pMtni na plačana v potovlnt im« ................. Haribor, četrtek 3 oktobra 1935 ttEamammmmmMmmmmmmammmmmmBmammmmmmmmmmmmmmmmmm Stev [?94 telo IX XVI M Jlk itia I SORSKI Cena 1 Din wn$m Uredništvo n upi, poslušajte me! Za našo domovino bije danes zgodovinska ura. 20 mili-iutiov Italijanov je zbranih danes po )seh italijanskih mestih, kar predstav ,’u največje ljudsko zborovanje, ki ga S Ifdnj beležila zgodovina. Teh 20 mirne nov je enega srca in one odločnosti, Ta manifestacija naj dokaže, da je identičnost med Italijo in fašizmom po polna, absolutna in nespremenljiva. Kdor trdi nasprotno, pač ne ve. kaj po bieni fa:" . lična Italija izza leta 1925. Že več mesecev se valijo množice na še vojske proti svojemu cilju in v teh zadnjih urah je posta! njihov _ tempo hitrejši iti nevzdržljiv. Toda ni samo armada, ki koraka nasproti svojemu cilju, temveč tudi 14 milijonov itali-'^nov, ki korakam s to armado skup-kajti zgodila se je Italiji največja ADIS ABEBA, 3. oktobra. Italija je pričela vojne operacije proti Abesiniji in je prekoračila abesinsko mejo v smeri proti gorovju Mussali. Italijani so vdrli na abesinsko ozemlje pokrajine Danakii, približno 50 km daleč, niso na nikjer naleteli na abesinsko vojsko, ki tega docela puščavskega ozemlja sploh ne namerava braniti, ampak bo počakala na italijanske čete v gorovju Mussali. Pač pa so italijanske čete naietele na nomadska plemeia, ki žive v danakinski puščavi in se z njimi spopadla. Pričetek italijanskega napada na drugih obmejnih sektorjih se pričakuje vsak trenutek. V zvezi s v znamenju najvažnejše odločitve po svetovni vojni. Na dnevnem redu be< vprašanje končnega stališča Francije v italijansko-abesinskcm sporu. Francoska vlada se mora odtočiti ali za predloge Anglije in Društva narodov, ali za Italijo. Diplomatska pogajanja med Parizom in Londonom se mrzlično nadaljujejo. Zdi se. da Francija načelno ni nenaklonjena angleškim pred logom, da pa vendar zahteva ad Anglije, da ji popolnoma nadomesti Italijo. Frtncija zahteva tudi garancijo za Avstrijo in Klajpedo. Razen tega naj francosko-angleški vojaški dčgo-vor zamenja italijansko-francgskega. Po poročilih iz Londona, je to zadnje vprašanje Že rešeno, ker je angleški tem’ je abesinski cesar sinoči razglasil generalni štab že izdelal do podrobno-ukaz o celokupni mobilizaciji. sti angleško-fraucosko vojaško pogod- Mevamost na Rdečem morju in *> cf|° »«>« v?lii vsilil angle- j ski vladi. Vendar v tej pogodbi An- AD1S ABEBA, 3. oktobra. Iz Bel-, gliia ne garantira Franciji drugega, gije prihajajo sem velike pošiljatve kakor le mejo na Reni. ne prevzema orožja in municije, zlasti strojnic. Pri- pa obveznosti glede Avstrije in Klaj-čakujc se, da bo Anglja vsak trenutek pede. Francoska levica je absolutno ukinila prepoved uvoza svojega o rož za Anglijo in za sankcije proti Italiji, ia v Abcsinijo. Zatrjuje sc, da leže velike pošiljatve orožja iz Anglije že pri desnica na se nagiba bolj k Italiji. Ako se Lavalova vlada ne bo odločila za pravljene za ta trenutek v Sudanu in Anglijo, obstoja resna nevarnost, da v angleški Somaliji. Po zanesljivih po ročilih z Rdečega morja, je priplulo tjakaj več italijanskih podmornic in drugih