Poštnina platana ? eoforial
HHS Spedizione in abbonamento p*slale	flU	I
Slovenski
Prezzo • Cena Ur 0.50
Stev. 38
V Ljubljani, v sredo, 17. februarja 194S-XXl
Leto VIH.
tzkljnčno pooblaščenfc* ta oglaSevanje Italijanske« (n tu lepa Izvora Onlone Pubbllcitf Itailaaa & A_ Milana
U r od o i *t » o la apdiii Hopitarievu tt. t)ubl|ana fiedazinne AmmlnUtrazlonei Kopitarleva & Lublana.
^oncesslonaria eseloafva pe» la pnbbllcltl O provintenza Itallana gd mteni Uuloue PubbUcIti Itallana & &• MJlaiHk , i-.j
Vojno poročilo št. 997
Zasedba nasprotnikovih postojank v Tuniziji
24 letal uničenih
Italijansko uradno vojno poročilo štev. 997 pravi:
Na tunizijskem odseku je krajevni nastop poleg zasedbe nasprotnikovih postojank spravil v naše roke 781 ujetnikov, 33 avtomatičnih topov, 23 navadnih topov in številna avtomobilska vozila. Pri istem nastopu je bilo uničenih ali zajetih 97 nasprotnikovih oklepnih voz.
Nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili ali na tleh uničili 24 strojev. Drugo letalo, in sicer angleško, vrste »P 40«, so zbili streli naših oddelkov s kopnega. Pilot, ki je skočil s padalom, je bil zajet. Naši letalski torpedniki so blizu afriške obale strmoglavili v morje enega angleškega lovca.
Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Rodbine članov posadke so bile obveščene.
Včeraj popoldne je nasprotnikovo letalstvo izvedlo napade na N a poli in Palermo. Skoda je ogromna. Izgube, ugotovljene v Na-poliju, znašajo 7 mrtvih, od tejja 5_ v Torre del Greco, in 15 ranjenih med civilisti. V Palermu znaša število doslej ugotovljenih žrtev 98 mrtvih, ranjenih pa 297.
Italijanski lovci ali pa ogenj protiletalskega topništva so uničili 4 napadajoča letala, m sicer 3 v Napoliju, eno pa v Palermu.
Nasprotnikova letala so_ napadala in s strojnicami obstreljevala vlake in železniške postaje n a Siciliji in Kalabriji. 4 ranjeni.
Pri S c i c 1 i j u (Siracuza) sta po zaslugi naših baterij v plamenih treščili dve letali vrste »Spitfire«. Tretje letalo so uničili nemški lovci nad Trapanijem.
Štiri naša letala se niso vrnila v oporišče.
Na vzhodnem bojišču težki obrambni boji
Neuspešni sovjetski obkoljevalni poskusi na donješkem odseku - Močne sovjetske oklepne izgube - V Tuniziji so se zavezniške sile po hudih
izgubah umaknile v gore
Hitlerjev glavni stan, 17. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo jc včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Težki obrambni boji na vzhodnem bojišču so se nadaljevali tudi včeraj. Z maskiranimi napadi oklepnili in pehotnih sil je nasprotnik nadaljeval svoje poskuse za prodore.
Na bojišču pri kubanskem mostišču je bilo samo bojno delovanje krajevnega pomena.
Neuspešni poskusi nasprotnika za obkolitev na področju Donca so ga veljali velike izgube oklepnikov in ljudi.
Na prostoru pri Ilarkovu so sovjetske čete napadle z daleč premočnimi silami postojanke naših trdovratno borečih se divizij. V borbi s sovjetsko pehoto, ki je vdrla v zunanje okraje mesla, je nilo uničenih 20 oklepnikov.
Napadi, ki jih je nasprotnik naperil proti nemšk' bili
sprotnik zopet začel napadati s številnimi oklepniki in močno topniško pripravo. Tukaj kakor med Volhovom in Ladoškim jezerom so bili vsi sovjetski poskusi, da bi predrli nemško fronto, razbiti deloma v strnjenem obrambnem ognju, deloma pa v ogorčenih borbah iz bližine, pri čemer je bilo uničenih 93 oklepnikov.
V včerajšnjih borbah na vzhodnem bojišču so boljševiki izgubili skupno 157 oklepnikov.
V Tuniziji so nemško-italijanske čete z uspešno podporo letalstva napadle nasprotnika in ga vrgle s hudimi izgubami ljudi, orožja in vojnega blaga proti zahodu v gorovje. Mnogo vozil, 23 topov in 97 oklepnikov je bilo uničenih ali zaplenjenih. Nemški lovci so dosegli 20 zmag v zraku in zažgali več letal na tleh.
Posamezna angleška letala so ponoči izvedla vznemirjevalne polete nad zahodno Nemčijo. Ob obali Rokavskega prelivu jc nasprotnik včeraj po lovski in protiletalski obrambi izgubil
nupuui, til Jlli J c	Iiv	nui;viii pivu
lemškim postojankam severno od Kurska, so .
)ili razbiti. Krajevni vdori so biH zaustavljeni, j ,
Jugovzhodno od Ilmenskcga jezera jc na- 5 letal, med njimi tudi težke lx>mbnike.
General Galbiati preglsduje bataljone »M«
Rim, 17. februarja, s. Načelnik glavnega etana milice general Galbiati je v nekem kraju srednje Italije pregledal dva bataljona >M«, ki sta prispela z bojnega poprišča j n se odpravljata naravnost na drugo delovno področje. Bila sta to 28. in 29. bataljon, dve najbojevitejši, železni legionarski odinici. Vsi prostovoljci in veterani so dali dokaz o svoji požrtvovalnosti in junaštvu vse povsod. Oba bataljona sta prestala ognjeni krst v grško-albanski vojni blizu Marizaja, kjer jo bila napisana ena najslavnejših Btrani sedanje vojne. 21 km od ceste proti Argirokastru. kjer je nasprotnik doživel enega svojih najhujših porazov, je padel na polju časti poveljnik enega teh bataljonov, prvi senior Ferrucio Bonapaee. Bil je po-
Selo in uspshi nemške trgovske mornarice
v sedanji vojni
Berlin, 17. febr. s. Podadmiral Lohmann le v
predavanju na berlinskem vseučilišču razpravljal o nalogah, ki jih je od začetka sedanje vojne prevzela nemška trgovska mornarica in jih sijajno izvedla. Najprej je omenil, da jo znašal septembra 1939 skupni ladijski prostor 4,400.000 ton, toda dobršnega dela vseh 2400 ladij ni bilo mogoče porabili, ker so bile blokirane v sovražnikovih pristaniščih. Ostanek razpoložljivega brodovja pa je bil, kakor že v prejšnji svetovni vojni, uporabljen za vojaške cilje. l’o njihovih posebnostih in značilnosti so začeli Nemci ladje dodeljevati v razne službe, tako za pomožne prevoze kakor tudi za pravo vojno službo. Precejšen del brodovja so tako spremenili v bolniške, v delavniške ladje in v ladje, ki so prevažale oskrbo, čete in blago v spremstvu vojnih ladij. Več drugih ladij pa je bilo oboroženih in spremenjenih v pomožne križarke in so bile uporabljene za najrazličnejše vojne cilje. Med temi vrstami ladij so mnoge edi-nice, ki so se posebno izkazale z uspehi v pomorskih nastopih proti nasprotniku, kakor na primer pomožne križarke »Atlantis«', »Pinguin« in 'iCormoranc. Prva med njimi je vozila celih 665 dni in je potopila za 150.000 ton nasprotnikovega brodovja. Druga ladja je v 12 mesecih potopila za 200.000 ton nasprotnikovega trgovskega bro-
dovja, ladja »CormoraiK pa je Izvedla izredno na'ngo, ko je v polno zadela pomožno križarko »Sydney« približno 300 milj zahodno od Corna-wona.
tem odlikovan s spominsko zlato kolajno. Ko sta se po končani vojni bataljona vrnila domov, sta doživela čast, da sta bila ined prvimi miličniški-mi oddelki, ki so prejeli Mussolinijevo znamenje. Nato sta bataljona odšia na novo nalogo v balkanskem področju in se tudi tu odlikovala po svoji bajeslovni ognjevitosti. Danes odhajata bataljona v boj onstran morja. Načelnik glavnega stana milice je prinesel junaškim legionarjem svoj pozdrav na neko podeželsko postajo. Prebivalstvo krnja je enodušno pohitelo pozdravit legionarje in jim prineslo razne darove: ženske so darovalo legionarjem tudi prvo spomladanske cvetice. Po prvih navdušenih pozdravih Duceju so se oddelki razvrstili na trgu imenovanega kraja, da jih jo general Galbiati pregledal med ognjevitim vzklikanjem prebivalstva. Nato so se vojaki strnili okrog generala Galbiatija, vzklikali Duceju in zapeli legionarsko himno. Nekatere med njimi je general Galbiati vpraševal in pohvalil vojaška dejanja, pri katerih so sodelovali Pred odhodom so legionarji použili obed. Krajevne tvrdko so darovale miličnikom vino. Ko je vlak začel odhajati, je prebivalstvo ponovilo izraze svojega občudovanja za legionarje, medtem ko so vojaki »M« odgovarjali z vzkliki »Duce, Ducek in s petjem himen.
Oblike ameriškega imperializma nekdaj in sedaj
Evropa v boju proti njemu ne bo premagana, če bo znala strniti svoje
sile, se upirati in zdržati
Rim, 17. febr. e. V okviru predavani o ameriški vojni proti Evropi, predavanj, ki jih prireja italijanski zavod za proučevanje Amerike, je imel včeraj dr. Elisio Pallerini, bivši kom. svetnik v Wa-6hingtonu, v palači Antiči Mattoi predavanje o novih oblikah, ki jih vseamerištvo zavzema v vojni Združenih držav proti Evropi. Predavanje je poslušalo mnogo občinstva, navzočni pa so bili med drugimi tudi minister Prunas kot zastopnik zunanjega ministra, dr Dortenbach in dr von Klenim z nemškega veleposlaništva, eksc. Guarnieri, veleposlaniki Paolucci di Calboli, Pittalis, Allota ter številni senatorji in narodni svetniki.
