Olympia Fer-style napredovala, Sloga pa izpadla t ^iblilnwi^ k * Uspeh 47. razstave vin v Zgoniku Italijanski nogomet v primežu novega škandala / 19 Primorski dnevnik ČETRTEK, 2. JUNIJA 2011_ Št. 130 (20.145) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,GG € Ni spal zaradi sestave odbora Danjel Radetič Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je med včerajšnjo predstavitvijo novega pokrajinskega odbora priznal, da zaradi njegovega sestavljanja in izbiranja odbornikov nekaj dni ni spal. Preglavic mu ni povzročal seznam dvanajstih kandidatov, ki so mu jih predstavile stranke in med katerimi so bile številne ženske, pač pa je bil vzrok predsednikovega glavobola v znižanem številu članov pokrajinskega odbora, ki ga je vsilila dežela. Med zadnjim mandatom je bilo odbornikov osem, zdaj jih je le pet, zaradi česar je brez svojega predstavnika v pokrajinskem odboru ostala Stranka komunistične prenove, ki seveda nad nastalo situacijo ni nikakor navdušena. Krčenje števila odbornikov je prepolovilo tudi slovensko zastopanost, kar je bilo sicer pričakovano. Goriške Slovence bo tako v pokrajinskem odboru predstavljala edino Mara Černic, z delom katere je bil predsednik Gherghetta med zadnjim mandatom zelo zadovoljen, zato pa ji je zaupal podpredsedniško funkcijo. Spričo nelagodja znotraj Komunistične prenove in velikega števila resorjev, ki si jih mora med sabo porazdeliti pet odbornikov, si je včeraj Gherghetta postavil vprašanje, ki je ostalo zaenkrat brez odgovora: zakaj mora imeti pokrajinski odbor pet odbornikov, na goriški občini - v rokah desne sredine -pa jih je lahko osem? ITALIJA - Razsodba kasacijskega sodišča potrdila izvedbo referenduma Volivci bomo odločali tudi o jedrski energiji Revolucija v Ljudstvu svobode: Alfano bodoči politični sekretar GORICA - Nova Gherghettova ekipa izrazito »rožnata« Na pokrajini večja povezanost med odborom in svetom GORICA - Potrjeni pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta je včeraj predstavil svoj novi petčlanski odbor, ki je izrazito »rožnat«, saj ga sestavljajo kar štiri ženske in le en moški. Glede na zadnji mandat sta bili potrjeni Sara Vito in Mara Černic, ki ji je Gherghetta zaupal podpredsedniško funkcijo, povsem novi odborniki pa so Federico Portelli, Bianca Delia Pietra in Donatella Gironcoli. Gherghetta je napovedal, da se bodo odslej zasedanj pokrajinskega odbora udeleževali tudi predsedniki petih svetniških komisij. To bo zagotovilo večjo povezanost med pokrajinskim odborom in svetom. Na 15. strani RIM - Centralni urad za referendume pri kasacijskem sodišču je včeraj razsodil, da bomo 12. in 13. junija glasovali tudi na referendumu o jedrski energiji. Pobudniki in opozicija se veselijo odločitve sodnikov, ki so zavrnili poskus vlade, da bi se z zamrznitvijo zadevnih norm izognila referendumu. Za uspeh referendumov je potrebna udeležba vsaj polovice upravičencev, vprašljiva pa je pomanjkljiva informacija državne televizije. Medtem pa je poraz desne sredine na krajevnih volitvah pospešil politično dogajanje. Ob predsedniku Ber-lusconiju bo Ljudstvo svobode v bodoče kot politični sekretar vodil dosedanji pravosodni minister Alfano. Na 6. strani Na Koroškem male šole spet na prepihu Na 2. strani V Ljubljani razstava o stoletju espressa Na 3. strani Italija in Slovenija med partnerji projekta ADC Na 4. strani »Republic party« sinoči v Ausonii Na 8. strani 888.000 evrov za kritje škode po poplavah v Sovodnjah Na 14. strani OBRAČUNI - Sinoči v goriškem Kulturnem domu KB1909 podala račune delničarjem in krstila novo revijo GORICA - V goriškem Kulturnem domu je bila sinoči redna letna skupščina delničarjev finančne družbe KB1909, na kateri je bil odobren lanski poslovni obračun. Poročila o poslovanju so podali upravni odbor oz. njegov predsednik Boris Peric, nadzorni odbor in revizorska hiša. Delničarji so na predlog upravnega odbora med drugimi sklepi odobrili tudi pooblastila za nakup in razpolaganje z lastnimi delnicami. Sinočnje zborovanje je bilo priložnost za uradni krst nove revije preprosto., ki so jo prejeli delničarji družbe, v kateri se poslovne številke sproščeno spogledujejo s kulturno in človeško razsežnostjo njenega delovanja. POKRAJINA TRST Milje dobile novo upravo leve sredine TRST - V Miljah so sinoči umestili novoizvoljeni občinski svet. Na seji je potrjeni župan Ne-rio Nesladek prebral svoj politično-upravni program in predstavil novo upravo. Podžupanja je Laura Marzi iz vrst stranke SEL Nichija Vendole, odborniki so Valentina Parapat, Stefano Decolle in Loredana Rossi (vsi trije Demokratska stranka) in Fabio Longo iz stranke Italija vrednot. Manjka šesti član ali članica odbora, ki ga bo Nesladek imenoval na osnovi političnih pogajanj na pokrajinski ravni. Na 7. strani ŠTEVERJAN (GO) Petek 3. in Sobota 4. junija PRAZNIK SE BO ODVUAL NA RAZGLEDNI TOČKI BARONESSE TACCO 2 Četrtek, 2. junija 2011 ALPE-JADRAN / AVSTRIJA - Manjšinsko šolstvo Z izredno sporno ekspertizo nad male (dvojezične) šole Spet razprava o zaprtju malih šol - Odpor deželnega šolskega sveta in manjšinskih organizacij CELOVEC - Pred koncem šolskega leta se na Koroškem vedno znova ponavlja isti scenarij: bližajo se počitnice, obenem pa se prične razprava o zapiranju malih, med njimi tudi dvojezičnih šol na podeželju. Tudi letos ni nič drugače, toda tokrat se šolske oblasti sklicujejo na (izredno sporno) ekspertizo, ki malim šolam izstavlja spričevalo »pedagoške neučinkovitosti«. Do tega zaključka je namreč prišel šolski nadzornik za dvojezični okraj Velikovec Johannes Kainz, ki s svojo ekspertizo očitno hoče »stare« argumente, ki po njegovem mnenju govorijo za zapiranje malih šol, še dodatno poudariti. V zadnjih