CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 13, 1964
ŠTEV. LXII — VOL. LXII
Rusk odgovarja lili
Treba je okrepiti Združene narode, da bodo lahko služili uspešno pri mirnem reševanju sporov med državami in skupinami držav.
NEW YORK, N. Y. — Državni tajnik Dean Rusk je v govaru, ki naj bi ga imel na Columbia Univerzi pretekli petek zvečer Ogovarjal na novoletno poslanico predsednika Sovjetske zveze Nikite Hruščeva. Dejal je, da napredek v omejevanju oboroževanja sam po sebi še ne bo zagotovil miru, treba je ustvariti tudi določen način za reševanje Mednarodnih sporov in organi-Z;'-cijo, ki ga bo izvajala.
Nržavni tajnik Rusk je poudaril važnost Združenih naro-°’0V! pa opozoril na dejstvo, da utegne imeti dvotretjinsko ve-Cjn° glasov vseh članic skupina o.ižav, ki ne predstavlja nad 10 odstotkov vsega prebivalstva Sveta in ne prispeva nad pet odstotkov k proračunu te orga-•dzacije. Tako stanje ni na me-stu in treba je najti pot, ki bo odgovarjala stvarnemu dtanju Toči in sredstev v svetu.
Hruščev je v novoletni poslanici vodnikom držav po vsem svetu predložil, naj se odpovedo države uporabi sile pri reševanju medsebojnih sporov in dedujejo za pravo razorožitev. Po-n°vil je tudi vrsto predlogov, ki je stavil zahodnim silam že |“cie za zmanjšanje madnarod-" Napetosti zlasti na področju ^ope.
v0ligr. Gross napovedal k°j Predstavniškemu
domu
WASHINGTON, D.C. — Re-j^U ^kanski kongresnik Gross 7 rzave Iowa ne izbira izra-, kadar misli, da je treba kaj ^kizirati. Tako1 je pretekli te-son nal)ac^e^ predsednika John-lil ^ Zakaj je med prazniki si-0 Nonjgres, da izglasuje zakon ^Podpiranju tujine, in tako ar^ počitnice kogresnikom re^Sena^oriem- Johnson je nam-hp .^0d,Pisal zakon šele po praz-j,*1. ’ Zat° bi bil Kongres lah-
Z l2§lasoval
Jetos.
zakon tudi šele
je napovedal boj kar V ,l>redstavniškemu domu.
Sedaj ysemu
haimPredStaVniŠkem deruu Je
,niko[eč nava‘da, da v ponedeljek konih ne g'^asujej0 ° važnih za-lakk ’ Vsal^ Petek je pa tako la ^ P:roglašen za dan brez de-itl 86 lomu ne upre noben
Tako delaj0 ko,n-dio | .1 uejanskb praviloma sa-sred r! ^ni na teden, v torek, koae^ ^e^r*;ek- Tega mora biti vecU]C’ ^'e rekel Gross in napo-
stavm-v a 'Se 'bo uP,rl> da bi Pred_
kon * 3 C1 • dom lahko omogočal čei'rfrf'3n*koiln> ’da gredo že v zvečer iz Washingtona. di j2 C ui jo bo verjetno tu-odlo^ d°kler ne bo njegova 434 ',n0il' utonila v nejevolji na j. uugresnilcov. Prvi “boj” den b 10,nti bo menda že ta te-

•'•■•r I#

L
J
Vremenski
prerok
pravi:.
in^e^rOVno’ naletavanje snega j2 rnrzlo. Najvišja temperatura
i 1
Novi grobovi
Jennie Kavec
Po težki bolezni je preminula včeraj na svojem domu na 3626 E. 78 St. 70 let stara Jennie Kavec, roj. Blatnik. Pred upokojitvijo je bila zaposlena pri Alien-Ryan Foundry. Pokojna je bila članica Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. Zapustila je sinove Josepha, Rudolpha, Franka in Johna, hčeri Jennie Jakovic in. Albino Selva, 18 vnukov in vnukinj ter brata Franka in Rudolpha Blatnik. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v sredo ob 8.30 v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo.
George Mertel Nenadno je zbolel na svojem domu na 1807 E. 67 St. ter preminul v Mt. Sinai bolnici George Mertel, star 77 let. Tukaj zapušča soprogo Amelio, roj. Zadnik, doma iz Pregarja, fara Hrušica pod Gradom, hčere Zoro Franchez (v Las Vegas, Nev.) in Mildred, sina Williama in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v istem kraju kot soproga, kjer zapušča brata Slavka in Matijo, sestro Štefanijo in druge sorodnike. Tukaj je bival nad -40 let. Zaposlen je bil pri W. S. Tyler Co., dokler ni bil u-pckojen. Pogreb bo danes popoldne ob enih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče.
Herman. L. Lee Včeraj je preminul v Huron Rd. bolnici Herman L. Lee, star 45 let, stanujoč na 923 E. 149 St.
NOVA RAKETNA VRZEL Prevažanje šolarjev iz
šele v šolo radi rasnega
SevaatpreStovodntanesUi‘vt^• ravnovesja Mzakoaiio!
sti ameriških medcelinskih j ALBany, n. y. — Sodnik dr-il'tl i'1' zavlada, tulitev! .avn a vrhovnega sodišča Isa-McNamare, da bi njegov Bookstein je odločil, da je dvom vanje škodoval var- cdredba glavnega žolskega ^
I10S l eze e.	rektorja v New Yorku o preva-
D GLAVNIMI LJUCIH
WASHINGTON, D. C. — Sen. Barry Goldwater je predložil, naj senatni pododbor za pripravljenost prouči njegov spor z obrambnim tajnikom v pogledu zanesljivosti ameriških medcelinskih raket. Senator je v svojem govoru pretekli četrtek v Portsmouthu, N. H., trdil, da se A-merika preveč zanaša na medcelinske rakete, ki da niso tako zanesljive, kot jih njihovi zagovorniki skušajo javnosti predstaviti, med tem ko zmanjšuje prenaglo strategično letalstvo.
Obrambni tajnik McNamara je senatorju v petek odgovoril, da so njegove trditve brez osnove, poleg tega pa tudi izredno škodljive varnosti Združenih držav, ker mečejo senco dvoma na ameriško oboroženo moč.
Sen. Barry Goldwater se ni dal ugnati. Predložil je, naj senatni odbor preišče celotno vprašanje in da bo on prav posebno vesel, če se bo pri tem izkazalo, da njegova trditev ne drži. Odločno je zavrnil trditev obrambnega tajnika, da bi njegov dvom o zanesljivosti medcelinskih raket bil škodljiv varnosti dežele. Če ni bila škodljiva varnosti dežele debata, leta 1959 - 60 o raketni vrzeli med Ameriko in Sovjetijo, ki so jo sprožili demokrati, dasi dejan-
žanju črnih in belih šolarjev iz njihovih šolskih okrožij v druga, da bi bilo s tem v razredih doseženo rasno ravnotežje, v nasprotju z ustavo.
Sodnik je dejal, da odredba krši pravice belih otrok, da hodijo v šole v svojem okolišu, da bi bilo zadoščeno rasni zahtevi črnega prebivalstva po mešanih ■šolah. Vodniki gibanja za črno enakopravnost so to zahtevo postavili ne samo v mestu New Yorku, ampak tudi v raznih drugih velikih mestih dežele. •— med temi tudi v Clevelandu.
Šolske oblasti New Yorka se imajo pravico pritožiti še na celotno državno vrhovno sodišče iii nato še na zvezno vrhovno sedišče.
Sukarno ni v Manili ničesar opravil
Tukaj zapušča soprogo Wilmo,M<o ni taka vrzel nikdar obsto-mater Marie, brata Joela in'jaiai čemu naj bi bile varnosti druge sorodnike. Bil je veteran I dežele nevarne njegove besede
MANILA, Fil. — Indonezijski predsednik Sukamo je odletel z velikim upanjem v Manilo na obisk k filipinskemu i predsedniku Macapagalu, da ga osU.le vzroke za raka na plju-bo pridobil za boj proti Male- čih in v grlu pri moških in ver-zijski federaciji, ki jo varujeta je^no *udi Pri ženskah. Za vpliv Anglija in Amerika, Vsaka na kajenja na bolezni srca in krv-svoj način. Že. Ph začetku raz- neSa obtoka ni tako. jasnih dogovorov je moral priti, do pre- Lazov, vendar je komisija pri-pričanja, da Macapa.gal nima šla do Prepričanja, da čim več želje, da bi se boril kar proti kd° kadi> tem bolJ tve§a zŠod-Ameriki, Angliji in Malezijski nejso smrt.
Posebni posvetovalni odbor o kajenju je v soboto objavil poročilo o svoji preiskavi o nevarnosti kajenja človeškemu zdravju. Trdi, da dosedanje preiskave dokazujejo, da je kajenje cigaret eden glavnih vzrokov raka na pljučih ter da tudi drugače škoduje človeškemu zdravju.
WASHINGTON, D.C. — V soboto je bilo objavljeno skrbno čuvano poročilo o ugotovitvah posebne 10-članske komisije strokovnjakov o kajenju in njegovih posledicah za človeško zdravje. Kot je bilo pričakovati po ugotovitvah podobne komisije pred nekaj leti v Veliki Britaniji, je komisija potrdila trditve, da je kajenje cigaret glavni vzrok raka na pljučih, da vpliva kajenje verjetno tudi na bolezni srca in krvnega obtoka, dasi to ni tako očitno dokazano, ter da kajenje na splošno skrajšuje človeško življenje sorazmerno z dolgostjo in intenzivnostjo kajenja. Načelnik oddelka zvezne vlade za javno zdravstvo dr. L. Terry je napovedal, da bo vlada izdala potrebne ukrepe za narodno zdravje v zvezi z ugotovitvami komisije.
