★ ES PHIHOHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE o VI - Štev. 164 (1555) Poštnina plačana v gotovini Spedlzione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 27. julija 1950 Cena 15 lir Strah bominlnimistni? nml resnico — WWBBBWBWBiKgJMBMMBM—— ——B gHBMIMSdCeJRM—BB—— Wl flMMBEa—i TJ _ ®eatai' «Borbe'> o molku Kominforma na predlog Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo ri) ■ Dr. S. Stankovič, J. Vidmar in M. Krleža pozivajo sovjetske javne deiavce, naj poimensko vedejo, katera jugoslovanska pristanišča so spremenjena v ameriška pomorska oporišča «fe°GuAD' 26 — Jutrišnja 1lilovr~ ?bjavila članek pod v «strah pred resnico«, «iolknmeiS- Poudarja, da se za Slovak-K°minforma na 'ug0' zeniliuTpredl°gmaj se na o-vzhortiin, goslavije in nienih iskava J-SOSedov izvecle Pte- Drinral,!?3 se ugotovi, kdo se Dravina v°ino in kdo pri-strah n napad' skriva samo tilihnv . resnico, ki ni na skrivni ? ranb Ravno v tem je iormistfi d,°^ega molka komin C™ht Propagandistov. * lak? Q Jugoslaviji, o kateri *7*o vsakdo na iastne oči , najbolje pobija vse ominforma. »a m«*;, Jugoslavijo pomeni laži Prepriča, T^KorninTorma.' ■ ,* v Jugoslavij ■testu ugotoviti podlost in *®Z1 V ”0"«VVl|ri IJUU1UO o lij kando UUu^ormistične propa-isTe. proti Jugoslaviji, ki ji mir v te,m> da se ohrani Usu tri lu» 'tar Pa ni v inte- Wnlh3?tefcn“ in tistih' ki ‘l UgMlri?0 ln organizirajo pro Soslovansko delovanje. V * * * H^di^nu Izvršilnega odbora jl&ym, ga komiteja Jugo-s'6lUl=ia-T rarnbo miru so po-Sinišo J, 'zvršilnega odbora dr. ih iS “tankovič, Josip Vidmar sovjetckf“lv Krleža tole pismo Ser«,:,, jn javnim delavcem. S°lohov„ TVas"ovu, Mihajlu A. ia ijii 7?> Leonidu M. Leonovu «iCo "hrerhurgu: 'ŠitejT®??* Nacionamcga kodira je 1222*. za obrambo slovanske armade so britanski, ameriški in francoski oficirji, — ali pa vse to demantirate. Poleg tega vas v imenu izvršilnega odbora Nacionalnega komiteja Jugoslavije z.a obrambo miru s tem pozivamo, da pridete osebno v Jugoslavijo in se na svoje oči prepričate o neresničnosti fantastičnih, obtožb «Novoje Vremjai> ter druge propagande, ki jo vodijo v vaši državi ali pa njeno pobudo v drugih državah proti FLRJ, in ki pomeni, ker je neresnična in hujskaška, resen element za kaljenje miru in miroljubnega sodelovanja med državami, na načelih enakopravnosti)). Varnostni svet bo v petek razpravljal o položaju na Koreji LAKE SUCCESS. 26. — V petek bo Varnostni svet Združenih narodov razpravljal o poročilu delegata Združenih držav' Warrena Austina glede ukrepov, ki so jih povzele Združene države. Pri zborovanju, ki bo v petek, bo moral varnostni svet tudi odločati a proceduralnom položaju, ki bi lahko nastal, če bi sovjetska delegacija nadaljevala z bojkotom proti sestankom Varnostnega sveta tudi v avgustu, ko bj po abecednem redu moralo pripasti pred-sedništvo sovjetskemu delegatu. Ce bo odsoten, bo moral na njegovo mesto stopiti angleški delegat. Tudi Turčija bo poslala čete na Korejo WASHINGTON 26.. — Poleg Anglije so tudi Turčija, Avstralija in Nova Zelandija sporočile, da bodo poslale svoje čete v Južno Korejo. V Brisbaneu je vršilec dolžnosti avstralskega ministrskega predsednika sporočil, da bo Avstralija poslala čete na Korejo. Istočasno s to vestjo so tudi sporočili, da bo. do povečali avstralske vojaške sile pod orožjem. Turška vlada je danes na svoji popoldanski seji sklenila, da bo poslala na Korejo 4500 mož. O tem sklepu je vlada že obvestila glavnega tajnika OZN Trygve Liea. V ameriških uradnih krogih pravijo, da bodo v kratkem u-stanovili prvo divizijo Združenih narodov, ki se bo na Koreji borila skupaj z Američani. Ta prva divizija bi poleg nekaj tisoč angleških vojakov štela še 4500 Turkov, nekaj tisoč Avstralcev, Siamcev, Novozelandcev, Filipincev in Bolivijcev. Kubanska vlada pa je glavnemu tajniku OZN sporočila, da svojih čet ne bo mogla poslati na Korejo, ker jih rabi za vzdrževanje notranjega reda. Tudi Iran ‘js sporočil, da ne bo poslal čet na Korejo. Naraščanje cen v Grčiji ATENE, 26. — Vlada je predložila poslanski zbornic; proračun za leto 1950-51. Vojaški izdatki po-do znašali 5,245 milijard drahem. Proračun predvideva tudi odpustitev 3000 državnih uradnikov. Cene se v Grčiji še vedno dvigajo. Ameriški izvedenci so zahtevali od ministra za preskrbo, naj prouči ukrepe za nadzorstvo cen. Lažne vesti italijanskega radia BEOGRAD. 26. — V Beogradu uradno zanikujejo trditve italijanskega radia a premikanju jugoslovanskih čet v smeri proti Istri in jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Rayno tako zanikujejo vesti, ki jih je razširil italijanski radio, da bodo jugoslovanskih predstavniki oblasti odpotovali na področje Učke, kjer da bodo poletne o-rcžne vaje. Jugoslovanski otroci gostje švicarskega RK BEOGRAD, 26. -j Na vabilo švicarskega Rdečega : križa je iz Beograda odpotovalo 25 jugoslovanskih otrok od 7 do 14 lgt, po večini vojnih sirot, v znano švicarsko turistično središče Ostand pri Bernu. Jugoslovanski otroci ledo gostje švicarskega RK štiri tedne. Bernard Shaw 94-letnik LONDON, 26. — George Bernard Shaw ima danes 94 let. Ob te jpriliki je izjavil, da pripravlja novo gledališko delo. °dbor, svoj Izvršilni Panju „ Povabi vsa mirovna suetu in vplivne toiiČTie ^ 02Pn>7.u P in trditve*, da so da obiščejo Ju-ln ugotove, če so poljani, ^šem ozemlju pri- u •• '+yvniu.vzje vvjllsku, Ji da n Jvelesil, kakor tu- Jugoslavije vojaška ? brot^^fPadalne operaci-Rv, dnim vzhodnim dr-tfhati' L" n9res je predlagal t)£°*%hakšno anket0 ttt' državah Jugo- ^to tem pozivu na r° časopisi, dnevniki, ?Wni i„5t,aie ter i;es propa-.Politični aparat V. So-„% o ,-e naprej širili n labii«. „ “kih pripravah Juli napa(*- Tako trdi (JlMijiKOje Vremja» z dne i» lo L1’ «da v FLRJ in-mrežo letališč «ioiL’?afcor,,Post(U P°d POpol-Jk, °t'» m umeriških za- ?»? ’ ‘da so jugoslovan- ObJ ^ J a Pristanišča spre- * hdrjj’.•''d so Jugoslovan-q.'kha t, a Pristanišča spre-Sfhžčaii Obierišlca pomorska r^jNo^°\rržete ornn°^e Kretnja«, pol-pjf^je zade?na ministrstva za P>He vMlSR in drU0e P°*ivaZ v ZSSR. Prbe te> fcate a Poimensko »t« ^ni»ča ■ jugoslovanska l enti... so spremenjena v oporišča, „ - }n raketne po- pod nad- *'• v katerih vojušblb K0*erih enotah Jugo- . dikaciji. Po cestah belgijske prestolnice so danes zjutraj bili raztreseni žeblji, tako da je policija morala zapreti nekatera ceste za ves promet- Dva atentata sta bila izvršena na Valonskem. V Landeliesu blizu francoske meje je bomba uničila del železniške proge; v Rixensartu 15 milj od Bruslja je bil prekinjen tramvajski promet, ker je eksplozija uničila tramvajski tir. Ministrstvo za notranje zadeve je sinoči prepovedalo pešcem pohajanje vzdolž železniških prog in namignilo. na možnost, da bi policija streljala na kršilce ukaza. List «Le Drapeau Rouge« glasilo KP je obsodil vsa sabotažna dejanja in omenil, da bi vsi uradni ukrepi prizadeli prav komuniste, ki bi se dali sprovocirati. Komunisti so imeli protestno zborovanje, na katerem so poudarili, da odločno odklanjajo sabotažo, ker seda. nje okoliščine ne opravičujejo takih dejanj. Medtem je Leopold še vedn0 ost-i v svoj palač', ne da bi jo zapustil, odkar še je z letalom vrnil iz izgnanstva. Predvide. vajo, da bo Leopold sprejel Rogera Jungersa, glavnega guvernerja belgijskega Konga, ki je danes prispel v prestolnico z letalom. Nepotrjene vesti pravijo, da bi ta igral važno vlogo pri kraljevih načrtih. Odredba ministrstva glede zaščite železniških prog je prišla o nepričakovanem porastu bombnih atentatov. Tehnika sabotaž sliči sredstvom, ki se jih je posluževalo odporniško gibanje proti Nemcem. Policiji ni uspelo ujeti atentatorjev. T.i pa so vsakokrat še telefoniral; na bližnjo policijsko postajo, tako da ni prišlo do žrtev. Sabotaže so pavzročile zamude številnih mednarodnih vlakov in povzročile kaos v lokalnem prometu. Sinoči je prišlo d0 incidentov med kraljevimi pristaši in njegovimi nasprotniki. Socialisti so namreč organizira, li manifestacijo proti kraljeve-mu povratku Vlada )e v parlamentu dobila prvo zaupnico po kraljevem povratku. Zanjo je glrsovalo 106 poslancev proti pa dva. Ko je predsednik zbornice napo-vedal glasovanje, katerega so zahteval; socialisti, so tj s-ku- , anje partizanskih enot 53®*nerišhimi črtami na Južni Koreji Nove ameriške enote stopile v akcijo 6ti glavnP«.26' ~ Danes zju-kC°lSke sn*^,st7ernokorei- t^ONi '‘OlVi C«- 7. ^ ^ I iti* ke ? - da sevemo- S *« om.l.?e Yedno napredu- hu'ParS'"'1 aktivnost 'korej- CS Poro?|lnV s,ovra4nikovem ■ . °CHo je predvsem 'St partizanov v ujtkj, -,vu;0 VhVntn, ,a,'Javno: KS1* kr-nJUŽnt'm področju po-4^11« -en»am. V nnrmftn if-m am. V nocojSnjt-m glavni štab javil, čete pri ^"Okor^ke .... tlS,.'l'*Seme?ovaniu zavzele več ph7iill ,.J ter da so partizani S(h ražniku veliko škodo dkst?1 Ubm pokrajini Kensam, l« *■ teste in železniške £ I a v T 'hin ^burie,tl st° Poročilo, izdano v Ske ? t|h?nu generala Mac Ar-«'• da so st-vernokorej-jijj 'Sle ;*oj je naprej močno Ju>n *, venB,a vseh področjih bo-fijo Veu?r Pa da ameriške in tiiJit °Je n divizije odločno dr-V;-, 4jV|P.0,stojanke. prva konjt'-0o„ nih n? 'a Je odbila več so-*ilf.W#«Ba ,*4ov ,la Področju tuh 1 Ceh«, Povzročila sovraž-‘ be- Leth*l! in tankom velike iz- bi kiltov?1'1,.*> javili, da se so- li Dro; i ille blizu Muju porr.l-"ivibisnp,, Sanvonu. Obkoijeval- Cli Vjn 'e ■ • severnokorejske K ihu01* sahnlf 5e naPrei razvijal il' ob, Pa oriB? e obale. Kljub te-'* lila? ern i ?a sovražnik na tem i ti;jbnin;; f.?dročju razmeroma z I. sj? Pravili mi- Nekatera poro-1 Ju bOir,md’ da se južnokorejske kat’n da Proti temu področ- (*ra mestaponovno zavzele ne- tnC.iu brulso?111 In vzhodnem pod-l“o? na Jom,i° severnokorejske ClVan- Na* UnT Sl0nssan in >tevi,Ski ietau obali so za- Hort0 seVernnv°DaZi11 nedoločeno ti dročja |ri'okorejskih čet, ki ; e tt Jdgu, Ve?T .ona Pomikajo pro-*ite P,"e enoti* v° bodo'tc’ euc "d MViziK, Severnokorej- ^ongdokafene v boJu iuž' Neki vojaški predstavnik v Wa-shingtonu je izjavi!, da so. se korejski partizani pojavili nekaj milj od Pusana, edinega pristanišča, kamor prihajajo ameriške vojaške sile. Predstavnik je dodal, da partizanske edinice delujejo tudi za ameriškimi črtami in v približno petih drugih področjih Južne Koreje. Predstavnik je izjavil, da bi partizani na področju Pusana -,lahko skušali uničiti železniško progo, po kateri dobivajo ameriške čete vso potrebno pomoč. Današnja Jutranja poročila s prve bojne črte poročajo, da so oddelki južnokorejske pehote in policije ponovno zavzeli mesti Namvon ln Sonju. Na ta način so baje severnokorejskim četam, ki operirajo na skrajnem južno-vzhodnem področju polotoka, odrezali umik. Sveže ameriške čete so danes nenadoma prešle v pro. tinapad, da bi ponovno zavzele pristanišče Hadong 73 milj .zahodno od pristanišča Pusana.Amc-rlškl napad ima namen zaustaviti napredovanje Severnokorejcev, ki so na jugu dosegli točko na polovico poti med skrajnim zahodnim In vzhodnim delom Južno, korejske obale. Nove ameriške e-dinice, o katerih pa nočejo datj Podrobnosti, so stopile v borbo skupaj z južnokorejsko pehoto in letali ameriške mornarice. LONDON, 26. — Pododbor, ki so ga ustanovili včeraj rja sej; atlantskega sveta, se je sestal danes zjutraj. Sestavljalo ga predstavniki ZDA Velike Britanije, Kanade, Francije in Nizozemske. Javljajo, da bodo na sedanjem zasedanju razpravljali o francoskem predlogu za ustanovitev; skupnega fonda za o- brambo, kakor je to predlagal Pleven včeraj. Do sedaj ni še nobenih ameriških ali angleških uradnih komentarjev k temu predlogu. Vendar pa piše angleški laburistični list «DaiIy Herald«; da je ta predlog povzročil presenečenje, ker da je bilo dogovorjeno, da mora delo atlantskega sveta potekati v največji tajnosti. Isti list je mr.enja, da bodo Francozi pred lagali, naj ZDA pošljejo v Zahodno Evrope večje število vojaštva. V ameriških diplomatskih