Predsednik Ascjuini le najprej predstavil govornika ter poudarjal zasluge, ki si jih je pridobil
Lepi uspehi nemške kmetijske uprave v vzhodnih pokrajinah
Berlin, 17. febr. s. Vpričo zastopnikov tujega tiska je podnačelnik nemške vojne kmetijske uprave včeraj popisal uspehe, ki so jih doseglj po vzhodnih zasedenih ozemljih po novih organizacijskih metodah in z novimi tehničnimi pridobitvami, ki jih je nemška oblast že uvedla v nemškem kmetijstvu. Kiiper je najprej poudaril, da se veliki uspehi danes še ne dajo prikazati s točnimi statističnimi številkami in podatki, dejal pa
Ul [II! SlHlISUCUlIIll SlBVimuim 111	ui-jui	I—	.	 -
je, da so jih dosegli ponajveč s tem, da so sovjet- I met stroje na oglje i ske kolektivistične ustanovo spremenili v novo tako odlično izkazali.
kmečko upravo, ki jo povsem podobna nemški kmečki ureditvi. V tej zavzema prvo mesto majhno zasebno kmečko lastništvo. Tudi glede tehnike je bilo uvedenih mnogo novih sredstev, ki bodo v bodočnosti dajala vedno lepše uspehe. Izdano je bilo mnogo ukrepov, kako naj so povečajo posevki, ki bodo nudili večje dohodke. Uvedli so tudi mnogo kmetijskih strojev vseh vrst. Da pa bi štedili s pogonskim kurivom, bodo spravili v pro-in na antracit, ki so se doslej
Izredno junaštvo nemškega narednika na vzhodnem bojišču
Berlin, 17. februarja, s. Nemški listi prinašajo popis junaškega boja, v katerem se je pred nekaj dnevi posebno odlikoval narednik neke inženirske čete, ki je bila zapletena v hudih spopadih na vzhodnem bojišču. Na čelu svoje čete se je naredniku posrečilo, ne samo zavrniti napadajočo sovjetsko četo, temveč jo v protinapadu s številnimi ročnimi bombami pognati v beg. Ko so mu boinba pošle, je pobiral granate, ki jih je nasprotnik puščal za seboj in so bile po malem raztresene po vsem odseku Pri metanju granat mu je cna zletela iz roke ter padla nekaj korakov pred vojaki, ki so šli za njim v napad. Ni je več utegnil pobrati in vreči nazaj. Tedaj je vojakom ukazal, naj se vržejo na tla; da pa ne bi drobci granate zadeli koga izmed tovarišev, se je vrgel na bombo, ki jo je v tem hipu razneslo ter ga raztrgala na kose.
»Dokazila o nasprotnikovih bedastočah«
Rim, 17. februarja, s. Včerajšnja »Dokazila I zagotovila boljše ravnanje v prehrani vsega ja-o nasprotnikovih bedastočah« poročajo: Wni 1 ponskega naroda.
shington: Agencija Caracas javlja: Iz švicarskega vira se je zvedelo da je Mussolini izdal potrebne ukrepe za ustanovitev regentskega sveta v fašistovskj stranki za primer, če bi bil sam prisiljen pustiti oblast. Dobro obveščeni opazovalci domnevajo, da so zadnje spremembe v ministrskem svetu privedle do ustanovitve vlade, ki jo sestavljajo ljudje brez izrazite osebnosti. To pomeni prvi korak k izvedbi programa, čigar višek naj bi bila ustanovitev regentskega sveta. To regentstvo jc zamišljeno kot poseben svet, ki naj bi začel delovati, če bi se Musoliniju zdelo pametno, da izgine iz vodstva italijanske politike. Svet linj bi zdaj že sestavljala skupina fašistov, ki pripadajo različnim političnim smerem. Med imeni domnevanih prvakov tega novega sveta so: grof Dino Grandi, general Achile Starace, maršal Ugo Cavallero in maršal Ettore Bastico.
Tokio, 17. febr. s. Minister za kmetijstvo in gozdove je pred odborom japonskega spodnjega doma izjavil, da misli vlada postopno zapreti vse luksuzne kavarne, gostilne in bare, da bi tako
v tujini kot komercialni svetnik in kot fašist. Glede predavanja je pripomnil, da se vseamerikan&tvo Združenih držav kaže danes kot izraz Rooseveltove politike svetovne nadvlade, ki nič manj ne preti Evropi, kakor latinski Ameriki. Le tisti, ki pozna razkrojevaliio delo Združenih držav v nekaterih južnoameriških državah, ki so najbolj izpostavljene vplivu Severne Amerike, lahko presodi, kakšen moralni in narodni razkroj bi v Evropi povzročila hegemonija Združenih držav. S tem da brani poleg svojih vzhodnih tudi zahodne meje, Evropa brani ne samo svojo neodvisnost, temveč tudi moralne temelje 6voje omike.
Dr. Ballerini je potem začel s svojim predavanjem ter najprej razložil razne oblike, ki jih je vseamerištvo kazalo v raznih dobah, ter pojasnil položaj, ki je nastal potem, koso Združene ameriške države posegle v sedanjo vojno. Ziasti je poudaril, da 60 številne nade, ki so jih Združene države stavile na 6voje izkoriščanje Južne Amerike v vojne namene, ter številni koristolovski računi, ki so jih imele države latinske Amerike pri tem, ko' so ponudile roko Združenim državam, danes po enem letu vojne in po več letih priprav še daleč od uresničenja, to pa spričo učinkovitih nastopov osnib podmornic, ki so onemogošjle izmenjavo med obema deloma zahodne polute. Pa ni bila ustavljena samo trgovska izmenjava zaradi pomanjkanja ladij, temveč da številna južnoameriška ljudstva trpe pomanjkanje najosnovnejših predmetov. Nastal je položaj, ki kaže, kako pametna je v primeri z drugimi državami Argentina, ki se je znala izogniti tej zmešnjavi. Združene države niso našle v Južni Ameriki tega, kar so želele, namreč da bi brž lahko odpravile pomanjkanje nekaterih surovin, kakor na primer gumija, cinka, mangana itd., surovin, ki jih 6ame prav nič nimajo in ki močno prizadevajo njihovo civilizacijo in učinkovitost vojne izdelave. Združene države nasprotno mučijo zahteve južnoameriških latinskih držav, ki hočejo pri izvedbi severnoameriškega oboroževalnega načrta dobro .zaslužiti, to se pravi, hočejo izvažati svoje pridelke ter dobivati stroje in druge predmete. Združene države pa teh predmetov ne morejo dobavljati in niti ne prepeljavati. Z gospodarskega vidika gledano se lahko zgodi, da bo Južna Amerika pri svojem sodelovanju s sovražnikom imela večjo škodo kakor pa korist
Govornik je nato poudaril razliko, ki v vseh ameriških državah vlada med politiko vlad, ki jih hujskajo evropski izseljenci, ter čustvovanjem ljudstev, ki so jib proti njihovi volji potegnili v vojno. Svoja izvajanja pa je končal 6 tem, da je izrazil 6voje prepričanje, da bo Evropa izšla iz sedanje vojne nepremagana, če bo znala strniti svoje vrste, se upirati in zdržati.
Navzočni so dr Balleriniju za njegova izvajanja močno ploskali.
Vladar sprejel španskega in švedskega poslanika
Rim, 17. febr s. Včeraj ob 16 je veličanstvo Kralj in Cesar v Kvirinalski palači sprejel eksc. Raimonda Cuesta ki je kot španski poslanik pri kraljevem dvoru izročil Vladarju svoje poverilnice.
Ob 11.30 je Vladar sprejel eksc Pietra Vielija, ki je predložil poverilnice kot izredni poslanik ter pooblaščeni minister švicarske republike.
Podtajnik stranke na obisku
Milan. 17. febr. s. Včeraj zjutraj je dopotoval sem podtajnik stranke Farnesi, ki je v spremstvu zastopnikov oblasti in krajevnih funkcionarjev stranke obiskal kraje, prizadete po nedavnem nasprotnikovem letalskem napadu. Dal je navodila, kako naj stranka pomaga prizadetim ljudem. Ko je končal obisk, 6e je poklonil truplom Ustih, ki 6« padli zaradi divjaškega sovražnikovega napada in je ranjenim in ponesrečenim ponesel Ducejev pozdrav. Nato je prišel v stik z višjimi oblastmi, ki skrbe za protiletalsko obrambo ter za pomoč tistim, ki trpe škodo zaradi letalskih napadov. Imel je poročilo zveznim tajnikom iz Lombardije, potem pa funkcionarjem milanskega fašizma, katerim je dal navodila za pomoč bojevnikom in ponesrečencem. Nato je obiskal pro6tore lista >11 Popolo dTtaliat.
Imenovanja fašistovskih dostojanstvenikov
Rim, 17. febr. s. Uradni list fasistovske stranke poroča: Duce je na predlog tajnika stranke imenoval fašista Ksaverja Siniscalcija, letniku 1896, vpisanega v stranko od prvega decembra 1920, skvadristn, udeleženca pohoda na Ilim, majorja Kr. letalstva, bojevnika iz poprejšnje in sedanje vojne, advokata, nekdaj zveznega tajnika v Napoliju in Potenzi za člana državnega vodstva fašistične stranke. Za nadzornika faši-stovske stranke, v Dalmaciji je bil imenovan fašist Franccsco Giunta, guverner Dalmacije, in sicer namesto fašista Giuseppa Bastianinija, ki je bil imenovan za državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu. Za zveznega tajnika dodeljenega državnemu vodstvu stranke, je bil imenovan Giuseppe Palladino letnika 1908. vpisan v stranko dne 24. maja 1929, topniški poročnik, bojevnik v sedanji vojni, diplomiran iz gospodarskih in trgovskih ved, nekdaj zvezni tajnik v Ilovigu.
Zaslužni nemški general Wolfgang Fischer padel na tuniškem bojišču
Berlin, 17. febr. s. Nemški listi so včeraj objavili življenjepisne podatke gen. Wolfganga Fischerja, potem ko je dospela vest, da je 1. februarja junaško padel na polju Časti v Tuniziji. Poveljeval jo oklepni diviziji ter si ravno v Tuniziji pridobil mnogo vojaških zaslug. Sijajno se je odlikoval v pohodu proti Franciji in se posebno izkazal pri osvojitvi Calaisa. Ob pričetku vojaških nastopov v Tuniziji se je gen. Fischerju z zmago pri Teburbi posrečilo utrditi tuniško mostišče. Tako je odločilno preprečil, da nasprotnik ni mogel vdreti v Tunis in Bizerto ter s tem italijanskim in nemškim četam dal priliko, da so zavzele razporejene postojanke.
1000. vojni polet proti nasprotniku je izvedel nemški poročni k-jiilot Ulrich Rudel, poveljnik eskadro strmoglavcev.
General Hippke bo obiskal Madžarsko
Budimpešta, 17. febr. s. V prihodnjih dneh bo prišel v Budimpešto general Hippke, vrhovni nadzornik zdravniške službe nemškega letalstva, ki ga bosta spremljala dva višja častnika-zdrav-nilta. General Hippke se bo mudil na Madžarskem tri dni ter bo gost ministra za narodno obrambo. Kot vrhovni nadzornik zdravniške službe nemškega letalstva bo general Hippke obiskoval madžarsko ustanovo za vojaško zdravstvo.
Uvedba obvezne delovne službe v Franciji
Pariz, 17. febr. s. Časopisi objavljajo ukrep, ki uvaja obvezno dveletno delo za vse mladeniče, rojene leta 1930., 1921. in 1922. Listi poudarjajo, da je ta ukrep za mobilizacijo mladih Francozov za delo v delavnicah, tovarnah in na polju v Franciji ali v Nemčiji, ukrep socialne pravičnosti, katerega prvi cilj je v tem, da bi odpravili krivico, da bi le en socialni sloj s svojim delom v vojni industriji nosil vso težo trenutnega stanja v Franciji in spri* čo boja, v katerem vsa Evropa sodeluje proti boljševizmu. Dnevniki pravijo, da je mobilizacija imenovanih treh letnikov neodvisna od popisa vseh Francozov med 21 in 31. letom starosti. Namen tega popisa je dati na razpolago državi vse tiste, ki trenutno nimajo nobene zaposlitve Ti naj bi kot delavci v Nemčiji pomagali, da bi odgovarjajoče število francoskih ujetnikov prišlo iz nemškega ujetništva.
