.. J	%
poitnina piaiana v gotovim Leto LVII. V Liublianl. v nedelio. dne 26 mala 1929 St. 118
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
meseCno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedel)skn Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pellt-vrsta mali oglasi po 1-50 ln Z D, veCJI oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Prt večjem □
Izide ob 4 z)ulra!
razen pondeljke In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. ti/111 Rokopisi se ne vračato. netranlclrana pisma se ne sprelemalo Uredništva Inlefon št. 2050. upravnlštva »t. 2328
Informativen lisi za slovenski narod
Uprava le vKopltarlevl ul.4i.fi CeUovnl račun: L/ubl/ana štev. lO.SSO la 10.349 »o Inserale, Sarafr-vošt.7563, Zaarelt šl. 39.011, Vrana ln »una/ šl. 24.797
Zgodovina uči
Bivši predsednik sveta ljudskih komisarjev Rykov je na nedavno zaključenem kongresu ruske komunistične stranke v imenu vlade v svojem oficielnem ekspozeju obljubil popolno svobodo vere in veroizpovedanj. Ta napoved, ki je seveda ravno tako malo odkrito mišljena ko vse predidoče v tem pogledu, je tembolj presenetljiva, ker so sovjeti še tik pred kongresom izdali naredbo, ki vsakega cerkvenega služabnika striktno veže na cerkev in kraj, kjer služi, onemogoča vsak stik hierarhije med seboj, vsako kulturno in gospodarsko delovanje pa cerkvam sploh prepoveduje. Kljub temu se zadnja leta na strankinih kongresih redno ponavlja zagotovilo, da se bo dala veri popolna svoboda, čeprav se »Brezbožnik« zaradi tega kakor na kommdo istotako redno zaletava v moskovsko vlado, češ, da misli pred vero in »popovščino« kapitulirati. Cerkev umira, dajte ji zadnjo brco, ne pa, da bi jo še negovali kakor sc negujejo izumirajoče živalske in rastlinske vrste!
Ta protislovna taktika sovjetov pa je za poznavalce ruskih razmer, ki jih stalno in z lica mesta opazujejo, popolnomn razumljiva. Razmere pod diktaturo sovjetov so tudi v vsem, kar se tiče vere, popolnoma analogne onim med leti 1793. do nastopa direktorija v dobi francoske revolucije. Francoski teroristi so čisto kot boljševiški komisarji Boga in vero ^odstavili«, postavili v oltar boginjo pameti in se v septemberskih umorih iznebili velikega dela Cerkvi zvestega klera. Potem so obdelovali ljudstvo z vsemi brezbožnimi puhlicami enciklopedistov, sugerirajoč obenem vsakemu pravemu republikancu, da vera kot preostanek primitivnega malikovavstva itak sama od sebe propada, čimbolj napredujeta znanost in tehnika. Tudi laično moralo so takrat iznašli kakor komunisti svojo »razredno«, in »republikanske« čednosti, kakor komunisti svoje »strankarske«. Vendar niso imeli nobenega uspeha, kakor ga ruski sovjeti nimajo in čimbolj so zatrjevali, da krščansko praznoverje izginja, tem ljutejše so se morali proti njemu boriti z besedo in giljotino, dokler niso pred »verskimi predsodki« zopet na celi črti kapitulirali. Saj zgodovinska izkušnja ni nobene resnice bolj potrdila kot je ta, da religija tem intenzivneje narašča in se celo v poprej nereligioznih ali nlačnih dušah nanovo zbudi, čimbolj se preganja, smeši in tlači. Isto doživljajo boljševiški teroristi, čeprav mislijo, da imajo pred francoskimi »buržujskimi« revolucionarji to prednost, da jim v svrho pobijanja vere stoji na razpolago Freudova psihoanaliza, Einsteinova relativitetna teorija, najnovejši izsledki na polju biologije in pa one teorije, ki krščanstvo razblinjajo v nek »arijski mythos«. Zakaj boljševiki so res tako naivni in fanatični, da mislijo, da sta s tem religija in njen ethos »likvidirana«! V človeških srcih se oglaša nekaj, kar jc v njih neizkoreninljivo in se ne da z nikakršno znanostjo niti z obljubo socialnih nebes na zemlji utešiti in zadovoljiti, oziroma preko nje kaže v neko čisto drugo oblast. Tega boljševiška ateistična birokracija ne razume in skuša zdaj z divjo propagando in direktno silo zatreti, zdaj zopet z obljubami svobodoljubnejšega postopanja potolažiti — vse z enakim uspehom: da se religija zbuja, poglobljuje in okrepljuje v čedalje večjo silo. Ni treba še posebič poudarjati, da religiozna stremljenja in iskanja ter razpoloženja najdejo tembolj ugodna tla, čim dalje večja je razdalja med socialnimi in ekonomskimi načrti sovjetske vladavine in dejanskimi rezultati, kajti nobenega dvoma ni, da je življenjski standard ruskega prebivalstva slejkoprej najnižji na svetu in da še danes stoji pod onim pred revolucijo. Kaj čuda, da pod boljševiki ruska dežela naravnost go-mazi verskih sekt, med njimi takih, kakor so n. pr. »križarji«, ki naravnost pridigujejo zoper boljševizem kot »Satanovo kraljestvo«!
Zelo značilno je, da religiozni val zajema čedaljebolj šolo, ki je popolnoma v oblasti režima in boljševiškega brezverskega učiteljstva ter ima izrecen in dosleden ateistični učni načrt. In vendar so morali konstatirati, da je šc celo v Moskvi 75% šolske mladine verujoče in da večina poseča bogoslužje in drži cerkvene praznike, na katere se v mnogili krajih šola mora zapreti, ker ni dovolj učencev. Otroci doma molijo, se skrivaj zbirajo v verske krožke, v nekaterih fabričnih šolah so komisarji ugotovili celo naravnost »religiozno navdušenje«! In vendar nima brezbožni režim na razpolago samo šole, ampak šc vse »šolske komilete« učencev in učiteljev, vso
Proces proti Puniši Račiču
Največji belgrajski kriminalni proces -- 30 zagovornikov — Zagovornik Ljubičič napoveduje trodneven govor -- Ana Radičeva ne bo zahtevala odškodnine -- Velikansko zanimanje za proces
Bolgrad, 25. maja. (Tel. »Slov.«) V ponedeljek, 27. maja, se bo pričel največji proces, kar jih je zabeleženih v analih belgrajske kriminalistike. Na dnevnem redu je proces zoper Punišo Račiča, bivšega narodnega poslanca iz Črne gore, in oba bivša poslanca Tomo Popoviča in Javonoviča-Luno. Interes za proces je tem večji, ker državni pravdnik ne zahteva samo najstrožje kazni, kakor jo vsebuje § 155 srbskega kazenskega zakonika, za Punišo Račiča, ampak tudi za oba sokrivca.
Dosedaj se je prijavilo 30 zagovornikov. Poleg tega so so kot zasebni udeleženci ali njihovi zastopniki prijavili Jelena Basa-r i č e k, za Basaričkove otroke zagrebški vseučiliški profesor dr. Šilovič, Ana, vdova Pavla Radiča, za njene otroke Milan Prpič, industrijalec v Zagrebu. Povabilo so nadalje sprejeli Marija R a d i č e v a zastopata pa jo Košutič in dr. Šafar. Kot zaseb-na udeleženca bosta nadalje nastopila oba bivša narodna poslanca Ivan G r a n d ž a in dr. Ivan P e r n a r.
Oficielno se delijo zagovorniki v tri skupine: 1. skupina Puniše Račiča, ki šteje 21 odvetnikov, 2. za Popoviča 4, 3. za Jovanovi-ča-Luno pa 6. Državno pravdništvo zastopa Dobrivoj Nikolič. Zanimivo je, da se je prijavil od slovenskih odvetnikov v Belgradu dr. Zoreč za Punišo Račiča. Med zagovorniki nima Puniša Račič iz Hrvatske nobenega zagovornika. Večina prič Ln zagovornikov je itak v Belgradu, prihod drugih pa se pričakuje v teku današnjega oziroma jutrišnjega dne.
Na procesu se pričakujejo zanimivi dogodki. Tako je najavil dr. Ljubičič, advokat iz Knina, zagovor, ki se bo čital najmanj tri dni.
Vsega skupaj bo na procesu 30 oficielnih zagovornikov, 'J zasebnih udeležencev, več bivših ministrov, med njimi ministri Peric, Ku-jundžič, Vuiičie, Grol, Milosavljevič. Od bivših narodnih poslancev pa: Ribar, Timotijevič, "Smodej, dr. Ivetič in drugi. Dalje dva časnikarja: Božovič (»Politika«) in ržičič (-Novosti, Zagreb), ki sta tudi t • kot priči. Velja Vukičevič nc bo zaslišan.
Dr. Drljevič in Svelislav Popovič bosta v imenu Ane Radičeve najbrže podala isto izjavo, kot jc storila soproga belgrajskega urednika »Jedinstva« Ristoviča, namreč da nc zahteva nobene zasebno odškodnine.
Državni pravdnik Nikolič navaja v obtožnici pet zločinov, da imamo tako opraviti z realnim stikom: 1. Puniša Račič in Jovanovič-Luna sta obtožena, da sta izvršila poskus umora na Pernarju v smislu §§ 155, 41 in 45 srbskega kazenskega zakonika, 2. Puniša Račič je obtožen umora dr. Basarička po § 155 s. k. z., 3. Puniša Račič je obtožen poskusa uboja Ivana Grandže po §§ 155, 41, 44 s. k. z., 4. Puniša Račič in Toma Popovič umora Stjepana Radiča po §§ 155 s. k. z., 5. Puniša Račič umora Pavla Radiča po § 155. s. k. z. Državni pravdnik zahteva za vse tri smrtno obsodbo. Kakor pravi obtožnica, je glavna kvalifikacija, ker je bil umor, kakor je preiskava dognala, dogovorjen.
Vsi akti, tako je izjavil državni pravdnik Vašemu dopisniku, so zbrani in zaklenjeni ter je vse pripravljeno za proces prihodnji pondeljek. Razprava se vrši v prostorih belgrajskega sodišča I. stopnje. Ker je malo prostora na razpolago, je udeležba omejena. Za tuje in tnzemske časnikarje je 40 sedežev.
Zahteve industrijskih korporaeij
Belgrad, 25. maja. (Tel. »Slov.«) Pod predsedstvom Ignatija Bajlonija, guvernerja Narodne banke, se je vršil 24. maja XIII. redni občni zbor Centrale industrijskih korporaeij iz vse države. Iz Slovenije sta bila dr. Windischer in ing. Milan Šuklje. Na podlagi poročil tajnikov centrale gg. Curčina, dr. Gre-goriča in Pere Boškoviča so prišli na dnevni red vprašanja organizacij in druga aktualna vprašanja. Soglasno se je sprejela ta-le resolucija:
»Zastopniki industrije iz vse države, zbrani na XIII. rednem letnem občnem zboru Centrale industrijskih korporaeij kraljevine SHS dne 24. maja, z zadovoljstvom ugotavljajo dejstvo, da se je državna uprava v posameznih državnih oblasteh v zadnjem času zboljšala. Da bi se na tem polju nadaljevalo, se je sklenilo, predlagati to-le:
Industrijalci pozdravljajo predvsem naj-topleje ustanovitev Privilegirane agrarne banke v nadi, da je ozdravitev našega kmetijstva prvi in glavni pogoj za napredek tudi ostalih panog industrije. Iz tega razloga dajejo javnosti na znanje kolegijalen apel na vse industrijalce, da naj v čim večjem številu podpisujejo delnice tega, za naše gospodarstvo tako važnega zavoda. Industrijalci prosijo vlado, da posveti vso skrb ureditvi prometa, v prvi vrsti s tem. da da gospodarstvu na razpolago dovolj prevoznih sredstev iti da odpravi vse prometne zapreke, posebno v južni Srbiji z ozirom na naš promet z Albanijo, v Brodu in na liški progi.
Tudi tokrat ponavljajo prošnje posloda-jalcev, da naj se čimpreje pristopi k reviziji socialne zakonodaje v smislu ratificiranih ženevskih mednarodnih konvencij o delu. Nadalje pozdravlja, da hoče država izvršiti svoje stare obveznosti nasproti dobavljalcem in upajo, da se bo vztrajalo na tej poli, da bi se vprašanje zahtev industrije nasproti dr-
žavi končno rešilo in omogočilo industriji, ki dela za državo, normalno delo na zdravi poslovni osnovi.
Nadalje z zadovoljstvom ugotavljajo, da je najnovejši davčni predpis deloma vzel v ozir stališče gospodarstva glede na znižanje tarifnega davka in glede na ureditev samoupravnih doklad. Ponovno prosijo, naj se čimpreje uredi sistematično financiranje samouprav v obliki zakona, in sicer na ta način, da bi se zaslišale tudi gospodarske organizacije, da bi mogle samouprave vršiti svoje veliko delo, da pa ne bi bilo gospodarstvo preveč obremenjeno po prevelikih davkih.
V resoluciji nadalje prosijo, da se zakon o taksah čimpreje revidira in da so izvedejo konvencije iz leta 1923. Ponavljajo prošnjo, da se odredbe o državnih nabavah in zakon o računovodstvu revidirajo. Zahtevajo posebno, da se izvede princip enakopravnega položaja obeh pogodbenih strank: države in dobavitelja. Dokler se ta sprememba ne izvrši, zahtevajo, da naj se na podlagi sedanjega zakona ne kaznujejo tisti dobavitelji v tistih slučajih, ko so bili kaznovani, ali vsled neiz-vrševanja pogodbe, ali pa niso bili dorastli svojim pogojem.«
Marinkovič se vrne koncem meseca
Belgrad, 25. maja. (Tel. »Slov.«.) Tz zunanjega ministrstva smo dobili obvestilo, da se bo zunanji minister dr. Voja Marinkovič koncem maja vrnil iz Davosa v Belgrad. Ker bo njegov zastopnik dr. Kumanudi odpotoval 2. junija na konferenco Sveta Društva narodov v Madrid, se računa, da bo prišel Marinkovič te dni. Zato ne bo potreba novega zastopstva. Dr. Marinkovič bo ostal v Belgradu nekaj časa, nato pa bo odpotoval 15. junija v Zlati bor, zdravilišče za bolne na pljučih.
- -v—nr »M. TV. i. — ■ .
ljudsko izobrazbo, šolske odseke vaških in mestnih sovjetov in brezbrojnih podobnih organizacij, ki imajo vse samo namen širiti ateistično »kulturo«. Še tisti sloji, kamor je t^eba prištevati zlasti inteligenco in vodivno delavstvo, ki so preje pravoslavje, ker zvezano s carizmom, sovražili, sc zopet s simpatijami obračajo k njemu, ko je po krivici preganjano in razvija resnično religiozno delavnost čisto v duhu krščanstva prvih časov in slavnih tradicij vzhodne cerkve. Tudi naraščajoča politična opozicija proti sovjetom rodi v
mnogih veri prijazna razpoloženja in režim jo s svojo preganjalsko antiliberalno taktiko le okrepljuje.
Zlom sovjetske protiversko politike je očit in čimdelj bo režim odlašal spravo z religioznimi silami in cerkvijo, tem bolj bodo le-te narastle, sovjeti pa bodo iz ofenzive proti veri potisnjeni v defenzivo, v kateri pa se ne bodo imeli boriti samo zoper cerkvene elemente . .. Zgodovina uči. Naj se sovjeti le spomnijo, kako in s katerimi silami jc direk-torij pomedel jakobinske teroriste.
Ministri male antante v Dubrovniku
Dubrovnik, 25. maja. (Tel. »Slov.tf) Prod-poldne so zunanji ministri male antante dr. Beneš, Mironescu in Kumanudi pregledali mestne znamenitosti, posebno kraljevi dom. Ob pol 11 so odpotovali na Cavtat. Tam so si ogledali mavzolej Meštrovičeve rodbine. Od tod so se vrnili v lvupare, kjer so imeli skupno kosilo. Z avtomobili so sc ob 3 odpeljali v Trsteno. Zvečer ob 8 jim je dubrovniška občina priredila v hotelu »linperial« banket, na katerega so poleg ministrov povabljeni ugledni meščani. Dubrovnik je goste slovesno sprejel in je mesto v zastavah. Jutri ob 6 odpotujejo v Kotor. Od tam pa na Cetinje, od koder se vrnejo v Dubrovnik in odpotujejo v Split.
Slovenske zadeve pred prosvetnim svetom
Belgrad, 25. maja. (Tel. »Slov. ) Prosvetni svet je imel v tem zasedanju pet sej, na katerih je obravnaval 14A predmetov. Med temi je bilo več slovenskih zadev. Predloženih je bilo veliko rokopisov ličnih knjig, od katerih ni bil nobeden zavrnjen. Pri nekaterih se je ugotovilo, da so prav izborna dela. Glede zrelostnih spričeval frančiškanske gimnazijo v Kamniku za I. 1925-26 se jc ugotovilo, da nimajo veljavnosti državnih spričeval. Nadalje-je bilo predloženih 80 tiskanih učbenikov in posameznih knjig, ki se že uporabljajo na gimnazijah in učiteljiščih v Sloveniji, pa še nimajo odobritve prosvetnega sveta, ali pa jim je že veljavnost potekla. Končno se bo o teh knjigah sklepalo na prihodnji seji glavnega prosvetnega sveta, ko sestavita poročilo načelnik liič in inšpektor Lalevič.
Spaho pri Kumatiudiju
Ob priliki bivanja ministrov male antante v Sarajevu je povabil g. Kumanudi g. dr. Spaha na razgovor. Ker se je čutil dr. Spaho bolnega, je prišel na sestanek šele, ko mu je minister Kumanudi poslal zaprt avtomobil. Sestanek med Kumanudijem in Spahom jc trajal nad eno uro in vzbudil v Sarajevem največje zanimanje. Podrobnosti o sestanku ni bilo mogoče zvedeti.
Belgrajske vesti
Belgrad, 25. maja.
Vrhovni zakonodajni svet je na današnji dopoldanski seji vzel v pretres posameznosti načrta zakona o invalidih. VZS načrta še "i končno odobril, marveč se je končni pretres odložil. Med tem bo pripravil drug materija!.
Papcški nuncij na belgrajskeni dvoru Pclegrinetti bo, kakor poročajo iz Rima, ostal tam do 15. junija.
Berlinski poslanik Balugdžič Živojin jo danes prispel v Belgrad po zasebnih poslih.
Iz vojnega ministrstva se poroča, da je vojni minister opustil prvotno namero, da bi sc ukinila mesta vojnih kuratov.
Slava kraljeve garde, kot spomin na prvo kraljevo gardo iz I. 1838 sc je danes vršila. Slavi so prisostvovali vsi člani vlade, vsa naša admiraliteta in generaliteta.
»Vojni list« prinaša ukaz, s katerim je polkovnik Dimitrije Predič imenovan za vojnega atašeja v Parizu, polkovnik Milivoje Alim-bio za vojnega atašeja na Dunaju, podpolkovnik Uroš Tesanovič za vojnega atašeja v Pragi. — Isti »Vojni list« prinaša več vpokojitev in napredovanj nižjih častnikov.
Jugoslovanska orlovska zveza Jo na ministrstva vložila prošnjo, naj dovolijo od 28. junija do 13. julija svojim uradnikom izreden dopust, da se lahko udeležijo svetovaclavskih svečanosti v Pragi. Do sedaj sta ta izredni dopust, ki se ne bo štel v rednega, dovolili ministrstvo za šume iu rude in ministrstvo za pravosodje.
Državno sodišče za zaščito države jo danes izreklo razsodbo v komunističnem procesu. Andrijevič jc obsojen na 15 let, Peter Gruber na 12, Božovič na 10, drugi pa so dobili po 8 let. Peter Gruber je pri razpravi vzkliknil: »Živela III. internacionala! Živela Moskva! . radi česar jc bil obsojen na 12 let ječe.
Varaždin, 25. maja. (Tel. »Slov.«) Hrvatski umetnik Meštrovič jc poklonil varaždinski občini model spomenika hrvatskemu škofu Grgurju Ninskemu. Varaždinska občina pa je odklonila postavitev spomenika, ker da nima dovolj denarja. Spomenik bi namreč stal okrog 200.000 Din.
»Narodni univerzitetni zaklad"
Glasujte zanj, da mu pripade
»Slovenčeva« nagrada!
Premalo je še znan v slovenski javnosti! Pa vendar je to važna narodna kulturna ustanova! Namen mu je — tako veli § 3. pravil »Društva za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada« — »izpopolnjevati ljubljansko univerzo«, t. j. »podpirati jo pri izpopolnjevanju univerzitetne knjižnice, pri ustanavljanju in izpopolnjevanju univerzitetnih znanstvenih institutov in seminarjev, institutskih in seminarskih zbirk in knjižnic, event. pri ustanavljanju novih stolic,« dalje podpirati jo »po možnosti v vsnkterih drugih težkočah, v katerih bi univerza apelirala na kako materialno pomoč«.
Delo na univerzi se vrši v dveh smereh. Univerza je »visoka šola«, kjer profesorji pre-: davajo svoje predmete, študentje pa poslušajo. Toda to ni vse; niti ne najvažnejše. Univerza je znanstven zavod, kjer se ne podava to, kar so drugi dognali, marveč zavod, kjer se s podrobnim in vztrajnim delom iščejo nova spoznanja v najrazličnejših strokah. Profesorji morajo, vsak na svojem polju, kopati globlje in morajo študente navajati, da tudi sami iščejo in raziskujejo. To delo se vrši v seminarjih in institutih.
Seminarji in instituti morajo imeti skrbno izbrane in zbrane strokovne knjižnice, ki morajo poleg starejših in novih strokovnih del v raznih jezikih obsegati strokovne časopise v raznih jezikih. Samo časopisi, ki jih je za vsako stroko mnogo, stanejo vsak seminar in institut na leto lepo vsoto. Elektrotehnični institut v Ljubljani ima n. pr. okoli 70 strokovnih časopisov.
Instituti morajo poleg dobre strokovne knjižnice imeti čim popolnejše zbirke pona-zorovalnega materiala, material za preskušanje in preiskovanje in pa vse potrebne instrumente. Poglej, recimo, mineraloški, zoološki, botanični, kemični, fizikalni, elektrotehnični ali katerikoli institut ljubljanske univerze, pa si boš ustvaril medlo sliko, koliko je potrebno, da se v institutu sploh uspešno delati more. In vsak institutski vodja ti bo povedal, da še marsičesa manjka.
Ljubljanska univerza je mlada. Vprav deset let ji je. Starejše univerze so v teku desetletij in stoletij nabrale bogate knjižnice in zbirke. To je treba v Ljubljani šele ustvarjati. Sicer se ljubljanski univerzi ni treba sramovati: v desetih letih je z varčnim in previdnim gospodarstvom in s skrbnostjo seminarskih in Institutskih vodij storila, kar se je z državno dotacijo v težkih letih po vojni storiti dalo.
Univerzo podpirati pri izpopolnjevanju seminarjev in institutov je prvi namen Narodnega univerzitetnega zaklada. Do konca tega meseca je še čas, da njemu v prid oddaste svoje glasove in ga tako pomagate povečati.
Vsak Slovenec pomni o svoji univerzi tole:
Dobra univerza je narodova čast in dika.
Dobre univerie ni brez dobro urejenih, z vsemi znanstvenimi pripomočki preskrbljenih seminarjev in institutov.
Le v dobro urejenih in opremljenih seminarjih in institutih se morejo profesorji posvetiti znanstvenim raziskavanjcm in študente nspešno k delu navajati.
Kar daš za izpopolnjenje univerze, je kapital. ki bo narod užival njega bogate obresti!
Volivni program konservativcev
Ker je delavska stranka v opoziciji, je naravno, da je težišče njenega volivnega programa v obljubah, kaj bo vse storila. Enako naravno pa je, da je težišče volivnih gesel vladne konstruktivne stranke v tem, kar je stranka že storila za dobro Anglije. Mesto obljub podaja vodja konservativne stranke bilanco našega dela in v članku, ki ga je napisal ministrski predsednik Stanley Baldwin, čitamo med drugim to-le:
Konservativno ministrstvo je tekom petih let svoje vlade stremilo vedno za notranjim in zunanjim mirom. In da je bilo v tem uspešno, dokazuje primer med današnjim stanjem in onim leta 1924, Takrat je še povsodi vladalo nezaupanje. Z locarnskimi dogovori, s Kellogovim paktom in z mednarodnimi dogovori za ureditev reparacijskega vprašanja je bilo to nezaupanje premagano. Pri vseh teh dogovorih pa je igrala odlično vlogo angleška vlada. Kjer so nastale vojne nevarnosti, je konservativna vlada odlično pomagala k nje odstranitvi. S pravočasnim nastopom na Kitajskem je bila bojna sfera omejena. Kar je ■ bilo v moči Anglije, je ta storila za utrditev svetovnega miru. To se zlasti vidi pri razorožitvi. V primeri z letom 1924 je Anglija svoje izdatke za oboroževanje zvišala skoraj za sedem in pol milijona funtov. V primeri z 1. 'J914 pa je angleška armada zmanjšana za četrt milijona vojakov.
Ravno tako uspešna pa je bila konservativna vlada tudi pri poskusu ustvariti v Angliji ozračje miru in harmonije. Ko je 1. 1924 prevzela vlado, so vladali v industriji nemiri in nezaupanje, ki so v katastrofalnih dogodkih 1. 1926 dosegli svoj višek. Konservativni vladi gre zasluga, da je spravila Anglijo zopet na pot procvetenja, ker je pokazala v kritični situaciji tega leta potrpežljivost, vztrajnost in tudi odločnost. V zadnjih dveh letih je bilo mnogo manj štrajkov in zato tudi mnot»o mani izffiiblienih delovnih dni, kakor vseh" zadnjih 40 let. Kakor svetovni mir za človeštvo, tako je potreben notranji mir za posamezen narod in nobena od obeh drugih strank ne more tega miru tako zajamčiti, ko
MussoHnijev govor
Senat ratificiral tateransko pogodbo
Rim, 25. maja. (Tel. »Slov.«) Senat je danes s 316 glasovi proti 6 glasovom odobril lateranske pogodbe, ki so bile 11. februarja sklenjene med Vatikanom in Italijo. Mussolini je še na kratko govoril pred glasovanjem in med drugim izvajal, da obstoja na političnih tleh natančna ločitev med suverenostjo Italije in vatikanskim mestom. Mnenje, da se z laterauskimi pogodbami Italija vatikanizira ali Vatikan italijanlzira, ni pravilno. Ločitev med obema oblastima je opisana natančno. Mussolini je dalje odločno zanikal, da bi njegove današnje navedbe bile določene za levičarske elemente v fašistični stranki, ker takih elementov sploh ni, ali pa da bi njegove navedbe bile določene za to, da bi pomirile prostozidarske duše, ker prostozidarji v Italiji nikdar ni9o našli miru in ga nikdar več ne bodo našli. Nato je prešel na kulturno polje in naglašal, da njegova zgodovinska izvajanja nikakor niso bila verskega značaja. Naglašal je samo, da je krščanstvo v Rimu našlo ugodnejša tla za svoj razvoj. Glede vzgoje mladine je izjavil, da se mora vršiti v Italiji možato in v bojevitem duhu, ker se vo-
jaške vrline italijanskega naroda mnogo stoletij niso mogle popolnoma razvijati. Izjema jebila samo vojna 1915—1918, ki jebila prva vojna po rimskem imperiju, katero Je voje-val italijanski narod in jo zmagoslavno končal. (Odobravanje.)
Nato je Mussolini v obširni polemiki odgovarjal senatorju Croce-u, pri čemer je izjavil, da mu je v veselje, če bo Croce glasoval proti lateransklm pogodbam, ker se fašizem njegovega glasu ne boji. Croce, ki z rešitvijo rimskega vprašanja ni zadovoljen, naj bi predlagal drugačno rešitev. Vprašal ga je, kateri izmed treh protokolov lateranskih dogovorov mu m všeč, ali pogodba, ali konkordat, ali finančna konvencija. Vatikansko ozemlje s 14 ha se vendar ne more smatrati za pretirano. Ravno tako tudi ne število 400 podanikov, ki bodo prebivali v vatikanskem mestu, ni smatrati zu previsoko število. Ali pa morda Croce ne odobrava onih 1500 milijonov lir, ki jih bo Italija plačala Vatikanu? Na koncu govora je Mussolini pozval senatorje, da sprejmejo lateranske pogodbe.
Izjava Zaleskega
Milan, 25. maja. (Tel. »Slov.«) V intervjuju z budimpeštanskini dopisnikom »Corriere della Sera« zanika Zaleski, da bi bil ponudil svoje posredovanje med Francijo in Madžarsko. Diplomatski odnošaji med obema državama ne potrebujejo posredovanja. Poljska bi v svoji mirovni politiki rada videla francosko-madžarsko zbližanje. Obisk Zaleskega v Budimpešti se ni izvršil iz kakega posebnega namena, omogočil pa je živahno izmenjavo misli med njim ter med Bethlenom in Valkom o splošnih političnih vprašanjih. Z veseljem opa-
zuje Poljska razvoj italijansko-madjarskega prijateljstva. Tudi italijansko-poljsko prijateljstvo se poglablja vedno bolj. Zbližanje med Madjarsko in Romunijo smatra v interesu rešitve srednjeevropskih problemov za potrebno in veruje, da je sporazum med tema dvema državama mogoč. Obisk Grandija v Varšavi je bil sporazumno odgoden na poletje, ker se italijanski veleposlanik ne bo vrnil na svoje mesto pred mesecem julijem in se bo Zaleski udeležil prej zasedanja Sveta Društva narodov v Madridu.
Češki listi o konferenci male antante
Praga, 25. maja. (Tel. Slov.) Češki listi soglasno ocenjujejo sklepe belgrajske konference male antante kot garancijo za nadaljnji obstoj zveze teh treh držav, posebno pa sklep tridelne pogodbe in podaljšanje zvezne pogodbe z Romunijo, katere besedilo se je izpremenilo tako, da do podrobnosti soglaša s pogodbo, sklenjeno med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Soglasnost se je pokazala tudi v vprašanjih varstva manjšin. V zvezi s potovanjem poljskega zun. ministra Zaleskega v Budimpešto nastale kombinacije o ustanovitvi italijansko-madžarsko-
pojjskega državnega bloka označujejo češki listi kot popolnoma neutemeljene. Pot Zaleskega je bil samo čin uljudnosti. Da je nemogoče, ustvariti tak blok s tendenco proti mali antanti, izhaja že iz tega, da morata tako Poljska kakor Italija imeti največji interes na nedotakljivosti trianonske mirovne pogodbe. V ostalem pa je zbližanje med Poljsko in Madžarsko samo želeti. Ker se to v interesu Poljske more zgoditi samo na podlagi nedotakljivosti mirovnih pogodb, bi tako zbližanje pomenilo samo nadaljnjo garancijo za pomirjenje Evrope.
Ponesrečeno madjarsko izrabljanje
bivanja Zaleskega v Budapešti
Varšava, 25. maja. (Tel. Slov.) Zunanji minister Zaleski se je včeraj vrnil iz Budimpešte v Varšavo. Potovanje v Romunijo se je na prošnjo Mironesca odgodilo na čas po zasedanju Sveta Društva narodov vMadridu. Po vesteh poljskih listov izhaja politično izrabljanje njegovega potovanja v Budimpešto iz madžarske inicijative. Vesti inozemskih listov o kakem vplivanju Poljske na Francijo so smešne. Kar more Poljska storiti, da se Madjarski olajša njen tež-
ki položaj, bi rada storila, posebno, ker bi s tem storila uslugo zavezniškima državama Franciji in Romuniji. V vladnih krogih se glede budim-peštanskih razgovorov izjavlja, da se je zunanjepolitični pomen Poljske v zadnjih letih hitro ojačil in zvišal. Poljska jc bila prej orodje v rokah zapada, sedaj pa je njen ugled narastel tako, da sama varuje svoje interese, ki pa popolnoma soglašajo z interesi zaveznikov Francije in Romunije.
Nastopni govor kancelarja Streeruwitza
Dunaj, 25. maja. (Tel. »Slov.«) Zvezni kancler Streeruwitz se je danes predstavil narodnemu svetu z govorom, v katerem se je izjavil za sistem zvezne države. Mlada država se je po zgubljeni vojni ustanovila brez pravice samoodločevanja le v majhnem delu prejšnje politične in gospodarske skupnosti. Zato se je mogla samozavest in državna pripadnost razvijati le počasi. Zato je potrebno razumno in smotreno skupno delo. Treba je izločiti vse posebne interese in politična nasprotstva in odpraviti iz politike neplodna gesla. — »Wie-
ner Neuigkeitsweltblatt« poroča, da je bivši zvezni kancler dr. Seipel na svojem potovanju po Sredozemskem morju že dospel v Carigrad in da se bo sedaj vračal preko Balkana. V kr-ščanskosocialnih krogih se pričakuje, da se bo dr. Seipel po svoji vrnitvi iz Karlovih Vari zopet udejstvoval politično, da okrepi Streeru-vitzev kabinet in da posebno pomiri radikalne struje v lastnem taboru, ki so se po njegovem odstopu posebno pokazale v okrepitvi Heinmehrovske agitacije.
Danes odločitev na pariški konferenci
Pariz, 25. maja. (Tel. »Slov.«) Listi soglasno napovedujejo, da bo danes prišlo do odločitve v pariški" konferenci strokovnjakov. »Petit Parisien« javlja, da se v krogih konference o uspešnem zaključku računa z možnostjo 4 : 1. Listi priznavajo, da obstojajo še razlike glede uveljavljenja Youngovega načrta, vendar pa je to problem, o katerem ne bodo več odločali strokovnjaki, temveč vlade same,
konservativna.
Ta načelen program g. Baldvvina pa zelo učinkovito spopolnjuje praktični program, ki ga z vnemo propagira med angleškimi volivci zakladni minister Churchill. Če obljubljajo liberalci in kandidati delavske stranke šele stvari, ki se bodo izvršile, pa je Churchill svoje obljube že izpeljal. Na Angleškem je čaj to, kar pri nas kava. In ker so na Angleškem ženske volivke v znatni premoči nad moškimi volivci, bo zmagal tisti, ki dobi žene za sebe. Te pa so zlasti vnete za čaj. Churchill pa je sedaj znatno znižal carino na čaj in ga s tem zelo pocenil. Da pa na drugi strani ne izgubi možkih volivcev, je poskrbel tudi za znižanje piva. Sploh je Churchillov praktičen program zelo popularen in bo brez dvoma imel na volivce močan učinek.
posebno, ker se ima pred uveljavljenjem Youngovega načrta izprazniti Porenje in se morajo odpoklicati kontrolni organi Daweso-vega načrta, za katere Youngov načrt ne predvideva nobenih kreditov več.
Glavna ovira je vprašanje o odškodnini za okupacijsko nemške, marke v Belgiji. Poroča se, da so se zavezniki slovesno obvezali Belgiji, da ji bodo pomagali do odškodnine, ker, če bi se Belgija šele pozneje morala sama pogajati z Nemčijo, bi Nemčija zopet zahtevala, da se ji vrne Eupen in Malmedi. »Ex-celsior« poroča, da sta belgijski delegat Fran-cis in dr. Schacht le težko ohranila mir, če sta si stala nasproti. Pri tem so vplivali na nju tudi stari vojni spomini. Dr. Schacht je tedaj pripadal generalnemu štabu nemškega guvernerja v Belgiji generala Bissinga in je tudi prvi predlagal, da se Nemčiji vrneta Eupen in Malmedi. Socialisti Vincent Auriol je včeraj sporočil Poincareju, da bo predlagal v poslanski zbornici resolucijo, da naj se nemška re-paracijska plačila predvsem porabljajo za obnovo in šele potem za piačiio medzavezniškili dolgov. Poincare je odgovoril, da bi se debata o tem mogla vršiti šele po zaključku konference strokovnjakov.
Resolucija agrarnega kongresa v Pragi
Pragu, 25. maja. (Tel. »Slov.«) Na zaključni seji kongresa mednarodnega agrarnega biroja se je ministrski predsednik Udržal zahvalil članom za storjeno delo. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se ugotavlja, da je ustanovitev kmetskih strank v vseh državah potrebna, da morajo te kmečke stranke dobiti tak vpliv na vlade, zakonodajo in upravo, kakor jim pripada, da je potrebno, da te stranke mednarodno sodelujejo v mednarodnem agrarnem biroju, ki je bil ustanovljen v to svrho. Stranke stojijo izključno na temelju privatne lastnine in privatne iniciative. Poljedelstvo, ki dobavlja človeštvu prehrano, sirovine in zdrave, neizrabljene človeške sile, se mora pospeševati na vsak način. Najvišji politični cilj kmetskih strank je ohranitev miru med narodi. Predpogoj za dosego miru pa je povišani vpliv kmeta v vladi in zakonodajnih korpo-rccijah. Moč kmeta je mir naroda.
Vzrok „Zeppetinove" poškodbe še neznan
Friedrichshafen, 25. maja. (Tel. »Slov.«) Dosedanja preiskava motorjev zrakoplova »Zeppelina« je nepobitno dokazala, da ne gre, za nobeno sabotažo, temveč da je vzrok po-kvare iskati v tehničnih razlogih. Zdi se, da so bili motorji preveč uporabljani in da so se osi zlomile radi utrujenosti. Dr. Eckener je sklenil, da z zrakoplovom ne bo potoval nikamor, dokler se popolnoma ne dožene in pojasni vzrok poškodbe motorjev.
Turške žene proti ženski votitni pravici
Carigrad, 25. maja. (Tel. »Slov.«) Bodoče občinske volitve v Turčiji se bodo vršile že po novem volilnem zakonu z aktivno in pasivno volilno pravico žensk, proti kateri pa sedaj najbolj nastopajo ravno prve pobornice za ženska prava, ki izjavljajo, da turška ženska še ni zrela za tako odgovorni državni volilni Čin.
Drobne vesti
Berlin, 25. maja. (Tel. »Slov.«) Desno radikalna »Kreuzzeitung« trdi danes, da je nemška državna vlada sama sabotirala delo dr. Schachta in dr. Voglerja v Parizu, ker je po tajnih potih dala vedeti Parizu, da sama ocenjuje nemško plačilno možnost višje, kakor nemška delegacija.
Pariz, 25. maja (Tel. »Slov.«) 19letni sin vojvodinje Tailerand, rojene Ane Gould, se je ustrelil, ker mu njegovi starši niso dovolili, da bi se oženil z mlado Francozinjo.
London, 25. maja. (Tel. »Slov.«) Na politični borzi v Wallstreetu so narastle šanse za liberalce, ki so meseca februarja notirali šele 66, nad 100, konservativci pa so od notiranja 294 padli na 272, dočim se mnenje za uspehe delavske stranke dobro drži s kurzoin 252.
Varšava, 25. maja (Tel. »Slov.«) Na li-tovsko-poljski meji v okolici Vilne so neki mladi ljudje napadli poljsko obmejno stražo. Prišlo je do hudega streljanja na obeh straneh. Končno pa se je morala litovska organizacija umakniti in so poljske straže' zajele 9 njihovih članov.
London, 25. maja. (Tel. »Slov.«) Železniški promet je s Kantonom zopet vzpostavljen. Tudi v vzhodnem Kvangtungu so bile kvangsi-čete potisnjene nazaj. Smatrati je, da je vstaja kvagsi-čel zatrta.
Petdesetletnica
Lichtentimrnovega zavoda
V lični dvoranici' Lichtenthurnovega zavoda se jc vršila snoči ob 6. uri slovesna proslava 50-letnice zavoda. Proslave sc je udeležilo lepo šte-i vilo povabljenih gostov. Med njimi smo opazili gg. ' velikega župana dr. Vodopivca, oblastnega komisarja dr. Natlačena, pomožnega škofa dr. Rozmana, mestnega župana dr. Puca, prelata Andreja Kalana, univ, prof. dr. A. Ušeničnika, msgr. Sle-sko, inšpektorja Westra, dr. Dermastjo, ravnatelja mestnega socialncga urada Ciuho, zastopnika občinskega šolskega odseka Likozarja in druge zastopnike, prijatelje mladine, mnogo nekdanjih gojenk zavoda in njihovih starišev. Dvorana je bila primerno okrašena, na desni strani pa je stal številen pevski zbor deklic.
Slovesnost se je pričela z Webrovo »Radostno uverturo«, ki jo je predvajala prav dobro neka bivša gojenka zavoda. Slavnosten govor je imel nato g. pom. škof dr. Rozman. Vsebino njegovih pomembnih izvajanj priobčimo prihodnjič, Sledila je simbolična telovadna točka »Ob početku zavoda«, ki so jo lepo predvajale gojenke zavoda Pogumna deklica je nato cleklamirala priložnostno pesmico »V Lichtenthurnovih zidovih«, pevski zbor deklic pa se je postavil z Lajovčevo »Skoko«. Zelo lepa in posrečena točka sporeda je bil rajalni nastop deklic, ki ga je zaključila simbolična slika »50 let prižiga zavod luč blagovesti«, pevski zbor pa je lepo zapel Kimovčevo »Hvali te Gospoda«.
Otroci in gospodične so nato igrali Ribiči-čevo trodejanko »V kraljestvu palčkov«, ki je med prisotno mladino vzbudila mnogo radosti. Ob pavzah pa se je zopet uveljavljal pevski zbor gojenk, ki je zapel Schwabovo »Zlato kanglico« in narodno »Gor' čez jezero«.
Bila je lepa, prisrčna proslava zavodovega jubileja, ki je pokazala, da zavod zna ln hoče dati svojim gojenkam še mnogo več, kakor jim more nuditi gola šolska učenost.
Novosadska vremenska napoved. Povečini vedro. Slabi vetrovi. Ponekod plohe.
Dunajska vremenska napoved; Večinoma jasno, topleje, lokalne nevihte.
J^a
/ /
aj/e novega
Koledar
Nedelja, 26. maja. 1. pobink. Presveta Trojica. Filip (Zdenko) Neri. — Ponedeljek, 27. maja. Beda Čast. — Torek, 28. maja. Avguštin.
Zadnji teden glasovanja je ta!
Pozna se, da se glasovanje za javne ustanove, ki jih je razpisal Slovenec, bliža h koncu. Glasovalci so ta teden zelo pridno pošiljali svoje odločitve. Pri vseh šestih ustanovah so se številke znatno zvišale, vendar se vrstni red še ni izpremenil, dasi so si slepci in Stadion zelo blizu. Razlika ne znaša niti 70C0 glasov. Ce prijatelji Stadiona ta teden dobro pritisnejo, se zna zgoditi, da pride Stadion na drugo mesto in dobi namesto 2000 Din 4000 Din. Seveda, če bodo prijatelji slepcev roke držali navzkriž. Pa tudi univerzitetni sklad se že nevarno bliža Stadionu. Nekaj desetin »težkih« glasovalcev, ki imajo naročnino plačano do konca leta, pa univerzitetni sklad lahko prehiti Stadion in slepce.
Številke so danes naslednje:
glasov
Slovenski misijoni na Kitajskem . . 436.090
Slepci ........... 357.610
Stadion........... 350.875
Univerzitetni sklad....... 309.375
Hiralnice .......... 270.900
Zoo . ........... 137.665
V nedeljo, 2. junija se bo vršilo žrebanje za 33 nagrad. Za žrebanje pridejo vpoštev vsi glasovalci, ki so — če so stari naročniki — plačali naročnino do 30. junija, novi naročniki pa, če so jo plačali vsaj za 3 mesece. Opozarjamo, da mora biti naročnina 2. junija že v upravi »Slovenca« v Ljubljani.
Tisti, ki bo izžreban prvi, dobi popoten šestelektronski radio-aparat Radionc z zvočnikom, vreden 16.280 Din. Dobavi ga prodajalna Radiopostaje v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5.
Drugi izžrebanec dobi popolno opravo za spalnico v vrednosti 10.000 Din, ki jo bo dobavila po celi Jugoslaviji znana solidna tvrdka »Javor« v Logatcu.
Tretji izžrebanec odnese najfinejši šivalni stroj od renomirane tvrdke L. Baraga, Šelen-burgova ulica v Ljubljani ali pa najmodernejši čistilnik za žito (trier) znamke »Heid«, kot jih ima vedno v zalogi Gospodarska zveza v Ljubljani.
Nadaljnjih 30 izžrebancev dobi po želji »Dom in Svet« ali »Ilustracijo«, mesečni reviji, ki izhajata v Ljubljani.
»Gospod Bedrač me dobro pozna44
Ponesrečena sleparija
Ptuj, 24. maja.
Nedavno sta se zglasila j>ri tuk. ptujskem predujmnem društvu moški in ženska ter zaprosila za j)osojilo 20.000 Din proti vknjižbi na svoje lejx> in bremen prosto zemljišče. Dejala sta, da sta zakonska Slatič. Glavno besedo je imela ženska, dočim se jc mož držal bolj rezervirano. Posojilo se jima je dovolilo, posest-stvo, ki sta ga označila za svoje, je nudilo dovolj varnosti za zaprošeni kredit. Sestavila se je zadolžnica in treba jc bilo samo poveriti podpise obeh Slutičcv pri sodišču ter dobiti priče, ki bi potrdile njih identiteto. Ženska ni bila v zadregi in jc poklicala polog nekoga drugega tudi sodnega slugo g. Bcdrača zu pričo: »Gospod Bedrač me dobro poznale
G. Bedrač je res prišel, pogledal podpis in žensko, pa je ugotovil: »Ta ženska se ne piše Ana Slatič, ampak Marija Č., ki stanuje čisto v drugi občini daleč proč od Slatičevih!« »Počakajte malo tukaj,« so gospodje rekli ženski in telefonirali po policijo. Med tem je moški odšel, Marijo Č. pa so vtaknili v zapor. V preiskavi je priznala, da je hotela s tujim imenom na lahek in ne več originalni način priti do denarja. Povedala je tudi za ime svojega pomočniku, ki pa je bil v resnici samo žrtev omenjene ženske, ki je ni poznal in kateremu je natvezlu, da bo samo jjodpisul neko listino kot priča z imenom njenega možu, ki jc bolan in nc more priti v Ptuj. Preiskava je zaključena in bo sedaj okrožno sodišče v Mariboru prisodilo krivi Slatički namesto 20.000 dinarjev težko kazen v ječi.
Ta sleparija se jc |>o zaslugi g. Bcdrača preprečila, v istem času pa jc neka druga na-vihanka s j>odobno manipulacijo oslejiurilu nekega tuk. odvetnika za 1000 Din.
Knobleharjeva slavnost v Škocjanu
V nedeljo dne 26. maja bo praznovala župnija Škocijan pri Mokronogu spomin na velikega misijonarja dr. Ignacija Knobleharja, ki se je rodil 6. julija 1819 v tej župniji. Hvaležni farani so mu napravili spominsko ploščo, ki se bo na ta dan slovesno odkrila. Ob 10 bo imel g. prošt Čerin iz Novega mesta slovesno sv. mašo s pridigo, po sv. maši bo slovesno odkritje spominske plošče, kjer bo imel slavnostni govor vseučiliški prolesor dr. Lam-bert Ehriich, za drugega govornika pa je naprosen dr. Valter Bohinjc.
Čim dalje se nam Knoblehar oddaljuje od sodobnih časov v zgodovino, tem večji postaja. Pravi orjak in velikan sredi požrtvovalnih misijonarjev! Kot 21 letni mladenič se napoti v Rim, kjer se pripravlja dve leti v stradanju in bedi na svoj poklic in čaka, dn ga sprejmejo v zavod Propagande. Leta 1847 ga vodi božja previdnost kot prvega misijonarja v Sudan, v osrčje Afrike. Južno od mesta Kahire sploh še ni bilo misijonarjev in Bog si je izbral posebno orodje za nerodovitna tla Sudana. Strašno podnebje je umorilo ob strani Knobleharja izmed 24 misijonarjev 17. Podlegli 60 mrzlici, kajti kinina takrat še niso znali uporabljati. Deželo so imeli v svoji oblasti egiptovski inohainedanci, ki so tržili s človeškim blagom, kupovali in prodajali so zamorce, sovražili in preganjali misijonarje.
Zamorci sami pa so živeli neurejeno primitivno življenje, podvrženi so bili nižjim strastem in ječali jiod arabskim jarmom. Polovico svojega desetletnega bivanja v Sudanu je bil Knoblehar neprestano na potovanju. Z neugnano silo je prodiral po Nilu v bližino ekvatorjalnega pasu. Pri vseh 1 svojih skrbeh za tri misijonske postaje, katere je sam zgradil, si je ohranil toliko zniisla za znanost, da je beležil dan za dnem vremenske prilike in dogodke v naravi.
Ko se je podal 1. 1858 v Evropo, da bi v Rimu nabral novih moči, mu je Bog j>oslal v Neaplju smrtno bolezen. Pred seboj je imel še velikanska dela, zasnovanih je imel še nebroj načrtov in zdaj je že stopila jired njega smrt in ga iztrgala sredi največjega dela. Knoblehar je izjavil zadnjo noč, da rad daruje življenje za svoje velike grehe. Pred smrtjo se je ulegel na tla, da bi umrl kot spokornik in 13. aprila 1858. 1. je izdihnil svojo veliko dušo.
Po vsem katoliškem svetu je zavel nov dih katoliškega gibanja. Katoliška cerkev zbira svoje čete, da jih pošilja v veliko bitko za neumrjoče duše.
Tudi mi Slovenci smo čuli ta klic in tudi pri nas je zasijala nova zarja misijonskega gibanja. Naš veliki rojak Knoblehar se blesti med prvimi misijonarji 19. stoletja; njegov zgled in njegova molitev, naj vžiga v nas novi ogenj za misijonsko delo.
V potoku utonil
Maribor, 25. maja 1929.
Iz Zibike nam jx>ročajo: Posestnik Jurij Skor-janc iz Tinskega se je vračal z gostije domov. Bil je v družbi ženina in neveste. V bližini svojega doma pa se je ločil od družbe ter jo ubral proti svojemu domu. Moral jc preko brvi, ki jselje preko Tinskega jx>toka. Pri tem se mu je na mokrem brunu spodrsnilo; padel je v narastlo vodo in za-klical na' fwmoč. Svatje, ki so začuli klice na pomoč, ao prihiteli na mesto nesreče in jx)tegnili Škorjanca na suho. Bil pa je že mrtev. Pokojnik je bil plemenita duša in vzoren gosjiodar ter je užival ugled in spoštovanje.
Harmonij: harmoniha-domina
Trbovlje, 25. maja.
Upravitelj skladišča v rudniški bolnišnici je te dni naročil Mihu, naj gre na kolodvor in pripelje z vozom s kolodvora harmonij, ki je prišel za kupclico in zu usmiljene sestre, da bo spremljal petje pri službi božji. Mihu jc niož, ki nikdar ne godrnja in prevzame brez ugovora najtežjo nalogo. Ampak, to pot je bil Miha v zadregi: :>llm, z vozom ponje hoditi? Smešno!« Pa pokliče delavca Janeza in mu pravi: »Ti, Janez, na kolodvoru v magacinu je ena harmonika, pa pravi upravitelj, nuj greni z vozom ponjo. Pa, kuj bi tako reč prevažal z vozom, saj jo še nesti no bo kaj. Pojdi ti na kolodvor m prinesli harmoniko v bolnišnico, Na kolodvoru se oglasi pri Štefanu, da ti bo harmoniko rešil iz skladišča.« Rečeno, storjeno.
Štefan je mož, ki pozna svojo moč in ki se tudi na železniške predpise dobro razume. Ko mu je Janez povedal, da ga Miha prosi, naj reši iz skladišča harmoniko, jc Štefan nataknil očala in pregledal vozni list. Nato jia si je šel ogledat tisti zaboj, v katerem je tičala harmonika. Gleda, deske so bile obite okrog inštrumenta, pokuka skozi špranjo in pravi: »Ali me hočete za norca imeti? Ti Janez, povej Mihu, da se jaz ne dam vleči. Tu notri so domine, pu ne uarmoni ka. Saj vidim koščene bele in črne tablice. Ali si res tako neumen, da bodo usmiljcn-ke na harmoniko igrale, butec. Ampak, veliko domin je!« Nato mu je še razložil, kaj so domine- iu kako se ta igra igra ter mu dal nalog, naj sedaj domine pelje v bolnišnico.
»Miha! Saj niso harmonike notri; domine so!« jc razložil Janez Mihu, ko je pripeljal voz v bolnišnico. »Štefan je stvar pregledal in dejal, da ga imaš za norcu s harmoniko!« Miha pn jc molčal in začel z. Janezom razbijati zu-i boj. Ko sta ga odstranila, je stalo pred njima j neknj, kar ni bilo ne harmonika in nc domina.
»Prinešita harmonij v kapelico!« se je začni klic od zgoraj. In še le sedaj jima je bilo ■ jasno, da sc ta reč, ki ni ne harmonika in nc domina, imenuje h u r m o n i j.
Zahtevajte v vseh spe-cerijskh trgovinah
Zahvala ljubezni slovenskega srca
B e 1 g r a d , 23. maja.
Iz bolniške sobe se zahvaljujem. Kot predsednik akcije, ki je pripravljala in izpeljala krasno uspelo romanje Slov. Krajine na Brezje in srce Slovenije, belo Ljubljano, sem s hrejienečim srcem čakal trenutka, ko izvršim mi dano častno nalogo: pripeljati narod pred prestol Matere božje in se tu javno zahvaliti v slavnostnem govoru za v desetletju nam naklonjene mnoge milosti, mnoge darove združene z darom naše svobode. — A dobri Bog je hotel imeti žrtev od mene in v meni ob desetletnici, kakor pred desetimi leti, žrtev težke bolezni. S to žrtvijo sem romal v duhu s svojimi rojaki in se udeleževal tistega prisrčnega sprejema, katerega nam je pripravila ljubezen slovenskega srca. Tej ljubezni, tej najmogočnejši sili sveta iu najkrasuejši cvetlici človeškega srca, ki je ob tem sprejemu vzplamtela do nedogledne višine in zduhtela v nebeške vonjave v slovenskem srcu; tej ljubezni, ki je k sebi stisnila tisoč let izgubljenega in sedaj najdenega sina Slov. Krajine, tej iskreni, vroči, nesebični ljubezni slovenskega srca izrekam v imenu cele Slov. Krajine svojo najglobo-kejšo zahvalo.
Prekmurska duhovščina je vzgojila ta narod, ki ga je ljubeče sprejela Slovenija in ta ga je tudi poslala skupno z ostalo vneto duhovščino lavantin-ske škofije, ki deluje v Slov. Krajini med brate Slovence, da dokumentira o svojem idealnem delovanju, ki ga je desetletja neopaženo, tiho a tem bolje idealno izvrševala, da narod utrdi v očetovski veri in v ljubezni do materne besede in ga v tem usj»osobi za uresničenje narodnih idealov, zlate svobode. Veličasten sprejem Slov. krajine od strani Slovenije je zato i priznanje versko-narodnega delovanja prekmurske duhovščine in jasen ter glasen klic celemu svetu: slaba, nenarodna duhovščina ne bi mogla vzgojiti tega jiobožnega in narodno zavednega prekmurskega ljudstva! Sovražniki slovenstva utihnite in ne govorite več o niadjarstvu prekmurske duhovščine in prekmurskega ljudstva, oni so naši in mi smo njihovi, eno srce in ena duša smo.
V posebno zadoščenje si štejem, da je ljubav slovenskega srca premagala že par let se glasečih neprijetnih trditev, češ, v Slov. Krajini ni narodne zavednosti. Par temnih, sebičnih senc, ki so se hotele na račun zgube našega jioštenja uveljaviti, so te vesti raznašale. Sedaj so razkrinkane. Slovenija je z svojo ljubeznijo, s svojim zlatim srcem za vedno pokopala to nesoglasje. Vsa čast ji gre za to.
Na ljubečem bratskem srcu smo si oddahnili. Ilvala tisočera!
Klokl Jožef.
„Tunjičani so pridni dečki44
Kako sc popravlja tunjiška cerkev.
Tunjice, 24. maja.
V globoki zavesti, dn mora biti |>o nesrečnem požaru težko prizadeti božji hram čimprej popravljen, so se Tunjičani z vso vnemo koj po katastrofi oprijeli dela, Zbruli so lesa, zbrali denarja, domačin rojak, g. Vrhovnik, Jim je napravil načrt — in zdaj so dela v polnem teku. Tesarji tešejo, žagajo, domačini vneto pomagajo vsepovsod iu vsak čas, g. župnik pa skrbno teka okoli vseh, pu tudi sum pomaga kjerkoli in kar more. Vsi delajo z vidno ljubeznijo, vsem sc pozna, da jim je domača cerkev vsem skupna zadeva.
Obiskal sem g. župnika, du ga pobaram o tem in onem. Našel sem ga pri tesarjih, kjer je pomagal prekladati lieke trame.
»Prav, prav, da ste prišli. Saj sc peljem vsak teden v Ljubljano, celo večkrat, če treba, — toda toliko sem zaposlen, da nc utegnem sam napisati tega, kar marsikoga zanima o tej naši nesrečni zudevi.«
»Lepo ste že napredovali z deli tu čas, kur me ni bilo?«
»Kako pa delumo! Doslej smo zrezali že 101 m3 lesa. Nekateri v okolici sprašujejo v žali, če bomo cele Tunjice napravili lesene... Tesarska delu vodi in nadzira znani tesarski mojster Anton štebe iz Most. Samo 5 tesarjev je stalno pri delu in plačanih. Drugi tlačunijo no potrebi; kateri dan 4, včasih več, največ 8. Vsak večer sproti se določi tluku, za to skrbe posamezni občinski odborniki. Gre kur po »turni, su«; ravno te dni se začne spet od kraju. V nedeljah |)a je redno od prve maše pa skozi cel dan splošna tlaku. Ves les se izžagu v nedeljah, cla ga imajo tesarji zu cel teden dovolj. Drugi jJti v gozdih sekajo in kakorkoli pomagajo pri delu. Vsak Tunjičan je po nekoliko tesar in tako gre delo vidno od rok. Parna žaga v Kamniku jc dala stroje brezplačno v uporabo in so se tam vsi hlodi ruzžngali v deske. Delavce smo oskrbeli sami. Neko nedeljo so ruzžugali 24 ms, kar znuči, du so naši dečki izredno pridni. .Saj dotični obrat v svoji režiji razžugu navadno le do 18 m3 dnevno.«
»Kaj pu denarno vprašanje?
»To jc seveda najtežja stvur, ki mi po-vzroča težke brige. Lepo se jc odrezul ljub-fjnnski oblastni odbor, ki nuni je izplačal 20 tisoč dinarjev podpore. Ljudska posojilnica v Ljubljani nam je takisto poklonila 20.000 Din. Hranilnica kmečkih občin 250 Din. I. t. d. Vzajemna zavarovalnica nam je takoj in brez vseh sitnosti izplačala celotno zavarovalno vsoto, 57.000 Din. Precej so dale, odnosno bodo še dalo cerkvene zbirke, zlasti v okolici. Sami domačini pa bodo zložili skupaj zn cerkev 200.000 dinarjev. — Ljudje mislijo, tla bomo kar obogateli. ker ne vedo, kakšni so tudi stroški. Zato jc važno, tla tudi te zapišete. Samo zu baker, ki bo pokrival kupolo, smo dali 162.000 dinarjev. Pločevina jc stala 20.000 Din. Ogromnih vsot bo še treba za druge reči. Kakor in kadar bomo mogli, bomo popravljali po načrtu: najprej kupolo, potem prezbiterij, kor, pročelje — zvoniki pridejo drugo leto nn vrsto. Zadolževati sc namreč ne maramo; dolgovi so smrt, ker sc zanje navadno nihče ali j)u vsakdo nerud briga.«
Stopila svu po ozkih, zavitih stopnjicuh v zvonik in na leseni oder, ki so ga tesarji postavili okrog kupole. Tesarji so pravkar vlekli |x- vrvi navzgor polkrožne lesene nosilce ter jih postavljali iu pritrjevali okrog kupole. Vse lesov je na kupoli se ho samo nosilo: le zdolai jr. naslonjeno nn zid. Glavnih nosilcev je 20. pomožnih, vmesnih 16. Polkrog nosilcev je isti kot polkrog kupole same ter bo tako tvorila kupolu pravilno kropijo. V toliko bo sedanja oblika popolnejša od prejšnje.
Učenje
je koristno, a more vas tudi zelo utruditi. Oni, ki se pečajo s težjim študijem, poznajo utrujenost, ki je posledica napetega duševnega dela. Poleg telesne utrujenosti se pojavi tudi dušno stanje, v katerem človek ne more več koncentrirati svojih misli. Mnogo ur je lahko, na ta način izgubljenih, ker je duh preveč utrujen, da bi mogel bistro razmotrivati. Zagotovite si vsak dan potrebno duševno energijo. Vzemite dnevno za zajutrek in južino skodelico
OVOJHAUV
ki z okrepitvijo mozga, telesa in živcev zagotavlja Vaše zdravje ter ustvarja veselje do dela in odporno silo. Ovomaltine ima izboren okus ter se lahko pre-bavlja.
Dobiva se povsctl za ceno Din 16 50 za Shalllo
Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se oglas v „Slovencu".
Dr. A. wantler :I Zagreb
»Upam. du bo do sv. Ane, ko se vrši v Tu-ltjicuh vsakoletno ljudsko romanje, kupolu povsem gotova. Tedaj pridite pogledat in — denarja prinesite! Veliko ga bo še trebu!«
Tako s\u končala z prijaznim gospodom razgovor in ogled.	F. S.
Bitka na severni meji
Med financarji in tihotapci.
Maribor, 25. maja 1929.
V poslednjem času kažejo tihotapci izredno živahnost. In so fin. stražniki radi tega svojo pozornost podvojili. Včeraj se je ob mejni črti zopet prihulila šestorica ter namerjala opehariti fin. organe. Tam pri Sv. Križu so prihajali preko meje, težko obloženi z najfiestrejšo tihotapsko robo. Fin. stražniki so bili na preži. Pričel se je lov; šestorica se jc v divjem begu pognala proti Zg. Kungoti. Stražniki so pričeli streljati; v trenutku so sc [»javili v rokah šestorice revolverji, počili so streli proti stražnikom, ki so pa k sreči zgrešili svoj cilj. V celoti je padlo kakšnih 15 do 20 strelov; vendar ni na bojišču ni kdo obležal. Pač pa se je posrečilo fin. stražnikom, da so ujeli dva izmed šestorice, nekega P. J. in P. F., ki sta nosila s seboj 26 kg saharina ter večjo količino lobaka in vžigalic. Ostala če-tvorica je odnesla pete ter izginila v svetokriževskih goščavah.
Vršijo se tudi v poslednjem času temeljite preiskave in poizvedbe, ker obstoja domneva, da vodijo niti v poslednjem času (ako razbohotenega tihotapstva na Hrvatsko oziroma v Bosno.
Potepuh z nožem za pasom
Ljubljana, 25. maja.
Še sedaj, ko je vsa črna nevarnost že minula, še sedaj st: trese plašna gospa, kadar se spomni na to, kuj bi se ji lahko pripetilo: »Ko bi ne bilo v Ljubljani policije! Kako bi bilo vse nurobc. Le pomislite, sa j bi razni klateži kur na lepem morili poštene ljudi!«
Stvar jo bila namreč grozim iu se je od pike do pičice resnično pripetila takole: K go-spej Muri inženirjevi, tam kjer so nove vile, je prišel strgan potepuh. Potrkal je na vrata, zutopotul z lioguini: »No bo kaj? Odprite!« Gospa je pritekla in odprla in sc prestrašila: :>Kaj pa hočete?« Potepuh jc nabral svoja škrbasta ustu v najprijaznejši smehljaj: : Zii malo podporo bi prosil, če so tako dobri, gospa! Brezposeln delavec sem, oče devetih otrok!« Gospa inženirjeva bi že dula beraču dinar, toda podporo in tujemu, neznanemu človeku? Nc! Dejala jo potepuhu: »Pojdite na magistrat! Nemara dobite tam potlporo ali pa vam morda preskrbe delo!«
Tedaj pa sc jc krotki, priju/.ni jiotepuh na muli spremenil v krvoločnega tolovaja, /arohnel je nad tresočo sc gospo:
»Ali hočeš, tla te prec na mestu ubijem! Vidiš nož!« in pokazal ji je dolgo rezilo, ki ga jc imel za pasom. Gos|>u je naglo zaloputnila vrata, jih zaklenila iu steklu pri stranskih vratih nu ulico. Sreča ji jc bila mila, kajti prva živa duša, ki jo je srečala, jc bil milštuciisti gospod nadzornik s stražnice, oni, ki se tolovajev in potepuhov prav nič ne boji. šc rntl vitli, če kakega takega sreča. Brž mu jc v eni sapi povedala ves svoj grozni doživljaj in pokazala lin potepuhu, ki jc ravno hlačni iz veže. Pu tudi potepuh je opazil njo in uganil, kaj pripoveduje uniformiranemu policistu. »Zdaj je treba teči!« jo pomislil v trenotku in žc skočil preko

