PRIMORSKI DNEVNIK
Postnim pneana v gotovini Abb. postaie I gruppo
Cena 35 lir
Leto XVin. - St. 74 (5158)
TRST, sreda 28. marca 1962
Ženevska konferenca je krenila na dobro pot
Dean Rusk obrazložil nove ameriške predloge
Važen predlog kanadskega ministra o vesolju
Rusk predlaga sistem inšpekcij «po področjih» in poudarja, da so bili dosedanji razgovori konstruktivni - Gromiko ugotavlja precej podobnosti med načrtoma SZ in ZDA - Danes začetek razgovorov o začetnih ukrepih - Rusk in Home odpotovala iz Ženeve
imela takoj po seji kratek sestanek na hodniku. Zvedelo
ŽENEVA, 27. - Na današnji seji razorožitvene konference so sklenili, da se bo od jutri dalje začelo delo odbora, ki je bil ustanovljen na podlagi sporazuma o postopku med obema predsednikoma konference. Odbor bo začel proučevati nekatere delne ukrepe in nekateia specifična vprašanja.
Danes so govorili Dean Rusk, Gromiko, kanadski zunanji minister Green, češkoslovaški zunanji minister Vaclav David, mehiški zunanji minister Tello, angleški zunanji minister lord Home ter predstavniki Nigerije, Bolgarije in Italije. Prihodnja plenarna seja bo v četrtek zjutraj.
Po današnji seji sta britanski zunanji minister lord Home in ameriški državni tajnik Dean Rusk odpotovala iz Ženeve. Lord Home je že prispel v London kjer je izjavil, da je konferenca krenila na dobro pot in da je «ozrač-je zelo dobro«. Dodal je, da je imel skoraj nepretrgane razgovore z Gromikom v zvezi z Berlinom, in da je to «bi-la velika reč«. Rezultat teh razgovorov je treba sedaj proučiti, in še prezgodaj je reči, ali bo sedanja konferenca pripeljala do sestanka na vrhu.
Ameriški predlogi
stališče naslednje:	Izvajanje
dogovorjenih razorožitvenih u-kreoov bo treba ugotavljati samo kolikor bi bilo potrebno ugotoviti, ali so bili dejansko izvršeni. «To je edini način, da bomo gotovi, da se razorožitev izvaja tako, da ne bo mogla nobena država dobiti vojaške prednosti s kršitvijo ali pa z neizvajanjem svojih obveznosti.«
Govor Gromika
Sovjetski zunanji minister Gromiko je zahteval, naj konferenca postavi «prvi kamen za zgraditev pogodbe o razorožitvi, s tem da sprejme uvod sovjetskega načrta, kar je mogoče brez pretirano dolge debate«. Gromiko je pripomnil: «Ugotavljamo precejšnje ujemanje s predlogi ZDA od 25. septembra 1961.»
Uvod, ki ga je omenil Gromiko, vsebuje med, drugim izjavo, da je potrebno «za vedno izločiti vojno iz življenja človeštva«.
Gromiko je poudaril tudi važnost sporazuma o delovni metodi, ki daje konferenci jasen smoter. Pozval je konferenco, naj prouči vsako posamezno točko predloženih načrtov in naj sprejme za podlago sovjetski načrt, pripomnil pa je, da Sovjetska zveza ne zahteva ekskluzivnosti za svoj načrt in da je treba temeljito proučiti tudi druge predloge.
Kanadski predlog
Ameriški državni tajnik Dean Rusk je podrobno obrazložil ameriške predloge s razorožitvi v 18 točkah. Glavne točke so sistem ((inšpekcij« po področjih, mednarodna organizacija o razorožitvi ter nekateri delni ukrepi, ki naj bi pripeljali k pomirjenju med obema blokoma.
Rusk je dalje sporočil, da bo v kratkem znova predložil v natančnejši obliki ameriški razorožitveni program, ki je bil predložen septembra la-ni
Po mnenju Ruska bi bilo za razorožitev pod mednarod-nim nadzorstvom potrebno: 1. ustanoviti sistem ((Ugotavljanja«, to je sistem inšpekcij nad razorožitvijo po področjih. Manjše število inšpektorjev bi moralo nadzorovati samo določen del ozemlja.
Ta sistem bi se po mnenju Ruska približal sovjetskemu stališču, na podlagi katerega se samo v primeru splošne in popolne razorožitve lahko misli na popoln sistem nadzorstva Po mnenju Ruska bi moral ta sistem stopiti v veljavo postopoma, t. j. sproti, kakor bi se sporazumeli o izvajanju razorožitve. Dodal je da bo s tem v zvezi predložil v kratkem podroben na-črt
ji" Cimprej naj bi določili sestavo in mandat mednarodne organizacije za razorožitev ki bi imela nalogo izvajati’ sprejete ukrepe in urediti svoje odnose z Združenimi narodi.
3. Ustanovijo naj se pododbori, katerih naloga naj bo proučevati tehnična vprašanja in pripraviti besedila pogodbe. Ti pododbori bi morali obravnavati zlas'ti naslednja vprašanja: odpravo kemijske in bakteriološke vojne, zmanj-Sanje in nadozorovano uničenje jedrskega orožja. Odprava nekaterih vrst vozil, ki prevažajo orožje, in nekaterih vrst klasičnega orožja. Proučevanje metod inšpekcije nad razorožitvijo.
Rusk je predlagal, naj tristranski pododbor za jedrsko razorožitev nadaljuje svoje delo neodvisno od dela razoro-žitvene konference, toda v okviru ožjega odbora sedemnajstih, ki je bil ustanovljen, da prouči delne ukrepe o razorožitvi Predlagal je, naj pod. odbor prouči tudi naslednja vprašanja:	1. Ukine naj se
proizvodnja atomskega materiala v vojaške namene; to vprašanje bi morali proučiti najprej. 2. Ukrepi za prepre jitev iznenadnih napadov.
Na drugi strani bi lahko ustanovili primerne pododbore, ki bi proučevali celo vrsto drugih vprašanj: 1. Zmanjšanje in ukinitev jedrskega o-rožja in drugega orožja za množično uničevanje. 2. Ukini, tev vozil za prevažanje orožja za množično uničevanje ter prepoved izstreljevanja takih satelitov, kakor tudi zmanjšanje in ukinitev oboroženih sil. konvencionalnega orožja in vojaških izdatkov. 3. Ukrepi za ustanovitev mednarodne organizacije za razoro-žitev v okviru OZN in za ugotavljanje izvajanja razorožitvenih programov. 4. Ukrepi za okrepitev ustanov, katerih naloga je, skrbeti za ohranitev miru in za mirno poravnavanje sporov, vštevši tudi organiziranje «sile miru« v OZN. Dean Rusk je izjavil, da so bili dosedanji razgovori v Ženevi ob udeležbi zunanjih ministrov ((konstruktivni«, dn da delovni prograpn, ki so ga odobrili, pomeni «važen korak nap-rej«.
V zvezi z nadzorstvom je Rusk izjavil, da je ameriško
no, ker so vse vlade mnenja, da se naglo napredovanje znanosti v vesolju ne sme uporabljati v uničevalne namene. Izrekel je mnenje, da bi bilo zelo koristno, uradno registrirati že obstoječi sporazum glede teh točk v razorožitvenih načrtih ZDA in Sovjetske zveze.
Češkoslovaški zunanji minister Vaclav David je podprl Gromikov predlog, mehiški delegat Manuel Tello pa je podprl predlog kanadskega zunanjega ministra. Nigerijski delegat je predlagal, naj oba predsednika pripravita seznam delnih ukrepov, ki bi jih lahko spopolnile druge države (med temi je omenil neatom-sko področje na vsej afriški celini), ter naj se potrudijo, da se odpravi hladna vojna.
Lord Home
vati, ker zadeva neposredno bistvo dela.
Bolgarski delegat Lukanov je tudi podprl sovjetski predlog o sprejemu uvoda sovjetskega načrta.
Brazilski delegat je izjavil, da so delni ukrepi, ki jih predlagajo SZ in ZDA, izvedljivi in bi se morali o njih sporazumeti na plenarni seji. Izrekel se je za sovjetski uvod.
'Govoril je spet ameriški delegat Dean Rusk, ki je izjavil, da ZDA nimajo večjih ugovorov proti sovjetskemu uvodu, toda po njegovem mnenju manjka v njem več stva-
ri in med drugimi: 1. Elementi skupne sovjetsko-ame-riške izjave o mednarodnih sporazumih in obveznost, da se ne bo storilo nič takega, kar bi lahko povečalo napetost. 2. Izjava, da bi morali razorožitev spremljati mednarodni ukrepi za ohranitev miru.
Gromiko je nato izjavil, tla je po njegovem mnenju bilo delo sedaj dobro začrtano, in da bi bilo dobro začeti s sovjetskim uvodom, pn čemer se bodo upoštevale pripombe drugih delegatov.
Seja je bila zaključena ob Rusk in G-romiko sta
12.30.
se je, da se bo tristranski odbor za jedrska vprašanja sestal jutri popoldne namesto danes.
Danes je prišel v 2enevo italijanski zunanji minister Se-gni. Ob 15. uri mu je Gromiko napravil vljudnostni obisk. Razen tega se je Segni sestal s kanadskim zunanjim ministrom Greenom, z Deanom Ruskom In z lordom Ho-
meom.
Nocoj je Segni priredil večerjo predstavniku Združenih narodov Luftiju in nekaterim drugim delegatom.
Uveljavljanje ustave na sindikalnem področju
2. aprila prvi sestanek med vlado in sindikati


Fanfari pripravlja gospodarsko poročilo za sobotno sejo vlade - Taviani potrdil, da se bodo upravne volitve vršile 10. junija - Neposredna prodaja kmečkih pridelkov tudi v sosednih občinah
(Od našega dopisnika)
RIM, 27. — Predsednik vlade Fanfani se Je danes razgovarjal z ministrom za državni proračun La Mal-fo, ministrom za razvoj Juga Pastorejem, ministrom za državne udeležbe Bojem, zakladnim ministrom Tre-mellonijem, ministrom za industrijo Colombom, ministrom za reformo birokracije Medicijem in ministrom za odnose s parlamentom Codacci-Pisanellijem. Z ministri je Fanfani proučil vprašanja v zvezi z njihovimi resori; z La Malfo pa je Fanfani razpravljal o go-
I od tega ukrepa, ker je bilo rečeno, da so kmetje poobla-i ščeni prodajati na drobno | svoje pridelke na stalnem me-stu le v svoji občini; v osnutku pa je izrecno poudarjeno, da se taka prodaja more vrši. ti v občini, kjer se je blago pridelalo, in tudi v sosednjih občinah.
A. P.
spodarskem poročilu, ki ga bo podal na sobotni seji ministrskega sveta.
Sporazumno z ministrom za delo Bertinellijem je Fanfani odredil dostavo vabil sindikalnim organizacijam, da bi začeli proučevati vprašanja, ki so bila omenjena v programski izjavi vlade. Otvorit-
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiTiitiiiiiiiiiiiiiiMtimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiMiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiimniiiMtiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
Kanadski zunanji minister Green pa je predložil načrt izjave 17 držav, ki sodelujejo na konferenci, o prepovedi izstreljevanja v vesolje vozil, ki prevažajo naprave za množično uničevanje. Tej izjavi bi se lahko pridružile tudi druge države.
Na podlagi Greenovega načrta sedemnajst vlad svečano izjavlja: 1, Odslej bo prepovedano izstreljevanje in postavljanje v tir izven atmosfere takih naprav, ki bi služile za izstreljevanje orožja za množično uničevanje. 2. Dr. žave podpisnice bodo vnaprej sporočile tajniku OZN izstrelitev katerega koli vesoljskega vozila ali izstrelka, in isto bodo storile glede mednarodne razorožitvene organizacije, ko bo ta ustanovljena.
Green je zahteval, naj ožji odbor sedemnajstih, ki je bil ustanovljen, da prouči delne ukrepe razorožitve, takoj prouči vprašanja vesoljskega prostora. in je pripomnil, da ameriški in sovjetski načrt vsebujeta jasne določbe, ki
razum glede tega,
Britanski zunanji minister lord Home je izjavil, da se strinja .skoraj z vsem, kar je danes izjavil Gromiko, zlasti pa kar se tiče uvoda s<?vjet-skega načrta«. Pripomnil je, da «ni nesoglasij o občutkih, ki jih je izrazil glede tega«. V zvezi s tem, kar je izjavil Rusk, pa je Home dejal, da ni ((nikoli slišal bolj vaznega govora na razorožitvenih kon-fernecah«, ter da z zanimanjem pričakuje napovedane ameriške podobne načrte, da jih bo lahko primerjal s sovjetskim načrtom. Lord Home je tudi podprl predlog kanadskega zunanjega ministra.
Zatem je izrekel mnenje, da nikoli v preteklosti niso bila stališča izražena tako jasno in tudi v tako kratkem času, kakor ob tej priložnosti. »Nekatera stališča se zdijo na prvi pogled daleč narazen, toda ne smemo pretiravati teh nesoglasij. Proučiti jih moramo te.
___t :: z _ •	i____..1 J«
meljiteje in tedaj bomo vide-da so si bliže kakor bi se
spočetka zdelo-.
Pripomnil je, da bi se moral ameriški načrt o splošni in po. polni razorožitvi izvesti v de. vetih letih, sovjetski načrt pa v štirih letih. To je glavno vprašanje. Poudaril je, da britanska delegacija podpira ameriški načrt, pri katerem je sodelovala, toda ne vztraja pri njegovi ekskluzivnosti. Priti je treba do splošnega sporazuma,
s tem da se vzame, kar je najbolje v predlbženih predlogih.
Italijanski delegat Russo je v svojem govoru poudaril, da je konferenca prišla sedaj do izredno važne točke, ker je treba preiti k bolj konkretnemu delu, kj naj omogoči čim prejšnje pozitivne rezultate.
Abderahman Fares sprejelpredsedstvo začasnega izvršnega sveta v Alžiriji
veni sestanek s temi organizacijami bo 2. aprila. Razpravljali bodo o vprašanjih v zvezi z 39. členom ustave, o obnovi določb o raztegnitvi nerga omnes« za kolektivne pogodbe, o svobodi v podjetjih, o odpustih zaradi poroke in
Vzroki nesreče v Banovičih
SARAJEVO, 27. — V sporo-
j___
O oupusun zaraui puruac m	---:■	u- -i
o zaposlitvi. V svoji program- eilu, ki ga je danes objavila ski izjavi je Fanfani namreč komisija strokovnjakov izvrš-podčrtal, da vlada namerava nega sveta Bosne in Hercego-spoštovati in zaščititi sindi- vrne, je rečeno, da je do ne-kalne svoboščine, v senatu pa	Y premogovniku Bano-
še dodal, da si bo vlada | Yllvlb’_ j? 27. februarja lz-
Tudi oasovski voditelj Guillaume ujet - Včeraj so aretirali v Bab el Uedu 606 oasovcev - V Oranu so fašisti streljali na alžirski del mesta, v Costantini pa so nastavili pet bomb v zaporu
značaja«.	dišenika z razstrelivom. To
Na začetku zasedanja po-
.lanske zhnrnice .n se komu. ostanki detonatorja in razni nistrinl i^mrovski^po^rnci kovinski predmeti ki so jih odrekli obrazložitvi svojih in- našli med ruševinami]po eks-terpelacij v zvezi z upravni- P10^«*1 n* b‘,?™ehpb‘‘l mi volitvami v krajih, ki »o J	“	■ „Pr
sklenila da se moraio uprav- in &tr°S°sti Pri manipulaciji z ne%n^ved%Stehmkr^hTšm [rjud/t^nk^obl^ke ^šlemt
” P™* P010™* Sorufna »5 ruda^e svetUke^ki na-i0>hda	hl^an^minf vajajo na domnevo, da je bil
8* tem vpTaša' skladiščnik v trenutku ek.plo-
ALŽIR 27. — Francoski visoki komisar v Alžiriji Christien Fouchet je govoril nocoj po televiziji. Poudaril je, da je velika razlika biti pristaš francoske Alžirije ali pa zločinec. Pozval je prebivalstvo, naj poskrbi, da se na alžirsko ozemlje povrne mir. Poudaril je, da so oasovci sedaj izgubili svojo igro, prebivalstvo pa je pozval, naj se loči od njih ter naj ima zaupanje v Francijo.
V središču pozornosti v Parizu in Alžiru sta danes
dva dogodka: sporočilo, da je Abderahman Fares sprejel predsedstvo začasnega izyršilnega sveta, in sporočilo, da je bil v Tlemcenu aretiran voditelj OAS kapitan Pierre Guillaume, ki so ga že pripeljali v Pariz v zapor, kjer je zaprt tudi bivši general Jouhaud. V Parizu pa so aretirali več častnikov, ki so pripadali OAS.
V političnih krogih poudarjajo, da sedaj ni nobenih ovir več za ustoličenje izvršilne oblasti. Verjetno bo dekret o imenovanju te oblasti objavljen jutri v uradnem listu, in ni izključeno, da bo začasni izvršni odbor že jutri ustoličen.
Danes ob 12. url go zdravniki v bolnišnici Mustafa v Al-
bi lahko omogočile nagel spo- Pripomni) je, da se sporazum I žiru izjavili, da je število žrtev , še poseb- o postopku ne sme podcenje-1 pri včerajšnjih spopadih v Al-
iiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiliiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiMiiiimiiiKniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiltiiiintiimcntiiiiiiiiiiiii
U Tant verjame v sporazum med Indonezijo in Nizozemsko
Izjavil je, da se bodo pogajanja nadaljevala - Nizozemska vlada pa je poslala v vodovje Nove Gvineje nove vojne ladje
NEW YORK, 27. — Tajnik OZN U Tant je sporočil danes, da sta Indonezija in Nizozemska sprejeli začetek u-radnih pogajanj ob njegovi navzočnosti glede Zahodne Nove Gvineje. Povedal je, da so bili tajni razgovori prejšnji teden blizu VVashingtona prva faza pogajanj, ki se bodo nadaljevala uradno pod okriljem Združenih narodov na podlagi sporazuma obeh strani.
Dalje je U Tant sporočil, da so ZDA pozvale Sukam«, naj pošlje svojega predstavnika v Washington za nadaljevanje razgovorov z nizozemsko delegacijo. Dejal je, da je treba počakati na nadaljnji razvoj in da za sedaj ne more povedati nič drugega. Pripomnil je, da ni pesimist glede mirne rešitve spora. Razmislil je tudi o možnosti opazovalca OZN na o-zemlju Nove Gvineje ali pa o drugi obliki navzočnosti OZN.
Omenil je tudi, da mu Je Bunker, ki je predsedoval ne uradnim razgovorom, poročal
o poteku pogajanj. Po treh sestankih ob njegovi navzoč-
nosti so razgovore prekinili, zato da je indonezijski predstavnik lahko odšel v Džakar. to po nova navodila. Izrekel je mnenje, da se bo indonezijski predstavnik Malik vrnil v Washington proti koncu tedna, da nadaljuje pogajanja.