letih so bili argumenti skoraj vedno finančne narave, kot da so deželne in občinske blagajne prazne, stroški za plače učiteljev in stroški za vzdrževanje šole pa naj bi bili glede na število učencev previsoki. Male šole - tako sedaj poudarja okrajni šolski inšpektor iz Velikovca - naj ne bi mogle v polni meri izpolniti nalog, za katere so zadolžene po šolskem zakonu in zakonu o šolski organizaciji, in kot primere navaja deficite pri raznolikosti, socialnem učenju ali na področju šolskih prireditev. Pri tem citira raziskave možganov, ki kažejo, da je za razvoj mladega človeka izredno pomembno učno okolje. Zaradi nižjega števila učencev pa so male šole slabše opremljene, ponudba zato bolj skromna kot v večjih šolskih centrih, kjer imajo knjižnice, telovadnice, dosti otrok za šolski zbor in druge dodatne izobraževalne ponudbe navaja Kainz... Podpredsednik deželnega šolskega sveta Rudolf Altersberger pa ob vnovični razpravi o zaprtju malih šol na podeželju še posebej opozarja na njihov pomen. Ugotavlja, da bi zaprtje prizadelo predvsem šole v okraju Velikovec, kjer je slovenščina ne le učni, temveč še vedno tudi pogovorni jezik. Altersberger obenem ekspertizi šolskega inšpektorja Kainza odreka vsako strokovnost in meni da gre za pristransko, naročeno oceno. Sicer posamezne šole imensko niso navedene, toda jasno je, da bi bile razen ljudske šole v Lepeni, kjer je zaprtje že sklenjeno, prizadete tudi ljudske šole in podružnice v Libučah, v Vogrčah, pri Božjem grobu, na Obirskem, v Šmarjeti, v Malem Šentvidu, v Trušnjah in v Vovbrah. Za Al-tersbergerja pa je delovanje teh izobraževalnih ustanov pomembno za razvoj podeželja, še posebej pa tudi za dvojezičnost. Podpredsednik deželnega šolskega sveta Altersberger tudi dvomi, da bi dežela in občine z zapiranjem malih šol dejansko lahko privarčevale toliko denarja, da bi upravičilo »golosek« podeželske infrastrukture. V vnovično razpravo o zapiranju malih šol oziroma o ekspertizi šolskega nadzornika Kainza se je že vključilo predsedstvo deželne Enotne liste (EL), ki je sklicalo širok posvet o aktualnih vprašanjih na področju manjšinskega šolstva. Posvet bo skupno s šolskima nadzornikoma Sabino Sandrieser in Teodorjem Domejem v torek, 7. junija, v Celovcu, vabljeni pa so tudi predstavniki slovenskih političnih organizacij (NSKS, ZSO, SKS), Strokovnega pedagoškega združenja, ter vsi frakcijski vodje samostojnih občinskih frakcij in predsedstvo deželne EL. Kot je znano, so šele pred nekaj leti malim šolam, predvsem na južnem Koroškem oz. na dvojezičnem ozemlju, vzeli samostojnost in ravnatelje, ko so ustanove spremenili v podružnice. V mnogih primerih potem ni trajalo dolgo, da so podružnice tudi dokončno zaprli. Gre torej za znan scenarij, ki bi se sedaj lahko ponovil. Ivan Lukan Male dvojezične ljudske šole na južnem Koroškem so spet na udaru i. lukan VOLITVE - Na deželni ravni Čestitke predsednika SKGZ Pavšiča TRST - Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je ob ponovni uveljavitvi pisno čestital predsednici Tržaške pokrajine Marii Teresi Bassi Poropat in predsedniku Goriške pokrajine Enricu Gherghetti, ob izvolitvi tržaškemu županu Robertu Cosoliniju, tržiški županji Silvii Altran, županu iz Milj Neriu Nesladku in ronškemu županu Robertu Fontano-tu, ronški svetnici Eleni Cettul, miljskemu svetniku Danilu Ša-vronu, svetnikoma iz občine Dreka Micheleju Corenu in Mic-heleju Qualizzi, tržaškim občinskim svetnikom Iztoku Furlani-ču, Igorju Švabu in Stefanu Ukmarju ter tržaškim pokrajinskim svetnikom Majdi Canziani, Štefanu Čoku, Nadji Debenjak, San-dyju Klunu, Eleni Legiša in Mauriziu Vidaliju kot tudi njihovim goriškim kolegom Mari Černic, Mariu Lavrenčiču, Aljoši Soso-lu in Vesni Tomsič. Ob voščilu za uspešno delo na novi ali ponovni zadolžitvi jim je izrazil pripravljenost krovne organizacije na redno sodelovanje, zlasti kar zadeva vprašanja naše narodne skupnosti in skupno snovanje pobud pri utrjevanju čez-mejnega sodelovanja. Večinska odločitev volilk in volilcev tako na državni kot tudi na deželni ravni pomeni predvsem željo po spremembah, tako politične kot etične narave. Krajevne uprave lahko odslej odigrajo večjo vlogo tudi v mednarodnih odnosih, saj gre za območje, ki mora svojo bodočnost nastaviti na večjem sodelovanju v smeri proti Severu in Vzhodu, je še poudaril predsednik SKGZ. Na Primorskem dve nesreči jadralnih padalcev KOBARID - Na Primorskem sta se v torek zgodili dve nesreči jadralnih padalcev. Na pobočju Kobariškega Stola je z okoli desetih metrov strmoglavil 35-letni Francoz, sicer udeleženec tekmovanja British open 2011, in si huje poškodoval glavo. Nad pobočjem Nanosa pa se je zaradi turbulence zaprlo padalo 64-letnemu Italijanu, ki si je poškodoval hrbtenico. Kot so sporočili s Policijske uprave Nova Gorica, so bili policisti o nesreči francoskega jadralnega padalca obveščeni v torek okoli 13.30. Do prihoda helikopterske ekipe nujne medicinske pomoči so poškodovanemu pomoč nudili tolminski reševalci, nato pa so ga odpeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana na nadaljnje zdravljenje. Nad pobočjem Nanosa, kjer je v torek jadral italijanski padalec, pa je zaradi spremembe vetra nastala turbulenca, nenaden sunek vetra je padalcu zaprl padalo, tako da je Italijan izgubil nadzor nad letenjem. Aktiviral je rezervno podalo, ki pa se v času strmega padanja navzdol ni v celoti odprlo, zato je padalec padel na pobočje, poraščeno z visokim drevjem, in obvisel na enem izmed dreves, okoli tri metre nad tlemi. Poškodovanemu so pomagali reševalci iz Tolmina in Ajdovščine, nato pa so ga odpeljali na nadaljnje zdravljenje v Italijo, pojasnjujejo na novogoriški policijski upravi. LJUBLJANA - Mednarodni glasbeni festival Poletje v Stari Ljubljani vabi med lepote stavbne dediščine KNJIGA - Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo Po mnenju Omerze napad v Velikovcu voden iz Beograda Delo je izšlo pri Mohorjevi družbi, razdeljeno pa je na dva dela nih. Povezal ju je pod skupnim imenovalcem bombe, vendar ima nasilje v prvem delu knjige popolnoma drugačen pomen kot v drugem, je pojasnil. Prvi del namreč govori o emigrantu Janezu Toplišku, ki je bil po besedah Omerze prvoborec za slovensko osamosvojitev z orožjem. Topliška so namreč avgusta 1963 aretirali pri ilegalnem prečkanju meje pri Belški grapi, saj je hotel nasilno zrušiti tedanji sistem ter vzpostaviti samostojno slovensko državo. Z njim sta bila še dva moška, ki sta mu tudi priskrbela določene predmete za izvedbo načrta, za katere pa se je izkazalo, da sta sodelavca Udbe. Topolišku so sodili v Ljubljani ter mu doso-dili 14 let zapora. Najprej jih je prestajal na Golem otoku, zatem pa v Stari Gradiški, kjer so ga leta 1965 ubili med poskusom pobega. Omerza tukaj možnost, da je šlo za umor, pušča odprto. Kot je med predstavitvijo knjige dejal Hanzi Filipič iz Mohorjeve založbe, prvi del govori o "nekakšnem hlapcu Jerneju iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja", drugi del pa je "satira na neumnost Udbe". Izpostavil je, da je Omerza nehote sprožil afero o arhivskih gradivih, saj je "s svojo doslednostjo iz dostopnega arhivskega gradiva izbrskal več, kot je bilo všeč nekaterim". (STA) LJUBLJANA - V primeru bombnega napada v Velikovcu je šlo za klasičen akt mednarodnega državnega terorizma, ki je bil voden iz Beograda, izveden pa preko slovenskega dela Udbe, je na predstavitvi knjige Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo zatrdil njen avtor Igor Omerza. Omerza je prepričan, da so oblasti dogodek, tudi danes, ko se ga je začelo omenjati po odlikovanju Tomaža Ertla, zakrivale, čeprav so se po njegovem mnenju "take stvari zakuhale v političnem vrhu". Po njegovih navedbah so avstrijske oblasti vedele, da je bil eden od atentatorjev, Luka Vidmar, sodelavec Udbe. Prav tako Omerza meni, da je z dopisom iz januarja 1980, pod katerega se je podpisal Stane Dolanc, uspel dokazati, da je Dolanc poznal ozadje napada. Prav tako naj bi ozadje napada po Omerzovih trditvah poznal France Popit, morda pa tudi Mitja Ribičič. Poudaril je, da ga zanima, kdo je dajal ukaze za bombne napade, saj da je bila Udba le izvrševalec teh ukazov. "Želel sem prikazati anatomijo delovanja režima, vseh njegovih lovk," je izpostavil. Knjigo, ki je izšla pri Mohorjevi založbi, je Omerza razdelil na dva dela, poimenovana Tragično življenje Janeza Topliška in Koroška v plame- LJUBLJANA - Staroljubljansko društvo je v sodelovanju z ustanovo Imago Sloveniae letos že 23. zapovrstjo pripravilo mednarodni festival Poletje v Stari Ljubljani, ki obiskovalce vabi k poslušanju glasbe v ambiente starega mestnega jedra. Do konca avgusta se bo zvrstilo 27 koncertov, na katerih bo nastopilo 315 glasbenikov iz desetih držav. Festival poteka na najlepših lokacijah stavbne kulturne dediščine in ima pomembno vlogo pri oživljanju starega jedra Ljubljane. Ponudba sloni predvsem na klasični glasbi iz različnih obdobij, v zadnjih letih pa je del programa namenjen tudi jazzu. Med nastopajočimi bo španski kitarist Ricardo Gallen, ki bo 16. junija nastopil v v Mestnem muzeju. Na isti lokaciji bodo gostovali tudi trije priznani godalni kvarteti, in sicer 30. junija kvartet Accord z Madžarske, 3. avgusta kvartet Dominant, za zaključek festivala 24. avgusta pa so prihranili kvartet Apollon s Češke. Nastopil bo z italijanskim klarinetistom Claudijem Mansuttijem. Iz ponudbe klasične glasbe so v Staroljubljanskem društvu izpostavili še koncertno izvedbo baročne opere Didona in Enej Hen-ryja Purcella v atriju Magistrata 29. julija v izvedbi Vokalne akademije Ljubljana. Festival posebno pozornost namenja mladim nadarjenim glasbenikom, ti bodo nastopili v sklopu cikla Mladi talenti. Med izbranci bo deset slovenskih umetnikov, ki bodo nastopili na t.i. koncertu najboljših mladih slovenskih glasbenikov. Prisluhniti bo mogoče še nagrajencem pomembnejših državnih in mednarodnih tekmovanj, v program pa so vključili tudi zmagovalca prvega natečaja za komorne zasedbe v okviru Imaga Sloveniae - Mladi talenti 2011. Ljubitelji aktualne slovenske in tuje jazzovske produkcije bodo na svoj račun prišli ob petkih na Gornjem trgu. Cikel Jazz na Gornjem trgu bo 24. junija odprla vokalistka Nina Strnad v kvintetu z Juretom Puklom, poseben gost bo ameriški bobnar T. Howard Curtis.Poletje v Stari Ljubljani se je začelo včeraj na Tromo-stovju z nastopom gojencev britanskega kolidža Alderbrook. V zadnjih avgustovskih dneh mu bodo sledile še vsakoletne Noči v stari Ljubljani. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 2. junija 2011 3 Letošnji bienale z rekordnim LJUBLJANA BENETKE - Uradno odprtje v soboto s podelitvijo nagrad V Narodnem muzeju številom nacionalnih predstavitev španska Slovenijo zastopa kipar Mirko Bratuša s projektom Grelci za vroča čustva BENETKE - Benetke bodo med 4. junijem in 27. novembrom prizorišče 54. mednarodnega likovnega bienala. Kura-torica osrednje bienalske razstave, ki nosi naslov ILLUMInacije (ILLUMInazioni), je švicarska umetnostna zgodovinarka Bice Curiger. Slovenijo bo na letošnji izdaji bienala zastopal kipar Mirko Bratuša s projektom Grelci za vroča čustva. Na bienalu se bo predstavilo 83 umetnikov z različnih koncev sveta. Med njimi bo 32 mladih umetnikov, rojenih po letu 1975. Kuratorica je izmed izbranih umetnikov povabila štiri, da ustvarijo t.i. parapavilijone, arhitekturne in kiparske strukture, v