KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO GRADNJA KANALOV NA LJUBLJANICI V PRVI POIjOVICI XViIII. STOLETJA BMA UMEK Kakor nam poroča Valvasor, je bdla reka Ljubljanica že od nekdaj pomembna kot prometna dn trgovska pot Kranjske.* Po njej ise je razvijal ipromet od Vrhnike do Ljubljane, od tu dalje pa so OA^irali vožnjo s čolni jezovi pri Molendinijeveni mlinu na Fužinah kakor tudii pni FoTstlechinerjevem ter slap pod graščino Fužine, ki je bil visoik 7,74 m. Zato je šel promet od Ljubljane dalje po cesti z vezmi do Kašlja, kjer je bil začetek isavsike plovbe. Pretovarjanje blaga iz čolnov na vozo\e in obratno v'. Ljubljani in Kaišlju je podaljševalo dobo, j ipotrebno za iprevoz, in višalo stroške. Te ovire v ploVbi so skušali v prvi polovici XViIII. stol. odstraniti z gradnjo kanalov, ki bi obšli jezove in brzice. i Meja za gradnjo kanala na Ljubljanici ni i bila nova; prva zamisel izvira že iz XVI.' stol. in je nastala iz obraniibnih razlogov. V dobi turških vpadov v slovenske dežele je ščitil vijugasti tok reke mesto Ljubljano, le Na<^rt kainala med stanovsko suknarno in Stepanjo vasjo iz leta 1757 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKOKRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA med grajskim hribom in Golovcem je bilo z 'njo nezavarovano. To, za obrambo občut- ljivo mesto so skušali utrditi z zgraditvijo kanala, ki bi obšel na itej strani Ljubljanski grad in se spojil z vijugo, ki jo dela Ljub- ljanica okoli njega. 30. junija 1554 je bilo v Ljubljani posvetovanje o gradnji kanala. Sklical ga je baron Janez Ungnad, štajerski deželni glavar in vrhovni poveljnik nad Kranjsko, Koroško, Štajersko ter hrvatsko- slavonsko Vojno Krajino, skupaj s kranj- skim deželnim glavarjem in vicedomom. Za pomoč ppi delu so iskali gradbene istrokov- njake v Mantovi, Benetkah, Ferrari in Bo- logni. Na posvetovanje sta prišla Štefan de Brandi iz Bologne in iNikolaj Vendagolo iz Mantove. Izdelala sta načrte za kanal, ki bi potelkal približno na mestu Gruberjevega kanala. Dolg bi bil 1216 m, širok 45.6 m in globok 6.75 m. Stroški za gradnjo bi znašali 38.000 gld. Do izvedbe načrta ipa ni prišlo zaradi previsokih stroškom', ki jih dežela ni zmogla.2 Merkantilistična doba, ki je pospeševala trgovino in vzporedno s tem skrbela za gradnjo in izboljšanje prometnih potov, ter politično - gospodarski položaj avstrijske države v prvi polovici XVIIL stoletja sta sprožila gradnjo ikanalov na Ljnbljanici. Cilj in namen graditve kanalov sta bila odstraniti ovire v plovbi in tako spojiti vodno pot Save z Ljubljanico. To je zahte- valo povečanje trgovine avstrijskih dežel in jadranskih pristanišč s pokrajinami Ba- natom, Malo Vilaško in Srbijo do Timoka, ki jih je pnidobila Avstrija v požarevškem miru 1. 1718, in pa potreba po hitrejšem prevozu čet bodisi na bojišče s Turiki ali v Italiji.' Prve aiačrte za odstranitev ovir v plovbi po Ljubljanici je izdelal holandski čolnar- ski gradbeni mojster Facundus Gerald Fooke-Gerson 1. 1719 z namenom, da bi lahko transportiraili les iz kameralneiga gozda Štange za gradnjo vojnih ladij v Tpstu.^ Načrti niso bili izvedeni enako ka- kor tudi ne načrti Franca Antona pl. Stem- berga, komisarja za popravilo cest, in Sei- frieda Bonaventiure pl. Werthenthalla. Po Stembergovem načrtu 1. 1723 bi bila grad- nja kanalov na Ljubljanici le del široko- poteznega iiiačrta o povezavi plovbe po Ljubljanici, Savi in Dravi.' V letu 1724 je predlagal Werthenthalil gradnjo dveh kana-. Načrt kanala pri Forstlechnerjevem mlinu na Ljubljanici bz 1758 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lov na Ljuibljainioi pri Forstleclinerjevem mlinu in giraščini Fužine s pomočjo deželne tlake. 'Načrte za oba kainala je izdelal no- tranjeavstrijiskii inženir Matija Wei9s.