društva CMD nato ga- silski četi Radeče in Vrhovo s prapo- rom, zastopniki občine, uradništvo in domača godba »Savski val«. Sokolski naraščajniki so nosili 15 vencev. Ob navzočnosti treh duhovnikov so bile iz- vršene cerkvene svečanosti, nakar je zapel sokolski pevski zbor. V imenu So- kola se je pred hišo žalosti v ganljivem govoru poslovil starosta radeškega so- kolskega društva br. Ferdo Laznik, v imenu JNS pa g. Vekoslav Bučar iz Ljubljane kot zastopnik ministra v p. g. dr. Alberta Kramerja. Na pokopališču so pevci zapeli »Blagor mu«. Sokolski in gasilski prapori so se sklonili nad krsto, gasilski rog pa je zadonel v zad- nji pozdrav. S solznimi očmi so množice ljudstva zapuščale idiličuo radeško po- kopulišče. Zvečer je bila v Sokolskem domu komemoraeija za pokojnim Anto- nom Polancem. Navzočih je bilo nad 80 domačih Sokolov. Pokojnika bomo ohra- nili v častnem spominu. Krsko Lep uspeh sokolskega gledališia Krško, 29. marca. Dne 16. in 17. t. m. je naša sokolska igralska družina uprizorila v polni dvo- i'ani Klabundovo igro v Zupančičevem prevodu >/Krog s kredo«. Igra je vsebin- sko in odrsko zelo lepo zgrajena. V splošnem je bila prav dobro podana. Igi^alska družina, ki je že dobro vpelja- na, se je zavedala svojih težkih nalog. Zlasti je ugajala Haitang (ga. Puco- va). Poznamo jo že dalje časa kot mar- ljivo in požrtvovalno igralko, ki z lju- beznijo sprejema težke vloge ter jih vedno skuša podati tako kakor je tre- ba. Kot disciplinirana igralka ima zato tudi vedno uspeh. Do posebno močnega izraza ic prisla njena vloga v II. deja- nju, ko prisega na nebo in zemljo, da je nedolžna in ni kriva umora gospoda Ma. Cangova (ga. Janova) je nehvalež- no vlogo obupane matere podala prav zadovoljivo in uspešno. Princ Fio (g. Zalar) se nam je predstavil na naäem odru šele drugič in priznati moram, da je to pot res zadovoljil .Bil je v kret- njah miren in v igri naraven. Manda- rin Ma (g. Cesnik), njegova izpoved o veliki ljubezni do Haitange in njegova smrtna borba, vsi ti momenti so me presenetili, ker so bili odlični. G. Cesnik doslej na našem odru še ni podal no- Stran 6. »NOVA DOBA« 29. III. 1940 Stev. 14. Lepe tiskovino, kakor: lepakc, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopise, knjige, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA UL. 1 LASTNA KNJIGOVEZNICA bene vloge tako dovršeno, kakor oxnen- jeno. Vlogo Yi-Pei, prve Maove žene je igrala gdč. Radanovičeva. V tej igri je prvikrat nastopila v važni karakterni vlogi. Kot novinki raoram priznati, da je bila ves čas v svoji vlogi na isti linfji. Le tako naprej! Gdč. Bizjakova je bila v svoji dvolični vlogi babice Lion pre- prieevalna in je še pri vsaki igri do- kazala svojo igralsko sposobnost. G. Kolšek (Cang-Ling) je podal svojo ne- hvaležno vlogo prav zadovoljivo. Edino kar bi omenil, je to, da včasih prenaglo govori. Presenetil me je s svojo igro g. Kukovičič (Tong). Opazil sem, da je hvalevredno napredoval in da se je v vlogo poglobil. Dokazal je, da se da z dobro voljo mnogo napraviti. Vlogo višjega sodnika Cu-Cuja je igral g. Zab- kar. Ta igralec nam je doslej podal vse vloge na našem odru prav dobro. To pot pa sem imel vtis, da mu vloga ni posebno ugajala. Cao (g. Dornik) je bil prav dober le v III. dejanju v sodni dvorani. Vloge pesnika, policista in ku- lijev, ki so prav tako važne, so podali igralci zadovoljivo. S primerno šolo in večkratnimi nastopi bodo gotovo postali še prav dobri igralci. Inscenacijo in režijo je oskrbel g. Stiplovšek. Znan nam je z neštetimi dramskimi deli, ki jih je postavil na naš sokolski oder. Dejstvo jc, da je za svoje delo vedno deležen priznanja vsch gle- dalcev, posebno pa je še uspel z origi- nalno inscenacijo v tej igri. Ne bo od- več, če omenim željo