katerih bodo predstavljena dela drugih umetnikov. Ob osrednji razstavi bo 89 nacionalnih predstavitev, kar je za beneški bienale rekord. Doslej je za rekordno veljalo leto 2009, ko je bienale vključeval 77 nacionalnih predstavitev. Beneški bienale je v svetovnem merilu eden najpomembnejših forumov za širjenje in predstavljanje aktualnih trendov v umetnosti. Bienale je Bice Curiger označila kot dogodek, ki lahko obiskovalca "razsvetli" glede trenutnega dogajanja v umetniškem svetu, kar je v današnjem globali-ziranem svetu še posebej pomembno. Predsednik bienala Paolo Baratta pa je bienale označil kot "vetrni stroj", ki na vsaki dve leti "zatrese gozd, razkrije skrito resnico, da moč novim poganjkom, na stare debla in veje pa opozori z nove perspektive". V Galeriji A+A, ki bo prevzela vlogo slovenskega nacionalnega paviljona, se bo s kiparsko instalacijo Grelci za vroče občutke predstavil kipar Mirko Bratuša. Grelce za vroče občutke (na posnetku) je predlagala Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki, v kateri je bil del projekta že razstavljen. Štirje kipi iz serije Hipokriti so bili jeseni 2010 razstavljeni v cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, posebej za bienale pa je Bratuša izdelal še štiri kipe, ki Hipokri-te dopolnjujejo tako, da jih ogrevajo. Ko-stanjeviški kipi so topli, novi kipi pa hladni, ker so grelci. Kot je zapisala komisar-ka slovenske predstavitve v Benetkah Nadja Zgonik, so kipi Mirka Bratuše "ujeti v različnih čustvenih stanjih. So fantastične prikazni, oblikovane kiparsko ekstrava-gantno in s prefinjenim humorjem. Razstavo v beneški Galeriji A+A bo spremljal videofilm režiserke Jasne Hribernik, ki je svojevrsten dokumentarec o vsebini in vzdušju razstave v Kostanjevici na Krki. Otvoritvena slovesnost 54. bienala, na kateri bodo tudi podelili nagrade, bo v soboto opoldne v Vrtovih. Za javnost bo bienale sicer odprt že od 10. ure. Zlatega leva za življenjsko delo bodo podelili ameriški umetnici Sturtevant in avstrijskemu kiparju Franzu Westu. Sturtevant, rojena leta 1930 v La-kewoodu v ameriški zvezni državi Ohio, živi in ustvarja v Parizu. Kot je zapisano na spletni strani bienala, je umetnica v senci najpomembnejših umetniških eksperimentov in gibanj 20. stoletja ustvarila izjemno celovit opus del. Kot predhodnica konceptualne umetnosti je ustvarjala replike del umetnikov, kot so Marcel Duchamp, Frank Stella, Andy Warhol ali Joseph Beuys. V javni diskurz na področju umetnosti je s svojimi deli vstopila v 80. letih minulega stoletja, velik sloves pa si je pridobila predvsem v zadnjih letih. Franz West se je rodil leta 1947 na Dunaju, kjer ustvarja še danes. Posveča se skulpturi, kolažu in instalacijam. V 80. letih minulega stoletja je začel ustvarjati dela v mavcu, ki so se vrtela okoli ideje pri-leganja. To so bile manjši kosi, ki jih je bilo potrebno nositi okrog vratu, na glavi ali okoli pasu, da so postali "popolni". Poleg nagrad za življenjsko delo bo mednarodna žirija na otvoritveni slovesnosti podelila še zlatega leva za najboljšo nacionalno predstavitev, zlatega leva najboljšemu umetniku na razstavi ILLUMInacije ter srebrnega leva obetavnemu mlademu umetniku na omenjeni razstavi. (STA) umetnost LJUBLJANA - V Narodnem muzeju Slovenije je do 22. junija na ogled razstava Zaseda senc. Razstava združuje dela dveh pomembnih ustvarjalcev sodobne španske umetnosti - Valeriana Lopeza in Ro-mula Roya. Projekt je bil nagrajen na 25. bienalu umetnosti v Aleksandriji. Romulo Royo pod naslovom Gostota senc predstavlja izbor slik, kipov in fotografij, njegova študija pa želi prikazati ranljivost človeškega stanja. Z dramatičnim, temačnim in pristnim občutkom gledalca približa svetu, v katerem so se ukoreninili krivica in njene posledice, nasilje in negotovost. Valeriano Lopez se v projektu z naslovom Poetika družbene stvarnosti ukvarja s pojavom priseljevanja. Znamenito Gericaultovo sliko Splav meduze (La Balsa de la Medusa) je v delu "Top Balsa" pa-rafraziral v splav nezakonitih priseljencev, ki prihajajo v Španijo. LJUBLJANA - Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Stoletje italijanskega espressa Postavitev razširja predstavitev Trsta - mesta kave - Razstava na pobudo Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji - Na ogled do 4. septembra LJUBLJANA - Ob italijanskem dnevu republike bodo danes v Slovenskem etnografskem muzeju ob 18. uri odprli razstavo Stoletje italijanskega espressa: Zbirka Enrico Maltoni 1901-2011 & Trst - mesto kave. Pri pripravi razstave so sodelovali zbiralec Enrico Maltoni, Tržaško združe- Slovenski etnografski muzej v Ljubljani že vrsto let skrbi za odkrivanje italijanske kulture TRST - V nezakonite posle vpletena tržaško podjetje in miljsko športno društvo Finančna straža je v sodelovanju z Deželo odkrila veliko goljufijo z evropskimi skladi Poveljnik tržaške finančne straže Pier Luigi Mancuso in predsednik FJK Renzo Tondo TRST - Finančna straža je odkrila veliko goljufijo z evropskimi skladi in v tem okviru prijavila sodstvu več ljudi, domnevnega organizatorja nezakonitih poslov pa aretirala. Kot je povedal načelnik tržaške finančne straže polkovnik Pier Luigi Mancuso so goljufijo odkrili z odločilno pomočjo Dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so jo hoteli goljufi oškodovati za okoli dvajset milijonov evrov neplačanih davkov. Tržaško podjetje (njen upravitelj je končal za zapahi) je hotelo na nezakonit način priti do evropskih prispevkov za gospodarske in produktivne dejavnosti. Teh dejavnosti enostavno ni bilo oziroma so obstajale le na papirju, pač pa je omenjeno podjetje izdajalo ponarejene in lažne fakture za neobstoječe posle s podjetji iz