Toda prav danes je predsednik' nizozemske vlade izja-
vil v parlamentu, da je vlada sklenila poslati na Zahodno
Novo Gvinejo ojačenja »zaradi stalnih groženj in napadalnih dejamj Indonezije«. Povedal je, da so poslali v vodovje Zahodne Nove Gvineje več vojhih ladij, in okrepili bodo tudi vojaštvo na tem ozemlju. Vlada še vedno upa, da se bo našla sprejemljiva rešitev, ki naj upošteva koristi prebivalcev ozemlja Nove Gvineje«,
Pomladanski zagrebški velesejem
ZAGREB, 27. — Na letoš-njem pomladanskem zagrebškem velesejmu, ki bo letos od 13. do 22. aprila, bodo poleg jugoslovanskih sodelovali razstavljavci iz 13 držav Evrope, Azije in ZDA. V 12 največjih paviljonih bodo kolektivno razstavljale: Avstrija, Velika Britanija, Francija, Grčija, Holandija, Indija, Italija, Madžarska, Poljska, Zahodna Nemčija, Švedska, Švica in ZDA.
vseh držav sveta. Sovjetski delegat Blagonravov pa je poudaril, da je raziskovanje vesolja zelo težavna zadeva, In pripomnil: «Zaradi tega mislimo, da bo treba rešiti mnogo vprašanj. Vendar pa je važen prvi korak kajti prvi koraki odprejo pot v prihodnost.«
žiru narastlo na 60 mrtvih in 200 ranjenih. Alžirski prefekt je pozval prebivalstvo, naj ne posluša ukazov OAS. V pozivu javlja, da so preiskal) 3000 stanovanj in pridržali 2300 ljudi.	t	f
Alžirska prefektura 3e davi uradno sporočila, da je bila vojska prisiljena streljati med včerajšnjimi demonstracijami oasovcev, ker so ti streljali nanjo z balkonov. Davi se je na krajih, kjer je včeraj prišlo do streljanja, zbralo veliko število Francozov, ki so položili vence, kjer so bili še vidni madeži krvi. Na splošno je bilo danes v Alžiru mirno, vendar pa so fašisti izvršili nekaj atentatov, pri čemer so ubili pet Alžircev. Francozi so proglasili 24-urno stavko.
Vojska je danes potegnila bodečo žico okoli blokov poslopij, kjer je včeraj prišlo do streljanja. Po ulicah so krožile močno oborožene patrulje Ob 18.30 pa so bodečo žico o-kog Plače Des Glieres odstranili.
Med današnjimi preiskavami V Bab El Uedu v Alžiru so aretirali 606 ljudi. Pri preiskavi v 1271 stanovanjih so zaplenili en radijski oddajnik, en ukraden jeep, 93 pištol, 56 ka-rabin in lovskih pušk, tri vojaške puške, nad tisoč nabojev različnega kalibra, 28 detonatorjev, 38 ročnih bomb in .700
skve v Pariz, kamor ga je bi-poklicala francoska vlada-
Predvidevajo, da bo sovjetski poslanik v Parizu Vinogradov odpotoval v Moskvo soboto. Kakor je znano, je francoska vlada pozvala Vi-nogradova, naj zapusti Fran-cijo, ker je sovjetska vlada pravno priznala alžirsko vlado.
Moskovski radio je danes oddajal izjavo sovjetskega zunanjega ministrstva, v kateri je rečeno, da se ukrepi francoske vlade lahko tolmačijo samo v smislu, da je njih namen poslabšati francosko-so-vjetske odnose. »Vsa odgovornost tega poslabšanja in posledice, ki bi lahko nastale, padejo izključno na francosko vlado,« dodaja izjava, ki poudarja, da priznanje alžirske vlade nikakor ni bilo naperjeno proti Franciji.
Agencija Tass javlja, da je* pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov danes sprejel francoskega poslanika Dejeana, preden je ta odpotoval, ter mu obrazložil sovjetsko stališče.
----«»----
kosov vojaške opreme.
Ce je bilo v Alžiru razme-
Zagrebška Opera bo gostovala v Berlinu
BEOGRAD, 27. -- Opera hr-vaSkega Narodnega gledališča bo od 16. do 24. maja gostovala v Berlinu, kjer bo prikazala Bizetovo opera «Car-men«, «Borisa Godunova» od Musorgskega in Gotovčevega «E ra z onega sneta«. Balet zagrebSke Opere pa bo 13. in 14. maja gostoval v Salzburgu tn Linzu v Avstriji.
---«#----
Prvi stiki med SZ in ZDA o vesolju
NEW YORK, 27. — Izvedenci ZDA in Sovjetske zveze so začeli danes vrsto poluradnih razgovorov za pripravo pot; za sodelovanje pri raziskovanju vesolja. Pred sestankom sta voditelja obeh delegacij izjavila, da sta optimista glede možnosti sporazuma. Ameriški delegat Dryden je izjavil, da bo po njegovem mnenju mogoče sodelovanje, ki bo v korist
Avdo Humo v Tripoliju
BENGASI, 27. — Član Zveznega izvršnega sveta Avdo Humo, ki je na obisku v Libiji, se je včeraj razgovarjal z ministroma za industrijo in kmetijstvo ter z guvernerjem in s predsednikom vlade pokrajine Cirenalke. Na razgovorih so obravnavali vprašanja v zvezi z gospodarskim in tehničnim sodelovanjem med Libijo in Jugoslavijo. Med drugim je bilo govora tudi o tem, da bi v Libijo prišli jugoslovanski strokovnjaki za industrijo, kmetijstvo in za zdravstveno in javno službo.
Jugoslovanski veleposlanik v Libiji je sinoči priredil Avdu Humu na čast večerjo. Med gosti so bili člani federalne dn pokrajinske vlade ter druge ugledne osebnosti.
Avdo Humo je odpotoval danes iz Bengasija v Tripoli.
SARAJEVO, 27. — Dvočlanska ekipa gorske reševalne službe iz Sarajeva je uspela včeraj popoldne po dolgem in napornem spuščanju z Bjelas-nice in po neprespani noči prenesti v sarajevsko bolnišnico obolelo meteorologinjo observatorija na Bjelasnici Janjo Skoko.
roma mirno, ni bilo tako v Oranu, kjer so fašisti začeli ob 11.15 streljati z minometal-cl s teras na Plateau Saint-Michel (francoski sektor Orana) na alžirski del novega mesta. Streljanje je trajalo do 13.48. Ubit) so bili štirje Al-žirci, 20 pa jih je bilo ranje-
nih. Francozi so danes razglasili splošno stavko tudi v O: nu. Ob 14.20 je bil prekinjen
tolr TT.lt««—   l_ : 1 —
električni tok. Ulice so bile praktično prazne, videle so se le manjše skupine oasovcev'v središču mesta. Varnostne sile so zavzele položaje na višjih predelih v središču mesta
in ob morju. Davi je priplulo »ir v Oi
v luko Mers Ei Kebir v Oran-skem zalivu več francoskih vojnih ladij.
V	Costantini je eksplodiralo danes pet bomb v zaporu. Pri tem sta bili 2 osebi ubiti, 65 pa ranjenih; vsi so Alžlrci.
Danes ves dan so fašisti izvršili na alžirskem ozemiju 17 atentatov, pri katerih je bilo ubitih 17 ljudi (od teh 15 Alžircev), ranjenih pa 88, ki so vsi Alžlrci.
Iz poučenih krogov v Rabatu se je zvedelo, da bo prefekt v Saidi Omar Mokdad i-menovari za načelnika krajevne sile, ki bo na razpolago začasni izvršilni oblasti v Alžiriji. Omar Mokdad ki ima 43 let in je rezervni podpolkovnik v francoski vojski. Krajevna sila bo štela 60.000 mož.
V	Parizu je bila danes n« postaji Salnt-Lazare, ki je ena glavnih postaj v mestu, enourna protestna stavka železničarjev proti OAS. Železničarji so stopili v stavko, takoj ko so zjutraj zvedeli, da je na postaji Saint-Non La Breteche v departmaju Seioe Et Oise eksplodiral plastični naboj pod lokomotivo, ki je povzročil veliko škodo.
----«»----
Uspeh FLRJ v Veroni
VERONA, 27. — Na medna-
je bil 18. in 19. t. m. v Veroni, so prvič sodelovala tudi jugoslovanska podjetja, ki so na sejmu prodala razno blago In med njim tudi kmetijske stroje in plemensko živino v vrednosti 1,300.000 dolarjev. Uspeh na sejmu v Veroni kaže, da obstajajo stvarne možnosti, da se poveča izvoz v Italijo in zmanjša jugoslovanski deficit v trgovinski bilanci.
V ZDA nevarnost nove recesije
WASHINGTON, 27. — Predsednik Kennedy je priznal danes, da ameriško gospodarstvo v zadnjih dveh mesecih ni doseglo tistega, kar se je pričakovalo. Predlagal je program javnih del za skupno 600 milijonov dolarjev, da se prepreči nevarnost splošne recesije v gospodarstvu.
Predsednik je pozval kongres, naj takoj odobri program, zato da se tako) najdejo fondi, ki so določeni za tista področja ZDA, kjer »niso uspeli doseči enakega gospodarskega napredovanja kakor na drugih področjih po
rodnem kmetijskem sejmu, ki' recesiji 1960-61».

V Argentini kriza ie traja
Vojska: Proč s Frondizijem! Frondizi: «0stavke ne podam»
pa so, da bodo odgovorili na | sporo
ster Taviani o rem vpraša-1 iij? vsltladiSČU .Toda po'do-

ezni preicnu spol«-1 d)agi ilida komisije je bil zumeli z ustreznimi. predsed-1 uveden kazenski postopek.
niki prizivnih sodišč v mestih, ki so pod komisarsko u-pravo, da se bodo upravne volitve vršile 10. in 11. junija, le v Montegiorgiu (Ascoli Pičeno) se bodo vršile 10. ali 24. junija. V Ravenni in Mas-sa Carrari pa se bodo vršile v oktobru, ker rok komisarske uprave v teh dveh mestih
DANES
-	.	_	, Čeprav v Oranu še tete kri,
zapade šele v septembru. Ta- f ay j* je v Ženevi zaključi-viani je v svojem govoru pn- [a a (a2a ra20rožitvene kon. pomnil, da se je v zvezi s ference ter ^ položaj v Ar-temi volitvami govorilo z več getnj„j kljub novi vladi še strani »o zmagah in o bor- bolJ	je vsekakor prav,
bah, ki jih ni bilo, ali o zrna- da J zatnemo pregled včerajš-gah, ki jih ne more biti, kaj- „Jega dogajanJa z razveseljivo tl ni bilo niti nasprotij niti	da so se t2Vedenci ZDA
borb; ni torej moč govoriti in /sŠR v New Yorku začeli o tem, ampak če že hočemo, gpoiuradno» razgovarjati glede o uspehu demokracije«.	sodelovanja pri raziskovanju
V odgovoru na besede no- vesolja ln da so pri lem ugo-tranjega ministra je Natoli govm možnost sporazuma. Pa (KPI) zatrjeval, da se je vla- U,, sicer ^ skoraj ves svet da odločila za upravne volit- mnenja da sloni ta optimizem ve, ker so jo vse politične na rea)ni podlagi, skupine «prisihle», da je pri-	razorožit-«« uio-
stala na to zahtevo; ostali po- T“dt *ledf	d® * ,
slanci, ki so bili predložili in- ‘»^Ua Javno mnenj*i	11
terpelacije v tej zadevi, pa *?dos£S.J* Rritansk^zunanii so vzeli na znanje izjavo no-	®včeral D«
tranjega ministra. Corona minister Home je ve ] P
(PSI) je še dodal, da pri tem	konferenca
vnrašaniu ne fire za to, kdo I niov deja., da je Koniere Tr zmagal in kdo je izgubil krenila na dobro pot in da kar seBzelo pogosto sliši od- Je ozračje zelo dobro, ker da kar imamo novo večino); «so- Jc imel nepretrgane zelo vaz-
so^danes “akor® včeraj' do- Rus/p^V^apovedal natanč-sridni v ivoji zahJvi po spo- nejšo obrazložitev rMoroz.Ue-štovanju demokratične zako- JJfl* nacrta in. se.^e lrudl V*?r!_ nitOSti Tmnmn nn tildi take. 1 DllZSItl


Frigerio o povezanosti med petrolejem in političnimi dogodki
BUENOS AIRES, 27. — Zlepa ne naletimo na tako paradoksen položaj, kakršnega preživlja v teh dneh Argentina: medtem ko gen. Aram-buru in poveljniki vojske, letalstva in mornarice pritiskajo na Frondizija in zahtevajo njegov odstop, pa se Frondizi upira in odločno izjavlja, da ostavke ni podal in da je ne namerava podati. Spričo tega se pričakuje od ure do ure, da bodo poveljniki odstranili Frondizija s silo; proti takemu pričakovanju, pa se vojaški poveljniki — vsaj tako se zdi — ne upajo storiti tega koraka, ki bi pomenil dejansko državni udar. Očitno je, da vojaški poveljniki niso računali s tako odločnim Fror,-dizijevim odporom in da jim je to zmešalo štrene.
Pri vsem tem pa je še ta nerodnost, da si na podlagi agencijskih poročil ni moč ustvariti prave slike, za kaj
dejansko gre in, čemu vojaški poveljniki tako vztrajno
Francija-SZ
PARIZ, 27. — Francoski poslanik v Moskvi Maurice De-jean je prispel danes L Mo-
zahtevajo odstop Frondizija. Po najnovejših vesteh, naj bi dosegli sporazum tako, da bodo izvolili podpredsednika republike (ki manjka že od leta 1958), Frondizi pa naj bi odšel na večmesečno potovanje po svetu. Vladna kriza je sicer rešena (Frondizi je sestavil novo vlado po ostavki vseh ministrov), v čem je bistvo politične krize pa ni znano. Siva eminenca Frondizija Rogelio Frigerio, ki je sedaj na uradnem obisku v Braziliji (ni znano s kakšno nalogo), je sicer izjavil, da v Argentini obstaja vedno tesna povezanost med petrolejem in političnimi dogodki, in da je sedanja kriza nastala v trenutku, ko so začeii izkoriščati domači petrolej s pomočjo francoskih, italijanskih in ameriških neodvisnih podjetij, hkrati pa zatrjuje, da gre pri tej krizi za reak
cionarne sile, katerih »filozofija nasprotuje oni „zavezni-štva za napredek” predsednika Kennedyja». Kaj Zasledujejo te sile v Argentini? Frigerio pravi: »V Argentini hočejo paralizirati industrijo petroleja; ustaviti dotok kapi-talov; uničiti delavsko gibanje, ki ga zakon ščiti, in prekiniti dialog med delodajalci in delavci, pogoj za socialni mir in kolektivno blagostanje«.
sisznszizst I sr «ss*ssb
"Jok”.a'	Ku"S13«i ko«.
mokraciji, ampak v ■upan u struktiynj	da pomeni odo.
Smokr^rinrtruSent*?1^	S
™oenD°oUtridno u,mP.rrUev.niU ^	ugotovil apricejlnje ujl
vo Dolitrino usmeritev«.	manJe s predlogl ZDA od 25.
Na popoldanskem zasedanju septembra i96i», poudaril je pa so nadaljevali razpravo o vajnost sporazuma o delovni modernizaciji italijanskih ze- metcdi in dodal, da ne zahte-leznic. V razpravo je posegel va eksk,uz:Vnosu za svoj načrt, tudi Gefter Wondrich (Mbl), vendar j€ p0 njegovem mne-ki se je potegnil za tržaške nju brez doige debate spre-zeleznice in priporočil Jgra- jem|j|V vsaj uvod tega načrta, d.itev še drugega železniškega Za ,a UVQd Sfi je _ poleg de_ tira ker en sam tir »ni kos iegatov CSSR in Bolgarije — prometu v tržaškem pnsta- izrck , takoj izvenblokovski nišču*. Lombardi (PSI) jel--- - -J

Koristni razgovori Rusk-Gromiko
ŽENEVA 27. — O razgovorih med Gromikom in Deanom Ruskom so danes objavili naslednje uradno poročilo: »Med svojo navzočnostjo v Ženevi, kjer sta se udeležila začetka dela odbora osemnajstih držav za razorožitev, sta imela sovjetski in ameriški zunanji minister več sestankov, posvečenih nemškemu vprašanju in š tem povezanim vprašanjem. Njuni razgovori so bili koristni in odkriti in se je nekoliko napre. dovalo pri razjasnitvi stičnih in spornih točk. Sporazumela sta se, da bosta obnovila svoje stike na primeren način, potem ko bosta poročala svojima vla-
dama. in po posvetovanjih svojimi zavezniki.«
Stiki ZDA z alžirsko vlado
WASHlNGTON, 27. — Kakor je poročal neki višji funkcionar, so ZDA navezale neuradne stike z alžirsko vlado. Funkcionar je dodal, da so se ti stiki navezali v Tunisu, in da je Francija o tem obveščena.
brazilski delegat, medtem ko
poudaril med drugim, da i j Rusk ugotovi) v njem neke predloženi zakon ne zadošča'	--	-
ia rešitev krize javnega pre-1	* nTkritk^ra/^Sv"-
voza in za sanacijo uprave Jal g Gromjko,n. Najbolj važ-
je favorizirala md vidualno in nanji {„inister JHome> kar p0-
zasebno prevozništvo;	meni, da gže za primer, ki ze-
mora poseči na področje , odklit<J	raz|iko med
avtomobiUkega prevoznritva lJim ,n Ruskon)i feprav Je Ho.
iJh« tbnetih na me dodaI. d» Podpira ameriški 800 milijard izda v petih na- ^vetietni načrt ter — pomir-mesto v desetih letih. Neža-	k . G ‘ d T . d
l^tud^liheraln^noslanefBied" ne zahteva ekskluzivnosti zanj.
ta IL b-i a n PO n Fs n n»’ t i i K I Tudi ®lede nemškega vpra-
piT i»r°a.ii -vnfa	čanJa se je pokazal določen na-
Pl) izrazil svoje zadovoljstvo „rpd„u

nad vladnim IZ«« I predek, k* sledi Iz včerajšnje-nad vladnim programom na ] ga sporo£lla Q ponedeljkovem
^r^do^Mt^ioniSi.?« ‘«2dV0ru Grom^rRuTm. r j. zval vlado, naj nacionalizira | tictam	jmui
stranske proge v zakupu. I ° zahtevo je postavil tudi Fran- ?***“*S®1“
cavilla (KPI), ki je obrazlo-	Q.In ‘ nLdnn
žil ustrezno resolucijo in pri-pomnil, da so »zasebne kon-1
obnovo]dovadr„ SpnJ*razjasnitv?
italijanskih železnic«
Po kraiši diskusiii (Droti in spcfnth točk«, kar vsekakor osnutku “e govoru Fe	slab° ^'»li-
ni se nator Bergamasco) je se. Po krvavih dogodkih v Ora-nat odobril zakonski osnutek nu in Alžiru prihajajo od tssm (poslanska zbornica ga je že sedat »manj krvave vesti«, odobrila) ki daje najemniku Zločinski oasovci sicer še ved-posestva pravico do 50 odst. no ubijajo Alžirce in v Oranu vrednosti prirastka visokoste- ni bilo mirno kot v Alžiru. belnatih dreves, namenjenih Toda zavedenemu in nahujska-industriji.	nemu francoskemu prebival-
Minister za industrijo in tr- stvu je moralo po tolikih smrt. govino Colombo je predložil nih žrtvah v ponedeljek posta-senatu zakonski osnutek, ki ti povsem jasno, da J« OAS vsebuje določbe o neposredni bitko Izgubila, in da je dokonč-prodaji poljskih in povrtnin- ni mir v Alžiriji samo še vpra. skih pridelkov. Vlada je iz- šainje časa. razila željo, da bi ta osnutek Po vesteh iz New Yorka ob-odobrili čimprej. Osnutek je stajajo sedaj vsi pogoji, da se precejšnje važnosti, ker zade- bo spor okrog Zahodne Nove va oskrbo mest s poljskimi Gvineje rešil brez prelivanja pridelki, povrtnino in sadjem, krvi, z uradnim) pogajanji, ki Osnutek so odobrili na zad- se bodo začela v okviru OZN nji seji ministrskega sveta, po veliki zaslugi generalnega Po prvem sporočilu se je zde. tajnika U Tanta. ki Je optimist lo, da mestno prebivalstvo ne tako glede Ženeve, kakor tudi I bo imelo skoro nobene koristi I glede nemškega vprašanja.