ladij, katerih namen bo zaustavljati tuje ladje in ugotavljati, če morda ne vozilo odožja in municijo za Abe šinijo. Pripravljajo sc pa tudi Angleži, da to italijansko namero preprečijo in obstoja zaradi tega velika nevarnost, da bi se mogel prvi spopad med italijanskim in angleškim brodovjem iz- Mvicn d? se 11 odreka prostor na vršiti *rav v Rdečem morju. sojnep. . Ko je leta 1915. Italija položila svo-usodo v druge roke, je povsod za-v'adal(i' nepopisno veselje, toda po dolženi skupni zmagi, ki je prinesla Ita-]i'l velike žrtve (570.000 mrtvili, 400,000 !'Validov in 1,000.000 ranjencev, so se Vsed!5 odgovorni faktorlkza zeleno mi in nam vrgli nekai drobtin s kolo-n'alne pojedine ostalih. Trinajst let s*no trpeli, toda oktop okoli nas je posip kil vedno tesnejši. Sedaj je tega do-VolL Nočem verjeti dokazom, da se bo pravi francoski narod udeležil sank C!i proti Italiji. Prav tako ne verjamem, rfa bi hotel pravi angleški narod oblivati svejo kri in spraviti Evropo y katastrofo zato, da bi stopi! v obrain afriškega naroda, ki nosi žig bar-f;'stva in ni vreden, da se prišteva civilizirane narode. Toda kljub 5®mii teinu ne smemo pozabiti na Važnosti jutrišnjega dne, čb? gospodarske sankcije bomo odgo v°r'ili z našo disciplino, z našo požrt-_ Ov-)tn-osf'0 Na vojaške ukrepe bomo [•govorili z vojaškimi ukrepi, na deja z orožiem pa z dejani] z orožjem. ul nai ne misli, da bo naš narod .n°nil krdt! narod, ki ima svoje upe v ,r^r čnost, m more ravnati drugače -e enkrat izjavljam kategorično in I ®can° vsem Italijanom, ki me po-nr °’ b°m oolzkusil vse, da se <****, da bi se spor za kolonije iz-evrgel v evropski spor. jo bodo levičarji zrušili. Splošno pa pre vladuje prepričanje, da se Francija na zadnje le ne bo mogla odločiti drugače, kakor za Društvo narodov in s tein za sankcije. PARIZ, 3. oktobra. Ministrski predsednik Lava! se drevi sestane z lordom Edenom, ki se na poti iz Londona v Ženevo ustavi v Parizu. Razpravljala bosta o stališču Anglije in Francije ter skupnih ukrepih v primeru uporabe sankcij proti Itali i Stališče drugih dršav PARIZ, 3. oktobra. V diplomatskih krogih se trdi, da stoji francoski mornariški minister Pietri v vprašanju sankcij na stališču, da Francija ne more ohraniti pasivne vloge. Zdi se, da bo njegovo stališče prejeto tudi na jutrišnji seji vlade in da bo zaenkrat prepuščeno kot pomorsko oporišče An gležem pristanišče v Toulonu Ako bi italijanska mornarica napadla angleško, ji bo v tem primeru seveda morala francoska mornarica na pomoč. Po poročilih iz drugih držav je gotovo, da bo USA uredila svojo nevtralnost v povoljnem smislu za Društvo narodov. Nemčija bo odiočno stala na strani Anglije, Rusija pa dela še tež-koče, ker hoče izsiliti od Anglije sklenitev vzhodnega pakta in garancije nroti Japonski ter Nem''5" Strah v Italiji RIM, 3. oktobra. Spričo važnosti jutrišnje seje francoske vlade se opaža po vsej Italiji velika nervoznost. Ako Francija sprejme angleške predloge, bo to pomenilo, da os ane Italija popolnoma osamljena 'n se sklene okoli in okcli nje obroč. Italijanski listi pišejo o strašni možnosti, da bi sc mogto jvt:ti, da bi se spopadle italijanske In francoske ladje. Toda