v
t'cl™apžS1'gST Cena 150 lir	Leto XXXI. Št. 113 (9115)	TRST, nedelja, 18. maja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na dMostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Politični pomen junijskih volitev
PO DOLGI SEJI, KI JE TRAJALA 20 UR ZAPOREDOMA
Senat odobril zakon o javnem redu s popravki socialističnih senatorjev
Za zakon so glasovali predstavniki vladnih strank, liberalci in misovci, proti pa komunisti in neodvisna skupina - Sedaj bo zakoii romal ponovno v zbornico
Tokratne upravne volitve, ki bodo po Italiji zajele vse dežele z navadnim statutom ter večino pokrajinskih in občinskih svetov, imajo nedvomno zelo velik politični pomen. Na volitvah bodo volivci odločali o krajevnih upravnih vpraša-njih, vendar bodo v p-rvi vrsti na dnevnem redu osnovna vprašanja širše italijanske politične usmeritve. Odločalo se bo predvsem, če je pravilna pot, ki jo je ubrala demokri-stjanska stranka s svojim postopnim, toda stalnim vztrajnim premikanjem na desno, ki v praksi pomeni nereševanje ostrih gospodarskih in socialnih nasprotij.
To nereševanje pa je v bistvu tudi «reševanje», le da v korist velikega kapitala in na škodo delovnih ljudi, je dejanska odločitev, ki vodi italijansko družbo v slepo ulico zaostrovanja notranjih nasprotij in socialnih napetosti z vedno bolj perečimi vprašanji javnega reda in tkanjem fašističnih črnih mrež.
Iz vsega tega, kot tudi iz prvih akordov dosedanjega predvolilnega trušča, pa tudi izhaja, da je v ospredju zanimanja prav KD in njeno sedanje vodstvo, ki pod Fanfani-jevo taktirko premika politično os na desno. Tudi zato bo v ospredju razprav zgodovinski kompromis in možnosti dejanskega reševanja problemov na naprednejših pozicijah, kot tudi predlogi socialistov o novih ravnovesjih v ita-lijansiki družbi.
Vendar pa so na teh volitvah v ospredju tudi konkretna upravna vprašanja prizadetih dežel, občin in pokrajin. Na' našem področju volitev v deželni svet ne bo, ker so bile 1973. teta, saj je naša de-zeLa ustanovljena s posebnim statutom. Obnovili pa bomo skoro vse občine in vse štiri Pokrajinske svete. Edino večjo ®jemo predstavlja dejansko tržaška občina, v kateri so volitve bile pred dvema letoma.
To pa ni edina specifika našega deželnega položaja, saj je v deželi Furlaniji - Julijski krajini še edino demokristjansko vodstvo v Italiji do kraja zvesto Moni in njegovim nekoliko naprednejšim stališčem v stranki, čeprav je v vodstvu države dejansko povsem podrejen Panfanijevim ukazom, Zale je v do sedaj objavljenih stališčih deželnega in tudi pokrajinskih vodstev KD opaziti določeno občutljivost za vprašanja sožitja in dobrososedskih odnosov, obravnavajo se ljudske težnje in potrebe ter Podobno. Vse to pa seveda še he pomeni dejanskega koraka baprej, saj se čuti vktenjenost v obstoječe vsedržavne sheme ln z njo tudi dejansiki imobili-Zem, kar pa je že korak nazaj.
Bistvo politične bitke, ki se bo vodila na vsedržavni ravni, torej tudi pri nas, ne bo mno-§o drugačno, razen nekaterih specifičnih vprašanj. Tudi pri bas se namreč zastavlja vpra-sanje krepitve onih sil, ki Predstavljajo dejanski napredek in možnost bolj odprtega, oejansko demokratičnega ' in socialnega reševanja gospodarskih težav in socialnih napetosti.
V tem okviru pa je še zlasti Yažno, kdo in na kakšen na-phi bo upravljal občine in pokrajine, v katerih živi slovenska narodnostna skupnost v Italiji in še zlasti, kako bodo Prišle do izraza težnje te skup-bosti v programih in z izvoljenimi predstavniki. Slovence v, Italiji vsekakor še zlasti za-phha, kako bodo upravljane trste občine, za katere so že . b sedaj neposredno odgovarjali. Ta vprašanja terjajo podrobnejše analize in se jih borbo za sedai samo okvirno dotaknili.
Predvsem lahko zabeležimo ba področju videmske pokra-pbe važno prebujanje in politično izredno pomemben pojav ustvarjanja novih napred-bih in enotnih list v sedmih -finih občinah, od katerih naj r imele v petih celo določene tboznosti alternative obstoječi . o&teneli in objektivno reak-lonarni politiki krajevnih de-btekristjanskih vodstev. Te e-otbe in napredne kandidatne ‘st?. Predstavljajo politično o-vezitey na področju Beneške lovenije in odločnejšo zahte-b, da se rešujejo nacionalna yptosanja zatiranega beneškega H™uVa- Tudi če se na voli-ah ne bi do kraja uveljaviva J?a ■'e bjik pojav vsekakor _reden pozornosti zaradi dalj-«eznih perspektiv, ki jih po-teho osveščanje predstavlja. f’a Tržaškem in Goriškem
med slovenskimi volivci ne moremo pričakovati večjih premikov, ki bi v celoti spremenili podobo politične artikulacije slovenskih volivcev. S tem pa ni rečeno, da tudi tu ne beležimo zanimivih novosti. Tako je prišlo do združitve nekaterih slovenskih političnih sil in bo v soboto, 24. maja, v Devinu prvi deželni kongres Slovenske skupnosti in z njim ustanovitev enotne stranke na deželni ravni. Posebej je treba tudi omeniti preokret v vodstvu tržaških socialistov in u-stanovitev skupnega političnega odbora, v katerem je po daljšem presledku prisoten tudi slovenski predstavnik. Ta preokret nima volilnega značaja in je do njega prišlo tudi v zvezi z razpravo o stališčih socialistične stranke glede rabe slovenščine v javnosti.
Podrobnejša analiza raznih občin in izvolitev predstavnikov v občinske svete pa govori, da obstajajo nekatere občine, za katere lahko že vnaprej rečemo, da ne bo težav pri sestavljanju občinskega odbora in volitvah župana. Primer devinsko-nabrežinske občine, ki je najbolj nevaren, pa govori tudi o resnih težavah, ki se bodo prav gotovo pojavile, ko bo treba napeti vse sile, da se bo ohranil slovenski župan in da bo občinski program res tak, da bo ustrezal interesom prebivalstva in da bo ščitil narodnostno sestavo občine.
To pa odpira nič manj važno vprašanje medsebojnih odnosov med strankami, za katere volijo slovenski volivci in možnosti bodočih zavezništev. Volitve so razdobje ločevanja, ko vsaka stranka in vsaka kandidatna lista stremi za tena, da se čim bolje in čim ostreje loči od druge. Vendar pa je še zlasti sedaj treba tudi v volilni kampanji ohraniti dosežene odnose, ne sme se podrete mostove in zaradi tega je treba razprave in stališča omejiti na splošna in na načelna vprašanja in razlike ter se je treba izogibati osebnim sporom in obtožbam, ki ničesar ne rešujejo, lahko pa zaostrujejo ozračje tudi za daljši čas. Zato je treba med volilno kampanjo ohraniti resen in stvaren ton, kot je že bilo značilno za volilne kampanje na našem področju v prejšnjih letih
BOGO SAMSA
V aprilu občutna podražitev potrošnega blaga
RIM, 17.	— Cene potrošnega
blaga na drobno so v mesecu aprilu ponovno znatno narasle in dosegle povišanje, ki se približuje lanskemu poprečju. Po podatkih o-srednjega statističnega zavoda so se cene potrošnega blaga za delavske in uradniške družine v aprilu povišale za 21,2 odst. v primerjavi z lanskim aprilom in za 1,4 odst. v primerjavi z letošnjim marcem. Na povišanje so vplivale višje poštne in telefonske tarife. Obenem pa so se v aprilu podražila tudi živila za 1,2 odst., obleke za 1,3 odst., razne dobrine in storitve pa kar za 2 odst.
Senat je včeraj ob zori po 20-urni seji z glasovi štirih vladnih strank, liberalcev in misov-cev odobril zakon o javnem redu z nekaterimi popravki, ki so jih predlagali socialisti. Vladne stranke so se včeraj dogovorile, da bodo zakon, ki se mora sedaj ponovno vrniti v poslansko zbornico, ker je bila spremenjena njegova vsebina, v zbornici čimprej odobrili brez drugih popravkov.
V Poljani pri Prevaljah v Slovenski Koroški je bilo včeraj slovesno zborovanje ob 30-letnici zadnjih bojev med narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije in poraženo hitlerjevsko in kvizlinško vojsko. Na zborovanju sta govorila predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič in predsednik ZZB Jugoslavije armadni general Rosta Nadj. Ribičič je v svojem govoru poudaril, da so Slovenci In sploh Jugoslovani osvobodili v sklopu splošnega boja zavezniških sil svoje ozemlje. Pripomnil pa je, da je Jugoslavija popustila glede nekaterih zahtev pod pogojem, da se zaščitijo pravice njenih manjšin v tujini, in sicer predvsem v Italiji in Avstriji.
RIM, 17. — V današnjih zgodnjih jutranjih urah se je zaključila seja senata, ki je trajala 20 ur zaporedoma. Stranke vladne večine (KD, PSI, PSDI in PRI), liberalci in misovci so odobrili zakon o javnem redu z nekaterimi popravki, ki so jih zahtevali socialisti. Proti zakonu so glasovali komunisti in neodvisna skupina. Ker je senat odobril nekaj popravkov in tako spremenil vsebino zakona, ki je bila odobrena v zbornici, se bo sedaj zakon moral vrniti v razpravo in odobritev v poslansko zbornico. Po zadnjih vesteh, naj bi zakon v zbornici odobril najkasneje v četrtek, in sicer pred parlamentarnimi počitnicami zaradi volilne kampanje. Zakon bo vstopil v veljavo takoj po objavi v U-radnem listu.
Do odobritve zakona je prišlo po dolgih sestankih med voditelji senatnih skupin KD, PSI, PSDI in PRI, na katerih so se dokončno do-
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 17. — Za vse evropske in druge narode, ki so sodelovali v veliki protihitlerjevski vojni, se je ta vojna končala 9. maja 1945. leta. Ena članica proti-hitlerjevske koalicije pa tega dne še ni prenehala bojev. To je bila osvobodilna vojska jugoslovanskih narodov, ki je šele petnajstega maja dokončno potolkla fašistično zver na skrajnem severnem delu slovenskega ozemlja. Prav zato so v Sloveniji šele danes sklenili veličastne proslave zgodovinske zmage nad fašizmom. Zadnja v vrsti teh proslav je bila danes na Poljanah pri Prevaljah, tam kjer se je pred tridesetimi leti vdal zadnji sovražni vojak tretjega rajha.
Zbrali smo se na zgodovinskem prizorišču zadnjega zmagovitega boja enot 4. operativne cone in 3. armade JLA — je dejal Mitja Ribičič — ter poudaril, da kakor smo se na strani zavezniških vojsk prvi od vseh podjarmljenih uprli fašističnim okupatorjem, tako smo
iiiiiiiiiiimiuniiiiiiiiimiiniiiimiiimiiMimiiuiiiii*
Kambodža obtožuje ZDA
PARIZ, 17. — Kamboški minister za informacije je podal izjavo po kateri naj bi ameriška ladja «Mayaguez» zaplula zelo globoko v kamboške vode. Toda ta kršitev suverenosti kamboškega ozemlja ni bila osamljena, saj jih je bilo že več v prejšnjih dneh.
Skoraj vsak dan so v bližini kamboške obale plule ladje z a-genti ameriške CIA (po večini Tajcev)." V več primerih so kamboške oblasti dovolile ladjam, da se oddaljijo od obale, toda opozorile so posadke, naj ne kršijo več teritorialnih voda. 11. maja so zasačili ladjo, ki je prepeljevala eksploziv, bombe in mine.
Proti ameriškemu napadu na pristanišče Sihanukville ter na skladišča goriva (oddaljena kakih 50 km) odločno protestirajo v vseh deželah Jugovzhodne Azije. Tajska je odpoklicala svojega veleposlanika iz ZDA ter grozi, da bo izgnala ameriške čete.
Kmalu štiridnevna stavka zdravnikov
RIM, 17. — Skupnost sindikalnih organizacij splošnih zdravnikov sporoča, da bo 21., 22., 23. in 24. maja splošna stavka. Splošnim zdravnikom se bodo 23. in 24. maja pridružili tudi zdravniki ambulant bolniških blagajn. To pomeni, da bodo vse ambulante bolniških blagajn v omenjenih dveh dneh zaprte. Zdravniki zahtevajo stvarno uveljavitev zdravstvene reforme z uvedbo enotne vsedržavne konvencij'e za zdravnike ter takojšnjo uveljavitev sporazuma INAM tudi za bolniške blagajne ENPAS in ENPDEL.
govorili o spremembi nekaterih | členov. Medtem pa so v avli na- I daljevali z odobritvijo nasprotnih členov. Že ob zori je prišlo do precej hrupnega incidenta, potem ko je vladna večina zavrnila dodatni popravek k členu 1, ki so ga predlagali komunisti. Popravek se je nanašal na zagotovitev začasne svobode mladoletnim obtožencem. Komunisti so obsodili vladne stranke neobčutljivosti za resna vprašanja, ki pretresajo današnjo mladino.
Socialisti so glasovali za zakon o javnem redu zato, da bi preprečili razbitje Morove vlade, kar bi močno zaostrilo položaj v državi prav sedaj, ko se je začela volilna kampanja. Poleg tega pa, pravijo socialisti, je to za sedaj najboljši zakon o javnem redu, kar se ga je dalo sprejeti in naj si vsakdo prevzame svoje odgovornosti, vlada, policija, sodstvo in stranke za njegovo izvajanje. Tako piše v u-
na evropskem bojišču druge svetovne vojne ta boj končali prav zadnji. Spominski kamen na Poljanah pa nas svareče opominja in za zmeraj zavezuje do tistih, ki so padli takrat, ko so bili že o-svobojeni drugi naši kraji in mesta, je dejal Ribičič.
Ko sedaj današnji nacisti skrunijo partizanske spomenike na Koroškem, prevzemajo za sebe moralno odgovornost tudi za te žrtve, je dejal Ribičič.
Prav te dni poteka 20 let, kar je bila podpisana državna pogodba — je nadaljeval Ribičič — in prav toliko let je minilo, kar so koroški Slovenci poslali avstrijski vladi svoj memorandum. Po 20 letih morajo Korošci v novi spomenici ponavljati stare zahteve, jugoslovanska vlada pa mora znova o-pozarjati Avstrijo ter mednarodno javnost na kršitve, neizpolnjevanje in celo na revizijo avstrijske državne pogodbe. Vse to, je dejal Ribičič, kali odnose med obema državama, ogroža odprto mejo, zavira perspektivo gospodarskega in kulturnega sodelovanja.
Pred 30. leti so slovenski partizani skupaj z enotami JLA plebiscitarno in s krvjo osvobodili celotno slovensko narodnostno o-zemlje, je nadalje poudaril Ribičič. Na bojiščih smo uresničili to, kar nam ni uspelo doseči v našem boju za mednarodno priznanje novih meja. Priključili smo velik del Primorske Jugoslaviji, umakniti pa smo se morali zaradi pritiska velikih sil s Koroške, iz Trsta in Gorice.
Jugoslavija je priznala obstoječo mejo z Italijo pod pogojem, da ta država dosledno izpolnjuje podpisane obveznosti do slovenske manjšine. S podpisom avstrijske državne pogodbe smo isto obveznost sprejeli tudi za mejo proti Avstriji. Z meddržavnimi pogodbami ustvarjeno stanje je postalo stvarno izhodišče za naše odnose z Italijo in Avstrijo.
V zvezi z najnovejšimi postopki avstrijske vlade, ki skuša z zavračanjem jugoslovanskih opozoril na neizpolnjene obveznosti Avstrije zatajiti svojo odgovornost je Mitja Ribičič poudaril, da bo Jugoslavija vztrajala pri zahtevah o izpolnitvi teh obveznosti. Popuščanje avstrijske vlade pred neonacističnimi silami samo dokazuje pravilnost in upravičenost jugoslovanskih zahtev.
Mi smo pa proti zlorabljanju naše odprtosti za politično vmešavanje, hujskanje, ali celo pošiljanje terorističnih skupin in vohljačev — je dejal Ribičič. Povedali bomo vsakomur, da je pri nas nacistična in fašistična propaganda ter širjenje nacionalistične ali verske nestrpnosti ustavno prepovedano in tudi onemogočeno.
Tudi predsednik zveznega odbora ZZB NOV armadni general Ko-sta Nadj je poudaril, da so se pred 30 leti, 15. maja 1945 na tem delu Jugoslovaji končale vojaške operacije za dokončno osvoboditev.
Po ofenzivi na sremski fronti,
vodniku, ki bo jutri objavljen v genovskem dnevniku « Lavoro », član osrednjega vodstva PSI Vit-torelli. Vittorelli pravi tudi, da si je PSI prevzela svoje odgovornosti z glasovanjem tega zakona, kakor tudi s stališčem, ki ga je zavzela do nasilja katerekoli oblike. Manj zadovoljni za odobritev zakona so socialistični mladinci. Tajnik mladinske federacije PSI Villetti izraža v pismu, ki ga je poslal De Martinu zaskrbljenost mladih socialistov, da je PSI sklenila podpreti zakon, ki je vzbudil toliko polemik in da je morala imeti zato važna opravičila, ki pa na žalost jih nove generacije ne razumejo. Zato izraža prepričanje, da bo stranka znala pravilno tolmačiti zaskrbljenost mladih socialistov.
Demokristjani, republikanci in socialdemokrati pa so danes izrazili zadovoljstvo za odobritev za-
kjer je bila odločilna bitka ob koncu vojne, so enote prve, druge, tretje in četrte armade ob sodelovanju enot 4. operativne cone nezaustavljivo napredovale ter zdrobile več sovražnih obrambnih črt ter slednjič zlomile odpor sovražnika, mu zadale velike izgube in mu preprečičle, da bi se prebil v Avstrijo, je dejal Kosta Nadj. Ob tej priložnosti je jugoslovanska ljudska armada zajela kakšnih 300 tisoč nemških ter kvizlinških vojakov in vse poveljstvo nemških armadnih skupin za jugovzhod na čelu z generalom Loerom.
Tako se je po 4-letnem boju proti daleč močnejšemu sovražniku zmagovito končal vseljudski osvobodilni boj, je dejal Kosta Nadj. Z uspešno dokončano oboroženo borbo je jugoslovanska ljudska armada uresničila strateški cilj, ki ga je že na majskem posvetovanju 1941. leta začrtal CK KP Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom — to je narodnostna in socialna osvoboditev vse države.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Avstrijska vlada je odgovorila na izjavo zveznega izvršnega sveta ob 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe. Kot je znano je jugoslovanska vlada v tej izjavi med drugim izrazila zaskrbljenost zaradi neizpolnjevanja vrste določil državne pogodbe z avstrijske strani. Gre predvsem za sedmi člen državne pogodbe, ki zagotavlja jezikovne, kulturne in druge pravice za slovensko in hrvatsko manjšino v Avstriji. Jugoslovanska vlada je opozorila tudi, da Avstrija dovoljuje sovražno dejavnost nacifašističnih in ustaških skupin proti Jugoslaviji.
Današnji beograjski tisk avstrijskega odgovora še ne komentira, saj je novica o tem prišla z Dunaja šele sinoči. Listi objavljajo Tanjugovo poročilo, da je generalni tajnik avstrijskega zunanjega ministrstva dr. Heimerle izročil jugoslovanskemu veleposlaniku na Dunaju Gustavu Vlahovu izjavo avstrijske vlade kot odgovor na izjavo zveznega izvršnega sveta z dne 13. maja letos. Pred tem se jq pripetil dogodek, ki po mnenju Tanjuga očitno presega okvire običajnih diplomatskih norm. Uro in
kona o javnem redu in si obetajo, da bodo nova zakonska pravila «zajamčila demokratični red».
KPI o nevarnosti zaostritve položaja
RIM, 17. — Osrednje vodstvo KPI je danes objavilo sporočilo, v katerem ugotavlja, da je sedaj v državi v teku poskus izzivanja nemirov med javnostjo. KPI pravi, da je vedno bolj očitna nezmožnost vlade, da bi se spopadla z raznimi vprašanji javnega reda, zaposlenosti, juga in gospodarstva.
Potem ko sporočilo ugotavlja, da je zaostrovanje napetosti že povzročilo veliko škodo italijanski demokraciji, nadaljuje, da so ,v tem okviru vedno bolj nesmiselni in neodgovorni napori tajništva Krščanske demokracije, da bi zaostrilo volilni boj in s tem izkrivilo pomen glasovanja na prihodnjih deželnih in upravnih volitvah.
Sporočilo komunistične partije omenja tudi protidemokratični poskus demokristjanskega vodstva, da bi po volitvah sestavili deželne, pokrajinske in občinske uprave na osnovi preračunane diskriminacije komunistov. Vodstvo krščanske demokracije, dodaja sporočilo, hoče s tem premakniti politično os v državi na desno. Komunisti nadalje pravijo, da je leva sredina popolnoma propadla in ni več v stanju oživeti italijanske politike za demokratično obnovo in demokratični način vladanja.
Ob zaključku sporočilo osrednjega vodstva KPI poziva delavce in vse demokrate, naj bodo budni proti katerikoli obliki izzivanja.
neapeljskih dogodkov
RIM, 17. — Več stotin študentov se je danes udeležilo protestne manifestacije zaradi včerajšnjih dogodkov v Neaplju, kjer je veliko število brezposelnih zahtevalo delo, a so jim oblasti odgovorile s policijskim napadom, katerega žrtev je bil neki mimoidoči.
V Neaplju so ugotovili istovetnost moškega, ki ga je podrl policijski džip. Gre za 61-letnega Gennara Costantina, gasilca v pokoju. Moškega je spoznal njegov sin. Policijski agent, 20-letni Giacomo Lucivero, je izjavil, da je z džipom podrl neki drog, ker se je skušal izogniti nekemu drugemu policistu, ki je padel iz džipa, ki je bil pred njim. Baje je drog padel na glavo nesrečnemu Costantinu.
pol preden so Vlahovu izročili izjavo, so namreč ta dokument v celoti prebrali poslancem avstrijskega parlamenta in o njem razpravljali.
Tanjug se sklicuje na avstrijski radio in poroča, da se v izjavi avstrijske vlade, ki jo je v parlamentu prebral zunanji minister dr. Bielka - Karltreu, zavračajo «jugoslovanske obtožbe».
Poslanci vseh treh parlamentarnih skupin so, potem ko so slišali izjavo, praktično podprli stališče vlade, vendar z različnimi poudarki. Govornik opozicijske ljudske stranke Avstrije dr. Ka-rasek je znova svetoval vladi, naj preuči, «na katerih področjih bi bila redukcija odnosov z Jugoslavijo mogoča in primerna». Kara-sek je celo zahteval, da se «Jugoslavija z odločnimi koraki spravi k pameti». Poslanec vladajoče socialistične stranke Lupowitsch je menil, da «se Avstriji ne bi bilo treba spušča na jugoslovanski ton», vendar tudi ni bil za «dramatiziranje kot poslanec Kara-sek». Poslanec svobodnjaške stranke Skrinzi je tudi nasprotoval «dramatiziranju», vendar je menil, da_ sedanjega položaja ne gre podcèhjevati.
VIADO BARABAŠ j
SLOVESNA PROSLAVA 30-LETNICE OSVOBODITVE Nfl SEVERU SLOVENIJE
PRVI STOPILI V BOJ, ZADNJI ZmCOVITO ODLOŽILI OROŽJE»
Na zborovanju pri Prevaljah sta govorila M. Ribičič in gen. K. Nadj - Zahteva po spoštovanju mednarodnih obvez do slov. manjšine v Italiji in Avstriji
fiiiiujmiHiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiuiinmiiiiiiitfiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimii)
AVSTRIJSKI ODGOVOR NA IZJAVO VLADE SFRJ
Histerična reakcija na očitke nespoštovanja obveznosti drž. pogodbe
Cestitali so nam
Ob 30-letnici izhajartja Primorskega dnevnika smo prejeli številne čestitke časnikarskih združenj iz Italije in Jugoslavije, uredništev številnih dnevnikov, predstavnikov izvoljenih upravnih teles, slovenskih ustanov, združenj in društev ter zasebnikov. Vsem prisrčna hvala.
DRAGI TOVARIŠI!
Ko praznujete tridesetletnico izdajanja «Primorskega dnevnika», o-srednjega in vodilnega glasila slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, se voščilom pridružuje tudi «Slovenski vestnik» v Celovcu.
Ob visokem jubileju prejmite naše prisrčne čestitke, povezane z najboljšimi željami za nadaljnje uspešno delo v korist obstoja in vsestranskega razvoja slovenskega življa na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Ker se moramo tudi Slovenci v Avstriji še vedno boriti za priznanje pravic, zagotovljenih po državni ustavi in mednarodni pogodbi, toliko bolj prizadeto in z razumevanjem spremljamo vaša prizadevanja, da bi si izbojevali resnično enakopravnost na vseh področjih narodnega in družbenega življenja. V teh skupnih naporih pa nas povezujejo tudi svetle tradicije protifašističnega narodnoosvobodilnega boja, v katerem je ravno predhodnik vašega glasita «Partizanski dnevnik» izpolnil zgodovinsko nalogo, kot edini tiskani partizanski dnevnik v zasužnjeni Evropi.
Prepričani smo, da boste tudi v bodoče prav tako odločno in borbeno nadaljevali odgovorno delo za koristi in blaginjo naših bratov v Italiji. Zato bomo, kot doslej, vaše napore spremljali z iskre-'nim, bratskim razumevanjem ter se z vami vred veselili vsakega uspeha, ki ga boste zabeležili v svojem boju.
S tovariškimi pozdravi!
GLAVNI UREDNIK RADO JANEŽIČ
DRAGI PRIJATELJI!
Primorskemu dnevniku, glasniku slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in zagovorniku njenih narodnostnih in socialnih pravic, nadaljevalcu slavnih tradicij NOB in protifašističnega odporništva, ob 30-letnici izhajanja iskreno čestitam in hkrati pozdravljam vaš uredniški kolektiv ter sodelavce in bralce.
ALBIN ŠKERK
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO!
Prisrčno vam čestitam ob pomembnem delovnem jubileju. Želim vam tudi v bodoče uspešno delo kot žarišče resnične informacije, ki bo v korist vse slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Le če bomo vsak na svojem položaju opravili pošteno delo, bomo naši skupnosti pomagali do vedno novih uspehov.
RAFKO DOLHAR
UREDNIŠTVU IN UPRAVI!
Ob vašem lepem jubileju, 30-letnicj nepretrganega izhajanja Primorskega dnevnika, ki sovpada s 30. obletnico zmage nad nacifa-šizmom in osvoboditvijo, vam v imenu slovenske komisije pri deželnem vodstvu PSI in v svojem, najprisrčneje čestitam.
Prepričan sem, da bo Primorski dnevnik — naslednik in nadaljevalec borbenih tradicij Partizanskega dnevnika — kot doslej tudi v naprej dosleden glasnik borbe za uveljavitev vrednot demokracije in antifašizma, za enakopravnost slovenske narodnostne skupnosti, za pravice delovnega človeka ter za mirno sožitje med tu živečima narodoma.
BRANKO PAHOR
KOLEKTIVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA!
Čestitamo k tridesetletnici izhajanja in želimo, da se še naprej borite za uresničenje pravic slovenske narodne skupnosti.
«KOMUNIST» — Beograd
PRIMORSKEMU DNEVNIKU!
iskreno čestitamo k vašemu jubileju in želimo še mnogo uspehov v vašem cenjenem delu.
TV PRIŠTINA
DRAGI TOVARIŠI!
Iz vsega srca vam čestitamo ob tridesetletnici izhajanja, ki jo, prav tako kot naša redakcija, slavite v tem jubilejnem letu zmage nad fašizmom. «Primorskemu dnevniku» želimo še mnogo uspehov v njegovi odgovorni in častni misiji informiranja in progresivnega vplivanja med slovenskim prebivalstvom Trsta in v Italiji.
UREDNIŠTVO LISTA «RAD» — BEOGRAD
SPOŠTOVANI PRIMORSKI!
Športni krožek «KRAS» vam iskreno čestita ob vašem prazniku — 30-letnici neprekinjenega izhajanja Primorskega dnevnika v Trstu. Želimo vam, da bi še naprej aktivno stali ob strani naši narodnostni skupnosti v Italiji, ki žal, se mora po tridesetih letih zmage nad nacifašizmom še vedno boriti, da bi ji bile priznane najosnovnejše pravice.
Prepričani smo, da bodo naši stiki v bodoče še tesnejši Iti plodnejši.
PREDSEDNIK VOJKO KOCMAN
UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Odborniki ŠD Polet, zbrani na svoji redni seji dne 15. maja 1975 čestitajo, tudi v imenu članov, Primorskemu dnevniku ob 30-letnici njegove ustanovitve.
Čestitke naj spremlja želja, da bi se naš slovenski dnevnik tudi v bodoče tako uspešno boril za naše pravice, kot v preteklosti.
Še poseben pozdrav športnemu uredništvu in vsem sodelavcem.
ZA ODBOR ŠD POLET
DRAGI TOVARIŠI!
Primorskemu dnevniku, neuklonljivemu bojevniku za pravice Slovencev v Italiji, zagovorniku bratskega sožitja med tu živečima narodoma in prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, glasniku in nadaljevalcu slavnih tradicij narodnoosvobodilnega boja in protifašističnega odporništva, pošiljamo iskrene čestitke in bratske pozdrave.
UREDNIŠKI ODBOR DELA glasila KPI za slov. narod, manjšino
KOLEKTIVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA!
V imenu založništva italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji EDIT, in listov «La Voce del Popolo», «Panorama», «Il Pioniere», «La Battana», «Scuola nostra» in drugih publikacij, vam toplo čestitam k tridesetletnici vaše dejavnosti na področju javnega obveščanja in obrambe pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji, za poglobitev prijateljstva med narodi obeh jadranskih sosedov.
ZA EDIT DIREKTOR FERRUCCIO GLAVINA
PRIMORSKEMU DNEVNIKU!
Iskrene čestitke ob vašem 30-letnem jubileju!
GLASBENA MATICA
Ostale čestitke bomo objavili v prihodnji številki
VABILO
30-letnico izhajanja Primorskega dnevnika, ki je sicer padla na 13. maj, bomo proslavili v nedeljo. 25. t. m., v Kulturnem domu s sprejemom, ki se bo začel ob 10. uri dopoldne. S krajšim koncertnim programom bo nastopil oktet «Gallus» iz Ljubljane, ki bo s sodelovanjem znanega gledališkega igralca Poldeta Bibiča izvajal spored pesmi, posvečen 30-letnici osvoboditve. Sledili bodo priložnostni nagovori ter podelitev priznanj najstarejšim nameščencem Založništva tržaškega tiska.
Osebnih vabil za sprejem ne pošiljamo, pač pa s to objavo vabimo vse naročnike, čitatelje in prijatelje Primorskega dnevnika, skratka vse, ki bi želeli z nami počastiti ta jubilej, da se sprejema in tovariškega srečanja, ki bo sledil, udeležijo. Vsi bodo naši dragi gostje!
UREDNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA in RAVNATELJSTVO ZTT
TRŽAŠKI DNEVNIK
V SREDO ZAPADE ROK ZA PREDLOŽITEV
Stranke zaključujejo s sestavljanjem kandidatur za občino in za pokrajino
Kandidatna Usta socialistične stranke za dolinsko občino
Vedno bolj jasna postaja podoba kandidatnih list za prihodnje upravne volitve, čeprav še vedno niso razvozljani vsi zapleteni vozli, ki jih morajo v zvezi z listami rešiti stranke do srede, ko zapade rok za predložitev kandidatnih list za pokrajinske in za občinske volitve. Za pokrajino so sestavljene že sko-ro vse. kandidatne liste in stranke so tudi zbrale ustrezno število podpisov.
Prvikrat se bo, kot vse kaže, razbila fiktivna demokristjanska enotnost v devinsko-nabrežinski občini, kjer do sedaj razne stranke sploh niso kandidirale in so tako tudi na tak način prepustile KD monopol ter avtomatično vse potencialne glasove desnice. Tokrat pa bodo nastopile vse tradicionalne liste in prva skrajno desničarska MSI je že vložila svojo kandidatno listo, ki ji načeluje poslanec de Vidovich. Svoje kandidatne liste pa napovedujejo tudi liberalci in republikanci, ki so sestavili kandidatno listo tudi za dolinsko občino.
Od obeh občin, ki nimata pet tisoč prebivalcev in kjer je v veljavi večinski sistem, pa ni dvomov, da se bosta v Repentabru spopadli dve tradicionalni listi. V Zgoniku pa so odprte razne možnosti in je seveda zagotovljena prisotnost dveh tradicionalnih list, z italijanske strani pa se govori o raznih možnostih in celo o kar dveh, ali pa nobeni listi.
Včeraj so socialisti vložili kandidatno listo v dolinski občini, na kateri so kandidati navedeni po a-becednem vrstnem redu. Na kandidatni listi PSI so: Marino Bandi (Dolina), Viljem Bandi (Prebeneg), Fulvio Batista (Boljunec), Klavdij Kofol (Boljunec), Silvester Kuret (Ricmanje), Franc Krevatin (Do-mjo), Lucilla Dreconia por. Gerii (Boršt), Lucijan Kermac (Dolina), Boris Laurica (Dolina), Klavdij Mauri (Boljunec). Sergej Novelli (Boršt), Marino Pečenik (Boljunec), Mario Salvi (Dolina), Karel Sancin (Boljunec), Egidij Smotlak (Mačko-Ije), Zoran Taučer (Boljunec), Gianfranco Tensi (Frankovec), Stanislav Živec (Zabrežec), Boris Zobec (Zabrežec) in Mario Zupin (Dolina).
Srečanje tajništev levosredinskih strank z upravitelji bolnišnice
Pokrajinska tajništva KD, PSI, PSDI, PRI in Slovenske skupnosti so se v petek sestala s predsednikom ter drugimi upravitelji tržaške bolnišniške ustanove, s katerimi so razpravljale o perspektivah dejavnosti ustanove v bližnji prihodnosti Ob zaključku srečanja so izdali skup no poročilo, v katerem se zavzema jo za obnovitev konvencije med u-stanovo in tržaško univerzo. Obenem so se tajništva petih strank obvezala, da bodo posredovala pri deželnih oblasteh za finansiranje ustanove ter sredstva za dograditev bolnišnice na Katin ari.
Veliko obiskovalcev v tržaški Rižarni
V Rižarno, nekdanje nacistično u-ničevalno taborišče in danes spomenik, ki priča o nekdanjih nečloveških grozotah in svari mlajše rodove pred nacifašističnim nasiljem, prihaja iz dneva v dan več obiskovalcev, predvsem šolarjev in dijakov.
Računajo, da si je od otvoritvene svečanosti, 24. aprila, ogledalo ta kraj nad 60 tisoč ljudi iz raznih krajev naše dežele ter iz drugih predelov države.
Tržaško stalno gledališče je posnelo na trak dokumentarec o grozo- ______________o________ _________
tah fašizma v našem mestu in tudi ustavnih svoboščin, ki jih demokrist
nih razlogov ni mogel narediti (služba in podobno). Starši popolnoma razumemo stališče osebja teh vrtcev, priznavamo utemeljenost njihovih zahtev in jim izražamo vso solidarnost. Ne razumemo pa, zakaj se tako počasi in s tako težavo rešujejo problemi samo vrtcev ONAI RC, medtem ko občinski indržavni vrtci lahko poslujejo v redu. Od odgovornih oblasti pričakujemo, da se enkrat dokončno poprimejo s tem problemom in ga dokončno rešijo. Podpisani starši otroškega vrtca na Opčinah
Od 26. maja v Bazovici pediatrična posvetovalnica
Pokrajinski odbor vsedržavne u-stanove za otroško varstvo sporoča, da bo s ponedeljkom, 26. maja pričela delovati v Bazovici, v občinski izpostavi v Ul. I. Gruden 49 pediatrična posvetovalnica za področje Bazovice, Padrič, Gropade in Trebč. V posvetovalnici bodo vodili periodične zdravniške preglede za vse otroke do 6 let starosti. V njej bo vsem materam na razpolago za razne nasvete tudi zdravstvena asistentka, ki bo obenem vodila tudi kontrolne o-biske na domu.
V drugem delu sporeda sta Zlobec in Kovič prebrala nekaj svojih izvirnih pesmi. Sledila je razprava. 'Srečanje s predstavniki društva prevajalcev je naletelo na ugoden sprejem pri dijakih, ki so izrazili željo, da bi se podobna srečanja še kdaj ponovila.
V torek stavka državnega osebja
V torek, 20. maja, bodo ves dan stavkali državni in poldržavni uslužbenci, kar pomeni, da ne bodo delali vsi periferični uradi državne uprave in ustanove, kot so INPS, INAM, RSLAIL, ENPAS itd.
Stavki se pridružujejo tudi cariniki, ki stavkajo tudi danes.
Skupna zahteva vseh je dosledno izvajanje zakona, ki je znan kot «statut o delavskih pravicah» tudi v okviru državne birokracije.
Slovenski prevajalci na naših višjih šolah
Na pobudo zavodskih svetov slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek» znastvenega in klasičnega liceja «Fr.
Prešeren» ter trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois» so bila v torek,
13. maja, na vseh treh zavodih | cev, ki bo v Pliberku 25. maja. De-srečanja s tremi priznanimi sloven-1 želni predsednik Comelli bo 22. ma-
spada sindikat zaradi svojih dolgoletnih in vztrajnih prizadevanj za priznanje pravic slovenske šole med najpomembnejše organizacije slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem.
Sindikat je bil ustanovljen pred več kot dvajsetimi leti, nastal je iz združitve treh ideološko in politično obarvanih sindikalnih organizacij slovenskega šolskega osebja in ima za seboj enoten dolgoletni boj za pravice slovenske šole in šolskega osebja.
Pot, ki jo je prehodil sindikat, ni bila lahka, saj združuje članstvo različnih političnih in ideoloških nazorov, šolske krajevne in osrednje oblasti pa niso nudile ničesar prostovoljno slovenski šoli; za vsako še tako neznatno pridobitev je bilo treba dolgotrajnih in požrtvovalnih prizadevanj. Marsikdaj pa so bile oklicane protestne stavke in po-
PRIHODNJO SOBOTO V DCVINU
PRVI DEŽELNI KONGRES «SLOVENSKE SKUPNOSTI»
Comelli bo 22. maja sprejel delegacijo SS
JUTRI POPOLDNE OB 17. URI
Dvajseti rédni občni zbor Sindikata slovenske šole
Člani sindikata se bodo zbrali v Mali dvorani Kulturnega doma
Jutri ob 17. uri se bodo zbrali na trebna je bila prenekatera pot v 20. občnem zboru v Mali dvorani j Rim.