Vreme včeraj: najvišja tempera, tura 9.5, najnižja 3.1, ob 19. url 9.2; zračni tlak 1006.2 pada, veter 6 km jugovzhodni k, vlage 73 odst.,	nebo pooblačeno, morje
rahlo	razgibano, temperatura
morja 6,9 stopinje.
Tržaški dnevni
Danes, SREDA, 21, marca Janez
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 18.27. Dolžina dneva 12.32. Luna vzide ob 0.35 in zatone ob 10.07
Jutri, ČETRTEK, 29. marca
Ciril
Zaključena proračunska debata v pokrajinskem svetu
Svetovalec NSZ inž. Pečenko očital upravi brezbrižnost do pravic slovenskega življa
Pokrajinska uprava ni doslej ničesar storila za izvajanje ustave in londonskega memoranduma - Zaganjanje misovskega svetovalca proti Slovencem
Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta se je saključila razprava o letošnjem proračunu. Predsednik dr. Delise je sporočil, da bodo na prihodnji seji odborniki in predsednik odgovorili na intervencije svetovalcev.
Prvi je o proračunu govv misovski svetovalec odv.
ril
Strudhoff. V svoji intervenciji se ni pozabil spodtakniti ob Slovence, s priporočilom odboru naj pri gradnji šolskih poslopij upošteva pravilen številčni odnos med italijanskimi in slovenskimi otroki in naj hkrati tudi upošteva da število slovenskih o* trok na šolah iz leta v leto pada. Seveda odv. Strudhoff ne more požreti dejstva, da pokrajinska uprava gradi novo poslopje za slovenske srednje šole, čeprav mu je dobro znano, da so sedanji šolski prostori te šole v popolnoma neprimerni stavbi.
Za njim je govoril republikanski svetovalec Fragiacomo, ki je ugotovil, da je občinski proračun stalno deficiten in da je zato nujno zahtevati od države kritje primanjkljaja. Predlagal je, naj se pokrajinska uprava zanima, da bo nov
DANES 28. marca ob 18. uri bodo predstavniki Zveze partizanov in bivših političnih preganjancev položil) vence na spo. minsko ploščo štirim tržaškim partizanskim bor. cem, ki so jih nacisti obesili v Ul. M. d’Azeglio.
zakon o krajevnih financah res demokratičen in da bo ustrezal potrebam pokrajinskih in občinskih uprav.
Tretji je govoril prof. Medani (PSI), ki je ostro kritiziral letošnji proračun. Ugotovil je, da se letošnji proračun ne razlikuje mnogo od lanskega. Iz njega je razvidno, da se odbor trudi, kako bi čimbolj zožil izdatke, da bi zato zahteval od države čimmanj prispevka za kritje primanjkljaja. Toda Trst, je dejal prof. Medani, ima pravico, da zahteva od države velike dotacije. Tržaška pokrajina ima neznatne dohodke od kmetijstva, ki so v drugih pokrajinah osnova dohodkov pokrajinskih uprav. Po drugi strani pa Tržačani plačujejo visoke davke neposredno državi in je zato država dolžna, da jim te prispevke v pravi obliki vrača. Glede deželne avtonomije je dejal, da mora biti ta ustanovljena na trdnih osnovah. Zato je predlagal, naj bi se pokrajinska uprava še bolj zanimala za to vprašanje in naj bi vključila v svoj proračun po. sebno postavko za proučevanje ustanovitve avtonomne dežele. Hkrati je ugotovil, da predsednikovo poročilo o proračunu ne omenja deželnega gospodarskega načrta.
Demokristjanski svetovalec Gostissa je v svoji intervenciji predvsem polemiziral s komunističnimi svetovalci in ni skoraj ničesar govoril o proračunskih postavkah. V glavnem je zagovarjal tezo, da se mora pokrajinska uprava ukvarjati le s svojimi u-pravnimi zadevami.
Zadnji je o proračunu govoril svetovalec Neodvisne socialistične zveze inž. Pečenko. V svoji intervenciji, katero bomo objavili v celoti v naši jutrišnji številki, je ugotovil, da ni doslej pokrajinska uprava ničesar storila za izvajanje ustave in londonskega memoranduma v korist slovenskega prebivalstva.
V začetku seje te prof. Medani vprašal odbor, kako io, da je ,,i pokrajinska . uprava vzela v službo novega ravnatelja kuhinje v umobolnici pri Sv. Ivanu, ne da bi počakala, da bi ga vzeli v služ-
Valerija Silova nas je zapustila
Draga Valerija, ko smo izvedeli, da si odšla za svojim Mariom, in da Te ne bomo nikoli več videli, je zašla v naše duše bolest in pri srcu nam je, kot da smo izgubili nekaj v nas satnih. Kdor Te je poznal, Te je poznal vedno vedro, šegavo, šaljivo, dobrohotno nasmejano prija-teljico, pa tudi resno, toda ne tegobno resno, temveč pravilno življenjsko resno. Poznali smo te zasebno in tudi z odra. Toda v svojem zasebnem življenju si bila vedno enaka preprosta in si nisi nič domišljala zaradi svojth igralskih sposobnosti in uspehov. Kdor Te je. poznal, in tahfco rečem, da Te je poznala vsa javnost, Te je moral imeti rad. Kamor si prišla, si vedno prinesla s seboj vedrino, dobro razpoloženje, olajšanje in sproščenje in si vse to darovala tudi drugim.
Moj spomin nate seže v dobo pred prvo svetovno vojno ko sem še kot frkavec z užitkom zahajal k predstavam Slovenskega gledališča v Narodni dom. Spominjam se Te v premnogih vlogah, v katerih si nastopila še kot Železnikova in pozneje kot Silova. S svojim možem Mariom si veliko doprinesla k razvoju igralske umetnosti v Trstu. Med svetovno vojno tišina, in po svetovni vojni smo vaju, Tebe in Maria, srečavali na odrskih deskah v Narodnem domu in po požigu, dokler je še kakorkoli šlo, pri Sv. Jakobu v dvoranici Delavskega konsumnega društva. Tedaj je nastopanje bilo tvegano. Pozneje je moral nastopiti molk. Toda če se je le dalo, si pomagala tu pa tam kakšni skupinici, da je lahko pripravila kakšno Saloigro za ta ali oni določeni krog, da ne bi tega izvedeli oblastniki. Delala si to, da ne bi ugasnila naša beseda in naša zavest in zavednost.
V vojni ste za časa narodnoosvobodilne borbe tudi Vi vstopili v vrste terencev v Trstu in pri Vas je bila javka in zatočišče aktivistov in organizatorjev. Pa prav na koncu še bi se bilo za Vas skoro hudo izteklo.
In zopet si po vojni poprijela za delo in nastopala z obnovljenim Slovenskim narodnim gledališčem, kakor že nekdaj v vlogah neukrotljive in neukročene ženske, v karakternih vlogah in tudi v šaljivih vlogah. Obseg Tvojega repertorja je bil zelo razseien.
Bila si gledališki človek, rojena igralka. No, in pozneje so Te pritegnili k filmu.
Gledali smo Te in si se tudi
sama videla v slovenski m jumu «veselica«, v Koprodukcijskem filmu •Zakon vojne*. Toda zadnjega filma italijanske produkcije, ki so ga snemali v Istri «Vojna se nadaljuje» in ki ga trenutno vrtijo v Rimu, na žalost nisi utegnila več videti. V svoji šepavosti si se v času snemanja filmov šaljivo izrazila: «Tako sedaj sem pa rafala filmska zvezda».
Bila si gledališki človek prav do zadnjega, navezana na gledališče in na svoje stanovske tovariše. Se zadnji dan st govorila o svojih nekdanjih in zadnjih stanovskih tovariših in si se zanje zanimala.
Nešteto ljudi Te je poslušalo ob radijskih zvočnikih v nedeljskih popoldnevih, ko st se z radijske oddajne postaje Koper razgovarjala kot Vanča s Pepo (Nakrstovo) ali z Mičetom (Modest Sancin) pri oddaji «Sosednji kraji in ljudje». Razgovarjala si se v prisrčni domači govorici, prav po ljudsko modro in poslušalci so te imeli radi. Ko so te nekatere ženice tudi osebno spoznale so zadovoljno ugotovile: «Ah, vi ste torej tista Vanča*.
Valerija, Ti si bila ves čas svojega življenja zavedna in napredna in ob vseh priložnostih v javnem življenju je bilo čutiti tvojo prisotnost in tvojo udeležbo v celotnem življenju naroda.
Težko je v nekaj skromnih vrsticah zajeti tako polno življenje, kot je bilo Tvoje. Vendar sem v sebi čutit, da moram kljub temu obudit t spomin na Te, ki tako živo živiš v nas. In tako boš ostala vedno v meni in v nas Ti in Tvoj Mario.
Slava Tvojemu spominu!
JOSIP KOSOVEL
bo v okviru novega staleža pokrajinskega osebja. Predsednik dr. Delise je pojasnil, da je bil novi ravnatelj sprejet v službo na poskus, ker so že dolgo časa iskali pri. metno osebo za to mesto. Ker pa je šlo za vprašanje osebe, je odbornik Degano predlagal, naj bi to vprašanje bolj podrobno razpravljali na tajni seji. Komunistični svetovalec Tominez je vprašal predsednika zakaj ni še sporočil svetovalcem, da je prefektura odo. brila nov stalež osebja pokrajine. Predsednik je odgovoril, da bo to storil potem ko bo podpisan ustrezen dekret.
Ob zaključku seje je pokrajinski svet sprejel nekaj u-pravnih sklepov, med katerimi tudi sklep o ustanovitvi tehnično-študijske komisije za gradnjo novega zdravniško-pe-dagoškega zavoda.
Danes ob 10. uri
Tržaško-avstrijski
gospodarski
razgovori
Danes prispejo v Trst avstrijski gospodarski predstav, niki, kj se bodo sestali s predstavniki tržaške trgovinske zbornice v okviru stalnega posvetovalnega odbora. Napovedan je prihod članov zvezne avstrijske trgovinske zbornice, katere bo vodil generalni ravnatelj kom.rat. Arnold Friesz, načelnik sekcije za promet, sestavljali pa dr. Josef Nussbaum, Karl Abel, Herbert Metzner in Alois Winkler. Poleg tega bodo prispeli tudi predstavniki trgovinskih zbornic iz Gradca, Celovca in Salzburga.
Razgovor,’ na sedežu tržaške trgovinske zbornice se bodo pričeli ob 10. uri zjutraj in se bodo nadaljevali tudi popoldne.
---«»---
Pojasnilo ministrstva
0 razpisu natečaja za usposobljenost
ji utn ov.«nKU5oq®
slovenskih profesorjev
Minister za javno vzgojo je te dni poslal pismen odgovor poslancu Vidaliju, ki je pred časom vprašal, zakaj ni šolski skrbnik v Trstu še sporočil stalna imenovanja na podlagi zakona štev. 248 od 13. marca 1958. Omenjeni minister v svojem odgovoru navaja razne člene omenjenega zakona in trdi, da se je šolski skrbnik pri imenovanjih profesorjev za razne predmete ravnal po zakonskih predpisih in ni bil dolžan izdati stalna imenovanja.
Prav tako je minister za javno vzgojo odgovoril na drugo vprašanje poslanca Vi-dalija in Franca Raffaeleja glede razpisa natečaja za didaktično usposobljenost profesorjev na slovenskih srednjih šolah v Trstu in Gorici. Minister pravi, da se bo tak natečaj lahko razpisal šele potem ko bodo izdani dopolnilni zakonski predpisi na podlagi zakona za slovenske šole. Te predpise, pravi minister, zdaj še izdelujejo.
——«»----
Proslava 8. marca v društvu «1. Cankar»
V društvenih prostorih p. d. «Ivan Cankar# v Ul. Montec-chi so • žene Neodvisne socia-
listične zveze od Sv. Jakoba
priredile lep kulturno-družab-ni večer v počastitev mednarodnega praznika žena, ki je bil deležen res velikega obiska. Na sporedu sta bila kratka nagovora v slovenščihl ih italijanščini, recitacije in prizori v izvedbi članov SG ter mladincev p. d. «Ivan Cankar#, na. stop pevskega zbora «. Gallus# pod vodstvom prof. Vrabca ter prikazovanje skioptičnih slik Maria Magajne.
Med programom so vsi prisotni z enominutnim molkom počastili spomin pok. Valerije Silove.
Podrobnejše poročilo o tej lepi proslavi bomo objavili v jutrišnji številki.
Tretje predavanje v ciklusu «30 let it. zgodovine»
Fašizem je našel zorano njivo v ideologiji kulturnih vrhov
Mladina je govornika navdušeno prekinjala z odobravanjem tudi med govorom samim - Jutri četrto predavanje prof. Jemola v Tealro Nuovo
Najbrž se ne motimo, če poudarimo, da je bilo sinočnje predavanje profesorja filozofije prava na turinski univerzi Norberta Bobbia najbolj živo in stvarno od dosedanjih predavanj v Kulturno-umetniškem krožku, čeprav bi se zdela tema »Ideologija fašizma# nekam abstraktna. V natrpani dvorani je bilo zlasti polno mladine, katero je predavatelj s svojimi duhovitimi besedami takoj pritegnil in naravnost razvnel, saj so mu med samim predavanjem pogosto ploskali, konec predavanja pa pozdravili naravnost burno. In vse je poživil še zdravi smeh mladine, ko je predavatelj citiral D’An-nunzia, Mussolinija in podobne pustolovce, tako smešno se slišijo danes besede teh tra-
gičnih komedijantov.
Prof. Bobbio je predvsem prikazal, od kod je fašizem pognal korenine, to je iz kakšnega gnoja je zrasel ta plevel. Četudi se to zde besede, ki morda ne spadajo v časopis, so zelo mile, če jih primerjamo s citati iz D’Annun-zia, Papinija, Sofficija, Mari-nettija itd., to je vrhov, ki so vodili in ustvarjali italijansko kulturo dvajset let pred nastankom fašizma. Človek se kar zgrozi, ko pomisli, kako degeneriran je bil ta vodilni sloj italijanske kulture.
V začetku je predavatelj najprej dejal, da ni res, da fašizem ni imel nobene ideologije, kajti vsako gibanje jo ima. Bila pa je to ideologija, ki je oboževala samo nasilje in iti je bila vsa prežeta edi-
nniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Protestna akcija prodajalcev bencina se'nadaljuje
Tudi danes zaprte črpalke
Mirna demonstracija prodajalcev na Trgu Unita med razgovorom njihovih predstavnikov s komisarjem dr. Mazzo, ki je zagotovil svojo intervencijo pri ACi
Na živahni skupščini so sinoči prodajalci bencina sklenili podaljšati zaporo bencinskih črpalk še za en dan, tako da bo zapora trajala danes do polnoči. Ob 17.30 se bodo prodajalci ponovno sestali na skupščini, kjer bodo sklepali o nadaljnji akciji, odnosno o podaljšanju zapore.
Včeraj dopoldne je člane izvršnega odbora te kategorije sprejel vladni generalni komisar dr. Mazza, kateremu so obrazložili njih težaven položaj, saj prodajo povprečno malo bencina, tako da imajo minimalne zaslužke, ki jih vedno bolj ogrožajo bencinske črpalke ACI, ki prodajajo bencin 8 lir ceneje. Prodajalci so med razgovorom mirno demonstrirali na Trgu Unitš. Vladni generalni komisar je pokazal veliko razumevanja in zagotovil, da bo takoj interveniral pri predsedniku av. tomobilskega kluba odv. Pao-lucciju. Do te intervencije bi moraloi / priti že včeraj, vendar je ni bilo ,ker je odv. Paolucci popoldne nenadoma zbolel.
To nenadno bolezen so na skupščini kaj ironično komen-tirali, zlasti pa dejstvo, da je ACI že skoro uredila bencinsko črpalko v Drevoredu dVAnnunzio, kjer so včeraj že prodajali bencin. Tako ravnanje je po mnenju prodajalcev bencina neumestno, saj so v teku razgovori na vladnem generalnem komisariatu in je treba počakati na rezultate tega posredovanja.
Predstavniki združenja trgovcev so včeraj obvestili o celotnem vprašanju predstavnike vsedržavnega združenja prodajalcev bencina in predstavnike «Confcomercio». ■ Tržaški avtomobilski klub pa je včeraj izdal krajši proglas, kjer ugotavlja, da se je prodaja bencina v zadnjem razdobju v Trstu podvojila, da pa je prišlo do neracionalne gradnje novih bencinskih črpalk, tako da je sedaj pri nas 114 črpalk za super in 193 črpalk za navadni bencin! To število je približno e-nako kot v pokrajini Bellu-no, ki je mnogo večja, ima obsežno zaledje in je izrazito turistična. Poleg tega ACI ugotavlja, da imajo sedaj samo eno črpalko, čeprav imajo v drugih mestih avtomobilski klubi številne črpalke, na primer v Bologni 48, v Turinu 51 itd.
lllllt«aillllllMMiai«M>>llllllll>>llllM*llllllllll>fll*lllllll*>lll>*l>l>>llllllllllMI<lll>BI>lllllllllllll<ll«>l»
Na spolzki cesti pri <Tendi rossi»
«Dauphine> v cestni zid: dve učiteljici ranjeni
Prometni nesreči med Malim Ilepnom in kamnolomom ter med Domjom in Dolino
Sinoči malo pred 20. uro je prišlo v bližini gostišča «Ten. da rossa» do precej hude cestne nesreče, ki le slučajno ni terjala človeških žrtev. Z avtom znamke «Dauphine» sta se peljali v smeri proti mestu učiteljici 37-letna Clemen. tina Morales iz Ul. Fabio Se-vero 6 in 30-letna Marcella Ercolani iz Ul. Valmartinaga št. 2. Avto ie vozila Ercolani, ki je iz neznanih razlogov izgubila oblast nad vozilom. Ždi se, da je bilo cestišče spolzko zaradi dežja. Brzina vozila pa je bila na vsak način precejšnja. Avto je z vso silo treščil v obcestni zid. Skoda na avtu je zelo velika. Ženski so prepeljali v bolnišnico, kjer so Moralesovo sprejeli v I. kirurški oddelek zaradi raznih poškodb na glavi in na desni nogi. Ozdravela bo v 6—8 ali 16 dneh. Lažje pa se je poškodovala Ercola-nijeva.