Važnost kitajske pomoči za zaveznike
Rim, 16. febr. s. Reuter poroča o zanimivih odgovorih, ki jih je dal bivši britanski veleposlanik na Japonskem Robert Clice na vprašanja, ki so mu jih zastavili na konferenci tiska v Edinburgu. Dejal je med drugim, da Amerika in Anglija brez pomoči Kitajske ne moreta premagati Japonske in da je za japonski poraz bistvene važnosti, da angleška in ameriška vojska znova zasedeta Birmanijo in spet odpreta birmansko cesto — edino prometno žilo, po kateri Je mogoče pošiljati na Kitajsko odgovarjajoče dobave. Pojem pa je poslanik še dejal, da po njegovem mnenju Japonski ne bo mogoče vsiliti miru, pač pa da je z njo mogoče skleniti le mir v starem slogu in da ni mogoče napovedovati zloma Japonske
Hrabrostno odlikovanje za župana v Ajdovcu
padlega v borbi proti komunističnim zločincem
Te dni jo bila objavljena utemeljitev, s katero |e načelnik glavnega stana vojske podelil bronasto kolajno za vojaško hrabrost županu v Ajdovcu Jožetu Jarcu.
Natančno in pohvalno besedilo utemeljitve ne omenja lo junaškega dejanja tega častivrednega Slovenca, temvoč poudarja tudi njegovo neomajno značajnost, njegovo odločnost'in neukrotljivo voljo lx»riti so proti komunizmu, To je eden prvih poukov za velik del slovenskega naroda, obenem pa odkriva svetu, kako lažnive so navedbe raznih koristolovcev, češ da slovensko ljudstvo pričakuje osvoboditve od boljševizma.
Slovenski narod, hrabro in vztrajno kmetijsko ljudstvo, je preveč trpel zaradi komunistov in so bila njegova izročila vse preveč zadeta, da bi so sploh mogel sprijazniti že s tem, da bi komunisti zasadili svoje rdeče zastavo na zvonike slovenskih cerkva.
Zgled župana Jarca ni edini. Desetino ln desetine primerov se jo dogodilo, da so možje in žene zahtevali orožje, da se bodo borili proti komunistom, ki bo poskušali razdejati njihovo imetje.
Utemeljitev za Jarčevo bronasto kolajno pravi:
»Župan nekega kraja v Sloveniji je prostovoljno sodeloval pri obrambi kra|a, ki ga je napadla močna skupina upornih komunistov. Med borbo je pokazal občudovanja vreden napor in nadomestil ranjenega strojničarja. Ko so komunistični uporniki zažgali krajevno vojašnico prostovoljske protikomunistične milice, kjer je bil on sam z drugimi branilci, vrh lega dvakrat ranjen, in ko je videl, da je vsak poskus za rešitev zaman, se je z vzklikom »nočem pasti v roke komunistove vrgel v plamene, kjer pa ni našel smrti, kajti uporniki so ga pobrali, ga slekli do golega in ga mučili. Odličen zgled zvestobe in vztrajnosti, junaštva in trdnega značaja.«
Junaštvo tega moža naj bi bil zgled Jn vzpodbuda za ljudi, ki so isto krvi. Tn mučenik protikomunistične borbe naj ostane češčen in za zgled vsem bodočim pokoljenjem.
Jože Jarc je s svojim mučeništvom pokazal svetu, da se znajo tudi Slovenci boriti in se žrtvovati v borbi proti Moskvi in proti strašni nevarnosti, katero predstavlja za Evropo boljševizem.
lllllllHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllltlllM
Znamenite Gogoljeve
Ukrajinske povesti
so izšle. Dobite jih po vseh knjigarnah in trafikah. V kratkem bo izšel svetovno znani roman, poln romantike, Lorna Done.
|||UI|[||||||||1II1IIIIIIIIIII1II1I1IIIIIIIIII1IIIIIIIIIW
Za poveličanje zlate poroke ge. Irme in g. Uniona Klinarja, gradbenega direktorja v p., so nju-
Ni branil lo svoj dom in svojo vas, pač pa bo njegova žrtev ostala simbol borbe katoliških Slovencev proti boljševizmu, tistih Slovencev, ki s Čisto ljubeznijo ljubijo svojo deželo in Boga.
1 Zadosti |e lažnjlvih govoric!
Preizkušeni zlobneži, brez dvoma ljudje iz komunistične stranke, so vrgli v javnost govorice o novih množičnih aretacijah Slovcncev, kar naj bi, po teh vesteh, izvedle, kakor prvič, tudi sedaj vojaške oblasti.
Lahko damo zagotovilo, da so te govorice brez osnove. Vnovič vidimo na zločinskem delu tiste običajne elemente ki bi radi zasejali nered in nevoljo med ljudstvo, kajti mir ne odgovarja njihovim zločinskim nakanam.
Vse takšne Slrilce krivih in zlobnih govoric
Po torkovem deževju narasle vode
Ljubljana 17. februarja,
V torek IG. t. m. jo neprestano deževalo tja do opoldne, nato pa so so začeli vsipati na zemljo debeli snežni kosmi, zelo mokri in težki. Proti večeru se je nekoliko zjasnilo, toda ponoči in tudi proti jutru je spet lahno snežilo. Letošnji februar je drugače razmeroma zelo moker, kajti doslej je že padlo do 85 mm padavin. V zadnjih 24 urah jo bilo do 25 mm dežja. Mnogi so računali, da se bo zjasnilo in da bo pritisnil mraz, ki ue bj bil zaželen, kajti mraz bi pač zelo škodor val lepi, ozimini, ki doslej prav lepo kaže. Mraz bi Jo uničil. Sploh sedanje deževno vreme ni nič ka| ugodno za ozimino.
Torkovo deževje je povzroSilo, da 60 začelo vede naglo naraščati, kajti že itak močno namočena zemlja ne more več sproti vsrkavati večjih količin vode. Ljubljanica so je v gorenjem toku in Ob izlivu v Savo na več krajih razlila po travnikih in njivah. Tudi njeni pritoki so močno narasli. Hitro narašča Sava. Zaenkrat pa sicer ni
jo treba takoj naznaniti oblastem, da jih bodo | nevarnosti za kako večje povodnji. Na Špici jo odločno kaznovale.	Ljubljanica narasla za približno 70 cm.
šiškarji posvečajo sadnemu drevju mnogo pozornosti
Zadnja desetletja sta so Spodnja in Zgornja šiška zelo razširili in pri mnogoštevilnih novih vilah, hišah in hišicah se vrtovi in vrtički skrbno obdelujejo in z ljubeznijo negujejo. V vsakem vrtu vidimo tudi sadna drevesa. Prevladujejo mlajši nasadi. Kot vrtovom sploh posvečajo tiskarji tudi sadnemu drevju veliko pozornosti. Vendar opazimo tukaj več, sicer splošno razširjenih
našajo češnje, višnje in hruške. Za jablane jo nekoliko presuha zemlja, vendar ob ugodni letini tudi te obrode, posebno beličnlk, landsberška ro-neta, jonatan, Bauinannova rcneta, parmen in Bismarkovo jabolko. Slabe skušnjo imamo s ka-nadko, deloma tudi s hrdijevko in avranško. Dilovka odlično dela ob steni, na prostem jo silno
u»r u|;ii/.iuiu tuMij viTv, muci a|jiu^nu jutoii ji ni« . skrlupova. Odlične so hlaj^ovka, viljamovka, aina-napak. Prva napaka jo v nepravilnem sajenju. I linška, kloržo in ponekod pastorovka.
    -1	.	S	rt	nMAnn!	rt	I	/-»	rsnen	inilill	ir	n	V	-	-	.11	.	t	■	_
‘ni otroci ga. Josipina Oro«zy in gg. kapetan bojnega broda Anton, tehnični direktor K ID inz. Herman in bančni direktor Peter županu generalu Leonu Rupniku izročili 5000 lir za onemogle staro Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici . darila odseva plemenita dobrosrčnost, ki^ sta zlatoporoičenca v njej vzgojila svojo družino. Zato jima bo .najtoplejša ljubezen njunih otrok,a spoštovanje naše javnosti in hvaležnost onemoglih starih Ljubljančanov pozlatila vedro starost. Ljubljansko županstvo izreka darovalcem prav posebno zahvalo tudi v imenu podpiranih z željo, naj bi so tudi dragi Ljubljančani ob tako veselih in častitljivih praznikih radi spominjali svojih manj srečnih bližnjih.
Ogromna večina dreves jo precej gosto posajenih. Mnoga stoje lo dva ali celo le en meter drugo od drugega. Kako naj drevo, cepljeno še mnogokrat na divjak, uspeva v taki gneči? Kako naj pride sončna svetloba v vse njegovo dele? Ni čuda, da taka drevesa malo rode, da jih napadajo bolezni in škodljivci in da hirajo. Druga napaka, sicer manj pogosta, je pregloboko sajenje. Tu imamo večinoma plitvo zemljo in če sadimo pregloboko, pridejo korenine kmalu do proda. Nekateri so sami opazili to pogreško in jo skušajo omiliti na ta način, da odkopljejo zemljo okoli takih dreves.
Tretja velika napaka je napačno obrezovanje. Mnogi lastniki vrtov, ki so slišali ali brali, da je treba sadno drevje obrezovati, nnjamejo spomladi kogar koli, ki pravi, da Je veščak v obrezovanju, ali pa se sami spravijo s škarjami in nožem nad drevesa. In kaj se tedaj zgodi? Na-I vadno skrajšajo vsako vejico ne glede na to, če je to potrebno ali ne. Posledica take rezi je vedno večja gošča in drevo ne rodi in noče roditi. Nnj-hujše Je pa tam, kjer se udejstvuje na drevesih vsako leto drugi umetnik. Prvi skrajša voditeljice, prihodnji poreže rodni les, naslednji se zopet spravi na voditeljice. Tako ima ubogo drevo vsako leto drugačno frizuro in ne pride nikoli do miru. Za pravilno obrezovanje je pa treba praktično poznati življenje in navade sadnih dreves. Le oni, ki svoje sadno drevje stalno motrijo in v praksi opazujejo, bodo imeli pravega haska od raznih navodil za obrezovanje, ki jih beremo v Sadjarju in vrtnarju in v strokovnih listih.