Dr. Luther Terry je dejal: kaj leti Prvo leto se je število oaz svetujem vsakemu, naj pie- ]<acjilCev malo zmanjšalo, prav neha kaditi cigarete. Zdravstve- tako	količina pokajenega
ne oblasti zvezne vlade bodo po tobaka, po dveh letih pa se je besedah dr. L. Terrvja v naj- vrnjio na staro višino in celo krajcem času izvedle predloge, poseglo prejšnjo količino pora-M jih v zvezi s kajenjem pred- tobaka. Angleške zdravstve-'£§a omenjena komisija. Ta de- ne oblasti vodijo pri tem precej jansko ni izvedla nobene nove, obsežno propagando proti laizskave, ampak je proučila le, kajenju in njegovi škodljivosti dosedanje. Pri tem je dognala,! zdravju da kajenje cigaret preseže vsel '_____________________
federaciji.	Tobačna industrija je spreje-
I	..	. ~ ~ ,v .	Macapagal je opozoril Sukar- la poročilo s precejšnjo zaskrb-
druge svetovne vojne. Zaposlen	o nezanesljivosti	ameriških med-	naj rja	je gs precj kratkim pod-	Ijenostjo, njeni zastopniki so izje bil pri	Eaton	Axle Co. Na	celinskih raket,	je vprašal B.	pisa,j	pogodbo o konfederaciji	javili, da je vprašanje potrebno
mrtvaškem	odru	bo ležal^od 4.	Goldwater McNamaro v svojem	Maphilindo in da bi bilo dobro,	novega proučevanja, ki naj po-
ako bi	mislil na vrednost svo-	drobnejše ugotovi okoliščine in
jega podpisa. Maphilindo naj bi obseg škode, ki naj bi kajenje
do 9. ure v Jos. Žele in Sinovi odgovoru.
pogrebnem zavodu na 458 East	---------—
152 St., potem bo truplo posla- KSKJ, k Bratovščini Sv. Reš-
no v Knoxville, Tenn., kop.
Anna Matesic
po-
nj ega Telesa in k Tretjemu redu sv. Frančiška. Tukaj zapušča hčer Mary Strainer, pri kateri
Po dolgi bolezni je preminula1 je bivala, sina Franka, vnuke in v petek zjutraj 80 let stara An-' pravnuke. Pogreb je danes zju-na Matesic, rojena Skalec, s traj ob 8:30 iz Louis Ferfolia 3667 E. 105 St., doma v Zagrebu,’ pogreb, zavoda v cerkev sv. Lov. odkoder je prišla leta 1908. Spa-’ renca ob desetih, potem na Kal-o'ala je k Društvu sv. Ane št. 150 varijo.
bila namreč neke vrste konfe- povzročalo človeškemu zdravju, deracija Filipinov, Indonezije Te preiskave naj bi seveda na-in Malezije.	j šle tudi sredstva proti taki ško-
Z rezultatom razgovorov v
dl.
Manili je zadovoljen svoboden Kljub nasvetu dr. Terryja, svet, nejevoljen pa kitajski ko- naj bi prenehali kaditi cigarete, munizem. Nekateri diplomatje je le malo verjetnosti, da jih bo upajo, da se bo Sukamo sedaj veliko sledilo njegovemu na-unesel in jenjal z izzivanji pro- svetu. V Veliki Britaniji so poti Malezijski federaciji.	dobno poročilo objavili pred ne-
Cernu nepotrebno trenje s Panamsko republiko?
CLEVELAND, O. — Panamska republika je umetna tvorba ameriške zunanje politike, pa rudi panamski “narod” je podoben umeten plod. Ko je namreč dozorela ideja o .panamskem prekopu, je predsednik Theodor Roosevelt-hotel dobiti prekop v svoje roke ne samo prometno in gospodarsko, ampak tudi politično. Zato je leta 1903 “slučajno” izbruhnila revolucija v severni Kolumbiji, ki je bila takrat političen gospodar ozemlja, kjer teče sedanji prekop. Kolumbija bi bila revolucijo hitro zadušila, da ni posegla vmes ameriška vojna mornarica, ki je kolumbijski vladi onemogočila, da zdrobi upornike. Roosevelt je takoj nato priznal novo panamsko republiko in sklenil z njo pogodbo, ki daje naši deželi 10 milj širok pas skozi panamsko ozemlje “v večen najem”. Ker je kanal dolg 41 milj, znaša površina ozemlja, danega v najem, nekaj preko 400 kvadratnih milj. Nova panamska republika je dobila pri tej kupčiji najprvo $10 milijonov odškodnine, potem pa še 50% delež na čistih dohodkih od prekopa.
Pravno je bila pogodba seveda v redu, politično pa ne. Panamska republika je namreč kmalu začela godrnjati, da je njen delež pri dobičku od prevoza po prekopu premajhen. To vprašanje je rodilo stalne prepire med Panamo in našo administracijo. Ni pa bilo edino. V Panami se je posebno ostro čutila razlika med Ameriko in domačini, ki je bila od desetletja do desetletja večja. V kanalski coni živi kakih 36,000 A-merikancev, dobra četrtina so uslužbenci, ostali so njihovi družinski člani. Razlika med njihovim življenjskim standardom m standardom domačinov ni samo ogromna, ampak tudi očitna na vsakem koraku. Amerikanci so pravi “gospodje”, Panamci pa pravi berači, ako jih primerjamo. Da bo nesreča še večja, so Amerikanci vsi zaposleni, med panamskimi domačini pa vlada brezposelnost, ki dosega od časai do časa do 20%. To je tudi raz-J log, da med domačini in A.me-rikanci ni skoraj nobenih družabnih in kulturnih vezi. Ob ka-1 nalu sta torej dva svetova, ki živita vsak sam zase. Tako sta-1
nje mora roditi trenja. Pri tem je treba še upoštevati, da tudi v Panami prevladuje zavist proti naši deželi in njenemu blagostanju, ki se izraža v stalnih izbruhih pretiranega nacionalizma. Dodajmo še, da politiki razgrevajo nacionalizem ob vsakih volitvah, te so pa slučajno tudi letos na vrsti.
Politične žerjavice je torej trenutno več kot preveč v panamskem pepelu. Naše državno tajništvo je za to vedelo, toda vsega tega ni upoštevalo. Spori med našimi diplomati so bili vzrok, da smo v Panami že od poletja brez pravega poslanika, dasiravno bi pamet velevala, da bi bili prejšnjega poslanika Far-landa, ki je bil v panamskih krogih menda zelo priljubljen, pustili, dokler ne pride nov poslanik. Tako smo v Panami ravne v volivnem letu brez poslanika!
Vse to je moralo roditi nezdrave odnose, ki so dobili svoj izraz v tem, da so sedanje napete odnose povzročili — srednješolci! Glasom dogovora iz leta 1959 bi namreč morale biti v coni v rabi dve zastavi: naša in
. panamska. Ameriški srednješolci so pa v svoji srboritosti razvili samo ameriško zastavo, panamski srednješolci so se postavili za svojo in za svoje pravice, prišlo je do pretepov, vanje je posegla panamska ulica, verjetno deloma nahujskana tudi od komunistov in Castrovih pristašev. Iz pretepov so se razvile demonstracije, izgredi in neredi s človeškimi žrtvami na obeh straneh. Ker nimamo poslanika v Panami, je moral poseči v krizo sam predsednik Johnson, ki je poslal tja pomožnega državnega tajnika Thomasa Manna, da skuša pogasiti političen požar cb panamskem kanalu.
Sedanji izgredi in nemiri samo ponavljajo staro skušnjo. Ni zadosti, da naša diplomacija samo sklepa pogodbe, treba je tudi, da pogodbenikom pomaga, da jo prav izvršujejo. Taka doJ:-nost nalaga navadno tudi žrtve i in obveze, ki gredo preko pogodbe in ki v pogodbi sploh niso napisane. Takega dela se pa naši diplomatski birokratje branijo, zato pa imamo tako pogosto nepotrebne težave: v Panami točno vsakih pet let! Počemu vse to?
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Glavni vremenski urad je objavil svarilo, da utegne danes pasti izredno veliko snega v državi New York in na vsej vzhodni obali dalje proti severu, pa tudi proti zahodu v Pennsyl-vaniji in W. Virginiji.
MOSKVA, ZSSR. — Sem je prišel nepričakovano F. Castro, predsednik republike Kube. Sprejet je bil z vsemi častmi. Prišel naj bi prosit za novo, večjo gospodarsko pomoč.
PANAMA, Pan. — Združene države in vlada Paname so se sporazumele, naj posebna petčlanska komisija razpravlja in reši spore in nesoglasja med obema deželama, ki so se v zadnjih dneh pokazala v tako ostri obliki in privedla do izgredov na področju kanalskega pasu.
DAR-ES-SALAAM, Tang. — V Zanzibarju, ki je dobil komaj pred enim mesecem neodvisnost, je prišlo včeraj do prevrata. Skupini upornikov se je posrečilo odstaviti sultana in pi uglasiti republiko. V državici je obstojala že dalje časa napetost med vladajočo a-rabsko plastjo prebivalstva in med črnim prebivalstvom. Na oblast naj bi prišel vodja opo-zieionalne Afriške stranke šejk Abeid Karume. V novi vladi so zastopniki tudi dveh drugih opozicionalnih strank, ki sta močno levičarsko usmerjeni.
POSTORI A, O. — Oblasti so prijele Roberta S. Moore, ki so ga ljudje preteklo sreru slavili kot junaka, ker je rešil iz goreče hiše svoja dva mala otroka, med tem ko je ostala njegova 20 let stara žena v gorečih ruševinah hiše. Preiskava je dognala, da je bila žena zabodena v hrbet.
KALKUTA, Ind. — V zadnjih štirih dneh je prišlo do hudih spopadov med hindi in muslimani. Skupno je bilo v njih 75 oseb mrtvih, več sto pa ranih. Odgovornost za red in mir v mestu je prevzela vojska. Doslej so prijeli in zaprli okoli 4,000 ljudi.
j Iz Clevelanda j in okolice
I	t
Hčerkica-prvorojenka—
Preteklo sredo se je rodila v St. Ann’s porodnišnici g. Josefu Ludwigu in njegovi ženi ge. Barbari, rojeni Sterk, 26460 Park-lawn Dr., Euclid, Ohio, hčerkica prvorojenka. S tein sta postala Mr. & Mrs. Peter Stark, 7710 St. Clair Ave. prvič stan oče in stara mati. — Iskrene čestitke!
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Podr. št. 15 SŽZ ima jutri ob 7.30 zvečer sejo v SND na East 80 St.
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj sejo v šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od štirih popoldne dalje.
Zadušnica—
Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Martina Germ na 30. dan njegove smrti.
Novi odbori—
Društvo sv. Ane št. 4 S.D.Z. ima za 1. 1964 sledeči odbor: predsed. Jennie Stanonik, pod-predsed. Angela Kofol, tajnica Jennie J. Suvak, 4208 Bluestone Road, EV 2-5277, blag. Josephine Ambrožič, zapis. Rose L. Erste, nadzor. Frances Novak, Marie Telich in Frances Okorn, zastop. za mladin. dejavnosti Angela Kofol. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Ave.
Odgovor danes—
Župan R. S. Locher je v petek v Detroitu poskušal pridobiti Unijo avtomobilskega delavstva, da bi le imela svojo letošnjo konvencijo v Clevelandu, kot je bilo domenjeno. Predsed. Unije W. Reuther je županu obljubil, da bo danes glavni odbor ponovno razpravljal o tem vprašanju.