* * *
Včeraj ob 12.50 so prepeljali na I. kirurški oddelek 40-letnega Albina Hrovatina od Briščkov 8, ki se je ponesrečil pri neki cestni nezgodi. Hrovatin je zadobil razne poškodbe po glavi ter po obeh rokah. Ozdravel bo v 10 ali 20 dneh.
Do nesreče je prišlo nekoliko prej na cesti, ki pelje od Malega Repna proti kamnolomu. Hrovatin se je peljal po omenjeni cesti ter je bil namenjen v kamnolom, kjer je zaposlen. Na nekem ovinku se je srečal s tovor-nikom OM Orione, katerega je upravljal 32-letni Umber-to Tremoli. Med obema voziloma je prišlo do trčenja, vsled katerega je Hrovatin padel na cestišče ter se pobil. * * *
Z avtom znamke »Giuliet-ta» je 42-letni Luigi Marcon iz Ul. Giulia 11 pripeljal v splošno bolnišnico 21-letnega Edvarda Tula iz Mačkovelj, ki se je ponesrečil pri neki cestni nesreči. Ozdravel bo v 8 dneh.
Tul se je okoli 16. ure peljal z motorjem od Domja proti Dolini. Ro nesreči je trčil v avto.
---«»----
Pietro Grassi, star 42 let iz Milj — Zindis 9/2 je včeraj delal na krovu neke ladje, ki jo gradijo v ladjedelnici «Fel szegy». Neki njegov delovni tovariš ga je po riesreči udaril g težkim kladivom po glavi ter ga precej hudo poškodoval. Ozdravel bo v 8 ali 14 dneh.
no z iracionalizmom. Toda fašisti sami so v začetku trdili, da nimajo nobene ideologije ter da je njihov program edino prevzem oblasti, bistvo pa dejanje. Fašizem je torej imel svojo ideologijo, bila pa ni izvirna. Bil je nekaka vulga-rizacija iracionalističnih načel in zamisli, naperjenih predvsem proti demokraciji in socializmu, ki so se porodile okrog leta 1900. Bil je to boj proti pozitivizmu in razumu in iz tega se je rodilo vse zlo. 2e takrat so namreč pridigali, da se lahko samo z nasiljem rešijo notranja socialna vprašanja in spori, mednarodni spori pa ie z vojno, ki so jo ti ljudje poveličevali. Zanje je bilo demokratično meščanstvo gnilo le zato, ker je bilo preveč popustljivo do delavstva in socialistov. 2e Croce, Pareto, Mosca in drugi so se v začetku stoletja borili proti idejam člo-večanstva, D’Annunzio, Papini, Corradini pa so naravnost prezirali delavstvo in kmete ter jih imenovali drhal, kanaljo i'fd., priznavali pa samo ((duhovni eliti# pravico do življenja. Pri tem so le parodirali Nietzscheja. Poleg mržnje do ljudskih slojev in demokracije so bili tudi rasisti v literaturi pa dekadentje. Najbolj pa so sovražili besedo enakost. Vse to je pomenilo velik korak nazaj v zaostalost in mračnjaštvo. Pri tem je prof. Bobbio dejal; «F»šizem je bil v naši kulturi že dolga leta «v zasedi#. Kar se
(Nadaljevanje na 4. strani)


fii pni
nnmtmrmimmmTmmTmiTi
GLASBENA MATICA
------ I H S T ---
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27, marca 1962 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMiRLI SO:	58-letna	Vittoria
VlttoreHl por. Mtchelazzl, 51-let. ni Antonio Varagnolo, 75-lctni Giovanni Mersnik, 79-le'ni Gio-vanni Puoci, 72-letna Valerija Železnik vd. Sila, 78_letr.i Nicolo Tarabocchia, Dietni Stefano Vol patti, 55-letni Romano Rizzo. 77-letni Andrea Corbatti, 67-ictna Maria Norbedo vd. Schergar, 72. letni Virgilio Ptccinini, 86-letna Angela Ielenko por. Di Claudio, 8 dni stara Tiziana Bacer.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Clgnola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26.
Zelo redek pogled: pred bencinskimi črpalkami ni niti enega arvtomobila!
Smrtna nezgoda delavca na starem bloku pri Štivanu
Težka železobetonska plošča seje zrušila in zdrobila delavca
Nesrečnež, ki je delal pod ploščo, je izdihnil v nekaj minutah, čeprav sta mu dva tovariša takoj priskočila na pomoč
Na delu se je včeraj popoldne smrtno ponesrečil 55-letni Mario Sedmak iz Križa št. 316, po domače »Kelčanov#.
nem bloku ob cesti med Sti-vanom in Tržičem rušil zid iz opeke, pa je nanj padla ce.
Zrušena plošča, pod katero je našel smrt pok. Sedmak iz Križa
Tumna
predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri Metro barvni cinemascope film:
Dovolj Je s temi teddy boys! Dovolj s
(II cerchio della violenza)
Sedmak je na bivšem obmej-1 mentna plošča iz železobeto-nem bloku ob cesti med Sti-j na, debela kakih 10 cm, široka
........1,2 m in dolga približna 2 m.
Revež je izdihnil čez nekaj minut, ker si je zlomil tilnik in mu je plošča zmečkala prsni koš. Na kraj nesreče so prišli vodja komisariata javne varnosti v Devinu, legalni zdravnik dr. Niccolini, sodni predstavnik iz Tržiča ter predstavniki cestne uprave AN.AS, pri kateri je bil pokojnik zaposlen. Po običajni formalnosti so truplo odpeljali v mrtvašnico na pokopališču pri Stivanu.
Sedmak, ki zapušča ženo, 18-letnega sina in lG-le^no hčerko, je že 16 let delal pri cestni upravi. Včeraj bi mu morala pomagati še dva druga delavca, ki sta uslužbena pri ANA-S, in sicev Fietro Cardotto ter Lino Casoni. a nista bila zraven, ker sta morala na drugi odsek ceste, da bi postavila opozorilna znamenja. Vrnila sta se okrog 15. ure in sta se za hip zadržala na bližnjem travniku zaradi osebnih opravkov. Tedaj se je zgodila nesreča.
Slišala sta ropot in se ozrla ter zagledala obiak prahu, ki se je dvigal na kraju, kjer je prej delal Sedmak. Takoj sta spoznala, da se je nekaj hudega zgodilo in sta pritekla, da bi ponesrečencu nudila pomoč. Bila sta priča groznega prizora. Pod cementno ploščo in v kupu materiala je ležal njun delovni tovariš. Takoj sta odstranila nekaj materiala in z vso previdnostjo povlekla Sedmaka, ki je bil še pri življenju, na prosto; toda revež je čez nekaj minut podlegel hudim poškodbam. Takoj sta o nesreči obvestila komisariat javne varnosti in vodstvo cestne uprave ter postavila opozorilne znake na cesto.
Vodstvo ANAS je seveda uvedlo preiskavo, da bi ugotovilo vzroke nesreče. Kakor smo že omenili, je Sedmak podiral tenak zid iz opeke, ki je bil prav ob cesti. Zaradi tega je stal na notranji strani, in sicet pod stropom iz železobetona. Ko je rušil zid in udarjal s kladivom ob cementni steber, se je verjetno zrahljal cementni strop, ki je prav gotovo imel razpoke. To je bilo usodno za nesrečnega delavca; lahko pa bi bila poškodovana ali bi ce zgubila življenje tudi druga dva delavca, ki ju na srečo takrat ni bilo zraven.
Hudo prizadeti družini izrekamo najgloblje sožalje.

JEFFREY HUNTER
m CR0WLEY DENNIS HOPPER J0BY BAKER SUSAN HARRISONl J0HNNY NASH
Društvo glasbenikov operno-simfoničnih orkestrov Slovenije
V soboto 31. marca ob 21.15 v Avditoriju
KONCERT OPERNE GLASBE
Sodelujejo: Ksenija Vidali - so. pran, Miro Brajnik - tenor, Da. nilo Merlak - bas, mešani zbor Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, orkester SNG in Slovenske filharmonije. Dirigent Demetrij Zebre
Vstopnice bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom koncerta v baru Mo-scolin (nasproti Avditorija)
(uuuuuuuuuuuuuuumiuu
VERDI
V	petek druga predstava Do. nizzettijeve opere «Don Pasqua-le» za red B v parterju in na balkonih ter za red C na galerijah in stojiščih. Dirigent Fran. cesco Molinari PradeHi.
V	soboto ob 20.30 za red A v vseh prostorih prva predstava Verdijeve opere «Otello». Opero bo dirigiral Francesco Molinari Pradelli. naslovno vlogo bo Del James McCracken, ostale pa Liva Ligabue, Gian Luigi Col-man, Antonio Boyer in. Alessan. dro Maddalena. Zborovodja Gianni Lazzari, režija Carlo Pic. clnato.
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21. uri prvj nastop beneške igralske skupine Gino Cavalieri-Leony Leon Bert z Gal-iinovo tridejanko «Zente refada#.
fllT5fe[i5reref>g
Prosvetno društvo Barkovlje.
V četrtek 29. marca ob 20.30 bo v društvenih prostorih predaval o »Vtisih s potovanja po Špani. ji» fotoreporter Mario Magajna. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi,
predvaja danes 28. t. m. ob 19.30 film, ki si ga je vredno ogledati
«Margherita
Gauthier»
Igrajo: GRETA GARBO,
ROBERT TAYLOR ih LIONEL BARRYMORE
KINOPROSEK-KONIOVEl
predvaja danes 28. t. m. ob 19.30 Metro cinemascope barvni film:
IZGUBLJENI SIN
(H, figliuol prodigo)
Igrajo: LANA TURNER in E UMIJ N D PURDOM
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
SLOVENSKA DRUŽINA išče hišno pomočnico od 8. do 15. ure. Nedelje proste. Tel. 44-371.

Namesto cvetja na grob ln v počastitev spomina pokojne Valerije Sila darujejo za Dijaško Matico:
Ivanka Colja 1000. družina Luin 5000, Mariola in Stanko Pertot 5000, Sonja in Just Colja 1000, Pregare Zdravko 1000, Sonja Prinčič 1000, Grozdana 1000, podjetje Centralsped 10.000, Roman Smuč 1000. družina Koren 1000, Emil in Tončka Colja 1000 Nives Tomasi 1000, družina Rau-ber 1000 lir.
Andrej Bolko daruje 15.000 lir za Dijaško Matico in 15.000 lir za Glasbeno Matico.
KINO
Nazionale 15.00 «Senilnost» (Se-nllltži). Ciaudia Cardinale. — Prepovedano mladini,
Fenice 15.00 «Trije Proti vsem# (Tre contro tutti). Technicolor. Frank Sinatra, Dean Martin,. Sammy Davis ml.
Excelsior 15.30 «Vrnl se, ljubezen# (Amore rltorna). Technicolor. Rock Hudson, Doris Day.
Grattacielo 16.00 «Angeli s samokresom# (Angeli con la pištola). Technicolor. Glen Ford. Bette Davis, Hope Lange.
Arcobaleno 15.45 ((Strastna želja# (La voglla matta). Ugo Tognaz-zi, Catherine Spaak, Gianni Garko.
Supercinema 16.00 «Tom in Jer-ry smrtna sovražnika# (Tom e Jerry nemici per la pelle). — Slikanice v technlcolorju.
Alabarda 16.00 «Potepuh gozda# (II vagabondo della foresta). VVilliam Holden, Robert Ml-tch»m.
Aurora 16.30 ((Triumf Mihaela Strogova# (II trionfo di Mlohe. le Strogoff).
Cristallo 15.30 ((Zmagovalci ln premaganci# (Vincitori e vihti,) Burt Lancaster, Montgomery cim.
Garibaldi 16.30 »Letalska četa Lafayette» (La squadriglla La-fayette). Tab Hunter.
Capitol 16.30 »Baraba#. Technicolor. Anthony Quilnn, Silvana Manganu. Vittorio Gassman,
Impero 16.00 «V dveh je druga stvar# (In due e un’al>tra co-sa).
Italia 16.00 »Neizprosno mesto# (La citta spietata). Kirk Douglas. Prepovedano mladini.
Massimo 16.00 »Gola za zlodeja# (Nuda per ii diavolo). Kay Ficher, Carlos Thompson. Prepovedano mladini.
Moderno 16.00 «Mo ul in Rouge#. Technicolor. Jose Ferrer.
Astorla 16.00 »Maščevanje barbarov# (La vendetta dei barbari)
Astra 16.30 «Tajnost Pollyanne» (II segreto di Pollyanna).
Vittorio Veneto 15.30 «SijaJ v travi# (Splendore nelFerba). Natalie Wood. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 «Kadar angeli Jočejo# (Quando gli angeli piango-no).
Marconi 16.00 ((Izvidnica obupancev# (L’avamposto dei dispera-ti). Toshiro Mifune.
Abbazia 16.00 «Pet samokresov# (5 pištole). J. Braun, J. VVil-der.
Odeon 16.00 «Ziva lutka# (La bambola viva). Carrol Baker, Baby Doli. Prepovedano mladini.
Skedenj 16.00 ((Čudoviti Tarzan# (Tarzan 11 maenifico). Techni. color. Gordon Scott,

Slovenski fotoklub v Trstu ob.
vešča člane, da je danes v Ul. Montecchii 6.111. redni sestanek. Ob 20. url začetek tečaja ln ob 21. za vse ostale. Na dnevnem redu ocena slik
SOŽALJA
Neodvisna socialistična zveza izreka hčerkama in ostalim sorodnikom globoko sožalje ob smrti nepozabne Valerije ' Sila.
Ob smrti Valerije Silove izreka Slovenska gospodarsko ikulturna zveza hčerkama in sorodnikom svoje globoko sožalje.
Slovenski dijbški dom in Di. jaška Matica v Trstu izrekata svoje globoko sožalje sorodnikom pok. Valerije Sila, ki je bila mnogo let požrtvovalna podpornica in odbornica v odboru Dijaške Matice.
Ob izgubi naše drage Valdi Sila, vztrajne in dolgoletne kulturne delavke, izraža Slovenska prosvetna zveza težko prizadetim svojcem globoko sožalje.
Prosvetno društvo Ivan Cankar izreka svoji dolgoletni odbornici in članici Mileni Sila svoje globoko sožalje ob smrti nepozabne mame Valči Sila.
Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL izraža članici izvršnega odbora Mileni Silovi iskreno sožalje ob hudi izgubi njene drage matere.
Založništvo tržaškega tiska izreka tov. Mileni Sila svoje globoko sožalje ob izgubi drage mame Valerije Sila.
Uredništvo ln uprava Primorskega dnevnika izrekata iskieno sožalje Mileni in Danili ob smrti ljube mame Valerije Sila.
■■S™
Včeraj nas je zapustila za vedno naša preljuba mama in nona
VALERIJA SILA
Pogreb bo danes dne 28. marca ob 14.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalujoči: hčerki MILENA ln DANILA z možem KARLOM HOSNERJEM in vnukinjama BARBARO in EVO ter ostalo sorodstvo
Trst, 28. marca 1962.
Preminila je slovenska igralka, naša večletna
članica
VALERIJA SILOVA
Njen delež pri razvoju slovenskega gledališkega življenja v Trstu in pri naši ustanovi še posebej bo ostal neizbrisen.
Članstvo in uprava Slovenskega gledališča v
Trst, 28. marca 1962.
r
Potreba po znanju slovenščine
Posledice ministrskega odloka od 14. decembra 1961 o usposobljenostnem izpitu - Kakšna bi morala biti strokovna priprava za pouk slovenščine
Naslov članka bi se zdel na prvi pogled kar filistrsko brezbarven, vendar mislim, da označuje presneto aktualno potrebo. Šolski zakon je bil res sprejet — celotna izvedba, to je seveda vprašanje zase, o katerem smo če pisali in bomo morali — žal — še pisati.
Sprejeta pa je bila in se že nekai let izvaja odredba o usposobljenostnih izpitih za slovenske profesorje. Kakor smo končno le zadovoljni, da je vsaj nekaj tudi formalnopravno na papirju, si moramo vendar zastaviti bistveno vprašanje: kako se po tej operaciji počuti pacient, namreč slovenska šola in z njo v neki meri slovenska kultura.
Pogosto se Utajo v slovenskem tisku, skrbi, pripombe, razmišljanja občinstva, staršev, učnega osebja in celo bolj zrelih dijakov, posebno v srednji in strokovni šoli. Prihajajo na dan pritožbe o pomanjkljivostih, želje, predlogi, še bolj v ustnih razgovorih kot pa v tisku. Posebno se je to poživilo še zadnje čase kot odmev prireditve tečajev za italijansko učno osebje v Koprščini ter pokazalo vsaki kritični pameti, ki jim je lahko sledila, položaj in stanje slovenščine v šoli vse prej kot v rožnatih barvah.
Potreba po takih tečajih se tudi pri nas na splošno poudarja, seveda s pripombo, da je ta oblika pri nas preveč omejena, pretesna, predvsem pa prekratkotrajna glede na naše prilike.
Za naše prilike bi bil torej tak tečaj nujno potreben komaj za začetek, za nekako spodbudo in orientacijo za samostojno in nadaljnje skupno izpopolnjevanje. Sicer pa je ta tečaj le eden izmed razlogov, da sem to napisal. Glavni razlog je pravzaprav odredba o habilitacijskem, u-sposobljenostnem izpitu, ki jo je priobčil državni uradni Ust «Gazzetta ufficialei) v štev. 50/11. p z dne 14 dec. 1S61, supplemento ordinano n. 2. — Deere to minister, del 14 dic.
Res je, da je ze nekoliko kasno o tem pisati, vendar mislim — po znanem italijanskem izreku ubolje kasno kot nikoli» — da je o tem le treba spregovoriti, toliko bolj, ker se, žal, o tem ni javno izrekel niti najbolj poklicani činitelj, namreč sindikat slovenskih šolnikov. Kajti govoriti o važnosti te zakonske odredbe, ki govori o usposobljenosti za pouk slovenščine in v slovenščini, poleg drugih predmetov, je odveč, če pomislimo, da se po njej sedaj že tretje leto polagajo izpiti tudi za slovenščino. Od te odredbe je odvisen ves položaj slovenščine na slovenskih srednjih in strokovnih šolah ter posredno tudi na osnovni šoli v Italiji. To p omeni, da bo njen pomen le še rastel do absolutne odločilnosti, sorazmerno kakor upada odstotek, pomen in vpliv učnih moči z jugoslovanskih šol, posebno diplomirancev ljubljanske univerze, zlasti tamkajšnje slavistike.
