Ameriška Domovi ima
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
1C
NO. 127
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JUNE 30, 1952
LETO LIH — VOL. LIH
Pregled važnih novic preteklega tedna
Sovjetska oblast nad Jugoslavijo bi imela katastrofalne posledice za vso Evropo
★ TEHERAN. — Iranska vlada WASHINGTON. — Komisija je priznala, da ne more prodati j zunanjepolitičnega odbora pos-nikakega olja v inozemstvu, od- slanske zbornice, ki obstoji iz
kar je podržavila lastnino Ang-lo-Iranian Oil Co., kar se je zgodilo pred več kot letom dni.
★	FOLIGNO, Italija. — Dne 26. junija so trije jugoslovanski delavci, ki hočejo delati in živeti v Ameriki, z revolverji v rokah prevzeli oblast nad nekim jugoslovanskim potniškim letalom ter prisilili pilota, da je poletel ž njimi in dvajsetimi nadaljni-mi osebami vred, ki so bile v letalu, v Italijo. V Italiji so izjavili, da so “siti Tita” in njegovih dobrin. Vsem trem je bilo dovoljeno v Italiji politično pribežališče. Izjavili so, da upajo, da jim bo mogoče odpotovati v Ameriko. Ostalih šestnajst potnikov in štirje člani posadke so se naslednjega dne vrnili z letalom v Jugoslavijo.
★	LONDON. — Oficielna jugoslovanska novinska agentura poroča, da je jugoslovanski premier Tito dne 26. junija proslavljal Veliko Britanijo kot zaveznico, rekoč, da sta “obe deželi trdno povezani proti agresivnim vojnim avanturam v tem delu sveta.” Tito je izgovoril te besede na slavnostni pojedini, prirejeni na čast obiska admirala Earla Mountbattena, poveljnika britske sredozemske mornarice.
★	HONGKONG, Kitajska. — Komunistične oblasti so Li Yun-ga tako obdavčile, da slednji ni zmogel davkov ter sklenil, da se mu ne izplača živeti. Planil je na ulico ter začel zmerjati in preklinjati komuniste. To je bilo tako nezaslišano in nenavadno, da so celo komunisti ostrmeli, ne vedoč, kaj jim je storiti. Li pa je pridno kar naprej psoval komuniste vso pot do davkarije, češ da je komunizem naj-večje zlo, ki je še kdaj zadelo Kitajsko. Na davkariji je Li vrgel davčno listino na mizo, še enkrat preklel rdečega voditelja Mao Tse Tunga, nato pa si zasadil nož v prša.
★	DUNAJ. — Dunajska časopisna agentura poroča, da je bil a-retiran in zaprt František C. Weisskopf, bivši češkoslovaški ambasador v komunistični Kitajski. Weisskopf je bil komunist “stare garde.”
★	DUNAJ. — V komunističnih deželah mora služiti vse komunistični propagandi, celo — bonboni. Poročila iz Budimpešte naznanjajo, da so tam izdelali bonbone (“candy”) ki vsebuje geslo: “Ljubi Sovjetsko zvezo!” Napis postane viden šele, ko se bonbone nekaj časa mozga. Na drugih bonbonih pa je beseda “Mir.”
★	WASHINGTON. — Propagandisti dežel za železno zaveso zdaj že tretje zaporedno le' to trobijo, da ameriški “saboterji” širijo' koloradskega hrošča po krompirjevih njivah v “ljudskih demokracijah”.
★	NEW YORK. — Irv. Greene, star 27 let, je priznal, da je podtaknil v Brooklynu ogenj, ki je spremenil veliko stanovanjsko hišo v inferno, v katerem je zgorelo sedem oseb. “O, zanetil sem že dosti ognjev!” se je pohvalil časnikarjem. “Veste, jaz ljubim razburjenje, ki nastane ob kem požaru.”
treh članov in ki je preiskovala razmere v Evropi, kjer je obiskala tudi Jugoslavijo, je poročala med drugim tudi sledeče: “Takoj ko je postalo več ali manj gotovo, da je prelom med Titom in Kominformo iskren, so bile Združene države pripravljene podpreti Jugoslavijo, da o-hrani svojo neodvisnost. S tem so Zdr. države pridobile zelo važne strateške ugodnosti zase, kakor za ves Zapad na splošno. — Priznati je treba, da je Jugosla vij a ostala komunistično vlada-ina država, ki v svoji notranji politiki uporablja tehniko totalitarnih diktatur. Zaradi tega se moramo zavarovati proti temu, da bi jugoslovanski komunisti zlorabljali našo pomoč za okrepitev totalitarskega značaja svojega režima. Mi jugoslovanske vlade nismo pustili v nobenem dvomu glede tega, da mi ne odobravamo njenih nasilnosti v notranji politiki. Koraki, ki jih je poslednjem času ukrenil Tito, so vsaj nekoliko liberalizirali notranji režim.'Večjo zapadno usmerjenost je Jugoslavija pokazala tudi pri zasedanjih Združenih narodov. To je položaj nekoliko olajšalo.”
“Tito, ki dobro ve, kako mi njegov režim sovražimo, popolnoma razume cilje, ki jih zasledujemo z našo pomočjo Jugoslaviji. On je proti-stalinovec. Po našem mišljenju je precejšnja nevarnost, da bi se, če Tito pade, oblasti v Jugoslaviji polastili stalinovci. Imamo' splošen vtis, da je sovraštvo proti Sovjetski zvezi razširjeno po vsej Jugoslaviji. . .”
S stališča, kako Amerikanci gledajo na položaj, pa je zelo zanimiv naslednji odstavek o posledicah sovjetskega zavojevanja Jugoslavije:
“Sovjetska nadoblast v Jugoslaviji bi Sovjetski Rusiji odprla pot na Jadransko morje in s tem tudi lahek vstop v Sredozemlje. To pa bi postavilo na glavo vse obrambne načrte v Sredozemskem morju in bi povzročilo vedno hujši pritisk na Turčijo, Grčijo in Italijo. Sovjetska oblast nad Jugoslavijo bi imela katastrofalne posledice za te države in verjetno tudi za vso Evropo. V Grčiji bi se takoj pričeli zopet partizanski boji in bi bilo mnogo težje obvarovati Grčijo pred komunizmom. V Italiji bi se takoj ponovili in poostrili napadi in grožnje na njeno notranjo in zunanjo varnost V Avstriji bi se pogajanja za mirovno pogodbo verjetno zavlekla v nedogled ali popolnoma obtičala. Podjarmljenje Jugoslavije od strani Sovjetov bi bil strašen udarec za moč Evrope,
vsa-
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Danes in ponoči hladneje.
Vremenski
prerok
pravi:
oblačno in
za Združene narode in sploh za ves svobodni svet.” (Pregled).
DIPLOMATI ZASKUPNOST NEMČIJE
Zavezniki so pripravljeni na posvet s So v jeti jo pod gotovimi pogoji.
LONDON. — Trije zapadni zunanji ministri so dosegli dne 27. junija sporazum, da se pod gotovimi pogoji sestanejo s predstavniki Sovjetske zveze glede možne spojitve Vzhodne in Zapadne Nemčije.
Dean Acheson, amer. državni tajnik, Anthony Eden, britski zunanji minister in Rob. Schu-man, francoski minister zunanjih zadev, so se posvetovali dolge ure glede svojega odgovora na sovjetsko noto z dne 25. maja, v kateri zahteva Sovjeti j a brezpogojno in takojšnjo konferenco štirih sil.
Poročilo naznanja, da so se zunanji ministri zedinili za osnovo svojega formalnega odgovora.
Rečeno je, da sporazum vsebuje jamstva, da Velika trojica ne bo degenerirana na servilnost in zavlačevanje od strani Sovjetije zgolj z namenom, da slednja prepreči zapadnonemško oborožitev in njeno prikl j učenje zapadnemu taboru.
Gollazo bo moral umreti I. avgusta na električnem stolu
WASHINGTON. — Oscarju Collazo-u je bilo pretekli teden povedano, da bo moral dne 1. avgusta umreti na električnem stolu. Collazo je bil obsojen na smrt radi poizkušenega napada na predsednika Trumana, ki ga je podvzel v družbi s svojim tovarišem, pri čemer je bil ubit neki policist Bele hiše.
Leo A. Rover, glavni Colla-zov zagovornik, je povedal sodniku, da ima obsojenec “gotove ideje in ideale, radi katerih noče prositi predsednika Trumana za pomiloščenje.”
Prekličite jaltsko pogodbo! - pravi senator Taft
Svetuje tudi sklicanje poseb ne konvencije za revizijo čarterja Zdr. narodov.
CHARLOTTESVILLE, Va. — Senator Robert A. Taft je tukaj pozval vlado, naj prekliče veljavnost oz. obveznost do jaltske pogodbe ter je obenem svetoval, naj se skliče posebna konvencija za reformo čarterja Združenih narodov.
Taft je govoril na University of Virginia Institute of Public Affairs ter dejal, da je Sovjeti-ja kršila jaltsko pogodbo. — “Zato ne vidim prav nikakega vzroka, zakaj ne bi Združene države sprejele resolucije, s katero bi preklicale to pogodbo.” Dalje je dejal, da čarter Zdr. narodov temelji na napačni osnovi, da petero glavnih sil zahteva mir. Izrazil je svojo ne-voljo, ker je izpuščena pri tem beseda “pravica”. . Rekel je, da bi se morali zastopniki svobod nega sveta sestati ter zasnovati oziroma izboljšati svoj čarter tako, da bi postal “instrument z zobmi.”
SOVJETSKI TOPOVI ZA TITAL..
V Koreji zasežene težke sovjetske havbice bodo poslane Titovi vojski.
NORFOLK, Va. — V tukajšnje vojno pristanišče je dospelo pet in trideset sovjetskih havbic ali težkih topov, ki so jih zavezniški vojaki vzeli komunistom v Koreji ter jih poslali v Zdr. države. Topovi bodo poslani še ta mesec armadi maršala Tita.