Mrs. Mallory bila odpeljana domov—
Mrs. Willie Mae Mallory se je dve leti upirala vrnitvi v Juž. no Karolino, kjer je obdolžena “ugrabitve” dveh belcev. Trdila je, da ne more upati na nepristransko sodno razpravo v Monroe, S. C. Sodišča so njene pritožbe in bojazni zavrnile in v petek ponoči so jo okrajne oblasti izročile zastopnikom oblasti Sev. Karoline, ki so jo odpeljali domov.
Zaradi snega zaprte šole—
Zaradi snega, snežnih zametov in snežnega viharja je večina šol v predmestjih in okolici mesta, zlasti proti vzhodu, zaprta. Mesto Cleveland je ob 6.45 danes zjutraj oklicalo “snow emergency”, ki prepoveduje vsako par-kanje avtomobilov na glavnih prometnih cestah v mestu.
Seja—
Jutri, v torek, ob 7.30 zvečer, je seja Društva Danica št. 11 SDZ. Pred sejo bo pregled računov.
Iz bolnice—
Mr. Joe Kodrich s 6522 Schaefer Ave. se je vrnil iz Euclid Glenville bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave ter za božična in novoletna voščila. Obiski na domu so dobrodošli.
------o-------
A WASHINGTON, D. C. — Danes
popoldne pride sem na uradni
obisk predsednik Italije A.
Segni.
1
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 13, 1964


6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv
Manager and Editor: Mary Debevec
NAKGČNJNA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 8 Mon., January 13, 1964
Pred letošnjim kongresnim zasedanjem
Sedanji 88. Kongres se z lanskim zasedanjem ne more ravno postaviti. Ne more pokazati niti par velikih političnih zakonov, ki bi jih uzakonil. O pomanjkljivostih njegovega dela smo tekom leta stalno poročali, danes lahko podčrtamo s-amo dejstvo, da je zasedanje dobilo svoje zasluženo plačilo. Od vseh strani je te dni letela samo kritika nanj, kongresni ugled in vpliv pa je padel na nižino, ki ne dela časti naši deželi.
Ali se bo Kongres popravil v letošnjem zasedanju? Lahko bi se, ako bi ga bila volja. Še dolgo ni bila namreč pot njegovega zakonodajnega dela tako ostro začrtana, kot je letos; se mu bo treba bati nepredvidenih ovir, ne razburljivih političnih dogodkov, kajti na političnem obzorju ni težkih oblakov ne v domači ne v zunanji politiki.
Kongres ima predvsem v Beli hiši predsednika, ki je kot prikrojen za njegovo tradicijo in miselnost. Johnson spada med tiste res redke predsednike, ki pozna kongresni političen labirint do dna in ki tudi-ve, kaj se na Kapitelu da doseči in kaj ne. V tem pogledu najbrže nima tekmeca v naši politični zgodovini zadnjega pol stoletja. Kongres torej ve, koga ima pred seboj.
Johnson ve dalje, da je treba lepo orati s Kongresom. Že prve dni je več kot jasno povedal, da ne želi s Kongresom samo, recimo, mirnega sožitja, ampak tudi složno sodelovanje. Ne bo torej pošiljal na Kapitol zakonske osnutke, ki o njih ve, da jih večina kongresnikov in senatorjev ne bo odobrila. Kongresu se torej ni treba bati, da bi dobil zakonske predloge, ki bi mu bili samo v nadlego in zadrego.
V praksi ne bo Johnson segal po novih idejah. Mu jih je že toliko ostalo od njegovega izredno inicijativnega prednika, da bo moral še med temi izbirati samo take, ki bodo naletele na razumevanje obeh kongresnih domov. Še v januarju bomo videli, kakšna bo zbirka takih Johnsonovih zakonskih načrtov. Mislimo, da se jih Kongres ne bo ustrašil in da jih bo skušal odobriti. Zato bojev med federalno administracijo in Kapitelom ne smemo pričakovati.
Bili bi tudi za Kongres zelo tvegani, ako pomislimo na drugo okoliščino, ki bo usmerjala delo na Kapitelu. Smo v volivnem letu, zasedanje mora biti zaključeno najkasneje sredi globokega poletja, kajti vsi kongresniki in tretjina senatorjev mora imeti vsaj dobre tri mesece na razpolago za volivno agitacijo. Kongres bo moral torej v dobrih 6 mesecih uzakoniti vsaj vse neobhodno potrebne zakone, kot je proračun z nakazilnimi zakoni. Ne bo se smelo dogoditi, kar se je lani, da je preteklo več kot šest mesecev sedanjega proračunskega leta, pa še zmeraj niso izglasovani vsi potrebni nakazilni zakoni. Ako bi se kaj takega letos ponovilo, bi imeli kandidatje težke ure pred svojimi volivci, kajti njihovi tekmeci bi kaj takega izrabili za propagando, kar se le da.
Kongres ne bo mogel zanemariti tudi nekatere soci-jalne zakone, ki nanje pretežni del volivcev že težko čaka več let. Ne bo smel podleči skušnjavi, da se preveč zamoti z debatami o zaostankih lanskega zakonodanjega dela, kot sta na primer zakon o civilnih pravicah in zakon o davčnih popustih. Ako bi oba ta dva zakonska predloga preveč motila kongresno delo, bo to močno odjeknilo med volivci, ne ravno v korist kandidatom pri jesenskih volitvah.
Moramo po vpoštevati, da se na jesenske volitve ne bo ozirala močna manjšina kongresnikov in senatorjev. Najpreje ne bo šlo 68 senatorjev na volitve. Kar jih bo pa šlo, je med njimi tudi nekaj takih, ki bodo čisto gotovo izvoljeni, naj bo Kongres na dobrem ali slabem glasu. Ravno ti pa gospodarijo v senatnih odborih in uganjajo tam svojo brezobzirno osebno politiko. Tudi v predstavniškem domu je lepo število takih kongresnikov, ki jih ni strah pred svojimi volivci. Tudi med njimi je dosti muhastih politikov, ki z veseljem zavirajo kongresno delo, ako gre to v račun njihovi politiki. Zato ostane še zmeraj odprto vprašanje, ali se res ne da doseči, da bi se zakonodajni postopek temeljito preuredil in zboljšal. Novih sredstev za tak namen ni treba iskati, so že uzakonjena, treba je samo zakone izvajati.
Zakon na primer zahteva, da kongresniki in senatorji, ki se ne udeležujejo kongresnega dela, ne smejo dobiti za dneve svoje odsotnosti nobene plače in vseh dobrot, ki so zvezane z delom v Kpngresu. Zakaj se ta zakon ne izvaja, zakaj je ostal mrtva črka? Tradicija dalje zahteva, da vsak član Kongresa prosi plenum za pravico, da sme biti odsoten. Take prošnje so postale čista formalnost. Ali se ne bi mogle odklanjati, kadar so na vrsti važna glasovanja ali važne debate? Zakaj je prišlo v navado, da se visok odstotek kongresnikov in senatorjev pokaže na Kapi-tolu samo v torek, sredo in četrtek, druge dneve pa gre po svojih opravkih in se drži navadno izven naše prestolice. Zakaj Kongres tolerira to razvado?
Glavna hiba kongresnega dela je v zavlačevanju dela
v odborih in komisijah. Ali se ne bi dalo skleniti že začetkom zasedanja, koliko časa smejo važni zakoni ležati pred odbori in komisijami. Ali ne bi smeli imeti zakonski predlogi, ki jih pošilja federalna administracija, prednosti v tem smislu, da jih Kongres mora v določenem času ali sprejeti ali odkloniti?
To so že davno znane ideje o Kongresnih reformah, toda senatorji in kongresniki nočejo ugrizniti vanje. Že lani je radi tega nastala burja v javnosti. Ako se ne bo sistem v zakonodajnem postopku zboljšal, bo iz burje nastal vihar, kar bodo kongresniki in senatorji čutili na svoji koži. Seveda še ne tako hitro. Preje mora naša dežela še sanirati politične razmere v naših južnih državah. Tam leži jedro zla za delo v našem Kongresu. Dokler se bodo od tam rekrutirali voditelji našega Kongresa na podlagi sedanjega političnega stanja v južnih državah, ne moremo računati na reforme v Kongresu, pa naj bi bile še tako potrebne, ne letos, ne v bližnji bodočnosti.
* BOŽIČ IN NOVO LETO sta je v številnih raznih zadevah že za nami. Slovenci v Chicagu naša Amerika daleč naprej pred so oba obhajali po lepih sloven-1 drugimi deželami in deli sveta, skih navadah. Cerkev sv. štefa- Pri merah in tehtanju pa se še
na je še vedno tista osrednja točka v Velikem Chicagu, vsaj ob takem prazniku kakor je Bo'
vedno krčevito drži starega angleškega sistema in še vedno merimo na palce (inče), čevlje,
verne Slovence od blizu in daleč, da pridejo pogledat prijetne jaslice v cerkev sv. Štefana in !k službam božjim, pri katerih še čujejo krasno lepo petje svetoštefanskega pevskega zbora, ki ga je zadnja leta dvignil na zavidljivo višino njegov spretni pevovodja č. g. p. Ven-delin špendov. Petje pri glavni sloveski maši je res nekaj div-nega. Čast pevcem in pevovodju!
Drugih raznih drobnih novic je okrog Sv. Štefana vedno kaj, a le kakega stalnega kronista
žič, ki privabi k sebi premnoge jarde in milje. Tehtamo pa na
unče, funte in tone. Tekočine pa merimo na pajnte (pints), kvorte in galone, ter tudi na male in velike žlice, na bušlje, sode (barrels) in fathome (sež-nje).
Razen angleškega sveta (Z.D. in Vel. Britanije) ostali svet s prav malo izjemo vsepovsod u-porablja meterslki sistem merjenja in tehtanja. Pri tehtanju grame in kilograme, za dolžine in daljave metre in kilometre, za tekočine litre in hektolitre -po načinu stotink in tisočink, itd., kar je mnogo bolj praktič-
ni v svetoštefanški naselbini, da bi iste sproti zavohal in objavil sproti v kratkih poročilih,
no kot stari angleški sistem.