Italija bo, ako se obroč okoli nje zares sklene, storila vse, da ta obroč razbije. ©tesecSmo s an»ie v Bolgariji Vlada jje v zadn|em trenutku preprečila nov državni prevrat Nagle priprave Anglije LONDON, 3. oktobra. Angleška vla da je na včerajšnji seji, kakor vse kaže, sklenili brezpogojno seči po sankcijah proti Italiji. Po seji vlade je imel ministrski predsednik Bald\yin z zunanjim ministrom Hoarcjem in zastop-niki vojske, letalstva in mornarice dol go konferenco, na kateri so bile sklenjene podrobnosti glede nadaljnje angleške akcije. Čete v Indiji so dobile nalog, da morajo biti strogo pripravljene za takojšen odhod v angleško Somalijo. Enaka pripravljenost je razglašena tudi v Sudanu In v Egiptu. Zelo naglo je tudi gibanje vse angleške mornarice v Sredozemskem in Rdečem morju ter Indijskem oceanu. Opazovalna komisija ŽENEVA, 3. oktobra. Popoldne se sestane odbor 'rlnajstlh k seji, da sklene o odpošlljatvi opazovalcev v Abesinijo. Angleška delegacija je odločno za odpo-šbjatev take komisije. S pomočjo letal bo mogoče komisih z meje francoske Somalije opazovati ves teren, v katerem italijanske čete že prodirajo. Ker pa meje tam še niso točno določene, se mora-io Italijani še vedno izgovarjal da niso —- Ul nhl pedi abesinske zemUe. Pred usodno odločitvijo PARIZ, 3. oktobda. Iutri. v petek, bo seja francoske vlade, ki bo stala SOFIJA, 3. oktobra. Bolgarska vlada :e izdala proglas na bolgarski narod, v katerem ga obvešča o razglasitvi obsednega stanja v zvezi z odkritimi zarotami. Vsi voditelji zarote so aretirani. Med njimi je na prvem mestu Damjan Volčev, ki je bil aretiran v Slivnici. Prav tako so aretirani tudi vsi drugi voditelji zarote, med njimi veliko število genera- lov, voditeljev skupine »Zveno« in zem-ljedelcev. V proglasu se apelira na Tujstvo, naj se skupaj z vojsko postavi v obrambo domovine. Obsedno st: njo ;e proglašeno povsod. Izredna sodišča so že pričela poslovati. Današnje proslave obletnice nastopa kralja Borisa sc zaradi tega odgodene na poznejši čas. AVSTRIJA ZAPUSTI ITALIJO? PRAGA, 3. oktobra. Tukajšnji listi poročajo senzacionalno vest, da se pripravlja pritegnitev Avstrije k trozvezi Nemčija-Poljska-Madžarska. Nemčija bi sklenila z Avstrijo petletno pogodbo o nevmešavanju in nenapadanju, Avstrija pa bi morala opustiti vse nadaljnje preganjanje narodnega socializma, ki bi dobil nalog, da opusti vse svoje akcije v Avstriji in proti Avstriji. Avstrija bi v tem primeru prekinila svoje prijateljstvo z Italijo in se popolnoma priključila omenjeni zvezi. Kakor se zatrjuje, na Dunaju temu niso nenaklonjeni in so zadevna pogajanja v polnem teku. madžarska uvedla splošno vojaško OBVEZNOST. PRAGA, 3. oktobra. »Večer« poroča iz Budimpešte, da bo svetovna iavnost že čez nekaj dni stavljena * pred. novo presenečenje. Madžarska je namreč po vzgledu Nemčije uvedla splošno vojaško obveznost. Nabori so že dovršeni in se bo vpoklic rekrutov izvršil 1, januarja prihodnjega leta. List opozarja Društvo narodov, naj prenreči izvedbo teh načrtov. Ha tw£m Casniške gredice Veternica se obrača po vetru. Pod tem naslovom objavlja zadnja »Volksstim-me«: »Sprememba na vladi je povzročila v kratkem času, da se je tudi vrsta trdnih značajev preorientirala, t. j. spremenila barvo. To politično svojstvo, prilagoditi se okolici, je žal zelo razpaseno. Da navedemo le primer: V neki hiši je bilo pred »prevratom« 7 naročnikov »Jutra« in 3 »Slovenca«, sedaj pa ni nobenega naročnika »Jutra« več, zato pa je 9 naročnikov »Slovenca«. O ti ljuba veternica!