krogih pravijo, da je ameriška vlada pripravljena dovoliti nemški vladi reorganizacijo policije Zahodne Nemčije in jo opremiti z zadostnim materialom, da bodo te policijske sile lahko zajamčile «o-brambo ozemlja«. Isti krogi izjavljajo,' da šteje policija v Zahodni Nemčiji sedaj 130.000 mož. Diplomatski krogi govorijo o «novi obliki« Marshallovega načrta v zvezi z današnjo izjavo državnega tajnika Acheso-na, ki je dejal, da se sedaj proučuje možnost uporabe v vojaške namene dela fondov Marshalovega načrta. S tem v zvezi pripominjajo, da bi ti fondi služili delnemu financiranju oboroževanja držav Zahodne Evrope, zato da se znatno zviša njihova zmogljivost v proizvodnji vojnega materiala. Funkcionarji ameriškega ministrstva za obrambo so danes izjavili, da proučujejo tudi način, kako naj bi Zahodno Nemčijo vključili v program vojaške pomoči (PAM). Izjavili so, da se išče najboljši in najhitrejši način, da se Nemčiji nudi ameriška finančna pomoč, zato da bi z delom svoje industrijske proizvodnje prispevala k oboroževanju Zahodne Evrope, paj z liberalci in komunisti zapustili dvorano. Parlamentarna procedura določa, da morajo poslanci, ki so postavil; na dnevni red vprašanje zaupnice, glasovati. Od tod dva glasova proti vladi. Tudi v senatu je vlada dobila zaupnico. Zanjo je glasovalo 87 senatorjev pro. ti pa 69. Zanimiv primer se je dogodil v senatu. Ko je bivši liberalni predsednik senata Robert Gillon označil kronski svet, ki se je sestal v soboto, za burko, so krščanski sociale; zapustili senat. Gillon pa se ni dal ugnati. Govor je nadaljeval šele tedaj, ko se je 91 senatorjev vrnilo spet v dvorano, kar se je zgodilo že po nekaj minutah. Bivši liberalni minister Avguste Buisseret je sporočil, da je kralj po svojem povratku sprejel med prvimi osebami generala Van Ober. stretena, načelnika glavnega štaba belgijske vojske, ki je kapitulirata pred Nemci. Socialistični parlamentarci so v znak protesta vrnili kralju čsa odlikovanja. Glavni tajnik belgijske Splošne zveze dela Renard je sinoči komentiral vesti o širjenju stavke v premogovnem bazenu v Liegeu ir.1 dejah. da bo stavka v Liegeju splošna ter da bo trajala do skrajnosti. Od danes naprej imata besedi revolucija in upor dejanski pomen, je zaključil Renard. V Antvverpnu je župan prepovedal zbiranje v skupinah več kakor 5 ljudi Do^tega sklepa ie prišlo, ker pričakujejo stavko pristaniških delavcev. Leopold je popoldne imel razgovore s prvakom liberalne stranke Motzom. Ta je nato imel v parlamentu stike s pred. 6ednikoma socialistične stranke in krščansko-socialne stranke. Motz je kralju odločno povedal, zakaj se njegova stranka upira njegovemu povratku. V političnih krogih menijo, da bodo ti sestanki prinesli nekakšen raz-Vvoj sedanjega položaja. Spet so namreč začele krožiti novi ce o kraljevem potovanju v tujino. Med tem časom pa naj bi njegov Sin Baldovin začasno prevzel oblast. Seveda teh vesti ne potrjujejo in jih je treba zaradi tega sprejeti na znanje z veliko previdnostjo. Angleške čele na Koreji LONDON, 26. — Britanski minister za obrambo Emanuel Shinwell je danes spodnji zbornici javil, da bo Anglija poslala suhozemske sile na Korejo. V tej zvezi je oinenil, da bodo ta avtonomni angleški ekspedicijski zbor sestavljali pehota, oklopne sile, topništvo in tehnične čete. Shimvell je omenil, dg vlada zaenkrat ne miši; na podaljšanje obvezne vojaške službe. V tej zvezi je dalje sporočil, da je bil imenovan letalski podmarial Boucher za načelnika angleške zvezne komisije pri generalu Mac Arthurju in da bo v najkrajšem času odpotoval na svoje službeno mesto, o samem ekspedicij-ske zboru pa Shinwell n; hotel dati točnejših podatkov, pač pa je sapi o dodal, da bo sestavljen brez kakršnega obotavljanja, in da bo poslan na Korejo v najkrajšem času. Med debato o obrambi je Churchill, ki je zagotovil, da bo konservativna opozicija podprla vse ukrepe, ki se bodo zdeli vladi potrebni in pravični. Vzkliknil je celo: ((Tehnično smo sedaj že v vojnem stanju m sicer kot člani OZN proti severnokorejski republiki. Obžaloval pa je, ker je vlada odklonila njegov predlog, da bi zbornica imela tajno sejo, na kateri bi razpravi iall o državni obramoi. *** .je ;a.ugleška vlada javila. da je bila angleška mornarica na Dalj. vzhodu postavljena v vojno stanje. Admirali-7'ta R prejela vse ukrepe, oa bx obdržala pod orožjem častnike, podčastnike in mornarje, ki imajo sicer pravico, da bi jih odpustili iz službe. Poleg tega je bil sklenjen vpoklic omenjenega števila častnikov, podčastnikov in mornarjev posebne rezerve angleške vojske mornarice. Prvi lord ad-miralitete Frazer je sporočil, dia bodo vse vojake in častnike angleške mornarice v tujini ob-dTžalj začasno na tamkajšnjih službenih mestih. BEOGRAD, 26. — ((Zvezda film« končuje nov jugoslovanski dokumentarni film o graditvi avtomobilske ceste ((Bratstvo -enotnost« ki veže Zagreb z Beogradom. C= FRE1BURG, 26. — Zveza sindikatov v Južnem Badenu je poslala pokrajinski vladi pismo, v katerem zahteva takojšnje znižanje cen kruhu, mleku, mesu in maščobam. Zveza je sklenila tudi, da bo razglasila splošno stavko, če ta zahteva ne bo sprejeta. OBLETNICA LJUDSKE VSTAJE VBOSNI IN HERCEGOVINI Nagel gospodarski in kulturni dvig LR Bosne in Hercegovine po osvoboditvi SARAJEVO, 26. — Narodi Bosne in Hercegovine bodo jutri proslavljali praznik vstaje proti fašističnim okupatorjem in njihovim pomagačem. Pred devetimi leti, 1941. leta so počili prvi uporniški streli v bosanskih planinah Kozarl, Romaniji in v goratih predelih Hercegovine so se začeli spopadi z nemškimi in italijanskimi fašisti ter domačimi izdajalci ustaši. Narodi Bosne in Hercegovine, Srbi, Hrvati in muslimani so se pridružili upornikom Srbije in Crne gore, ki so začeli z porbo že v začetku julija. Istega dne 27. julija 1941. se je dvignil tudi hrvatski narod. V predvojni Jugoslaviji je bila Bosna in Hercegovina najbolj zaostala pokrajina, v kateri Je bilo vsega 7 odstotkov industrijskih podjetij, čeprav je njeno ozemlje zavzemalo več kot petino ozemlja takratne' države. Z osvoboditvijo in ustanovitvijo ljudske republike so se s pomočjo ostalih boli razvitih republik Jugoslavije u-stvarili vsi pogoji ža gospodarsko in kulturno preobrazbo Bosne in Hercegovine. Ze sedaj se v ljudski republiki Bosni in Hercegovini proizvaja nad' tretjina premoga v vsej Jugoslaviji. Gradijo se nove tovarne in spopolnjujejo stare. V središču republike Zenici se gradi velik kovinarski kombinat. Tudi sedanja proizvodnja električne energije v Bosni m Hercegovini je mnogo večja kot pred vojno. Gradi se mreža daljnovodov, s čimer se omogoča razvoj industrije tudi v krajih, kjer za sedaj še ni električnih central. V gradnji je nekaj velikih hidro- in termoelektrarn, od katerih je največja hidroelektrarna v Jablanici na Neretvi, katere jakost bo samo za tretjino 'manjša od jakosti Dnjeprostroja v SZ. iV Bosni in Hercegovini, ki je bogata z gozdovi, zavzema vazno mesto lesna industrija, ki je v polnenv razmahu. Male predvojne žage so povečali in modernizirali ter so zgradili dru£e tj®’ ve. Zgradili so tudi večje število železniških prog in cest, katerih je bilo tu pred vojno zelo malo. Razen gospodarske zaostalosti je Bosna in Hercegovina spadala v vrsto najbolj kulturno zapostavljenih pokrajin v predvojni Jugoslaviji. Danes doživlja ljudstvo Bosne in Hercegovine tudi svoj kulturni prerod. Odprli so celo vrsto novih vsakovrstnih šol. V Sarajevu je bila ustanovljena o-pera, v notranjosti republike pa več stalnih državnih gledališč. nosti, ki jo indonezijska vlada ij-vaja v sedanjem korejskem spopadu. Sama indonezijska vlada ni v tej zvezi še nič omenila. G BEIRUT, 26. — Libanonski minister za zunanje zadeve je poslal Trygve Lieu protestno brzojavko zaradi napada s strani izraelskega lovskega letala na libanonsko trgovsko letalo, Libanonski zunanji minister je zahteval od glavnega tajnika OZN, naj zadevo takoj izroči Varnostnemu svetu. Libanonska vlada zahteva tudi takojšnjo preiskavo v tej zadevi ter povračilo škode, oziroma izplačilo odškodnine žrtvam napada. C TEHERAN, 26. — V razgovoru z dopisnikom AFP je iranski ministrski predsednik izjavil, da v Iranu in ob njegovijj mejah vlada popoln mir. Pripomnil je, da so vse vesti o zljjranju sovjetskih čet ob iranski meji, ki so jih širili v inozemstvu, brez vsake podlage. O VVASHINGTON, 26. — Ustano-vili so »odbor za enotno akcijo«, v katerem so predstavniki obeh ameriških sindikalnih zvez: AFL in CIO. Ta odpor bo imel nalogo koordinirati akcijo na področjih zakonodaje in zunanje politike. O RIM, 26. — V Ventimiglii se je zadušilo pet delavcev. Eden od teh se je spustil v globok vodnjak, da popravi neki motor, o-stali pa so se zadušili, ko so hoteli pomagati ponesrečencu. Druge tri delavce, ki. so hoteli pomagati ponesrečenemu, so rešili gasilci, ki so se jpustili v vodnjak opremljeni s plinskimi maskami, O BENETKE, 27. — V Benetke je prišel predsednik Glavnega odbora sindikata državnih uradnikov v Jugoslaviji Marijan Vivoda. BEOGRAD, 26. — Minister za prosveto LR Crne gore je podelil nagrado 4 3prosvetni mdelavcem LR Crne gore, ki so se odlikovali v borbi proti nepismenosti. CINIZEM NAJHUJŠE Kakor smo že poročali v našem listu, so bili zaradi enakopravnosti slovenščine svoj-čas slovenski župani na razgovoru pri predsedniku cone. Pretekli petek pa so bili pri Vojaški upravi in se pogovarjali z vojaškim zastopnikom Za civilne zadeve. Prisostvoval je tudi predsednik cone Palu-tan. Od slovenskih županov ni bil tokrat prisoten dolinski kominformistični župan Dušan Lovriha, zgoniški kominformistični župan Pirc pa je poslal nekega svojega zastopnika. Da ne govorimo o kominformistu Paccu, županu miljske občine, ki se za te zadeve sploh ne zmeni, čeprav je skoro polovica njegovih občanov slovenske narodnosti. Ze zdavnaj je ta «vrli možak in dosledni in-temacionalisti) pozabil na svečano obljubo ob svoji namestitvi za župana, da se bo boril za narodnostne pravice Slovencev. Kaj pa Lovriha in Pirc? Ali sta se prestrašila ali pa sta dobila od zgoraj. ukaz, da se morata dosledno držati komin-Jormistične linije, da se ne bi Vidali preveč zameril italijanskim «komunistom», ki so «nacionalistično vzgojeni)). Ne smemo pozabiti nabre-žinskega župana Kralja, ki je bil izvoljen na «edini slovenskih listi (SDZ), Pa se je opravičeval kot otrok v zadregi, ko je predsednik Patu-tan kregal župane, ker so iznesli v javnost to zadevo in se je jezil zaradi ostrega članka v našem listu. Dobro je odgovoril gospodu P.alutanu repen-taborski župan Bizjak, izvoljen na Usti Ljudske fronte, ko mu je dejal: «Naša dolžnost je, da obveščamo ljudstvo o zadevah, ki so zanj življenjske važnosti. Naša dolžnost je tudi. da iznesemo pred višjo oblast zahteve našega naroda in se zanje borimo. Saj vendar nismo slamnati možje.« Na razgovoru so razpravljali v glavnem o ukazu 183 in Palutanovem pismu, ki je po-vzročilo ogorčen protest vsega našega naroda in občinskih svetov slovenskih občin ter o zadevi kmetijskega nadzami-štva. Slovenski župani so ob tej priliki dobili le OBLJUBO, Kratke vesti PEKING, 26. — Agencija Sin-kua poroča, da je skupina novinarjev in posebnih dopisnikov na Koreji napisala protestno pismo proti ameriškemu bombardiranju civilnega prebivalstva na Koreji. Med temi novinarji sta tudi dopisnika listov »Humanite« in «Daily Worker». O RIM, 26. — Petnajst sindikalnih predstavnikov in delavcev iz pokrajine Viterbo in iz Kalabrije se je vrnilo s potovanja po Jugoslaviji. Ob povratku v Italijo so novinarjem izjavili, da so z zanimanjem ugotovili napredek Jugoslavije na vseh področjih. O JAKARTA, 26. — Poveljnik pomorskega oporišča v Surabaji je sklenil, da se nobena ladja, ki sodeluje v borbah na Koreji, ne bo mogla popraviti ali pa oskrbeti s potrebščinami v pristaniščih Indonezije. Ta sklep je bil sprejet v zvezi s politiko nevtral- Truman napoveduje zopet zi/lšan|e dav k 01/ sednik Truman je danes pred ložil kongresu šestmesečno go. spodarsko poročilo, ki govori o gospodarskem položaju v državi ter podaja osnutek gospodarske politike za bodočih šest mesecev. V svojem poročilu pravi Truman, da ameriško gospodarstvo lahko prenese napore, ki jih nalaga korejska vojna, če bodo pri tem Industrija, delavci in potrošniki uspešno sodelovali. Truman ie pri tem izjavil, da bo morala industrija povečati proizvodnjo, potrošniki se bo. do morali omejiti na normalne nabave, delavci pa ne bodo smeli zahtevati povišanja mezd. ker da bi to povzročilo inflacijo. Nato ie Truman predlagal Kongresu: a) naj pripravi začasni davčni program za 5 milijard dolarjev; b) naj določi oblast za nadzorstvo kreditov; c) _ d) r.aj uvede sistem nadzor Članek Wolfganga Leonharda o sovjetski politiki Protislovja med besedami in dejanji v sovjetski kampanji za mir BEOGRAD. 