Vse doslej je tako šlo in še gre. Toda tudi čas gre naprej
dokler so take novice sveže in — ta pa je doslej na svetu že zanimive. Kdo izmed mladih se marsikaj spremenil — postavil naj dvigne in prične, čitatelji j in še postavlja marsikje stare AD mu bodo hvaležni.	| navade in načine v kot — nove
V	Chicagu in okolici je bilo pa uvaja, kjer tako bolj kaže. zadnje tedne in mesece več bol- Vsaki zadevi, posebno pa še raznih naših ljudi. Mnogi so mo- nim načinom, nakazujejo nova rali po zdravniško pomoč, ne- pota razmere. Kadar začno kje kateri na operacije v bolnice, .prevladovati gotove razmere —
V	bližnjem Ciceru je še ved-1 tedaj se je treba podati, če dni-
no bolan znani rojak John Bizjak, ki biva na 5313 W. 24th Pl. Zdravi se doma in zdravje se mu polagoma vrača.
V	Ciceru je že dalj časa bolan tudi rojak Anton Pristov, ki biva na 5427 W. 24th St. Stanje se mu boljša in mu želimo, da čimpreje okreva.
V	bližnjem Berwynu je morala na težlko operacijo Mrs. John Jerich. Iz Presbyterian-St. Luke’s bolnice se je vrnila pred prazniki.
V	Chicagu boleha še vedno rojak Andrew Kavčič. Zdravi se doma.
V	nezgodi z motociklom je dobil težke poškodbe mladi Frank Martinčič, sin znane družine Fr. Martinčiča st, ki biva na 2055 W. Cermak Rd. Mladi Frank se je v soboto, 30. novembra 1. L, poročil v Hammondu, Indiana, z nevesto Miss Marija Pečelin. Nato sta se podala na ženito-vanjsko potovanje, na, katerem ju je doletelp nesreča. Oba sta debila poškodbe, Frank posebno težke, ki se še sedaj nahaja v bolnici, kakor poročajo. Obema želimo, da čim preje okrevata!
Tako želimo tudi vsem drugim, da se čimpreje pozdravijo in vsem naj bo novo leto srečno in zdravo!
* AMERIKA ZAOSTAJA ZA NOVIMI ČASI? — Kje, kako, v čem in pri čem? Sodobni znanstveniki, posebno razni inženirji raznih industrij, kemisti, zdravniki in še vrsta drugih ve-ščakov potrjuje to in trdijo tako.
Yes, naša Amerika,, katero so
gače ne kaže in ne gre naprej. Tako nam povedo sedanji časi, da tudi pri naših načinih merjenja in tehtanja so začele sedanje nove razmere diktirati: “Ne bo drugače, Amerikanci boste morali začeti uporabljati meterski sistem, merjenja in tehtanja!”
Razni strokovnjaki za mere in tehtanja se s tem problemom bavijo že dalj časa. Zadnje leto še so sestavili poročilo in predlog, ki bo baje predložen prihodnjemu zasedanju kongresa za odobritev in sprejem, da, se uvede v Združenih državah za mere in uteži meterski sistem, kakršnega uporabljajo v Evropi.
Razlogi zn to so sledeče razmere, ki to nujno diktirajo:
Meterski sistem uporablja zdaj že okrog 88 držav in dežel, v katerih' biva in živi blizu 90% prebivalstva vsega sveta. Prav zadnja leta so sprejele meterski sistem tudi Japonska, rdeča Kitajska in Indija. Celo nekatere dežele, kjer prevladuje angleški jezik, se pripravljajo, da uvedejo meterski sistem, ki je priznan za mednarodno najbolj praktičen sistem za mere in uteži.
Nadaljnji razlogi, ki diktirajo Združenim državam, da sprej-mej'O meterski sistem, so posebej povdarjeni po naših industrijah vseh vrst in njihovih trgovinah s tujimi deželami po svetu. Naši izdelki so na več krajih in mestih odklanjani prav radi tega, ker so izdelani po ameriški merah in nekateri
ski meri narejeni, se razlikuje-( jo od naših vijakov, ki so izdelani po naši palčni meri. Na! avtih ali drugih strojih in aparatih, kjer so vijaška stebla zalita v telesna ogrodja ali, dele, na isti po naši meri vrezani vijaki ne prijemljejo prav in ne prijajo prav. In koliko je še drugega, ki povzroča še večje preglavice. Radi tega imajo toliko sitnosti tisti, ki kupujejo v Evropi narejene avte in druge stroje. Pa, se kak del na teh pokvari in nadomestila za tak del ali kos tu ni in je treba čakati, da ga dobe iz Evrope ali kjer koli že. In za naše ameriške avte je ista sitnost, če se pokvarijo v Evropi, je tudi za te težavno tam dobiti druge potrebne dele pri popravilu. Radi tega marsikje v Evropi naše izdelke odklanjajo, ker imajo potem težave pri nabavi takih novih delov. Vsled tega pravijo tudi, da Rusija, Češkoslovaška in Japonska prodajajo več in več svojih izdelkov vsepovsod po svetu, ker so izdelani po me-terskih merah. Je torej tudi naša trgovina s tem prizadeta in ta je glavna, ki diktira: Amerikanci, zdramite se in začnite po meterskih merah meriti in tehtati, drugače boste prodali manj in manj. Kajti vsakdo rajši kupi tako “kapo” in talke “škornje”, da mu “pašejo”.
Sprememba bo pa seveda vzela mnogo časa, predno se je bodo privadili. Pravijo, da najmanj eno generacijo (en rod) okrog 33 let. Saj še pri nas v času stare Avstrije, ko< so sprejeli meterski sistem, so še dolgo ljudje merili na vatle, klaftre, poliče, firkle, johe, itd. še zdaj kaka stara teta, ko pride v trgovino za blago, pravi:	dajte mi
en vatel kotenine ...
Koliko let bo vzelo, da bodo po vsej Ameriki spremenili ka-žipotne napise za daljave. Koliko časa bo vzelo,- da bodo po vseh zemljiških uradih opisali zemljišča po novih meterskih merah. Parcele po mestih in farme?
Ko bomo čez nekaj let prodajali zemljiške lote, ne bomo več rekli, da je široka 25 ali 50 čevljev, pač pa: 25 čevljev lota, bo nekako 8 metrov in kakih 75 centimetrov; 50 čevljev lota pa kakih 17 in pol metra.
Ko se boste peljali v Lemont iz Chicaga in je po sedanji milj ski meri okrog 27 milj do tja, bo potem v kilometrih nekako okrog 43 kilometrov. V Joliet iz Chicaga po sedanji meri je okrog 39 milj, po kilometerski meri bo okrog 62 km in pol.
Vse bo' po novem — novi ljudje, novi čaisi. čas pa, bomo lovili vsak, po svoje ...
VESTI
I S
Čr-i
Proizvodne stroške je treba zmanjšati
Na zborovanju komunistov Železarne Jesenice je član izvršnega odbora centralnega ko-miteta Zveze komunistov Slovenije iStane Kavčič razlagal svojim tovarišem, da je čisti do-
ločitev tega tako velikega našega moža, ki je živel iz vere tudi kot pevec-umetnik ves čas svojega življenja! Čast in slava mu!
V ladjedelništvu na 12. mestu na svetu
V Jugoslaviji so tri večje
hodek Železarne od leta 1960 .ladjedelnice: 3 maj na Reki, U-vedno manjši, čeprav proizvod- 1 janik v Pulju in Splitska lad-nja narašča in so izdelki boljši | jedelnica. Prvi dve je Jugosla-tudi po1 kakovosti. Cene izdel-jvija dobila od Italije, ta pa, po kov so namreč v tem času osta- prvi svetovni vojni od Avstro-le neizpremenjene, med tem ko Ogrske, drugo pa od stare Juse se cene surovin in storitve go,slavij e. Vse tri so v povojnih
podražile. Treba je gledati na zmanjšanje proizvodnih stroškov. Govorili so tudi o rekonstrukciji železarne, katere prvi del bo končan prihodnje leto, drugi pa do leta 1970.
Sestanek jugbslovansko-italijansk'ega manjšinskega odbora
letih izpopolnili in povečali. Poleg teh treh obstoji še nekaj manjših, od teh ena v Piranu v Slovenskem Primorju. Večje ladjedelnice delajo s skoraj 90 odstotki za tuje naročnike in prinašajo- Jugoslaviji eno desetino celotnega deviznega dohodka. Trenutno je Jugoslavija v
Konec lanskega leta je bilo v pogledu gradnje ladij na 12. Belgradu 10. zasedanje ital.- mestu na, svetu. Ladjedelnice jugoslovanskega odbora za za- hočejo še razširiti, da bodo mo-ščito narodnostnih manjšin.1 gR sprej eti še več naročil iz tu-Imenovani odbor je bil formi- jine. Do konca leta 1962 so ran po določilih znanega. Ion- zgradile za tuje naročnike sku-donskega sporazuma, iz 1. 1954. paj (v vseh povojnih letih) la-Na belgrajskem sestanku, so 'dij v skupni vrednosti 198 mili-se med drugim sporazumeli, da jonov dolarjev, si bosta Jugoslavija in Italija! ]Vg delajo Časti svojemu izmenjali po enega strokovnja-	rodu
ka-pedagoga s posvetovalnimi
Neki Pavle Zidar iz Kopra se
zadnjih 300 let in še več Evro-j laki izdelki ali take dele ne mo-pejci imenovali “novi svet”, ka- rejo uporabiti na strojih ali a-mor so hiteli za kruhom in sre-' paratih, ki so izdelani v Evro-čo sto in sto tisoči — leto za le- pi ali kje drugje po sistemu metom, je v gotovih ozirih res za terskih mer. Celo navadni pre-
pravicami glede metode pri pritožuje v “Delu” nad Jeseni-pouku materinega jezika na čani, drugimi Gorenjci in Šta-manjšinskih šolah; dalje da se jerci; -ki hodijo na Koroško, da bodo med velikimi počitnicami se tam dosledno trudijo, da bi ustanovili izpopolnjevalni šemi- govorili nemško, četudi znajo narji za učiteljstvo na manj- komaj Rako besedo-. Zidar pra-šinskih šolah, da bosta obe via- ^ vp Ra rj taki obiskovalci na Kodi ustanovili vsaka po tri šti- ^ roškem, tudi v Celovcu, Veli-pendije za obiskovanje izpopol-jkovcu in Beljaku prav lahko
n j ovalnih tečajev na -univerzah ^haj ali s slovenščino in v Italiji odnosno v Jugoslaviji, podprli koroške Slovence, in končno se je odbor sporazumel za izmenjavo knjig za
tako
Ti so na take obiskovalce iz Slovenije, ki se na Koroškem manjšinske šolslke knjižnice ka-j predSitavijaj0 za “Asshngerje” kor tudi za izmenjavo manjšin- in “Oberkrainerje”, zelo neje-skih šolskih učbenikov. Dogo-. voljjh in pravijo, da rajše vidi-vorjeno je bilo tudi, da se bo- j0) da. jih Spi0h ni tja, kot -pa do prirejali šolski poučni izleti da koroškim Nemcem in nem-
Iglkerada z merje
EUCLID, O.