Topovi so kalibra 122 mm. Jugoslavija bo dobila te topove pod določbami programa za vzajemno pomoč. To bo prva pošiljka zaplenjenega sovjetskega orožja Titu.
Ti topovi bodo nadomestili izrabljene sovjetske topove, ki jih je dobil Tito iz Sovjetije, ko je bil še njen prijatelj, in iz njih se bo dobilo nadomestne dele, ki jih Tito nima.
PinSBURGH STEEL CO.
JE PODPISALA POGODBO
Prvo ugodno znamenje v stavki jeklarjev, ko se bo 10,500 delavcev vrnilo na delo«
V clevelanski industriji je danes iz tega ali onega vzroka skoraj 100,000 delavcev odsotnih od svojega dela.
PITTSBURGH. — Dne 27. junija je bil med CIO United Steel Workers unijo in Pittsburgh Steel Co., dosežen sporazum za nov kontrakt, ki temelji na priporočilih odbora za ustaljevanje mezd. To je prvo ugodno znamenje v 27 dni trajajočem štrajku jeklarjev. —
Co., v Springfieldu je naznanila, da bo zaradi jeklarske stavke začasno odpustila 3,000 delavcev, General Motors korporacija pa jih namerava tekoči teden odpustiti 1,800
V Follansbee Steel Corp. jeklarni v bližini Steubenville, O je 1,000 delavcev končalo stavko ter se vrnilo na delo. V General Motors Chevrolet tovarni v Parmi, O., pa bo danes poslanih domov okoli 2,000 delavcev.
Pri teh pogajanjih je govoril v imenu jeklarjev Philip Murray, predsednik njihove unije, Pittsburgh Steel družbo pa je zastopal njen predsednik Avery C. Adams. — Med drugimi pridobitvami določa novi kontrakt I2V2C zvišanja mezde na uro in modificirano unijsko delavnico.
Pittsburgh Steel je prva od večjih jeklarskih družb, ki se je sporazumela z jeklarji, odkar slednji zastavkali, kar se je zgodilo 2. junija.
Med ostalimi dobrinami, ki so jih izvojevali delavci, so:	šest
plačanih praznikov v letu, tritedenske počitnice po petnajstih letih dela pri družbi mesto po 25 kakor doslej, ter zvišanje mezde pri raznih šiftih — od 4 do 6 centov na uro pri drugem, od 6 do 9 centov pri tretjem šif-tu. — Jeklarji zaslužijo zdaj povprečno po $1.95 na uro.
Pred nekaj dnevi je Murray naznanil, da je v pittsburškem
Četrti napad letalcev na elektrarne onkraj reke Jalu v Sev. Koreji
Važni dnevi svetovne zgodovine
Letalci so bombardirali vse one vojaške objektive, ki jim je bilo prizaneseno v prvih dveh letih vojne.
SEOUL, Koreja. — Dne 28. okrožju dvanajst družb podpi- junija so prigrmeh zavezniški salo z unijo kontrakte, ki krijejo kakih 9,000 delavcev. ,
* * *
Zaradi kombinacije mnogih stvari, kakor — jeklarske stavbe, zatvoritev tovaren, množičnih počitnic, inventarjev itd., je zadnje dni preteklega tedna skoraj popolnoma zastala cleve-andska industrija. Danes, v ponedeljek, bo znašalo skupno število delavcev, ki bodo iz enega ali drugega vzroka odsotni od svojih del, okoli 100,000.
Ampak Cleveland ni edino 0-krožje, ki je bilo težko prizadeto. International Harvester
bombniki k svojemu četrtemu napadu v enem tednu na velike hidro-elektrarne v Severni Koreji.
Bombniki so udarili po vseh vojaških objektivih, ki jim je bilo prizanešeno v prvih dveh letih korejske vojne.
Te elektrarne, ki so med največjimi na svetu in ki so jih izgradili Japonci, ko so bili gospodarji Koreje, proizvajajo e-lektrično energijo za večino vse korejske vojne industrije. Mnogo te energije gre tudi v sovjetske centre v Dairenu in Porth Arthurju.
Šest držav želi podaljšanje pogodbe
Za podaljšanje so se izjavile Francija, Zapadna Nemčija, Italija, Belgija, Holandska in Luksemburg.
PARIZ. — Šest evropskih vlad si prizadeva pregovoriti Združene države in ostale zaveznike, da bi se podaljšala Atlantska pogodba oz. zveza za dobo 50 let.
To bi pomenilo, da bi se morala Amerika obvezati, da bo polnega pol stoletja smatrala oborožen napad na katero koli izmed trinajstih članic kot napad na svoje lastno ozemlje. Ta pakt naj bi bil veljaven toliko časa, kolikor časa traja veljavnost pogodbe evropske obrambne zveze — namreč petdeset let. Veljav- „	_
nost Atlantske obrambne zveze V senatu je bil veto poražen s drugi činitelj, ki je izvajal mo-pa ima trajati samo 20 lext. Ob J 57 glasovi proti 26, torej komaj | čen vpliv na odlok kongresa.
KONGRES JE PORAZIL PREDSEDNIKOV VETO
Predsednikovo vetiranje novega priseljeniškega zakona je bilo zdaj odklonjeno v obeh zbornicah kongresa.
WASHINTON. — Senat se je ali naj se liberalizira tozadevne z večino enega samega glasu pri- zakone in dovoli večjemu števi-družil zbornici poslancev ter lu priseljencev prihod v deže-preglasoval predsednikov veto lo, — in to zlasi iz vzhodne in McCarran - Walkerjeve imigra-1 južno vzhodne Evrope, cijske predloge oziroma postave. | Bil pa je po vsej priliki še
koncu te dobe lahko vsaka dr-[dovolj glasov za dvotretjinsko žava-članica izstopi, ako nazna-| v0cino. Poslanska zbornica pa
Drago časopisje v San Franciscu
SAN FRANCISCO. — časopis San Francisco Chronicle je naznanil, da bo poslej cena tega lista po 10 centov izvod.
Dne 30. junija 1864 je kongres podaril Kaliforniji Yose-mite Valley za ljudski park.
Židje ubili 14 Arabcev
TEL AVIV, Izrael. — Tukajšnje oblasti naznanjajo, da je bilo v obmejnih krajih ubitih 14 Arabcev, ki so se hoteli vtihotapiti v Izrael.
ni svoj tozadevni namen eno leto pred nameravannim izstopom.
Francoski uradni krogi so izjavili, da je državni tajnik Acheson ob svojem zadnjem obisku v Parizu dal razumeti, da se Zdr. države ne bi upirale podaljšanju te pogodbe.
WASHINGTON. — Sen. Taft je rekel, da odobrava Idejo kandidature generala Mac-Arthurja ob njegovi (Taft-ovi) strani.
je preglasovala v četrtek predsednikov veto z 278 glasovi proti 133.
To je bilo prvikrat v tem letu, da je kongres preglasoval predsednikov veto.
S tem je kongres zanikal Trumanovo izjavo, da je predloga diskriminirajoča, dasi je hkrati tudi priznal, da je v predlogi več dobrih točk.
Toda v glavnem je šlo za to, — in tega se je kongres zavedal: Ali naj bo priseljevanje še nadalje omejeno kakor je sedaj,
Tej predlogi sta namreč silno nasprotovala komunistična partija in njeno glasilo “Daily Worker”, ker vsebuje ta predloga strožje regulacije in odredbe z ozirom na pripust v deželo in deportacijo subverzivnih ljudi. Zato je senator McCarran izjavil, da je bil predsednikov veto “eno najbolj neameriških dejanj katerim sem bil še kdaj priča v svoji politični karieri”, in njegova obtožba, da je “Mr. Truman sprejel doktrino, ki jo propagirajo komunisti in Daily Worker.” — O tej predlogi oziroma postavi bomo govorili še na u-redniškem mestu.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice ,K
V bolnišnico—
V	St. Luke bolnišnico se je podala Mrs. Anna Smrke, 1057 E. 68 St Nahaja se v sobi št. 3214. Obiski dovoljeni. Upamo, da se kmalu povrne zdrava domov
Smrt v domovini—
Jakob Fajdiga, 18602 Shawnee Ave., je prejel iz domovine žalostno novico, da mu je v Horjulu pri Vrhniki umrla sestra Marija Sečnik, stara 75 let. Doma zapušča brata Janeza, tukaj pa gori omenjenega brata Jakoba.
Peta obletnica—
V	sredo 2. julija ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave.. sv. maša za pok. Joseph Pavliča v spomin pete obletnice njegove smrti.
25. obletnica —
V	sredo 2. julija bo v cerkvi sv. Križa na E. 200 St., in Lake Shore Blvd. ob 7:30 sv. maša za pokojno Johano Turk v spomin
25	obletnice, njene smrti.
Nova državljanka —
Mrs. Frnk Vidmar, 1187 E. 173 St., je postala 27. junija Ameriška državljanka. Čestitamo!
Ob jubilejnem obedu umrl —
Ko ie izgovoril besede: “Naj odide Tvoj služabnik v miru”, ie Rev. Joseph Komaid, star 73 let in 50 let duhovnik, na banketu, ki je bil prirejen njemu na čast, umrl. Banket se je vršil v hotelu Carter v počastitev Rev. Komaida, ki ga je papež imenoval za prelata.
------o------
Novi grobovi
John Samsa
V	mestni bolnišnici je umrl John Samsa, star 74 let. Prej je stanoval na 871 E. 139 St. Pokopan bo danes popoldne iz Gr-dinovega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd. na Whitehaven pokopališče.