Kulturnega doma člani Sindikata | Pri tem bo seveda ostala najbolj slovenske šole.	, v spominu protestna stavka, zdru-
Gre za pomemben dogodek, saj ) žena z demonstracijo po rimskih u-
licah, ki jo je pred nekaj leti oklical sindikat, da bi opozoril oblasti in demokratično italijansko javnost na nerešena vprašanja slovenskega šolstva.
Ta prizadevanja niso prinesla vedno vidnih uspehov, vendar je bil končno odobren, pa čeprav po več letih, najprej temeljni zakon za slovensko šolo in nekaj let pozneje še dopolnilni zakon. Tako je bilo vsaj delno urejeno slovensko šolstvo in položaj šolskega osebja.
Kljub vsem tem dolgoletnim prizadevanjem pa še danes slovenska šola ni enakopravna, niti ni bil še urejen gospodarski in pravni položaj slovenskega šolskega osebja. Zato je želeti, da bo Sindikat slovenske šole nadaljeval svoj boj, da ga bodo še naprej podpirale slovenska javnost ter italijanske demokratične stranke.
Urnik za ogled Rižarne
Dne 16. t.m. je zasedal IOSS. Na dnevnem redu so bile priprave na deželni kongres stranke, ki bo 24. maja v Devinu v hotelu AGIP ob 16. uri, ter udeležba delegacije SS na narodnem svetu koroških Sloven
Od torka, 20. maja, naprej bo Rižarna odprta za obiske vsak delovni dan od 10. do 19.30, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. nre, oh ponedeljkih pa bo zaprta ves dan.
Za skupinske obiske (šole itd.) izven • omenjenega Urnika bo potreben predhoden dogovor in pooblastilo občinske uprave (oddelek 14.).
«Bomba» s podpisom NAP
skimi prevajalci. Po uvodnih besedah predstavnikov posameznih zavodov je predsednik Društva prevajalcev Slovenije Janko Moder govoril o smislu in pomenu prevajanja literarnih del v razne tuje jezike, nato je književnik Ciril Zlobec prebral nekaj svojih prevodov iz italijanske literature od najstarejših do sodobnih pesnikov. Pesnik Kajetan. Kovič pa je prebral svoje prevode avstrijskih, nemških in srbskih pesnikov. Na koncu prvega dela je prof, Moder. prebral še prevode iz proze nordijskih pisateljev.
ja sprejel delegacijo SS, ki mu bo razložila pereče probleme slovenske skupnosti v deželnem merilu. Govor je tudi bil o predvolilnih pripravah v tržaški in goriški pokrajini ter v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Glede debate o kraških rezervatih je IOSS z zadovoljstvom vzpl na znanje, da je bila razprava ponovno odložena, kar je med drugim tudi rezultat odločnega stališča SS, ki je zahtevala sklicanje tajništev leve sredine, da se razpravlja o tem vprašanju. SS odločno stoji na stališču obrambe našega človeka na
ttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliillililiiiiiuiiuiiiuilliiiii)
ZA REFERENDUM'.O SPLAVU* * -'*•*
Radikalci so včeraj zasedli sedež Krščanske demokracije
Protest proti posegu mestnih redarjev, ki jim prepovedujejo zbiranje podpisov po mestnih ulicah
Radikalci, ki že dalj časa vodijo kampanjo za zbiranje podpisov za referendum proti fašistični zakonodaji, ki prepoveduje splav, so včeraj popoldne uspešno izvedli povsem neobičajno akcijo. Že več tednov jim mestni ' redarji, po nalogu de-mokristjanskega ' odbornika Bartolija, prepovedujejo zbiranje podpisov na mestnih ulicah, kar po mnenju radikalcev predstavlja očiten prekršek ustavnih določil o svobodi izražanja. Ko so jim mestni redarji onemogočili tudi včeraj popoldan zbiranje podpisov pri Portičih — pod običajno pretvezo, da zasedajo javno cestišče — so mladi radikalci ter skupina pripadnic feminističnega gibanja: stopili do bližnjega sedeža Krščanske demokracije in so ga zasedli.
Na kraj je prihitel pokrajinski tajnik KD Dario Rinaldi, ki se je pričel pogajati z radikalci. Od njega so zahtevali, naj zagotovi «obnovitev
o Rižarni. Registracijo spremlja nad 200 diapozitiv. Besedilo registriranega dokumentarca je sestavil Furio Bordon, fotografski material pa je zbral in uredil Mario Piccolo Silla-ni. Tekst so brali igralci tržaškega gledališča Lidia Braico, Giusy Carrara, Elisabetta Bonino, Lilia Carini, .Mario Licalsi, Mimmo Lo Vecchio, Saverio Moriones, Giorgio Vailetta in Lino Savorani. Doslej si je dokumentarec ogledalo okrog 5 tisoč ljudi, predvajali pa ga bodo do 31. maja, nakar bo gledališče vse naprave za poslušanje in predvajanje ter registrirane trakove in fotografski material prepustilo tržaški občini, ki bo skrbela za nadaljnje predvajanje.
ZARADI SPORA Z VODSTVOM
V vrtcih ONAIRC otroci brez opoldanskega toplega obroka
Osebje vrtcev, ki jih upravlja u-stanova ONAIRC, je ves pretekli teden imelo tako imenovano «belo stavko». To pomeni, da v vrtcih ni bilo poskrbljeno za opoldansko re-fekcijo. Starši smo si pomagali tako, da smo vzeli otroke predčasno iz vrtca ali da smo na kak drug način poskrbeli za njihovo prehrano, ki pa seveda še zdaleč ni mogla nadomestiti opoldanskega toplega o-broka. Menda so si po nekaterih vrtcih pomagali tako, da so otroci nosili v vrtec vrečke s hrano, ki so jo tam vsaj pogreli. Povsod pa tega ni bilo mogoče narediti in tako so otroci morali vzdržati do pol štirih s kakim obloženim kruhkom in podobno na škodo svojega zdravja. Marsikdo namreč, ki bi otroka tudi vzel iz vrtca ob enih, tega iz različ-
janski zastopniki očitno kršijo» ter znižanje cene za najemanje Avditorija, v katerem so radikalci že priredili nekaj propagandističnih predstav, nekaj pa jih bodo priredili v kratkem. Po mnenju radikalcev sp namreč postavili pretirano ceno za najem dvorane, da bi odvrnili manjšinske skupine od vsakršne javne pobude.
Ko jim je tajnik Rinaldi dal zadostna jamstva, so radikalci povsem mirno in brez incidentov zapustili demokristjanski sedež, z obvezo, da se bodo povrnili, če se bo še nadaljevalo «izkoriščanje javne službe» s strani odbornika Bartolija.
Solidarnost z radikalci in z njihovo pobudo za referendum o splavu se je sinoči izrekla stranka PdUP.
V večernem uradnem poročilu vodstvo KD zanika, da bi radikalci zasedli palačo Diana in trdi, da je skupina zahtevala razgovor s tajnikom Rinaldijem, do česar je «prišlo
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 16. maja 1975
Ameriški dolar	627,—
Funt šterhng	1448,—
Švicarski frank	250,-
Francoski frank	154,-
Nemška marka	266.50
Avstrijski šiling	37,60
Dinar: debeh	37,25
drobni	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
stoje». Rinaldi je predstavnikom radikalcev izjavil, da je treba zadevo rešiti po upravni poti ob spoštovanju zakonov in je obenem zavrnil polemična stališča radikalcev do odbornika Bartolija.
Delegacija podjetja «Mladost» obiskala spomenika v Gonarsu in Križu
V petek je bila v našem mestu delegacija podjetja «Mladost» iz Zagreba. Goste, ki so prispevali 500 tisoč starih dinarjev za postavitev spomenika padlim v Križu, je spremljal pokrajinski tajnik ANPI Dušan Košuta.
Zagrebška delegacija je izkoristila to priložnost za obisk kostnice v Gonarsu, kjer so predstavniki podjetja počastili spomin žrtev taborišča. Poleg tega pa se je delegacija ustavila tudi pred čudovitim spomenikom v Križu, kjer so se gostje spomnili na številne padle borce za svobodo.
Krasu, še posebej kmetovalca, ki bi ga rezervati v prvi vrsti ogrozili.,!
Glede vprašanja deželnih bolnišnic ItIihItsigIitìi I. rirniìi je SS na stališču obrambe prejšnje: HI KIJUltaMIllI Ml/.‘ HI konvencije, ki daje temu organu avtonomijo pred zunanjimi vplivi. IOSS se je tudi seznanil z najnovejšim položajem okoli Kraške zadružne ' mlekarne in pri tem izrazil vso svojo solidarnost kraškim živinorejcem in njihovemu boju za uresničevanje te, za nadaljnjo ohranitev in razvoj živinoreje na Tržaškem, tako pomembne pobude. SS se bo odločno zavzela, da odgovorne oblasti dokončno sprejmejo načrt za izgradnjo zadružne mlekarne in da se takoj nakažejo potrebna finančna sredstva.
9 Zaradi urejevanja greznične mreže bo Ul. S. Cipriano začasno zaprta za promet od križišča z Ul. Cattedrale do poslopja štev. 7.
• Jutri ob 20. uri- se • bo v - sedežu na Rotondi pri. Bošketu 3/F sestala svetoivanska rajonska konzulta. Ob isti uri . se bo sestala tudi. konzulta za Kjadin-in-Roeol -v sedežu v UL Mauroner 2, kjer bo na sestanku z odbornikom za urbanistiko razpravljala o urbanističnih vprašanjih.
Jutri na trgovinski zbornici
Redni občni zbor tržaških gradbenikov
V glavni dvorani trgovinske zbornice bo jutri popoldne ob 17. uri redni letni občni zbor združenja gradbenih industrijcev iz tržaške pokrajine. Glavno poročilo o delovanju združenja v preteklem letu in o težavah, ki so zajele gradbeništvo tudi v naših krajih, bo podal predsednik E. Riecesi. V poročilu bo govor tudi o najnovejših ukrepih deželne vlade za poživitev gospodarskih dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini in o deželnem urbanističnem načrtovanju. Občnemu zboru bodo kakor vsako leto prisostvovali najvišji predstavniki deželnih in krajevnih oblasti. Svojo prisotnost so med drugimi zagotovili podpredsednik deželnega odbora De Carli, odbornik za javna dela Giust in tržaški podžupan Giuricin.
v veleblagovnici URIM
Sinoči so v slačilnici veleblagovnice Upim na Stari mitnici odkrili «bombo»: pločevinasto škatlo, ob kateri so neznanci položili lepak s podpisom «NAP». Pod to sicer lažno levičarsko krinko so neznanci zapisali več zmedenih fraz proti «rdečemu Upimu, trgovini s Slovenci» in, za kljukastim križem, je pisalo, da bo ob 19. uri bomba eksplodirala.
Ravnatelj Upima je obvestil policijo in na kraj so prihiteli agenti političnega urada, ki so zavoj odprli: v pločevinasti škatli so bile same smeti. Še ena neokusna šala torej.
lakljucna akademija ansamblov glasbene šole
Sinoči je bila v veliki dvorani Kulturnega doma druga zaključna akademija harmonikarskih ansamblov in solistov glasbene šole Glasbene matice. Nastopili so harmonikarji iz Trsta, s Proseka, iz Nabrežine in Doline. Včerajšnja, druga zaključna prireditev glasbene šole GM, je bila v duhu 30. obletnice o-svoboditve. Lepo prireditev so zaključili z nastopom združenih ansamblov šole GM iz Trsta, s Proseka, iz Doline in Nabrežine, ki so zelo dobro izvedli Seldmajerjevo koračnico in narodno «Bratci veseli vsi». Vsi nastopajoči so bili deležni dolgotrajnih aplavzov. Podrobno poročilo bomo objavili v prihodnjih dneh.
Včeraj v Dolini odprli dve razstavi
V okviru proslave 30. obletnice osvoboditve so sinoči v prosvetnem društvu «V. Vodnik» v Dolini odprli dve fotografski razstavi in sicer Edija Šelhausa na temo narodnoosvobodilne borbe ter razstavo fotografij Maria Magajne, ki razstavlja vse spomenike padlim borcem po vaseh tržaškega ozemlja. V prosvetni dvorani so imeli tudi razstavo slovenskih partizanskih knjig in plošč. Ob 20.30 pa je bilo zelo zanimivo predavanje na temo «Žena v borbi», ki ga je imela Nadja Pahor.
Hud potresni sunek pri Ilirski Bistrici
Predsinočnjim so tudi v našem mestu zabeležili potresni sunek, katerega središča je bilo pri Ilirski Bistrici. Po ugotovitvah seizmologov je sunek dosegel šesto stopnjo Mercallijeve lestvice. Škode ni bilo ne tostran ne onstran meje. Sunek je bilo pri nas zlasti občutiti v višjih nadstropjih hiš, pa tudi v starejših poslopjih, se je marsikdo prestrašil, zlasti, če se je na stropu zamajal lestenec ali pa zaškripal pod.
• V nedeljo, 25. maja, bo občinski pokriti bazen «B. Bianchi», zaradi dopoldanskih plavalnih tekem, odprt za občinstvo šele od 13. ure dalje.
V tržaški občini se še naprej širi epidemija ošpic. V obdobju od 5. do 1L maja je bilo primerov te nalezljive bolezni kar 77. Poleg ošpic pa preseneča tudi visoko število primerov vnetij priušesne mrene (29). Sicer pa je po podatkih občinskega zdravstvenega funkcionarja popolno stanje nalezljivih bolezni v omenjenem obdobju sledeče: rdečice 3, nalezljivo vnetje jeter 4 (1 primer izven občine).
iiuiiiiiimiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiniiifimiiuimifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiumtiiiiiiiiiriii
OD VČERAJ V GALERIJI «IL THIRRIO»
ANTOLOŠKA RAZSTAVA ARGENTINE CERNE
Ker se bližamo poletju, tistim vročim mesecem, v katerih razstavna dejavnost zamre, se v umetnostnih galerijah trudijo, da bi ne izgubili niti enega dne in se zato razstave vrstijo druga za drugo, tako da beležimo v Trstu izredno bogato zadevno življenje. Komaj so v petek v galeriji «Il Tribbio» na Starem trgu sneli s sten risbe in odstranili skulpture, ki jih je pripravil tržaški umetnik Mariano Černe, so na stene galerije razobesili kakih trideset olj tržaške umetnice istega imena, Argentine Čeme, katere razstava je bila odprta sinoči.'
Argentina Cerne se je rodila v Trstu leta 1903 in je zaključila svojo življenjsko pot leta 1972. Po končanem šolanju na industrijskem zavodu v Trstu, se je izpopolnjevala najprej na likovni akademiji, nato pa še v Franciji, leta 1930 pa se je preselila v Milan, kjer se je posvetila izključno umetnosti ob mojstrskem vodstvu prof. Vincenzi-
Vcdstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi vse odbornike na važno sejo, ki bo v torek, 20. maja, ob 20. uri v Bazoviškem domu.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vinogradnike, ki želijo razstaviti svoj pridelek na 9. razstavi domačih vin, da pismeno javijo udeležbo na sedež konzorcija, Svi Križ 61 ali v urade Kmečke zveze do vključno 31. maja.
...............................................................................................................
V SOBOTO, 24., IN V NEDELJO, 25. MAJA 1975
TRADICIONALNI
PRAZNIK ČEŠENJ
v MAČKOLJAH
ja, ki je nadarjeno tržaško umetnico naučil tudi restavratorskih veščin.
Od tedaj se je Argentina Cerne praktično ukvarjala z dvojnim delom: poklicno se je ukvarjala z restavriranjem umetnin, sproti pa je tudi slikala. Kot restavratorka je dolgo let živela v Španiji, kjer je tudi zaključila svoje življenje, kot slikarka pa je vse do svoje smrti priredila vrsto samostojnih razstav v raznih krajih, predvsem v Španiji.
Sedaj so v tržaški galeriji «Il Tribbio» priredili njeno antološko razstavo, izbor iz kakih sto olj in risb, kolikor jih je umetnica zapustila. Na razstavi je veliko cvetja, nekaj pokrajin in tudi dva akta. V glavnem gre za srednjevelika in manjša olja. Za umetnico so značilne barve in njena paleta je zares obsežna, bogata. Razstava bo trajala do konca meseca.
Razna obvestila
Gledališča
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu prireja prvo izredno gostovanje gledališke skupine «Centro italiano ricerche teatrali» iz Trsta, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 v dvorani p.d. «I. Cankar», Ul. Montec-chi 6. Novoustanovljena gledališka skupina, s katero je SAG navezalo prve plodne stike, bo prvič v ita lijanščini uprizorila farso v dveh delih angleškega dramatika Johna O-sboma KRI BAMBERGOVIH.
Ponovitev: v torek, 20. maja, ob 20.30 v isti dvorani.
Slovensko amatersko gledališče gostuje danes, 18. maja, ob 18.30 v PD «Zvezda» v Podlonjerju s farso Daria Foja MARKOLFA.
POLITEAMA ROSSETTI
V torek, 20. maja, ob 21. uri bo pod okriljem 'zavarovalne družbe Lloyd Adriatico koncert Bossijevih skladb za orgle. Orglar Emilio Busolini, komorni orkester «Ferruccio Busoni». Vstopnina 1.000 lir. Člani Adriacluba in Lloydov lahko dvignejo vabila pri tajništvu Adriacluba, Ul. Cassa di Risparmio 6. Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Pretti (tel. 36372 in 38547).
Kino
Danes, NEDELJA, 18. maja BINKOŠTI, DUBRAVKA
Sonce vzide ob 4.31 in zatone ob 19.31. — Dolžina dneva 15 ur. — Luna vzide ob 11.42 in zatone ob 0.29.
Jutri, PONEDELJEK, 19. maja PETER CEL.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 22,7 stopinje, najnižja 17,2, ob 19. ur: 21,6, zračni pritisk 1016,1 narašča, veter 3 km severni, vlaga 71 odst., nebo 4 desetinke pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 19,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. maja 1975 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 88-ietna Gropaic vd. Žerjal. 68-letni Federico Zanini, 60-letni Paolo Totaro, 65-letni Michele M asciale, 65-letni Renato Darini, 74-letna Maria Tolloi vd. Franco. 3-letni Paolo Milano, 87-letna Maria Bubulich vd. lelovich,
67-	letni Ferdinando Luci-Dorigo, 80-letna Maria Danek por. Derossi,
68-	letna Antonia Ivsich vd. Bellani, 67-letni Gerardo Pelizon in 89-letna Giuseppina Miserocchi vd. Pompi-gnoli.
OKLICI: elektrikar Sergio Mahnič in delavka Milena Pettirosso, mehanik Franco Tomasi in uradnica Marina Ruzzier, mesar Giorgio Gior-giutti in gospodinja Noriš Marini, železničar Claudio Zlili in učiteljica Maria Loppel, strojni oficir Tullio
Včeraj - danes
Silvestri in učiteljica Cristiana Mat-tioni, financar Giuseppe Antolloni in bolničarka Giuliana Sepulcri, u-radnik Gino Predonzani in uradnica Elvia Cendar, uradnik Andrej Sini-goi in uradnica Maria Lisa Crisciani, financar Dino Gambutti in delavka Maria Knez, trgovski potnik Giorgio Galvani in uradnica Daniela Chicco, uradnik Silvio Sirotich in uradnica Antonia Romanatti, skladiščnik Luigi Stasi in uradnica Tiziana Schwedtzer, pristaniščnik Giorgio Vatta in frizerka Daniela De-
/WtAf7///ZA\ ES£ OXt/S£f'
TC-sf:
foto kino ^ »Ptika
TRST-Ul.Manini 5/
grassi, pristaniščnik Mauro Meucci in trgovka Silvana Giovannini, učitelj dr. Elio Zennaro in učiteljica dr. Anna Maria Penco, podčastnik javne varnosti Consolato Giannatta-sio in uradnica Luciana Marzi, trgovec Claudio Kersevan in gopo-dinja Adriana Cerovac, trgovec Domenico Fiorini in frizerka Giuliana Srichia. univerz, študent Maurizio Pagan in študentka Agnese Del-cher, uradnik Giacomino Mudu in prodajalka Maria Chisari. uradnik Roberto Katalan in otroška vrtnarica Gigliola Guerra, uradnik Aurelio Koterle in prodajalka Fiorella Cappellari, gostilničar Silvio Co-selli in gospodinja Anna Sirotich, mesar Dino Vascotto in prodajalka Mirella Zadnik, mehanik Dario De Salvador in uradnica Orietta Dal Pont, pomorščak Gianfranco Monaro in gospodinja Rachele Della Rossa, železostrugar Mario Crivici in uradnica Daniela Broggian, uradnik Gennaro Maiorana in bolničarka Sonia Barut, upokojenec Mauro Ricciuti in pletilja Anna Maria Del Rosso, šofer Giorgio Valentini in uradnica Vanja Jurjevič, delavec Giorgio Coronica in gospodinja Silvana Kraljevič, avtoprevoznik Mario Rocco in prodajalka! Laura Lo Presti.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA
44 48 89
71
76 10 37 21
72
77 4 G
18
16
40
50
56
71
54
61
13
34
11
89
27
18
22
78
49
87
81
X 2 2
ENALOTTO 1X1	2 2 1
1 X X
KVOTE: 12 točk - 5.593.000; 11 točk - 255.000; 10 točk - 24.400 lir.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec),
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121). Sesljan (tel. 209-197). Žav-Ije (tel. 213-137), Milje CteL 271-124).
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Easy Rider» (1969). Režija Dennis Hopper. Barrai film v italijanščini. Igrajo: Peter Fonda, Dennis Hopper in Jack Nicholson.
Jutri 19.00—21.30 «Desiderio» (1943). Režija Roberto Rossellini in Marcello Faglierò. Igrata Fili Parvo in Massimo Girotti.
Ariston 15.30—22.00 «Il sospetto». Barvni film, v katerem igra Jean Maria Volontà. Film je za vse.
Jutri zaprto.
Grattacielo 15.30 «Zig-zìg: Non si possono strappare le stelle». Barvni film. Igrajo: Chaterine Denevue. Bernardette Lafont in Walter Chiari. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 10.00—11.30 «Maio, miao: arriba, arriba». Barvna risanka.
Excelsior 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 «Il seme del tamarindo». Julie Andrews in Omar Sharif. Barrai film.
Nazionale 15.30 «Who? L’uomo dai due volti». Barvni film, v katerem igrata Elliot Gould in Trevor Howard.
Fenice 10.00—11.30 matineja «Tarzan e il safari perduto». Barvni film.
Fenice 15.30 «Tommy». Barvni film. Igrajo Oliver Reed. Ann Margret, Elton John, Jack Nicholson in drugi.
Eden 14.30 «Il fantasma del pirata Barbanera». Barvni risan film Wal-ta Disncya.
Ritz 15.00 «Giubbe rosse». Barrai film, v jiatgrenj,,migrata Fabio Testi in Renato Cestiè.
Aurora 16.00 «Il lumacone». Barvni film, . y. katerem igrajo . Agostina Belli, Turi Ferro in Ninetto Davoli.
Capitol 15.00 «La preda». Barvni film, v katerem igra Zeudi Araya. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 15.45 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista». Barrai film z Renatom Pozzettom. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.00 «Arrivano Joe e Mar-gherito». Barvni zabavni film. Igra K. Invadine.
Filodrammatico 15.00 «Infedelmente vostra: Celestina tuttofare». Barrai film. Prepovedano mladini pod 18, letom.
Moderno 15.30 «Piedone ,a Hong Kong». Bud Spencer Barvni film.
Ideale 15.00 «Sutjeska» (La quinta armata rossa). Barvni jugoslovanski film. Igrata Richard Burton in Irene Papas.
Vittorio Veneto 15.00, 17.10, 19.20, 21.45 «Chinatown». Barvni film režiserja Polanskega. Detektivka.
Abbazia 14.30 «Farfallon». Barvni zabavni film. Igrata Franco Franchi in Ciccio Ingrassa.
Radio 14.00 «I dieci comandamenti». Barrai film. Igrata Charlton Heston, Yul Brinner.
Mignon 14.30 «Crash! Che botte... strippo, strappo e stroppio». Barrai zabavni film.
Astra 15.30 «Assassinio sull’ Orient express». Barrai film, v katerem igrajo Sean Connery, Albert Finney in Ingrid Bergman.
Volta -, Milje 15.00 «... Altrimenti ci arrabbiamo». Barrai zabavni film. Igrata Terence Hill in Bud Spencer.
Izleti
S P D T organizira 1. in 2. junija avtobusni izlet na Pokljuko z ogledom krajev, kjer so se pred več kot 30 leti bile partizanske bitke. Podrobnejši program izleta bo javljen v prihodnjih dneh. Vpisovanje do vključno 28. t.m. pri ZSŠD, Ulica Ceppa 9.
PD «S Škamperle» pri Sv. Ivanu priredi 8. junija tega leta enodnevni izlet v Škofjo Loko in v Poljansko dolino z ogledom zanimivosti in Tav-čerjeve rojstne hiše. Vpisovanje na sedežu društva na štadionu «Prvi maj* od ponedeljka, 19. maja. dalje, od 19.30 do 20.30 do zaključka vpisovanja.
Krožek VŽI - Bani priredi 1. junija izlet v Cerkno in bolnico Franjo. Vpisovanje vsak dan pri Tončki Vidau, Bani 32, od 19. do 20. ure razen ob nedeljah.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DARIO FO
MARKOLFA
Farsa s prologom (prvič v slovenščini)
DANES, 18. maja, ob 18.30 p.d. «Zvezda» v Podlonjerju.
P.D. VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi v okviru 30-letnice osvoboditve fotografsko razstavo E. Šelhausa na temo NOB ter razstavo fotografij vseh spomenikov na Tržaškem ozemlju Marija Magajne in razstavi knjig in plošč s partizansko tematiko.
Razstave bodo odprte danes, 18. maja, od 10. do 16. ure.
Vljudno vabljeni.
Bivši borci in aktivisti ter PD Slovenec iz Boršta, proslavljajo DANES, 18. MAJA, v Hribenci
TRIDESETLETNICO
OSVOBODITVE
Spored:
Ob 15. uri:
polaganje vencev k spomeniku in spominski plošči padlih v NOB.
Ob 16. uri:
slavnostni govor deželnega svetovalca D. Lovrihe, nastop otrok osnovne šole, recital mladine ob spremljavi domačega pevskega zbora, nastop pevskega zbora V. Vodnik iz Doline.
Za zaključek bo igral ansambel «Furlan».
Od 10. ure dalje razstava slik iz NOB.
Deloval bo dobro založen kiosk z jedačo in pijačo.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
izredno gostovanje gledališke skupine CENTRO ITALIANO RICERCHE TEATRALI iz Trsta
John Osborne
KRI BAMBERGOVIH
(The Blood of the Bambergs)
Farsa v dveh delih
Prevod: Vanna Gentili Scena: Gianni Pansini Režija:	Marino Sossi
Jutri, 19. maja, ob 20.30 v dvorani PD «Ivan Cankar», Ulica Montecchi 6 — PREMIERA V torek, 20. maia, ob 20.30 V isti dvorani — PONOVITEV
SLOVENSKI KLUB
vabi v torek,
27. maja, ob 20.30 na zaključno predavanje sezone
Velemojster Vasja Pirc:
O NOVEM SVETOVNEM ŠAHOVSKEM PRVAKU KARPOVU
Predavanje je v zvezi z bližnjim Vidmarjevim memorialom v Portorožu in Ljubljani, katerega se bo udeležO tudi Karpov in na katerem bo Pirc vrhovni sodnik. Slovenski velemojster bo komentiral tudi partijo Karpov -Spasski. Vabljeni člani in vsi ljubitelji šaha.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SREČKO KOSOVEL» . Trst Ul. Ginnastica 72 - tel. 793-167 priredi
od 30. junija do 26. juliJa
dnevno
KOLONIJO
za otroke od 3. do 7. leta starosti. Vpisovanje v upravi Doma do 15. junija, oziroma do zased ^ predvidenih mest. Za podrobne! še informacije nas lahko obišče ali nam telefonirate.
Ravnateljstvo
ZAHVALA
Globoko ganjeni zaradi razov sočustvovanja ob smrti nepozabne
Viktorije Sosič
vd. Ravbar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ^-u. na kakršenkoli način z nami stvovali.	K„ajs,
Družine:	Ravbar,
Malalan, Bianchi, Hrovatin
Trst, 18. maja 1975	^
(Pogrebno podjetje, Ul- Zonta tel. 38006)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
RENATA MILKOVIČA
se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, vaški mladini, darovalcem cvetja in prispevkov, č. g- župniku, proi rjem in dijakom sr. šole «S. Kosovel» z Opčin, učiteljicam ^ učeneem osnovne šole iz Trebč ter vsem, ki so na kakršen način počastili njegov spomin.
Trebče, 18. maja 1975
komunistične skupine med drugim dejal, da niso zahteve prebivalstva po soočenju z upravitelji naletele pri nobeni konzulti na takšne težave, kakršne srečujemo ravno na vzhodnokraški konzulti. Prebivalstvo bo prisiljeno, da spet ukrepa mimo konzulte, kot se je to že dogodilo. Pri tem ie Wilhelm navedel primer vprašanja razširitve openskega pokopališča. Ker ni imelo posredovanje konzulte glede tega vprašanja nobenega odmeva pri občinskih oblasteh, je prebivalstvo samo ukrepalo in zahtevalo srečanje z županom, ki se je obvezal, da bo zadevo proučil in skušal upoštevati predloge, ki so mu jih predstavniki prebivalstva neposredno prinesli. Zavlačevanje je obsodil tudi svetovalec Križmančič (PSI).
S SEJE KONZULTE ZA VZHODNI KRAS
Nova zavlačevanja glede sklicanja zborovanja o zaporu za mladoletne
Konzul ta ša ni sklicala javnega zborovanja, ker so občinski odborniki odklonili svojo prisotnost
Rajonska ■ konzulta za vzhodni i odločen. Rudi Wilhelm je v imenu
Kras je na svoji predsinočnji seji '	........ ' '
obravnavala vrsto vprašanj, ki zadevajo področje od Opčin do Bazovice. Na dnevnem redu so bile, kot običajno, prošnje za gradbena dovoljenja, o katerih je poročal predsednik komisije Cordioli, ter druga vprašanja, najbolj živahno razpravo pa je še enkrat izzvalo sklicanje javnega zborovanja o vprašanju zapora ža mladoletne v Padričah, ki ga je zahtevalo prebivalstvo Padrič, Gropade, Bazovice in Trebč že pred letom dni in za katero se je konzulta, s sicer precejšnjo zamudo,, že obvezala, a ga še ni izvedla.
v Vsa zadeva se že dolgo vleče in se vedno ni videti prave rešitve.
Pred nedavnim so se predstavniki krajevnih organizacij omenjenih vasi sestali s predsednikom konzulte ter predstavniki njene prve komisije. Ob tej priložnosti so se okvirno dogovorili, da bi moralo do zabeljenega javnega zborovanja priti ■ • maja, če bodo seveda občinski upravitelji, ki naj bi se po zahtevi krajevnega prebivalstva zborovanja Udeležili in dali svoj odgovor ter stališča glede vprašanja zapora za mladoletne in drugih problemov, ki, so s tem posredno povezani, v to j Pristali. Določeni datum je šel gladko mimo, kar pomeni, da občinski Upravitelji niso v to pristali. To Je na seji povedal predsednik konzulte dr. Zanmarchi, ki je obenem s tem seznanil vse organizacije, ki so zborovanje zahtevale. Občinski odborniki so se namreč v odgovoru Predsedniku konzulte sklicevali na dejstvo, da smo že v predvolilnem vzdušju in da bi javno zborovanje z ujihovo prisotnostjo zadobilo preveč Političen «kampanjski» značaj. Predsednik je zato predlagal, da bi zbo-fovanje odložili do zaključka volitev. V tem času pa bi zborovanje lahko bolje pripravili in tudi sami občinski odborniki bi imeli več ča-®a na razpolago za proučitev do-kutnenta, ki ga je prebivalstvo šti-r\h vasi izdelalo, ter za formulira-uje predlogov na podlagi tega dokumenta.
Kakšen bo odgovor prizadetega Prebivalstva na ta ponoven primer zavlačevanja njihove zahteve, bomo videli v torek, ko se bodo predstavniki krajevnih organizacij spet sestali. Glede odgovora, ki so ga o tem dali na predsinočnjem sestanku konzulte komunistični in socialistični svetovalci, pa je bil oster in
PO PRVIH TREH USPEŠNIH PRIREDITVAH
v
Četrta pokrajinska razstava vin ko od 18. do 20. julija v Miljah
Razstavili bodo 36 hi najboljših vin z vsega področja pokrajine
Po prvih treh vedno uspešnejših, tako po kakovosti razstavljenega pridelka, po naraščajočem številu razstavljavcev in po zanimanju o-biskovalcev, priredi letos pokrajinska uprava četrto pokrajinsko razstavo vina.
Na dveh sestankih koordinacijskega odbora, ki mu je predsedoval pokrajinski odbiniik Lucijan Volk in so se ju udeležili prireditelji občinskih in krajevnih vinskih razstav ter predstavniki pokrajinske turistične ustanove, avtonomne le-toviščarske ustanove iz Milj in pokrajinskega kmetijskega nedzomi-štva, so se dogovorili, da bo letošnja pokrajinsita razstava vina v Miljah v dneh 18., 19. in 20. julija. Kot običajno bodo prireditelji
liiiiiiii!iiiiifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiii||||||t|||l|IUIIUIUm|,|||,|||||m||||||||||||||||„||||„,1|||i|||||||||
V SREDO ZVEČER NA PROSEKU
Ustanovili so odbor jusarskih upravičencev
Jutri prva seja pripra:vljalnega odbora
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE — KOMEN
vabi na večer ljudskih plesov in pesmi, ki 1» v komenski kinodvorani v nedeljo, 25. maja, ob 17. uri.
Nastopajo:
~~ Tržaška folklorna skupina «Stu ledi».
~~ Mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža.
Boljunski tamburaši.
V sredo zvečer se je v prostorih društvene gostilne na Proseku - zbra lo lepo število domačinov, ki so raz previjali o ustanovitvi odbora za ju sarska zemljišča. Zamisel o ustano vitvi odbora se je na Proseku poro dila pred dvema letoma, vendar res mčnost je postala šele pred neka, dnevi. To pobudo so z veseljem pozdravili posebno starejši vaščani, ki so na sestanku obudili spomine na preteklost, ko so na Proseku že imeli odbor jusarsih upravičencev. Po ukinitvi so sicer pred nekaj leti poskusili, da bi spet obnovili odbor, vendar takrat ni bilo velikega zanimanja in zato so opustili. Prav zaradi tega številna udeležba na sestanku v sredo zvečer priča, da je sedaj veliko zanimanje za ustanovitev odbora, ki ima namen ščititi in braniti proseška jusarska zemljišča. Med živahno razpravo je prišlo tudi do nekaterih konkretnih in konstruktivnih predlogov. Obenem je prišlo do razjasnitve osnovnih nalog in pravic jusarjev.
Sestanka se je udeležil tudi predstavnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je z veseljem pozdravil to pobudo in dal domačinom tudi nekaj smernic in zaželel plodno delo.
Preden so se domačini razšli, so izvolili še devetčlanski pripravljalni odbor, katerega sestavljajo Edi Bukavec, Drago Cibic, Vladi Cibic, Milan Čuk, Anten Husu, Rado’ Milič, Bruno Rupel, Lucijan Štoka in dr. Drago Štoka. Pripravljalni odbor se bo posvetoval z raznimi izvedenci in stopil v stik tudi z odbori sosednjih vasi in izdelal statut. Pripravljalni odbor bo v kratkem pričel z vpisovanjem članov, ker namerava v najkrajšem času sklicati ustanovni občni zbor.
Pripravljalni odbor, kateremu predseduje Drago Cibic (podpredsednik je
dr. Drago Štoka, tajnik Bruno Rupel, blagajnik Anton Husu) bo prvo sejo imel že jutri, 19. t.m., ob 20. uri na Proseku.
1 posameznih občinskih razstav poskrbeli za prevzem vina v svoji občim, po možnosti od nagrajencev na svojih razstavah, in sicer po 6 hi, tako da bo skupno razstavljeno na pokrajinski razstavi 36 hi vina z vsega področja pokrajine. Glavno organizacijsko delo (shranjevanje, ustekleničenje, kioski, osebje za prodajo itd.) prevzame kot vsako leto občina, kjer bo razstava, kar je zagotovil miljski odbornik za turizem Donadel, ki je bil prisoten skupaj s predstavnikom miljskih vinogradnikov in predsednikom avtonomne letoviščarske ustanove. Pokrajina bo seveda prevzela vse stroške.
Spored letošnje prireditve predvideva otvoritev razstave v petek, 18. julija, popolne z nastopom krajevne godbe. V soboto bo poleg pokušnje vina v občinski sejni dvorani okrogla miza «o kmetijstvu in okolju», naston folklornih skupin in ples. V nedeljo se bo razstava zaključila z nagrajevanjem, kulturnim programom in plesom.
Glede na dosedanje pozitivne izkušnje, ki so dokazale koristnost te manifestacije na pokrajinski ravni, tako z gledišča sodelovanja med krajevnimi upravami, kot tudi znamenje večjega zanimanja in priznanja za delo krajevnih vinogradnikov, je pričakovati, da bo letošnja, četrta razstava vin tržaške pokrajine, potrdila in še povečala uspeh dosedanjih in prispe-
vala k nadaljnjemu uveljavljanju pristnih domačih pridelkov, pa tudi k načrtnejšemu zanimanju javnih ustanov za vprašanja domačega vinogradništva in kmetijstva sploh.
L. V.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Tajništvo Kmečke zveze obvešča svoje člane, ki obdelujejo s stroji svoja posestva in so po posredovanju UMA prejeli v letu 1974 določene količine goriva po znižani ceni, da morajo nepreklicno do 30. junija letos predložiti na pristojni urad izjavo, v kateri navajajo količino porabljenega goriva in kmečko dejavnost, za katero so to gorivo porabili.
Seja upravnega odbora kmečke blagajne
Včeraj se je na sedežu v Trstu sestal upravni svet Vzajemne pokrajinske bolniške blagajne za neposredne obdelovalce, ki je obravnaval med drugim tudi obročun za poslovno dobo 1974. Na seji. ki je bila pod vodstvom predsednika Dušana Kodriča, so svetovalci soglasno odobrili, po predsedniškem poročilu in po obširni razpravi, v katero so posegli vsi prisotni, obračun za lanskoletno delovanje.
Registriran prenos koprske televizije s proslave v Sarajevu
Drevi ob 21. uri bo koprska barvna televizija prenašala registrirani koncert, Id ga je na predvečer dneva zmage posnela v Sarajevu jugoslovanska televizija. Na mogočni prireditvi je kot znano nastopil Tržaški partizanski pevski zbor pod vedstvom Oskarja Kjudra. ki je v spletu borbenih pesmi jugoslovanskih narodov doživel izreden u-speh.