mnogih, da bi ob- Čiristvo pravočasno zasedlo svoja mesta v dvorani, da ne bo več moten potek igre. I. V. Zalee ž Zvočni kino Zalec. V soboto 30. in j nedeljo 31. t. m.: »Kralj pustolovcev«. Izredno lep zgodovinski film. Sloviti igralec Ronald Colmaii v vlogi pesnika FrangoiSa Villona. Kniiževnost Dr. P. Strmsck: Smarsko - rogaško - kozjanski okraj. Pod tern naslovom je , izšla v založbi Tujskoprometnega dru- štva v Smarju pri Jelšah in tisku Zvez- ne tiskarne v Celju knjiga, ki jo je spi- sal znani publicist prof. dr. Pavel Strm- sek v Celju. Knjiga, ki jo krasi nad 60 slik, v prijetni obliki prikazuje krajevne lepote, potrebe in znamenitosti ter pre- bivalstvo vse premalo znaneg?. smarsko- rogaško-kozjanskega okraja. V knjigi je njen namen očrtan takolc: »Da ro- jaki spoznajo svoj dom, drug! pa del svojc domovine, smo izdali to knjigo z željo, da najde pot v vse slovenske sole in poglobi ljubezen do prelepe naše do- movine, v vse urade in jih pouči o po- trebah teh krajev, v roke onih, ki išče- jo lepot in. zanimivosti, da pride jo tja, kjer je lepot in zanimivosti zbranih ka- kor malokje.« Iskreno želimo, da bi knjiga v čim večji meri dosegla svoj namen. Dr. Bogomil Vošnjak: Jugoslovanski odbor v Londonu. 2. zvezek Dobrovolj- ske knjižnice v Ljubljani. Izdaja in sa- mozaložba sreske organizacije Saveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugosla- vije v Ljubljani. Ugledni avtor, ki je bil, kakor znano, med vojno clan Jugo- slovanskega odbora v Londonu, podaja ob 25-letnici ustanovitve tega odbora pregleden in zanimiv pregled njegovega zgodovinskcga delovanja in njegove ve- like diplomatične akcije za naše narod- no osvobojenje. Tehtni razpravi je tudi priključeno besedilo Krfske deklaracije z dne 20. julija 1917. Koledar »Kmetovalca«. Uprava »Kmetovalca« je razposlala 3 februar- sko številko vsem naročnikom brezpla- čen mesečni stenski koledar. Ta koledar predstavlja med Slovenci novost, ki bo gotovo vzbudila dosti zanimanja. Na mesečnih listih so namreč po kmetijskih panogah razvrščeni opravki v gospo- darstvu, ki jih naj kmetovalec v tern mesecu izvrši. Za posebno važna dela v gospodarstvu so na drugi strani pri- občena še podrobnejša navodila in pri- kazane so tudi slike raznega koristnega kmetijskega orodja. Koledar je zelo okusno izdelan in vsak list je okrasen s prikupnimi pročelnimi slikami iz kmečkega življenja v posameznih mese- cih. Uredništvo »Kmetovalca« je ta ko- ledar izdalo z namenom, da bo naroč- nike lista vse leto opominjal na važnost strokovnega izobraževanja s pomočjo čtiva, posebno »Kmetovalca«, kakor tu- di na nujnost načrtne ureditve gospo- darjenja ter vsled tega na pravočasno in smotrno opravljanje raznih opravil v vseh panogah kmetijstva. Te opozoritve bodo služile kmetovalcem kot pobude za samostojno razmišljanje, in če bodo koledarju dodali še pripombe glede na potrebe lastnega gospodarstva, kakor to uredništvo priporoča, bo tako dopolnjen koledar postal v resnici temeljit sveto- valec in opominjevalec za vsakega kmečkega gospodarja. Važnost koledar- ja bodo spoznale tudi prosvetne instituci- je, ki širijo med narodom strokovno kmetijsko izobrazbo. Zato bi ga naj imele vse narodne in nadaljevalne kme- tijske sole na podeželju, ker jim bo ko- risten pripomoček pri razporeditvi učne snovi. Ta koristni koledar prejme brez- plačno vsak naročnik »Kmetovalca«. Po sveffu Film o rusko-finski vojni. Že tri dni po sklenitvi miru s Finsko je poslala sovjetska vlada večjo ekspedicijo film- skih operaterjev v posamezne kraje na Finskem, znane po borbah. ki so se odi- gravale tam do pred kratkim. Posneti hočejo za film vse značilnejše momente vojnih operacij. Posebno pozornost po- svečajo filmski operaterji utrdbam Man- nerheimove linije, ki so