Naslednja napaka šišenskih vrtov je pomanjkljivo zatiranje sadnih zajedalcev. Priznati moramo, da se v šiški precej škropi. So pa še mnogi vrtovi, kjer no škrope. kjer ne odstranjujejo suhih voj in bolnih dreves. Tpki vrtovi so legla zaje-dulcev in bolezni tor oknžujejo tudi dobro oskrbovano vrtove Napačno je tudi, da velika večina naših sadjarjev Škropi le pozimi, redki so še. ki poznajo izredno važnost poletnega škropljenja. Drugod vedo sadjarji, da zadostuje, če ni ravno preveč mrčesa, pozimi škropiti lo vsako tretje leto, poletno škropljenje je pa potrebno vsako leto. Zato je pri nas po drevju toliko škrlupa iij, je sadje tako piškavo.
Izmed sadnih plemen uspevajo pri nas vsa, razon orehov. Najslabšo so breskve, ki jih hudo napada uš in rade pozebejo. Posebno dobro bo ob-
Po kralki in težki bolezni nas je zapustila zn vodno naša srčno ljubljena, dobra
iu blaga — zlata mama
BEATRIKA ŠIMIC
Njeno plemenito srce, ki je sedaj mrtvo, in njene zemske ostanke bomo pokopali jutri v Četrtek, dne 18. februarja ob pol 4. uri popoldne z Zal, kapelice Sv. Marije, na pokopališča k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja 1 Vence in sleherno cvetje hvaležno odklanjamo.
Ljubljana, dne 10. februarja 1043.
Globoko žalujoči: FRANCE, sin — i vsemi svojimi brati in soslranu ter oslulo sorodstvo.
Velika nadloga za naše sadjarje je to, da delajo po vrtovih mnogo škodo nepoklicni gostje in zlasti lahkomiselna mladež. Upajmo, da bo z vojnimi razmerami minilo tudi to ali se vsaj omililo. Siccr bi marsikateri sadjar Izgubil veselje do sajenja sodnih dreves.
Najbrž Že ni mnogim znano, da vzgajajo v Zgornji šiški že več let sadne divjake v precejšnjem obsegu. Mlada, n že dobro znana Je drevesnica Janeza Perkota, ki se Ji bo prihodnjo leto pridružila drevesnica Antona Černeta.
f Beata Šimic
V Ljubljani je umrla vzgledna mati gospa Beata Šimic, stara 74 let. Zapušča šest sinov in tri hčere. Za svoje materinstvo in priznanjo jo je ljubljanska občina odlikovala z zlato svetinjo. Bila je krščansko vzorna, dobra in plemenita žena. Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v molitev in blag spomin. Pokopali jo bodo v četrtek, 18. t. m. ob pol štirih popoldne iz Žal — kapelica sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. Slovesna maša zadušnica za pokojno 1)0 v torek, dne 23. februarja ob sedmih zjutraj v frančiškanski ccrkvi.
EIAR - Radio Ljubljana
četrtek, 18. februarja. 7.30 Napevi in romance 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini —
12.45 Valčki, polke in mazurke — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Pisana glasba — 13.25 Prenos iz Nemčije — (4 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec. Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 NapOved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove plošče Cetra — 19.30 Poročila v slovenščini —
10.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Lahko glasbo vodi dirigent Gallino — 21.10 Klasični orkester vodii dirigent Manno — 21.40 Predavanje v slovenščini — 21.50 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 22.30 Znani valčki — 22.45 Poročila v italijanščini.
Klavirski koncert dveh domačih pianistk, Silvo Hrašovčeve in Marte Bizjakove, bo imel naslednji spored: Prvi del izvaja pianistka M ražo včevu in ima naslednji spored: Pescetti: Al-legro; Bach — Busoni:	Ciakona	v d-molu;
Brahms: Rapsodija v g-molu; Ravnik: Melanholični valček; Tajčevič: Trije balkanski plesi. Spored drugega dela, ki gu izvaja pianistka Bizja.kova, pa prinaša naslednje skladbe: Alatti: Otroška igra; Corgni: Mistična pesem; Pick — Mangiagalli: Tokata; Ciglič: Nokturno; Osterc:
S štajerskega
Koral in fuga; Prokofjev: Rigondon in Babica pripoveduje; Ravniik:	Karakteristični valček.
ncort l>o v petek, dne 19. t. m. ob pol 7 zvečer v mali filharmonični dvorani. Predprodaja
K
vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Na Jcon-cert vabimo.
Smrt na vzhodni fronti. Zadnji čas so padli na vzhodni fronti naslednji spodnještajerski rojaki: grenadir Franc Zaletel, steklar iz Hrastnika, 28-letni Herman fleld, višji desetnik pri planinskem polku, odlikovan z železnim križcem 2. stopnje, doma iz Limpuša ter 21-Ietni prostovoljec v nekem planinskem polku Karel Ciuha, doma iz Ptuja.
Na tečajih za delovodje na Dunaju (Weid-lingen). je bil od 31. januarja do 6. februarja poseben tečaj za obratovodjo in delovodje s Spodnjega Štajerskega. Mariborski dnevnik jxi-roča obširneje o tem tečaju in pravi, da so bili tečajniki zelo dobro oskrbovani. Poslušali so celo vrsto predavanj, zlasti o vojnem gospodarstvu, o načrtnem razbistrovanju delavstva, o dvigu proizvodnje po organični ureditvi obratov in o podobnem.
Trte di Triest'1 v Celju. Po Evropi dobro znani Trio di Trieste bo 24. t. m. gostoval v Ce ju na povabilo mestnega prosvetnega urada. Sodelujejo: Dario de Rosa, (klavir), Ranto Za-nettovich (violina) in Libero Lana (čelo). Vsi *riJe umetniki uživajo velik sloves. Na sporedu so: Mozart, Beethoven in Novak.
Iz. spodnještajerskega življenja. V Ptuju so pretekli teden zabeležili 10 ponodov in nobenega smrtnega primera. Poročili so se: Anton Vidovič in Marija< Poslančifeva, Rudolf Trojnko in enca Letonjeva ter Alojz Lajh in Katarina Marmskova. V Slovenji vasi sta 6e poročilo Stanko Galun in M,arija Glažarjeva. Na Pragerskem so isti teden zabeležili 5 porodov, na (eliarju pa 5. Poročili so se na Teharju: Mirko Rezair in Ana Hrovatova ter Miha Rozman in Polonca Kozmusova. V Slovenski Bistrici se jo v januarju rodilo 22 otrok, umrlo pa je samo 5 oseb. Poročila sta so France Gašparič in Pcpca Ozimičeva.
Zlato poroko sta v petek praznovala v Mariboru duševno in telesno čila zakonca Barbaro in Gregor Močnik. V srečnem zakonu se jima je rodilo 10 otrok, ki so privedli k domačemu slavju lepo številce vnukov in vnučic.
Novi grobovi. V Mariboru je umrla 69-Ietnn staroupokojenka Alojzija Priklova; jx)sestnikov sin Miha Vrhovnik iz Selnice ob Dravi, 19-ietna gospodinjska pomočnica Ana Žipčcva iz Zgornje Slovenske Bistrice. 25-letni čevljar Peter Logar: 9-letni DuSan Marevič iz Laporja: 15-letna Terezija Ledinekova iz Razvanja; 56-letni brivec Peter Veselič iz Ljutomera; 73-ietni upokojenec Janez Vuča.k; livarjev sin Adalbert Janežič in Rajko Koritnik. V Celju je umrl železniški uradnik v pokoju Janez Kolenc, ki so ga jx)kopali v soboto popoldne, dalje 44-letna Antonija Novakova-Bervarjcva ter 81-lotna Morija Mirnikova-Ribežlovo.
Zanimiva sedemčlanska družba se je morala te dni zagovarjati pred sodnikom v Gradcu. Anton Lapuh i,z Brežic, Franc Pretnehmer iz Celia, Feliks Sedin iz Stranic. Maks Jesenšek iz Bu.kovžlaka, Jože Lapuh iz Brežic in Rajmund Toser so bili obtoženi, da so razprodajali različno nakradeno blago. Obsojeni so bili Lapuh na osem mesecev in 800 mark dennrne kazni, Pretnehmer na 5 mesecev, Sodin r ~ mesecev in 600 mark, Jesenšek na 4 ir	.Jože
Lapuh na 4 mesece in 800 mark, 7, >a na 600 mark denarne kazni.
Taborenje v Celju. Vsi vodje fanfar iz celjskega okrožja so bili pretekli teden sklicani na celotedensko taboTenje v Celju. Poleg strokovnega glasbenega šolanja so dobili pouk v redni službi in narodno-socinlističnem svetovnem nazoru. — Nadalje je bilo v Celju sklicano zborovanje mladinskih voditeljev in voditeljic. Dobili so navodila ra bodoče delo.
Mariborski dirigent hi kapelnik Maks Schonherr st. je te dni praznoval 70-letnico. Znan je tudi kot skladatelj. Svojčas je vodil godbeno društvo železniških delavnic v Mariboru ter se je leta 1919 na čelu. svojih godbenikov udeležil znane velike demonstracije na mariborskem Glavnem trgu, kjer so nato padlo žrtve. Tudi danes Še vodi svoje godbeno društvo in sodeluje pri gledališkem orkestru. Njegova dva sina sta prav tako glasbenika.
šolanje nevest v celjskem okrožjn. Pri raznih krajevnih skupinah celjskega okrožja se vršijo tečaji, v katerih se šolajo neveste in mlade mntere v sodobnem gosj)odinjstvu. Strokovne učiteljice jih urijo v kuhanju ter v negi zdravja in dojenčkov.
Graško gostovanje v Studencih. V soboto večer je graški ljudski oder gostoval v gledališki dvorani krajevne skupine Heimatbunda v Studencih. Gostje so uprizorili Hermann Domena kmečko komedijo v treh dejanjih >lli*a gori«. Komedija je zabavala občinstvo.
Možu je siedila v smrt. Nedavno smo poročali, da je umrl znani gostilničar pri Zelenem travniku v Celju, Anton Reberschagg. Zdaj mu je sledila v smrt zvesta žena Ana. Stara je bila 62 let, doma iz Levarjeve družine na Vranskem. Pokopali so jo v sredo popoldne.
iainoManL HapožeoA
5=
' Dna 16. marca ja papež sklical tiste kardinale, katerim |e Napoleon 8« dovolil živeti ob nj«m, in jim razložil svoj težavni položaj; končal pa je a temile besedamii »Opominjamo, prosimo torej Napoleona, cesarja in kralja, naj spremeni svojega duha in postana spet takih misli, kakor je bil spočetka svojega vladanja. Naj so spomni, da je najvišji kralj Bog, ki je nad vsemi kralji, toraj tudi nad njim, pa naj bo le tolikšna njegova oblast; da Bog ne pozna izjem v osebah in da se ne ozira na nikogar veličino, ampak tiste, ki gospodujejo drugim, celo najstrožje sodi. Vemo, da je pričakovati hudo preganjanje, toda pripravljeni smo nanja in črpamo moči Iz besed božjega Učanikai Blagor jim, ki trpe zaradi pravice.«
Papežev opomin je bil popolnoma šaman. Še narobe! Napoleon je dne 2. aprila izjavil, da bo imel to za vojaško napoved, če se papež ne mara pridružiti italijanski zvezi) prva posledica vojske pa je (je sporočil papežu) vkorakanje, posledica tega pa sprememba vlade. Vrh tega je z dvema odredbama, ki ju je sam podpisal, za zmerom In nepreklicno vključil v italijansko kraljevino papeško posest Urbino, Jakin, Macerato in Camerlno, ki jih je že prej zasedel, ter je uveljavil v njih Napoleonov zakonik.