jarkov, stekel po travniku in skušal izginiti za prvim vogalom. Gospod nadzornik pa ni držal križem rok in ne nog. Skočil je za potepuhom, bil je celo urnejši od njega, ga dohitel in prijel. Potepuh je moral uu stražnico. Med opisanim lovom pa je nadzornik opazil, da je potepuh nekaj odvrgel v jarek. Bili so popolnoma novi moški nizki čevlji. Tudi te je vzel nadzornik s seboj.
Na policiji pa se je izkazalo, da nasilni potepuh ni nihče drugi, kot že dolgo zasledovani in večkrat kaznovani Ivo Lakner, ki pa seveda ni noben oče devetih otrok. Za trorezno bodalo, ki ga je nosil za pasom, je povedal, da ga je nekje našel, za čevlje pa je priznal, da jih je ukradel v ueki hiši nasproti tobačne tovarne. Lastnik čevljev se dosedaj še ni priglasil. Nasilni potepuh je romal seveda v luknjo, iz katere se no kmalu preselil v drugo, namreč v ono na sodišču. Pa še več grehov ima na vesti in jih bodo morali šele ugotoviti. Med drugim je že sedaj gotovo, da je ukradel v gledališču dragocen daljnogled.
Po Binkošiih v Bohinju
Bohinj. 24. maja.
Binkoštno vreme nas je razočaralo. Pričakovali smo lepih, solnčnih praznikov, a mesto tega je pričelo v nedeljo popoldne deževati in je potem deževalo skoro nepretrgoma do ponedeljka zvečer. Radi tega se je ozračje razhladilo, kar je zadrževalo goste in izletnike po hotelih.
Kljub slabemu vremenu pa je bil obisk v Bohinju povolje-n. V hotelu »Sv. Janez.- je v praznikih ložiral med drugimi tudi francoski konzul iz Zagreba. Zelo mnogo je bilo izletnikov z avtomobili, tako, da je avtogaraža hotela »Sv. Janeza bila premajhna, da bi dala vsem vozilom zavetje. Razširjenje te garaže je nujno potrebno. Iz Avstrije so bih napovedani motociklisti, ki pa so radi nepričakovane vremenske spremembe obisk preložili na ugodnejši čas. Hotel pri »Sv. Duhu« je bil napolnjen z gosti. Tu je prenočevalo in obedovalo v praznikih 23 maturantov zagrebške realne gimnazije, ki so prišli v Bohinj pod vodstvom g. Serdar-ja. Žal si niso mogli ogledati slapu Savice, ker jih je zadrževal dež. Bili so pa kljub temu dobro razpoloženi in vzhičeni nad prisrčnim sprejemom in lepoto Bohinja. Ko so se vračali, ni mogel vseh sprejeti avtobus, ki vozi na postajo ju so morali nekateri radi tega vlak zamuditi. Istočasno z zagrebškimi maturanti je bilo o Binkoštih v Bohinju 22 sedmošolcev iz Maribora. Imeli pa so slabo organiziran izlet. Niso namreč svojega prihoda prej javiti, radi česar je bilo nekoliko neprilike zastran »kupnega ležišča. Želeli so prenočevati na slami, a ko te ni bilo pripravljene, magari tudi na posteljah. Naposled jim je ravnateljstvo hotela »Sv. Duh< poskrbelo primerno prenočevališče.
Med izletniki je bilo tudi precej Ljubljančanov, med drugimi g. dr. Brejc s hčerko. V hotelu »Zlatorog- je prenočevalo večje število šolskih izletnikov.
V torek po praznikih je obiskalo Bohinj 37 bogoslovcev iz Zagreba pod vodstvom svojega pre-fekta g. dr. Lončarja. Nastanili so se pri »Sv. Duhu«. Imeli so več sreče z vremenom, kot njihovi rojaki o praznikih. Nebo se je zvedrilo, posijalo je solnce in ožarilo z mieno svetlobo ves bohinjski kot. Bogoslovci s bili naravnost očarani nad naravnimi krasotami Bohinja, zlasti nad Savičinim slapom. Težko so odhajali, najrajši bi ostali ves teden. Toda čas jim je bil odmerjen le za en dan in eno noč.
Sedaj je Bohinj ves solnčen in jako vabljiv. Šole, ki nameravajo prirediti izlet v Bohinj, naj bi se kmalu odločile za to, dokler ni navala tujcev. Uprave hotelov žele, da bi jim bil prihod izletnih skupin prej javljen. Začetkom junija pričakujemo v Bohinj večje število uglednih tujcev, katerim bo seveda v prvi vrsti treba posvečati pozornost. Da domači izletniki torej ne bodo prikrajšani, naj po-hite v Bohinj sedaj, ko so letoviške naprave ob Bohinjskem jezeru z vsem na razpolago.
Pomladne novosti
kakor obleke, bluze, damsko perilo, moško perilo, kravate itd. priporoča po izredno nizkih cenah domača tvrdka
Ign.Žarigi. Sv, Petra c. 3 in 11
Celje dobi mestne avtobuse
(Redna seja celjskega mestnega občinskega sveta dne 24. maja 1020.)
Celje, 24. maja.
Prošli petek se je vršila seja celjskega mestnega občinskega sveta. Cele tri ure trajajoča seja je sklenila uvesti avtobusni promet.
O nameravanem avtobusnem podjetju je obširno poročal podžupan dr. Ogrizek Anton. Njegov referat je bil plod dobrega poznanja problema in vsestranske izčrpnosti vprašanja. Mesta so vsled svoje gospodarske moči osobito v stanju, da organizirajo avtobusno podjetje s primerno varnostjo in obsežnostjo. Podjetje pa more uspevati le, ako ne bo odvisno od vsakokratnih izprememb položaja v občinskem svetu in ne vezano v vsaki malenkosti na sklepe občinskih sej. Zato je avtobusni odsek prišel do prepričanja, da bi moglo v Celju tako podjetje uspevati le, če bi imelo značaj samostojnega komunalnega podjetja z lastnim od občinskega sveta predpisanim Statutom. Poleg tega je važno sodelovanje privatnih interesentov, ki naj bi po zamisli odseka prispevali do 45% obratnega kapitala.
O poročilu podžupana se je vnela dolga debata. Prvi je govoril proti nameravanem podjetju dr. Vrečko, ki je mnenja, da se podjetje ne bo rentiralo.
Dr. llrašovec je izrazil dvome glede rentabi-litetnega računa.
Leskovšek je misel avtobusnega podjetja jx>-zdravil kot idejo resnično naprednega komunalnega gospodarstva in zavrača mišljenje onih, ki dvomijo v možnost, da bi mestna občina tako podjetje lahko vodila bolje od privatnikov.
Prof. Cestnik se je toplo zavzel za predlog referenta povdarjajoč, da je pri nekaterih občinskih očetih opažati konservativnost, ki je svojčas vodila nekatere Celjane, ko je šlo za uvedbo elektrike, in so rekli, da je treba vse šele jireizkusiti, čeprav si je že ves svet svetil s to energijo.
Dr. Kalan je proti preveliki naprednosti v gospodarstvu.
Bernardi je govoril proti avtobusu.
Oglasili so se k besedi še dr. Vrečko, ki je mnenja, da so tudi naše ceste za avtobusni promet preslabe, obč. svet. Ferk, ki je za promet, le v začetku naj bi se začelo voziti samo na nekaterih progah, in obč. svet. Rebeuschegg, ki predlaga, naj se cela zadeva vrne še enkrat odseku.
Pri glasovanju je propadel predlog dr. Vrečka, da naj se stvar sploh odstavi z dnevnega reda, propadel pa tudi predlog obč. svet. Rebeuschegga, da naj se stvar vrne odseku. Sprejet pa je bil sledeči predlog referenta: V svrho otvoritve avtobusnega prometa najame mestna občina kredit do 1 iniljon Din in sicer 55% po najugodnejši obrestni meri, vsaj 45% pa od interesentov, ki se za tri leta zadovoljujejo z obrestno mero skladno 7. rentabilnostjo podjetja, vendar pa naj ne presega za vsa tri leta skupaj povprečno 12%. Preko treh let se podjetje ne veže z interesenti.
Po tem principielnem sklepu je po referatu podžupana dr. Ogrizeka bil z malimi spremembami sprejet predlog štatuta novega podjetja.
Končno so bili sprejeti v zadevi avtobusa še ti-le sklepi:
Zaprosi se koncesija še za nekatere proge. Kot prve se otvorijo proge: Celje—Dobrna, dnevno štirikrat, potreben 1 voz; Celje—Vransko, dnevno dva- do trikrat, potreben 1 voz, ki bo v medčasu oskrboval tudi progo Celje—Teharje ev. Štore; Celje—Solčava in Celje-Rogaška Slatina, trikrat tedensko na vsaki progi, dnevno dvakrat sem in tja — Končno se poleg teh treh voz nabay. še en rezervni voz. — Avtobusni odsek se je pooblastil, da imenuje člane upravnega sveta v smislu določb sprejetega štatuta in v okviru raznih posojilnih pogodb s privatnimi interesenti. — Avtobusni odsek mora čimpreje organizirati upravo novega podjetja v smislu štatuta ter skleniti pogodbe z privatnimi interesenti. Ostanek posojila nabavi upravni odbor avtobusa. — Stavbeni in fin. gosp. odsek sta dobila pooblastilo, da sporazumno z upravo avtobusa odkažeta primeren prostor za zidanje avtogaraže.
Na seji se je ugotovilo tudi, da so pripravljeni sodelovati s kapitalom: Stermerki in Rebeu- J schegg za trgovce in gostilničarje z 150.000 Din, Ljudska posojilnica najmanj 100.000 Din, Podružnica oblastne hranilnice z 100.000 Din, Hranilno in posojilno društvo z 50.000 Din ter Mestna hranilnica z vsoto, ki manjka še do 45% potrebnega kapitala.
Ugotoviti je treba, da je vladalo za pereče vprašanje avtobusnih zvez v zadnjem času v Celju naravnost mrzlično zanimanje in da je javnost takoj pravilno in pohvalno pritrdila onemu delu občinskega sveta, ki se je z vnemo posvetil temu vprašanju.
BO li RJO I S
P A Q
PH. BELA VARY Račkoga ulica 7 a ZAGREB
Osebne vesti
ic Odlikovanje »Slovenčevega« urednika.
G. Viktor Schv/eiger, urednik »Slovenca« in odbornik tiskovne Male antante, je bil odlikovan z redom »častnika romunske kraljeve krone«. Svojemu tovarišu najiskreneje čestitamo!
ic Promoviral bo 31. t. m. v Zagrebu za doktorja vsega zdravilstva gosp. Janez Šare, član akad. društva »Zarja«. Iskreno čestitamo!
ic Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti veterinarja topniške šole streljanja vet. poročnik Ivan Thorik; na službo v 4. divizijo potijske topniške brigade vet. pomočnik III. razreda Ivan Korbič; na službo v mo-ravsko konjsko bolnico vet. pomočnik IV. razr. Josip Ekhart; za upravitelja oddelka popravo topniškega materijala delavnice IV. armijske oblasti admin. major topn. tehn. stroke Ivan Kavšek; za upravitelja šumadijskega skladišča za vojno opremo admin. kapetan I. razr. topn. tehn. stroke Ivan Studeni; za vršilca dolžnosti upravitelja bregalni-škega skladišča za vojno opremo admin. kapetan II. razr. topn. tehn. stroke Teodor Fidler; za vršilca dolžnosti vrbaške topn. delavnice admin. kapetan II. razr. topn. tehn. stroke Josip Hunjek; za vršilca dolžnosti upravitelja savske topn. delavnice admin. kapetan 11. razr. topn. tehn. stroke Josip Turk; za knjigovodjo moravskega skladišča za vojno opremo admin. kapetan II. razr. topn. tehn. stroke Josip Kerec; za rokovalca materijala jadranskega skladišča za vojno opremo admin. poročnik topn. tehn. stroke Rihard Straus; za knjigovodjo vardarskega skladišča za vojno opremo adi min. kapetan II razr. topn. tehn. stroke Ivan Fi-ster in za vršilca dolžnosti pregledovalca maieri-jalnih računov smodnišnice Obiličevo admin. poročnik tepn. tehn. stroke Hinko Peček.
ic Iz železniške službe: Premeščeni so: uradnik III. kat. I. skup. Deutschmann Maks, šef postaje Nomenj za šefa postaje Domžale; podurad-nik I. kategorije, l. skup. Česen Ivan, post. paznik, Radovljica v Slovcnjgradec; 4. skupine Sodja Janko, prometnik. Breg v Domžale; poduradnik II. kategorije, 2. skupine^ Goršebasa Alojzij, kretnik, Bubnjarci v Kamanje; Javoršek Ivan, post. paznik, Slovenjgradec v Radovljico; dnevničarka Cerkve-nik Emilija, Maribor gl. kol. v Ljubljano gl. kol. — Nameščeni so za poduradnike U. kal. 3. skup.: Ivančič Anton, premikač, Čakovec; Švagelj Viktor, sprevodnik tov. vi., Maribor gl. kol.; Androjna j Alojzij, sprevodnik tov. vi., Maribor gl. kol.; Kav- I čič Jakob, vozov, zapisovalec, Rakek; Lampl Franc, sprevodnik tov. vi, Maribor gl. kol.; Rozman Konrad, skupinovodja, Slov. Bistrica; Zorko Simon, I sprevodnik tov. vi., Maribor gl. kol.; Jazbinšek j Avguštin, kretnik, Rajhenburg; Eferl Franc, spre-
Pozor!
Kdor hoče imeti sobno siikaiijo po najmodernejših vzorcih in prvovrstno izvršitev. se bo oglasil le
_ pri J.MARTINC-u
............ '" (preje F. Ks. Stare), Ljubljana. Naročila sprejema Poljanska cesta št. 20 ali pa Sodna ulica št. 12. — Cene solidne
vodnik tov. vi., Maribor gl. kol.; Bokal Filip, vozov, zapisovalec, Ljubljana gl. kol.; Marn Ignacij, premikač, Ljubljana gl. kol.; Zdražba Jožef, sprevodnik tov. vi., Ljubljana gl. kol.; Golež Friderik, premikač, Maribor gl. kol.; Helbl Janez, kretnik, Fala.
Ostale vesti
-k Smrtna kosa. V Tomaju na Krasu je umrla 22. maja zvečer gospa Amalija Čer-ne, stotnikeva vdova in veleposestnica. Bila jo znana daleč okrog, saj je bil njen oče 30 let državni in deželni poslanec.
ic Orlovski izlet v Prago. Učiteljem, učiteljicam ter državnim uradnikom, ki so zaposleni v resoru ministrstva prosvete, sporočamo, da je odločil minister prosvete pod P. Br. 7.526 od 14. maja t. 1., da se odobri državnim uradnikom članom Jugoslovanske orlovske zveze v Ljubljani 10 dnevni dopust zaradi udeležbe na orlovskem zletu v Pragi. Ta dopust se bo dovolil vsakemu učitelju, ako se pravočasno obrne službenim potoni s posebno prošnjo na ministrstvo prosvete. Prošnjo je kolkovnti s kolekom za 5 Din. Vsaki prošnji je priložili uradno potrdilo, da je prosilec član orlovske organizacije, ker sicer dopust ne bo dovoljen. — Pripravljalni odbor za orlovski izlet v Prago.
ic Romarjem na Sv. Višarje! Kakor smo že poročali, se bo romanje na Sv. Višarje vršilo dne 3. in 4. avgusta t. 1. Kdor se ga hoče udeležiti, naj se prijavi pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 do 30. maja, ker je lelos treba že do konca maja predložiti seznam vseh udeležencev italijanskemu 'konzulatu. Pri prijavi navedite svoje in očetovo ime, bivališče in rojstno leto. Ob-euem plačajte 40 Din, s čemer je plačan italijanski vizum in vožnja tja in nazaj po italijanskem ozemlju. Vožnja po jugoslovanskem ozemlju bo polovična in bo vsak kupil karto sam na odhodni postaji do državne meje pri Planici.
ic »Ilustracija«. Pred kratkim je izšla 4. številka te elitne slovenske ilustrirane mesečne revije, ki je vzbudila splošno pozornost in priznanje. Opozarjamo vse tiste, ki te revije še ne poznajo, da se čimpreje naroče nanjo. Posamezne številke po 10 Din v vseh trafikah in knjigarnah. — Celoletna naročnina 100 Din, polletna 55 Din. — Uprava »Ilustracije«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/11.
ic Slomškova sirotišnica v Slov. Bistrici.
Šolske sestre, ki razproda.jajo srečke v prid zidave Slomškove sirotišnico v Slov. Bistrici, naznanjajo, da se je žrebanje preložilo, ker se še ni prodalo dovoljno število srečk. Kaleri so jih že kupili in
Bogdan Lepkij:
Za brata
Sobotni večer. Solnce je leglo spat, za njim pa se spravljajo ljudje; vse v vasi je pokojno, a iz mesta se vrača vaški redar, cekmošter, mrliški oglednik, poljski čuvaj, logar in poštni sel Mročko. V eni roki grbava cula, druga počiva na torbi, kakor da jo čuva; v zobeh vivček. — Počasi stopa Mročko, kakor se spodobi takim uglednim in mogočnim osebam kot je on.
V bližini občine stoji šola in Mročko mora mimo šolskih vrat. Na pragu stoji «ona», učiteljica, in sprašuje, je li že kaj od njenega sina.
»Morda je,« odgovarja Mročko, da podraži žensko radovednost.
»Oh, dragi moj,« prosi učiteljica, ->dragi gospod Kajetan, pridite vendar sem, ker, ker me tako skrbi, kaj piše, da ni merda — Bog varuj! — bolan ...«
Pa Mročko noče. Učiteljica se vrne v sobo, a radovednost ji ne da miru. Pa kako ne bo radovedna mati, kaj ji piše sin, ki je v šolah in le za veliko noč in v glavnih počitnicah domov pride! Ni mogla vzdržati, pa je poslala moža.
»Hodi, človek,« pravi, »v občino, pa pri-nesi pismo od sina! No, to ti je oče! Rodno dete piše, morda je bolno ali kaj rabi, a njega ni mar!«
»Pa jaz ne vem o nobenem pismu,« se brani učitelj, se ogrne s starim površnikom in gre v občino, ves sključen od kašlja in sedenja «pri teh otrocih« ...
A ni tako lahko dobiti pismo od Mročka. Župana ni v občini, a Mročko sam torbe ne odpira. Moral je revež, učjtelj, čakati, dokler ne pride župan. Zupan pride, a ni pisarja. Do-
bra ura je stekla, da je prišel pisar in razdelil pošto. Vzel je oče sinovo pismo, pohvalil sina, da tako ravno piše in krenil domov. Med potjo misli: »E, pa res ravno, kakor po ravnilu. A črke vse enake, kakor da jih meri s šestilom. Po čigavi zaslugi? Kdo je dal temelj?« nasmehne se stari pedagog, ponosen na svoj trud. A takoj pomisli:
»Ne vem, kaj tu piše; da ni zares bolan? E, kaj bolan! Zdrav je kot riba. Iz njega zori človek. Govoril je meni moj oče: Jaz bom tebe, moj sinko, izpod slamnate strehe pod streho, z deščicami krito, pripeljal, a ti zopet svojega sina od tu pod opeko. In tako bo!« Gotov nad bodočnostjo svojega sina, stopi v hišo.
-Daj, hčerka, užgi luč! Sin Vladko piše.«
Hčerka pripravlja luč. Pa kakor navadno, hoče prirezati pregorel vršič stenja, ali mati ne dk:
»To mi je sestra, da! Nič ji ni mar, kaj piše brat. Tu mi prirezuje pa prirezuje; ves stenj boš izrezala. Prižgi, a ti, stari, čitaj!«
Od drobne svetilke je postalo v sobi toliko jasno, da so se videli beli zidovi s svetimi slikami; dve bledi fotografiji; miza, nekdaj pobarvana, a zdaj se je barva poznala le še na nogah; pletena klop; prav tako trije stolci in bela omara iz jelovine. Veliko siromaštvo je gledalo iz sobe. Toda povsod je bilo vse čisto in tako postavljeno, da beda ni udarjala v oči. Edini okras za sobo je bila — domača hčerka; petnajst ali šestnajst let šteje. Jako lepo lice ima, v globokih, sivih očeh pa je raziita ianna senca žalosti. Cvetje, ki raste v daljni, gluhi loži, je podobno tej deklici. Od starih, betežnih roditeljev so padale na mlado hčerko neke čudne, skrivnostne sence. Take sence padajo od
starega drevesa v gozdu na cvetje, ki je pravkar vzcvelo in ga žeja za solncem in svetlobo, za zrakom in nebesom. Toda starši so skozi to senco žalosti gledali na hčerko z ljubeznijo in z onim tihim zadovoljstvom, ki si mnogokrati izbere v taki revni hiši mesto za zasmeh.
>Kaj ta svetilka tako slabo sveti!« spregovori oče, pride do mize, privije luč in izvleče pismo. Hčerka mu postavi stolec, ki je imel najjačje noge, proži mu očala, ki so vedno počivala na knjigah, in stari začne čitati.
Sin piše:
»Moji predragi starši in Ti, ljuba sestrica!
Vem, da Vam bo prineslo to pismo mnogo žalosti, toda prosim Vas, do konca ga preči-tajte in povejte, ali sem kaj kriv. Kakor veste, f>oučeval sem dvoje otrok nekega višjega uradnika in zato sem imel stanovanje in hrano. Spočetka mi je bilo jako neugodno pri tej gospodi, pozneje pa sem se privadil in vesel sem bil, da sem se sam vzdrževal in da mi ni bilo treba iz Vas, dragi moji starši, izvleži zadnje pare. Pa
flejte, zgodila se je nesreča: Ta uradniška dru-ina mi je odpovedala; in to zato, ker sem čital in dajal čitati svojim učencem prepovedane knjige. Pa ue skrbite, moji najdražji! V teh knjigah ni bilo nič zlega. To so bile naše ukrajinske knjige in v njih se je pisalo o našem ukrajinskem narodu in o njegovih krivicah. Kajne, da v tem ni hudobije? No, mene so pa le radi tega vrgli iz hiše. Sedaj živim pri neki vdovi sodnega sluge in za to učim njenega sina; ta pa nikakor ne more končati šol, čeprav je marljiv. Plačam pa ji še groš... Sedanja moja gosjxxlinja je jako siromašna. Včasih po ccle noči pere ali lika perilo, samo da prejme v jutro denar in nama kupi jedi. Mene jako to grize, da ji še do danes nisem plačal groša. A ona ga tako strašno rabi! Mislil sem, da bom kje dobil kako inštrukcijo in ii plačal, pa nič ni s tem. Zato prosim Vas, moji naj-
dražji, dogovorite se in pomagajte mi! Vem, da Vi sami nimate od česa živeti; vem, da oče težko dela v šoli, mama v hiši in na vrtu, a Marija pomaga očetu in mami in še za vas šiva, toda prosim Vas, jjovejte, kaj naj storim! Morda mi bo nekoč Bog pomagal, da si bom rezal svoj kruh in takrat se Vam boin oddolžil. A zdaj [»ma-gajte Vi meni in ne hudujte se name, ker sami vidite, da nisem nič kriv. Tako rad Vas iniam; zato ne bi hotel, da trpite radi mede tudi Vi...
Vaš Vladko.
P. s. Pri nas je že nekaj dni jako hladno. Dve srajci nosim, toda zima je taka, da me skozi telo prebada. Vsi moji tovariši že nosijo |x>-vršnike. Morda bom tudi jaz kdaj dobil kako lekcijo, pa si bom kupil zimsko suknjo...«
Stari je končal. Ono o zimski suknji je do-čital s čisto tihim glasom. Izvleče tobačnico, udari dvakrat po pokrovcu, prinese do nosa — in v očeh se mu zasvetijo solze. A to je od tobaka ...
Tudi mati, ki je ves čas poslušala in vba-dala šivanko, nagne še globlje svojo glavo nad delo. Hči je pogledovala zdaj očeta zdaj mater in izraz žalosti, ki je navadno gledal le iz oči, se je zdaj razlil čez vse lice. Od staršev so padale na hčer še bolj črne, še bolj hladne sence.
Pa kako bi tu pomagali? Kako naj pomaga siromašnemu sinu še bolj siromašni oče! Stari vaški učitelj, ki je bil večno «začasni» in je z dvajsetimi forinti mesečne plače hranil sebe, ženo in hčer; pa je še vsak mesec po tri goldinarje pošiljal starejši omoženi hčeri, katero je ta bedni denar branil pred moževimi udarci... Kako naj bi prišla na pomoč ta uboga žena, ki se je mučila od zore do mraka, pa ni mogla niti svoje najbolj vroče želje doseči — da hčeri pripravi vsaj nekaj perila za slučaj, da jo kdo zasnubi. Kaj jc končno mogla ta tedna
plačali, uaj imajo So malo potrpljenja, ker se bo žrebanje gotovo vršilo in tudi pravočasno naznanilo v časopisih, isto tako izžrebane številke.
■k Otvoritev IX. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani se vrši že v četrtek, na praznik sv. Rešnjega Telesa, dno 30. maja ob pol dvanajsti uri dopoldne. Na to še posebej opozarjamo, ker so se vsi naši velesejmi doslej otvarjali na soboto. Takoj po svečani otvoritvi je velesejem splošno dostopen. Poslovne ure so. vsak dan nepretrgoma od osme zjutraj do devetnajste zvečer. Vinski oddelek velesejma je odprt do ene ponoči. Velesejem traja do vštevši 9. junija t. 1.
*	Slovenci! 9. junija 1929 vsi v Guštanj na proslavo desetletnice osvobojenja Mežiške doline in smrti Malgajeve, da tam v tem večjem številu manifestiramo jugoslovanstvo, ter da povemo ne-prijateljem, da čujemo na braniku z velikimi žrtvami osvobojene Koroške.
•k Blagoslovitev vodovoda na Vurbergu. V sanatoriju ruskega rdečega križa v vurber-škem gradu je nedostajalo vode zlasti še v zadnjem času, odkar jc izgotovljena zelo okusno opremljena kopalna soba. Voznikov, ki bi jo dovažali, jia dostikrat ni bilo dobiti. Zn to je šef sunatorija, g. dr. B. Fr. Okolokulak, dal napraviti vodovod. Vodovod je napeljan iz lesa tla severni strani grada, gre skozi grajščinski sadonosnik, prereže okrajno cesto in gre skozi drugi sadonosnik pod grud, kjer je narejen rezervoar. Od tam motor vleče vodo v grad in sicer 67 litrov na minuto. V nedeljo dne 19. 5. je domači župnik vodovod slovesno blagoslovil. Navzoč je bil šef 'sanatoriju, g. dr. B. Fr. Okolokulak, g. grajščinski upravitelj Viktor Kcgl, g. inženir Aleksander P. Semenov-Vernstedt, ki je vse načrte za vodovod sani napravil in vse delo sam osebnp vodil. Navzočih je bilo še večje število Rusov in Srbov, ki zdravja iščejo v sanatoriju. Želimo, da bi novo delo g. šefa le se jiovečalo sloves njegovega sanatorija!
-Ar Olajšave udeležnikom Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 9. junija 1929 v pomorskem prometu. Jadranska plovidba d. d. Sušak je dovolila udeležencem IX. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 30. maja do 9. junija vozno olajšavo na ta način, da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno enega razreda nižje. Isto ugodnost je priznala tudi Dubrovačka parobrodarska plovidba A. D. Brodarska A. D. »Boka; je dovolila 50 odstot. jropust na vseh svojih parnikih. Povsod velja olajšava od 20. maja do 20. junija t. 1.
k Udruženje rezerv, oficirjev in bojevnikov — poverj. odbor v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedeljo 26. t. m. ob 10 dopoldne v Ljubljanskem dvoru. Udeleži se ga tudi zastopstvo osrednje uprave iz Belgrada. Pravico udeležbe imajo vsi, ki so se doslej, cz. do občnega zbora prijavili in ki se bodo lahko izkazali z legitimacijami. Ker je občni zbor velike važnosti, je udeležba obvezna. Zbor se vrši pri vsaki udeležbi. — Odbor.
*	V Uradnem listu od 24. maja t. 1. je objavljen »Zakon, s katerim se odlagajo volitve trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic« (SI. Novine kraljevine SHS z dne 20. maja 1929), dalje »Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o pridobitvi pravice do osebne pokojnine civilnih državnih uslužbencev in uslužbencev državnih prometnih naprav kakor tudi o odpravnini takih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničar-jev z dne 1. marca 1929« (SI. Novine z dne 18. 5. 1929) in »Naredba ministra za notranje zadeve o postopanju ob pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine SHS z opcijo in prošnjo« (SI. Novine z dne 4. aprila 1929).
■k Češkoslovaški državljani se opozarjajo, da je stopil v veljavo zakon o državnih starobnih podporah. Pravico do istih je uveljaviti pismeno do 1. julija 1929. Bližje informacije poda zajemni-kom češkoslovaški konzulat v Ljubljani.
*	Odbor narodno kulturnih društev v Guštanju vljudno prosi vse one osebe, katere so prejele okrožnice za prispevke k proslavi desetletnice osvobojenja Mežiške doline in smrti Mal-gaja, da naj prošnji ne odreko ter naj izpolnijo svojo narodno dolžnost, za kar se jim odbor že v naprej najiskreneje zahvaljuje.
ie Županova jama pri Grosupljem. Kljub temu da se je nebo čmerno držalo, smo se napotili mimo šentjurskega Tabora k »Zupanovi jami«. Pot je dobro »markirana«. — Dostop v jamo lahak. Ko človek dospe v glavno dvorano »Zupanove jame«, popolnoma pozabi, da je pod zemljo, kajti tu se blišči nebroj stalagmitov in stalaktitov, ki tvorijo razne, kapniške tvorbe. — Nikomur ne bo žal, kdor si bo ogledal ta podzemeljski kras.
*	Obiskovalcem Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala kakor druga leta permanentne legitimacije, in sicer po 30 Din. Z njimi je združena udobnost polovične vožnje pri potovanju na velesejem in na povratku. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri prihodu v Ljubljano ne od-
dajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro ohranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po vsej državi, naroče pa se lahko z dopisnico tudi pri velesejmskem uradu. Za zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je poskrbljeno.
■k Cestni okrajni odbori. Izkazi o odtegljajih na davek za poslovni promet so pri oblastni zalogi na razpolago.
•k Gospodinjstvo M. Lidvine Purgaj je knjiga, ki po svoji praktičnosti in vsestraiiosti prekaša najboljša dela te vrste. Ni opravila, kakršnega mora znati gospodinja, da ga ne bi ta učbenik gospodinjstva navajal. Dodano je zdravstvo od strokovnjaka dr. Dolšaka. Cena broš. 40 Din, vez. pa 60 Din.
•k Knjigo »Brzojav in telefon« I. del je izdal g. Janez Napotnik, sekretar direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Knjiga vsebuje Mor-sejev brzojav, galvanske člene za brzojav in telefon, brzojavne proge, aparate, vključitev uradov, nupuke v aparatih, preiskovanje vodov, kabelski brzojav in je pregledana in odobrena od direkcije jio.šte in telegrafa v Ljubljani. Knjiga tudi nudi mnogo modernih najnovejših izrazov posameznih delov, ki so potrebni pri brzojavu in telefonu. Odjemalcem bo dobro došla in jim služila istotako kot po-liiožna knjiga pri nastalih napakah v aparatih. Take knjige so se žc dolgo iskale; g. Napotnik je pokazal svoje strokovno delo in pri tem res podal tudi idealno vse potrebno v svojih risbah, ki so za vsakoga razumljivo razložene. Cena knjige jo 52 Din, naroči se jia pri avtorju g. Janezu No|x>tniku, sekretarju direkcije p. in t. v Ljubljani.
jc Snažnost je važen faktor kulture. Ze mnogo stoletij je dokazano dejstvo, da ni beljenje perila, ki nas obvaruje pred mnogimi nalezljivimi boleznimi in zagotovi dolgo rabo našega perila, ampak temeljito pranje s prvovrstnim milom brez kemičnih primesi. Albus milo je že mnogo desetletij nespremenjeno dobro. Zato opozarjamo cenj. čitatelje na oglase tvrdke Albus v našem listu.
~k Jedilni pribor, najfinejša kvaliteta. F. Čuden, Prešernova 1.
-k Ugledni upravi zvonarne. Ljubljana. Ovim javljam, da smo zvono primili u potpunom redu. Zadovoljava nas njegov glas i suglasnost sa drugim zvonom. Pouzdanje, koje smo polagali u tristogodišnju praksu te zvonarne, nije nas iznje-verilo. Ovo dokaziva vidljiva forma zvona i njegov osjetni miloglasni zvuk, koji djeluje na uho kako da je starini zvonom istodobno zaliven i uglasbljen pod istim najvjeStijim majstorom. Ne varamo se, ako rečemo, tla je to po teoriji i praksi prva 1 naj-bolja zvonarna u našoj državi, kojoj se glas širi i nadalje. — Kolan, 20. maja 1929. — Poštovanjem zalivalnosti Don Jakov Fabjanac, dušobrižnik.
jc Kajenje. V zadnjem času se zopet mnogo piše o tem, ali je kajenje škodljivo za ljudsko zdravje ali ni. Bodi temu kakorkoli, res je, da če človek preveč kadi, se ga polasti gotova tesnoba, glavobol, sem ter tje tudi vrtoglavost. Danes vsi ti neugodni pojavi ovirajo delo, o tem ni nikakega dvoma. Zelo dobro sredstvo za preprečenje takih neprijetnih pojavov je Aspirin »Bayer«. Vsekako je treba paziti pri nakupu na znamko »Bayer«, ker se nudijo t. zv. nadomestki, ki se niti z daleka ne dajo primerjati z izvirnim izdelkom.
jc Sanoform — za dame v vseh lekarnah in drogerijah! Proizvajalec: »Chemotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
•k Pozor obiskovalci kopališča »Ilirije«! Garderoba za kolesa bo na dvorišču restavracije pri »Levu«, Gosposvetska c. 16. — P. n. obiskovalcem priporočava krasen senčnat vrt, vedno sveže pivo, izborna vina ter gorka in mrzla jedila. — Spoštovanjem Iv. in R. Herzog, restavracija pri »Levu«.
-k Pri išiasu sled.i na kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznj-uje črevesa brez vseli težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josel«-voda tudi proti pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri zabreklih žilah, haemor-rhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Soetoono volno o žioih slikah
vidite, ako posetite boj- lll|I llll|l| Ifll dne 30. maja, 1. in 2. ju-
no igro MlltU ffIRlJi H nija ob 20 uri na Kodeilcoem. — Predprodaja vstopnic pri „Orlent", Dunajska cesta 14.
Rad oemanacijsko termalno kopališče
DOLENJSKE TOPLICE
(Toiillco pri Novem mestu) so edino iu trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rheumatizmu, neuraigijah, ženskih boleznih i.t.d. — Kopališune naprave so vseskozi neposredno nn izvirkih. — Sezona od 1. maja do 30. septembra. -Železniška postaja Strnža-Topiice. dolenjska železnica. — Zahtevajte prospeklo. — Gene znižano, posebno v pred- in po sezoni.
jt Primarij dr. Pogačnik ordinira zopet redno za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.	• ■
k Opozarjamo na današnji oglas Yoghurt, velemlekarne Bernhard Adolf, Maribor, Aleksandrova cesta 51.
* OPOZARJAMO na oglas SpodnjeŠtajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista.
k PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana. Wolfova 12, prosi vljudno viilodarov.
k PRI SLABOKRVNOSTI ali po prestani TEŽKI BOLEZNI, uživajte samo Chinoferin. — Dobi se v vsaki lekarni.
•k ZOPER MOLJE je najboljše sredstvo TARM0L, ki se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje ga »Chemotechna*, druiba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Dnevna in nočna služba: Bohinc na Rimski cesti in Leustek na Resljevi cesti. — V noči na torek: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
Zgodbica o prstanu
(Iz mestnega posredovalnega urada.)
Ljubljana, 25. maja.
V sobo, listo malo pisarnico gospoda magi-stratnega svetnika, ki se je meni zdela kot kotiček miru in sprave, je privihral človek srednjih let, v ponošeni obleki, gladko obritega, od nataknjenosti zardelega obraza. Snel je mastno kapo, zapel spodnji gumb pri suknjiču, segel v žep po neki papir in rekel:
»Astn, zdaj sein pa tukaj! Ampak je bilo rečeno, naj pridem ob jk>1 dvanajstih, zdaj je pa že več, kakor vidim.« ln je pokazal na žepno uro gospoda mestnega svetnika, ki visi na solidnem žebljičku, zabitem v desko med predali police na sodnikovi mizi. Ura gospoda svetnika namreč visi na žebljičku, ne gospod svetnik.
»Hm, zakaj niste prišli prej?«
»Saj sem bil ob pol dvanajstih tukaj, ampak sem moral pretakniti ves magistrat, preden sem vas našel, ko je na »cegelcu fovS numara«.«
»Stranka, ki vas toži, jc bila točno tukaj, a ko vas ni bilo, sem moral razpravo preložiti.«
»Veni, da je bila, saj sem jo srečal spodaj, ko je šla ven. Ampak nimam časa letat na magistrat radi tistega prstana. Kar na sodnijo naj gre!«
»Počasi prijatelj! Nič razburjenja 1 Zakaj ste pa prstan, ki ga je tožeča stranka zastavila pri vašem dekletu, nesli v mestno zastavljalnico? Zakon prepoveduje zastavljene predmete prodajati ali jili dalje zastavili, razumete?«
»Kar prinese naj dva »kovača«, pa ga bo dobila nazaj. Ga ji rad dam, takoj ga ji dam, samo denar naj prinese. Saj prstan ni vreden dveh -kovačev«. Nobeden bi ne dal toliko zanj.«
»Koliko ste pa dobili v zastavljalnici posojila na prstan?
»Pet »kovačev«.«
»Torej je vendarle vreden več, kot trdite/.
»Pa čo vam pravim, da ni...«
>Ja, pa še nekaj. Za to-le namreč gre: Ko je tožeča stranka /.vedela, da ste njen prstan zastavili, je prišla in zahtevala prstan nazaj. Vi pa ste ji rekli, da ga je — ukradla. Zato vas toži. Prstan je tožeči stranki dala njena mati in ga torej ni ukradla.«
-Kaj bom tisto rekel, da ga jo ukradla! Denar naj jirinese, pa ga bo dobila. Zastavil sem prstan, ker sem denar potreboval. To je bilo še pozimi, ko je bil mraz in me je zeblo, pa brez službe sem bil. Moja »punca« pa ludi nima denarja, da bi ga stran metala. Sicer pa le ženske, ki me tožijo, vedno letajo na sodnijo, pa naj gredo še sedaj!«
»Udeležite se točno prihodnje razprave, da zadevo uredimo brez stroškov!«
»Me ni treba nič vabiti, me ne bo, kar naprej povem, da me ne bo! Kua je sploh treba za takale naumnast tožbe delat in človeka na gumi-strat klicat!«
»Vi me ne boste učili predpisov!« se je razburil sicer mirni gospod svetnik.
deklica, ki je živela v tej tesni, zadušljivi atmosferi in je cvetela v duši in na telesu morda le zato, da neprestano prejema šivanje iz vasi, da vračuje in zopet prejema in zopet šiva in vrača in tako dalje in dalje od leta do leta? .. Kaj?
S tem težkim vprašanjem so legli k počitku; pa mučilo jih je celo noč. Vso noc so gledali tega nesrečnega Vladka, katerega so hudobni ljudje izgnali iz stanovanja in ga priklenili na siromašno vdovo, ki sama nima kaj
^^ »Kako mu je hladno!« je mislila Marija. »Kaj je to: dve srajci! Tudi tri je malo Površnik je le površnik. Pa on je že tako kasljal; ko je odhajal v šole, je bil žolt kakor vosek.« v
Marija je celo noč sanjala o bledih m zol-tih ljudeh; eni so nosili kos suknje, drugi so bili le v srajcah. Ta sen je bil jako nejasen in tako bolan, da se je prebudila še pred zoro.
Vstala je in ne da bi nataknila čevlje, je stopila k omari. Odprla jo je in dolgo je po njej iskala. Končno je nekaj našla in zavila v sveženj. Postavila ga je na stolec in odšla v kuhinjo, da pripravi zajutrek. Škripanje vrat prebudi mater. Otre si oči in prvo kar je videla^ je bil sveženj. Sinovo pismo, neprespana noč in ta sveženj — vse to se je zgnetlo v eno samo strašno vprašanje, tem strašnejše, ker je bil v sobi mrak in je le skozi okno padala na tla bleda, modra svetloba. Pred njo so nevidno bežali mrakovi in se umikali po kotih. In kakor sc jc v sebi danilo, se jc svitalo tudi v materini glavi. A sveženj leži, kakor je ležal Kuhinjska vrata se lahno odpro in noter pride Marija. Bila je bleda, oči kakor vedno, žalostne, samo ckoli ustnic so sc pokazale doslej nevidne črte, ki so izražale neko odločnost in trdno voljo.
Zagleda mater in se hoče vrniti. Pa mati jo pozove po imenu, zato ostane.
»Dete!« reče mati in pokaže na sveženj. »Kaj to pomeni, dete?«
Namesto odgovora se vrže hči materi na prsi in obe glasno zajokata. Počil je nasip okoli srca:
»Kaj sem se nadejala tega, hčerka, kaj sem ! se nadejala? O nesreča, o žalost moja! Pa ti ' si vendar vnukinja sodnega svetnika, tvoj ded, ! a moj oče je bil sodni svetnik z mnogimi odli-kovanji; imel je vse naslove in časti, a ti, njegova vnukinja, greš ... greš služit . «
Hči je mirila in tolažila mater, kolikor je mogla. Govorila ji je, da delati ni sramota, da bo bolje, ko bo Bog dal... A zdaj mora iti bratu v pomoč.
Nato poljubi materi roko; a ko ji začno vreti nove solze, zbeži iz sobe.
Zdaj se mati oklene k očetu.
»Poslušaj, stari! Pa vstani že enkrat! Doklej boš spal! In to mi je oče! Njegova rodna hči odhaja v službo, a on spi, spi, spi in...«
Zadnje besede je ponavljala vse do takrat, da se je znova razjokala.
»Pa jaz sem se prebudil prej nego ti,« odvrne oče in se oblači.
Nato je Marijka prinesla zajutrek, a oni ga pijejo. Ali so vse izpili se ne ve. ker je bilo mleko v kositrnih lončkih. Po zajtrku zleti Marijka na vrt in že se vrne s cvetjem v rokah. Nato si zavije glavo z robcem, vzame sveženj in noeleda roditelje. Ti so se vznemirili in ne vedo, kaj bi. Malo za tem gredo vsi molče ven. I šli so po vrtu, da se ne srečajo z ljudmi.
Zunaj se jc ravno začelo svitati. Bilo jc i hladno, droben dež je pršel. Hladan je bil dež,
zato so zadnji cvetovi ob poti klonili kakor si-rotice.
Od križa na razpotju se je odtrgala široka pot v mesto. Starši so zaostali:
»Mar sem se nadejala, mar sem se nadejala?« je šepetala mati.
»Naj te Bog spremlja!« reče oče. »Ostanite z Bogom!« »Z Bogom, dete! Naj te božja Mati, naša pomočnica, čuva in varuje!«
Gre. Na ovinku se še enkrat ozre. Za njo je ostala vas in hiša, v kateri se jc rodila in odrasla. Za njo je ostal ves svet, ki ga je doslej poznavala. Vse to je skrivala noc, megla in žalost. A pred njo nad gozdom na obzorju so se budili prvi žarki jasne svetlobe. Delal se je dan.
Za rejo slabotne in shujšane živine ter okrepljenie breje in posebno mlade živine je potrebno —	in edino uspešno	—
»TEŽAKOVO OLJE ZA ŽIVINO«
ki se dobi pri: M. Težaku, Zagreb, Gunduličeva 13.
Dr. med. Igor Tavčar
Ljubljana, Breg št. 8 specialist za notranje bolezni
ordinira od 25. tega meseca vsak delavnik od 9 do 11 dopoldne in od 3 do 5 popoidne. Rontgenološke preiskave za privatne pacijcntc vsak torek in četrtek od 8 do 9 dopoldne.
»Kdo vas pa uči predpisov? Jaz že ne! Nisem nič rekel! Ampak vabiti me ni treba več sem. Recite ji, naj gre kar na sodnijo, se bomo tam pogovorili.«
»Ze dobro, že, ne govorite toliko in jiojdite!«
»Astn, jest sm la soje puvedu. Adijak
Zgovorna »tožena stranka« prodaja klobase in je videti precej vroče krvi. Zgodba o zastavljenem prstanu pa se bo najbrž nadaljevala pri okrajnem sodišču.
0 Umrla je gospa Francka Bizilj, soproga g. Tomaža Bizilja, skrbna gospodinja sloveče gostilne pri »Kolovratu«. Pogreb bo v ponedeljek ob 3 pop. iz Leonišča. N. p. v m.! —- Cenjeni družini naše sožalje!
O Spominska plošča na Valvazorjevi rojstni hiši. Muzejsko društvo za Slovenijo bo v torek, dne 28. t. ni. ob pol 10 razkrilo Valvazorjevo spominsko ploščo, ki jo je dalo vzidati na njega rojstno hišo na Starem trgu 4..
0 Preskrbo prenočišč v holelih ali privatnih stanovanjih za izvenljubljanske obiskovalce Ljubljanskega velesejma od dne 30. maja do 9. junija, bo prevzel tudi letos stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru ne-prekidno noč in dan. Posebna komisija stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi jirenočišči.
O Osamosvojitev mestnih podjetij? Pred dnevi so se. pojavilo v gotovem časopisju \esti, da sc bodo inestnu podjetja, seveda samo večja. kakor plinarnu, clcktrurnu, vodovod, kopališča itd. osamosvojila in postavila na izključno trgovsko podlago. Nekaj jo bilo o tem govoru tudi ua zadnjih občinskih sejali. Informirali smo se, koliko je na vsej stvari resnice in smo prišli do zaključka, du v doglcducm času z vsem skupaj ne bo nič. Za trgovsko osamosvojitev treba seveda predvsem privoljenja mestno občine, kot lastnice teli podjetij, pa tudi če bi mestna občina na to pristala, bi bilo potrebno šc nekaj več: zu osamosvojitev mestnih podjeti j je potrebna gotova glavnica, tako, kol jo predpisujejo zakoni za samostojna podjetja. 'i o glavnico pa bi morala založiti zopet mestna občina. V nameček zato pa bi sc morala odreči vsej ingercnci nad vsemi temi jiod-jetji. Res imeniten načrt! Ljubljana ima dovolj skušenj s takimi podjetji! Upamo, da te skušnje Ljubljani zadostujejo.
O Novost na Marijinem trgu. Ljubljančani že nekaj dni ogledujejo, kuj se godi na Marijinem trgu. Pred ono znamenito palačo, kamor se marsikdo zateče rud, pred javnim straniščem, gradijo delavci, tesarji pa tešejo nekaj, nad čemer si ljudje ubijajo možgane: »Kaj bo?« Stvar je namreč Iu: vsak, kdor jc le imei količkaj čuta za lepoto in estetiko, se je zgražal nad tem, da sredi Marijinega trga še vedno stoji nizka koliba s trafiko. (Na Marijinem trgu razen cerkve in mostu ni drugače nič estetič-' nega.) Tu greh nad lepoto hoče inestnu občina sedaj popraviti in v tem vsaj nekoliko zadostiti željam hišnih posestnikov in trgovcev na Marijinem trgu. Trafiko bodo delavci z dosedanjega mestu odstranili, trafikantinja in njena zaloga pu se bosta morala preseliti v kojo, ki jo ravno sedaj tešejo pred javnim straniščem. Naše mnenje pa jc: Lstetični zunanjosti lega trgu je na poti dosedanja trafika, jc mi poti dosedanje javno stranišče in bo na poli bodoča trafika. Na poti je šc marsikaj, zakar pa bi bilo jiotrebno desetletij, da bi sc vse napake, ki so sedaj na tem trgu zagrešile, kdaj popravile. Žal, da se delajo vedno nove.
O Stanovanjska baraka — nov problem. Mestna občina ima te dni novo skrb, nuni reč kam bi z barako v Kotnikov i ulici. Najprej so ji) pos-kušali prenesti na Planir, toda t emu sc je krepko uprla moščanska občina. Mestni magistrat je skušal sicer dokazovati, da stranke, ki bi se preselile nu Planir. nikakor nc bi prišle moščanski občini v breme, vendar jc moščanska občina vztrajala pri tem, da je treba najprej njo vprašati za dovoljenje. In končno: katera občina bi mirno gledala, du bi druga občina na njenem ozemlju postavljala slabe barake. Stališče inoščanskc občine jc bilo pravilno. Mestna občina jo morala pričeli misliti na kak drug prostor, kumor bi lahko to barako postavila. To pa ni bilo lahko, kajti že skoraj vse mestne parcele so zazidane, od privatnih lastnikov dobiti zemljišče pa jc sila težko. Kot nekaka rešitev iz te zadrego jc prišla jamu nu Vodovodni cesti, kamor bi postavili barako. Včeraj popoldne sc jc žc v ršil komi-sionelni ogled terena. Če bo stvar uspela, bomo šc poročali.
O Umrli so v Ljubljani v času od 22. do 25. t. m.: Katarina Jontes, žena poslreščka, 42 let, Sv. Petra nasip 35; Ivan Pavlovič, poduradnik obl. odbora, 27 let, za artilerijsko vojašnico; Peter Forstnerič, užitkar, 73 let, šturmovec 11; Vera IV/.-zetto, zasebnica, 29 let, Zaloška cesta 14; Josip Jeglič, posestnik, 38 let, Zaloška c. II (Begunje pri Lescah). V bolnišnici so v istem času umrli: Jožef Uorvalič, sin pekovskega pomočnika, 0 let. Kamna gorica; Josip Roje, 54 let, Selo 32; Albert Salomon, sodni kanclist v pokoju, 74 let, Medvedjo selo 13.
0 Od 40 nn 20 Din je padla cena črešnjiini na ljubljanskem trgu. Kljub temu sc. Ljubljančanom šc ni zvečal npetit na lo drago, zgodnje sadje, ki ga je vsak dan več na trgu. Branjev-kc prodajajo črešnje v majhnih pove/kili. |mi 6—8 črešenj skupaj za I Din. Za »želje oteti« in za vubo jc dovolj, v nekoliko tcdnili pa ho tega blaga na vozovih in |>o branjevskih stojnicah na pretek.
0 Kopalne cene novozgrajenega športnega kopališča S. K. Ilirije. Ker je zadnje čase predmet splošnega pogovora v Ljubljani vstopnin« v kopališče S. K. Ilirije in sc novujajo visoki zneski 20 Din in še. več za enkratno kopanje, ker bo na razpolago topla vodo in ves komfort, si dovoljuje kopališka uprava sporočiti, da ie stavila v očigled pričakovanim podporam oblasti tako nizke cene, da postane kojiališče prava ljudska higijenska ustanova. Cene /a člane Ilirije so znižane in sicer: vstopnina in omarica — mladina T Din. odrasli 4 Din, vstopnina in kabina 7 Din, vsaka nadaljna oseba še 4 Din. Za nečlane: omarica / vstopnino mladina 4 Din, odrasli 6 Din, kabina z vstopnino 8 dinarjev, vsaka nadaljn« oseba doplača 5 Din. Te cene veljajo za kopalno dolw> treh ur. Za vsako prekoračeno začeto uro sc naknadno plača pristojbina od I Din.
0 Pobegel dijaček. Pobegnil je 121etnl dijak
I. gimnazije Ivan Marine. V šolo ga ni bilo in tudi k očetu, lesnemu trgovcu na Štajerskem, ne. Kam je podjetni dečko odšel, ni znano. Kdor bi o njem kaj vedel, naj obvesti ljubljansko policijo.
© Zatvorjena pot. Prehod skozi Lattennanov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 26. maja do inklu-zive 14. junija vsled prireditve velesejma zaprt.
0 Ukradeno in zopet najdeno kolo. Posestniku Mihi Lenarčiču iz Male vasi pri Jezici je nekdo ukradel s Figovčevega dvorišča 1600 Din vredno kolo, Lenarčič je pri iskanju kolesa stopil k Gorcu in tam zahteval, naj mu pokažejo kolesa, ki so jih zadnji čas pripeljali v popravilo. Med temi je bilo res tudi njegovo kolo. Tatu se je kolo med begom pokvarilo in peljal ga je popravit k Gorcu. Lenarčič je tako zopet prišel do svojega kolesa.
O FILZ KLOBUKE, domske in moške, kemično tisti in lika tovarna JOS. RE1CH■ Izvršitev
UQaKEMlČS0 SNEŽENJE OBLEK. -ŠIMENC, Kolodvorska 8.
Pravo N ggerol (Patent št.5922) olje ali krema za solnčenie in masažo se ne prodaja odprto, temveč le v originalnih steklenicah po Din 12 -, v tubah po Din 15 -, v škatijicah po Din 8'- z varstveno znamko „znmoreč" in imenom Nig-gerol. — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. — Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Maribor
□	Karambolske pravde. Na voglu Frančiškanske in Tattenbachove ulice. Dijak Franc Krišnic prileti brzeč. na kolesu v tovorni avto 16-44. V loku sfrči s kolesa na hladilnik, odtod pa na tla. Kolo se je čisto polomilo, Franci pa je odnesel težje poškodbe na kolenu. Glede »skupajtrčne« krivde pa teče pravda.
□	Smrtna kosa. Umrli sta: Neža Kopriv-šek, zasebnica, stara 76 let v Smetanovi ulici 38. Pogreb jutri ob pol 17. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Ivana Brus, zasebnica, stara S2 let v Smetanovi 25. Pogreb jutri ob 15. uri iz hiše žalosti na pobreško pokopališče.
□	Na včerajšnji trg so pripeljali špeharji na 28 vozeh b4 zaklanih svinj, kmetje pa 4 vozove krompirja, 1 voz čebule, 16 vozov sena, 8 vozov otave, 4 vozove slame in 6 vozov skupe. Cene krmi so nekoliko padle; pojuvile so sc tudi črešnje v večjih množinah.
□	Krvav obračun dveh Amaeonk na Glavnem trgu. Čisto po naključju sta prišli skupaj med stojnicami na Glavnem trgu. Od daleč že stu se uzrli, nasršenili ter pognali skupaj v strahovit spopad. Zasadili sta si z besnostjo kremplje v obraz, lasali in premetavali, da so padale stojnice in da se je nakopičilo zabave-željnih tržanov in tržank do nepreglednega mnoštva. Razproskali sta se do krvi, da je v komadih visela koža z obraza: in je priletel z druge strani z tso močjo v glavo besne na- i sprotnice piske-r s smetano, da je bila kakor namazana z apnom. Jedva da je z veliko mujo | užugal stražnik razdraženi ženščini. 38 letna I Ivanka N., delavka, in 34 letna Katrca K., posestniška hčerka, sicer nista marali izpovedovati, zakaj sta se zmikastili in skavsali do krvi. Ljudje pa so s humorjem in raznimi kombinacijami komentirali dvoboj obeh žensk.
□	K desetletnici Glasbene matice v Mariboru. Na izjavo hvaležnosti in vdanosti, ki jo je podal predsednik Glasbene inatice dr. Josip Tominšek nri slavnostnem zborovanju in brzojavko Njegovemu Veličanstvu kralju, je dospel od ministra dvora sledeči odgovor: >Prejemši z zadovoljstvom izraze vdanosti s proslave desetletnice Glasbene matice v Mariboru, je Njegovo Veličanstvo kralj blagovolil <ni naročiti, da udeležnikom te proslave izjavim Njegovo toplo zahvalnost.«
□	Posestno gibanje. Hišo št. 18. last družbe »Union«, v Frankopanovi ulici, je kupil za 380.000 dinarjev lekarnar Albanese, ki namerava pritlične prostore, kjer se nahaja sedaj stražnica IV., preurediti za lekarno.
□	Dokazi dobrodelnosti. Na zadnjem občnem zboru ^Podpornega društva za revne učence v Mariboru« je izrekla predsednica ga. Stu-pceva zahvalo mestni občini, raznim denarnim zavodom, privatnikom in tisku ter vsem, ki 90 podpirali plemenite in dobrodelne društvene težnje. Društvo šteje 500 rednih članov in se je v pretekli poslovni dobi razdelilo revnim učencem m učenkam 379 oblek, 282 parov novih čevljev in 282 komadov perila. Izvolil se je sledeči odbor: predsednica gospa Stupca, blagajnik g. Skušek, tajnica ga. Milcinskijeva, odborniki: Keršovan, šparl, Braoič, Pinter, Pfrimer, Wogerer in Šeligo.
□	V tukajšnjem Narodnem gledališču je bil v petek lep večer. Ljudski oder se je predstavil mariborskemu občinstvu z uprizoritvijo Ogrizovičeve »Hasanaginice« ter dosegel popoln uspeh. Občinstvo je napolnilo Talijin hram. ki je bil domala čisto razprodan. Uprizoritvi so prisostvovali tudi odlični dostojanstveniki v lepem številu; med drugim so bili navzoči veliki župan dr. Schaubach, prevzvi-šeni knezoškof dr. Andrej K a r 1 i n , mestni žujmn dr. Juvan, polkovnik Stanojlo-v i č, prosvetni šef dr. Kotnik, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec ter ravnatelj obl. uradov I. G r a č n e r. Publika je bila zelo hvaležna ter so bili igravci deležni toplega aplavza in priznanja. Podrobnejše poročilo o igri sami priobčimo v eni prihodnjih številk.
□	Vodstvo mestnega pogrebnega zavoda je začasno prevzel mestni rač. nadrevident Stanko Šnuderl.
□	Koncert v parku se vrši danes ob pol 11 z istim programom kakor zadnjič.
□	Pevsko društvo »Maribor«. Vaja mešanega zbora v ponedeljek in torek ob polosmih v pevski sobi.
□	Nočno službo ima tekoči teden Konigo-va lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti.
□	V središču mariborskega življenja bosta danes svečana blagoslovitev treh novih zvonov v Limbušu. ki je eden najbolj priljubljenih izletnih točk Mariborčanov, in pa motoci-klistična dirka na tezenskem dirkališču. V eno kakor drugo smer se pojači danes avtobusni promet.
□	»Naša beseda«, spominski spi« mariborskih kat študentov, se dobi pri upravi Gospoj-n« 2-1. oziroma v Cirilovi tiskarni. Za dijake stane 5 Din, za nedijake 8 Din.
□	Z gradnju kopališča na Fčiberjevr.a otoku so že pričeli in so gradbena dela v polnem teku. S postavljanjem mostu do otoka m> sedaj zaposleni. Kakor smo žc poročali se zaenkrat izrrsi v gradnji kopališča samo prva
etapa in sieer se bodo n redile kabine ter dva bazena. Življenje in vrvenje je zunaj pri Fel-berjevetn otoku sedaj zelo živahno.
□	Občni zbor Ljudje univerze se vrši jutri zvečer ob 20. uri v čitalnici študij, knjižnice. Vsak postane lahko član tudi na večer sestanka. Zadnje predavanje v letošnji sezoni se vrši v petek, dne 31. t. m. Predava prof. dr. Rudolf Horvat iz Zagreba o dalmatinskih otokih. Predavanje fiojasnjujejo skioptične slike.
□	Vodstvo obrtno nadaljevalne šole je iklenilo, da se udeleži letošnje vajeniške in jKimočniške razstave z vsemi svojimi šolskimi izdelki. Vsak se lahko prepriča o delu obrtno-nadaljevalne šole na razstavnem prostoru. Med razstavljenci je zelo veliko zanimanje. Gg. mojstre in gospe mojstrinje se vabijo, da ne zamude dati naraščaju prilike, da se ie poučne vajeniške in pomočniške razstave udeleži.
□	Nezgoda. V tukajšnjo bolnico so pripeljali 25 letnega pos. sina iz Sp. Hoč Maksa Bre-ganta. Padel je s kolesa ter si pri padcu zlomil desno nogo.
□	Dve nesreči. Težja nesreča se je pripetila kovaču Matiji Reichmannu, kovaču v delavnici državne železnice. Pri delu so se mu razletele škarje in košček železa se mu je zarinil globoko v prsa blizu srca. Smrtno nevarno ranjenega ga je prepeljal rešilni oddelek v bolnišnico. — Tja so pripeljali tudi 381etnega Franca Adlerja, ki si je v Gornjem Jakobskem dolu zlomil desno nogo,
□	Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj, Maribor. Letni izpiti, kateri se vršijo pod predsedstvom delegata min. trgov, in industrije, začnejo sredi junija. Izpričevala se bodo razdelila koncem junija. Novi tečaj se začne dne 2. septem bra 1929. Prospekti in pojasnila v trgovini Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
□ KDOR HOČE DOBRO OBUTEV si kupi »Karo čevlje«, Maribor, Koroika o. 19-
Celje
Va H barvasti čevlji bodo kakor novi\ ako jih barvate z Brauns,
Hilfrto
barvo za usnje!
Tudi aktovke, kovčegi, us iti stoli itd. vse / izgleda kakor novo!
Dobiva se v vseh dvogemjah ier /P? trgovinah x barvo in usirjem! u
Tovarna barv •
Vttfem Brauns, Celje.
'iS) Cerkveni koncert na Teharjih. Danes po-]x>ldne po večernicah priredita pievski zbor Katoliškega prosvetnega društva in teharski cerkveni zbor v teharski župni cerkvi cerkveni koncert. Koncert obsega isti spored kot koncert, ki se je 12. maja vršil v celjski kapucinski cerkvi, ter sodeluje tudi g. ravnatelj Karlo Sancin z violino. Poleg tega nastopi g. Fr. Luževič z dvema samosHnima orgelskima komadoma. Celjanom je s tem dana prilika za lep izlet v prijazno Teharje.
.©- Vstopnice za jutrišnjo proslavo papiežkega | zlatomašniškega jubileja se dobe tudi danes med o in 10 dopoldne v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4.
& Žalosten dogodek na celjskcm kolodvoru. Včeraj je z jutranjim vlakom privede! v Celje delavec Fric iz Donačke gore svojo ženo, da jo odda radi nevarnega zastrupljenja krvi v celjsko bolnico. Čakala sta na kolodvoru na rešilni voz. Preden pa je voz dospel, je težko bolna žena izdihnila. Na moževo želio so jo prepeljali na celjsko okoliško pokopališče.
& Vlom v barako ob Savinji. V noči od 18. na 19. maia je bilo vlomljeno v uto, kjer spravljajo orodje, ki ga jx>trcbujejo pri regulaciji Sa 'irije Neznani vlomilec je odnesel 3 pare visokih strojarskih škornjev kakor se rabijo pri vodnih delih in ki so vredni Din 2.700 Din, dalje dvoje terenskih meril v vrednosti 550 Din ter 100 Din vreden merilni aparat. '	>"
sSr Lovci, včlanjeni pri podružnici Slovanskega Lovskega društva v Celju, ki so plačali članarino za leto 1928. in 1929., a ne dobivajo redno list »Lovca«, se poživljajo, da javijo nemudoma podpisani podružnici, kdaj, pri katerem poštnem uradu in pod katero številko so denar oddali. Važno je tudi, kam so denar odposlali, ali po položnici Slovenskega Lovskega društva v Ljubljano, ali na Podružnico Ljubljanske Kreditne banke Maribor, kjer ima mariborska sekcija Slovenskega Lovskega društva svoj račun. Vedne pritožbe, da se list ne dostavlja redno, hočemo za vse skupno odpraviti. — Podružnica Slovenskega Lovskega društva, Celje,