26. — Wolfgang Leonhard. ki je poučeval na višji partijski šoli Enotne socialistične stranke v Nemčiji, in ki je lansko leto iz Vzhodfte Nemčije prišel .V Jugoslavijo, ker se ni strinja' s podrejanjem nemškega socialističnega gibanja interesom sovjetske politike, piše v novi številki lista »Mednarodna politika«, da je treba podlago današnjih protislovij sovjetskega »gibanja za mir« iskati v tragičnem razvo-ju notranje in zunanje politike s z. Leonhard piič, da voditelji KP y Nemčiji postavljajo z ene strani po nalogu SZ kampanjo miru kot osnovno nalogo, z druge, strani pa v notranjosti partije stalno in dosledno zastopajo stališče, da je o-svoboditev možno doseči samo s pomočjo vojne, samo z bajonet; Rdeče armade. Sovjetska vlada — poudarja dalje Leonhard kaže z besedami svojo yoljo do sodelovanja z vsemi narodi, a hkrati bojkotira Združene narode, organizacijo, ki je ustanovljena za tako sodelovanje, isti krogi, ki obsojajo ponovno mi-1'tarizacijo Zahodne Nemčije, hkrati militarizirajo Vzhodno Shinweli govoril o sovjetski ‘-f“uu,lu vojaški moči, ter med drugim '®t° 'cr9gI ,v SZ, ki v dejal, da Sovjetska zveza posveča obrambi najmanj 13 odst, državnega dohodka. Glede* ponovne oborožitve Nemčije je Shimvell poudaril, da je angleška vlada večkrat skupaj s svojimi zavezniki izjavila da nasprotuje ponovni oborožitvi Nemčije, zato bo kakršna koli sprememba te politike rezultat skupnega sklepa zaveznikov. Po Shinvvellovih izjavah se je oglasil t besedi svojih govorih obsojajo diskriminacije V mednarodnih gospodarskih odnosih, vodijo s pomočjo svojih satelitov gospodarsko blokado proti Jugoslaviji. Ta skrajna protislovja med besedami in dejanji v sovjetski kampanji za mir se ne morejo skriti milijonom ljudi, ki sodelujejo v gibanju za mir. Nato poudarja Leonhard, da sr «poziv za mir« današnjih sovjetskih voditeljev razlikuje od velikega Leninovega poziva za mir v oktobru 1917, ki je zahteval pravičen demokratičen mir brez priključitev za vse narode v Evropi in za vse kolonialne narode. Ta poziva — pravi Leonhard — se razlikujeta v tem, ker se je današnja sovjetska država oddaljila od onega, za kar so boljševiki leta 1917 prelivali kri. Leonhard pravi dalje, da so morali delavci SZ veliki gospodarski polet svoje države drago plačati — z odstopanjem skoraj od vseh onih pridobitev, ki so bile izvojevane y dneh revolucije. Delavsko nadzorstvo .v podjetjih je odstranjeno, tovarniški sindikati odpravljeni, svoboda diskusije v in izven partije ukinjena in pobuda širokih množic zadušena. Ustvarjen je gospodarski in politični privilegiran birokratski sloj, ki ima prosto pot, da krepi svoje pozicije, da gradi birokratski centralizem y državnem aparatu in gospodarstvu. da pravice narodov, ki živijo v SZ, skrči na minimum, da znanstveno in umetniško dejavnost omejuje do take mere, da se te omejitve dajo primerjati samo s srednjim vekom. Nato govori Leonhard o prehajanju sovjetskih voditeljev na pozicije revizionizma in ve-likoruskega šovinizma tgr na koncu poudarja, da mnoge, ki se zavedajo tega tragičnega razvoja notranje in zunanje politike, zaskrblja teza, ki jo danes s tako čudno soglasnostjo zastopata obe grupaciji sil — teza. da je mogoča opredelitev samo za eno ali drugo skupino sil: za Rusijo, ali za ZDA. Sile miru — zaključuje Leonhard — ne morejo nadvladati vojne I 5 podmornic Delavce pa poziva, naj se odpovedo Slavkam in vsem zahlevam po zvišanju mezd WASHINGTON, 26. — Pred- stva in program za posojila, ki ' naj razvije industrijsko ekspan. si jo. Toda ta program ni vse, kar bomo zahtevali cd ameriškega ljudstva, je pripomnil Truman. Prva naloga je program za 5 milijard davkov: ta znesek se bo lahko tudi zvišal in možno je, da bo potrebno dvigniti ga na 10 milijard dolarjev ali še več, zato da se krijejo stroški našega programa o ((pripravljenosti«. Pozval je nato delavce, naj z delodajalci sklenejo »industrijski mir« in naj opustijo vsako prekinitev dela. Potrošnike pa je pozval, naj omejijo potrošnjo. O industriji ie dejal, da lahko zviša svojo proizvodnjo od danes do konca le t? v vrednosti 275 milijard dolarjev. Vendar pa ie jasno, ie dejal Truman, da nekaterih surovin, med katerim; jeklo in baker, nimamo v taki meri, da bi lahko zvišali našo oborožitev, ne da bi z druge strani 'znižali proizvodnjo nekaterih proizvodov za civilno potrošnjo. Poudaril je tudi, da bo no potrebi zahteval splošno gospodarsko mobilizacijo, čemu bo sledilo nadzorstvo cen, racio-niranje in druai ukrepi, ki so veljali med drugo svetovno vojno. Razumeti moramo, izjavlja Truman, da vojna na Koreji ne bo kratka in da bo v vsakem primeru mnogo stala. Ameriška mnenia o položaju na Koreji WASHINGTON. 26, — Potem ko je državni tajnik Ache son za zaprtimi vrati dal pregled položaja na Koreji senatni komisiji za zunanje zadeve, je predsednik te komisije senator Tom Connally izjavil, da je sedaj večji optimist. Odklonil je pojasnila k Achesonove. mu poročilu in se omejil samo za izjavo, da je državni tajnik govoril o možnosti drugih nevarnih točk v Evropi na Daljnem vzhodu in na Bližnjem vzhodu. ReDublikanec Dewey Short je izjavil danes v zbornici, dn bodo ameriške čete na Koreji v nekaj dnevih lahko potisnjene v morje. Short, ki spada med glavne ored.stavnike parlamentarnega odbora_za oborože ne sile, je dal to izjavo po raz govoru z vidnejšimi vojaškimi nredstavniki na deoartmanu za državno brambo. Tega mnenja ne deli j o sicer ostali ^lani Kongresa, ki so prisostvovali kon ferenci na obrambnem ministrstvu. Minister za obrambo Johnson je po razgovoru s Tru. manom odgovoril novinarjem, da bodo stvari na Koreji čez mesec dni precej drugačne Vendar ni Johnson hotel točneje razložiti svojih izjav. MANILA, 26. —• Tajnik za o-brambo Ruperto Kongleon je da-nes javil, da bi Filipini lahko poslali tri divizije prostovoljcev na Korejo. V tej zvezi so politični prvaki v senatu odobrili izjavo predsednika Quirina. Slednji je namreč s svojo iziayo postavil na dnevni red vprašanje pošiljanja filipinskih čet na Korejo. nevarnosti, imperializma in za- sužnjevanja S tem. da se priključujejo enemu ali drugemu bloku ter na ta način zavestno ali nezavestno zaostrujejo hladno vojno ter večajo vojno nevarnost. Svetovni mir se lahko zajamči samo z enim gibanjem vseh poštenih in miroljubnih ljudi, z gibanjem, ki se bo postavilo proti politiki interesnih sfer in blokov, za pravico vsakega naroda do neodvisnega in samostojnega razvoja, prati vsem oblikam hladne vojne in proti vmešavanju v notranje zadeve drugih narodov, ter za dosledno izvajanje načel listine Združenih narodov, proti gospodarski diskriminaciji in kulturni izolaciji ter za gospodarsko in kulturno sodelovanje med vsemi državami in narodi na podlagi enakopravnosti. WASHINGTON, 26. — Ameriška predstavniška zbornica in senat sta odobrila zakonski osnutek, ki odpravlja dosedanje omejitve o vpoklicu pod orožie v ZDA. O tem osnutku bodo zopet razpravljali v predstavniškem domu, ker je senator Wherry predlagal, nai bi do Ji- julija 1954 zopet veljala sedanja omejitev 2 milijona in 5 sto tisoč mož. Ameriška vojna mornarica bo ((potegnila iz naftalina« jn spravila ponovno v službo 48 vojnih ladij. Gre za 9 letalonosilk, 2 križarki. 32 rušilcev in da bo ((odpravljena krivica glede manjših naslovnih črk v slovenščini, ki da bodo odslej eenake italijanskim)). Zadeva kmetijskega inšpektorata pa da bo eugodnon rešena. Verjetno P smislu pisma predsedstva cone št. 2138-10980, k'i obljublja «da toliko v osrednjem uradu v Trstu kot po uradih na deželi ostane na razpolago uradnišivo, ki perfektno obvlada bodisi slovenščino kot hrvaščino». Kako je v resnici v teh uradih smo že večkrat poročali v našem listu in naši ljudje občutijo vsak dan, ko pridejo na urade in slišijo opombe: eParlate italiano, perche lo slavo non lo capisco«. Alt pa ko pridejo na kmetijska predavanja -ipada, je stolp slonokoščeni CLN-a. Da ta CLN ne -zahteva samo vsega Tržaškega ozemlja za Italijo, temveč tudi esvete meje na Snežniku», Dalmacijo in še kaj za priboljšek ter da o guvernerju noče CLN niti slišati, o tem čivkajo že vrabci na Akve-dotu. Res, kaj naj rečemo conskemu predsedniku na njegova izgovarjanja v petek spričo vseh teh vrabije znanih dejstev? Naš dnevnik je bil pred vojaškim, sodiščem že trikrat obsojen, da bi smel uporabljati tiste besede iz slovenskega slovarja, ki bi edine spadale i) naš komentar. Toda eno stvar lahko zapišemo: Da je namreč cinizem naj-hujše vrste govoriti o pomanjkanju slovenskih uradnikov, ki jih vojaška in civilna oblast ne moreta namestiti ne samo zaradi tega, ker še ni guvernerja, temveč tudi zaradi tega ker jih p0 njihovem mnenju ni, a da pri tem niso niti razpisali natečaja zanje, kaj šelc da bi poskrbeli za tiste šole u katerih bi se vzgajalo slovensko uradniško osebje pri čemer z nezaposlitvijo * ab-solventov obstoječih slovenskih sol ne zasledujejo ničesar drugega kot to, da bi čZ manj slovenskih otrok obisko-valo obstoječe slovenske šole To je cinizem. Najhujše vrste, Kaj pa je ono Zgornji PRIMORSKI DNEVNIK — a -i 27. julija 195® ''Primorske zdrahe,, in Jessaggero Veneto“ Naši listi poročajo pogosto 0 italijanskih kulturnih prireditvah, zlasti o gledaliških predstavah v Trstu. Italijanski listi se malokdaj spomnijo, da deluje v Trstu edina stalna gledališka ustanova: Slovensko narodno geladilšče. Rimski «Tempo» je nekoč omenil Goldonijevo «Mirandolino» na slovenskem odru, a v taki zvezi in s takimi netočnostmi, da je bilo treba zavrniti izmišljotine, ki jih morda ni zakrivil čldnkar sam. temveč njegov tržaški poročevalec. Na praznik padca fašizma 25. julija se je spomnil Slovenskega narodnega gledališča videmski »Messaggero Venetov V svoji tržaški izdaji. Kako obravnava ta list slovenske zadeve, je žal vsem znano. Po njegovem mnenju imajo Slovenci v Italiji in na Tržaškem že preveč narodnih in kulturnih pravic in jih je treba zato skrčiti do tistih meja, ki jih je odkazal fašizem. So-trudniki kakor Arturo Manza-no zastrupljajo ozračje z izkrivljenimi vestmi o Slovencih. Nacionalistično italijansko časopisje se rado znaša nad Slovenci, kakor da so oni krivi gorja, ki je zadelo Italijo s porazom fašizma. Tak duh veje tudi iz člančiča o »Primorskih zdrahah». Clankarja je najbolj zadel izraz »Primorske« namesto »Co-žotske»: Ma guello che ci ha colpito č quel «Primorskea che si riferisce a Chioggia«. In že brizgne protislovanski strup v debelem curku zlobnih izmišljotin: »Sappiamo che ii «Litorale« delVAustria e il »Kuestenland« dei tedeschi 1 stato promcsso da Tito nel »Primorski« sloveno. Ma si pensava che esso non doveva giungere sino a Chioggia«. To je klasičen primer šovinističnega časnikarskega dela, ki spravlja Tita v nesmiselno zvezo z avstrijskimi besedami za Primorsko, samo da bi smešilo načelnika jugoslovanske države. Clankar sicer priznava, da ni podkovan v slovenščini in bi se utegnil motiti. Kljub temu domneva, da je bil naslov «Barufe ciozote« za prevajalca pretežak in se mu ni posrečil. Posmehuje se Benečiji za Venezia in Poreču za Parenzo, češ da imajo morda Slovenci kaj takega tudi za Chioggio. Zaključuje spolzko zafrkljivo: «Razen če smatrajo tudi Carla Goldonija za s voj narodni proizvod in prevedejo njegovo i men. To ni šaljivo, še manj pa duhovito pisanje. Poganja iz zastrupljene šovinistične mla-kuže, ki smeši vse, kar je slovensko, tudi če zadene italijanskega pisatelja. Tako pojmovanje je bilo lastno fašistom, ki so v Gorici l. 1925 pisano gledali slovenski prevod Manzonijevih «Zaro čen-cev«, ker je vseboval tudi Manzoniieve stihe: « ... Nikdar ne hlapčuj, Podlih miru ne prosi! Ne izdajaj resnice svete...