poštnina plačana v gotovih Posamezna Stev. Din 1«-» Štev. It. V Liufoliani, cfne IG. marca 1933. Leto XVI. Daravništvo Domovine" V Uublianl. Knaflova U ca 5 «_!,_!_ S«4..t«|. NtroJol.a u t«zemsb»: četrtletno t Din, polletni) IS Din, celoletno S« Din; it lM- upravnisivo„uuniuyino »ujuuijaiii, »«»">>• « H-»5|g,jg y«3K CStPtSft lemitvo raien Amerikt! četrtletno II Din. polletno 24 Din, celoletno M Dl«. Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 * " ■ Amerik« letno I dolar. — Račnn poStne hraitlllce, podružnice v Ljubljani, št 10.711. Narodna skupščina razpravlja o novem državnem proračunu V ponedeljek se je pričela v narodni skupščini razprava o državnem proračunu za leto 1933./34. in o finančnem zakonu, ki je glede na nestalnost gospodarskih in finančnih razmer letos nenavadno .obširen. Narodna skupščina bo pospešeno razpravljala o proračunu, da bi lahko tudi še senat do konca tega meseca končal proračunsko razpravo. Predsedništvo narodne skupščine je zaradi tega objavilo, da se bodo za dobo proračunske razprave vršile dnevno po tri seje. Kakor kaže, bo trajala načelna razprava tri do štiri dni, tako da se bo glasovanje o proračunu v načelu vršilo morda že danes v četrtek, nato pa bo takoj sledila podrobna razprava. Za razpravo se je prijavilo veliko število govornikov. Poslanski klub JRKD je prijavil 53 govornikov. Za načelno razpravo sta se med drugimi prijavila od poslancev dravske banovine gg. Albin Koman in Karel Gajšek. POROČILO VEČINE FINANČNEGA ODBORA. Seja narodne skupščine se je pričela popoldne. Po rešitvi nekaterih tekočih zadev je skupščina prešla na dnevni red in pričela načelno razpravo o predlogu proračuna. V imenu večine finančnega odbora je poročevalec g. dr. Oton Gavrilovič obširno orisal splošne gospodarske razmere pri nas in na svetu ter opozarjal, da sestava in višina proračuna ni odvisna zgolj od vlade in narodnega predstavništva, marveč da prav v sedanjih razmerah splošne gospodarske in finančne stiske v največji meri vplivajo na proračun mednarodni odnošaji in splošne prilike na svetu. V svojem govoru je med drugim izvajal: Običajno se pri proračunski razpravi podvrže oceni celotno delo vlade. Če hočemo biti nepristranski v kritiki, moramo z upoštevanjem sedanjih hudih časov in gospodarskih neprilik točno razlikovati med tem, kar ni odvisno od nas, marveč od splošnega mednarodnega gospodarskega položaja in splošnih finančnih prilik na svetu. Takoj v začetku te razprave je treba postavit. dvoje vprašanj: Zakaj znaša proračun deset milijard 43S.000.000 Din in zakaj ni manjši? Na prvo vprašanje je treba odgovoriti s številkami, ki nam pokažejo dejansko stanje. Letno odplačevanje dolgov in obresti za dolgove predstavlja vsoto 1,2 milijarde dinarjev. Za obrambo in varnost države je določenih 2,4 milijarde in za pokojnine 900 milijonov dinarjev. Od ostalih izdatkov gre 1.5 milijarde za obveznosti države, ostali izdatki pa so razdeljeni na gradbeno delov-nost, kmetijstvo, zunanje zadeve, socialno politiko, finančno upravo in za potrebe notranjega ministrstva. 3,4 milijarde gre za izdatke državnih gospodarskih podjetij. Gospodarska podjetja krijejo svoje izdatke s svojimi dohodki. Če pregledujemo te glavne skup;ne državnih izdatkov, se moramo najprej ustaviti pri izdatkih za narodno obrambo. Proračun ministrstva vojske in mornarice znaša 2,4 milijarde. Ta številka pa predstavlja samo ' obrambo naše države. Če presojamo iste pro-| račune v državah okrog nas, moramo tudi pri 1 najstrožji oceni priti do zaključka, da se ta pro-' račun glede na zunanje prilike ne more zmanjšati. Lahko rečem, da ni nikogar, ki bi si upal prevzeti odgovornost pred narodom in državo za znižanje teh kreditov. Drugi glavni izdatek predstavlja vsoto 1,2 milijarde za letno odplačevanje dolgov in obresti za dolgove. Naši dolgovi v tujini znašajo 981 milijonov zlatih frankov, 128 milijonov dolarjev, 35 milijonov angleških funtov in 2400 milijonov francoskih frankov, medtem ko znaša notranji dolg okrog šest milijard dinarjev. Lansko leto je znašalo odpla-j čilo dolgov in obresti za dolgove 1500 milijonov, sedaj pa je ta vsota znižana na 1200 milijonov, ker letos ne bomo plačali vojnih dolgov. Kar je ostalo, predstavlja državno obveznost, preko katere se ne da iti. Ta izdatek se ne more niti zmanjšati niti izločiti tako dolgo, dokler ni o tem sklenjen poseben sporazum z upniki. Tudi pri najboljši volji ni mogoče zadostiti vsem obveznostim. To pa ni samo pri nas, marveč tudi pri vseh ostalih državah. Plačevanje dolgov je zaradi padanja izvoza vsak dan hujše. Gospodarska stiska, padec cen in težkoče pri razpečava-I nju naših pridelkov so zmanjšale narodni dohodek in vedno bolj otežujejo plačevanje dolgov v tujini. Rok za plačilo vojnih dolgov je bil 15. december. Del zaveznikov je plačal svoje dolgove v Ameriki, drugi pa so to odklonili. Mi pri tej akciji nismo sodelovali, ker rok za plačilo naših dolgov v Ameriki še ni potekel. Na vseh straneh si prizadevajo, da bi rešili to vprašanje, kar pa je mogoče le s preureditvijo svetovne trgovinske politike. Mi smo ustavili plačilo dolgov francoski blagajni po pariškem sporazumu iz lanskega leta. Vojnih dolgov ne moremo plačati zaradi tega, ker ne dobivamo reparacij (vojne odškodnine). Zato se pogajamo z lastniki naših posojil v Parizu glede olajšave plačila predvojnih in povojnih dolgov. Upam, da bodo pogajanja v najkrajšem času uspešno končana. Pariški tisk je zavzel zelo naklonjeno stališče nasproti naši 1 vladi in naši državi. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je dr. Gavrilovič dotaknil izdatkov za pokojnine, ki dosezajo skoro vsoto ene milijarde. V naši državi imamo okroglo 50.000 upokojencev. Z začudenjem se mora vsakdo vprašati, odkod tako visoko število upokojencev, za katere gre milijarda. Še pred šestimi leti je bilo 45.000 upokojencev. To je zelo važno vprašanje, ki se niora na vsak način rešiti. Visoko število upokojencev izvira iz različnih prejšnjih zakonodaj, iz številnih odlokov o priznanju službenih let, v glavnem pa ima to nenavadno visoko število upokojencev svoj izvor v nesrečni strankarski politiki, ki Je dolgo vrsto let neusmiljeno gospodarila v naši državni upravi. Kot značilnost, kako se je pod prejšnjimi strankarskimi vladavinami postopalo, je govornik navedel več primerov upokojencev, ki dobivajo iz raznih naslovov mesečno do 10.000 in še več pokojnine. Odločno je potrebna preureditev celotnega vprašanja upokojencev. Če pogledamo v proračun, vidimo, da gre f za osebne izdatke 4850 milijonov, za materialne izdatke pa 5580 milijonov dinarjev. ^ Osebni izdatki so določeni za 239.000 uradnikr r, pripravnikov, zvaničnikov in služiteljev in za 58.148 upokojencev. Število uslužbencev in vsota izdatkov zanje sta tako ogromna, da je prišel čas, ko se mora narodno predstavništvo temeljito ba-viti s tem vprašanjem in najti pota in sredstva, da se neprestano naraščanje števila uslužbencev irt osebnih izdatkov zaustavi. Mora se izvesti pre-osnova uprave, da bo ta postala prožnejša in cenejša. S tem vprašanjem se bo morala narodna skupščina baviti izven proračunske razprave In predlagam, naj se osnuje za to poseben odbor, in to tembolj, ker pride v kratkem pred narodno skupščino zakon o banskih upravah. Varčevanje v izdatkih mora biti vodilno načelo celotne naše gospodarske in finančne politike. Javni dohodki povsod na svetu nazadujejo. Pri nas je vse odvisno od žetve, od višine cen in od izvoza. Če bo vse to povoljno, bo kupna moč večja, bo tudi večja poraba in tedaj se bodo v proračunu določeni dohodki lahko zbrali. Pri neposrednjih davkih, ki so bili predvideni v preteklem proračunskem letu, je imela finančna uprava redek uspeh in je izterjala vse davke v določeni višini. Vprašanje pa je. ali smemo to pričakovati tudi v prihodnjem proračunskem letu. Vsa spretnost v vodstvu finančne politike in proračunskem ravnotežju je v tem, da se vzpostavi ravnotežje med plačilno možnostjo davkoplačevalcev in nujnimi državnimi potrebami in obveznostmi. Nato je dr. Gavrilovič primerjal razmere v naši državi s finančnim položajem drugih držav, da bi mogli narodni poslanci pravilno oceniti sedanje težkoče. Nič ni lažje, je nadaljeval, kakor kritizirati gospodarsko in finančno politiko. Posamezniki. poedini družabni sloji, korporacije in organizacije, vse stavlja vladi predloge, kako naj se položaj izboljša. Toda vsi ti predlogi gredo za tem, da bi se popravil njihov lastni položaj, ne pa položaj celote. Često se sprejemajo zakoni za zaščito enega razreda na račun celote. S takimi ukrepi, ki se izdajajo ne samo pri nas, marveč po vsem svetu, se odstrani ena težkoča, a istočasno povzroči dolga vrsta novih. Gospodarska politika po vsem svetu je raztrgala mednarodne finančne odnošaje. Neizpolnjevanje prevzetih obveznosti je nastalo splošen mednaroden običaj. Valutni položaj, ki se je po končani inflaciji začel zdraviti in je bil pred štirimi leti postavljen na noge. se je sedaj ponovno omajal. Mednarodna trgovina je padla v primeri z letom 1929. za 60 odstotkov. Nad 50 držav ie povišalo svoje uvozne carine. V 21 državah je uveden način kontingentiranja uvoza. Deviznih ome-1 jitev se poslužujejo skoro vse države. Bremena in davki se povsod pomnožujejo, četudi se proti temu povsod vodi borba. Bolezen je svetovna ia zdravljenje zahteva žrtve. Naša dolžnost je, da vsem onim, ki hočejo zlorabljati gospodarske težkoče, ki niso samo .pri nas, marveč po vsem svetu, jasno in odločno povemo: Nemogoče je blagostanje v eni banovini, dokler ni blagostanja v vsej Jugoslaviji, in nemogoče je blagostanje v Jugoslaviji, dokler vladajo gospodarske težkoče po vsem