Dopisi
Novo mesto
Za prihodnje porotno zasedanje, ki se prične 3. junija pri okrožnem sodišču v Novem mestu, so izžrebani sledeči glavni porotniki: Koniljanec Ja-I nez, posestnik. Zloganje 23; Kodrič Jožef, pos. in trg.. Sv. Križ 56 pri Kost.; Božič Jožef, pos., Za-borst 9. Višnja gora; Rauh Jakob, pos.. Rožni dol 9, Metlika; Šturm Otmar, jios. in trg., Metlika 28; Strugar Franc, pos. in kovač, Loka 45, Črnomelj; Kos Tomaž, pos., Gorenia vas 13, Mokronog; Majcen Franc, pos. in gost., Mokronog 18; Kraker Andrej, j>os, Cvišlarje 1, Kočevje; Kos Franc, .pos., Vel. Kal 3, Novo mesto; Pucelj Ivan, trg, Dane 7, Ribnica; Oblak Anton, pos. in lesni trg., Grabe 3, Vel. Lašče; Vardjan Franc, pos., Škrilj 11, Kočevje; Jaklič Jožef, pos., Karlovica, Vel. Lašče; Milielič Ivan, pos. in trg. Kot 22, Ribnica; Prijatelj Albin, pos., Dobruška vas 2, Mokronog; Kle-menčič Franc, pos. in trg., Trebelno 27, Mokronog; Anžlovar Ivan, pos., Škofije 4, Višnja gora; Kovačič Ivan, trg, Sodražica 49, Ribnica; Kuhar Rudolf, pos. in mizar, Mokronog 159; Lampret Josip, pos, Gabrje 9, Višnja gora; Malešič Ivan ml, trg, Metlika 127; Cetinski Ivan, pos, trg. in župan, Morava 18, Kočevje; Zaje Anton, pos., Pristavca 9, Višnja gora; Mavsar Jože, pos. Straža 13, Mokronog; Bartelj Jožef, pos. Mirna peč 21, Novo mesto; Marincelj Anton, gost. in pos. Morava, Kočevje; K8nig Rihard, pos. in gost. Mlaka 17, Kočevje; Zaplatar Karel, pos. Sv. Helena 10, Trebnje; Sku-bic Josip, pos, gost. in mesar, Črnomelj 129; Kre-mesec Franc, pos. in kovač, Metlika 177; Golob Anton, pos, Selo 8, Trebnje; lic Franc, tesar, Gorenja vas 47, Ribnica; Kralj Matija, pos, Kaplišče 8, Metlika; Kastelic Franc, pos. Dedni dol 14, Višnja gora; Drobnlč Franc, pek, Ribnica 100. — Kot nadomestni porotniki pa: Koklič Ivan, hotelir, Novo mesto 40; Potočar Ivan, pos. in mlinar, Vel. Bučna vas 10; Lesjak Alojzij, sodar, Kandija 107; Dolenc Gvido, fotograf, Kandija 20; Pauser Adoll, trg. Novo mesto 70; Barbo Janez, pos, Sevno 3; Grobovšek Franc, pos. Novo mesto 89; Jakše Martin, pos.. Vel. Skerjanče 6; Dular Ivan, po«, Ce-gelnica 3.
Mengeš
Redkokdaj pride od nas kak glas med svet; le izredne prilike nas dvignejo, da se oglasimo. Taka izredna prilika nas je napotila sedaj, ko se vrši pri nas že drugi devettedenski oblastni kmet. gospodinjski tečaj. Obl. odbor nam ga je naklonil, a ga. Kelhar-Černetova ga pa požrtvovalno vodi. Iskrena zahvala! Prvi tečaj se je pričel 11. marca 1929 in zaključil v nedeljo, dne 12. maja z javno razstavo. Na naši razstavi si videl vse, kar spada v področje pridne, dobre gospodinje: vse šivalne izdelke od preprostega toda najpotrebnejšega krpanja do finih vezenin, ki so jih izvedla dekleta ob prostih večernih urah doma; kajti v kmet.-gosp. tečajih se vezi i ne sme, tu je bilo strogo predpisano le šivanje in krpanje. Videl si celotno opremo za dojenčka, vse moško in žensko perilo, pa tudi otroška oblačila. Razni drobno in skrbno spisani zvezki pa so pričali, da se je čas v tečaju vestno uporabil ne le za praktična dela, iemveč tudi za potrebno teoretično znanje. Videli smo zvezke krojnega risanja, zapiske iz sadjarstva, zelenjadarstva, perutninarstva, kar vse bo udeleženkam pri poznejšem gospodinjskem delu služilo v pomoč. Tu si se končno lahko prepričal, kaj se je kuhalo in koliko, lahko si tudi na lastne oči videl in presodil, da izdatki za tak tečaj nikakor niso tako veliki, kot se to brezmiselno trobi v svet, češ, da bodo šle po gosp. tečajih naše kmetije in lepe dote v zrak! Duša vse razstave so bili kuhinjski izdelki, ki so imeli ves ljubi dan največ občudovalcev. Prav častno je bil zastopan poleg finih slaščic črn in bel kruh, nadalje vsi mlečni izdelki: razni sirčki, čajno maslo, trapist sir itd. Največjo pozornost opazovalcev, za Mengeš nekaj nenavadnega, jjopolnoma novega pa so bije razne konzerve jajc, zelenjave, sadja in mesa. Tu si občudoval zlasti sadje v vseh izdelkih: od sadnega kisa in suhih krhljičkov do finega kompota. marmelade in želčja. Videl si tudi zelenjavo: letošnji grah, peso, špargelj, karfijolo; ravno tako nekaj mesnih konzerv, ki igrajo ravno za naše industrijske, delavske kraje veliko vlogo. Vse, prav vse, kar so naša dekleta slišala teoretično izvajati, vse so izvajala tudi praktično. Na prošnjo tuk. županstva je obl. odbor dovolil še drugi tečaj, ki se je pričel po binkoštih. Pohvalno omenimo, da je med 17 udeleženkami 8 žen-gosjiodinj, ki si bodo gospodinjsko znanje deloma pridobile, deloma izpopolnile. Tako je pravi Saj mora tudi gospodinja stremeti za vedno večjo izobrazbo. Da se je prvi gosp. tečaj v splošno zadovoljnost tako sijajno obnesel in da se tudi drufi še lepše vrši, gre predvsem glavna zasluga in zahvala tuk. županu in odbornikom, ki gredo prepotrebni napravi v vsakem oziru na roko.
Metlika
Premovanje plemenskih bikov se je vršilo za metliški sodni okraj dne 24. t. m. na sejmišču ob navzočnosti zastopnika oblastne samouprave g. ; Werniga, srezkega živinozdravnika g. Ipavica in okrajnega živinozdravnika g. Fuxa. Udeležba je bila popolna, ker je prignalo 11 bikorejcev svojo živino na pregled. Nekaj eksemplarov je bilo prav lepih in ti so dobili tudi nagrade od oblastne samouprave, ostale zneske od okrajne blagajne, prispevke občin in zadrug pa bodo dobili naknadno. Lepo je, da se gospodarji zanimajo za dobro plemensko živino, ker te nam ravno manjka. Najlepša sta bila bika gg. Černiča in Štuparja iz Metlike in g. Pluta iz Drašič, Eeden se je pa med potjo malo pred Metliko na državni cesti spomnil, da ne gre na premovanje ter je tuleč in besneč pobegnil domov v Bušinjo vas pri Suhorju.
ŠT. VID.
Na binkoštne praznike smo si ogledali v Št. Vidu razstavo obrtnonadaljevalne šole. Všeč nam je bila iz več razlogov. Ugajali so nam zlasti I risarski izdelki. To pa tembolj, ker niso bili kopirani po predlogah, temveč izdelani po malih lesenih modelih in pa po malih slikah, ki izključu-i jejo vsako mehanično in ničvredno kopiranje. Tako metodo morajo uvesti vse obrtnonadaljevalne šole. Tudi to je prav, da se risbe izdelajo v na-i ravni velikosti na navadnem ovojnem papirju, Knjigovodstveni pouk se je vršil na črtanem papirju (oziroma knjigah), kakršnega mojstri dejansko uporabljajo, ne pa na običajnih šolskih tiskovinah, ki jih v življenju ne uporabljamo. Tudi po-' slovni dogodki so bili vzeti iz dejanskega obrt-j nega življenja. Reči moramo dalje, da tudi pouk v spisju in računstvu ni bil slab in so zadevni pismeni izdelki pričali, da se je ravnatelj in ostalo učiteljstvo trudilo v šoli, za kar zasluži priznanje. Obisk razstave pa ni bil tak, kakršnega bi človek pričakoval.
HRASTNIK.
Za novo cctkev Kristusa Kralja v Hrastniku je veliko zanimanje. Še več pa je ovir. Po vseh krajih Slovenije ljudje z navdušenjem nabirajo prispevke in pišejo lepa pisma, ko pošiljajo obračune z nabiralnimi polarni. Naj priobčimo eno teh pisem: »Priloženo vračam nabiralno polo ter Vam obenem po poštni položnici pošiljam znesek 389 D 50 par. Iz Amerike sem prejela za cerkev 5 dolarjev, ki sem jih pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Ptuju zamenjala po 55 Din, da jih morem poslati po poštni položnici. V potrdilo priložim li«tek. Z veseljem sem nabirala za cerkev Kristusa Kralja ter bi me zelo zanimalo vedeti, kje bo stala in če boste že letos začeli graditi. Kmalu kaj povejte v »Slovencu«. Štefka Meke. V ' ViSavi, 21. maja.« — Želeti bi bilo, da bi požrtvovalna gospodična imela mnogo, mnogo posnemo-
Lep dobiček
si lahko zagotovite, če naznanite v Slovencu številko svojega razstavnega paviljona na Velesejmu.----
valcev. Doslej smo nabrali nekaj nad 50.000 Din. Vidite, da bo še dovolj truda treba, preden bo zbran ves potrebni denar. Kje pa bo cerkev stala, pa žal še vedno ne vemo.
Ponesrečil se je pretekli torek v jami na delu rudar Marko Slokan. Zlomilo mu je desno nogo v stegnu, V sredo opoldne so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Slovenska Krajina
Romarji, ki so se vozili z Brezij, Bleda in Ljubljane, ne morejo dovolj prehvaliti sprejema, ki so ga bili deležni sirom lepe Slovenije. Niti od-daleč ni nihče slutil, da se jih bo s toliko ljubeznijo sprejelo. Ne vedo, kaj bi bolj {»hvalili. Zares, vtisi, ki jih je pustilo romanje, so uepopisljivi. Vsakdo pravi, da ne bo nikoli v življenju pozabil lepiih dni, ki jih je prebil na tem f>otu. Slovenija je pokazala, da toplo ljubi svojega Benjamina. Po vsej širni Slovenski Krajini se zdaj ne govori o drugem, kakor o prijaznem sprejemu naših romarjev tam preko. Hvala Vam, bratje in sestre, za to jjubezen. Uspehov se zavedamo zlasti mi, deležna pa jih bo vsa naša Slovenija!
Naznanila
Ljubljansko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
26.	maja, nedelja: »Theodor & Gornji.j Ljudska predslava pri znižanih cenah, izven.
27.	maja, jxinedcljek: Igra ljubezni in smrti. — Red A.
2iš. maja, torek: zaprto.
Sreda, 29. maja: »Utopljenca«. Ljudska predstava
pri znižanih cenah. Izven. Četrtek 30. maja: »Pegica mojega srca«. Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 31. maja: »Greh«. Red C. Sobota, 1. junija: »Bitka«. Red D.
OPERA.
Sreda, 29. maja: »Traviata«. Premierski abonma. Četrtek, 30. maja: »Pri treh mladenkah«. Ljudska
predstava pri zniž. cenah. Izven. Petek, 31. maja: Zaprto. Sobota, 1. junija: »Črne maske«. Red B.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 26. maja: zaprto.
CELJSKO GLEDALIŠČE 26. maja, nedelja: Ob 16: »Groi Luksemburški « — Ob 20: »Poljska kri.« Gostovanje Mariborčanov.
Prireditve in društvene vesti
»Ljubljana«. Prihodnji teden se vrše pevske vaje v ponedeljek, sredo in petek, vedno ob 8. — Pevovodja.
Hrušiška Orlovska srenja priredi 9. junija t. 1. [»poldne javno prireditev v Zadobrovi pri Gar-tražu (Kajzarju). Ob 13 odhod izpred Društvenega doma v D. M. v Polju, ob jx>1 16 javni telovadni nastop, kjer govori jxmiožni škof dr Rožman. Pri celi prireditvi igra godba iz D. M. v Polju. Po telovadbi koncert in prosta zabava. Na dan prireditve vozita dva avtobusa g. Pečnikarja od Marijinega trga na telovadišče na vsake pol ure iz Ljubljane in okolice. Vsi vljudno vabljeni! — Odbor.
»Zveza slovenskih vojakov« Ljubljana-Moste jxiziva vse igralce in igralke bojne igre Kalvarija, da se udeleže generalne vaje, ki se vrši v jxmedeljek ob pol 20 na prireditvenem prostoru na Kodelje-vem. Zanesljivo in točno!
Obveščam cenj. občinstvo, da sem fiopolnoma prenovil in uredil znano gostilno »pri Hauptmanu« na Jesenicah ter se tem jDotom cenj. občinstvu pri-Ix>ročam za obisk in sjjoročam, da bom imel odslej vedno na razjx>lago vsakovrstna jedila, kakor tudi dobro pijačo. — Z spoštovanjem Albin Hauptman.
»Društvo slovenskih sodnikov« ima svoj redni občni zbor 2. junija 1929 v Ljubljani. Članstvo se ojx>zarja jxisebno na razpravo o ustanovitvi bolniškega in zavarovalnega fonda, ki je na dnevnem redu.
Spored koncerta Donskih kozakov, ki se vrši v joonedeljek, dne 3. jun. ob 20 v Unionski dvorani: 1. Cerkvene pesmi: Grečaninov: Čredo; Rahinani-nov: Tebi pojemo; Čajkovski: V cerkvi; Arhangel-sky: Bog, usliši mojo molitev; Bortniansky: Molim na moč ljubezni. II. Posvetne jiesmi: Napravvnik: Šala; Dobroven: 3 ljudske pesmi; Scrge Jarov: Ej ohnjem, Rajanje; Serge Jarov: Monotono poje zvonček; Kolotilin: Signalna: Signalna koračnica; Dobrowen: Stjenka, Kozaška pesem. Koncert se vrši jxxl vodstvom Sergeja Jarova. Vstopnice bodo od torka 28. t. m. dalje v j>redprodaji v Matični knjigarni.
Vstopnice za koncert pevskega zbora Hlahol Vinohradsky so že v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Koncert se vrši v soboto, dne 1. junija ob 20. uri v Unionski dvorani pod vodstvom dirigenta Karla Sejna
»Soča«. — V nedeljo, dne 9. junija izlet v Celje. Priglase za izlet sprejemata za mesto tovariša Josip Ivančič, Dunajska cesta 7 in Josip Jurčič, Dunajska cesta 7. Za šiško pismonoša tov. Kovačič, za Moste tov. Ravbar. Prošnja za jx>lovično vožnjo je v teku. Podrobnejša pojasnila slede.
Cerkveni vestnih
Akademijo s proslavo zlatom, jubileja svetega Očeta priredi danes popoldne ob 5 v Križankah ondotna moška Marijina družba. Na sporedu govor, deklamacije, petje, igrokaz.
Poizvedovanja
V Litiji je bilo najdenih 2000 Din. Kdor jih je zgubil naj se javi pri županstvu v Litiji.
Spori
Nogometni turnir zu JNS odgodcn. Ilirija igra prijateljsko tekmo s (Slovanom. Upravni odbor LNP je na seji v petek odgodil nogometni turnir, ki bi se moral vršiti danes na igrišču SK Ilirije, na kasnejši termin, ker bi ASK Primorje zaradi bližnje državno prvenstvene tekmo z Gradjanskim SK danes ne mogel sodelovati s 1. moštvom. Namesto tega igra SK Ilirija danes ob 10. uri prijateljsko tekmo s Slovanom. Nogometni tekmi sledi ob 17.30 hazen-ska prvenstvena tekma Mura (Murska Sobota) : Ilirija. Ostale prvenstvene tekme se odigrajo v napovedanem redu in sicer na igrišču Ilirije ob 8.30 Grafika : Natakar, 10.30, Ilirija, jun. : Hermes, jun.; na igrišču Primorja ob 10 30 Primorje, jun. : Jadran, jun, 15.30 Krakovo, rez. : Svoboda, rez., 17 Krakovo I. : Svoboda I. Najvažnejša med njimi je l.b razredna tekma Krakovo : Svoboda, ki utegne odločilno vplivati na prvenstveno tabelo.
Službene objave LNP. (Iz sej posl. odbora 22. t. m. in upr. odbora 24. t. m.) Prvenstvena tekma Slavija : Reka se odigra na praznik 30. t. m. na igrišču SK Ilirijo in sicer igrata ob 15.30 rezervni moštvi in ob 17. I. moštvi. Služba: odbornik LNP g. Malovrh, blagajna in biljeterji SK Slavija, vsak klub po 3 reditelje, str. sodnika za obe tekmi Cer-nivec in Pišlar. Verificira se s pravico nastopanja dne 1. junija za SK Ptuj igr Golob Rudolf ler za SK Svoboda, Ljubljana s pravico takojšnjega nastopanja igr. Milosavljevič Živojin. Verificira se prvenstvena tekma Železničar : Svoboda 7 : 0. Nadalje se verificira prv. tekma Slovan, rez. : Jadran, rez. po § 14. prav. prv. tekem s 3 : 0 za SK Slovan, ker je SK Jadran nastopil z neverificiranim igralcem Ma-sletom. Upravni odbor je naložil naslednje kazni. SK Jadranu globo Din 75 po § 52 k. p., ker ni oddal postave moštva za tekme Jadran, jun. : Ilirija, jun. 0. maja., Jadran, jun. : Hermes, jun. 12. maja in Ja-vornik : Jadran 12. maja v klubu je stavljen^ nov 8 dnevni rok, da naknadno predloži postavo moštev; ako ostane tudi ta ponovni poziv brezuspešen, bo postopal upr. odbor po g 53. k. p. (globa Din 500 do Din 2000), obe prv. tekmi pa bo verificiral s 3 : 0 v korist nasprotnika. SK Jadranu globo Din 250 po § 1. o. p. vpoštevajoč olajševalne okolnosti v smislu § 9. k. p. zaradi nastopa z neverificiranima igralcema šausom in Masletom v rezervnih prv. tekmah 24. marca proti SK Iliriji, 7. aprila proti ZSK Hermesu ter 14. aprila in 20. maja proti SK Slovanu. V primeru ponovnega prestopka sledi zabrana igranja po S 1 o. p. (2 do 8 mesecev). SK Krakovu globo Din 50 po § 1 o. p. z vporabo § 9 k. p. zaradi nastopa z neverificiranim igralcem Grabrijanom v prv. tekmi proti SK Reki 20. t. m. Igr. Grabrijan Edo (SK Svoboda) je predan kaz. odboru zaradi neupravičenega nastopa v rezervi SK Krakova 20. t. m. Kaz. odboru sta predana nadalje igr. Stemer Karel (SK Jadran) in Novak (SK Krakovo), ker sta kot kapetana izročila sodniku krivo postavo moštva za prv. tekmi 20. t. m.
Za reprezentančno tekmo LNP : Kširntner 1«. V. dne 30. t. m. v Celovcu je odobril upr. odbor na predlog podsaveznega kapetana naslednji team: Pelko; Barlovič (SK Rapid), Unterreiter (Maribor); Pleš (Ilirija), Kirbiš (Maribor), Lado Zupančič (Ilirija); Stare, Vodeb (Maribor), Oman, Doberlet (Ilirija), Bertoncelj (Maribor); rezervi Verovšek (Ilirija), Svetic (Hermes). Moštvo odpotuje 30. t. m. z jutranjim vlakom, podrobna navodila bodo še objavljena. M. o. Mariboru se naproša, da poskrbi za potne liste mariborskih igralcev. — Tajnik I.
Članstvu SK Ilirije! Uprava kopališča opozarja celokupno članstvo, da se bo pri vstopu v kopališče priznalo samo nove klubove legitimacije s slikami, odnosno dijaške izkaznice, iz katerih pa mora biti razvidno, da je poravnana vsa članarina. Vsi oni, ki niso še v posesti nove legitimacije, se opazarja-jo, da si isto čimprej nabavijo. Slike za legitimacije se oddajajo na klubov naslov poštni predal 175 alt pa v kavarni Evropa. Vsaki sliki je priložiti Din 5 za izstavitev legitimacije. Dijaške izkaznice se dobivajo pri načelnikih sekcij. Ravnotam se dobe tudi članarinski koleki. Popusta pri vstopnini v kopališče bodo deležni samo oni, ki se izkažejo z zgoraj omenjenimi izkaznicami. — Uprava šport, kopališče Ilirija.
Hazcna. Mura : Ilirija. Današnja prvenstvena tekma se odigra popoldne na igrišču Ilirije tn sicer ob 17 30 in ne kakor je bilo včeraj objavljeno ob 1415. Za tekmo vlada v vseh športnih krogih izredno zanimanje, osobito radi prvega nastopa pomlajene in reorganizirane družine Ilirije. Mlada družina Ilirije se je za to tekmo vestno pripravila, ker hoče pokazati, da je v naši hazeni kljub odhodu vseh starih igralk še vedno faktor, s katerim bo moral vsak protivnik resno računati. V družini je nekaj prvorazrednih igralk, poleg njih pa nekaj novink, ki pa so jako talentirane Mura nastopi s svojo staro gardo, ki je priborila klubu že nešteto pomembnih uspehov Po njeni zadnji zmagi nad državnim prvakom Mariborom sodeč, mora biti njena družina v sijajni formi. To in pa dejstvo, da je ta tekma odločilne važnosti za pomladno prvenstveno tabelo, nam obeta športno prireditev prvega reda. Vodstvo tekme je poverjeno enemu naših najboljših sodnikov g. Doberletu. Kot predigra se vrši ob 16.
uri nogometna tekma med Ilirijo in Slovanom. Vstopnina je skupna k obem prireditvam in je jako zmerna.
Športni dogodki
>To ni več stara Sparta, češki lev ne grize več,« take in podobne stvari beremo o Sparti po njenem porazu proti Vienni 2 : 4 in Adnnri 1 : 3. Tolažba Sparte so neprestani porazi Angležev, na kontinentu gostujočih Svoj čas so smatrali Angleži tekme po Evropi samo kot zabavo, a zabava s samimi porazi ni ravno razveseljiva. Ne\v Castle je sicer zmagal v Milanu proti Ambrosiani 1 : 0, a jo bil premagan na Dunaju od WAC 0 : 2. Ubogi New Castle, kakšen si postal!, zakliče nekdo. Tudi Huddersfieldu se ne godi dobro; eden njegovih vodij, Barmovv, je dejal: »Srednja Evropa se ne more pri Angležih ničesar več naučiti«; časopis Athle-tic News piše: »Ministrstvo za zunanje zadeve tega početja trajno nc more gledati brez zanimanja*. Mi pa pravimo: Saj bi Angleži radi, če bi mogli, a ne morejo več. Najbolj je pa Angleže zadel poraz 0 : 4 v borbi proti Španiji pri otvoritvi stadiona v Barceloni; 70.000 gledalcev je bilo navzočih. Sicer navajajo dosti izgovorov (vročina, nesportno obnašanje občinstva itd.), a kdo to bere! Vsak bere samo 0 : 4. Klub, ki je bil poražen, so Boston Wan-derers, zmagovalec Angleškega pokala. Nasprotno pa Jugoslavijo vse hvali; že prejšnji boji so začeli Srednjeevropeem odpirati oči, zadnja zmaga v Parizu proti Franciji 3 : 1 jih je pa popolnoma odprla. »Brez dvoma je, da se bo odslej naprej moralo z Jugoslavijo resno računati.« Vodilni francoski športni list L'Auto piše: »Jugoslovani so nam pokazali, da so iz učencev postali učitelji.« Druge važne tekme: 1FC Niirnberg : berlinska llertha (j : 1, Austria : Carigrad 4 : 3, Rapid : dunajska Hertha 2:0; na Dunaju ima Rapid 26 točk, Admira 25, FAC 22. Ogrska se bo pobotala z Jugoslavijo in z Rumunijo, Rambia Juniors nadaljujejo svojo zmagoslavno pot po Evropi, edini njih poraz je bil oni proti Ham-burger Šport-Vereinu. V rugbyju so v Barceloni premagali Španci Italijane 11 : 0.
Nasprotno je pa Italija v borbi za Davisov pokal premagala Irsko 5 : 0 (rezultat ni pravi izraz boja). Danska je premagala Grško 4 : 1, Holandska Egipet 4 : 1, Južna Afrika Švedsko 5 : 0. V Ameriki so se končale tekme z zmago Zedinjenih držav.
Od tam je prišlo poročilo, da je 17 letni dijak Elvin Dees sunil kroglo 17.71 m daleč; nismo verjeli in beremo sedaj, da je bila teža krogle manjša kot je predpisano. Elvinov rojak Marthy je skočil v višino 193cm, Oger Kesmarki 188cin. Že petič po vrsti je .zmagal Ferris v angleškem Maratonskem teku, v 2:40:47.6. Tavcrnari je pretekel 800m v 1:52.2, Ladoumegue v 1:53, Leduc v 1:55.8, Beccali 3000 m v 8:44. Nemci bodo poslali leta 1932 v Los Angeles 120 lahkoatletov, vseh skupaj bo pa 150; na vsakega računijo 1000 dol. Letos se bodo pa Nemci udeležili lahokoatletskih tekem v Barceloni, poleg njih še Španci, Švedi, Finci, Angleži in Francozi.
Francoz Tavis se je zopet izkazal, plaval je 300m v 3:38.8, 400 m v 4:50. To je že prav blizu svetovnega rekorda. Rekord na 410 y (402.33 m) je zboljšal Arne Borg od 4:52 na 4:51. Barany je pla val ICO m v 1:00. Rus Kitajev v 1:02.
Soseda Rusije, Estonska, ima prav dobre rokoborce. Est Peterson je premagal v MUnchenu vse nasprotnike razen Finca Huhtanena, ki je nekakšen »razred zase:. Njegova dunajska zmaga nad Jaagom, ki je tudi Est, nam je to pokazala. Drugi v Munche nu je bil Mandžur Vajmura, tretji Šved Nestrom.
121 kg proti 85 kg je bil boksni »boje: orjaka Carnera proii Francozu Bouquillouu; po lOrund-liem boju so prisodili- zmago Carneru, pa je občinstvo žvižgalo. V borbi Jim Malonej : Bertazzolo je bil prvi v 4. rundi diskvalificiran. — Vse polno evropskih bokserjev bo šlo v Ameriko, »pesti grabijo po dolarjih r.
T mistika
Slovensko planinsko društvo, osrednji odbor v Ljubljani, naznanja svojim članom, da se vrši redni občni zbor v sredo 12. junija v vrtnem salonu »Pri levu« na Gosposvetski cesti ob 20 (8 zvečer) s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3 poročilo knjigovodje, 4. poročilo računskih preglednikov, 5 volitev predsednika, 6. volitev odbora, 7 volitev računskih preglednikov, 8. volitev delegatov za skupščino, 9. samostojni predlogi, 10. slučajnosti.
Dr. F. Kolterer
zdraviliški in kopališki zdravnik
ordinira
kot vsakoletno v Rngaštci Slatini
Albus milo Zvon se dobiva v vseh v stroko spa-dajočih trgovinah
Albus milo pere temeljito m le prosto škodftiivih dodatkov.
Albus milo Zvon je mehko, iz čistih masti izdelano pristno milo in ne vsebuje nikakih jedkih dodatkov. S svojo krasno, močno peno pere perilo lahko in brez truda ter varuje tudi najnežnejšo tkanino. Z Albus milom Zvon lahko operete vse, kar prenese vodo, od najfinejše svile do najde-belejšega sukna.
Gospodinja, ki vporablja Albus milo Zvon, ve, da je vedno isto, vedno enake vrline.
Albus milo Zvon za pranje.
IZdelUje: Albus tovarna mila d. d. Novisad.
Vera in kultura
TISOCLETNICA SV. VENCESLAVA.
Češkoslovaška republika slavi letos tisoč-lelnico mučeniške smrti svetega češkega kralja Venceslava. Slovesnosti se bodo vršile tri mesece ler bodo ob tej priliki prihajali v Prago prebivalci iz cele države. Dasi je sv. Venceslav katoliški svetnik in mučenik, bo imela vendar večina jubilejnih prireditev nadverski, naroden značaj, ker je veljal Cehom Venceslav vedno kot predstavitelj češke državnopravne misli. Prva češkoslovaška legija, ki se je začas svetovne vojne ustanovila v Rusiji, je nosila na svoji zastavi sliko sv. Venceslava, ki so jo šele kasneje na pritisk radikalne slruje zamenili s sliko Janeza Husa. V novi državi so se češki katoličani takoj prijavili za pozitivno sodelovanje in spadajo med najzanesljivjše skupine raznih vladnih koalicij. V priznanje teh zaslug katoličanov za državo je prevzela češkoslovaška vlada pokroviteljstvo nad letošnjimi jubilejnimi slavnostna. Slovesnosti se začno ta mesec z blagoslovitvijo pravkar dovršene stolne cerkve sv. Vida v Pragi; meseca julija se bo vršilo v Pragi veliko orlovsko zborovanje, ki se ga udeležimo tudi Slovenci. Ob lej priliki se bodo vršile mednarodne tekme katoliških telovadcev. Jubilejne slavnosti se bodo zaključile na god sv. Venceslava, ko se priredi med drugim veliko romanje na kraj njegove smrti. Sv. oče je poslal za Venceslavov jubilej češkoslovaškim škofom posebno lastnoročno pismo, a na slavnosti pridejo kardinali iz Vratislave, Pa-rija in Westminstra.
. DUH JE, KI ODIjOCA.
V svojih »Binkoštnih mislih« piše. jezuitski pater Friderik Muckermann o današnjil^ možnostih za razširjanje krščanske obnove: Kje so imeli prejšnji časi prižnico, kakor je radio, govorilo, kakor je tisk, možnost ponazorenja kakor je film, poslušalstvo, kakor jih imajo mednarodne konference? Priznam, da je vse to danes v rokah ne vem kakšnih duhov ali tudi neduhov; vendar pa preko vsega ostane metoda, način, ostane snov, ki bo služila duhu, ki se bo izkazal kot močnejši. Za to preizkušnjo gre. Pred ničem se nam ni treba bati. samo pred tem, ali je krščanstvo resnično nosilec duha. Ali pomni, da prebivajo v njem Oče, Sin in Duh. Ali hoče hoditi v tej višji luči. Ce so preje krstili kakega kralja, so navadno krstili z njim celo pleme. Toda moč nekaterih modernih generalnih ravnateljev je večja, nego je bila moč kraljev v starih časih. Pa le nič strahu niti pred njimi niti pred finančnimi geniji niti pred katerimkoli človekom ali demonom — Ie nič strahu! Duh je, ki odloča tudi nad njimi, božji Duh. O binko-štih veje duh rojstva, upanja, novega življenja. Pomlad je, maj, cvetje vsepovsod. Krščanstvo, ki pu-
šča Duhu v sebi svobodo, krščanstvo nosilcev Duha, krščanstvo, kakor je bila ona prva občina, bo tudi danes še kos svoji nalogi. Ne zalo, ker bi bila sedanja doba brez duha ali ker bi bila majhna in neznatna, namreč zato, ker Je sv. Duh močnejši, kakor nekoč, kakor vedno Inko tudi sedaj.
DRUŠTVO ZA ŠIRJENJE VERE.
Vrhovni svet Društva za širjenje vere je imel v Rimu svojo skupščino in je hil sprejet v slovesni avdienci od sv očeta. Za leto 1928 je bilo 54. milijonov dohodkov, torej 7 milijonov več kot za leto 1927. Društvo za ŠV ima od leta 1923. svoj sedež v Rimu in ne več v Franciji ter je organizirano tako, da ima vsaka škofija svojega voditelja in vsaka župnija misijonsko zbirko. Vsak narod ima svoj Nar. odbor DŠV in skoraj vsi narodi so zbirali letos svoje prispevke, najbolj pa sta napredovali Poljska in Belgija. Na prvem mestu so Združene ameriške države s 21 milijoni lir. na drugem pa Francija z 7,800.000 lirami. Pri seji Vrhovnega odbora je bilo zastopanih 17 narodov; Jugoslavijo je zastopal dr. Josip Ujčič, vseučiliški profesor.
BEATIFIKACIJA KLAVDIJA K0L0MB.IERA.
V Rimu se više velike priprave za beatifika-cijo jezuitskega patra Klavdija Kolombjera (de la Colombičr), ki bo 16. junija prištet blaženim. Sv. oče je z lansko okrožnico Prensmiljeni naš Odre-šeniiv« in z letošnjo vpeljavo slovesnega oficija v čast presv. Srcu močno naglasil za naš čas tako primerno in potrebno pobožnost v čast presv. Srcu, s proglasitvijo p. Klavdija Kolombjera pa bo zado-bila pobožnost še večji sijaj in pomen. Dne 23. aprila je Kongregacija za sv. obrede razpravljala vpričo sv. očeta o treh čudežih častitljivega sluge božjega in 8. maja je dal sv. oče v konzistoriaini palači' prečita!i odlok, ki priznava in potrjuje tri čudeže; s tem je odprl pot beatifikaciji. Dva po Ko-lombjerovi priprešnji čudežno ozdravljena prideta sama v Rim na veliko svečanost. To sta Edmond Retny in Marija Luiza Pirio iz Francije, tretja Delfina Blanchard je pa umrla med vojno, ko je po čudežnem zdravljenju živela še 25 let.
la
strojno plete^ie
Pr/četck prvega tečaja 1. julija
ter bo trajal dva ali tri mcsccc. Poučevalo sc bo teoretično in praktično pletenje na raznih sistemih strojev, krojenje, šivanje, izdelava in apretura pletenin, kalkulacija, določitev potrebnih surovin itd. Učilišče, ki je oblastveno prijavljeno, je pod nadzorstvom šolske oblaiti za strokovno šolstvo. Prijave sprejema in daje pojasnila Franzl Gizela, Ljubljana, Privoz 10.
Ludovic Halevy:
Župnik Konstantin
(Nadaljevanje vsako prihodnjo nedeljo.)
Medtem, ko sta šli vrečici od častnika v roke gospe Scott in Bettine, je župnik predstavil Jeana obema američankama; pa bil je še vedno tako razburjen, da se predstavljanje ni bilo izvršilo čisto po pravilih. Župnik je bil pozabil samo na eno stvar, ki pa je zelo važna pri predstavljanju: pozabil je namreč na rodbinsko ime Jeanovo.
»To je Jean,« je rekel, »moj botranček, poročnik v topničarskem polku, ki je nastanjen v Souvigny-u. Je tu naš domačin.«
Jean je napravil dva velika poklona; američanki, dva manjša, nakar sta začeli brskati po svojih vrečicah in izvlekli vsaka po en stolpiček, ki sta štela po tisoč frankov, lepo zaprtih v zelenih etuijih iz kačje kože, obdane z zlatim obročem.
»To sem vam prinesla za vaše reveže, gospod župnik,« je rekla gospa Scott.
»Jaz pa to,« je dejala Bettina.
Obzirno sta izročili svoji darili v desno iti v levo roko starega župnika, ta pa je dejal, gledajoč zdaj na svojo desno zdaj na svojo levo roko:
»Kai pa so lo, te male stvarice tu? Prav težko je. Zlato utegne biti notri. — Da, pa koliko?«
Stel jc pač dvainsedemdeset let, župnik Konstantin, in mnogo denarja mu je že prišlo
v roke, kjer pa ni ostal dolgo; toda ta denar niu je dohajal v malih vsoticah, na tolikšen dar pa inogel niti misliti. Dva tisoč frankov! Nikoli ni imel v svoji posesti dveh tisoč frankov, niti tisoč ne.
Ne da bi prav razumel, koliko je prejel, župnik niti vedel ni, kako naj se dostojno zahvali. Le mrmral je:
»Zelo sem vam hvaležen, gospa; res, dobri ste gospodična.«
Še vedno se ni bil primerno zahvalil. Jean je mislil, da mora posredovati.
»Boter, te dame so vant dale dvatisoč frankov.«
Tedaj pa je župnik, poln ganotja in hvaležnosti vzkliknil:
»Dva tisoč frankov! Dva tisoč frankov za moje uboge 1«
Pavlina pa je uprizorila nov buren vik in krik:
»Dva tisoč frankov! Dva tisoč frankov!«
»Zdi se,« je rekel župnik, »zdi se---
Stojte, Pavlina, zaprite ta denar in pazile!«
Res mnogo poslov je imela v hiši ta stara Pavlina, bila je služkinja, kuharica, lekarnarica, zakladničarka. S spoštovanjem so sprejele njene trepetajoče roke ta dva mala stolpiča zlata, ki sta pomenjata tolikšno ublaženje revščine, toliko zmanjšane bolesti.
»To pa še ni vse. gospod župnik,« je pripomnila gospa Scott, »vsak mesec Vam bom poslala petsto frankov.«
»In jaz bom storila kakor moja sestra.«
»Tisoč frankov na meseci Potem ne bo več
ubožcev v deželi.«
»Saj to ravno želiva. Bogata sem, zelo bogata, in moja sestra tudil Ona jc cclo bogatejša nego jaz, kajti mlado dekle težko zapravi veliko, medtem ko jaz . . . Eh, kaj! . .. Vse, kar lc morem, vse zapravim, kar lc morem! Kadar ima kdo veliko denarja, kadar ima preveč denarja, kadar ga ima celo več, kakor je to pravično, povejte mi, gospod župnik, ali ni potem vendar najboljše, da ga zapravi tako, da so roke vedno široko odprte in da daje, daje in daje, kar največ in najbolje more? V ostalem pa, tudi Vi mi boste morali nekaj dati^ In obrnila se je k Pavl-^i: »Gospodična, bi bili tako dobri in mi prinesli čašo sveže vode? Nc, nobene druge stvari, samo čašo sveže vode, umiram od žeje.«
»In jaz,« je rekla smr#/oč sc Bettima, medtem ko jc hitela Pavlina po čašo vode, »umiram od druge stvari od lakote umiram gospod župnik. Vem, da je moje ravnanje silno indiskre-tno, toda vidim Vašo mizo pogrnjeno . . . Ali naju ne bi hoteli povabiti k večerji?«
»Bettina!« jo jc pokarala gospa Scott. »Puslite, Suzic, pustite no! . .. Ka/j ne da, gospod župnik, da site voljni to storili?«
Pa ni našel odgovora, stari župnik. Nič več ni vedel, prav nič več, kje da jc. V naskoku sta zavzeli župnišče! Katoličanki sta bili! Dva tisoč frankov sta mu prinesli! Obetali sta dajati po tisoč frankov vsak mcsccl ln večerjati sta hoteli pri njeml Ahl To jc bil zadnji udarecl Strah se ga jc loteval pri misli, da mora tema dvema noro bogatima američankama izkazati čast s
svojim ko&trunovim bedrom in jajci v mleku, ki sc gotovo hranita z izrednimi jedmi, fantastičnimi in nenavadnimi. Zamrmral je:
»Na večerjo!... Nn večerjo!
Vi želite
večerjali tukaj?«
Jean je iznova začutil potrebo, da posreduje.
»Moj boter se bo čulil presrečnega,« jc dejal, »če hočeta vabilo res sprejeti; pa vem, kaj ga vznemirja. Nameravala sva skupaj večerjati, zato' ni treba prosim pričakovati, častiti dami, pojedine. Pa končno, saj bosta vendar obzirni.«
»Kajpada, seveda, zelo obzirni,« jc odgovorila Bettina.
Nato se jc obrnila k sestri:
»Pojte no, Suzic, nikar sc nc kujajte, ker sem bila nekoliko . . . saj veste, da sem jaz vedno nekoliko . . . Ostaniva, hočete? To nama bo dobro delo, čc odpočijeva tu eno urico. Tako utrudljiv dan jc bil na železnici, na vozu, v prahu, v vročini? Tako slabo sva obedovali davi v tako strašnem hotelu! . . . Morala bi se vrniti k večerji ob sedmih v isti hotel, da bi sc potem vrnili z vlakom v Pariz ... Pa bo resnično prijetnejše, če bova tu večerjali. Nc pravite več, da ne ... Ah! Kako ste dobri, Suzic!«
Objela jc sestro zelo laskajoče in nežno, potem sc pa obrnila k župnika:
»Če bi Vi lc vedeli, gospod župnik, kako je ona dobra!«
»Bettinai Bcttinai«
»Pojdimo,« jc rekel Jean, »hitro, Pavlina! Pogrni mizo šc za dve osebi I Hočem Ti pomagati.«
Radio pomenki
Sporna točka so pri nas v zadnjem času pač glasbeni programi. Nekaterim nudi radio preveč, drugim premalo cerkvene glasbe, zopet drugi niso zadovoljni s harmoniko, dočim bi jo nekateri še večkrat radi slišali itd.
Ta pojav je razumljiv spričo heterogenosti poslušalstva, ki je kakor malokje, zlasti pri radiu zelo mnogolično in spričo dejstva, da moramo Slovenci s svojo postajo sicer hitrejših korakov, pa vendar tudi od začetka reševati vse tiste programske probleme, kakor jih je imel inozemski radio priliko reševati tekom let in pri znatno višjem številu naročnikov.
Mislim, da bi bila v tem oziru zelo umestna enketa o programih, ki bi jo morda Radio - Ljubljana razpisala n. pr. potom poštnine prostih dopisnic za svoje naročnike. V obliki odgovorov na stavljena vprašanja bi bilo tako mogoče ugotoviti odstotek poslušalcev po poklicih, nadalje sodbo onih, ki so z. našo postajo v splošnem zadovoljni in kaj jim posebno ugaja, pa tudi vzroke nezadovoljstva oziroma posebne želje s postajo manj zadovoljnih naročnikov. Pri tej priliki pa moram omeniti, da se mi ne zdi prav dobro uporaben način, kakor ga je svojčas določila glede glasbe neka inozemska postaja, da je namreč vprašala svoje naročnike, kateri glasbeni komad najraje slišijo; v tem slučaju se namreč omeji izbira samo na tisti del glasbenih proizvodov, ki jih naročnik že zdavnaj pozna in se jih slučajno spomni (šla-gerji, renomirane klasične skladbe).
Rezultati take enkete bi koristili postaji, pa tudi naročnikom; slednjim zlasti zato, ker bi lažje uvideli upravičenost programov, ki posamezniku ne ugajajo povsem.
Tu bi omenil tudi diskusije o perečih kulturnih, gospodarskih in drugih problemih pred mikrofonom. ki v primeri s predavanjem mnogo bolj neposredno učinkujejo na poslušalca. — Seveda te diskusije ne smejo biti ^narejene«.
Fidelius P. Programi Radio-Ljubiiana:
K SPOREDU
Spored za ta teden, objavljen v Radio-vestniku se nekoliko spremeni. V sredo zvečer ob 20 nastopi poleg akademskega okteta še klavirski trio Glasbene Matice iz Ptuja, drugi dan v četrtek pa nastopi trio ob 10.30 dopoldne Trio tvorijo gdč. Anka Stohr (klavir), g. Pahor (violina) in gcsp. Sedlbauer (violončelo). Izvajajo dela Beethovna. Dvoraka, Smetane in Suka. V četrtek ob 11.30 prinaša svečanosti ob otvoritvi ljubljanskega velesejma.
Nedelia. 26 maja: 10 Spiritistični slučaj na Notranjskem, dr. Bartol. — 1030 Prenos otvoritve kopal. Ilirije. — 11 Konc. Radio-ork.: Fučik: Vhod gladiatorjev; \Valdteulel: Bien Amies; Verdi: Na-bukodonozor; Smetana: Prodana nevesta; Lehar: Modra Mazur; Siede: Mala patrulja; Norden: Slav-lje v Banghoku. — 15 Železnik: Tajinstvena zadeva, izvajajo člani narodnega gledališča. — 15.30 Reproducirana glasba. — 16 Planinski spomini, prol. Mlakar. — 16.30 Koncert Radio-orkestra: Sousa: Washingtonska pošta; Beccuci: Tesoro mio; Lin-cke: Gospa Luna; Jaki: Slovenski biseri; Povzeli: Bubi glavica. — 20 Koncert godbe Dravske divizije (na pihala): 1. Biskup: Koračnica praške meščanske konjenice; 2. Dvorak: Fantazija iz op. »Dimitrij«; 3. Dvorak: Slovenski plesi št. 1 in 3; 4. Delibes: Intermezzo iz baleta »Naila«; 5. Dvorak: Fantazija iz opere »Trdoglavci«; 6. Verdi: Himna in marš iz opere »Aida«; 7. Schinzel: Ruske narodne pesmi; 8. Jaki: Jugoslovanske cvetke; 9. Nedbal: Valček iz operete »Poljska kri«. — 22 Časovna napoved. — Dnevna poročila.
Ponedeljek, 27. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borzna poročila in reproducirana glasba. — 17 Koncert Radio-orke-stra: Novak: Parada palčkov, Kalman: Kraljica karnevala, Linke: V carstvu Indre, LeoncavaUo: Pagliacci. Leopold: Jugoslovanski biseri, Langer: Kresničke. — 18.30 češčina. g. Novak. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 O organizaciji borbe proti raku. prof. dr. Zalokar — 20 Literarni večer g. Jože Pahor. — 20.30 Koncert pevskega društva
Charles Punel:
Dva razbojnika
Gospod in gospa Douche sta odšla po večerji na kratek sprehod. S sprehoda sta se vrnila naravnost domov.
Ko stopita v prvo sobo in prideta do vrat sprejemnice, obstaneta kot prikovana. Iz spalnice je bilo slišati sledeči pomenek:
Prvi glas: — Kar počasi, Jure, kar počasi! Poberi vse srebro...
Drugi glas: — Nič ne skrbi, tovariš, tudi jaz razumem tako delo. Ničesar ne bova pozabila, niti papirjev niti N nakita niti denarja ...
Gosp. Douche (od strahu ves uničen):
_ Končano je! Tatje ali pa celo morivci so
mi udrli v hišo!
Gospa Douche (ki se ji tresejo noge): — Ah, moj Bog!...
Gosp. Douche (drži prst na ustih): — Hitro ven! Zaklenila bova vrata, lepo potiho pojdeva doli po stopnicah klicat vratarja... (Oba sta že kakor dva živa mrliča.)
Vratar (ki ga je la vest vsega potrla): — Najprej boni zaprl vzporedni izhod. (Svoji ženi): Ti pa steči po ozkih stopnicah in zbudi stanovalce v šestem nadstropju, da nam razbojniki ne zbeže skozi streho. Vi, g. Douche, nate revolver, jaz greni za vami z lovsko puško...
Gospa Douche (bolj mrtva ko živa): — Izidor!... Ne hodi nikamor, še ubili te bodo!... Ne pustim te...
Gosp. Douche (se trese): — Tudi jaz ne!...
Vratar: — Radi čim večje varnosti dajmo poklicali iz drugega nadstropja upokojenega orožniškega kapetana, in iz četrtega pa bok-
---_ T., J..„	Al. Inlil/n	nati:On r,r,_
sarju. Iti uva iirtili iti .iclUftu	.Ittjvcv
moreta!
Tako oborožena četa je brez hrupa udrla v prednjo sobo.
Gosp. Douche: — Psti... Poslušajte...
Prvi glas: — Tako, zdaj greva!... Sto-
vSlavecc: 1. St. Premrl: Naša pesem, mešani zbor s spremljevanjem klavirja, 2. F. Adamič: V snegu, 4. April, 5. J. Pavčič: Kaj ve misli, 6. Šopek slov. narodnih pesmi — moški zbor, 7. F Adamič: Široko je polje, bosanska narodna, 8. F. Adamič: Sem si vzela, prekmurska narodna, 9. A. Andžel: Dragi je daieko, 10. A. Andžel: Igra kolo, 11. D. Jenko Zbor ciganov iz spevoigre »Vračara«, 12 Dr. Schvab: Dobro jutro — mešani zbori s spremljevanjem klavirja. — 21.30 Valčkov večer, izvaja Radip-orkester: Waldteufel' Pa nikoli več, Feld-mann: Egiptovske noči, Lehar: Zlato in srebro, Nedbal: Kavalirski valček, Lanner: Peštanski valček, Lehar: Eva valček. — 22.30 Časovna napoved in dnevna poročila.
Torek, 28. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved in dnevna poročila. — 17 Koncert Radiu-orkestra: Rossey: The Handicap, Fetras: Mesečna noč na Alstru, Gade: Nočni zvoki iz Ossiana, Volkmann op. 44: Andante iz D-mol simfonije, Jessel: Deklica iz črnega lesa. — 18.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 19 Nemščina, ga. dr. Piskemik. — 19.80 Naše sosednje države: Italija, dežela in ljudstvo: Srednja in južna Italija, dr. Bohinec. — 20 Anton Medved: Kacija-nar, žaloigra v 5 dej. Za 60 letnico Medvedovega rojstva izvajajo člani nar. gled. — 21.30 Koncert Radio-orkestra: Ziehrer: Ponočnjaki, Beethoven: Adagio cantabile. Maly: Slovenska. — 22 Časovna napoved in dnevna poročila.
Sreda, 29. maja: Opoldanski spored odpade. 17 Koncert Radio-orkestra: Wachlin: Zračna pošta, Lndsay: Poranek, Kalmann: Grofica Marica, Nel-son: Rdeči mlin. — 18 Otroški kotiček, radio-tetka. 18.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Piskemik. — 19 Bled in okolica. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, sestavil ravn. Pin-tar. — 19.30 P. Kunaver: Pomen mešč. šol za ljud. izobr. — 20 Koncert akad. okteta: Jereb: O kresu. Jereb: Pelin roža, Pavčič: Pesem o kapitanu, Adamič: Polonica, Ravnik: Solnce. v zenitu, Dev: Kvišku plava moje hrepenenje, Adamič: Kregata se baba in devojki. Sch\vab: Večer na morju. Goto-vac: Pod Jorgovanom. Koncert klavirskega tria Glasb. Matice iz Ptuja: Beethoven: Trio. B-dur, op. 11, Dvorak: Trio. Dunlty, op. 90. — 21 Nemška glasba II, izvaja rpdio-orkester: \Veber: Divji lovec, Beethoven: Adagio iz sonate Pathetioue, Maver: Kraljica lutk. Kuhlan: Andante iz son. op. 55, Urbach: Iz Mozartovega albuma, Wagn<*K Sigmim
piva kar skozi obednico in če se kdo oglasi, kolji!...
Drugi glas: — Nič se ne boj, samo drži nož v roki!..
Prvi glas: — Ce pride gospodar, ga bom s svojim bro\vningom že ukrotil.
Drugi glas: — Oborožena sva tako, da se lahko spoprimeva z desetimi ljudmi!
Gosp. Douehe (prav tiho): — Ne izpo-stavljajmo se brez uspeha. Ti strašni razbojniki so vsega zmožni!... Boljše je, da brez šuma odidemo in obvestimo policijo ...
Oboroženi stanovalci: — Prav ima!
Potem jo urno uberejo vsi navzdol po stopnicah skozi gručo ostalih stanovalcev, ki so se že prebudili.
Policijski pisar (katerega so obvestili po telefonu, je prispel z osmimi orožniki, ki so bili pripravljeni, če bi bilo treba): — Pojdimo, ne izgubljajmo časa! Ali imate oklepe in vse drugo, kar je potrebno za boj s takimi nepridipravi?
Orožniški narednik: — Vse je pripravljeno, gospod pisar!
Policijski pisar (žrtev svoje dolžnosti): — Naprej!
Počasi se pomikajo dalje. Nadejajo se tragičnih dogodkov pred stanovanjem gosp. Douchea.
Prvi glas: — No, zdaj, ko sva pobrala, kar sva se namenila, lahko izgineva.
Drugi glas: — Da, samo pazi na izhod!... Ce nastane kaka zmešnjava, dobro meri in streljaj v gručo.
Pisar (ki ga spremlja osem orožnikov, naglo odpre vrata v spalnico): — Roke kvišku! Udajte se!
Nato naglo užge električno luč, ki razsvetli sobo; prevrgli so vse stanovanje — pa nikjer nikogar! Toda — naenkrat se oglasi
1 roh'i r»l n o .
ireiji giuo.
— Gospodje in gospe, prizor, katerega sta izvedla gospoda Poirre in Moli iz Foliie Mereur, se imenuje »Dva razbojnika«. Upamo, da so vas ves večer dobro zabavali.
(Poslovenil J. G.)
dova ljubavna pesem, Kockert: Ljubimkanje. — 22 Časovna napoved in dnevna poročila.
Četrtek, 30. maja: 9 Slovesno pritrkavanje iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — 10.30 Trio Glasb. Matice iz Ptuja: Smetana: Trio G-mol op. 15, Suk: Trio C-inol op. 2. 11.30 Otvoritev ljublj. velesejma. Govor preds. lj. veles. g. Fr. Bonača. Otvoritveni govor vladnega zastopnika; nato promenadni koncert Dravske div. godbe. — 15 Reprod. glasba. — 15.30 Calderon: Stanovitni kraljevič, drama v treh dej. Izvaja ljublj. kat. društvo rokodelsk. pomočni. kov. — 16.30 Petje ljublj.katol. društva: 1. Jenko: Rojakom, 2. Vodopivec: Na poljani, 3. Vodopivec: O večerni uri, 4. Ipavic: Imel sem ljubi dve, 5. Sch\vab: Usehli cvet, 6. Mirk: Na trgu, 7. Krek: Ljubezen in pomlad, 8. Hajdrih: Slabo sveča je brlela, 9. Kocjančič: Popotna pesem. Vmes godba terceta ljublj. katol. društva. — 18 O pomenu rokodelskih društev, predava prof. dr. J. Lavrenčič.
—	20 EvharistiSni oratorij, izvaja cerkveni zbor iz Viča: 1. Goller: Slavospev. 2. Sattner: O Jezus naših src radost, 3. Hochreiter: Praznika sveta, 4. Mav: Moli zemlja, 5. Hochreiter: Beseda večna, 6. Dr. Kimovec: .Srce Kraljevo, 7. Premrl: Do Marije, 8 Sattner: Vijemo ti vence, 9. Vodopivec: Imaculata, 10. Bunc: Sjiomni se, 11 Sattner: Zdrava morska zvezda, 12. Rihar: Zbogom dan's Marija pravi. — 21 Religiozna glasba, izvaja Radio-ork.: Schubert: Prošnja, Gounod: Ave Marija, Noren: Arija Religiosa, Schubert: Ave Marija, Beethoven: Narava slavi Boga, Kreutzer: To je Gospodov dan, Mozart: Zbor duhovnov iz op. Čarobna piščal, Men-delsohn: Bartholdy, Liszt: Consolation, Chopin: Preludij, — 22 Časovna napoved in dnevna izročila.
Petek. 31. maja: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borzna poročila in reproducirana glasba. 17 Koncert Radio-orkestra: Dellin-ger: Don Cesar, Ertl: Velikomestna deca, Flotov: Fantazija iz opere Martha, Uhl: Dunajski bolieme.
—	18 Primerjajoče veroslovje, vseuč. prof. de. Ehr-licli. — 18.30 Gospodinjstvo; gdč. Cilka Krekova. 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega sveta, dr. Vurnik. 20 Pevski večer gdč. Rohrman-nove: 1. Škerjanc: Pred ogledalom. 2. Škerjanc: Počitek pod goro, 3. Čajkovskij: Naj pade tvoj glas, 4. R. Strauss: Tajni poziv, 5. J. Pavčič: Uspavanka, 6. Dvorak: Rusalka, 7. LeoncavaUo: Ba-jazzo: Nedda, 8. Halevy: Židinja: Romanca Rehe, 9. Weber: Čarostrelec. Vmesne točke izvajata na citre gg. Loeskeja: 1. Gozdni odmevi, 2. Girlov valček, 3. Zlata Elza, 4. Dunajski izvoščki, 5. Večerni spomini, fantazija, 6. Mlinarica, valček. 7. Venček slovenskih pesmi, 8. Lepa naša domovina, Koncert Radio-orkestra: Per aspera ad Astra, Strauss: V ljubezenskih sferah, Rossini: Sernira-mis. Beethoven: Andante iz 5. simp, Brown-Ayer: Oh i o Trik-Trot. — 22 Časovna napoved in dnevna poročilu
Sobota. 1. junija: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borzna poročila in reproducirana glasba. — 17 Koncert Radio-orkestra: Rosey: Kralj Karneval, Waldteufel: Čar siren, Gounod: Fantazija iz opere Faust, Vmesne speve poje zbor Mestne ženske realne gimnazije: Vodopivec: Ob potoku, Ferjančič: 3. venček narodnih, Dr. Dolinar: Slovenija, narodne. — 18 O športu, dr. Šarabon. — 18.30 Nemščina, ga. dr. Piskemik. — 19 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 19.30 Delavska ura.
—	20 Koncert Radio-orkestra: Weber: Euryanthe, Čajkovskij: Andante iz pete simf. — 20.30 Prenos zagrebškega programa. — 22 Časovna napoved in dnevna poročila.
Drugi programi:
Nedelja, 26. maja. Praga: 9 Cerkvena glasba. — 11 Dopoldanski koncert. — 12.05 Vojaški koncert. — 16.30 Popoldanski koncert. — 18.05 Koncert ženskega pevsk. zbora. — 19.05 Orkester. — 20 Zabavna glasba. — 21 Igra; nato vijolinski koncert. — Katovico: 15.15 Koncert. — 18.20 Literarna ura. — 20 Humoristična ura, koncert, recitacije. — Rim: 10 Cerkv. glasba.
—	17 Orkester. — 21 Puccini: Turandot, opera. — Berlin: 12 Koncert trompet in pozavn. — 15.30 Pravljice. — 17 Lahka glasba. — 20 Koncert Le-harjevih skladb in plesna glasba. — Dunaj: 10.20 Orgelski koncert. — 11 Koncert filharmonikov. — 15.45 Orkester. — 17.45 Samospev za bariton. — 19.15 Arije. — 20.10 Frei\viLd, igra; nato orkester.
—	Milan: 10.40 Cerkvena glasba. — 18 Jazz. — 20.30 Donizetti: Lucrezia Borgia, opera. — Buda-pest: 10 Cerkvena glasba. — 12.20 Orkestralni koncert. — 18 Petje in predavanje. — 19.45 Koncert. 22.15 Vojaška godba. — 23 Ciganski orkester.
Ponedeljek, 27. maja. Praga: 11.15 Plošče. — 16.30 Plošče. — 20.30 Koncert (za srednjeeevropski prenos). — 22.15 Poročilo čsl. Orla. — 22.25 Plošče. — Katovice: 12.10 Plošče. — 17.55 Koncert. — 20.30 Koncert iz Prage. — Rim: 13.15 Trio. — 17.30 Koncert. — 21 Lahka glasba. — Berlin: 17 Koncert. — 20 Recitacija. — 20.30 Prenos iz Prage, nato plesna glasba.
—	Dunaj: 11 Kvintet Cerda. — 16 Kvartet Silving.
—	20 Brahnisova sonata. — 20.30 Prenos iz Prage, nato jazz. — Milan: 11.15 Plošče. — 13.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje. — 20.30 Prenos operete. — Budapest: 9.15 Koncert. — 12.05 Ciganski orkester.
—	17.45 Lahka glasba. — 20.30 Prenos iz Prage. — 22.10 Ciganski orkester.
Vseslovanska gasilska slavnosi v Ljubljani
V letu 1930 se bode vršil v Ljubljani Vse-slovanski gasilski kongres. Ta ne bode združil samo ogromne desettisoče jugoslovanskih gasilcev, temveč tucli nebroj delegacij in zastopnikov inozemskega gasilstva Francije, Belgije, Čehoslovaške, Poljske, Nemčije, Bolgarije itd.
Kongresni dnevi, v katerih bodo zborovali o svojih človekoljubnih ciljih in idealih Vse-slovanski Gasilski Savez in Mednarodna Gasilska Federacija, obetajo j>ostati največja manifestacija prireditev naše mlade države.
Kljub temu, da so pripravljalna dela za tuke prireditve, ki združujejo na razmeroma malem prostoru stotisoče ljudi, ogromna, si je nadel kongresni odbor težko in odgovornosti polno nalogo, prirediti kongres naši vzvišeni gasilski ideji primerno. Delegati inozemskih korporacij naj oilneso iz Ljubljane najboljše vtise. Vedo naj, da jim je slovenski narod naklonjen in da odobrava težko delo prostovoljnega gasilca, kateri tvega tucli življenje za svojega bližnjega.
Da nam pa bode mogoče dostojno sprejeti tuje goste, prirediti kongres čim veličastne je, omogočiti gasilsko razstavo, nastope moštev, nastaniti gasilske čete, jih prehraniti, etc. etc., je potrebno svot od več stotisoč Din. Gasilska zveza, katera svoj denar redno razdeljuje med društva, žal ne razpolaga z denarnimi sredstvi.
Podpisani kongresni odbor se obrača na javnost in najvljudneje prosi, da vsakdo po svojih močeh pripomore k dostojnemu uspehu.
Kongresni odbor J. G. Z., Krška
Se nekaj resnice
Dne 24. maja 1929 je izšel v »Slov. Narodu« članek pod imenom »Nekaj resnice«, v katerem neki neznani 1. B., »prijatelj« naših gimnazijskih absti-nenčnih krožkov, napada njihovo prireditev »Akademijo Abstinenčnih krožkov I., II., III. drž. real. gimnazije v Ljubljani«, ki se je vršila 20. aprila 1929 v Unionski dvorani, češ, da njihovi odborniki niso kos svoji nalogi, katere niti ne razumejo.
V tem prismojenem in nazadnjaškem članku nam g. I. B. — ubogi revež se je skoraj en mesec, če ne več, potil in trudil z njim — dokazuje, da naš predsednik Abstinenčnega krožka III. drž. gimnazije ni sposoben za svoje mesto. Naj navedem en odstavek: »Večer je otvoril g. predsednik z nagovorom, v katerem je med drugim na originalen način rešil pereči problem stanovanjske krize. Po njegovem mnenju naj bi revnejši sloji ne pili veg — bogataši imajo itak svoja stanovanja — in naj bi raje hranili denar za zidanje hiš! S tem je g. govornik pokazal, da sploh ne ve, zakaj ljudje, predvsem revnejši, pijo, poleg tega pa, da gren-kosti življenja še okusil ni, temveč da živi sam najbrž v izobilju ali v dobrih gmotnih razmerah. Kako naj potem uči druge pravilno živeti.«
Tako pravi naš člankar. Resnični smisel predsednikovega govora je pa ta: Delavstvo, sploh revnejši sloji, naj ne pričakujejo pomoči rednv od zgoraj, ampak naj si kolikortoliko sami pomagajo! Prihranjenega denarja naj ne zapravijo za pijačo, ampak ga naj res hranijo za zidvo svojih hiš. Na kak način, v tem jim je zgled Dunaj. Tam gredo delavci zvečer po delavnih urah namesto v gostilno zidat sebi hiše. Delajo drug drugemu vsak večer 1—2 uri, in sicer tako-le: Ključavničar n. pr. napravi svojemu sodrugu tesarju v njegovi hiši vse, kar spada v ključavničarsko stroko, in sicer zastonj. Število ur, ki jih je jx>rabil za to delo, se mu vpiše. V zameno pa napravi tesar v ključavničarji hiši vsa tesarska dela; dela pa v njej toliko ur, kolikor ur je imel ključavničar posia v njegovi. Tako si vsi v primeroma kratkem času zgradijo svoje hišice. Tega pa ne delajo samo delavci, ampak tudi inteligentje. Če ima pa kdo enkrat hišico, potem si napravi ponavadi zraven nje še vrt in potem je res težko, da bi šel mnogokrat v gostilno, če ga vrt le malo veseli.
To je bil smisel predsednikovega govora, ki je, vsaj po naših pojmih, popolnoma pravilen in vreden pozornosti. G. člankar o tem seveda ne ve ničesar. Nadalje očita ta patron našemu predsedniku, da sploh ne ve, zakaj ljudje pijo. Po našem mnenju pijo zato, ker so se udali pivski strasti G. člankar ve za to drugačno razlago.
Potem trdi, da naš predsednik, ki živi v gmotnih razmerah, ne more drugih »pravilno« učiti živeti. To je bedastoča! G. I. B. namreč misli, da je samo tisto dobro, kar pove oni, ki je izšel iz nižjih slojev. Marx, Engels, Lassalle, borilci za socialno idejo, mar so bili ti iz nižjih slojev? Potem pa, ali je to glavno: kaj si? Glavno je vendar: Kaj poveš?
Kar je pa najgrše, je pa to, da nam I. B. očita, da mi. kot odborniki, smatramo abstinenčno gibanje kot »poprišče« za naše otroško častihlepje in da je naš najsvetejši cilj, da pridejo naša imena ali celo fotografije v javnost. Na to sploh drugega ne rečemo kot to, da naj se I. B. dobro pazi, da se kje ne izda s polnim imenom!
Na koncu svojega članka pa pravi: »Koliko jim je za abstinenčno idejo samo, so nekateri — namreč odborniki (op. pis.) — jiokazali na prošli prireditvi s tem, da so vsako pavzo krenili v Uni-onsko klet, da si privežejo duše. Da je to grdo natolcevanje, ne bom posebej pravil. Zanima nas samo to, kako da je g. I. B. videl take reči, ki jih v resnici ni in resno nas skrbi njegova duševnost. Svetujem mu, naj gre h kakemu specialistu «Ii pa v toplice, da se mu duh od tega članka, ki je zahteval skoro mesec dni napornega dela. malo osveži I
Vso javnost pa prosimo, naj nikar ne verjame takim člankom, ki izpodkopujejo ugled našim gimnazijam in jih oropajo veselja do dela, ki ga imajo z abslinetičnimi krožki! — Za odbor III. drž. gimnazije: I. S.
dobrega radijskega aparata! ki Vam dan za dnem v Vaši sobi poje, igra, predava
Vam nehat važnega manjka
Nabavite si ga! — Oglasite se pri nas ter si ga oglejte! Poslušajte ga! — Izberite si ga po svojem okusu!
lilo Ipmipii
Miklošičeva cesta, paviljon poleg Uniona. Telefon 3190.
Zastopstvo kvalitetnih aparatov „Radione", zaloga Telefunken, Philips, Ingelen, Kapsch itd. itd.