Pri tet osnovni uredbi, pri določbah, ki naštevajo vse vr-ste visokih šol in ustanov, katerih dovršitev je obvezni pogoj za pripustitev k usposob-Ijenostnemu izpitu za slovenščino, človeka preseneti neka značilna okolnost. Tako morejo na pr. polagati ta izpit absolventi pravnih fakultet, gospodarskih, trgovskih, raznih tehničnih visokih šol — seveda so s tem mišljene vedno le italijanske visoke šole — med njimi celo visoke kolonialne šole itd. Toda nikjer ni niti omenjena filozofska fakulteta s slavističnim oddelkom ljubljanske univerze, e-dine in najkompetentnejše glede slovenščine. Ta okol n ost nam daje misliti, poseb no, če upoštevamo, da je študij in poznavanje kakega jezika in literature strogo strokovna znanost. Ni dvoma, da se študij slovenščine vrši le na ljubljanski univerzi prt slavističnem oddelku na zelo resni vsestransko znanstveni, najvišji mogoči ravni. In vendar se ravno ta najvišji strokovni, torej najkompetentnej-ši forum pri usposabljanju za slovenščino, pri omenjenih u-sposobljenostnih izpitih izključuje. Po kakšni logiki, po kakšnih razlogih? Očitno po
vanskih univerz, se ne omenja na pr. niti potreba, da bi bili kandidati obiskovali vsaj slovensko srednjo šolo. In ta je navsezadnje še najboljša priprava za tak izpit. Res je, da je v Italiji nekaj estolic» za slavistiko. Zapisal sem «stolic», ker so to v resnici le — lektorati za Italijane, to se pravi po en sam profesor za slavistiko na univerzi v Padovi, Neaplju oziroma Turinu, Trstu ali v Rimu s po eno tedensko uro predavanj o kaki slovanski literaturi s čitanjem kakega klasičnega teksta v izvirnem besedilu. (Pred leti smo v Padovi dve leti čitali nekaj poglavij iz Puškinove uKapitanove hčere» v ruščini, s prevajanjem v italijanščino in z lingvističnim tolmačenjem besedila). Seveda se pri polaganju izpita iz poedi nega slovanskega jezika zahteva pismena, znanstvena teza v sporazumu s profesorjem, kar pa končno ne zahteva kdove kakšnega znanja tistega jezika: v jedru je to le pasivno znanje s ko-likortolikšnim razumevanjem zadevnega jezika, iz katerega naj se — po dvoletnem tečaju — kandidat usposobi prevajati v italijanščino. Ustroj takega lektorata je očitno osno-va za uredbo o habilitacijskem izpitu za slovenščino.
Za pismeni izpit se namreč od kadidata zahteva — po besedilu omenjene zakonske u-redbe — prevod 30 vrstic klasičnega italijanskega teksta v slovenščino, kar naj se izvrši «con un certo gar bos (s primerno dostojnostjo).
V praksi, ki nam jo kažejo tri dosedanje izpitne sezije, se vidi, da ni toliko važna slovnična pravilnost slovenskega prevoda, kolikor točnost razumevanja in prevoda italijanskega teksta. Ce bi bilo drugače, si ne bi mogli razlagati okolnosti, da je na pr. že pri pismenem izpitu padel dober slavist z ljubljanske u-niverze, ki ima verjetno več slovenističnega znanja kot vsi trije profesorji izpreševalne komisije (od slovenskih profesorjev, ki tu sede, doslej nikdo ni bil izprašan slavist, merodajni predsednik komisije, ki je navadno lektor za slavistiko kake italijanske univerze, pa ni bil doslej še nikdar lektor za slovenščino, marveč za srbsko-hrvaščino). Omenjeni kandidat pač ni dobro razumel kakega izraza iz dolgoveznih in zapletenih opisov že arhaičnega italjanske-ga jezika Manzonijevih «r/.a-ročencevv. Kandidat za slovenski usposobljenostni izpit je torej padel zaradi pomanjkljivega znanja italijanskega arhaičnega jezika ne pa zaradi nezadostnega znanja slovenščine — kot da bi ime\ poučevati italijanščino in ne slovenščino, ,qz} ,v , slovenščini!
Seveda je treba omeniti tudi primere, ko so enako padli kandidati, ki niso imeli niti najelementarnejšega znanja slovenščine, kjer je že značilno, da so imeli pogum, da so se sploh prijavili za podoben Izpit.
Naj mimogrede še enkrat omenimo ter z vso ostrostjo zdvrnemo absurdno in žaljivo prakso, da pri teh izpitih odločajo lektorji, ki so strokovnjaki za srbsko-hrvatski jezik. Ne vem, kaj bi rekli Italijani, če bi jim po univerzah postavljali Zg profesorje in predsednike komisij za italijanski jezik, strokovnjake na
Da so taka pojmovanja o neprehodnosti kitajskih zidov političnih mej po padcu fašizma nesmiselna, je nepotrebno dokazovati. Sicer pa je tu že tudi dejanska in pravna praksa — proti mnenju omenjenega pisma — ki je priznala posamezne strokovne izpite oziroma diplome jugoslovanskih visokih šol. Vprašujemo se le, kakšna je razlika med temi in strokovnostjo slavističnih predmetov in znanosti? Posebno pa še, če moramo upoštevati okolnost, da so jugoslovanske oziroma za naš primer slovenska filozofska — filološka fakulteta edina strokovno pristojna za slovensko filologijo in literaturo.
Določbe omenjene zakonske odredbe, ki so očitno navdihnjene po preživelih pojmovanjih in so po vsem svojem značaju jasno diskriminacijske nasproti slovenski filologiji in literaturi, nimajo torej stvarno prav ni kakega raison d’čtre, — razen političnega in so torej, milo rečeno povsem anahronistične.
Objektivni opazovalec bo priznal, da je iz povsem stvarnih razlogov potrebne slavistične strokovne kvalifikacije nujna sledeča šolsko-strokov-na priprava, ako hočemo res preprečiti diskriminacijsko degradacijo slovenščine na strokovnih in srednjih šolah:
slovenščine
1.	profesor višji srednji šoli mora biti brezpogojno absolvent-diplo-miranec slovenistike na ljubljanski filozofski fakulteti;
2.	na strokovnih ter na nižji srednji šoli more slovenščino poučevati diplomiranec tudi drugih oddelkov ljubljanske filozofske fakultete;
3.	druge predmete na strokovnih in srednjih šolah pa more poučevati v slovenščini le diplomiranec, ki je dokončal najmanj celotno, t. j. nižjo in višjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom.
Po pogovorih z nekaterimi kvalificiranimi slovenskimi profesorji sem videl, da glede tega popolnoma soglašajo. Sicer pa mislim, da je danes, nekaj let po uveljavitvi zakonske uredbe o usposobljenostnih izpitih, ko smo dejansko že stopili na pot omenjene degradacije slovenskega pouka, posebno slovenščine, prav, da tudi sindikat slovenskih šolnikov izreče svojo besedo pred javnostjo. To toliko bolj, ker Po dolgoletnem zavlačevanju in po večletnem vztrajanju pri diskriminacijskih uredbah, kljub določbam državne ustave ter londonskih dogovorov, to očitno diši po politični taktiki znanih tržaških šovinističnih krogov. Končno je le nujno, da državna oblastva pokažejo, da hočejo stvarno izvajati osnovne
na | državne zakone in mednarodne dogovore, ter da nočejo biti predvsem izvršni organ lokalnega šovinizma, pa naj tu ' na kakršen koli način — dobro poznan —- prikriva svoje diskriminacijsko - raznarodovalne namene.
Iz poznavanja stanja slovenščine pri zadevnem učnem o-sebju seveda nujno sledi absolutna nujnost priznanja diplom in študija slovenistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Zlasti za tiste učne moči, ki nimajo nobenega predhodnega slovenskega — niti osnovnega niti srednješolskega —■ študija, pa so vsaj kot pomožno sredstvo nujno potrebni posebni tečaji za izboljšanje stvarne slovenistične kvalifikacije: tako bi se te učne moči stvarno usposobile vsaj za poučevanje raznih predmetov v slovenščini, pri čemer pa je treba absolutno izključiti, da bi te osebe poučevale slovenščino na kateri koli stopnji srednje ali pa tudi le strokovne šole. Pri vsem tem je nadalje nujno, da imajo namestitvene komisije posebna pooblastila, da po stvarnem poznanju kvalifikacij posameznih učnih moči skrbe — tudi proti pravnim prednostim že položenih habilitacijskih izpitov •— za uveljavljanje zgoraj navedenih vidikov.
ZORKO JELINČIČ
1 * pili mm 4-
Motiv iz Dubrovnika
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIItlllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllll
INŽENIRJA PILOTA MARTIŠČENKA BODO REHABILITIRALI?
Velik junak iz domovinske vojne na katerega prsih ni odlikovanj
Borci nosijo njegovo sliko v žepih - Pesniki mu pojejo pesmi - Sam ruši eno nacistično letalo za drugim - Berja pa ga vrže v zapor
V moskovskem listu «Izve-stija» je pred kratkim G. Volkov prikazal tragično usodo še živečega sovjetskega heroja pilota—inženirja Mihajla Gavriloviča Martiščenka, ki ga je Berja po nedolžnem vrgel v zapor, kjer je pretrpel pet let in ki še danes čaka na rehabilitacijo. Iz zelo dolgega članka bomo povzeli le kratko vsebind!	'vr
...Mibajl Gavrilovič Mgirti-ščenko: • Mnogi aktivni piloti se gotovo spominjajo tega i-mena. Njegovi drzni podvigi v času domovinske vojne so presenečali tudi najbolj preizkušene borce. O njem so tedaj pisali časopisi. Letake z njegovo sliko in z opisom njegovih podvigov so borci hranili v žepih svojih plaščev. Frontovski pesniki pa so pisali o njem pesmi. Kaj pa sedaj? Na prsih tega človeka ni niti enega odlikovanja, v njegovem žepu ni partijske iz. kaznice. Zakaj?
Obiskal sem ga potem ko
mi je pet njegovih delovnih tovarišev pisalo pismo sledeče vsebine: ((Spoštovani tovariš, vi ste gotovo gledali film «CiSto neboi). Tega filma ne moremo gledgji, ne da bi nas razburil. Toda med nami dela človek, ki je doživel še mnogo hujšo krivico....«
Ko se pogovarjam z Mar-tjščenkovimi vojaškimi tovariši. in ko prelistavam porumenele strani starih časopisov, pozorno opazujem energični lik človeka s čelado, kot je objavljen na nekem letaku iz časa vojne in v duhu sem v onih strašnih dneh pred toliko leti.
Leto 1945, 25. julij. Izmučen zaradi nespanja se Mar-tiščenko šestikrat istega dne dvigne z letalom v zrak in vodi skupino letal «Mig» v napad. In ko se skupina že vrača po opravljeni nalogi, se z leve strani iz oblakov pojavita dva nacistična «Junkersa». Martiščenko ju napade. En bombnik je že ovit v dim,
drugi se začne oddaljevati. Toda v tem trenutku se pred očmi sovjetskega pilota inštrumenti zameglijo, čez obraz ga zalije kri, v nogi pa občuti hude bolečine. Gre gotovo za delce protiletalske granate. Goriva v tanku že skoraj ni več. Treba je torej proti bazi. Toda en «Junkers» s svojim smrtonosnim bremenom leti dalje proti sovjetskim .ciljem. Da . bi se to preprečilo je, le en izhod — «taraniti» takoj. In nacistični «Junkers» je eksplodiral. Kaj pomeni atarani-ti»’ se bo kdo vprašal. Ta obupni način borbe so uvedli sovjetski piloti, med prvimi Martiščenko: gre za trčenje z lastnim letalom v tuje letalo, pri čemer sovražno, letalo za gotovo trešči na-tla, napadalec pa se po navadi reši.
Po tem ataranuo je Martiščenko izgubil zavest in ko je prišel spet k zavesti mu motor ni delal. Letalo je padalo in ko je bil že tik pri tleh ga je spet naravnal in pristal
Razstava dejavnosti «Bauhausa» v Nemškem kulturnem inštitutu
političnih, ki diše po nelepi be absolventi takega usposob-
primer za romunščino ,portu-
galščino, španščino ali fvan- * niiMiiiiiiiiiiimiintmiiMiiiiimnimiiiimiiim*iinniiiimnimiimiimiinuiiiiiMiiiiiiiiimiiiminiiiiimiinMiiiiiiniiimiinmuiiHiiiiiiiiiiiHiii
coščino. Naj si bo srbsko-hr-vaščina kakor koli slovenščini soroden jezik, je to vedno drugi jezik in ne slovenski, kar vedo tudi vrabci na strehi.
Drugi del pismenega izpita za usposobljenost za slovenščino, po citirani odredbi pa določa diktat slovenskega besedila, to je nekaj takega kot se zahteva za sprejemni izpit učencev osnovne šole v prvi razred nižje srednje šole. Mislim, da je tu vsak komentar odveč.
Ustni izpit pa zahteva od kandidata izbor iz klasičnih del treh slovenskih piscev ter kratko obnovo — ne komentiranje — dotičnih del.
Posle aice takega izpitnega reda seveda ne morejo biti drugačne kot porazne za znanje slovenščine — slovnice in literature — učnega osebja.
Pri tem je treba še pripomniti, da imajo po določbah omenjene zakonske ured-
preteklosti, iz znanega pisma dr. Palamare, ki iz odločilnih tržaških šolskih in seveda političnih krogov, absolutno zavrača vsako možnost priznanja slovenskih diplom izza meje. To pomeni popolno diskriminacijo nasprofi slovenščini v primerjavi na pr. z nemščino na Južnem Tirolskem, kjer so že z zakonsko uredbo iz leta 1956 urejeni in v Italiji priznani akademski naslovi avstrijskih visokih šol z malenkostnimi omejitvami in prilagoditvami. Da niti ne govorim o francoskih! Treba je sicer priznati, da se je že po tem v kakem posameznem primeru smernica dr. Palamare zavrnila, toda ne načelno, najmanj pri najbolj bistvenem primeru, pri slavistiki, kjer se ni nič spremenilo. O tem, torej, popolnoma velja, kar je bilo napisanega in rečenega 6 tem ob priliki objave onega temeljnega pisma, ki odkriva norme o rav nanju tržaških šolskih oblasti.
In ta diskriminacija dr. Palamare nasproti slovenščini, uvedena kot osnovna v omenjeno zakonsko uredbo o u-sposobljenostnih izpitih o slovenščini, naj bi veljala za vso bodočnost, kakor je že veljala in še velja, za vso daljno in bližnjo preteklost?
Poglejmo posledice za slovensko šolo v Italiji.
Medtem ko je nujni pogoj za pripust k usposobljenostne-mu izpitu le dosežen študijski naslov z italijanske univerze oziroma visokih šol in izključen vsakršen z jugoslg-
Ijenostnega izpita pravico, da poučujejo prav na vseh stopnjah strokovnih in srednjih šol, vključno višjih. In to kot strokovnjaki, ki imajo prednost po službenih prednostnih lestvicah, na pr. pred komerkoli, ki tega izpitu nima, pa če je ta tudi dovršil slavistiko v Ljubljani iz vseh predpisanih predmetov in znanosti.
Iz tega pregleda je jasno, da iz te zakonske uredbe nujno sledi — oziroma je že v njej predvidena — degradacija slovenskega jezika in literature na drugo stopnjo manjvrednega jezika in slovstva, ki zanj ni potreben kak poglobljen študij. In vse to zaradi političnih predsodkov proti študiju na ljubljanski u-niverzi; iz političnih predsodkov, ki nam jih precej točno tolmači omenjeno pojmovanje v pismu dr. Palamare proti priznanju diplom jugoslovanskih visokih šol.
Nemški kulturni inštitut v Trstu prireja v dvorani lastne .hiše, v Ulici Coroneo št. 15, nadvse zanimivo razstavo dejavnosti «Bauhausa», znamenite šole v mestih Weimar in Dessau, ki jo je ustanovil leta 191!) VValter Gropius ter je delovala do 1933. leta, ko jo je Hitler ukinil, češ, da je leglo «boljševiške kulturen. Vzgojni vpliv te šole je bil daljnosežen in Trajen zlasti na področju arhitekture in oblikovanja industrijskih proizvodov, pa tudi v pojmovanju in širjenju sodobne likovnosti, saj sta na njej poučevala v prostem tečaju slikanja oče abstraktne umetnostne struje Vasilij Kandm-sky in tečajnik abstraktizma Paul Klee,
Od prvega vidimo na razstavi barvno veliko fotografijo njegovega dela «Siika s krogin ter še tri rep?odufcetje slik, nastalih v dobi «Bauhau-sa». Približno enako je zastopan tudi Klee.
Med ostalimi učitelji-slikar-ji na tej šoli so bili še po-borni k futurizma v Nemčji Lgonel Feininger, katerega fotografsko povečani in tu razstavljeni lesorez ((Socialistična katedrala» je tvoril glavo Bauhausovega manifesta iz leta 1919., nadalje Laszlo Mo-holy-Nagy, Georg Muche, O-skar Schlemmer in dunajski kipar Johannes Itten, ki se
nam tu predstavljajo vsak sl Na šoli «Bauhausa» niso kakim posnetkom njihovih I stremeli za ustvaritvijo kake slik. Da je bil —-
med učenci te šole tudi svetovno znani risar jedkih socialnih grafik Georg Grosz, kaže razstavi jena slika krožno optične iluzije, zraven viseča slika upre-miki na ravnini» delo neznanega učenca pa je očitno izhodišče optično učinkujočega slikanja francoskega slikarja Vasarelgja.
A «Bauhaus» je obiskoval tudi naš Avgust Černigoj, ki je kot prvi v Trstu, in ver. jetno v Italiji, uvedel Bau-hausov način poučevanja v svoji slikarski šoli, otvorjeni leta 1925 v kletnih prostorih hiše v Ulici Pornace.
Iz panojev razstave razvidi-mo, da je bil slikar Oskar Schlemmer eden izmed najbolj mnogostransko delavnih učiteljev, ki je nato v letih 1925 do 29 izgradil in vodil eksperimentalno gledališče «Bauhausa». Tozadevno so zelo zanimivi Weiningerjeyi načrti sferičnega gledališča in pa oni Piskatorjevega tako zvanega totalnega gledališča s središčnim odrom. Torej navidezno revolucionarne zamisli, ki pa so končno slonele le na stalno obnavljajočem se procesu neke organiČne i-deje, podvržene možnosti spreminjanja z vzporedno menjajočimi se pogoji modernega življenj a.
ga novega sloga, temveč se je v njenih delavnicah proučevala vključitev in izkoriščanje novih snovi, iz katerih racionalne uporabe se je potem posledično izkristalizirala nova oblikovnost naše okolice. Tako vidimo tu, da si je Bau-hausov učitelj, mladi Marcel Breuer prvi zamislil in uresničil danes tako običajne stole iz upognjenih kovinskih cevi, Marianna Brandtova pa še danes aktualne serijsko izdelane • namizne svetilke. Potemtakem se je na tej šoli prvič smiselno vzgajal oni posebne vrste umetnik, ki je v Severni Ameriki pozneje dobil ime »industrlal designer« in k čemur je tam mnogo pripomogel Laszlo Moholy-Nagy, ki se je po ukinitvi šole izselil v ZDA, kot še danes tam živeči Walter Gropius sam, skupno s še nekaterimi učitelji svoje šole, katerim se imamo danes zahvaliti, da so pred 42 leti z mladostnim zanosom položili nove temelje za sodobnejšo vzgojo umetnikov in arhitektov ter da so nakazali nove smernice za or-ganičen razvoj oblikovne strukturizacije na torišču stavbarstva, industrijske proizvodnje kot tudi še na raznih drugih področjih predmetnega ustvarjanja.