Jean Kraus
V	petek pop. je umrla Jean Kraus, roj. Pizmoht, 1045 Beverly Hills, Euclid, O. Bila je stara
26	1. in rojena v Clevelandu. Zapušča moža Michaela, 2 otroka, Lynda Jean in Michael Francis, brata Franka in dve sestri, Anno Sribar in Ido Lapp, kakor tudi mnogo sorodnikov in prijateljev. Bila je članica društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9. iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
MJNOVEJšEVESTl
NORWALK, O. — V tukajšnjem okrožju je divjal snoči silen vihar, ki je lomil drevesa, trgal žice ter podiral hiše. Povzročena škoda znaša najmanj $500,000.
ZDR. NARODI, N. Y. — Združene države so predložile Zdr. narodom tri čevlje visoko skladovnico dokumentov, iz katerih je razvidno, kako Sovjetija razširja pod znamenjem rdečega prapora svoj suženjski sistem.
DUNAJ. — Avstrijci so z navdušenimi vzkliki pozdravljali ameriškega državnega tajnika Achesona, ki je prišel semkaj iz Berlina, kjer je bil prav tako navdušeno pozdravljen.
Ameriška Domovina
8117 St. Clair Ave.
/l-ivm« ■*»<•■/%!%!—MO/V« »
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed.'države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.________________
No. 127 Mon., June 30, 1952
Zločin ali naivnost?
Ko prebiram knjigo; “Louis Adamic — The Eagle and the Roots”, ne morem priti na jasno, ali je bil pokojni Adamič popoln komunist, ki je zavestno potvarjal resnico ali pa je bil neskončno naiven koristen bedak, ki se je dal vjeti premeteni komunistični propagandi, kateri je tudi služil. Le kdor pozna oboje: to je dejansko stanje v domovini med okupacijo in komunistično revolucijo in osebno ves značaj pokojnega Adamiča, bi mogel rešiti to vprašanje.
Naj navedem le nekaj zgledov potvarjanja resnice iz njegove knjige.
Adamič je popolnoma nekritično, naravnost naivno, verjel Titovemu pripovedovanju, ki ga navaja v svoji knjigi na strani 204, da v stari Jugoslaviji zakoni niso veljali za duhovnike, ki so bili nekaka priviligirana Jcasta, kateri se ni bilo treba ozirati na državne zakone. Človek se mora res smejati tej neskončni bedastoči, ki si jo je upal Adamič napisati v svojin knjigi. Na take neresne očitke in trditve bi bilo res škoda odgovarjati. V knjigi je pa nakopičenih toliko krivičnih očitkov, da ne moremo mimo njih.
Na strani 156 in 157 knjige je napisal Adamič, da ga je pri obisku vprašala njegova sestra Polda, če je že slišal o nekem duhovniku M., ki je leta 1945 pobegnil v Avstrijo in se sedaj nahaja v Združenih državah. Sestra je Adamiču pripovedovala, da je bil njen mož komunistični terenec', dotični duhovnik M. da ga je ovadil Lahom, ki so ga poslali v internacijo na Rab. Med tem časom pa, ko je bil njen mož v internaciji, je prihajal duhovnik M. z oboroženimi belogardisti ter ji grozil s smrtjo in peklom. Pod nos ji je namerjal pištolo, puško ali brzostrelko ter ji grozil, da jo bo ubil. Tudi da ji je povedal, da jih je on sam že mnogo poslal v koncentracijsko taborišče ali pa da jih je pobil.
Vsa zgodba o tem duhovniku je očividno izmišljena. Zakaj Adamič ne pove imena dotičnega duhovnika, ki se je tako obnašal proti njegovi sestri Poldi? Zato, ker je vedel, da bi ga dotični duhovnik tu v Ameriki tožil pred sodiščem radi obrekovanja. V Jugoslaviji si lahko komunisti izmišljujejo, kar se jim poljubi, ker dobro vedo, da se tam nihče ne more braniti pred njihovimi klevetami. Drugače pa je tu v Ameriki. Adamič je že enkrat bridko nasedel ter preizkusil objektivnost naših sodišč, ko je svoj čas pisal neresnico o Churchillu in moral zato potem plačati 20,000 dolarjev. Tudi slučaj pravde med msgr. Gabrovškom in “Enakopravnostjo”, “Prosveto” in “Proletarcem” je bil znan Adamiču. Navedeni listi so morali preklicati vsa ob rekovanja o msgr. Gabrovšku, ki so jih posneli po komu cističnih lažeh v domovini, poleg tega so morali pa seči še globoko v žep in plačati kar lepo vsoto kot odškodnino. — Zdaj si komunistični in sopotniški časopisi ne upajo več napadati kakih oseb, ker vedo, da bi obrekovanje drago plačali pred sodiščem. Tega se je zavedal tudi pokojni" Adamič in je zato previdno izpustil ime duhovnika, ki ga obrekuje v svoji knjigi!
Vse to kaže, da Adamič ni verjel svoji sestri, ker sicer čemu ne bi v knjigi napisal imena duhovnika, ki mu ga je sestra gotovo povedala? Daši je torej vsaj sumil, da je vse pripovedovanje sestre Polde neresnično, je vendar priobčil to laž, toda brez imena duhovnika, da bi bil varen pred sodnim preganjanjem. To dejstvo meče čudno luč na Adamičev značaj. ..
Drug slučaj je skoro enak temu. Na strani 222 te knjige pripoveduje Adamič, da so pred božičem leta 1942 prišli “beli” v samostan Pleterje pod komando štirih oficirjev, med katerimi je bil eden duhovnik in sicer “Janez Kolesnik” iz sosednje vasi, ki je bil oborožen do zob. Na strani 224 pa piše Adamič, da je ta oddelek “belih” ropal po okolici, prirejal pod pokroviteljstvom tega duhovnika “Kolesnika” z ženskami v samostanu nočne orgije in da je pri odhodu izropal ves samostan. — Vse te lažnjive bajke seveda Adamič zabeli z raznimi zanimivimi ocvirki.
Dotični duhovnik “Kolesnik” je po pripovedovanju Ivo Pirkoviča Adamiču lastnoročno ubil svojega bivšega lovskega prijatelja. Ker so se “beli” bali streljati na 50 ujetnikov, jim je duhovnik Kolesnik sam dal zgled, kako se strelja in je sam pričel streljati na neoborožene jetnike, ki so nato vse pobili.
Nobenega duhovnika ni med Slovenci s tem priimkom in tudi Adamič piše, da ni navedel njegovega pravega imena, ker so mu rekli, da se imenovani nahaja v Ameriki, da je na-silnež in da ga noče napraviti za svojega osebnega sovraž-luka. To je pristno komunistično zavijanje. Po domače povedano: Če bi bil ta duhovnik v Jugoslaviji, kjer se ne more braniti pred sodiščem, bi lahko navedel njegovo pravo ime, ker pa je v Ameriki, me lahko goni pred sodišče. . . . To je vzrok, da je Adamič zamolčal njegovo ime.
Iz vseh okoliščin, ki jih navaja Adamič v svoji knjigi, pa jasno sledi, da misli pri tem obrekovanju na duhovnika Kupljenka, ki je edini duhovnik doma v bližini Pleterjev in je bil takrat v Pleterjih.
Mi imamo pa tu v Clevelandu živo pričo, ki je bila tudi takrat pri belih v Pleterjih in dobro pozna duhovnika Kup-
ljenika in ta je pripravljen pod prisego pričati, da je vse to, kar pripoveduje Adamič v svoji knjigi o Pleterjih, Kupljeniku in tamkajšnjih umorih popolnoma izmišljeno obrekovanje. — Duhovnik Kupljenik je pač moral bežati pred partizani k belim, da ga niso ubili, ni pa nikdar ne streljal in ne navajal belih k streljanju ujetnikov, ki jih ti četniki sploh niso nikoli streljali in seveda tudi niso izropali samostana ali prirejali kakih nočnih orgij v samostanu. Pač pa so v bližini na Gorjancih komunisti grozno mučili in pobili polno ljudi, katerih vpitje je segalo tja do samostana, ki so ga culi četniki. V Gorjancih je polno grobov žrtev, ki so jih pobili komunisti in vse te žrtve sedaj skušajo naprtiti — četnikom.
Škoda, da se je Adamič umaknil odgovornosti, zdaj bi se z njim srečali pred ameriškim sodiščem, kjer bi dajal od-goVor na vse klevete v svoji knjigi. ..	M.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
La Salle, 111. — Pred nekaj dnevi je mene in soseda Jožeta zanesla pot na Jonesville (mi ta stari pravimo še vedno na “Ajn-zer”). Potem smo stopili k znancu preko grape na Crocketville, ki je že nekak del Oglesbya. Pred leti smo hodili tod po rdečkastem kamnu in pesku, ki so ga vozili iz premogokopa. Zdaj pa imajo tudi tukaj cementirane ceste, cementirane hodnike, sploh vse je moderno, kakor v kakem večjem mestu in le toliko so tu še na boljem, da imajo tu neomejene količine čistega: podeželskega zraka, kakoršnega v mestih ni. Le kaj bi si mislili naši stari pijonirji; če bi zdaj nazaj prišli iz onega sveta? Saj bi slavnega ‘‘Ajnzerja” še ne poznali. Recimo pijonirji, kot Meglen, Lesjak, in drugi, znane stare korenine, ki so bili v teh krajih že pred petdesetimi Teti, a so že tudi pred več leti odšli v večnost, v časih, ko po teh krajih še ni bilo vsega tega, kakor je sedaj. To Di gledali gladke ceste in ulice in cementirane hodnike in vse drugo. Spreminja se, spreminja vse!
Zbrala se je nas četvorica. Prijatelj, ki smo .ga, obiskali je nas pogostil. Vesel je bil, da smo ga prišli pogledat. V taki družbi se rado govori. Na enkrat smo bili y pogovoru o stari domovini. Eden izmed nas je dejal: “O starem kraju pa če manj slišim, boljši sem. Do grla sem ga sit. Mislil sem, da se bo tam kaj uravnalo, pa je še stokrat slabše, kakor je bilo. Navedel je več slučajev in res, kakor tisti slučaji govore mora biti zelo, klaverno in žalostno tamkaj.. Drugi rojak je pa skušal razmere zagovarjati in je poudarjal, da bo nekoč boljše.