et. na "«-
Spisal Mirko Kuiičič.
Ilustriral J. P.
Ko je bil najdenček Jokec deset let star, eta mu kakor domenjena umrla v enem dnevu oba rednika. Ostal je s kozo Meko in z mucem Kecom sam in ni vedel ne kaj, ne kako
bi--— Pa se je domislil in sklenil, da
gre v svet. Sreče iskat.
8.
10.
Ko so se dovolj nažalostili in natarnali, so po vrsti zadremali. Divje lomastenje in kričanje jih je sredi noči prebudilo. Muc Kec sc je spretno kakor veverica pognal na drevo. Jokec in koza Meka sta obstala kakor prikovana na mestu. Še predno sta se dobro zavedla, sta bila obkoljena od tolpe črnogledih, bradatih razbojnikov.
11.
Zajezdil je kozo Meko, vzel v naročje muca Keca in se presrčno poslovil od hišice rajnkih. Naravnost v črni, nepoznani gozd jo je mahnila tričlanska družbica.
9.
Utrujene in gladne jih je zajela v goščavi lioč. Utaborili so se pod košatim hrastom. Malodušen je sedel Jokec v zeleni mah in žalostno vzdihnil pred se:
»Oh, kakšen revček sem jaz! Nimam na vsem božjem svetu človeka, ki bi me maral... Joj, joj, jojl«
Zakril si je z dlanjo obraz in zaplakal. Se kozi Meki je bilo hudo. Vdano mu je položila glavo v naročje in mu s turobno zateglim »meee« hitela dokazovati, ■ kako iskreno čuti z njim. Muc Kec pa mu je skočil na ramo in mu zamijavkal na uho tako otožno in milo, da je bil Jokec ves ganjen.
S f
Poglavar razbojnikov je bil neznansko kosmat in grd dedec. Imel je debelo gorjačo v roki, za pasom pa dolg, ostro na brušen nož. Sklonil se je in zgrabil Jokca za vrat. Kakor peresce ga je dvignil visoko v zrak in se odurno zarežal:
»Ho, ho, odkod pa je tebe veter prinesel, mali?«
Jokcu je zastala sapa. Še jokati je pozabil, tako se je bil prestrašil.
12.
Ko so se podivjani možje do sitega nasmejali Jokčevi pritlikavosti, njegovi grbi in krivim nogam njegovim, je poglavar postavil odrevenelega ubožčka spet na tla. Oblastno mu je zapovedal:
»Halo, spaček — z nami! Te bomo že uporabili za kaj. Če drugega ne, krmil nam boš nakradene kokoši in gosi. Tvoja skrb bo, da bo med njimi vedno kaj tolstega, za raženj godnega. Tudi ta-le koza kozasta se bo morala še pošteno odebeliti, predno bo dobra za pod nož!«
Deček pred tnajnišhim oltarjem
Cel majnik že nabiram cvetje in venčam tvoj oltar. Lučko tebi v čast prižigam da te obseva rožni žar.
Cel majnik že ti pojem pesmi: Kako si lepa, o Gospa! Imam te rad nad vse na svetu, nad tebe ljubim le Boga.
Tako sem majhen in neroden — 1$ da večkrat žalim te.
Pcrednost s plaščem mi zagrni in greha varuj me.
Navihan sem, a ne hudoben — zameri mi nikar! Odslej bom hodil le za tabo Marija — moje duše žar.
Se nekaj o Tomažku
In ali se boste čudili, ako vam povem, malčki radovedni, še zgodbo iz Tomažkovega življenja. O tein že veste, da je najrajši pasel ovčke, bele ovčke, pa tudi črne je imel rad. Saj so ga spominjale tistih dni, ko so prišli na njegov revni domek črni grobarji in odnesli iz hiše njegovo ljubo, tako dobro mamico. Za krsto so stopali črni možje in črne žene, le njemu niso oblekli črne obleke, saj je ni imel.
Matere ni bilo več in z njo ljubezni — zagrebli so tudi Tomažkovo srce. Tomažek je ostal pastirček. Zahajal je na pašo. Tam si jc izbral visoko drevo — stoletni hrast ob robu pašnika. Tomažek ni bi! učen, a znal si je pomagati. Rad bi imel oltarček, da cclo kapelico, celo cerkvico, kjer bi molil sam in pa ovčke, vse: bele in črne. Prav tak oltarček si bo napravil, kakor ga je videl vsako nedeljo v farni cerkvi. In zlate svetnike bo postavil nanj in rože bodo dehtele, prižigal bo voščene svečke. Tako si je mislil Jakec in se lotil dela, težkega dela.
Ovce so se pasle, Tomažek si je stesal oltarček, oltarček v hrast. O, ko bi vedel, daje tam za njegovim hrbtom koval zloben deček svoj načrt, se smejal in zbežal...
Iztesal je štirikotno duplino na sredi in na levi še eno, na desni drugo stransko.
»Na sredi bo Marija z Jezuščkom, na levi sv. Tomaž, na desni moja mati. Saj je gotovo v nebesih — med svetniki.«
Pa je tesal dalje in iztesal mizico — podstavek. Za prvi dan je opravil.
»Tu bom molil sv. mašo, kakor molijo g. župnik v zlati obleki tam pri fari.
Drugi dan je tesal dalje. Iztesal je Marijo z Jezuščkom v naročju. Vzel jo je seboj in jo shranil čez noč pod zglavje. Ob rani zori je Tomažek napravil kip sv. Tomaža. Ko je zahajalo solnce, je stal pred njim kip njegove matere. Bil je srečen, kot že dolgo ne. Tomažek je imel oltarček in je imel Marijo z Jezuščkom in sv. Tomaža in svojo mamico, ki jo je tako vroče ljubil. Vsak dan pa ga je tam izza vrbe opazovalo dvoje črnih oči in se škodoželjno smejalo.
»Le delaj, le delaj, ti bom že pokazal.«
Tomažek ni čutil pogledov, ni slišal besed, niti slutil sovražnikovih misli. Delal je, delal vesel, da bo kmalu mogel brati prvo sv. mašo, kakor gospod v zlati obleki pri fari.
Drugo jutro je šel lomažek zgodaj na pašo in vzel seboj lesene kipe, vse tri: Marijo z Jezuščkom, Tomaža in mater. Sam je stopal naprej, za njim v redu ovce —pa jebila procesija. Postavil je v stranski duplini Jakoba in mater,
z Marijo pa se je obrnil in blagoslovil ovcc in pašo in polje, pa še materin grob tam pri fari.
lz levega žepa je vzel svečko, majhno svečko in jo užgal, iz desnega pa molitveno knjižico, pa je imel vse pripravljeno za prvo svojo mašo. Razvrstil je ovčke okoli oltarčka, in ko jc stalo solnce visoko na nebu, jc bral Tomažek svojo mašo. Bral jc, se obrnil, blagoslovil ovčke in materin grob, poljubil kipe in zopet bral. Pa je zopet začel od kraja. Dolga je bila ta maša in nazadnje še pridiga. Govoril je svojim ovčkam in kipom in cvetkam, ki so priklanjale svoje glavice v vetru.
Tomažek je bil zadovoljen s poslušalci. Poljubil je kipe in blagoslovil z njimi ovce, polje in materin grob. Ko so se oglasili opoldanski zvonovi, so naznanjali hkrati, da je minula Tomažkova maša.
Zdelo se je Tomažku, kot bi bil duhovnik in Boga je čutil tako blizu. O, ko bi imel peruti kakor lastavice, bi dosegel nebo in Boga v njem.
To svojo mašo je ponavljal dan za dnem. A tam izza vrbe ga je večkrat opazovalo dvoje črnih oči in se posmehovalo njegovi maši, njegovi veri.
Tudi v nedeljo je moral Tomažek opraviti
to mašo, dasi je bil pri fari.
• • •
Komaj so se zbudili škrjančki tam sredi polja, že je korakal nekdo tam za njivo s sekiro v roki. Šel je dalje preko pašnikov do tistega, kjer pase Tomažek ovčke. Udaril s jc sekiro po hrastu in izsekal globoke dupline, vrgel Tomaža, Marijo in mater po tleli, pohodil venčke in presekal vsak kip na dvoje, se divje zarežal v jutrajno zoro in izginil tam za ovinkom. Vrgel je sekiro cd sebe in bežal, bežal dolgo... dolgo... kakor Judež. A kesal se ni. .
Tomažek je prišel v procesiji na pašo. Pred njim grozno razdejanje, za njim dvoje črnih oči in dvoje močnih rok, ki sta ga vrgli na tla in izginili...
Tomažek je ostal sredi razvalin in sredi zvestih ovčic. Zajokal je na glas in jokal je vedno glasneje.
»Da si mi podrl oltarček, spet je zajokal. »A cla si mi ranil Marijo z Jezuščkom iu Tomaža in mojo... mojo sveto mater .. .< Zakril je obraz z rokami in jokal še pozno v mrak in sredi ovc vso dolgo noč... in še drugi, tretji dan...
STORŽEK, spisal L oren z i ni, Ljudske knjižnice 20. zvezek — najboljša italijanska mladinska jiovest v lepem prevodu Jožeta Lovrenčiča z mnogimi ilustracijami. Najlepši dar za otroke po svoji cisto otroški duši prikrojeni šogavosti. bujnosti in čudapolnosti. Broš. 14, vez. 22 Din.
Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani
ŠMARNICE O MALI SV. TLRIIZIJI, ki jih jc spisal dr. Miroslav Brumat, nam v običajno šniarnično berilo prineso nekaj novega s tem, da v zvezi z Materjo božjo podajajo zgledno življenje male sv. Terezije in njene družine, navajajoč k njenemu posnemanju v razr-vanih razmerah naše dobe. Knjiga stane vezana 45 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
OTROCI SOLNCA, spisal Ivan Pregelj. Ljudske knjižnico 27. zvezek. — To je naj-ljubeznivejša povest mojstra naših modernih pisateljev, povest globoke in sramežljive ljubezni, lomnih in bolnih strasti lin eni, solnfnočiste nežnosti nn drugi strani. Vzrastla iz naše zemlje, nam ta jx>vcst odkriva višine in brez-dna slovenske duše. Broš. 24, vez. 32 Din.
Dobi so v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani.
£C1I SAPUiv.
'AERI/AA183»
ni sestanek. Goloba s pismom so izpustili, a so kljub vsej pažnji izgubili vsako sled za njim. Cez tri dni je došlo pismo, v katerem pisec ni hotel ničesar vedeli o osebnem sestanku, ker se boji »izdaje«. Vztrajal je na leni, da se iiiu po označeni poti pošlje denar. Tudi goloba je poslal nazaj s pismom, da se mora zdravnik tekom 24 ur odločiti. In zdravnik je res poslal denar, kljub preizkusom policije, da bi ga odvrnila od tega. Od tedaj je prejelo take poštne zavoje okrog 50 bogatih ljudi iz New Yorka in drugih ameriških mest. Za odkritje izsiljevalca je razpisanih 50.000 dolarjev nagrade. Medtem pa je izsilil že več milijonov dolarjev.
Eva in kača
V Locarnu se vrši te dui senzacionalen proces. Obtožena je neka žena radi posku-šenega umora, ker je neki drugi poslala strupeno kačo. Obtožeuka je bila prva žena nekega trgovca. Zakon pa je bil ločen, ker ni bilo otrok. Kmalu po ločitvi se je trgovec poročil drugič in po nekaj mesecih je pripovedoval svojim prijateljem, da pričakuje v družini veselega dogodka. Njegova mlada žena je od tedaj vsak dan dobivala cvetlice in razne d.-uge stvari. Nekega dne je dobila zavitek, v katerem je bil krasen šopek iz krizantem. Vsa vesela je prijela za šopek in ga hotela postaviti v vazo. naenkrat se je pa od strahu nezavestna zgrudila. Iz šopka je visela gadova glava s široko odprtim žrelom. Preiskava je dognala, da je bil gad že mrtev. Nesreča pa jc imela za prestrašeno ženo pestre posledice, radi prezgodnjega poroda je za las manjkalo, da ni umrla. Policijske poizvedbe so dognale, da je šopek z gadom poslala trgovčeva prva žena. Ta je priznala, trdi pa, da je mislila trgovčevo drugo ženo samo prestrašiti.
Smešnice
Neka tvrdka je potoni oglasa iskala knjigovodjo. Pogoji: Vešč francoščine in angleščine v govoru in pisavi, neoženjen, brez otrok.
Naslednji dan se oglasi nek mož: »Prišel sem radi oglasa, ki..
»Torej Vi obvladate oba jezika v govoru in pisavi?« »Ne!«
»Nc? Sto pač neoženjeni?«
Pogled ua pogorje Morit Klane.
»Ampak, kaj hočete potem tu?« »Hotel sem Vam samo povedati, da se za razpisano mesto ne potegujem.«
Iz življenja M organa
in zjavil: »Tu je bila moja postelja in skozi to okno se vidi na nogometno igrišče.« — Kes se skozi okno vidi nogometno igrišče. S tem je bil lokalni ogled končan. Ribarju se jc alibi posrečil.
Golob z izsiljevalnim pismom
Bogat newyorški zdravnik je nedavno prejel poštni zavitek, v katerem sta bila dva goloba-pismonoša. En golob je nosil malo vrečico iz črne svile, v kateri je bilo pismo, ki je pozivalo zdravnika, naj nabaše vrečico z bankovci v znesku 50.000 dolarjev in nato goloba izpusti; če tega ne stori, bo umorjen. Zdravnik se je obrnil na policijo, ki mu je svetovala, naj pošlje po golobu pismo, v katerem izraža pomisleke, da bi ptiču zaupal tako velikansko vsoto; rajši pristane na oseb-
Kje ljudje najboljše žive?
V Ameriki — kje neki drugje! Tam je nakopičenega največ bogastva, ki sicer ni enakomerno razdeljeno, vendar pa tako, da so ga z neprevelikimi izjemami kolikor toliko vsi deležni. V naslednjem nekaj značilnih številk. Prebivalstvo Združenih držav znaša okroglo 7 odstotkov vseh ljudi na svetu, porabi pa od svetovne produkcije 47% kave, 56% surovega gumija, 53% cina, 21% sladkorja, 72% surove svile, 36% premoga, 42% železa, 47% bakra, 69% petroleja in od 30 milijonov avtomobilov, ki jih je tačas na svetu, jih imajo Američani v svoji uporabi 23%. Ameriški delavec zasluži trikrat do petkrat več, nego evropski; vsekakor pa mora zato sam skrbeti zase tudi v slučaju bolezni in onemoglosti — državnega zavarovanja v Ameriki nimajo.
tel priti do razgovora z Morganom. V pismu je naprosil velikega finančnika, da bi mu dovolil razgovor samo dveh minut, a Morgan je to odklenil s pripombo, da za take stvari nima časa, ker jo vsaka minuta njegovega življenja vredna 50 dolarjev. Časnikar pa se ni dal ugnati. Odgovoril je, da je pripravljen plačati zamudo časa. Nato je bil naslednji dan sprejet. Kaj hočete prav za prav od mene?« je vprašal Morgan- : Rad bi vam samo plačal dve minuti, ki ste mi jih prodali... Tu, prosim, je sto dolarjev,c je odgovoril časnikar. Osup-njen je Morgan dejal: ;Pa vendar ste hoteli dobiti cd mene kako sporočilo, katero bi objavili.« — O, nikakor ne, res ne.« — »Zakaj ste potem zahtevali z menoj razgovor?« — : Ker sem stavil za 500 dolarjev, da mi bosle dovolili razgovor, je izdal časnikar. Vam sem plačal sto dolarjev, ostane mi 400 dolarjev in zaslužim tedaj 150 dolarjev na minuto več kot vi, gospod Morgan.c
V Evropi se je Pierpont-u Morganu pripetil drug doživljaj, ki mu je dokazal, da on kljub svojim številnim milijonom ni vedno močnejši, Morgan ima navadno le malo gotovine pri sebi. S seboj nosi čekovno knjižico, saj ve, da vsaka evropska vlada vzame od njega podpisani ček kot plačilo. Ampak nižji državni uslužbenci pa nimajo vedno enakega spoštovanja pred tem čekom. Pred štirimi leti francoski cariniki niso hoteli sprejeti čeka, so katerem niso bili gotovi, če je krit«, ko ga jim je Morgan izročil. Takrat se je Morgan v svojem razkošnem avtomobilu vračal iz Italije v Francijo. Na meji so ga ustavili cariniki, ki so zahtevali za uvoz dragocenega voza kavcijo v znesku 10.CC0 frankov. Milijarder je izpolnil ček in ga izročil uradnikom. Ti so papir zavrnili. Saj sem vendar dober za ta znesek, se je razvnel Morgan. : Jaz sem vendar mož ki je Francijo rešil bankrota!« Uradniki pa s y bili mnenja, da vsakdo lahko kaj takega trdi, in so zaplenili avtomobil. Morgan se je moral zadovoljiti s sedežem v navadnem avtobusu, ki ga je peljal do prve postaje, odkoder je z vlakom nadaljeval pot. Ni imel dovolj gotovine pri sebi, da bi založil 10.000 frankov in je moral pustiti na meji svoj luksuzni avtomobil.
Državni pravdnik (razburjen): »Protestiram proti temu, da bi se v to razpravo potegnil tudi kanibalizem.«
Zagovornik: »Največje važnosti je ne samo za nas zagovornike, marveč tudi za sodišče, za celokupno javnost, da se ugotovi, če živimo med ljudožrci ali ne. Naš skupen interes je, da se popolnoma razjasni trditev, da so na Slovaškem ljudožrci.
Ker je sodišče dvomilo, če je bil Pavel Ribar ob času umora res v bolnici, je bil zaslišan zdravnik iz bolnice dr Sorvassy, ki si je natančno ogledal Ribarja in izjavil, da je mogoče, da je bil Pavel Ribar takrat v bolnici.
Predsednik Ribarju: »Ce si bil takrat v bolnici, boš saj vedel povedati, kaj si videl skozi okno bolniške sobe.-' — Ribar: »Skozi okno se je videlo nogometno igrišče in prvič v svojem življenju sem videl nogometno igro.« — Dr. Sorvassy: »To je res, iz dotične sobe se vidi na nogometno igrišče.« — Nato je bila razprava prekinjena in odrejen lokalni ogled v bolnici.
Pred bolnico je Ribar nenadoma obstal in izjavil: »Tu je bila moja poslelja in skozi in leta 1925.«. — Predsednik: »Tako, tudi leta 1925.« O tem niso doslej ničesar povedal.« — Obtoženec: »Sem se šele sedaj spomnil, ko sem zagledal to liišo.« — Predsednik: »Ali nas sedaj lahko pelješ tja, kjer si ležal?« —■ Obtoženec: »Sevecla.« — Komaj je komi-' sija stopila v sobo, je že Ribar hitel k oknu
Svetovna razstava v Barceloni je bila zelo slovesno otvorjena po španskem kralju Alfoiizu XIII.
Previden ptishar
Pogosto trdijo, da so puškarji pri prodaji samokresov ljudem, čijih nastop jasno kaže, da ne nameravajo nič dobrega, premalo previdni. Nek pariški puškar, vajen kupcev, ki so v naglici kupili samokres in o katerih je drugi dan bral v listih, da so ustrelili sebe ali koga drugega, je sklenil, da bo previdnejši. Ko je te dni prišla v njegovo trgovino mlada gospa, ki je bila silno razburjena, in želela kupiti samokres, ji je dal zahtevano orožje, ki pa je bilo nabasano s praznimi patronami. Gospa je plačala, vzela samokres in odšla. Še isti večer so na trgu du Theatre Fran^ais počili streli. Neka gospa je divje streljala okoli sebe, tako da so ljudje strahoma bežali na vse strani. K gospej je skočil stražnik in jo razorožil. Nato jo je peljal na policijski ko-misariat. Tam je zdravnik ugotovil, da je zblaznela. Nekaj ur prej je pri previdnem pu-škarju kupila samokres, čigar prazne patro-ne niso napravile nobene škode.
Časnikarske anekdote
Huxley, poročevalec lista »New York Sun« je bil eden najznamenitejših časnikarjev, vendar ne toliko radi svoje spretnosti, marveč radi svoje raztresenosti. Nekoč je poslalo uredništvo Huxleya k Edisonu, da bi dobil podrobnosti o neki novi iznajdbi. Še isti dan je prejelo uredništvo od Huxleya brzojavko, ki pa ni vsebovala nestrpno pričakovanega razgovora z iznajditeljem, marveč se je glasila takole: »Srečno došel. Kako se piše mož, h kateremu naj grem.« Glavni urednik mu je brzojavno odgovoril: »Mož se piše Edison. Vi se pišete Huxley.«
Urednik nekega dnevnika, ki je imel nalogo, da je v listu odgovarjal na razna vprašanja čitateljev, je nekoč, ko je odprl že 150 kuvert, dobil vprašanje: »Ali polenovka lahko tudi smrdi?« Urednik je zgubil potrpežljivost. Vzel je svinčnik in papir in zapisal, s hudomušnim smehljajem na ustnicah, kot odgovor: »A. B., prijatelj narave. Ja, če jo pustite dovolj dolgo ležali.«
O zasebnem življenju ameriškega milijarderja Pierponla Morgana nit., ki je sedaj star 61 let, vemo veliko manj, kakor o njegovem očeh;, ki je umrl leta 1913 in zapustil Pierponla ml. kot edinega dediča. Morgan mlajši ne mara, da bi časopisi pisali o njem iu sploh ne sprejme nobenega časnikarja. Navezani smo tedaj, kar se tiče njegove osebnosti, samo na par anekdot, ki jih je te dni objavil nek inozemski list.
Pierpont Morgan ml. zelo natančno izpol-nuje svoje državljanske dolžnosti. Zahteva pa, da tudi država njemu nasproti izpolnuje svoje obveznosti. Pred devetimi meseci je moral Morgan nastopiti kot priča na nekem ne\vyor-škem sodišču. Po razpravi je šel z ostalimi pričami k sodni blagajni iu položil svoj račun: 4 dolarje za zamudo časa in 1 dolar za potne stroške. Dolar je bil najbrž namenjen za vpo-rabo bencina pri avtomobilu, s katerim se je Morgan pripeljal do sodišča. Zamuda časa pa je bila po cenitvi, ki jo je pred leti Morgan sani postavil, mnogo prenizko odmerjena. V Londonu je namreč pred leti nek časnikar lio-
SoVjetski diktator Stalil'.
Ciganski proces v Košicah
Tretji dan razprave sta bili zaslišani ciganki Julija in Estera Chemera, ki sta obtoženi prikrivanja umorov. Obe sta trdili, da nista od mož dobili niti denarja niti drugih ugrabljenih stvari. Takoj nato se je začelo zasliševanje prič glede na umor lmlinga. Zdravnik dr. Laglo je izjavil, da je tako na truplu lmlinga kakor tudi na vseh ostalih žrtvah našel znake enega in istega strašnega udarca. Iz tega sklepa, da so bili vsi umori, navedeni v obtožnici, izvršeni od ene in iste osebe. Če se posreči temu dokazati krivdo, bodo vsi ostali obtoženci rešeni vislic.
Preiskovalni sodnik dr. Isor je izpovedal, da so v preiskavi vsi priznali. Pripovedovali so, kako so svojim žrtvam preklali glavo. Posebno mlajši cigani so vzeli vse nase in skušali razbremeniti starejše.
Tu je prišlo do dolgo pričakovanega trenutka, ko se je pred sodiščem prvič govorilo o ljudožrstvu ciganske tolpe. Zagovornik dr. Friedlander: Gospod priča, ali se pri teh prvih zasliševanjih ni govorilo tudi o Ijudo-žistvu in kako je prišlo do tega?« — Priča dr. Isor: »Poizvedovali smo takrat po neki ženi, ki je izginila in jaz sem obdolžence vprašal: Ali ni tudi ta žena med vašimi žrtvami, kje je njeno truplo? Skoro kakor iz enih ust so cigani odgovorili. Pojedli smo jo! — Pa vendar ne tudi kosti, sem vprašal. — Kosti smo zakopali, so odgovorili. Iskali smo in res našli človeške kosti.t