« — Mi te hiše ne poznamo in zato vesti ne moremo potrditi, vemo pa, da so nekateri, ki so odpovedali napredne liste, motivirali to — z znižanjem dohodkov. Sodeč po omenjeni notici v »Volksstimme« torej to ne drži? Razpoke v JRZ. Tukajšnja »Volksstimme« piše: »Iz Beograda poročajo: Nezadovoljni del srbskih radikalov so pripravlja na izdajanje svojega lastnega opo-zieionalnega glasila. Skupina je za spremembo obstoječega režima.« Domuj jpuMeHti Poalavi« o ..Neprijetni dediščini . Glasilo JRZ za dravsko banovino »Slovenec« je prinesel v številki 225 z dne 1. oktobra t. 1. člančič pod naslovom »Neprijetna dediščina«. V omenjenem člančiču je toliko povsem neosnovanih trditev in toliko dokazov neinformiranosti, da smo primorani dati nekaj stvarnih pojasnil. K precej neumljivim trditvam glede vodstva mariborske občine v času od prevrata pa do 30. novembra 1931 bi navedli samo sledeča dejstva: 1. Do občinskih volitev 26. aprila 1921. so vodili mariborsko mestno občino imenovani komisarji. Prve volitve po prevratu v maribossko občinsko upravo so se vršile dne 26. aprila leta 1921. Pri teh volivah so dobile takratne stranke sledeče število glasov: SLS 496, IDS 499, socialisti 940, komunisti 325 in narodni socialisti 679 glasov. Na podlagi takega rezultata je bil izvoljen za župana g. Viktor Grčar, ki je vodil mariborsko občinsko upravo do občinskih volitev, ki so se vršile dne 21. septembra 1924. 2. Pri volitvah dne 21. septembra 1924. so nastopile vse slovenske meščanske stranke s skupno listo kot »Narodni blok«. Ta skupna lista je dobila tedaj 2405 glasov in so druge liste ostale v manjšini, in sicer socialni demokrati z 960, domača gospodarska lista z 994, kandidatna lista delavske skupine z 190 in Zagorski s 143 glasovi. Na tej kandidatni listi so bili ravnotako g. dr. Leskovar in g. dr. A. Juvan, kakor tudi g. dr. Franjo Lipold in so bili tedaj vsi izvoljeni z nakim številom glasov. V »Narodnem bloku« izvoljeni člani mestnega občinskega sveta so izvolili za župana dr. Leskovarja in z enakim številom g. dr. F. Lipolda za podžupana. To stanje je trajale do prihodnjih občinskih volitev, ki so se vršile dne 18. decembra 1927. . 3. Na podlagi rezultata omenjenih volitev se je zopet napravil med meščanskimi strankami kompromis na približno isti bazi, kakor pri formaciji narodnega bloka in je bil na občinski seji dne 14. ianuarja 1928 izvoljen za župana g. dr. A. Juvan bi z enakim številom glasov g. dr. Franjo Lipold za podžupana. Takšno je bilo stanje do razpusta občinskega sveta v januarju 1929.. ko so bili isti člani mestne uprave zopet imenovani v mestni občinski svet. 4. Z odlokom od 30. novembra 1931. je bar.ska uprava razrešila funkcije članov mestnega sveta takratnega župana g. dr. A. Juvana in nekatere druge Slanic mest- Leta 1622. se je rodil v Parizu do danes neprekosljivi in največji pisatelj komedij — Moliere. Njegov oče, ugledni in premožni dvorni tapetnik (tapissier-vaiet de chambre du roi), je dal študirat svojega sina pravo; in res je Jean-Bap-:iste po dovršenih študijah nekoliko časa deloval kot pravnik. Kljub ogorčenemu protestu svojih roditeljev je pa mladi mož obrnil hrbet pravništvu in prevzel vodstvo neke igravske skupine, s y'atero je nekoliko let igral po provinci.’ Odrekel se je svojemu meščanskemu menu in si nadel ime Moličre. Pod tem menom, ki ga danes pozna ves svet, c deloval kot igravec in pisatelj kome-lij. Pet let pozneje se je stalno naselil • Parizu, igral v mnogih gledališčih im naposled v Palais Royalu. Dasi je imel Moliere v mladem kralju udoviku XIV. vsestransko moralno in motno podporo, je bilo njegovo življe-ije le večen življenjski boj med »zuna-jim in notranjim svetom«. Zlasti mu je klal preglavice njegov zakon: kot štiri-'esetletnik se je oženil z 181etno, lahko-iiiselno in lahkoživo Armando Bejarto-vo, ki ni imela niti najmanjšega smisla nega sveta. Z istim odlokom je bil imenovan za župana takratni podžupan g. dr. Franjo Lipold, ki je bil razrešen te funkcije z odlokom od 27. sepetmbra t. 1. 5. G. dr. F. Lipold je sodeloval torej v času od 1924 do 1931 v občinski upravi kot podžupan in od leta 1931 do 27. septembra 1935. Ta mestni svet, ki mu je načeloval g. dr. Franjo Lipold, je vodil svoje posle nesporno v duhu starega na-rodneg bloka in v zglednem sporazumu z vsemi mariborskimi političnimi skupinami. S temi realnimi ugotovitvami so spodnesena tla trditvam v »Sloven cm« članku, ki izzveneva tako, kakor da bi bili od prevrata sem pa do novembra 1. 1931 na krmilu naše mestne uprave izključno predstavniki bivše SLS. Pripombo »o novincih« bi si bil pisec dotičnega člančiča v »Slovencu« lahko prihranil. V mestnem občinskem svetu namreč, ki je bi! imenovan z odlokom od 30. novembra 1931, ni bilo nič več »novincev« kakor jih je v sedanjem mestnem svetu, ko zasledimo v seznamu občinskih odbornikov kar 24 »novincev«, to je nekako dvakrat toliko, kakor je bilo »novincev« v mestnem svetu, postavljenem z odlokom 30. novembra 1931. O kakšni »atmosferi nezaupanja« ne more biti govora in mora vsak objektiven presojevalec in poznavalec razmer poznati, da se je vse poslovanje v prejšnjem mestnem svetu vršilo stalno v znamenju harmonije in v atmosferi medsebojnega zaupanja. Seveda je bilo nekaj oddvojenih in »protestnih akcij«, kakršnih pa imamo vedno povsod in s kakršnimi bo brezdvomno imel opravka tudi sedanji mestni svet. Precej neobjektivnosti bi moralo biti pri onem, ki ne bi hotel priznati, da je prejšnji mestni svet pod vodstvom g. dr. Lipolda jemal vse komunalne probleme resno, stvarno in z najboljšo voljo v pretres ter reševanje in jih tudi izvedel, Zato ni trditev, da se ni »v vseh preteklih treh letih nihče znašel, ki bi umel pravilno in pravično uravnati« celo vrsto vprašanj, niti najmanj umljiva. Precej drzne demagogije je bilo treba, da je pisec postavil neke trditve o »novih bremenih, ki da so se nalagala z dneva v dan«, ko da je znano, da je ravno ta občinski svet, s katerim je »Slovenec« sedaj tako nezadovoljen, znižal doklade od 45 na 40 odst. Tudi Mestna podjetja