Ob tisti pripombi se je prvi zravnal in udaril po mizi rekoč: “Boljše!? Kedaj? Ali zdaj, ko so že vse uničili? Ko so kmetom že vse pobrali?’”
“Pa Prosveta piše, da napredujejo,” je odvrnil drugi.
“Kje, v čem?” — je rezko vprašal nazaj prvi.	v
Drugi je zopet skušal omiliti podobo žalostnih razmer, pa ga je prvi prekinil:
“Ali se razmere izboljšujejo s tem, da pošten človek ni več varen, kadar potuje po železnicah v Jugoslaviji? Primer, divjaški napad na škofa Vovka v Novem mestu! Takih vesti o takih div-isških napadah ne čujemo niti iz divje Afrike, ne Azije, ampak na veliko žalost in sramoto, čujemo to iz Slovenije, kjer smo se tako radi postavljali z našo kulturo — pa ti sedanji titovci in njihovi partizani v divjaštvu posekajo še Ahikance in Azijate. Pa govoriš o izboljšanju? Ej, brate, komunizem je daleč privedel našo staro domovino! Ej, to je madež, ki ga ne more izbrisati noben časopis, pa ga naj' urejuje Medvešek, Terbovec, Rogelj, ali Boštjančič. Kdor titovsko sodrgo v starem kraju zagovarja, le pokaže, da z njo sočustvuje in da je sam precej podobnega tipa človek, kakor so eni. Saj že star pregovor pravi: Enaki ptiči skupaj letijo. V teh slučajih pa drug drugega zagovarjajo!”
“Kako pa kaj vrt kaže letos?”
je vprašal tretji, da bi speljal pogovor na druge predmete. A drugi se ni dal potegniti s tira in je živahno dokazoval, da komunizem v Sloveniji, ali kjer koli drugje ni res za nobeno svobodo ne kako demokracijo. Navedel je več slučajev, da ima Tito in njegovi komunistični prvaki dosti več služinčadi in raznih lakajev, kakor pa jih je imel preje kak cesar ali kralj. Še to je navedel, da zadnje čase so se spravili na vzgojo in da do višje izobrazbe ne bo mogel priti nihče pod komunističnimi režimi, razen če bo stoodstono komunističnega duha, drugače ga ne bodo sprejeli v višje šole. Če bi pa kako do tega prišel, ga bodo člani fakultet izrinili ven. Le kdor bo stoprocentni komunist bo imel prosto naprej, drugače ne. Temu pravijo komunistična prevzgoja naroda. Iz vsakega človeka bodo skušali napraviti komunista. To je komunistična “svoboda” in “demokracija”! Pravo njeno ime je krvava komunistična tiranija, kakoršne doslej ni poznal še noben diktator. In kdor to opravičuje in zagovarja — kaj naj je tak človek?”
Po teh levit ih je umolknil.' Tudi drugi smo utihnili. Videč, da s tem ne bomo nikamor prišli, da si je bil gostitelj popolnoma v pravem in pošteno resnico povedal, sem začel jaz govoriti o našem predsedniku Trumanu, ki je mož dosegel pred nekaj dnevi 6.3 leto, pa je novi narjem izjavil, da se počuti še mlad, kakor b- jih imel na pu-klu šele komaj 28 let. To je korenina. Počuti se še mladega in v resnici je Harry še agilen, pa tudi odločen. Sam odločuje in ne pusti, da bi drugi solili njegovo pamet. Je pač Mizurčan!
Ameriški poročevalec Single-ton je objavil v ameriških listih te dni, da Tito ima načrt, da bo spremenil v gotovih ozirih sedanjo komunistično ustavo v Jugoslaviji. Jemnasta, ali ni dobrega srca ta Tito? Spremenil? Kako in kaj bo spremenil? Piše poročevalec, da Tito, ki je sedaj brez vsake opozicije vodja in prvi minister Jugoslavije, da bo morda postal prvi minister. No, to je pa nekaj! Iz maršala se bo titulirai za predsednika. Ampak pod kožo bo pa ostal tisti kosmati komunisitčni Tito, kakor je bil doslej. Smart boy— ta Tito! Poglavar ta spodnjih bi se lahko prišel k njemu učit državniške umetnosti in modrosti. Da bi lahko rekel svojim do-želanom tam doli spodaj: do zd^j sem bil hudič — zdaj bom jra zlodej Kakšna razlika kaj ne! Matevž pa zapiše, da v tem ni in- ne bo nobene razlike. Tituš bo ostal Tituš, pa amen. Da nima nasprostva, kakor omeni poiočevalec, je pa to za to, ker je vse nasprotnike počistil in poslal v krtovo deželo, kdor je mogel, je pa pete odnesel iz “Titovega paradiža,” ker za one, ki v Jugoslaviji,Titovih pet ne poljubljajo je prevroče. Zato, dragi Mr. Singleton, zato nima nasprotstev, Tito in Tito za to ne zasluži nobenega občudovanja, pač pa prav resne in težke graje! Le kako more kak resen poročevalec (razen če ni sam
popolen komunist), Titu v dobro zapisati kako besedo?!
Članice Slovenske ženske zveze na Oglesby so priredile 9. junija okusno večerjo v počast svojih možičkov, ali družinskih očetov. Pripravile so jim “Spaghetti supper,” ampak ne same špagete, ono, ki je bilo zraven je bilo še boljše kakor špageti. Pa tudi brez cobre kapljice niso bile in še marsikaj drugega je bile, tako da je bilo res luštno, tako mi je povedal eden izmed oglesbilskih očetov. Prav, jim privoščim!
V	tukaj šni bolnici je gradui-ralo te dni 17 bolničark, ki so -dovršile študije tekom triletnega tečaja za ta poklic. Med temi sta bili tudi Miss Delphina Kozel z Oglesby in Loretta Gru-bič iz La Salle. Obema naše čestitke!
V	naši farni šoli sv. Roka na šesti cesti in Crosat je 1. junija gradui.ralo 16 učencev. Dopoldne so imeli ob 9:15 skupno mašo in sv. obhajilo. Zvečer ob 7. uri pa je bila graduacija in razdelitev diplom graduantom.
Peorijska škofija, pod katero spadamo tudi mi lasallski Slovenci z našo fax o sv. Roka, je te dni dobila novega škofa v osebi Most Rev. Williama E. Cousins, ki je bil dosedaj pomožni škof v Chicagi. Novi škof je star 50 let in od leta 1948 je bil pomožni škof pri kardinalu in nadškofu chicaškemu Nj-Emin. Samuelu Stritchu. Novi škof je poznan kot eden najbolj ših cerkvenih govornikov' v A-meriki.
Mrs. Matt Bildhauer, ženka našega župana, je bila te dni izvoljena za predsednico St. Bede’s Mother Kluba. Mrs. Bildhauer je jako agilna in bo gotovo dosegla lepe uspehe v svojem uradu pri imenovanem klubu.
Mrs. John Potočnik, ki biva na 55 Fourth Avenue na zapad-ni strani mesta blizu Peresa, je te dni slavila svoj rojstni dan. Veselo iznenadenje so ji priredili sinove in hčere, ter drugi prijatelji in prijateljice. Prav dobro so se zabavali v veseli družbi. Vse najboljše želimo tudi mi in še mnogo let veselega in zdravega življenja vam -želimo;
Te dni j e umri v naši naselbini znani rojak Valentin Terdin, star 63 let, rodom iz Peč pri Moravčah blizu 1 litij e. V Ameriki je bil skoro 50 let, skoro ves čas premogar. Za/m j a leta je živel od pokojnine. Pokopan je bil iz cerkve sv. Roka na pokopališče sv. Vincencija. Naj mu da Bog mir ir. Pokoj!
Pozdrav vsem in še drugič kaj.
------o------
Vsakega nekaj
Racine, Wis. — Kar ne vem, kje bi začel. Dne 14. junija smo imeli lepo in veselo svatbo, ko je R. Ivančič vzel gdč. Wauk za svojo tovarišico v življenju, ženin je sin znane slovenske družine, ki živi v Girardu že pol stoletja, po poklicu je zdravnik in bo začel s prakso v Elizabeth bolnišnici v Youngstown. Veseli smo, da bomo imeli v tej okolici slovenskega zdravnika. Nevesta je hčerka Mr. Wauka. Mati ji je že pred nekaj leti umrla. Družina je v kraju dobro poznana in priljubljena. Kako radi imajo rojaki ene kot druge, je pokazala ohcet, kjer se je ljudi naravnost trlo. Bila je res vesela svatba in žal, da ni bilo zraven Toneta s hriba in njegovega prijatelja Jureta. Tu bi bila videla zbranih cel kup belih pa tudi drugačnih Kranjcev. Mlademu paru želimo v življenju veliko sreče!
V nedeljo 15. junija smo bili v Clevelandu, kjer smo šli na Ligino prireditev v Slov. nar. dom na St. Clair Ave. Bilo je prav prijetno in lepo. Posebno mladi pevci “Korotana” so se dobro odrezali. Tudi z “Rokov-
njači” smo bili zadovoljni, čeprav so nekateri trdili, da bi moralo biti to ni ono tako in ne drugače. Je že res, vsem ni nikoli mogoče ustreči. Pri tej prireditvi se nas je zbrala lepa druščina starih prijateljev. Veseli smo bili in marsikatero smo uganili. Z veseljem se bom spet oglasil v Clevelandu, kadar bo spet kaj. Le kmalu spet kaj pripravite, fantje!