ki največkrat odpove !e vsled tega, ker je preobremenjen s slabo prežvečenimi jedili. Dobro žvečijo samo

Socializem
Zoper enostransko pretirani individualizem, kakor se kaže v mamonizmu, jc nastal socializem, ki mu je skrajno nasproten. Socializem trdi namreč, da posameznik nima pravice ne do lastnine, ne do osebnega dobička ter zahteva, da bodi proizvajanje in porazdeljevanje produktov skupna last vsej družbi, oziroma državi. Delo je edini vir lastnine, vsi ljudje so politično in gospodarsko enaki; vsi imajo iste pravice in iste dolžnosti. Socializem uči da morajo delavci gojiti slcjno zavest in sovraštvo do kapitalistov ter odklanjati vsako mirno poravnavo z njimi. Lastninska pravica mora sploh zginiti. Ker pa sta po mnenju socialistov država in Cerkev branitelja sedanjega kapitalističnega družabnega reda, zato sovraži socializem sedanji ustroj države, posebno pa ruje Zoper monarhije, zoper uradništvo in vojaštvo. Proli Cerkvi pa širi med narodi mržnjo ter jo označuje kot izrastek kapitalizma, ki bo v novi socialistični državi zginil: množice bedo prepustile nebesa »angelom in vrabcem«..
Bebel je 1. 1881. kratko označil stremljenje socializma s tremi besedami: republika, socializem, ateizem.
Svetovna meč socializma se kaže v leni, da so komunisti v Rusiji štrli prejšnje carstvo, da so socialisti v Nemčiji najmočnejša politična stranka, da v Belgiji, Avstriji, Franciji, na Danskem, Švedskem itd. tvorijo tako močne politične skupine, da jih morajo vse vlade upoštevati.
Socializem in Judje.
Socializem je postal svetovna, mednarodna sila in se je po neki tajinstveni poti judovstvo polastilo tudi te mednarodne sile: dejansko imajo prvo vlogo v socializmu Judje, tako v Rusiji, kakor drugod. Judje vodijo politični boj socialistov zoper druge stranke v Avstriji, Nemčiji (Marks, Engels, Adler so Judje). Judje so uprizorili boljševiško revolucijo v Rusiji (Ircc-kv ln drugi; leta 1920. je bilo v Rusiji 80—100 odstotkov vseh višjih uradov v judovskih rokah). Na Ogrskem je 1. 1920. uprizoril boljševiško revolucijo Jud Bela Kun, in izmed 24 komisarjev jih je bilo 18 Judov.
Judje so merodajni v kapitalistični Angliji in Ameriki, pa tudi v fašistični Italiji, kjer sedijo na mnogoštevilnih važnih mestih državne uprave. Toda Judje tu in tam si niso sovražniki. Neka višja sila jih združuje in skrbi zato. da Judje na vsak način ostanejo celota z istimi smotri.
Resnični cilji.
Vrhovni namen teh temnili prevratnih elementov-teži za tem, da stre staro, veliko skupnost krščanskih narodov. Zato podirajo povsod, bodisi po socializmu, bodisi po kapitalizmu vse konservativne vrednote, vse tradicije narodov, obstoječi družabni red. Kar oni hočejo, je to, da zavlada mesto stare skupnosti anarhija (popoln nered) v mišljenju in idejah. Vse naše pojmovanje o družini, državi, o lasti, o nravnosti itd. hočejo prevreči pod krinko blestečih krilatic demokracije, svobode, liberalizma, strpljivosti. racionalizma itd.
Kaos.
Sadovi njihovega rovanja se kažejo v tem, da je moderno mišljenje neenotno, brez reda, da ne priznava nobene avtoritete (veljavne oblasti); živimo sredi pravcate duhovne in duševne anarhije, narodov ne spaja več notranja vez krščanstva. Evropa je sicer polna velikih kolodvorov, borz, bank, velemest, električnih naprav in železnic, pa Evropa je razrvana in je zgubila svojo enotno orijentacijo (pravo smer). Univerze, ki so nekdaj dajale razumništvu enotno svetovno naziranje, danes te naloge ne vršijo več. Učijo množico vseh mogočih strokovnih ved, a brez skupne velike zamisli, ki bi spajala vse to v velik, enoten sestav. Nasprotno, mnogotere univerze so postale prava ognjišča svo-bodomiselstva in so v imenu »znanosti« smešile in uničevale stoletne krščanske tradicije narodov ter s tem samopesebi podirale preizkušene temelje avtoritete. Univerze žal ne dajejo več narodom enotnih, po nadnaravnih vidikih usmerjenih idej in načel; izpopolnjujejo sicer intelektuelno izobrazbo, a za vzgojo, m dos narodov niso več merodajne.
Brez notranjega miru,
To razkrajanje in drobljenje e-ac-iu-ga krščanskega svetovnega nazora sega gioboko v ljudske množice. Socialisti imajo to »popularizacijo« predvsem na vesti. Prevratne nauke o družini, državi, avtoriteti, Cerkvi, so zanesli iz knjig, shodov in vseučiliških dvoran med ljudstvo 'in jih še poslabšali z nauki o razrednem boju, o sovraštvu do kapitala, o pravici ljudstva do uživanja samo svetnih dobrin itd. lo pridigo je ljudstvo vsrkavalo in si jo dobro zapomnilo. Z lic ljudskih množic je izginil odsev prave vesele sreče. Nekdaj se je Anglija imenovala »herry England« (vesela Anglija), današnje ljudske množice, ki valovijo po velemestih, ne poznajo več srednjeveškega veselja. Moderno velemesto je prava slika današnje duševne razrvanosti. Velikanske so gruče zakajenih in umazanih hiš, po vseii ulicah je na stotine popolnoma enakih stavb, po cestah švigajo neprestano železnice in druga vozila, po tovarnah tekajo, delajo, se potijo nešteti sužnji strojev; stroj pa žre neusmiljeno, kar mu po-kladaš; vse je v večnem teku in diru. V restav-rantili v Čikagu so telefonske naprave na mizah. da trgovci celo med obedom nadaljujejo svoje kupčijske pcele.
Zunanje vrvenje, šumenje in ureranje je znamenje zunanjega napredka, a gosta megla, v katero je mesto stalno zavito, jc nekakšna slika notranje mračnosti in nezadovoljnosti. Mase ljudstva, ki valove po ulicah, so brez
skupnih velikih vzorov, brez starega krščanskega optimizma.
Vse to nam dokazuje, da so stare zvezde zginile z neba in da nove, goljufive luči slepijo narode. Kultura je postala povsem druga, postala je samo tuzemska, sol vsega nadnaravnega je izginila iz nje. Ta kultura je postavila v središče vsega stremljenja lastni »jaz« in je zatemnila večne in nespremenljive vzore o Bogu in neumrjočnosti.
»Uspehi nove kulture«.
Ta materialistična tuzemska kultura je privedla do svetovne vojne. Ob njenem izbruhu niti ene izrazite krščanske države ni bilo več v Evropi. Tisk, kapital, javno mnenje, vse je bilo do 90 odstotkov odvisno od velekapitala, predvsem od Judov. Večinoma je vihrala v državah zastava svobodne, brezverske šole, delavskih množic je bilo do 70 odstotkov v taboru socialistov. Katoliška Cerkev ni imela nikjer odločilne vloge, životarila je nekako v podstrešju. Več ,ali manj je vsa javna Evropa bila odpadla od Kristusa m njegovih načel.
Končno je ta Evropa, polna modernega napredka in tuzemske kulture, ^bankrotirala in izkrvavela v svetovni vojni. Tehtnica sveta se je v štiriletni vojni nagnila proti zapadu; Evropa dolguje Ameriki 11 in pol milijard dolarjev (okrog 80 in pol milijard šilingov). Polovica vsega zlata, ki ga je krog 8 milijard dolarjev, je danes že v Ameriki. Evropa je morala dati svoje zlato v zastavo za potrebna posojila. Evropa se vidno stara, v svojih rokah drži še dragocene zaklade preteklosti, Amerika pa polagoma jemlje Evropi iz tresočih sc rok žezlo svetovne vlade
Za duha m srce
Dobra knjiga ie najboljši ljudski vzgojitelj,
zalo jo jo I teb a. vodno priporočali. Vsebinsko in
jezikovno__zdravje pomenijo za_ nas Finžgar j evi
zbranj spisi (dosedaj šest zvezkov), ki se dobe v lepi in trpežni opremi in za /.nieino ceno v Novi založbi v Ljubljani. fsU;lain >e dobe ludi Jakličev e_l j ud s Ijejo ov est i.
ie
Izicdno lepo novelo je poklonil _ Križ za veliko noč svojim bralcem. Njena vsebina je tako pretresljiva, da prime človeka kakor nialokatera. To je krativa povesi z naslovom »Castelmorto«. Da pa bi si jo lahko nabavili ludi nenaročniki »Križa , jo je uprava izdala v ponalisu v obliki ličila brošure. Opozarjamo vse knjižnice in razšir-jalce dobrega eliva, da je naklada majhna, popra-ševanje pa veliko. Naročila je treba nasloviti: Kon-zorcij KrižiK, Miklošičeva c. 5, Ljubljana. Izvod stane 5 Din. Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi.
»Rad« Jugoslovenskc akademije. Jugoslo-venska akademija znanosti in umetnosli jo izdala svojo 236. knjigo »Radac, razreda matematično-prirodoslovnega. — Vsebina je sledeča: dr. Stjepan Škreb, Dnevni i gorišnji period kise u Zagrebu; dr. Stanko Hondl, Pogledi suvremene fizike; dr. Dragutin Gorjanovič-Kramberger, Vratni kralješci diluvijalnog čovjeka iz Krapine. (Z 10 slikami in dvema tabelama); dr. Vale Vouk, Stoinatalni aparat mimoze (Mimoza pudica L ). (S 13 slikami in 1 tabelo). Dr. Vladimir Varičak. Priloži za biografiji! Rudža Buškoviča; dr. Gilberl Flumiani, O stalnosti nekih liofilnih sola; prof. dr. N. Krebs (Berlin), Oblikovanje krajine u hrvatskom kršu; dr. Mil. Z. Jovičič, Elektrosinteze. Rešavanje problema defioila. — Cena knjige je 120 Din, a dobiva se pri Jugoslovenski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu (Zrinski trg 11), ter v vseh ostalih večijli knjigarnah v Jugoslaviji.
Mentor jc končal z dvojno številko 9 in 10 svoj 16. letnik. Vsebina je sledeča: J. K. Rejec: Med Scilo in Karibdo. Povest v zgodbah. (Konec.)
—	S. Kranjec, Kosovo v zgodovini. S slikami. — Fr. Miklavčič, V pokrajini toplih vrelcev in gejzir-jev. S slikami. — M. Š, Naša vožnja iz Ljubljane do Krškega. S slikami. — Magajna B, Pastir. — I. Doleneč, Iz sklepne konference. Dramat. prizor.
—	M. Prezelj, Kažipot skozi prirodopisno zbirko v ljubljanskem muzeju. S sliko. — T. Debeljak, Otokar Brezina. — O. Brezina, Obletnica. Pesem. — T. Gaber, Kaj pa o počitnicah. — Naši pomenki.
—	Mali obzornik. — Knjige in revije. — Šah. —
Šale in uganke. — Dodejano je kazalo za 16. letnik.
*
Velik uspeh katoliške pisateljice. — Gertrud Freiin von Le Fort: »Das Srhvvcisstuch der Veronika« (Kosel & Pustet, Munclien). O tem veleza-nimivem romanu piše >Die litterarisehe Welt<: Dejanje tega romana moremo imenovati hkrati veliko in skrivnostno intimno. Veliko: svetovi si stoje nasproti, paganski Rim in Rim sv Cerkve, moderna in krščanstvo, ali, na temelju mistike, svet in višji svet, demoni višav in demoni nižin. In najintimnejša duševna zgodba se odpira v kristalno čisti, biesteče globokoumni izpovedi: duša pripoveduje o življenju v milosti moli Ive, o mističnem gledanju, o mističnem občevanju ne le z božjo in z demonsko silo, temveč tudi o mistični izmenjavi bogastev med dušo in dušo. Roman »Veronfltln prt je vseobsežen dokument katoliškega miselnega sveta v ljudeh naše neposredne sedanjosti, dose-zajoč velike religijozne izpovedi Reinharda Johnn-nesa Sor-rea. enakovreden religijov.nim povestim Karla B Tteinrfcha in morda ga smemo postaviti v isto vrsto s francoskim Bernanosovim romanom
»Sous le soleil de Satan«.
*
Nova muzika, dvomesečnik za vokalno in instrumentalno glasbo, št. 2; prinaša razen člankov Dobroniea in Srečka sledeče glasbe: Sonatina_ od Srečka Koporca, Pesem o devici peregrini od Slavka Osterca, Esfjuisses pour une pastorale od Dobroniča, AVe Marijo od Stanka premrla Intermczzo od Balatke, Elegijo od Matija Bravničarja in So-natino od A. Foerslerja.
ZOBE
ZDRAVI
vsled česar se mora ravno te, potom rednega dnevnega negovanja varovati. V to svrho je in ostane nepogrešljiv