MILKO BAMBIČ
Ugoden čas, posebno za one, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Na-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Lepe možnosti za onega, ki kaže podjetnost. Bodite gospodarji last. n lih čustev
BIK (od 21.4. do 30.5.) Ne postajajte nervozni, pač pa se držite vašega dnevnega programa.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bodite oprezni glede tega, kaj govorite ln ne kažite prevelike zaupljivosti
RAK (Od 23.6 do 22.7.) Pre. magali boste nekatere težave, V čustvenem pogiedu se ne spuščaj, te v zadevo, ki zanjo niste pre. prlčani.
LEV (od 23.7 do 22.8.) Navzlic manjšim finančnim težavam boste v vašem delu dosegli prav lep uspeh.
DEVICA (od 23 8 do 22.9.) Posebno ugodna prilika za vse, ki žele z uspehom zaključiti svoje posle.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) N« predajajte se lenobi, nepre. vidnosti in pozabljivosti.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Načrt, ki ste ga že opustili, oo znova zbudil vaše zanimanje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
tančno boste ocenili osebo, ki ste Jo komaj SDOznal.1.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nadzorujte samega sebe, jeza In prenagljenost bi vam utegnili pokvariti dober posel.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Poslovno boste prejel) predlog za sodelovanje. Vaša šlroko-srčnost bi vam utegnila ustvariti. komplikacije.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobili boste povrnjen denar, ki ste ga nekoč posodili,.
na neki njivi krompirja.
Ko je nekoč Martiščenko potoval v Moskvo je bilo transportno' letalo z Martiščenkom in skupino letalcev sestreljeni. Nemci so jih vse zajeli in strahovito mučili, vendar je sovjetskim pilotom uspelo pobegniti, se pridružiti najprej partizanom in se nato preko fronte prebiti v bazo. Ko so jih pošteno zaslišali, so Mar-tiščfenka poklicali v Moskvo, kjer so mu poverili drugo, višjo dolžnost.
Martiščenko je spet v zraku in o njegovih podvigih bi bilo za debelo knjigo. Mnogokrat se je srečaval z nemškimi ((Jaguarji#, ((Messerschmitt in drugimi letali, skratka bil je eden najboljših sovjetskih pilotov in v nje-govi letalski knjigi so bili podatki o 285 letalskih borbah, pri katerih je sestrelil 18 sovražnih letal. Bilo je to do srede leta 1943. In tedaj se je zgodilo...
Sredi poletja 1943 je rogova enota dobila eskadrilo novih letal vrste «Jak-3». Pri preizkušnji letal pa so odkrili resno naphko: ne preveč trden šiv na krilih. Letala so kar po vrsti izpadala iz borbene eskadrile. Poslali so jih zato v popravilo, pri čemer je sodeloval tudi Martiščenko. Toda tudi po popčavilu je državna komisija letala odklonila in štirje polki letalcev so bili brez dela. posamezne enote so se začele razformirati. In to je bilo pred Leningradom, ko je vsako letalo veljalo več kot toliko zlata.
Kapetan Martiščenko se je prepiral, dokazoval, se vnemal, toda komisija ni popustila. In tedaj se je Martiščenko odločil za obupno potezo: Sedel je v izločeno letalo in začel po zraku delati najbolj drzne figure. Ko je letel nad hišico poveljnika VVS, je v navdušenju nad svojim ubogljivim letalom izvedel krasno letalsko potezo in v nizkem poletu «posnel» s strehe hišice neki okras. S tem je pač hotel dokazati, kako so izločena letala dobra. Vtem ko se je poveljstvo zbiralo na posvet, kaj naj z nepoboljšljivim pilotom napravijo, je Martiščenko sedel že v drugo letalo in ga prav tako preizkusil. In ko je tako preizkusil vsa letala, ki jih je komisija izločila, so ta letala začela tolči sovražnika. Toda Martiščenko je zaradi svoje »nediscipliniranosti« moral odsedeti dvajset dni vojaškega zapora.
Toda to je bil šele začetek. Ko se je po dvajsetih dneh vrnil k enoti in takoj odšel na vojaški polet, s katerega se je vrnil še z novo, žal zadnjo zmago, so ga poklica, li v Moskvo, kamor je Martiščenko odšel z največjim navdušenjem, saj je pričakoval neko novo povišanje, novo priznanje. Klical ga je tja sam Berja. Toda razgovor med njim in šefom NKVD je bil kratek. Berja je rekel le dve besedi: «Stran z njim«.
Kako opisati to, kar je temu sledilo? Kako prikazati, kako je bil Martiščenko, ki je bil drugim pilotom simbol poguma in požrtvovalnosti obtožen veleizdaje.
Toda tudi v trenutkih naj-
oči hkTr.lj. pa mp d^o a, da ?e vzdrzal pet
večje duševne in fizične pobitosti je preiskovalnim sodnikom odločno odgovarjal:
»Sem komunist mi sem to in to bom tudi ostal.«
V zaporu se je seznanil s starim boljševikom Ivanom Mihajlovičem Gromskim, ki je poznal Lenina in ki so ga prav tako zaprli v Berjove zapore. To poznanstvo mu je odprlo poguma, le* zapora.
Brž ko je bil Martiščenko aretiran, so njegovi ženi m-vili, da je njen mož «padel kot junak«. In vendar je Mar. ščenko dobil od žene še najhujši udarec: ko mu je uspelo iz zapora poslati ji pismo, mu je odgovorila: «Ne smatram se za ženo izdajalca domovine.«
Martiščenku so svetovali in celo predlagali, naj napiše prošnjo za pomilostitev, ker da bo takoj izpuščen. Toda tega letalec-inženir in junak Martiščenko ni hotel storiti, ker bi £ tem posredno priznal to, kar v stvari ni bil, namreč, da je bil — veleizdajalec.
In tako je preživel pet let zapora, se nato vrnil v življenje in dela sedaj naprej, toda brez vsakega priznanja, celo brez partijske izkaznice. | dvoru
GENIJ, KI GA JE UNIČILA ZLOBA
Puškin umrl vsled zarote
Zločinska zamisel umoriti velikega pesnika se je rodila v okolju carice Aleksandre Njegov svobodoljubni duh je bil v napoto pokvarjenemu dvoru
Najnovejši podatki v zvezi mesto. Bila je tudi sorodni-s smrtjo velikega ruskega ško povezana s »starcem# Stro-pesnika Puškina kažejo, da je I ganovim, svoje dni znanim
on pravzaprav postal žrtev dobro premišljene in izpeljane zarote, ki je v njej sodelovala poleg Aleksandre Fe-dorovne, ruske carice, še vrsta raznih dvorjanov, plemičev, grofov, častnikov, dvorskih dam in drugih. V ta krog sta sodila tudi njegovo morilec Dantes
Vsled svoje hrabrosti in svobpdoljubnosti, bržkone tudi zaradi tega, ker se nikomur ni hotel vdinjati, pa še vsled svojih demokratičnih nazorov, ki se je zanje kot u-metnik aktivno boril, je bil veliki ruski pesnik za svojega življenja silno osovražen bodisi na dvoru, bodisi od vse tako imenovane petrograjske boljše družbe. Znano je, kako so mu prav ti krogi na osnovi vseh mogočih spletk skušali onemogočiti ter zagreniti življenje. Spor med carskim dvorom, oziroma režimom in svobodoljubnim pesnikom je dosegel svoj vrhunec 1. 1838. V tem času je pesnik med drugim začel prejemati tudi vrsto anonimnih pisem, polnih sramotilnih izrazov in groženj. Med drugim ga tu imenujejo «rogača«, natolcujoč na ljubavno razmerje, ki ga je baje pesnikova žena imela s carjem Nikolajem I.
V zvezi s tem je Puškin j va imela je namreč Ijubezen-moral carju celo obljubiti, da sko razmerje z njegovim 26-ne bo govoril, a ni si mogel i ]etnim slnom Valentinom, kaj, da bi na »anonimna« gardijsk.m častnikom, zatem pisma, ki so nanj prihajala z njego/!m bratom, ki se je
Ko se
ju je naveličala, <e je navezala na 17 let od n,e mlajšega gardijs ega častni a Tru-beckega, ki je bil sorodnik že omenjene grofice Bobrinske in najbližji Dantesov prijatelj. Na domu Trubeckega so se zbiral; vsi njegovi in Dantejevi prijatelji, med katerimi je bi'o tudi mnogo tuiih agentov. Semkaj je nekajkrat prišel sam .cfli, Nikolaj, ki je ob neki priliki -skušal dvori-
don Juanom, ki je v dvorski hierarhiji zavzemal eno najuglednejših mest. Ta pa je bil, kot skrbnik sestra Gončsre-vih, v tesnih stikih s Puškinovim domom. Navidez zaskrbljen je pogosto opozarjal pesnika, naj se ne meša v politiko in naj se odreče svojim svobodoumnim nazorom, češ, da ga celo tuji tisk prišteva med carjeve nasprotni, ke. V resnici pa so bili on in vsa njegova družina skrajno sovražno razpoloženi nasproti Puškinu, pri katerem niso mogli prenašati njegove svobodoljubnosti in odkrito srčne hrabrosti.
Ko je pesnik na anonimni pisma poslal svoj odgovor Heckernu in Dantesu, e kilo prvo, kar je holandski veleposlanik storil to, da je odšel na dom Stroganova, kje- so zatem skupno sklenili, da Dan-tes pesnika izzove na dvojo). O tem je veleposlanik tudi takoj sporočil svojemu zunanjemu ministru.
In po končanem dvoboju, se stari Stroganov ni znašel, kot bi bila njegova sorodniška dolžnost, ob postelji umirajočega pesnika, marveč v hiši njegovega morilca
Iz posebnih razlogov je bila | tudi carica Aleksandra velika prijatelj.ca »starca« Strogano-
iz .doma in okolice holandske- ukvarjai z literaturo.
ga veleposlanika, Dantesu odgovoril na najostrejši nač;n.
Zatem je prišlo do dvoboja, ki je pri njem, kot rečeno, imelo odločilno vlogo konservativno plemstvo, mon-denske intrige, osebni inte-1 resi in celo tuja špijonaža. j
Ob priliki samega dvoboja, je prišlo do zločinske goljufije, vsled Katere se je edino nVJjglo,. zgoditi,.,da jg nasprotnik zadel Puškina in ne ta
svojega našprotnik-a,'dastravno ( ti Puškinovi ženi, Nataliji Ni. je bil pesnik na glasu enega' lsolajevni, kar so izkoristili najboljših strelcev svo.ega ča- j njegovi nasprotniki, da so ga Sa. Dantes se je bil namreč lahko žalili in sramotili, prej dogovoril s žirijo da boj Med neMete ljubimce carice začel streljal, pred obveznim Aleksandre lahko končno pri? Zna om, ki se običajno daje Stejemo it> Dante=a kar mu za začetek streljanja. In tako. Je omogoWa njegova prijate-se je zgodilo da je bil pes-, ^ Rrotica Bobnnska. To.
mk smrtno zadet.	| rej( kot razvidno, je ruska ca»
Pri zaroti, ki je povzročila riea vsekakor zelo krepko na-pesnikovo smrt, sta posebno bijala rogove svoiemu vzvišej
vlogo odigrala tudi grofica Bobrins.a in »starec« Stroganov. Njeno dekliško ime je bilo Samojlova. Bila je ca-ričina spremljevalka in poročena z enim, od vnukov Katarine II, grofom Bobrioskim. Kasneje je postala caričina svetovalka v vseh njenih najintimnejših zadevah ter njena prijateljiva. Poleg tega pa je bila nenavadno spretna spletkarka in ji je kot takšni na gotovo pripadalo prvo
nemu možu, vsled česa bi «e mu mnogo lepše podajal vzdevek «rogač«, kot pa Puškinu.
Puš’ in je padel braneč svojo in ženino čast. hkrati pa svoje ideale svobode in poštenja, ki so bili kot trn v peti izprijeni dvorski in De-trograjski družbi, ki se ga je vsled tega na najbolj podel in rafiniran način otresla a pomočjo izrodka, ki le nadenj dvignil svojo umazano roko.
Radio Trst A
7 00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Pisani odmevi na. ših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30; Sodobne popevke; 17.00: Orkester Armando Scia-scia; 17.20:	Pesem in Ples;
18.00: Slovenščina za Slovence; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Italijanski o-peml pevci: «Ferrucc*o Taglta-vlnl«; 19.00: Zdravstvena odda. J8; 19.15: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Šport; 20.30: »Skrivnostni koncert«, radijska drama, nato Iz babičine glasbene skrinjice; 22.00:	Anton Bruckrier:	»Te
Deum«; 22.23; Romantične melodije.
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Prijatelj cvetja; 14.30: Opera v enem dejanju »Passeggeri«; 15.10: Pesmi brez besed; L5.30: «La cortesele«.
Breda. 28. miircu liM.2
busa; 12.00: Najnovejše: 12.20: Glasbeni album; 13.30: Neapeljske popevke; 15.30: Tečaj nemškega Jezika; 15.55: Vreme na Ital. morjih; 16.00: Program z;, najmlajše; 16.45:	Mednarodna
univerza Marconi; 18.15: Radijski odvetnik; 18.30; Enotni razred; 19.15:	Mi, državljani;
19.30: Upodabljajoča umetnost; 20.00:	Glasbeni album; 21.05:
Politična tribuna; 22.50: Teden, ski pregled slovstva i • umetnosti.
Koper
6.15: Jutranja glasba: 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba Za dobro jutro; 7.45: Tečaj Italijanskega jezika: 8.00: Prenos RL; 12.00:	Opoldanski cocktail;
12.45:	Operne skladbe; 13.15;
Aktualnosti iz kulturnega In umetniškega življenja; 14.30: Zabavni ritmi; 14.00: Odmevi Iz Jugoslavije; 14.30: Za oddih ln razvedrilo; 15.30:	Zbor »Ivan
Cankar« iz Trsta; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17,40: Eno Ime, ena pesem; 18.00: Prenos RL; 19.00. Oktet Don Frontlere; 19.30: Prenos RL; 22.15: Curt Edelha-gen; 22.35: Beethovnova sona. ta, op. 57; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola, nato nadaljevanje Omnl-
II.	program
9 00:	Jutranje vesti; 10.00:
New York - Rim - New Vurk; 11.00: Glasba zfi vas. Ki deta-te; 14.00: Naši pevci; 15.00: Plošče; 15.15:	Italijanske narod-
ne pesmi; 16.00: Progra.n ob štirih; 17.30: Radijska gra Olge Berardl:	»Glada	oscura«;
18.20: Uspehi Marina Marin.ja; 18.35: Izbrani motivi; 20.30: Melodije za evropski festival; 21.45: Koncert p. v. Enriqua Garcie.
III.	program
17.00: Kori ert: Havvstorne ln Haydn; 18.05: Pregled ruske kulture; 18.30: VVebrove skladbe; 19.15: Ital. periodični tisk; 20.00:	Vsakovečernl	koncert;
21.30: Sergej Jesenin; «Puga-čev«; 22.25:	Messlaenove
skladbe
Slovenija
5.00: Dobro jutro!; 8.05: Bran-nlgar poje arije iz Haendlo. vHi oper; 8.30: Sovjetska, če-ška In poljska glasba; 8.55: Pisan svet pravljic; 9.25: Hu-beau: Sonata za trobento ln klavir; 9.38: Baritonist Vladimir Ruždjak; 10.15: 0<j tod in od ondod; 11.00:	Perlšič:
Balkanske pltoreske; 11.15; Človek ln zdravje; 11.25: Ali vam ugaja?; 12.05: Vaški kvintet; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvesti-
la:	13.30:	Italijanski operni
pevci; 14.05:	Radijska šola;
14.35: Godala in zabavni zbo. ri; 15.20: Majhen koncert ki a. rinetlsta Brezigarja; 15 46: Quantz: Sonata za štiri flavte; 16 00: Vsak dan za vas; 17.05: Šoferjem na pot; 17 50:’ Plesni orkester Greger; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 13.10: »Temni se»: 18.45: Ljudski parlament; 19 00: Obvestila; 19 05: Tri popularne domače; 20.00: Dva vei ka zabavna orkestra: 20.30: Stlrl sto let klavirske glasbe; 22 15: Po svetu jazza-22.‘*5: Lirični interrrezzo- 2.2.50: Literarni nokturno; 23 05- D ustvarjalnosti Danila Švare; 23.40: Plesna glasba.
Ital. televizijo
8 30, 14.00 in 15.05: TV šola; 17.30:	Program	za nsJmlajSe:
18.30: TV dnevnik; 18 45: Ni koli m nrepozno: 19.15: Ital!. Jansk.l sprehodi; 19 35: Glasbe, ni carnet; 20 20: Šport; 20.30 Dnevnik: 21.03:	Politična tri-
buna; 22 05: Ko film še ni go vortl; 22 30: Knjige za vsako gar; 23.00: TV deevn'k
DRUGI KANAL
21.10:	Mali koncert št. 2:
21.50: Mi in avtomobil; 22.30 TV dnevnik: 22.N): Petnajst ml mit z Albertom Tonncriiem.
Jug. televizi/a
Ljubljana 18.00:	Mali vrti
ljak; 18.40: S kamero po Afri ki — film; 19.U5: Sodooi.a ki-rurgija — Dan na traumatolo glji. Beograd IB 00:	En-den-
dlnus; 18.30: Kratek film. Za-greb 18.45:	Otroški magazin;
19.00: Jim iz džungl« — film Ljubljana 19 30: TV obzornik JRT 20.00; TV dnevnik. Za. greb 20.20: Propagandna odda ja; 20.30: TV magazin — za bavno-glasbena oddaja. Beo grad 21.30: Loio. JRT 22 00: TV dnevnik II.
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Predavanje o fašizmu
(Nadaljevanje t 2. strani)
je zdelo, da so Mussolinijeve izvirne besede, so bile besede D’Annumia še iz leta 1896. «Ludi cartacei«, »verghe fer-ree« (fasci). «Chi s’arresta č perduto«, vsa ta gesla je D’Annunzio uporabljal že t* krat. Izdelal je tudi že celo teorijo, kako je treba vladati ljudstvu z bičem in korobačem.
Po letu 1900 so nastale revije til regno« (nacionalistična — Corradini), «Leonardo» (dekadentska — Papini, Prez-zolini) itd. V teh revijah so sejali prezir do demokracije, poveličevali so «herojsko življenje«, vojne, širili prezir do razuma itd. Za Papinija je bilo najbolj idealno politično sredstvo klofuta («cazzotto») in ko sta leta 1913 skupno Sofficijem ustanovila revijo »Lacerbo« je bilo njuno pisanje takšno, kot da bi pobirala besede s smetišča. Z njo sta dosegla skrajno mejo pod' losti.