Dne 7. aprila sa je prikazal prad kvirinalsklml vrati francoski oddelek, ki je prosil za vstop. Straža mu ja odgovorila, da ne more spustiti tujega moštva, če pa se hoče samo častnik najaviti papežu, lahko vstopi. Častnik je bil pripravljen vstopiti sam; kakor hitro pa je Straža odprla vrata, je vse moštvo nasilno planilo skoznja, razorožilo papeške straže In prijelo vse častnike in vojake častne straže, ki so jih zaprli v Angelski grad.
Rimskemu upravniku Cavalchiniju so poskušali omajati zvestobo papežu a tem, da ao mu obljubljali Čast, bogastvo in druge koristi,
kakor hitro bi prestopil na stran upornikov, ko pa ja Cavalchini z gnusom zavrnil take predloge, so tudi njega prijali in mu niso dovoliti niti obiskati domače, ampak so ga zaprli med tesno zidovjo oddaljene trdnjavo samo zato, ker je bil zgledno in nesebično zvest papežu.
Ista usoda je zadela kardinala Gabriellija, državnega tajnika, ki so ga prepeljali v Milan ln počakali na Napoleonova povelja. Ta ja dne 17. julija 1808 res pisal italijanskemu podkralju; »Z veseljem sam zvedel, da ste prepeljali kardinala Gabriellija v Milan. Treba ga je stražiti. Vprašajta ga, če misli priseči zvestobo, ki je predpisana v sporazumu, Če ne, ga poiljita v kak samostan in zaplenita njegovo premoženje. Vaa to brez hrupa, brez pisanja! Skrbite, da ne bodo niti časniki govorili o tem.« Naj omenimo, da je lrancoska vlada zahtevala, naj bi uradniki iz krajev, ki so bili zaseženi Sveti stolici, prisegli zvestobo rimskemu cesarju, s tem jih je namreč postavil v grenko preskušnjo, ko so morali izbirati med dvojnim! ali Izdati svojo zavednost ali pa sa izpostaviti trdim in bližnjim nevarnostim.
In ie ni bilo konca, kajti po papeški državi so nabirali vojake za francosko vojsko in trpinčili podložnike te države z zvijačami, prevarami In vsemi mogočimi sleparijami. Razen tega so dobili nekaj lahkovernejših meščanov ter sestavili svetno vlado, da bi lahko v primeru odstranitve papeške vlade pokazali v svetu, kako so papeževi podložniki sami vrgli prejšnjo vlado tar se postavili na francosko stran.
Medtem so Francozi postavili straže na križišča ceste, ki drli na Kvlrinai, In od prvega septembra dalje začeli preiskovati kočije, ki so prihajale iz papeškega dvorca, ljudje pa so že začeli šepetati, da bodo napadli tudi ta dvorec. Samostane so osumili, da drže s papežem, zato so Jih zasedli, izgnali sestre iz sveUh zidov, duhovnike pa sramotili, preganjali, zasledovali ali metali z Mihovih mesi Tiskarnam so pod smrtno kaznijo prepovedovali tiskati kar koli o tem, to je Sveto stolico toliko huje prizadelo, kajti Čeprav Je v vsakem primeru slovesno ugovarjala zoper francoska krivica, ni mogla dobiti nobene tiskarne, ki bi si upala naprtiti objavo takih ugovorov.
Pogum dveh starcev.
Namesto kardinala Gabriellija, ki so ga odgnali iz Rima, kakor smo videli, ja papež za svojega^ državnega tajnika imenoval kardinala Pacco. Ker je bil ta s Francozi zalo strpen, mu je papež na nekem eprefemu rekel: »Gospod kardinal, bojim se, da bodo po Rimu govorili, da smo zaspali. Treba Je pokazati, da smo budni. Pošljite francoskemu generalu odločno spomenico zaradi nasilij, ki so Jih zadnji čas prizadejali.«
Sicer pa je tudi Pacca kmalu sprevidel, da Francozi samo zlorabljajo večno popustljivost Svete stoike. Nekoč je general Mioliis prav temu Pacci surovo izjavil, da ima povelje obesiti ali ustreliti vsakogar, ki bibil tako neumen, da bi se upiral njegovim ukazom. S temi besedami je seveda meril na samega kardinala, toda ta je odgovorili »Gospod general, odkar ste v Rimu, sta se lahko prepričali, da se ministri Njegove svetosti ne dado plašiti grožnjam. Vedite, da ; bom zvesto napravil vse, kar mi bo naročila Njegova svetost, pa naj mi grozi kakršna koli nevarnost.«
Dne 6. septembra sta med predstavljanjem obiskovalcev prišla h kardinalu Pacci dva francoska častnika, neki major in neki kapitan, ki sta mu, sklicujoč se na neko Miolllsovo povelja, sporočil«, da mora takoj naslednji dan zapustiti Rim. Kardinal fe mirno odgovoril, da sme samo od papeža sprejemati ukaze in da bo zato odšel k Njegevi Svetosti, kjer bo zvedel, kaj naj napravi. Major pa mu Je^ pojasnil, da mu po Miollisovem povelju ne more dovoliti, da bi zapustil sobo. Zato je Pacca prosil, naj mu dovolita vsaj pismeno sporočiti papežu, kaj se je zgodilo. To sta mu ugodila in neki uradnik je odnesel Paccov listek papežu. Ko pa fe kardinal z onima dvema vred čakal na odgovor so se nekaj minut odprla vrata in vstopil je sam papež, ki je obema častnikoma izjavil, da državni tajnik Svete stolice nima nič opraviti z Napoleonovim generalom, prijel kardinala za roko ter ga odvedel v svoje zasebne prostore. Oba častnika sta ostrmela kakor vkopana, dokler se nista, ne vedoč, kaj naj rečeta in kaj napravita, vrnila k Miollisu, ki trenutno ni napravil nič hujšega.
tirnic m
TOMAŽIČ‘BERANEK
"'"Mliiiiuinm«
>£fW
M
^R»W\\W\V
O
88.
Stari grof se obeh mladih kar ni mogel nagledati. Vse dni sta bila pri njem; pripovedovati sta mu morala prav natanko, kako je bilo pri čarovniku tam v deveti deželi. Ko je slišal, kolikokrat ga je čarov-ničina liči rešila smrti ter se zanj žrtvovala, jo je znova in znova objel ter poljubil kot svojo hčerko.
Tedaj se je stari grof odločil prirediti velik lov in po lovu grajsko veselico za vse svoje sosede in kmete.
Nevestica si je oblekla drugo materino obleko, lepo kot zvezdnato nebo in tako jo je grof predstavil kot sinovo nevesto.
89.
Zopet je minilo teden dni po grajskem lovu in veselici, ko je rog zadonel z grajskega stolpa ter vabil sosede in kmete k pokori in na gostijo. Prišli so vsi, tudi vile, ki so bile ob dečkovem rojstvu užaljene in so mu bile prerokovale tako žalostno, a resnično bodočnost.
Nevestica pa je odprla materino škatlo ter si oblekla tretjo obleko, ki se je zlatila kot sonce. V lase pa si je zataknila zlat glavnik, ves posut z dragulji. Tedaj je prkšel ponjo mladi grofič in jo odpeljal v grajsko kapelo k poroki.
90.	<
Po poroki je bila po vseh grajskih dvoranah in sobanah velikanska gostija. Vse je bilo tako veselo kot še nikoli dotlej, saj so obenem slavili grofičevo vrnitev iz devete dežele. Vsi svatje in gostje so zahtevali tako dolgo, da jim je mladi ženin vendarle moral pripovedovati vso svojo povest o ugrabitvi, o treh naloženih delih, o njunem begu, o kapelici in ribiču ter o čarovničini doti.
Ko je končal svojo povest, so vstale bele vile ter mlademu paru zaželele vso srečo. In tako se je tudi zgodilo: vse življenje jima je sijala zvezda sreče.
Konec.
Spet enega krvnika manj
Ljubljana, 17. febr.
Fo zasluženem koncu politkomisarja Stepišnika je kazen zadela za številna zločinstva in za sodelovanje pri istih tudi 20letnega terenskega partizanskega agitatorja in politkomisarja Stojana Šuligoja. Fantu je bilo Selo 20 lot, pa so je s svojo krvoločnostjo in nasilstvom kmalu uveljavil v partizanskih vrstah in postal politkomisar. Njegovo ime je »zaslovelo« po številnih zločinih na Polici, Molniku in Pugledu, kjer je Jopa, tako je bilo njegovo partizansko ime, sodeloval pri zve-tjsptlnstvili nad ljudstvom.
V soboto popoldne pa je -Topu odbila zadnja ura. Po hudih udarcih, eo zadela tudi njegovo
roparsko skupino, se je Jopa klatil okrog Gro-suplja in se skušal skriti celo prav blizu trga. Koka pravice pa jo že segala po njem. Pred dnevi je poslal svoji ljubici listek s sporočilom, da pride na križpotje pri Hudi polici blizu Šmarja. Listek pa je prišel v pravo roke. Ljubico eo malce natančneje zaslišali, jo pridržali, nato pa napravili Šuligoju zasedo Politkomisar je bil zelo presenečen, ko so ga fantje pričakali in ga pozvali k predaji. Jopa je najprej hotel bežati in je streljal na fante. Ker uiti ni mogel, vedel pa je,-kaj ga čaka, si je sam pognal kroglo v glavo in takoj umrl..	,	•<
 Pri njem so našli samokres in notez z zanimivo vsebino.
šport
S Hrvaškega
Na hrvaških železnicah 60 odslej ukinjeni V6i
popusti pri skupinskih vožnjah, krožnih in poročnih potovanjih. Tudi šolarji in 06tali poedinci ne bodo imeli več nobenih ugodnosti. Z marcem se bo zvišala osebna tarifa za 50%, prav tako se bo podražil tudi tovorni promet za približno polovico kot je znašal dozdaj.
S štajerskega
Navodila za mariborsko ženstvo. Dno 12. 1. m. je bilo v Mariboru sklicano zborovanje vseh sodelavko pri ženskem uradu za mariborsko mestno okrožje. Deželna ženska voditeljica dr. Smitaldova je predavala o ženskih nalogah v sedanji vojni, kjer je treba pomagati ne samo sebi, murveč tudii sosedu, negovati ranjence, službovati na kolodvorih, šivati po šivalnicah ter voditi otroške skupine. Mnoga mesta, ki so jih doslej imeii moškL- morajo zdaj zavzeti ženske. Nato je predavala namestnica dr. Delpinova o tem, da je treba nemškemu narodu ohraniti čisto kri ter je zaključila z besedami: »Človek sam ni nič, narod je vse.«
Skupno kosilo iz onega lonca je priredila krajevna skupina v Apačah. Pri tej priliki so zbrali 5426 mark za zimsko pomoč. Razen tega so zbrali nekatera živila za ranjence v Gradcu.