se omenjajo v tc . članku. Zakon o mestnih občinah predvideva, da je treba Mestna podjetja voditi le ločeno od ostale občinske upra- za moževo naporno in utrudljivo delo. V tem desetletju so nastala njegova naj-' boljša dela: »Tartuffe«, »Misanthrop« in »Skopuh«. Njegova zadnja znana komedija je bila »Namišljeni bolnik« (1673). Znano je, da mu je pri neki predstavi, kjer je sam igral »bolnika«, postalo na odru nenadoma slabo, in je nekoliko ur za tem zatisnil oči za vedno: »namišljeni bolnik« je bil zelo težko bolan in je res umrl na »deskah«, ki so bile zanj svet in življenje. Povsem pravilno trdijo nekateri temeljito podkovani poznavalci Moličra: če o katerikoli komediji lahko rečemo, da je svetovnozgodovinskega pomena in vrednosti, velja to za komedijo »Tartuffe«. Čeprav je nastala že v času Lu-dovika'XIV., si je že pred 100 in več leti osvojila ves civilizirani svet. Pojava »Tartuffa« je risana s toliko resničnostjo in ostrino, da je postalo iz lastnega imena vobče ime: čim slišimo besedo »Tartuffe«, si takoj predstavljamo svetohlinca in hinavca, ki z videzom esketske pobožnosti zakriva svoje pregrešne in nečedne strasti. Poudariti pa ie treba, da prava pobožnost s tem ni ve po komercialnih vidi Reševanja tega problema se je mariborski mestni svet lotil še prej, preden je stopil v veljavo zakon o mestnih občinah. Sedanje gospodarstvo r>ri Mestmh podjetjih, ki se vrši po komercialnih vidikih, je zahtevalo mnogo dela in veliko truda, s katerega efektom se bo lahko tudi nova mestna uprava dokaj okoristila. O »nakupih starih ropotarnic« — mišljen je mariborski grad — nočemo veliko razpravljati, četudi ni bil »Slovcr&u« svoječasno ta nakup nič kaj nesimpatičen, ko se je vneto zavzemal za namestitev neke institucije v prostorih »stare ropotarnice«. Vsega vprašanja se je polastila poulična demagogija in je prodrlo pri obravnavanju te zadeve neko povsem nestvarno gledanje. Pozabiti pa nikakor ne smemo, da je mestna občina kupila grad po nasvetih odličnih strokovnjakov, ki stoiiio precej blizu bivši SLS. In tudi ne bi bil odveč pristavek, da je ne samo po mnenju tujih odličnih strokovnjakov, ampak tudi domačih izvedencev. samo svet, na katerem stoj* mariborski grad več vreden, kakor se je dalo za grad. Beograd, 3. oktobra. Za obletnico smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je Savez Sokola kraljevine Jugoslavije poslal Sokolstvu naslednjo okrožnico: »9. oktobra bo obletnica tipnega dne, ko je strahovita vest sporočila vsemu našemu r.arodu, da je naš kralj Aleksander I. mrtev. Ta strašna vest je posebno hudo odjeknila v naših sokolskih srcih in ' šili sokolskih vrstah, kajti zlasti Sokoli smo dobro poznali njegovo blago srce, ki je vedno bilo za nas. Tedaj smo si spontano zapisali v svoje duše obljubo, da bo spomin nanj v naših vrstah trajen. Da je ta naš sklep res čvrst, hočemo pokazati na dan prve obletnice. V to svr-ho je uprava saveza odredila: 1. naj se v vseh sokolskih edinicah vrši spominska proslava blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja s tem, da se priredi svečana seja v sokolskih dvoranah s sodelovanjem vsega članstva. Dnevni red seje naj bo: a) otvoritev, b) predavanje o