Iz vsega tega se vidi, da ni fašizem ničesar iznašel: našel je namreč že zorano, pognojeno in posejano njivo, da je lahko bujno vzbrstel. In nasilje se je takoj razpaslo in njegova žetev je bila bog Kasneje, ko se je trdno usi-
dral na oblasti, je skušal fa šizem prevleči svojo iracionalno ideologijo z Gentillijevo idejo, vzeto po Heglu, o etični državi, v kateri biva večni duh, toda stvar je spodletela. In še leta 1939 so strastno iskali filozofije za utemeljitev fašizma, a vse zaman. Fašizem ni bil nikoli filozofija, saj je preziral razum: bil je vera in mistika, bil je italijanska varianta evropskega iracionalizma. Nič razu ma, nič kritike, nič samostojnega mišljenja: duce je bil vir in počelo mistike same, on je mislil za vse. In neki še živeči filozof se je spustil tako daleč, da je dejal, da geslo:	»verovati, ubogati in
boriti se« izraža tri teološke čednosti: »vero, upanje in ljubezen«.
Kam je vse to pripeljalo, smo videli vsj. Prof. Bobbio je zaključil svoj govor z besedami: »Vsi smo odgovorni za to, kar se je zgodilo. Molčali smo in dopuščali, da so žalili človečnost. Toda človečnost žalijo še sedaj; poglejmo le Alžirijo! Zato učimo se iz preteklosti in sedanjosti.«
Jutri bo predaval prof. Je-molo o temi: «Fašizem: država in cerkev«.
---««----
Seja občinskega odbora
Imenovanje novih ulic
Na včerajšnji seji tržaškega občinskega odbora so sprejeli nekaj sklepov o imenovanju novih in preimenovanju že obstoječih ulic. Tako bodo novo ulico, ki prečka Ul. Cumano, imenovali po slikarju Who-stryju, neko pot v bližini Ul. del Veltro (pri konjskem dirkališču) Ul. del Destriero, nova vzporedna ulica z Drevoredom D’Annunzio pa se bo Imenovala Ulica Salem.
Odbor je nadalje sklenil, da bodo doprsje pisatelja G. Stuparicha začasno postavili v muzej preporoda, dokler ga ne bodo s posebno slovesnostjo postavili v javni vrt. Odbor je tudi sprejel tri kolekcije žuželk, ki so jih občini darovali prof. Mueller, prof. Lona in prof. Sauli. Ob zaključku so sklenili, da se bo tržaška občina udeležila zasedanja evropskih občin, ki bo 25. aprila na Dunaju.
---«»----
Iz sodnih dvoran
Zalila je vojsko: 4 mesece zapora
Na porotnem sodišču, ki mu je predsedoval dr. Rossi, se je včeraj morala zagovarjati 41-lefna Lidia Vuga por. Bru-mat brez stalnega bivališča, ki je že večkrat imela oprav-ča s sodiščem zaradi podobnih obtožb kot včeraj. Obtožena je namreč bila, da je sramotila italijansko vojsko in da je bila vinjena; zaradi česar jo je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora in 30 dni pripora.
Zenska je nekega dne lanskega leta pred vojašnico v Ul. Cumano nagovarjala stražarja, naj ji da nekaj denarja, da bi si kupila kruh. Stražar je poklical dežurnega podoficirja, ki ji je svetoval, naj ne nadleguje stražarja, toda vse besede so bile zaman. Zensea se je razjezila in je pljunila podoficirju v obraz ter ga zmerjala.
Zelje entga dela goriških občanov
Nova Ulica Scaramuzza še vedno brez cestišča
Z buldozerom naj jo razširijo In navozijo nanjo gramoz za utrditev podlago
Povsem nepričakovano, lahko bi rekli čez noč, je nastala v severnem delu mesta nova ulica, ki so ji dali ime Ul. Scaramuzza. Povezuje Svetogorsko cesto in Ul. Cat. terini. Kjer sedaj teče ta cesta, še pred tremi leti ni bilo niti ene hiše. Postopoma pa so zgradili več enostanovanj skih hišic, lansko leto pa še stanovanjski blok za uslužbence zavoda za socialno zavarovanje INPS.
Kraj je zelo lep, toda gradbena dejavnost, ki se razvija na njem, mu bo odvzela dobršen del mikavnosti. Kdor ga ne pozna, ne bo vedel za napake, ki so se napravile pri zazidavi. Sosedje pa prav dobro vedo, da se gradbena dejavnost ni Tazvijala načrtno. Poleg enostanovanjske hiše so namreč zgradili večnadstropni stanovanjski blok. Spočetka je kazalo, da bodo ob tej ulici stale samo enodružinske hišice. Sedaj pa se že marsikateri kesa, da si je zgradil hišo v tem kraju, ker so mu v neposredni bližini zgradili poslopje, v katerem stanuje ali pa bo stanovalo po deset ali več strank. Vsakdo lahko pride do sklepa, da je takšno stanje mogoče zaradi pomanjkanja regulacijskega načrta, ki bi določal, na katerih zazidalnih površinah so lahko enostanovanjske in na katerih večstanovanjske hiše ali bloki.
Drugo vprašanje, ki se po. javlja v zvezi s tem krajem, se nanaša na samo cestišče Odkar je Ul. Catterini zaprta za promet, ker ji utrjujejo podlago in jo širijo, se morajo številni avtomobilisti, motociklisti in pešci posluževati Ul. Scaramuzza. Kadar je suho, je prehod po njej v prvi prestavi z brzino 10 km na uro še mogoč, kadar pa dežuje, takrat je joj: obe kolesnici sta ena sama dolga luža. Cesta je tako ozka, da se dve vozili ne moreta srečati. Na tistem delu ceste, ki je bliže
Svetogorski cesti, so velike jame, ki premet močno- otež* kočajo. Ker cesta ni zavarovana, je pred nekaj dnevi zvečer zapeljal avtomobilist v jarek ob Svetogorski cesti, lto je nameraval zaviti v Ul. Scaramuzza. Da ne bomo izgubljali več časa, naj povemo, da je nova ulica nastala sama po sebi, ko so avtomobili grad-
ntiiitiHimmiiiiimimmiiiiiiimitiiimiiiHia
KINO
j
CORSO. 17.00:	»Ura twlsta»
(L’ora del twist), C. Che-cher in Vicky Spencer. VERDI. 17.15: »Pustolovec iz Macaa« (I/avventuriero dl Macao), R. Mitchum in J. Russell. Crnobeli ameriški film.
V1TTORIA. 17.15: »Zeleni lokostrelec« (L’arciere verde), V. Frčbe in K. Dor. Nemški črnobeli film.
CENTRALE. 17.15: »Lov na moža« (Caccia all’uomo), E. Rossi Drago in U. Orsini. Ita. lijanski črnobeli film.
DE2URNA*LEKARNA
Danes ves dan in ponoči odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 8,P nad ničlo ob 12.40 in naj-niijo 1 stopinjo pod ničlo ob 3. uri. Vlaga je dosegla 80 odst.
benih podjetij dovažali material. Občinska uprava je postavila samo tablo z njenim imenom.
Prebivalci tega kraja pričakujejo od občinske uprave, da bo cesto z buldozerom nekoliko razširila in nanjo na-jeljala gramoz da bo vsaj podobna cesti, ne pa razvoženi njivi.
Popisali smo vtise, ki smo jih nabrali v razgovorih s stanovalci v novih hišah v Ul. Scaramuzza in jih posredujemo občinski upravi, da bi se seznanila z razpoloženjem in zahtevami enega dela goriških občanov
Tudi v Doberdobu imamo krvodajalce
Pred dnevi smo v našem časopisu poročali o občnem zboru društva krvodajalcev za tržiški okraj, ki je bil na Jožefovo v Tržiču. Ob tej priliki so najzaslužnejšim članom podelili srebrne in bronaste kolajne in 26 diplom.
Med tistimi, ki so prejeli diplomo, je bil tudi občinski svetovalec iz Doberdoba, 34-letni Jožef Ferfolja, ker je že dalj časa požrtvovalen član društva dajalcev krvi, katerega velika korist se vse premalo upošteva. Poleg njega imamo v Doberdobu še dva stalna in sedem nestalnih kr-vodajalcev.
V tekočem letu nameravajo tudi v Doberdobu pritegniti v to človekoljubno združenje še nove člane, da se bo dosegel njegov neposreden cilj 500 članov, saj krvne plazme še vedno primanjkuje, zlasti na našem industrijskem področju, kjer n. pr. v ladjedelnicah često pride do nesreč pri delu, ko je potrebna tudi transfuzija krvi.
le.
To in ono z Vrha
Vrhovci ponovno zahtevajo telefon
Čeprav je vas precej oddaljena od večjih središč, živo sledi vsemu dogajanju
Vrh je na Goriškem najbolj oddaljena vas od večjih središč. Šteje okoli 60 družin. V vasi imajo osnovno šolo, v kateri deluje v popoldanskih in večernih urah uradno priznana knjižnica, ki je odprta nekajkrat na teden. Dalje sta tam dve trgovini in dve gostilni. Vaščani živijo precej sami zase, ker jih takšnemu načinu življenja silijo razmere, odnosno precejšnje razdalje od Gorice, Tržiča in Zagraja, prav tako pa tudi od Sovodenj in Doberdoba. To pa še ne pomeni, da dogajanja drugod v teh krajih prebivalstva ne zanima. Nasprotno, pa še kako ga za nima. Predvsem starejši va>
ščani, ki ne hodijo na delo v
Krvav dogodek v karabinjerski vojašnici
Ponevedoma Je sprožit puško in hudo rani! svojega tovariša
Sodnik je oba obtoženca oprostil, ker nista zakrivila kaznivega dejanja
Na goriškem okrajnem sodišču se je včeraj zaključila dvodnevna razprava proti karabinjerjema 21-letnemu An-toninu Virgillitu iz Palerma in 22-letnemu Eugeniu Crobu iz Iglesiasa na Sardiniji, ki sta bila obtožena, da sta s strelom iz brzostrelke hudo ranila enega svojih tovarišev, drugega pa laže.
Dogodek se je razvil takole: Dne 4. septembra 1960 ob 16. uri popoldne je nastopilo stražo v karabinjerski vojašnici »Cascino« v Gorici 16 karabinjerjev, med katerimi sta bila tudi oba obtoženca in 22-letni Costantino Chessa iz Sassarija na Sardiniji ter 24-letni Damiano Fontana iz Ca-lasette na Sardiniji.
Kot po navadi, so imeli stražarji razvrščeno svoje orožje na zunanji strani stražarnice. Ker pa je prišlo okrog 20. ure do naliva, so puške prenesli y, stražarnico, da se ne bi zmočile. Crobo', ki bi moral nastopiti naslednjo stražarsko izmeno, je pri tem predčasno spravil naboje v svojo puško in jo postavil poleg drugih na stojalo v stražarnici.
Kmalu zatem je prišel v stražarnico Virgillito, ki je bil medtem v vojaški »kantini« kot jih imajo po vseh vojašnicah. Videč, da so medtem prenesli vse puške v hišo, je hotel poiskati med njimi svojo. Kot prvo je prijel v roko puško Crobuja, ki je bila edina nabita. Medtem ko jo je ogledoval, jo je ponevedoma sprožil in strel je priletel naravnost v prsi karabinjerja Chessa in mu prizadejal hude notranje poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti nad 7 mesecev. Laže pa je bil ranjen karabinjer Fontana, ki je dobil poškodbo na levi roki ter je okreval v 10 dneh.
Pri sodni razpravi so podrobno analizirali ves dogodek ter zaslišali številne priče, med katerimi tudi polkovnika karabinjerske legije, kateri sta pripadala obtoženca. Po zaključeni debati je sodnik dr. Rinaldi oprostil oba obtoženca, ker nista napravila kaznivega dejanja in ker proti njima ni bilo tožitelja. Obtoženega Virgillita je branil odv. Pascoli.
----«»---
Zaprta cesta pri Farri
Občinska podjetja v Gorici javljajo, da bodo od danes. 28. marca za dobo deset dni
zaprli za promet cesto, ki pelje v Villanovo pri Fari in sicer njenega odcepka s pokrajinske ceste proti Cer-vignanu dalje. Taka prekinitev prometa je potrebna zaradi polaganja vodovodnih cevi.
med drugim dogovorili, da bodo organizirali v nedeljo 1. aprila celodnevni izlet na Lo-garšče,
Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 6.45 zjutraj do Mosta na Soči in od tu peš na Logaršče. Udeleženci se dobijo pred odhodom vlaka na postaji v Novi Gorici. Kosilo iz nahrbtnika. Zaradi evidence naj se udeleženci prijavijo v tajništvu SPD v Ul. Ascoli I-I.
----«»----
Roditeljski sestanek
Ravnateljstvo nižje srednje Sole v Gorici sporoča, da bo v nedeljo, 1. aprila, ob 10.30 v šolskih prostorih v Ulici Randaccio roditeljski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o uspehu dijakov. Ker bo ta sestanek zadnji v tem šolskem letu, vabi ravnateljstvo vse starše, ki imajo svoje otroke na tej šoli, da se ga udeležijo.
iiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiif m mn m inni 1111111,1,11 „,,1,1,1,, innnnnmm
Izpred okrožnega sodišča
Pod policijskim komisariatom sta razbila izložbeno okno
Odnesla sta dva samokresa, ki sta ju skrila v postelji
Saksida bo razstavljal v Mestrah in Padovi
Slikar prof. Rudolf Saksida bo v soboto 31. t. m. odprl svojo razstavo v galeriji «San Giorgio« v Mestrah. Z istimi deli bo nato maja odšel v Padovo, kjer pripravlja novo razstavo.
----««---
Izlet na Logaršče
Na svoji zadnji seji, ki je bila pretekli ponedeljek zvečer, so se odborniki Slovenskega planinskega društva
Pred goriškdm okrožnim sodiščem so včeraj v odsotnosti obtožencev razpravljali o zadevi 19-letnega Sergja Burlanda iz Benetk in 25-letnega Maria Rossa iz Chiarmonta. Obtožena sta bila, da sta dne 19. februarja lani razbila steklo izložbenega okna trgovine Giuseppa Caresse v Gradežu in odnesla iz nje dva samokresa v skupni vrednosti 23 tisoč 500 lir.
Trgovina, v kateri je prišlo do tatvine, je na Nabrežju S. Grisogono v Gradežu. V istem poslopju zgoraj je tudi sedež policijskega komisariata. Neki policist, ki je bil takrat v službi, je zvečer okrog 20.30 zaslišal žvenket razbitega stekla in ko je skočil pogledat, je našel razbito izložbeno okno omenjene trgovine. Gospodar, ki je tudi pritekel pogledat, je ugotovil, da sta iz izložbe zmanjkala dva samokresa in nekdo od sosedov je videl ob tistem
času visokega mladeniča kakih 20 let, ki je bežal po bližnji ulici.
Na podlagi teh elementov so nadaljevali s preiskavo in po enem tednu je padla sum-nja na oba obtoženca, ki sta bila gojenca gostinske šole v Gradežu. Policija ju je zaslišala in oba sta sprva odločno zanikala tatvino. Ko pa so napravili preiskavo v njuni spalnici ter našli oba samokresa, sta končno priznala svojo krivdo.
Državni tožilec je pri včerajšnji razpravi zahteval za Burlanda oprostitev, ker je mladoleten, za Rossa pa eno leto zapora in 30.000 lir globe. Sodišče je Burlanda v resnici oprostilo, ker je mladoleten, Rossa pa obsodilo na pet mesecev in 10 dni zapora, na 6500 lir denarne kazni, na 2000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Kazen je pogojna.
bližnja središča, zvesto spremljajo dogodke na Goriškem. Marsikdo se bo vprašal, kako izvejo zanje. Odgovor je zelo preprost: čitajo naš list, ki vsak dan sproti prihaja v vas. To kar ni uspelo poštni upravi, je uspelo naši. Vaščani cenijo prizadevnost, ki je bila napravljena v tej smeri, ter izražajo željo, da bi se rešila tudi druga vprašanja. Dostavljanje pošte dvakrat tedensko ni dovolj. Toda to še ni največja pomanjkljivost. Hujše je, ker nimajo telefona. Vas z nekaj manj kot 300 prebivalci, ki je več kilometrov oddaljena od komunikacijskih zvez, bi si prav gotovo zaslužila, da bi imela vsaj en javni letefon. Koliko stvari bi lahko preko njega uredili z občinsko upravo, pošto itd. Koliko poti bi prihranili vaščani, kadar imajo bolnika v hiši. Namesto da hodijo v oddaljeno Martinščino, kjer se poslužujejo financarskega telefona, bi se zglasili pri kakšnem gostilničarju v vasi, ki bi prevzel nadzorstvo nad aparatom.
Vaščani so neštetokrat posredovali preko svojih izvoljenih predstavnikov: tudi so-vodenjski župan je imel več razgovorov, da bi ustregel upravičeni zahtevi Vrhovcev, toda doslej so bili vsi koraki bob ob steno.
V predilnici mu je postalo slabo
Včeraj okrog 13.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico delavca Bruna Bonifacia iz Tržiča, ki je zaposlen v podgorski predilnici. Ko je bil na delu mu je nenadoma postalo slabo in pri padcu si je prizadejal poškodbe, zaradi katerih so ga morali odpeljati v bolnišnico. Tu so ga zdravniki pridržali na zdravljenju za 20 dni.
Dve nezgodi pri igri
Okrog 14. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 10-ietnega Denisa Rallavicinija iz Stan-dreža Ul. Sv. Mihaela 65. Ko se je deček igral doma na dvorišču, je po nesreči padel in si zlomil levo roko v zapestju. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 30 dni.
Približno ob isti uri so pripeljali v bolnišnico tudi 5-let. no Liliano Persolia iz Ločni-ka Ul. Romana 24. Deklica se je igrala na svojem domu in padla ravno, ko je imela v roki skodelico. Ta se je pri padcu razbila in deklica se je s črepinjami porezala na rokah. Zdravniki so ji rane obvezali in očistili ter jo poslali domov. Okrevala bo v 8 dneh.
----»»—_
S cirkularko se je porezal
Okrog 16. ure je prišel po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 78-letni Allise Lorco iz Ločnika Ul. Del Cigni 2. Zdravniki so pri pregledu u-gotovili da je imel starček več kovinskih delcev zapičenih v meso desne roke. Porezal se je namreč z žago cirkularko, ko je pripravljal drva. V bolnišnici so ga pridr-žali za 10 dni.
* * *
Okrog 16.30 pa so pripeljali v goriško bolnišnico 23-letne-ga Luigina Zuberta iz Grade-ža Ul. Oberdan 8. Ko je delal za padjetje «Specchio» iz Tr-sta, si je s stružnico odnesel kožo in nekaj mesa na rokah. Pridržali so ga v bolnišnici za 10 dni.