Dramatsko
in da bodo z obeh strani strokovnjaki pregledali učne knjige za zgodovino. — O vsem tem je -bilo izdano skupno poročilo, v katerem pa je tudi rečeno, da bodo vse naštete pobude podrobno še proučili strokovnjaki in nato še predsednika obeh delegacij, se pravi, da je še daleč, da bodo realizirane, v kolikor seveda sploh bodo.
Pogreb p'evea-umetnika
Pred dnevi je AD prinesla sporočilo o smrti velikega- slovenskega pevca-umetnika Josipa Gostiča. Danes priobčujemo še poročilo o njegovem pogre-bu. Takole so nam: napisali: “Tu, na Homcu, smo 28. decembra 1963 pokopali, prvaka zagrebške opere -Josipa Gostiča'.
I Spremili smo ga na zadnji, poti društvo Naša -zvezda bo prire- ^ nj eg,0ive viie- pod Homško dilo' v Slov. društvenem domu ro (gričkom) — ne vem, ko-na Recher Ave. 26. januarja te"|hh0l vam je znan ta idiličen tos maškeradno veselico z ve- kraj _ na pokopališče, ki okoli in okoli obdaja krasno M-ari-
čerjo. Na razpolago bo okusen, golaž, klobase in kislo zelje.
ijimo župno cerkev. -Obrede je
Servirati bodo začeli ob štirih 0pravp ljubljanski škof dr. Jo-
popci-dne.
že Pogačnik z veliko asistenco.
Po večeiji bo ples, pri kate- grobu je z lepim govorom rem bodo dobile najboljše ma- ^ sjavp rajnkega kot velikega sike nagrado. Igral bo Grabnar- peVca in U:metnika — vsa kul-
jev orkester. Vstopnice so naprodaj v klubovih prostorih v SDD na Recher Ave.
Frank Segal in, predsed.
“Kravji hotel” v Porurju
V predmestju E-ssena, največjega mesta v Porurju, je skle- bolnišnici-; nilo 80 kmetov zgraditi in ure- škem odru v
turna Evropa da čuti njegovo izgubo. Slavil pa ga je tudi kot vzornega ■ katoličana: 40 božičev je obhajal sveto noč v cerkvi Marije Pomočnice in pel na koru božične pesmi v zboru domačih pevcev. 41. božič pa je zaspal v Gospodu malo pred večerno mašo ob 18.' v ljubljanski ležal je na mrtva-avli Slovenskega
šk-utarjem zaradi uboge, male koristi lezejo v ...
Električni daljnovodi izrabljeni
Neki Igor Prešeren poroča v ljubljanskem listu “Delo” o izrabljenosti električnih daljnovodov in drugih električnih prenosnih naprav. Trdi, da so v takem stanju, -da lahko vsak čas povzroče skrajne težave pri o-skrbi z električno energijo. Posebno ,so- prenosne naprave o-bremenjene v Ljubljani im v Kranju. Obe mesti se imata zahvaliti le srečnemu, slučaju, da nista ostali že davno brez električne sile, piše Prešeren.
Brez pekarne n'e pojde
Nekdaj je bilo v Sloveniji V skoraj vsakem večjem kraju celo po več malih pekarij. Sedaj so te zaprli in namesto njih odprli velike obrate. Do nedavnega so imeli v Beltincih v Prekmurju še -svojo pekarno. To hočejo sedaj združiti z ono v Murski Soboti, v, Beltincih pa ohraniti le prodajalnico kruha. Domačini protestirajo češ:	Kdo
nam bo pekel kruh, ki ga mesimo doma, pa ga doma ne moremo več peči, Iker nimamo krušnih peči? To kaže, da se je še ohranila navada, da družine, ki ne porabijo veliko kruha, tega doma zamesijo, puste vzhajati in ga pripravijo- za v peč, nato pa ga ne pečejo doma, ampak ga zanesejo v pekarno. Za par Mehov se krušne peči ni izplačalo kuriti. Sedaj so krušne peči že večinoma izginile, ljudje pa še vedno jedo radi domač kruh.
Oj te cene •..
Po uradnih podatkih so se cene v gradbeništvu dvignile v
diti na površini 26 ha kravji narodnega gledališča v Ljub-botel, ki bo v njem prostora za Ijani, nato pa v -svoji vili do po-1,500 molznic. Za temeljito ra- greha 28. decembra ob pol 4. cionalizacijo molže in mlekar- uri popoldne, ko se je razvil stva bodo kmetje poslali svoje sprevod z veliko udeležbo do-krave v “kutel” (zloženka iz be- mačinov in drugih iz Ljubija-'zadnjem letu za skupno okoli sed “Kuh” in “Hotel”), kjer bo- ne, Zagreba in od drugod. Nje- 17%, zidarska dela sama celo za do v skupni reji, živinorejci pa gova sestra je bila pri njegovi kar 24% , zemeljska pa za 23%-
bodo morali zagotoviti potrebno smrti. Pravi: “Umiral je kakor,	-------o------
krmo.	ptiček. Rekel je:	‘Popolnoma' — Idealno podnebje z obilico
Kravji hotel je predvsem po- sem pripravljen za odhod (v dežja ustvarja v Severni Karo-sledica čedalje večjega pomanj- večnost).’ ”	(lini posebno ugodne pogoje za
novimi časi. Na, drugi strani pa prosti vijaki (šraufi), po meter- kanja delovne sile v kmetijstvu. Kako lepa in tolažilna, je bila odlične pašnike.
Novo življenje
Povest. — Spisal dr. Fr. Detela.
“Meni se ni sanjalo,” trdil je Tonček. “Z očmi sem videl, kako je prišel ropar proti hiši, in slišal, kako je lezel po zidu.” Gospodar je trdil, da so to sanje, Tonček, da ne, toliko časa, da se je napravil Vr-ban, da gre pogledat, če se ni morebiti kaj zgodilo pri živini.
Tonček se je stisnil k njemu in šla sta na dvorišče.
“Tod je šel,” pokazal je Tonček proti kleti in Vrban je zapazil pod oknom v klet klepalni stolček, kar se mu ni še zdelo sumno; kajti je bil v okno vdelan močan železen križ. A ko stopi bliže, zagleda, da je križ zasukan, na dveh straneh ali izdrt ali pre-Piljen in obrnjen tako, da Pušča dve odprtini. Vrban je videl zadosti. Brž zasuče nazaj v okno železni križ, prisloni k oknu težko trugo za gramoz in pošlje Tončka spat, češ, da je ropar ujet in ostane on na straži. Koga da ima ujetega, to je' vedel; saj so bila Vrata v hlev odprta in Janezovo ležišče prazno. Sedeč na trugi se je muzal, ko je Poskušal ujetnik najprej lahno odriniti, potem s silo odvaliti težko trugo. Ko pa se je zdanilo in so začeli ljudje hoditi mimo, je poslal po žan-darja v šmarjeto. Kmalu je izvlekel ta izza soda Janeza, ki je bil prilezel v klet z veliko prepleteno steklenico, da se preskrbi za en teden ali dva s hruševcem.
“Tonček, ti si priden; kaj naj ti kupim na semnju?” vprašal je Vrban.
‘Križ za na grob moji ma-■’ni,” je dejal Tonček in takoj ga je naročil pri mizarju gos-®°dar, kupil mu pa tudi lese-^ e g a konjička, kakršnega
Stanku.
III.
Prišla, je jesen in otroci so začeli hoditi v šolo v šmarjeto. tonček je dobil novih tovari-Sev in novih prijateljev. Poleg njega je sedel čurnov Jože, ki J6 imel čudovito lepo leseno ‘Sabljo z železnim ročajem, ki ga je bil pritrdil starejši l’at ključavničar, poleg tega rtinov Martin, ki je skakal najdelj in znal pse tako oponašati, da so se mu zvečer Oglašali po vsej vasi, potem nrjevčev Lojze, ki je imel Pnščalko na tri luknje, da se ■j6 izpreminjal glas neizrečeno ePo, in potem dobrodušni gurjev Blaž, ki ni znal ne P avati ne plezati, ki si ni znal narediti niti vrbove piščalke, ndi bezgove puške, ki mu ni ° v glavo ne branje ne piša-j je nje in števanka samo s petimi sestra Ema, ki je
ln desetimi.
^ Učitelj Kragulj je imel ga Blaža za lenuha in po-Vedneža; kajti si ni mogel . da, da bi njegov pouk ne -nstril glave največjemu but-Cu> ki bi imel količkaj dobre Saj je vendar tako važ-n° Poudarjal, da je dušeslovje enielj vzgoji, da mora učitelj °znati duše učencev, k če-i Ur treba bistrega očesa in o ga te izkušnje, dveh vrlin, s šaferima se Je tolikanj pona-
^Ker je torej Kragulj natan-Poznal srca svojih učencev, ni bilo treba, kadar se je "aJ zagrešilo v šoli, nobenega
rata vanj Kramar jeva sinova, Adolf in Albin, in plah se umikal v klop pred učiteljem, ki je kričal: “Že zopet ta poredni Blaž!”
Tončku se je smilil ubožec; in če si v išoli ni upal potegniti se zanj, branil ga je zunaj šole proti razposajenim sošol-c e m, zlasti Kramarjevima dvema, katerima je rastel greben, ker sta čutila, da se ravna ž njima v šoli in zunaj šole drugače, obzirneje nego z drugo mladino.
“Zakaj se ne zagovarjaš v šoli, Blaž,” očital mu je nekoč Tonček, ko ga je spremljal domov, “in zakaj pustiš, da te po šoli tako sujejo in pehajo! Lej, ti si močnejši od vseh teh, ki se norca delajo iz tebe. Zakaj se ne braniš?”
“Beži, beži, Tonček,” je dejal Blaž. “Pusti norce, ki bodo norci ostali. Kadar se naveli-ličajo, bo pa mir. Toda v šoli je res čudno. Kolikrat sem že sklenil, da danes izpregovo-rim, naj se zgmdi, kar hoče. A me pogleda učitelj tako strupeno in Adolf se mi zareži taka grdo, da takoj spoznam, da ne zmorem, in srce mi upade. Toda naj bo, kakor hoče, v božjem imenu. Tri leta in pol že hodim v išolo in ne bom več dolgo. Potem pa vržem knjige v peč, da me ne bodo spominjale Kragulja in njegove šibe. — Koliko je že sedemkrat sedem?”
“49.”