■■ fS /
A;-'A- ~ -A" ':v\.—Ar
Renata Milkoviča iz Trebč so pospremili na zadnji poti
deto ganjenost in žalost. Renato je bil v svojih najboljših letih. Čez dva meseca, 15. julija, bi bil namreč dopolnil šele enainštirideseto leto starosti.
Kljub nesrečam, ki so se pogosto zgrinjale nad njim — že pri sedmem letu ga je pičil modras in so ga komaj ‘ rešili smrti, pred šestimi leti ga je doletela prometna nesreča, ki mu je zapustila hude posledice, pred tremi leti je izgubil mater, očeta pa je priklenila ob posteljo huda bolezen — je Renato ohranil svoj življenjski zagon. Ljudje so ga cenili kot dobrega zidarja, posebno pa so cenili njegovo trdno narodno in družbeno zavest, njego-vp odprtost za dogajanja v vasi in izven nje ter njegovo pripravljenost, da je priskočil na pomoč, kjer je bilo treba. Neprecenljiva je bila njegova pomoč predvsem pri domačem športnem društvu. Njegova družina je tudi vrsto let raznašala v Trebčah Primorski dnevnik.
Najbolj pretresljivo ob tej tragični usodi, ki je doletela Renata, je to, da zapušča ženo Cvetko s štirimi otroki, 16-letnim Angelom, 14-letno Franko, 10-letnim Mirkom in komaj 4 leta staro Marino. Potrti družini naše globoko sožalje, Renatu pa, da bi mu bila lahka domača gruda.
Smrtna kosa. pe. spet neusmiljeno posegla v trelifensKe vrste. V ponedeljek je vsa vas globoko ganjena pospremila k . preranemu počitku Renata Milkoviči, ki se je teden dni prej hudo ponesrečil med de lom, ko ga je najbrž obšla nenad na slabost in je z glavo močno udaril ob pod. Vsi so upali, da si bo od hudega udarca opomogel, a,žal je bila vsa zdravniška pomoč zaman.
Renatova nesreča je močno odjeknila med vaščani in vsemi, ki so ga poznali, zato pa je nenadna vest o njenih tragičnih posledicah še stop njevala v ljudeh globoko in priza-

,
■ À-
.- '
A,•4-*:
,,
SfA'A
i*

..-'A:V,-AV.*'. '■''A-,-/: ■-	'
Rova escort
900 FORD
-AA :;,y:
'•A ,	-
-i'	.
7-V- ■ s,'. 7 v
nuova concessionaria izložba
ulica caboto, 24 trst ulica s. francese© 11
O
;[] raziionm©
IM USPEHI?
majhna kubalura motorja zmerna poraba goriva omejeno razvrednotenje poenostavljeno vzdrževanje
in CENA od /.624.000 LIR brez IV,A.
IlililiiiilliiuiiiiiiiiiliiiiiiillliiliiiiiiiiiiiiiiillliiliillifiiiiiiimiiiiililliiiilllililllllllliliiillimillilliillliillTnlll
FRANCA VALENČIČA NI VEČ MED NAMI
Tov. Franca Valenčiča ni več. Po večletnem trpljenju je podlegel dolgi bolezni. V sredo, 7. t.m., smo pokojnika poleg sorodnikov številni znanci in tovariši spremili na zadnji poti iz mrtvašnice tržaške bolnišnice na pokopališče.
Pokojni Franc se je rodil leta 1899 v Podbežah pri Podgradu. Leta 1922 se je preselil v Trst. Kot delavec se je izmenoma zaposloval po raznih tovarnah, najdlje pa je bil v tovarni «OMSA». Od leta 1952 je bil invalidski upokojenec.
Z družino se je naselil v Rojanu. V zakonu so se mu rodili trije otroci, od teh je zadnji umrl kmalu po rojstvu.
Pokojni Franc je bil zaveden in napreden slovenski delavec, stalen naročnik Primorskega dnevnika. Kljub mučni bolezni je sledil političnim dogodkom in borbi za uveljavitev resnične enakopravnosti naše slovenske manjšine.
Sorodniki aktivistke Zore Perello-ve, pri katerih je Zorka ob aretaciji tudi ilegalno stanovala v Rojanu, so januarja 1944 povezali OF oba zakonca Valenčičeva.
Od takrat je postala žena Marija aktivna članica krajevnega odbora OF za Rojan-center. Od julija 1944 pa je tudi 15-letna hčerka Marta o-biskovala ilegalno slovensko šolo v Rojanu in sodelovala pri dostavljanju ilegalne literature na razne javke
.........................................................................
v okraju. Povezana z mladinsko organizacijo je ob osvoboditvi delovala kot zanesljiva kurirka komande mesta Trst. 21-letni sin Anton, na katerega je bil pokojni Valenčič še posebno ponosen, je odšel od vojakov s prekomorsko brigado v Jugoslavijo, kjer je kot borec padel v Bosni 15. 6. 1944.
Žena Marija, že priletna in sama močno izčrpana, in hčerka Marta, ki je kljub oddaljenosti bolnega očeta pogostoma obiskovala, sta z veliko prizadevnostjo lajšali trpljenje pokojniku.
Znanci in tovariši iz Rojana bomo pokojnega Franca Valenčiča ohranili v lepem spominu.
I. NOVAK
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1. tel. 211-489.
AUTOSALONE TRIESTE — CARLI VIRGILIO - 126 73, 127 74, 128 70-
74,	1500 C 66, 124 coupé 5 m 68, £50 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000
75,	Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. lia 10 in UL Cotogna 7.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalh, tudi drugih avtomobilov v UL Rittmayer 4/a.
AUTOSALONE FIAT, Ul. di Roiano « — ZACCARIA. Prodaja novih in izbranih rabljenih, avtomobilov: 500 ’65. ’68; 126 ’73; 127 71; 128 70; 128 familiare; 125 72; 124 coupé 72; 128 coupé nov s popustom, še neregistriran:	porsche 911T 70;
dolgoročno plačilo na obroke. Odprto ob praznikih. Tel. 413337.
OSMICA
Včeraj je odprl osmico v Dolini štev. 112 Josip Sancin po domače «šar-nek». Toči odlično belo in čmo vino.
OSMICA
Anton Furlan na Greti štev. 36 (pri «Sandroti») odpre danes osmico, kjer toči pristno beto in čmo vino.
S
Previdenza e Sicurtà
Socistt Mutui dl Aulcuniiunt o dl RletslcuraUom
Obveščamo cenjene zavarovance in kliente, da smo se preselili v Ul. Cicerone 8 - pritličje. Tel. štev. 61789.
Uradne ure: 8.30 — 12.30 15.30 — 19.30
Generalni agent EDI PRELEC
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM
V	NOB V KRIŽU Josip Čuk (Prosek) 5.000 lir, Justo Busetti (Nabrežina) 5.000 lir, Srečko Orel (Prosek) 10.000 lir, Slavko Peric (Križ - pekarna) 7.000 lir, Danilo Gustinčič (Križ - pekarna)
20.000	lir, Levko Frankovič (Nabrežina) 20.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Marije Leharner daruje družina Jerič Komen 3.500 lir.
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ REPNIČA, BRIŠČKOV IN SAMATORCE Iz Devinščine so prispevali: Ivan Štoka 5.000 lir, Leopold Vatovac
5.000	lir, Srečko Sedmak 5.000 lir, Srečko Orel 5.000 lir, Gino Lazzari-ni 2.000 lir, Bruno Rebula 5.000 lir
in Vladi Pertot 5.000 lir.
* * *
Dr. Drago Martelanc daruje 20.000 lir za TPPZ.
Družina Nabergoj (Prosek 103) daruje 5.000 lir za Slovenski dija ški dom v Trstu.
Ob priliki razstave slikarjev-ama-terjev darujeta Stanko Žerjal 5.000 lir za dolinsko fantovsko in Mirko Hrvatič 5.000 lir za PD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Šantli Viktoriji Ravbar darujeta Marta in Celeste 2.500 lir za ŠD Polet in 2.500 lir za PD Tabor.
Namesto cvetja na grob Justa Terčona daruje družina Pregare 5 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob tete Viktorije Ravbar darujeta Dragica in Peter Ravbar 5.000 lir za ŠD Polet.
Stanko Gerlanc daruje 5.000 lir za vzdrževanje spomenika na Konto-velu.
V	počastitev spomina Justa Terčona iz Slivnega daruje Ema Tomažič 5.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo in 5.000 lir za Dijaško matico. V isti namen darujeta Sonja in Just Colja 5.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo in 5 tisoč lir za PD Sokol iz Nabrežine, Tončka in Emil Colja 5.000 lir za PD Sokol. V spomin na Maričinega očeta Justa Terčona darujejo za Šentjakobsko kulturno društvo: I-vanka Colja 3.000 lir, Olga in Berto Franza 5.000 lir.
Ker se ni mogla udeležiti prvomajskih proslav daruje Marija E-ler - Glavič 5.000 lir za dijaško obmejno srečanje Primorske, ki ga organizira licej «F. Prešeren».
Namesto cvetja na grob Lina Ču-kar darujeta Mira in Ignacij Ota 5
tisoč lir za pevski zbor V. Vodnik.
Ob priliki odhoda k vojakom sina Darka Marca daruje mama Ivica z družino 10.000 lir za Bazoviški dom.
Ob 3. obletnici smrti Mira Križ-mančiča iz Bazovice daruje prijatelj Tom Marc (po domače Pez-daša) 5.000 lir za TPPZ.
V	počastitev spomina pokojnih Antona, Marije in Zore Bercè iz iz Gropade ter pokojnih Pierine Kalc in Ane Kralj daruje družina Kalc s Ratinare 5.000 lir za vzdrževanje spomenike NOB v Gropadi in 5.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob pok. Petra Grgiča daruje Marija Križmančič por. Petaros iz Boršta 71, 1.000 lir za občinski spomenik padlim v Dolini in 1.000 lir za TPPZ.
V	spomin Renata Milkoviča daruje Alfred Kralj 5.000 lir za športno društvo «Primorec» iz Trebč
Učiteljstvo iz Bazovice daruje 10 tisoč lir za osnovno šolo «Primož Trubar» v Bazovici.
Ob 30. obletnici tragične smrti bratca Karla Križmančiča iz Gropade daruje sestra Zora Mršnik 10 tisoč din za gropajsko šolo K.D. Kajuh. V isti namen daruje mama Kristina Križmančič z družino 5.000 lir.
Danes poteka 21 let od smrti sina in brata Željka Milkoviča. Ob tej priliki daruje družina Milkovič -Gornik 5.000 lir za gropajsko šolo K. D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob pok. Ravbar Viktorije daruje družina Škabar z Opčin 5.000 lir za športno društvo Polet in 5.000 lir za prosvetno društvo Tabor.
Ob 5. obletnici smrti očeta Jožeta Maverja daruje družina Adri-jana Maverja 10.000 lir za Dijaško matico.
N. N. daruje 10.000 lir prosvetnemu društvu «F. Prešeren» v Boljun-cu, honorar za delo pri društvenem izletu.
Ob priliki proslav 10-letnice športnega društva Breg daruje Ezio Fon-tanot — Društvena gostilna Dolina 10.000 lir.
Sodando Glavina daruje za ŠD Breg
Namesto cvetja na grob Viktorije Ravbar z Opčin darujeta Lucija in Seraf 5.000 lir za pozidavo prosvetnega doma na Opčinah.
Namesto cvetja na grob pok. Viktorije Ravbar daruje družina Ratzem-beck 5.000 lir za SPD Tabor.	j
ZARADI STAVKE DAVKARJEV
Ponovno podaljšanje davčnih rokov
Ministrstvo za finance je zaradi stavke osebja, zaposlenega v perifernih uradih glavnega ravnateljstva za neposredne davke odredilo, naj se roki za opravljanje formalnosti v zvezi z obdavčevanjem prometa, davek na dodatno vrednost IVA, registrske takse, davki na dediščino, itd), ki zapadejo v času stavke, ponovno podaljšajo za nedoločen čas, in sicer na osnovi zakona štev. 770 z dne 28. julija 1961. Po končani stavki bo ministrstvo izdalo poseben dlok, ki bo med drugim določil tudi nove roke za opravo omenjenih formahiosti. * • - - - *
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
Tel. 200186
■	sprejema hranilne vloge in
■	nudi posojila po ugodnih obrestnih merah
NUDI VSE BANČNE USLUGE
sveže pražena kava — prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ .Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
Največja izhlra surove in pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 - 750.575 PRAŽARNA: UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210
«AUTOAGENZIA CLAUDIO»
ULICA CEPPA S ■ TELEFON 62-640
ZASTOPNIK
šHOOR
'JAWA'
mi
mopedi NEGR1NT
ZA TRST IN POKRAJINO
Modeli ŠKODA 74/75:
100 - 100 L — 110 L 110 R COUPÉ’
■ TAKOJŠNJA DOBAVA
RAZSTAVA NAJNOVEJŠIH MODELOV
KORZO ITALIA - ULICA S. LAZZARO - TEL. 37838
ibobdf
snop
ULICA SETTEFONTANE, 62 — TEL. 772731 — TRST
LA GABBIA VIALE XX SETTEMBRE, 36 - TEL 793910
ULICA MADONNINA, 18	— TELEFON 794064
SALVARANI — UL. S. FRANCESCO, 11 — TEL 69220
GORIŠKI DNEVNIK
MLADINSKI CENTER SVEČANO PROSLAVIL 30-LETNIC0 OSVOBODITVE
Odločno na strani idealov slovenskega osvobodilnega boja Zgodovinar dr. M. Pacor o tesnem sodelovanju s katerim smo v Evropi zgodovinsko potrdili naš obstoj slovenskih in italijanskih partizanov v Benečiji
Govorniki poudarili privrženost borbenemu protifašizmu in obsodili protijugoslovanske provokacije
Mladinski center Gorica, v katerem delujejo Mladinski krožek. Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič», taborniki rodu Modrega vala in športno združenje «Dom», je pripravil sinoči v prostorih Dijaškega doma veličastno proslavo ob 30. obletnici osvoboditve. Mitinga ob tabornem ognju, tako je namreč proslava nosila naslov, se je udeležilo veliko predstavnikov naših zamejskih organizacijah, gostov iz Slovenije, staršev gojencev Dijaškega doma, ter drugih.
V popoldanskih urah se je na i-grišču Dijaškega doma odvijal športni popoldan (podrobno o tem športnem srečanju bomo objavili na drugem mestu). Večerna proslava se je pričela s tabornim ognjem, ki so ga pripravili na dijaškodomskem dvorišču. V imenu prirediteljev so nato sledili štirje govori.
Dijak Karel Devetak je govoril v imenu Mladinskega krožka. V uvodu je ugotovil, da praznujemo letos 30. obletnico zmage nad nacifašiz-mom, za katero smo Slovenci dali visok krvni davek. Prav zato se mladi s spoštovanjem spominjajo herojske borbe naših staršev. Devetak je nato nadaljeval: «Mladi Slovenci v Italiji smo še prav posebno poklicani, da se spomnimo tega jubileja, saj smo z ostalim slovenskim narodom prav v NOB našli svojo pravo in dokončno narodnostno identiteto in se zgodovinsko potrdili pred narodi ostale Evrope. Zato ne bomo nikoli pristali na trditve, ki na vse načine skušajo prikazati narodnoosvobodilno borbo kot enostavno brato-morsko klanje in ki postavljajo na isto raven komuniste in belogardistične zločince. O dogodkih NOB moramo biti objektivno obveščeni in ne smemo nasesti različnim protijugoslovanskim manipulacijam. Posebno takim ne. ki jih podpihujejo emigrantski krogi ali pa navidezni demokrati, ki v različnih brošurah skušajo blatiti vodilno vloge jugoslovanske KP v NOB'.»
Devetak je nato ocenil sedanji položaj v Italiji in dejal, da italijanski sistem preživlja globoko krizo, ki so jo hoteli določeni buržoazni krogi. Ta polovičarska demokracija se izkazuje v raznih oblikah. Ena izmed teh so pooblaščeni odloki, ki po eni strani dajejo šolskemu sistemu večjo svobodo, po drugi strani pa šolske oblasti skušajo napraviti iz dijakov neobveščene in poslušne državljane. Tudi delavsko gibanje preživlja zaradi gospodarske krize težke čase.
Država pa je še posebno krivična do Slovencev, še vedno zaman čakamo, je dejal govornik, da nam zagotovijo najenostavnejše pravice in še vedno smo izpostavljeni nasilnemu raznarodovanju.
Polovičarska demokracija pa se izkazuje še v raznih drugih oblikah, ki jih je Devetak omenil. Svoj govor je slovenski dijak takole zaključil: «Tovarišice in tovariši, to so resnična vprašanja in z njimi se moramo stalno soočati, zato naj 30-letnica osvoboditve služi predvsem, da odpravi vse laži in da razkrinkamo lažnike».
Igor Komel, ki je govoril v imenu športnega združenja «Dom», je ugotovil kakšno vlogo ima šport za našo narodnostno skupnost. Dejal je, da Slovenci moramo gledati na športno udejstvovanje kot obliko narodnoobrambnega dela ne pa kot na izživljanje posameznika. S športom, je dejal govornik, se ukvarja velik del slovenske mladine. Zato je prav, da se danes daje športu vidnejše mesto v naši družbi, saj bodo prav mladi nositelji tistih idealov, ki so bili gonilna sila naših očetov, da so strli veliki nacifašistični stroj
Ob zaključku je Komel ugotovil, da je v zadnjih letih za večjo valorizacijo športa pravilno poskrbelo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, v katerem je včlanjen velik del športnih organizacij v zamejstvu.
Matajur, načelnik goriške čete tabornikov rodu Modrega vala, je v svojem nastopu poudaril pomen, ki ga ima danes ta jubilej za našo narodnostno skupnost. Taborniki se tega. jubileja s ponosom spominjajo, saj so prav v njihovi organizaciji nositelji idealov narodnoosvobodilne borbe. Matajur je nato poudaril, da kljub tridesetim letom, fašizem še živi. Prav zadnji krvavi dogodki v Italiji nam pričajo, da je nevarnost neofašizma zelo velika. Zato se morajo vse demokratične sile v državi združiti in v skupnem boju zadati desničarskim krogom končni u-darec. Neofašizem, je dejal Matajur, pa se ne izkazuje samo v terori-
stičnih dejanjih desničarskih band. Tudi italijanska buržoazija nosi veliko ^ krivdo, da je v državi prišlo do tega stanja. Govornik je s tem v zvezi omenil tržaškega slovenskega dijaka Sergija Kukanje, ki je postal žrtev te miselnosti.
Mavricij Černič, gojenec Slovenskega dijaškega doma «S. Gregorčič» je v uvodu svojega1 govora poudaril, kako nam ta obletnica vliva poguma pri našem nadaljnjem delu. Mladi, je dejal, 'izkazujejo privrženost .idealom narodnoosvobodilne borbe prav s prisotnostjo in sodelovanj en} na raznih proslavah ob letošnji 30-let-nici osvoboditve. '	,
Černič je. nato omenil nevarnost, ki prihaja iz.desničarskih krogov. V tej zvezi jo dejal, da bo slovenska mladina vedno prvi nasprotnik fašističnih skrajnežev.
Ob zaključku je Černič omenil pomen Mladinskega centra, v katerem delujejo vse mladinske organizacije na Goriškem. Njegov velik pomen je prav v tem, da deluje v mestu, da v veliki meri povezuje tudi mestno mladino, kajti prav v mestu živi veliko naših pripadnikov, in prav v mestu je narodni pritisk največji in je zato tudi nevarnost odtujevanja največja. Zato bo, poleg povezave Mladinskega centra s prosvetnimi društvi po vaseh, ena izmed poglavitnih nalog iskanje in povezovanje tistih mladih v mestu, ki so zaradi objektivnih razlogov izgubili stik z našo narodno sredino.
Po govorih je sledil kulturni spored in zabava. Zaradi pozne ure bomo o druge “ ’ ’	'''	’ ’
prihodnjič.
Zelo veliko število občinstva je si-> noči pozdravil tudi predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race, ki je poudaril velik delež, ki ga je mladina dala v narod-
z avtobusom odpotovala na izlet s krvodajalci na Reko. Z njimi so se odpeljali tudi člani tega združenja iz Fogliana - Redipuglie. Med krvodajalci s Krasa in z Reke so se namreč v zadnjem času stkali zelo tesni stiki, saj so bili Rečani lani na obisku v Doberdobu in v Laškem. S takšnimi srečanji pripadniki humanitarnih ustanov, v katerih se u-dejstvujejo po večini delavci in delovni ljudje, prispevajo k medsebojnemu poznavanju in zbliževanju.
Poletni urnik javnih lokalov
Združenje goriških trgovcev sporoča, da je že stopil v veljavo poletni urnik' javnih lokalov. Urnik je naslednji :
kavarne: od 6. do 1. po polnoči;
restavracije : od 9. do 1. ure po polnoči;
gostilne: od 8. do 1. ure po polnoči; trgovine z brezalkoholnimi pijačami: od 6. do 24. ure; osmice: od 10. do 22. ure. lokali za igranje biljarda in drugih dovoljenih iger: od 9. do 24. ure. Združenje obvešča lastnike, da bodo lahko lokale zaprli v popoldanskih urah, in sicer: kavarne, gostilne in osmice od 13.30 do 15.30, restavracije pa od 15.30 do 17.30. Popoldanska zapora mora biti javljena na vidnem mestu v lokalu.
PROSLA VA 30. OBLETNICE OSVOBODITVE V KROŽKU «NED1IA»
Kljub nekdanjim različnim pogledom je prevladala enotnost v boju proti okupatorju
V petek so se v znamenju 30. obletnice osvoboditve sklenili v Podbo-nescu II. benečanski kulturni dnevi, ki jih je priredil študijski center «Nediža». Kot je našim bralcem že znano, je v zadnjem predavanju govoril dr. Mario Pacor o srečanju Slovencev in Italijanov v osvobodilnem boju.
Ob začetku se je prof. Pavel Pe-tricig zahvalil vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu letošnjih predavanj, ter prebral pismo .predsednika Nadiške gorske, skupnosti Angela Salvagna, v katerem opravičuje svojo odsotnost ter izraža laskavo pohvalo študijskemu centru «Nediža» za organizacijo predavanj, ki družbeno in kulturno bogatijo Benečijo ter širijo poznavanje zgodovinskih resnic.
Nato je pred občinstvo, med katerim smo opazili predsednika SKGZ Borisa Raceta, predstavnika ANPI don Morettija ter številne predstav-
liiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimitnimiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
ŠE ENA POBUDA, KI NAJ PRISPEVA K SODELOVANJU LJUDI OB MEJI
Od 19. do 25. maja v hotelu Park v Novi Gorki kulinarične specialitete restavracij iz Goriške
Od jutri, ponedeljka, do prihodnje nedelje bodo kuharji znanih restavracij v gori-drugem delu prireditve poročali j ški pokrajini predstavili svoja jedila - Cena večerje od 5 do 8 tisoč dinarjev
Uresničuje se še ena pobuda, ki naj prispeva k čim popolnejšemu sodelovanju ljudi z obeh strani meje. Tokrat gre za posebnost, iz-
.	virno zamisel, kakršne doslej še ni
noosvobodilnem boju in dejal tudi, bilo Na pobudo |X(sail.ieznikov iz
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO in
MLADINSKIM KROŽKOM
priredi naslednja gostovanja'
V	GORICI,
v Prosvetni dvorani, v četrtek, 22. maja, ob 20.30, Bertolt Brecht «IZJEMA IN PRAVILO».
*
V	SOVODN.1AH,
v Kulturnem domu, v petek, 23. maja, ob 20.30, Dario Fo:
«MARKOLFA».
*
V	DOBERDOBU,
v Prosvetni dvorani, v soboto, 24. maja, ob 20.30, Dario Fo:
«MARKOLFA».
*
Vabljeni
da je tudi današnja mladina pripravljena dati enak prispevek, če bi se za to pokazala potreba.
Kasneje so tudi več kot 200 udeležencem spominskega štafetnega teka ob 30-letnici osvoboditve podelila priznanja Slovenske prosvetne zveze in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji zastopnika teh dveh ustanov, Marko Waltritsch in Dino Roner.
posameznikov
Gorice in Nove Gorice (zlasti znanega turističnega in športnega delavca Elvia Feriga iz Gorice in ravnatelja novogoriškega hotela «Park» Simona Vičiča), bo v Novi Gorici od ponedeljka, 19., do nedelje, 25. maja, «Teden goriške kuhinje». Najbolj znane restavracije iz naše po krajine bodo vsak večer pripravile svoje kulinarične specialitete, ki te melje na domači goriški tradiciji in navadah, ter jih ponudile gostom v pokušnjo in presojo. Kot znano poznamo na Goriškem razna posebna jedila oziroma specialitete, kot so denimo mineštra z ječmenom, na poseben način pripravljene testenine, kraška salama in. pršut, jančki na žaru, kokoši imenovane
iiiiiiiiiiiiiimiPiiiiiiiiufiiiiKmiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiuni^iiiriiuiiiiiiHiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiu
ŠE ŠTIRI DNI JE ČASA ZA VLAGANJE UST
Večina strank v občim Gorica še ni vložila svojih list
Danes odpre KPI volilno kampanjo z zborovanjem v kinu Verdi Slovenska skupnost vložila svojo listo v Sovodnjah
Doberdobski krvodajalci odpotovali na Reko
Sekcija krvodajalcev iz Doberdoba, ki šteje okoli 50 članov, je včeraj
Še štiri dneve časa imajo na raz-1 pelago za vlaganje kandidatnih list, I rok namreč zapade 21. maja opoldne. Nekatere stranke so svoje liste že predložile, druge šele sestavljajo kandidatne liste, ostale pa zbirajo podpise predlagateljev list. Izmed treh slovenskih občin so v Šte-verjanu že pred dnevi predložili o-be listi, v Doberdobu bo Slovenska skupnost predložila listo v ponedeljek, v Sovodnjah pa so jo vložili včeraj pozno popoldne. Listo Slovenske skupnosti v Sovodnjah vodi Remo Devetak z Vrha, dosedanji občinski svetovalec, na njej pa so naslednji kandidati: Benjamin Černič
—	Vrh, Branislav Černič — Gabrje, Marija češčut — Sovodnje, Ludvik Devetak — Vrh, Roman Di Battista
—	Peč, Ivan Florenin — Peč, Edvin Kovic — Sovodnje, Jožef Maraž — Rupa, Štefan Marušič — Sovodnje, Jožefa Šinigoj por. Kovic — Rupa, Srečko Tomšič — Sovodnje.
V Gorici ima KD še vedno notranje težave, PSI je včeraj zbiral podpise predlagateljev, PLI pa bo po vsej verjetnosti predložil listo v torek. V Gorici so do danes predložile kandidatne liste KPI, PSDI, MSI in PRI.
Lista Občinske enotnosti v Sovodnjah je imela v četrtek sestanek svojih kandidatov, - na katerem so izdelali takšen program, ki ga bo občinska uprava lahko uresničila v naslednji upravni dobi. V tem programu so kandidati opredelili svoje stališče do očuvanja narodnostne sestave občine, demokratizacije javne uprave, javnih del, šolstva itd. O njem bomo še poročali.
KPI odpira danes ob 10.30 volilno kampanjo v kinodvorani Verdi v Gorici, kjer bosta spregovorila deželni tajnik stranke Antonino Cuffaro in goriški tajnik Tulilo Paiza. Do trenutka, ko pišemo to vest, nam še ni znan slovenski govornik.
Na sestanku federalnega in nadzornega odbora KPI so po poročilu tajnika federacije Paize ocenili volilne priprave ter se ugodno izrazili tako glede sestave list kakor tudi odprtosti, ki jo je PSI pokazal v manjših krajih. Stranka pričakuje, da bo PSI takšno, odprtost za enotnost pokazal tudi v večjih krajih z nad 5.000 prebivalci. V nadaljevanju seje so obsodili fašistične in kriminalne provokacije, pa naj jih počenjajo NAP ali «rdeče brigade», ki so naperjene proti demokratičnim ustanovam, ustavi in delavcem. TPI obsoja takšne provokacije ter zahteva odprto in trezno soočenje o vprašanjih, ki žalijo ita-! lijansko državo in za katere nosi
«faraonke» in še razna druga jedila. Te specialitete bodo v «Park hotelu» v Novi Gorici vsak večer sproti pripravili kuharji iz restavra cij, ki so se odzvale pobudi za izmenjavo izkušenj in uspehov na ku linaričnem področju.
«Teden goriške kuhinje» bodo svečano odprli jutri, to je v po nedeljek. 19. maja, ob 19. uri. Slovesnosti naj bi se udeležili zastopniki organizatorjev, turističnih in gostinskih organizacij ter krajevnih oblasti. Prišel bo tudi generalni tajnik Gospodarske zbornice Slovenije Lojze Fortuna, ki bo pokrovitelj celotne manifestacije. Že uro pozneje, se pravi ob dvajsetih, pa se bodo prijavljenci udeležil: prve večerje v okviru «Tedna goriške kuhinje». Prva se bo pred' stavila' kuhinja restavracije «Al Commercio» iz Gradišča ob Soči. Pripravila bo naslednji menu: narezek restavracije, jajca z gobami, salama, polenta, mesna specialiteta, «tris»- mlevskih izdelkov, telečji zre zek po gurmansko, roast beef, pečen krompirček, beluše s kisom, solata, dozoreli in sveži siri in kupa «A! Commercio». Gostje si bodo zraven tako obilnih večerij lahko naročili specialna in večkrat nagrajena vina iz kleti v Vipavi in na Dobrovem v Brdih.
V torek bo pripravila svoje specialitete kuhinja restavracije «Furlan» iz Ronk, v sredo kuhinja restavracije «Da Flego» iz Tržiča, četrtek kuhinja gostilne «Pri lovcu» iz Subide pri Krminu, petek kuhinja restavracije «Palače hotel» iz Gorice, sobota kuhinja «Snack bara» z letališča v Ronkah in končno v nedeljo, 25. maja, kuhinja restavracije «Alla Checca» iz Tržiča. Sodelujoče kuhinje oziroma restavracije so objavile svoje menuje v posebnem katalogu, ki je izšel pri hotelu «Park» v Novi Gorici.
Ravnatelj hotela «Park» v Novi Gorici Simon Vičič je v pogovoru za naš časnik menil, da se bo večerje vsak dan udeležilo okoli 100 ljudi. Rezervacije sprejemajo Združenje trgovcev v Gorici, kavarna «Ferigo» v Ulici Roma in neposredno hotel «Park» (telefon Nova Gorica 21442). Večerja bo stala od 5.000 do okoli 8.000 starih dinarjev na osebo. V tej ceni pa seveda ni upoštevamo vino ali druge pijače, ki jih bo treba plačati posebej.
iiiiiiiiiinmiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiuiiinniimiwnimiiiuiiiminiiiiiHiiiiiiiiiiiiimniiiiiHimii
PARTIZANSKI SPOMENIK V ŠTANDREŽU
Župan je obljubil odkup zemljišča na glavnem trgu
Člani odbora za gradnjo spomenika so županu De Simoneju izročili pismeno izjavo dedičev Turri, da so zemljo pripravljeni prodati
tajnik Fanfani, ki je s svojo razbi-jaško politiko pokvaril politično vzdušje v državi. KPI se obrača na vse državljane in na mladino, naj glasuje za levico, za KPI.
Na istem sestanku so ustanovili komisijo, ki se bo ukvarjala z manjšinskimi vprašanji in v katero so vključili naslednje člane:	Andrej
Jarc, Ivan Bratina, Ladi Dornik, Vilma Brajnik Corva, Venceslav Devetak, Severin Devetak, Josip Jarc, Olinto Zanier, Rudi Vižintin, Ferdinand Komjanc in Karlo Mervič. Predsednik komisije je Andrej Jarc, v izvršilnem odboru federacije pa je zanjo odgovoren Ivan Bratina. Izvršni in nadzorni odbor sta izrazila priznanje Andreju Jarcu in Ladiju Dorniku za njun vstop v partijo, kar ima v tem trenutku poseben političen pomen. Nato so v izvršni odbor kooptirali Ivana Bratino.
Pojutrišnjem, v torek, se bo go-riška občina pričela pogajati z lastnikom zemljišča na trgu v štandre-žu, da bi ga odkupila in tako zagotovila prostor za postavitev partizanskega spomenika. Takšen odgovor je župan De Simone v petek sporočil delegaciji iz štandreža. Odgovor je župan napovedal že med svojim obiskom štandreža prejšnji teden in prisotnostjo na ustanovnem sestanku rajonske konzulte.
Člani pripravljalnega odbora za gradnjo partizanskega spomenika Danilo Nanut, Vilma Brajnik Corva, Stanko Marušič. Stano Pavlin in Danilo Marušič, ki predstavljajo prosvetno društvo «O. Župančič», športno društvo «Jiiventina», Vsedržavno zvezo partizanov Italije VZPI - ANPI ter domače Kmečko društvo, so županu opisali vso dosedanjo akcijo, ki se je začela že leta 1970, ko so na pismeno vlogo na županstvo zbrali v vasi okoli 600 podpisov. Danilo Nanut, ki odbor vodi, je županu povedal, da v začetku akcije niso imeli na voljo primernega prostora, medtem ko so se sedaj dediči Turri pismeno obvezali, da se z občino po-
j sr noric
poglavitno odgovornost KD in njen ! godijo za prodajo parcele, na kateri
bi zgradili partizanski spomenik, preostali del parcele pa parkovno ure dili.
župan je izrazil pripravljenost občine, da prične pogajanja z lastnikom za odkup in da se bodo ta pogajanja pričela že pojutrišnjem, ko bo prišel v Štandrež funkcionar tehničnega urada. Na sestanku na županstvu je bilo nadalje sklenjeno, da bo pripravljalni odbor poskrbel za izdelavo načrta in za izpeljavo akcije.
Po zagotovilih, ki so jih člani odbora za izgradnjo spomenika dobili na občini, lahko pričakujemo, da akcija ne bo več doživljala zastojev in da bodo tudi v Štandrežu — podobno kot domala po vseh slovenskih vaseh in prav v zadnjem času tudi v Podgori — postavili spomenik partizanom in vsem žrtvam fašizma.
S takšnim dejanjem bodo vložili svoj prispevek k proslavljanju tridesetletnice osvoboditve. Obenem pa se bodo poklonili spominu padlih ter bodočim rodovom ohranili dokaz ljubezni, ki so jo s svojo žrtvijo domačini pokazali do svoje zemlje za katero so se borili, da bi bila svo bodna, in jo tudi osvobodili.
Vičič je dodal, da se bodo večerje začele ob 20. uri v banketni dvorani hotela, le zaključnega dne, to je v nedeljo, 25. maja, se bo večerja začela ob 19.30.
V pogovoru za naš list je ravnatelj novogoriškega hotela nadalje menil, da bo «Teden goriške kuhinje» postal tradicionalna turistično-gostinska prireditev. Prihodnje leto bo to prireditev organizirala ena izmed restavracij v goriški pokrajini in tedaj bo svojo kuhinjo predstavila tudi restavracija hotela «Park» v Novi Gorici. Tako naj bi postopno predstavili, se pravi ovrednotili bogato goriško kuhinjo, ki se je razvila iz dolge in bogate tradicije v naših krajih. Sicer pa smo neuradno zvedeli, da bodo goriško kuhinjo, kot jo poznamo v krajih na obeh straneh meje, predstavili in opisali v posebni publikaciji. Natisnila naj bi jo trgovinska zbornica v Gorici.
nike krajevnih organizacij, stopil Briški oktet, ki je občuteno zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Posebno pesmi Brigata Garibaldi in Na juriš sta doživeli buren aplavz in ustvarili primerno vzdušje za poslušanje predavanja.
Predavatelja je prisotnim predstavil prof. Domenico Pittoni, ki je poudaril, da hoče s tem predavanjem študijski center «Nediža» dati svoj prispevek k 30. obletnici osvoboditve, prispevek, ki hoče bolj kot proslava biti vzpodbuda k zgodovinski obravnavi dogajanj, k diskusiji in razmišljanju.
Dr. Pacor je ob začetku svojih izvajanj poudaril, da je pristal na to predavanje, ker je prepričan, da je v osvobodilnem boju res prišlo do tesnega srečanja obeh narodov, ki sta kljub nesporazumom, različnostim in polemikam ostala enotna vse do končne zmage nad nacifašiz-mom. Pa tudi razlike ne gre iskati zgolj v narodnostni smeri, saj je bilo osvobodilno gibanje v vsej Italiji sicer enotno, a hkrati precej heterogeno, pri čemer je igrala veliko vlogo razredna komponenta. V Jugoslaviji se je najširše osvobodilno gibanje v Evropi razvilo že dve leti prej kot v Italiji ter je bilo izrazito monolitno in revolucionarno.
Predavatelj se je nato ustavil pri predvojnih stališčih o slovenskem narodnem vprašanju ter o vprašanju meja, pri čemer je poudaril, da se je delavski razred obeh narodov zavzemal za revolucionarno rešitev na osnovi samoodločbe prebivalstva. Delavski razred naj bi se enotno odločil za tisto državo, v kateri bi prevladale revolucionarne težnje.
Ta stališča so vplivala tudi na medvojne izbire posameznikov in skupin. Slovensko osvobodilno gibanje je našlo že od vsega začetka mnogo pristašev med Slovenci, ki so bili narodnostno in socialno zatirani, pa tudi med italijanskim proletariatom, ki je za njim videl svetovne revolucionarne sile. Tako je KPI imela prve stike s slovenskimi partizani že leta 1942, marca 1943 pa je v sklopu Primorskega odreda nastala prva enota garibaldincev.
Predavatelj je nato orisal nastanek partizanskih formacij v septembru 1943, pri čemer je posebej poudaril vlogo Proletarske brigade na goriški fronti. Poleg slovenskih in garibaldinskih formacij so se začele organizirati tudi druge avtonomne skupine, ki so se pozneje zlile v ezopovske brigade. V Benečijo je že maja 1943 prišla Gregorčičeva brigada, posebno hudi boji pa so se tu odvijali ob nemških napadih na kobariško re-
■iiniiiiiiivniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuuuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiHUiiiiiiiimiiiiiiiiii
UGOTOVLJENO NA 28. OBČNEM ZBORU
Tudi lani uspešno delovanje Podpornega društva za Goriško
Društvo je s pridobljenimi sredstvi pomagalo starčkom in našim šolskim ustanovam
V Gorici je bil v sredo, 14. maja, 28. redni občni zbor Podpornega društva za Goriško, te človekoljubne ustanove, ki neumorno deluje, po zaslugi nekaterih prizadevnih ljudi, že vso povojno dobo in ki skrbi še danes, kljub spremenjenim socialnim razmeram, za naše starejše ljudi in za vrsto naših šol ter za dijaške zavode.