Za pripravo Španije
Tri milijone plače za Helenia Herrero
MADRID, 27. — Naloga tehničnega komisarja španske nogometne reprezentance bo prinesla Heleniu Herrer; izdaten dobiček. Za dva meseca dela s španskimi nogometašj bo dobil preko tri milijone lir, da ne govorimo o nagradah za neodločen Izid al; zmago, ki ga bo reprezentanca dosegla na svetovnem prvenstvu v Čilu.
Herrera, kj je od 1959. leta španski državljan, bo prispel v Madrid verjetno čez nekaj dni. Trening reprezentance se bo začel 30. aprila in se bo končal 14. maja. Spanci bodo odpotovali v Čile 21. maja. Niso še znana imena igralcev, ki bodo prišlj v poštev za sestavo reprezentance. Ta bo imela več trening tekem in sicer proti Wiener Šport Klubu, proti moštvu Leicester City in dvema nemškima enajstorica. ma.
BOKS
MILAN, 27. — Duilio Loj te nocoj premagal po točkah A-meričana Billyja Collinsa, ki je večkrat učinkovito odgovarjal na ostre napade Italijana. Collins je celo v šesti rundi spravil Lola, pa čeprav samo za trenutek, prvič v njegovi karieri na kolena. Loi se; je takoj dvignil, toda sodnik je vseeno štel do 8. V naslednjih rundah je Loi še ostreje napadal in gladko zmagal.
Diletantsko nogometno prvenstvo
Lahko za Svetoivančane teže za Sangiorgino
Poraz Ponziane na igrišču Romane
Burja pri nas in nadležen veter drugje, ki sta bila neljuba. gosta na nedeljskih igriščih diletantskega prvenstva, sta marsikomu prekrižala račune. Največ seveda Ponziani, ki ni znala, kot so to storili gostitelji Romane izrabiti igro v korist z vetrom in priti do gola, ki bi jim, če ne druge-
ga, pa vsaj prinesel neodločen izid. S porazom pa so igralci Ponziane izgubili stik s prvima dvema in s tem tudi upe na morebitno končno zmago.
Največje pričakovanje je vladalo za dve tekmi: za nastop Cervignana na igrišču svetoivanske enajstorice in za dvoboj Sangiorgina - Gradese. Od teh dveh srečanj je bil odvisen položaj na vrhu lestvice, ki je ostal zaradj zmage Sveto-ivančanov in tudi Sangiorgine nespremenjen. Svetoivančani so bili že prepričani, da bodo morali prepustiti točko upornim gostom iz Cervignana. To. da po enakovrednem prvem polčasu so domačini pokazali, kljub burji, ki je strahovito motila potek tekme, eno svojih najlepših iger, ter so zadali go.
I stom še dva gola in jih odpra-
iiiiHiiiiiiiifiiiiiiimiiiimmiiitiiiiiiiiimiiiiiiimtimiiimiiiimitiiiiimiiimiiiiiiiiMimmiiiiiu
Nogomet med slovenskimi študenti
Presenetljiva zmaga akademikov nad srednješolci 3:2 (0:1)
Krajša polčasa, ker je primanjkovalo sape
V ponedeljek popoldne je bila na stadionu »Prvi maj« nogometna tekma med slovenskimi srednješolci in akademiki. Tekma bi morala biti že pred dvema tednoma, a prireditelji so jo zaradi slabega vremena prenesli na predvčerajšnji dan. Mnogo se je govorilo o tej tekmi, še posebno,
ker je šlo za šaio, saj akademiki niso bili preveč prepričani za zmago, prvič, ker nimajo nobenega treninga in se zbirajo na igrišču kvečjemu enkrat v letu, drugič, ker je znano, da srednješolci bolj trenirajo in so bolj vigrani, saj imajo v svoji sredi nekaj dobrih elementov. Zato so se 1-gralcl že pred začetkom igre domenili za krajše polčase, ki naj bi trajali le po poj ure.
V	prvem polčasu so prevladovali srednješolci z dobro igro in prodornimi napadi v vrata, tako da so po zaslugi Rjavca dosegli prvi gol v 10’. Tedaj so akademiki že videli pred seboj lastni propad, saj so se že vdali v usodo, vendar se je ta rezultat obdržal do konca polčasa.
V	drugem polčasu pa so a-kademiki menjali taktiko in so prešli v napad, tako da se je skoraj ves drugi polčas odigral na srednješolski polovici igrišča. Trud ni bil zaman in so že v 5' izenačili, 4 minute kasneje pa celo prišli v vodstvo. V tem so se razživel) še srednješolci in rezultat izenačili na 2:2. Ta pa je bila njihova zadnja akcija (v drugem polčasu so igrali precej slabo). 5 minut pred koncem so akademiki prišli v vodstvo po zaslugi Klabjana, ki je dosegel tudi oba prejšnja gola.
Nepopisno je bilo veselje a-kademikov v tej zmagi, ker so bili še pred dnevi in še posebno pred tekmo prepričani, da jim bodo Srednješolci pošteno podkurili. Le srednješolci so odnesli z igrišča dolge nosove.
Pol ure kasneje so zmagovalci in premaganci proslavljali ta «izredni športni dogodek« v klubskih prostorih v Ul. Gep-pa pri dobri kapljici.
Ekipi sta nastopili v sledečih postavah:
Srednješolci: Neubauer; A-žman, Pertot; Kufersin, Anti-noni, Gruden; Veljak, Keber, Rjavec, (strelec obeh golov) Pahor, Košuta.
Akademiki:	Jelerčič; Volk,
Gergolet; Trampuš, Gerdoyič, Delfar; Cupln, Kozlovič, Klab-jan (strelec treh golov), Lasič, Fišer.
L. A.
Pred odhodom v Čile
V Turinu 15. maja Juventus- Madžarska
BUDIMPEŠTA, 27. — Madžarska nogometna reprezentanca, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva v Čilu, bo 9. maja odpotovala iz Budimpešte. Med potjo se bo ustavila v Italiji, kjer bo 11. ali 12 maja nastopila v Bariju proti B reprezentanci Italije in 15. maja v Turinu proti Juven tušu.
Selektor državne reprezentance Lajos Baroti bo objavil imena igralcev, ki bodo odpo. tovali v Čile šele po končanem nogometnem prvenstvu za naslov madžarskega prvaka.
vili s porazom domov. Za San-giorgino je bil spopad z gosti iz Gradeža hujši kot je bilo pričakovati. Gostitelj; so sicer praznovali zmago, toda samo za pičlo -azliko enega gola.
Cremcaffč, ki je zadnje čase pokazal, da postaja vedno nevarnejši, sl je privoščil zmago na tujem igrišču. Res je. da so Tržačani gostoval; v Pan-zanu, iki je na predzadnjem mestu lestvice in praktično obsojen na Upad, toda dejstvo je, da tudi domačini ne prepuščajo zmago brez borbe.
Tržaški derby med Liberta-som in Muggesano se je zaklju. čil brez gola, pa čeprav so Miljčani s streljanjem z vseh strani skušali spraviti odličnega vratarja Libertasa na kolena. V ostalih tekmah ;e zmaga pripadla moštvu iz Castionsa, ki je brez težav odpravilo O-glejčane ter Pierisu, ki si je privoščil zadnjega v lestvici Gonars. Največje presenečenje 23. kola pa je pripravilo moštvo iz Turjaka, ki si je šlo po zmago nič manj kot v Ronke.
Skupina B
IZIDI
Cremcaffe-#Panzano 1:0 Turriaco-*Ronchi 2:1 »S.Giovanni-Cervignano 3:1 ♦Sangiorgina-Gradese 1:0 *Castionese-Aquileia 4:2 •Libertas-Muggesana 0:0 ♦Pieris-Gonars	2:0
♦Romana-Ponziana 1:0 LESTVICA
Sangiorg.	22	17	3	2	53 18 37
S.GIovanni 23		14	9	0	31 9 3?
Ponziana	23	14	7	2	40 12 34
Cremcaffč	23	8	11	4	35 22 27
Pieris	23	R	10	5	35 21 26
Muggesana 23		R	9	6	38 28 25
Romana	22	7	9	6	28 30 23
Aquileia	21	7	8	6	27 25 22
Turriaco	23	6	9	8	20 29 21
Cervignan. 23		6	8	9	29 32 20
Libertas	22	4	10	8	29 39 18
Gradese	22	4	9	9	20 32 17
Ronchi	23	4	8	11	24 42 18
Castionese	23	5	7	11	22 50 16
Panzano	23	4	3	16	10 29 11
Gonars	23	1	9	13	18 42 11
PRIHODNJE TEKME (1. aprila 1962)
V nedeljo bodo odigrali zaostale tekme petega povratnega kola in sicer: Ronchi-Cremcaffč, Aquileia. Ponziana, San Giovanni-Liber. tas, Panzano-Pieris. Romana-Sangiorgina. Pro Cervignano. Gradese, Castionese - Gonars, Turriaco-Muggesana.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiMiiiiiimiiiiiiimmimiiiimiiimiimmiiiiiiimimiiifiiimimiiiiiit
Po sobotnem dvoboju z Griffithom
Paretovo stanje še vedno kritično
Možnost okrevanja je v razmerju 1:10.000
NEW YORK, 27. — Zdravstveno stanje kubanskega boksarja Bennyja Kida Pareta, ki še že od sobotnega dvoboja za svetovni naslov srednjelahke kategorije z Griffithom bor; s smrtjo, se ni nič izboljšalo. Možnost, da Kubanec
preživi, je zelo majhna in sicer po mnenju zdravnikov, ki kljub vsemu še niso izgubili upanja, v razmerju 1:10.0000. Zdravniki trdijo celo. da lahko Paret, katerega možgani so zaradi Griffithovih udarcev resno poškodovani, umira nič manj kot leto dni. Do danes se še niso domenili za novo operacijo, ker pač hočejo videti kakšni so rezultati prve.
Odkar je Kubanec v bolnišnici, so danes prvič izrazili u-panje, da se Paret lahko vsaj delno opomore. Največje upanje goji njegov prokurator Al-faro, ki je dobesedno rekel «Upam, da bo preživel, vendar mislim, da bi bila zanj smrt prava sreča. Če bo živel, se ne bi mogel ne gibati ne go. voriti. Ostal b; popolnoma pa-
raliziran.«
Tudi Gnffith je obupan. Predvsem mu je žal, da se je posvetil temu športu. Guber-ner New Yorka Ima že v rokah uradno poročilo o poteku 12. runde in ni izključeno, da bo na tiskovni konferenci povedal svoje mnenje. Številni časopisi, katerim se je danes pridružil tudi avtoritativni «New York Times«, so zahtevali prepoved profesionalnega boksa.
Sredi popoldne so zdravniki newyorške bolnišnice Roosevelt izdali poročilo, v katerem pravijo »da ni sprememb v zdrav, stvenem stanju Pareta, ki je še vedno kritično«. Na vprašanje novinarjev je neki zdrav, nik pripomnil, da so Paretovi gibi, ki jih je opazila žena, podzavestni.
VMWVWWA
IVO ANDRIČj
Travniška kronika
27. awasawvwvw KONZULSKI ČASI
Rotta je govoril več jezikov (Travnlčani so nekako zraču-nali, da jih zna deset). Ampak njegova naj večja veščina ni bila toliko v tistem, kar je povedal, kolikor v njegovi sposobnosti, da je nasprotnika prisilil k molku. Nagnil je glavo nazaj pa skozi priprte veke nekako od daleč premeril sogovornika in dejal suho in drzno:
«No, pa kaj? KaJ?>.
Ob teh nepomembnih besedah, izgovorjenih na njegov način, so se često zmedli najpogumnejši ljudje, so zbledeli in se zrušili najboljši razlogi in dokazi, najupravičenejše zahteve.
Le v Cezarju Davnu je Rotta našel sebi vrednega tekmeca in sogovornika. Kar jim je Davna, še predno so prispeli v Travnik, tako spretno zagodel pri derventskem stotniku s Jermanom in beratom in jih prisilil, da so dva tedna čepeli v Derventi kot potepuhi, ga je Rotta štel za prvovrstnega nasprotnika, s katerim se ni dobro bosti. Davna pa tudi ni podcenjeval Rotte; o njem si je priskrbel podatkov od trgovcev iz Beograda. Občevala sta med seboj drugače kakor z drugimi ljudmi, uporabljajoč lahkoten, malone šaljiv ton, ki naj bi bil izraz brezskrbnosti in omalovaževanja, v resnici Je pa
skrival napeto pozornost in nepriznano bojazen. Obvohavala sta se ko dve zverini in opazovala drug drugega, kakor se opazujeta lopova; oba dobro vesta, da sta lopova, toda ne poznata natanko, kakšne metode drugi uporablja in kako ravna.
Njuni pogovori so se običajno začeli v francoščini, s svetovljanskim tonom in konzulskim besedjem in se često spremenili v sočne spore v grobem, spačenem benečanskem na-rečju, kakor ga govorijo po vseh obalah Sredozemskega mor-Ja. Takrat sta oba tolmača odvrgla gosposki maski pa se spopadala in kosala z besedami, po levantinsko, docela pozabljajoč svoje gospostvo; uporabljala sta naj nesramne j še izraze hkrati z nepopisljivimi gibi in spakljivostjo.
»Blagoslovi, jako spoštovani oče, blagoslovi ponižnega služabnika svete matere Cerkve,* se Davna posmehljivo klanja Rotti, rogajoč se tako dobrim odnosom članov avstrijskega konzulata s fratri.
»Naj te blagoslovijo vsi jakobinski hudiči iz pekla,* odgovori Rotta mirno, kakor da govori naučeno vlogo.
»Ampak dobro ližete oltarje tistim fratrom, ližete!* pravi Davna.
»Vi bi lizali njim še tisto, kar se ne liže, če bi popi le hoteli. Pa nočejo! Nič nočejo od vas Francozov. Ampak slišal sem, da bost« na cesarskem francoskem konzulatu odprli sinagogo.*
»Ne, ne bomo Je odprli. Kaj bomo s sinagogo? Gremo raje v dolsko cerkev in gledamo Njegovo Ekscelenco cesarsko-gene-ralnega konzula in njegovega čislanega tolmača, kako pri maši ministrirata fra Ivu.*
»Zakaj pa ne? Saj znam tudi ministrirati.*
»Vem, vem. Ti znaš vse. Le nekaj ne znaš — zrasti!*
»He, to si pa res dobro povedal. Zrasti pa res ne znam,*
odgovori grbavec, ne da bi trenil, »toda verjemi, da mi ni žal, odkar sem videl tebe, tako preklo. In če Še pomislim, kako se boš nategnil kot mrlič. Težko bo najti krsto za tako dolgo mrno.»
«0, če bi mi bilo usojeno videti, kadar se boš stegnil! Ne bi skoparil ne s trudom ne z denarjem: poiskal bi ti takole krstico,* pravi Davna in pokaže z rokami vatel dolgo mero.
»Ah, ne, ne! Smrt mi še na misel ne pride. Kako naj pa umrem, ko me ti ne zdraviš?*
»Le kdo bi tebe zdravil, ‘kolera kvečjemu!*
»Vem, da ti je kolera kolega. Ampak mori vsaj zastonj. Res je tvoja roka zanesljivejša. Koleri se kateri še izmuzne in ostane živ. tebi ne!»
• ta^° nadaljujeta, dokler oba ne bruhneta v smeh, opazujoč se drzno in prodorno.
v. Ju Pogovori so vselej brez prič, nekakšen oddih in gimnastika za oba tolmača. Konec pogovora je pa spet po francosko, vljuden in ceremoničen. Ko Travničani vidijo, kako se ob s ovesu pozdravljata in globoko odkrivata, sklepajo marsi-
i Liz dolgega, Prijateljskega pogovora uradnikov dveh krščanskih velesil.
Do vseh ostalih ljudi v Travniku je Rotta enak: predrzen, čemeren, nezaupljiv, stvaren in kratkih besed.
Rotta se je rodil v Trstu kot dvanajsti otrok revnega čev-ljarja Giovanniju Scarparotte, ki Je umrl za alkoholom. To dvanajsto dete je bilo drobceno, pohabljeno, grbasto in prve mesece tako slabotno, da so mu venomer prižigali svečo; nekoč so ga že okopali in pripravili za pogreb. Ko je pa ta pritlikavi, bledi dečko šel v šolo, se Je odkrilo, da je najbolj bister od vseh bratov in da lahko postane kaj višjega in boljšega, kakor sta mu bila ded in oče. Vsi ostali bratje, postav-
ni in zdravi mladeniči, so šli med mornarje ali v obrt ali v tiste nedoločljive poklice, od katerih Tržačani živijo prav tako kakor od pravih obrti, grbastega dečka je pa vzela za delo v pisarni neka ladijska družba.
Tu je slabotni in molčeči otrok z velikimi očmi in strastnimi usti na bledem obrazu raznašal pošto in prirezoval pe*e-“• Tu Je Prvie videl, kakšno je gosposko življenje po velikih čistih sobah, življenje omikanega sveta v urejenih in dobrih razmerah, kjer se ljudje tiho pogovarjajo in prijazno občujejo, kjer jed, obleka in vse druge vsakdanje potrebe niso nik-dar vprašanje, ampak stvari, razumljive same po sebi, in kjer gredo vse misli in napori vse više, za drugimi, bolj oddaljenimi in višjimi cilji. Deček je to življenje, ki je mogel vanj pogledati samo čez dan, ko je hodil po pisarnah, primerjal s tesnobo, umazanijo :n revščino očetove hiše, s prepiri, zlobo in surovostjo v družini in pri sosedih. In neskončno je trpel ob tej primerjavi. Zdaj, ko je vedel, da je nekje tudi takšno življenje, ni mogel več ostati v nizkotni bedi, v kateri se je rodil in kjer bi moral ostati do konca. In neko noč, ko je dolgo bedel in se mučil s temi mislimi, se je pred svitom dvignil iz cunj, v katerih je spal in ki so ga navdajale z neznanskim gnusom, in kleče z objokanim obrazom prisegel, sam ni vedel na kaj ne komu, da bo zapustil življenje, ki ga živijo njegovi domači, ali pa sploh ne bo živel.
Zraven njega so trdno spali njegovi številni bratje, mlajši in starejši, pretepeni vajenci ali pa črni in umazani postopači, prav tako pokriti s cunjami kakor on. Ni čutil, da so to njegovi bratje, njegovi domači, ampak so se mu zazdeli zoprni sužnji, med katerimi ni mogoče živeti in je treba zbežati od njih čimprej, za vedno in po vsej sili.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST “	M0NTffCHI 5-IL TELEFON »3-808 IN 94-638 - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA GORICA: Ulic, S. Pelbco MI. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST
__________________ilpca:'	ttojT/KTniSi - S'FLRJ: ADIi, mTJLiT
Odgovorni urednik: STANISLAV KENKO — Izdaja In tiska Založništva tržaškega tlaka, Trat
ietna 1B00 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir FLRJ! v tednu 20 din. mesečno 420 din Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din oolietno
Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21-928 tekoči račun pri Narodni bank, v Ljubljani 600-14/M78 -	V_h*lSL*3S2?**»	VM ogla* a. naročajo pri uprav,. -