“Kako dobro glavo imaš ti, Tonček! Lej, jaz sem pa to že tolikrat slišal, a vedno pozabim. 49, 49. Ali mi verjameš, da ne bom vedel jutri več? Lahko noč, Tonček! 49, 49.” Še nekaj časa se je cula ta številka iz Žgurjeve veže, kjer je bil izginil Blaž.
V šoli je imel ta siromak še druge sitnosti. Kakor gleda vsak človek, da si olajša delo, tako je nastavljal Kragulj iz zložnosti, oprte na pedagoške razloge, v šoli nadzornike, ki so pazili na součence. Adolf in Albin, oba sta bila taka paznika, katerima nadzorništ-vo ni bilo samo časten posel, ampak tudi vir raznih dohodkov. Polagoma in kakor po črtežu sta navajala součence, da so jima donašali šišk, je-žic, sadja, ptičev ali kar si bodi. Kdor se ni odkupil, temu se je slabo godilo, ker sta ga brata tožila, in veliko je trpel Blaž, ker jima ni mogel nikoli prav ustreči.
Kar pa sta bila vaškega mogotca sinova med učenci, to bila med učenkami njih bila lepše oblečena od drugih in je rada pripovedovala vrstnicam, da pojde črez leto v mestne šole.
Tonček, hud demokrat, ni mogel trpeti ne nje ne bratov.
“Adolf in Albin sta goljufa; jaz jima ne dam nič. če me zatožita, se bom zagovarjal, in če ne bo izdalo, ju pretepem.” To je Tonček zagrozil obema dečkoma tako resno, da sta mu takoj verjela. — Len-čika pa je imela lep orehov malin, ki ga je bil on izdolbel. Adolfu je bil všeč in Lenčika mu ga je že hotela dati, iz strahu, da jo zatoži. Toda Tonček je ugovarjal: “Ti si
_ . ___,_______„„ najmirnejša izmed vseh dek-
Pi’eiskovanja. Z bistrim oče-:lic; kako se more tebi kaj a,>m in bogato izkušnjo je ta-, zgoditi!” Lenčika ga je po-°'J zasledil krivca, Žgurjeve-1 slušala in ni dala
malina
Pcl Blaža; kajti med tem, ko ^Adolfu. Ko so bili pa črez par nau vsi drugi mirno in moš-0 zrli v obraz, bodisi v svesti Sl svoje nedolžnosti, bodisi iz
Predrznosti, je Blaž, kriv ali|Blaža in potem vprašal, kdo
hekriv, vselej pobesil oči pod'da je še skakal. Tedaj vstal bistrir
dni razposajenci zopet razsajali pred šolo in zaprašili sobo, je učitelj najprej kaznoval
v 1111 Pogledom in zardeval, Cllteč, kako izdajalsko se ozi-
Adolf in naznanil Lenčiko. (Dalje prihodnjič.;
JANUAR
mm
m[7 19 IM
mm
2« HI
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JANUAR 1984
25.	—Družabna prireditev Slov.
šole pri Sv. Vidu v šolski dvorani. Začetek ob šestih zvečer.
26.	—Klub upokojencev v SD na Holmes Ave. priredi večerjo v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob petih.
FEBRUAR
8.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slov. domu na Holmes Ave. “Nagradno maškerado”. 8.—Pevski zbor “Triglav” priredi maškeradno veselico v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue.
IG.—Klub upokojencev v Eucli-
du priredi večerjo in maške-radni ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Večerja od 5. do 7. zv. Igral bo Grabnarjev orkester.
APRIL
5.—Prosveta Baragovega doma organizira Slovanski festival v I
farni dvorani pri Sv. Vidu.
12.—Pevski zbor JADRAN poda v SDD na Waterloo Rd. svoj koncert. Začetek ob 3.30.
19. — Glasbena matica poda v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. pomladanski koncert.
2G.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
3—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue.
NOVEMBER
1. — Glasbena matica poda
v Slov. nar. .domu na St. Clair Ave. jesenski koncert.
Mod m “evropsko ceste
Delno so že pripravljeni načrti za kopensko zvezo čez
Baltik.
Čeprav mnogi označujejo zamisel o mostu čez Baltik kot prebujno domišljijo, lani ustanovljena družba za pripravo kopenske zveze čez Fehmarnbelt v zračni črti Fehmarn-Lolland z vso resnostjo zbira podatke, na podlagi katerih bi zamašila luknjo na “evropski cesti številka štiri”. Preteklo poletje so raziskovali morsko- dno.
Z uvedbo prevoznih splavov se je znatno skrajšal čas, potreben za pot iz .Koebenhavna v Hamburg, kljub temu pa traja še vedno do sedem ur. Če bi zgradili most, bi avtomobilist premagal razdaljo v dobrih štirih urah, in sicer kadarkoli, tako' poleti — zdaj je treba zaradi turističnega navala čakati pri trajektu več ur — kakor pozimi, ko je plovba pogosto prekinjena zaradi snežnih vi-
i	)
harjev in ledu. Torej dovolj razlogov za most.
“S tehničnega stališča ne bo težav,” pravijo strokovnjaki, ki pripravljajo načrte za 19.3 km dolgi most med otokoma Feh-; marn in Lolland. Kot primer; omenjajo most Maracaibo v Ve-! nezueli, kjer so morali zaradi močvirnih tal zasidrati opornike tudi do 50 metrov globoko. In dalje:	most čez Veliki Belt
— Danci so že pripravili načrte zanj — po dolžini in 2,ahtevno-sti graditve ne bo mnogo zaostajal za fehmarnskim in vendar ni dvoma, da ga bodo gradili.
Po prvih načrtih, ki jih pripravljajo tehnični strokovnjaki danskih, nemških in francoskih podjetij, industrijskih in trgovskih zbornic ter drugih organizacij, bi bilo vozišče na mostu
največ 55 m nad morsko gladino. Za ladje, ki jih plove po tem prelivu vsako leto kakih 80,000, bi bili pod mostom dve glavni (širina po 825 m) in še dve stranski vrzeli, tako da nova kopenska zveza med Skandinavijo in osrednjim delom evro p ske celine ne bi ovirala plovbe. Po sredini mostu bi speljali dvotirno železniško progo, ki bi jo z vsake strani obdajali po dve vožišči za avtomobilski promet in po dve stezi (za pešce, mopediste in kolesarje).
Poskusne vrtine v največ 30 m globokem prelivu Fehmarn kažejo, da bi bilo treba na najtežavnejšem mestu zasidrati o-pornike v globini 40 m. S Feh-marna bi zgradili 1.2, z Lollan-da pa 3 km dolg nasip, kar bi prav tako precej olajšalo graditev. Na laboratorijskih modelih proučujejo posledice teh nasipov za razmere na obeh otokih, v prelivu pa raziskujejo tokove z radioaktivnim peskom, s fluorescentnimi barvami in z ultravijoličnimi žarki. Tako bodo zbrali zanesljive podatke o tokovih in o selitvi morskega peska.
Gradbeni stroški — po približnih računih bi stal ta most okoli $375,000,000 — bi se povrnili nekako v štirih desetletjih, če bi znašala mostnina toliko, kot je treba zdaj plačati za prevoz s trajektom. Gradbena dela bi bila opravljena čez deset let. Snovalci zamisli pa si obetajo še drug vir dohodkov: pod mostno ogrodje bi “obesili” turistične restavracije z razglednimi ploščadmi, od koder bi gostje iz višine skoraj 50 m občudovali ladijski promet. V tej zvezi čaka delo tudi pravnike, ki bodo morali odgovoriti na vprašanje, ali bodo te restavra-vije izven obalnega pasu postregle z alkoholom brez carine.
Republikanke napovedujejo Parmi zlato dobo
CLEVELAND, O. — V mestnem svetu Parhie je Mrs. Pol-car predsednica kluba republikank. Se zmeraj odlikuje z odločnostjo, kar je tudi pokazala na zadnji seji svojega kluba. Tam je namreč napovedala, da bodo v Parmi morale ženske prevzeti vso politiko, kajti moški rod se ni obnesel.
"Gremo na Ilajersfco.- Kranjsko, Dolenjsko, Primorsko Slovensko"
KDAJ? KAKO?
©	22. maja	z	ladjo	United	States,	New	York — Le	Havre
@	5. junija	z	ladjo	United	States,	New	York — Le	Havre
®	3. julija	z	ladjo	United	States,	New	York — Le	Havre
Cena $500.00, železnica posebej, samo	4 in pol dni na	morju, — vračate se lahko z moderno
ALI PA PO ZRAKU:	lad^° SS France-
@ 25. maja z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb—Ljubljana ®	28. maja z Jet letalom, Cleveland — New York — Vienna — Graz (Štajerci)
@ 2. in 15. in 22. junija z Jet letalom, Cl eveland — New York — Zagreb — Ljubljana © 20. julija z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb — Ljubljana
S KOM? — Vse Vam bo najugodneje uredil ^	^	£ E D 1? i fl E
slovenski rojak MIRKO ANTLOGA, lastnik	I s! & ¥ £ ft* SfeKslIsS
6516 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 — Telefon: HE 1-3509 IBBBBEBBE3BassiSZ13ESB3n£i!CiSS!I32S£:Sš3QnBBEBIS!!!BBBSaBBBBBBB3aBEBaC]BBBBBHBBBSBBBBBBBBBBI
____ W

DOMAČI IZDELEK — Norman Ahlquis iz Seattla, Wash., ima komaj 16 let, ven-dai je ze pokazal svoje tehnične sposobnosti, ko je sam izdelal televizijsko kamero, ki jo vidimo na sliki. Vse skupaj ga je stalo le 40 dolarjev.
Gospodarski bojkof Kube se zopei ni obnesel
Angleži zavračajo ameriške proteste zaradi prodaje 400 avtobusov Castru z vprašanjem: Kakšna je razlika med prodajo ameriške pšenice Rusom in prodalo angleških avtobusov Castru.
WASHINGTON, D.C. — Že Začela se bo torej debata, koli-dolgo je od tega, kar je naša ko je to poročilo vredno, administracija proglasila gospo-1 s tem je seveda ubit cilj po-darski bojkot nad Kubo. Bilo počila, ki ga je težko zamegliti, je to takrat, ko je naša diplo- j Nalša administracija je hotela macija hotela pokriti s to akci-jsvet opozoriti, naj bo previden jo vse dotedanje naše neuspehe :v kreditiranju izvoza za želez-v zunanji politiki do Kube. Ide-jno zaveso, kajti nihče ne more ja o bojkotu se pa ni obnesla, j danes soditi, ali bo Moskva mo-Prva, ki se za bojkot ni zmeni-jgia plačati vse, kar bo v bdiž-la, je bila Kanada. Šele hudemu nji bodočnosti nakupila in uvo-pritisku z naše strani se je toliko podala, da ni prodajala Castru strateškega blaga.