lako dolgo zadr- ževale sovjetsko vojsko, in otokom na Ladoškem jezeru. Skupno s prej med borbami napravljenih posnetki bodo no- vi posnetki služili izdelavi velikega fil- ma o vsem poteku vojne med Sovjetsko Rusijo in Finsko. KLINAR MILOŠ RlJuCavnlCar • Celje, QregorčlCeva4 Izdelujem šterlilnike \z nerjavečega jekla, kakor: navadne štedilnike, vsakovrstne ograje, obešala za perilo, reklamne transparente itd. ^ Zahtevajte ponudbe* V X B I E. O na redni obeni zbor Celjske posojilnice d. d. v Celju ki sc bo vršil dnc 17. aprila 1940. ob 17. v scjni dvorani Celjske posojilnice v Narodnem domu v Celju s sledejčim sporedom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1939. in predložitev bilance. 2. Poročilo revizijskega odbora. 3. Sklepanje o predloženi bilanci za leto 1939. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po določbi § 24. družbenih pravil. 5. Dopolnilna volitev v upravni svet. 6. Dopolnilna volitev v revizijski odbor. UPRAVNI SVET Oglejte si zalogo najnovejših otroških vozičkov pri tvrdki A. MISLE] - - CELJE 2 - 3 sobno stanovanje išče mirna stranka. Naslov v upravi lista. Manjše stanovanje v novi vili odda notar dr. Stojan. Zaradi prezidawe poslovnih prostorov pro da j a banaške moke in semenskega fižola po z n a 1 n o z n iža n i h cenah JUGOPROMET -- CELJE Krekova cesta št. 11. ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b i t e p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 Sodarske pomočnike sprejmem takoj ob prosti hrani, stanovanju, perilu in dobri plači. — Repič Fran, sodar, Ljubljana, Trnovo. Celjska posojilnica d. d. v Celju, Narodni dom, proda inalo kmecko posestvo v Razgorju St. 11, občina Vojnik. Interesenti naj se javijo v uradu zavoda ob uradnih urah. SPLOŠNA MÄSÄZÄ TELESÄ je za vsakogar, zlasti za slabotne ljudi, re- konvalescente, bledične, za shujševalne kure, nevrastenike in tudi proti protinu, slad- korni bolezni, ohromelosti itd. Priporoča se strok. zdrav. izprašani pooblaščeni maser PAVEL MEDVESEK - CELJE, Lava St. 1 Eno ali dvosobno stanovanje išče dama sama za takoj ali pozneje. Ponudbe : Frass Celje, Vrvarska 2/1II- Lepa opremljena S O !B JV solnčna, v novi zgradbi, primerna za dva solidna gospoda ali gospodični, poseben vhod, souporaba kopalnice, s hrano se odda s 1. aprilom t. 1. Istotatn se sprejme tudi Se nekaj oseb na prvovrstno hrano. PovpraSati pod šifro »Dobra hrana« v upravi »Nove dobe«. Sad no drevesca žlahtne sorte proda drevesničar France Oset (Goriški), Sv. Jurij ob juž. žel. Vodovode Rleparska dela Strelovode Vam naredi solidno in po konkurenfnl cenl, avno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan ^s^ Celje, Za kresifo 4 Telefon 245 I Zahtevajte ponudbe in proraiune I j $avini$ka posoiilnica v Zalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudl popolno varnost za vloge na hranilne knjižlce In v tekočem računu ter jih obreetuje najugodneje HMELJARJII Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodul Račun PoStne hr'anilnlce 5t. 10-994 Brzojavi: .PosoJIInloa" Telefon 5t 2 BLAQAJNISKE URE: ob delavnlklh od 8- do 12. In od 14. do 18., ob nedeljah do 9. do 11 Celjska posojilnicadd i) Celju ( eJE NAJSTAREJŠI NARODNI DENARNIZAV0D V CELJU [ Vse hranilne Jj vloge, vložene pri a CELJSKI P0S0JILMCX D. D. V CELJU | so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini | Denar, naložen v domač denarai zavod, donaSa koristi vsemu domačemn narodnemu gospodarstvu j Celjski pOSOJilniCI d.d. V Celju -Narodni dom I NÄLAGÄJTE SVOJE PRIHRÄNKE V TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RstC. 10-591 CENTRALÄ: CELJE, NstRODNI DOM PODRU2NICI: MÄRIBOR, SOSTÄNJ Urejuje in za konzorcij »Nove dobe* odgovTrja Rado Pečnik — Za Zvozno tiskarno v Celju Josip KLadnüv — Oba v Celju