Dobrepolje
Blatnik Anton Je umrl. V Zdonsld vasi je umrl v 83. letu starosti ugleden posestnik in mizar Blatnik Anton, znan po vsej dobrepoljski dolini. Pokojni je bil nadvse podjeten in marljiv mož, ki si jo s pridnimi rokami v tujini, bil je namreč 12 let v Ameriki, prislužil toliko, da si je
po vrnitvi v domovino kupil v Zdenski vasi lepo posestvo. Tujina ga ni pokvarila. Ljubil je domovino, zato se je vrnil nazaj in pridno lotil ob-
delovanja domačo grude. Prod 8 leti mu je umrla žena. Kako jo je ljubil, so pričali njegovi vsakdanji obiski na njenem grobu. V cerkev je hodil redno vsak dan, s posebnim veseljem pa je opravljal pobožnosti sv. križevega pota in rožnega venca v svoji hiši je imel na častnem mestu sveto pismo katerega je vsak dan premišloval. Zadnji Čas je bolehal, toda bolezen ie voljno prenašal Kako priljubljen je bil med ljudmi, je d0«02«1 njegov lep pogreb. Zapušča 4 otroke, od katerih sta 2 v Ameriki. Naj v miru počiva!
Za onemogle stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je uslužbenstvo kartotečnega odseka mestnega preskrbovalnega urada podarilo 170 lir namesto venca na krsto pokojne ge-Franje Flegarjeve. Mestno županstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imonu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi delil
Preteklo nedeljo so imeli na Jesenicah lopo
boksarsko prireditev. Domači boksarji so se pomerili z onimi iz Celovca. V večini srečanj so zmagali Jesenjčani.
Zadnjo nedeljo je nogometna enajstorica mariborskega Rapida gostovala v Gradcu proti domačemu moštvu GAK-a. Mariborčani so bili boljši pa tudi precejšen kos sreče so imeli. Zmagali so z rezultatom 5:2. Za Rapid so zabili gole: Krašovec, Perko, Krajner in pa Šilaik dva. Za GAK pa sta bil« uspešna Gcrkič in Ginhardt.
Vodja oddelka nemških smuških lovcev,
znani tirolski smučarski skakalec Jože Gum-prtld, je padel pred kratkim rib vzhod nota bo-
jišču na čelu svojega oddelka. Gumjrold je bil ne le odličen smučar, pač pa tudi dober plavalec. Bil je steber tirolske sm-učarske skaikaške
garde in znan tudi Čez meje nemške države.
Nemška prvakinja v umetnem drsanju Du-najčanka Marta Musilek si je izbrala svojega partnerja za umetno'drsanje. Je to znani Mo-nakovčan Fnber. S Faferom bo prvič nastopila že 27. t. m. v Budimpešti. Odslej bost« torej nastopala skupaj.
Vodja španskega športa general Moscardo, povabil v Španijo vodjo nemškega športa hamrnerj«, italijanskega državnega svetnika Manganiella in portugulskega vodjo, da bi jim pokazal 6ad$ve svojega dosedanjega dola pri športni obnčvi španske mladine.
Znane nemške umetnice nn ledu, državna rvnkinja Marta Musilek, Edi Rada, Magdalena liiller in llcrta Ratzenhofer bodo v kratkem odšle v Bratislavo in bodo tam pokazale, kaj znajo.
Letošnje leto bodo kar trije švicarski smučarski klubi praznovali 40 letnico svojega delovanja. To so: Alpina, SK Moritz, SK Davos in SK A rosa.
Dunajski amaterski boksarji so se vrnili iz Budimpešte, kjer so bili poraženi s 13:3. Edino Zvmnzl je porazil Madžara in rešil obe točki, eno piko pa si je priboril Wancura v borbi proti Szaluyu.
Slovaški in hrvaški amaterski boksarji se bodo pomerili v Bratislavi 7. marca.
jo po v fschar
K
Ljubljana
Koledar
Sreda, 17. svečana: Franc Kle, mučenec; Silvin, škdf; Romul, mučenec; Fintan, »poznavalec.
Četrtek, 18. svečana: Simeon, škof in mučenec; Flavijan, škof; Prepedigna, mučenica. .
Obvestila	'
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marin trg 5; mr. Deu-KlanjšČek, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinc ded., Cesta 20. oktobra 31. i Predprodaja vstopnic za VIII. sinit. kon?^rt letošnje sezone se je začela danes v knjigarni Glasbene Matice, na kar opozarjamo. Podrobnosti o sporedu jutri.
Podružnica sadjarskega In vrtnarskega društva v Mostah vabi vso člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 21. t. m. ob 3 pojmldne v Mladinskem domu na Kodeljovom z običajnim dnevnim redom.
Prirodoslovno društvo v Ljubljani ima svoj IX. redni letni občni zbor danes, v sredo 17. t. m., ob 17 v predavalnici mineraloškega zavoda na univerzi. Vabimo članstvo, da se udeleži občnega zbora.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 17. februarja ob 17.30: »Ples v Trnovem«. Red A.
Četrtek, 18. februarja ob 17.30: »V Ljubljano jo dajmo!« Premiera. Red premierski. Potek, 19. februarja ob 14.30: »Primer dr. Hir-na«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdl. Ob 17.30 »Veliki mož«. Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Sobota, 20. februarja ob 17.50: »Mirandolina«. Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Opera:
Sreda, 17. februarja ob 17: »Sestra Angelika« —■ 7. simfonija. Red Sreda.
Četrtek, 18. februarja ob 17: » Beg iz seraja«.
Red četrtek.
Petek, 19. februarja: Zaprto. (Generalka).	,
Sobota, 20. februarja ob 17: »Janko in Metka«, Premiera. Rod premierski.	i
Edgar Wallace:
21
Žabar	s
»Kapetan Gordon želi, da vzamete prvega avtoizvoščka, na katerega naletite, in pridete takoj k njemuI Zadeva jo zdo nujna. Govorim s ,llarley Ter-race\« je rekel glas.
»Je že dobro,« jo rekel Elk, vzel klobuk in dežnik ter šel na temno dvorišče. Iz poslopja Scotland Yarda sta bila dva izhoda. Eden je vodil proti \Vhitehallu in je bil gotovo najboljša pot za njega, ker je tam kar mrgolelo taksijev, drugi pa je vodil k Temzine-mu obrežju, in to je bila mnogo daljša pot, na kateri bi našel v tej pozni uri kaj težko kako vozilo.
Toda Elk je bil tako zatopljen v svoje misli, da je bil že na Temzinem obrežju, preden se je spomnil, da je na daljši poti. Obrnil se je proti parlamentu, nušel staro vozilo in povedal šoferju, kam naj ga pelje. Vozač pa je biil star in bržkone malo preveč dobre volje, ker je, namesto pred hišo s številko 273, ustavil nekaj hiš naprej.
. »Kaj pa je z vami, oče Noe? Saj to m vendar, gora Ararat?« ga je nadrl Lik. »Ii si vendar natreskan, striček!«
»Želel bi, da bi bil,« je zamrmral; vozač ter iztegnil roko, da bi prejel; voznino. Elk bi se gotovo še kaj po-‘	'	‘	 Dil
poziv na odhod. Počakal je še, da je vozač odpel svoj suknjič, ter mu vrnil drobiž. Medtem ko je jemat drobiž, se je ozrl po ulici. Bred hišo kupetana Gordon« je stal avto z ugašenimi lučmi. To se mu je že zdelo malo sumljivo. Še bolj pa je utrdilo njegov sum dejstvo, da sta stala na pločniku vštric avtomobila dva moža, naslonjena s hrbtom na ograjo Gordonove hiše, vsak na eni strani vrat. Elk je stopil korak od avtomobila, da bi imel 'lepši razgled, ter videl, da stojita spet dva moza na drugi strani ulice ravno nasproti hiše št. 273. Elkov taksi je obstal pred hišo, v kateri je stanoval zdravnik. Ni se dolgo obotavljal:
»Počakajte me. da se vrnem! Kmalu bom nazaj!« je dejal zaprepaščenemu vozniku.
»Le glejte, da boste kmalu nazaj!« mu je zaspano zaklical voznik. »Gostilne bodo namreč že Čez četrt ure zaprli! Jaz bi pa še tako rad potegnil neka j požirkovl«
Zdravnik je bil po naključju doma edst
in Elk se mu je predstavil e .svojo služ. beno izkaznico.. Prosil ga . je, da mu dovoli uporabiti telefon, in trenutek
  „____________ pozneje je bil že zvezan s policijsko
menil z njim, če ga ne bi zmotil Dikov1 posta jo.
I »Tukaj govori Elk, Centralni urad,« je dejal hitro in povedal svojo osebno | številko. »Pošljite takoj vse može. ki jih imate na razpolago, severno in južno od Harley Terrace, številka 273.
I Ustavite vsa vozila, ko zagledate moj svetlobni signal: dva dolga in dva kratka svetlobna znaka z žepno svetilko! Recite, čez koliko času so vaši stražniki že lahko tukoj?«
»V petih minutah, gospod Elk. Nočna zamenjava bi morala biti zdaj vsak čas in zarudi tega so še vsi tukaj. Daljo so moji ljudje aretirali par šoferjev zaradi pijanosti, ki so Še tukaj s tovornimi avtomobili. Tudi te stražnike vam bora poslal!«
»Pa so vendar ni kaj' zjtodilo?« je vprašal razburjeni zdravnik. Elk je potegnil samokres iz žepa in odprl varovalko
»Upam. da se jo kaj zgodilo!« je dejal Elk, »Kajti če bi zgolj zaradi tega, ker sloni par mulcev na ograji, poklical cel policijski oddelek, bi me v službi zadele največje neprijetnosti!«
I Čakal je pet minut, odprl vrata in Stopil na cesto. Možje so še vedno stali j na istem mestu. V istem trenutku sta I pridrdraln dva ogromna tovorna avtomobila od obeh strani ulice ter obstala sredi ceste. Elkova Žepna svetilka je svetil« od enega voza do drugega. Elkov sum se je izkazal kot upravičen.
Ko so namreč možje, ki so stražiti pred reijiie te uuai v ceuce, nareanis, m 1 hišo državnega pravda ika, opazili ne-1 jih zaprite ločeno od drugih jetnikov.
varnost, so pohiteli k avtomobilu, ki je stal z ugašenima svetilkama, stopili na stopnice avtomobila ter skušali po-begniti. Voznik prvega tovornega avtomobila je opazil njihovo nakano in še preden so mogli smukniti mimo njega, je zavil s svojim avtomobilom tako proti njim, da je njih avto p««! pritiskom težkega tovornega avtomobila znhreščal in obstal. Se zavedli se niso, kaj je z njimi, ko so bili že v rokah uniformiranih stražnikov, ki so urnih nog prihiteli pod Elkovim vodstvom. Prijeti so se dali brez vsakega odpora, šoferju, ki je hotel potegniti samokres, so nadeli lisice. Na policijski stražnici si je Elk ujete ptičke malo natančneje ogledal, štirje izmed njih so bili znam podeželski potepuhi ter jim nikakor ni pristojaln nova obleka, katero so dobili šele pred kratkim. Peti, ki se je predstavil z ruskim imenom, je bil majhen možak. Nemirno je begal * svojim ostrim pogledom od obraza do obraza.