Poročilo o lanskem nenehnem, a tihem delovanju, je podala predsednica društva Marija Bogataj. Povedala je, da je lani v društvo na novo pristopilo 15 novih članov, tako da je sedaj v društvu 310 članov, ki redno plačujejo članarino. V Gorici je 122 članov, v Pevmi 37, v Števerjanu 13, v Podgori 26, v Sovodnjah 30, v Štandrežu pa kar 82. Lani so nabrali precej članarine, pa tudi denarnih prispevkov je bilo precej; med temi tudi običajni vsakoletni prispevek pokrajinske u-prave.
Društvo je lani porazdelilo veliko podpor starejšim in revnim prosilcem. Podpore pa so dali tudi Slovenskemu dijaškemu domu v Gorici, slovenski osnovni šoli v Ulici Randaccio za običajno božičnico, klasični gimnaziji-liceju «Primož Trubar» za šolski sklad. Prvič so obdarovali tudi otroke, ki obiskujejo slovenski osnovni šoli v Škrljevem in ,na Plešivem.
Predsednica Bogatajeva je posebno pohvalila poverjenike Slavo Berdon iz Štandreža, ki je pridobila nove člane, Severino Delpin iz Pod-gore in Avgusta Lenardiča iz Pevme.
Sledila je debata o opravljenem delu. Prisotni so izrazili željo, da bi se naši ljudje ob raznih prilikah spomnili Podpornega društva, da bi to lahko še z večjimi sredstvi kot do sedaj pomagalo našim učencem in dijakom in starejšim osebam.
Po razrešnici so predlagali, da sedanji odbor v celoti potrdijo. Predsednica bo še vnaprej Marija Bogataj, podpredsednika dr. Tanja Mermolja in Ivo Marinčič, tajnica Jožica Smet, blagajničarka Tatjana Plahuta. V odboru so še Zora Mozetič, Jožica Tomšič, Marko Waltritsch. Poverjeniki pa so Avgust Lenarčič, Slavko Štekar, Severina Delpin, Darij Devetak in Slava Berdon. V nadzornem odboru so Franc Simčič kot predsednik in dr. Peter Sanzin ter Vilma Bregant kot člana.
Tudi letos bo goriški avtomobilski klub podelil priznanja goriškim av-tomobilistcm. ki so vozniško dovoljenje dobili že pred 31, decembrom
leta 1918. Priznanja bodo podelili tudi «mlajšim» avtomobilistom, in sicer takim, ki vozijo že več kot 50 let. Svečanost bo 29. maja ob priložnosti dneva avtomobilista.
Danes odprte bencinske črpalke
Na Goriškem so danes dežurne naslednje bencinske črpalke;
Občina Gorica: Esso, Ulica Brass; Fina, Korzo Italija; Shell, Ulica Manzano; Total, Trg Municipio; Agip, Ulica Aquileia.
Občina Gradišče: Esso, Trg Unità. Občina Zagraj: Agip, Zdravščina. Občina Gradež: Total, Riva Slata-per; Agip, Ulica Squero.
Občina Tržič: Total, Drevored San Marco; Shell, Ulica 4. novembra; Agip, Ulica Valentinis.
Občina Krmin: Esso, Drevored Venezia Giulia.
Občina Foljan-Sredipolje: BP, Ulica Terza Armata.
Občina Romans ob Soči: BP, Trg padlim.
Občina Fara ob Soči: Chevron, Ul. Gorizia.
Občina Koprivno: Total, Ulica Verdi. Občina Marian: Gulf, Ulica Mazoni. Občina Škocjan ob Soči: Esso, Trg Občina Štarancan: Chevron, glavni trg.
Na Vrhu srečanje planincev treh obmejnih dežel
«Na Largi» na Vrhu bo C junija ob 11. uri srečanje članov Slovenskega planinskega društva Gorica s planinci iz Slovenije, Koroške in iz Furlanije - Julijske krajine. Na srečanje so vabljeni člani in prijatelji SPD ter vsi ljubitelji gora.
V četrtek seja rajonske konzulte
v Štandrežu
Člani štandreške rajonske konzulte se bodo zbrali v četrtek zvečer ob 20. uri v župnijskih prostorih na prvi redni seji. V začetku seje bo predsednik Danilo Nanut imel uvodni govor, nakar bodo skupno začrtali delovni program.
publiko. Nepoznavanje krajevnih razmer ter napake, ki so iz tega sledile, predvsem pa akcije avanturistov, ki so se izdajali za partizane, so v veliki meri otežkočale širjenje osvobodilnega gibanja v Benečiji. Zelo zgodaj pa je prišlo do sporazumov med tremi skupinami, ki so delovale na tem področju, pri čemer je treba poudariti, da so se garibaldinci kljub različnemu gledanju na vprašanje teritorialne pripadnosti tega ozemlja bolje razumeli s slovenskimi partizani kot z ozopovci. . . Prisotnost različnih skupin na istem ozemlju pa je povzročila, da so se posamezniki odločili za to ali ono skupino res na osnovi političnih izbir.
Z odlokom SNOS o priključitvi Slovenskega primorja je prišlo do političnih težav, ki pa so se rešile s sporazumom, da se bo o vprašanju meje dokončno odločalo po vojni in da je predvsem važna operativna e-notnost partizanskih formacij, zaradi česar so garibaldinske formacije prešle pod operativno vodstvo L korpusa ter se nato borile tudi na slovenskem ozemlju.
Predavatelj je orisal nastanek furlanskega vzhodnega osvobojenega ozemlja ter rast ljudske oblasti na tem ozemlju, pa tudi nacistične represalije, ki so sledile. Ustavil se je tudi pri krizi ezopovskega vodstva avgusta 1944, ki je povzročila premik ozopovcev na desno in zaostritev situacije, ki je pripeljala do dogodkov v Porčinju, ki so seveda absurden zločin, a najdejo svojo razlago v takratni politični situaciji. Antislovenski val, ki je tem dogodkom sledil, je hotel zvaliti krivdo zanje na slovenske partizane, danes pa vemo, da ni bilo tako.
V februarju 1945 se partizanske formacije znova okrepijo, konec a-prila pa ozopovci, ki so medtem zavrnili prigovarjanje Nemcev, naj bi se združili z njimi proti «Slovanom in komunistom», pristanejo na skupno poveljstvo z garibaldinci. Tako so slovenski partizani, garibaldinci in ozopovci skupno osvobodili vzhodni del Furlanije.
Ob koncu je predavatelj še enkrat poudaril, da je bil pri medsebojnih trenjih problem meje sekundaren, medtem ko je bil veiiko važnejši problem idejno-politične u-smeritve, saj se je v teh trenjih odražalo predvsem tisto, kar je po vojni povzročilo nastanek dveh blokov, šlo je torej v bistvu za spopad med revolucionarnimi in zmernimi silami. Velike pomembnost osvobodilnega gibanja pa je predvsem v tem, da so v tem gibanju ljudje postali bolj zreli in bolj zavestni.
Po izčrpnem in precej dolgem predavanju se ni mogla seveda razviti širša diskusija, zato je pa Briški oktet zapel še nekaj pesmi, nakar so briški in beneški pevci v gostilni ob zvokih harmonike, pri kateri sta se izmenjavala Bric Per-šolja in Benečan Birtič, še dolgo v noč prepevali narodne in partizanske pesmi.
Živa Gruden
športno združenje «Dom» in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ vabita na
srečanje
otroških
telovadnih
skupin
iz Trsta, od Sv. Ivana, s Kati-nare, iz Nabrežine in Gorice.
soboto, 24. maja, telovadnici «Val-v dolini Koma.
Srečanje bo v ob 15. uri v letta»
Izleti
Prosvetno društvo «Oton Župančič in športno društvo «Juventina» iz Štandreža priredita 29. maja izlet na Koroško. Srečali se bodo z našimi rojaki v Selah. Odhod iz štandreža bo ob 5. uri, ob 11. uri bo v Podgori pri Borovljah na sporedu nogometna tekma DSG Sele -Juventina, popoldne pa bo srečanje v namiznem tenisu med DSG Sele -SŽ Dom iz Gorice. Vpisujejo v gostilni Romana in v marketu Maks v Štandrežu.
Kino
Tržaško amatersko gledališče
ta teden na Goriškem
Slovensko amatersko gledališče iz Trsta, ki je lani z uspehom gostovalo v Gorici in Sovodnjah z zabavno satiro iz tukajšnjega manjšinskega življenja, bo ta teden spet gostovalo na Goriškem. Predstave bodo kar tri, in sicer v Gorici, v Sovodnjah in v Doberdobu.
Do gostovanja je prišlo na osnovi sodelovanja med gledališčem in Slovensko prosvetno zvezo. V Gorici bodo tržaške amaterske gledališčnike sprejeli v goste člani Mladinskega krožka Gorica. Nastop bo v Prosvetni dvorani v četrtek 22. maja zvečer. Tu bodo mladi tržaški igralci prikazali igro Bertolta Brechta «Izjema in pravilo».
V Sovodnjah bo nastop v Kulturnem domu, v priredbi domačega prosvetnega društva, v petek, 23. maja. Tu bodo gledališčniki prikazali zabavno igro «Markolfa», ki jo je napisal znani italijanski gledališčnik Dario Fo.
Z «Markolfa» bodo nastopili tudi v Doberdobu, v dvorani prosvetnega društva «Jezero», v soboto, 24. maja zvečer.
Ljubitelje gledališke umetnosti iz vseh treh krajev vabimo, da tem predstavam prisostvujejo v lepem številu.
O Sindikat CISM-CISL javlja, da je bila objavljena ministrska okrožnica o namestitvah in premestitvah na sred. njih šolah v prihodnjem šolskem letu. Podrobnejša pojasnila dobijo zainte-lesirahi na sedežu šolskega sindikata CISL v Ulici Roma 20.
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Un uomo, una città». E. M. Salerno in F. Fabian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 15.15—22.00 «Assassinio sul-1’Orient express». S. Connery in I. Bergman. Barvni film.
MODERNISSIMO 13.45—21.30 «Il fiore delle mille e una notte». Barvni film režiserja P. P. Pasolinija. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.15—21.30 «Là dove non batte il sole». L. V. Cleef in L. Lieh. Barvni film.
VITTORIA 15.00—22.00 «Vieni, vieni amore mio». I. Piro in C. Ippolito. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 14.00— 22.00 «Conviene far bene l’amore». L. Proietti in A. Belli. Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «10 secondi per fuggire». C. Bronson. Barvni film.
Aoro Gorica
SOČA «Snupi se vrača», ameriški barvni film ob 10.00.
«Črna karavana», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Snupi se vrača», ameriški barvni film ob 16.00.
«Prgišče ljubezni», švedski . barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Angelske nune», angleško-italijanski barvni film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ui. 1. maja, tel. 73-328.
DEŽURNI ZDRAVNIKI
V Gorici, Sovodnjah in števerjanu je danes dežuren dr. Italo Aliena-V Krminu in okolici je danes dežuren dr. Pavšič, v Ronkah in Doberdobu dr. Verbanoi senior, v Tržiču in štarancanu dr. Stefani.
Prispevki
V	sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Dolu so darovali: Karlo Boneta (Palkišče 23) 30.000 lir. tore Moro (Palkišče 28) 30.000 lir. Marija Croseili (Boneti 72) 20.000 lir, Franc Pahor (Boneti 69) 50.000. Alojz Boneta (Boneti 66) 30.000 lir. Peter Bosero (Boneti 67) u.000 lir. Jožef Gergolet (Boneti 70) 20.000 lir. Leopolda Gorjan (Boneti 71) 10.000 lir, Egidio Radeti (Boneti 69) 20.000 lir, Jelko Peric (Boneti 50) 10.000 lir-Imena ostalih, ki so prispevali za gradnjo spomenika, bomo objavili prihodnjo nedeljo.
štandreški rojak Damjan Peric iz Ljubljane je daroval prosvetnenid društvu «Oton Župančič» 104 izvode slovenskih knjig za knjižnico v novih prostorih prosvetnega doma «Andrej Budal».
V	sklad za gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal» v štandrežu sta. darovala Klorinda Pavletič 10.000 lir, Danilo Makuc namesto cvetja na grob pokojnega bratranca Milčei;3 Makuca* 20.000 lir. Odbor za gradnjo prosvetnega doma se dobrotnikoma iskreno zahvaljuje.
Namesto cvetja na grob pokojne Lidije Fronzot por. Bernadotto darujeta prijateljici Zofija Dilena i'1 Dominika Fabian 10.000 lir za pač tizanski spomenik v Podgori.
V	isti namen daruje Zofija Dilen3 ob 30-letnici smrti moža 15.000 lir.
KMEČKO IN priredita 17., 18, in
PROSVETNO DRUŠTVO « ŠTANDREŽ» 25, maja v štandrežu (pri Konzumul
PRAZNIK SPARGE JEV
SPORED DANES, 18. MAJA
ob 15. uri: slikarski ex tempore; zvečer prosta zabava s sovodenj-skim ansamblom.
NEDEUA, 25. MAJA
ob 18. uri: nastop pevskih zborov in drugih skupin: ob 20. uri: prosta zabava z ansamblom «LOJZE HLEDE» iz šte-verjana.
VSE DNI
praznika so na razpolago šparglji ter domača jedača la pijača-

Stalno slovensko gledališče — TRST KRSTNA UPRIZORITEV V počastitev 30-LETNICE OSVOBODITVE
RIŽARNA
(dokumentarna drama)
Dokumentarno gradivo: Besedilo:
Režija:
Scena:
Glasba:
Kostumi:
ALBIN BUBNIČ FILIBERT BENEDETIČ MIROSLAV KOŠUTA JOŽE BABIČ MARIO URŠIČ KLAVDIJ PALČIČ ALEKSANDER VODOPIVEC MARIJA VIDAU
.. i|l
Nastopa ves ansambel Stalnega slovenskega gledališča, pomnožen z gosti in sodelavci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta. Sodeluje tudi moški pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča.
Svečana premiera bo v ponedeljek, 26. maja 1975, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU
Slovenska kulturna javnost v Trstu z velikim zanimanjem pričakuje zadnjo premiero letošnje gledališke sezone: RIŽARNO. Občudovanja vredna vztrajnost Albina Bubniča, novinarja Primorskega dnevnika, ki se je ves posvetil odkrivanju resnice o zloglasni «Rižarni») je spodbudila dramaturgijo Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, da namesto običajnega recitala ob spominskih svečanostih, preoblikuje dragocene izvirne dokumente v samostojno dramsko delo. Že pred meseci se je sestala ekipa in si začrtala delovni program ter razdelila delo po sektorjih. Na velikem odru Kulturnega doma potekajo mrzlične priprave v zapletenem postopku, ki spremlja uresničitev tega gledališkega projekta, ki sodi med najzahtevnejše v zadnjih sezonah. Že prvi odmevi priprav so pritegnili pozornost rednih spremljevalcev tržaškega kulturnega delovanja, kar potrjujejo vabila na televizijski prenos in gostovanje v festivalskem avditoriju «Križanke» v Ljubljani.
Pogled v dvorano Skenderije v Sarajevu med koncertnim nastopom za 30-letnico osvoboditve
V četrtek, 8. maja t.l. so v Sarajevu izredno slovesno in na svojstven način proslavili 30. obletnico zmage nad nacifašizmom Na slovesni akademiji, ki jo je Priredila Jugoslovanska radio-te-levizija v veliki dvorani Skende-rija, so sodelovali številni pevski zbori, okteti in solisti, glasbeni ansambli, folklorne skupine in dramski umetniki iz vseh jugoslovanskih republik in med njimi tudi naš Tržaški partizanski pevski zbor, ki ga vodi Oskar Kjuder. To je bila zares mogočna kulturna manifestacija.
Za člane Tržaškega partizanske-8a pevskega zbora je bilo gosto-vanje v Sarajevu pravo presenečanje. Sicer se je že dolgo govorilo o tem nastopu, ni pa bilo pov-vson jasno, kakšna bo prireditev. šele po prihodu na sam kraj nam je bilo jasno za kaj gre, še-te tedaj smo tudi izvedeli, da bodo na akademiji nastopale številne skupine in solisti iz Beograda, 'Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Sko-Pja, Titograda, Prištine, Novega ?.ada, iz nekaterih drugih manjših mest in med vsemi temi tudi naš Tržaški partizanski pevski zbor
člani Tržaškega partizanskega Pevskega zbora so odšli na dolgo P°t na predvečer prireditve. Z Brnika so se odpeljali z dvema letaloma (s katerima so se še isti dan vrnili) Rečeno je bilo, da bo te v jutranjih urah vaja v Sken-deriji. Toda, ker dvorana, ki slu-tudi v športne namene, še ni bila nared, je bila vaja odložena na Popoldne, zato so gostitelji poskrbeli za organiziran ogled mest-nih zanimivosti.
Končno se je začela vaja Potekala je v najlepšem redu in brez bajmanjše nervoze. Naši pevci, in Sodbeniki in recitatorja Julij Guštin in Piero Panizon so nestrpno čakali, kdaj bodo prišli na vrsto. Na njihovih obrazih se je opažala jsaskrbljmost in tudi nekolikšna u-trujenost (zaradi neprespane no-ClL Toda ko je glavni režiser dal znamenje za nastop, je izginila ?askrbljenost in tudi utrujenost. VaJa je povsem uspela, kar je potrdil tudi sproščen aplavz osta-'n nastopajočih. Tudi režiser je bu vidno zadovoljen. V svoji redkobesednosti je rekel: «Impresivno!»
Po. vaji so se pevci ponovno razšli po mestu. Nekateri so sti-Kali za raznimi zanimivostmi, dru-®t.so nakupovali spominčke, sta-rejši pevci pa so posedali v bližnjih lokalih, zavedajoč se zahtev-ne naloge, ki jih čaka.
Medtem se je pred Skenderijo 2acela zbirati množica. Nihče se
ni prerival, saj so že vsi imeli vstopnice. Nabavili so si jih na delovnih mestih in v šolah.
Začetek prireditve so naznanile fanfare. Melodija znanega napeva «Vzhod in Zahod se budita, drami se Sever in Jug» je nadvse mogočno in svečano zadonela po dvorani z nad 7.000 sedeži. Buren aplavz množice poslušalcev je začetek slovesnosti še bolj podkrepil. Oglasili so se radijski napovedovalci, ki so govorili o vojni, o o-kupaciji dežele, o pobegu bivšega kralja in gospode iz Jugoslavije ter o množičnem uporu ljudstva, dramski umetniki so recitirali čudovite stihe, ki poveličujejo boj za svobodo, za svetlejšo prihodnost jugoslovanskih narodov in vsega človeštva in za mir v svetu, zadoneli so otožni napevi črnogorskih pastirjev, srbskih, in slavonskih Seljakov, Istranov, Dalmatincev in Makedoncev. Še preden so se te melodije polegle se je z druge strani mogočnega prizorišča dvignila uporna in ponosna partizanska pesem, ki se je prepletala z recitacijskim izborom, z raznimi vojnimi proglasi in izjavami državnikov, voditeljev upora in tudi okupatorjev samih. Pretesljivo je odjeknil glas špikerja, ko je govoril o uničenju, ki ga je povzročila neizzvana vojna, o izgubah, ki so jih utrpeli razni narodi: Sovjetska zveza je izgubila 20 milijonov ljudi, Poljska 10 milijonov, Jugoslavija 1,706.000 ljudi, to je preko 11 odst. celotnega prebivalstva. Padlo je 305.000 borcev Jugoslovanske ljudske armade in partizanskih odredov NOV. In že se je na drugem koncu odra oglasil zbor žena: «Mi smo vojska novog kova, hrabra deca Leninova: mi čekali nismo, da nas drugi oslobode...» in nato: «Dru-že Tito, kad češ u Rusiju — pozdravi nam Crvenu armiju; pozdravi je i ovako reci: borimo se trideset šest mjeseci; partizani, ne bojte se više, tako nam se iz Rusije piše!» Ob besedi Tito je dvorana vzkipela, množica je preglasila špikerje in recitatorje. In zopet se od drugod oglasi glas: «Stoj, fašisto, kud si pošo? Zapam-tit češ gdje si došo! Ovo nije Ve-necija, nego dična Dalmacija!»
Ves ta govorjeni program se je odvijal ob spremljavi melodij, zdaj borbenih, zdaj narodnih, zdaj v izvedbi zborov, zdaj orkestrov ali pa tipičnih arhaičnih instrumentov.
Še eno poglavje iz recitala je bilo izredno zanimivo, to je tisto, ki se nanaša na italijansko odporništvo. Med drugim pravi: Gibanje odpora proti fašističnemu režimu v Italiji se je začelo že ob
samem prihodu Mussolinija na oblast. širši razmah je to gibanje dobilo septembra 1943. Vidno vlogo pri organizaciji in vodenju tega gibanja je imela komunistična partija Italije. Navajanju vseh teh podatkov je sledila znana italijanska pesem «Bella ciao».
Ko je spored «prešel» na slovenska tla, se je najprej oglasila koroška pesem «Kje so tiste stezice», kateri je sledila še druga in nato ponosna slovenska partizanska pesem v izvedbi Koroškega okteta iz Ljubljane. In že smo bili na Primorskem... Julij Guštin je začel svoj recital, že beseda «Primorci» je sprožila buren aplavz, ki se je stopnjeval ob nastopu partizanskega zbora. Nastalo je nepopisno vzdušje. Pesem, glasba, recitacije so se prepletale ob močnem skandiranju, ki se ni poleglo niti potem, ko je zbor končal svojo vlogo in se je spored «preselil» v Makedonijo. Lahko rečemo, da so bile prav te točke celotnega programa deležne največjega o-dobravanja. Po vsej pravici lahko še enkrat zapišemo, da je Tržaški partizanski pevski zbor dosegel svoj cilj.
M. K.
BRUNA MARIJA PERTOT
Zbirka «Bodi pesem»
Lirsko jedro je razvidno, slog premišljen, izraz preizkušen in tekoč
PO STO LETIH OD KLEČA DO CHIAVE

bruna marìja pertot
bodi pesem
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlimilllllllllllllUIIlUllllllllllKIlIllIlMIIIIIIIIMIIIIIIIHlIllllllUlllIlUHIIIIIlIIIIIIHIIIIIll
VTISI I GOSTOVANJA TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA ZBORA
Sarajevska «Skenderija» v osvobodilnem navdušenju
Naši pevci so sprožili val navdušenja že s samo prisotnostjo, s pesmijo pa še bolj
m
Na vsak način je nova zbirka Brune Pertot taka, da jo ljubitelj poezije z veseljem prebere: njeno lirsko jedro je razvidno, slog premišljen, izraz preizkušen in tekoč. Kljub tematskim različicam, ki so si pa zelo blizu, nas otožni podton v pesmih ves čas prepričuje, da gre za enovit osebnostni in ustvarjalni svet: tih, ker je introvertiran, iskren v idealizacijah, ki skušajo prekrivati tesnobo, obenem pa do naivnosti samozavesten glede lastnega ustvarjalnega dela (Ob zvokih vetra, Pesem o pesmi). Gotovo so to značilnosti, ki niso več običajne v sodobni liriki.
Material, iz katerega je ta izrazito emocionalna lirika sestavljena, je iz vsakdanjega sveta, opazno je primorsko obarvan, obenem pa še vedno zazrt v kmetstvo, kar skupaj z oblikovnimi prvinami kaže na veliko navezanost pesnice na slovensko lirsko tradicijo. Tudi pojmovni svet je kar se da vezan na tradicionalne predstave: morje s prodom, vali in jadri, nad tem oblaki in sonce in nebo z razsežnostjo večnosti, pomlad je v zelenem dežju, s cvetjem in pticami, jesen s sadjem, zima s snegom; pomladna ljubezen hoče iz osamljenega hrepenenja v razdajanje in dobra stara mama je zgarana in vsa poduhovljena od svoje ljubezni.
Verzi Brune Pertot so osnovani na melodiki, in ta jih veže v zaključene lirske sklope, smotrno neprepogosta je raba rim, predvsem pa so funkcionalno in precizno domišljeni vstopi in končnice verzov.
Torej vse urejeno po utrjenih, tradicionalnih pravilih, vse skladno: življenjske vrednote in upes-nitveni videz, tako da bi lahko ves ta lirski svet učinkoval tudi izrabljeno, anahronistično. Vendar ne — za tem hote zaokroženim svetom je vendarle čutiti nemir, tesnobo, strah, «ker je vse/drobljivo in prozorno». Pesnica se obda s poudarjeno zvestim psom (Prijatelju), z otrokom se pogovarja o smrti in ga piepričuje, da smrti ni, ljubezen je daljna in zato obstojna, večna in čista, stara mati pričuje o tem, da je vsako človeško trpljenje smotrno in poplačano z zadoščenjem, pesniški poklic je emanacija vesoljnega reda, odsev absolutnega. Ali pa je to samo negativ, ščitna projekcija sveta, kot bi moral biti, da si človek zavaruje svojo ranljivo notranjo trdnost? Kakorkoli, pesmi Brune Pertot nosijo v sebi pod iz-mirjenim videzom notranjo napetost, ki ob prebiranju zabrni: niso genialne ali izjemne v sodobni slovenski liriki, kot jih je prva kritiška reakcija označila, ampak pošteno pesniško delo.
Posebej pa velja opozoriti na še eno prvino te zbirke, za katero mislimo, da bi znala biti še zelo plodna in uspešna v pesničinem razvoju: mislimo namreč na igrivo predajanje fantaziji in predmetom samim, kar se kaže n. pr.
v Slovesu poletja (str. 16), predvsem pa v Darujem ti pesem:
Moj dom
je svetel otok,
ki ga osvaja mesečina.
In da sva skupaj, skupaj zdaj, bila bi srečna: dva delfina, ki se iskreča vračata z vrtov morja
in vodita s seboj ves vonj koralov in cvetni prah odprtih školjk in pljuskneta v loku nad valove, ko se zahoče jima do neba.
Škoda je, da takih trenutkov sprostitve ni v knjigi še več. Prav tako pa pogrešamo v zbirki še vsaj nekatere od pesmi, ki jih je objavila antologija tržaških pisateljev Rusi most, vsaj Pesem nunci bi zaradi svojih kvalitet nikakor ne smela manjkati v zbirki, ki zajema iz ustvarjenega dela enajstih let, to je vse po prvi zbirki Moja pomlad.
Sicer je zbirka BODI PESEM lepo urejena, predvsem so dobro izbrani vodilni verzi, ki uvajajo posamezne razdelke. Spremno besedo, precej obsežno, je prispevala Zora Tavčar, pogrešamo pa nekaj osnovnih bio-bibliografskih podatkov o avtorici. Oprema Edvarda Žerjala je skrbna in se prilega krhki lirski snovi predvsem na platnicah, medrazdelčni grafični e-lementi pa učinkujejo preveč sentimentalno in bi bilo verjetno bolje, ko bi oblikovalec uporabil le likovne elemente s platnic. Prav tako je glede na bogato notranjo grafično ureditev nesmotrno, da ni vsaka pesem, tudi če je povezana v ciklus, na svoji strani ; knjiga bi se zaradi tega zelo malo povečala, pesmi bi pa bile tako bolj «čitljive».
Knjigo, ki vsebuje 39 pesmi, je izdala revija Mladika v letošnjem aprilu.
MARKO KRAVOS
Viene letto ed approT&to il P. V. delta tornata 16 corrente.
Esprimendo i dovuti ringmiiunenti al sig. D.r Nicolich per la zelante sua operosità spiegata nella dirigenza dei lavori nella cucina e lavanderia dell’ospitale civico si approvano suppletoriamente alcune disposizioni d’urgenza da esso dato (dio scopo di trarre tutto il profitto possibile dagli apparati a vapore.
Assess. Wallop. Riprodotto l’oggetto delta copertura di on tratto del torrente Kluf, avvertendo essere rimaste prive di effetto le pratiche per contribuzioni volontarie da canto di privati ; ed esposte le eon-dioooi alle qnali taluno ne assumerebbe l’impresa a prezzo minore del fabbisogno, ma sempre eccedente i tondi « ciò preventivati, in qual caso però la cifra
Tornitola — acquisto di cartelle
Torrente Khtó — sostituzione d‘ prestata dal!' imprenditore p:
Trichina spirale — vedi annona
Corrente Staribreck in tVuardiell versi cittadini per la copertrl sollecitatoria Paseotini, psgj snlio «tiwlìo della pendenza,
Correnti Klnò e Marte««» — V.
i delle conferenze commissionali dei torrenti Kluè e Mnrtesm.
neni di c
;
Ad istanza dei delegati di Greti» appmggisd* dal P®* : relatore, viene accordato il ditìjteudio per la coatftntoMi di «ti pozzo, da scavarsi sojini terreno che vteoe ceduto gratuitsuivuto
Bulla domanda per regoluMMe della via lungo t £aai fondi Preiwjtcb tino alla casa Eìcbboff, vìeae autorizzato il relatore al preventivato dispendio a coudìziou* pero ohe P Azienda assicoratrìce proceda allo damar-nazione de’ suoi fondi in modo da prevenire arbitrari »al irregolari jnuovHueati dei ruotatoli.
In vista del cfcmsiderevok: ribasso ottenutosi al-l’asta per la copertura del torrente; “Klnč* ed inte-ii ssaudo die il lavoro venga eseguito secondo i patti
s
iòBX-S ;*ST appio v anione 45.
stini
appi
dere
per
con/
Torcente Kini — copertura p»g-1 zione di «»aistento per la sorrej nino per ria««»* * diritti di i aizzi per gtmati ad o«o «tabile di domanda per «pprefeadawtwi «ione per lo studio sulla costo Marciapiedi interpellanza Pai marciapiedi, pag. 73-.
Martesìii e Klttó - V. furto km
Mauro vici» Carlo - V. Magistr*
de Barone
timi <iuc6to >. r. Dicasttro prox
JClucAorrcnfr — upjM^namerilodì|)reU5e
per arsenti lUvmii iti seguita all» imxle&miò jmig. tri» co»tfUKÌoite di co contro stntrT|>amcott pag. 10G.
Bullo vico*	d*.
frattanto nota
Vftsiu

‘rati eli-..
| j i tea vi. ti«.- pini Liani	:■
conto.
Premessa storica narrazione sull’origine del molino CDP*rono dell’ oggi sto.
Jellersebitz nel torrente Kluè, e sul diritto d’aequq ., L ««essere Marut.Lg. \ •• t«- »J luto di «uitr««« acquistato dal proprietario in forza di legale documento! u-T-, 01,0 (H *5®***> »ppartoeeute a«’ «r.r.o di fasti**
ed esposto il reclamo da esso prodotto ,n seguito alia polveriera, e p« quelle die ssrauu.» poi di preti«« fiati copertura di quel torrente, il relatore chiede facoltà dì il Coamoc ut* torà reaUaeu« uso eoìto »si. driì* tptss poter transigere col reclamante nel senso, che verso «OMervaaSoos d<l pesao, I» q«*h dorranno giosti£j»r«i. • equa retribuzione in danaro ed assegno di fondo, egli v'toniesi con la spesa btt> nuggiore per la aoslrn«iot.e i rinunci a suoi titoli sollevando il Cooiune dagli ob- ao *PPo®it0 I02*0-
blighi contratti col succitato documento. La proposta 80utasi	'«.“glió'dIgTuUv, seto.tid'alto fòL*.
viene adottata segnando d limite dell importo da e- di Sant* Cmce, ed »donato dì «pente altro toesiiic p, rogarsi e raccomandando al relatore di curare gli tu- ale impresa, * condisione però che se non ti raggtooftjj te ressi del Comune,	* tìfr* ^ t WÌ il Cossutu do vrà rimettere per no bieco*
. a ,i___t.i____..........	iBsoto tusueberà s eontnl.siart* I* »»■■l «im«	—,
V sedmih letnikih originalnih izdaj sej, ki jih je tržaška občina začela tiskati leta 1861, smo našli večkrat besedo Kluč. Nekaj primerov reproduciramo v sliki. Po sto in več letih beremo v nekem lokalnem dnevniku besedo prevedeno v Chiave. Naš starodavni Kluč, ki reže sredino mesta in ki se je spajal z morjem pri pomolu Kluč, bo pa za vedno ostal Kluč. — Josip Merku
							
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Ob proslavah 30-letnice osvoboditve v enem dnevu odprtih kar 7 razstav
Razmah likovne umetnosti v Mariboru potrjuje izredno število razstav, ki se vrste v Umetnostni galeriji, v likovnih salonih, v šolah in v za to primernih prostorih knjigarn in bank. Priljubljenost teh razstav potrjuje izredno številen obisk, ne samo na otvoritvah razstav, ampak ves čas, dokler trajajo. Zaradi velikega zanimanja občinstva se mnogim razstavam celo podaljšuje rok. Ob proslavah 30-letnice osvoboditve, s katero je jubilejno povezana marsikatera naša kulturna dejavnost, se je celo dogodilo, da je bilo v Mariboru svečano odprtih kar sedem likovnih razstav v enem dnevu, kar se ne dogodi kar tako, niti v velemestnih evropskih in ameriških središčih.
Temeljna sekcija Društva slovenskih likovnih umetnikov Maribor je odprla v razstavnem salonu Rotovž društveno razstavo svojih članov, ki je postala vsakoletna tradicija ob počastitvi občinskega praznika. Letos pa so z njo počastili 30-letnico osvoboditve. Tako nudi letošnja razstava v glavnem prerez najnovejših umetniških del, ki so nastala v zadnjem obdobju. Razumljivo, da kot takšna, vsebinsko in tehnično ne more biti enovito uglašena. Je pa zato po svoje pestra in dinamična. Privlačna še posebej, ker prikazuje razvojno pot posameznega umetnika, katerega dela zasledujemo iz leta v leto.
S skupinskimi razstavami mariborski likovniki nastopajo z vidnimi uspehi tudi v drugih jugoslo-
tlllllllHIIIIIII1l!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllll»»»"IIIII|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllllllllllllllll
«Kri Bambergovih» v SAG
Gostuje italijanska amaterska skupina «Centro italiano ricerche teatrali»
Jutri, 18. maja in v torek, 19. maja bo gost Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu «Centro italiano ricerche teatrali» (Italijanski center za gledališke raziskave) iz Trsta. Gre za prvo sodelovanje našega amaterskega gledališča s sorodno italijansko skupino, ki se je sicer ustanovila komaj v začetku letošnjega leta in deluje v treh različnih grupah začasno v tržaški umobolnici. Skupina, ki jo vodi mladi režiser Marino Sossi, si prizadeva, da bi v deželnem okviru uprizarjala taka dela, ki utegnejo izzivalno spregovoriti o sodobni družbi in si je zategadelj za svoj odrski debut izbrala farso v dveh delih angleškega dramatika Johna Osborna «Kri Bambergovih».
Nastop Johna Osborna v angleškem gledališču nedvomno predstavlja enega najzanimivejših pojavov v svetovnem gledališkem življenju. Svojo gledališko pot je pričel kot igralec. Leta 1957 so v
angleškem Royal Court Theatre u-prizorili njegov dramski prvenec «Ozri se v gnevu», ki je povzročil pravcati prevrat v angleškem gledališču. Uspeh je dosegel predvsem zavoljo jezno besedujočega glavnega karakterja, Jimmyja Por-terja. Kritiki pa so ob tem krstnem nastopu napisali, da gre za najpomembnejše delo, kar so jih v zadnjih dvajsetih letih videli v Londonu. Igra je prav gotovo vsebovala v sebi reformatorske klice, klice neke izpovedne osvežitve, ki je zajela tako imenovano «angry young», «jezne mladeniče», kot so to na priliko Pinter, Simpson, Ar-den, Wesker in drugi. Osbornova naslednja igra «Tukaj počiva George Dillon» ni požela enakega uspeha in tudi znameniti «Enter-tainer» (1957) navkljub prizadevni izvedbi Laurencea Oliviera ni dosegel potrebne zlitosti v realističnem slogu napisane in po Brechtu vzorovane kabaretne dramaturške zasnove. Tudi z musicalom «The
World of Paul Slickey» (1959) ni imel veliko sreče, čeprav se v tem delu že kaže Osbornovo nagnjenje k odkriti satiri in farsi. Iz tega dramatikovega obdobja je farsa KRI BAMBERGOVIH nedvomno e-no najboljših ali vsaj najbolj radikalno zasnovanih iger. Avtor se s paradoksnim pristopom loteva monarhije in politike na sploh, sama polemika pa večkrat zdrkne na pošteno komičnost. Njegove bodice letijo predvsem na malome-ščane, na miselni ustroj neke družbe, ki jo napada z bleščečim in hitrim, spretno zasnovanim dialogom.
Kot že omenjeno, bo skupina «Centro italiano ricerche teatrali» iz Trsta predstavila to Osbornovo delo prvič v italijanščini v prostorih Slovenskega amaterskega gledališča jutri, ob 20.30, v dvorani PD «Ivan Cankar» ter v torek, ob 20.30, v isti dvorani.
—rč.
vanskih mestih v inozemstvu tako na Švedskem, v obeh Nemčijah, v Madžarski, Avstriji in Angliji, posamezniki pa tudi v Italiji, Švici in Franciji. Prav bi bilo, da bi jim bilo skupinsko omogočeno predstaviti se tudi v Italiji, zlasti še v krajih kjer prebivajo Slovenci.
Likovna posebnost je razstava treh jubilantov-slikarjev. Ob svojih visokih življenjskih jubilejih so se v vseh prostorih Umetnostne galerije predstavili s stvaritvami, katere pomenijo v določenem smislu, tako za' mariborsko likovno življenje, kot za posamezne razstavljavce, pravcato presenečenje.
Zanimiv podatek, ki marsikateremu tudi v Mariboru ni dovolj znan: vsi trije, Tošo Primožič, Remigij Bratož in Jože Polajnko, so svoje-časno službovali v gledališču. Primožič in Polajnko kot tehnična šefa, scenografa in slikarja-izva-jalca, Bratož kot violinski koncertni mojster. Četudi vsakega na svojem področju povezuje istovetna predanost gledališki muzi Taliji, se povsem razlikujejo po temperamentu in slikarskem izražanju. Tokrat jih povezujejo zgolj prijateljstvo, življenjski jubilej in seveda, istovetna ljubezen do upodabljanja. Zdaj, ko so v pokoju, so se povsem posvetili svoji paleti, barvam in čopiču.
Najstarejši med njimi, petinsedemdesetletni Tošo Primožič, v športnem svetu znan tudi kot predvojni odlični jugoslovanski olimpijski telovadec in svetovni prvak na o-rodju, se je predstavil s plodovito kolekcijo krajinskih podob iz Soške in Dravske doline.
Za razliko od njegovih izvrstnih portretov na istočasni društveni razstavi v salonu Rotovž, se je z enako študijsko vnemo lotil upodabljanja narave. S poglobljenim študijem in monumentalno sproščenostjo razporeja barvne ploskve, ki mu jih pri upodabljanju narekujejo vremenske priložnosti in kar je še važnejše, umetnikovo dojemanje kolorita. S čustveno povezanostjo posreduje barvno in kompozicijsko impresivne podobe z veliko e-lementarno močjo. Prav dinamika gorskih masivov, ki tesnijo dolino in ki jih preseka struga bistre reke ali potoka, tokrat Soče in Drave, so slikarjeva podoživetja, izražena z vehementno oblikovalno roko.