Sedaj imamo podoben prepir z Anglijo, Prodala je namreč Kubi avtobuse, vse skupaj ima menda vrednost $12 milijonov.
Naša federalna uprava je takoj začela očitati Angležem, da ne poznajo nobene solidarnosti z nami, nakar je dobila za odgovor (kratko in jasno vprašanje:
Kakšna je razlika med izvozom ameriške pšenice v Rusijo in angleških avtomobilov na Kubo. Pravega odgovora nismo mogli dati. Zato je ta slučaj pokazal ponovno, da bi morali biti bolj previdni, kadar oklicujemo gospodarske bojkote. Do sedaj se je samo izjemoma ta ali oni obnesel.
Podoben, toda zopet tvegan poskus je napravila naša federalna a d m i n i stracija te dni.
Centralna Informacijska Agencija (CIA) je nepričakovano objavila izredno pesimistično poročilo O' stanju ruskega gospodarstva. Cela vrsta naših “spe-cijalistov” za komunistično gospodarstvo je takoj izrazila sum, da je naša uradna ocena morda vendarle preveč črna. i
“Treba je, da ženske zapustijo svoje kuhinje in verande in prevzamejo politiko v republi-
zila na kredit. Poročilo ne bo napravilo na tuje izvoznike posebnega vtisa, saj ga kritizirajo ameriški strokovnjaki sami. Pohlep po dobičku jih bo zapeljal, da bodo kreditirali na slepo srečo. Sicer pa se jim niti tega ni treba bati. Tuje države bodo po ameriškem vzgledu prevzemale jamstvo za plačevanje dolgov, ki jih bodo napravili komunisti.
Vse torej kaže, da se ameriška gospodarska taktika ne odlikuje s posebno doslednostjo.
zmm
V imenu brata Antona Šker-bec, 1577 E. 47 St., Cleveland, se naj lepše zahvaljujem vsem, ki se tako lepo žrtvujejo za njegov dobrobit. Posebno se zahvalim Mr. Jos. Okorn, Mrs. Frances Krašovec in moji sestrični Mrs. Jos. Turk in Mr. Edmund Turk — ter njim izražam sožalje ob smrti mojega bratranca Rev. Matija Škerbca.
Jack Skerbec
(Urhov Jakob iz Podcerkve)
MALI OGLASI
V fari sv. Kristine
E. 216 St., blizu Miller Ave., kanski stranki, saj tako oprav- udobna okoiiCa. Nove hiše,
Ijajo v njej vse delo, dočim moški samo “mislijo”. Če bi moške misli zagotavljale republikancem tudi volivne zmage, bi bilo vse v redu. Če nas pa njihova lenoba in premišljevanje vodita le od poraza do poraza, je pa res nastopil trenutek, da ženske ustvarijo boljše čase.”
Na sestanku je bilo navzočih tudi nekaj republikanskih politikov. Vsi so molčali kot grob. ---------------o---—
Johnson ni za sestanek i Be Ganta na Hafimiqsiis
WASHINGTON, D.C. — General De Gaulle menda še ni spoznal, da ima Bela hiša novega gospodarja. Povabil je namreč Johnsona, naj pride na otok Martinique na sestanek z njim. Johnson je odgovoril, da ima preveč dela in da ne more priti. General bo to smatral za diplomationo klofuto, bo pa moral priti do spoznanja, da jo je dal sam sebi, o čemer pričajo sledeči podatki:
Bivši predsednik Kennedy je obiskal De Gaulla že 1. 1961. De Gaulle bi bil moral obisk vrniti, pa ga ni. Je zmeraj trdil, da ni pravega povoda zanj. Tako je prišlo do tega, da se je Kenne-
ranch in bungalow tipa, dvo-družinske. Za več pojasnila kličite
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
Euclid 32, Ohio
(8)
BI RADI IZBOLJŠALI VAŠO ANGLEŠČINO?
Poučujem angleščino na mojem domu. Privatne in-strukcije ali v skupini. Kličite KE 1-S553.
V najem
se odda stanovanje pet lepih sob zgoraj na 1126 E. 68 St. Vprašati spodaj zadaj, ali pokličite KE 1-9816 do 6. ure zv.	(g)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
9S6 E. 74th St HE 1-6607
V najem
.	, ,	, Oddamo stanovanje petih
dy moral lani prepeljavati po sob na 6107 gt clair Ave_
viopi sem m tja, samo da se prenovjjeno jn preslikano, ogne Parizu Svet m tega zame- Interesenti naj klicejo EX q.
ril toliko Kennedyju kot De Qgg4 Gaullu, ki je sam spravil Ken-'	~
nedyja v tako neroden položaj.
Sestanek naj bi se vršil ob De Gaullovi poti v Lat. Ameriko
De Gaulle je mislil, da se lahko podobno igra tudi s Johnsonom. General gre namreč na o-biuk v Mehiko, od tam pa še nekam v Latinsko Ameriko. Lahko bi stopil mimogrede v Washington, da vrne obisk. Toda generalova glava je odločila drugače: Johnson naj gre na o-tok Martinique, ki je še pod francosko kolonijalno upravo, in se tam sestane z njim. Generalu je načrt spodletel, predsednika Johnsona pa pri nas nihče ne kritizira, da noče iti na Martinique.
(x-2.)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.It. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Stanovanje oddamo
Oddamo pet lepih sob, vse na novo dekorirano, v okolici Sv. Vida, za $50.00 mesečno. Za pojasnila kličite EN 1-9331.	(12)
Prijalei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION,-St Clair Ave. & 68th St, EN 1-42 2
AMERIŠKA DOMOVINA,


HENRIK SIENKIEWICZ:
KRIŽARJI
“Jurand je pri križarjih v ječi in smrt je nad njim. Bog ve, ali ostane živ, a če ostane, ali se vrne; pa tudi če ostane živ in se vrne, je vendar oče Kaleh čital njegov testament in povedal, da bo graščak mladi gospod.”
Na Matka so te novice oči-vidno napravile ogromen vtis, ker so bile tako ugodne in neugodne, da se ni mogel vživeti vanje, pa tudi ni mogel urediti svojih čustev, ki so se vsak hip menjala. Vest, da se je Zbiško oženil, ga je v prvem hipu bolestno zbodla, ker je Jagienko ljubil kakor lastni oče in z vsemi svojimi silami želel, da bi ju združil. Toda na drugi strani pa se je že privadil, da je smatral to stvar za izgubljeno, a Juran-dova hči je zopet prinesla to, česar ni mogla Jagienka, namreč knezovo naklonjenost in kot edinka mnogo večjo doto. Matko je V' svoji duši že videl Zbiška kot knežjega svetovalca, gospoda v Bogdanjcu in Spihovu, da, v prihodnosti tudi kaštelana. Stvar ni bila nemogoča, saj se je v takratnih časih govorilo o ubogem plemiču: “Imel je dvanajst sinov, šest jih je padlo v bojih, šest jih je postalo kaštelanov.” Veliko imetje je moglo Zbi-ku le pomagati na tej poti; torej sta se Matkova prirojena pohlepnost in ošabnost imeli česa veseliti. Vendar starcu tudi vzrokov za nemir ni manjkalo. Sam je nekoč potoval h križarjem, da reši Zbiška, in je prinesel s tega potovanja železno konico pod rebrom, sedaj pa je odšel Zbiško v Malborg kakor volku v žrelo. Ali najde tam ženo ali smrt? “Ne bodo ga tam prijazno sprejeli,” je mislil Matko, “zato ker jim je pravkar pobil znamenitega viteza, a prej je bil napadel Lichten-steina, tisti pasji bratje pa se radi maščujejo.” Pri tem je starega viteza obšla velika skrb. Prišlo mu je tudi v gla-
vo, da ni izključeno, da se ne bi Zbiško, ki je “nagel dečko”, dvobojeval tam s kakim Nemcem. Toda to mu je bila manjša skrb. Najhuje se je Matko bal, da ga utegnejo ujeti. “Ujeli so starega Juran-da in hčerko, tudi jih svoj čas ni bilo strah, da so ujeli v Zlo-toriji samega kneza, čemu naj bi prizanesli Zbišku?”
Tedaj mu je padlo v glavo vprašanje : kaj bo, ako mladenič sploh ne najde žene, četudi bi sam ušel iz križarskih rok? Za sedaj se je Matko potolažil z mislijo, da mu ostane po njej Spihov, pa to je bilo kratko upanje. Staremu je šlo močno za imetje, toda nič manj se ni brigal za rod, za Zbiškove otroke. “Ako Danuška pade kakor kamen v vodo in ne bo nihče vedel, ali [je živa ali mrtva, se Zbiško ne bo mogel oženiti z drugo — in takrat ne bo več Točar-jev z Bpgdanjca na svetu. Hej! Z Jagienko. bi bilo drugače ! .. . Tudi Močidolov ne pokrije ne koklja s perutmi ne pes z repom, a tako dekle bi brezvomno rodilo vsako leto kakor jablan v sadovnjaku.” Torej je bila Matkova žalost večja kakor radost zaradi njegovega posestva — in v tej žalosti in nemiru je vnovič začel izpraševati Čeha, kako je bilo s to poroko in kdaj se je izvršila.
A Čeh na to:
“Že sem vam povedal, da ne
mislil, da se je vse to zgodilo, da sprejme telo Gospodovo...”
“Kako pa je bilo potem? Ali sta ostala sama?”
“I! — nista ostala sama, a četudi bi bila ostala, takrat gospod niti jesti ni mogel sam. Pa so bili tudi že ljudje prišli po gospodično, ki so baje prišli od Juranda, in je zjutraj odpotovala z njimi . . .”
“Ali je Zbiško ni videl od tega časa?”
“Človeško oko je ni videlo.” Nastal je trenutek molčanja.
“Kaj misliš,” je vprašal čez čas Matko, “ali jo križarji iz-roče ali ne?”
Čeh je začel kimati z glavo, potem pa je nejevoljno zamahnil z roko.
“Po moji pameti,” je rekel polagoma, “je ona na veke izginila.”
“Zakaj?” je s strahom vprašal Matko.
“Zakaj ako bi govorili, da jo imajo, bi bilo upanje. Lahko bi se pritožili ali plačali odkupnino ali jo iztrgali s silo. Toda oni govore takole: Imeli smo neko dekle, ki smo ga odvzeli razbojnikom in naznanili Jurandu, on' pa je ni priznal za svojo, a za našo dobro voljo nam je toliko ljudi pobil, da jih v dobri praski ne pade toliko.”