moč in lepoto je predpogoj pravilna prehrana vseh organov. To omogoča samo
gospodarstvo
Naše zadružništvo
(Iz statistike za 1927.)
Objavili smo že podatke o poslovanju kreditnih zadrug, članic Zadružne zveze, in hočemo v naslednjem podati nekaj podatkov za ostale večje vrste našega zadružništva, da vidimo, kako se je zadružništvo v letu 1927. razvijalo z ozirom na svoje poslovanje.
Od 224 nekreditnih zadrug, članic Zadružne zveze, je poslalo računske zaključke ozir. potrebne statistične podatke 201 zadruga, dočim jih je leta 1926 od 222 poslalo samo 187. Od teli 201 zadrug odpade na nabavne in prodajne zadruge 61, na mlekarske 32, na živinorejske 23, na kmetijsko-strojne 23, na obrtne 20, na zadružne elektrarne 16, na stavbinske 12, na razne 12, ter na osrednje 2. Skupno so imele te zadruge 41.588 članov proti 46.903 v letu 1926.
Nabavne in prodajne zadruge.
Najmočnejše med kreditnimi zadrugami so nabavne in prodajne zadruge. Gospodarske prilike zadnjih let so na nje prav posebno vplivale, zato je bil njih razvoj prav nenavaden.
Če primerjamo število teti zadrug in njihovih članov tekom zadnjih pet let, vidimo pri njih veliko nazadovanje. V Zadružni zvezi je bilo
1923	včlanjenih 72 zadrug z 38.946 člani
1924	>	77	»	36.140	»
1925	>	73	»	32.920	>
1926	»	69	34.326	»
1927	»	67	»	28.172	»
Čim je prešla konjuktura povojnih let, je konzumno zadružništvo mnogo izgubilo na svoji privlačnosti. Dokazalo pa se je tudi. da je bilo med povojnimi zadrugami mnogo nesolidnih tvorb, ki so morale izginiti s povrnitvijo normalnih razmer. Padanje članstva ima svoj vzrok tudi v tem, da so zadnja leta zadruge črtale mnogo »papirnatih članov, to je takih, ki se zadruge niso posluževali. Eno tretjino vseh članov odpade na I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani in ravno pri temu so nastopile v številu članstva velike iz-premembe, lako vsled črtanja članov kakor tudi vsled opustitve več poslovalnic.
Denarni promet v letu 1927. je znašal 429.1 milij. Din, izdatki za blago 65.6, režijski stroški 4.7, kosmati dobiček 6.9. Režijski stroški so se proti prometu zvišali. Znašali so ll°/oo, dočim so leta 1926. znašali 10.5"/oo, leta 1925. pa celo 9.9°/™. Treba bi bilo, da zadruge skušajo znižati režijske stroške, če jim že ni mogoče, da bi dvignile pri enakih stroških svoj blagovni promet.
Proti prejšnjemu letu so znatno nižje zaloge blaga, ki znašajo 12.1 milij. Din, znižali so se tudi dolžniki za blago, ki znašajo 6.3 Premični inventar znaša 0.8, nepremični pa 2.2 milij. Din. Pod postavko razna aktiva je 8.3 milij. Din. Ta postavka ie narasla za 6 milij	.,..,». nr,
Med pasivi so se nekoliko zvišali deleži 0.7, upniki so ostali skoro nespremenjeni s 8.1, isto-tako izposojila s 15.4. Postavka ostala pasiva znaša 2.3, rezerve 2.9. Čisti dobiček je izkazan z 0.7 milij. Din. Izguba je bila malenkostna, znašala je 0.023.
Razvoj nabavnih in prodajnih zadrug v zadnjih štirih letih naj ilustrirajo sledeče številke (v
milij. Din). ^ Zaloga Dolžn. Upniki Iz-
blaeo	l)os°i-
1994 97.4	21.7	8.7	10.3	20.6
1925	89.4	19.1	9.5	9.7	18.4
1926	89.3	17.6	8.1	8.4	lo.7
1927	65.6	12.1	6.3	8.1	15.4
Mlekarske zadruge.
Leto 1927. je bilo za mlekarske zadruge leto krize. Pojavila se je velika nadprodukcija sira, ki je imela za posledico padec cen. Seveda ni to ostalo brez vpliva na poslovne uspehe posameznih zadrug.	. .,
Od 33 mlekarskih zadrug, včlanjenih v zvezi, jih je poslalo podatke 32, ki so imele skupno 4332 članov. Skupni promet je znašal 21 milij. Din ("0 7) upravni stroški 0.7 ali 32.3»/™ od prometa in so ostali proti letu 1926. skoraj nespremenjeni. Za mleko je bilo izdano 5.8, za mlečne izdelke pa ie bilo prejeto 5.0 (leta 1926. sta znašali ti dve postavki 5.0 in 6.3). Tako kot v teh številkah ozir. v njihovem medsebojnem razmerju, se pokaže kriza mlekarstva v letu 1927. tudi v povišanju zalog od 0.5 na 1.4. Druga aktiva so: dolžniki O.o (0 7) inventar premičnin 0.6 (0.5), nepremični 0.3 (0 3)" Izguba je izkazana z 0.18. Pasiva so: deleži 0.15 (0.08), upniki 1.0 (0.9), izposojila 1i .2 (0.4), rezerve 0.7 (0.5). Čisti dobiček je znašal 0.2 (0.25).
Kmetijsko-strojne zadruge.
Od 25 zadrug jih je poročalo 23 z 1414 člani. Število članov je padlo za 70. Zaslužek strojev je znašal 0.25 (0.25), obratni stroški 0.16 (0.13) pri skoraj istem prometu 2.1 (2.2). Občutno so se zvišala popravila strojev, od 0.03 na 0.066. Inventar premični in nepremični se je zvišal od 0.17 na 0'>1 dolžniki so znašali 0.56, zaloga pa 0.274. Izguba v znesku 0.026 (0.004) kaže. da strojne zadruge ne vodijo dobre poslovne politike. Saj zaslužek strojev ne zadostuje niti zn obratne in upravne stroške ter za popravila. Kazen tega pa so potrebni še odpisi. Da bi zadruge zbirale tako potrebne fonde za nabavo novih strojev, za čas, ko bodo stari Izrabljeni, o tem ni govora. Morale bodo v tem slučaju začeti čisto iznova.
Glede pasiv strojnih zadrug omenjamo, da sq znašali deleži 0.032 (0.027), upniki 0.083 (0.096), izposojila 0.344 (0.314), rezerve 0.158 (0.114). Dobiček je izkazan samo z 0.029 napram 0.046 v letu 1926.
Hiše in posestva
(Poroča dr Ivan Černe, Gospodarska pisarna v
Ljubljani, Miklošičeva 6.) *)
Prod.: Ivo Tome, kup.: Josip in Metka Erzin, predmet: vi. št. 25 Karlovsko predm. 22/1 stavi) pare. hiša št. 14 z dvoriščem, 22/2 hiša in št. 20 zemlj. pare. sadni vrt za 250.000 dinarjev, novembra 1928.
Prod.: Štefanija Schiffrer, Elza pl. Petrovan, kup.: Gašper Bolte, predmet: vi. št. 51 ko. Gradišče, | m it. 108/18 stavb, prostor, 108/19 stavb, prostor, 108/20 in 108/21 stavb, prostor za 95.850 Din, novembra 1928.
Prod.: Peter Šterk, kup.: Marija Gerkman. predmet: vsi. št. 21 ko. mesto Ljubljana, pare. 175 hiša 18 na Starem trgu oz. št. 17 na Galusovem nabrežju za 365.000 Din, novembra 1928
Prod.: Erste Gnizer Aktien Brauerei, vorm. Fr Schreiner & Soline und Puntigam v Grazu, kup.: Albin Brunčič, predmet: vi št. 20 Petersko v.j.f.,1.., 11 (iei no Kette Murnnvl cesti 28 za Din GOO.OOO, novembra 1928.
*) Glejte >Slovencac št. 102 od 5. maja, št. 107 od 12. maja in št. 113 od 19. maja 1920.
P r o d.: Anton in Katarina Volker, kup.: Stavbna in stan. zadruga Mali dom, predmet: vi. št. 223 ko. Spodnja Šiška pare. 235/1 njiva, 2674 m'-', 2S8/1 njiva 3645 m3, 238/4 njiva, 367 m3, celotna izmera 66 a 86 in3 za 80.000 Din, novembra 1928.
Prod.: Lasan Rok, kup.: Ivan Lasan, predmet: polovico vi. št. 17 ko. Spodnja ŠiSka, stavb, pare. 18, t. j. hiša št. 17 na Vodnikovi cesti z dvoriščem, gospod, poslopjem, zemlj. pare. 19 vrt in 628 gozd z inventarjem in premičninami. (Premičnine in inventar se je ocenil z 7500 Din) za Din 120.000, novembra 1928.
Prod.: 11. Veber & Co., družba z o. z., kup.: Kreditni zavod za trgovino in industrijo, predmet: vi. št. 621 ko. Petersko predmestje L, pare. 250/1 in 250/2 njivi za 252.000 Din, decembra 1928
Prod.: Počkaj Franc, kup.: Gejza Čat-Voj-nič, Dobrila Čat, 349 ko. Gradiško predm. pare. 143/9 stavb, prostor sedaj hiša v Langusovi ulici z vrtertn i 11 travnikom za 300.000 Din, novembra 1928.
Prod.: Helena Naglas kup.: D. D. preje Škodovi zavodi v Plznu, predmet: vi. št. 285 ko. Kapucinsko predm. pare. 136/19 stavb. ])rostor v izmeri 1227.66 m2 za 450.000 Din, novembra 1928.
Prod.: Vekoslav, Elza, Gabrijel, Marija Fah-jančič, kup.: arhitekt Jos. Pločnik, predmet: vi. št. 58 Trnovsko predm. stavb. pare. 26 hiša v Koru-novi ulici ter zemlj. pare. 169 travnik, 168 in 170 sočivni vrt za 85.000 Din, novembra 1928.
Prod.: Stavbna družba d. d., kup.: Trgovski dom v Ljubljani, predmet: od zemlj. 1373 Kranjske deželne deske, Gradišče pare. 36/16 v izmeri 998 111- po 100 Din za 99.800 Din, decembra 1928.
Prod.: Ana Andlovic, kup.: Fani Seljak, predmet: vi. št. 257 ko. Poljansko predmestje za 370.000 Din, decembra 1928.
Prod.: Fuchs Alojzij, kuj).: Alojzij Dermaša, predmet: vL št. 64 ko. mesto Ljubljana, pare. 203 hiša 9 v Križevniški ulici za 168.000 dinarjev, decembra 1928.
Prod.: Valentin Kunst, kup.: Neža Fink, predmet: od vi. št. 1377 Karlovsko predmestje št. S52/1 za 6250 Din, decembra 1928.
Prod.: Ida Bogadi, kup.: Anica in Metka Zaje, predmet: vi. št."355 d. o. Gradiško predmestje za 357.000 Din, decembra 1928.
ORGANIZACIJA IX. MEDNARODNEGA VZORČNEGA VELESEJMA V LJUBLJANI
od 30. maja do 9. junija 1929.
Po informacijah, ki smo jih dobili od uprave Ljubljanskega velesejma obeta biti letošnja prireditev velesejma prvovrstna. Zadovoljili če sigurno vse, razstavljalce in kupce. Odrejeni termin je po mišljenju vseh zelo posrečen. Uprava velesejma je izdelala poseben načrt razvrstitve, ki obsega:
A)	Mednarodni vzorčni velesejein, ki je razdeljen v sledeče skupine: 1. Strojna industrija. 2. Poljedelski stroji in orodje. 3. Kovinska industrija. 4. Avtomobili, motorji, bicikli in vozovi. 5. Elektrotehnika, fotografija, optika, (i. Radio. 7. Lesna industrija, pohištvo, pletarstvo. 8. Usnje in konfekcija, kožuhovinarstvo. 9. Tekstilna industrija. Konfekcija, klobučarstvo. 10. Papir, grafika, pisarniške potrebščine. 11. Galanterija. Igrače. 12. Umetnostna obrt. 13. Steklo, porcelan. 14. Glasba 15. Graverski in zlatarski izdelki. Fina mehanika. 16. Stavbena industrija. 17. Industrija živil. 18. Reklama. 19. Praktične novosti. 20. Razno. 21. Kemična industrija in kozmetika.
B)	Posebna razstava pohištva.
C)	Strojni oddelek, posebno bogat na poljedelskih strojih.
D)	Higijenska razstava za letošnji velesejem, preurejena in izjjojjolnjena.
E)	Automobilsku razstava.
F)	Razstava meščanskih šol Slovenije.
G)	Radio razstava.
H)	Razstava zajcev in perutnine.
I)	Skupine: belgijska, brazilijanska, italijanska s proizvodi, ki konvenirajo za import v našo
državo.	, , ,	.
Uprava velesejma dela na to, da bo ob priliki letošnjega velesejma nudila svojim razstavi,jalcem in posetnikom ugodno presenečenje.
Razstava pohištva na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija.
Ena izmed mnogih zanimivosti na letošnjem ljubljanskem velesejmu bo brezdvomno razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri iz St. Vida pri Ljubljani in iz okolice pod skupno firmo Obrtna zadruga lesnih strok v St. Vidu pri Ljubljani. Poleg njih razstavi 1udi še več drugih pohištvenih tvrdk samostojno. Izdelki naših mojstrov so priznani jx> svoji kakovosti in solid-nosti ter so po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinjske, spalne, jedilne oprave, pisarne 111 drugo od najpreprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster jamči, tako za kakovost in prvovrstnost lesa, kakor tudi za kakovost izvršbe vsakega posameznega kosa. Isti mojstri nameravajo z nekaterimi ljubljanskimi mizarji aranžirati skozi vse leto na prostorih ljubljanskega velesejma stalno razstavo za mizarske izdelke, na kar javnost še posebej opozarjamo. Vsak razstavljalec nudi vsakemu brezplačen proračun, brezplačne načrte in vse tostvarne informacije in pojasnila. Zlasti tujci naj se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov pa so v vsakem jx>gledu več kot konkurenčne.
Poljedelski stroji bodo na letošnjem velesejmu v veliki izbiri [»stavljeni na ogled. Večina strojev bo obratovala, da se vidi njih delovanje. Med stroji bo več novih izumov, ki bodo tu prvič objavljeni, med drugimi tudi za mlinarsko obrt. o
Oglejte si v dneh od 30. maja do 9. junija pridobitve zadnjega leta in zboljšanje produkcije v enem letu. Velesejem je zrcalo nas samih, je zrcalo Slovenije in je zrcalo države. Zavedajte se tega in ne boste več premišljali, ogledati si velesejem.
Borza
Dne 25. maja 1925.
Ta teden so se vršili radi praznika v pondeljek samo 4 borzni sestanki.
Devizni promet ljubljanske l>orze je znašal ta teden 20.6 milj. Din napram 20.6, 14.8, 17.8 in 18.6 milj. v prejšnjih. Posebnih izprememb v tečajih ni bilo: edino deviza Berlin je oslabela, ko je prišla na višino 1355.50, pa se jc koncem tedna ponovno učvrstila.
DENAR
Zagreb. Berlin 13.53, Curih 1095.90, Dunaj 799.50, London 276.10, Ne\vyork 56.80, Pariz 222.4, Prn.TO lf>8 40
" Curih. Bcigrad 9.12875, Berlin 123.7375, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.95, Madrid 73.40, Newyork 519.37, Pariz 29.29625, Praga 15.3850, Sofija 3.75.
Dinar notira: na Dunaju deviza 12.515, valuta 12.47, v Londonu, Newyorku in v Pragi neiz-jiremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 123, Praštediona 850, Kred. zavod 170, Strojne 70, Vevče 123, Stavbna 50, šešir 105, Kranj. ind. 260, ! zaklj. 260, Ruše jiovpr. 230, jx>nudba 240.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.32, \Vie11cr j Bankverein 22.22, Bodencredit 100.20, Creditanst. 1 53.25, Eseompteges. 21.60, Union 24.80, Aussiger Chemische 244.25, Alpine 41, Trboveljska 59.75, Leykam 7.01, Rima Murany 114.05.
Les
Na Ljubljanski borzi je bilo zaključeno 3 vag. drv, 2 vag. oglja, 1 vag. desk.
Tendenca mirna.
Žito
Deževno vreme v prvi polovici maja in v začetku druge polovice, ki je blagodejno vplivalo na vegetacijo, je zdaj zamenjalo solnčno vreme z ne prevročo temperaturo, vsled česar moremo računati na idealen razvoj posevkov. Nova žetev I obeta po poročilih iz vseli krajev postati zopet bo-! gata in zato ni čuda, da je položaj na žitnih trži-j S čili trajno slab, zlasti ker izgleda, da nikakor ne I bo mogoče plasirati velikih preostankov stare žetve. S tem v zvezi je valovita črta cen za vse proizvode. Kupčija, ki je bila začetkom tega meseca že j)recej dobro razvita v normalnem pravcu, se je v prometu zopet skrčila in kupci se krijejo le sproti, ker vodi pri sedanjem položaju tudi najmanjša špekulacija gotovo v kupčevo izgubo. Nazadovanje cene za koruzo ni več tako rajiidno kakor je bilo še v preteklem lednu, toda poraba za ta predmet je zelo mala, zlasti v Sloveniji, kjer so kupci deloma kriti s terminskimi sklepi za novo laplatsko koruzo, deloma se pa krijejo z inzulanko.
—	Pšenica gornjebaška velja dunes 225—227.50, koruza bačka in sremska pa 235—237.50 nakladalna postaja. — Bački oves velja 220—225, bosanski pa 217.50—220 nakladalna jx>staja. Poraba za to blago je minimalna. Za ječmen in rž ni nobenega zanimanja. — Pšenični mlevski izdelki se drže nekoliko bolje kot žito, kajti nazadovanje cene tu ni tako močno. Pšenična moka srednje bačke znamke velja 332.50—335 nakladalna postaja.
V Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki. Vse samo ponudbe slov. postaja, j)lač. 30 dni, dobava promptna. Pšenica bač. 80 kg, 2% primesi, mlev. vozntna 280, junij 287.50, koruza laplatska, zacar. 312.50, junij 307.50, julij, avgust, september 302.50, bačka suha 302.50, ječmen bar., jiivovar., 68/69 kg 342.50, bač. ozimni 67/68 kg 320, oves bački, nav. vozn. 295, moka pšenična Og, fko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo pri prejemu blaga 405,
Zaključkov ni bilo.
Tendenca mirna.
Budimpešta. Tendenca zelo medla. Pšenica maj 21.40—21.10, zaklj. 21.20—21.30, okt. 23.30— 23.15, zaklj. 23.13—23.14, marec 25.26-25.12, zaključek 25.11—25.12, rž okt. 19.80—19.29, zaklj. 19.33—19.35, marec 21—20.64, zaklj. 20.70—20.72, koruza maj 23.70, julij 24.40—23.96, zaklj. 23.98 do 24.
Živina
Na živinski sejem v Ptuju dne 21. t. m. je bilo prignanih 366 glav goveje živine, od teh 130 krav, 70 telic, 87 volov, 66 juncev, 13 bikov in 58 konj, ki so notirali: krave 4—7.50, telice 6.50— 9.50, voli 7—10, junci 6.50—9.50, biki 6—9.50 Din za kg žive teže. Konji 500 —6000 Din za komad. Prodanih je bilo 214 glav goveje živine in 22 konj.
—	Na svinjski sejem dne 22. t. 111 je bilo pripeljanih 354 glav svinj. Cena je bila 10—13 Din za kg žive teže, praseta 100—250 Din za komad. Prodanih je bilo 185 glav. Prihodnji živinski sejem se vrši 4. junija.
JCdor rabi pohištvo
masivno, polirano, v vsakem trdem lesu, in ludi vse stavbeno — po načrtu — solidno delo in nizke cene, dobite pri
IVAN SMOLE
sploš. mizarstvo, TACEN 37 - Št. Vid n. Ljubljano.
pekovski mojster
z dolgoletno prakso, se sprejme za vodstvo pekarne kruha in drugega peciva v Beogradu. —
Pismene ponudbe z označbo mesečne plače, starosti ter popisom o dosedanj. delovanju na naslov:
Fabrika hleba, Beograd, Cara Uroša ul. 74.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonirana I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova 52. Fraktične vožnje z modernimi automobili, teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. junija.
rompirja
večjo množino — za hrano — ima naprodaj po ceni Din 115 in 120 za kilogram IVAN DOVIČ Ljubljana, Pokopališka 29.
preproge
Linolcj, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za na-trace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkih
cenah pri: KAROLU PREIS, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20.
Ceniki zastonj!	Ceniki zastonj!
Izšla je pravkar razjasnitev! V njej se pojasnjujejo dolgoletne izkušnje o vzrokih, postnnku in zdravljenju živčnih bolezni. To zdravstveno blagovest pošljemo vsakomur, ki jo zahteva od spodaj
naznačenega naslova Tisočero zahval nenadkriljivo dokazuje edini uspeh neumornega in vestnega preiskovanja v dobrobit bolehajočega človeštva. I(dor je
v velikem številu živino bolnih
kogar mučijo raztresenost, tesnoba, oslabljenje spomina, razdražljiv glavobol, pomanjkljivo spanje, želodčne nerednosti, preobčuiljivost, bolečine v členkih, spošna ali delna telesna slabost ali drugi neštevilni pojavi,
ne) gotovo zahteva mojo uteiljivo kniižico! Kdor jo pazno prečita, se sebi v tolažbo prepriča, da poznamo enostavno pot do zdravja in veselja do življenja. Ne odlašajte, temveč pišite še danes I
Ernst Pasternack, Berlin, SO.
Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 318.