FJK, Veneta in Lom-bardije ter iz nekaterih tujih držav. Taisto tržaško podjetje (preiskavo so poimenovali Luce 1993) se je ukvarjalo tudi s športnimi sponzorstvi in se pri tem posluževalo »uslug« športnega društva v miljski občini, ki se v glavnem ukvarja z gorskim kolesarstvom. Milj-sko društvo je za črpanje evropskega denarja navezalo stike z nekim sorodnim društvom na Slovaškem. Tržaški preiskovalci so odkrili, da slovaško društvo vodijo isti ljudje, ki stojijo za miljskim društvom in so torej vpleteni v to goljufijo na račun deželnih in bruseljskih blagajn. Predsednik deželne vlade Renzo Tondo je pohvalil delo finančnih stražnikov ter izpostavil učinkovito sodelovanja med Deželo in silami javnega reda. nje za kavo in Agencija za razvoj kavne industrije, pobudo zanjo pa sta dala Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji in veleposlaništvo Italije v Sloveniji. Slovenski etnografski muzej v Ljubljani že vrsto let skrbi za odkrivanje italijanske kulture, letošnja pobuda je posvečena kulturi kave, ki je zlasti v Italiji dosegla zelo visoko raven. Na razstavi si je mogoče ogledati 26 modelov aparatov za izdelavo espresso kave iz zbirke strastnega zbiralca kavnih aparatov Enrica Maltonija. Večina primerkov je iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Prav v tistem obdobju je Giovanni Achille Gaggia izdelal prvi aparat za kavo, ki je deloval na ročico, torej na pritisk. Pred tem so kavni aparati namreč delovali na paro. Z novo tehniko pripravljanja kave se je rodil »caffe crema«, danes vsem znan kot espresso. Razstavljeni eksponati, ki so jih izdelali različni oblikovalci (Gio Ponti, Bruno Munari in Sergio Pininfarina), odražajo tudi razvoj stoletne tradicije oznake Made in Italy. Razstava torej združuje italijansko umetnost, zgodovino, trgovino, gastrono-mijo in ne nazadnje oblikovanje. Dopolnjujeta jo kratka filma: eden je pregled najslavnejših odlomkov iz filmov (Casablanca, Berač, Bilo je nekoč v Ameriki, Rim, Moji prijatelji idr.), v katerih se pojavlja espresso kava, drugi pa dokumentira zgodovino razstavljenih aparatov. Tržaško združenje za kavo je prispevalo tudi različne izbrane predmete (kavne ročke, pra-žilce, mlinčke, sifone), ki prikazujejo razvoj uporabe kave in zgodovino trgovanja s kavo. Že v 19. stoletju, ko je trgovina s kavo silovito naraščala, je namreč Trst oskrboval velik del evropskih dežel. Tako je postal eno izmed glavnih svetovnih tržišč s kavo. Združenje trgovcev s kavo je nastalo že leta 1891 in razvilo zastopništvo, skladiščenje, čiščenje, prevoz in praženje kave. Odprli pa so tudi veliko lokalov, v katerih si je bilo mogoče privoščiti skodelico črnega napitka. Postopki ekstrakcije so že takrat bili zelo dodelani. Še danes v Trstu deluje več kot 50 podjetij, ki so vezana na kavo, kar kaže, da Trst ni izgubil statusa cvetočega središča podjetniške kavne dejavnosti. Poznavalci kave menijo, da je Trst še vedno svetovna prestolnica espressa. Razstava bo na ogled do 4. septembra 2011. (maj) 4 Četrtek, 2. junija 2011 GOSPODARSTVO EVROPSKI PROJEKTI - V Mariboru so se sestali partnrji projekta ADC Jadransko-donavsko grozdenje za zmanjševanje razvojnih razlik Partnerji projekta, ki ga za 85% financira EU, so iz Italije, Romunije, Bolgarije, Srbije, BiH in Slovenije MARIBOR - Dvanajst partnerjev iz držav Evropske unije in kandidatk za vstop vanjo je v torek v Mariboru podpisalo sporazum o povezovanju podjetniških grozdov s področja sodobne gradnje in notranje opreme v jadransko-donavski regiji, ki bo izveden v okviru evropskega projekta Adriatic danubian clustering (ADC). Projekt je vreden dva milijona evrov. Kot je po podpisu pogodb na Mariborski razvojni agenciji (MRA) povedal vodja projekta Saverio D'Eredita', je glavni namen projekta dvig gospodarskega povezovanja na območju jadransko-donavske regije in s tem zmanjšanje razvojnih razlik med regijami jugovzhodne Evrope ter povezovanje v transnacionalne podjetniške grozde v omenjenem prostoru. V projektu ADC, ki ga v višini 85 odstotkov sofinancira EU, sodelujejo partnerji iz Italije, Romunije, Bolgarije, Srbije, BiH in Slovenije. Kot je povedal Vladimir Rudl iz Mariborske razvojne agencije, želijo v okviru projekta definirati nekateri ključna področja. Za zdaj so jih opredelili štiri, in sicer področja sodobne gradnje, živilsko predelovalne industrije, mehatronike in logistike. »Za vsa štiri smo pripravili ankete podjetij in grozdov, s pomočjo katerih ugotavljamo, kdo je zainteresiran za kakšno sodelovanje, nato pa bodo podpisani sporazumi o sodelovanju. Cilj pa je seveda priti do nekih konkretnih pilotskih rezultatov, ki bodo posamezne grozde in podjetja pripeljati do poslovnih povezav ali do skupne priprave projektov,« je pojasnil Rudl in dodal, da bo projekt končan februarja prihodnje leto. Med tistimi, ki delujejo v smeri internacionalizacije, je po besedah Vladi-mirja Gumilarja tudi slovenski gradbeni grozd, ki želi svojim članom pri tem pomagati. Kot je dejal, so se že doslej prek Evropske gradbeno-tehnološke platforme vključevali v pomembno omrežje različnih razvojnih partnerjev pretežno v severni in zahodni Evropi, zdaj pa intenzivno delajo tudi na jugovzhodnem delu Evrope. Prva sodelovanja pri projektih so že navezali z grozdom iz srbskega Niša. Mariborska razvojna agencija, ki je eden od partnerjev v projektu, želi z njim prispevati k izboljšanju gospodarske povezanosti v jadransko-donavski regiji. To se bo po besedah direktorja Božidarja Pučnika pokazalo v višji prepoznavnosti regije v svetovni konkurenci, izboljšani sposobnosti povezovanja malih in srednje velikih podjetij v smislu izkoriščanja notranjega trga, zagotavljanju informiranosti in v spodbujanju