« in je priporočal roman kot vzgojo k duševnemu odrešenju in notranji plemenitosti. Po istem merilu so fašisti zaplenili v Ljubljani l. l'.<42 slovenski prevod Silvija Pelli-ca «Moje ječe«. Clankar bi menda rad zaplenil «Primorske zdrahe« zaradi besede »Primorske«, ki ga prehudo spominja na »Primor-ski dnevnik«. Tu se ne moremo spuščati v razlago naslova. Clankar je ne bi razumel, ker ni podkovan v slovenščini. Ce bj bil, bj ga lahko povabili k predstavi «Primorskih zdrah«, da bi se morda zavedel velikanske razlike med Goldonijevo umetnostjo in šovinistično mlakužo. A. B. Kaj je s tržaško centralno mlekarno? V začetku letošnje pomladi se je, kakor je vsem našim kmetovalcem znano, nenadoma razširila vest, da bodo v tržaški občini ustanovili centralno mlekarno, kj bi morala prevzemati vse domače in uvoženo mleko in ga razdeljevati med tržaške potrošnike. V ta namen je Vojaška uprava nakazala iz kreditov Marshallovega načrta 120 milijonov lir, in ga brez vsakega predhodnega posveto-vania podelila podjetju C net-ta, zastopnik m velepo estni-ških krogov v Cremoni. Ker je 120 mil.jonov le lepa vsota. so se za mle-karno začela potego. vati tudi druga velika podjetja, ki se bavijo s trgovino z mlekom, in zahtevala svoj delež. Zadeva je prišla pred tržaški občinski svet, kjer je de-mokrščanska večina načelno odobrila načrt za ustanovitev mlekarne, a se navidezno postavila proti odločitvi Vojaške uprave, da bi se uprava podjetja poverila eni sami tvrdki. Pri tem je zdaj tudi ostalo. Sklep občinskega sveta je bil poslan v vednost Vojaški upravi, ki pa ni še dala pravega odgovora, a ne skriva svojih simpatij do podjetja Canetta. Prav v zadnjih tednih so s s na pobudo tržaške občine zo-1 pet pričela pogajanja med pri- j zadetimi velikimi interesenti (v j glavnem Canetta in Postir), in i sicer na sestankih, ki so se | vršili na sedežu ob Mr e pod da bo Vojaška upiava zaukazala ustanovitev centralne mlekarne po smernicah, ki jih bo sama določila. Občinski svet odnosno demokristjanska večina ni imela toliko poguma, da bi z odločno odklonitvijo ustanovitve centralne mlekarne preprečila manevriranje velikih finančnih skupin, ki bi hotele dobiti monopol nad trgovino z mlekom v Trstu. Kar pa moramo vsekakor obsojati, je dejstvo, da so odgovorne oblasti še enkrat popolnoma prezrle jnlerese 1200 krajevnih živinorejcev. Vse kaže namreč, da je tem oblastem mnogo bolj pri srcu. kako naj bi se 120 milijonov lir razdelilo med razna velepodjetja, ka- kor p^ usoda in življenjski ob. stoj 1200 kmečkih družin. Na omenjene seje ni bil povabljen noben zastopnik krajevnih kmetov. Kmečka zveza se je že na prvi seji svojega glavnega odbora postavila na stališče, da bi ustanovitev centralne mle. karne ob sedanjih okoliščinah le škodovala interesom kmetov in potrošnikov. Na tem stališču, ki ga bodo brez dvoma podpirali vsi tukajšnji kmeto. valci, bo Kmečka zveza še nadalje vztrajala in ukrenila, kar je v njeni moči, da se prepreči našemu kmečkemu gospodar, stvu ogromna gospodarska ško da. (Iz «Gospodarstva») Še vedno ni naročil za male ladjedelnice Pred časom smo objavili vest, da je baje odšel v Rim predstavnik Vojaške uprave, ki naj bi dokončno uredil vprašanje novih naročil za vse manjše ladjedelnice Tržaškega ozemlja; čeprav je to vprašanje danes eno najbolj važnih, nismo mogh obvestiti naše čitatelje o izidu teh pogajanj v Rimu. Lahko pa smo ugotovili, da se je položaj za tržaške male ladjedelnice prav v zadnjem času zelo zaostril. Naj' bo torej to ((rešitev* vprašanja novih naročil, ki bi lahko zagotovila delo sto in sto tržaškim delavcem? Najprej je bila na vrsti lad- Komir-formistični voditelji E-notnih sindikatov, besni in razjarjeni zaradi vse bolj pogostih porazov svoje izdajalske politike. skušajo s poostreno karm panjo groženj in klevet proti novi Jugoslaviji in «titofaši-stom* pritegniti v svoje vrste vse tiste delavce, ki jim no- čejo več slediti; z grožnjami predsedstvom tržaškega občin j J**! hočejo ^((prepričati* o praškega odbornika Geppija. Kaj ' ' so na teh zasebnih sestankih sklenili, se ni točno dalo zvedeti. Govorijo, da so se podjetja skoraj sporazumela, pričakujejo pa še zadnjo pcmirljjvo besedo tržaškega župana, ki je bil odsoten zaradi Gperacije na slepiču. Seveda ni izključeno, vilnosti njihove politike ter jih pritegniti ponovno v tabor izdajalcev delavskega razreda. Toda delavci so sprevideli, kam vodi pot kominformističnih sindikalistov. zato jih grožnje in obrekovanja ne morejo prepričati p nasprotnem. Vedno večje je število tistih, ki zapušča- In pisma pošiljajo mamicam... Srečni in zadovoljni pišejo otroci iz počitniških kolonij v Sloveniji, preprosto tn enostavno, kakor pač. znajo pisati otroci ki hočejo z eno besedo izraziti vse, kar čutijo, (te se je mala Punčka ob slovesu skoro jokala, saj je imela mokre oči, kakor pravimo, je danes povedala v pismu vse svoji mamici v kratkih besedah: «Kakor da smo v raju«. jo vrste kominformističnih «sin kikalistov* ter se vključujejo med one poštene delavce, ki hočejo z razredno borbo doseči zmago pravic delavskega raz reda. Ker jim vse dosedanje mahinacije niso uspele, so se ko-minformistični sindikalisti izmislili drug način ((prepričevanja; od vsakega delavca zahtevajo, da se sam zglasi na sindikalnem sedežu, kjer ga hočejo prisiliti, da bi sprejel sindikalno izkaznico ter plačal članarino; le malo je takih delavcev, ki se ustrašijo groženj ko-mir.formistov; Večina delavcev se za grožnje niti ne zmeni ter noče ničesar čuti o sindikalni izkaznici ES ter o plačilu članarine. Kominformistični sindikalisti so zaradi takega stališča svojih «članov» zelo ogorčeni ter seveda ne štediio z grožnjami, obrekovanji in lažmi; če jim pa še kdo izmed delavcev odgovori takole: «Jaz plačujem članarino svojemu sin dikatu, ki je razredni sindi- nega «učirka»; pošteni delavci jih kljub takemu ((prepričevanju* zapuščajo in iz dneva v dan se manjša število tistih, ki so pripravljeni slediti izdajalski politiki kominformističnih sindikalistov. Najboljši in najbolj zgovoren odbovor na njih podlo rovarjenje so dali v nedeljo prav tiskarski delavci, ki so obnovili svoj razredni sindikat, ki jih bo v bodoče vodil v njih vsakdanji borbi proti razrednemu sovražniku. To je odgovor, ki ga prejemajo kominformistični sindikalisti od vseh poštenih delavcev, kateri na ta način ponovno ožigosajo izdajalsko politiko teh hlapcev kapitalistov in imperializma. Tržaški delavci se zavedajo, da bodo lahko le pod vodstvom Akcijskega sindikalnega odbora dosegli u-resničitev tistih zahtev, ki lahko pripomorejo k izboljšanju življenjskih in delovr.ih pogojev delavcev vseh kategorij. Akcijski sindikalni odbor je do kraja razgalil in razkrinkal Islrski "lajni,, CIN piše "Primorskemu dnevniku,, Citalelji, držite se, da ne padete! Prav zares, da bi morali zapisati s kredo v dimnik, kajti znodil se je č idež. Istrski tajni CLN je na p šal dopis našemu dnevniku, tistemu dnevniku. k: je edino dnevno glasilo vseh »ščavov» v tem «i‘ali nissi-mem« Trstu tistih »ščavov«, za katere so pred n^ktj meseci na sedežu tega CLN-a nekemu no vinarju iz Milana na pr. rekli da je treba vse te «ščave« ero stavno uničiti, ker sicer ne bo miru in se tržaško vprašanje ne bo d/do rešiti... Ta CI N nam je napisal torej tako rekoč uradni dpis s številko protokola 5450 v začetku in okroglim žigom, ki nosi celo peterokrako zvezdo na koncu Niso torej mačje solze in iz do pisa boste lahko ugotovili, da je res tako. V prevodu se dopis glasi takole: «Trst, p. p. 250, 24 7.1950 V zvezi s člankom ((Konferenca čudnega CLN-ovca Ro. vattija itd.*, objavljenem v vašem dnevniku 21. 7. 1950., vas prosimo, da objavite sledeče pojasnilo: «Gospod Antonio Rovatti, ki je imel konferenco v Circolo artistico Minerva v četrtek 20 t. m. nima ničesar skupnega z CLN-om in tudi ni istoveten z gosp. Ruggerom Rovattijem*. Za tajnika GIACOMO BOLOGNA l. r. (H- P-ti- kal«, potem je njihovega «po- ; umazano in podlo delovanje trpljenja* konec. Kot divje zve- kominformističnih sindikalistov, ri planejo na take delavce ter obenem pa je postavil osnovo jim prično groziti z njim de- tistemu razrednemu sindikatu, bro poznanimi «gesli» kot na j kateremu se bodo tržaški de-pr.: (rTo-boš še-plačal*.—»iz-j la vet -priključili, pa če bo to dajalci* — »prodanci* — «obe_ 1 pogodu izdajalcem iz Ul. Mon-siH vas bomo* itd. Vsa ta in?e-j fort, ali pa ne. sla* seveda ne dosežejo zažele-1 Ulieni G. jedelnica Maitinuzzi, nato ji je sledil Cantiere Giuliano, v zadnjih dneh pa cCo ladjedelnica Sv. Roka, ki ima okrog 900 delavcev. Sindikalne organizacije m celo odgovorni krogi so se zavzeli za rešitev tega vprašanja — a vprašanje je ostalo seveda brez rešitve. Delavci zgoraj omenjenih ladjedelnic se upravičeno vprašujejo, ali bodo odgovorni krogi ukrenili vse potrebno, da preprečijo katastrofo v majhnih ladjedelnicah ter zagotovijo njih nadaljnje obratovanje? Za ladjedelnico Martinuzzi so odgovorni krogi že našli ((rešitev*. Poslali so nekaj njenih delavcev v ladjedelnico Felsze-gy, ki se sama nahaja v prav tako težkem in kritičnem položaju. Vsem ostalim delavcem, ki so zaposleni pri nekaterih manjših delih, so skrajšali delovni urnik na minimum — 24 ur tedensko. Za ladjedelnico Sv. Roka je veljala seveda podobna «rešitev»; večina tamkaj uslužbenih delavcev jig bila premeščena x ladjedelnico Sv. Marka, ki je bila do sedaj še ena izmed najbolj srečnih (kar se tiče novih naročil namreč). Toda odgovorne oblasti dobro vedo, da se na ta način ne rešuje, vprašanje naših ladjedelnic. S tem da začasno zaposlijo nekaj delavcev v drugi ladjedelnici, pravzaprav že likvidirajo malo ladjedelnico, ki tako ne bo več y «napoto» tujim kapitalistom. Tržaški delavci so razumeli nevarnost, ki preti naši industriji ter še posebej našim malim ladjedelnicam. Zato so sklenili, da se bodo z vsemi silami uprli nakanam kapitalistov ter da bodo s svojo odločno borbo branili svoje pravice ter zahtevali dodelitev tolikšnega števila naročil, ki bo zadostovalo za zagotovitev nadaljnjega obratovanja v vseh malih ladjedelnicah. KOLEDAR Qhda(i&če - 'dtina-lfladifr Četrtek 27. julija Natalija, Dušana Sonce vzide ob 4.41, zatone ob 19.41, Dolžina dneva 15.00. Luna vzide ob 19.03, zatone ob 1.5*. Jutri petek 28. Julija Inocencij, Svetomir SPOMINSKI DNEVI 1941 so nacisti v Kranju obesili prvega Slovenci v »svarilo gorenjskim partizanom«. 1Š82 se je redil Stanislav Sinički, srbski skladatelj, oče srbske opere. PROSVETNA DRUŠTVA PD Simon Jenko — Odbor ima važno sejo v petek 28. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo priredilo v avgustu izlet v Cerkno in bolnišnico ((Franja*. Prijave sprejema tovariš Tedi Scheimer. Pevski zbor Prosvetnega dru-štvg. v Barkovljah ima v petek, 28. t. m., sestanek ob 21. uri zaradi razgovora o izletu, ki bo v nedeljo 30. t. m. Naj nihče ne fnanjka. IZLETI PDT V nedeljo 30. t. m. je izlet v zapadne Julijce (Žlebi, sedlo Ne-vea, Rabeljsko jezero in Belope-ška jezera). Planinci se bodo labko povzpeli na Montaž, Viš ali na Višarje. Odhod ob 4.30. — Vpisovanje še danes in jutri. 