»Slecite plašče in zavihajte si rokave!« je velel Elk.
»Ne delajte si nobenih skrbi, dragi gospod Elk, mi vsi smo Člani žabje bratovščine!« je rekel mali šofer, oci-vidno vodja tega oddelka banditov. »M. mladici »mo vsi dobri Žabarji!«
»Dobrih Žabarjev »ploh ni! So le slabi Žabarji, še slabši In najslabši! Peljite te ljudi v celice, narednik, in rite 1..................................
Litnovva pa odpeljan sam na glavno ravnateljstvo.«	_
Šofer je nemirno gledal zdaj Elkn zdaj postajnega narednika. »Kaj pomeni vse to?« je vprašal; »V Angliji ne smete uporabiti tretje stopnje.« (Tretja stopnja je najhujši način mučenja; zločinec po strašnih mukah navadno izda vse, kar ve Op. prev.)
»Zakon je bil pred kratkim spremenjen,« je rekel Elk ter moža ponovno uklenil, Mali Rus je ves naslednji dan nepretrgoma govoril Ram s seboj, in ko so ga vedli v Elkov urad, je izjavil, da bo vse priznal.
Elk se je vrnil na llarley Terrace in vse dogodke povedal Diku.
»Nikakor ne bi niti sanjal, da jo bilo vse to naperjeno proti meni z namenom, da me zajamejo, če sam ne bi na lastne oči videl ,mož, ki so čuvali hišo,« je rekel Elk. »Seveda niste vi telefonirali pome. In Sabor ji so me mislili temeljito potegniti. To bi jim skoraj uspelo. Moram priznati, da je bila vsa zamisel zelo posrečena in vredna Žabarjev, ki so izvrstni organizatorji. Ker so domnevali, da sem zapustil policijsko poslopje pri izhodu, ki vodi v WhitehaU, so mi poslali nasproti voz z domenjenim voznikom. Za primer, da bi ne naletel na pravi avto, so pa naročili še to Čedno družbico, da me pričaka pred vašo hišo in zajame.«
»Kdo je bil tisti, ki jim je dal to naloge?«
HENRIK SIENK1EWIC2
Neko soboto bi kmalu spet zašel v salon. Tako je bil žejen in utrujen. Srbel ga je denar, vabila ga jo ciganska nnizika, ples, spolska dekleta, ki prodajajo sebe za mal denar, in družba, po kateri se mu je zopet zahotelo. 2e je prestopil prag. V obraz mu je udaril tobačni dim in zoperai duh po žganju in pivu. V trenutku se je premislil in odšol domov, kjer je vzel Minkino pismo y roke. Pred njim je spet stala onaj
V Ameriki je bil že nekaj mesecev nad tri leta. V tem ei je precej prihranil, in kadar je prešteval denar, se mu je smejalo. Denarja je bilo že za lep grunt. Minka, na konju sva, je bil vesel ln	si mel	roke. Še	nekaj mesecev	in potlej pojde domov. Boljše
je,	da zasluži nekaj	več. Kajpak,	cene niso stalne, in četudi bi
bile, nekaj mora imeti za 6ilo tudi več: za bolezen, ki pride nepovabljena k liiši, za obleko in za hude dni, ko ni drugega beliča, no, pa za svatbo	tudi, 6aj	ne bo zastonj.	— Boštjan	se je
zopet pokesal. Ce bi v	začetku tako hranil in ne razmetaval, ka-
kor je, bi se zdaj že lahko vozil z ladjo domov, tako pa mora še vedno trpeti v tej zdolgočaseni Ameriki.
Minki	je napisal	kratko pismo,	daljšega še ni skončal. Rad pa
bi,	da bi	čimprej izvedela za njegovo odločitev. Takole je pisal:
Ljuba Minka 1
Tebi in	vsem najprej	najljubši	pozdrav	iz daljnega	Cle-
velanda. Zdrav 6em in mi gre, hvala Bogu, dobro. Upam, da 6te tudi doma zdravi.
Sporočiti Ti moram, da sem se odločil priti za vedno domov. Ko	sem prešteval	svoj denar,	sem	videl,	da	imam
dosti. Nekaj moram še prihraniti, saj veš, da je dobro nekaj več. Zmerom kaj pride, na kar človek ne računa. Kaj takega tem tu v Ameriki	dostikrat	skusil. — Daj,	Minka, tudi	ti 66
pripravljaj na vse,	kar naju	čaka. če veš za	kakšen cel	grunt,
ki je naprodaj, mi, prosim,	sporoči	Jaz	sem	kupec.
Pozdrav vsem,	posebno	pa	Tebi!
>	Tvoj Boštjan.
Še preden se mogla dobili njegovo pismo, je prejel Boštjan njenega. Z velikim pričakovanjem je raztrgal omot in pričel brali:
Dragi Boštjani
Prosim Te, da se hitro vrneš, čimprej moreš. Odpovej delo precej jutri zjutraj, preskrbi dokumente za povratek in sedi na	ladjo. Vaš	grunt	bo	prišel vsak čas na	kant. Prodati ga
mislijo na javni dražbi. Miha ga je čisto zapil in upniki prežijo z vseh strani Oče joka in tarna. Okoli tava kakor blazen in vsakemu razlaga, zakaj je bil toliko neumen, da je zapisal grunt pijancu in ne Tebi, ki Te ima sedaj za pametnega in dobrega. Veš, včeraj je prilezel tudi k nam. Vsi so se začudili, jaz	pa	najbolj.	Kako	bi	se ne! Pomisli, Boštjan! Oče se je '
jokal kakor otrok. Ni mu bilo toliko do grunta, kakor zate, ker Te je pognal brez očetnega blagoslova po svetu. Zal mu jo bilo in nikakor ne more pozabiti, da Te je preklel in Te pustil brez slovesa oditi. Meni in vsem se je smilil. Mislila sem, da ga bo zadela kap, pa ga ni. Sam Bog ga je obvaroval.
Miha še vedno pije. Ne mine dan, da bi ne bil pijan. Doma	pretepa	očeta,	ki	molče trpi udarce	in hude besede.
Zadnjič je hotel zaklati hlapca, a mu je ušel. Ljudje se ga boje in beže pred njim. Kadar bi ga moral kdo srečati, se mu	v	velikem	loku	umakne. Cel zlodej je	postal ta Miha.
Treznega že dolgo nisem videla. Jaz si kar misliti ne morem, da bi bil kdaj drugačen kakor pijan.
Boštjan, zato pridi domovi Kupil boš svojo zemljo, rešil jo boš propada, očeta boš otel pijancu. Pridi, Boštjan, pridi, domača zemlja to kliče, dom, ki si ga vedno ljubili To je obenem tudi najboljša priložnost, da prideš do grunta, do svojega lastnega gospodarstva. Potlej se nama bo že sreča kako nasmejala. Bo že Bog dal! Kar imaš prihranjenega, je dobro; če bo premalo, 6i bova sposodila v posojilnici. No, nekaj sem pa tudi sama prihranila s šivanjem. Malo je, a nekaj vendarle. Zato, Boštjan moj, moraš takoj na pot 1 Pomisli ■ samo, da lahko pride prčccj do dražbe. Vsak dan, ki ga boš odlašal, je zamujen.
Pozdrav! Minka.
Boštjan je odložil pismo. Otopel si je podprl glavo. Nekaj^ trenutkov ni slišal drugega kot Minkin proseči glas: vrni se, Boštjan, da n# bo prepozno I Sel« čez čas se Je vživel v v« položaj.
Prav za prav je nekaj takega v slutnji pričakoval. Ni sicer mislil, da 6e bo prav tako steklo in zdelo se mu je, da bo na gruntu polom, propad, kakršnega se boji vsak, ker ni več rešitve... Da, nehote je večkrat rlčunal na dražbo domačega grunta. Nanagloma se je domislil starih, že davnih misli. Kajpak! Računal je na bratovo pijančevanje, ki ga bo privedlo na rob propada. Zato je sam sebi naročal, da mora pridno varčevati, ker lahko pride vse to nepričakovano, kakor huda ura ali požar, ko se človek najmanj nadeja. Kar Bogu je bil hvaležen, da je toliko prihranil. Jutri bo odpo-vedal službo, si preskrbel dokumente in čimprej odpotoval. Da bi vsaj ne prišel prepozno! Kaj, če bi Minki prej pisal? Ah, ne! Saj se ne splača. Morda bo sam prej doma kot pismo. Pa pisanje je pisanje, posebno če deparja ni, ki bi rešil grunt in očeta... V tem trenutku mu je bilo več do očeta. Kar nekako vesel je bil očetovega kesa, obtoževanja in joka. Mož je vsaj prišel na pravo pot, je dejal, in do kaj takega ne prideš brez obžalovanja. Sicer pa je občutil do očeta izredno ljubezen, ljubezen, kakršne najbrž še nikoli. Videl ga je, kako mu ob prihodu domov stiska roko — ve3 bel je stari siromak —, ustnice mu trepetajo in oči žare, ko pravi: »Da bi le prišel, Boštjan! No, da si le prišel! In poklical bo deklo, čo jo imajo, in velel prinesti polič vina in kruha: »Boštjan se jo vrnil,« ji bo dejal. Ne, saj ne bosta govorila, najmanj pa o preteklosti. Srečna bosta Samo sem in tja bo oče z bolestjo vzdihnil: »Kam smo prišli, Boštjan! Če bi	bil ti	tu, bi	se	kaj takega ne
zgodilo. »Da, da, čisto tako bo. Boštjan je	o tem	prepričan kakor o
sodnem dnevu. Potlej se je lotil svojih stvari. Spravil jih je v kov-čeg, toda bil je premajhen. Kajpak, v Ameriki si je marsikaj nakupil in ne more spraviti vsega v en kovčeg. Jutri mora kupiti novega, velikega in lepega, da se bo doma postavil. Ne, kar dva bo kupil, saj taka reč zmerom prav pride. In novo obleko si mora nabaviti. Tak vendar ne more iti. Pogledal se je v ogledalo. Pa novo kravato in nekaj perila. Gospod mora priti domov. Vaščani mu bodo vse pretipali ter pregledali, in če jim ne bo všeč, se bodo zmrdovali: »No, tak Američan!« E, Boštjan jih dobro pozna! Saj bi bil sam prav tak ...
Še na Miho se je spomnil. A,	Miha!	Zavozil	si	ga! S teboj je
bil vedno križ. Dal ti bom kot, če	boš hotel, je delil	dobrote, kakor
bi bil že gospodar. Zaslužiš ga pa ne, je bil o tem overjen Pijancu šibo, ne pa kota No, pa ker je brat, ga ne more kar tako odgnati od hiše. Ljudje bi marsikaj govorili, tega pa noče...