ozaveščenosti ciljnih skupin. (STA) Pogled na zgodovinsko središče štajerske prestolnice arhiv OKOLJE - V okviru evropske pobude za zelene avtomobile V Bruslju se je predstavilo tudi idrijsko podjetje Hidria BRUSELJ - V okviru evropske pobude za zelene avtomobile je bil v Bruslju dogodek, namenjen promociji najsodobnejših tehnologij za zeleno mobilnost in ozaveščanju glede nujnosti zmanjševanja izpustov v cestnem prometu. Iz Slovenije se je na dogodku predstavilo idrijsko podjetje Hidria, ki je dejavno na področju klimatskih sistemov in avtomobilskih tehnologij. »Zeleni električni avtomobili niso samo prihodnost, ampak sedanjost, kar dokazujemo danes, za njihov resnični preboj pa so potrebne visokotehnolo-ške rešitve, predvsem na samem električnem pogonu,» je poudaril predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak. Na tem področju se je Hidria po njegovih besedah »pozi-cionirala kot vodilna v Evropi na sestavnih delih in rešitvah za električni motor, ki bo poganjal ta vozila v prihodnosti«. V večini vozil, ki so bila razstavljena v Bruslju, so po Seljako-vih navedbah tudi Hidriine rešitve. Korporacije in razvojni inštituti, povezani v združenje ERTRAC SIG, ki med drugimi poleg slovenske Hidrie vključuje še Bosch, Renault, Siemens, Volkswagen in Volvo, so na dogodku predstavili električna vozila in inovativne rešitve za zeleno mobilnost. Hidria se je na razstavnem prostoru, ki so ga med drugimi obiskali tudi evropska komisarka Neelie Kroes in evropske poslanke iz Slovenije Tanja Fa-jon, Romana Jordan Cizelj in Mojca Kle-va, predstavila z lamelami za hibridne in električne avtomobile. Lamele za električna in hibridna vozila, ki jih Hidria s posebnimi tehnologijami štancanja in spajanja statorskih in rotorskih paketov proizvaja v Sloveniji, Nemčiji in na Madžarskem, zagotavljajo maksimalne izkoristke elektromotorjev, so pojasnili v podjetju. V EU ustvarja promet približno četrtino izpustov CO2, zato se tako gospodarstvo kot tudi vodilne evropske institucije zavedajo, da bo evropska indu- strija v prihodnosti morala izbrati nov pristop, zasnovan na čistih in energetsko učinkovitih vozilih. Število vozil v svetu se bo po napovedih do leta 2030 povečalo z 800 milijonov na 1,6 milijarde, zato bo treba spremeniti tehnologijo, da bo dolgoročno mogoče zagotovili trajnostno mobilnost in pri tem izpolniti cilj zmanjšanja izpustov v prometu. Študije napovedujejo, da bodo motorji z notranjim izgorevanjem kratko- in srednjeročno verjetno ohranili prevladujoči položaj v proizvodnji vozil, vendar se bo tržni delež prodaje električnih vozil med novimi vozili povzpel z enega do dveh odstotkov v letu 2020 na 11 do 30 odstotkov v letu 2030. Za hibridna vozila je napovedan delež 2 odstotkov za leto 2020 in od 5 do 20 odstotkov do leta 2030, so pojasnili v Hidrii. Evropska pobuda za zelene avtomobile se je začela izvajati novembra 2008 kot del evropskega načrta za oživitev gospodarstva. (STA) TRGOVINA - Nova trgovina zeliščarstva v središču Trsta Mačkoljanka Francesca s posebnim posluhom za dojenčke in njihove mamice TRST - Od preteklega ponedeljka posluje v mestnem središču nova trgovina zeliščarstva Salvia e rosmarino. Francesca Vinci iz Mačkolj se je po dokončanem triletnem študiju zeliščarstva na tržaški univerzi marca letos odločila, da bo s pomočjo družine odprla trgovino zeliščarstva. Tako je 23-letnica najela prostor v Ulici Battisti 3, kjer se je že prej nahajala trgovina zeliš-čarstva, uredila birokratske zadeve in prenovila prostore, ki jih je prepleskala v belo in svetlo vijoličasto barvo. Na policah so najrazličnejši naravni proizvodi: za nosečnost, porod in dojenje, za novorojenčke in mamice, za higieno, avstralski cvetovi, več kot 70 biološko gojenih zdravilnih rastlin in zavretkov, tinkture, ličila, eterična olja in prehranska dopolnila. V trgovini imajo manjši prostor za tehtanje, dojenje in preoblačenje dojenčkov, nudijo pa tudi brezplačne porodniške nasvete, saj je Francescina mama Luciana Zo-bin babica. Francesca bo trgovino upravljala skupaj z mamo ob ponedeljkih od 16.00 do 19.30, od torka do sobote pa od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. (and) Francesca Vinci v svoji novi nežno obarvani zeliščarski trgovini kroma OBRAČUNI Marina Portorož v prvem četrtletju spet do dobička PORTOROŽ - Marina Portorož je v prvem četrtletju ustvarila čisti dobiček v višini 114.000 evrov, potem ko je enako obdobje lani sklenila z 104.600 evri izgube, medtem ko je čisti dobiček za 92 odstotkov višji od načrtovanega. Čisti prihodki od prodaje so se zvišali za odstotek na en milijon. V družbi ocenjujejo, da je poslovanje dobro, kar se kaže pri nižjih poslovnih odhodkih in višjemu poslovnemu in finančnemu izidu. Kot navajajo v nerevidiranem poročilu, so veliko pozornosti namreč namenili prihodkovni strukturi in stroškovni učinkovitosti, saj je cilj družbe doseči 7,2 milijona evrov poslovnih prihodkov oz. 4-odstotno rast glede na leto 2010. S poostrenim obvladovanjem stroškov načrtujejo izboljšanje izida iz poslovanja s ciljem doseči 1,2 milijona evrov dobička iz poslovanja in 960.000 evrov čistega dobička. Investiranje v prvem četrtletju v družbi ocenjujejo kot skladnega z načrtovano dinamiko. Zaključuje se projekt prenove informacijskega sistema, v teku so zamenjava električnih omaric v stari marini in prizadevanja za pridobitev modre zastave. EVRO 1,4408 $ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. junija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 1.6. 