Naše poletje v znamenju
Dctvc in Detle!
Nageljna, roženkravta in rožmarina
D€ČVd za dom in letovanje
DCCVIl za delo in opravke
DCČVa za izlete
DCČVfl za na gore in za v kopališča
DCCVa za na Savo, Ljubljanico in Soro
DCCVIl na vseh udobnih in domačih pohodih
strojni ključavničar
se išče za tovarno na Gorenjskem. Reflektira se samo na izurjenega in treznega vozača z daljšo šofersko prakso, ki je navajen voziti z velikim luksuznim avtomobilom in poleg tega zmožen in pripravljen izvrševati samostojno vsa popravila v tovarni. Znanje slovenščine in nemščine potrebno. Plača po dogovoru, stanovanje na razpolago. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in prepisi spričeval, po možnosti tudi s fotografijo, na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Šofer-ključavničar« štev. 5732.
f
IVANKA BRUS, učiteljica ročnih del, naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je nje iskreno ljubljena, dobra mati, oziroma leta, gospa
Ivana Brus
roj. ICrepek
zasebnlca
v soboto 25. maja 1929 ob y,1, po dolgi in mučni bolezni, v 83. letu svoje dobe, v Bogu mirno zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnicc sc bo vršil v ponedeljek 27. maja 1929 ob 15 iz hiše žalosti, Smetanova ulica 25, na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 29. maja ob 7 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi.
Maribor, dne 25. maja 1929. Brez posebnega obvestilu.
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Wn.Najmanjsijj znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega inreklamnega rnačaja vsaka vrstica£Din.Najmanjšij znesek/IODirc. Pristojbina za šifro Z Din.Vsak oglas treba plačatiprij naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je*prtlože-na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.Telefon štev.23-2&
Mlad intelig. gospod
želi kakršnekoli zaposlitve. Naslov v upravi pod št. 5666.
Kuharica
samostojna, srednje starosti, želi mesta v žup-nišču. Ponudbe na župni-šče Sv. Ožbald ob Dravi.
Učenka
poštenih staršev z dežele, z dvema meščanskima šolama, želi mesta v trgovini. Najraje bi se učila manufakture. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5671.
Kot učenka
v trgovino, najraje manu-fakturno, želi vstopiti deklica poštenih, kmečkih staršev, stara 14 let, z enim mešč. šol. razredom, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovina« št. 5672.
Učenec
16 let star, se želi učiti brivske obrti. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 5762._
Ekonom
iiče službe na velepose-stvu ali graščini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5745._
Šivilja
Za moške in ženske obleke išče službo. Gre tudi na deželo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5747.
Učenec
b 6 razr. osnovne in 2 razr. meščanske šole, se želi učiti v trgovini z meš. blagom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kmetski fant«.
Izvežbana pletilja
prosi dela na dom. Naslov v upravi pod 5753.
Akademik
išče čez počitnice mesto inštruktorja ali želi stične zaposlitve. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Akademik«.
Službodobe
POZOR! POTNIKI!
Zastopniki! Penzijonisti!
Izredno visoko provizijo in mesečno fiksno plačo nudimo za prodajo naših artiklov (slike na platnu itd.) privatnim strankam. Majhna kavcija. Ponudbe poslati na naslov Special-import, Ljubljana, poštni predal 174.
Mizarskega vajenca
takoj sprejmem. Hrana in stanovanje pri moj stru. Janez Snedec, sploš. mizarstvo, Tupaliče nad Kranjem.
Mesarski pomočnik
dober, se rabi za izdelovanje raznih klobas. Sprejme se takoj. - Ponudbe pod šifro »Izdelovalec« št. 5638 upravi.
Provizij, potnika
dobro vpeljanega, ki redno obiskuje trgovce ži vilske stroke v Mariborski oblasti — iščemo za prevzem že vpeljane tcvarne. Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjih zastopstev in referenc pod »Agilen« na Aloma Com pany, Ljubljana
Sobarica
perfektna, čista, zdrava, ki govori tudi nemško ter zna čedno perilo popravljati in šivati, se išče. — Vstop 1. julija. Družina ima posebno kuharico. Po možnosti se naj vpošljejo prepisi spričeval. Ponudbe pod »Zanesljiva in čedna« št. 5659 na upravo »Slovenca«.
Ključavn. pomočnika
in 1 vajenca sprejme takoj Ciril Podržaj, Ig 147
Posredovalnica Ogrinc
Ljubljana, Miklošičeva 28 (bližina kolodvora) rabi takoj restavracijske kuharice, plačilne nataka rice in služkinje. Za od govor dvodinar. znamko.
Tajnik
posojilnice, neomadeževa-ne preteklosti, z večletno prakso, ki je absolviral tudi Zadružno šolo z odličnim uspehom, išče službe pri posojilnici ali kakem drugem podjetju. -Naslov v upravi pod 5621.
Dekle
vajeno trgovine, vešča tudi gospodinjstva in šivanja, z lastnim šivalnim strojem, išče primernega mesta. Gre tudi k otrokom v kako trgovsko hišo. Naslov v upravi 5617.
Pevovodja
event. organist, išče čez počitnice mesta. Ponudbe pod »Pevovodja« v ogl. oddel. »Slovenca«.
15 letna deklica
močna in zdrava, vajena tudi kuhe, išče primernega mesta. Gre tudi k otrokom. - Naslov se izve v oglas. odd. »Slov.« pod štev. 5707.
Iščem mesta
kot samostoj. prodajalka ali blagajničarka. Grem tudi na deželo. Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Poštena« št. 5708.
Nadmlinar
išče službe v mlinu, žitni trgovini ali kaj primernega. Sprejme tudi mlin v najem. Ponudbe upravi Slovenca pod »Kavcija«.
Gospodična
želi primerne službe, če mogoče na kako letovišče za sezijo. Izučena v trgovini, vešča strojepisja ter tudi vsega domačega dela in šivanja. Ponudbe na upravo pod »Poštena« 5688.
Čebelar
6plošno verziran, zmožen tudi knjigovodstva in strojepisja želi mesta. Ponudbe pod šifro »Čebelar«.
Sobarico
ki zna nemški, sprejme Bartula Parač, restavra cija in kavarna »Tomi slav«, Solin pri Splitu, Dalmacija.
Hišnika (co)
se takoj sprejme brezplačno v veliko svetlo sobo, katera bi tudi proti plačilu prevzela delo postrežnicc. Ponudbe na upravo pod »Zanesljiva«.
Službo dobi dekle
vešča nekoliko nemščine, stara 18 do 20 let, za gostilno in kuhinjska dela. Naslov v upravi lista št. 5778.
Strojevodja
z izpitom, za ozkotirno železnico, se išče. Re-flektira se samo na zanesljive, izučene strojne ključavničarje. Ponudbe na upravo lista pod: »Strojevodja« štev. 5777.
Kamnoseka in zidarja
za cementne izdelke — sprejme za stalno delo I. Cihlar, Ljubljana, Du-Dunajska cesta 69.
Krojašk, pomočnika
za velike kose sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Peternel, krojač, Trebelno pri Mokronogu (Dolenjsko).
Sotrudnik ali
družabnik
za vpeljano prometno pisarno, se išče. Prednost osebno sodelovanje in gotovina. Sicer kavcija ali garancija. Ponudbe pod »Reforma« na upravo »Domačije«, Maribor — Koroška 10.
Krojaškega vajenca
sprejme Iv. Tomazin — Naklo.
Dva vajenca
za kleparsko in inštalacijsko obrt, sprejme ivrd-ka Mihelič in drugova, stavbno in galant. kle-parstvo, Ljubljana, Dunajska cesta 41,
Dekle
pošteno, zdravo, se sprej me za vsa gospodinjska dela. - Naslov v upravi lista pod št. 5743.
Učenca
za mizarsko obrt sprejme takoj, najraje z dežele ali okolice mesta: Feliks Zupan, Rožna ulica 35, Ljubljana,
Sprejmem vajenca
za krojaško obrt. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« 5761.
Čevljarski pomočnik
se sprejme takoj za finej-ša dela, tudi šivana. Stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Travnik Franc, Trebnje.
Učenca
na 3 letno učno dobo in hrano opoldne sprejme trgovina z železnino. Naslov v upravi pod 5626.
Krojaški vajenec
se takoj sprejme. Alojzij Bele, Vižmarje štev. 60, Št. Vid nad Ljubljano.
Družabnike
sodelujoče, išče tvrdka za izdelovanje dobičkonosnega predmeta. Ponudbe na upravo pod šifro »Podjeten« št. 5575.
Čevljarski pomočnik
s premoženjem se sprejme kol kompanjon (v komisijo), eventuelno lahko prevzame pozneje celo čevlj. obrt. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3607.
Vozač
k osebnemu avtomobilu, dober in zanesljiv - se sprejme Ponudbe s spričevali na Feliks Urbane, Ljubljana.
Vajcnca
sprejme Maksini .Ježek, čevljarski mojster, Ljubljana, Bežigrad, Pleteršni-kova ul. 19, vila »Metka«
Vajenec
zdrav in krepak se takoj sprejme za mesar. obrt. Ponudbe na naslov: Karel Flerin, Stob, Domžale.
Služkinja
se išče. Dunajska c. 65, pritličje.
Pridno dekle
kot pomožna moč sobarici, katera zna šivati vsprejme »Motel Štrukelj«.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Lesena galerija
5.10X2.80, s stopnjiščem za trgovski lokal, nekaj steklenih sten in nekaj pisarniške opreme - se zaradi preselitve proda. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5559.
Ugodno naprodaj
zaradi izpraznitve lokala: 1 kompletna masivna hrastova spalnica, politi-rana, 1 spalnica iz mehkega lesa, orehovo barvana, 2 otroški postelji, belo barvani, 1 bela kuhinjska kredenca, 6 postelj, stoli, 2 umivalnika itd., vse do 27. maja t. 1. Ivan Svete, mizar, To-mišelj pod Krimom.
Dalmatinskega vina
pristnega, večja množina, po 4 Din liter, ter izbor-no staro Ljutomersko vino po 7 Din liter se vsled opustitve zaloge takoj proda. - Gjuro Valjak, Maribor.
Links-links
in Oberlock stroj, malo rabljen, H. Stoli 8/80, dam pletilnici (štrikerju), kateri bi mi dobavil v jeseni pleteno blago za njega. B. Tkalec, trgovec, Zagreb, Ilica 72.
Za brivce
Ogledala 90 X 150, umivalnik, mizice z marmornatimi ploščami, zelo poceni proda Hešik, Ljubljana VII.
Konjsko opremo
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi št. 5727.
Prodam
v mestu poceni malo pritlično stavbo z vrtom, ki bi se dala z malimi stroški adaptirali za trisobno stanovanje. Pojasnila: Privoz 10.
Naprodaj
po ugodni ceni: acht-schloss-stroj »Schmidt«, — levoročni (linkslinks) »Grosser« stroj ter več ilachpopp-strojev, malo rabljenih, v popolnoma novem stanju. Ročni pogon. Vprašanja pod štev.
5662 na upravo lista.
Rake
solo, kupim. - I. Wouk, Poljčane.
Konj
poltežak, se kupi. Kobile izključene. - Ponudbe v Ljufjljano, poštni predal štev, 9.
Žensko kolo
dobro ohranjeno, se proda, Ogleda se lahko vsak dan od 5 popoldne dalje v Zg. Šiški 167, I. nadslr. (Kosovo polje).
Fine zelene barve
se proda večja množina po 3 Din kg. Naslov v upravi pod št. 5677.
Strugarski pomočnik
za les se sprejme takoj v strugarski delavnici s pogonom. V. Babič, Rečica, Laško.
100 kom. sodov
od jedilnega olja po 50 kg prodam. — Ponudbe pod »Takoj dobavni 50 kg« na upravo »Slovenca«.
Hemerotdl 'zlata žita) nastanejo najpogosteje zaradi slabega obnavljanja snovi, pomanjkanja redne prebavo kakor tudi slabega meSanja in obnavljanja krvi. 6—12 t, densko uživanje prirodnega ..PI.A.NIN-KA" zdravilnega £aj«t bo izvrstno delovalo na neSisto kri in na rudi tega
nastalo škodljive posledice. Zahtevajte v lekarnah samo pravi „PI<A-NINKiV zdravilni CoJ, ki se ne pro-diija odprlo, temveč samo v plombiranih paketih po Din 21)'- i. napisom proizvajalca:
Lekarna MR. L. BAHOVEC
LJUBLJANA, Kongresni trg
s-Ton
Orehovo spalnico
(in izdelek, skoraj novo, poceni prodam. Balanč, Brinje 1, Jezica.
Biirograph
je razmnoževalni aparat, na katerega lahko pišete s strojem ali svinčnikom in rišete brez kemikalij. Nobenih knifov, nobene izkušnje ni treba! Brezalkoholna produkcija — Ljubljana št. 10.
Prodam
prvovrstno mivko in dve okni kompletno s šipami. Naslov: Dunajska cesta, druga hiša od Stadiona, levo.
Dva kompl. komata
prodam. Ljubi Matija, Rimska c. 13.
Prodam auto
entonski, zelo dober, po nizki ceni, pripraven za trgovce in obrtnike, zaradi opustitve trgovine in selitve. Naslov v oglas, oddelku »Slov.« pod 5754.
Trgovina z vinom
35 hI črnega in rdečega, fino Opolo se, če treba, s sodi vred zaradi odpo-tovanja po nizki ceni proda. - Vprašati pri Fr. Žic, trgovina z vinom v Trbovljah I, Loke št. 8.
Otroški voziček
skoraj nov, ugodno prodam. A. Gorjanec, Glin-ce, Tržaška cesta št. 26.
Pisalno mizo
amerikansko, z roleto — dobro ohranjeno, takoj prodam. Krakovski nasip št. 4/1.
Konjska oprema
dobro ohranjena, za ku-čijske konje, za vožne konje ter tovorne vozove, se proda. Poizve se v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št, 5730.
Stavbna podjetja!
Pozor! Radi opustitve podjetja sc ceno proda Paternoster dvigalo, črpalka, pilotna garnitura in razno drugo orodje. Naslov v upravi lista pod št. 5759.
Jermenarska obrt
v Ljubljani, stara, dobro vpeljana, se proda vsled smrti lastnika. Naslov v upravi pod št. 5681.
Cenena vina
vinogradnikov - zadružnikov ima naprodaj v zadružnih kleteh v Celju Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Pisarna: Cankarjeva cesta št. U.
PRODAJA
KOŠNJE
1.	Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo, dne
2.	junija t. 1. svojo travo za obe letošnji košnji.
Prodaja se prične ob 2 popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški
Kupimo
Rabim za ograjo:
78 kom. rabljenih tračnic (Grubenschinen) 130 do 150 cm dolžine, in 390 m rabljene žične vrvi (Drahtseil) 15 do 20 mm pi- -.a. Cenj. ponudbe na Alojzij Milavec, Planina pri Rakeku.
Pozor, mlekarne!
Rabim tedensko večje množine čajnega masla. Stavite en gros cene fr. oddajna postaja. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Čajno maslo« št. 5691.
Več prostorov
za pisarne ter skladišča, istotako prostorno klet, oddamo s 1. junijem. Jos. Zidar, Dunajska cesta 31.
Trgovina
dobro idoča, z mešanim blagom in stanovanjem, se takoj odda. Ponudbe na upravo Maribor pod »Rentabel«.
Parno lokomobilo
40—50 KS, in jarmenik (gater) železne konstrukcije, notranja prostornina 75—85 m, kupim. - Po nudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Lokomobila«.
\tanovanja
Dvosobno stanovanje
s kabinetom v mansardi, od 1. junija na razpolago v novo zgrajeni vili za Bežigradom (na križišču Samotne in Pleteršniko-ve ulice). Pojasnila daje uprava »Slov.« št. 5046.
Mesečno sobo
prazno, z navedbo cene, iščem. - Ponudbe upravi Slov. pod šifro »Snažno«.
Sobo
za pisarno, v sredini mesta, iščem za takoj. Ponudbe na Josip Sirk, geometer, Poljanska ces. 64.
Zelo mirna stranka
brez otrok išče za november dvosobno stanovanje blizu centra. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod »Odrasli«.
Sobo išče
gospodična za 1. junij. Naslov v upravi pod št. 5721.
Hlode
hrastove, od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga. V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom.
Kupim
hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Parno lokomobilo
debro ohranjeno, od 8 do 14 konjskih sil, kupim. Ponudbe s ceno na naslov: Josip P o n i k v a r , Povšeče št. 2, p. Nova vas pri Rakeku.
Kupim klavir
(Stutzfliegel) modem, jeklena zvoč. greda (Stimm-stock) in z jekleno podlago. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5531.
Trgovske stelaže
in pulte, dobro ohranjene, kateri so brez ali s steklom opremljeni, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5530.
MOKA > ST t AV 1 3 A<
Jt NENADKRILniVE KAKOVOSTI