“Torej so Jurandu pokazali neko dekle?”
“Pravijo, da so mu jo pokazali. Bog si ga vedi! Morda ni res, a morda so mu pokazali drugo. Torej je edino res, da je ljudi pobil in da so oni pripravljeni, da prisežejo, da niso Jurandove hčere nikdar ugrabili. In to je grozno težka stvar, četudi bi veliki mojster dal povelje, mu vendar odgovorijo, da je nimajo. In kdo jim dokaže? še tem manj, ker
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
bila; a kar samo domnevam, na to ne prisežem.”
“Kaj domnevaš?”
“Saj mladega gospoda nisem med boleznijo nikdar pustil samega in sem tudi spal skupaj z njim v izbi. Samo enkrat so mi zvečer ukazali, naj grem proč, a potem sem videl, kako so šli h gospodu: sama milostljiva, a z njo gospodična Jurandova, gospod de Lorš in duhovnik Višonjek. še čudil sem se, ker je imela gospodična na glavi venček, a
so dvorjani v čehanovu pravili o Jurandovem pismu, kjer častiti gospod, stoji, da ona ni pri križarjih.” vem, kdaj je “A morda je ni pri križar-
jih?”
“Prosim vas, vaša milost... Ako bi jo bili že ugrabili razbojniki, je vendar niso zaradi nobene druge stvari kakor zaradi odkupnine. A pri tem bi razbojniki niti ne znali napisati pisma in ponarediti pečata gospoda iz Spihova, niti ne bi mogli poslati dobrih odposlancev.”
“Res je. Toda kaj je križarjem zanjo?”
“I, maščevanje nad Juran-dovo krvjo? Ljubše jim je sem mislil, da bodo dali gos-[maščevanje ko med in vino; podu svete zakramente . . . a vzroke imajo. Strašen je bil Morda je bilo to takrat... [zanje gospod iz Spihova ved-Spominjam se, da je gospod jno, a kar je napravil na kon-ukazal, naj ga oblečeni lepo cu, jih je do skrajnosti razje-kakor za svatbo, a sem tudi'žilo... Moj gospod je, kakor
KITCHEN FURNITURE, GIFTS, NOVELTIES, Carpeting, Linoleum, Kitchen Cabinets, Formica Tops. Est. 18 yrs. Owner retiring. Will sell reasonable. Call AM 2-1028.
(9)
RESTAURANT FOR SALE. Busy shopping center. W. Suburb. Priced for quick sale. Phone 543-9390.	(10)
REAL ESTATE FOR SALE
OAK LAWN — BY OWNER, 9933 HARNEW RD. WEST 3 Bedroom ranch, Lge. kit. Side dr. garage. Lot 50x150. Alum, siding, storms, screens. Close to everything. $16,000. NE 6-1935.	(8)
LISLE — 3 Bdrm., tri-level, wooded area. Planted 60x15, 2 level patio. J/3 acre. W/W crptg. thruout, frplce. In large rec. rm. Att. gar. Walking distance to schools, shopping center & Burlington R.R. sta. Owner transferred. $25,500. WO 8-5737.	(10)
DOGS FOR SALE
POODLES — BEAU. White min. AKC. Al-Kahira, Blakeen breeding. 19 Champ, ped. Also lovely Black Toy and Min. Excel, breeding. Also Grooming. Private party. Call 964-0738.	(9)
PRIŠLA S POŠTO? — Muca se je ob slabem vremenu spravila v odprt predal za pošto in si poiskala zavetje pod časopisom v Salinas, Calif.
sem slišal, tudi dvignil roko na Lichtensteina, pobil Rot-giera . . . Meni je tudi Bog pomagal, da sem pasjemu bratu strl roko. Hej! . .. prosim lepo,., štirje so bili — prekleta jim mati — a sedaj komaj eden živi, tisti stari. Mi imamo tudi zobe, vaša milost.”
Nastal je zopet hip molčanja.
“Ti si razumen dečko,” je rekel naposled Matko. “Kaj misliš, da store z njo?”
“Knez Vitold je mogočen, pravijo, da se celo nemški cesar klanja pred njim, a kaj so napravili z njegovimi otroki? Ali imajo malo gradov? Malo ječ? Malo vodnjakov? Malo vrvi in zank za okoli vratu?”
“Za Boga živega!” je zaklical Matko.
“Bog daj, da ne ugrabijo mladega gospoda, četudi potuje s knežjim pismom in z gospodom de Loršem, ki je mogočen gospod in knezov sorodnik. Hej, nisem hotel
potovati sem, ker tam bi se bilo laže dvobojevati. Toda on je ukazal drugače. Slišal sem, kako je nekoč govoril gospodu iz Spihova: ‘Ali ste vi prebrisani,’ je rekel, ‘ker jaz s prebrisanostjo ne dosežem ničesar, a z njimi je to potrebno! Oj!’ pravi, ‘stric Matko, tega bi tu potrebovali!’ In zategadelj me je poslal. Toda Jurandove hčere tudi vi, gospod, ne najdete, zakaj ona je morda že na drugem svetu— a proti smrti ne pomaga niti največja prebrisanost . . .”
Matko se je zamislil in šele po dolgem molčanju je rekel:
“Ha; Tu ni pomoči! Proti smrti prebrisanost ne pomaga. Toda ako bi potoval tja in zvedel vsaj to, da so ono umorili, bi Spihov vendar ostal Zbišku, a sam bi se mogel vrniti semkaj in vzeti drugo dekle . . .”
Tu se je Matko oddahnil, kakor bi se mu kamen odvalil od srca, a Glovač je vprašal z boječim, tihim glasom:
“Gospodično iz Zgoželic?”
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
“No, da!” je odgovoril Mat-j “Gospodična je sirota? Viko, “tembolj, ker je sirota, a [tez Zih?
Čtan iz Rogova in Volk iz
Bžozove vse bolj silita za njo,”
Toda Čeh je planil pokonci:
“Torej nič ne veš?”
“Pri ljubem Bogu! Kaj se je zgodilo?”
(Dalje prihodnjič)
SLOVENSKI NARODNI DOM
6417 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
Cenjeni lastniki Slovenskega Narodnega Doma:
Direktorij vam naznanja, da se vrši letno zborovanje vseh lastnikov članskih certifikatov te ustanove, v petek dne 17. januarja 1964, v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma, pričetek ob 8. uri zvečer.
Vsi posamezni lastniki certifikatov in zastopniki društev in ustanov ste vabljeni, da se gotovo udeležite tega zborovanja.
Za direktorij Slov. Nar. Doma:
JANKO N. ROGELJ, predsednik FRANK BAVEC, tajnik ANTON WAP0TICH, blagajnik
J

FRANCES P. BOLTON • Congressman, 22nd District, Ohio
450 HOVSf OfflCI BUILDING, WJlSKIKGTOtt 75, ll t

TJtEST WISHES. And may 1964 put in your hands health, happiness, work, play, increased vision and greater capacity to attain the joys you seek, Heaven blessing you!
******
88TH CONGRESS, FIRST SESSION
This is the first time in history that a peacetime session continued throughout the year. The session began last January 9th, and did not officiaily end until Decembe'r 30th, although the stage was set for House adjournment when we met at the unprecedented hour of 7 A. M. on Christmas Eve to act on the Foreign Aid Appropriation bill.
In just a few days—on January 7th—we will convene for the opening of the second session of the 88th Congress.
In spite of the fact that this was the longest peacetime session of Congress, we can point to very few real accomplishments. Two of the main issues, civil rights and the tax bill, still must be acted upon along with many other important matters. Aside from fairly routine extensions of existing agencies, programs and policies such as the Draft Act, the Export-Import Bank, Civil Rights Commission, Defense Procurement, and the Space and Atomic Energy Programs, about the only major accomplishment of the first session has been in the general field of education. Here, approval of aid to medical schools, a new mental health program, a “brick and mortar college aid bill,” and expanded vocational education and national defense education programs (student loans, language and science training) must be counted a step forward in this vital field.
In the field of fiscal affairs, beyond any doubt the Congressional reduction of some $6.5 billion in appropriations is the major achievement during this long year, in fact, in any recent year. This year’s reduction in appropriations is the second largest cut in history and far exceeds any previous effort except for the action of President Dwight D. Eisenhower and the Republican controlled 83rd Congress, which cut President Truman’s final budget request for 1953-1954 by $14 billion. We will be watching with interest to see if the Johnson Administration’s budget for next year contains
the economies promised by our new President. If so, there is every indication he will have strong Congressional support in his efforts to hold the budget down. It is hoped that this is not a short-term conservative effort on the part of the new President merely to obtain passage of the tax reduction bill.
*	*	*	* v *
THE CAPITOL OF THE UNITED STATES
On your television screen, in magazines and elsewhere you. have seen picture-post card views of the Capitol. The man who designed it received $500. Dr. William Thornton, amateur architect, took the $500 award for designing the Capitol of the United States and faded from sight, leaving his massive masterpiece to inspire and enthrall visitors to Washington. We who work and serve you on Capitol Hill are also inspired and enthralled by our Capitol Building. Back when Dr. Thornton won his $500, Capitol Hill was called Jenkins Hill. Major L’Enfant, who planned the Capital City, had eyed the elevation as a “pedestal waiting for a monument”—which the Capitol became. President Washington laid the cornerstone oil September 18, 1793, and on November 21, 1800, Congress arrived from Philadelphia and moved in. By 1811, a wooden passageway connected the completed south and north wings. Work was progressing nicely until the British came in 1814 and burned the interiors. Once more pitching in, laborers and artisans had the wings back in operation and a central section in place by 1829. The dominating Goddess of Free..om was fastened atop the dome on December 2, 1863.
The U. S. Capitol Historical Society, as a service to history and the American heritage, recently published a colorful book on the Capitol entitled “We, The People.” This book, with pictures and illustrations by the National Geographic Society, gives the complete story of our Capitol—how it came about, how it grew, and why it stands as a symbol in stone of the success of our Republic. Copies may be ordered from the U. S. Capitol Historical Society, House Office Building, Washington, D. C. The paper edition is $1.25 postpaid, while the deluxe edition is $2.75.
ODMOR ZA GLASBO? — Navadna stvar je v pisarnah in tudi v nekaterih delavnicah kratek odmor za kavo, “odmor za glasbo” bi bil gotovo nekaj posebnega. Na sliki izgleda, da imajo nekaj takega. Dejansko le preskušajo glasbila, ki jih v podjetju izdelujejo.