V	petek 20. junija smo šli pa na počitnice. Petek, pravijo ni dober začetek. Pa mene to ni motilo. Z ženico sva jo mahnila v Wisconsin, kjer sva se pred 48 leti odločila za skupno življen-sko pot. Kdo ne bi rad še enkrat videl kraja, kjer je dobil družico, ki ga razveseljuje in mu krajša čas?
Imava se prav dobro. Sestra, moje žene Mrs. Krumbergar ima šest sinov, ki pa vsi lepo skupaj držijo. To je res prava bratska ljubezen. Prijetno je bilo tudi pri ženini sestrični Mrs. Rabzel. Vsi so zelo ljubeznjivi in prijazni.
V	Clevelandu sem govoril tudi z našim ohijskem governer-jem Frankom Lauschetom. Kako bo kaj z volitami jeseni, me je zanimalo, ičie bo treba zavihati rokave, da bomo ohranili v naši državi slovenskega governerja. France je dejal: “če so z mano zadovoljni, me bodo že izvolili. Če pa niso, me naj pa nikar.”
Jaz pa mislim, toliko Sloven-
cev nas je v Ohio, pokažimo, da smo z delom našega Franceta zadovoljni in ga spet izvolimo. Pa ne, da ga gremo sami volit, dobimo glasove zanj tudi drugod! Pridobivajmo prijateljev za Franceta tudi med tujerodci ne samo med rojaki.
Vsem prijatelske pozdrave!
John Anžiček.
Srebrna poroka
Detroit, Mich. — želim veliko novih naročnikov. Ameriško Domovino bi morali imeti v vsaki slovenski hiši. List prinaša izredno dosti novic. Jaz ga vsak dan težko pričakujem.
Dne 24. maja smo imeli pri nas lepo slavje. Mr. in Mrs. Mihael Majerle sta praznovala srebrno poroko. Zjutraj je bilo opravilo v cerkvi, pri katerem so bili trije duhovniki, zvečer so jima pa prijatelji priredili banket v slovenski dvorani. Slavljenca se tem potom zahvaljujeta vsem za izkazano prijaznost in lepa da-rila. Bog plačaj!
Na moj rojstni dan 10. junija smo se imeli pa doma prav prijetno. Prišli so s harmonikami. Igrali in peli smo, da je bilo veselje. Toda kaj, ko je tako hitro minilo. Prisrčen Bog plačaj za lep večer in darove vsem, ki so se me spomnili.
Iskrene pozdrave!
•	Mary Klobučar.
Lorainski kotiček
Piše Josephine E.
LORAIN, O. — Tukaj je umrl oziroma si je sam pretrgal nit življenja s strelom v glavo Fr. Klančar, star 58 let, po poklicu mizar. Doma je bil nekje na Dolenjskem. Malo pred smrtjo je omenil nekemu svojemu prijatelju, da se je naveličal živeti in mu rekel še zbogom ali Goodbye. Pred leti je živel s svojo družino v Clevelandu. Pokojni ni bil član nobenega društva, — pripadal je samo k mizarski uniji št. 705. Bil je 20 let vdovec, žena se mu je ponesrečila v ognju. Tukaj zapušča hčer Mrs. H. Mack, v Belleville sina Ernesta, v stari domovini živi pa njegova mati ter nekaj bratov in sester. Naj mu bo usmiljeni Bog, milostljiv sodnik!
Prijetno sta bila iznenadena poznani trgovec Mr. John Černe in njegova prijazna ženica Rose, ki je doma iz bližnjega Clevelanda in se je pred poroko pisala Mačerol, ko so jima prijatelji priredili v Slovenskem narodnem domu prav prijeten večer za njuno 25-letnico poroke. Ker sta slavljenca zvesta naročnika našega lista Ameriške Domovine, jima tudi mi čestitamo in želimo, da bi zdrava dočakala zlato ohcet!
Iz naše farne šole so graduirali sledeči fantiči in dekliči: Nancy Gerbec, Rita Gibson, Virginia Logar, Mary Miler, Patricia Ribarič, Patricia Powell, Jean Vi-novich, John Svete, Fred Tomažin, Beverly Zakrajšek in Gerald Mudrock.
Iz tukajšnje višje šole so pa izšli sledeči naši fantje in dekleta: Victor Kobal. Florian Tilo-sanec, James Jurman, Manuel Lojo, Shirley Tomšič, Shirley Miličič, Jacqueline Rigo, Kathleen Mramor in Virginia Mramor, ki je bila v šoli najbolj pridna, zato je končala z odliko. Vsem tem . našim mladim ljudem čestitamo in želimo kar največ sreče in uspeha v bodočnosti!
V soboto 21. junija sta se poročila v naši farni cerkvi sv. Cirila in Metoda (kamor nevesta spada) Geraldine Csubak in Joseph Juhasz. Veliko sreče!
Da vidite našo novo farno cerkev kako raste! Streho je že dobila in bo res lepa, ko bo dodelana. Seveda bo vzelo še precej-, časa, predno bo gotova, zato
gaj!
Štrajk in zopet štrajk, ki traja že štiri tedne. Samo v našem mestu in okolici je več kot 13 tisoč brezposelnih in to samo v železni industriji. Nihče ne ve, koliko časa bo še trajalo, upamo da ne predolgo! Trgovci se že sedaj pritožujejo, kajti ljudje kupujejo samo najbolj potrebne reči, v prvi vrsti hrano, kajti jesti moramo vsak dan, druge potrebe bodo pa počakale boljših dni. Edino trgovci, ki prodajajo barvo in čopiče, se; pohvalijo, da že dolgo časa niso toliko blaga prodali, kot prav' sedaj, kajti kdop more, zdaj popravlja svoj mogoče že zanemarjeni dom.
Župan našega mesta je stopil na noge in skuša zaustaviti vsakovrstno prepovedano igranje ali “gemblanje”, ki se je zadnje čase zelo razpaslo v tem našem mestu. Kot se sliši, so vmes tudi tisti, ki bi morali skrbeti in paziti, da bi se kaj takega ne godilo med nami, — možja postave namreč.
Čitali smo, da v stari domovini v nekem kraju tamkajšnja babica (te so zdaj v državni službi) ne sme več otrok h krstu nositi in da neka državna uslužbenka tudi v cerkev k sv. maši več ne sme. Obe omenjeni bi službo izgubili, če bi storili to, kar se jima je prepovedalo. Kaj pravite, zakaj so take postave, tam v naši, tako svobodni domovini? — Ljudje tarnajo — le kaj bo z našo mladino? Bog se nas usmili! —
Strašno vroče je bilo one dni, ko je vlak prisopihal do postaje, kjer je bila restavracija, žejen potnik je stopil iz vagona in sam !pri sebi dejal: Joj, saj še sline ne morem požreti! Hitro je stopil k bližnjemu sprevodniku ter mu s težavo povedal, da je zelo žejen in ga vprašal, če bi imel toliko časa, da bi šel na čašo mrzlega piva. Sprevodnik, ki je bil tudi strašno žejen (kdo ni v tej vročini, ko toplomer skače čez 90), je malo pomisli^ in se nato poln upanja, da bo tudi on deležen mrzlega požirka piva, obrnil k otniku: Ej, menda bo najbolj varno, da grem kar z vami, kajti brez mene vlak ne more naprej, no ja, menda ja. . .
Naj bo za danes zadosti, sem tudi jaz že žejna postala. Da ste
prispevaj brat in sestra, parna- mi vsi zdravi do druge raj že!
Dr. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Nove. doba v zgodovini Novega mesta se pričenja s 7. aprilom leta 1365., ko je Rudolf IV. podelil temu kraju mestne pravde. V ta namen je odkupil od stiškega opata Petra stari Gradec z okolice in mu zanj podaril druga posestva. Novemu mestu je potem dal ime “Ru-dolfswert” to je “Rudolfovo br-do” ali ‘Rudolfov otok”. Besede “Wert”, “Weride”, “Worth”, po-menjajo namreč v srednjeveški nemščini otoke ali kraje, ki jih na več ali celo na vseh straneh obliva voda. Zato se znani polotok na Vrbskem jezeru imenuje “Maria - Worth” “Otok” (Marijin otok) in slično se imenuje tudi otok na Blejskem jezeru. Ljudstvo pa se ni oprijelo imena “Rudolfovo brdo” ampak imenuje kraj še danes “Novo mesto”, čeprav kaže staro lice.
Novemu mestu je Rudolf postavil na čelo mestnega sodnika, ki je imel pravico sprejemati nove meščane in razsoj e-vati prepire med njimi. Kdorkoli je že eno leto bival v mestu, je s tem dobil pravico, da je smel biti sojen le od mestnega sodnika. Njegova sodna oblast je segala daleč čez mestno ozidje in obsegala tudi vasi dobre dve uri na okoli. — Kdor koli se je v mestu naselil, je bil sedem let davka prost, potem pa je moral nositi vsa tista bremena kakor drugi v mestu bivajoči ljudje:	plačevati
davke, pomagati pri mestni straži, pri popravljanju mestnega ozidja in drugih nujnih zadevah.
Da ne bi mestni svet ali mestne hiše prišle kdaj v oblast tujih gospodarjev, je vojvoda prepovedi meščanom nepremičnine prodajati komu drugemu, kdkor le meščanom in je vsako nasprotno pogodbo proglasil za neveljavno. V prospeh trgovine je določil: trgovec, ki pride ob sejmu s svojim blagom v Rudolfovo, je osem dni pred sejmom in osem dni po njem varen pred vsako tožbo ali drugim nadlegovanjem. Vsi trgovci, ki z Ogrskega prihajajo z blagom mimo Novega mesta, ga morajo najprej meščanom dati na prodaj in smejo ž njim le tedaj iti dalje, če ga Novomeščani niso potrebovali. Meščani so bili prosti vseh naklad, mitnin in carin pri svoji trgovini proti Kostanjevici, Višnji gori in Ribnici.