Sedanja razstava Primožičevih podob so novost tako za ljubitelje njegove umetnosti, kot za umetnika samega, kajti njegovo ustvarjalno hotenje ga predstavlja v povsem novi luči. Z veseljem pričakujemo nadaljnje izpeljave v smeri, v kateri je našel ploden in svoji umetniški naravi adekvaten oblikovalni izraz.
Drugi sedemdesetletni razstavljavec Remigij Bratož, slikar in karikaturist, se je za svoj jubilej predstavil zgolj kot karikaturist, vtem ko razstavlja na istočasni društve-
(Nadaljevanje na 8. strani).
OB RAZSTAVI EDVARDA ZAJCA V GALERIJI TOMMASEO
Umetnik
in kompjuter
Kakor smo pred dnevi na kratko zabeležili, razstavlja v enem izmed tržaških središčnih in tudi bolj zahtevnih umetnostnih razstavišč, v galeriji «Tommaseo» v Ul. Canalpiccolo, tržaški likovnik Edvard Zajec, ki se tokrat predstavlja tržaškemu občinstvu tretjič. Prvič se je predstavil s samostojno razstavo v Trstu leta 1970 in sicer v galeriji «La Cappella», naslednjega leta, 1971. pa so mu dali na voljo kar celo umetnostno galerijo palače Costami in je zato njegova tedanja razstava vzbudila precejšnje, rekli bi kar nenavadno veliko zanimanje, vendar pa ne toliko pri poprečnem ljubitelju u-metnosti, kolikor pri umetnostnih strokovnjakih, umetnostnih teoretikih. To pa je tudi razumljivo, kajti Zajčeva dela, ki spadajo v zvrst najsodobnejše umetnosti, so le in le deloma podobna stvaritvam najsodobnejših likovnikov, kajti njihova zamisel in njihov nastanek je vse drugače pogojen, ker njegove grafike, ali njegova olja niso
plod trenutne umetnikove intuicije, njegovega trenutnega navdihnjenja ali sploh navdihnjenja, pač pa so plod umetnikove zamisli, njegove programacije ter so odločilne dejavnosti računalnika, torej računskega stroja, ki točno odmerja dimenzije, razčlenitev, barve.
Težko je prikazati Zajčev koncept, Zajčevo gledanje na umetnost, ki se odpoveduje klasičnemu ali če hočemo preprostemu gledanju na likovno ustvarjalnost, na njeno vlogo in na njeno mesto v sedanji konsumistični družbi, pa čeprav bo mogel glede tega z njim marsikdo soglašati, kdor o tem problemu pošteno misli. Še težje pa bi bilo na kratko razčleniti njegov koncept nastanka posamezne umetnine in njenega sporočila. Edvard Zajec se ne zadovolji z ustvaritvijo neke svoje slike, pač pa se posveča tudi metodiki umetnosti, in hoče umetnost preusmeriti, da bi naj ne bila le nekaj enkratnega.
(Nadaljevanje na 8. strani)
TRINAJSTI DflN PO OSVOBODITVI JE KOMANDANT MESTA GENERAL DUŠAN KVEDER PREDAL OBLAST
Tržaško ljudstvo je prvič v zgodovini imelo v osvobojenem mestu ljudsko oblast
Predaja se je izvršila 13. maja v dvorani tržaške občinske palače, 17. maja pa je prva po delegatskem sistemu izvoljena skupščina v gledališču Rossetti izvolila 120-člansko konzulto in ta svoj izvršni Osvobodilni svet
Z uničenjem oziroma s predajo di v tem, da so v Trst poslali kot ostankov razbite nemške in kvizlin- j sekretarja pokrajinskega komiteja ške vojske pri Ilirski Bistrici, o če- KPS za Slovensko primorje člana mer smo pisali preteklo nedeljo, so j političnega biroja CK KP Slovenije bile vojaške operacije na vsem Pri-1 in člana CK KP Jugoslavije Bo-
morskem končane. Enote 4. jugoslovanske armade, 9. korpusa in Komande mesta Trst so slavile popolno zmago, saj so z lastnimi silami osvobodile vso Primorsko in Istro ter Trst, Gorico in Tržič.
V osvobojenem Trstu je v zelo zapletenem vojaškopolitičnem položaju (tako pišejo Branko Babič, Vladimir Šenk in Vladimir Vodopivec v svojem prispevku za knjigo «Dušan Kveder - Tomaž — O osvoocdilni vojni», ki je pravkar izšla) jugoslovanska vojska že uvedla svojo vojaško upravo in imenovala novo poveljstvo mesta Trsta. Dotedanje ilegalno poveljstvo mesta, ki je izvedlo oboroženo vstajo in ki po činih ni bilo enakovreden sogovornik zavezniški komandi, je bilo preoblikovano v poveljstvo ljudske milice. Njen poveljnik major Martin Greif je bil do prihoda naših enot partizanski poveljnik Trsta. Dolžnost prvega vojaškega poveljnika mesta je 1. maja prevzel polkovnik Vladimir Vodopivec. Glede na pomembnost tega položaja pa je že 3. maja prevzel poveljstvo kontraadmiral Josip Černy in se je s svojo upravo nastanil v palači nekdanje prefekture na Trgu Unità. Dva dni za tem je bil Černy postavljen za vo-jaškopomorskega poveljnika severnega Jadrana, njegovo mesto pa je 6. maja prevzel generalni major Dušan Kveder, ki je ostal na tem mestu do umika naših čet iz Trsta.
Komandant mesta Trst s spremstvom se je najprej nastanil v hotelu Regina v poslopju nekoč požganega tržaškega Narodnega doma. Samo poveljstvo pa je bilo v občinski palači na Trgu Oberdan, kjer je še pred nekaj dnevi bilo poveljstvo nemške varnostne službe. Poveljstvo mesta je štelo 40 do 50 mož, skupaj z zaščitno enoto in godbo glavnega štaba ter pomožnimi službami pa čez 300 ljudi. Generalu Kvedru sta pomagala načelnik štaba polkovnik Vladimir Vodopivec in štab. Poveljstvu mesta so bile podrejene enote ljudske milice (partizanske enote tržaških delavcev, ki so delovale kot narodna zaščita, gasilci, nekaj mestnih redarjev). Razen tega je posadko mesta Trst sestavljalo okrog 30 tisoč borcev TV. armade. Poveljstvo le-te na čelu z generalom Drapši-nom se je vse do konca vojaških o-peracij na Primorskem in v Istri zadrževalo v okolici Trsta. V odnosu do nje sta imela poveljstvo mesta Trst in njen poveljnik izjemen položaj. Tak položaj so narekovali poseben pomen Trsta, voja-ško-politični odnosi in neposredni stiki z našimi zavezniki. Ta izjemni položaj se je kazal med drugim tu-
risa Kraigherja. Svoje pretežno vo-jaškopolitične in diplomatske naloge je Dušan Kveder kot vojaški komandant mesta opravljal ob neposrednem sodelovanju z Borisom Kraigherjem in generalom Drapši-nom. Poleg vojaškega poveljstva je imel v Trstu sedež pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje. PNOO je predsedoval France Bevk, tajnik pa je bil Bogdan Brecelj.
3. maja zjutraj je vojaško poveljstvo mesta nalepilo svoj prvi razglas prebivalstvu s sporočilom, da je vso oblast v mestu prevzela jugoslovanska vojska. Razglas sta
24 let zapora 15-letnemu partizanu
Fašistični Posebni tribunal je v letu 1942 obsodil na dolge zaporne kazni celo vrsto protifaši-stov in zajetih partizanskih borcev. Z razsodbo z dne 22.9.1942 je obsodil na 24 let zapora komaj 15-letnega Ludvika Likona iz Postojne. Bil je najmlajši obsojenec v zgodovini fašističnega Posebnega tribunala. V zaporu je ostal do kapitulacije Italije, nato je šel ponovno v partizane in padel v boju za svobodo. Prijeli so ga v juniju 1942, ko je skušal od fašističnih miličnikov kupiti orožje, kar mu je prej večkrat uspelo pri vojakih 23. pehotnega polka.
Tako je rimska pravica uveljavila svojo moč.
podpisala kontraadmiral Čemy in politični komisar Franc Štoka. V razglasu je poveljstvo izreklo priznanje in pohvalo protifašističnemu prebivalstvu za sodelovanje v boju za osvoboditev Trsta in ga pozvalo, naj skrbi za mir in sodeluje pri normalizaciji razmer v mestu. Sledili so ukrepi za preskrbo mesta z živežem, za obnovo proizvodnje | in za zagotovitev javne varnosti.
Istočasno z vzpostavitvijo vojaške uprave se krepi tudi ljudska oblast. Dne 7. maja se je sestal italijansko - slovenski protifašistični odbor Trsta, ki so ga ustanovili 11. aprila 1945 v ilegali kot bodoči organ ljudske oblasti. Skupščina 60 delegatov vseh protifašističnih organizacij mesta se je preimenovala v osvobodilni svet Trsta in izvolila novi 15-članski izvršni odbor. Teden dni pozneje (13. maja) je poveljnik mesta Dušan Kveder v dvorani občinske palače izročil civilno upravo nad mestom osvobodilnemu svetu mesta Trsta. Pri tem je general Kveder v svojem slavnostnem govoru dejal med drugim:
GENERALMAJOR DUŠAN KVEDER:
Civilna oblast prvi korak k avtonomiji mesta Trsta
«Tovariši, pri osvobojenju Trsta je ogromno vlogo odigralo tudi tržaško prebivalstvo. Na čelu gibanja odpora v mestu je bila Komanda mesta Trsta, ki je bila organizirana v Trstu že pred osmimi meseci in hkrati je uspelo združiti v vojaških enotah več tisoč borcev. Po zaslugi organizirane vstaje v mestu, ki se je začela istočasno z napadom od zunaj, je uspelo v veliki meri dezorganizirati obrambo sovražnika v notranjosti in tej akci-
ji se je treba tudi zahvaliti, da so ostala nepoškodovana industrijska poslopja, stavbe, poštne in telegrafske institucije in drugo. Z množičnim gibanjem v notranjosti Trsta so Slovenci in Italijani pokazali povezanost z enotami IV. armade Jugoslovanske armade, ki se je borila v predmestju. Na osnovi tega gibanja v notranjosti mesta se je iz mnogih antifašističnih organizacij formiral Antifašistični komite, ki se je v kratkem formiral v Osvobodil-
ni svet mesta Trsta, ki nas je že 8. maja obvestil o svoji ustanovitvi.
V tem poročilu stavlja Osvobodilni svet mesta Trsta svoje sile na razpolago komandantu mesta za čimprejšnjo normalizacijo življenja v mestu in za vzpostavitev civilne oblasti. Bil sem zelo vesel tega, ker sem videl, da bo možna v najkrajšem času vzpostavitev civilne oblasti v mestu ter normalizacija življenja. Osvobodilni svet mesta Trsta se je z veliko vnemo vrgel na delo, da pripravi prehod uprave od vojaške oblasti na civilno oblast. Danes zjutraj smo na delovni konferenci med 10 in Komando mesta ugotovili, da so dani vsi pogoji za to, da se omogoči prehod oblasti od vojaške uprave na civilno upravo.
Odločili smo se za predajo mnogih kompetenc, mnogih sektorjev Osvobodilnemu svetu, ker smo mnenja, da vojna uprava ne more trajati dolgo. Nadaljnji razlogi, zaradi katerih smo se odločili odložiti mnogo kompetenc civilni upravi, so: u-gotovili smo, da se razmere že v veliki meri normalizirajo, ugotovili smo veliko podporo, ki jo najširši krogi tržaškega prebivalstva dajejo Osvobodilnemu svetu. Še en glavni razlog: jugoslovanske vojaške oblasti so javno deklarirale, da se mestu Trstu, v katerem je večina prebivalstva italijanskega izvora, da avtonomija, najširša avtonomija v okviru Demokratične federativne Jugoslavije. Ta notranja avtonomija je popolnoma v soglasju z notranjimi piincipi, na katerih temelji nova federativna Jugoslavija.
Na tem in na sami zgodovini mesta Trsta temelji naša ideja avtonomije, na zgodovini, ki je v popolnem nasprotju z režimom fašistične vlade, ki je zatirala avtonomijo mesta.
Sedaj pa dajemo možnost, da se v Trstu že takoj ob začetku formira močna civilna oblast, ki pome-nja prvi korak k tisti resnični avtonomiji mesta Trsta, ki so jo obljubile jugoslovanske oblasti.»
Generalmajor Dušan Kveder je tako zaključil:
«Ko danes Osvobodilni svet sprejema na svoja ramena vso civilno oblast, garantiram vso podporo vojaških oblasti civilni oblasti v Trstu. Prepričan sem zato, da bomo v teh dneh, vsekakor za Trst zgodovinskih dneh, našli skupaj s civilno oblastjo Trsta pot k srečnejši bodočnosti, kakršne Trst ni mogel doseči pod italijanskim fašizmom...»
Na svečanem banketu, katerega so se kot gostje udeležili tudi predstavniki zavezniških vojska, je šef sovjetske vojaške misije pri glavnem štabu Slovenije major žava-ronkov dejal med drugim: «Civilni upravi mesta Trsta, ki danes prevzema v svoje roke civilno oblast, želim, da bi srečno rešila vse na loge, ki ji pritičejo. Želim Trstu ne le, da se obnovi, temveč da zraste lepši in srečnejši, kot je bil doslej. Dvigam čašo za srečen izid vseh problemov, ki so pred mlado tr žaško oblastjo.»
Predstavnik ameriške misije podpolkovnik Woods, je nazdravil z naslednjimi besedami: «Vtis imam, da je to druga ustanovitev Trsta. Trst ima danes svojo usodo v svojih rokah. Prebivalstvo si je izbralo Osvobodilni svet, ki ga predstavlja: na videz ni v tem trenutku nobene boljše rešitve. Želimo svetu, da bi lahko povsem normaliziral življenje tega lepega mesta. Zato nazdravljam Osvobodilnemu svetu, da bi lahko dosegel blagostanje Trsta.»
Delegat angleške vojaške misije pri Glavnem štabu Slovenije, major Pears, pa je takole govoril: «Prijatelji Italijani in Slovenci! Velika zasluga odporniških sil Trsta in vojaških sil generala Kvedra je, če je danes tako lepo uspela predaja oblasti. Vsakdo je slišal mnogo le-1
pih stvari o Trstu. Zavezniški o-ficirji pri Jugoslovanski armadi so slišali govoriti o lepotah mesta in o njegovem pristanišču. In to veliko pristanišče je bilo osvobojeno z tolikimi človeškimi žrtvami. Prepričani smo, da bodo Italijani in Slovenci skupaj ustvarili srečno sožitje, da bo bodočnost Trsta bodočnost velikega pristanišča na jugu Evrope.»
Na tem zasedanju je bil tudi sprejet sklep, da se v vseh organizacijah, ki sestavljajo osvobodilni svet, na množičnih sestankih opravijo volitve delegatov v ustanovno skupščino, ki naj na najširši demokratični osnovi izvoli organe nove oblasti. Po določenem ključu (približno 90 volivcev na delegata), so vsi sloji prebivalstva izvolili 1348 delegatov.
Tako izvoljena skupščina se je sestala 17. maja (ob 18. uri v gledališču Rossetti). Na svojem zasedanju je sprejela začasni statut, izvolila 120-članski svet (konzulto), ki je iz svoje srede izvolila izvršni odbor, oziroma Osvobodilni svet Trsta. V konzulto je bilo izvoljenih 82 Italijanov in 38 Slovencev, v Osvobodilni svet, ki je bil dejansko izvršni organ oblasti mesta Trsta, pa 18 Italijanov in 9 Slovencev. Osvobodilni svet je imel 10 oddelkov: oddelek za notranje zadeve, preskrbo, socialno-zdravstve-ri oddelek, oddelek za šolstvo, kmetijstvo, industrijo, promet, sodstvo, finance in za ugotavljanje vojnih zločinov. Tako se je v danem položaju hitro, po najbolj demokratični poti ter ob upoštevanju nacionalne sestave prebivalstva, izoblikovala nova ljudska oblast mesta.
Kasneje se je tudi na novo organiziralo sodstvo, ljudska zaščita pa je bila prenesena v pristojnost Osvobodilnega sveta mesta Trsta.
Skupščino je začel Giuseppe Gustinčiči! (Gildo), govorili pa so Rudi Uršič, tajnik Osvobodilnega sveta predsednik Pokrajinskega NOO pisatelj France Bevk, komandant mesta Trst generalmajor Dušan Kveder, namestnik komandanta Giorgio Jaksetich, in komandant ljudske zaščite Rudi Greif. Prisotni so bili tudi šefi zavezniških vojaških misij.
Po izvolitvi Osvobodilnega sveta se je pokazala potreba po razširitvi sveta. Ker je predsednik sveta samega dr. Umberto Zoratti postal prvi podpredsednik Deželnega osvobodilnega sveta, je bilo treba izvoliti novega predsednika. Med desetimi novimi člani Osvobodilnega sveta, ki jih je izvolila konzulta, je bil za predsednika izbran neodvisni demokrat dr. Giuseppe Pogassi.
Kaj več o delovanju ljudske oblasti v Trstu bomo povedali prihodnjič, prav tako pa tudi o burni diplomatski dejavnosti in o pritiskih med zavezniki, ki so privedli do tega, da je morala jugoslovan ska osvobodilna vojska zapustiti Trst, ki ga je osvobodila za ceno tolikih življenj, in da je morala kmalu prenehati tudi ljudska oblast v Trstu kot rezultat boja tržaškega delovnega ljudstva za svobodo in kot njegova revolucionarna pridobitev tega boja.
Povzeto po knjigah «Dušan Kveder -Tomaž — O osvobodilni vojni» in «Trieste nella lotta per la democrazia»
Generalmajor Dušan Kveder - Tomaž v prvih dneh osvoboditve
Komandant mesta Trsta Dušan Kveder pregleduje enote jug. armade pred sodno palačo v Trstu. Prvi
z leve je polkovnik Vladimir ■ Vodopivec
vaia m/va ijut-iork.a ul/iciop iiicotci. j «—
...................................mm....................mm....................m....n.n..
OBVEŠČEVALČEVI DOŽIVLJAJI OB OSVOBAJANJU TRSTA
Prebii ani e skozi frontno črto v mesto in prve naloge pri vojaški upravi JA
Prva in glavna stvar je bila oskrba mesta z živežem - Prihajanje tržaških veljakov na obisk h komandi mesta - Razgovori z zavezniškimi delegati
Angel Vremec — Vojko z Opčin je bil od septembra 1943 do junija 1944 obveščevalec v kraški skupini Franca Udoviča — Bojana. Od julija do avgusta 1944 je bil obveščevalec Južnoprimorskega odreda, nato pa je bil priključen k obveščevalnemu centru Doberdob s spoznavnim znakom «B.2.», kjer je o-stal do aprila 1945. V tem svojstvu je bil tudi poslan v Trst. Svojega odhoda in prihoda v Trst ter prvih dni v osvobojenem mestu se takole spominja:
Obveščevalni center Doberdob ali «B.2.» je bil ustanovljen v septembru 1944 z nalogo, da zbira podatke o nemških okupatorskih silah na Krasu, v okolici Trsta in v samem mestu, o oborožitvi, o utrdbah, premikanju vojaških enot, o razmerju vojaštva po narodnosti in o načinu boja protipartizanskih skupin. Posebno pozornost je center posvečal pristanišču, prometnim zvezam (cestnim in železniškim), prevažanju vojaštva in vojaškega materiala. V tem centru sta poleg mene in drugih obveščevalcev delovala tudi Dušan Košuta in Milan Husu.
Že v oktobru 1944 sta na naš center prišla preko štaba IX. korpusa dva mornariška oficirja iz Splita. Oba sta bila bivša jugoslovanska mornariška oficirja. Eden je bil
major mornariškega odseka IX. , nem trenutku za zasedbo pristani-
korpusa, drugi pa poročnik, ki je bil dodeljen v Trst za organizacijo mornariških enot in za prevzem poveljstva nad tržaškim pristaniščem.
Zato da je dodeljeni mornariški poročnik lahko prevzel v Trstu novo dolžnost, je moral naš obveščevalni center «B.2.» poskrbeti za naslednje: 1. preskrbeti mu je moral civilno obleko; 2. fotografirati ga je moral v civilni obleki; 3. oskrbeti mu je moral novo ponarejeno osebno izkaznico; 4. izkaznico^ je moral potrditi s pečatom nemškega okupacijskega poveljstva v Tomaju; 5. poskrbeti je moral za zve-in ga po njej poslali v Trst na novo dolžnost.
Preden je obveščevalni center «B.2.» pripravil vse potrebno, je poteklo mesec dni. Ta čas je poročnik izkoristil, da je preko naših zvez zbiral podatke o tržaškem pristanišču, o nemških enotah v pristanišču, o miniranju pristanišča, o minah v morju oziroma o miniranih poljih, o plovnih nemških enotah, o njihovi oborožitvi in o o-borožitvi drugih zasidranih plovnih enot v pristanišču, o civilnih plovnih enotah v pristanišču. Zbiral je podatke o civilnem mornariškem osebju, ki je prišlo v poštev v da-
šča in plovnih enot v pristanišču.
23.	aprila 1945 sem dobil poziv, da se zglasim v obveščevalnem centru IX. korpusa.
24.	aprila 1945 sem se skozi Če-lezna vrata pri Svetem napotil na zbirališče v Renče. Ob 20. uri zvečer smo odpotovali peš v skupini 10-12 oseb. Med nami je bil tudi Julij Beltram. Prebrodili smo Vipavo in čez Šempas prišli v vas Nemce in od tam skozi Čepovan v Spodnjo Trebušo.
Med potjo smo pri Šempasu srečali udarno četo, v kateri je bd tudi Openc Julij Hrovatin — Rake-tič, na Čepovanu pa ženo Justa Možine.
V štabu IX. l;::-pusa sem čakal dva dni na navodila šefa, ki je bil odsoten. V štabu sem srečal tudi živinozdravnika dr. Edka Križniča z Opčin.
27. aprila zvečer sem od šefa obveščevalnega centra štaba IX. korpusa Draga Flisa — Strele dobil navodila. Določil me je za šefa obveščevalnega centra Komande mesta Trst. Povedal je, da na poveljstvu mesta Trst nimajo vojaških obveščevalcev in da me pošilja nemudoma v Trst, ker predvidevajo, da bodo v mestu hude in dolge
Jugoslovanska oklepna enota prve dni maja v Ul. Fabio Severo
Angleški general stopa mimo oddelka ljudske milice v maju 1945
poulične bitke. V ta namen mi je dal potrebno prepustnico.
28.	aprila 1945 opoldne sem prišel v stik s Kosovelovo brigado na Predmeji. Opazili so nas Nemci iz Vipave in Ajdovščine in nas začeli obstreljevati s topovi.
Zvečer so se edinice zbrale na Predmeji. Pridružil sem se jim in odrinili smo čez kamnje v Vipavsko dohno. V dolini so nas obstreljevali Nemci in četniki z minometi. Reko Vipavo smo prešli kar čez most, ker je po obilnem dežju v zadnjih dneh zelo narasla. En bataljon je držal zasedo proti Nemcem in četnikom, dokler niso bile vse enote na drugi strani. Z volmi so vlekli s seboj tudi dva topa.
29.	aprila 1945 so se edinice napotile v smeri Štanjela na Krasu. Tedaj sem zapustil brigado in se podal na obveščevalni center «B.2.», da se javim na novo dolžnost. Ker so v moji odsotnosti s Krasa nemške enote, četniške in drugi umikajoči se oddelki prečesali zgornji in spodnji Kras, se je center umaknil in ga nisem našel. Zato sem se napotil na Repentabor, kjer so brigade že zasedle položaje proti Opčinam. Nemške enote z Opčin so obstreljevale s topovi brigadne položaje na črti Padriče - Fernetiči -Repentabor - Veliki Repen - Zagradec.
Sovražne postojanke so bile v Štanjelu, Koprivi, Dutovljah, v Tomaju in v Dolu pri Repentabru. Skupaj so štele okrog 1.200 mož. Ko so se brigade približevale postojankam, so nemške in fašistične edinice čez noč izginile in zapustile postojanke v noči od 28. na 29. april 1945.
Spoznal sem, da se čez Opčine ne bo dalo prebiti v Trst, zato sem se čez Veliki Repen in Zagradec podal v Repnič. Tam sem poiskal zvezo za Trst. Iz Repniča sem se napotil čez Prosek - Kontovel v Trst v družbi dveh žensk. Mahnili smo jo kar po cesti. Na prelazu pri proseški železniški postaji smo naleteli na nemške vojake. Takrat je ena ženska iz moje družbe zakričala: «Nemci», jaz pa sem ji odvrnil: «Tiho in korajžno naprej! Če se bomo obotavljali, bodo Nemci streljali na nas». In tako smo tudi storili.
Ob železniški progi od proseške postaje v smeri Nabrežina so bili razporejeni nemški strelci v prvi bojni črti na vsakih 10-20 metrov po dva do trije, pripravljeni na strel.
Naš prihod so samo opazovali z naperjenimi puškami, na naše veliko presenečenje pa nas niso zaustavili, niti nas niso kaj vprašali, temveč so nas pustili naprej po ce-
sti proti Proseku. 500 do 600 metrov nižje od železniške proge proti Pf0" seku smo naleteli na drugo črto nemških vojakov v strelskin jarkih. Ob strani ceste v zaklonu za zidom in stenami so čepeli nemški vojaki, nas zaustavili in zahtevali dokumente. Sam pri sebi sern si mislil, sedaj se bo kaj zataknilo-Ravno sem hotel pomoliti nemškemu vojaku osebno ponarejeno izkaznico na ime Alojz Briščik,^ ki JO je izdala repentabrska občina imela pečat nemškega poveljstva Tomaju, ko se je pri proseški žele niški postaji oglasila strojnica. Nemški poveljnik je zakričal vo” jakom «Nieder», nam pa z ro pokazal proč «Weg, weg» m na<j. Ijevali smo pot proti Proseku. 1 Proseku pri šoli v Devinščini sploh po vsej vasi je kar mrgo e nemških vojakov in nihče na* nič vprašal. Ko smo prišli na 'V tovel, nismo videli nobenega ne škega vojaka več.	, j no-
V Barkovijah nam je nekdorrK vedal, da je komanda mesta v Barkovijah. Iskal sem jo zaman-Preselila se je v drugi del me > verjetno na Kolonkovec. Zvečer ^ aprila 1945 ob 22. uri sem
stik s prvimi patruljami IX. pusa in sicer z enoto Vpv, prišla mimo Opčin čez Zlanjivo Selivec v Trst oziroma v BarKoy j Zjutraj 1. maja 1945 v ^ sem opazil, da se iz P033 glavni cesti v Barkovlje P. , v nemška enota približno 100 vojako^ Verjetno se je ta en0,t.a. ko-v kopališču v Barkovijah, .h
der so obstreljevali iz st'r -, na(j topov partizanske enote v n -g. Barkovljami proti Greti in niku.	.. mor-
Še pred 8. uro sem opazil na * ju pet-šest ladjic, ki so z n® ^r_ vojaštvom plule proti Gra, e,. ' 0b-tilerija IV. armade je 1?a-lperiu-streljevala s položaja Pn gih in eno ladjo zadela.	v
Okrog 9. ure sem "^inio spremstvu kurirke cez ^gkih plinskega rezervoarja po s poteh v Rojan.	TV i11'
Štab motorizirane c®01.06 ^pijj v
—^ —  ——— ~
goslovanske armade 86 1®.	-. sem
osnovno šolo v Rojanu. Vrij ^aj in sem se mu
V šol° Vkf°sonbrili
brivceViV armad®; tudi jaz obril-
se poveljniku na razpolago, sklicali nekaj partizane in vojake Tam sem
M®d
armade
lam sem se mu,	arrnaoc
tem časom so vojaki , ffl0bilu pripeljali v oklepnem , na nemška oficirja iz Pnst.°Ja"T0 za-
Sv. Justu, kjer so izobesili	^
stavo in zahtevali pogov ~
Angel Vremec
(Nadaljevanje na 7- strani).
mm
mm

IZ SPOMINOV KOMISARJA KOMANDE MESTA TRSTA
Pobeg Collottijevim agentom iz stanovanja v Ul. sv. Nikolaja
Ko so jo peljali v UL Bellosguardo, jim je ušla tudi kurirka Breda, gospodinjo pa so odpeljali v Dachau, kjer je umrla
Bilo je jeseni 1944. Z Matevžem sva se ravnokar vračala po tržaških ulicah z enega od neštetih sestankov, vsak na svoj 1 «dom». Med potjo sva razpravljala o položaju, ki je nastal v naših organizacijah po zadnjih aretacijah v mladinskih vrstah.
Tudi Matevžu je bilo znano, da me policija išče, ker me je nekdo izdal. Nisem pa vedel, katero od mojih ilegalnih stanovanj še ni kompromitirano. Matevž me je prav resno opozoril, da nekateri moji naslovi niso več varni. Med temi je navedel tudi stanovanje v Ulici Sv. Nikolaja št. 34.
Moja zadrega je bila toliko večja, ker se ugodnostim stanovanja v Ul. Sv. Nikolaja nisem mogel odpovedati. Obljubil sem mu sicer, da bom njegovo opozorilo upošteval, a me je po slovesu vendarle vleklo tja, kjer je bila nastavljena past. Z vso opreznostjo sem se počasi odpravil na svoj «dom», in stopil po stopnicah v drugo nadstropje. Ko pa sem odprl vrata, so se pojavili pred menoj trije policisti. Eden od njih m; je skočil za hrbet in zavpil: «Roke kvišku!»
Resno in dovolj prisebno sem opazoval položaj. Ker so bili vsi trije bolj drobne vrste, sem se opogumil in s svoje višine dostojanstveno in užaljeno odvrnil, da se gospodje motijo. Z mirno gesto sem medtem, ko sem dvignil roge, vrgel pred njih nemški časopis «Adria Zeitung», v katerem sem imel skriti dve okrožnici, eno Okrožnega komiteja za Trst in drugo Okrožnega odbora OF za Trst. Istočasno sem potegnil iz žepa in pomolil policajem pod nos nemški dokument, na katerem je bil jasno viden ponarejen pečat esosovskega orla.
Vsi trije so kar ostrmeli spričo moje drznosti in hladnokrvnosti in ko bi jih v tistem trenutku še nahrulil v nemščini, bi verjetno kar klecnili na kolena pred menoj. Ker so videli mojo mirnost so celo svoje pištole spravili v žepe in me začeli prositi odpuščanja in se izgovarjati, da pač morajo napraviti svojo službeno dolžnost. Da bi zvedel, kaj in koliko vedo o ■ meni, sem jih vprašal, če lahko govorim -s komisarjem in to čimprej. Imeli so ukaz, da mi tega ne smejo dovoliti. Na srečo je naša izkušena gospodinja pokvarila telefon, tako da policisti niso mogli stopiti v stik s svojim poveljstvom, s štabom Collottijeve bande, kateri so pripadali.
Seveda sem tudi do gospodinje, s katero sva bila sicer prijatelja, moral hliniti moje nenavadno zadržanje in biti tudi do nje čimbolj u-kazovalen. Kljub vsemu pa tisti nesrečni dokument s pečatom SS ni bil več v mojih rokah. Ko se je vzdušje nekoliko pomirilo je hotel starejši policaj spet brskati po moji osebnosti. Vprašal me je celo, če se morda jaz le ne imenujem Rado. Nekoliko hudomušno sem mu odgovoril, da Rado pomeni v italijanščini «redek» in da jaz nisem samo redek, ampak tudi enkraten. Hotel sem mu sicer dati nekaj podatkov o sebi, da bi ga zmedel, vendar se nikakor nisem mogel spomniti mojfega priimka, ki je bil zapisan na tistem nesrečnem dokumentu. Točne rojstne podatke, kakor tudi podatke staršev, sem izročil tehniki, ki je ponarejala dokumente. Točno sem vedel, da sem bil po imenu Franc, da sem bil rojen in pristojen vse do internacije hekje pri Škofji Loki in da se ne nameravam vrniti v Slovenijo, ker •so tam pač partizani. Vsega hudiča sem navaja! in zavlačeval situa-nijo, vendar se nikakor nisem mo-Sel spomniti tistega priimka, ki Spm ga le na hitro prečital pred bnevi. ko sem dobil dokument in Preden sem ga spravil v žep kot rešilni dokument. Kljub zvijačam mi ni uspelo niti to, da bi vsaj brigadir sam prebral moj priimek, da bi tako iz njegovih ust izvedel kdo pravzaprav sem.
Tesno mi je začelo postajati, ko sfm se spomnil na Matevževo svarilo. Vedel sem, da sem ga polomil, toda objokovanje moje usode ne m nič pomagalo. Na mojo prošnjo m'- je brigadir, čeprav nerad, do-v"lil, da se grem okopat v kopalnico. Kako srečen bi bil, če bi se iahko kar z vodo spustil skozi sanitarne naprave. V kopalnici sem celo pripravil vrv iz rjuh, da bi se sPostil na dvorišče, prav tedaj pa ?e je na tistih nesrečnih vratih po-jnvila moja kurirka Breda Brž spoznala položaj in se začela Pa vse kriplje cmeriti, kar me je nemalo presenetilo. Policajem sploh ni pustila do besede. Z vso nesramno drznostjo se je vrgla v nbjem gospodinje, jo kar na le-Pem prekrstila v «teto» in začela v svoji slabi italijanščini preklinja-1 moške na splošno. Vrgla se je na f .tino» posteljo in začela kazati ^niena policajem, katerim je v tre-utku zavrela latinska kri. Dekle m	Prepričevati, da niso vsi
moški enaki, da oni prav gotovo iso takšni in da so jo pripravlje-i vzeti v varstvo. Mislili so pač, da živk30060*	d° kakšne lahko-
j njihovo preračunano veliko-usnost sem spretno izkoristil, brez obuka in površnika vdrl skozi rata in bliskovito zdrčal iz stanovanja in stekel po Ul. sv Nikolaja Prvega ovinka, kjer sem se pr-nekoliko oddahnil. Da ne bi
vzbujal kakšnega suma sem potem počasi šel naprej in hodil do rojanskega centra od 23. zvečer do treh in pol zjutraj. Prav tedaj pa so mi nevede nudili roko zavezniki oziroma njihova aviacija. Sirene so zatulile alarm, ljudje so vdrli na ulice, pomešal sem se mednje in tako brez nevarnosti prišel do neke naše znane družine v Rojanu.
V stanovanju v Ul. sv. Nikolaja 34 so medtem policisti izgubili glavo. Sprva niso vedeli kaj-naj storijo, končno so se odločili, da zamolčijo sramoto, da jim je ušel nevaren tič. Takoj po mojem begu so zaklenili vrata, hermetično zaprli okna, gospodinjo, gospodarja in Bredo pa zaprli vse tri v eno sobo z eno samo posteljo. Ob 8.30 zjutraj sta nato dva od treh policajev odpeljala hišnega gospodarja in Bredo na Collottijevo poveljstvo v Ul. Belosguardo. Med potjo pa jim je zvita Breda lepo zago-
dla. V neki ozki staromestni ulici je eden od policajev stopil v trafiko, da si kupi vžigalice in na ulici so ostali samo Breda, gospodar in en sam policaj. Breda je hitro izkoristila priložnost in zbežala ter kot kafra izginila za bližnjim vogalom. Tako je v policajevih rokah ostal samo gospodar, kot najbolj nedolžen ujetnik.
Nadaljnji razplet je bil tak, da so gospodarja, ki niti ni bil zakonski mož naše gospodinje, izpustili, ker jim je izdajalka, ki je ovadila tudi mene povedhla, da so naredili neumnost, ker so prijeli «starega», ki da je prava mevža in da morajo prijeti gospodinjo, ki nudi zatočišče partizanom in aktivistom. Gospodinjo so potem res aretirali in odpeljali v Dachau, od koder se reva ni več vrnila.
Njenemu spominu posvečam te vrstice.
Skrajšano po dokumentu iz
zapuščine Franca Štoke - Rada
|
Rezijanski duhovnik Blasu tto - partizanski don Arturo
SREČANJE S PREDANIM BORCEM VALENTINOM KOCJANČIČEM-ONDERÒ
Zorel je v delavskih vrstah in se boril v Istrskem odredu
Ranjen avgusta 1944 pri napadu na vlak na progi Divača-Kozina se je po okrevanju v Gravini vrnil na bojišča v domovini
Na njegov dom sredi Trsta nas je pot pripeljala po naključju prav na njegov 64. rojstni dan in zato je bil našega obiska tembolj vesel. Seveda je razgovor z njim nanesel takoj na veliko dobo skupnih bojev pred tremi desetletji in več v Brkinih, v Slovenski Istri, na Krasu. V mislih imamo srečanje z Valentinom Kocjančičem — Ondeko, s katerim smo se borili v Istrskem odredu. Razgovor še je začel z onim usodnim 23. avgustom. 1844. leta, ko je ob napadu na Nemce na progi Divača-Kozina Valentin obležal hudo ranjen v prsi in ramo. Njegovi borci so ga rešili in odnesli v bolnišnico «Zalesje» v Šmagorsko dolino, 8. septembra so ga prenesli čez Pivko na Notranjsko, od tam pa so ga z letalom odpeljali v Bari. Iz Barija je bil premeščen v bolnišnico v Gravino in še preden je okreval, se je v novembru 1944. vrnil na Vis, od tam pa v Split.
Uiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiiiiiiiiiii4iiiiiiiiiiii(iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiixuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiifi/iixii!MiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuitiiiiuiiMiiiiuiiiiiiiiiMiiii
PRVIČ OBJAVLJENI IZVIRNI ZAPISI BATALJONSKEGA KRONISTA
Kronika Rezijanskega hataljona pisana na položaju novembra 1944
Bataljon je živel z ljudstvom - Slovo komisarja Dušana - Miting za oMetniro Oktobrske revolucije - Namestnik komandanta Arturo - ponos Rezijanov
ŠTAB REZIJSKEGA BATALJONA XVII SNOB S. GREGORČIČA NA POLOŽAJU, dne 9. XI. 44
ŠTABU XVII SNOB S. GREGORČIČA PROPAGANDNI ODSEK
31. X. 1344
Dež in šč 'vedno dSž. Dežurni ba- • taljona jft zabrližgal na piščalko. To- 13	‘
varisi so se postavili v vrsto za	4- XI. 1944
pozdrav zastavi. Mrko je stal bataljon v zboru, tov. komandant pa se je jezil, ker mu dežurni ni predstavil točnega spiska moštva. Še himna «Naprej zastava slave» ni šla kot po navadi,
Popoldne je prišel novi komisar bataljona tov. Stane Coz moker kot miš. Njegov prihod smo že pričakovali, ker nam je bilo javljeno že poprej, da sta naš dosedanji komisar tov. Dušan Vrščaj in komisar IV. bataljona zamenjana.