° Za vse te načrte, ki iso bili narejeni na pobudo komerčne komisije, ni dal erar dovolj pod- pore, dežela sama pa ni bila na njih dovolj zainteresirana, ker je za njene ipotreibe za- dostovala dotedanja plovba po Ljubljanici. Tudi novi načrt ikanalov na Ljubljanici, ki ga je naredil gradbeni mojster Schmidt 1. 1730, da bi olajšal prevoz lesa iiz kame- ralinega gozda Stange, ni bil uresničen, ker je bil gozd prodan.' Gradnje kanalov se je lotila šele dvorna komisija za ureditev plovnosti Save in Ljub- ljanice 1. 1736. Delo je vodil najprej Ignac Kemipf pl. Angret, za njim pa od 1. 1738 inž. Ernest Vencelj Durchlasser iin rudarski moj- ster Anton Hauptmann.8 Kempf je predla- gal, naj (bi zgradili kanal pri graščini Fu- žine in se s tem izognili velikemu jezu in slapu. Kainal bi bil dolg 2090m. Poleg tega kanala bi morali zgraditi še tri manjše. Stroški za gradnjo bi znašali do 100.000 gld.' Kempfov predlog so nekoliko spremenili in zgradili na Ljubljanici štiri kanale in sicer pri Forstlechnerjevem mlinu, v Štepanji vasi, pri graščini Fužine in v Vevčah. Kanal pri Forstlechnerjevem mlrmi so speljali za mli- nom in presekali meander Ljubljanice. Gra- dili so ga v 1. 1737 in 1738. iDolg je bil 106.4m; imel je dve zatvornici in padec vode 2 m. Kanal v Stepanji vasi je bil ispe- Ijan med deželno manufakturo snkna in cerkvijo sv. Štefana in se je izognil jezu manufaikture. Zgrajen je bil 1. 1737. Nje- gova dolžina je iznašala 523 m, na njem so bile tri zatvornice. Padec vode je bil 2.84 m. Najdaljši kanal je bil pri gcraščini Fužine, gradili so ga 1. 1738 in 1739. Začel se je pred Molendinijevim mlinom in se končal pod fužinskim slapom. Dolg je bil 912 m, imel je devet zatvornic in 8.85 m vodnega padca. L. 1737 so gradili tudi kanal v Vevčah, kjer so postavili dve zatvornici. Vodni padec je bil v njem 2 m, dolg pa je bil 218.5 m.*" Ka- nali so bili obloženi s kamnom. Zatvornice so bile široike 3.6m. Kjer so stale zatvor- nice, so zabili v zemljo pilote. Po dnu ka- nala so položili hrastova debla. Zatvornica je bila sestaviljena iz zatvorničnih vrat, v katera sta se prilegali dve zatvorniični lo- puti. Te sta se dvigali s pomočjo jeklene ^ Načrt kanala pri Fužinah s prerezi zapornic iz leta 1739 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vrvi, ki je bila navita na viitlu; ta je imel kolo s premerom 7,6 m. Poleg loput sta bila še dva ploha, obešena na vitlu, tako da so lahko dvignili celo zatvornico. Pri tem je pomagala tudi utež, kii je visela na nasprotni strani kolesa. Zatvonnice so taiko-le delovale: najprej so dvignili loputi, da je stdkla voda iz prvega v drugi kanal. Nato pa so dvignili celo izatvornico, da je lahko šel skozi čoln. Pri zatvomicah so bili v ta namen postav- ljeni paseibm nadzorniki." Z dograditvijo fužinskega kanala 1. 1739 je bil odprt pro- met po Ljubljanici. Po njej so lahko pluli tudi čolni šesterci z Miosilnostjo 300 do 400 q.>- Koliko časa je trajala plo^iba po kanalih, nam popisuje Raigersfeld v svojem dnev- niku o priliki, ko je spremljal 1. 1749 de- želnega glavarja proti Zalogu. Iz Ljubljane so odšli ob 5.50; prešli so zatvornice ob na- slednjem času: prve ob 5.50, druge ob 6.04, tretje v Stopanji vasi ob 6;19, četrte ob 6.28, pete ob 6.34, šeste ob 6.50, sedme ob 7, osme ob 7.07, devete ob 7.10, desete ob 7.15, enaj- ste ob 7.18, dvanajste pri gradu Fužine ob 7.22, trinajste ob 7.25, štirinajste ob 7.50,; petnajste pri živalskem vrtu 7.53 šest- ■ najste pri Vevčah ob 8. uri.*' ^ Promet po kanalih se ni povečal, ker za- i radi zapletenega sistema v plovbi čolnarji i niso hoteli pluti po njih. Prevoz trgovskega | blaga se je za^'lekel po kanalih dalj časa kot \ po isuhenn z vozmi. Trajal je en dan, medtem ko po cesti z vozmi od Ljubljane do Kašlja le dve uri. Plovba je bila mogoča le pri normalnem stanju vode. Pri nizki in visoki vodi so bili ikanali neuporabni. Zato so po njih prevažali le redki čolnarji in tudi erar jih ni uporabljal pri prevozu batra iz ka- meralnih rudnikov na Erdejskem.'