Z ustanovitvijo Novega mesta je iznova pokazal Rudolf svojo državniško modrost. Kraj ni bil močna trdnjava, niti imenitno tržišče, niti važen v drugem oziru. Vendar je postal središče avstrijskih posestev na Dolenjskem in je v gospodarstvu obvladal vso' Slovensko krajino. S tem jo je tudi privedel pod avstrijsko oblast, kar se je že zgodilo v bližnjem desetletju.
Le nekaj mesecev po ustanovitvi Novega mesta je vojvoda Rudolf umrl (27. julija 1365.), še le 26 let star. Smrt ga je dohitela v Milanu. Njegovo truplo so prepeljali na Dunaj in je položili v cerkvi sv. Štefana k večnemu počitku. Čeprav mu ni bilo dano, da bi bil izvršil svoje načrte, vendar ga je prištevati najodličnejšim vladarjem habsburške hiše.
Ko je vojvoda Rudolf daleč od svoje domovine zatisnil oči, njegova dva brata Albreht in Leopold še nista bila odrasla mladeniški dobi. Prvi je bil sedemnajst, drugi petnajst let star. Nekaj časa sta po določbi svojega očeta vzajemno vladala ; vstrijske dežele.
Takoj prvo leto sta morala va-v o vati svojo oblast na Koroškem proti upornima bratoma Konradu in Frideriku Aufen
fenštanjcev je bil Pliberk. Vojvodske čete so opustošile njihovo posest, požgale mesto Pliberk, uporna brata pa sta se morala vdati na milost in nemilost. Vojvoda Leopold ju je zaprl v močen stolp gradu Stre-hovo, kjer sta imela ostati do svoje smrti. Še le leta 1396., čez dolgih 28 let, je bil Friderik izpuščen, dočim je Konradi |vj ječi umrl.
Leta 1373., so se pričele nesrečne delitve avstrijskih dežel Albreht III. je c.obil Avstrijo, vse druge dežele: štajersko, Kranjsko s Tirolskim in švicarskimi posestvi so pripadle Leopoldu III. Oba vojvoda sta tudi ustanovila dve različni rodbini habsburške hiše. Albreht je pri-četnik avstrijske, Leopold pa štajerske rodbine.
Pravi vladar v slovenskih deželah je bil torej vojvoda Leopold. Bil je podjeten, bojevite narave, kakor njegov brat Rudolf in je že deloma žel sadove njegove previdne politike. Vsled dedne pogodbe z goriški-mi grofi mu je 1. 1374. pripadla Slovenska krajina, postojnski o. kraj s Krasom, grofija Pazin v Istri m devinska okolica. S tem je bila vsa sedanja Kranjska združena pod habsburškim žezlom in so se njene meje celo razširile do jadranske obali pri Devinu in globoko doli do sredine istrskega polotoka.
Še važnejša je bila pridobitev Trsta. Mesto Trst je izza 10. stoletja bilo tudi v svetnih stvareh podložno svojim škofom. Vendar ta vlada ni bila dovolj močna, da bi varovala mesto in njegovo neodvisnost pred sovražnimi napadi. Zato so se Tržačani radi zatekli v varstvo akvilejskih ptttriarhov ali pa goriških grofov. Leta 1295. je mestno plemstvo dobilo vlado v svojo oblast, dočim ni škofom ostalo drugega kot naslov tržaških grofov. Za župana so si izvolili goriškega graja Majnar-da IV.
Trst je bil tedaj primeroma majhno mesto, tesnjeno med zidovje, ki se je v obliki trikota na severo-zapadni strani gradu “Tabor” spuščalo proti morju. Izven ozidja je bilo nekaj samostanov, žitalov in posameznih hiš. Drugo je bilo zasajeno z vrtovi, oljčnimi gaji in vinogradi .— Stare romanske (italijanske) lodbine, ki so še preostale iz rimskih časov, so se kot neke vrste plemstvo ločile od drugega prebivalstva. Proti koncu 13. stoletja je bilo le 13 takih rodbin, ki so pošiljale vse svoje polnoletne člane v veliko mestno svetovalstvo in imele v rokah vso vlado po mestu in okolici Te rodbine so bile sle deče: Leo, Bonomo, Burlo, Ba-duano Basscio, Cicoti, Stella, Pelegrini, Belli, Petazzi, Tofani, Argento in Giuliani. Naraščaj je dobivalo mestno prebivalstvo najbolj po slovenskih priseljencih s Krasa, ki so se v Trstu stalno nastani1 i in pridobili meščanske pravice. Čitamo jih navadne kot pnce na raznih li-sitnah, na pr v 13 stoletju: Domenile Sivec, njegov zet Pen-tek; gospe Vodanka in Imica, Martin Mulec, Šernegor, Louec, Tricegoj, Zalokar; v 14. stoletju: Stojan Kosec, Nedeljko, Veče-.slav, Peruša s Proseka, Nedelji-ca, Prevec, Papež, Prosinec in še mnogo drugih. Iz Italije je bilo v srednjem veku manj priseljencev, ker je vladala vedno velika napetost med Trstom in Bentekami.
o tržaški okolici so se do 12. stol tej a širili razsežni hrastovi gozdi, ki so jih le tu in tam prekinila letovišča tržaške gospode. (Dalje prihodnjič)
JULY
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
lil
JULIJ
20. — Pevski zbor “Slovan” priredi piknik na Kaliopovi farmi na Eddy Rd.
27.—Zveza društev Najsvetejšega Imena priredi na “Močilni. karjevi farmi” ‘Slovenski katoliški dan.’
31. ter 1., 2. in 3. avg. — Katoliški vojni veterani štev. 1655, priredijo karnival in bazar na dvorišču šole sv. Vida. AVGUST 3. — Dan KSKJ Jednota priredi piknik na farmi Društva sv.
Gospod urednik!
Oba uredniška članka: Tito govori neresnico in Titove potegavščine — sta kot odgovor “Life”-u veliko vredna. Žal, da jih bo le malo, ki bodo ta članka čitali, niti vsi Slovenci tukaj najbrž ne, a kje so ostali, ki so čitah Life. Morali bi oba članka strniti v enoto in dati v vse ameriške škofijske tednike, saj ti se najbolj čitajo med katoličani, da bodo vsaj a-
Jožefa št. 169 KSKJ (bivša Močilnikarj eva farma).
OKTOBER
18. — Podružnica št. 10 Slov.
žen. zveze praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 25-let-nico svojega obstoja.
NOVEMBER
15. ■— Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebno prireditvijo.
DECEMBER
7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert.
Nekaj pripomb
meriški katoličani slišali pravo plat zvona o Brozu in njegovih nesramnih lažeh. V Life dajati dopolnila k njegovemu pisanju se ne splača, ker jih v celoti ne bo hotel prinesti, se ne bo hotel biti v obraz.
Vendar bi bilo treba obdelati naslednje stvari in dodati:
1) Mariborska kaznilnica ni bila naj slabša, kvečjemu ena najboljših v državi, tudi glede postopanja z jetniki. Kolikor je
meni znano, mariborska kaznil-j Jugoslavije, pa bi takoj videl, niča ni služila za politične ob- če ima samo malo soli, da je bilo sojence.	okupatorju Nemcu kaj malo va-
Krožile so pa med tem časom žno, ako se pojajo in podijo sem že, ko je bil Broz v hosti, na in tja partizanske Brozove edi-splošno govorice po Beogradu, nice P° črnogorskih in bosan-
da je bil zaprt v mariborski kaz- skih gorah. Glavna prometna
nilnici v Sloveniji, ker je vlomil i hnija je šla preko Dunaja, Bu in izropal neko cerkev. In cela I dimpešte, Novega Sada, Beogra-naslednja šala je bila servirana da in Soluna za jugovzhod kaj rada v krogu omizja: Tito Sredozemsko morje. Ta pio-je po vojni obiskal Maribor in metna linija je vedno brezhibno tudi mariborsko kaznilnico, ter funkcijonirala skozi ves čas voj se izrazil, da te prostore prav ne. Daši je bilo po Srbiji dovolj dobro pozna. Pripombe so po- že^ezmških mostov, ki bi jih tem letele, da se je s temi pro- Brozovi partizani imeli spustiti stori seznanil kot navaden ban- v zrak, ako bi se v resnici borili ^	proti okupatorju, ker bi mu
2) Vojaški pomen Brozovih1™	ogromno iodo
partizanskih odredov. To je di- ™	J0"
,sto navadno bajka in potegav-	‘ storiti. Tudi Ripanjske.
ščina za lahkoverne in naivne U*	Jy™ od Beograda
Amerikanee. Daje držal po jJ sproti Avale, k. je eetrt ure
voslaviii 16 hitlerjanskih divizij voz"3e dolS. “s° P°sl“d°-i zaposlenosti radi svojih akcij, h'*11- In sam s'm Tldal "a, s™-to so merda verjeli v Ameriki, M«" Pot"va“m P° Srb;J1’ da ko so noslušali radijsko propa-	ta tem vaznem Strateškem
gahdo, a vsak se je smejal v Sr- ““‘a ak“P i “	t”0'
kiji ir. mislim, tudi Hrvaški, P°sadke- Torej je moral ve-
kdor je pri radijo poslušal to df' da aa ‘ukaJ ka! batl
megalomanijo. Niti ne verja- °d
, i	• a -.xi I kar da samo sklepati, da je bu
mem, da so kramarski Angleži	f ’
verjeli, tej propagandi, ki ji je
pridno sekundirala Moskva,
Stalin in njegovi trabanti. V
Trinerjevo
GRENKO VINO
pomaga proti zaprtju!
izdaji izginil v kočevskih in pohorskih gozdovih. V Sremu je poslal Tito mladino pod nemške krogle in se tako na lep in podel način znebil mnogih svojih bodočih nasprotnikov. To je satansko početje, za katero ni opravičila.
Čitatelj.