svetu. Ni je čarovniške roke, ne politike, ne vladavine, ki bi mog-la v eni noči popraviti' to stanje. Samo z mednarodnim sodelovanjem bo mogoče doseči trajne uspehe. S ponosom smemo reči, da naša država po vseh svojih močeh prispeva k tej politiki in si prizadeva doseči Izboljšanje. To je dokazala zlasti s sklenitvijo sporazuma Male antante, ki stremi po iskrenem gospodarskem in političnem sodelovanju z vsemi, zlasti pa s srednjeevropskimi državami. Gospodarska vprašanja so mnogo večja in močnejša, da bi se mogla reševati samo na notranjepolitični pozornici Jugoslavije. Pred nami so velike težkoče, s katerimi bomo imeli še dolgo opravka. Treba je žrtvovati vse osebne koristi, da bo zmagala naša velika skupna zadeva. V zavesti, da upoštevate vse težkoče in naše posebne razmere, pozivam narodno skupščino, da predlagani proračun s finančnim zakonom sprejme. Zbornica je sprejela besede dr. Gavriloviča z dolgotrajnim odobravanjem. ZAHTEVE MANJŠINE. Nato so se razvrstili govorniki manjšine finančnega odbora. V imenu manjšine je podal poročilo narodni poslanec dr. Slavko Šečerov, ki je Izražal dvom, da bi se dal proračun v izpreme-njenih in poslabšanih gospodarskih prilikah uresničiti. V svojem poročilu je predvsem kritiziral previsoke osebne izdatke. Zahteval je, naj se izdajo nujni finančni ukrepi za znižanje vseh izdatkov, tako državnih kakor samoupravnih. Izvede naj se preosnova vrhovne državne uprave In se z združitvijo nekaterih ministrstev zniža število ministrov. Državna uprava naj se poenostavi. Število uradništva se mora na vsak način znižati. Predvsem naj se odpuste vsi, ki nimajo primerne vzposobljenosti ali imajo slabo oceno. Iz državne uprave se morajo odstraniti vsi uslužbenci, ki so proti politiki narodnega in državnega edinstva. Upošteva naj se tudi socialni položaj državnih uslužbencev in odpuste naj se iz službe tisti, ki imajo zasebno premoženje in druge stalne dohodke. Preuredijo naj se tudi osebne draginjske in rodbinske doklade. Omeji naj se uporaba državnih avtomobilov, pocenijo naj se državne nabave in ustavijo vse nove gradnje državnih poslopij iz rednih proračunskih sredstev. Tudi uslužbenstvo banskih uprav se mora znižati. Obširno se je bavil s potrebo pregleda upokojencev in zahteval znatno omejitev pokojninskih pravic. Naposled je v svojem poročilu naglasil potrebo opredelitve območja državne in banovinske uprave, češ, da se bo na ta način ' dfžavna uprava pocenila. V imenu Narodnega kmečkega kluba je podal oddvojeno mnenje narodni poslanec dr. Fran Gruber. Obširno se je bavil z gospodarskimi vprašanji ter izrazil priznanje finančnemu ministru in vladi, da s toliko vnemo skrbita za ravnotežje proračuna. Misli pa, da je. proračun odmerjen previsoko in da se bo zaključil s primanjkljajem. Pregledovanje državnih dohodkov v tekočem letu kaže, da vsi dohodki zaostajajo. Kritiziral je način obremenitve, češ, da preveč obremenjuje baš najsiromašnejše sloje. Osebni izdatki so mnogo previsoki in se morajo za vsako ceno zniža4?. BESEDA FINANČNEGA MINISTRA Nato je povzel besedo finančni minister dr. Djordjevič, ki je med drugim izvajal: Predlog proračuna določa v celoti deset milijard 438326.579 dinarjev izdatkov. Vsota je manjša od lanskega proračuna za 884.873.421 dinarjev. V naši finančni zgodovini ni primera, da bi se državni proračun v enem letu tako zelo zmanjšal. Gospodarske težave, s katerimi se bori naša država, so preprečile, da se proračun ni znižal v še večji meri. Vsako nadaljnje znižanje bi pomenilo dejansko oškodovanje javnih koristi. ( Vlada je računala z vsako številko, ki je bila ; vstavljena v proračun. Postavka 915 milijonov dinarjev za pokojnine je izredno breme in je treba proučiti vse možnosti, da se zniža. Pokojnine predstavljajo posebne pridobljene pravice na : osnovi zakona. Hudo je v pravni državi komurkoli jemati njegove pravice, ki si jih je zakonito pridobil. Zato pa je potrebna popolna obzirnost Rumeni zobje kadilcev. našel pravo sredstvo za svoje zobe. Že po trikratni uporabi sem dobil bleščeče bele zobe vzlic temu, da so bili od kajenja rjavi in nelepi. Odslej ne bom uporabljal ničesar drugega nego «Clorodont». P. Tomažič, M... Zahtevajte zato samo pristno zobno pasto Clorodont — tuba 8 Din in 13 Din —■ ter zavračajte vsak nadomestek! pri reševanju tega vprašanja. Proračun za državno upravo znaša 2927 milijonov. Tu se postavlja vprašanje: ali znižati število uradništva ali pa zn:žati uradniške plače. Vlada smatra vsako nadaljnje znižanje uradniških plač za nemogoče. Plače so bile žal že trikrat znižane, skupno skoro za 30 odstotkov, to je več kakor v katerikoli drugi evropski državi. Tu se ne more prav nic več znižati. Plače so dosegle najskrajnejšo mejo. V svojih nadaljnjih izvajanjih je finančni minister dr. Djordjevič obširno govoril o obremenitvi prebivalstva. Na enega prebivalca pride skupno vseh davčnih obremenitev 445 dinarjev 92 par. Ta vsota ni majhna, toda v primeri z davčno obremenitvijo v drugih državah tudi ni pretirana. Narodno premoženje je znašalo leta 1926. blizu 70 milijard, leta 1931. 42 milijard, letos pa okrog 35 milijard. Ce se vzame 8 milijard za obremenitve, predstavlja to 22,8 odstotka, kar je mnogo manj kakor v drugih državah. Politika vlade bo ostala na dosedanji liniji. Vlada je odločena za vsako ceno varovati državni kredit v tujini in ohraniti ustaljenost dinarja in proračunsko ravnotežje. Zdrava finančna politika pa se more z I uspehom voditi samo tedaj, kadar so vsi poklicani činitelii vzajemni. Vlada pričakuje, je končal finančni minister svoj govor, da bo narodna skupščina iskreno podprla vlado v njenem prizadevanju in da bo v pravilnem pojmovanju narodnih in državnih koristi in svoje vloge odobrila predloženi proračun. Po ministrovem govoru se je začela načelna razprava o proračunu. Slovenci Vidimo, da kulturna zgradba nobenega evropskega naroda ni popolna, dokler ni dosegel svoje univerze. Vemo, da nam kraljevina Jugoslavija, ki nam je takoj po osvobojenju naklonila vseuči- lišče, v dobi svetovne gospodarske krize pri najboljši volji ne more prispevati za naše prosvetne zavode toliko, kolikor bi bilo potreba. Pomnimo, da smo Slovenci pred svetovno vojno ustvarili in vzdrževali vse svoje MirkoBrodnik: 8 Goljava (Povest iz naših dni.) ■cDrugače pa ne morem*, je odvrnila Anica. «Bo že ponižnejša, ko drugič pridem*, se je gospa obrnila k posredovalki. Prišlo je še več gospa, toda vse so si biie podobne. Anica je videla, da tu ne bo dosti opravila. «Kaj bi še tu čakala ?> je rekla svoji sosedi, icše kam drugam pogledam.* cPojdiva obe*, je odvrnila starka in vstala. Šli sta po mestu. «V Ljubljani ni kruha. Ko bi bila mlajša, bi šla kam drugam. Tam je bolje. Tam bi prej dobila službo, pa še dobro.* , ji je rekla, ko je stopila v tkuhinjo. * Anica je bila utrujena. Le nekaj malega je za »eSerjo pojedla. Potem jo je Kolenčeva peljala v »obo zraven svoje. Ali bi ne zmogel naš narod sličnega velikega čina, kakor so ga zmogli Francozi? Ali bi ne mogel znositi skupaj vse one zlatnine, ki leži po naših domovih le v nepotrebno navlako brez obresti po predalih, ter jo dati na razpolago državi proti pobotnicam v svrho kritja za našo valuto, osnovo našega gospodarstva? Nastavimo naklo in kujmo si svojo domačo srečo, vrnimo se nazaj k točnemu računu, povrnimo se k čisti zlati valuti ob nadzorstvu naših najnesebičnejših javnih delavcev. Janko Grivec. prijavijo .taka dejanja. Državni tožilec pa uvede kazensko zasledovanje ne samo na prijavo, marveč tudi po svoji službeni dolžnosti, ako na kak drug način izve za kazniva dejanja. Glavna razprava se mora vršiti proti obtožencu najkasneje v roku 15 dni po vložitvi obtožnice. Državni tožilec od tožbe z nobenim pogojem ne sme odstopiti. Če se v teku postopanja ugotove kazniva dejanja, ki bi jih zagrešil minister, mora sodišče dostaviti dotične spise predsedniku ministrskega sveta v nadaljnje postopanje po zakonu o ministrski odgovornosti. Pri vseh resornih ministrstvih se osnujejo posebne komisije, ki morajo pregledati vse spise, nanašajoče se na reparacijske posle, ukinjenje sekve-strov, agrarne zadeve, upravo vojnega plena, dodeljevanje zemlje dobrovoljcem in invalidom, oddajo dobav za državne ali samoupravne ustanove in podobno. Državni tožilci v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu in Novem Sadu so dolžni na lastno pobudo ali pa na zasebno prijavo v primerih, da se pojavi sum o imovini državnih uslužbencev, ki je bila pridobljena po 1. decembru leta 1918. in ki je v očividnem nesorazmerju z njihovimi znanimi in dopustnimi dohodki, zahtevati od pristojnega sodišča, da ugotovi, ali so podani pogoji za pravilno in nekaznivo pridobitev tega premoženja. Če se pri preiskavi izkaže, da je osumljenec zamolčal del svoje imovine, ki jo ima v državi ali v tujini, se ta imovina zapleni na korist države. Če pa sodišče ugotovi, da ni povoda za postopanje, postopek takoj ustavi. Proti odloku ni pravnega leka. Če se v teku po- Preden se je dobro obrnila, je bila Anica že v postelji. Nocoj je bila vesela. Zaspala je z nasmeškom na ustnicah. Če bi bila vedela, kaj jo sc taka, morda ne bi bila. Tretje poglavje. Gospod, ki ji je pri njem Kolenčevka priskrbela službo, je bil okoli petdesetih let. Obraz, ki ni bil preveč prikupen, je pričal, da se ni branil ničesar, kar življenje polepša. Ko je prišla k njemu, jo je premeni. Nekam zadovoljen nasmešek se mu je razlil po licih. Obrnil se je h Kolenčevki: , jo je pohvalil. čini nakazala večjo vsoto denarja za najrevnejše in brezposelne,, da si zaslužijo za najpotrebnejšo reči pri popravljanju cest in kopanju gramoza. Kolikor je znano* tisti