Novi komisar je srednje postave, prijaznega in živahnega značaja; zato upamo, da se bomo dobro razume-U. l”t smo se z dosedanjim, ki je bil izvrsten komisar in tovariški.
1.	XI. 1944
Praznik vseh svetnikov. Mcštvo bataljona, katero ni bilo v službi, je šlo k maši. Ob nedeljah in praznikih je moštvo prosto ter se ne vršijo ne politične ne vojaške vaje ali ure.
Popoldne je šel bataljon v procesiji na pokopališče, kar je zelo dobro vplivalo na civilno ljudstvo, da spoštujemo njih običaje. Pevski zbor bataljona pa je pel nagrobne pesmi.
Zadovoljen je bil tudi vaški župnik, ki je vedno med tovariši in se pogovarja z njimi. Vsak dan pride po večkrat na štab bataljona, sploh je vedno med nami. Njegova predanost za našo stvar se občuti tudi med ostalim civilnim prebivalstvom te vasi, katero uči v rezijanščini, medtem ko so ostali duhovniki iz Ravance in Solbice Lahi.
Grobovi padlih partizanov so imeli šope krizantem, ki so jih darovale tovarišice Rezijanke.
Medtem ko so tovariši bataljona posedali, se pomenkovali ali popravljali kakšne svoje stvari, sta tovariša komisarja drug drugemu predajala komisarske posle bataljona.
Ko smo se vrnili s pokopališča, se je odpravilo 15 tovarišev s tov.
Tonetom Orlom na čelu na pot. Od-š’i so čez Kanin in dospeli v Saletto.
Namenjeni so bili še dalje, poti pa niso nadaljevali ker je zapadel sneg po hribovju. Zato so se vrnili že čez tri dni.
Še en zanimiv dogodek se je dogodil današnji dan. Avijonska strojnica, katero smo prinesli iz ponesrečenega amerikanskega letala, je veselo zaropotala, ko jo je popravil bataljonski mehanik.
2.	XI. 1944
Drugi dan se je poslovil tov.
Dušan dosedanji komisar bataljona.
Kljub temu, da je deževalo, se je odpravil na pot kot pravi partizan, ki ne pozna ovir. Z njim sta šla tudi neki Bosanec in neki drug tovariš iz Slovenije, ki sta ubežala iz nemškega ujetništva.
Kmalu za odhodom tov. komisarja sta dospela na štab bataljona dva Francoza, ki so ju pripeljali italijanski partizani «Osoppo».
V bataljonu sta se že od poprej nahajala dva Francoza, ki sta čakala na ugodnost, da odpotujeta dalje proti svoji domovini. Poslali so ju iz štaba IX. korpusa.
3.	XI. 1944
Pričelo se je zasliševanje oseb, osumljenih umora dveh partizanov, ki sta bila umorjena na zahrbten način v Musi dne 27. XII. 1943. E-
den od umorjenih partizanov se je pisal Dibernardo Viljem (Guglielmo).
Po izjavah zaslišanih se je zvedelo, da sta morilca odsotna, eden v vojski republikancev, drugi v Nemčiji, Medtem ko so bili drugi puščeni domov, sta bila dva pridržana, ker bosta odposlana na višjo komando na sodni odsjjk, zaradi sodelovanja
in nima nobenih pridelkov. Za hra- patrulja tudi iz Bovškega. Ko se je vsa okrašena. Za to je poskrbel tov.
Končno se je zjasnilo. Nebo je Čisto in jasno, jutro pa mrzlo in hladno, ker je vse naokrog hribovje pokrito s snegom.
Ob 8. uri je bila mašr za vse psd-
no je bataljon dogovorjen z raznimi lesnimi trgovci, ki izvažajo les iz Rezije. Da nam vozijo trgovci hrano so nekako primorani, ker bi jim sicer ustavili .izvoz lesa.
9.	XI. 1944
Popoldne se je pooblačilo, zvečer pa je potegfiil še vihar in za.čelo je neurje, dež in sneg.
10.	XI 1944
Dolino Rezijansko je pokril prvi sneg.
Tov. komandant se je vrnil, popoldne pa so se vrnili še ostali tr,varisi, ki so bili s komandantom. Cd-
le vojake in partizane, katere smo j šifri "so'bili'zato 'da'izvršijo'akcijo se udeležili. Pevski zbor bataljona oziroma, da napadejo sovražno popa je pel mašo.	• *-->	*>—••-
Ker je bil dan krasen, je vse oživelo. Čez dan so se vršile vojaške vaje in manevriranje z orožjem. Tovarišev pa je bilo zelo malo.
ŠTAB REZIJSKEGA BATALJONA XVII SNOB SIMONA GREGORIČA Na položaju, dne 16. XI. 44
PROPAGANDNEMU CENTRU za Zapadno Primorsko
KRONIKA Rezijskega hataljona od 7. do 13. XI. 1944
7.	XI. 1944
Obletnica velike Oktobrske revolucije. Pred 27 leti je ruski narod vrgel raz sebe jarm zatiralca, ki ga je leta in leta tlačil. Kljub temu, da so državniki drugih narodov dali vse, da se ta glas prikrije svojim podložnikom, se je potihoma vrival v srca vseh, ki so trpeli narodno zatiranje. Danes, ko bijemo Jugoslovani isti boj, kot so ga pred leti naši bratje Rusi, so se vršile v bataljonu politične ure in sestanki, na katerih se je razpravljalo o tem velikem dogodku. Še kuharji so se izkazali in poskrbeli za boljšo hrano kot po navadi.
Popoldne smo se pripravljali na miting, ki bi moral biti v Ravan-ci. Vse je bilo pripravljeno, prostor obširen in velik, dvorana nalašč za take prireditve. Ker ni bilo župnika doma, (dvorana je namreč last cerkve), smo kar brez njegove odobritve dvorano okrasili. Ljudstvo se je zbiralo, posebno mladina. Kar pri-rohni župnik v dvorano, bled od jeze in prične ljudstvo poditi iz dvorane. Tovariši so obstali. Nato je tov. komisar uredil vso zadevo in miting se je pričel. Ker smo bili zaradi župnikovega nastopa še vedno vsi ogorčeni, čeravno se nismo pred ljudstvom izkazali, ni miting šel tako gladko, kot je bilo predvidevano. Civilnega ljudstva je bilo malo, ker je iz bojazni pred župnikom odšlo domov. Po končani predstavi smo imeli v šolskem poslopju dve uri proste zabave.
8.	XI. 1944
Še vedno majhno število prisotnih v bataljonu. Patrulje se še niso vrnile razen, nam. komandanta tov. Artura in treh drugih tovarišev, ki so šli z njim. Ta patrulja je šla v smer Saletto in Donio na pregledovanje terena na tem sektorju.
Odnos med moštvom je še dovolj tovariški, kakor tudi spoštovanje do funkcionarjev.
Ponos Rezijanov je nam. komandanta tov. Arturo, ki je eden izmed prvih partizanov iz Rezije. Tovariši in civilno ljudstvo ga spoštujejo. Prav tako so priljubljeni tudi ostali tovariši Rezijani, ki so že napredovali kot politdelegati Anton Negro, Venancio Močnik, Renato Madoto, vodnik Rihard Clemente in desetar Ivan Butalo.
Največja težava našega bataljona je prehrana, ker je Rezija ubožna
stojnnko na Žagi. Akcije pa niso izvršili, ker so ckoli postojanke postavljene mine in bi napad povzročil le naše žrtve. Ker so bili tovariši na položajih okoli p'stojanke v najhujšem nalivu, ki je divjal preteklo noč, so bili vsi prem čeni. Vse to pa ni motilo razpoloženja moštva, ki 'se je vračalo s pesmijo v bataljon.
11.	XI. 1944
Postalo je nekoliko živahnejše v naši edinici. Četa, ki je bila do sedaj v Učeji, je bila zamenjana z II. četo. Sicer bi morala ta četa spadati k IV. bataljonu, dokler pa ta zadeva ne bo razčiščena, spada še vedno v naš bataljon. Vrnila se je
vračala v edinico, so s tremi streli podražili sovražno stražo na Klu-ži blizu Bovca, Sovražnik je začel nabijati z mitraljezi nanje, nakar so naši veseli nadaljevali pot.
Prejeli smo vesti o smrti tov. Luke, sekretarja SKOJ in ostalih dveh tjvfirišf v^ki star bila z .oiipi-
Dne'15. X. 1544 se-je tov. Luka prostovoljno javil na akcijo in od-' šel s 5 tovariši proti Trbižu. Trije tovariši so se že s poti vrnili, ker je bilo nevarno. Gn pa in tov. 'j' ; 6 Evgen ter Di Flor,imo 'Ettore so se podali naprej. Po n?pc-?Rn:h vesteh so minirali progo v bližini Trbiža. Na poti so najct'li in u’r'i nemškega frdoficirja ter zgrnili brzostrelko. Ko so se vrač: > pa so padli v sovražno zasedo in L ' i napadeni. Tcv. Evgen Rožič je l il na mestu mrtev, tov. Luka je bil ranjen in na povelje namšVga rfiJ?-ja ubit, tov. Ettore pa je cc'pes'm v ujetništvo. Oba pad’-i tovr l.ri sta pokopana v Potoku (Canal di Riccolano).
12. XI. 1544
Nedelja. Pred poldnem smo imeli, kar je bilo pevcev, pevske vajo, drugi, ki so morali nastopiti popoldne na mitingu, so imeli še nekaj priprav.
Takoj po kosilu smo krenili v Sri-bico. Tu je bila šolska dvorana že
Štefan, ki je odšel v Solbico predpoldne s tem namenom Da bo okrasitev popolnejša, smo dali sešiti dve veiiki nr dri odrski zagrinjali.
Razen iv 'rej tovarišic in otrck, so bili med g'-.tèci po večini moški. Ljudstvo jo bi!o navdušeno. Posebno pri predvajahju vcselrigre «Mobili zacija», ki jo je nžpisal.nrš komisar tcv. Liane, je bilo navdušenje veliko. Lifting jeiKlobi-o rtispcL.i-qrispn-čanem prr.graihu je siediki prosta zabava, na kateri so tovariši in tovarišice iz Rezije plesali svoj narodni ples cb zvokih, vijoiine'in čela.
13. XI. 1344
Spet so se \ rnili trije minerei iz akcije Tokrat so vrgli 30 m žri-ez-v bližini Venzone (Pu-šje vesi) Ti tovariši minerei so Rezijani in so kar najboljši in drzni. Sodelovali so že pri več akcijah.
Ker je mrzlo in hladno se vsak d m javi kakšen na zdravniški pre-gled. Vendar resnejših bolezni ni o-prziti razen prehlada ali kaj podobnega. Bataljonsko bolnico ima v oskrbi zdravnik tov. Aleksij Bre-z'gar, ki je bil pred kratkim po-sV.n v naš bataljon iz štaba brigade.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
Kronist
Franc Fornazarič
Ker se je vrnitev v enoto preveč so ga posl: H za kazen na Sa:dir.i-zavlekla, je s štirimi soborci sklenil Ì ju, k oc . sv--jo voj.-ščino piež.v vrniti se v svojo enoto preko Bosne i Ijcl Do.Ij v d,:c pl'ns.,cm zipuu in Like kar peš, pa so se morali | ko; v enoti. In kljub temu je imel vrniti spet v Split, kjer se je vklju- sreče, da je ned: oi na anufašista, čil v 5. prekomorsko brigado in je k> mu jo uspel» Valentina Kocjan-postal namestnik komandanta prve- tiča «’ eùib» v Trst. Odtcd pa so ga ga bataljona.	v prvi polovici 1842. leta pesi ali v
Pred koncem vojne, 19. aprila iuapeter na Krasu in c-atcd na
Mašun Medtem je Valentin postal
1345 je vendarle prišel z brigado v Slovenijo in se s svojim bataljonom boril z ustaši in Nemci pri Vinici in sodeloval na pohodu enot 7. korpusa proti Ljubljani, po osvoboditvi pa se je 25. maja 1945 vrnil k družini v Trst, S tem se je konča! njegov delež v antifašističnem boju. ki se je začel že dolgo prej.
Valentin Kocjančič — Or.deka je prišel v Istrski odred iz Trsta konec 1943. leta. Bil je star 33 let. Ker je bil dolgo v italijanski vojski, je bil izkušen vojak in ker je bil poleg tega še neustrršen in drzen borec, hkrati pa tudi preudaren, je postal komandir čete, nato pa tudi pomočnik komandanta bataljona. Pred tem pa je imel Cndeka dolge življenjske izkušnje, ki so ga privedle v spopad s fašizmom.
Valentin Kocjančič se je redil v
podčastnik in se konec 1542. leta vrni! v Trst. V sprilu 1843. leta so ga poslali na Opčine v šolo za re-zenne č; s nike, v avgustu 1943. pa s i ga p-emestili v Riso, kjer je dočaka! kapitulacijo. Sredi sep'cribra je bil že doma, v Isiri in se vključil v partizansko vojsko. To ca nemška ofenziva v oktobru 1843. je rsipršila marsikatero partizansko enoto in Valentin Kocjančič, kt so ga doma iskali, se je umaknil v Trst. Nekaj časa je živel tu in iskal zveze s partizani, ko se mu to ni takoj posrečilo, je cdšel celo v Furlrnijo, vendar se je kmalu spet vrnil v Trst in v začetku decembra 1843 kon 'o prišel v Istrski odred v Brkinih.
Štab odreda je Valentina Kocjančiča — Ondeko najprej vključil v
,u____ -, 1011	■ zaščitno četo kot borca, nato mu
Vižinadi. ' Otroška leta je preživljal :	illS
v času prve svetovne vojne, v prvi
Nadajevanje sledi
mladeniški dobi pa je poslušal spomine, ki mu jih je pripovedoval ded, ki se je bil vrnil iz Sovjetske zveze, kjer se je bil na strani Rdeče armade udeležil oktobrske revolucije. Valentin bi bil moral v siromašnem očetovskem domu postati ovčji pastir in oče mu je že kupii dvajset ovc, toda Valentin je s 14 leti pobegnil od doma in se v Novem gradu v Istri skrivaj vkrcal na ladjo in prispel v Tržič, kjer se je zaposli! pri avteprevezniškem podjetju, postal tu najprej vajenec n težak, nato pa tudi šofer in mehanik.
S tem pa je prišel v stik z delavskim gibanjem in se navzemal revolucionarnih idej. Zaradi tega ie prišel v neposreden spor s fašizmom in njegovo politiko. Ko je bil n«.. p#i.nai>«abor v -Pulj, se je s faÈ'stiénim izzivačem spoprijel na 'adì!" in ga fizično napadel. Zato 4“ bi! uhje'etiHna 12 mesecev zapo-W'etr S'gfer'lé'lffrèsée' dni odslužil, nakar so ga poslali na služenje vojske k 27. pehotnemu polku v Ferraro. Tu je imel srečo, da ga je ruvo'inik polka, kateremu je služil kot šofer, vzljubil in izposloval pomilostitev za ostalih enajst mesecev zapora.
Po vrnitvi iz vejske se je zapo-slil pri podjetju «Cerlenica» za eksploatacijo boksitnih rudnikov v Istri. Teda ni bil dolgo na delu, že 1535 so ga poklicali spet pod o-režie in je moral v Asmaro v Eritreji. spomladi 1937 pa so ga odpravljali domov, pa so ga le premestili v Massauo v Eritrejo in je prišel domov šele septembra 1937, in se spet zaposlil pri prejšnjem podjetju in fonovno prevažal boksit.
Leta 1940 je moral spet v uniformo. In ker je že v samem začetku prišel v spor z vojaškim kuratom,
mandirja čete. Konec februarja 1944 je Valentin Kocjančič odpotoval s tedanjim komandantom odreda Karlom Maslom v Slovensko Istro, kjer je prevzel mesto komandirja čete v 3. bataljonu. V začetku a-prila 1944 pa je postal namestnik komandanta tega bataljona. Ob reorganizaciji odreda maja 1944 pa je bil premeščen v 2. bataljon, in sicer za namestnika komandanta. V drugem bataljonu je Ondska ostal do 29. avgusta, ko je bil pri Kačičih na progi hudo ranjen.
Za Valentina Kocjančiča — Ondeko, najprej kot partizana nato kot častnika ni bilo nepremagljive ovire Povsod se je izkazal s svojim pogumom in s svojo preudarnostjo. Velikokrat se je izkazal, tako na primer 8. februarja 1944 v napadu na SS-oficirje in podoficirje pri Za-ličih na cesti med Ilirsko Bistrico in Podgradom, nato z zasedo 3. bataljona, ko je 23. marca razbil nacistično patruljo pri Materiji; 25. aprila, ko je del 3. bataljona napadel nemški motorni vlak, 12. julija, ko je z delom 2. bataljona blizu Dolenjih Vrem unič i motorni vlak, posebno pogumno in uspešno se je izkazal 21. julija, ko je s 30 borci na Artvižah uspešno kljuboval približno 150 Nemcem in italijanskim fašistom, Ki jih je prisilil celo k u-miku, konec maja istega leta pa je s skupino minerjev med Vižovljami in Nabrežino miniral progo in pognal v zrak nemški vojaški transport. Končno bomo ponovno omenili zadnjo njegovo akcijp v Istrskem odredu, napad na naciste, ko je bil 23. avgusta hudo ranjen.
Sedaj preživlja Ondeka svoj mir na svojem domu bolj v spominih na burno, toda lepo in junaško preteklost kot pa v zadovoljstvu, kajti marsikatera njegova želja, je ostala le želja.
Maks Zadnik
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiini!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii'iiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiixxiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiTiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii!iiiiiiHii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Prebijanje skem frontno črto v mesto in prve naloge pri vojaški upravi JA
(Nadaljevanje s 6. strani)
veljniki IV. jugoslovanske armade. Pod stražo sta se predstavila poveljniku na štabu v rojanski osnovni šoli.
Poveljnik je v moji prisotnosti in v prisotnosti vojakov straže postavljal vprašanja v nemškem jeziku. Vprašal je, če vesta, da je Nemčija kapitulirala. Nemška oficirja sta molčala. Nato ju je vprašal, če vesta, da so Nemčijo zasedle ruske, angleške, francoske in ameriške čete. Spet sta nemška oficirja molčala.
Nato ju je vprašal, če vesta, da jo Jugoslovanska armada zasedla Trst. 'Tudi tokrat sta nemška oficirja molčala. In koliko imajo v Postojanki vojakov in s kakšnim orožjem razpolagajo? Tudi tokrat nemška oficirja nista odprla ust.
Končno ju je vprašal, po kaj sta prišla in kdo ju je poslal. Na to vprašanje se je eden od oficirjev ojunačil in odgovoril, da jima nemška vojaška čast ne dovoli odgovarjati.
Tedaj je pristopil jugoslovanski poveljnik k njima rekoč: «Če nočeta govoriti in ker je Nemčija kapitulirala, se nimam z vama kaj pogovarjati.» Z uniforme jima je strgal vojaške znake in ju dal zapreti v bunker. Jugoslovanskim vojakom je dal nalogo, da še vrnejo k postojanki in da se boj nadaljuje.
Jugoslovanske in partizanske e-note so prodrle do Ulice Udine, Nemci pa so še držali pod svojim nadzorstvom glavno železniško postajo.
Okoli 11. ure sem od poveljnika dobil nalogo, da pregledam položaj
v smeri Trga Dalmazia, Ulice Carducci in njene okolice. Ob 12. uri sem bil s spremljevalci na Trgu Dalmazia pri kavarni Fabris, kjer pazovali smo položaj. Tam, kjer je do pred kratkim stal kiosk, je bil bunker. Neka jugoslovanska motorizirana enota je nekoliko časa prej uničila nemško posadko v bunkerju in na tleh so ležali 3 ali 4 ubiti nemški vojaki.
Ob tem času, to je okrog 12.-ure 1. maja 1945, se je meni in mojim spremljevalcem nudil svojevrsten prizor. Sklonjeni pod balkonom kavarne Fabris smo opazovali položaj. Kolikor so nam nesle oči, ni bilo na ulicah žive duše. Na vseh stavbah so bila vrata in okna zaprta in zastrta z odejami in podobnim. Nekje v Ulici Ceppa ali pri glavni pošti so dvakrat zažvenketala stekla. Sonce je stalo v zenitu in golobi so se plašno spreletavali s strehe na streho. Ta prizor smo opazovali Okrog 15-20 minut, dokler naš ni prekinil neki jugoslovanski vojaški oklepnik nekje pri Trgu Goldoni oziroma v Ulici, Carducci, ki je izginil v smeri Ulice Crispi.
Nato sem se podal s spremljevalci po Ulici Romagna sklonjen za zidom proti sodnijski palači. Proti koncu ulice so nas opazil; Nemci iz hiš v neposredni bližini sod-nijske palače v . Ulici Fabio Severo. Obsuli so nas z ognjem svojih strojnic. Tako so klestili dreve-sà, da je po tleh bilo vse zeleno. Od tam smo zlezli iz območja strojnic. Drugi spremljevalec, ki je bil bolj od zadaj in v varstvu zida, je takoj šel javit na štab poveljstva.
jaz padla. To so mi pozneje popol-1 jaz pa zapisnikar. Po krajših formai-1 men vseh obiskovalcev se ne spo-dne povedali ob vrnitvi v štab. nostih in pogovorih sta se delegaciji minjam. Poveljstvo mesta Trst še Med tem časom popoldne je pa- sporazumeli, kaj mora vsaka zavez-dia nemška postojanka na glavni po-1 niška vojska napraviti. Delegati IV.
staji.
Zvečer 1. maja 1845 so nas posta-vili v zaščitnico s topovi skupaj z okrog 40 ljudmi, med katerimi so bili tudi domačini, k svetilniku na Greti, za primer da bi nas Nemci napadli v hrbet s Proseka in Opčin.
Zjutraj 2. maja smo v Barkovljah dobili malo okrepčila, nekoliko salame', kruh in pivo iz zaplenjene nemške vojaške menze. Pri končni tramvajski postaji v Barkovljah na glavni Miramarski cesti je stala čez cesto ; cementna-betonska pregrada in bunker. Na tleh je ležal ubit nemški vojak.
Okrog- poldne 2. maja sem dobil stik s poveljstvom komande mesta Trst, kamor sem po ovinkih po mestnih ulicah prišel popoldne. Poveljstvo, se je nastanilo v Ulici Buonarroti pri vrhu. Prijavil sem se komisarju tovarišu Francu ' ' Štoki. Ob 18. uri je prišlo obvestilo, da je padla nemška postojanka pri Sv. Justu, kjer so .Nemci izobesili belo zastavo v . znak predaje.
3. maja 1945 okrog, 9. ure so najavili prihod novozelandskih oficirjev, podpolkovnika in majorja iz novozelandske divizije, ki se je pozno popoldne 2. maja 1945 utaborila na Miramarski cesti.
Komanda mesta Trst je odrčdila v sestav delegacije' komisarja Franca Štoko, Maria Kocjančiča, ki je obvladal angleščino, in mene. Od jugoslovanske armade , pa sta bila dodeljena v delegacijo neki polkovnik in neki major. Po predstavitvi sta
da sta prva dva izvidnika padla, delegaciji začeli pogovore. Kocjan-Mislil je, da sva drugi izvidnik in I čič je bil obenem delegat in tolmač,
armade so povedali, da je Jugoslovanska armada že 1. maja zasedla Trst in uničila sovražnika, razen dveh postojank v mestu, ki sta obkoljeni po enotah Jugoslovanske armade in da ne dovolijo, da bi se e-note novozelandske divizije nastanile v mestu Trst ter naj ostanejo tam, kjer so se utaborile. Ujetniki in vojni plen pripadata Jugoslovanski armadi. Zatem sta se delegaciji sporazumeli in sestavili Razglas za obsedno stanje. Razglas smo prevedli v slovenščino in italijanščino in ga dali v tiskarno. Popoldne ob 14. uri je razglas bil že nalepljen po zidovih tržaških ulic.
Takoj zatem je prišlo povelje, da se poveljstvo mesta Trst preseli v občinsko palačo, na Trg Unità. Poveljstvo nad mestom Trst je prevzel general Dušan Kveder, za načelnika štaba poveljstva mesta Trst pa so določili polkovnika Vodopivca. Mene so dodelili za pomočnika in zveznega oficirja načelniku štaba poveljstva mesta Trst.
Za stražo poveljstva mesta Trst so nam dodelili nekaj vojakov iz brigade, ki je bila nastanjena v kavarni «Specchi». Okrog 1. ure ponoči je prišlo povelje za premik brigade. Brigada je pobrala svoje vojake in pustila poveljstvo mesta Trst brez straže, tako da sva morala stražiti poveljstvo polkovnik Vodopivec in jaz.
4. ali 5. maja so se prijavili po-
ni imelo protokola za tovrstne obiske. Obiskov najvidnejših oseb nismo registriran. Spominjam pa se, da so med njimi bili kot najvidnejši rektor tržaške univerze, tržaški škof Santin, kustos tržaškega muzeja in drugi.
Prihajale so razne delegacije z zastavami iz Trsta in iz vasi in se predstavile poveljstvu mesta Trst oziroma načelniku štaba. Na poveljstvo mesta Trst so prihajali vsi od civilnih in vojaških oseb po razne informacije, zlasti so hoteli vedeti, kje se deli hrana.
Prihajalo je toliko ljudi po informacije, da jih je bila prava reka. Povelja in navodila so se križala da je bilo ze'o težko dajati ljudem in vojaškim osebam navodila in pojasnila. Morali smo jim dopovedati, da je prva naloga obskrbeti mesto s hrano, razsvetljavo, popraviti ceste in železnice, odstraniti razmetano orožje in municijo. Prosili smo ljudi za razumevanje in potrpljenje, da je vojaška oblast že uredila vse za dovoz živil. Govorili in odgovarjali smo toliko ves dan, da sva zvečer imela otečene in suhe ustnice.
Drugi dan je prišel ukaz, da se poveljstvo mesta Trst preseli v stavbo št. 4 na Trg Oberdan, kjer je začela delovati koordinirana uprava zavezniških vojsk, ki je trajala do 12. junija 1945.
Polkovnika Vodopivca so premestili na Dunaj
Dodelili so novega načelnika Sta-
ve! jstvu mesta Trst na vljudnostni | ba poveljstvu mesta Trst. pod polko v-obisk razni tržaški veljaki. Jaz sem j nika Podreko, za zveznega oficirja jih sprejemal in najavljal načelni- načelniku štaba pa so dodelili za ku štaba polkovniku Vodopivcu. I-lstavnika Oskarja Kureta.
s
Ob proslavah 30-letnice
KRIŽANKA - z našim krajem
1	2	3		■	4	5	6		7	8	9	10
11			■	12				■	13			
14		■	15				■	16				
	■	17				m	18					m
19	20				■	21					■	22
23				■	24					■	25	
26			■	27					m	28		
29		■	30					■	31			
	■	32					m	33				
m	34					m	35				■	
36					■	37				■	38	
39				a	40				m	41		
42								M	43			
Rešitev križanke v torek
(Nadaljevanje s 5. strani)
ni razstavi v salonu Rotovž dvoje podob v olju.
V treh sobanah so razstavljene vse pomembnejše karikature od 1940. leta dalje pa do najnovejših letošnjih. Prikaz njegovih karikatur v razponu petintridesetih let je skoraj retrospektiven. Ko se občudovalec Bratoževih portretnih karikatur sprehaja od podobe do podobe in z njih zaznava pomembne osebnosti iz svetovnega in domačega političnega, družbenega in u-metniškega življenja, znance ali celo samega sebe, rad z vedrino na obrazu prizna veliko mojstrstvo njegovih karikatur.
Remigij Bratož je odličen risar in psiholog. Na vseh upodobitvah je predvsem izrisana jasna fizionomi-ja človeka z ostro in čisto risbo.. Kot se je v začetnih karikaturah pred desetletji nagibal njegov izraz bolj v karakterni smeri, se danes družno označuje v karakterni in karikaturni luči. Presenetljiva je podobnost osebe z njegovimi značajskimi potezami, ki jih Bratož s hudomušnostjo in s prirojenim čutom «deformira» v duhu karikature s prefinjeno in čisto likovno obliko. Vsekakor sodi plod njegovega dela med vrhunske dosežke v karikaturi ne samo pri nas, ampak tudi v zunanjem svetu.
Najmlajši jubilant, šestdesetletni Jože Polajnko je na tej razstavi vsekakor največje presenečenje. Prestopil je namreč čez prag vrat, ki jih je odprl na stežaj in prevetril svoj ustvarjalni duh: ponudil nam je presenetljiv nov pogled na svojo intimo. To se izpričuje toliko bolj, ko v istem dnevu lahko primerjaš njegovo dosedanje ustvarjanje, prav tako na rotovški razstavi, kjer razstavlja dvoje realistično zasnovanih oljnatih podob, s stvaritvami na jubilejni razstavi, na kateri posreduje zanj povsem svojski ustvarjalni polet. Dvaindvajset najnovejših, na isto slogovno noto uglašenih podob v mešani tehniki prikazuje duševno slikarjevo izpeljavo, ki sega, kljub spoznavni predmetnosti v abstrak-cijski svet. Vendar sta mu važnejše prelivanje barvnih nians, največkrat iste barve, ki se razlivajo in spajajo s fantazijsko prefinjeno reliefnostjo.
Že zategadelj, ker je današnje kulturno pismo posvečeno jubilantom likovnikom — nekdanjim gledališkim delavcem SNG Maribor, ne smemo prezreti še četrtega ju-
bilanta, čeprav ni likovnik, a prav tako nekdanji zaslužni gledališt-delavec, pisatelja Danila Gorinška.
Jubilant slavi sedemdesetletnico plodovitega življenja. V svojem aktivnem delovanju je bil predvsem dramski igralec, režiser, dramaturg, lektor, dramatik, dramatiza-tor in ravnatelj Drame v Mariboru. Kot publicist in pisatelj se po gledališki upokojitvi udejstvuje s še večjo zagnanostjo n,a literarnem polju. Posebno priljubljen je pri otrocih kot mladinski pesnik, nič manj pri odraslih kot humorist. Vse to združuje z mladeniško odpornostjo duha, humanizmom, plemenitim humorjem in neomajno voljo do ustvarjanja.
Predolg bi bil seznam njegovega umetniškega delovanja. To so ob jubileju storili za to poklicani. Spominjamo se pomembnega umetniškega ustvarjalca in vsestranskega slovenskega kulturnega delavca s skromno zavestjo, da mu je družba vsaj deloma poplačala svoj dolg z letošnjo nagrado mariborske občine ob 30-letnici osvoboditve.
EMIL FRELIH
Umetnik
(Nadaljevanje s 5. strani)
statičnega, pač pa naj bi se spremenila v nekaj dinamičnega, v drugačnih obrisih ir. odtenkih ponavljajočega se, kar pa je s sedanjimi sredstvi še nemogoče.
Čeprav dajejo njegova dela vtis, da je povsem ločen od ostalega likovnega sveta, se Edvard Zajec formalno navezuje na določene u-metnostne tokove, na tako imenovano zgodovinsko avantgardo, hkrati pa je vendarle povsem samostojen, na neki način «sam zase», pa čeprav hkrati zatrjuje, da se od določenih konceptov ločuje le po svojem stilu, ne pa po inventi ji.
Edvard Zajec v katalogu, ki je izšel ob tej razstavi, skuša analitično obrazložiti nastajanje svojih del, vendar pa le v konceptu. Vsaka razlaga in podrobnejša analiza bi bila nemogoča, če si ne o-gledamo razstave, kjer bodo gledalca prav gotovo pritegnile najprej barve, lepe osnovne barve: rdeča, rumena in plava, pa tudi bela, siva in črna. Šele nato se bo lahko lotil razmišljanja o tem, kaj poprečnemu človeku Zajčeva slika lahko pove
VODORAVNO:	1. «naš kraj», 4.
kraj v «našem kraju», 11. točno, sigurno, 12. povzroča rdečico, 13. deli živali, 14. Pregljeve začetnice, 15. vpisovanje, 16. začasni povišek dividende. 17. del kmečke hiše, 18. u-ganka v podobah, 19. proces proizvodnje, 21. prav tako!, 23. ruta, 24 orientalski blazinjak, 25. Theodore Rcosewelt, 26. mi v 4. sklonu, 27. zbadljiv, 28. liho število, 29. italijanski, 30. torišče spopadov na Bližnjem vzhodu, 31. tisoči del kg. 32. slovenski pesnik (Cvetko), 33. ital. zvezni trener košarkarske reprezentance (Giancarlo). 34. znani film z M. Brandom, 35. azijska država, 36. vratar jug. nogomente reprezentance na zadnjem SP, 37. sovjetska tiskovna agencija, 38. Novi Sad, 39. tesen, 40. divji kozel, 41. kazalni zaimek, 42. zlobno sitnarjenje, 43. roman M, Gorkija.
NAVPIČNO: 1. lik s tremi stranicami, 2. nizozemski nogomenti reprezentant, 3. zamejska politična stranka, 4. zavarovan, 5. bivša francoska teroristična služba, 6. Ludvik Mrzel, 7. ki ima razmeroma majhne razsežnosti, 8. rimska boginja ljubezni (originalno), 9. umetniška stvaritev, 10. žival ostrega pogleda, 12. ponovno, zopet, 15. železna kompozicija na ti-
rih, 16. kdor prosi, pobira miloščino, 17. področje pri «našem kraju», 18, nivo, stopnja, 20. ožji sorodnik, 21. slovenski pesnik (Pavle), 22. dnevnik v «našem kraju», 24. ameriška denarna enota, 25. bivše prevozno sredstvo v «našem kraju», 27. ki povzroča neugoden telesni občutek, 28. izraz bri stavah, 30. barbarski slog, 31, ital. smučar (Pierino), 32. topel, vroč, 33. angleški prehod, 34, osnove, temelji, 35., južnoameriška žival, 36. Mostar na pol. 37. slavni mornar (Jack), 38. ime pevca King Coleja, 40. Galina Ulja nova, 41. kazalni zaimek.
(lako)
VATIKAN, 17. - V Vatikanu je komisija, ki proučuje življenje tistih vernikov, ki jih predlagajo za posvetitev. Postopek je dolg in zapleten in komisija zbere ves možen dokazni material iz življenja «kandidata». Da bi bil ta material kar se da verodostojen, je tu tudi «od vetnik vraga», ki vse dokazno gradivo preverja in skuša dokaze ovreči. Vatikan je včeraj imenoval novega «vragovega odvetnika» Je to frančiškanski prater Gaetann Stano, ki je zamenjal dosedanjega «vragovega odvetnika» Španca Rafaela Pereza.
lkiiii]iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>'iiiiiiiii>iiiiiiiTfinii*iiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiii
V OGNJENEM VRTINCU
I ■ L»
ftfsée Vladimir Herceg	Besedilo Ciril Calè
Veljaven od 18. do 24. maja 1975
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Naleteli boste na težave, ki jih bo težko premagati. Več dina-mizma in rezultati so zagotovljeni^ V ljubezni boste imeli veliko zadoščenja. —v. BIK (od 21. 4. do 20. p\ 5.) Nakopičilo se vam |	) bo veliko dela. Napo-
VT	J rov bo veliko, rezultati
S pa bodo bolj šibki. In vendar boste s potekom dogodkov zadovoljni. Tudi v ljubezni. Bežno nerazpoloženje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Neko srečanje vas bo spravilo v slabo voljo in tudi v ekonomske težave. Ne krivite drugih. Preveč ste površni. Vaša ljubezen doživlja krizo. Zdravje odlično.
RAK (od 23. 6. do 22. 1« » x 7.) S svojim smislom '	' za praktičnost se boste
iz težav, v katere so vas zapeljali drugi. Bodite razsodni. kadar gre za razčiščenje čustvenih zapletov. Prehlad.
^LEV (od 23. 7. do 22. /"	\	8.) Ne računajte iz-
(	I	1?liučno s srečo, ko bo
V	J	treba dajati konkretne
račune. Oseba, ki ste jo žalili ali zanemarili, se vam bo hudo maščevala. Neko-liko nervoze v družbi.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) če boste vse prav preračunali in se držali meril, računajte z uspehom. Sicer bo šlo tudi kaj narobe, vendar ne bo hudega. Nekdo je ljubosumen. Utrujeni boste in pobiti.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne delajte poskusov in ne razči-I ščujte že jasnih stališč. To so le izgovori za pomanjkanje dobre volje. Sprli se boste in spet pobotali in vse bo prav. Tudi v zdravju.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) če bo šlo vse v redu, bo zaslu ga drugih ne pa vaša. Nekdo se vmešava v vaše zadeve. Bodite zato bolj pozorni. Zdravje v redu in vendar boste utrujeni.
STRELEC (od 23. 11 /f | j\ do 20.12.) Ne spreje majte slehernega načr ta za dokončnega. Spreminjati boste morali celo svoje koncepte. Neko prijateljsko srečanje
^ KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Presenetila I	vas bo vljudnost ljudi,
V	J ki so vam bili sovraž-
' > jT no razpoloženi. Nepo-trebne razprave in zapleti v družini. Ne bodite ljubosumni. Zdravje kar dobro.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nekdo vas bo zapletel v svoje težave in ne bo vam lahko iz njih se izvleči. Bodite manj lahkoverni, da ne zabredete v slabe vode. Ljubezen se bo razvnela. Počutje kar dobro.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) če hočete ostati v ospredju, se boste morali krepko pomujati. pr/ Konkurenca bo huda in ^ ne bo vam lahko. V družini napetost zaradi ljubosumnosti. Glavobol in nervoza.
sutnm. Zdrc
©-
11.00
12.55
13.30
14.00
15.00 16.20
17.00 17.15
17.45 18.05
19.00
20.00
20.30 21.40
22.45
14.00
17.30
18.15
19.00 19.50
20.00
20.30
22.15 23.00
8.45
10.05
11.15 12.00
14.45
16.15
17.15
17.40
17.45 17.55 19.30
20.45
21.15
22.05
22.40
14.40
15.40 19.30 20.15 21.10
NEDELJA, 18. MAJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Maša in V nedeljo ob 12. uri
Risani filmi: Predniki
DNEVNIK
Kako se to napravi
MELISA, četrto nadaljevanje
Enciklopedija prirode: PTICE NA SEVERU
DNEVNIK '
Program za prihodnje dni
Kronike in rezultati nogometnega prvenstva
Varjetejski program po želji
POLČAS NOGOMETNE TEKME
DNEVNIK
MARCO VISCONTI
Športna nedelja
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Neposreden prenos športnega dogodka
Kol. dirka po Italiji: strnjena druga etapa
REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME
Indijanec Hawk
Športni dnevnik
Ob 20. uri
DNEVNIK
Kulturne aktualnosti
Napoved programa za prihodnje dni
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
J. Semjonov: 17 TRENUTKOV POMLADI Otroška matineja: Deklica z vžigalicami Kmetijska oddaja POROČILA
Zabavno-glasbena oddaja beograjske in bukareške televizije PRVI APLAVZ
SLOVENIJA V LETU 1941, peto nadaljevanje
POROČILA
Moda, poučna oddaja
Življenje Leonarda Da Vincija, zaključno nadaljevanje DNEVNIK
ŽIVLJENJSKI PROSTOR KOROŠKIH SLOVENCEV Zabava vas Burt Bacharack Športni pregled DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Šport: državno prpenstvo v boksu Namizni tenis, tekme za državno prvenstvo Otroški kotiček: čarobna žoga «Bomba», film iz serije človek ! i pol SMRT FAŠIZMU — SVOBODA NARODU
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Sonata za čelo in klavir, 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo. kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 «Luna v megli»; 17.30 Šport;
18.30	Nedeljski koncert; 19.15 Zvoki in ritmi; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Pesmi.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30,	14.30,	20.30
Poročila; 6.15 Glasba za -dobro jutro; 7.40 Lahka glasba; 9.15 Les Humphries Singers; 9.30 Poslušajmo jih; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasveti;
11.30	La Vera Romagna; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Tedenski pregled zunanje politike; 14.45 Ju-ke box; 15.30 Pesnik tedna; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.10 Programi tedna; 18.15 Ansambel Avsenik; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Prenos RL; 20.00 Orkestralna glasba; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Operetna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila;
6.30	Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 11.00
Glasbeno-govorni program; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče;
13.20	Kitsch; 14.30 Drugi zvok; 15.35 Spored z Ivo Zanicchi; 16.40 Hit Parade; 17.00 Nogomet od minute do minute; 18.00 Koncert;
19.20	Program z Bramierijem;
20.20	Program z Ranierijem; 21.15 Kitara; 22.30 Dva glasova.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Plošča za poletje; 9.35 Veliki variete; 11.00 Program s S. Milo; 12.00 Športne vesti; 13.00 Kvizi; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.30 SjSMrtrtéP'' nedelja; 21.25 Glasba in skeči; 22.50 Lahko noč Evropa.