veličini kralja • u-čenika in njegovih zaslugah za jugoslovanstvo, c) prigodna recitacija, č) glasbena točka. Dvorana naj bo okrašena s sliko kralja mučenika, z zelenjem in cvetjem ter z izreki Viteškega kralja, ki iih je naslovil na Sokolstvo. V krajih z več sokolskim moštvom naj se vrši skup- popolnoma nič diskreditirana, temveč je prav s tem močnim kontrastom postavljena v najbolj čisto luč. Ta Moličrova temeljna namera se čuti iz vsega dela, kar daje umetnini še poseben pečat, izogibajoč se najmanjše persiflaže. V prid pobožnosti in veri izjavi Cleant: »In kakor ni nič bolj častitega kot ogenj res pobožnega moža, nič lepšega, bolj plemenitega kot vroča vera čistega srca, • tako na svetu mi je najbolj mrzko hinavčenje in licemerstvo drzko; kričaško to sleparjenje obcestno, ki brez strahu se mrda in spakuje, in vpričo nas norčuje se objestno iz vsega, kar zemljan najbolj spoštuje. Molierova tragikomedija pa nam obenem pokaže, da je kakor tip hinavca, neiztrebljiv tudi tip slepca in omejenca. Zaslepljeni Orgon in njegova vladeželjna mati sta tako v krempljih tega namišljenega dobrotvorca in pobožnjakarja, da se rajši odrečeta družinski sreči in blagostanju, kot bi zapustila »Tartuffa«. Tega intriganta razkrinkata predvsem Or-gonov sin Damis, služkinja Dorine in njegova žena Elmira. Zdrava natura iti ženska plemenitost najprej zaslutita neposredno neresničnost. To je tipično za Moliera. Mojstrsko je oblikoval Moliere tu boj za in proti Tartuffu. Takoj prvi prizor (ekspozicija je edinstvena na svetu; »Najboljše in največje, kar imamo v tem pogledu« — je dejal Goethe) nas uvede v konflikte in nasprotstvaj ki jih Mestni hranilnici, ki se tudi omenja v tem članku, pa je bila posvečena vedno največja skrb in največja pažnja. Tega dejstva ne bodo mogli nikdar spraviti iz sveta prazne fraze. če se že govori o »neprijetni dediščini«, potem bi bilo gotovo dobro in pravilno, če se ugotovi, da je prejšnji župan g. dr. F. Lipold oddal mestno gospodarstvo svojemu nasledniku v brezdvomno dobrem stanju. Tako blagahia mestnega zaklada, - kakor tudi blagajna Mestnih podjetih sta bili pri predali poslov dobro založeni. Vsi proračuni zadnjih let so bili aktivno zaključeni in so Izkazovali vsi računski zaključki lep prebitek. Zakaj naj bi spričo tega bila ta »dedščina neprijetna«, ni niti najmanj umljivo, ko je hkrati jasno, da bo tudi novi mestni svet moral reševati težka vprašanja, tako predvsem vprašania brezposelnosti in Pomožne akcije, ki bodo gotovo delala tudi novi občinski upravi nemalo skrbi, obenem pa ji nudila tudi obilo prilike za izkaz sposobnosti in dobre volje. na seja; 2. ta dan naj se izvede široka socialna akcija v korist socialnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja pod imenom ..Da sokolskega bratstva”. Akcija bo obstojala v zbiranju sredstev ir, njihovi razprodan. Sredstva za človekoljubno akcijo se bodo zt:rala v gotovini in drugih predmetih, zlasti v živilih. Denar se bo zbiral s prodajo ..sokolskih src” in z zbiranjem prostovoljnih prispevkov; 3. v okviru ' i človekoljubne sokolske akcije je treba prirediti še eno veliko sokolsko manifestacijo, posvečeno spominu -a velika kral eva dela socialne