posestniki, ki imajo nad 2 ha zemlje, nimajo pravice do tega zaslužka, ker je namenjen za siromake. Še v marsičem bi vam radi potožili, e. urednik, pa za sedaj naj to za*! dostuje. RADOMLJE. Dolgoletna želja po agradbi So»; kolskega doma se bo letos uresničila. Fantje, od« Soteščan; Mejnik (Povest) Najprej je poskusil doma pri svojem očetu. Toda oče je pograbil palico. O sosedu ni maral slišati nobene besede. H Klemencu ni smel iti. To bi mu bil oče preveč zameril. Izvedel bi bil takoj; nalašč bi ga bii kdo zatožil očetu. Vdal se je v usodo. Francka je na njegovi strani — to ga je krepilo. Ona mu ostane zvesta do zadnjega dihljaja. Njene čiste ljubezni ne more nihče pogasiti. Sodna razprava se je vrsua za jeiso na spornem zemljišču. Prispeli s ogospodje s sodišča; povabljeni so bili župan, občinska svetovalca in priče. Na ravninici tik meje je stala miza, pogrnjena z belim prtom. Nanjo so postavili križ in sveče. Iskali so kol, s katerim je župan označil mejo. Pa ga niso mogli najti. «Nekdo ga je odstranil*, je nastalo splošno začudenje. Mejnik ni stal več na prejšnjem mestu. Prestavljen je bil tja, kjer je bila prava meja. Lipnik je poskočil od veselja. Tudi Klemene se je oddahnil. Bal se je, da bo izgubil pravdo. Kdo ga je tako nepričakovano otel nesreče? «Nekdo nas inm za norca*, je menil občinski svetovalec. Oba odvetnika sta zmajevala z glavo. Sodnik je vprašal Lipnika, ali bo potrdil novo mejo. Lipnik je popravil: «Staro mejo. Takšno, kakršno sem hotel imeti.. .* Klemene ni ugovarjal. Na kolenih bi bil rad zahvalil Boga za toliko dobroto. Poslušal pa je, kdaj ga bodo pričeli dolžiti, da je prestavil mejnik. Lahko se bo odrezal, ker se mejnika v resnici ni dotaknil. Skrbelo ga je, da mu ne bodo verjeli. Toda česar ni storil, tega mu ne bo treba priznati. Krivca pa gospodje s sodišča niso iskali. Menda so bili zadovoljni, ker je bila zadeva srečno končana. Stavili so predlog, naj obe stranki potrdita mejo in plačata vsaka polovico stroškov. Lipnik in Klemene sta mejo slovesno potrdila. Na vse kriplje pa sta se branila stroškov. Posebno Lipnik se je upiral: «Jaz ne plačam ničesar, ker zmešnjave nisem povzročil.* «Mar sem jo jaz?* se je Klemene srdito upiral. cKar reče naj mi kdo, da sem prestavil mejnik! Ga nimam prijatelja, kateremu bi priza-nesel.* Sodnik je razlagal obema: ^Stroškov se ne ubranita ter je najbolje, ako jih mirno poravnata. Seveda se lahko pritožita, kar vaju bo zopet nekaj stalo. O tem, kdo je prestavil mejnik, pa še nismo izrekli poslednje besede.* Oba zastopnika sta prijavila pritožbo. Kdo je prestavil mejnik, o tem so Poljanci prav zgovorno razpravljali. Vsak je imel svoje posebno mnenje.. Naj,več suma je letelo »a Kle« menca. Lipnik ni mogel najti drugega krivea kakor tistega, ki bi imel od meje največ koristi. Č«Ii pa so se tudi drugačni glasovi. Ljudje smo pa takšni, da radi obsodim-o onega, na katerega ima«! mo piko. Lipnikov Ivan je bil prepričan, da je. Klemen« nedolžen. To je trdila Francka tako resno, da moral verjeti. Dekle bi mu bilo zaupalo, ako bii bii oče res kaj takega izvedel. Nanj se je popol*j noma zaneslo. Ivan je zaslutil v sveji bistroumnosti, da tiči nekje v ozadju zlobnik, ki dela razprtijo. On j», nalašč ali pa s posebnim namenom presadil mej*; nik, s čimer je zakuril ogenj sovraštva. Vsa nje« gova hudobna dejanja so bila kot polena, katera je metal s peklenskim veseljem na žerjavico pre* pira. j Dozdevanje modrega mladeniča je potrdil* senca, ki jo je opazil nekega večera pod doma«! čim oknom. Nekdo je poslušal. Čim so ga opazili,! se je umaknil v temo ... Dijak ga ni mogei zasledovati. Izgubil se mu; je med gostim drevjem. Noč je bila temna ia oblačna. j Svoje mnenje je fant razodel očetu. Omenil jej) kar je videl, ter se zavzel za Klemenea. «Zato pa' vedo povsod, kaj govorimo*, je skušal zvaliti krivdo na druge rame. j Oče ni maral slišati nič dobrega o KlemencuM «Ako ni bil on, je bil njegov sin, ali pa je koga naprosil*, je trdil trdovratno. «Boji se tožbe, ker nosno bolje rečeno občani prav pridno kulukujejo in pripravljajo material, ki je potreben za gradnjo doma. Načrte za Sokolski dom dela g. inže-njer Hus in bo to za naše kraje prelepa stavba. — V nedeljo 12. t. m. nam je g. dr. Mihalek iz Ljubljane pri dokaj lepi udeležbi obrazložil vzroke današnje splošne gospodarske stiske. — Tudi pri nas smo ustanovili strelsko družino, h kateri je takoj pristopilo 50 članov. Strelišče bomo imeli doma v Radomlju, kjer so za časa vojne napravili vojaki dvoje strelišč. Odbor družine je: predsednik Polde Lovšin, podpredsednik Anton Krištof, tajnik Franc Pirš, blagajnik Lovro Jerman, crožar Slavko Jerman, odbornika pa Ciril Sesek in Julij Ocepek. SEVNICA OB SAVI. Občni zbor krajevne organizacije JRKD v Sevnici bo v nedeljo 19. t. m. ob 8. uri v osnovni šoli. Ob tej priliki bo tudi javen shod narodnega poslanca g. Ureka. SV. BARBARA V HALOZAH. (Smrtna kosa.) V visoki starosti 80 let je preminil previden s svetimi zakramenti Kranc Ko kol iz Paradiža, ki je živel 52 let v najlepšem soglasju s svojo družico Ano. Bodi mu žemljica lahka! SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Kakor smo že v predzadnji številki < Domovine* poročali, se je pred kratkim vršil pri nas shod poslanca g. Peto-varja. Zbralo se je čez 300 ljudi. G. Petovar se je v obširnem govoru dotaknil vseh perečih vprašanj in opisal delo, da se omili težek položaj, v katerega je zašlo gospodarstvo glede na svetovno krizo. Omenil je zakon o občinah in navedel, da ^e je za zgradbo cest v ptujskem srezu v podporno akcijo naklonilo 300.000 Din in da so se dale prevoznice za znižano voznino koruze in sena. Na zborovanju je Rižnar mlajši delal medklice in je skoro kazalo, da vse bolje razume in več ve kakor oni, ki so se v zadevo poglobili. Seveda je dobil odgovor. Med drugim je Rižnar govoril tudi o nekih polmilijonskih nevestah v .Vojvodini, zaradi česar mu je g. poslanec priporočil, naj samo pograbi za ugodno priliko. Niso mu bile prav poslanske plače, češ, da znašajo 5>50 Din dnevno. Pojasnilo se mu je, da bo imel še priliko dokazati svoje navedbe. Zakon o občinah je po njegovem sedaj nepotreben, češ, da bodo večji davki, mladenič pa pozablja, da še z davki nima ničesar opraviti. Zraven njega so bili še kaki trije, katerih duševno obzorje je zelo ozko in ki črpajo svoje informacije iz znanega vira. Ljudstvo je ogorčeno obsojalo motenje. Ko pa so bili zborovalci pozvani, raj izrečejo želje in pritožbe, se omenjeni modrijani niso oglasili. Njihov namen je bil, shod motiti in, če bi se dalo, tudi razbiti. Mislili smo si: zapeljani so in ne vedo, kaj delajo; ne vidijo podpor za žrebce, ne gradbe nove ceste tik pred nosom, ne truda in napora poslancev in vlade v izboljšanje kmetijskega položaja. Shod je razen teh neslanih medklieev uspel v redu. Poslancu sta se soglasno izrekli zahvala in zaupnica, kar je za Sv. Marjeto, ki je do zadnjega veljala kot nepremagljiva trdnjava nasprotnikov, zelo častno. Četudi je gospodarski položaj hud, vendar ljudstvo spoznava, da se od zabavljanja položaj ne bo izboljšal, pač pa s složnim in vzajemnim delom v korist nas vseh. ŠKOCIJAN. Dramski odsek uprizori v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne igro Manice Komanove cPrisego ob polnoči* pod vodstvom novega šolskega upravitelja g. Lojzeta Zupanca. Med igro bo zapel novi pevski zbor nekaj narodnih pesmi. Povabili smo tudi pisateljico Manico Komanovo, ki se bo, kakor upamo, odzvala našemu vabilu. V nedeljo vsi prijatelji gasilstva v Škocijan! Uspeh vinske razstave v Ljutomeru Vinarska podružnica v Ljutomeru je priredila 7. in 8. t. m. vinski ssjem in razstavo vina v Ljutomeru. Po otvoritvi predsednika podružnice gospoda Žemljica je imel nagovor sreski načelnik g. dr. Farčnik kot zastopnik bana in poudarjal, da bosta banovina kakor tudi sresko načelništvo šla vinogradnikom v današnjih hudih časih vsestransko na roko. Razstavljenih je bilo 196 vzorcev od navadnih mešanih do najfinejših sortnih vin iz ljutomer-sko-ormoŠkega, gcrnjeradgonskega in štrigov-skega vinarskega okoliša. Vina so bila po večini dobro povrela, le pri nekaterih je bilo opaziti, da so vsebovala še obilo nepovrelega sladkorja. Izredno pozornost so vzbujale nekatere posamezne vrste, kakor muškatni damascenec, muškatni silvanec, dišeči traminec, rulandec, beli bergun-dec in renski rizling, zaradi svoje priljubljene aronie in odlične kakovosti. Tudi vina letnika 1931. so bila fina in temu primerno ocenjena. Na večer pred vinsko razstavo se je sestala ocenjevalna komisija iz samih kmetijskih stro- kovnjakov, ki je razstavljena vina ocenila strogo po ocenjevalnih predpisih. Zaradi odličnosti vin je bila ocenjevalna komisija prisiljena pripoznati več vzorcem pivo oceno, kar znači, da so tukajšnji vinogradniki napredni in da znajo pravilno kletariti. Opaža se, da pri tem tudi manjši vinogradniki ne zaostajajo. Razstava je bila zelo dobro obiskana. Med po-setniki je bilo mnogo tujcev, ki so kakovost ljutomerskih vin še mnogo bolj upoštevali kakor domačini. Domači kupci so na cene zelo pritiskali, medtem ko so tuji bili v tem oziru popustljivejši. Glede na to okolnost bi bilo nujno potrebno, da odločilni činitelji zastavijo vse sile, da se čim bolj zviša izvoz naših vin v tujino. Na razstavi je bilo sklenjenih vinskih kupčij i... okrog 2500 hI, za nekatere vinske partije pa se vrše še pogajanja. Svoja vina je prodalo tudi precej manjših vinogradnikov, kar naj služi v spodbudo tistim, ki gb Irijo na take prireditve vselej z nekim nezaupanjem. To je vsekakor zadovoljiv uspeh prireditve, ki se ne da zanikati. Želeti bi bilo, da se slične prireditve vrše vsako leto, kajti le z vinskimi sejmi v večjem obsegu bomo našli odjemalce za vina. Zlasti v sedanjem hudem času so take prireditve gospodarska potreba, ki ji je treba posvetiti zadostno pažnjo. Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da sta vinski sejem in razstava vina v Ljutomeru tako uspela, najlepša hvala. Absolventom kmetijskih šol Pripravljalni odbor Zveze absolventov kmetijskih šol dravske banovine sporoča vsem tovarišem absolventom, da so pravila od banske uprave potrjena in da se bo vršil ustanovni občni zbor v nedeljo 2. aprila ob 10. dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. Tovariši! Po dolgotrajnem pripravljanju stojimo pred izpolnitvijo svoje davne želje po lastni prganizaciji. Ze leta 1927. so nekateri tovariši začeli delati za uresničenje te misli in čeprav je ta misel takrat zaspala, umrla ni. Vedno znova snio poizkušali ustvariti organizacijo, ki bi vezala in spajala vse tovariše absolvente vseh kmetijskih šol in vseh letnikov. Težavno je bilo to delo, čeprav je med tovariši ta misel dobila mnogo navdušenih zagovornikov. Težave so bile zaradi tega, kčr smo začeli to reč sami mladi fantje, ki nimamo na razpolago niti sredstev in največkrat je prestavil mejnik ... Trda mu bo predla, trda... Mejnik se ni sam premaknil... Lovi me, kaj bom rekel.. .* Nato je ponovno opozoril sina: clvan, Klemenca se varuj in njegove zalege... Ti ljudje nimajo nič dobrega na sebi... Poglej, ob koliko so nas pripravili.. .* Sin je povesil glavo. Oče ni vedel, zakaj mu ni odgovoril. Tudi Lipnica je bila čedalje bolj občutljiva. Zameril se ji je vsakdo, ki je ni prav pogledal. Užaljena je bila že s tem, ako ji je kdo rekel Lenka, zakaj Lenčka je hotela biti, kot ji je najbolj ugajalo. V okolici ni bilo nikogar, ki bi ga ne imela že v želodcu. Vsa megla njenega sovraštva je ležala na Klemencu zaradi pravde in na Klemenki, ker jo je Ddarila s polenom. Slišati ni mogla ničesar, kar jo |e le količkaj spominjalo na Klemenca. S kakšnim reseljem je zapodila Klemenčeve kokoši in ko-tko zadoščenja je tedaj čutila! Francko je črtila zaradi tega. ker je bila Kle-menčeva, pa tudi zato, ker se ji je na poti večkrat umaknila. Ogibala se ji je zato, ker ji je starica vedno katero zarobila. Ako ji je voščila fiober dan, tedaj je brusila jezik: «Kako naj bo Sober med takimi sosedi!* Kadar jo je vprašala, kam gre, je dobila odgovor: iz leta 19:52. v številki 13/14. Kdor pa tega članka ni čital, bo lahko iz naslednjih vrstic razvidel, kakšno organizacijo želimo imeti: 1.) Redni člani bodo lahko vsi absolventi katerekoli kmetijske šole (tudi mlekarske, zadružne in viničarskih šol), ki se praktično udejstvujejo v kmetijstvu, ki jim je torej glavni poklic praktično delo v katerikoli kmetijski stroki na lastnem ali tujem posestvu. 2.) Izredni člani pa bodo lahko tisti absolventi kmetijskih šol, ki so zaradi razmer prešli v druge poklice in torej ne kmetujejo več prt ktično, pač pa jih vežejo spomini in prijateljstvo na tovariše, s katerimi so se skupaj šolali. Ker taki tovariši nimajo več enakih življenjskih interesov z onimi, ki v potu svojega obraza obdelujejo zemljo in ker hoče naša organizacija zastopati 'Itorist kmetijskih absolventov, zato je gotovo opravičeno, da bodo imeli pri organizaciii le redni člani glasovalno in volilno pravico. Svoje cilje bo Zveza absolventov kmetijskih šol izkušala doseči s tiskom, predavanji, tečaji, poučnimi izleti in podobnim. Organizacija zveze pa temelji na načinu samostojnih podružnic. Naposled še nekaj: Izrecno poudarjamo, da zveza ni ustanovljena proti katerikoli do zdaj obstoječih kmetijskih strokovnih organizacij, ampak kot stanovska organizacija absolventov kmetijskih šol. Upamo, da potrebnost te organizacije spoznava vsa slovenska javnost in da bo našla organizacija, če že ne podpore, pa vsaj dobrohotno razumevanje pri vseh. Tovariše absolvente prosimo, da vsi čimprej prijavijo svoj pristop k svoji organizaciji. Pripravljalni odbor Zveze absolventov kmetjiskih šol. Obrtništvu dravske banovine Dne 9. t. m. se je naposled odločil način gospodarske zbornice v naši banovini. Rezultat kaže, da se je naše obrtništvo izreklo v zakonitem roku in na način, kakor to zakon predpisuje, z ogromno večino za skupno zbornico. V Ljubljani ostane torej skupna zbornica za trgovino, obrt in industrijo s svojim avtonomnim obrtnim odsekom. Hudi časi, ki jih preživlja naš stan, nam vsem ukazujejo, da pozabimo pri svojem delu za boljšo bodočnost obrtništva vse, kar nas je dosedaj ločilo. Strnimo svoje vrste, oklenimo se svojih obrtniških organizacij in svoje skupne zbornice in pokažimo s smotrnim, požrtvovalnim in poštenim delom, da uvažujemo edini smoter, to je blagor celotnega obrtniškega stanu. Vsem tovarišem, ki so z idealizmom in požrtvovalnostjo v teh hudih čpsih delali za našo dobro reč, najlepša hvala! Podpredsednik Zbornice za TOI in načelnik ohr*up,ca odseka Josip Rebek. Tedenski tržni pregled GOVED. Na ptujskem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: kravam L50 do 3 50, telicam 2*25 do 4*50, volom 2"50 do 4-25 in bikom 2 do 3-25 Din. Na zagrebškem sejmu pa so bile za kilogram žive teže naslednje cene: bikom 3-25 do 3-60, kravam za mesarske svrhe 2-50 do 3, za klobasarje 1-50 do 170, junicam za klanje 3*35 do 3 50,-volom I. 4-75 do 5"50, volom II. 4 do 4-25, pitanim svinjam 9 do 9'50. nepita-nim svinjam 7 do 8'25 in teletom 4-50 do 5 50 Din. SVINJE. Na mariborskem svinjskem sejmu so se prodajali prasci 7 do 9 tednov stari po 100 do 130, 3 do 4 mesece po 250 do 380, 5 do 7 mesecev po 450 do 500, 8 do 10 mesecev po 550 do 580, leto stari pa po 800 do 1200 Din. Kilogram žive teže se je trgoval po 7-50 do 8, kilogram mrtve pa po 10-50 do 12 Din. VINO. Z marcem se je pričela vinska kupčija nekoliko gibati. Sedaj prihajajo do veljave tudi bela štajerska vina. To se je pokazalo osobito na zadnjem vinskem sejmu 7. in 8. t. m. v Ljutomeru. kjer so kupci posegli tudi po dražjih vinih. Škoda, da so z Avstrijo velike izvozne težave, ki ovirajo malone ves promet čez mejo. Cene običajnim namiznim vinom se gibljejo med 2-25 in 2-75 Din, boljšim med 3 in 3-50 Din, sOrtiranim krepkim vinom pa med 3-75 in 4-50, pa tudi do 5 Din. Dolenjska rdeča vina (cviček) imajo stalno srednjo ceno 3 do 4 Din, izbrana tudi 4-50 Din, šibkejša in iz krajev, oddaljenih od železnice, pa tudi izpod 3 Din. KRMA. Cene krme v Zagrebu so bile: detelja 65 do 75, otava 60 do 75, seno 50 do 70, slama 45 do 50 Din za 100 kg. SADJE. Na ljubljanskem trgu so prodajali gambovce, voščenke in druge vrste jabolk po 3 do 6 Din za kilogram. HMELJ. Za starejše letnike v Savinjski dolini ni zanimanja, pač pa traja dalje zanimanje za letnik 1933. v prodaji v naprej po 20 do 30 Din za kilogram. i ar-®, i. v. £ ci Sejmi 19. 20. 21. 24. marca: širigova. marca: Bogojina, Motnik, Kočevje, Ig, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Mirna peč, Dravograd, Kranjska gora, Šmarje pri Jelšah, marca: Sv. Ožbolt, Velika Pirešica, Metlika, Šmarjeta, Ptuj, Rogatec, marca: Šmartno ob Paki, Vitanje, Grahovo, Ziri. marca: Veliko Mratevo. Cene tujemu denarja Na zagrebški borzi smo dobili v valut ah f 1 dolar za okrog 57 Din; v devizah: 1 holandsSi goldinar za 23-20 do 23-32 Din; 100 avstrijskih šilingov za 890 do 905 Din; 100 nemških mark za 1357-91 do 1368-71 Din; 100 italijanskih lir za 291-29 do 293-69 Din; 100 francoskih frankov za 225-32 do 226-44 Din; 100 češkoslovaških kron za 169 84 do 170-70 Din, Vojna škoda se je trgovala po 182 do 185 Din^' investicijsko posojilo pa po okrog 45 Din. kratke vesti -—- uiiiga letošnja dražba krzen v Ljubljani na velesejmu bo 27 t. ni. Iz dosedanjih dražb »Divje kože» je dobro razvidno, kako važna je skupno organizirana prodaja za naše lovstvo. Tudi letošnja prva dražba, ki se je vršila v februarju, je nad pričakovanje dobro uspela. Kdor ima še kože. naj jih takoj pošlje «Divji koži», Ljubljana, velesejem, da tako izrabi priložnost in vnovči blago, ker se dražba kož potem ne bo več ponovila. = V Nemčiji se bo zakonito določala površina hmeljskih nasadov. Nedavno ie nemški predsednik Hindenburg podpisal uredbo, po kateri ie pooblaščen državni minister za prehrano in kmetijstvo, da lahko vsako leto določi, kolika povr- šina sme biti nasajena s ' meljem v Nemčiji. Za! one, ki bi se določbam te uredbe protivili, je do-, ločena denarna kazen. Pi> Sobna uredba bi bila umestna tudi pri nas, saj zopet čujejo glasovi, da se prip—- ,;- v> v Vojvodini novi veliki nasadi hmelja. = Pospeševanje pridelovat a konoplje in lanu. Kmetijsko ministrstvo je zač ?!o živahno akcijo za pospeševanje pridelovanja konoplje in lanu v naši državi. Da bi bila konoplja in lan dovolj dobičkonosna za kmete, je potrebno, da se dobi seme najboljših vrst Seme konoplje zelo hitro opeša in ga je zato treba od časa do časa zamenjati z boljšim semenom. Zato je sklenjeno, da se to seme nabavi v Italiji, ker je tamkajšnja industrijska konoplja znana kot prvovrstna. Z odlokom kmetijskega ministrstva je dovoljen kredit 500.000 Din za nabavo semena konoplje v Italiji. Seme se bo nabavilo v Bologni in njeni okolici. Razen teh 500.000 Din, ki jih da na razpolago kmetijsko ministrstvo, bodo tudi banske uprave podprle to akcijo. [domače novosti * Novi železniški ravnatelj r Ljubljani. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za ravnatelja državnih železnic v Ljubljani Josip Cugmus, referent prometnega ministra. Dosedanji ravnatelj inž. Makso Klodič je imenovan za ravnatelj'' direkcije državnih železnic v Subotici. * Za splavarje v gornjegrajskem okraju. Kakor lani je tudi letos narodni poslanec g. Rasto Pusto-slemšek izposloval polovično vožnjo po železnicah za splavarje, ki se vračajo s splavov domov. Kakor je znano, so splavarji uživali te vozne olajšave do leta 1928. Odvzete so jim bile, ko je postal prometni minister g. dr. Anton Korošec. Lani je Splavarska zadruga v Radmirju, odnosno na Ljubnem vložila po poslancu g. Pustoslemšku ponovno prošnjo za te vozne ugodnosti in minister g. inž. Lazar Radivojevič je po poslančevem posredovanju tej prošnji ustregel, dasi so bile na delu sile, ki so izkušale to preprečiti. Posebno odposlanstvo županov iz gornjegrajskega okraja se je g. ministru, ko se je meseca septembra udeležil velikega shoda JRKD v Ljubljani, zahvalila za izredno naklonjenost. Ze takrat je g. minister obljubil, da bo tudi letos odobril enake vozne olajšave kakor lani. Svojo obljubo je tudi izpolnil. Pripominjamo, da je prošnjo Splavarske zadruge prav toplo priporočala tudi železniška direkcija v Ljubljani. Legitimacije za splavarje ima v zalogi občinski umd na Ljubnem. Veljavne so samo, ako so opremljene s fotografijami lastnikov, potrjene po župaustvih in overjene po železniški direkciji. Naj bi ne bilo zato nobenega splavarja, ki bi ne bil član nove vsedržtvie stranke! * Asfaltna cesta Beograd—Zagreb—Ljubljana. Ministrstvo za gradbe pripravlja gradnjo asfaltne ceste Beograd—Zagreb s podaljškom do Ljubljane in pozneje do Maribora. Načrti za to cesto kakor tudi za enake ceste Beograd—Pančevo— .Vršac in za asfaltno cesto vzdolž jadranske obale so že izdelani. Akcija je v zvezi z velikopotezno akcijo za zaposlitev brezposelnih. Stroški se bodo krili iz velikega mednarodnega poso>;'^ v znesku sedmih milijard. * Preiskava proti dr. Mačku in dr. Korošcu. Agencija ki so prihiteli na pomoč, preprečila, da Pred višjim deželnim sodiščem v Ljubljani se je se °£eni ni "^širii M sosednja poslopja. Gospo- vršila prizivna razprava proti dekanu Ivanu To- daisko poslopje s hlevi, ki je bilo iz lesa in po- mažiču iz Trebnjega. Dekan Tomažič je lansko krit° 8 slani°- ie Pogorelo do tal. Na kak način jesen poslal spomenici na bansko upravo in na ie nastal požar, še ni dognano. Nj. Vel. kralja, v katerih je trdil, da je Sokol v * Požar na Spodnji Polskavi. Na Spodnji Pol- državi nekaka fašistična organizacija in izrecno skavi, kjer je bilo lani toliko požarov, je nedavno brezverskega duha. Nadalje se je obregnil ob zvečer spet gorelo, in sicer na posestvu železni- bansko upravo, odnosno ob gospoda bana, ki je z čarja Šetarja. Domači gasilci so s svojo moderno odlokom odstavil nekaj članov občinskega odbora brizgalno udušili ogenj, niso pa mogli seveda v Trebnjem. Ea?rešeni člani so tudi podpisali' preprečiti velike škode na Šetarjevem gospodar- sponienici, v katerih se še trdi, da je volilni ak- skem poslopju. Kakor vse kaže, je bil ogenj pod- cijski odbor v Ljubljani izvajal strahovanje in da taknjen. Pragerski orožniki so vneto na delu, da pomeni razrešitev občinskih odbornikov stran- bi izsledili požigalce. karsko pristranost. Dekan Tomažič je bil pred * Samomor. Nedavno si je poizkušal končati sodnikom poedincem v Novem mestu oproščen, življenje iz obupa, ker je izgubil nogo pri neki češ, da ni imel namena s tema dvema spomeni- železniški nesreči, 391etni bivši vlakovodja Anton cama izpostaviti bansko upravo preziranju, od- Blatnik iz Koseskega ulice v Mariboru. Tedaj so nosno ustvariti nerazpoloženje ne proti Sokolu in ga k sreči še pravočasno rešili. Te dni zjutraj p« ne proti oblastvom. Na razpravi je trdil, da ni bil je, očividno duševno popolnoma zmeden, vzel vrv pobudnik teh spomenic on, nego odstavljeni ob- in se obesil v domači kuhinji. činski odborniki. Zatrjeval je, da je dober Jugo- * Zaradi menice v smrt. Te dni je bil čevljar- sloven in da je z napadom na Sokola hotel ugoto- ski pomočnik France Skalja v družbi poštnega viti samo to, da se Sokol ne strinja z načeli kato- zvaničnika Ivana Koširja. Obiskala sta več ljub- liške vere. Zaradi oprostilne razsodbe v Novem ijanskih gostiln, pozno zvečer pa sta prišla še v mestu se je državni tožilec pritožil in pri prizivni Kavčičevo kavarno na Privozu. Košir je postajal razprav je bil dekan Tomažič obsojen na 10C0 di- na veger vedno botj potrt Ko sta stopila po poli- narjev globe in na poravnavo stroškov obeh raz-j cjjgki uri s tovarišem spet na cesto, mu je znova prav. V primeru neizterljivosti se globa izpremeni pričel tožiti 0 zadevi neka menice, ki jo je bil v 17 dni zapora. Predsednik senata je pri raz- podpisal, a je zapadla ter jo je moral plačevati, glasu obsodbe poudarjal, da so izneseni napadi Prl tem je Košir zatrjeval Skaiji, da bo skočil v na Sokola lažnjivi in da je s spomenico izpostav- vodo> skalja ga je tolažil, kakor je vedel in znaL lj.al odredbe banske uprave omalovaževanju, ker Ko pa sta dospela do Streliške ulice, se je Košir banski upravi ni treba povedati razlogov, zakaj nenadno iztrgal Skaiji izpod pazduhe in že skočil je razrešila dotične odbornike. Deknn T- I pagip Gruberjevega prekooa. odkoder se i* prizivni razpravi ni prisostvoval. | vrgel v V0, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, za SO Din (po pošti 35 Din). berja v Spodnji Koreni pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Zgorelo je vse do tal in so se Stober-jevi, ki so spali, komaj sami rešili iz goreče hiše. Vrli gasilci od Sv. Martina, ki so bili kmalu na kraju požara, niso mogli kljub silnemu trudu dosti pomagati, ker je primanjkovalo vode. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. Orožniki so aretirali nekega sumljivega mladeniča. * Tajinstven zločin. V Kobiljem je našel posestnik Josip Kovač v neposredni bližini svoje hiše v Kobilskem potoku mrtvega posestnika Gregorja Mohorja. O svoji najdbi je takoj obvestil orožnike, ki so ugotovili, da je Mohorja nekdo pobil z ostrim predmetom in vrgel truplo v potok. Mohor je imel na glavi pet ran. Uvedena je preiskava. * Smrtna žrtev rodbinskega prepira. 13. februarja sta se sprla zaradi posestva in dediščine posestnikov sin Ludovik Toš in njegov svak Ivan Z. iz Brengove pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Z. je tedaj udaril svojega svaka štirikrat s sekiro po glavi, tako da je ta obležal nezavesten i na tleh. Toša so domači prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer se je ves mesec boril s smrtjo, naposled pa je umrl zaradi hudih poškodb. * Vlomilci z avtomobilom. V noči od petka na ; so!x>to so vlomili v trgovino g. Edita Rozmana v Št. Ilju pri Mislinju. Najprej 30 vlomilci izkušali; vlomiti v trgovino pri Iršiču v Stražah. Vendar je to preprečila gospa, ki je slišala ropot, pa je vlomilce odpodila. Iz trgovine Edita Rozmana so odnesli zlikovci mnogo blaga, največ manufaktur-nega. Kakor je preiskava ugotovila, so vlomilci imeli svoj avto. Vrednost ukradenega blaga je ocenjena na okrog 35.000 dinarjev. Poizvedbe za vlomilci se nadaljujejo. * Pri napadu jo streljal. Ivan Hojnik, posestnik, in njegov sin Konrad iz Ješence sta napadla lanskega leta v juliju Jožefa Kodra in Štefana Planinška. Pri tem je potegnil Ivan Hojnik iz žepa samokres ter trikrat ustrelil. Eden strelov je lahko ranil Jožefa Kodra. Dne 1. t. m. sta se zagovarjala obadva obtoženca pred mariborskim sodiščem ter sta sprejela prvi 14 dni in drugi teden dni strogega zapora. Obenem morata plačati za bolečine Jožefu Kodru znesek 300 Din ter poravnati vse sodne stroške. * Krvava žaloigra na obmejni graničarski postaji. Pri Vrhpolju v Poljanski dolini je ob meji graničarska postaja, kateri je poveljeval kaplar Radovanovič. Radovanovič je strogo skrbel za red in je moral večkrat karati in zaradi malomarnosti tudi kaznovati graničarja Radičkoviča, ki se je predzadnjo nedeljo popoldne zaradi tega strašno maščeval. Z nabito puško se je postavil za vrata stražnice in ko je stopil v njo ničesar hudega sluteči komandir, mu je nameril puško na glavo. Ko je komandir Radovanovič hotel z roko odbiti puško, je graničar sprožil in je strel nesrečnemu kaplarju razmesaril roko do rame. Še preden je prišel zdravnik iz Poljan, je kaplar Radovanovič umrl zaradi izkrvavitve, ubijalec pa je s puško in z večjo zalogo nabojev in ročnih granat samovoljno vdrl v Jeramovo hišo v Pod-jelovem brdu, občina Oselica, kakih 1000 metrov daleč od meje, kjer se je zabarikadiral. Pokojni Radovanovič je bil doma iz Požarevca, služboval je že dalje časa v naših krajih in se je tudi oženil z nekim dekletom iz Podjelovega brda. Bil je zaradi svoje vestnosti in družabnosti priljubljen v vsej okolici. Borba med orožniki in zabarikadira-nim ubijalcem je trajala dva dni, a v noči na 8. t. m. je bil graničar Radičkovič ubit. Radičkovič je ves čas streljal, naenkrat pa je nehal. Dva fanta domačina, Janez Kacin iz Sovodnja in Lovro Tel-ban iz Podjelovega brda, sta se opogumila in vdrla v hišo, kjer sta našla morilca ustreljenega. 