Zadnji »zdihljaji«: torpedirane Sadje
Zadeta ladja se lahko potopi v različnih legah, najhitrejši konec pa dožive s strelivom natovorjene ladje
Kadar beremo vojna poročila, ki govore o potapianju sovražnikovih ladij, se nam nehote vsiljuje vprašanje, kako se vendar torpedirana ladja bori s smrtjo. Pri odgovoru na to vprašanje je treba upoštevati naslednje:
Vse je odvisno od tega, kam je bila ladja zarleta, v sprednji, ali v zadnji konec, ali pa v sredino, oziroma »v polno«, kakor pišejo v vojnih poročilih. Odvisno je torej od tega, kam je najprej vdrla voda.
Vzemimo, da je torpedo zadel ladjo v sprednji konec. V tem primeru se najprej začne pogrezati zadeti konec ladje. Voda se počasi pomika čez ladjin krov, nasprotni, nepoškodovani konec ladje pa se vedno bolj dviguje nad morsko gladino. Nazadnje 6e ladja postavi po-konou, kar se z drugimi besedami pravi, da je ladja odigrala svojo vlogo. Brž sc začne pogrezati navpično v morje. Če je bil« v trenutku, ko je bila ludja zadeta, na njej razobešena zastava, opazimo, kako vihra v trenutku potapljanja navpično proti nebu, to pa zaradi vetra, ki nastaja spričo tega, ker iz ladijskega Trupa z vso silo uhaja zrak.
Redkokdaj se zgodi, da bi se ladja potapljala v svoji vodoravni legi. Pripeti se to takrat, kadar je dobila luknjo kje v sredini ter zato voda enakomerno z,aliva notranje.'ladijske prostore. V takšnem primeru ladja v svoji vodoravni legi počasi izginja pod morje. Kadar pa torpedo naredi kje v sredini ladjinega trupa izredno veliko luknjo, se lahko zgodi, da
se ladijski trup prelomi in 6e potem vsak del zase pogrezne v morje.
Posebna vrsta ladijske »smrti« pa je tista, kadar se ladja zaradi zadetk« zvrne. Ladja, ki je dobila luknjo na levi ali na desni straui, se zaradi vdirajoče vode toliko časa nagiba na stran, da izgubi slednjič ravnotežje, se povezne in spodnji del njenega trupa pogleda nad morsko površje. Nekaj časa se v takšni legi še lahko drži un površju, in sicer le toliko časa, dokler voda ne zalije notranjih njenih prostorov, potem pa se, čeprav v vodoravni legi, hitro potopi.
Podmorniške posadke, ki so v prejšnji svetovni vojni imele priliko opazovati, kako se torpedirane 'ladje potapljajo, so pripovedovale, da so v plitvih vodah celo slišale, kako takšna ladja zadene ob dno morja in kako se stro debele plošče in druge ladijske naprave.
Najhitreje pa se potope tiste torpedirane ladje, ki vozijo strelivo. Smrtni boj takšne ladje traja navadno le nekaj sekund. Prav za prav to niti ni več boj, pač pa »usoda, ki jp pisana...« Ladja, ki je natovorjena z razstrelivom, navadno eksplodira, čim je hnje zadeta, ter zleti v zrak. Ce pa je ladja natovorjena z lahko vnetljivimi snovmi, kakor na primer z oljeni, bencinom, drvmi ali kemičnimi izdelki, izbruhne v primeru, če jo zadene sovražna to-tojKivskn krogla ali torpedo, na njej silovit požar, ki ladjo pri njenem potapljunju zadržuje.
Zopet nesmiselne govorice o ločenem miru s Finsko
Helsinki (DNB). V tujini so se v zadnjem času 6pet razširili glasovi, češ da se Finska prizadeva za sklenitev ločenega miru z Rusijo. Finsko časopisje pa je takšne govorice odločno zavrnilo kot povsem zlagane.
Ajan Suunta označuje v zvezi s tem izjavo Wa.lterja Lippmanna v ameriškem časopisu »New York Herald Tribune«, da bi se Finska morala prilagoditi politiki Sovjetske zveze in da bi v primeru, če bi se Finska temu upirala, Amerika in Anglija ne mogli nastopiti tako, da bi imele od tega korist male države — kot naj-
boljši dokaz za to, da so zavezniki pripravljeni, Finsko izročiti Sovjetski Rusiji. Kaj se razume pod »prilagoditvijo politiki Sovjetske zveze«, — piše omenjeni list — to na Finskem dobro vedo, zakaj tam imajo o tem čisto določne skušnje. Finska se ne l»o nikdar sprijaznila z misliio, da bi postala sovjetska pokrajina, vsaj toliko časa ne. dokler se bo še lahko branila. Na Finskem so si — nadaljuje Ajan Suunta — glede narave in stvarnosti boja tako na jasnem, da takšne zabave ne morejo imeti nobenega vpliva na vojskovanje. Zavezniki naj le še kar razširjajo takšne nesmiselne govorice o ločenem miru. če bodo zaradi tega kaj lažje zmagali, a Finska dobro ve, da je treba boj nadaljevati.
Možgani in bistroumnost
(e imaš fežke možgane, s lem še ni rečeno, da si tudi bister
V eni zadnjih številk smo prinesli obširnejši članek o omikancu in človeku, ki živi še na primitivni stopnji. Med drugim smo v njem podaili mnenje nekaterih strokovnjakov glede vprašanja, ali je bistrost človekovega duha res odvisna od velikosti lobanje, oziroma možganov. Učenjaki, ki so sc s tem vprašanjem precej bavgli, so slednjič prišli do ugotovitve, da ni 18*; tja bi bila bistrost človeških možganov na vsak način odvisna od njihove velikosti, zakaj tudi ljudje z razmeroma majhnimi možgani so dostikrat zelo bistroumni. Torej med obilnostjo možganov in »inteligentnostjo« ni nobene posebne zveze.
V nekem drugem članku, ki se bavi s prav istim vprašanjem, pa beremo zdaj še tole: Možgani mladega človeka tehtajo približno 1300 gramov, slonovi možgani 5490 gramov, kitovi pa približno 7000 gramov; toda s tem še daleč ni rečeno, da sta slon in kit pametnejša od človeka. Bistrost duha tudi ne zavisi od razmerja med težo možganov in težo vsega telesa. Pri človeku to razmerje znaša 1 proti 35 in je manjše, kakor pa na primer razmerje pri nekaterih majhnih severoameriških opicah. Tudi bistrosti velikih mož ni treba pripisovati kakšnim posebno velikim možganom. Turgenjev je imel razmeroma ogromne možgane, težke 2012 gramov, modrijan Kant pa 1600 gramov, a bistroumna gotovo nista bila samo na račun teh svojih izredno težkih možgauov, zakaj v zvezi s iem omenjajo tudi, da so tebtali možgane ne-
kega idiota in na svoje presenečenje morali ugotoviti, da je imel ta tepec celo 75 gramov težje možgane kakor pa modrijan Kant. Zelo lahke možgane sta imela na primer tudi Lessing in Friderik Veliki.
* Teža človeških možgamov niha od 900 do 2000 gramov. Pa veste, kdo ima prvenstvo v tem? Nek epileptični kreten! Njegovi možgani tehtajo 2850 gramov. Debela ■zlo' torej ni znak velike bistroumnosti.
Smuški skok z eno samo nago!
l>a bralec ne bo prehitro zmajal z glavo, češ to je vendar bosa, moramo takoj povedati, da je bila druga noga umetna. Pogumno dejanje, vredno teh vrstic* bo morda nekaka spodbuda za marsikaterega hrabrega bojevnika, ki ga je doletela nesreča, da je pri izpolnjevanju svoje vojaške dolžnosti na bojišču izgubil nogo.
Finski vojak Tolvo Makinen, ki mu je na bojnem polju granata odtrgala nogo, je te dni prisostvoval v Goteborgu oziroma v njegovi okolici smučarskim tekmam in je z velikim zanimanjem opazoval posamezne tekmovalce. Ko je bilo tekmovanje končano, je 6vojim prijateljem dejal, d,a bi bil tudi on še zmožen skočiti s smučmi kakšnih 20 metrov daleč, čeprav nima noge oziroma ima umetno. Njegovih besed ni nihče vzel resno, ko pa so ga zagledali,
da se je z »dilcami« pojavil vrh skakalnice, je vsem, ki so ga poznali, kar sapo zaprlo. Tolvo Makinen 6e je spustil po strmini in že se je odgnal z odskočišča in zaplaval pa zraku. Ko je priletel na tla, se je sicer nekoliko zazibal, a Tolvo je znal mojstrsko zmanjšati hitrost in je izvozil v takšnem slogu, da pač nihče od tistih, ki so njegov skok gledali od daleč, ne bi mogel misliti, da je to Tolvo Makinen, vojak brez noge. Ta njegov 6kok res zasluži vse občudovanje in je obenem tudi odlična reklama I za — umetne noge!
ROMAN V SURAH
239.
Navdušenje, kakor ga more dati le vera, je pri tem pogledu prešinilo vse navzoče Zdelo se je, da se je soba napolnila z nadzemeljsko svetlobo, da je slišati nebeško godbo, da se nad glavami odpira nebo, da se iz njega spuščajo roji angelov, da je daleč lam gori videti kriz in roke, ki zbrane vernike blagoslavljajo
240.
Rimsko ljudstvo, ki je bilo brez strehe, se je zdaj lahko utaborilo v prekrasnih cesarskih vrtovih, kakor mu je bil obljubil Petronij. Tolpa iz predmestij je poplavila vse nasade. Pavi^pelikani, labodi, noji, gazele in antilope, jeleni in srne in vse druge živali, ki so služile vrtovom v okrasje, so popadale pod noži sestradanih ljudi.
Iz Ostije so pripeljali žita, vina in olja ter ga delili množicam, da lakote ni bilo. Cesarju so ploskali, kjer se je prikazat
Nesoglasje med Ameriko in Rusijo
Buenos Aires, 16. februarja, s. Odnosi med sovjetsko in anglosaksonsko diplomacijo so še zmeraj nejasni, kar se razodeva tudi v njihovi propagandi. Prav zdaj imajo v Washingtonu tako imenovan »mesec zavezniških narodov«, to je vrsto propagandnih predavanj v korist zaveznikom. Ob otvoritvi je Sumner Wells izrazil obžalovanje vseh zavezniških držav, da so Sovjetska Rusija ni udeležila teh predavanj po kakem zastopniku.
Za Linijska tiskarno ? Ljubljani? Jo*e Kramarl*. - Isdajatelj: InJL Sodja - Urednik: mrka Javornik. - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Uhaja ob delavnikih ob tl - Mesečna naročnina II lir, na Inotemitvo 20 lir. — Uredništvo: Kopitarjeva ulica C, HI. nadstropje. - Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Ljubljana, « Telelon Stev, 40 01 do 40-03. — Podružnica? Novo mesta.