31.5. ameriški dolar 1,4408 1,4385 japonski jen kitajski juan 117,11 117,22 93199 ruski rubel mniickn niniia 9,3336 40,2340 646124 40,2750 64,8150 II lUlJjKa 1 UUIJC1 danska krona hritancKi ti ini" 7,4550 0,87705 7,4561 0,87205 UIILalOh.1 IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 8,8890 7 7310 8,8932 7,7590 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona c\/irarcKi Tra n K 24,501 12182 24,547 1,2275 jviv.aiji\i Malih. estonska krona m^HTarcki TArint 15,6466 266,23 15,6466 266,85 1 1 la S. GRADEC ČEDAD O 16/27 N. GORICA M .TTV1_______ reí CELJE 15/25 O o KRANJ o1 LJUBLJANA 14/25 POSTOJNA O 12/23 t-"-., KOČEVJE' . ° ČRNOMELJ MARIBOR 014/23 PTUJ O M. SOBOTA O 14/24 N. MESTO 14/24 o ^ ZAGREB 15/23 O PAZIN O Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno oblačno vreme. Sredi dneva bo možen kratkotrajen dež ali kakšna ploha, ki bo bolj verjetna v hribih. Ponekod se bo lahko tudi razvila kakšna nevihta. Ob morju bo pihala zmerna burja,ki pa bo sredi dneva slabela. REKA 18/26 (NAPOVED ZA JUTRp V petek in soboto bo na Primorskem delno jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo spremenljivo, na vzhodu tudi pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne plohe in nevihte. MERCATOR CENTER KOPER Dolinska t 1a, K-u^jlt ^mtr Puli) Odprlo: ckI ponedeljka do jwflta mi 9. do 21. ur« wbota od a. do 31. uni ntdelja od 3. -do IS. ure MERCATOR CENTER NOVA Ind-j-Klnja-kj t. E, HJflftttmrfc Odprlo: od ponedePa do sobote od i. do 21. uro nodfflj? od 9- do 15- uro MERCATOR CENTER KOPER II KfltodvOrtka e. 4, Knp-ur [imtr CunLurl Odprlo: od f>onodeljka do sobot«-od & do 20 ure nrdo-ljji od S dn 13. «rr / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 2. junija 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Izdelava violin 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 12.05 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: La baia di Napoli (kom., ZDA, '60, r. M. Shavelson, i. C. Gable) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 9.50 Aktualno: 2. junij - Praznik Republike 12.35 Aktualno: Verdetto finale 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo in vremenska napoved 14.10 Nan.: Il commissario Manara 15.05 Film: La nave dei sogni - Tahiti (rom., Nem., '99, i. S. Rauch) 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commis-sario Rex 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Variete: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Variete: Lasciami cantare 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sot-tovoce 2.15 Aktualno: Cantieri d'Italia Canale S 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Cantieri d'Italia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società, sledi Zdravje 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.00 Koncert ob Prazniku Republike 19.30 Aktualno: Slovesnost ob Prazniku Republike 20.00 Variete: Crazy Parade 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - An-nozero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik 23.25 Dok.: La Storia siamo noi 0.25 Dok.: Ritrat-ti musicali 1.10 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 1.10 Nan.: Day Break 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffè di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Referendum 2011 Messaggi Auto-gestiti 9.20 Film: Spara forte, piu' forte...non capisco! (It., '66, r. E. De Filippo, i. M. Mastroianni) 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Wind at My Back 16.00 Film: Affittasi ladra (kom., ZDA '87, r. H. Wilson, i. W. Goldberg) 17.40 Dok.: Geo Magazine 18.15 Vremenska napoved 18.20 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole C/ Italia 1 ^ Tele 4 21.05 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 23.25 Variete: Parla con me Rewind 0.00 Nočni dnevnik 1.00 Aktualno: Magazzini Einstein 1.40 Glasb.: La musica di Raitre u Rete 4 7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Nan.: Carabi-nieri 7 10.55 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije Il lungo viaggio di Trieste nel Risorgi-mento 21.35 Aktualno: Gli incontri al Caffe' Versiliana d'inverno 22.55 Aktualno: Dai nostri archivi 0.40 Film: Dispe-ratamente innamorata (dram., ZDA'73, r. G. Cates, i. R. Wagner) La l 21.10 Film: Gli intoccabili (gangster, ZDA '87, r. B. De Palma, i. K. Costner in Robert De Niro) 23.50 Hollywoodland (dram., ZDA '06, r. A. Coulter, i. A. Brody) 2.35 Film: Attenti al buf-fone (dram., It., '06, r. A. Coulter, i. A. Brody) 1.25 Nočni dnevnik 2.35 Film: Attenti al buffone (dram., It., '76, i. N. Manfredi) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Rosamunde Pilcher: Decisione del cuore (dram., Nem., '09, r. T. Hermann, i. G. Dohm) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Svisti e mai visti (v. C. Bi-sio, P. Cortellesi) 23.30 Film: Ravanello pallido (kom., It., '01, i. L. Littizzetto) 1.30 Nočni dnevnik 1.50 Nan.: In tribunale con Lynn LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Mac Gyver 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Quel maledetto ispet-tore Novak (det., V.B., '69, r. S. Wanamaker, i. Y. Brynner) 16.00 Nan.: Chiamata d'emer-genza 16.35 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.35 Variete: Cuochi e fiamme 19.40 23.10 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 0.40 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resni-čnostni show: Sos Tata 23.30 Aktualno: Bertolucci racconta Novecento 23.40 Film: Novecento atto I (dram., It., '76, i. R. De Ni-ro) 2.40 Aktualno: Otto e mezzo |r Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Otr. nan.: Tele-bajski 10.45 Pod klobukom (pon.) 11.20 Sprehodi v naravo 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Studio City (pon.) 14.25 Druž. nan.: Vedrana Grisogono (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvet-ličniki 16.05 Kratki igr. film: Moje rožnato življenje 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Opus dei, tiha križarska vojna 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Pisave 23.30 Tv priredba predstave Sng Drama Ljubljana 1.45 Globus 2.15 Dnevnik (pon.) 2.