13., 14. in 15. avgusta bo izlet v Trentsko dolino in na Triglav, s prenočevanjem v Trenti in v Tržaški koči na Doliču. Izlet Je priporočljiv tudi za neplanince, ki si bodo labko ogledali izvir Soče in opravili manjše izlete. Vsi skupaj pa bodo obiskali znameniti botanični vrt. Prijave se sprejemajo do 2. avgusta. Za izlet na Nanos, ki bo 6. avgusta, je prostih še nekaj mest. Za prijave je čas še danes do desete ure. Prijave sprejema čevljarna Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi, in ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11. od 9 do 12 in od 16 do 19. KINO SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES, 27. t. m. ob 21 gostovanje v BAZOVICI (na prostem) z MOLIEROVO komedijo „TARTUFFE" V soboto 29. t. m. ob 21. uri gostovanje .v TREBČAH (na prostem) z GOLDONIJEVO komedijo II Primorske zdrahe" DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na grob pok. Franja Rupene daruje tov. Angel Kukanja 2000 lir za Dij-aškn matico in 2000 lir za sirote in vdov.e padlih partizanov. ,Namesto cvetja na grob pok. Franja Rupene daruje družina Miljevič Gregorija 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Franja Ruper.e daruje družina Karla Ferluge 1000 lir za Dijaško matico. SPREMEMBE PREDPISOV O SIGNALNIH NAPRAVAH ZA SPREMINJANJE SMERI IN U-STAVLJANJE MOTORNIH VOZIL TRST, 25. (AlS) — Ukaz ZVU štev. 14 spreminja na anglo-ame-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja predpise ministrskega odloka z dne 1. junija 1936 o znakih in uporabi mehaničnih naprav za cestno signalizacijo in uporabi luči, ki je vidna od zadaj. Ukaz stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu. Nesreča na Pantaleonsltem griču Na Pantaleonskem griču je včeraj, kot vsak dap, delal 29-letni težak Ferro Manlio iz Ul. Antonio Caccia ki je pa naključju tako nesrečno' prdzl na tla, da si je, ko je padel na neki kamen, zlomil koleno des-' ne noge, zaradi česar so bo moral zdraviti od 40 do 50 dni. «TU POJEM VSE S VI SEM SE 2E ZREDILA* PISR Ar* IT A IZ KOLONIJE V ZGORNJI SI8KI. OTROCI PRI ZAJTRKU. Izpred sodišča za določevanje narokov Večina prekupčevalcev sTrga Oberdan je doma iz Južne Italije, naivec s Sicilije Za večino obtožeacev je predsednik sodišča odločil, naj jih policija i izgonskim listom odpremi v njihove rojstne kraje »SLIKALE SE BOMO, DA NAS BODO VIDELE NASE MAMICE* SO SE VESELILI OTROCI IZ KOLONIJ NA VICU. . POTEM PA K IGRAM. Pred zavezniškim sodiščem za določevanje narokov pod predsedstvom sodnika Bayllisa smo včeraj dopoldne zopet zagledali skupino 13 ljudi, katere je policija zaradi prekupčevanja z ameriškim vojaškim blagom nekaj dni tega aretirala pred postajo openskega tramvaja na Trgu Oberdan. Včerajšnja procedura za vsakega posameznega aretiranca je bila zelo kratka, kajti predsednik sodišča je samo odločil, kdo lahko še ostane v Trstu in koga mora policija z izgonskim listom odpremiti na njegov dom. Večina obtožencev je namreč doma iz spodnje Italije, največ jih je s Sicilije, ter policiji že poznana zaradi tihotapstva s cigaretami in drugim anglo-ameriškim vojaškim blagom. Najprej je bil na vrsti Costa-dura Giuseppe s Sicilije, ki bo moral z izgonskim listom v svoj rojstni kraj. Tudi Culic-chia Salvatore iz Masaie (Mes-sina) bo moral z enakim sredstvom domov, čeprav je v Tr- Dopolni k ..agrarni rolo«" K včerajšnjemu članku «Kakšno agrarno reformo pripravljajo na magistratu* pripominjamo na podlagi obvestil, ki smo jih prejeli iz uradnega vira, da je novinarska agencija, ki je vest razširila, .vprašanje napačno razumela. V bistvu gre za razdelitev mestnih kmetijskih zemljišč na področju Kastilijonskega hriba med raz ne interesente. Približno polo. vico zemlje, ki pride v poštev, so že razdelili med kakih 7 po-lovinarjev, za preostalo pa še ugibajo, na kakšen način bi jo oddali. Gre torej za majcen eksperiment o pravni naravi zemljiško-zakupnih odnosno najemnih pogodb, za katerega si. cer pravijo kmetijski strokov njaki, da mu slede z zanima njem. Oba omenjena dr-cei ta bosta zares dopotovala iz Ita lije, vendarle ima njun ,ibi*k bolj «razvedrilen» pomen in sta pač izkoristila majhno pri liko za službeni obisk. Pri Sv. Andreju ie bil postavljen temeljni kamen novi delavski hiši Včeraj ob 18 je pil pri Sv. Andreju položen temeljni kamen novemu poslopju, v katerem bo stanovanje za delavce. Novo poslopje bo zgrajeno na račun zidarske zadruge, ki so jo ustanovili člani Delavskih zadrug. To je že druga «delavska hiša*, ki so jo pričeli graditi v tem mesecu, kar kaže resno voljo članov Delavskih zadrug nuditi možnost vsakemu delavcu, da pride do sebi primernega stanovanja. Poslopje bo petnadstropno ter bo v njem precejšnje število lepih in zdravih stanovanj. Teren, na katerem bo sezidana nova stanovanjska hiša so prodale po zelo nizki ceni Delavske zadruge, s čimer so pripomogle do takojšnje uresničitve načrta o zidanju Stanovanjskih hiš za naše delavce. Stroški za zidanje novega poslopja bodo znašali približno 25 milijonov lir, 65 odst. teh stroškov gre Iz fonda Vojaške uprave, a za ostalih 35 odst. je dala posojilo Tržaška posojilnica. Pekovski delavci nidiavliaio obnovljeni Enotni razredni sindikat tiskarskih delavcev Glavni odbor Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev pozdravlja v imenu vseh svojih članov obnovljeni Enotni razredni sindikat tiskarskih delavcev — novo zmago delavcev nad kominformistično izdajalsko politiko. Obnovitev tega sindikata je jasen znak, da se delavci danes ne pustijo več slepariti od raznih Radichev, Jurag, Semilijev itd. ter da jih grožnje teh »sindikalistov* ne morejo več preplašiti ter jih odvrniti od poti, ki so si jo zadali. Pekovski delavci, vključeni v svojem razrednem sindikatu, so prepričani, da bo obnovljeni sindikat tiskarskih delavcev zopet zavzel svoje mesto v vodstvu razredne borbe ter da bo kot nekoč kažipot vsem delavcem v borbi proti razrednemu sovražniku. S svojim delovanjem bo Enotni razredni sindikat tiskarskih delavcev pripomogel doseči tisto sindikalno enotnost, ki bo pripomogel delavskemu razredu h dokončni zmagi proti razrednemu sovražniku. GLAVNI ODBOR stu že od 1946. leta. Glede Co-vre Antona, ki je doma i2 Brto-nigle, je sodnik Bayllis določil, naj se zanj pobrigajo begunske oblasti; je pa znan tihotapec ter sedaj čaka na proces zaradi nakupa ugradenega ameriškega vojaškega blaga. Enako je razsodil y pogledu Golije Simeona, ki je doma iz Raše. Miscioscia Francisco iz Katani-je bo lahko ostal v Trstu, ker je tu oženjen in ima otroka. Sodnik. Bayllis mu je napravil moralno pridigo, v kateri mu je svetoval, naj bo previden in naj nič več ne prekupčuje z vojaškim blagom, kajti v nasprotnem primeru bo moral tudi on domov z izgonskim listom. Bigon<; Pelegrino iz Firenc, ki Jaka na proces zaradi trgovanja s cripsi, bo moral po obsodbi in morebitni prestani zaporni kazni tudi domov z izgonskim listom. Ko je sodnik Bayllis vprašal Ribecco Pavla s čim se preživlja, je obtoženec odgovoril, da si’ že porpaga, zaradi česar bo romal tudi on «s teto Terezo*, kot je smeje izrekel predsednik sodišča, V rojstni kraj nekje na Sicilijo. Enaka usoda je doletela tudi krošnjarja Rocca Ar-nalda iz Neaplja in Tozzo Francesca iz Fogie. Brata Pin-navaia Raffaele in Salvatore s Sicilije, pri katerima so ob aretaciji našli 130.000 lir ter več vojaških predmetov, bosta lahko še naprej ostala v Trstu, ker imata tukaj čevljarsko delavnico. Tudi njima pa je predsednik svetoval, naj nič vei ne prekupčujeta z vojaškim blagom. Piombo Giovanni s Sicilije, ki j« tukaj s svojo ženo in otrokom, ter Stracuzzi Giuseppe s Sicilije pa bosta lahko še naprej ostala V Trstu. Končno je predsednik sodišča odločil naj vse obtožence takoj izpustijo na svobodo. Truplo Marcela Severija našli ob cesti v bližini Proseka Pred več kot desetimi dnevi smo objavili vest, da je od doma izginil 18-letni Maregi Severi iz Ul. Ginnastica 20, katerega je vzela za svojega 55-let-na Margerita Rugo, ker ga njegov oče ni maral. Policija je vse te dni mrzlično poizvedovala za iziginolim Marcelom. Včeraj popoldne pa je s pomočjo nekih ameriških vojakov po naključju razvozlala skrivnost. V grmovju ob cesti, ki pelje v Gabrovec, so namreč zgoraj omenjeni vojaki zagledali neko telo. Ko so se približali, so z grozo ugotovili, da so I odkrili truplo neznanega mo-i škega, ki je že razpadalo. Takoj so obvestili policijo, ki je uvedla preiskavo. Margerita Rugo, katero so takoj poklicali na kraj' najdbe, pa je v trup-plu spoznala svojega adoptiv-nega sina Marcela. Člani letečega oddelka še naprej raziskujejo, kajti ob najdbi je policija ugotovila, da je imel Marcel razbit tilnik ter več ran po rokah, kar daje slutiti, da ne gre za samomor, temveč za zločm. Več bomo lahko izvedeli šele po obdukciji trupla, katerega so prepeljali y mrtvašnico v Ul. Pieta. Na vsak način sta samo dve možnosti, ali umor ali samomor? Odgovor na to nam bo dala policijska preiskava šele takrat, ko bo končana. Roko si je zlomil Včeraj ob 9 dopoldne so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali na ortopedski oddelek tukajšnje bolnišnice 49-letnega težaka Savellija Emila iz Ul P. Vergerio, ki si je malo prej pri delu v novem pristanišču, kjer je padel z nekega kamiona, zlomil nadlahtnico desne roke. V bolnišnici bo moral ostati okoli 24 dni. Z "Vespo,, ju je povozil Proti večeru je bilo, ko se je včeraj 23-letni Sergij Urli s svojo «Vespo» peljal po Korzu proti Trgu Malta. Ko je privozil do Ul. Roma, pa je povozil dva pešca, ki sta v istem trenutku poskušala prekoračiti cesto. Pri tem je oba podrl na tla, avto Rdečega križa pa ju je odpeljal v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili pri obeh ponesrečencih le lažje poškodbe, tako da bo Gius?ppe Sciolis zdrav že v 3, njegova žena Marija Da v 7 dneh. Aktovka je izginila v avtobusu Na glavni policijski postaji se je včeraj popoldne zglasil Umbert Borsani iz Bologne in prijavil, da mu je v avtobusu, ki vozi iz Bologne v Trst, neznanec ukradel aktovko, v kateri je imel za okoli 80.000 lir raznih predmetov. Aktovko je pustil na bloku v Devinu v avtobusu, sam pa je moral v obmejni urad, kjer se je toliko časa zamudil, da je avtobus Že odpeljal. Ko je Borsani nato v Trstu prišel po svojo aktovko na uiad SA1TA, je moral z razočaranjem ugotoviti, da si jo je že prisvojil neki nepošte ni sopotnik. Policija je uvedla običajno preiskavo,. Rcssetti, Zaprt. Excelsior. 16.30: »Krivda gospe Hunt*, VVanda Hendrix. Fenlce. Zaprt. Filodrammatico. 16.30: «Cantiriflas in trije mušketirji*. Alabarda. 16.00: «Na dnu S. Fran- . cisca», H. Bogart. Garibaldi. 15.30: «Veliki prvak*, I Kirk Douglas. Ideale. 16.00: «Ognjeni križ*, H. Fonda, Dolores del Rio. Impero. 16.00: «Prekleta ljube- zen*, Dolores del Rio. Italia. 16.00: «Demon ljubosumnosti*, Zully Moreno. Savona. 16.00: «Mestni roparji*, Randolph Scott. Viale. Zaprt. Vittorio Veneto. 16.30: «Zakoo srca*, Margaret O’ Brien. c Adua. zaprt. Azzurro. 16.00: «Crni labod*, T. j Power, M. O’ Hara. Belvedere. Zaprt. »Ob morju*. Zaprt. Marconi. 16.00, na prostem 20.30: «Ni časa za ljubezen*, Claudet- ' te Colbert. Massimo. 16.00: »Trije norci na potepu*, bratje Marx. Novo Cine. 16.00: «Trije otroci*, George Raft. ] Odeon. 16.00: «King Kong*, Brij-ce Cabot. Radio. 16.00: »Zavojevalci zapa-da», Richard Dix. Savona. 14.00: «Bela graščakinja*, Eleanor Parker. Venezia. «Upornik», G. Grant. Vittoria. 20.15: »Vzemi moje življenje*, Greta Gynt. Kino na gradu. 21.00: «Srečno, vojska*, Gianni In Pinotto. Ljudski vrt na prostem. 20.30: »Telefonistka Bele hiše*, Dean-na Durbin. Letni kino v Ul. F. Severo. 20.30: »Vražja vojna*, Nino Taranto. Skoljet. 21.00: »Življenje je lepo*. Letni kino Rojan. 20.45: «Sodnik Tamberlan*, Spencer Tracy. m I RADIO !■ JU60SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 tu ali 1412 kc> ČETRTEK 27. 7. 1930. 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in oojava sporeda; 7.U0: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja giasba. 12.00: Iz opernega sveta; 12.30: Drobne orkestralne skladbe. 