* Ko pa 60 jih 1. 1742 prenehali obnavljati, so bili prepuščeni propadu. Zasipali so jih poioki, v strugi je zraslo grmičevje, ki ga niso več trebili. Živina, ki se je pasla ob kanalih, je rušila zid. Ljudje pa so kradli les in jeklene vrvi kljub patentom, ki so določali za iatviine na kanalih hude ikazni: izgon iz dežele, odsekanje roke in obsodbo na ga- lejo.» Ko je oživelo 1. 1747 delo navigacijske komisije, je ta znova začela skrbeti za ob- novo kanalov." Najbolj potreben popravila je bil kanal pri Fužinah, stroški za njegovo Nadaljevanje načrta kanala pri Fužinah s tlorisom gradu in s slapovi na Ljubljanici (iz leta 1739) I 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dbnovo hi znašali rpo proračunu Janeza Ju- rija Schmidta in arhitekta Kandida Zuli- anija 5l!28 gld 58 1/2 kr." Pri -pregledu ka- nalov 1. 1751 ISO ugotovili, da so porušeni zidovi in uničene zatvornice. Stroški iza ob- novo bi znašali 4871 gld 16 kr.« L. 1752 sta ponovno pregledala kanale Jurij Danijel Ruck ipl. Freyistatt, konierčni svetnik kne- ževine Hessen-Hanau, in artilerijisiki (poroč- nik inž. Gerhardt; ugotovila sta, da bi potrebovali za najnujnejša popravila 1479 gld 2 kr.i' Zaradi previsokih stroškov se nista zavzemali za obnovo ikanalov niti država, ker ji niiso mogli več konistiti, niti dežela. Da bi kanale popravili in obnovili, temu je nasprotoval tudi ljubljanski čol- narski ceh, ki ni dovoljeval savskim čol- narjem plovbe po Ljuibljanici, in Ijubljan- (ski trgovci, (ki bi zaradi kanalov izgubili zaslužek od posredništva in vskladiščenja. Kolikor je še ostalo od zatvornic, so pro- dali, ikanale pa prepustili v uporabo podjet- nikom, ki bi hoteli ob njih postaviti manu- falkture.^" Štepanjski in fužiins)k)i kanal so zagradili z jezom 1. 1756, ploviba po njih pa je prenehala že 1. 1755.^' Kanali so bili s tem zapisani propadu. OPOMBE Kratice uporaibljenili arhivov: SA = slamovski arhiv, RK = airhiv reprezenlamce in komore, RK = fasc. XLVI/1 Na- vi^ationswesen, RK = fasc. XLVI/2 Savcregulierungsakta, CC = arhiv komerčne komisije, PA = preaidialni arhiv, DA = dolski arhiv, P = zbirka patentov. Vsi navedeni ar- hivi se hranijo v DAS, Ljubljana. 1. J. W. Valvasor, Die Ehre dcs Herzoglhums Krain II. H54, 157 si., 302 si., IV. 506-508. — 2. SA fasc. 522. — 7. RK fasc. XLVI/il (30. V. 1755), RK fasc. X,LVl/2 (BO. VI. 1755). — 4. SA fasc. 385, SA fasc. 29. ^ 5. SA fasc. 527 c (21. V. 11725). — 6. SA fasc. 527 c <51. I. 1725). — ?. PA konv. 422, (50. Vlili. 1732). 8. SA fasc. 585 (7. IV. 1758). — 9. 6A fasc. 385 i(da. V. 4735). A. iMuUner, Die Zukunft der Stadt Laibach, Argo VII |(1899), dSH^m, 1444147, 158-152, 174-279; Laibach, Argo VII (2899), 127-1133, 144-147, 158-162, 174-179; Argo VIII (1900), 1654 57, 178484, 1%-1S9. — 10. S A fasc. 385 m. IV. 1738, 20. I. ili74il), RK fasc. XLVI/2 <5. IX. 1754), načrti, mapa VII, št. 125. — 11. SA fasc. 385 (5. VII. 1741), RK fasc. XLVI/2 (14. II. 1750). — 12. SA fasc. 585 (12. IV. 17-J8). — 13. DA Raigersfeld. Diaria (5. X. 1749). — 14. SA fasc. 379 c (5. VII. 1741, 15. III. 1742), RK fasc. XLVI/2 (20. IX. 1750). — 15. RK fasc. XLVI/1 (12. VIII. 1751), P/2 (20. VI. 1758). — 16. SA fasc. 365 (12. III. 1747). — 17. RK fasc. XLVI/1 (14. II. 1750). - 18. RK fasc. XLVI/1 (12. VIII. 1751). — 19. RK fasc. XiLVI/2 (20. IX. 1754). — 20. RK fasc. XLV.I/1 i(50. V. 1755), RK fasc. XLVI/2 i(20. IX. 1755), RK OC fasc. iSffiO (7. I. 1755). — 21. RK fasc. XLVI/2 <20. IX. 4755), DA Raigersfeld fasc. XXX (28. II. 1758). 86