mmm,
"LAYI|A"MLIK vukovar (sri|FM'
Stanovanje
z eno sobo (event. dvema) in kuhinjo, na periferiji mesta ali v mestu, za takoj — išče mirna stranka brez otrok. Plačam do 500 Din mesečno, tudi za pol leta ali leto naprej. Ponudbe pod šifro »Dve osebi« na upr.
Stanovanje
1—2 sobi. kuhinje in pri-tikline, v mestu ali okolici Celja, Žalen, Petrovč iščem za lakoj. Ponudbe z navedbo mesečne najemnine na upravo »Slovenca« v Ljubljani pod »400«.
Dvosob. stanovanje
v centru se odda takoj. Naslov v upravi pod štev. 5763.
Tri stanovanja
oddam v novi vili na Domobranski cesti. Naslov v upravi št. 5764.
Dobro idočo pekarno
pod ugodnimi pogoji išče v najem Alojzij Lipša, Golubovec, kraj • Varaž-dina.
Trgovina
z mešanim blagom se da v najem z odkupom blaga in inventarjem. Hiša na zelo prometnem kraju, poleg farne cerkve in blizu postaje. Potreben kapital za odkup blaga je 50,000 Din. - Naslov pove uprava »Slov.« pod šifro »Zelo ugodna prilika« štev. 5113.
Pekarno
v mestu ali na deželi vzamem v najem, eventuelno vstopim tudi kot delovodja z večletnimi izkušnjami. Naslove na upravo »Slovenca« Maribor pod »Delovodja« št. 7380.
Lokali
trgovsko-pisarniški sc oddalo na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje pisarna dr. Frlana Fr., odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4.
Trgovski loka!
na promet, kraju Ljubljane, in meblovana soba - se odda s 1. junijem. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5765.
lika
Razpis.
Šolsko poslopje pri Sv. Petru pri Ljubljani (na polju) se bo zunaj preučilo in okna, vrata ter strešni stol prepleskalo. Retlektanti naj si na licu mesta ogledajo. Pojasnila daje šolski upravitelj. — Ponudbe do 2. junija na krajni šolski odbor pri Sv. Petru, p. Moste.
Razprodaja pod roko
raznega pohištva, slik, okvirjev, kuh. kredence, razne kuh. posode, salonska starinska ura, zlata moška ura z zlato verižico, se vrši v ponedeljek 27. maja ob treh popoldne v Ljubljani, Streliška ulica 8.
Gg. letoviščarji!
Pozor! Moderna, enonad-stropna hiša s 13 sobami, povečini parketiranc, v lepi, zdravi gorenjski vasi, katera je tudi doslej služila v to svrho, je zelo ceno naprodaj. Zraven je modem park, ob vodi, v legi med malimi, lepimi hribi. Prav tako imam vedno na razpolago različne hiše, posestva, gostilne itd., ter iščem tudi v prodajo vsake vrste posestev, Blagovolite se obračati le na mojo posredovalnico. — Rebolj Lovro, Kranj.
Razpisujemo
nabavo 120 m3
jamskega iesa
Pogoji in podatki se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Zabu-kovca, p. Griže 2340 29.
Preklicujem
vse, kar sem govoril žaljivega proti g. Francu Maroltu. - Feliks llovar.
Nova hiša
ob Dunajski cesti v Sto žicah pri Ljubljani, ugod no naprodaj. Vselitev ta koi mogoča. — Pojasnila daje F, Jerko, Črnuče -Ježica.
Proda se:
Zidana hiša, 7 oralov zemlje, njive in gozd, — Sv. Miklavž 1, pošta Hoče pri Mariboru.
POSREDOVALEC
rcalitetna pisarna
SV. PETRA CESTA 16
PRODA:
Hišo, Kodeljevo, novo, visokopritl., vrt, 2 trisobni stanov., veranda, 190.000 Din, takoj potrebno 100.000 Din.
Hišo, Glince, novo, 6 eno-sobnih stanovanj, dobro obrestovanje, 160 tisoč dinarjev, takoj treba 80.000 Din.
Hišo-vilo, Podrožnik, visokopritl., vrt 800 m-', podkleteno, štirisobno stanov., sadno drevje, 130.000 Din.
Hišo, Rožna dolina, novo, eno-, dvo- in trisobno stanov,, pralnica, vrt, 160.000 Din. Potrebno takoj 70.000 Din.
Hišo, Glince, novo, dve dvosobni stanov., vrt, 135.000 Din. Potrebno 65.000 Din.
Parcelo, proti Rožni dolini, napeljan vodovod in elektrika, 800 m3, po 35 Din.
Parcelo, 1000 nr, Vodovodna cesta, po 40 Din.
Dve stavbišči, Tabor, po 600 m-, po 95 Din.
Razen teh hiše, vile, posestva, trgovine, gostilne, obrti, industrije širom Slovenije.
Prodam hišo
dvodružinsko, stanovanje dveh sob, kuhinje, jedilne shrambe in kleti. Hiša je nova in pritlična z nekaj vrta. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« št. 5748.
Hiša
s štirimi sobami, tri kuhinje in velik vrt, se proda. - Nova vas, Wolfova ulica 7 pri Mariboru.

Kupim hišo
večstanovanjsko, moderno zidano, ali vilo, solnč-na lega, z vrtom, blizu centra ali na periferiji Ljubljane, v bližini elek. železnice. V pritličju hiše so lahko prodajni prostori. Vselitev v dvoje večjih stanovanj 1. avgusta. Plačam takoj. Posredovalci izključeni. — Resne ponudbe ali ust-mec- ponudbe do 27. t. m. na: Ignacij P e r n e , Levstikova 19.
Vinska trgovina
Mariboru, kompletno urejena, cirka 2000 hI prvovrstne posode ter vsi potrebni aparati in filter-ji, se proda. V najem se oddajo izbornc kleti proti nizki najemnini. - Gjuro Valjak, Maribor.
Hiša naprodaj
v ljubljanski okolici. Cena 30.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5746.
Hišo
visokopriliično. dvosta-novanjsko, boljše vrste, lani zidano, prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5756.
POSEST4
Rc.tliicfna pisarna, družba z o. z,
LJUBLJANA
- PRODA:-
lliso, vili slično, novo-zidano, enonadstrop., podkleteno, komfortno stanovanje 5 sob, kuhinje, kopalnice, poselske sobe, pri-tikline, lep vrt, blizu stare šišenske cerkve, 250.000.— Din.
Hišo, pritlično, 3 stanovanja [X) 1 sobo, kuhinjo, 1400 m3 vrta, Trnovo. Din 125.000.
Hišo, dvonadstropno, gostilna, trgovski lokal, kegljišče, gospodarsko poslopje, večje število stanovanj, 3000 m- zemljišča, prometna cesta Ljubljane, Din 750.000.—
Vilo, v švicarskem slogu, 4 soT>e, pritikline, čez 4000 m'-' zemljišča, 10 minut od pošte, Diu 250.000.
Hišo, pritlično, eno dvo-, eno eiiosobno stanovanje, vrt, dvorišče, Rožna dolina, Din 125.000.—.
Hišo, visokopritlieno, 6 stanovanj I sobo, kuhinjo, pritikline, 700 m3 vrta, Glince, Din 150.000.
Hišo, enonadstrop., vili slično, novozidano, dva dvosobna, tri enosobna stanovanja, 650 ni- vrta, Bežigrad, Din 250.000.—.
Hišo, novozidano, visokopriliično, 2 sobi, kuhinja, pritikline, 600 ni3 vrta, Šiška, Din 95.000.—.
Hišo, visokokritlično. 4 stanovanja s sobo, kuhinjo, 400 m3 vrta, Zelena jama, Din 120.000.—.
Dve hiši sredi ujesta, skupno 17 stanovanj, cirka 300 m- veliko skladišče, 2000 m-' zemljišča, primerno za vsako večjo obrt ali industrijo. Din 700.000.—.
Parcelo, 1000 m'. Poljansko predmestje, Din 00,- za 1 m*.
Več stavbišč od 1000 -3000 m-' na Bledu, od Din 18.— za m3 naprej.
Dve parceli, 000. 700 in3, Bežigrad, po Din 50.— za m3.
Poleg navedenih, večje število hiš, vil, trgovskih, gostilniških objektov v f.jubljani, na deželi, krneč, posestva, stavbene parcele v centru in vseli predmestjih, v največji izberi m jx> najugodnejših cenah.
E	V r^fifiivniriii HATFI M do™anskMn Jop^^ki^f^Srn^kc^c^t^tortu^
9	1 I 1.9111 VI (IUII llVILJLi-* ««W1JL1JL™UL vsak° sred°in sobot° °d ,7- naPrei- Zvečer vedno s
i	W plesom. Zraven priznano izborna pijača. Gostom se po-
0	streže vsak čas z izvrstno kavo, kakao, čokolado itd. Dopoldne vedno sveži guljaš, vampi in drugo. Opoldne in zvečer velika izbira najokusnejših jedi srbske, fran-
1	coske in nemške kuhinje. — Na razpolago klubske sobe. — Abonenti se sprejmejo. — Priporoča se Pero Sterk, hotelir in restavrater.
Proda se hiša
velika, visokopritlična, podkletena, primerna za gostilno, trgovino, ter troje gospodarskih poslopij s prešo in okoli 14 oralov prvovrstnega posestva, ob križišču dveh cest, 4 minute od cerkve, skupno ali na kose. Dalje se proda želarija s hišo, gospodarskimi poslopji, prešo in 8 oralov zemlje. Oglasiti se je pri Franc Koser-ju v Juršin-cih 4 pri Ptuju.
Kupim hišo
na prometni točki v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Cena 300.000«.__
Posestvo
z vsem inventarjem, ob kaki reki, se išče v najem event. sc kupi. — Poizve se naslov v upr. »Slovenca« pod št. 5766.
Mala hišica
z vrtom, blizu postaje, v lepem industrijskem trgu, okraj Brežice, primerna za nižje sloje, sc vredno proda. Dopise na upravo lista Maribor pod št. 7.
Prodam posestvo
zaradi selitve, lepo, 10 minut od glavne ccste v Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah, obstoječe iz štirih oralov goric, sado-nosnik, njiva, gozd, 50 h! izbornega vina, lastnega pridelka, in jabolčnico. -R. Mioni, poštna hiša v Ptuju, SHS.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunaiska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-Djaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Otroke v skupinah
bi se poučevalo v nemščini s 15. junijem, v Ljubljani — Kranju. Pouk na vrtu — izprehodih. Cenj. prijave pod: »Mali honorar« na oglasni oddelek »Slovenca«.
Zas. krojno učilišče
Ljubljana, Stari trg 19, sporoča, da otvori 10. junija v tej sezoni zadnji tečaj prikrojevanja, šivanja damskih oblek in perila. Izrabite redko priliko, ker je honorar znižan. Izdelava krojev.
Družabnika
ali linansijerja v trgovino z mešanim blagom v mestu na deželi, sprejmem. Potrebna glavnica 50.000 dinarjev. Samo resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 5674.
Dosmrtno brezplačno
stanovanje dobi starejši gospod (gospa), zakonca brez otrok, v lepem kraju Gorenjske, 20 minut od postaje, proti posojilu 20.000 Din, za tri leta. Pravicc zemljeknjižno zavarujem. Tudi vsa oskrba lahko v hiši. Ponudbe pod »Preskrbljen« štev. 5757 na upravo,
Pljuča!
Pljučne bolezni ozdravi strokovnjak (strokovne knjige!) dr. Pečnik, zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.
Vie vrste ITIOkO
iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin. Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik — Solidna postrežba.
Prvovrstna gonilna jermena
in mlinsko - tehnične potrebščine priporoča tvrdka
Čadež & Brcar
Ljubljana - Kolodvorska ul. št. 35. 2478
Kašo,
vedno svež oddaja nn debelo veletrgovina
VOLU. LJUBLJANA
Rcsljeva cesta 24.
Specialni zavod za
vglaševanje ter popravila
glasovirjev in harmonijev! Postrežba strokovna! Cene nizke!
G. JURASEK
Ljubljana, VVolfova ul. 12
od L V. t. 1. Ključavničarska ulica št. 3
Ajdova inoka
po 5 Din fini zdrob iz argentinske
koruze, po 4.30 Din fina moka št. 0 iz banaške pšenice, po 4.30 Din. Razpošilja od 25 kg naprej: Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko.
Ležafne stote
po 140 Din, po povzetju 150 Din,
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divanc in dr. tapetniške izdelke dobite naiceneje pri RUDOLFU RABOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).
Drva
za kurjavo
(odpadki od žage) v vsaki množini, se dobe pri:
IVAN ŠIŠKA,
parna žaga in tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Mreže za postelje in ograje
v vsaki velikosti in množini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkane žice 0'9 dobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin. — Jože Bernard, Jesenice-Fužine.
Ažurira in entia
takoj Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Vezenje oblek.
Klavirje
in pianine prodaja in iz-posojuje najceneje, tudi na obroke: Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, v bližini Glasbene Matice.
Krasne tlakove
ograje, stopnice, cevi — nudi Cementarna Gostin-čar, Št. Jakob ob Savi.
Klavirji!
Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglaše-nje, se najceneje izgotav-lja v tovarni klavirjev Warbinek, Gregorčičeva 5, 2 minuti od univerze,
Sejmarji!
Raznovrst. piškote, gladke in okrašene, dobite v medičariji B. Grah, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 11, dvorišče.
Kovaški premog
fin, kupite najceneje pri M, Seiiried, Maribor, Gregorčičeva ul, 1. Prepričajte se)
Žimnice
po 35 Din predelujem. Vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah. — Slavič Franc, tapetništvo, Emonska cesta 10, Žabjak št. 14. Pridem delat tudi na dom.
Foto-Holynski
Ljubljana, Dunajska cesta 6. - Solidno delo! -Nizke cene!
Mizarji!
Okras za mrtvaške rakve, tančice, zglavnike, tapete itd., nudi najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina, Maribor, Ve-trinjska ulica 26,
Vsak svoj!
Posestva, gostilne, trgovine, lokali, skladišča, stanovanja. Najcenejša, najsolidnejša posredovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška 10, Prijave ponudnikov brezplačno. — Sprejema zaupnike.
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-prccizneje Franc \Volfing, urar, Gosposvetska c. 12.
taserirajte v „ Slovencu"!
Radioaparat
4 cevni, za 1000 Din — proda: Hešik, Ljubljana VIL
Klavirji prvih svetov, znamk!
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana, Mestni trg S
Na.man;ši obroki
Zaloga !n izposojevalnica najboljših klavirjev, pi aninov in harmonijev. Stein\vay, Biisendorfcr. Forster, IIolzl, Hofman, Original Stlngl. Popravilu in uglaševanie najcenejše. — Najbogatejša Izbira vseh ostaih glas benih instrura. Iu strun
Termofarje
najcene e pri tvrdki
il jSeseflnik. Ljubljano,
£glKnbnrgDa>a nHea šle«. &
Vsakovrstno
Zlit®
po najvišjih cenah. ČERNE. juvelir. Ljubljana Woltova ulica št 3,
V Mariboru
je najugodnejši nabavni vir galanterije, drobnarij, pletenin, kravat, nogavic, otroč. čevljev in sandal, vrvi, motvoza, papirja itd. — na debelo in na drobno pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26.
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32. Ljubljana.
Za birmo
Fotografski atelje novo otvorjen: najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprav* — Foto Meyer, Maribor. Gosposka 39.
Fotograf, potrebščine
in vsakovrstne aparate, ludi na obroke, kupi pri strokovnjaku Fotograf sko specijalno podietje: Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Valno li m, II imajo boleče noge!
A l/V :
V rf
T*, f
Dr. scholi-ov iilinion Redurer
ščiti občutljivo mesto stiskanja in zabra-njuje povečanje stopila iu razširjenje čevljev
Utrujene in boleče noge, ploščate noge, slabe gležnje ild. olajša takoj dr. Scholl-ov Foot-Eazer.
Dr. Schol!-ovi pripomočki
za zdravljenje nog jamčijo za brezhibno oporo oslabelih nog, ker s tem obnovijo normalno delovanje mišic in cirkulacijo krvi in zabranjujejo vsako boleče stiskanje.
Prodajo izvršuje strokovno izurjeno osobje.
9*
P€fowin
**
zaloga
Piiiafsfta la.


ZHHVU.LJI
Ker mi na vse obilne in preobilne izraze sožalja o priliki prebridke izgube mojega nad vse ljubljenega soproga, očeta in starega očeta
EFA BOGAT
ni mogoče zahvaliti se pismeno, bodi tem potom izrečena v mojem imenu in v imenu cele družine najprisrčnejša zahvala vsem, ki so mi v teh težkih dneh izkazali svoje sočutje z izjavami sožalja in spremstvom na poslednji njegovi poti,
Radovljica, dne 26, maja 1929. '
Frančiška Bogataj z družino.

Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „Grstzner"in „ftdler"
za domačo obrt in industrijo
Pouk vezenja Brezplačen
Le pri
JOS. PETELIHC
Ljubljana
poleg Prešernovega spomenika ob vodi
Večletna garanelja Zahtevajte ponudbe
BOL64E, PEKOČE, RHNJENE
ozeble noge se s
kopelii s«, itoka za noge
takoj v rel spravijo. Dovolj je, 'ko eno jedilnf žlico soli sv. Roka za noge razt. pite v umivalniku tople vod in v njem >o ite noge Kakih 10 —	— minut. V tem času
bodo norro kakor prero ene. — I)ob se v leknruah in drogerijah. Glav-ir depo za
Sloveni o : Drogerlja Gregorlfi Ljubljana
En veliki zavoj soli sv. lioka za noge stane 16 Din
Priporočamo Vam
Pucli kolesa
ki so vedno najboljša I Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
Ign. lok
Ljubljana — Novomesto
Proda se iz proste
hiša z vrtičkom ob hiši in vrtom za hišo ter pralnico in drvarnico. Hiša leži ob državni cesti, v bližini Ljubljane, oddaljena tri minute od železniške postaje, je v najboljšem stanju in ima 4 stanovanja s priti-klinami, električno razsvetljavo in vodovod ter je pripravna za vsako obrt, posebno za gostilno ali mesarijo. — Ustna in pismena pojasnila daje in se zvedo pogoji in cena v pisarni dr. M. Pirca, odvetnika v Ljubljani, Cigaletova ulica štev. 1.
GOSPODARSKI* 1MEZH M LJUBLJANI
ima stalno na zalogi:
vse vrste umetnih gnojil, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst portland cementa.
Bogata zaiogu SpcCifijskEp in kuiOiiiJalfiKiia biagi, vse vrste mičiiSki izdelki, poljedelski stroji, limone in pomaranče.


Najpopolnejši mstOEWER" šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom Preden si nabavit stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
L. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6.
Brezplačen pouk	15 let jamstva	Telefon štev. 2980
F. HERZMANSK V
CVETLICARNA
L/UBL/ANA, STARI TRG 3
TELEFON ŠT. 31-70
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
o *B • •
v €eijfy
Registrovani zadrugi z neomejeno
zavezo v Celju,--v lastni hiši,
Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije)
Stanje hranilnih vlog nad Din 75,i000.000.-. Obrestna inera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
Mineralno in blatno
Kopališče Doravor
radioaktivni topli izvirki 38 do 50° C Najuspešnejše zdravljenje: leiSSlfih ftdlemi, revmatizma,podagre,išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti.
Celo leto otvorjeno! Ugodno letovišče! Zmerne cene! Ugodne železn. zveze!
Izven glavne sezone znaten popust! Zahtevajte prospek.e od Ravnateljstva kopali 6<

Dekleta, žensKe in moški
cenijo dobri učinek že 32 let preizkušenih proizvodov: Fellerjevi Elsa-pomada za obraz in zaščito kože, za negovanje obraza vratu ter rok proti solnčni m pegam, sojedcem itd. nadalmje Fellerieva Elsa-pomada za rast las, za kožo na glavi, proti prhaju, izpadanju las itd. — 2 lončka ene ali en lonček od obeh pomad franko po pošti pri vnapre poslanih 40 Din pri lekarnarju FELLER STUBICA DONJA. Elsa trg 134. Hrvatska. Ako se pošlje 48 Din vnaprej se priloži še eno Fellerjevo milo zdravja in lepote ^lsa"
KOSTANJEV LfcS za tanin HRASTOV TANINSK! 1ES BUKOVA DRVA
kupuje stalno najugodneje EHNGST MARIN C CELJE
Zrinjskega ulica štev. 4 — Telefon štev. 136
Naznanilo
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
v najem gostilno pri gosp. Maja-lončku, Stara pot št. 1 v Ljubljani.
Postregel bom z dobro pijačo in jedjo. Cene nizke, postrežba točna in brza. Priporočam se za mnogo-brojen obisk. — Na razpolago je lep senčnat vrt, tudi prostori za balin, notranji prostori so udobni ter zračni, posebna soba za samostojne večje družbe ali ženitovanje ler velik salon. Gostilna je bila nekdaj zelo na dobrem glasu, -kar starejši itak vedo, mlajši naj si pa sedaj ogledajo. Čudili se boste prekrasni legi ter čistemu zraku. Priporočam se za mnogobrojen obisk.
Ivan Potočnik.
napornemu delu, najsi bode v p is aru i.elavnlcl uli na poliu e potrebno tudi razvedrilo in iih<-boljfie razvedrilo Je godba z dobrimi instrumenti. Prodno si nabavile kateri \rodbeni instrument, pišite dopisnico volotrgovini Stermeekl in /.»lito-vaite Kantoni novi veliki ilustrovani cenik, v kn turom najdetu sledeče eene in 5o druire: Violina z etuiein i 15 tlln, flnojša 545 Din. niauilollnn 1B0. 220 40<l Din. kitara 27". ;!2II .Jln. oltre 449 Din, lam-i burlen 180. 250. :!00 Din. harmonike :t.r>0, 470. 550, S4I) Din, cramoFon 355, 575 ln s».i Din. Vsi instru monli so miiboljš • kvuiilele, iinporlirani direktno iz najboljših svetovnih tovnrn in radi velikanskemu skupneitn nakupa ceno veiiko nižjo kakor drusrod. Naročit" še danes ilustrovani r.onlk z več liso'- slikami, ivar 110 ugajn se zamenja ali vrn denar - Veletrgovina K. STBRMBCKI, CELJE, štev 18. Slov.
L. Mikus - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
Da damo vsem interesentom za
turbinske naprave
priliko, da izvršijo merjenje vodnih sil, smo se odločili poslati našega turbinskega strokovnjaka v prvi polovici meseca junija na potovanje po Sloveniji. Vsi oni, ki želijo postaviti
vodne turbine
naj nam to takoj javijo, da jih more naš strokovnjak obiskati in izmeriti vode. — STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D., LJUBLJANA.
^pecirum" d. ci. £ni Ifopisca, iduitshu in Krstit
tvormca ogleda, in brušenega stekla
iLjubliana Vil
se nahaja od 1. novembra Celovška uusta 81. — Ti lut'011 -343.
Zagreb, ()si;ek. Središnjlca: ZAGREB Zrealuo steklo, portalno steklo.' mašinsko steklo 0—b mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah kaltot tudi brušene nrozorue šipe. izbočene plošče, vsteklevanie « med Fina. navadna ogledala.
Preseiltev.
Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo
šivalnico za izdelav. perila, preselila
iz Škofje ul. 17, za Bežigrad, vila „Rozinka'\
ter se nadalje priporočani za cenjena naročila. Ooričan Marija
KUPON ZA UGANKE	A
V ILUSTRIRANEM SLOVENCU	
	
Peci sistema „Luc"
vseli velikosti izdeluje tvrdka Srebotnjak & Golob, Ljubljana, Puharjeva ulica št. 3. Prevzema tudi v popravila in prezidavo vsakovrstne gori navedene [seči in jih izvršuje strokovnjaško in po najHižjih cenah brez konkurence.
Francoska linija - French Line
Cie. Gle. Transatlantique
Za Severno Ameriko in Kanado
Havre-Newyork samo 51/2 dni čez morje
V Južno Ameriko Argentino, Chile, Uruguay vsak teden iz Havre, Bor-dcaux in Marsilije.
Cie, Chargeurs Reunis, Sud-Atlantique, Transports Maritimes.
Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno
Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRflKER, Ljubljana, koio<m m. 35
jkl^ „ _ "iS _ Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril
BTflCsJ«!lOBlatiO gradbeno podjetje in tehnično pisarno
v LjubPam, Wo1fova u9.12 (Oražnov Dij. dom).
Prevzamem vsa v lo stroko spadajoča dela, naprave načrtov in proračunov etc. točno in solidno po konkurenčnih cenah. - Za cenj. naročila se najtopleje priporočam
L UD. POL J ANE C, mestni stavbenik.
Veliko podjetje v Sloveniji išče za skorajšnji nastop prvorazrednega
m

kateri zna samostojno in zanesljivo vsa popravila izvrševati. • Trezni, zanesljivi vozniki z daljšo prakso naj pošljejo ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom plače na upravo Slovenca pod »Prva moč« štev. 5640,
m
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena mama, oziroma stara mama in tašča, gospa
roj. Letnik
v soboto 25. maja 1929 ob 5 popoldne po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 79. letu svoje dobe, bogu-vdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek dne 27. maja 1929 ob '/• 7 iz mrtvašnice mast. pokop, v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana 28. maja ob 7 stolni in mestni župni cerkvi. — Pokojnica je bila mati pok. gospoda župnika v Framu, č. g. Valentina Koprivška. Maribor, dne 25. maja 1929.
Ing. Franjo Koprivšek, profesor na drž. kmet. šoli, sin. Julka Jan roj. Koprivšek, hči. - Ignac Jan, zet. Rezi Koprivšek roj. Trstenjak, sinaha. Milena, Davorin, Silva, Zdenka in Stanko Jan ter Cirila, Metod in Anton Koprivšek, vnuki in vnukinje ter vsi ostali sorodniki.
Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod Maribor.
Tužnim srcem javljamo, da |c naš dragi mož oče, brat, svak in zet, gospod
Jože Jeglii
posestnik, gostilničar, obč. svetovalec, blagajnik kraj, šol, sveta
v petek dne 24. maja, v starosti 38 let, nenadoma po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v Leonišču v Ljubljani umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek dne 27 maja ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Begunjah. Begunje - Žirovnica, dne 25. maja 1929.
Žalujoči ostali: Ivana, žena. Julka, hči. Marija omož. Legat, učiteljica, seslra. Janko in France, brata — in ostali sorodniki.
BKHMSH
7 JU fo V I?! J? vse ,0laž'bie izraze sožalja, ki smo jih pre-&,tfSl3vw5w jeli 0b izgubi našega ljubljenega
idara Požene!
izrekamo najiskrenejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, gg. uradnikom in delovodjem K. I. D., društvu »Orel«, godbi Kat. del. prosvet. društva, tovarn, požarni brambi, dijakom mešč, šole, dijaku Mladcu za krasen poslovilen govor in vsem darovalcem prelepih vencev in šopkov. — Najlepša hvala vsem, ki so kakorkoli pokazali, da sočustvujejo z nami. Bog plačaj!
Jescnicc, dne 25. maja 1929.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, sestre, stare mame in tašče, gospe
3osipine Hanežit
vdove Porertta roj. Jager
posestnice na Mlinšah
izrekamo za tolažilne dokaze iskrenega sočutja vsem svojo prisrčno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo prečasliti duhovščini, časi. sestri Suzani za njeno požrtvovalnost, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem številnim prijateljem in znancem, ki so spremili blngopokojno na njeni zadnji poli. Zagorje - Mlinše, dne 25. maja 1929.
Žalujoči ostali.
naznanja v svojem in v imenu svojih hčerk žalostno vest, da je umrla njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
m
v soboto dne 25. maja 1929, po daljšem, mukepolnem	trpljenju.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek	dne 27. maja 1929 ob 3 popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv, Križu.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v stolni	cerkvi sv. Nikolaja.
V Ljubljani, dne 25. maja 1929-
Brez oosebneda naznanila.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
' 'A IjfV *; •	'» *■
PrcSeraona ulica 4
poleg frančiškanske cerkve
H. Sattner. Ljubljana 2
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Birmanska darila
Birmanske ure za dečke od D 49°60 naprej » zapestne ure od D 98"— > Srebrne vratne verižice (Colliers) od 20 D naprej Zlate »	>	> » 85 > >
Radioaktivno termalno kopališče
Rimske Toplice SHS
Odlično proti reumatizmu, protinu, išijasu, nervoz-nosti in ženskim boleznim. Sezona: Maj — oktober. Penzija: Predsezoua Din 60'—. Glavna sezona Din 80'— za osebo. Prospekte pošilja kopališčna uprava brezplačno.
Stavbne parcele
tik postaje, skupno 12.524 m5, se prodajo na prostovoljni javni dražbi dne 2. junija t. 1. ob 3 popoldne na licu mesta v Lescah. Parcele tvorijo en kompleks med železniškim tirom postaje Lesce in glavno cesto Lesce—Bled.
Časopisni papir
večinoma zunanji časopisi, pri večjem odjemu po 3 Din kilogram, prodaja GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI.
Najbolj bodete zadovoljni, ako kupite moške štofe in izgotovljene obleke, perilo, razno damsko in moško blago pri tvrdki
Ivan Krošeli, Ljubljana
Martinova c. 15 in Zaloška c. 17
Hrastov, javorjev, jasenov, čreš-njev, bukov, jelšev, lipov in drugi nežaman (boul-) les - debeline od 20-100 mm, prodaja po ugod. cenah
Za poletno sezijo
Velika izbira Foulard svile, Crepe de Chine enobarvno in vzorčasto. Surova svila v vseh modnih barvah in vzor-časta. Ia Kristalini po Din 34-— in Din 44'—. Voile de laine, etamine, pralno blago in krepe v vseh kakovostih. Svila za plašče. Velika izbira ostankov po najnižjih cenah.
F,
Modna trgovina ,,K nevesti"
Maribor, Gos&oska ulica 14
Lesna zadruga
Slov. Bistrica.
©T«
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vo zičkov od pri prostega do najfinejšega in igračn vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev naj novejših modelov, deli iu pneumatika. Ceniki franko Prodaja na obroke „Ti i»una" F. B. !>., to varna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta št. 4.
Najboljši in najekonomičnejši
ELEKTROMOTORJI
iz znanih čeških tovarn
Šhodovi zavodi v Pfzniu
se nahajajo v velikosti 1 do 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na
Zastopstvo Skodovih Zavodov. LiuMlanp
SelenDurgova ulica 7. - Telelon iOSO

■J
„Frote" za kopalne plašče
priporoča tvrdka
A. & E. Skabertie
Ljubljana
Spodnještajerska ljudska posojilnica
y Mariboru Reglstrovana zadruga z neometeno zavezo
Sprejema vloge ( Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka
Pienična kawa
Vidrovc kave, ki jo jo pršil vojno razpošiljala tudi v Slovenijo češka tvrdka \ idra iz Prage, sc šc marsikdo spominja. Vidra jc (udi izdajal znani časopis »Domači prijatelj«. Vidrova kava jc pšenična kava in šc sedaj zelo priljubljena na češkem, a v Jugoslavijo sc zaradi visoke poštnine in carine ne pošilja več. V Beogradu sc izdeluje po isti metodi kot Vidra na češkem, pšenična kava »Java«. Bivši naročniki Vidrovc kave \ Jugoslaviji bodo brez dvoma radi naročevali >.IAVA< pšenično kavo, ker vedo, kako izvrstna je pšenična kava.
Pšenica je najžlahtnejše žito, je boljša nego ječmen ali rž. — Iz pšenice sc dela najboljša moka, najboljši kruh in tudi najboljša kava. Kava iz pšenice je boljša nego iz ječmena ali rži.
»Java« pšenična kava je žgana iz lepe bana-ške pšenice po preizkušeni moderni metodi. _
»Java« pšenična kava je izvrstna, zelo redilna, izdatna in zelo okusna.
»Java« pšenična kava ne razburja živcev in srca, temveč krepi telo in duha. Je primerna zdrava hrana za otroke in odrasle, za slabotne in čvrste, za duševne in telesne delavce.
»Java« pšenična kava jc zelo okusna ter jo z užitkom pije vsak, tudi tisti, ki sicer ne mara kave.
»Java« pšenična kava je zelo izdatna, se je ne sme preveč zakuhati in je torej zelo poceni, Razumna, štedljiva gospodinja uporablja torej le »Java« pšenično kavo.
»Java« pšenična kava ima okus kakor prava kava. Za otroke se kuha sama, za odrasle tudi Sama ali pa kot pridatek k pravi kavi.
»Java« pšenično kavo razpošiljamo po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi.
Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo.
Če hočete piti res dobro kavo in poceni, naročite » Java« pšenično kavo. Kdor poskusi, je zadovoljen in naš stalen odjemalec. Prepričajte se in naročite »Java« pšenično kavo,
Priporočajte -JAVA« pšenično kavo svojim znancem! Kdor pridobi deset naročnikov, dobi en 5 kg paket »Java« pšenične kave brezplačno in poštnine prosto.
PRŽIONA KAFE »JAVA« K. D.
BEOGRAD, Lomina ul. ll"a.
stalno vsako množino
bnsfanjBuega taninshega lesa
smrekove škorje. cele in d robi jene, smrekove, hmelove droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja. po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno.
FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini.
Pravkar dospela izaotovljenih oblek p° ug,od:
velika zaloga ___2_____1 ................ ! nth cenah !
U 23
kupite lepe suknene moške obleke — in
deške suknene obleke.
is
že za 135
DALNATINSKI
Ia Portland cement svetovne znamke
SALONA (TOUR)
dobavimo v juta in papirnatih vrečah promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger
SPLIT
^vDUSEl B B
M
d. d. za cement Portland Masarykova cesta 23
Istotam se dobe pristna angleška in češka sukna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča
Ivan Msstnak, Celje. Kralla Petra c.15
Kdo mora zauživati Yoghurl?
Vsak, ki se hoče počasi starati in dolgo živeti, vsak, ki hoče izgledati in se čutiti mlajši kakor kdo drugi v mladosti Yoghurt ohranja vsakega mladega, zdraveea in čilega! Izborni učinek Yoghurta se kaže kot lahko prebavne hranivo zlasti:
a)	pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri jetrnih, ledvičnih in srčnih boleznih, zlasti pri okrevanju po težkih operacijah, na porodni postelji itd.
b)	pri slabokrvnosti, rahitičnih otrocih, ki se niso dovolj razvili in katerim se morajo moči dvigniti.
c)	pri starejših osebah, ki trpe na prebavi. Vprašajte svojega zdravnika! Dobiva se pri
Prsi Mariborski mlekarni RBOLF BEHNHilHB
Koroška cesta št. 10 in Aleksandrova cesta št. 51, kakor tudi pri naslednjih tvrdkah: Vcrhunc, Maistrova ulica; Kosi, Gosposka ulica; Schwab, Gregorčičeva ulica; Cižek, Radvanjska cesta: Zebisch, Stritarjeva ulica; Vertnik, Sodna ulica; Selinšek, Tržaška cesta ter v kavarnah Astoria, Central, Jadran, Rotovž, Park kavarna in Spatzck.
3 leta kreditu
Vse vrste enostavnih ln univerzalnih strojev
za mlzarle. Koiarlc in Zage
za pogon na jermena ali z vzgrajenim elektromotorjem. Prvovrstna izvršitev! V krogljičnih tečajih dobavlja
Welker-Werhe I. Wachst€in
Wlen x/6, loienburaersfrasse U
Poset juKoslovenskcga zastopniku brezplačen
Zadružna gospodarska banka d. d
Brzojavni naslov: Gospobanka
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000 — vloge nad Din 360,000.000 —
Telefon št. 2057, 2470 in 2979
Podružnice:
Bled, Celi®« Dlakovo, Kočevie, Kranj, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Stbenik.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. imest. posoiila ter 2,/s°/o rojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev ludi na obroke pod ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredno loterije.