pomoči za siromašne in nesrečne sokolske brate. V smislu te akcije se proglaša 9-oktober za „dan sokolskega posta”. Vse Članstvo Sokola kraljevine Jugoslavije naj omeji ta dan svoje obede do skrajnosti, da doseže s tem čim večji prihranek izdatkov. Pri otrocih in naraščajnikih r.aj znaša prispevek po 1 Din, pri odraslih po 3 Din. pri članih, otrocih in naraščam kmečkih čet po 50 par. pri odraslih 1 Din. Od nabranega denarja pojde 10 odst. v ..Socialni fond Viteškega kraj Ija Aleksandra T. Zedinitelja” pri Save-zu, 40 odst. v isti fond pri posameznih župah, 50 odst. pa dobe društva, oziroma čete.« zaseje Tartuffe v prej mirno družino. Od trenutka rase naše zanimanje za problematičnega gosta — zopet genialna poteza kompozicije —, ki ga vidimo šele v tretjem aktu. In zdaj se začenja stopnjevati prizor za prizorom, udarec sledi udarcu, dokler končno ne nastopi zaradi nepričakovanega preobrata najnevarnejša situacija, iz katere prav za prav tu več izhoda in rešitve. Ta gordijski vozel prereže kraljeva naklonjenost in uvidevnost, »ki kaznuje vse zlo in nagraja dobroto«. Napačno je misliti, da je »Tartuffe« tendenčna igra. Svojega smotra ne zasleduje s frazami in doktrinarnim besedičenjem, temveč čisto umetniško: Z močjo situacij in dejanja. Leta 1826. je dejal Eckerman 761etne-mu Goetheju: »Kako velik in čist človek je Moliere!« »Da,« je odvrnil Goethe. »čist človek, to je prava beseda za M«' Iiera. Na njem ni nič zahrbtnega in narejenega... Moliere je bičal ljudi, ko jim je govoril resnico... Moliere je tako velik, da ga vedno znova občudujemo-kadarkoli ga čitamo. On je mož zase-njegova dela mejijo na tragičnost; >n nikdo nima poguma, da bi ga posnemal ... Jaz čitam vsako leto nekatere njegove igre... kajti mi mali ljudje r>>' smo zmožni obdržati v sebi veličino teh stvari, in zato se moramo od časa do časa vrniti k izvirku, da osvežimo v sebi tako močne vtiske.« Jože Kovič. . . d. km #Mmd Jtmgtedi Tartuffe K premieri Molierove komedije v mariborskem gledališču v četrtek 5. t. m. ob 20. ure Sokolske utsie Sokolstvo k obletnici mučeniške smrti kralla Zedenifelja V Mariboru, dne 3. X. 1935. r. ^mmmsbb **> ■Mariborski »V e WBBSK39TV - T TV 75'jT’'* č e r n! K« ifi 1 jutra. Stran 3. HkuMotski m W8X, medvedova kvaša za mehka tla, Vika krcnO za čevlje inGumitran, Mopmotlic, kakor tudi sredstvo za >mpre-gniranje, čiščenje in poliranje — ,,Hopo ln'‘, smrt moloirif razen tega izdelujem ,,Rema“ vinovico, Vika lak za nohte, Vika šampo, Vika zobni prašek, ustno vodo in „Razor“ za gospode po britju, s katerim se dobi prijeten obraz itd. itd. — Potr.id'1 še bom vsakega zadovoljiti in prosim, da me obiščete. Z odličnim spoštovanjem Viktor Ufergles, „VIK«“ »delovanje kem. preparatov, studenci pri Mariboru Ciril Metodova ul. 16. Potniki se sprejmejo Potniki se sprejmejo* MHMMMMIMUMMMaMMMlHMaC«8, Ljubezen ubila otroke Pretresljiva ljubezenska tragedija treh rosno mladih ljudi v Račah pri Mariboru — Dva mlada fanta sta ustrelila 16 letno dekle in se vrgla pod vlak — Poslovilno pismo in testament 17 letnega Karla Mihorka Izdaja konzorcij »Jaitra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., nredstavni!'-: STANKO DETELA v Mariboru.