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
Broz v tajnem paktu nenapadanja na važnih strateških mestih.
4) Zavetje Beograda—po res-
glavnem je stala nasproti parti- niči povedano, so Beograd za-
zanskim odredom Prinz Evgen divizija, sestavljena iz banatskih Švabov — kulturbundov-cev. Koliko je bila vredna ta banatska divizija, si lahko predstavljate: Banatski Švabi se se moral: prav tako prostovoljno javiti za vojaško službo in vstopiti v Prinz Evgen divizijo, kakor se sedaj morajo študenti
vzeli Rusi in ko bi Rusov ne bi lo, bi “razpadajoča” nemška armada partizane zmlela kakor pšeno: Seveda pa Broz ni pozabil napraviti parade pred Beogradom, da se je pozibaval gra-cijoznc in samo sebi dopadljivo kkkor Goring z maršalsko palico v rokah na tribuni nogometnega igrišča; mimo njega pa so
Hiša naprodaj
Eno družinska hiša (ali Steel home) z dvema spalnicama na 1015 E 62 St po ugodni ceni naprodaj. Na razpolago je tudi oprema (štedilnik, Hotpoint-hladilnik, avtomatični pralnik in sušilec perila.)	—(129)
pod Brozom javljati med počit- korakali bosi in razcapani voja-nicami za prostovoljne delavske ki, najbrž prisiljeni partizani, ki brigade. Ako se ne javiš, pa te so jih na poti prisilno mobilizi-lopnejc z loparjem po buči, da rali; ker za 100% komuniste so ne moreš v šolo. Podobne repre- dobro poskrbeli. Ta prizor sem salije so bile tudi izvajane nad sam videl v filmu v Beogradu Švabi in njihovo mladino med po zavzetju Beograda, okupacijo. Da so se potem med ^ Posebno poglavje pa tvo-temi elementi znašli mnogi iz-|rjj0 vojaške akcije po padcu
Hiša naprodaj ali v najem
Hiša za 1 družino, 8 sob, se proda ali da v najem. Hiša je na 1265 Norwood Rd. Vpraša se na 6800 Edna Ave.	(129)
Soba se odda
Soba s souporabo kuhinje se odda moškemu ali ženski na 1623 E. 49 St., to je med Superior Ave. in Payne Ave.
— (127)
VODE NA PRETEK — Med tem, ko se vale ogromne množine vode preko Shasta Dam, sta si triletna Carla Benoit in njen dveleti starejši bratec izbrala tale način zabave. Lahko njima, ko imata dovolj časa in vode na pretek! Shasta jez je največji jez v Kaliforniji in drugi največji na svetu. Z njegovo pomočjo bodo nadzirali in uravnavali vodovje reke Sacramento.
dajalci, ki so se za bogato podkupnino prodajali vsakemu, je lahko razumljivo; in tako se je seveda ravno s pomočjo takih elementov Broz izmikal zasledovanju nemške vojske.
Ko se je čisto redno umikala nemška armada iz Grčije preko Čačka v Srbiji in skozi Črno goro in Bosno domov, so kot bočne zaščitne čete bili postavlje-
Beograda v Sremu okrog Stare Pazove. Tb je bilo načrtno in prikrito uničevanje mladih ljudi, ki niso bili partizani. Mnoge so kar nasilno mobiliziral, drugi so bili moralno prisiljeni, da se j'avijo v vojaško službo. Poziv je obljubljal, da bodo dobili najprej potrebno izvežba-nost, kar bi si vsak pameten človek mislil in tudi vojaško o-
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini, 5 in 5, na 1366 E. 52 St., dvojna garaža, prva hiša od St. Clair Ave. Zmerna cena. Pokličite EX 1-4316.	(128)
ni ti Banatčani, ki so na vse pre- premo. Pa vsega tega nič ni
tege preklinjali v času umika Hitlerja in kar je bilo z njim v zvezi. Dalje to ni bil nikak razpadajoči umik nemške armade, kakor je poročala partizanska propaganda, nego čisto reden u-mik; tako se je izjavil očividec iz Čačka, ki je bil rezervni ofi-
bilo. — Poziv je bil naslovljen tudi na S1 o- v e n c e izgnance v Sr bil ji. Poziv je udarjal na narodno zavednost mladine češ, domovina kliče. Sedaj je prilika, da se maščujete nad okupatorjem. Brozove! so te ljudi kaj kmalu zaprisegli, jih po-
cir Jugoslovanske vojske, ki bo slali na front0 v Srem brez vo-kot oficir že moral vedeti, kaj jaškega vežbanja in brez potre-—lov,	m kaj je umik v | bne 0preme. Ne samo da niso
je reden umik razsulu.
3.) Prav smešno zgleda, da si nobeden od zapadnih zaveznikov ni vzel v roko zemljevida
—Na vsem svetu govore danes ljudje okoli 2,800 različnih
štanjskemu. Glavni grad Au- j jezikov.
LASTNI TOVARIŠI SO GA UMORILI — Čuvarji vojnih ujetnikov na korenjskem otoku Koje so izkopali truplo enega izmed ujetnikov, ki so ga umorili lastni tovaiiši. Komunisti v taborišču vojnih ujetnikov so pomorili več svojih tovarišev, ki se niso navduševali za komunizem.
imeli potrebnega orožja, tudi o-bleke in čevljev niso imeli. To, kar so s seboj vzeli, to je bilo pač namenjeno za civilno uporabo, a ni odgovarjalo vremenskim iieprilikam. Tako so šli v nizkih čevljih, ki so jim po dol gib marših podplati kar odpadali. Če so se pritoževali, so jim partizani odgovorili, le skusite malo, kar smo mi prenašali celo vojno v gozdovih, da ne boste kar svojih piskerčkov pristavljali k ognju, ki smo ga morali mi s težavo zanetiti. In nemška armada je te ljudi kar kosila Titove! so se izgovarjali, da niso vajeni na akcije v odprti borbi, temveč samo po hostah in gorah. Ti ljudje, pa naj so bili Slovenci ali Srbi, med vojno niso šli v partizane, torej niso bili njihovi, niso bili komunisti.
Slavna partizanska vojska, ki se je prekalila v osmih ofenzivah, je popolnoma odpovedala in Nemcev4rr mogla nikamor spraviti, obre tno nemška armada je začela ofenzivo. Krvo-lok Broz in njegova banda ima na vesti stotine in tisoče Srbov v sremski fronti. Cvet antiko-munistične mladine v Srbiji, bodisi slovenske ali srbske je padel na sremskih poljanah, kakor je potem ostali po angleški
Ženske dobijo delo
DEKLETA 17 do 30 let stare za delo v perilnici Izučimo začetnike
MENK BROS. LAUNDRY
643 E. 103 St. (129)
MALI OGLASI
Hša naprodaj
Hiša 7 sob za 1 družino, zraven tudi lot 40 čevljev, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Morate videti, da ga cenite. Zmerna cena. Lahko vidite po 5 uri pop. na 683 E 157 St., blizu Holmes -Ave.	(127)
Rabljene električne ledenice
v dobrem stanju
od $0^ naprej
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK
Dom in dohodki
E. 72 St., južno od St. Clair, hiša 8 sob za 1 družino je naprodaj. Se tudi lahko rabi za družini ker ima 2 kopalnici, kuhinji, in 2 vhoda, novi fur-nez na plin, bakrene cevi. — Oglejte še danes.
Yerty Realtors
UL 1-1925	1573 Hayden Ave.
(jun.30,jul.2,3)
ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607
Prijaters Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
SIGN UP FOR SECURITY
TODAY WHERE YOU WORK
THROUGH THE PAYROLL SAVINGS PVAN
V teh mislili se je vračal gospod Skrzetuski na čelu svojih semenov h knezu, a moral je iti tiho, oprezno in le ponoči, da bi se umaknil Krzivonosovim oddelkom in neštevilnim brezposelnim krdelom, sestoj ečim iz Kozakov in črni, tupatam zelo močnimi, ki so se klatila po vsej okolici, požigajoč dvore, moreč šlahto in loveč begune po cestah. Tako je prešel Baklaj in vstopil v mšinške gozdove, goste, polne izdajniških jarkov in kotov. K sreči mu je služilo po nedavnem dežju lepo vreme na tej poti. Bila je krasna julijsko noč, brez meseca, a posuta z zvezdami. Semeni so šli po ozki stezi skozi les, vodili pa so jih mšiniški gozdarji, zelo zanesljivi ljudje, ki so prav dobro poznali svoje gozdove. V gozdu je vladala globoka tiši-
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN BRATA
Joseph Pavlič
ki je umrl 28. junija 1947
Pet je let minilo že, odkar si šel od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je prvi čas.
Pet Te let že zemlja krije, ko ločili smo se le za čas, tam Ti lepše solne e sije, saj tam je pravi dom za nas.
žalujoči ostali:
TEREZIJA, soproga ANDREJ in VINKO, brata TEREZIJA por. MILETIČ, in AMALIJA por. KRČI, sestre
Cleveland, O., 30. junija 1952.
na, katero je motilo edino hre-stanje suhega dračja pod konjskimi kopiti. — Kar udari Skr-zetuskemu in semenom na uho nekak šum, podoben spevu, ki so ga pretrgali tupatam kriki.
“Stoj!” je rekel tiho gospod Skrzetuski in ustavil vrsto semenov “Kaj je to?”
Stari logar se mu je približal in rekel:
“E, gospod, norci hodijo sedaj po gozdu in kriče, ti, ki se jim je zmešalo v glavi vsled okrutnosti. Mi smo včeraj srečali neko šlahčanko, ki hodi, gospod, po borih, gleda in vpije: ‘Otroci, otroci’ Očividno so ji kmetje pkolali otroke. I na nas je iz-bulila oči in začela vreščati, da so kar noge drgetale pod menoj. Pravijo, da je po vseh gozdovih sve polno takih.”