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poroči; la v slov.; 13.15: Pisan koncertni spored; 13.45: Našim ženam (it.); 14.00: Lahko orkestralno glasbo izvaja Stojan Stenovic s svojo kapelo; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Plesne melodije; 18.00: Slovenski solisti s ploščo; 18.30: Igrajo narodni orkestri; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30; Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Znane melodije; 20.00; Ob 2001etnici smrti Johanna Se-bastiana Bacha (ital.); 20.30: Poje Komorni zbor Iz Trsta; 21.00: Radijski obzornik: Današnja Belgija; 21.15: Iz filmov in operet; 21.45: Glasbene slike; 22.00: Feull-letons (ital.); 22.15: Veder večerni spored; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v , slov.; 23.10: Objava dnetfnega sporeda; 23.15: Podoknice. UKAZ STEV. 139 — SPREMEMBA UKAZA STEV. 380—194 TRST, 25. (PIO) — Novi ukaz ZVU štev. 139 spreminja prejšnji ukaz štev. 380 z dne 16. novembra 1948 in ukaz štev. 41 z dne marca 1950. -j Novi ukaz nadomešča odstav 3 člena X ukaza štev. 380 z B slednjim besedilom: . »Posojilojemalci morajo v°a^ knjige in račune,, kakor zahtevala nadzorna o.blast e po navodilu finančnega in 80Sr darskega ravnatelja, ki lah. vsakem času pregleda in M ruje te knjige in račune, posojilo še ni izplačano. Telefonski štei/ilM uredništva Primorskega dnevnih v Ll. Montecchi B-IH 93-808 in 94 631 Poštni predal 502 NOČNA SLUŽBA LEKABM i 7’ ^ AlFAlabarda - Istrska ul. '' j Leitenburg - Trg sv. Iva,Lf Praxmaier - Veliki trg dini - Ul. Tiziano Vecell'0^ etti - Ul. Commerciale 26; baglia v Barkovljah in Skednju imata stalno službo. Ni«" ZAHVALA Ob smrti našega predragega FRANJA RUPENA se najiskreneje Zahvaljujemo vsem, kj so predragi pokojnika spremili na zadnji poti ter so na kat^ koli način počastili njegov s pom ir.'. TRST, dne 26. julija 1950. ŽALUJOČA DRUŽINA RUP# in OSTALI SORODNIKI Ministrstvo za ljudsko zdravstvo VLRS razpisuje nate^ za vpis v enoletno bolničarsko šolo v Ljubljani. Pogoji za sprejem; 1) starost od 18 — 25 let, 2) uspešno opravljena osnovna šola. Gojenke bodo pred sprejemom zdravniško preglej' Šolanje je zvezano z bivanjem v internatu. Stroške tZ sa šolanja bo nosilo ministrstvo za ljudsko zdravst^j. Prošnji, kolkovani z 10.— din, je treba priložiti š* »r nje šolsko spričevalo, rojstni list, lastnoročno pisan ‘‘.^i njepis in potrdilo o vpisu v volivni imenik Vse P^jjo k prošnji morajo biti kolkovane s 5.— din, če fjt kolkovane. Prošnje je treba poslati Soli za bolni^f Ljubih na, Sv. Petra c. JO, kjer se dobe tudi vse 1 macije. Rok za vlaganje prošenj je do 20. avgusta 1950. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7600-7650, papirnati šterling 1570-1600, dolar 636-638, dolar (telegrafski) 646-647, švicarski frank 147,5-148,5, 100 francoskih frankov 178-180, LJUBLJANA, M ARIBORi n rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 in.) ČETRTEK 27. 7. 195«. 12.00: Iz opernega sveta; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zabavna glasba raznih narodov; 13.20: Oddaja za pionirje (ponovitev); 13.30: Pojo vokalni kvinteti; 14.00: Lahko orkestralno glas-bo izvaja Stojan Stenovic s svojo kapelo; 14.30: Ljudska univerza (ponovitev); 14.50: skladb Friderika Chopina: 15.00. Napoved časa in poročila, 15.10: Henrik VVieniavvski: Koncert za violino in orkester v d - molu. 18.00: Samospeve poje sopra- nistka Vilma Bukovec, pri klavirju Dana Perušek; 18.20: Pogovor s pionirji; 18.40: Drobne or-Kestralne skladb« slovanskih skladateljev; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: L. van Beethoven: Klavirski koncert št. 5 v Es duru; 19,50: Slovanski samospevi; 20.00: Predavanje za izobraževalne tečaje; 20.20; Nekaj polk Bedricha Smetane; 20.30: Poje tržaški Komorni zbor; 21.00: Petletka naša teče... TE.20: Slovanska orkestralna glasba; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Zabavna nočna glasba; 23.30: Poro-čila; 23.35: Konec oddaje. Izleti ADRIA-EXPRESS 14. IN 15. AVGUSTA IZLET v Ljubljano 14, IN 15. AVGUSTA IZLET na Bled Odhod 14. avgusta ob 13. ur j it Trsta. Vpisovanje do 30. t. m. expb^ S 1 Dunaj ADRIA TuRISTICNE IZLfi'1® .m, U i «ADRIA -Odhodi vsak pf>nede*j torek v mesecih )11 ' gust in september. , f IZLETI NA J; GrossglocHnJ \sako soboto * "'tfP Odhod iz Trsta o6 f zjutraj in povratek deljali zvečer. KOPALIŠČlj Sv. NIKOLA-1 KOPANJE — PLAZA — PLES — IGKE -RESTAVRACIJA — KONCERT VVEEKEND HIŠICE Z DVEMA ALI TREMI P°S' TEI# Zveza po morju ob delavnikih: ^ | IZ TRSTA ob 9, 11 in 14.40 IZ SV. NIKOLAJ 13, 15.45, 1 o» 1.3«' OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ TRSTA ob 8.30, 9.30, 10.30 IZ SV. NIKOLAJA ^ ,F 11.30 14.00 10.30, 11 30, 1230, 1 • ’ ^ AVTOBUSNA ZVEZA ob delavnikih In praznikih bušne postaje (postajališči Sv. Ana in Zavije) Iz Trsta ob 8.30, 11.30, 14,30 Iz Sv. Nikolaja ob 10, 13, 21. primorski dnevnik — 3 — 27. Julija 1950 deželnih Nekdanja dvorana 3Hov na goriškem gradu je m? zopet priča I u urnejnu podvigu podiv-f e šovinistične publike. Kaven J'?®*co'cr3t ob nastopu slo-n. 7“» svetovalcev, se je sej-avorana tudii tokrat spre-etula v tuleče sejmišče, ki bi ^pristranskemu opazovalcu ®°v na mah razčistiti pojme «.,..ec k° Povoljnem postopku ■ ■ 'diskih oblasti s tukajš- Wnvi Slovenci«. Tako ali priti S tako se namreč v po-^ectnjr bližno tako s*;x_n!en} basu' izraža šovini-cei 1 k -n Pred kratkim 0 sam senator Tessitori, o v erem ie hilo ta večer toli-govora in kateremu je bi-celo* n.Je®ove besede izrečeno ta priZnanje občinskega svetni - em ko je slovenski sve-”va‘«i zahteval, naj bi te Obsodili ker so nežica«, Nepristranski opazovalec bi, or smo rekli, takoj lahko iST*1, V koliko odgovarjajo sitn -C* za^rievanja raznih Tes-2ajriJev' samih oblasti in na-bom8 ®or^*cib občinskih od-cev?°V ln vedine svetoval-Ital’ • • Š da *mamo Slovenci v Ji vs0 svobodo in enako-, avn°st, ki nam jo zagotav-jJ. ^kon in ustava. Prepričal obfi!’, da ie že v krajevnem ta t 5Vetu P°skrbljeno Pod'°: z umetno režijo „0vVjamh statistov prepreči kršpenSlC'm ^stopnikom vsadku P°sku:;’ ki bi mogel z tttenm^ ia verodostojnimi tka .le.vanii ovreči demago-k ,^evania. Nasprotno pa Hmetn Vil' da Postajajo ob 0 ibscenirani moralni vale; ! 5 H n - - ka)[0 Pralni in drznejši, lajočet ^k°b°rci ob vzpodbu-. Željni!11 a.plavdiranju krvi-> gledalcev. -šk^ lno5njim so na gori-■sti j Sradu italijanski. šovini-'iti ^ ^loveškim kričanjem bietn . bj človeškim zmerja-§0, j 1Zvojevali dvojno zma-®ierj., sker proti bivšemu sevelt^ ^ predsedniku Roo-veneem l8r proti goriškiui sio-SamJ ' NHadj fašistični po- »fei L®!, bržkone ^°r' s strani občinstva sveto-sovražne večine še anie‘r!siičn, radi čim-spomine na j,. —ne borce, ki so jim i... crno Nk| Ven kak018(1 te tako Rnose‘ PaktllQ °r Slovenci, so kom-kakor nas^0Pili proti enemu ko pre i drugim. Medtem vojno dn-nlai° nas ze v*0 pn~ Žiti . .. Pa so se upali lo- šele dar)erlakega predsednika trPečih 8S k(> ^ ie sveta jeza 88 v hareltnliko Poleb'a in s'ična , bi obeta zopet faši- kraljestvo. In ker ‘Vse'00 JUnktura. vSPr*v ---- Medlog J! razumljivo je, da je 'eveltovp .^imenovanju Roo-a izšpi ^a ^orza v Corso Ita-?a le vrsi MSI. Sprožil žizejsk °Va!ec or. Del pin s ^biena ? priP°mbo, da nima ea Politika J sP°mina velike-? nos; * •’, a Pa je naravno, itlka blica fmŠa in Rlavna R0' ■ itd «madrepatrie» , kaif3 i b' madrepatria !Mu, kak(lrk.oli trpela na u-aka skrr»-. 1 Se Goričani na d>*,i omen h "'*«n „ l.n cenen način ri^Vniko Porn’nu Uglednega *va *a rn njegov!ln priza-a in JI? osvoboditev s ve iar 81 Ita|iianoy izpod > Menimo! da bi 2rel°st in vj- S: 'ako lurno raven radi s katero 1,1 azai; Ponašajo, lahko Wpj, 0Vn° z nasprotnimi Sa Se Upravič®no je torej. CVa|cWsPrem?mV2rekli ^io ., S s Približno na- ki!nšse uterneljitvijo: Ime W Crifi!-tdseHj ,,,prifeli pečati s pravi-bbčipj yetlske manjšine v tej bge . m skušali opremiti dv°ie?iA ulice našega mesta z !n tu n* napisi' 8tična r.rSf. ie Pričela šovini-Sedah R!:la- 2e P« nekaj be-?riih najdb rim-na slovenskem o-zemlju. Nič manj kot 34 kg teh- rimskiakreni’ nlen° patinirani rimski novci. Datirajo iz konca let aVn tn ZaČetka 6etrU^ *“>-tet ja za časa cesarje^ Diofcle- vUVl Konstantina Velikega, najdb -5e vanganelska rimsken 3VTn Skupna na]dba skZ ia„ enarja m Sloven-skem. Sodeč po veliki množini denarja, je bila tu rimska stojanka. Zanimivo, da bližnja vasica Centur na latinsko besedo- po- tudi spominja centurio. S«, „ J, # * * Po zaslugi zavednega tovari- Andrej, Predonzani Ivan, Cal- I la je tako ostal dZTsklTt cina Anton, Zancoelio Anton do osvnhnriiu.* . Zancoglio Anton, Sirotič Ivan, Bonin Adriano Rocco Pagliaro in Vidali Gui-do. Bonin Adrian in Sinkovič Anton pa sta prejela vsak po 1500 din. V ŠMARJAH je prejel 2000 din nagrade Sergaš Josip V OSPU je Ul nagrajen s 1000 din Slavec Viktor. PRI SV ANTONU je prejel Bordon Alojz 1000 din. PRI CEZARJIH Vatovec Natal 1000 din. V VANGANELU pa Olivo Ubald 1000 din. Skupno je bilo razdeljenih nagrad za 113.000 din. do osvoboditve. Tov. Krmac j 'Opomogel, da ^ zgodovina teh krajev obogatela. Njeaova zavednost izpričujejo tudi Z sede, ki jih je dejal članu ko-mmje, ki je prišia na meUo, «No pa mi boste dali toliko da bo za en fcotlič«. Seveda je primerna nagrada v PJ'Zmna fovtarišmKam° P^ati, da^e tovariš Krma c zej0 skrben vzoren gospodar. U deležu" vseh sestankov in i ■ vsakem udar najdbe, ** lahko razumeL o omen in e >se PRIMORSKI DNEVNIK i 27. julija W50 V Guštanju v Sloveniji gradijo novo jeklarno V Guštanju vidno napreduje graditev velike jeklarske dvorane, ki bo eden največjih objektov y guštanjski železarni. Monterji podjetja D juro Dja. kovic so r.'a gradišču postavili že velik del jeklene konstrukcije, zidarji in betonerji pa hitijo z zidanjem temeljev. Podjetju Gradis manjka delovne sile, tako da jih monterji s svojim delom kar prehitevajo ter morajo montirati že otrešje, čeprav še niso pcstavijeni vsi no. silni stebri. Zidarji poleg drugega že pripravljajo, tudi betonska okna za jeklarno, tako da jih bodo lahko pozneje kar vlagali. Prav zaradi tega, ker manjka delovne sile, • je na gradbišču živahno tekmovanje med zidarskimi, betonerskimi in drugimi brigadami. V zadnjem času so imele najboljše uspehe brigade Kerta, Emberši-ča, Tomažiča, Sagernika, Sle-kovca in drugih, kj povprečno presegajo norme od 15 do 20 odst. Prav zaradi živahnega tekmovanja pa 5e delavcem Gradisa tudi uspelo, da so polletni plan presegli za pet od. stotkov. Uprava guštanjske železarne že skrbi tudi za vzgojo novega strokovnega kadra, ki bo potreben, ko bodo obrati povečani in bolj mehanizirani. V to-varni je organiziranih več strokovni tečajev, kjer si delavci pridobivajo potrebno strokovno znanje. Tako je bil že lani organiziran tečaj za strugarje, ki bo zaključen letos v jeseni. Čeprav so računali, da bodo na ta tečaj sprejel samo 12 delavcev, se jih jg na tečaj prijavilo 19. Tečaj obiskujejo priučeni delavci, ki sq že do sedaj delali pri strugarskih strojih. Letos v juniju so v podjetju organizirali tečaj za vodje žerjavov. Tečaj obiskuje 22 tečaj, bikov, od tega večinoma ženske. Ze lani je ta tečaj zaključilo 19 delavcev. Tečaj za vod. je žerjavov je 3£ Guštanju silno važen, kajti poslej bq delo y železarni večinoma mehani- zirano in bodo zalo potrebovali veliko delavcev s to strokovno izobrazbo. Posebr.o važen bo za livarno livarski in za jeklarno kalilski tečaj. V livarski tečaj se je pri. javilo 15 delavcev. Približno toliko tudi v tečaj za kalilce. Na tem tečaju bodo delavci do. bili vse potrebno strokovno znanje za kalenje vseh vrst jekla, ki ga že doslej izdeluje-jo v Guštanju, Ta dva tečaja sta precej važna za guštanjsko železarno, ker se bo delo v železarni preusmerilo predvsem na izdelovanje najboljšega jekla. Prihodnji mesec bodo v podjetju organizirali še dva te. Čaja: tečaj za kurjače parnih kotlov, ki bodo opravljali svojo službo pri novih generatorjih in v kotlarni, ter tečaj za strojne kovače. Nov kader strokovnjakov bo guštanjska železarna dobila tu. bi iz metalurške industrijske šole. Ladia "Zagreb* prvič preko Oceano Motorna ladja »Zagreb«, ki ima nosilnost 4000 ton, ni samo prva ladja, zgrajena v ladjedelnici «Tretji maj« na Reki, marveč je tudi prva doma zgrajena motorna ladja, ki je prevozila Atlantsko morje. Pred dobrim mesecem je bila določena, da zamenja neko drugo ladjo na progi Reka - New York. Tako je motoma ladja ((Zagreb« pryič prevozila ^Atlantski ocean in sicer brez vsakih težav in točno po planu, kar je dokaz odlične maritimne sposobnosti ladje, hkrati pa velik uspeh jugoslovanske ladjedel-niške industrije. Motorna ladja «Zagreb» se sedaj že vrača v domovino, kamor bo prispela točno po planu. Po tem prvem potovanju čez ocean bo ladja «Zagreb# ponovno uvrščena v stalno linijo Reka - Bližnji yzhod. Novi jugoslovanski filmi Jugoslovansko filmsko podjetje »Avala« končuje snemanje filma M jetniki*, prirejenega, po romanu srbskega pisatelja Otona Bihaljina. — Film predstavlja jugoslovanske deportirance v Nemčiji med drugo svetovno vojno in prikazuje predvsem borbo naprednih Jugoslovanov proti častnikom in generalom stare reakcionarne Jugoslavije. Nemci skušajo na vsak način uničiti ilegalno delo jugoslovanskih naprednih internirancev, izkoriščajoč pri tei priliki četniške izdajalske elemente. Ena glavnih oseb v filmu »Ujetniki« je mladi inženir, od katerega hočejo Nemci na vsak način izvedeti, kdo širi in vodi partizansko propagando v taborišču. Da bi iz njega izsilili vsaj eno izjavo, ga Gestapo muči in končno ubije. Pred koncem vojne, ko se Nemci zavedajo, da so poraženi, prodajajo celo orožje naprednemu gibanju, Ici prevzame oblast v taborii-iu. Mnogo scen tega filma so snemali v P.ulju. Glavne vloge v tem filmu imajo: Dragomir Felda, Jovan Miličevič, Milan Puzič, Mihajlo Sertič, Milivoje Zivanovič, Bojan Stupica, Žarko Mitrovič in Gjurica Djakovič. Komisija Za kinematografijo pri vladi LR Hrvatske je končala snemanje dokumentarnega filma e Jugoslovanski Jadrana. To je drugi barvni film, ki so ga izdelali v Jugoslaviji in predstavlja prvi del ciklusa filmov o lepoti Jugoslavije. Scenarij za film sta napisala Milan Katič in Ante Hla- ainec. Režiser je Milan Katič. Film prikazuje predvsem lepote jugoslovanskega Jadrana, sindikalne in otroške počitniške domove, kopališča in pristanišča. Poleg tega prikazuje razne pridelke dalmatinske obale in splošno življenje prebivalstva na Jadranu. V teh dneh bodo končali snemanje dokumentarnega jilma ((Dor/odki v Raši». Scenarij za film je napisal Rudolf Sremec, ki je tudi film režiral. V filmu se prikazuje borba za visoko zmogljivost dela v premogovnikih v Raši. V filmu se vidijo predvsem rudarji iz Hrvatske, Slovenije, Makedonije, povratniki iz Francije, Amerike in Avstralije, udarniki, heroji dela, kako se borijo za čim hitrejšo izgradnjo socializma. I oliisha nn nahružinskih kamnolomih »Kje imate dopio vina*, so nas vprašali kamnolomci, ko smo sc spustili k njim v jamo. Ze zgoraj na robu kamnoloma, kjer je bilo nekaj kamnarjev zaposlenih s pripravljanjem velikih blokov, ki jih je močna žerjavova roka dvignila iz globine, nam. je puhnilo več vročine v obraz, kakor je sicer daje sonce na Krasu. Toda spodaj, v jami je sonce zares neusmiljeno: žge in beli kamenje, da puhti. Bije človeka, ki se pri delu koplje v znoju in ga strašno žeja. Najmanjša sapica ne pride sem. Globoko na dnu jame, pod previsom je sicer lep hlad, kakor ga težko najdeš pri tej vročini po Tržaškem. Ali tam ni več kamna, vsega so že zrezali. Tako udarjajo kladiva pod poletno pripeko. Okrog 1000.— lir na dan zaslužijo sedaj nabrežinski kamnolomci, toda delo je takšno, da bi šla polovica za pijačo, ako bi se hoteli zares odžejati. Po poljskih poteh, ki vodijo h kamnolomom, je mnogo znakov zapuščenosti. S ceste vidiš že od daleč vrsto jam, ki ne delajo več ali ki so popolnoma zapuščene. Kakih 60 do 70 kamnolomov je bilo nekdaj v Nabrežini. Danes jih dela desetina in še ta le pomalem. Trije večji obrati, Gorlato, Rimska jama in Montecatini imajo nekaj dela tudi v delavnicah, toda ni sledu nekdanjega dela in mnoge naprave, kjer so nekoč iz dneva v dan obdelovali, rezali in nakladali kamen, nabrežinski (marmor«, so čvrsto zarjavele. Malo poprej smo si ga ogledali v tehnični pisarni prijaznega strokovnjaka. Štiri vrste lomijo v nabrežinških kamnolomih: Nabrežina-svetel, Nabre-žina-granitast, Nabrežina-rož-nat in Nabrežina-polžast. Vse imajo zelo svetel, le lahno siv osnovni barvni ton. Pravzaprav smo videli vse vrste kraškega in istrskega kamna, zanimive školjkaste okamenine, podobne rogu goveda ali morskim školj- CELE BLOKE SUROVEGA KAMNA DVIGNEJO Z ZERJA-•VOM IZ GLOBINE. URADNA NOSILNOST TEGALE JE 25 TON. DVIGNIL PA JE ZE MNOGO TEŽJI TOVOR. kam ali vtis ribe v kamnu, kjer se poznajo najtanjše plavuti. V nabrežinskem kamnu se pokažejo večje okamenine pri brušenem rožnatem, največ pa jih je V polžastem. Granitasti je zelo pikčast, prav kakcrr granit. Vse vrste nabrežinskega kamna so zelo odporne nasproti rušilnim vplivom vročine, mrazu, ledu in padavin. Poliran nabrežinski kamen ohrani lesk, čeprav izpostavljen vremenskim vplivom. Zato ga uporabljajo tudi za zunanja gradbena dela. Kiparji uporabljajo njegovo svetlo, granitasto vrsto. Nabrežinski kamen je že davno zna,n in so ga uporabili stavbarji vsepovsod. Rimljani so gradili z njim stavbe v Ogleju in drugod. Pozneje so ga izkoriščali zlasti Benečani. Toda Nabrežina je zaslovela po svojih kamnolomih najbolj o-krog 1875. leta, torej takrat, ko V ŠOŠTANJU DELAJO TUDI ZENE. Mladega rodu naj ne spremlja senca suženjske Pionirji in mladinci iz Slovenije letujejo v kolonijah na slovenskem Jadranu Obala ob Koprskem zalivu je privabila tudi letos mnogo onih gostov, ki pripadajo številnim pionirskim družinam in delovnim kolektivom Po Sloveniji. Naša zemlja je tako čudovito lepa, kot je napisal o njej Cankar v «Kurentu». Naj jo človek prehodi podolgem ali počez, od vzhoda do zahoda, povsod mu poje stopinja pod nogami. Zdaj je ta pesem vrisk Italijani so se umaknili iz „Tour de France" /z protesta proti surovemu napadu nekega prenapeteža na G. Bartalija ,Obe italijanski ekioi sta se danes umaknili iz največje evropske kolesarske dirke «Tour de France«. Umik italijanskih kolesarjev bo brez dvoma zmanjšal zanimanje svetovnih športnih množic za to veliko kolesarsko dirko. Italijanski kolesarji so se umaknili v znak protesta zaradi včerajšnjega fizičnega napada.na vodjo nrve italijanske ekipe kolesarskega prvaka Gina Bartalija. Skupina francoskih športnih prenapetežev je včeraj nekaj sto metrov pred vrhom Col 1’Aspin nanadla Gina Bartalija in ga podrla na tla Medtem ko ga je eden od napadalcev uda ril po obrazu so mu drugi sku. šali odnesti kolo. Ta incident je upravičeno vzbudil pri Bartali-ju ogorčenje in odločitev, da se umakne iz «Tcur de France«. Iz solidarnosti z njim so odločili zapustiti Francijo tudi vsi ostali italijanski kolesarji Incident je obžalovanja vreden in ga brez dvoma vse športne množice obsojajo. Danes je karavana mednarodnih kolesarjev nadaljevala svojo pot brez Italijanov. Zmnfjnvnlec 12 etape Mauvico Blomme (Belgija) PERPIGNANO. 26. — Belgijec Maurice Blomme je danes zmagal na 12. etapi »Tour de France« od St. Gaudens -Porpignano. dolgi 233 km. Vrstni red prihoda: 1. Maurice Blomme (Belgija) 6 ur 29 min. 13 sek. 2. Jean Baldassari (Francija) 6 ur 36 min. 22 sek. 3. Dominique Forlini (Francija) 6 ur 42 min. 42 sek. 4. Bguvin (Francija - seve- rovzhod); 5. Zaat (Severna Afrika); 6. Dos Reis (Severna Afrika); 7. Meunier (Francija). Splošna klasifikacija: Kueb- ler (Švica), Bobet (Francija), Geminiani (Francija), Ockers (Belgija). Piot (Francija), Kir-chen (Luks.), Redolfi (Franci, ja), Brambilla (Francija). Italijanska ekipa se je kot rečeno umaknila — zaradi tega so organizatorji sklenili, da se tekmovanje na etapi Toulon -San Remo ne bo vršilo. Kraj prihoda 12. etape bo javljen pozneje. Klasifikacija po skupinah po 12 etapi: Francija, Luksem- burg, Belgija, Severnovzhod Ile de France, Jugovzhod'. Ves pariški tisk obsoja napad na Bartalija pod naslovi kot n. pr. »Ne sramotite športa« itd. Poslanec v pariškem parlamentu ^Vincent De Moro Gia-ferri je v parlamentu jnterpeli-ral zaradi napada na italijansko skupino. V rimskem senatu pa je storil, podoben korak de-mokristjanski senator Camillo Giardina. KOLESARSKA TEKMA OKROG AVSTRIJE Tržačan Sclausero Malapacejev najnevarnejši tekmec ZELL AM SEE, 26 (ATI) — Danes so tekmovalci počivali v Krpunu. Prvak Menapace je izjavil, da Je Tržačan Sclausero njegov najnevarnejši tekmec. Sclau-sera boli trenutno želodec, toda kljub temu se je včeraj pomaknil z 10. mesta na tretje. Tržaška skupina Je samo za 1 minuto in 43 sekund v klasifikaciji za avstrijsko, kar je zelo malo in bodo Tržačani prav gotovo popravili. Šahisti „Partizanri“ v Benetkah V 1. kolu je zmagal »Partizan« 7:1. Partije so sp končale s temi izidi; Trifunovič . Saba. dosz 1:0, Milič dr. Paoli remi. Matanovič - Castiglioni 1:0, B"-žic - dr. Fletscher 1:0, Vukovič-Salvi 1:0, Djaju . Baldanello 1:0, Andrič - Ferantez remi, Gruber - dr. Stefani 1:0. V II. kolu so igrali demači z velikim poletom ln dajali močan odpor. Izidi partij so tile: Trifunovič - Sabadosz remi, Milič - dr. Paoli prekinjena v dobljen; poziciji za Miliča, Ma- tanovič - Castiglioni remi, Bo. žic - dr. Fletscher 1:0, Vukovič-Salvi remi, Djaja - Baldanello prekinjena Andrič - Ferantez prekinjena, Gruber . dr. Stefa ni remi. Izidi prekinjenih partij II. kola: Milič : dr. Paoli remi, Djaja : Baldanellp 1:0, Andrič: Ferantez 1:0, Izidi partij III. kola so naslednji: Trifunovič - Sabadosz remi, Milič : dr. Paolj remi, Matanoyič : Castiglioni 1:0, Bo. žič : Fletscher remi, Vukovič : Salvi 1:0, Djaia : Baldanello remi, Andrič : Ferantez 0:1, Gruber : De Stefani remi. Rezultati četrtega kola: Trifunovič : Sabadosz remi, Milič: dr. Paoli remi, .Matanovič : Ca-stiglioni 1:0, Božič : dr Fletscher remi, Vukovič : Salvi remi, Djaja : Baldanello remi Andrič : Ferantez 1:0, Gruber De Stefani remi. Zmaga Partizana 22:10 nad reprezentanco Benetk, ki je de jansko reprezentanca Severne Italije, je uspeh ne samo za j Partizana, temveč tudi za ves I jugoslovanski šah. veselega pastirja z bohinjskih in tolminskih pašnikov, zdaj je ! ropotanje klopotcev v vinogradih Slovenskih goric, zdaj Cvrčanje murnčkov na Dolenjskem in Vipavskem, zdaj sanjavi spev ribiča ob morju, ki se tu pri nas v širokem loku zajeda v naš Kras. Ko smo mi doraščali, nismo niti slutili njenih lepot in njenega bogastva Izlet v bližnjo »kolico je bil za otroka naj-večje doživetje. Tam so se nenadno končale vse poti, kot da bj svet onkraj kraških obronkov, Nanosa in Vremščice, ne pripadal nam in obratno, kot da bi za otroka izpod Kamniških planin in Karavank ne bila domovina vse tja do Jadranskega morja, ob njem in še preko. Veliko boja, veliko žrtev in trpljenja dveh vojn je bilo treba, da je naš otrok ne le zaslutil domovino, kot smo jo mi v njegovi dobi, temveč tudi v njej zaživel, da je podobo njenih gora, ravnin, jezer in morja sprejel v svoje srce in da je v’njem lahko zaživela. Toda še vse več kot to je bilo treba. Treba jč bilo družbenega preroda, skozi katerega je peljala Osvobodilna fronta s Komunistično partijo naš narod v domovinski vojni. Brez njega bi našj otroci še danes spoznavali domovino le na šolskih zemljevidih in pretežni večini bi ostala tudi pozneje v življenju nedostopna in nepoznane bi ji bile njene lepote. Nova družbena stvarnost, kt oblikuje življenje in delo v sodobni Jugoslaviji, nastopa tudi kot močan vzgojni činitelj, ki si prizadeva, da bo novi rod telesno krepak, duševno čvrst in umsko vsestransko razgledan. En del tega vzgojnega dela opravljajo y poletnih mesecih počitniške kolonije, za katere ne varčujejo z izdatki, ki gredo v milijone. Morda se bo kdo vprašal, kako je mogoče, toda v istem hipu se mu bo vsiljeval odgovor: Vse je mogoče tam, kjer si ljudstvo samo kroji svfoje zakone in postave, kjer ljudstvo hoče, da bi mladega rodu ne spremljala senca suženjske preteklosti. V Portorožu smo. Ali niso včasih v teh vilah z razkošnim zelenjem prebivali tujci v poletnih mesecih. Premogli so veliko denarja in posestev, ki jim jih je obdeloval njihov kmet kolon. Odkar je postal ta lastnik tistega z znojem prepojenega koščka zemlje, so se v Portorožu spremenili tudi gostje v poletnih mesecih. Postal je kraj oddiha delovnih ljudi, kjer si nabirajo novih moči za napore, ki jih čakajo v veliki bitki, ki jo bije Jugoslavija za svojo popolno neodvisnost, za socializem, ?a premaganje zaostalosti, za, zmago resnice v demokratičnem gibanju v svetu. Ob večerih včasih, ko se ozračje ohladj in zaveje od morja tisti prijetni hlad, ki odplavlja. vso utrujenost, se oglasi iz sto in še več grl pesem. Zaplove čez morje in njeni zvoki se potem izgubljajo daleč nad morsko gladino. O slovenski zemlji poje tako kot stopinja pod nogami, kadar koli in kjer kolj se človek napoti po socialistični stvarnosti. Lansko leto je jned šolskim letom pevovodja Šuligoj dobil nalogo, da ga osnuje. Napotil se je širom po Sloveniji od' mesta do mesta, od šole do šole, od mladinskega doma do mladinskega doma, od- vasi do vasi. Zbral je Skupaj sto mladih pevcev od devetih do sedemnajstih let. Pred devetim letom je &'las še otročji, a sedemnajstim, pri deklicah še prej, se že izoblikuje in ne spada več v mladinski zbor. BODOČI REPREZENTATIVNI MLADINSKI PEVSKI ZBOR SLOVENIJE, njej. Roje o slavnih dneh zgodovine jugoslovanskih narodov, o tistih naslavnejših dneh odpora, ki jim je vtisnilo pečat partizanstva. V njej se oglašajo skozi’ grla mladih pevcev naši domači skladatelji: Adamič, Pahor, Lajevic, Kogoj, Simoniti in skladatelji ostalih jugoslovanskih republik: Mokra- njac s svojimi «Rukoveti», Matičič. Rongov, Tojčevič. Kdo so mladi pevci? Pionirji, pionirke, mladinci in mladinke, ki tv°rlj° mladinski pevski zbor Ljubljanske filharmonije in delovni kolektiv posebne vrste. Lansko leto, bilo je ravno ob tem času, so se prvič srečali in spoznali med seboj. Za kraj srečanja in letovanja jim je bil določen Portorož. Njihov pevovodja je Avgust Šuligoj. Pred leti je vadil sličen mladinski zbor v Trbovljah, ((Trboveljski slavček«, ki je v domovini in v svetu pel o tedanjem grenkem, pregrenkem kruhu trboveljskih rudarjev. Mladinski zbor Filharmonije ima mnogo širšo osnovo in tudi po svoji zamisli, perspektivnosti in delovanju daleč pre kaša nekdanjega ((Trboveljskega slavčka«. Tak zbor in mladinski kolektiv Slovenci še nismo imeli, njegova ustvaritev pa je bila mogoča le v sedanji «Od kje ste?« «Jaz iz Primorske!« «Da, toda od! kje, iz katerega kraja?« «Iz Vrem, tam, kjer je doma tudi pisatelj Bogomir Magajna«, se odreže desetletna deklica. V slovenskem slovstvu je nekoliko doma ne le zaradi tega, ker je iz Vrem kot pisatelj Magajna. Za tem imenom tiči še drugo znanje. To ji bereš iz njenih široko razprtih, vedoželjnih oči. ((Ja-z sem iz Savinjske doline«, «Jaz tam blizu Maribora«. 120 krajevnih imen bi mi našteli. Zbor je letos dobil prirastek 20 novincev in to število je določeno za vsako leto. Izbrani so bili, prišli so v Ljubljano, se tam že eno šolsko leto šolali na najrazličnejših šolah, vsi skupaj pa študirajo glasbo. To je bodoči reprezentativni mladinski zbor/Slo-venije in to so naši bodoči glasbeni kadri. Vsakdo študira poleg petja še kakšen inštrument. Razumljivo je, da se od njih zahteva mnogo študija, mnogo discipline, zato morajo imeti tudi posebno skrbno vzgojo, da se jim ta olajša, bodo letos dobili tudi svoj lasten mladinski dom v Ljubljani. Sedaj so na počitnicah. Zjutraj eno do dve uri pevskih vaj, potem sonce in kopanje skoraj ves ljubi dan. Zagoreli so, ve- seli. razigrani, v njih bj nikoli ne spoznal, da je veliko med njimi partizanskih sirot. Z obrazov bi jim nikoli ne čital, da jih je življenje v pretežni večini že trdo prijelo. Pravijo, da bodo menda to nedeljo peli Sv. Nikolaju. Le pravočasno naj sporočijo, Tržačani jih bodo pray radi prišli poslušat. Drugi tak kolektiv je v Piranu y Domu navtične šole. Sami dečki iz nižjih razredov ljubljanskih gimnazij so. Ce pogledaš v njihov dom, vzorni red in snaga, bi skoraj rekel, da je le nekaj deklic vmes, ki skrbijo zanjo. Upraviteljica se ponosno smehlja: «To so naši fantje.« Skoraj se sliši, kot bi hotela reči: «T0 so moji fantje. Čutim se mati vsem, za vsakega posebej trepetam, da bi se mu kaj ne zgodilo. Tri navihance, ki so se zvečer drznili popihati z doma, da se ohladijo ob morju, je kolektiv kaznoval z dopoldanskim hišnim zaporom.« V očeh ji berejo, kako rada bi rekla ne, saj vem, da ne boste več tega storili. «Imejte sonce in morje«, toda mora biti trdna, ne sme popustiti in rušiti železnih vzgojnih načel, ki so si jih sami postavili. Ribiči, gusarji (morski roparji) In kaj vse niso ti fantje tam v kolehiji. Na morju se vname pravcata bitka med njimi tako kot v povestih Karla Maja, ki ga v tej dobi najraje čitajo. Imajo svoj radioamater, ski, recitacijski in lutkovni krožek ter svoj pevski zbor. Izlete prirejajo in njihova je zdaj vsa Obala od Kopra do Porto-, roža. Trije tedni ob njej in ne pojdejo več iz spomina. Tisto lepo novo šolsko poslopje v Izoli, ki je zraslo od kajnnov v Istri, ima letos tudi mlade goste. Iz Kranja so in odpravljajo se domov, da napravijo prostor drugim tovarišem iz Kranja in okolice. Pa še v Kopru in Ankaranu so počitniške kolonije, toda kdo bj utegnil v enem dopoldnevu k vsem pogledat. Dom in domovina sega za jugoslovanska otroke in mladince zdaj daleč, daleč preko domačega praga. Prav do njenih maja jo bodo objele zdaj n|i-hove <*6i. vsak njen utrip bo začutilo njihovo mlado srce. Nekoč, v poznejših letih, ko bodo lahko presojali preteklost in sodobnost, bodo šele lahko dojeli sodobno jugoslovansko stvarnost in porodila se jim bo hvaležnost do Tita. do vseh borcev, ki so omogočili olro-kom, da so jim postale zaznavne lepote domovine, ki r.iso klonili, ko so njihovo domovino peljali iz suženjstva y velike dni svobode. MARA SAMSA so s tem kamnom gradili velike palače na Dunaju, v Budimpešti, Pragi, T.rstu in drugih mestih bivše monarhije. Iz enabrežinca* so gradili dunajski novi dvor (4000 kub. metrov obdelanega kamna, v dveh letih), justično palačo (2500 kub. metrov), borzo in dunajski parlament. V Budimpešti ga je najti na zgradbi parlamenta in opere. Seveda je tedaj v Nabrežini mrgolelo kamnolom-cev — 3000-4500! Stroji so pozneje to število precej znižali, toda nikoli jih še ni bilo tako malo kakor danes. Pod Italijo so nabrežinski kamnolomi občutili konkurenco številnih vrst italijanskega marmorja, vendar pa si je naš kamen le utrl pot na italijanska stavbišča pod imenom akraški kamen*. Največje naročilo v tem času je bila dobava okrog 5000 kub. metrov obdelanega kamna za osrednjo železniško postajo v Milanu, ki so jo gradili več let in je monumentalen arhitektonski objekt, ki ga tudi poslednja vojna ni uničila. Oba največja nabrežinska kamnoloma, Montecatini ip Rimska jama, sta tedaj imela vsak po 500 ljudi, kakor vedo povedati delavci. in proizvodnja je bila v vsaki jami od 10 do 30 kub. metrov dnevno. Zaslužili so tedaj 50-60 Ur na dan (danes bi bilo to nad 5000-6000 lir). Toda to je. trajalo malo časa in vsa druga leta je delalo le okrog 300 kamnolomčev in kamnosekov. Proizvodnja ni nikoli dosegla one iz 1927, ko so pridobili 5630 kub. metrov surovega in obdelanega kamna (leta 1913 okrog 6500 kub. metrov) in l. 1936 n. pr. so pridobili komaj 1100 kub. metrov obojih prst. Sankcije kot posledica napada na Abesinijo so odbzele Nabrežini najboljše odjemalce v inozemstvu. Treba pripomniti, da so v tej dobi nabrežinski kamen večinoma izvažali, in sicer v Egipt, obe Ameriki in Anglijo. V Egiptu poznajo nabrežinski kamen pod imenom vtriaški«. Angleži so iz tega kamna postavili spomenika padlim vojakom ob Dardanelah in ob Sueškem prekopu. Vladna palača v Transvalu (Južna Afrika) in mnoge palače v Indiji so iz tega kamna. 6000 kub. metrov tega kamna so porabili tud; pri gradnji berlinske letališke postaje Tempelhof. Današnja proizvodnja v številih ni znana in ni nobenih uradnih statistik o njej. Najslabše je z obdelanim kamnom. Tega prodajo le za manjše kra. jevne potrebe (obloge sten, stopnice itd.), tu in tam imajo kako. delo, n. pr. sedaj Za staro cerkev pri Stlvanu, ki. jo obnavljajo. V glačnem pa se izvažajo celi bloki kamna, v neobdelanem stanju. Cenijo, da znaša proizvodnja v vseh na-brežinskih kamnolomih danes od 600 do 800 kub. metrov letno. Komen izvažajo v ZDA, nekaj v Švico. Nekateri podjetniki se pripravljajo, da bi si znova pridobili večja naročila iz Egipta. Kako pridobivajo bloke? Na dva načina; z rezanjem ali Z razstreljevanjem. Poslednji na- čin za Nabrežino ne pride v poštev. Tu vidiš na obeh straneh stene, ki je določena za izrth kolesa okrog katerih teče Pk sebna jeklena žica, ki «rele> kamen z zmogljivostjo 4 cm M uro. Da se zaradi velikega h*" nja ne izje, uporabljajo ffl|| mnogo žice, namreč 10 niefrM za vsak centimeter dolžine, s* pr. za 120 cm je treba 1200 M trov žice. Ako stena na sh'e' dri. Ko odreže žica do te (p? j bine, napravijo nov rov. .M je težko in slabo plačano. M bolj se tega zaveš, ko staro« kamnolomci povedo, da ni Ar raščaja, t. j. mladih delavcet IVe primejo se tega dela, kerJ* vajenec doBii komaj kakihjm lir dnevno. T.o velja Za doti® čine. V »Rimski jami« deW večidel kamnolomci in drug!,*; so prišli iz Italije, na inichj1' vo podjetnika, ki do naših lP' di ni prijazno razpoložen. Obisk v nabrežinških mah« nam mnogo pove, dajr mezde prenizke in da vlodnfi manjkanje domačega strok# nega naraščaja. Toda t71#®* drli nizko umeten uvoz kft nolomcev od zunaj! nja je nižja kakor kdaj poprej. Naročil iz inozelti&č m dovolj. Toda ali je kio.fj) čel s skupno, od oblasti prto propagandno akcijo v j^ zemstim? Kakor kaže, fl«*® Čeprav so’ prvi kamnolomijrj no vili obratovanje še 1945. Končno pa je treba reči, da bi pri vseh javnih gr& njah na našem področju Mj*« do neke mere upoštevali nabrežinških kamnolomov. Fotoreporter je «delal» senci, na dnu jame, toda jjj kamnolomce (ob desni Ste pripeka julijsko sonc? «Zaga» v delavnici Ga Dela ni mnogo, od treh dela le ena, Jame nabrežtrcskih kan1111 mov so povprečno 45 1,1 % boke. Le «Rimska jania» 90 m v globino. o# n, , pr. predpisali določen ^ tek za uporabo nabretiti%j/l kamna kot stavbnega 0ffl, i>' Za to bi bilo treba ukata ti konsko močjo. Nedvomno P (jj močna in vztrajna proPa^t< po inozemstvu dosegla jr ki si jih žele vsi, ki žive '\g lajo z nabrežinskimi ^of1 mi. Tako bi zaposlili še. , druge, ki morajo pop’’ ln d^1? daj za vsakršno drugačn ^ In devize, ki jih izV°Z kamna daje, odn. bi ncil bi znova potrdile, da ]C' področje zelo zmožno | stojnega gospodarjenja. KAMNOSEŠKO DELO JE NEKAJ LAŽJE, VSAJ jj NA SLIKI, KI DELAJO V SENCI IN PRIPRAVLJAJ; ZIDKE, KAPITOLE IN DRUGO ZA STARO STIv-o CERKEV. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, »t. b, III. nad. — Telefon štev. «3-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska št. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 • Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirim 1 stolpca: trgovski 60, flnantno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Širine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik 8TAN1SLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod, - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battistt 301a-I, Tel. 70. T NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno ^ , Postni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374, — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega j Ljubljana, TyrSeva 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaSkega tiska D.ZO.Z.