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.15 Infokanal Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Ugriznimo znanost 13.30 To bo moj poklic 14.00 Pariz: Tenis - Oprto prvenstvo Francije 17.55 Košarka (M), Liga Telemach 20.00 Film: Nataša 21.30 Nad.: Zdravničin dnevnik 23.10 Dok. odd.: Doba nespameti (t Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.30 Novice 9.00 Odbor DZ za finance in monetarno politiko, prenos 12.00 Odbor DZ za okolje in prostor, prenos 15.00 Odbor DZ za gospodarstvo, prenos 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 7.00 Risanke 9.20 Aktualno: Real C.S.I. - A sangue freddo 10.40 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa! 12.10 Aktualno: Cot-to e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Film: Il mio ragazzo e un bastardo (kom., ZDA '06, r. B. Thomas, i. J. Metcalfe) 16.30 Film: Hannah Montana -The Movie (glasb., ZDA '09, r. P. Chelsom, i. M. Cyrus) 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Nan.: CSI -Scena del crimine 23.00 Nan.: The Closer 23.50 Variete: Le Iene (v. Luca e Paolo, I. Bla-si) 1.20 Pokerlmania 1.50 Nan.: Chante! 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.25 Boben - glab. odd. 15.25 City folk - dok. odd. 15.55 Film: Črni obiski 17.30 Slovenski magazin 18.00 Lynx magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Back stage live 20.20 Avtomobilizem 20.35 Tenis: Roland Garros, povzetek 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 22.30 Primorska kronika 22.45 Kraji in običaji 23.15 Minute za... 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti pop Pop TV 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Attualita (pon.) 8.00 14.55 Aktualno: Videomotori 9.00 Variete: Do-mani si vedra 9.30 Nan.: Ecomoda 10.30 Aktualno: Lezioni di pittura 11.30 Borgo Italia 12.30 22.00 Aktualno: Rotocalco AdnKronos 12.55 Variete: Cosi casa 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udine 15.10 Variete: Ostrega... In tour 15.20 Dok.: Italia magica 15.50 Dok. odd.: Wild Adventure 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Salus Tv 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 19.20 Koncert: Voci dal ghetto 21.10 Aktualno: 7.00 Dežela pred časom (ris.) 7.25 Iz Jim-myjeve glave (ris.) 7.55 14.35 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.5510.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.10 15.35 Grenko slovo (dram. serija) 10.35 17.45 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.0016.35 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, hrana in pijača 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Smo že končali? (kom., ZDA/Kanada, '09) 21.45 Na kraju zločina (krim. serija) 22.40 24UR zvečer, Novice 23.00 Rubikon (krim. serija) 23.55 Beg iz zapora (akc. serija) 0.50 Skrivnostni otok (avant. serija) 1.55 24UR, ponovitev, Novice 2.55 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.50 Svet, pon., Novice 8.50 11.05 Obalna straža (akc. serija) 9.45 Družina za umret (hum. serija) 10.1015.35 Domače kraljestvo (hum. serija) 10.35 0.05 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.00 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.15 TV prodaja, Reklame 13.45 Film: Letovišče v plamenih (zgod. drama, Nem., '07) 17.0518.55 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Gladiator (akc., ZDA, '92; i. Russell Crowe) 21.55 Film: Goldfinger (akc., Anglija, '64) 0.35 Film: Vidim te.com (kom., ZDA, '06) 2.05 Love Tv, Erotika 4.10 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Reka življenja - piše Žarko Rovšček; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga: Erica Johnson Debeljak: Prepovedani kruh - 1. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 14.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00, 20.00 Playlist; 13.15 La canzone della settimana; 14.00 Summer Beach; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E...state freschi; 17.35 Deželne novice;18.00 Rc Lounge Caffe'; 19.00 La via della plata; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.00 Kultura; 21.30 Proza; 23.00 80 nostalgia; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrož-venket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.35 Žurnal; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Hitrejši v kuhinji, vec časa na prostem. STEKA ponev FAVORIT metlica za stepanje ,99 O FAVORIT zajemalka e6'99 FAVORIT obračalka 99 c6' SENIOR kuhinjski pripomočki €4/"/3 kosi GYNNSAM nož cll'"/kos TOKIG odcejalnik solate bel SKANKA ponev premer cm 28 SKANKA lonec s pokrovko 5 It IDEALISK strgalnik c4f" GRUNKA kuhinjski pripomočki €4/"/4 kosi CHOSIGT set lijakov c0'"/2 STAM lupilnik različne barve IKEA 365+ posoda za shranjevanje cm 17x17x6 SPRITTA rezalnik za jabolka SPRITTA ožemalnik za limone Pridite in odkrijte recept za funkcionalnost. Poletje prihaja in nanj se je treba vnaprej pripraviti. Z izdelki IKEA bo vaša kuhinja bolj praktična in funkcionalna. Z našimi rešitvami boste spretnejši za štedilnikom pri pripravi večerje na prostem in hitrejši, ko boste želeli preprosto oditi na dopust. Še vedno niste člani? Prijavite se lahko takoj, in sicer v trgovini ali na naši spletni strani. Je enostavno in brezplačno! Omogoča vam izkoriščati popuste in za vas namenjene ugodnosti. IKEA VILLESSE (GO), Via Cividale. Pon - Ned: 10 - 20. Do nas je enostavno priti po hitri cesti RA17, povezava Gorizia-Villesse. www. i kea. it/vi Hesse