Gospoda Skrzetuskega, dasi je bil vitez brez bojazni, je groza stresla od nog do glave.
“Morda pa volkovi tulijo? Od-daleč ni mogoče razločiti,” je rekel.
“Kaj še, gospod. Volkov sedaj ni v gozdu; vsi so odšli v vasi, kjer imajo trupel v izobilju.”
“Strašni časi,” je odgovoril nato vitez, “v katerih volkovi prebivajo po vaseh, a po gozdeh tulijo zblazneli ljudje! Bože! Bože!”
Za trenutek je zavladala zopet tišina, slišal se je le šum, navaden po smrečjih vrhovih, ali črez malo hipov so se začeli ponavljati ti oddaljeni glasovi in postajati razločnejši.
“Hej!” je rekel naglo logar. “Glej tja, tam je nekaka večja kupa ljudi. Gospodje, postojte tu, ali pa idite počasi naprej, a mi pojdemo s tovariši pogledat.”
“Idite!” je rekel gospod Skrzetuski “Tu bomo čakali.” Logarji so izginili. Ni jih bilo celo uro nazaj. Gospod Skrzetuski je začel postajati nestrpen in jih celo sumničiti, da pripravljajo kako izdajstvo, ko se je naglo eden pomolil iz teme.
“So, gospod!” je rekel, bližajoč se Skrzetuskemu.
“Kdo?”
“Kmetje, morilci.”
“Ali jih je mnogo?”
“Bo jih okoli dvesto. Ne vem, gospod, kaj početi, ker leže v jarku, skozi katerega drži naša pot. Kurijo, samo bleska ni videti, ker je v dolini. Straž nimajo nobenih: do njih je mogoče priti na streljaj.”
“Dobro!” je rekel gospod Skrzetuski in, obrnivši se k dvema semenoma, je začel dajati povelja.
Takoj je četa hitro krenila dalje, a tako tiho, da je moglo le treskanje dračja izdati pohod. Stremen ni brenknil ob stremen, sablja ni zabrenknila, konji, navajeni zalezovanju in napadom, so šli kakor volkovi, brez prskanja in rezgetanja.
Pripevši na mesto, kjer se je pot naglo zavila, so semeni takoj odčaleč zapazili ognje in nerazločne postave. Tu jih je gospod Skrzetuski razdelil na tri oddelke: eden je ostal na mestu, drugi se je plazil vzdolž jarka, da bi zaprl nasprotni vhod, trenji je stopil s konj in, priplavši po trebuhu, se je položil v samem jarku nad kmetiškimi glavami.
Gospod Skrzetuski, ki se je nahajal v tem srednjem oddelku, je videl, pogledavši v dolino, kakor na dlani v oddaljeno-kakih dve sto ali tri sto korakov celo taborišče: ognjev je gorelo deset, a ne s posebno ve-ikim plamenom, ker so nad njim viseli kotli z jestvinami.
Vonj dima in varjenega mesa je razločne segal v nozdrve gospoda Skrzetuskega in semenov. Okoli kotlov so stali ali ležali kmetje, pijoč m pogovarjajoč se. Nekateri so imeli v rokah steklenico z vudko, drugi so se opirali na sulice, na konicah pa so bile nasajene kakor trofeje odsekane glave moških, žensk in otrok. Blesk ognja se je od' bijal v njihovih mrtvih zenicah in režečih zobeh in ta sam blesk je osvetljeval obraze kmetov, divje, okrutne. Ondi je pod samo steno jarka spalo kakih desetero, glasno hropeč — drugi so se pomenkovali, drugi popravljali ognje, ki so vzplame-nevali s snopi zlatih isker. Pri največjem ognju je sedel, obrnjen s pleči proti jarkovi steni in proti gospodu Skrzetuskemu, širokopleč star did — in brenkal na liro; okoli njega pa se je v polkrogu zbralo kakih trideset morilcev.
Do ušes gospoda Skrzetuskega so priletele sledeče besede: “Hej, did! O Kozaku Holoti!” “Ne,” so vpili drugi, “o Maru-š; Bohulavski!”
“Do črta z Marušo! O gospodu s Potoka! O gospodu s Potoka!” jih je kričalo največ.
“Did” je udaril močneje v liro, se odkašljal in začel prepevati:
“Stoj, ozri se, izpreglej, premisli ti, kdor dmaš mnogo, da enak pred koncem dneva še s siroto boš ubogo, sam on sodi nas, ki vsem kraljuje, sam Bog milostivi, dela naša vsa na tehtnici on tehta nezmotljivi,
stoj, ozri se, izpreglej, kdor z umom letaš previsoko in modrost premotril vso si na široko in globoko.”
Tu je “did” za hip prenehal in vzdihnil, a za njim so začeli vzdihati i kmetje. Čim dalje več se je zbiralo okoli njega — a
tudi gospod Skrzetuski, dasi je vedel, da morajo biti že vsi njegovi ljudje pripravljeni, ni še dal povelja za napad. Ta tiha noč, ti plameneči ognji, te divje postave in ta še nedopeta pesem o gospodu Mikolaju Po-tockem so vzbudili v vitezu nekake čudne misli, neka čuvstva in. tesnobo, katerih si sam ni mogel razjasniti. Nezaceljene rane njegovega srca so se odprle, stisnila ga je globoka žalost za nedavno prošlostjo, za izgubljeno srečo, za onimi trenutki tišine in miru. Zamislil se je in razžalostil — a medtem je “did” pel dalje:
“Stoj, ozri se, izpreglej, kateri kruto tu vojuješ,
POZDRAV — Angleška kraljica Elizabeta II. sprejema sedeč na konju pozdrav čet.
z lokom, strelo, s kijem, kroglo, z mečem grozno pokonču-ješ,
tudi pred teboj so vitezi in plemiči vladali,
meče tudi ti sukali so, pod meči so padali!
Stoj, ozri se, izpreglej, ošabnost iz srca odpravi,
zmoto izpoznaj, plemič s Potoka, hrepeneč po slavi! ti nedolžne mučiš in moriš, svobodo sam uničuješ, kralj ti mar ni, zbor ti mar ni, ti le sam s seboj zboruješ. Hej, miruj, ne razpaljuj se, saj ti sam regimentariš, sam z bulavo zemlji poljski svojevoljno gospodariš.”
“Did” je iznova prenehal, a vtem se je nekemu semenu sprožil kamenček izpod roke, ki je bila nanj oprta, in se je z ropotom začel trkljati navzdol. Nekoliko kmetov si je zakrilo z rokami oči in začelo bistro gledati gori v gozd. Tedaj pa je gospod Skrzetuski spoznal, da je prišel čas in je izpro/il pistolet v sredo trume.
“Bij!! Mori!” je kriknil in trideset semenov je dalo ognja kmetom naravnost v obraz, po strelu pa so se bliskoma s sabljami v roki usuli po strmem jarkovem bregu med osuple in zmešane morilce “Bij! Mori!” je zagrmelo pri enem jarkovem izhodu.
“Bij !Mori” so ponovili divji glasov, pri drugem.
“Jerami! Jeremi”
Napad je bil tako nenaden, strah tako strašen, da se kmetje, dasi so bili oboroženi, niso upali niti braniti. V taborih zbunjene črni se je že pripovedovalo da je Jeremija z vragom v zvezi in da se bije istočasno na več mestih. Ko pa je sedaj padlo to ime med nje, ki niso ničesar pričakovali in bili brez skrbi, jim je — res kakor ime hudobnega duha — izbilo orožje iz rok
Sicer se pa sulice in kose itak niso dale rabiti na tesnem prostoru. Pritisnjeni torej na nasprotni breg jarka, kakor čreda ovac, kleščeni s sabljami po glavah in obrazih, biti, podirani, teptam z nogami, so iztezali v blaznem strahu roke in prestrezajoč neusmiljeno železo, gi-nili.. Tih gozd se je napolnil z zlo vražjim vriskom bitke. Nekateri so poizkušali ubežati črez strmi jarkov breg ter so se bežeč nasajali na sablje in lomili roke.
Nekateri so ginili mirno, drugi so rjuh za usmiljenje, drugi
so si zaslanjaii obraze z rokami, ne hoteč videti trenutka smrti, drugi so se zopet metali na zemljo, z obrazom navzdol, a nad švistom sabelj, nad vpitjem umirajočih je prevladoval krik napadalcev: “Jeremi! Jere« mi!” krik, od katerega so vstajali lasje na krnetiških glavah in se jim je zdela smrt še tem strašnejša.
A aid je česnil enega izmed semenov z liro po glavi, da se je prekucnil, drugega je zagrabil za roko, da je prestregel zamah s sabljo, in tudi od strahu kakor bivol.
SEDAJ JE ČAS — da si še lahko izberete LEP LOT za vaš bodoči dom v EUCLIDU in okolici! Kajti vi vsi
veste, da dobrih lotov resnično primanjkuje! MI imamo na razpolago še nekaj lepih lotov, na katere vam postavimo hišo po VAŠEM OKUSU!
Ustavite se v našem uradu za podrobnosti!
KOVAČ REALTY
960 East 185th Street	KEnmore 1-5030
—MU
hiAmtmr'
NAROČITE SI
t ; ft;;
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
1
Ali veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki ]
izpostavljeno vsled svoje odvisne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, ker računajo z njihovim krajšim življenjem, če ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevarnost, ki Vam preti.
S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono zdravo težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $25.00 v naši delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
GHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
...... — ^
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna (rabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
BI 17 SL Clair Avenue	HEnderson 1-0628
SPOMENIK PADLIM V ANZIO — Na vojaškem pokopališču v Anzio v Italiji postavljajo spomenik padlim ameriškim vojakom. Spomenik bo predstavljal dva ameriška . vojaka v vojaških čevljih in hlačah, ki z roko v roki, golih prs in dvignjenih glav korakata proti cilju.