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	10.00, 13.00.	19 00
Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.3U Za kmetijske proizvajalce: 8.05 Sandi Sitar: Dedkovi medvedki -Radijska igra za otroke; 8,45 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Koncert; 14.05 Nedeljsko popoldne, 18.05 Leo Goldman: «Sovražnik vsepovsod» - Radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer; 23.05 Literarni nokturno - Lermontov: Valerik; 23.15 V lučeh semaforov.
rij
PÉ
PONEDELJEK, 19. MAJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.30	- 11.40 Šola
12.30	Poljudna znanost: Monografije
12.55	Tedenska informativna knjižna oddaja
13.30	DNEVNIK
14.00	Sedem dni v parlamentu
14.25	Tečaj nemškega jezika
16.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.40	Risani film «Gradnja»
17.45	Program za mladino: Slike iz sveta
18.15	V 80 dneh okoli sveta, peto nadaljevanje. Po romanu J. Verna
18.45	Sindikalne aktualnosti. Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	La vita corre sul filo, ameriški film
22.30	Filmske premiere
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
19.00	športni dnevnik: kol. dirka po Italiji
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	TV razprave
22.00	Simfonični koncert
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00, 14.10, 15.30 TV šola
17.25	Ribič in lovec, otroška serija japonskih lutk
17.45	Obzornik
18.00	Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana 18.35 Mozaik
18.40	Teritorialna obramba in civilna zaščita
19.00	Odločamo
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
19.55	Sodobna oprema, poučna oddaja
20.10	R. Marinkovič: GLORIJA, nadaljevanje in konec
21.45	Kulturne diagonale
22.15	Mozaik kratkega filma
22.30	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55 Otroški kotiček, risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	ČLOVEK BREZ MEJA, dokumentarna oddaja
21.00	TRŽAŠKA RIŽARNA, dokumentarna oddaja
21.30	Od nog do glave, zabavno - glasbena oddaja
TRST A
7.15,	8.15. 13.15, 14.15. 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Baročni orkester; 19.10 Odvetnik za vsako gar; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba v noč.
KOPER
6.30,	7.30,	12.30,	14.30.	16.00,
20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro	jutro;	7.40	Jutranja gla-
sba; 8.30 Strani iz albuma; 9.15 Poje Roger Me Guinn; 1010 O-troški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Glasbeni spored; 12.00	Glasba	po	željah,	14.00
športni ponedeljek; 14.10 Mini juke box; 15.15 Otroški kotiček;
16.10	Glasbeni spored; 16.45 Melodije in ritmi; 17.15 Ponedeljkov športni pregled; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.30 Tržaški vokalni kvartet; 19.00 Prenos RL; 20.00 Nepozabne melodije; 20.45 Rock
NACIONALNI PROGRAM
7.00.	8.00,	13.00,	15.00.	19.00
Poročila; 7.10 Delo danes; 8.30 Jutranje popevke, 9.00 Vi in jaz;
11.10	Srečanja; 12.10 Program s F. Bongustom: 13.20 Hit Parade: 14.05 Odprta linija; 14.40 D velo
dipinto, nadaljevanka; 15.10 Za vas, mladi; 16.00 Sončnica; 18.00 Plošča za poletje; 19.55 Folk glasba: Program z G. Calabresejem,
II. PROGRAM
7.30, 8.30,	13.30, 15.30, 19.30
Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 n velo dipinto, nadaljevanka; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 II signor Bruschino, in La cambiale di matrimonio
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 15.00.
19.00	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Pet minut za novo pesmico; 9.40 Orkestri in zabavni zbori; 10.15 Za vsa kogar nekaj: 11.20 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Pripo: ročajo vam...;	14.10 Amaterski
zbori; 15.45 «Vrtiljak»; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi;, 19.40 Zadovoljni Kranjci; 19.50 Lahko noč, otroci!;
20.00	Če bi globus zaigral; 20 30 Opemi koncert; 22.20 Popevke; 23.05 V. Gajšek: Pesmi; 23.15 Za ljubitelje jazza.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 20. DO 24. MAJA 1975
TOREK, 20. MAJA 8.10, 9.35, 10.00, 11.05, 14.10, 15.35, 16.05 TV šola: 17.35 V. Albreht: Mala Lupinica - II. del oddaje; 17.50 Obzornik; 18.05 Egipt za časa Tutankamona; 18.25 Ne prezrite: AGRFTV ob koncu letnika; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Druga pomlad na Portugalskem; 21.05 R. M. du Gard: Thibaultovi - nadaljevanka; 21.50 TV dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Obupan beg; 21.20 Naučimo se spoznavati vino; 21.50 Igre brez meja, prva oddaja.
SREDA, 21. MAJA 8.10 TV šola; 17.25 Viking Viki -risani film; 17.50 Obzornik; 18.05 Mladi za mlade; 18.40, Po sledeh napredka; 19.10 Risanka; 19.30
Dnevnik; 20.05 Film tedna; Peterka sinjih višav; 12.35 Miniature: Vrnitev pesnika Ivana Cankarja: 21.50 TV dnevnik; 22.05 Nogomet Twente - Borussia.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček - risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Nogomet Twente - Borussia; 22.15 Riad Capo Nord, dokumentarni film; 22.30 Slovenski rok: ansambel OKO.
ČETRTEK, 22. MAJA 8.10, 9.35 in 14.10 TV šola; 15.55 Nogomet Bor - Dinamo; 17.45 Požar v Butalah, Pozor rdeča luč; 18.05 Obzornik, 18.20 Vzpon človeka, poučna serija; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 A. Ingolič: Drugi dom; 21.05 Kam in kako na oddih; 21.15 Celodnevna šola Stari
grad «Brača Ribar»; 21.45 U. Vrabec. Mali koncert za orkester; 22.05 TV dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55	Otroški kotiček • risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Brez sovraštva, film; 23.00 V področju delte, dok. oddaja.
PETEK, 23. MAJA
8.10, 14.10 in 16.05 TV šola; 10.50 in 16.05 Angleščina; 17.15 Pisani svet - mladinska oddaja; 17.50 Obzornik; 18.05 švedski plesi; 18.35 Mozaik; 18.40 Otrokov svet: Doma in zdoma: 19.10 Risanka: 19.30 TV dnevnik; 19.50 Notranjepolitični komentar; 20.05 Vesela vdova - film; 21.40 «625»; 22.15 TV dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55	Otroški kotiček - risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.35 Boj na
svojo pest, film: 22.05 Naši zbori: zbor iz Črnomlja.
SOBOTA, 24. MAJA 9.30 in 12.00 TV šola; 13.55 No gomet Radnički - Vojvodina; 17.25 «625»; 18.00 Ozbomik; 18.20 Izgubljeni svinčnik - mlad. film: 19-30 TV dnevnik: 20.00 Iz del Branka čopiča; 20.30 Festival mladih 75 -prenos iz Subotice. 21.40 Moda; 21.55 TV dnevnik: 22.15 Saša jugoslovanski celovečerni film.
KOPRSKA BARVNA TV
13.55 Nogomet Radnički Vojvo dina; 19.30 Ta nori risani svet, o troski program; 20.15 Dnevnik, 20.30 Vzpon človeka, dok oddaja. 21.20 Polkovnika, film iz serije Vi-docq; 22.10 Okna, sama gluha okna, balet.
FRANCI STRLE ----------------------
PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR
53.	-----------------------------
Malnarjeve njive so po tavečjem obdelali Joškovi, zlasti Franckina mama Francka Pirnat. Največ jih je posadila s krompirjem. Tako je bila Francka po vrnitvi iz gozdov za silo preskrbljena. Huje je bilo za zabelo in mleko. Pestilo jih je pomanjkanje. Francka je morala kuhati celo koprive, ker druge zelenjave ni bilo in tudi ne sadja. Komanda vojnega področja se je zadrževala v snežniškem gradu, kjer je bil tudi štab 14. divizije. Tu je Viktor v drugi polovici septembra dobil telefonični poziv od Jaše, ki je bil prišel v Prezid in se zadrževal pri tamošnjem župniku, sodelavcu partizanov. Brata sta se dogovorila za sestanek in Viktor je pohitel v Prezid.
Snidenje med Viktorjem in Jašo po letu dni Viktorjeve odsotnosti iz Gorskega kotarja je bilo prisrčno in zanimivo, a vendar polno trpkih besed, ki so bile posledica mnogih žrtev in gladovanja. Jaša je še vedno živel pod vtisom tragične Rafaelove smrti. Vedel je tudi to, da so Meri z otrokoma Leonom in Brankom odvedli v ogulinske zapore. Menda se je tam nekako znašla, je vedel povedati Jaša. Prepoznal jo je Andrija Primožič, nekdanji žandar iz Mrkoplia, ki je skrivoma delal za partizane. Ta jo je vzel pod svojo zaščito. Najprej jo je prikril pred Italijani,
ki so jo iskali, da. jo ustrele, ker so mislili, da je ona Viktorjeva žena. Potem jo je izvlekel iz skupine, ki so jo u-staši odpremljali v Jasenovac in jo tam vso pokončali. Primožič je pozneje prebegnil k partizanom, kjer je junaško padel. V Ogulinu jo je prepoznala tudi Marica Puškarič in jo uvedla v tamkajšnjo odporniško organizacijo, ki je imela veliko pristašev med številnimi slovenskimi železničarji. Med njimi je bil tudi neki Kompare.
Odporniška organizacija v Ogulinu je bila široko razpredena. Segala je v vse javne in kvizlinške ustanove, svoje člane pa je imela celo med žandarji in domobranskimi oficirji, v bolnišnici in med osebjem v zaporih. Tu so bili speljani kanali za nabavo zdravil in zdravniških potrebščin, odlično pa je delovala tudi obveščevalna mreža. Meri je bila sicer pod nadzorstvom, bila pa je zelo spretna in zgled prave, neuklonljive partizanke, ki so ji ljudje izkazovali polno naklonjenost. Tako je lahko za sabo zabrisovala sproti vse sledi.
Za Ivana je Jaša vedel povedati, da se je vrnil iz taborišča na Rabu i* stopil v vrste narodnoosvobodilne vojske. Bojuje da se na položajih nekje pri Reki. Povedal mu je tudi za nenavadno smrt kurirja Andrija Grguriča-Dimnikarja, Viktorjevega prijatelja, ki so mu četniki namesto zasede nastavili razpeto žico, v katero se je zaletel z motorjem.
Govorila sta tudi o bratu Tonetu. Ta je sprva delal po obveščevalni liniji skupaj s Francem Tavčarjem, oba pa sta bila vezana na Franceljna Sterleta. Njegova žena Pepca je članica obnovljenega terenskega odbora osvobodilne fronte v Podcerkvi in članica AFž. Prav tiste dni je bil Tone Kraševec izvoljen za delegata na kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda. Njegov starejši sin Vlado je zelo hraber partizan. Že 11. aprila 1943 je bil v Dolo-
mitskem odredu prestreljen skozi obe nogi, a se je pozdravil, ne da bi ga odnesli v bolnišnico. Potem je postal vodnik voda v šercerjevi brigadi, zdaj pa je komandir čete v Ljubljanski, Menda je najmlajši komandir čete na Slovenskem. Drugi Tonetov sin France je kurir na komandi mesta Stari trg pri Ložu, je povedal Viktor.
Tega nečaka je imel Viktor še posebno v čislih. Bil je odličen strelec, zelo srčen in imel je veliko veselje do orožja. S partizani Loškega odreda je imel stike že jeseni
1942	in jim prinašal važne obveščevalne podatke, v aprilu
1943	pa je bil sprejet v SKOJ. Pod strahovlado Italijanov in belogardistov je skupaj s Fitarjevim Slavetom, Urho-vim Mirkom, Matjonovim Francetom in Bajtarjevim Tonetom s Police izvedel nekaj drznih listkovnih in diverzantskih akcij, štiri dni pred kapitulacijo Italije je bil poklican v Račno goro. S Fitarjevim Slavetom bi morala iti v partizansko vojaško šolo, toda zmaga nad pritepenci z zahoda je prekrižala te načrte; skojevci so dobili važne vojaške naloge: postali so vojska rajonskega in okrožnega odbora OF, postavljali so zasede in razoroževali poraženo italijansko vojsko. Da, tudi France častno zastopa rod Kraševcev.
Jašo je najbolj presenetila vest, da ima Viktor komaj mesec dni staro hčerko. Kljub vsej resnosti razmer se je na njegovem zaskrbljenem obrazu začrtal radosten nasmeh, značilen za ljudi, ki imajo radi otroke in živali.
«Vidim, da naš rod kljub vojni in pustošenju ne bo izumrl.»
«Da, prav bi bilo, da bi se dogovorili, kaj storiti, če pade še kateri izmed nas bratov,» je povzel Viktor. «Za zdaj sta siroti samo Rafaelova otroka, a vojna še ni končana. Zdaj smo živi še štirje bratje. Tisti od nas, ki bo vojno preživel, mora skrbeti za družine tistih, ki bodo padli...»
«Soglašam. Mislim, da bosta soglašala tudi Ivan in Tone...»
Med bratoma je bil sklenjen dogovor, kakor bi šlo za oporoko. Malo kje je med brati toliko sloge in vzajemnega čuta.
Jaša mu je potožil svoje težave. V krajih, kjer je kot partizan in begunec preživel poldrugo leto na osvobojenem ozemlju, vladata glad in pomanjkanje. Mnogo hujše J® kot tu, kjer so bile požgane samo nekatere vasi. Tam oko Drežnice, po Liki in Kordunu je uničeno vse. Nevenka m Boris sta v partizanskih enotah, ki so vsaj za silo_ Pr®f skrbljene s hrano. Rad bi poskrbel za ženo Andjo, če jo bilo mogoče nastaniti kje v Loški dolini.
Brata sta se dogovorila, da pride Andja k Tonetu L1^ povcu (Magušarju) v Igavas. Tu je ljudje ne poznajo, vedo drugega, kot da je begunka. Verjetno je Nemce < če pridejo, ne bo nihče izdal. Tako si bo lahko malo pomogla.
Kmalu po tem sestanku je prišlo do združitve CÉj£^ niškega in ribniško-velikolaškega vojnega področja. _ manda cerkniškega področja se je ukinila orizoma prel ^ novala v komando mesta Stari trg, ohranila pa je ist° ^ stavo. To se je zgodilo v dneh po zboru odposlancev venskega naroda v Kočevju, ko se je bil Viktorjev p ^ Tone Kraševec že vrnil in prinesel bolečo vest o usodi na Vlada.
Konec septembra in prve dni oktobra 1943 so ci izvedli več ogledniških sunkov proti Rakitni, Padez Kožljeku. Te položaje je tedaj branila Ljubljanska	j0’
ki še ni rida zadosti izkušena, pa se je Nemcem uspe vklimti v njeno razvistitev.
(Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT
RAZVESELJIV DOGODEK NA GORIŠKEM
V okviru športnega društva Sovùdnje bo odslej deloval odsek za judo
Trenerji bodo znani domači judoisti - Vpisovanje ob torkih in četrtkih v Sovodnjah
Judo in karate sta športa, ki sta med današnjo mladino deležna velikega odobravanja. K valorizaciji teh športnih panog je predvsem pripomogla svetovna kinematografija. Veliko je namreč filmov, v katerih nastopajo kot glavni junaki dobr' znavalci teh dveh špo.
Posredno je ta fili	,.a
vzbudila tudi v Sovodi	..rnima-
nje za judo, tako da bodo v kratkem ustanovili v okviru športnega društva Sovodnje odsek za judo. O tem so v Sovodnjah govorili že precej časa in zanimalo nas je, da bi podrobneje izvedeli, kako je s sekcijo juda. Stopili smo torej do predsednika športnega društva in obenem znanega slovenskega judoista Darija Cotiča.
«Kako je nastala zamisel, da bi Y Sovodnjah ustanovili sekcijo te športne panoge?»
«Za ustanovitev te sekcije sem se ogreval že dalj časa; tako sem nekega dne to mojo željo izrazil tudi drugim odbornikom športnega društva. To je bilo približno pred dvema mesecema. Ker so bili tudi ostali za
to, smo takoj pričeli z delom. Sam sem se pozanimal pri federaciji, če nam lahko posodijo posebno blazino «tatam», brez katere je nemogoče gojiti judo. Z ustanovitvijo te sekcije pa je nastalo vprašanje trenerjev. Tudi to oviro smo z lahkoto odpravili, saj imamo v Sovodnjah nekatere dobre judoiste, ki so se že uveljavili v državnem merilu. To so Stanislav Tomšič, Jožko Kuzmin in jaz.»
«Za ta šport pa je treba imeti na razpolago telovadnico. Kje boste vi trenirali?»
«Ker nimamo v vasi telovadnice bomo trenirali v stari šoli.»
«Kako si predstavljate, da bo delovala ta sekcija. Ali bo omejena samo na vaščane?»
«Brez dvoma je naša želja, da bi se vpisalo čimveč mladih z Goriškega. čeprav je to sekcija športnega društva Sovodnje, mislimo, da sodelujejo vsi tisti, ki jih ta športna panoga privlači. Pri tem naj še poudarim, da bo ta sekcija prva v zamejstvu in zato mislim, da je veliko takih, ki bi radi pristopili k te-
1>arii Cotič (levo), eden od.,hX‘li,..trenerjev sovodenjsbega odseka za judo
lili.	,, •	p i- t (H ^	? F '• r .t	, rr',
1,»iiiimiIli„,i„iiillUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiililiiiiininiiifiuiliiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiii
ROD MODREGA <
£
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA • ^
Na rodovi seji So POROČALI
. •■•I- ma,ja smo ob mladinski šta-Jeti od spomenika do spomenika ime-1 častne straže v Doberdobu, na Boriškem pokopališču, na goričkem «radu, v Pevmi in v števerjanu.
Brat Matajur
Na mladinskem dnevu v števerja-nu smo sodelovali v igri med dvema ,9njema, v šahu, v ciljanju v tar-°> u namiznem tenisu in v vlečenju rvi- V igri med dvema ognjema uto dosegli prvo mesto, v šahu pa lretje.
T	Brat Skala
v prvem tednu maja je izšla dru-“!* letošnja številka našega, glasila «Modri val».
Brat Jastreb
Pri naših najmlajših, pri družini
Velemojster Vasjà Pirc v Slovenskem klubu
E torek, 20. t.m., bo ob 20.30 v Slovenskem klubu, Vi. Gep-Po 9, v okviru torkovih večerov predaval znani slovenski velemojster Vasja Pirc. Govoril oo o novem svetovnem šahovskem prvaku Anatoliju Karpovu rn o njegovi skorajšnji udelež-°l na Vidmarjevem memorialu ® Portorožu in v Ljubljani, ki o° zbral vrsto elitnih mednarodnih velemojstrov in najboljše slovenske šahiste. Na tem turnirju bo velemojster Pirc Vrhovni razsodnik.
Na predavanju bo velemoj-.r /komentiral eno najzani-"tivejših partij Karpova in sicer deveto partijo iz njegovega ~v°boja z bivšim svetovnim Prvakom Borisom Spaskim. P*ostcrvanje velemojstra Pirca ° vsekakor vzbudilo zanima-je mnogoštevilnih slovenskih Šahistov, saj je predavatelj sve-JXfn? znan kot šahovski leore-tn pedagog ter velja za e-ega najuspešnejših predstav-ikov jugoslovanskega šaha v ^ueta. Pri tem je v dolgolet-ern igranju in sojenju na ve-cmojstrskih turnirjih spoznal °dilne svetovne velemojstre od cta 1925 do danes, ne same litri- šakiste, temveč tudi kot /udx z odlikami in napakami, er jih zna tudi duhovito pri-uzaii. Njegovo predavanje bo ato prav gotovo zanimivo tu-J- za širše občinstvo in ne sa-n° za šahiste.
B.F.G.
Jadranskih delfinov, smo ob priliki 30-letnice imeli pogovor - intervju, ki smo ga potem objavili v dveh nadaljevanjih v našem «Taborniškem kotičku». Istočasno smo narisali in opremili nekaj panojev na temo antifašizma.
Sestra Planika
V okviru priprav na osrednjo proslavo — 11. maja — so nekateri bratje in sestre pomagali pri razdeljevanju letakov, pri širjenju in lepljenju plakatov ter smo na predvečer proslave pomagali stražiti oder in ostale napravz na Goldonijevem trgu.
Brat Akela
26. aprila so šli medvedki in čebelice družine Jadranskih delfinov na poldnevni izlet na Prosek. Učili so se postavljati šotor in vezati vozle. Potem pa so igrali med dvema ognjema.
Sestra Sonček
Zadnji mesec se vsi naši novi člani na sestankih vneto učijo za prvi izpit, saj brez opravljenega prvega izpita ne moremo na taborjenje.
Sestra Zvezda
V- družini Zapadnih mejašev so že stekle priprave za dvodnevno taborjenje tržaške čete. Dvodnevno taborjenje bo 14. in 15. junija v bližini Zgonika.
Brat Srček
Naši družini Strmega brega iz dolinske občine se obeta nov sedež.
Brat Gams
Pri družini Jadranskih delfinov smo sklenili, da bomo imeli proti koncu meseca maja sestanek s starši, da jih obvestimo o našem delu in še posebej o taborjenju. Pokazati jim nameravamo tuti diapozitive o taborniškem življenju.
Brat Brin
Na osrednji proslavi ob 30-letnici zmage nad nacifašizmom na Trgu Goldoni je bila naša organizacija prisotna v krojih.
Sestra Metuljček MILAN PAHOR
OLIMPIJSKE IGRE
MONTREAL, 17. — Zdi se, da so olimpijske igre v Montrealu zopet v nevarnosti. Pripravljalna in gradbena dela na športnih objektih so namreč ponovno paralizirale stavke.
Olimpijsko vzdušje v Kanadi pa je razburkal še en dogodek: na neznan način je namreč izginilo kar 400 tisoč olimpijskih vstopnic, v vrednosti več milijonov dolarjev. Te vstopnice bi morala prodajati neka veriga kanadskih veleblagovnic, nenadoma pa so ugotovili, da jih ni nikjer več.
mu športu. Vpisovanje se bo pričelo že prihodnji teden in sicer ob torkih in četrtkih v stari šoli od 20. ure dalje.»
Ob prizadevanju nekaterih judoistov iz Sovodenj bomo torej tudi Slovenci imeli prvo skupino judoistov v zamejstvu. Brez dvoma bo sekcija delovala uspešno, še posebno zaradi sposobnosti treh trenerjev. Poglejmo na kratko njihove dosedanje dosežke.
Darij Cotič (težka kategorija - rjav pas): leta 1969 se je v mladinski konkurenci uvrstil na 3. mesto v «Pokalu Italija», istega leta je dobil priznanje od goriškega prefekta kot najboljši športnik v Gorici, leta 1971 je postal deželni prvak v mladinski konkurenci ter se uvrstil na 2. mesto med starejšimi, istega leta se je uvrstil na 3. mesto na turnirju «Mare Tirreno», na katerem so sodelovali najboljši judoisti iz vse Italije, letos je osvojil deželno prvenstvo.
Stanislav Tomšič (srednja kategorija - rjav pas) : pred dvema letoma je bil deželni prvak, dobre uvrstitve je dosegel tudi na meddeželni ravni.
Jožko Kuzmin (polsrednja kategorija - modri pas) : dosegel je dobre uvrstitve na meddeželni ravni).
P. R.
V naraščaj niškem prvenstvu
¥ finalna del tekmovanja se je uvrstil tudi Breg
Med mladinci naše enajsterice niso preveč uspešne
BERN, 17. — Anglija in Finska sta se uvrstili v finale mednarodne-ga mladinskega nogometnega turnirja UEFA. Anglija je v polfinalu premagala Madžarsko s 3:1, Finska pa Turčijo z 1:0.
Naraščajniško prvenstvo gre proti koncu. Prejšnjo nedeljo so se zaključile kvalifikacije za prestop v finale. Na lestvici skupine A je zmagala Opicina Supercaffè, na drugo mesto pa se je uvrstil Libertas Rocol, kateremu je prav v zadnjih kolih u-spelo prekositi Vesno in si tako priboriti nastop v finalu. Vesna, ki je vodila od vsega začetka, je torej (s slabimi nastopi ob zaključku) zamudila zelo ugodno priložnost, da bi se pomerila z najmočnejšimi ekipami prvenstva. V skupini B prestopita v finale Libertas Trst in CGS. Union, ki je kot običajno začel s polno paro in takoj zavzel vodilna mesta lestvice, je v nadaljevanju prvenstva popolnoma popustil in se končno u vrstil na sedmo mesto.
V skupini C (poleg Giarizzol) prestopi v finale tudi Breg. To je edino slovensko društvo, ki se bo udeležilo naraščajniškega finala. Med o-stalimi ekipami se je zadovoljivo izkazal Primorec, medtem ko je Primorje pokazalo nekaj dobrega prav v zadnjih kolih (Prosečani so v sredo izenačili z Bregom), vendar vse to ni bilo dovolj, da bi «rdeče-rume-ni» zapustili zadnje mesto lestvice te skupine.
IZIDI NEDELJSKEGA KOLA SKUPINA A
Opicina Supercaffè - S. Giovanni 0:1, Libertas Rocol - Montuzza 2:1, Fortitudo - Edera 5:0, Triestina - Au risina 2:1.
iiiuiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinuiiiiiiuiiiiiimiriiiiiimiiiimHiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiuiiimiuiiiiiiitii
V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI S TRIESTINO
PRIMORJE PRIKAZALO TEHNIČNO DOBRO IGRO
Guštin, Milič in Barnaba med najboljšimi
NARAŠČAJNIKI Primorje — Breg	0:0
PRIMORJE:	Bresciani, BezSn,
Trobec, Verša, Zampa, Čok, Adamič, Rupel, Lavrenčič, Persi, Claudio, 13 Terčič.
BREG: MauriiiČrevatin, Labiani, Grisonic, ; Novello,. Coretti, Krmec, Perossa, Ferluga, Razem, P. Grisonic.
V	zaostali tekmi naraščajniškega prvenstva se je derbi med Primorjem in Bregom zaključil breg zmagovalca.
Delitev točk je pravilen odraz te tekme, saj sta si bili. enajsterici skozi vso tekmo enakovredni.
V	prvem delu tekme je bilo opaziti rahlo premoč Prosečanov, drugi polčas pa je pripadal Brežanom. Igra je bila na poprečni tehnični ravni in vratarja nista bila preveč zaposlena, saj strelov v vrata je bilo zelo malo (z obeh strani).
Remi je nedvomno zodovoljil obe enajsterici, predvsem pa Breg, ki si je pridobil pravico do vstopa v finalni del prvenstva.
V	vrstah Primorja se je izkaza! Verša, med Brežani pa Krmec.
H. V.
Primorje — Triestina 0:2 (0:1)
PRIMORJE: Štoka (Kapun), Blazina, Race, Cimolino, Barbiani, G. Husu, Barnaba, Milič, Guštin, Drio-li, Rustja, 12 Purič.
Na proseškem četverokotniku sta
se v sredo zvečer pomerili v prijateljski tekmi ekipi Primorja in Triestine.
Enajsterica Triestine je bila sestavljena iz nogometašev, ki nastopajo v prvenstvu «Beretti». Igrala 1 sta tudi dva znana igralca, ki sta že nastopila v prvenstvu D lige in sicer Oggian in Zampare.
Igra je bilk' zelo lepa in na dobri tehnični ravni. V prvi polovici prvega polčasa sta si bili enajsterici enakovredni, ko pa so Tržačani nekoliko pospešili ritem so se «rde-če-rumeni» znašli nekoliko v zadregi. Vseeno se je sredina igrišča Primorja dokaj izkazala, saj so Milič, G. Husu in Drioli urejeno gradili akcije in podajali nevarne žoge svojim napadalcem. Prvi gol za Triestino je dal Feresin, ki je preigral vrsto branilcev Primorja, vratarja Kapuna in neubranljivo zadel v črno.
V	nadaljevanju so Tržačani zamenjali nekaj standardnih nogometašev in enajsterici sta si bili popolnoma enakovredni. Videti je bilo mnogo akcij z obeh strani in oba vratarja sta bila dokaj zaposlena. Gostje so bili uspešni še enkrat z Oggianom, ki je izkoristil negotovost proseške obrambe.
V	vrstah Primorja so se odlikovali! Guštin, Milič in Barnaba, med Tržačani pa Zampare in Feresin.
H. V.
SKUPINA B
CGS - Zaule 1:1, Rosandra - Union 2:1, Libertas Sv. Marko - Domio 1:0, Chiarbola - Libertas Trst 0:0.
SKUPINA C
Ponziana - Primorec 2:0, Libertas Rocol B - Union 4:1, Esperia Sv. Alojzij - Muggesana 1:1; v sredo Primorje - Breg 0:0.
KONČNE LESTVICE
SKUPINA A
Opicina Supercaffè 22, Libertas Rocol A 21, Vesna 20, S. Giovanni 19, Fortitudo 16, Montuzza 9, Aurisina 8, Edera 0.
SKUPINA B
Libertas Trst 22, CGS 20, De Ma-cori 19, Libertas Sv. Marko 18, Rosandra 16, Zaule 14, Union 13, Domio in Chiarbola 6.
SKUPINA C
Giarizzole 28, Breg 20, Ponziana 18, Cremcaffè 14, Primorec 12, E-speria Sv. Alojzij 12, Muggesana in Libertas Rocol B 11, Primorje 10.
Nogometna zveza je po srečanju med Aurisino in Vesno, odigranem osmega maja v Nabrežini, odločila, da izključi vse igralce Vesne, na-
Pokrajinski disciplinski odbor mladinske nogometne zveze je v torek povsem neupravičeno in nepričakovano izključil za eno kolo vse naraščajnike kriške Vesne in prisodil društvu tudi globo. Sklep je dokaj nenavaden za naša igrišča, tudi zato, ker na tekmi med Vesno in Aurisino ni prišlo do nobenih izgredov, razen nekaj majhnih protestov, potem ko je (sicer zelo pristranski) sodnik dosodil enajstmetrovko, a to vsekakor ni razlog za tako hudo kazen. Pred tekmo in po njej pa so igralci in voditelji Vesne začudeno videli, kako se je sodnik dolgo pogovarjal z nekaterimi igralci in odborniki Auri-sine. Ta neutemeljen sklep nogometne zveze je preprečil našim igralcem, da bi igrali o-dločilno tekmo za vstop v finale z Montuzza.
Zarja 2:0, Fortitudo - Barcola 4:0. LESTVICI:
SKUPINA A
CMM 13, Costalunga 11, Union in Giarizzole f, Inter SS 5, Muggesana 4.
SKUPINA B
Edera 13, Roianese 12, Cremcaffè 11, Fortitudo 10, Zarja 4, Barcola 0.
Jolo
PRIJATELJSKA TEKMA
Bor A — Dom S6:86 (45:47)
DOM: Nanut R. 13, Nanut G. 10, Dornik 10, Čubej 10, Marinčič, Semolič 1, Prinčič A., Prinčič W. 2, Terčič 6, Hvalič (k) 34.
BOR A: Kraus 16, Guštin 25, Lisjak 12, Francia (k) 20, Koren 17, Košuta 6:
Pet osebnih napak: Nanut R. in Nanut G. (oba Dom).
V četrtek zvečer sta se v Gorici srečali v prijateljski tekmi ekipi Doma in Bora A, ki nastopata v 1. moški diviziji. Vse do polovice drugega polčasa je bil boj povsem izenačen, tedaj pa je moral s petimi napakami z igrišča Domov center Nanut R. Borovci so tako prevzeli pobudo, vsilili hitro igro preko visokih igralcev in si zagotovili zmagovito prednost. Med nasprotniki sta bila nevarna predvsem Nanut R. in kapetan Hvalič, ki je bil obenem najboljši strelec tekme.
edko
TVD PARTIZAN RENČE
V množični telesni kulturi je bodočnost
Veliki napori Renčanov za razvoj športa v tej vasi
Vsa leta po osvoboditvi, posebno od priključitve Primorske Titovi Jugoslaviji, so renski športniki aktivno prispevali k razvoju telesne kulture v svojem ožjem in širšem okolju. Zato so letos, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve, toliko bolj veseli in ponosni na priznanje Osvobodilne fronte. Pomeni jim vzpodbudo za nadaljnje delo, pomeni prepričanje, da bo družba znala najti sredstva in moči pri razvijanju tako dragocene lastnosti človeka kot je telesna kultura.
Pogled na prehojeno pot ponuja pestro in razgibano dejavnost, ki je imela vedno za cilj združevati ljudi za razvijanje množične telesno-vzgojne aktivnosti, organizirati oblike, kjer bi mogel sleherni vaščan najti svoje mesto. Ob tem pa so skrbeli tudi za razvoj tekmovalnega športa. In uspehov res ni bilo malo. Ko človek brska po kronikah in med pohvalami, priznanji za dosežke, ko se mu oko ustavi na množici pokalov, se nehote vpraša, kje so v tej vasi našli moč, od kod tolikšna volja in hotenje, da sp vzdržali in se še danes dobro držijo? Vse to ob tem, ko vemo, da pogoji niso bili vedno dobri. Vemo tudi, da je danes res še malo društev Partizan na Goriškem, ki bi jih mogli označiti za aktivna.
Morda se odgovor najde v neki posebni trmi, zagnanosti, v ljubezni do svojega kraja, do ljudi in do športa. Res, Renčani so navezani na svoj kraj, radi imajo svoje tradi-
stopajoče v tisti tekmi. Na ta način je Vesni preprečena odločilna tekma za prestop v finale, proti Montuz-zi. Vzrok izključitve naj bi bil to, da so naši nogometaši neprimerno nastopili proti sodniku Grillu po končani tekmi, potem ko je ta dosodil Aurisini enajstmetrovko s katero je izenačila Biagijev gol.
MLADINCI
Po nedeljski zmagi nad Unionom je CMM sam na vrhu lestvice skupine A. Z dvema točkama zaostanka mu sledi Costalunga, medtem ko je Union skupno z Giarizzolami na tretjem mestu.
V skupini B je Zarja ponovno okusila grenkobo poraza, tokrat z vodečo Edero. S to zmago si je Roianese priboril drugo mesto lestvice.
IZIDI NEDELJSKEGA KOLA SKUPINA A
Giarizzole - Muggesana 3:2, Uion -CMM 0:3, Inter SS - Costalunga 0:1. SKUPINA B
Roianese - Cremcaffè 3:0, Edera
SMUČARSKI KLUB DEVIN
priredi v Mavhinjah 24. in 25. maja tekmovanje v kronometri-rani hoji in na ski-rolkah. Informacije:
BAR «EDEN» — SESLJAN
Najboljši šahist interlige
prvokategornik Silvo Kovač (Idrija)
ŠAHOVSKA PANORAMA
Po šestmesečnih borbah so šahi-sti zaključili v Lipici pri Sežani in-terligo, v kateri je nastopalo 6 primorskih in 6 italijanskih ekip.
V dvanajstih ekipah je nastopalo kar 135 šahistov različnih kategorij od brezkategornikov do šahovskih mojstrov. Tokrat sta «Primorski dnevnik» in «Pokrajinska šahovska zveza iz Gorice» pripravila za najboljša igralca na prvi in drugi deski pokala. Na prvi deski je dosegel najboljši rezultat Silvo Kovač.
Ob zaključku bi poudaril, da je bila interliga ena najbolj uspelih šahovskih prireditev v zadnjih letih, za kar gre zasluga predvsem predsedniku Šahovske zveze Furlanije - Julijske krajine Tuliju Bregantu in podpredsedniku Primorske šahovske zveze Francu Bizjaku iz Nove Gorice.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiii inni ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
s::-:::::*:::
SPORT NA ZNAMKAH

EVROPA — DOPOLNILA
Tudi na postnih upravah raznih evropskih držav niso držali križem rok, saj je v zadnjem času izšlo več zanimivih in lepih serij znamk s športno tematiko ob priliki raznih važnih športnih dogodkov.
XD. 01YM P IS C H E WINTERSPIEIE

S 1.50*70 g
MPUBLIK USTERREICH
ALBANIJA: ob priliki tretje spar-takiade je izšla serija osmih znamk: odbojka, tek čez zapreke, gimnastična vaja na krogih, skupni telovadni nastop, skok v višino, rokoborba, vojaški nastop in nogomet. Barve so dobro izbrane, tako da je serija, kljub slabemu tisku zelo zanimiva.
AVSTRIJA: v vseh državah se širijo športne stave, saj postajajo glavni vir za olimpijske odbore. Ob 25-letn:ci obstoja športnih stav je izšla znamka za 70 gr., na kateri je prikazan stiliziran stadion z na-
pisom TOTO in znamki 1, x, 2.
Kot vemo, je bila mestu Innsbruck poverjena organizacija 12. zimskih olimpijskih iger. Avstrija je s svojo propagando seveda že začela. Sem spadajo tudi nove filatelistične serije. Prva je izšla sredi januarja letos. Ta serija je zelo lepa in jo priporočamo vsem filatelistom. Prikazani so smučanje (1 + 0.50 sh.), hokej (1,50 + 0,70 sb.), smučarski skoki (2 + 0,90 sh.) ter štirisedežni bob (4 + 1 sh.).