41 Dva vloma v Sodraiici. V noči od četrtka nc petek sta se izvršila v Sodražici dva drtna vloma, in sicer v trgovino g. Ivana Kriet« in v prodajal-nico mesarja g. Franca Franceta*. G. Krže je bil oškodovan v ugotovljeni vrednosti za 2000 Din. Iz prodajalnice g. Francelna pa so neznani tatovi pobrali drobiž, nekaj salam in nekaj slanine v vrednosti 500 Din. Oba vloma sta bila koj zjutraj prijavljena orožništvu, ki je pričelo iskati sledove za drznimi zlikovci. * Neznan potnik je vrgel iz vlaka mrtvega otroka. V Gornji Dubravi pri Karlovcu so pastirji opazili, da je neki lepo oblečen potnik skozi okno železniškega vagona vrgel sveženj, v katerem je bil zavit mrtev otrok. O dogodku so pastirji obvestili orožnike. Uvedeno je poizvedovanje za zločincem. C /Z POPOTNIKOVE TORBE SIROV POBOJ. L j u b n o v Savinjski dohni, marca, v noči od 9. na 10. t m. so v neki gostilni pretepači do nezavesti pretepli lesnega trgovca Franca Ermenca in pri tem še posebej poudarili svojo sirovost s tem, da so poškodovanca pustili ležati pred hišo. Le naključje je naneslo, da je ranjenca zjutraj našel sosed in ga prepeljal domov, kjer so takoj poklicali zdravnika in duhovnika. Med zlikovci so nekateri znani razgrajači. Naše požrtvovalno orožništvo je pridno na delu in bo gotovo našlo vse udeležence sirovega poboja. Morda bo s tem tudi izsledilo zlikovce, ki so zadnji čas trosili okrog neke letake. TUDI V FRANCIJI JE SLABO E g 1 e t o n s (Francija), marca. Tukaj nas je devet Jugoslovenov (štirje Slovenci in pet Hrvatov). Vsi smo bili zaposleni pri stavbnem podjetju, ki je gradilo različne stavbe, ulice in ceste. Vso pomlad, poletje in jesen smo delali, potem pa so pozimi postavili večino tujcev na cesto brez razlike, ali je bil kdo samec ali oženjen. Nimamo se na nikogar obrniti ne s prošnjo ne s pritožbo. Podpore za brezposelne Jugosloveni tukaj ne sprejemamo, zato smo še huje prizadeti. Domačini so tudi proti nam in bi nas že davno vse izrinili od dela, če ne bi imeli v tukajšnjem narodnem poslancu svojega zaščitnika. Pojočo se dogaja, da je tujec v»e leto delal pri podjetju, domačin pa doma na kmetiji, pa pride domačin pozno v jeseni iskat dela v tovarno, kjer ga dobi, a tujca vržejo na cesto. Pri takih razmerah seveda o prihrankih ni govora. Kakor vidimo, nam bije v Franciji zadnja ura. Kaj se naj napotimo odtod? Čeprav vsi hrepenimo po domovini, vendar ne moremo domov, saj čujemo, da je tudi doma huda za delo. Ker smo odvisni samo od dnevnega zaslužka in nosimo vse svoje premoženje s seboj, zato se s strahom vprašujemo, kaj bo z nami. Kakor čujemo, se zbirajo tukaj skupine, da se, v toplem vremenu vrnejo peš v domovino. Vse, čitatelje prijateljsko pozdravljajo Matevž in Roza Krmelj, Josip Planine, Josip Borjančič, Andrej Julševac in Josip Briglevič. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburgu sprejema jo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bnixel!es; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Lukseinburg: št. 5967, Luxembourg. — Ne. zahtevo pošljemo brezplačno na«e (""kovno nakaznice. Listnica uredništva Praktični nasveti Sv. Jurij pod Kumoni. Oprostite, da smo dopis objavili malo kasneje. Bila je stiska s prostorom. Čoka. Ce ste vse v redu izplačali in imate potrdila, lahko iztožite. Št. Janž pri Velenju. Bolje bo, če se take osebje zadeve ne objavijo. To bi povzročilo samo nepotrebne razprtije. Vojnik. Nikar takih itci v časopis! Knežja Lipa. Če je sklenil občinski odbor, da morate tudi vi prispevati za popravo pokopališča, boste morali plačati ustrezajoči znesek. Poljanska dolina. Glede vašega vprašanja o tistem gospodu, ki je zahteval od strank, da se mu predložijo zavarovalne listine od vseh zavarovalnih družb, in ki je nagovarjal sam za zavarovanje pri neki zavarovalnici kot edini zanesljivi, vam sporočamo, da je najbolje naznaniti takšno postopanje oblastvu, zlasti še, če se je res izdajal za pooblaščenega, da pregleda zavarovalne police. Kolikor je nam znano, so vse zavarovalne družbe poštene in zanesljive, saj so tudi vse združene med seboj ter je doseda j vsnka škodo pravilno in pošteno izplačala. Pamefe pri Slovenjgradcu. Denar za pomoč siromakom in brezposelnim se razdeli na sreze, ki ga razdele na posamezne občine. Za uporabo denarja imajo župani natančna navodila. Seveda je to le prva pomoč v sili, nikakor pa ne znači to še tra'' » oomoči, ki bi je država nikakor ne zmogla. Vinogradniški članek. Dobro vemo, da je hudo prizadeto naše vinogradništvo, vendar pa ne moremo v taki obliki prinesti članka, ki je vse preveč žaljiv. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Madeže od plesnobe odstranimo iz belega blaga (platna, sifona) s klorovim apnom. V mlačno vodo damo nekoliko klorovega apna (en del na deset delov vode) in madež izpiramo. Tudi zelo razredčena žveplena kislina odstrani madeže plesnobe. Žvepleno kislino prilivaj po malem v vodo. Nazadnje je tre'o vse dobro izprati v sveži vodi-. Gobe za umivanje obraza, ki so otrdele, spet zmehčamo, ako jih namočimo v mlačnem mleku. Enako ravnamo z novo gobo. Če je pa goba zelo otrdela, jo denemo v vodo, kateri dodamo nekaj kapljic solne kisline. To gobo tudi osnaži. Krušne drobtine. Krušnih drobtin ne smemo hraniti v zaprtih posodah, ker rade zadabnejo, ampak jih denimo v platnene vrečice in obesijo na suhem prostoru, da more zrak do njih. Kaj dobra piea za kokoši in drugo perutnino je star (suh) namočen kruh. Če kruh namočimo v mleku in pokladamo perutnini, zvišamo s tem nesnost. Milo. Ako pustimo, da se milo dobro posuši, ga porabimo mnogo manj pri pranju. Kadar pobiramo pepel iz peči, moramo paziti, da se preveč ne praši, ker je pepel zelo lahek in ga že lahen puh raznese po vsej sobi ali kuhinji. Zato je priporočljivo, da polijemo pepel z nekoliko vode in ga v peči premešamo, potem šele poberemo. Moker pepel ima sicer neprijeten duh, zlasti če je še topel, a je vendar bolje, kakor da nam vse zapraši. Špinačni kipnik. Skuhaj špinačo v sianem kropu, kuhano odcedi, polij z mrzlo vodo, ožmi in prav drobno sesekljaj. Na masti ali sirovem maslu jo z malo čebule poduši. Četrt kile gnjati drobno sesekljaj. Sedaj pripravi testo za palačinke in jih prav tanke speci. Ko imaš palačinke pečene, pomaži kozo, položi eno palačinko na dno, pomaži po palačinki pripravljeno špinačo, položi drugo palačinko noter, jo potresi s sesekljano gnjatjo, zopet tretjo, ki jo pomaži s špinačo, in tako dalje, da porabiš vse. Na vrhu naj bo prazna palačinka. Sedaj pomaži po vrhu z raztopljenim sirovim maslom, potresi z naribanim bohinjskim sirom in polij četrt litra sladke smetane, v kateri si žvrkljala dva rumenjaka in sneg dveh beljakov. Nato kipnik peci tri četrt ure v pečici. Daš kot samostojno jed s solato na mizo. j|Iajca na holandski način. Skuhaj osem jajc v trdo in jih olušči. Rumenjake deni v skledo, jih z žlico dobro zmečkaj, dodaj žlico sirovega masla in dobro mešaj. Nato dodaj tri sirova jajca, tri žlice naribanega bohinjskega sira, tri žlice kisle smetane, eno žemljo, ki si ji oribala skorjo in jo zrezala v drobne kocke, ter malo soli. Sveže ali pa vložene jurčke poduši na malo masti z malo zelenega peterš'lja. Ko so jurčki gotovi, primešaj zraven beljake, ki si jih drobno zrezala. Sedaj kozo dobro namaži, zlij noter polovico pripravljene zmesi od rumenjakov, poravnaj, nadevaj z jurčki in zlij noter še drugo polovico, zopet poravnaj, pokapaj po vrhu s smetano, položi še nekaj koščkov sirovega masla in speci. Mrzla krema. Stolci pol litra sladke smeiane, zmešaj v treh žlicah mlačnega mleka dve deki želatine in tri žlice sladkorja. Mrzlo primešaj stolčeni smetani. K eni polovici smetane primešaj nato žlico liinonuvega soka, drugi polovici pa marelične, malinove ali kakšne druge mezge. Skledo oplahni z mrzlo vodo in stresi noter najprej eno polovico in na vrh še drugo. Postavi sedaj na led ali v zelo hladno klet in naj stoji tako osem ur, da se popolnoma strdi. Potres je razdejal Južno Kalifornijo VeHko število mrtvih in ranjenih. — Okrog pol milijarde dolarjev škode. Vso južno Kalifornijo (Zedinjene države), kjer občutili tudi v Mehiki in skoro po vsej ostali Ameriki, vendar pa ni bil nikjer drugod tako močan, da bi povzročil pomembneišo škodo. O čudnem pojavu poročajo z Malte. Tam je morje nenadno usahnilo, tako da se je daleč od obale pokazalo morsko dno. Podoben pojav je bil zabeležen tudi ob velikem potresu v Messini leta 1908. in sodijo zaradi tega, da je ta pojav v neposredni zvezi s potresom v Kaliforniji. O potresu se doznavajo naslednje podrobnosti: V Los Angelesu je izzval potres nepopisea strah. Zaradi potresa so popokale tudi kanalizacijske in vodovodne cevi, tako da je vod j preplavila velik del mesta. Udrla je tudi v bolnišnico, ki je bila takrat že prenapolnjena z ranjenci. 2e po prvih potresnih sunkih je bila prekinjena tudi električna razsvetljava, ker se je porušil dol električne centrale, pri čemer je bilo ubitih nad 200 ljudi. Kmalu za potresom so se pojavili na več krajih požari, ki jih v splošni zmedenosti sploh niso mogli pogasiti. Šele proti jutru se je oblastvoin posrečilo vzpostaviti red, tako da so mogli požar omejiti. Naval v bolnišnice je bil ogromen, saj so vsako uro prinesli vanje po 700 ranjenih. Nad 6000 ranjencev so rncrali namestiti v zasilnih bolnišnicah, ki so bile urejene 4 razr h javnih poslopjih. Položaj je bil toliko strašnejši, ker zdravniki skoro vso noč niso mogli vršiti operacij. Operacijske mize so se zaradi ponavljajočih potresnih sunkov tako tresle, ^ se noten zdravnik ni upa! prijeti za nož. Kakor kažejo prve vesti, je potres povzroči! najhujše razdejanje v Lon&beachu. Od 6200 hiš jih je bila večina v razvalinah ali pa v ognju. Kar je še ostalo, je uničil ogromen morski val, ki se je pojavil zjutraj. Vse trgovinske hiše v Comptonu so v razvalinah. V San Pedru se je porušila mestna električna centrala, pri čemer so bili ubiti vsi uslužbenci. V Santi Ani je potres uničil ta-mošnjo moderno urejeno in slovito politehnično šolo. Potres bi bil kmalu spravil ob življenje tudi znanega nemškega učenjaka Einsteina, ki poučuje na tehnološkem zavodu v Pasadeni. Bas y imajo svoj sedež največja filmska podjetja in so 5asu, ko se je pojavil prvi potresni sunek, je za-tudi največji petrolejski vrelci na svetu, je opu- | puščal poslopje. Napravil je komaj 10 korakov, stošil v noči na 11. t. m. katastrofalen potres. Po ko se je stavba sesula. potresu so nastali še velikanski požari, ki so