BOLGARIJA: ob priliki svetovnega prvenstva v telovadbi, ki je bilo oktobra lanskega leta v Varni, sta izšli znamki,, ki predstavljata vajo na bradlji (2 c) in na konju (1.3 c).
MADŽARSKA: tudi golobi pismonoše imajo svojo olimpiado, ki je bila pred kratkim na sporedu v Budimpešti. Izšla je znamka z grbom te prireditve, to je s stiliziranim golobom.
NORVEŠKA: zgodovinarji pravijo, da se je v tej državi rodilo smučanje. Izšla je serija dveh znamk, posvečenih prvim pionirjem tega športa. Na prvi znamki je smučarka v športni opremi iz leta 1900 (takrat so ženske seveda smučale v krilu), na drugi pa smučar
med izvajanjem brezhibnega telemarka.
POLJSKA: 8. marca je izšla serija štirih znamk za šesto evropsko prvenstvo v atletiki. Simbolika je bila nedvomno dobro izbrana, saj
so skušali prikazati gibanje atletov. Športne .panoge, ki so jih izbrali, so tek, skok s palico, skok v daljavo in skok v višino.
ROMUNIJA: ob 60. obletnici u-stanovitve olimpijskega romunskega odbora je izšla priložnostna znamka v vrednosti dveh levov. Letos so v Romuniji organizirali svetovno študentsko prvenstvo v rokometu. Izšle so tri znamke s prizori iz tekem.
SOVJETSKA ZVEZA:	za peto
spartakiado prijateljskih vojsk in osme sindikalne zimske spartakiade sta decembra lani izšli znamki za
4 m 16 k. Moskvi je bila poverjena organizacija olimpijskih iger leta 1980. Na posebnem bloku so prikazani športni objekti v Moskvi. Istočasno je izšel tudi blok z že tradicional-
nimi olimpijskimi panogami, kot so tek, nogomet, kanu in orodna telovadba. Ker so športno propagando začeli že zelo zgodaj, se nam obeta kar dobra bera ohmpijskih serij.
TURČIJA:	športna propaganda
prodira v vsakodnevno življenje vseh držav. V Turčiji je decembra lani izšla serija posvečena odbojki (125 k), košarki (175 k) in nogometu (250 k).
ZVEZNA NEMŠKA REPUBLIKA:
pretekli mesec je bilo na sporedu prvenstvo v hokeju prve jakostne skupine. Izšla je znamka, ki nas spominja na zadnje športne serije, ki so v tej državi izšle zaradi podobne grafične izdelave. Na znamki za 50 Pf. je prikazan prizor iz tekme.
Tokrat komentiram partijo iz dvo boja Idrija - Videm, kjer sem do segel pomembno zmago. INTERLIGA 1975 Idrija — Videm S. KOVAČ - GREGORATTI Francoska obramba 1. e4 e6 2. d4 d5 3. e5 Odločil sem se za blokadno vari anto, čeprav teorija o njej ne daje najboljše ocene. Običajno se nadaljuje 3. Sc3 ali 3. Sd2.
3..	.C5 4. c3 Sc6 5. Sf3 Db6 6. Ld3 Uporablja se tudi poteza 6. Le2 in
6. a3, vendar nadaljevanje v partiji nudi ostrejšo igro .
6..	.cd4 7. cd4 Sge7 Nasprotnik je izbral novo nadaljevanje kot pa v I. krogu interlige 1973, ko je igral 7...Ld7 8. 0-0 Sd4: 9. Sc3 a6 10. Tel Se7 11. Sg5 h6 12. Sh3 Sec6 13. Khl Dc7 14. f4 0-0-0 15. a3 g5 16. b4 Sb4: 17. ab4 Dc3: 18. Le3 Sc6 19. b5 ab5 20. Lb6 Le8 21. Lb5: Kd7 22. Sf2 Lb4 23. Te2 Ke7 24. Tc2 Db3 25. La4! in črni se vda.
8. 04) Sf5 9. Lf5: ef5 10. Sc3 Le6 11. Tbl Le7 12. Le3 0-0 Za belopoljnega lovca sem črnemu napravil dvojnega kmeta na f liniji, prav tako pa imam več manevrskega prostora, kar je značilno za francosko obrambo.
13. Se2 Tae8 14. a3 }6 Odigrano z željo, da pride črni do proti igre po f liniji.
15. Sf4 Ld8 16. b4 g5?!
Črni je precenil svoje možnosti in si z igrano potezo slabi položaj svojega kralja.
17. Se6: Te6: 18. ef6 Lf6:
Slabo je 18...g4, ker sledi 19. Se5! z grožnjo 20. Sd7 ali 20 f7 + .
19. Lg5: Te4 20. Db3 Db5 21. Lf6: Tf6: 22. Tfdl Dc4 Zadržal sem prednost kmeta in črni želi odpraviti številne slabosti, ki jih ima v poziciji z zamenjavo dam. 23. Dc4: dc4 24. d5 Sd8 25. b5! Preprečujem potezo črnega b5 in si ustvarjam močnega prostega kmeta na d liniji.
25..	. Sf7 26. g3 TdS 27. Tbcl a6 28. ba6 TaS: 29. Sd2 b5?l
Nasprotnik je žrtvoval kvaliteto, da bi imel še nekaj možnosti v časovni stiski belega zakomplicirati partijo.
30. Se4: fe4 31. Tc3 Se5 32. Te3 Sd3 33. Te4:	Ta3: 34. d6 Ta7
35. Td4 Td7 36. Td3:!
Vrnil sem kvaliteto in prešel v enostavno končnico z dvema kmetoma prednosti.
36..	.cd3 37. Td3: b4 Tudi na 37... Kf7 osvojim b kmeta 38. TdS b4 39 Tb5
38. Tb3 K]7 39. Tb4: Td6: 40. Kg2 Td3 4L Tb6 Tc3 42. g4 Ta3 43. h4 Tc3 44. f3 Tc4 45. h5 Ta4 46. Tb7+ Kg8.
Črni bi že lahko podpisal predajo, vendar se hoče prepričati, da bo videl kako uveljavim prednost dveh kmetov. Zato konec partije ne zasluži posebnega komentarja.
47. Kg3 Tc4 48. g5 Tel 49. Kg4 Tc4+ 50. f4 Tel 51. g6 in črni se vda. Komentar: SILVO KOVAČ
cije, toda res je tudi, da so za to pripravljeni marsikaj narediti. Nihče ne bo mogel izračunati ur in dni, ki so jih žrtvovali za razmah športnih dejavnosti, nihče ne bo mogel izmeriti naporov, ki so jih marljivi športni delavci vložili v organizacijo množičnih športov, tekmovanj, izgradnjo objektov in vzgojo mladega rodu. Zato so hvaležni vsem, ki so pomagali in še pomagajo, ki razumejo njihova prizadevanja. In med temi so prav gotovo poleg Temeljne telesnokulturne skupnosti Nova Gorica tudi podjetja Poligalant Volčja draga, SGP Gorica, Goriške opekarne, Šampionka, Slovenijales -TOZD Mizar, Salonit in Jadran - Ciciban.
Toda, kot imajo radi šport, kot so vneti delavci in organizatorji, tako so tudi kritični do svojega dela in do stanja na področju telesne kulture sploh. Temeljna pomanjkljivost je v dveh stvareh: premajhna množičnost in pomanjkanje usposobljenih vaditeljev. Zato si želijo, da bi osnovna šola v Renčah mogla čim* prej dobiti učitelja telesne vzgoje. Organizirajo dejavnosti, ki naj vključijo čim večje število ljudi. Sodelovali so v trim akciji «Vsi na kolo za zdravo telo», na dan OF so organizirali množični pohod na Trstelj, ki naj postane tradicionalen, pripravljajo pa še podobne akcije v plavanju. Boli jih, da ne morejo organizirati splošne vadbe, za kar pa je v precejšnji meri pripomogla tudi neustrezna telovadnica, ki jo sedaj popravljajo. Ponosni pa so na svoje vaterpoliste, ki redno trenirajo že vso zimo in pomlad, čeprav 50 km iz Renč in bodo poleti tvegali zdravje v močno onesnaženi Vipavi. Ne samo, ga ohranjajo že skoraj petindvajsetletne tradicije vaterpola v svoji vasi, marveč so — samo po zaslugi' lastne požrtvovalnosti — edini plavalni športni center v novogoriški občini. Do kdaj, ob takšnih neustreznih pogojih?
Zadnja tri leta pa vsako pomlad in jesen močno razgiba vas in njene ljudi dejavnost domačega nogometnega kluba. Predvsem s prostovoljnim delom je bilo urejeno nogometno igrišče
Trenutno se v Renčah pripravljajo na veliko politično-športno manifestacijo, ko bo 25. maja v Ozre-nju odkritje spominske plošče in o-bujen spomin na mučeniško smrt v domači hiši sežgane zavedne slovenske družine, enega največjih nemških zločinov med vojno v Renčah.
Renski športni delavci se zavedajo, da cilji njihove dejavnosti niso predvsem v doseganju tekmovalnih rezultatov. Svoje moči usmerjajo v ustvarjanje pogojev za uspešno uveljavljanje množične telesne kulture.
Radivoj Pahor
imiiiiufiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiimiiii
DOMAČI SPORI
DANES
NEDELJA, 18. maja 1975
KOTALKANJE
POKRAJINSKO PRVENSTVO
9.00	v Trstu, Miramarski drevored
Nastopa tudi Polet
KOLESARSTVO
POKAL VETERANOV
14.00	v Lonjerju
Organizira Adria
3. KATEGORIJA
14.00 v Premariaccu
Nastopa tudi Adria
KOŠARKA
PRVA DIVIZIJA
10.30 na Kontovelu
Kontovel — Begliano
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.00 v Bazovici
Zarja — Giarizzole * * *
16.00 v Štandrežu
Juventina — Libertas
*	«Ir *
16.00	v Križu
Vesna — Stock
*	* *
TURNIR «N. CORRENTE»
11.30	na Opčinah
Campi Elisi — Gaja * * *
MLADINCI
8.00	Trst, pri Sv. Sergiju
Costalunga — Union * * *
10.00	na Proseku
Barcola — Zarja
NARAŠČAJNIKI
14.30	v Trstu, Ul. Flavia
Montuzza — Vesna * * *
14.45 na Padričah
Primorec — Giarizzole
ŽENSKI NOGOMET
DEŽELNA B LIGA
17.00	na Proseku
Primorje — Rivignano * * *
V Križu
Vesna — Radici
ODBOJKA
3.	MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Morpurgo
Inter — Kras
OBVESTILO
SPDT priredi danes, 18. ma)a, za otroke s Proseka in Kontovela izlet na Sv. Primož. Zbirališče ob 9. uri na Križadi. Vodja izleta jc Alenka Starc.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— dih Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10	18- maia 1975
2a SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADiT. - DZS . 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, flnančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali _ ogla®^
Oglasi
80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr1 oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italue pri &.r.i


Izdaja in tiska

ZTT - Trst
KOLESARSTVO
V 1. ETAPI «GIRA»
Svetlolasi Norvežan Knudsen
presenetil hitrostne vozače
Le tujci na najboljših mestih - Uvodna etapa je tekmovalce le «preselila»
FIORANO MODENESE, 17. — Prva etapa letošnjega «Gira» je prinesla presenečenje: osvojil jo je namreč dokaj nepričakovano svetlolasi Norvežan Knut Knudsen, katerega izvedenci bolje poznajo kot specialista za tekmovanja na kronometer.
Tekmovanje je bilo dokaj umirjeno in je v bistvu le privedlo kolesarje iz enega kraja v drugi kraj. Na cilju pa je prišlo do presenečenja: vsi hitrostni vozači so se v zadnjih stotinah metrov pripravljali na zadnji naskok ter si skušali priboriti dobro izhodišče za zaključni sprint, ko jih je presenetil Knudsen, ki je prvi prispel na cilj. Presenetil pa ni le domačinov, ampak tudi vse Belgijce.
Ta etapa je prinesla največ zadoščenja tujcem, saj niso zasedli le vsa prva štiri mesta, ampak tudi kar šest, torej več kot polovico mest v prvi deseterici.
Današnja etapa:
1.	Knudsen, ki je prevozil 177 km dolgo progo v 4.15’35” s p. h. 41,550 km na uro.
2.	Van Linden
3.	Poppe
4.	Sercu
5.	Cavazzi
6.	Šmit
7.	De Vlaeminck
Danes bodo odigrali predzadnje kolo nogometnega prvenstva D lige v katerem igrata Triestina in Pro Gorizia pred domačim občinstvom. Ponziana pa gre v Caorle.
TRIESTINA
Tržačani bodo sprejeli v goste Le-gnago, ki je po odličnem startu v povratnem delu prvenstva razočaral, saj je v zadnjih sedmih nastopih dal en sam gol.
Naloga Triestine danes ne bi smela biti težka. Ker bo to obenem poslovilni nastop Triestine od svojih navijačev je razumljivo, da varovanci Tagliavinija nočejo razočarati tržaških navijačev.
PONZIANA
«Modro-beli» gredo v goste h Ca-orlam, ki se borijo za obstanek v ligi. Zato je povsem razumljivo, da so Tržačani pred težko oviro, čeprav enajsterica Caorl ne predstavlja nevarnost za Ponziano iz tehničnega vidika. Ekipa je namreč precej pomanjkljiva v napadu in tudi v obrambi. Caorle imajo (skupaj z Dolom) najšibkejši napad prvenstva saj so dale le 21 golov, medtem ko obramba (s 35 prejetimi goli) sodi med najšibkejše.
Izvedeli smo, da (poleg trenerja Russa) namerava ob koncu prvenstva zapustiti Poonziano tudi društveni zdravnik Bergamini. Odstopi pri Ponziani se torej nadaljujejo. PRO GORIZIA
Goričani bodo sprejeli v goste drugouvrščeno ekipo Adriese. Igrišče na Rojcah bo danes verjetno prizorišče zanimivega in napetega dvoboja.
Adriese je solidna ekipa, ki ima v svoji sredi nekaj dobrih nogometašev, napadalec Paesanti je z osmimi goli najboljši strelec ekipe. Pohvale sta vredna tudi oba vratarja Cugola in Bertuzzi, ki sta v tem prvenstvu dobila le 14 golov.
Čeprav je Pro Gorizia pomladila postavo je v zadnjem nastopu v Pordenonu zaoigrala dobro, zato bo verjetno trener Franzon potrdil postavo, ki je igrala v Pordenonu.
B. R.
NA TURNIRJU TRIDESETLETNICE
V Ajdovščini zmaga Idrije
Tudi letos, ko slavimo tridesetletnico zmage nad fašizmom, ki je primorskim Slovencem prinesla tudi nacionalno svobodo, so se šahisti v Ajdovščini s svojim sodelovanjem lepo spomnili teh velikih dni. V domu JLA se je zbralo 16 ekip, s po štirimi člani. Vsi so bili gostje skupščine Ajdovščina, ki jih je po končanem tekmovanju pogostila.
Pred začetkom tekmovanja je vse ekipe pozdravil prof. Alojz Bizjak, ki je v svojem govoru poudaril pomen teh šahovskih prireditev za Ajdovščino, ki je med prvimi po vojni ustanovila svoje šahovsko društvo «Čaven»
Omenimo naj, da so bile ekipe z vseh področij Primorske tokrat tudi zelo dobre iz Postojne, Kopra, Idrije, ' Pivke, Sežane, Tolmina, Cerknega, Nove Gorice, Anhovega, Vipave, domačina Ajdovščine in tudi iz garnizona JLA. Nekateri kraji kot Senožeče, Semedela so tudi sodelovali in kar je treba še posebej poudariti, so se dobro odrezali tudi upokojenci iz Nove Gorice s svojo ekipo, čeprav zahteva tako tekmo-
8.	Chinetti
9.	Bazan
10.	Fella
11.	De Geest
12.	Reybrouck
13.	Pecchielan
14.	Blorriaga
15.	Basso, vsi v enakem času. Proga 249 km dolge jutrišnje 2.
etape od Modene do Ancone bo ravninska.
KOŠARKA	, j
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Spet težave s sodniki
1. DIVIZIJA
Begliano — Bor B 82:62 (43:33)
BOR B: Hrvatič 11, Pertot 25, Parovel 2, Mazzucca 4, Perko 10, Volk, Šestan, Udovič 4, Oblak 6. Prosti meti: 4:12,
Sodnik: štokelj.
Pet osebnih napak: Hrvatič. Ponovno se je dogodilo nekaj, kar se, žal, na naših igriščih vse prepogosto dogaja: namreč, sodnikov enostavno ni bilo. Po polurnem
vanje, ki traja po več ur, precejšen fizični in umski napor. Tako je ta jubilejna prireditev združila v lepih in zanimivih srečanjih, dejal bi večino najboljših šahistov iz Primorske in vse one, ki to igro z ljubeznijo negujejo,
Domačini so pripravili za zmagovalca lep pokal. Po 15. kolih igranja je trofejo zasluženo osvojila ekipa iz Idrije, saj je tudi v med-sebojnem srečanju z zelo močno e-kipo iz Kopra dobila odločilno s tri proti ena. Druga je bila z enakim številom točk (49) ekipa iz Kopra, tretja in četrta Postojna in Pivka s po 42,5 točke. Na petem mestu je bila Ajdovščina s 40 točkami, Anhovo-Salonit je z 39 točkami zasedel šesto mesto, Nova Gorica s 36 sedmo, sledijo Cerkno, Semedela, Tolmin, Sežana, JLA in druge.
Pripomnimo naj, da so tekmovanja ob dnevu občinskega praznika Ajdovščina tradicionalna, saj je bilo prvo tako srečanje šahistov že pred 15 leti.
B.F.
ODBOJKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Torriana gladko odpravila Dom
Torriana — Dom	3:0
(15:9, 15:4, 15:3)
DOM (Gorica) : Devetak, Nanut, Komel, Faganel, Peric, Prinčič, Černič, Zuanigh, Butkovič in Petejan.
TORRIANA: Muner, Boscarol, Ca-tano, Panozzo, Cesselon, Zanolla, Co-belli, Leban, Rossi, Tomat.
Sodnik: Totaro Michele; stranski: Mauri Pietro: zapisnikar: Brezigar Dario (vsi trije iz Gorice).
Proti prvemu na lestvici, Tomani iz Gradiške v četrtek zvečer v an-ticipirani tekmi 17. kola L MD gori-ški Dom ni mogel učinkovito zoperstaviti. Niti seta ni odnesel, kar bi bilo morda še edini dosegljiv cilj za domovce proti tako močni ekipi. Torriana je proti Domu ponovno dokazala, da je zasluženo sama na vrhu lestvice L MD in sodi po igri in izkušenosti v višjo ligo kot je ta.
Domovci so bili Torriani enakovredni le v prvem delu prvega seta, saj je bilo do tistega trenutka stanje celo izenačeno 8:8. Nato pa so v prvem setu «belordeči» popustili in Torriana je brez velikih težav zaključila set v svojo korist.
V drugem in tretjem setu pa so domovci popustili na celi črti.
Prihodnjo, zadnjo tekmo letošnjega prvenstva 1. moške divizije bo Dom odigral na domačih tleh v Gorici. Poslednji letošnji nasprotnik domov-cev bo šesterka Lambertin Sportivo iz Vidma, ki se bo spoprijela z Domom v soboto, 26. maja ob 20.30 v telovadnici Stella Matutina.
I. K.
PLAVANJE
ASU, 17. —, Na mednarodnem plavalnem dvoboju v Astiju vodi po prvem dnevu Italija proti Nizozemski s 47:27.
Vzporedno s tem dvobojem nastopa tudi več plavalcev iz nekaterih drugih držav, med katerimi je dosegla najboljši rezultat vzhodna Nemka Enderjeva na 100 m metuljček. S časom 1’02”7 je postavila svetovni sezonski rekord.
čakanju so predstavniki obeh društev sklenih, da bo tekmo sodil trener «plavih» Štokelj s pomočjo domačina.
Begliano je takoj povedel in dosegel naskok 15 točk, kar so naši fantje nadoknadili in se ob polčasu znašli v zaostanku desetih točk.
V	začetku drugega dela tekme pa so se (predvsem po zaslugi priciznega Perka in požrtvovalnega kapetana Pertota) znatno približali nasprotniku in celo izenačili pri 53:53. Tedaj pa so nerazumljivo odpovedali: nasprotnik je nizal koš za košem, borovcem pa ni šlo. Tako se je tekma končala z visoko prednostjo košarkarjev iz Begliana.
V	delno opravičilo «plavih» govori dejstvo, da so nastopili kar brez treh standardnih igralcev: Škrlja, Kravosa in Kapiča. edini center ekipe Šestan pa je zašel v izredno slab dan.
Marko
Zmaga Jugoslovanov nad profesionalci ZDA
V Ljubljani je sinoči jugoslovanska državna košarkarska reprezentanca v nabito polni hali Tivoli premagala profesionalno selekcijo ZDA s 109:90 (58:44). Jugoslovani so zaigrali v tej tekmi izjemno dobro, Amerikanci pa so razočarali.
V okviru košarkarskega «Turnirja prijateljstva» je v Sežani včeraj Bor premagal med kadeti peterko sežanskega Krasa z 82:70 (42:36).
ATLETIKA
PEKING, 17. - V Kanton je prispela ameriška državna atletska' reprezentanca, ki bo gostovala v LR Kitajski dva tedna. To je najbolj številna ameriška športna skupina, ki je kdaj obiskala Kitajsko: 63 a-tletov (med temi 23 deklet) in 30 spremljevalcev.
Ameriške atlete je ob prihodu sprejel predsednik kitajske atletske zveze 34-letni Ni čin-čin, ki je pred petimi leti postavil (neuradni) svetovni rekord v skoku v višino (2,29 metrov).
■ *
DNEJPKOPEROVSK, 17. — Sovjet Valentin Dmitrenko je vrgel kladivo 76.16 m daleč, kar je letošnji sezonski svetovni rekord in četrti najboljši rezultat vseh časov.
Drugega pokrajinskega atletskega tekmovanja za trofejo pomladi, se je udeležilo rekordno število 57 atletov in atletinj Bora. Dekleta so osvojila eno prvo mesto, eno drugo, dve tretji in dve četrti, fantje pa tri druga, eno tretje in tri četrta mesta. Za Bor je v metu krogle zmagala Melita Tence. Orodje je vrgla 7,18 m. Tehnično najboljši rezultat je za Bor dosegel Sandi Bigaton v skoku v daljino: v prvem poskusu je skočil 5,62 m, vendar se je pri tem skoku poškodoval in je moral tekmovanje prekiniti. V končni lestvici je bil zaradi tega drugi. Skupinsko je bil nastop Bora odločno boljši kot pred dvema tednoma. Obširneje poročilo sledi v torek.
B. Križman
Gay še vedno prvak
LAS VEGAS, 17. — Svetovni prvak težke boksarske kategorije Cas-sius Clay je v Las Vegasu premagal Rona Lyla v 11. krogu s t.k.o. in tako ohranil svoj naslov.
MODENA, 17. — Na mednarodnem mladinskem odbojkarskem turnirju v Modeni je Italija premagala ZRN s 3:0, prav tako pa je Nemce odpravila tudi Španija (s 3:2).
NOGOMET
FRANKFURT, 17. — V meddržavnem prijateljskem nogometnem srečanju v Frankfurtu, kar naj bi bila nekakšna povratna tekma finala svetovnega prvenstva 1974, je ZRN proti Nizozemski izenačila 1:1 (1:0).	'
« « *
Otvoritvena tekma turnirja Brega v okviru praznovanja 10-letnice ustanovitve društva med Unionom in Gajo se je zaključila z 2:2.
Danes bo Breg igral s Primorcem v Dolini ob 17.30.
Davek na vstopnice
RIM, 17. — Poslanska zbornica je proučila zakonski predlog o davku na vstopnice za športne prireditve, ki so ga vložili štirje poslanci ter je predlagala odobritev tega zakona s sledečimi popravki:
1.	Vstopnice do 2.000 Ur naj bi bile neobdavčene.
2.	Vstopnice v vrednosti od 2.000 do 5.000 lir naj bi bile obdavčene 10 odst., od 5.000 do 10.000 15 odst. in od 10.000 do 20.000 25 odst.
3.	Na športnih prireditvah bi morali dati v prodajo vsaj 40 odst. vstopnic v vrednosti do 2.000 lir.
Športniki iz Križa ostro obsojajo razsodbo mladinske nogometne zveze in izzivalno obnašanje sodnika ob priložnosti naraščajniške tekme Aurisina -Vesna. Globoko ogorčeni se iz prolesta odpovedujemo nadaljnjemu tekmovanju v naraščaj-niškem prvenstvu.
Športno društvo Vesna in kriški športniki
NOGOMET
iiiniiiiaiiiiiiiiiiiiiimiuiiuiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuniiiifiiiniiii
V D LICI
Danes za Triestino dokaj lahka naloga
Težjo nalogo bo imela Ponziana, zlasti pa Pro Gorizia
OB OBČINSKEM PRAZNIKU V KOPRU
Hiter gospodarski vzpon Kopra po združitvi z matično domovino
Perspektivni razvoj predvideva zgraditev novih gigantov v industrijski coni in kontejnersko specializacijo za Luko
Petnajstega maja vsako leto slavijo občani Kopra svoj praznik v spomin na zgodovinski upor mare-žanskih delavcev in kmetov proti fašističnemu nasilju. Na ta dan pred 54 leti so bile po vsej Italiji volitve v rimsko zbornico, fašisti pa so vsepovsod izvajali pritisk na volivce, da bi glasovali za nacionalni blok, to je za skrajno desnico. V Marezige je tistega dne pridrvela skupina fašistov iz Kopra in začela terorizirati prebivalstvo. Čeprav so bili fašisti oboroženi z revolverji in bombami, so se jih kmetje lotili tako rekoč z golimi rokami ter jih nagnali nazaj v Koper. Med spopadom so bili trije fašisti ubiti, več pa je bilo ranjenih. Upor je zadušilo šele vojaštvo, prebivalci pa so morali za svoje pogumno dejanje plačati težak davek, številne udeležence u-pora so obsodili na dolgotrajne zaporne kazni, razen tega pa so fašisti več dni divjali po vaseh, pobijali ljudi ter požigali hiše in gospodarska poslopja.
Praznovanje letošnjega občinskega praznika je bilo izjemoma 30. aprila to je na dan 30-letnice osvoboditve Kopra. Na slavnostni seji občinske
skupščine sta govorila član sveta republike Franc Perovšek in predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Darij Valentič. France Perovšek je takrat med drugim rekel: «Naš. spopad z okupatorskimi, fašističnimi vojskami je bil edinstven pa času, obsegu in učinkovitosti, saj je po okupacip Evrope in napadu sil osi na Sovjetsko zvezo, predstavljal drugo fronto v pravem pomenu besede. Na tej fronti je moral imeti fašistični zavojevalec v vojnem spopadu najmanj 30 divizij. Tem divizijam se je zoperstavljala množična vojska, zrasla iz ljudstva, vodena od Komunistične partije in tovariša Tita, ki je dosegla tako stopnjo organiziranosti in učinkovitosti, da je moral nanjo računati ves svet, torej tako sovražnik, kot sile proti-hitlerjevske koalicije. Osvoboditev Kopra pred 30 leti je bila zato sad tega boja, čeprav je bil potek neposredne osvoboditve svojevrsten in vezan na angažiranje tukajšnjega ljudstva in tukajšnjih partizanskih enot. Ko se spominjamo osvoboditve Kopra in obale, pa se nam misli same po sebi usmerjajo na naš celoten boj, še posebej pa na Primor-
sko, ki je v sklopu NOB v Jugoslaviji zavzela še posebno mesto. V ta boj so se vključile tudi italijanske protifašistične sile.»
Danes, ko je za nami nad 50 let od marežanskih dogodkov in 30 let od osvoboditve Kopra, je prav, da na kratko omenimo tudi glavne značilnosti povojnega razvoja mesta. Gre predvsem za 2 glavni razdobji: od osvoboditve ; pa do leta 1954, ter po letu 1954, ko se je to področje dokončno vključilo v jugoslovansko socialistično skupnost. Za prvih povojnih deset let je značilno, da sta se Koper in obala razmeroma počasi razvijala. Prebivalstvo se je pretežno bavilo s kmetijstvom, infrastruktura je bila na skrajno nizki stopnji, dosti boljše pa tudi ni bilo z industrijo, saj smo zgradili le tri manjše tovarne: STIL v Kopru, ER MA v Šmarjah in Lama v Dekanih. Narodni dohodek na prebivalca je zaostal za 40 odstotkov za republiškim povprečjem. Razumljivo je seveda, da je bila ta zaostalost posledica negotovosti v situaciji, ko so hoteli z raznimi mednarodnimi špekulacijami preprečiti združitev tega področja z matično domovino.
Po podpisu londonskega memoranduma leta 1954 in z dokončno združitvijo z Jugoslavijo, so se odprle nove perspektive vsestranskemu raz voju Kopra in obale. Kot pomorsk predel smo se odprli predvsem na pomorsko gospodarstvo ter zgradil luko in železnico ,ob tem pa tud vrsto drugih objektov, med kateri mi naj bi predvsem omenili tovarni Tomos in Iplas. Družbeni proizvod na prebivalca je bil že leta 1971 za okrog 50 odstotkov večji kot je bilo slovenske povprečje. Mesto in okolica sta dobila tudi številna nova stanovanja, ceste, trgovine, šole, otroš-kovarstvene objekte itd. Samo stanovanj so zgradili v 30 letih nad 5.500.
iinHiinfimnwnmiimniH«»»IIHlllllHII»»iniPHII»HHnilllllllHIHIHI»HllHHHIlllHllllHHHHIIl»m|H||i||m
VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA
Sestanek med sindikalnima zvezama Italije in SFRJ
Posvetovanje je bilo posvečeno pripravam za zasedanje mednarodne organizacije dela in konvenciji o emigrantih
PORTOROŽ, 17. — Tu so se zaključili razgovori med predstavniki Zveze sindikatov Jugoslavije ter i-talijanske sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL. Posvetovali so se o pripravah na 60. zasedanje mednarodne organizacije dela, ki bo v Ženevi, predvsem v zvezi s predlogom konvencije o delaveih-emi-grantih. Govor je bil tudi o drugih pobudah sindikatov za reševanje raznih delavskih vprašanj, predvsem pa problemov emigrantov.
Srečanje v Portorožu je sodilo v okvir rednih posvetovanj med jugoslovanskimi in italijanskimi sindikati. Prisostvovali so mu tudi predstavniki obmejnih sindikalnih organizacij.
NASTOP PEVSKEGA ZBORA IZ MELA V KOPRU
KOPER, 17. — Nocoj je bila v koprskem gledališču uspela kulturna prireditev, na kateri so nastopili kot gostje pevski zbor Zumelese iz Mela pri Bellunu ter domača pevska zbora — Simon Gregorčič iz Kopra in Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice.
aiiiiiiimiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiimiiiiim
DANES OB ORMI
KINO
KOPER: ob 10.00, ameriški — STO MUK STANLIA IN OLIA ob ' 16.00 in 18.00, italijanski — HEROJI
ob 20.00, ameriški — FRANCOSKA ZVEZA
IZOLA: ob 10.00, ameriški — SVET ABOTTA IN COSTELLA ob 16.00, italijanski — ALI BABA IN SVETA KRONA ob 18.00 in 20.00, italijanski — POVRAČILO
ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00, angleški — BITKA ZA BRITANIJO PIRAN: ob 10.00, italijanski ALI BABA IN SVETA KRONA ob 16.00 in 18.30 ter 21.00, ameriški - VELIKI GATSBY PORTOROŽ: ob 20.00, italijanski — OBTOŽBA ZA UMOR ŠTUDENTA DEŽURNE TRGOVINE
V	Piranu bodo v nedeljo dežurale: samopostrežna 57, NANOS, Zelenjavni trg, — Sadje, zelenjava KZ, Zelenjavni trg, Mesnica Agraria, Kidričevo nabrežje.
V	Portorožu in Luciji bodo dežurne: Samopostrežna Nanos, mesnica EMONA in samopostrežna KZ (v Luciji).
V	Izoli bodo v nedeljo dežurale: Trgovina KOŠAKI v Gorkijevi ulici, Delikatesa Jestvina na Trgu 20. novembra ter POVRTNINA KZ.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
V	vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba od sedme ure zjutraj v nedeljo, do sedme ure zjutraj v ponedeljek.
LEKARNE
V	nedeljo dopoldne bodo odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba.
PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo odprti na o-bali vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča in drugi športni objekti.
ŠPORT
IZOLA: ob 17.00 prvenstvena nogometna tekma republiške lige I-zola — Pohorje.
IZOLA: ob 7.30 mednarodna veslaška regata (10 jugoslovanskih in 7 italijanskih klubov).
KOPER: ob 8.30 nadaljevanje delavskih športnih iger jugoslovanske motorne industrije.
Italijanski pevci, ki so jih spremljali predstav " i občine Mela in pokrajine Belluna, so si danes dopoldne ogledali tudi koprsko radijsko postajo in televizijski studio. Ob tej priložnosti so se zahvalili za prisrčen sprejem ter izrazili željo, da bi bila srečanja pevskih zborov z obeh strani meje še pogostejša.
V NEDELJO ZAČETEK AKCIJE BRKINI 75
KOPER, 17. — Iz Kopra je odpotovala mladinska brigada, ki bo delala v prvi izmeni akcije Brkini 75. Slovesen začetek del bo v nedeljo v Tatrah. Brigadirsko naselje v bivši šoli v Tatrah je že pripravljeno. V vsaki izmeni bo delalo o-krog 130 mladincev in mladink, vsega skupaj pa okrog 650 mladih ljudi iz vse Slovenije. Letošnji načrti obsegajo dokončno ureditev brigadirskega naselja, ureditev ceste na odseku Pregarje-Zajelše in To-minje-Harije.
Na delovni akciji se bo mladina tudi družbeno politično izobraževala, imeli bodo razne kulturne in športne prireditve, vključili pa se bodo tudi v razne proslave ob tridesetletnici osvoboditve.
PREMIERA FILMA ČUDOVITI PRAH V KOPRU
KOPER, 17. - Sinoči je bila v koprski kinodvorani premiera novega slovenskega celovečernega filma Čudoviti prah. Režiser Milan Ljubič je film realiziral po romanu Vjekoslava Kaleba. Gre za medvojno tematiko, ko se dva mlada človeka prebijata skozi najrazličnejše težave in končno dosežeta svoj cilj — svobodo. Nosilca glavnih vlog sta Ljubiše Samardžid in Silvo Božič.
Pred glavno predstavo so predvajali dokumentarni film istega režiserja, posvečen partizanskemu pesniku Karlu Destovniku — Ka-
Koprska. občina seveda ne bo ostala samo pri doseženih uspehih. Perspektivni razvoj predvideva zgraditev novih gigantov v industrijski coni, predvsem rafinerijo in petro-ke-mijo, predviden je nadaljnji razvoj koprske Luke s kontejnersko specializacijo, prav tako pa bosta razširili proizvodnjo tovarni Tomos in Iplas. Vzporedno s tem sè bodo razvijale tudi druge panoge, predvsem promet, trgovina in kmetijstvo. Glede na to, da je Koper povezan z Izolo in Piranom v regionalno obalno skupnost, bodo seveda vrsto načrtov u-resničevali skladno z razvojnim konceptom celotne obale.
L. O.
SSG z «Jurčkom»
. včeraj v Čedada
Stalno slovensko gledališče iz Trsta je včeraj dopoldne gostovalo v gledališču Ristori v Čedadu z otroško igro «Jurček-». To je bila že druga matineja, ki jo je tržaško gledališče priredilo za beneške otroke. Tokratne igre so se udeležili o-troci šolskega okraja iz Nadiških dolin in zapadne Benečije. Zelo lepo so sprejeli igrico «Jurček» in nagradili igralce z dolgim aplavzom. Videti je bilo, da so dobro razumeli celo igro. saj so vzpodbujali igralce med igro samo.
Se pred začetkom igre sta duhovnika Cencič in Lavrenčič razdelila nagrade 15 otrokom, ki so se udeležili risarskega natečaja na temo «Pe-pelka». Glavno nagrado na tem natečaju je dobila Ornella Musserà iz Mašer. Naj poudarimo še to, da so šolski odbori iz špetra. Sv. Lenarta in Fojde izrazili željo, da bi prišlo še do podobnih gostovanj Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta in podprli to pobudo tržaškega gledališča ter poudarili željo, da bi pomagali pri uresničevanju teh vsakoletnih matinej, ki postajajo za beneške otroke že tradicija.
N. L.
Jniahmh&fm,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117, 34-140, 34-113
Opravlja preko vanjo združene TOZD ŠPEDICIJA KOPER n.sol.o. in TOZD transport KOPER n.so i.o. ter njunih filial, izpostav in poslovalnic v vseh večjih mestih, lukah in mejnih prehodih Jugoslavije vse posle mednarodne špedicije in transporta doma in v tujini.
S 47 filialami, izpostavami in poslovalnicami
NUDI
popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemnih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno -špediterskih in carinskih zadevah;
z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov.
Specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit preko luk Reke in Kopra ter opravljanje špediterskih storitev na sejmih in razstavah doma in v tujini; vse storitve opravlja strokovno, hitro in zanesljivo.
Zaupajte svoje blago organizaciji
INTEREUROPE
in prepričali se boste o našem strokovnem in skrbno opravljenem servisu.
SJJJlbjiLbjj
IS koper
OBRTNO SOBO — ČRKOSLIKARSKO IN PLESKARSKO PODJETJE
Staničev trg 19 KOPER
NUDI:
polaganje parketa, plastičnih tlakov, podelita in linoleja, gume, vinil azbesta in tapet — soboslikarske in pleskarske usluge, izdelavo plastičnih svetlobnih napisov, displayev in črkoslikarske usluge
		
		DES TOZD ELEKTR0 KOPER poleg svoje osnovne dejavnosti vrši vseh vrst izgradnje E1EKTR# ENERGETSKIH OBJEKTOV IN ELEKTRO INŠTAIACIJ
(§)iplas-
KEMIČNA INDUSTBIJA
66001 KOPER
ČESTITA
VSEM OBČANOM OBČINE KOPER
OB NJIHOVEM PRAZNIKU
KOP E R
PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO PRALNIH IN ČISTILNIH
SREDSTEV
LJUBLJANSKA C. 13
Čestitamo
vsem občanom Kopra
za njihov praznik
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE
«HIDRO»
p. o. KOPER
Delovni kolektiv izreka iskrene čestitke
občanom občine KOPER ob njihovem prazniku, 15. maju
invest-biro koper
trg revolucije 12 - telefon 22-241, žiro račun: sdk koper 51400-60M023
podjetje za:
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, GEODEZIJO in INŽENIRING
KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT
Cenjenim delavcem, delovnim kolektivom in prijateljem
ob 15. maju - prazniku občine Koper naše iskrene čestitke!