zajeli tudi skoro vse petrolejske vrelce. Ob obalah V okolici San Pedra so nastale velike izpremembe. Deli gričev v Palos-Verdeju in Retondo- zasilne bolnišnice. Potres se je zač^ zvečer in trajal s kratkimi I je bilo morje tako razburkano, da so ogromni' beachu s0 se p0greznili. Najhujši je položaj v j valovi porušili še tisto, kar je ostalo po potresni signai ^illu, kjer so največji petrolejski vrelci na i katastrofi. Koliko je zahtevala katastrofa člove- j ^vetu po prvih potresnih sunkih je nastal po-ških žrtev, še ni točno ugotovljeno. Vse bolnišnice ; žar kj je kmaiu zaje] vse vrelce. Na pomoč je so polne ranjencev in povsod morajo ustanavljati bilo' posianih 2000 vojakov in mornarjev, ki pa se morejo omejiti zgolj na to, da vzdržujejo red . in mir med razburjenim prebivalstvom. Splošno presledki do jutra. V soboto 11.1, m. dopoldne je mis]jj0i ^a so petrolejski vrelci izgubljeni, ker bil zopet hud potresni sunek, ki je porušil mnogo j ogromnega požara. ki ima svoj izvor v notra-poslopij, poškodovanih že pri prejšnjih potresnih n]ostj bržkone sploh ne bo mogoče pogasiti, sunkih. Ker so bile s potresnim ozemljem pre-j ^ Kaliforniji je bil najstrašnejši, kar kinjene vse telefonske in brzojavne zveze in je zgodovina Kalifornije. V Los Angelesu bi po večini ustavljen tudi zelezmski promet, so ^ J * sq 5te,. do bile v početku znane samo nekatere podrobnost,., £ cutm i 4 ^^ ^ ^ ^ ^ Letale, k, so jih poslal, na izvid v prizadete po- P Longbeachll s0 že do jutra našli sto smrt-krajine, pnpovedujejo, da kaze vsa dežela jako J J- v L * 1000 ranjencev. Velika večina obupno sliko opustošenja in razdejanja. Na tisoče i , • i rti;' Doslopii je hudo poškodovana. Najbolj so potresu in tisoče beguncev zapušča svoje domove m bezi^« 6 P ogrodjem. Vsa v doslej še ne prizadete kraje, kjer b.vajo na ^va a p p ^ mili. prostem. Med begunci vlada strasno pomanjka- fliUiUd . ' nje, saj so po večini pobegnili sredi noči, nekateri samo v nočnih oblekah, tako da niso rešili prav ničesar. V nekaterih industrijskih sretliscili so se pojavile razbojniške tolpe, ki so izkoristile splošno jarde dolarjev. X Številke vojnih žrter. Po statistiki, ki jo je sestavil neki zgodovinar, je zahtevalo zadnjih osem velikih vojn v zgodovini toliko žrtev, da se razburjenje in začele ropati. Kalifornijski guver-1 mora človek zgroziti nad človeško neumnostjo ner je takoj sklical državni svet, ki je sklenil in zaslepljenostjo. Sedemletna vojna je pokosila proglasiti za vso državo izjemno stanje. O katastrofi so bila obveščena osrednja ob-lastva v Washingtonu in je predsednik Roose-velt nemudno odredil, da sta se v prizadete kraje 554.000 ljudi, doba velike francoske revolucije je zahtevala 1,4CO.OCO žrtev, Napoleonove vojne 1,700.000, krimska vojna 785.000, ameriška osvobodilna vojna 700.000, rusko-japonska vojna poslala vojaštvo in mornarica v pomoč prizade-j 624.000, balkanske vojne 108.000, svetovna vojna temu prebivalstvu. Obenem so oblastva ukrenila 23,000.000 ljudi. vse potrebno, da so se čimprej rešili ranjenci. Po ugotovitvah Carnegiejevega zavoda v Pasadeni je bilo središče katastrofalnega potresa v X Papež moli za Rusijo. Sveti oče je izjavil: Sleherni dan se pri sveti maši spomnimo Rusija. Spominjamo se vseh njenih duhovnikov in v6r- morju. ju, najbrže okoli Nevvport Beacha. Potres so nikov/ Z našim Gospodom Jezusom potujemo t Sašu svete maše skozi vso Rusijo do Vladivostoka, blagoslavljamo, molimo in upamo, a hkratu nadvse trpimo z bednimi ruskimi verniki. _ X Drugi največji zrakoplov na svetu. V delavnicah v Akronu (Zedinjene države) so dovršili te dni drugi največji zrakoplov na svetu, ki so ga krstili z imenom , bo tudi novi zrakoplov ponos ameriškega vojnega zračnega brodovja. Opremljen je z 8 motorji, ki mu omogočajo brzino do 135 km na uro. Dodeljenih mu bo pet vojnih letal, ki bodo lahko med njegovim poletom vzletali z njega in pristajali nanj. Oborožen bo s težkimi strojnimi puškami, ki bodo velikana ščitile z vseh strani. V miru bo štela posadka «Macona* 10 oficirjev in 38 mož, v vojni pa 12 oficirjev in 77 mož. Kakor ameriški zrakoplovi sploh bo tudi «Macon* napolnjen z negorljivim helijevim plinom. Notranja oprema sliči skoro opremi bojnih ladij. Močna električna naprava daje tok za razsvetljavo in kurjavo. V kabinah je na razpolago celo tekoča voda. X Ruska elektrarna ob Dnjepru. Največja elektrarna na svetu ob Dnjepru je dobila nov generator, ki proizvaja 90.000 ks. Dograjen je bil v ljeningrajski tovarni «Elektrcsila>. Doslej je obratovalo v elektrarni pet generatorjev, _izmed katerih proizvaja vsak 90.000 konjskih sil in ki jih je dobavila ameriška firma ^General Electric*. To so najmočnejši generatorji na svetu, se sina takoj spoznala, sin pa je šel mimo očeta in matere kot neznanec. Zdaj si zdravniki prizadevajo, da bi nesrečniku vrnili ali vsaj osvežili gijskem Kongu življenje teh velikih opic, ki žive potisnjene v gozdne parke nemoteno življenje. Življenje gorilske družine je čudovito. Družina se ustavlja na svoji poti po pragozdu vedno za eno noč, napravi si ležišče iz trave in listja med nizko raztočimi vejami, včasih tudi na tleh, in na njem prespi samica z mladiči. Samec pa sedi v bližini na straži. Za zvesto stražo pa mora družina poskrbeti, da ji nanosi čez dan dovolj dobre hrane. To pa se mora zgoditi hitro, sicer deli razjarjeni oče krepke zaušnice na vse strani. V splošnem gorila ni bojevita in se izogiblje spopadov s sovražnikom, ki ga hoče prestrašiti s silnim rjovenjem ali pa z grozečim razbijanjem s pestmi po svojem mogočnem prsnem košu. Šele v samoobrambi je napadena gorila strašna. V takih primerih ji lahko podleže celo lev. X Spomin ga Je zapustil. V madžarskem mestecu Bekeszabi se je zgodil nenavaden primer otemnitve spomina. Črnovojnik Nikolaj Dubo Je bil leta 1916. ranjen na bojišču v glavo in je prišel v rusko ujetništvo. Tam je čisto ozdravel, samo spomin ga je zapustil. Njegovo življenje se je začelo nekako iznova. Leta in leta niso mogli ugotoviti, kdo je in kje se je rodil. Naposled je prišel v neko taborišče, kjer ga je spoznal vojaški tovariš. Ta je povedal, kdo in odkod je, in na podlagi njegovih izpovedi so ga poslali v domovinsko občino. Roditelja sta domov vrnivšega Skupno bo delovalo devet generatorjev v elek trarni ob Nnjepru, ko bo ta popolnoma dovršena. X Največje letalo sveta grade v Moskvi. Le- spomin, dvomijo pa, da jim bo to uspelo, telo bo kovinasto in v njem bo prostora za 70 j X llOIetmca omnibusa, Letos mine 110 let, do 75 potnikov. V krilih bodo udobne kabine, ki, ,so v Panzu zaceh V0Zltl prvi ommbusl bo vsaka imela po 24 sedežev. Letalo je konstru- irano za dolge proge, opremljeno bo z oddajnimi ln sprejemnimi radijskimi aparati, imelo bo notranji telefon, zračno pošto, kuhinjo in okrepče-vališče. Hitrost bo znašala povprečno 200 km na uro. Po potrebi se bodo lahko kolesca nadomestila s sanmi, tako da bo letalo porabno tudi v krajih, kjer sneg nikoli ne skopni. V Rusiji morajo misliti na to, saj bo letalo gotovo prevažalo potnike tudi daleč na sever, kjer bi se ne moglo spustiti, niti dvigniti, če bi ne imelo namestu kolesc sani. Osnovatelj letala je znani ruski strokovnjak na polju letalstva Tupolev. X Vsako leto se da kronati. V Ugandi imajo kralja, ki se d& vsako leto kronati, ker zahtevajo tako običaji te dežele. Nedavno se je dal ugandski kralj zopet kronati in obredom so prisostvovali tudi vsi v deželi bivajoči tujci. Svečanosti kronanja so se pričele s službo božjo na prostem. Potem je pa prišel kralj v svečanem oblačilu, imel je svečan nagovor na zbrane dostojanstvenike in goste v obredni koči, zatem pa je odšel v svojo *palačo>, obstoječo iz v3č s travo kritih koč, kjer mu je prvi minister posadil na glavo krono in ogrnil nalašč za to svečanost izdelani plašč. S tem je bil obred kronanja končan. V svečanem sprevodu je šel kralj potem okrog svoje «palače>, najožji kraljevi svetovalci so pa držali nad njegovo glavo velik dežnik, znak kraljevega dostojanstva. Vi boste tako veseli, ako si nabavite blago za obleke v Trgovskem domu — Stermecki. Moderne tkanine, kakor poplin, rips, delen, ševjot, krep, etamin, žoržet in svila v velikanski izberi. Posebna novost «Drevesna skorju». Cene zelo nizke. TRGOVSKI DOM ltenmdic*L9iE Vzorci in cenik zastonj. Takrat se seveda niso' imenovali omnibusi, tem več vozovi. Ime omnibus so dobili dve leti pozneje. Kako je nastalo ime omnibus, nam pove zgodovina: Leta 1825. je ustanovil bivši Napoleonov oficir Baudry v Richebourgu pri Nantesu parno kopel, ki je bila od mesta precej oddaljena; zato je dal napraviti velik voz, kakršne, je videl v Parizu. Na voz je napisal dolgi stavek, ki je govoril, za kaj se ta voz uporablja. Toda ta napis se mu ni zdel praktičen in razmišlja1 je, kako bi 1 ga skrajšal. Nekega dne se je izprehajal po ozkih ulicah starega mesta in nad neko trgovino je zagledal latinski napis: «Omne omnibus* (Vse za vse). Beseda omnibus mu je tako ugajala, da jo je dal takoj napisati na svoj voz. Ime se je hitro udomačilo tudi v Parizu, v Londonu in po vsem svetu. X Pravočasna pomoč mu je rešila življenje. V Schwechatu je električna cestna železnica povozila sedemletnega šolarja Jožefa Grafa, mu zdrobila levo nogo in pretresla možgane. Hudo ranjenega dečka so takoj prenesli v brzi vlak! proti Dunaju, da bi dečka tam oddali v bolnišnico. Iz Schwechata so pa obenem pozvali dunajsko reševalno postajo. Zdravnik dr. Recht je iz tega poročila posnel, da deček brez čimprejšnje operacije noge bržkone ne pride živ na Dunaj, in je sporočil, da se bo z reševalnim avtom odpeljal vlaku naproti. Kjer bi ga srečal, naj bi se ta ustavil, da bi mogel zdravnik izvršiti operacijo. X f mec suženjstva v AbeslnHi. Abesinski, Tako se je tudi zgodilo. Avto in vlak sta se sre-cesar Haile Selassie I. je sklenil kljub velikemu sredi poti, vlak se je za trenutek ustavil in odporu odpraviti suženjstvo v svoji državi. V ta zdravnik je s svojimi pomočniki skočil v vlak, ki namen je vzel v svojo vlado Angleža Halperta, I je nato odbrzel proti Dunaju. Med tem je zdrav-ki naj bi ta sklep izvedel. V Abesiniji je namreč. nik ugotovil, da je operacija res nujno potrebna; še zmerom pol milijona sužnjev. o jo je tudi izvršil. Na Dunaju so dečka takoj X Življenje goril. Kolonizacija je pregnala in; odpeljali v bolnišnico in je ostal živ. Pravočasna Uničila v srednji Afriki mnoge redke živali tako,! pomoč mu je rešila življenje, da so bila kolonijalna oblastva prisiljena vzeti j X Pojoči pesek. Da pesek tu Ji poje, vedo lju-ogrožene divje živali v zaščito. Ustanavljati so dje, ki so bili kdaj v puščavi. Seveda pa ne poje začela na eni strani tako zvane narodne parke, kjer je divjad zavarovana pred vznemirjanjem, delno so pa omejila preveč svobodni lov. Mnoge divje živali so delale veliko škodo kolonistom, ker so jim uničevale poljske pridelke, in zato ni čuda, da so jih preganjali in pobijali ne glede na to, ali so bile redke ali ne. Med take škodljivce je spadala tudi gorila, ki ji zelo teknejo sočni po vsak pesek, kajti peščena zrnca morajo biti iz čistega, gladkega kremena in potreben je dekaj močan veter, da jih dvigne in raznaša. S tem, da se peščena zrnca drgnejo drugo ob drugo, nastanejo glasovi, ki so tem silnejši, čim močnejši je veter. Če se zrnca delj časa med seboj drgnejo, ! nastane neke vrste godba, in v takih primerih 1 govorimo o pojočem pesku. Bertram Thomas je ganjki večjih rastlin. Gorila populi vse s koreni- ugotovil, da se odlikuje južnoarahska puščava s nami in pusti za seboj v pragozdu strašno raz-' posebnim pojočim peskom. Izredno visoki gla-dejanje. Ameriški učenjaki so proučevali v bel-1 sovi so podobni sopranu in zvene zelo prijetno. Nekateri globoki glasovi pa spominjajo na glasove divjih živali in med njimi so celo tako mogočni, da prekašajo rjovenje leva. Včasih pa buči pesek kakor drveča lokomotiva. Preiskava pojočega peska je pokazala, da so glasovi tem močnejši, čim bolj so zrnca okrogla, medtem ko robata zrnca sploh ne dajejo glasu od sebe ali pa le škripljejo. Blizu mesta Copiapa v severnem Chileju stoji hrib, ki mu pravijo domačini E1 Bra-mador, kar pomeni Kričač. Ime je dobil hrib zato, ker domačini trde, da kriči id jeze ko stopi nanj človeška noga. Tu ne gre za glasove, ki jih povzroča veter, temveč za neposredni dotik; po vsakem koraku nastane drgnjenje peščenih zrnc, ki pod nogami škripljejo in pojo. Na pojoči pesek naletimo v mnogih krajih. To spada k najzanimivejšim prirodnim pojavom puščave in prebivalci puščav ljubijo pojoči pesek nad vse. X Tudi psi imajo svojo špansko bolezen. Na Skandinavskem nimajo letos hripe, ki razgraja v ostali Evropi, predvsem v Angliji, Franciji in Nemčiji. V Stockholmu pa je zato nastopila pasja španska bolezen. Zivinozdravniki so našteli do 7000 bolnih psov. Ljudje so na srečo nedovzetni za to kužno bolezen, ki je zelo nevarna za mlade pse. Strokovnjaki trdijo, da je bila ta kužna bolezen pred stoletji zelo razširjena tudi med otroci, a pozneje je izgubila nekdanjo hudo moč. X Čebula je dobro zdravilo. Če se prehladiš, če si hripav in kašljaš, pij čebulni odcedek. Zobo-bol poneha, če položiš na votlino v zobu košček čebule. Ječmen na očesni veki izgine takoj, če ga obložiš z odrezkom čebule. Če te piči žuželka, ti rano očisti čebulni obložek. Pogosto uživanje čebule pospešuje prebavljanje, čisti notranje organe, zdravi obolele ledvice. Z uspehom so jemali čebulo bolniki, ki so trpeli zaradi griže, tifusa ali kolere. Pri motnjah na srcu, ledvicah in jetrih učinkuje sirova čebula hitro in dobro. Gnojne otekline izginejo, se poležejo ali pa odpro, če nanje položiš kuhane in vroče čebulne rezine. Prav tako uporabljajo čebulne obložke za odstranjarje bradavic in kurjih očes. X Smeh je bil vzrok ločitve. Kdo bo razumel ženske! Če si vedno mrk in zamišljen, niso zadovoljne, če se pa smeješ, jim tudi ni prav. V Los Angelesu se je dala neka Johnsonova celo ločiti, ker se je njen mož prerad smejal. Sicer je bil pa vzrok ločitve v tem primeru vreden vsega upo- flsjuspešnelše sredstvo za rejo domsiih živali le brezdvomno Lekarna Trnk6czy (zraven rotcvža) lis na 66 števanja. Johnson se j.e.namreč neprestano smejal. Vsaki novi fiizuri svoje žene se je smejal, vsakemu njenemu klobuku, vsaki obleki, smejal se je pa celo, če je obed prismodila. Uboga žena je dolgo potrpežljivo prenašala možev smeh, naposled ji je pa legel tako na živce, da je zbolela. Vse na svetu bi bila dala za edino psovko svojega moža. Nepopisno srečna bi bila, če bi se bil mož naenkrat razjezil. Toda vse njeno prizadevanje, pripraviti ga do tega, je bilo zaman. Naposled ni šlo drugače, da je zahtevala ločitev, in sodnik ji je dal prav. V utemeljitvi svoje sodbe je sodnik izjavil, da lahko povzroči možev smeh občutljivi ženi hujše muke kakor pretepanje. X Bolha je povzročila prometno nesrečo. Blizu Grenobla se je te dni zgodila huda nesreča. Neki avtobus se je prevrnil v jarek ob cesti, pri čemer se je en potnik ubil, trije pa so bili hudo ranjeni. Ranjence so prenesli v bolnišnico in začeli preiskavo zaradi nesreče, pri čemer so ugotovili, da je povzročila katastrofo bolha. Avtobus se je pomikal med 8. in 9. uro proti Grenoblu. Vozač, ki je držal krmilo v rokah, je nenadno začutil močan pik v levo roko. Kljub temu ni izpustil volana, ampak je vozil pogumno dalje. Bolha pa je bila naravnost trdovratna in ni hotela odnehati. Zato je odmaknil šofer levo roko od krmila ter prijel volan z desnico, da bi se popraskal po levi. Tisti trenutek pa je zdrsnil avtobus po zledeneli cesti naprej, odletel v stran ter se prevrnil v jarek. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Moderni zakonci. Špela: «Ali si že slišala, da imajo pri sosedih vesel dogodek?> Jera: «Beži no! Kaj pa imajo, fanta ali punčko?* Špel": Kaj še, ločita se ...» Ubog vlomilec. Kunigunda: cAli je res, da je bil sinoči pri vas vlomilec?* Evlalija: Prebrisan deček. Mihec je bistre glave in vprašuje več, kolikor mu more guvernanta odgovoriti. Zato prihrani nekaj vprašanj za mamico in jo nekoč vpraša: «Mamica, povej mi no, zakaj zidajo vojašnice zmerom tam, kamor hodijo pestunje na izprehod?* V sponnn. «V Maribor si se namenil? Lahko ti priporočim dober hotel. Samo spomniti se ne morem, kako se imenuje. Kunigunda, poglejte no na brisače, kako se imenuje tisti hotel.. .* Neotesan zaročenec. Vera: cTvoj zaročenec je res pravi neotesanec. Pomisli, včeraj sva se peljala skupaj v tramvaju, prost je bil samo en sedež, pa je sedel on in pustil mene stati.* Mila: «To še ni tako strašno, mene je pustil celo obsedeti.. .* Službo išče. Ravnatelj: «Predložili ste sicer izpričevala, ki mi pa nikakor ne ugajajo.* Prosilec: «Kaj hočem, gospod ravnatelj, tudi meni niso posebno všeč.* Samo po dežniku. Peter: 0, mnogo ceneje. Zdaj moj mož komaj polovico toliko poje kakor prej.* Mati iu otrok. Sinko: «Lahko noč, mamica.* Mati: «Lahko noč, srček, poljubi gospodično in pojdi spat.* Sinko: ^Gospodične pa že ne poljubim, ker bi mi prisolila zaušnico.* Mati: «Kaj pa govoriš?* Sinko: «Kar vprašaj očko, če ne verjameš.* Moderna dekleta. Teta: «Kaj, študirala bi rada, Vera? Rajši se omoži, možje se rajši ženijo z neumnimi dekleti.* Vera: «Zdaj ne več, teta. To je bilo v onih časih, ko si se omožila ti * IVI /i L, I OGLASI Posojila podeljuje cZadruga», Ljubljana, p.p. 307. Sprejema poverjenike. ' 42 Semena za polje in vrt kupujte v trgovinah Franca Senčarja v Mali Nedelji 111 v Ljutomeru. Slovenec v tujini (v rudniku na Francoskem) se želi seznaniti z zdravim in pridnim kmečkim dekletom, starini od 22 do 23 let. Nekoliko dote zaželeno, kar pa ni pogoj. Glavno je, da je poštenih staršev. One, ki se žele preseliti na Francosko in se omožiti, naj pošljejo ponudbe pod «Srečen zakon* oglasnemu oddelku »Domovine*. 74 Semenski oves, domač, lep, čist, razpošilja v vsaki množini tvrdka Ivan Rojnik, Slovenjgradec. Zahteva jte ponudbo ia vzorec. 77 Novo pritlično hišo z dvema sobama, zidano, krito z opeko iu z beto-liiranim hramom spodaj, prodani za 10.000 dinarjev. Pred hišo je vodovod iu nekoliko vrta /a zelenjad. Hiša je pripravna za upokojenca ali obrtnika. Anton Piruat, Dolenje Skopice št. 60, pošta Krška vas ob Krki. 80 Brzoklepalnik «Stubaier» tisočkrat preizkušen! Popis pošlje zastonj Friderik Kratz, Stranišče pri k ran ju. 63 v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo 3 lem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo iu izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuja mnogo zahval. Ce želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrilki: Domača iletarska industrija Josip Kališ, aribor, Trubarjeva ulica št. 2, od« delek 5. ti GOLŠA, DEBEL VRAT Vsem cenjenim odjemalcem in tudi onim, ki moje trgovine še niso posctili. naznanjam, da bom za pomlad in poletje prodajal inanufaklurno blago vseli vrst po globoko znižanih cenah. Ne zamudite ugodnega nakupa! Priporoča se ANTON SAVNIK trgovec v Skofjl Loki. V tramvaju. V tramvaj stepi mlada žena z dekiico. Nasproti sedi gospod, ki bi rad navezal pogovor z ženo. Začne se igrati z deklico in reče: cKako lepe, debele nožice imaš, deklica.* Deklica: «To še ni nič. Ce bi videli, kakšne ima šele moja mamica!* Razlika nsed starimi oblekami. Žena: «Davi je bila pri nas siromašna žena in prosila za staro obleko.* Mož: