PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v KotovLnl Abb postale 1 gruppo - Cena 40 lir Leto XXL St. 198 (6176) TRST, sobota 21. avgusta 1965 PO PRISEGI CIRIMOKOSOVE VLADE 200 ranjenih in 300 aretiranih v Atenah med do sedaj najbolj ogorčenimi demonstracijami Središče mesta je bilo več ur prizorišče spopadov med policijo in demonstranti Ulice polne solzilnega plina - 15 ognjenih barikad - Cirimokos grozi s strogimi policijskimi ukrepi - Nasilna odstavitev sindikalnih voditeljev solzilne bombe. So^nožlca se je razpršila, vendar Po raznih vogalih ostale skupi-oh demonstrantov, ki so policiste suie s točo kamenja in s stekle-oami. Solzilni plin se je razlezel 0 večjem delu ulice, ki vodi pro-, '•niverz, spopadi pa so se raz-p .na celotno središče mesta. olicija Je stalno napadala de-or>strante, ki so se branili na vse ok°^če naCine- Tako so naredili t ° * Petnajst ognjenih barikad s uj. da so na osrednjih atenskih desk*1 zažgaIi stole> mize, oglasne ske in druge vnetljive predmeta efibrat so intervenirali tudi *asHci z brizgalnami. f^Padi med policijo in demon-so se nadaljevali predvsem mobile. Nekateri očividci pravijo, da so slišali tudi strele. Promet v središču Aten je povsem paraliziran. Razbitih je več izložb in med njimi tudi izložba ameriške knjigarne. O ogorčenih demonstracijah poročajo tudi i* Pireja, kjer se je na zborovanju zbralo 2000 kovinarskih delavcev, ki so proglasili 24-urno protestno stavko, vendar ni prišlo do resnejših incidentov. O demonstracijah poročajo tudi s Hera- ATENE, 20. — Cirimokos je ob 12.30 prisegel kralju z vlado, ki sestoji komaj iz 12 ministrov in treh podtajnikov (normalno ima grška vlada 30 ministrov). Kmalu zatem je, očitno na željo desničarske ERE izjavil, da njegova vlada «ne bo dopustila demonstracij pred parlamentom«, in je to-rej napovedal oster napad na grško ljudstvo, ki demonstrira Za Papandreuja. ,2e zvečer pa je prišlo do no- ---------------- v*h, do sedaj najostrejših demonstracij, med katerimi je bilo Po zadnjih nepopolnih poročilih 200 oseb ranjenih, 300 demonstrantov pa je policija aretirala. Bolnišnice v središču Aten so Polne ranjencev, ki jih stalno dovažajo policijski, rešilni in zasebni avtomobili. Po prvih vssteh je menda 108 oseb hudo ranjenih, • laže pa na stotine. pfi tem niso všteti številni ra-njeni, ki so šli k zasebnim zdravnikom, da se izognejo za-Pletljajem s policijo. V okvir vladnih ukrepov za zn-utje demonstracije namreč spada ‘Udi sklep atenskega sodišča, ki ua osnovi Karamanlisovega fašističnega zakona odstavilo 9 čla-uov od 31 »Grške generalne kon-iederacije dela«, med njimi tudi generalnega tajnika in tajnika za ■nančna vprašanja. Devet odstavka’}1 sindikalistov obtožujejo komunizma, predvsem pa, da so se vineševali v politične zadeve. Odstavljene sindikaliste nameravajo 2amenjati z desničarsko nastroje-aimi osebami. . Proti Cirimokosovemu izdajstvu n Proti temu ukrepu so sindikal-ne organizacije tiskarjev in stav-'ev Priredile zborovanje. Pred glediščem, kjer je bilo zborovanje, je zbrala ogromna množica lju-.!• ki jih uradna policijska poro- ■ a ocenjujejo na 15.000. Ko se le zborovanje zaključilo, je mno-c*Ca odšla v povorki čez Trg Con- 0rdia in se usmerila proti par- ‘anientu. t hi bilo običajnega kordona, mveč je policija takoj napadla uatnonstrante: pred policijskimi a-gehti sta vozila dva tovarnjaka, na aterih so bili agenti s plinskimi askami in oboroženi s solzilnimi ombami. Ko je množica bila 50 etrov oddaljena od tovornjakov, ■ le za trenutek ustavila, nato pa sla dalje. Agenti so pognali to- mjake in začeli brezobzirno me- klions. (Kreta). Nekaj po polnoči je policija sporočila, da ji je uspelo obvladati položaj, čeprav so skupine demonstrantov še vedno zbrane na Trgu Concordia. Poročila ugotavljajo, da so Atene zvečer preživljale najbolj dramatične ure krize, ki traja v Grčiji že preko mesec dni, in da je prišlo do prave bitke v središču mesta. Policija trdi, da je demonstracije organizirala levica. Cirimokos si je demonstracije ogledal in takoj nato izjavil, da gre za poskus vstaje* v, upanju, da to policija zgubila živce in povzročila mrtve. Nato je napadel Papandreuja, češ da je kriv za demonstracije, in ga pozval, naj zahteva od EDE in svojega sina, iiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiitMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiHiiiniiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii V OZRAČJU PRISRČNEGA PRIJATELJSTVA Delegati ženevske konference obiskali Turin in Firence Izjava sovjetskega in ameriškega delegata - Obletnica Togliattijeve smrti shanti Jja Univerzitetnem drevoredu in tu-st drugih ulicah v središču me-zan del množice se je sicer des f fantie v skupinah po tri-ro* • so nadaljevali bitko, obo-g.6?1 s Palicami in kamenjem. šali so zažgati policijske avto- FIRENCE, 20. — Delegati razoro-žitvene konference so prispeli v Turin, kjer so si dopoldne ogledali mestne znamenitosti, nato pa so nadaljevali pot skozi Milan in po «avto cesti sonca« v Firence. Pozdravil jih je župan odv. Lago-rio, ki je poslal v hotel soprogam delegatov cvetje. Celotna delegacija šteje 56 oseb; spremlja jo italijanski delegat na razorožitveni konferenci veleposlanik Cavalletti. Iz avtomobilov sta prva stopila sovjetski in ameriški predstavnik, ki so ju obkolili novinarji in fotoreporterji. Ob vhodu hotela je veleposlanik Cavalletti izjavil novinarjem, da ima obisk Firenc izključno turistični značaj in da bodo gostje počivali. Sovjetski predstavnik Carapkin je novinarjem dejal: ((Prvikrat sem v Firencah in je težko reči, kaj mislim o tem velikem mestu. Vem, da je tukaj vse lepo, in se veselim vabila ministra Fanfanija, ki mi je omogočil obisk Firenc, od koder bom prav gotovo odnesel prijeten spomin.« Tudi ameriški delegat veleposlanik Foster se je zahvalil za vabilo in je dejal, da v sedmih letih, ko je v Ženevi, ni mogel narediti podobnega potovanja in da je tudi on prvikrat v Firencah, kjer je vse umetnost in kultura. «Sem smo prišli skupaj, je dodal veleposlanik, v ozračju prisrčnega prijateljstva, ki ga bomo prav gotovo prenesli v Ženevo.« Delegati si bodo jutri med 9. in 12. uro ogledali mesto, po kosilu v hotelu, se bodo pa odpeljali z avtomobili v Benetke. Iz Rima poročajo, da bo ob prvi obletnici smrti Togliattija položila vence na njegov grob delegacija CK KPI in poslanske ter senatne skupine. «Rinascita» pa objavlja ob tej priložnosti Alicatov članek, v katerem ugotavlja, da sta še vedno na dnevnem redu dve važni vprašajni, ki ju je vsebovala To-gliattijeva spomenica iz Yalte. Gre za nujnost, da se socialistične sile enotno uprejo najbolj reakcionarnim skupinam imperializma, in to vse socialistične sile ne glede na ideološke razlike. Drugo nujnost pa predstavlja potreba «novega razvoja celotnega delavskega gibanja«. ((Treba je imeti pogum — pravi Alicata — s kritičnim duhom oceniti mnoga vprašanja in tudi tako ustvariti edino možnost za boljše razumevanje in trdnejšo enotnost našega gibanja.« Orožje prebivalcem indijskega Kašmira NOVI DELHI, 20. — Predstavnik indijske vlade je sporočil, da so razdelili prebivalcem naselij v pokrajini Jammu v Kašmiru na tisoče pušk, da se bodo lahko branili pred napadalci, ki so vdrli v Kašmir iz Pakistana. Po oropanju dveh naselij pred nekaj dnevi, ko je bilo tudi 12 smrtnih žrtev, ni prišlo do novih napadov. Položaj je še vedno napet, vendar predvidevajo, da bodo pakistanske »vti-hotapljence« lahko pognali čez mejo v nekaj dneh. V zadnjih dvanajstih dneh so indijske oborožene sile ubile ali ujele na področju indijskega Kašmira okoli 800 napadalcev in med njimi šest pakistanskih oficirjev. Pakistanski minister za zadeve Kašmira Ali Akabar pa je ponovno trdil, da njegova vlada spoštuje obveznosti o premirju, in je trdil, da se bo ministrski predsednik trudil za »mirno prenehanje indijskih izzivanj«. Minister je mnenja, da gre za »ljudski u-por», ker hoče Indija priključiti celotno ozemlje Kašmira. Zanikal je vesti o kitajskem sodelovanju pri bojih v Kašmiru. ,,ll|""iiiiiii„lillllllllltlltlllllllllllllllltlllnllllllllllllllllllllilllllmltllllililillilnitlmllllll1UIIIll,„IIMIi DANES dol ‘'tenal’ so bile včeraj med vso vietnamskem vprašanju. Brockway ,i got,ajn° kriZ0 najbolj ogorčene je naštel sledeče štiri pogoje obeh šlo *lns*,rac*je, med katerimi je pri-in h ostrih spopadov s policijo trip *.° P°u,'čnih borb v središču , „ s. ^, Izredno visoko je število o ,enih in aretiranih, kar govori rte rerah n°ve Cirimokosove vla-' . a «vzpostavi red». komlr. ollos je prisegel kralju s in,a aj ministri (medtem ko jih in Srška vlada običajno trideset) n,in.Jeg0v Prvi ukrep, v položaju ka* lstrsbega predsednika je bil n-Va ’. nai zaPrejo prireditelje zboro-■bonst ,F°t ,katerem je prišlo do de-nj,.i tracij. Očitno skuša na tak *°Prati» svojo socialistično in Podn a*,st,4no preteklost in doseči bot i° desnice, ki je postavila Doli„* .vnt P°Boj prav zaostritev vRlJskega pritiska, rta *VPolicijskih ukrepov spa-odbor * “Ustavitev . devetih članov iej 5a srške konfederacije dela, v a.ao se «vmešavali v politiko«, ni 7n?ar Pa vse kaže, da desnica in at*ov°ljna niti s takimi ukrepi oh]- ? hoče neposredno priti na zaradi česar je tudi malo da n,!*,!'’ bi Cirimokosova vlado d»h Podedeljkovo parlamentarko*0 Prejela zaupnico, stičn- vierajšnjem poročilu laburi-o ga Parlamentarca Brockwaya skvj g0V0rlh, ki jih je imel v Moko- s. severnovietnamskim poslani-sije ,n.z voditeljem stalne komitente1 u*nevietnamske osvobodilne htožn ’ i aze’ da so se odprle nove osti za začetek pogajanj o sogovornikov za začetek pogajanj: 1. Spoštovanje ozemeljske celovitosti Severnega Vietnama. 2. Ustanovitev koalicijske nevtralne vlade v Saigonu in umik ameriških čet iz Južnega Vietnama. 3. Vietnamsko ljudstvo bi moralo neodvisno in brez zunanjega vmešavanja odločati o svoji usodi. 4. Sprejem možnosti (in ne obveznosti), da se oba Vietnama združita. Brockway je poudaril, da se ti pogoji nič ne razlikujejo od pogojev sporazuma in da bi Američani lahko sprejeli njihovo bistvo ter da je predstavnik osvobodilne fronte izjavil, da bi Američani med pogajanji lahko zadržali v Južnem Vietnamu svoj mali vojaški kontingent. Severno-vietnamski poslanik pa je dejal, da prekinitev bombardiranja ni več izrecen pogoj za pogajanja. Pač pa Vietnamci vztrajajo, da se pogajanj udeležijo zastopniki osvobodilne fronte in izključijo predstavniki sajgonske vlade. Medtem se je nadaljevala ofenziva 4000 «marine-sov» proti 2000 partizanom južno od ču Laja, kjer so po ameriških poročilih imeli občutne izgube. Hkrati pa partizani napadajo vasi pri samem Sajgonu. Tudi pet skandinavskih držav je včeraj zahtevalo začetek pogajanj o Vietnamu, norveški zunanji minister pa je izjavil, da bi morale ZDA prenehati bombardiranje, s katerim pač ni moč najti politične in diplomatske rešitve. Odložena odobritev konzularne konvencije med ZDA in SZ WASHINGTON, 20. — Danes so uradno potrdili nesoglasja med državnim departmajem in FBI glede konzularne konvencije, ki je bila podpisana lani s Sovjetsko zvezo. Parlamentarni voditelji demokratične večine so pred dnevi sklenili odložiti na prihodnje leto ratifikacijo tega sporazuma, številni parlamentarci se naslanjajo predvsem na izjave voditelja FBI Hooverja, ki je trdil, da bi z odprtjem sovjetskih konzulatov v pogojih, ki jih določa sporazum, služili samo vohunski službi v ZDA. Predstavnik državnega departmaja pa je izjavil, da bo konzularna konvencija zagotovila večjo zaščito ameriških državljanov v Sovjetski zvezi. da se ustavijo in se omejijo na ((legalne demonstracije«. Cirimokos je nadaljeval: ((Podpihovalci teh anarhističnih gibanj morajo vedeti, da jim ne bo dovoljeno ustvarjati nered in da se bo na vsako demonstracijo vedno bolj odločno odgovorilo.« Cirimokos je nato ukazal aretirati organizatorje v gledališču dovoljenega zborovanja, Cirimokosovo vlado sestavlja 12 ministrov in trije podtajniki in se namerava v tej sestavi v ponedeljek predstaviti parlamentu ter šele po dobljeni zaupnici spopolniti. Vlada je sestavljena izključno iz poslancev biv-&e »Zveze centra«; med njimi je pet vidnejših osebnosti, ki so bile je prej v Papandreujevi vladi: Cirimokos, ki je prevzel poleg predsedstva še zunanje ministrstvo, Kostopulos: obramba in gospodarska koordinacija, Alama-nis: finance in javni red, Paps-piku: sodstvo in Tumbas: javna dela. Na odločilnih položajih sta torej še vedno Kostopulos in Tumbas, katerih vključitev v vlado je poleg nekaterih drugih o-seb izrecno zahteval kralj Konstantin, ki si je hotel na tak način povsem zagotoviti vpliv na vojsko. Nedvomno je osrednja o-sebnost nove vlade Kostopulos, ki je bil v zadnjih desetih mesecih zunanji minister in ki je i-mel odločilno vlogo v grški politiki v zvezi s ciprsko krizo. Vlada ima le šibke upe, da bo dobila zaupnico v poslanski zbornici, saj je povsem negotova celo podpora desnice. ((Progresisti« vztrajajo na svojem stališču, da je treba ustvariti vlado ((narodne enotnosti«, kar v praksi pomeni, da zahtevajo tudi zase ministrske položaje in se ne zadovoljijo podporo «od zunaj«. Gre za skrajno desnico iti je značilno, da se je Cirimokos včeraj sestal z njih voditeljem Markezinisom in da so po razgovoru «progresisti» sporočili, da je šlo samo za vljudnostni sestanek in da še vedno nasprotujejo Cirimokosovj vladi. ERE je pripravljena podpreti Cirimokosa, vendar s točno določenimi pogoji in prvenstveno, da mora še pred sklicanjem parlamenta ((dokazati, da je sposoben vzpostaviti v deželi red«. Cirimokos je z včerajšnjim brutalnim nastopom policije pokazal, da skuša doseči podporo vsaj te skupine. Dvomljiva je podpora vseh bivših ministrov Novasove vlade, ki jih je 23, še bolj dvomljiva pa skupine, ki se ie kasneje ločila od Papandreuja in ki šteje teoretično 26 poslancev, od katerih pa se je osem že javno ponovno ločilo od Cirimokosa. Poleg tega pa je kaj dvomljivo, da bodo vsi poslanci ERE glasovali za njega, in je torej skoro nemogoče, da prejme potrebno število glasov. Z gotovostjo namreč lahko računa samo na svoje ministre (15), večine ERE (99 poslancev v celoti) in na del Novasovih bivših ministrov (23), s čemer pa se v najboljšem primeru niti ne približa potrebnim 151 glasovom. Kongu. V Belgiji namreč skrbno sledijo tem pripravam, ker bo nova ustava okrepila oblast novega predsednika republike. Poleg tega sta Combe in Spaak govorila o vojni proti osvobodilnemu gibanju v Kongu in o »varnosti« belgijskih državljanov, ter o belgijski finančni pomoči. Po razgovoru so izjavili, da je bil Combejev obisk »poiztiven«. Sklenili so tudi letalski sporazum med obema državama ter začeli razgovore o belgijskem trgovinskem kreditu Kongu v višini milijarde belgijskih frankov. Popoldne se je Combe znova pogovarjal z novim predsednikom belgijske vlade Harmelom, zvečer pa je odpotoval v Pariz. Jutri se bo vrnil v Brustlj na privaten obisk in bo nato* odpotoval v Leopoldville. na Naser potuje danes v Gedo sestanek s kraljem Fejsalom Govorila bosta predvsem o prenehanju državljanske vojne v Jemenu KAIRO, 20. — Predsednik Naser bo v spremstvu podpredsednika ZAR Mohiedlna odpotoval jutri zjutraj iz Aleksandrije v Saudovo Arabijo. Po štirindvajsetih urah potovanja bo prispel v Gedo ob Rdečem morju, kjer se bo sestal s saudskim kraljem Fejsalom. Sestanek je zahteval Naser, ki se želi pogovarjati s Fejsalom o ustavitvi državljanske vojne v Jemenu, kjer ima ZAR sedaj 50 tisoč vojakov. Ugotavlja se, da bi tudi kralj Fejsal želel konec vojne v Jemenu. Jemenski predsednik Salal, predsednik vlade El Emari in drugi Jemenski predstavniki, ki so sedaj v Kairu, bodo ostali tam do povratka Naserja, ki Jim bo poročal o razgovorih s kraljem Fejsalom. List «A1 Ahbar« objavlja izjave saudskega ministra za obrambo, ki ima nalogo pripraviti uraden sprejem Naserja v imenu kralja. Minister Je izjavil: «Ko bo Naser prišel v Saudovo Arabijo, bo tam kakor doma, med svojimi brati, oziroma v svoji lastni družini«. Predstavniki jemenske delegacije, ki se je te dni razgovarjala z Na- serjem, so poudarili, da ne bodo sprejeli nobene kompromisne rešitve, če ne bo kralj Fejsal sprejel vsaj dveh bistvenih točk, in sicer ohranitev republikanskega režima v Jemenu in prepoved bivšemu kralju Badru ter drugim predstavnikom njegove dinastije, da imajo kakršno koli besedo v vodstvu države. Libanonski list «A1 Hayat» piše, da je jemenski kralj Al Badr hudo bolan in da ima črevesni čir ter da se zdravniki obotavljajo z operacijo. Baje tudi sam kralj odklanja operacijo, ker bi moral zaradi tega zapustiti Jemen. Ta novica je vzbudila med opazovalci precejšnje zanimanje Ti ugotavljajo, da bi se možnost sporazuma v Jemenu v veliki meri povečala, če bi se Al Badr iz zdravstvenih razlogov odpovedal svojim zahtevam, da se vrne v Jemen. «v celoti strinjajo«, da je treba končati jemensko državljansko vojno, ki traja že tri leta. Johnson zopet obljublja da bo branil pravice vseh državljanov WASHINGTON, 20. — Predsednik Johnson je odločno obsodil črnske demonstracije v Los Angelesu, češ da podobna nasilja ne morejo biti opravičena tudi z utemeljenimi zahtevami črncev. Opozoril je črnsko prebivalstvo, da nekaj ur nasilja lahko zbriše dobro voljo, ki Se je ustvarila s potrpežljivim delom, ki je trajalo mesece in leta. Udeleženci teh izgredov so, prav tako kot pripadniki Ku-Klux-Klana, izven zakona in kršijo ustavne pravice ter jih je treba zato odkriti in Kakor poroča «New York Times«, ka/™™0n je ocenil dogodke v je radio Meka poročal, da so se zastopniki obeh strani na jemenski fronti sestali v letovišču Taef v Saudovi Arabiji in sporočili, da se n i iiii 11 iiiii iiiiiii i iii iiiiiii i im umil umili iliimi iiimi n mm umni mn umi mm n m n mim m minulim m mimiimmmmmmm iii n mi mniimii um im m mi mn ZASKRBLJENOST SEVERNEGA SVETA ZARADI VIETNAMA Poziv vsem prizadetim državam naj začnejo pogajanja brez pogojev Lange poudarja, da bi morali upoštevati ■■■ i ■■■ iiinii im m i m mi i m m, i m V ČETRTEK ALI SOBOTO - TO NI VAŽNO Program poskusa «Gemini 5» določen za vseh osem dni Spričo številnih in najraznovrstnejših nalog in opravil bosta Gordon Cooper in Charles Conrad komaj se utegnila počivati, kolikor jima bo potrebno Zaradi tehničnih in vremenskih se bo ločil njen drugi člen. 20 se-. jem 163 km in apogejem 350 km. motenj je bil poskus «Geminl-5» v četrtek popoldne odložen. Rečeno je bilo na soboto, morda pa tudi za kak dan pozneje. Ni važno, če bosta 38-letni Gordon Cooper in 35-letni Charles Conrad odletela na svoje osemdnevno potovanje po vesolju danes ali kak drug dan, vse bolj važno je, da se njun polet srečno konča in da v redu opravita čim več nalog, ki jih pred vi devajo za ta vesoljski podvig. Kako točno predviden in odmerjen je čas letanja in koliko nalog čaka kozmonavta, je razvidno iz «umika». Ves spored predvideva 121 krožnih poti v skupni dolžini 5,185.000 kilometrov, ki jih bosta kozmonavta opravila v'- osmih dneh. Najbolj se bosta oddaljila od Zemlje za 379 km, perigej pa bo znašal 160 kilometrov. Na Zemljo se bosta vrnila kakih 850 km jugozahodno od Bermudskih otokov. Gornji podatki veljajo za ves polet, sedaj pa preidimo na »umik« prvega dne poleta: 2 minuti In 36 sekund po odletu se bo od rakete «Titan 2» ločil njen prvi člen. minut 38 sekund od odleta pa kund pozneje bo kabina «Gemini- Pet ur po odletu bo «Gemirri-5» za 5» že v krožni poti. 36 minut po j čela s premiki, da bi se približala odletu se bo začela prva konkret-; kapsuli »Rep« ln sicer z razdalje na naloga kozmonavtov: merjenje j 28 km. Sedem minut pozneje bi svetlobe, ki odseva od raznih pred- i morala biti «Gemini-5» le 6 m cd kapsule «Rep», hkrati pa bo ladja na svojem poletu čez Avstralijo metov kot npr. od drugega člena nosilne rakete, od Zemlje, Lune in drugih planetov. Šestinpetdeset minut po odletu bosta kozmonavta prižgala pomožne rakete, s katerimi bosta ladjo dvignila s perigeja 160 km na 170 kilometrov. Ob 1 uri in 2 minutah poleta se preneha merjenje odseva svetlobe, in ob 2. uri 25 minut poleta pa se začne priprava za najvažnejši del vsega tega poskusa in sicer za poskus »vesoljskega sestanka«. 2 uri in 25 minut od odleta bosta kozmonavta ločila od svoje ladje majhno »kapsulo za ocenjevanje vesoljskega sestanka« — t. j. «Rep». Se prej pa bosta dvignila svojo ladjo na najvišjo razdaljo od Zemlje na 379 km. 3 ure in 39 minut po odletu pa bosta skušala spraviti svojo ladjo za 11 km pod kapsulo «Rep». Ko bosta kozmonavta 4 ure in 31 minut v vesolju, bosta spravila svojo ladjo na krožno pot s perige- 1111111111111111111111111111 in iiiiniiii m mi iiiiiiii iiiii iiiiii mu i iiiiiiii ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nun iiiiiiii iiiiiiii V Maroku žrtve zaradi poplav RABAT, 20. — Nenadna poplava i njegova dva brata so dobili precejš-Je povzročila v Maroku smrt naj- nje opekline, ko so sicer zaman, manj 22 oseb. Bojijo se pa, da se poskušali odpreti skozi plamene to število lahko dvigne tudi do 40, | pot, da bi rešili čredo, ker je precej oseb pogrešanih. Hu- -------- Pes še kar čaka mrtvega gospodarja do sta bila poškodovana dva ho tela. Narasle vode so porušile tri mostove in mnogo hiš. Vest, ki Je prispela pozno zvečer, navaja, da je mrtvih 30, škode pa je za 400 milijonov frankov. Hudo prizadeto prebivalstvo v Čilu SANTIAGO (čile), 20. — V vsej državi se nadaljuje delo za reševanje ln pomoč žrtvam neurja, ki Je divjalo v prejšnjih dneh. Obenem pa ukrepajo vse potrebno zaradi napovedt novih orkanjv. Iz nekaterih predelov so oblasti evakuirale prebivalce Glede nekaterih področij pa Je državni varnostni svet prebivalstvu priporočil, naj na ta področja ne prihaja zaredi nevarnosti plazov. Pomoč prizadetemu prebivalstvu prihaja iz vse države in tudi lz Inozemstva. Veleposlaniki nekaterih južnoameriških držav so sklenili, du ne bodo priredili slovesnosti ol) obletnici neodvisnosti teh držav, temveč da bodo v ta namen določene vsote odstopili čuski vladi za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Oblasti so sklenile, da bo še naprej goveje meso raclonirano, ln vlada upa, da bo uspela ootrošnjo tega mesa sploh krepko omejiti. Oblasti v Čilu so že prej raclonira le goveje meso ter prepovedale prodajo od nedelje do srede. Sedaj pa bo ta prepoved raztegnjena do četrtka. Obenem se bo povečala propaganda za potrošnjo rib, ovčjega ln svinjskega mesa ter perutnine; vse to namreč v Čilu imajo, medtem ko morajo goveje meso uvažati. Tristo koz je zgorelo PALMI, 20. - Cela čreda 300 koz je poginila v požaru, ki Je zajel neki gozd v Solano dl Bagnara Plameni ki so se naglo razširili, ou čredi zaprli pot. Lastnik črede ter BRESCIA, 20. — že več kot en mesec prihaja majhen pes vsak dan pred bolnišnico ter tam — zaman čaka svojega gospodarja, ni pa Je že pred 30 dnevi umrl. Pes Je bil vedno navezan na gospodarja in ko Je bil ta v bolnišnici, je vedno spremljal svojce, ko so šli gospodarja obiskat. Ker pa psi ne smejo v bolnišnico, je pes vedno čakal zunaj. Pred mesecem dni je gospodar umrl ln svojci so seveda nehali hoditi v bolnišnico. Toda pes hodi še kar naprej tja ter po več ur čaka pred vhodom. svojo brzino zmanjšala, tako da bo četrta krožna pot «Gemini-5» in kapsule «Rep» «polet v formaciji«. Kozmonavta bosta med tem napravila več fotografij. 6 ur in 49 minut od poleta se bo začel ponoven manever in sicer oddaljevanje od kapsule «Rep», obilno uro pozneje bosta začela ponovno z merjenjem odseva luči. Po 8 urah in 30 minut od odleta bo Cooper zaspal za 6 ur, njegov kolega pa Ima predvideno uro odmora za obed. 14 ur in 20 minut po odletu Jao Conrad napravil več poskusov, s katerimi bo preizkusil svojo sposobnost spoznavanja določenih krajev na Zemlji. Cez 40 minut čaka njega spanje, njegov kolega Cooper pa bo «sedel k mizi«. 21 ur in 30 minut po odletu je predviden za Cooperja dve-umi počitek, Conrada pa čaka ponoven odmor ene ure, ki ga mora izkoristiti za to, da se naje. 23 ur in 55 minut po odletu bosta kozmonavta začela poskus »opazovanja izstrelitve neke rakete z oporišča v Cape Kennedy». Kakor vidimo, je delovni program kozmonavtov kar obsežen, tako da ne bosta mogla izgubljati časa. Sicer pa predvideva njun program kar 17 poskusov, med katerimi je prav gotovo najpomembnejši «lov na satelita«, to se pravi poskus približanja kapsuli. »Rep« je opremljen z izredno občutljivo radarsko napravo, «Gemini-6» pa razpolaga z elektronskimi možgani, tako da sl bosta kozmonavta pomagala s tem, da bi ne prišlo do trčenja, ki bi pomenilo katastrofo. Ta poskus Je pomemben zato, ker astronavtika predvideva za bodočnost postavitev vesoljskih postaj, kot oporišč za nadaljnje polete proti drugim svetovom ali globlje v vesolje. Drugi pomemben poskus je zdravstvenega značaja. Zdravniki so ugotovili, da so nekateri kozmonavti po svojih podvigih imeli razne motnje. ki jih pripisujejo prvenstveno breztežnostnem stanju kozmonavtov, ki da ima nekatere kvarne posledice na organizem, in sicer tako imenovano dehidracijo, vestibular ne motnje in neke spremembe v sestavi kostnega apnenca. Da bi se upirali dehidraciji, ki se logično opaža v krvi kozmonavtov, so strokovnjaki svetovali Coo- 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111114111111111111111111111111111111111,1),|,|||||||||M||||||||| Šest oseb 15 dni na morskem dnu v globini 100 m MONTECARLO, 20. — Od ponedeljka bo šest oseb 15 dni živelo na morskem dnu v globini sto metrov Ta poskus bodo napravili v Sredozemskem morju pri Salnt-Jeanle-Cap Ferrat. Sest razlsKO-valce* bo živelo v posebni »podmorski hiši«, ki je bila seveda nalašč v ta namen zgrajena. Pri tem bodo obenem pregledovali dno ter skušah ugotoviti, če bi bila kaka ležišča petroleja. Podobne eksperimente so že napravili pri Marseillu ter v Rdečem morju, vendar pa Je bila tedaj «podmorska hiša« zasidrana v globini 25 metrov To operacija, ki so JI dali ime »Prekontinent III«, bo stala 3 milijone frankov (okrog 380 milijonov lir). Ljudje, ki se je bodo udeležili, so morali prestati vrsto strogih preizkusov in pripravljali so se več perju in Conradu, naj pijeta čimbolj pogosto, tudi če nista žejna Strokovnjaki trdijo, da kozmonavt med poletom ne čuti potrebe po tekočinah, ki mu postanejo celo odvratne. C tem bi se dalo še več povedati, toda zdravstvenih problemov v zvezi z vesoljskimi poleti je veliko in omenili smo le najpomembnejše Sedaj bomo dodali, da bosta kozmonavta morala preizkusiti tudi svojo sposobnost neposredne orien tacije, sposobnost, ki je zaradi orne njenih motenj nekoliko zmanjšana Ko so Američani najavili ta svoj poskus in nakazali tudi del pro grama, so Sovjeti rekli, da ima po skus «Gemini-5» namen tudi vohuniti. Čeprav Američani trdijo, da temu ni tako, sami vsaj posredno priznavajo, da imajo Sovjeti prav. Cooper in Conrad, bosta opremljena s štirimi kamerami in bosta na pravila na stotine metrov filmov v barvah in v črnobelem. Po načrtu, ki so ga objavili Američani bosta skušala fotografirati izstrelitev raket z oporišča Cape Kennedy in Vandenberg. V ta namen bo NASA skušala v primernem času izstreliti umetni satelit »OSO«. Za ameriško obrambno ministrstvo bosta kozmonavta skušala s posebnimi zelo občutljivimi napravami izmeriti vročino, ki jo izstrelitev ne ke rakete povzroči v ozračju. Poleg tega bosta fotografirala «mesta železnice, ceste, pristanišča, ladje itd.« na ameriškem ln južnoafriškem ozemlju, pravijo Američani, ki še zatrjujejo, da »vsi ti poskusi so vesoljskega značaja in bodo slu žili za izpopolnitev sistemov za razpoznavanja s pomočjo vesoljskih ladij«, Ce bodo gornja fotografiranja služila vojaškim namenom, bodo nadaljnja »znanstvenega značaja« Po programu bosta kozmonavta fotografirala področja Mehike, Vzhod ne Afrike, Arabskega polotoka in Avstralije, ki da so posebno zanimiva za geologe. Nekatera področja kot n.pr. predel od Turčije do Mo zambika, pa bosta fotografirala zato, ker da je geološka struktura tega dela Zemlje zelo podobna gričevnatim predelom Lune. Kozmonavta bosta skušala tudi priti v radijski stik z bivšim kozmonavtom Carpenterjem, ki se bo te dni z globinsko ladjo spustil v globine Tihega oceana. Mimogrede bomo povedali, da se bosta kozmonavta hranila s »kockami« gnjati, piščanca, kruha, sadja, sira itd.« 24 obrokov velja 474 dolarjev, odnosno 300.000 lir. Vsak obrok vsebuje 792 do 861 kalorij K' r bosta dolgo v kabini in se med poletom ne bosta kopala, je logično, da bi ozračje v kabini ne moglo biti kdove kako prijetno. Da bi preprečili neprijetno ozračje, ki ga povzroči izločanje znoja, sta se kozmonavta že teden dni umivala s posebnim kirurškim milom, ki sterilizira polt in umori vse bakterije. Kozmonavta čaka na raznih področjih oceanov 28 ladij, 135 letal s skupno 10.000 možmi. Po programu bo »Gemini-5« prevzela letalonosilka «Chaplain», ki Jo bo čakala 500 milj jugovzhodno od Bermudov, o stale ladje in letala pa so razvrščena po vseh morjih, da bi mogla kozmonavtoma priskočiti na pomoč če bi lz tega ali onega razloga mc.rala pristati kje drugje. hnjirje ^ ijivtlaltftci* ! 5, glahbu ^ blihrčebivn Sestavljen je program filmskega festivala v Benetkah od 24.8. do 6.9. BENETK E, 20. — Vodstvo XXVI. beneškega filmskega festivala je objavilo spored festivala, ki se prične 24. avgusta in se konča 0. septembra. Prvi bo na sporedu francoski film • La vieille dame indigne» (Stara, zaničevanja vredna gospa). Film je bil povabljen, toda je izven konkurence; režiser Rene Allio. Italijanski film • Var/lie stelle delVOrsa» Luchina Viscon-tija, ki je uradno določen za festival, je na sporedu 2. septembra. Olmijev «E ven ne un uo-mo» je izven konkurence na sporedu 31. avgusta, medtem ko je Fellinijev •Giulietta degli spiri-ti» — prav tako izven konkurence •—' na programu zadnji dan^ Čeprav je bil naveden med povabljenimi filmi tudi Petrovičev film «Trije», ki si je v Pulju delil prvo nagrado, ga v danes objavljenem programu ni cideti. Zagrebška Opera na Japonskem z operami: Knez Igor, Boris Godunov, Evgenij Onjegin in Pro-dana nevesta. Dirigirali bodo Milan Horvat, Lovro Matačii m Oskar Danon. Na Japonsko P°" tuje skupno 123 solistov in nov zbora. Med solisti so Vladimir Ruždjak, Rudolf Franci, R**" ža Pospiš, Milka Klarič m Miroslav Cangalovii, ki je sicer M°n beograjske Opere. Na tem 9°' stovanju bodo nastopili tudi nekateri prvaki sofijske Opere. Lepo priznanje dr. Dragotinu Cvetku V času mednarodne muziko-loške konference, ki je bila jn*1' ja v zahodnem Berlinu in jo J" organiziral Mednarodni inSt»tut zu primerjalno muzikologijo, le bila tudi glavna skupščina te institucije. Za prihodnja štiri I** ta so bili izvoljeni za predsednika znanstvenega sveta omenjenega inštituta Paul Collaer (BrV selj), za prvega podpredsedniku Dragotin Cvetko (Ljubljana), 2fl drugega Klaus Wachsmann (Lo» Angeles) in za tretjega Naragd-na Menon (Neto Delhi). ZAGREB, 20. — Na vabilo japonske televizije bo 3C. tm. O-p era zagrebškega gledališča odpotovala na 40-dnevno gostovanje na Japonsko. V Tokiu in O-saki bo Opera nastopila 24-krat llllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltill, llllllllllilllllliliiiii, lun, illllllllllOOHO,,,,rt VIDEM, 18. — Nadzorništvo Z® spomeniško varstvo je vrnilo cerkvi v S. Daniele v Furlaniji f*1 Tiepolove restavrirane osnutk*i ki bodo sedaj zopet obešeni v cerkvi. Vedno številne hude nesreče VOGHERA (Pavia), 20. — Na periferiji Stradelle se je neki «1500», na katerem sta se peljali dve starejši osebi, moški in ženska, iz Turina, z vso silo zaletel v neki tovornjak. Avto, s katerim sta se omenjena vračala iz nekega kopališkega kraja ob Jadranskem morju, je privozil okrog ovinka, ko je pravkar s stranske ceste pripeljal tovornjak. Obe osebi v «1500» sta se ubili. BOČEN, 20. — Ko sta se avstrijski ministrski svetnik dr. Kurt Harrer, star 61 let, ter njegova 59-letna žena vozila iz doline Fassa na prelaz Sella, je njun avto na nekem ovinku zavozil s ceste ter padel kakih 100 m daleč. Zena je bila takoj mrtva, mož pa je umri kmalu potem v neki kliniki v Bocnu, ROVIGO, 20. — Tri osebe so izgubile življenje ln pet Je bilo ranjenih pri nesreči, ki se je dogodila to noč 12 km od Roviga na pokrajinski cesti proti Veroni. Vittorio Ferrari, star 31 let, se Je s 27-letnim bratrancem Mariom peljal z «glulietto» proti Lendinart. Hotel se je izogniti 32-letnemu ci-klomotoristu Francescu Rizzatu. Ta pa se Je nenadoma postavil v sredo ceste tako da ga je Ferrari zadel ln prevrgel ter obenem zavozil povsem na levo. Po tej strani pa je privozil nasproti neki «nsu prinz«, v katerem se je peljala družina Puttinato iz Lendinare v Rovigo. Pri trčenju se Je več oseb močno poškodovalo. Komaj jih pripeljali tednov. «Hiša» Je 130 ton težka krogla s premerom 5,7 m, ki lahko vzdrži ogromen pritisk. Francoska televizija bo vsak dan prenašala nekatere faze poskusa morala pristati kje drugje. so jih pripeljali v bolnišnico, so Ali se bo pustil «strah» ujeti DUNAJ, 20. — Komaj padejo večerne sence, že se razširi občuteK nemirnosti, Ce ne celo strahu, v vojašnici na Fasangasse v dunajskem tretjem okraju že nekaj tednov — tako poroča dunajski tednik «Dle Presse« — povzroča neka zagonetna osebnost, da je vsa okolica vojašnice kaj malo varna. Sredi Julija Je ta čudna pojava napadla nekega vojaka na straži ter mu okrog vratu vrgla zanko. Vojak Je še uspel zakričati, tako da Je napadalec raje pobegnil. Od tedaj so se napadi večkrat ponovili. Na padalca opisujejo kot visokega plavolasega moškega, civilno oblečenega. Vsi poskusi, da bi ga ujeli, so se doslej ponesrečili. Zdi se, da ima ta človek možnost, da Izgine kakor fantom. Vsekakor Je gotovo, da pozna dobro vsa skrivališča ln tajne prehode v vojašnici Varnostno službo so okrepili. Ne samo, da so povečali število straž, temveč tudi na te straže pazijo s posebnih »varnih mest«. Vojak alt vojaki, ki bodo uspeh zagrabiti napadalca, bodo za nagrado dobili poseben dopust dveh tednov, trije umrli: Rizzito, Lucia Puttin to, stara 27 let, ki je bila v »nekaterega Je vozil njen 28-letni m Ezzelino Puttinato (stanje te8® L zelo resno), in 30-letni Arturo tinato. V tem avtomobilu sta D še sestra ln hči vozača ’ ki sta v bolnišnici s pridrž*n prognozo. Tudi oba FerrariJ® v bolnišnici in njuno stanje J resno. Kljub prizadevanju zdravnikov J® podnevi v bolnišnici umrla Se 5-na Marilena Puttinato Stanje ta tn tete pa je še vedno zelo skrbljujoče Mala Marilena je la v trenutku nesreče pri 8riJ, majhnega psička, ki Je ostal nep škodovan. Do danes zvečer je °® na mestu nesreče, potem pa so * izročili nekim sorodnikom dekl CAGLIARI, 20. - Kmalu po ^ uri je začelo včeraj divjati v gliariju in okolici silno neur’e,.m. Serrentlju se Je neki kmet spo nil, da so okna kašče v prvem n stropju, kjer se je sušilo Aif°-prta Sel je gor ln vsi štirje o ci z njim. Medtem ko sta mu rejša dva, stara 15 in 19 let, P magala zapirati okna, je začel mlajši, komaj leto star, ki 8® j imela v naročju 12-letna sestra, J kati. Deklica je šla z njim v hinjo k materi. Tedaj je silno ščilo. Strela je udarila prav v lil* oba sinova. ,esreči šo in ubila očeta ter ki sta bila z njim LILLE, 20 - V letalski w blizu Goyerna, kakih 30 km °° ..e. gea, so štiri osebe izgubile * nje. Neko poljsko letalo je P ljalo v Lille 64 otrok, ki so P ^ živeli počitnice na Poljskem maj se je letalo dvignilo, da ^ leti spet prot) Varšavi, P8 J po nekaj minutah treščilo na j V letalu so bili samo štirje posadke, ki so se ubilt- - SKOPJE, 20 - Blizu Tito 8 Velesa se je zgodila huda Pro b)]# na nesreča, v kateri sta življenje dva britanska držav J Na ovinku sta se zaletela z v ^ brzino v tovorni avtomobil n ^ pa Oba Angleža sta se ubila, tem ko vozač kamiona ni ra Do nesreče je prišlo po krivdi oo Angležev, ki sta vozila po levi ni asfaltirane ceste. *' ; ,x v ,* ^ . ' L Z . i m * 235^8 mm U ZAHODNE NEMČIJE Skorajšnje volitve brez alternative Volivci se bolj nagibajo na stran socialdemokratov - Na volilni izid bodo bolj vplivale posamezne osebnosti kot politični programi - Razlika med obema največjima strankama je samo še nominalna Rdeče ali črno? Socialdemokrati ali krščanski demokrati? Brandt ali Erhard? Ali, morda, °boje: rdeče in črno, socialdemokrati in krščanski demokrati, Brandt in Erhard? Pretežni del volivcev, ki bodo 19. septembra v zahodnonemški parlament že Petič po vojni izvolili svoje poslance, bi danes še nikakor ne mogel odgovoriti na to vprašanje. To pot še toliko manj, ker Pač stranka, ki bo na volitvah zmagala, pa morda ne bo mogla Prav tako zmagati potem, ko bo namreč treba sestaviti novo vlado jn imenovati novega kanclerja. Kdo bo sestavil novo vlado? Ustanove za proučevanje javnega mnenja zatrjujejo, da se 34 odstotkov volivcev nagiba k temu, da oddajo svoje glasove za socialdemokratske kandidate. 32 odstotkov za krščansko-demokrat-ske, a sedem za liberalne. Ostali Pa, da se še niso odločili. Na njihovo odločitev bodo, kot menijo, fo pot b»lj kot kdajkoli prej vplivali ljudje in ne toliko polivka, bolj osebe kot programi. Obe veliki stranki Se razlikujeta Po kandidatih in ne bistveno, po koncepcijah. Tako ena kot druga stranka, socialdemokrati in krščanski demokrati, obljubljata volivcem še večje blagostanje, še višjo življenjsko raven, še krepkejšo in stabilnejšo valuto. Obe zatrjujeta kako bosta, v primeru zmage, Sestavili vlado, ki bo Zvezno republiko dvignila še na višjo stop. njo moči in ugleda, kot je bila doslej. Razlika v politični barvi je postala samo še nominalna, slasti odkar je Socialdemokratska stranka na badgodesberškem kongresu leta 1959 brez sentimentalnost; zavrgla, oziroma se odpovedala poslednjim ostankom »marksističnega balasta.« Socialdemokrati trenutno žele Samo eno: da bi po šestnajstih letih opozicije za vsako ceno prišli na oblast, pa čeprav tudi skupaj s krščanskimi demokrati. Krščanska demokracija, naravno, Prav tako želi samo eno: fja bi Še , naprej ohranila oblast, tudi skupno s simbolično rdečo Socialdemokratsko stranko. Ta želja je izražena v vseh strankarskih te-*ah in programih, kot je to tudi °čitno iz vseh parol predvolilne kampanje, ki sta jo te dni zadeli obe stranki celo na istem mestu ter v isti dvorani mesta Lfortmunda. V sredini Porurja — katerega volivci, kot se pričakuje, bodo odločili izid volitev r* ' je šest Vodilnih krščanskih demokratov . tr; ure govorilo o tem, kako da je edino z izkušnjami, ki si jih je pridobila njihova vladna eki-Pa v štirih mandatnih dobah, moč obvarovati, se pravi ohraniti doseženo stabilnost Zvezne repu- mniitiiiiiiiiiiiiiiimiimiHiiiHiiiMiiiiiiiitiiiuuiiiiii V Piranu razstava tapiserij Ateljeja 61 V piranski galeriji so odprli razstavo umetniških fapiserij A-mjjeja 61 iz Novega Sada. Tapiserije so izdelane po risbah znanih jugoslovanskih umetnikov. Posebno pozornost pa vzbuja tudi riška Tržačana Lojzeta Spacala, po kateri je Atelje 61 izdelal tapiserijo za italijansko ladjo «Raf-taello«. blike. «Država,» je opozoril Ee hard socialdemokratske tekmece, «ni nikakršna molzna krava, ki se pase na nebu, a jo molzejo na zemlji.« Da bi se moglo nekaj dati, je pač treba nekaj imeti, a Krščanska demokracija stoji na stališču, da je prav ona za uveljavitev tega pravila najbolj poklicana. «Ta volilna kampanja,« je rekel teden dni kasneje socialdemokratski kandidat, župan zahodnega Berlina, Brandt, «se v bistvu vodi za to, da se dokončno zaključi povojno obdobje Nemčije in samostojno, zavestno in odgovorno oblikuje bodočnost dežele. Ta volilna kampanja bo zaključena uspešno, če nam bo uspelo poglede našega naroda u-smeriti v bodočnost.« Govoru je sledil izbran program, za ljubitelje popevk je nastopil Sacha Diestel, prirejena pa je bila tudi filatelistična razstava. Voditelji strank so zatem odšli na «teren» — s salonskim vlakom. Kancler Erhard se je ((potegnil« celo tja gor do Helgolan-da. ((Važnejše je, da me vidijo, kot da me samo poslušajo,« je izjavil. Socialdemokrati so se, pravijo nekateri, že od leta 1959 pripravljali za trenutek, ko bo razporeditev sil takšna, da bodo volivci zahtevali «manj radikalno alternativo programa in več sprememb v vodstvu« (Neue Zuer-cher Zeitung). Ali je ta trenutek nastopil zdaj? Zdi se. da je za socialdemokrate nastopil. ((Taktika prilagojevanja,« so nekateri ocenili vsebino predvolilne kampanje Socialdemokratske stranke. Komu in čemu? Vladni stranki ali okoliščinam in položaju Zvezne republike? «Ni potrebno mnogo, da bi se moglo doseči to, kar je dosegla dosedanja vlada, ((zatrjujejo nekateri. Bilanca zadnjih štirih let je prej negativna kot pozitivna: vrsta neuspehov, krize, nesoglasja glede določitve osebe, ki je imeia zavzeti položaj Adenauerja, afera z ministrom Straussom in časopisom «Spiegel» itd. Ali se socialdemokrati žele prilagoditi takšni politiki? Ali žele morda zaradi takšne politike po končanih volitvah sestaviti skupno koalicijsko vlado s Krščansko demokracijo? Zavoljo koalicije je — tako se zdi — sicer tudi že odstopila od svojega nekdanjega alternativnega zunanjepolitičnega programa; v veliki meri tudi od ((politike majhnih korakov« glede zbliževanja z Demokratično republiko Nemčijo; zelo verjetno nadalje od namena, da se odreče nekaterim okamenelim načelom bonske politike, kot npr. Hallsteinovi doktrini, po kateri je Zvezna republika edina država v Nemčiji, Volivcem nihče ne tako ne drugače ne nudi neke alternative, vsi samo nadaljujejo s starim. Socialdemokrati so sicer napovedali, da bi njihova vlada sestavila načrt mirovne pogodbe z Nemčijo. Se razume, skupno z zahodnimi zavezniki, nakar bi se začeli razgovori s SiZ. Utegnilo bi priti tudi do «pomirjenja» z vzhodnimi sosedi. Nič več. Ali je to dovolj? Za zmago na volitvah, morda, toda vsekakor ne tudi za Neiiičijo. Kot celoto, kakršna je danes, še vedno obremenjujejo odnosi v Evropi. Stvarnost se v Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; u.30 šopek slovenskih; 11.45 Pihalne godbe; 12.15 Največ, najviše, najdlje; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 14.45 Vesele harmonike; 15.00 ((Volan«; 15.30 Koncert v miniaturi; 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne; 16.25 Kavarniški koncert; 17.00 ^bor «Ernesto Solvay»; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost ■n prireditve; 18.30 Bravničar: Simfonična antiteza; 18.50 J. Brahms: Sonata št. 3; 19.15 Poletna srečanja; 19.30 Ansambla Russo in Val-Jisneri; 20.00 športna tribuna; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Moški kvartet; 21.00 Manzoni: ((Zaročenca«; 21.40 Vabilo na ples; 22.45 Luna Park. Trst , 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Operni spored; 13.35 P. A. §uarantotti Gambini: «Luce di Trieste«; 13.45 Ansambel Franca Russa. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Po-Pevke; 8.30 Jug. narodni plesi; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Plošče; 10.00 Operna glasba; 10.45 Novosti «Ariston»; 11.30 Prijetna glasba; n,50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.45 Jug. pevci; 16.00 Orkestri; 16.30 Izbrali ste; 17.00 Glasbena panorama; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Peppino Canri. 19.30 Prenos RL Nacionalni progrqm 8-30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra- OB OBLETNICI SMRTI PALMIRA TOGLIATTIJA i revolucionar MARINA JULIA. Vzdolž redilo lepo vreme, tako, okrog enajste ure ie ni bilo mnogo ljudi, ker ni kazalo, da se bo na-ivablja kopalce. Pozneje je začelo sijati sonce in okrog dveh popoldne se je že pričel množičen obisk Leto dni je minilo, odkar Je na Jalti v Sovjetski zvezi 21. avgusta 1964 umrl generalni sekretar komunistične partije Italije Palmiro Togliatti. V želji, da bi se čim lepše oddolžili spominu velikega revolucionarja in da bi hkrati njegovo delo čimbolj približali jugoslovanski javnosti, bo CZP ((Komunistu izdalo izbor Togliattijevih razprav, člankov in govorov. Objavljamo uvod, ki ga je za knjigo napisal sekretar CK ZKJ Veljko Vlahovič. * * • Z objavljanjem izvlečkov iz To-gliattijevega dela ne bomo samo izpolnili dolžnosti, ki jo imamo do velikega revolucionarja in gibanja, ki ga je vodil več kot štiri desetletja in na katerega nas vežejo mnoge skupne akcije sodelovanja in solidarnosti, skupen boj za socializem — ampak bomo hkrati izpolnili tudi dolžnost do našega delavskega gibanja in družbenopolitičnega življenja. Delavsko gibanje je v dolgotrajnem in ostrem boju kovalo in kalilo v svoji revolucionarni sredini mnoge osebnosti, ki so rasle skupaj z gibanjem in postajale njegovi voditelji. Z odločnostjo, znanjem, revolucionarnim ognjem in vdanostjo delavskemu razredu so povedli gibanje na pot, na kateri j mu je bil uspeh zagotovljen. Vsak | dan znova so odkrivali tisto o- PRI TRŽIČU NASTAJA NOVA PLAŽA, ODDALJENA 24 KM OD TRSTA Ali bo Marina Julia čez nekaj let nov Lignano v Tržaškem zalivu? Že sedaj se tudi v navadnih delavnikih zbere mnogo kopalcev, ki se pripeljejo z avtomobili najrazličnejših evidenčnih tablic pa tudi s kolesi - Trije bari na sami plaži ter večji gostinski obrat že lahko zadoste marsikateri želji obiskovalcev Bilo je 24. julija, ko so slavnostno odprli novo plažo v Tržaškem zalivu z nekoliko antičnim imenom Marina Julia. Marsikdo, ki je tistega dne prišel na otvoritev, do tedaj sploh ni vedel, da se je tam že kaj napravilo. Toda poleg peščene-obale je vendar že videl nekaj stavb, asfaltirane ceste in iz pogovora je lahko zvedel še to in ono. Vendar je bil tedaj že večer in najti bi bilo treba čas za obisk podnevi. Kdor se pelje skozi Tržič — po MARINA JULIA. Nedaleč od plaže je tudi parfe za otroke z raznovrstnimi napravami; gugalnice, tobogani, vrtiljak, poseben vlak in pa pravi, živ kozliček, ki se ne zna ločiti od otrok ni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Italijanski in tuji orkestri; 11.15 Ital. narodne pesmi; 11.30 Beethovnove skladbe; 13.25 Večni motivi; 14.00 Sobotna kronika; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Nepozabne pesmi; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Koncert za mladino; 19.00 Plesna glasba; 20.25 G. Tanzi: «Maria Malibran«; 21.15 Ital. melodije; 22.30 «New York 65». It. program 8.00 Jutranja glasba; 9.35 Lahka glasba; 10.35 Nove pesmi; 12.00 Oikestri; 12.20 Operna glasba; 12.45 Turistična oddaja; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.15 Najnovejše plošče; 15.35 Violončelist A. Navarra; 16.00 Rapsodija; 16.50 in 1740 Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.35 Športni prenos; 18.45 Vaši izbranci; 20.00 Kaj je jazz?; 2140 Plesna glasba. III. program 18.30 Znanost; 18 45 Pugnanijeva Simfonija, op. 19; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Francoski pesniki; 21 An simf. koncert. S love ni/a 7.15 Zvoki za razvedrilo; 8.05 Domače pesmi; 8.45 Orkester; 9.00 Počitniško potovanje; 9.15 Mladinska glasba; 9,30 Pihalne godbe; 10.15 Jug. pesmi in plesi; 11.15 Nimaš črednosti: 12.05 Sooranist-ka L, Priče; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Narodna glasba; 14.05 Drobne skladbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Mešani zbor France Prešeren: 17.35 Iz baleta ((Ohridska legenda«; 18.45 S knjiž- Okvare na televizorju? ^^TREVISAN UL. S. N1COLO’, 21 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja takojšnje in temeljito popravilo TELEFON št. 726-276 nega trga; 20.00 Plesna glasba; 20.30 H. Cecil: «Obe plati postave«; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Zabavni zvoki. /tal. televizija 17.45 Prenos športnega dogodka; 19.50 Izžrebanje loterije; 20.10 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Varietejski spored «La trottola«; 22.15 Gledališče «San Carlo« v Neaplju; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.18 Recital Giu-liette Simionato; 21.15 Baleti Su-sanne Egri; 22.10 TV zgodba ((Plavi lasje, črni lasje«; 22.35 Michelangelo. Jug. televizija 16.00 Atietski polfinale za evropski pokal; 18.30 Obzornik; 18.45 Zgode in nezgode: Ambroslo krade čas; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček: Sabahudin Kurt; 20.40 S kamero po svetu; 21.10 Golden Gate — Kvartet; 21.50 Maja Plisetskaja — baletna oddaja; 22.30 Zgodbe za vas — film; 22.55 Poročila. obvozni cesti — bo kmalu opazil puščico z napisom Marina Julia, ki kaže na levo. Potem ni mogoče več zgrešiti, kajti na vsakem vogalu je lepo viden napis. Kmalu za pokopališčem si na ravni, lepi novi cesti, s katere pa te spet puščica usmeri na levo itd. — toda vse skupaj ni tako daleč: 2 km od Tržiča. Ko zaviješ od večjega kanala skozi i mlad topolov gozd, lahko opaziž posledice divjanja letošnjih ciklonov. Tu so bili kar trije in zato ni čudno, če so ponekod vsi topoli na tleh. Medtem si že dospel do velikega poslopja, ki je sedaj spremenjeno v velik gostinski lokal. Pod veliko lopo je mnogo miz na prostem v senci, lahko pa sedeš tudi v večji notranji prostor. Lokal Je prevzela znana tržaška pivovarna in mogoče se bodo posli obnesli. Tu je dovolj prostora za parkiranje, poleg poslopja pa je tudi prostor za zabavo otrok: gugalnice, tobogani, vrtiljak, vlak z lokomotivo in več vagoni, ki pe-predor, dva osliča ki se sploh ne loči od otrok. Malo naprej je zrasla stavba — za sedaj še sam skelet — v kateri booo v gornjih nadstropjih stanovanja, spodaj pa trgovine. Na levi je lepo manjše poslopje, v katerem je Informacijski urad. Prijazni uslužbenci lahko postrežejo z raznimi podatki, predvsem pa se zdi je njihova naloga, dajati informacije o prodajnih pogojih za posamezne parcele, ki so naprodaj. Ves ta predel, ki je sedaj porasel s topolovim gozdičem, Je namreč razdeljen na parcele, ki jih je mogoče kupiti. Ne da bi navajali cene, lahko povemo, da Je njih sedanja višina že mnogo večja kot je bila pred nedavnim. Toda gospa, ki na veliki mapi vodi evidenco o prodanih in še ne prodanih parcelah, Je že narisala veliko modrih križev, znak, da Je parcela oddana. (Seveda, kdor sl hoče zagotoviti prostor v bodočem kopališkem centru v Tržaškem zalivu, bo po-hitel. Ce bi se bil domislil prej, bi bilo mnogo ceneje; toda vedeti...) Se nekoliko dlje je večji prostor za parkiranje, ki pa že sedaj ob nekoliko večjem dotoku ne zadostuje. Dobro, da so še druge široke ceste, tako da za sedaj le še ni problema s parkiranjem. Se nekaj stopnic — posebnost: ne dol, temveč gor — in že smo na peščeni plaži, precej široki in predvsem zelo dolgi. Na levo ln desno sta bara s širokimi senčniki, zgrajenih je že precej kabin, kopalcem pa so na razpolago senčniki, ki si jih lahko izposodijo. Opazimo nadalje, da so pripravili že tudi posebne čolne (rr-oskoni), ki si Jih kopalci lahko sposodijo ln z njimi zaveslajo po zalivu. Nekoliko bolj oddaljen pa je na plaži že tudi tretji bar. Problema za kavo in druge hladilne pijače torej ni. Seveda pa imajo bari tudi juke-boxe in tako odmeva glasba... Morsko dno je tukaj zelo položno, vendar ne toliko, da bi ' bilo treba kdove kako daleč do nekoliko globlje vode, kjer človek lahko zares zaplava. Poskrbljeno Je tudi za varnost: paznik s posebnim čolnom je ves čas na preži. Dno je deloma peščeno deloma prodnato. Na tem mestu le delujejo tokovi, ki odnašajo pesek, kadar je morje razburkano. Zato so že sedaj naredili MARINA JULIA. Kopalcem so na razpolago tudi ti svojevrstni čolni, na katerih lahko veslajo po zalivu nekaj nekakšnih pomolov, obdanih s skalami, da nekoliko ščitijo pesek. Zjutraj tistega dne, ko smo prišli na to plažo, ni kazalo, da bo kaj prida vreme za kopanje. In medtem ko smo bili kljub temu presenečeni nad precejšnjim številom kopalcev, so nam v informacijskem uradu povedali, da je to zelo slab obisk, pač zaradi vremena. Toda pozneje se je sonce spravilo na popolnoma jasno nebo in tudi ura se je pomaknila n» čas po kosilu: tedaj se je pričela plaža kar polniti. In poleg mladine, ki pride iz Tržiča ali bližnjih krajev kar s kolesom, so tu ljudje, katerih avtomobili imajo najrazličnejše evidenčne tablice: od Trsta do Turina, od Bergama do Rima, potem so pa še neizogibni D, A, pa tudi F, GB, Y in drugi. Ce Jih je danes toliko, Jih bo jutri prav gotovo še več. že samo Tržačani so skoraj v zadregi — zlasti ob nedeljah — kam naj se gredo kopat. Kopalcev se povsod kar tere, vprašanje prostora za avto je pa dostikrat zelo nerodno rešljivo, ko je treba pustiti avto kje pol ure daleč. Marina Julia ima sedaj še dovolj prostora. Družba, ki upravlja ves ta predel pa si bo pridobila nevenljl-vo zaslugo, če bo znala na plaži oskrbeti tudi senco, recimo na podoben način, kot v Ankaranu. (Gospa Cannara, ki je v svoj-stvu družbe neutrudni «spiritus movens, pa je prav gotovo že na to pomislila.) Področje bo prav gotovo priteg- (Nadaljevanje na 5. strani) nilo še marsikatero dejavnost. V načrtu je že hotel, ki najbrž ne bo edini. Na prodanih parcelah bodo nastale hiše, vile. In res smo radovedni, kako bo tu čez tri leta, čez pet let. Ne gre namreč pozabiti, da je tu za velik del Furlanije in Goriškega naj-bllžje morje Tudi Avstrijci so že odkrili to gromno energijo, ki tli v vsakem narodu. Zapažali so želje in interese, ki se v nekaterih zgodovinskih obdobjih pojavljajo kot sestavni del dolgoročnega interesa, dc bi se družba osvobodila starih družbenih odnosov. Približali so ga neizogibnosti naše dobe — socializmu. Najti in vzgojiti v svoji sredi take voditelje, ki bodo ustrezali zgodovinskim nalogam in potrebam, ni samo težavno in odgovorno delo, ampak je bila to za vsako delavsko gibanje ena največjih in najtežjih nalog. Spomnimo se samo, da so nekatera gibanja desetletja životarila, dokler niso odkrila in vzgojila takih osebnosti. Delavski razred in komunistična partija Italije sta lahko ponosna, da sta iz svoje srede med drugimi imeni dvignila tudi dva tako velika revolucionarna lika, kot sta Gramsci in Togliatti. O Gramsciju so že dosti pisali in bodo še. Togliattijevo bogato in plodno aktivnost pa Je treba šele analizirati. To ni niti malo preprosta naloga, ker je kompleksnost Togliattijevega dela in njegove osebnosti tako bogata in stkana iz toliko različnih komponent, da je nemogoče zapostavljati eno na račun drugih. Biti desetletja na čelu italijanske komunistične partije, voditi mednarodno delavsko gibanje, posvečati se na videz drobnim vprašanjem organizacijskega dela, vc» ditl živ idejni boj, biti analitik, ki predvsem spoštuje argumente in dejstva, in se ob tem spoznati na pravo, ukvarjati se s problemi filozofije in sociologije, prevajati poezijo, Hegla, Marica, Lenina, biti novinar, publicist, urednik revij in listov, biti minister in podpredsednik vlade v obdobju zloma italijanskega fašizma; imeti ognjevite govore, ki so navduševali milijone ljudi, izzvati občudovanje prijate ljev in tovarišev in spoštovanje ter strah sovražnikov — to je zmogel samo človek z bogato osebno in revolucionarno kulturo. Togliattijevo delo Je bilo zgled in vzgoja za celo generacijo jugoslovanskih komunistov med tridesetimi in štiridesetimt leti tega stoletja. Njegovi govori na šestem in sedmem kongresu komunistične internacionale o narodnoosvobodilnih in protikolonlalističnih gibanjih zasužnjenih narodov ter o pripravah imperialistične vojne in o nalogah komunistične internacionale so bili ilegalno tiskani tudi v jezikih naših narodov. Proučevali so Jih na tajnih sestankih vseh partijskih organizacij. Ce si študiral Togliattijeva dela, sl moral v stari Jugoslaviji v zapor. S Togliattijem sem se srečal —-ko sem proučeval njegova dela na beograjski univerzi. Osebno sem se srečal z njim leta 1938 v Španiji. To je bilo srečanje mladega komunista, ki je komaj stopil na pot revolucionarnega boja, z znanim in priznanim voditeljem mednarodnega revolucionarnega gibanja. Takrat je bil Togliatti znan pod imenom Ercoli. Njegov spremljevalec v Španiji je bil Jugoslovan delavec DJu-ro Vujovič. Ta me je tudi seznanil z Ercolijem. To Je bil tisti Djuro, ki je od začetka vstaje spremljal tovariša Tita in je v juniju leta 1943 padel na Milinkladah v bitki za Sutjesko, zadela ga Je bomba, ki Je ranila tudi tovariša Tita. V srečanjih po vojni se je Togliatti zanimal za podrobnosti o Vujovičev! smrti. Prvo oceno o Togliattiju sem slišal v Španiji od tega preprostega, redkobesednega delavca, ki ga je dolge dni spremljal in opazoval. «Ce bi dali na tehtnico Ercolijevo znanje ln skromnost, ne vem, na katero stran bi se prevesila.« To je bila iakonska, vendar pa zgoščena in natančna ocena, ki jo Jo lahko dal samo delavec. Togliatti je v Španiji sodeloval z vodstvom komunistične partije Španije in mu pomagal s svojim znanjem in izkušnjami. MARINA JULIA. Avstrijski »prijatelji narave* iz Gradca so si uredili svoje bivališče. Ugaja jim zlasti mir ................................................ iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi|l|||ll,„i,,M,l,l|ll|,ll,lltl|„M,,tl)l„|(,iil||MI|iini|liif MiiiimtiizAi OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neki vaš tekmec bo pred časom razkril svoje karte, izkoristite to. Dobro se boste počutili samo med najboljšimi prijatelji. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspeh vam je zagotovljen, če le ne boste v zadnjem trenutku popustili. Skušajte premagati svojo utrujenost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Delajte z največjo resnostjo, ne da bi stremeli samo za izrednimi uspehi. Predhodna napetost družinskega vzdušja. RAK (od 22.6. do 22.7.) To pot so zvezde najbolj naklonjene umetnikom, pesnikom in sanjačem. Odlično razumevanje z drago osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) V svojem delu se oprite na načrt, ki naj bo predvsem enostaven. V neki čustva- HOROSKOP prijatelja ln konca. med sabo sprta za- ni zadevi ravnajte kar se da odločno. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes bo za vas dober dan, najsi bo, da ste na delu ali na odmoru. Ne mo-rera računati na razumevanje vseh. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ce imate pri ugledni osebi rešiti kako osebno zadevo, storite to v zelo diskretni obliki. Postavite se po robu pesimizmu sorodnikov. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zelo spretno se vam bo posrečilo neki poraz spremeniti v malo manj kot zmago. Skušajte pomiriti dva STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Določene delikatne situacije zahtevajo največjo previdnost. Ne zanašajte se samo na svojo dobro intuicijo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes se z nikomer ne spoprimite naravnost, ker ste preveč ranljivi. Bodite v družini bolj sproščeni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Priporočljiva Je večja previdnost v zvezi z gospodarskimi ukrepi. Ne ukvarjajte se z deli, ki presegajo vaše moči. RIBI (od 20.3. do 20.4.) Bodite bolj premišljeni, ne dovolite, da bi v vas prevladovala čustva. Sprejemajte vse bolj filozofsko. Se preden je Togliatti prišel v Španijo, je napisal študijo o ((specifičnostih španske revolucije«. Vrednost te študije je trajna, saj še danes pomaga bolje razumeti tisto, kar se je takrat dogajalo v Španiji. Togliatti se je v teh letih najbolj posvetil proučevanju problemov in potreb enotnosti v boju proti fašizmu in vojni nevarnosti. Začutil je veličino moči v protifašistični enotnosti. Začutil Je, da biti enoten, pomeni biti močan. In samo taki se lahko bojujejo s sovražnikom. Zaradi tega si je Togliatti v teh letih, pa tudi kasneje, neumorno prizadeval krepiti enotnost vseh naprednih sil, predvsem komunistov in socialistov. Pozornost analitikov, kakršen ja bil Togliatti, so pritegnile specifičnosti notranje situacije in revolucionarnega boja v sami Španiji. S specifičnostmi se je ukvarjal ne zaradi njih samih, ampak zaradi boljšega razumevanja celotnega boja, kajti Usti, ki so poudarjali samo splošne črte revolucionarnega boja, niso mogli razumeti in pojasniti španskega revolucionarnega prizorišča. Togliatti je pred drugimi in bolje kot oni opazil »originalne karakteristike« (kakor jih sam imenuje) španske revolucije — in to je bila izhodiščna točka za celo študijo. Od tod tudi njegova ugotovitev, da se revolucionarne naloge v Španiji »rešujejo na nov način«. Pri tem je Togliatti izhajal iz dejstva, da so se v boju proti fašizmu združili delavci, kmetje, drobna buržoazija in celo posamezne skupine buržoazije. Ni prezrl pomena in drugih posebnosti španske revolucije, ki se Je kazala v tem, da v delavskem gibanju obstajajo množične organizacije anarhosindikatov. Togliatti je opozarjal na vpliv heterogenih sil v Ideoloških in organizacijskih vprašanjih, pa tudi v revolucionarni disciplini proletariata. Togliatti ni istovetil značaja in naloge španske in francoske ljudske fronte. Videl je posebne naloge španske ljudske fronte v boju za ustanovitev nove armade in nove države, ki se razlikuje od tradicionalne buržoazne republike. Enako kakor mnogi komunisti je bil trdno prepričan, da prihodnost pripada delavskemu gibanju in socializmu, vendar tega gesla ni ponavljal, temveč Je kot aktiven ustvarjalec prihodnosti doumel, da se morejo njene naloge pospešiti s tem, da spoznamo in razumemo nove pojave. Te bistvene značilnosti Togliattijevega revolucionarnega dela in boja mnogi niso razumeli, nekateri pa so ga zaradi tega celo kritizirali, ker so izhajali iz dogmatskih pozicij, češ da ni potrebno, da bi proučevali nove in posebne pojave Med drugo svetovno vojno, ko je bil Pariz že zaseden, sem se vnovič srečal s Togliattijem. Iz številnih srečanj v tem razdobju bi posebej omenil delo v komisiji za razpustitev komunistične internacionale. V komisiji sem bil kot predstavnik komunistične mladine internacionale. V teh razpravah je Togliatti prvič načel vprašanje oblik ln metod sodelovanja med komunističnimi in delavskimi partijami po zmagi nad fašizmom in v razmerah, ko ne bo več komunistične internacionale. Malo komu Je znano, da so ideje, ki so jih pozneje označevali »policentrizem«, nastale te v teh dneh v Togliatti-jevih premišljevanjih, ko Je ugašala komunistična internacionala. Togliatti Je že tedaj opozarjal na pomen bilateralnega in multilateralnega, zlasti pa regionalnega sodelovanja. Opozarjal je na pomen sodelovanja partij, ki delujejo in se bojujejo v podobnih razmerah. V Rimu sem Togliattija dvajset let pozneje v daljšem pogovoru z njim spomnil na njegove beseda v komisiji za razpustitev komunistične internacionale. Minuli dve desetletji, se zdi, sta dali prav Togliattljevim tezam. V tem pogovoru se je izkazalo, da Je moja pojmovanje Togliattijevih tez o »policentrizinu« drugačno od pojmovanja ln tolmačenja nekaterih njegovih kritikov. Ta pogovor me Je Se bolj prepričal, da Je Togliatti revolucionarno razburkanost videl ne samo povrhu, temveč v globini. Čutil Je, da se v to razburkano vodovje zlivajo razni potoki in reke, nekateri čisti ali čistejši, drugi kalni, nekateri močni, vzvalovani, drugi mirni, eni, ki gredo za tem, da bt se čimprej združili v oceanu socializma, drugi, ki delajo ovinke v želji, da bi čim pozneje našli svoj stek. Togliatti Je res razumel življenje takšno, kakršno je, stkano iz mnogih raznovrstnih sestavin, želel je spoznati in razumeti vso to raznovrstnost. Zato sl je tudi oblike sodelovanja v revolucionarnem gibanju zamišljal bolj na široko, bolj bogato, kot proces povezovanja tako splošnega, skupnega kot specifičnega individualnega. Doumel je, da bogastvo oblik sodelovanja ustreza bogastvu oblik, v katerih se poraja ln razvija socializem, ki je danes vse bolj ln bolj svetovni proces. Togliatti je bil dober poznavalec preteklosti in sedanjosti, a to svoje bogato znanje je izkoriščal za to, da bi jasneje videl jutrišnji dan. Večje spoštovanje specifičnih oblik in okoliščin boja za socializem je terjal zaradi nujnosti, da bi zaradi večjih uspehov v boju samem spoznali bogastvo oblik boja za socializem. Socialističnemu oceanu, ki je na-rastel po Oktobru, Je bilo potrebno čimveč sveže vode, da bi se ne spremenil v mrtvo morje, v depresijo. Togliatti Je neprenehoma iskal te sveže izvire, ki vlivajo novo moč revolucionarnim tokovom. VEUKO VLAHOVIČ (Iz «Komvnista») PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj; najviSja temperatura 30.2, najnižja 20.6, ob 19. url 27 4; zračni tlak 1016.6 stanoviten, vlaga 40 odst., veter severovzhodnik 17 km na uro, nebo jasno, morje nrrno, temperatura morja Sifvpinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 21. avgusta Ivana Sonce vzide ob 5.12 In zatone ob 19.04. Dolžina dneva 13,52. Luna vzide ob 23,39 in zatone ob 14.50 Jutri, NEDELJA, 22. avgusta Timotej PRVA SEJA OBČINSKEGA ODBORA PO PREOSNOVI «Nabiranje podpisov proti obč. odboru na delovnih mestih je velika sramota» Pako je napisal v pismu Legi Nazionale, županu, nadškofu in Delavski zbornici neki uslužbenec Lloyda - Dušan Hreščak je prevzel odborništvo za zdravstvo in higieno, Attilio Mocchi pa za socialno skrbstvo in dobrodelnost - Neuspela manifestacija Lege Nazionale Sinoči Je bila prva seja občin skega odbora po nedavni preosnovi, ki je vzbudila toliko hrupa v desni Carskih krogih. Seje sta se udeležila tudi nova socialistična od bornika Dušana Hreščaka in Attilio Mocchi. Na seji je župan, v pričakovanju dokončne razdelitve odborniških mest. dodelil odborniku Dušanu Hreščaku resor za zdravstvo in higieno, Attiliu Mocchiju pa resor za socialno skrbstvo in dobrodelnost. Seje se sinoči niso udeležili trije odborniki, in sicer inž. Spac-cini in inž. Colautti, ki sta na dopustu, ter prof. Romano. Zdi se, da se prof. Romano ni udeležil seje, ker je že svoj čas dal ostavko na odborniško mesto in je doslej izvrševal odborniško dolžnost na izredne prošnjo župana. V začetku seje je župan dr. Franzu nrečital solidarnostno pismo, ki mu ga je poslal repentaborski občinski svet. Kot smo že poročali, so na zadnji seji občinskega sveta na Repentabru soglasno odobrili pismo, ki so ga poslali tržaškemu županu, in v katerem so najprej obsodili fašistična gonjo proti Slovencem in proti županu ter izrazili županu in odboru svojo solidarnost. Nato je župan prečital odbornikom neko pismo, ki je bilo naslovljeno na Lego Nazionale in v vednost županu, nadškofu in Delavski zbornici (CISL). Pismo se glasi: Po skoraj tednu dni kolebanja sem se odločil pojasniti nekaj mučnih dogodkov, hkrati pa ne morem kompromitirati moje službe. Zato Vam pišem, da je nabiranje podpisov proti občinskemu odboru na delovnih mestih velika sramota. Mene so prisilili podpisati zato ker sem Italijan, in ne samo mene, ampak tudi člane moje družine. ki so prav tako kot jaz svobodno in spontano podpisali. Da bi ne škodoval samemu sebi na delovnem mestu, se ne morem podpisati. Sem zaposlen pri Lloydu». Pripominjamo, da je bi! Inž. Gianni Bartoli nedavno Imenovan za predsednika Tržaškega LIoyda in da je ob vključitvi Dušana Hreščaka v občinski odbor poslal vodstvu tržaške KD brzojavko, v kateri je poudaril, da se ne strinja z vključitvijo slovenskega socialističnega svetovalca v odbor. Gianni Bartoli pripada desničarsjfbmu krilu KD. Nato je občinski odbor začel razpravljati o upravnih vprašanjih. OGborniki so sklenili najeti 190 milijonov lir posojila pri Tržaški hranilnici, ki jih bodo uporabili za gradnjo nove črpalne postaje za okrepitev štivanskega vodovoda. Nadalje je odbor sklenil kupiti neko zasebno cesto, da združi Ulico S. Marco z Ulico Broietto. Odbornik za delo in statistiko dr. Gasparro je sporočil, da je vladni komisariat nakazal 12.600.000 ' lir za pet delovnih središč, ki se bodo pridružila štirim že obstoje- ■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMliailllllllllllllliailllllllllllllllMIIIIIMIIIlIlllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIfllllMIIMIIIIIIMIIIIIIIIII LADJI «VICT0RIA» SE JE SEDAJ PRIDRUŽILA ŠE «AS1A» Po mnogih letih obnovljena hrza proga Trst-Daljni vzhod S tem je bila vsaj delno popravljena krivica Trstu, ki je po zadnji vojni izgubil veliko število rednih pomorskih prog čim delovnim središčem ministrstva za javna dela. V vsakem delovišču bo zaposlenih dvanajst delavcev za štirl-pet mesecev. Ti de lavci bodo med drugim uredili otro ško igrišče v Podionjerju ter nadaljevali z deli v Ul. Farnetello. Nato je odbor odobril spremembo cene za ureditev novih prostorov v kleti otroškega vrtca v Ul. Man-zoni. Za ta dela bodo porabili 9 milijonov lir. Nadalje je odbor odobril sklep o popravilu nekaterih šol za skupno 2,5 milijona lir stroškov. Občinski odbor je tudi sklenil, da bo predlagal Livija Albija s Kontovela za odlikovanje za civilne zasluge, ker je leta 1962 s svojim čolnom in v nevarnosti za lastno življenje rešil gotove smrti dva mladeniča, ki ju je neurje zaneslo s čolnom na odprto morje. Za 18. uro sinoči je Lega Nazionale napovedala, da bodo njeni predstavniki položili lovorov venec na spominsko ploščo, ki so jo postavili na zgradbi, ki je na levi strani občinske palače, če se gleda proti morju. Ob omenjeni uri se je dejansko zbrala pred občinsko palačo kopica ljudi, ki ni bila številnejša od 30 oseb. Prislonili so lestev na zid palače ter obesili na klin venec. Takoj nato se Je peščica ljudi razšla. Nedaleč proč so pod platnenimi zastori sedeli v bližnji kavarni «Caffš degli specchi«, številni meščani, ki so se spraševali, zakaj so mestni redarji in policisti zastražili cesto pred občinsko palačo. V tem vzdušju Je potekla zadnja protestna manifestacija Lege Nazionale, preden se Je ob 18.30 sestal občinski odbor z udeležbo dveh novih socialističnih odbornikov. Ob začetku seje ni bilo opaziti na trgu nikakršnega znaka, ki bi kazal na kako demonstracijo. Na ulici so bili le številni novinarji, ki so skušali ugotoviti, če Je prišlo na sejo legalno število odbornikov. Včeraj ponoči okrog 3.30 je v Ul. Commerciale nastal požar na kupu smeti. Prihiteli so gasilci, ki so požar takoj pogasili. Okrog 8. ure pa so gasilci odhiteli v Ul. Calvola, kjer se je na nekem travniku, na_ PPVjfšini 1000 kv. metrov vnel požar suhe trave. V dvajsetih minutah je bil ogenj pogašen. Počastitev spomina Palmira Togliattija Sinoči ob 20. uri je bila v Ljudskem domu v Ul. Madonnina slovesna žalna svečanost ob prvi obletnici smrti Palmira Togliattija. Sinočnja komemoracija je bila pravzaprav le uvodna manifestacija k širši proslavi, ki bo ob priliki vsakoletnih dnevov komunističnega tiska, ki se bodo vršili od 4. do 6. septembra. Tržaška federacija KPI pa je menila, da mora Z dvema varietejskima predstavama na gradu Sv. Justa, se bodo zaključile tudi letošnje poletne prireditve, ki jih vsako leto prireja Tržaška letoviščarska in turistična ustanova. Predstavi bosta v torek 24. in v sredo 25. t.m. in vsem obiskovalcem se o-beta zelo pester in zanimiv program, Za zaključek letošnje poletne sezone, so si prireditelji zagotovili udeležbo najbolj znanih imen iz varietejskega in lahko-glasbenega sveta v Italiji in celo v tujini. Med glavnimi atraktiva-mi na gradu Sv. Justa, bosta vsekakor dvojčici Ellen in Aliče Kessler, ki ju televizijsko občinstvo zelo dobro pozna. Po dolgi turneji v raznih obmorskih središčih v Italiji, bosta Ellen in Aliče Kessler zaključili svoje nastope v Trstu preden odpotujeta na daljšo turnejo v tujino. Toda občinstvo ne bo imelo samo prilike, da občuduje dvojčici Kessler, temveč tudi nastop cele vrste pevcev lahke glasbe. Prvič se bo tržaški publiki predstavil znani pevec Fred Bongusto, ki je zaslovel po doseženem uspehu na festivalu napolitanske pesmi in ki je pred kratkim zasedel prvo mesto na italijanskem »Festivalu plošče* v Lucci. Bongusto je na fe- iiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinn„„„i,ni„mi,,||l,|„,llll,lllmmiltllllllllllmllmllmlimtllimitmillMlm|mm||M|M|Mllim|||Mimn||||||l|||||l||||n| MEJA, KI JE MED NAJBOLJ ODPRTIMI V EVROPI na predvečer prve obletnice smrti Palmira Togliattija dostojno počastiti njegov spomin na sedežu stranke. Z-branemu občinstvu, ki je zasedlo vse prostore v dvorani, je spregovorila Jelka Grbec. V svojem govoru je orisala Togliattije-vo delovanje ter poudarila, da je njegova analiza italijanskega političnega položaja še vedno veljavna. Nasprotniki so sicer menili, da bo KPI s Togliattijevo smrtjo doživela hud udarec, toda to se ni zgodilo. Togliattijeva predvidevanja glede politike levega centra so se u-resničila — je dejala Jelka Grb-čeva — tudi v Trstu. Levi center ni pri nas rešil probleme demokracije. V nadaljevanju svojega govora je Grbčeva prikazala konkretne primere nespoštovanja pravic in zahtev slovenskega prebivalstva. Po komemoraciji so v dvorani predvajali film o Togliattijevem pogrebu. Važno obvestilo konzorcija razlaščencev Konzorcij razlaščencev zaradi gradnje naftovoda obvešča svoje člane in vabi ostale prizadete, ki so ze prejeli, ali šele bodo prejeli razlastitveni dekret, da se takoj zglasijo v uradih konzorcija v Ul. Gep-pa 9, pritličje, in prinesejo s seboj dostavljeni dekret. Uradne ure konzorcija: od 8.30 do 14.; v četrtkih pa od 8.30 do 12. in od 15. do 18. ure. ZA ZAKLJUČEK PRIREDITEV NA GRADU SV. JUSTA Kessler, Noschese in Bongusto zadnja atrakcija za Tržačane Nastopili bodo tudi znani ansambli lahke glasbe V desetih letih je prekoračilo mejo s propustnico 70.953.516 ljudi Od 20. avgusta 1955 do 20, avgusta letos pa je s pot-nimi listi potovalo čez mejo skupno 20.772,216 oseb Ladji av; in desnem očesu ter si zlomil desni gleženj. Spočetka se ni zde-Ju> da se je Furlani tako hudo po-0*1. saj so zdravnik) izjavili, da bo okreval v enem mesecu Toda Fur-lanijevo zdravstveno stanje se je Postopoma slabšalo in nič niso koristile stalne zdravniške nege. Včeraj četrt ure pred 6. zjutraj, je ne-srečnik zaradi notranjih poškodb •Miniti • " i • i ■ 111111111111111111111 • tt 1111 ii 11111111111111111 mi marina JULIA (Nadaljevanje s 3. strani) točko. Graški «Naturfreude» (prijatelji narave), ki imajo od Ses-ljana proti Gradežu, Lignanu in še naprej na več mestih svoja letovišča, so si tukaj kupili svet sl sezidali posebno «taborlšče». Jn samo tu so na svojem, medtem ko so drugod v najemniških odnosih. Sli smo pogledat njihovo bivališče. Vprašali smo po «še-fU» in sprejel nas je zelo prlja-2en, starejši gospod Ko smo med ®eboj spregovorili v slovenščin! Jr* je on to slišal, je z hemščine aar tudi on prešel na slovenščino- N1 Slovenec, toda njegov oče železničar je bil za stare Avstrije nastavljen v Gorici. In tako se Je mlad fant, ki je hodil sicer v nemško šolo, naučil še sloven-selne in italijanščine. Pač redek Primer pametnega vrednotenja •bodrega slovenskega reka, da več veljaš, če znaš več jezikov. Štiri pritlične paviljonske *8radbe oklepajo skoraj kvadratni Prbštbtv Zgradbe so razdelje-ne na posamezne sobe-bivallšča, v katerih so po štiri postelje, ,po i ali po dve. V vsaki sobi je u-buvalnica, posebej pa je prostor *a Prhe in stranišča. Da je vse najlepšem redu in snagi, pri Nemcih, čeprav avstrijskih, ni jre°a niti poudarjati. Kljub te-da so hišice pritlične; v njih • Posebne vročine, ker je stre-a dvojna z vmesnim zračnim Prostorom. Imajo tudi lastno ku-"fPJu. kjer si kuhajo po svojem >vh U- Jedo PrJ mizah, ki so s Pripadajočimi stoli pred vsako lv~0’ a še tudi pod streho. Po aporedju vsakdo v kuhinji po-~ ?*a, tali0 da so stroški za o-°Jp minimalni. Zato pa je tudi vošzi iZ& ilane društva, ki si pri-za sli te P°iJtnice, zelo ugodna: - štirinajstdnevno bivanje In za g°Covanje plačajo približno 27 tima i ’ Za 0trnke pa še nekolika vat ' ®V0J° kolonijo pa namera-Dtii »Se zvečati, saj so si doku-Da k kos sveta. (Z zidanjem u- DotJ° morali še malo počakati, n_ nimajo dovolj denarja, kot Tj J® Povedal vodja kolonije.) n„_ prijatelji narave so si kar Pametno uredili. ki ^ 5ePrlCanl smo, da marsikdo, juij ta Sianek bral, za Marino Dr 0, ne ve. In prav tako smo ločli iani’ da se b0 marsikdo od-. • ba gre še sam pogledat, kaj Pravzaprav na stvari. izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sddnim oblastem. Na dvorišču je padel in se hudo poškodoval Ko se je včeraj ponoči okrog ene ure vračal domov, se je 69-letni upokojenec Giuseppe Nobile iz Ul. Cologna 50 na dvorišču pred stanovanjsko zgradbo nerodno spotaknil in padel. Pri tem se je Nobile hudo pobil po glavi, se ranil po levi ličnici ter si zlomil levo roko. Nobileja, ki je pri nesreči začasno izgubil tudi spomin, sn prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek. Neznanci so mu odpeljali lambreto Na komisariatu Kolonje se je predvčerajšnjim zglasil 28-letni Armando Castagna iz Ul. Revoltel-ja 36 ter agentom povedal, da so mu ponoči neznani tatovi odpeljali 50.000 lir vredno lambreto TS 23245, ki jo je bil pustil v bližini doma. Preiskava je v teku V SODELOVANJU Z GOZDNO UPRAVO IZ NOVE GORICE Dvolastniki iz Štandreža bodo popravili poti na Stari gori Kmečko društvo ima na razpolago še nekaj amoniaka po ugodni ceni Dve avtomobilski miši padli v policijsko past Dva tatiča, ki sta se specializirala v kraji predmetov iz notranjosti avtomobilov, sta predvčerajšnjim ponoči padla v policijsko mrežo. Ljubitelja tuje lastnine sta 20-letni barlst Salvatore Vecchio iz Ul. Galattl 16 in njegov 22-letni hišni gospodar Alessandro Betti. Predvčerajšnjim ponoči okrog 2. ure je policijska patrulja letečega oddelka privozila v Ul. GazzoletLi. Nenadoma so agenti zaslišali sumljiv ropot, ki je prihajal iz bližnje Ul. Boccaccio. Agenti so ustavili avtomobil in izstopili, da bi se prepričali, kaj se dogaja. Ko so prišli v Ul. Boccaccio, so zagledali dva mladeniča — bila sta Vecchio in Betti — ki sta pravkar trgala platneno streho fiata 500. Tatova sta opazila agente in se skrila za ustavljenimi avtomobili, ko pa sta se prepričala, da agenti gredo proti njima sta se spustila v beg. To pa jima ni dosti koristilo. Bettija so policisti kmalu prijeli, Vecchio pa jim je skušal ubežati s tem, da Je preskočil zid ob cesti in se skril v grmovje nekega vrta. Agenti so tudi njega prijeli in dvojico nato pospremili do avtomobila s prerezano streho. Tam so našli vrsto orodja, ki sta ga rabila tatova za svoje podvige. Pri nadaljnem pregledu so agenti ugotovili, da sta še dva avtomobila imela pokvarjena deflektorja in kljuki na vratih. Vecchia in Bettija so nato odpeljali na kvesturo na zaslišanje, toda oba tatova sta zanikala vsakrš-iro krivdo, čeprav so ju zasačili pri. tatvini. Nič jima ni pomagalo, Vecchio je poleg tega že znan v policijskih uradih Zato so ju agenti are-ilwfliiliri’ prijavili sodišču. J e.33 Na vratih Stande ga je že čakala policija V veleblagovnici Standa so zasačili še enega tatiča, ki je mislil, da bo lahko odnesel blago, ne da bi ga plačal. Predvčerajšnjim je 46-letni Stevan Ca.iner iz Novega Sada prišel v veleblagovnico in si začel ogledovati razstavljeno blago. Odšel je tudi v tretje nadstropje, kjer je ukradel štiri baterije za trarsistor ter štiri zavojčke žiletk. Cajner pa ni utegnil priti skozi vrata veleblagovnice. Pri izhodu so ga že čakali agenti letečega oddelka. Odpeljali so ga na zaslišanje, potem pa so ga aretirali in prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okolnost-mi. Ukradene predmete, v skupni vrednosti 2500 lir, so agenti vrnili Standi. Gozdne poti na Stari gori, kjer imajo svoje gozdove zlasti dvolastniki iz Štandreža, so že precej časa v zelo slabem stanju in posebno v slabem vremenu je zelo težak dostop do posameznih parcel. Prizadeti lastniki so se že večkrat obrnili do gozdne u-prave iz Nove Gorice, da bi pripomogla pri popravilu teh poti. Ker ima gozdna uprava številne druge in še bolj nujne obveznosti, si ni mogla prevzeti celotnega dela. pač pa je gozdni inženir iz Nove Gorice obljubil, da bodo poskrbeli za nabavo in dovoz potrebnega materiala, dvolastniki pa so se s svoje strani obvezali, da bodo material posuli in uredili najbolj razkopane poti nad Ajševico. V kratkem bodo imeli dvolastniki sestanek pri Bajti z gozdno upravo, na katerem se bodo pomenili, kdaj in kako bodo opravili to delo. Pri tem bodo domačinom dobro služili traktorji, tako za razvoz materiala, kakor tudi za njegovo utrditev po poteh. Na ta način bodo lahko popravili gozdne poti še pred nastopom je senskega deževja, kar jim bo prihranilo mnogo truda pri spravljanju lesa iz gozdov. Kmečko društvo iz Štandreža je letos nabavilo pri grosistu v- Tržiču večjo količino umetnih gnojil, predvsem amoniaka. Večji del so ga že razdelili med posamezne člane. Ostalo je še nekaj desetin stotov, ki so prizadetim na razpolago pri odborniku Pavletiču Ker je cena žela ugodna in je potreba po umetnih gnojilih velika, priporoča odbor društva vsem prizadetim, naj se podvizajo z nakupom, dokler je še kaj blaga na zalogi. la. Tragična nesreča je bila posledica nepazljivosti njunega prijatelja 49detnega čuvaja rudnika Elia Marcuzzija. Brata Durigon, Marcuzzi in še dva prijatelja so se predvčerajšnjim zvečer z avtom odpeljali v bližnji kraj Sella Nevea, da bi veselo preživeli večer. Na poti domov je Marcuzzi na strmi cesti ustavil avtomobil in izstopil. Izstopila sta tudi oba prijatelja, medtem ko sta Brata Durigon o-stala v avtu. Marcuzzi pa je bil tako nepreviden, da je pustil prižgan motor in potegnil samo ročno zavoro. Nenadoma je zavora popustila in avtomobil se je začel pomikati navzdol po strmi cesti. Zaman so bili vsi poskusi Marcuzzija, da bi avto dotekel, vozilo je nekaj metrov niže zavozilo s ceste in zdrknilo v jezero pod cesto. Brata Durigon nista utegnila odpreti vrat in skočiti iz avta. Utonila sta v nekaj metrov globokem jezeru, v katerega se je avtomobil pogreznil. Seja občinskega odbora v Gorici Zastrupila se je s hrano 22-letna Ondina Racanelli iz Ul. Commerciale 50 se je včeraj zjutraj zatekla v bolnišnico in zaprosila za zdravniško pomoč. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek, kjer se bo morala zdraviti 5 dni. Racanellijeva je povedala, da je predvčerajšnjim zvečer v nekem bifeju pojedla «pizzo», ki je bila verjetno že stara. Ponoči pa so jo napadli želodčni krči in zjutraj okrog 7. ure se je odločila, da gre v bolnišnico. §** Srt; .« n®y Tcchnicolor film: C lil PIPPO PLUTO paperino allegri masnadieri (PIPO, PLUTO IN PAPERINO VESELI TOLOVAJI) •jjflo .»KIS.. PROSEK &aja danes, 21. t. m. ob 19.30 Wamer Bros film po romanu ermana VVouka -Mlada kri»: SCANDALO IN SOCIElA S seje pokrajinskega odbora Upravni odbor goriške pokrajine je imel pretekli četrtek zvečer, po daljšem presledku zaradi poletnih počitnic, svojo običajno tedensko sejo, ki ji je predsedoval odbornik Pecorari, ker je predsednik dr. ipijientaroli še vedno na počitnicah.' Pecorari je najprej poročal o delovanju odbora za pomoč oškodovancem po fočT/za katerega je dala pobudo pokrajinska uprava, ki je tudi prva podpisala svoj prispevek v ta namen. Odborniki so vzeli na znanje potek dosedanjih del ter odobrili tudi program nadaljnjega dela ob sodelovanju prizadetih občin. Predsednik je nato govoril tudi o vzdrževanju nekaterih šolskih zavodov, katerih vzdrževanje gre v breme pokrajinske ali občinske uprave. V teku je pregled njihove uprave in ugotovitev dejanskega primanjkljaja, da bi potem lahko odobrili ustrezne sklepe za pomoč. Odborniki so nato odobrili vrsto ukrepov v korist pokrajinskih uslužbencev, odredili plačilo zapadlih računov ter imenovali socialnega asistenta za pokrajinsko umobolnico. Pravtako so odobrili ukrepe za pomoč nezakonskim otrokom in umobolnim. Odbornik Bottegaro je poročal' tudi o položaju v pokrajinskem zavodu «Duca d’Aosta» v Gradiški in v gluhonemnici, s posebnim ozirom na uspelo letovanje gojencev v Kanalski dolini in v Gradežu. Odobrili so tudi 30.000 lir za nakup slike domačega avtorja na razstavi v Romansu. Pred zaključkom so sprejeli tudi nekatere ustrezne sklepe v zvezi z načrtom za asanacijo goveje živine ter poslušali poročilo odbornika Fa-brizia o organizaciji kmetijske kolonije pri pokrajinski umobolnici. Pod predsedstvom podžupana Lupierija se je v četrtek sestal občinski odbor v Gorici. Na predlog odbornika Lodija so razpravljali o šolskih vprašanjih, o javnih službah je poročal odbornik Martellani, medtem ko sta Scara-no in Lupieri poročala o socialnem skrbstvu ter javnih delih. Kar zadeva socialno pomoč so odobrili bolniške stroške za oskrbovance občinske podporne ustanove ECA v višini 2,5 milijona lir, za bolniško oskrbo v Fatebene-fratelli Pa 4,6 milijona. Kar zadeva javna dela naj omenimo nakup pohištva za osnovno šolo v kraju Ponte del Torrions za 1,3 milijona lir, asfaltiranje Ul. Le-sciac ter izredna popravljalna dela (800.000 lir) na sedežu higienskega urada v Mazzinijevi ulici. Jožef Florenin iz Gabrij je umrl Po daljši in mučni bolezni je včeraj zjutraj umrl v goriški civilni bolnišnici komaj 56-letni Jožef Florenin Iz Gabrij. Pogreb bo danes ob 17. uri, iz civilne bolnišnice v Gorici, odkoder bodo pokojnikovo truplo pripeljali v Gabrje, kjer ga bodo pokopali. Pokojnik je bil lastnik znane gostilne upri Tomažu« ter je s svojo podjetnostjo razširil in moderniziral svoj gostinski obrat in tako največ pripomogel k ugodnemu razvoju turizma v svojem domačem kraju. Bil je tudi stalen naročnik Primorskega dnevnika in njegov zvest čitatelj. Zapustil je ženo in dve poročeni hčerki. Znanci in prijatelji izrekajo prizadeti družini ob tej hudi izgubi iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše uredništvo. Pomanjkanje kažipotov za inozemske turiste Najhujši naval turistov, v naše mestu še ni mimo, Lahko pričakujemo, da bo njihov dotok še vedno dokajšen do konca tega meseca, ko se nekako zaključi poletno obdobje. Drugi val se bo začel z mesecem septembrom. Med letošnjimi poletnimi počitnicami smo bili pogosto priče, kako se turisti vozijo po najbolj nemogočih cestah v mestu, da bi našli mednarodni prehod. Zanj so spraševali na koncu Svetogorske ceste ter Po vseh poteh, kjer bi si najmanj mislili, da jih bomo srečali. Zanje je občinska uprava namestila na najprometnejših ulicah tn križiščih napise, ki pa so skorajda neopazni ter vrhu vsega napisani v italijanskem jeziku, ki ga tujci ne razumejo. Bolje bi bilo. da bi postavili preprostejše napise, morda samo napise «Jugo-slavija» s puščicami ali kaj podobnega. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Množičen obisk izseljencev iz Rezije na domu Divji prašiči pustošijo - Pasivna občinska upra-v Dreki - Asfaltiranje ceste v Mašerole va V Ravenci v Reziji imajo na veliki šmaren tradicionalno ša-gro in ob tej priliki prihajajo na obisk v svoj rojstni kraj številni domačini, ki so odšli za kruhom v bližnje in daljne kraje. Se posebno velik je bil ta^ obisk letos in v nedeljo se je zbralo v bližini tega rezijanskega središča nad 300 avtomobilov s svojci, med katerimi so bili mnogi, ki so prišli tudi iz inozemstva, da bi prebili v domači družini avgustovske počitnice. Ob tej priliki je bil tudi tradicionalni sejem in številni kramarji so razstavljali svoje blago ter vabili kupce. Pod staro slovensko iliiiiiMiiiii»MniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiMiiiiiiiiMmiiimmiimiimiuimuiiiiimiiiiiimiinmimiiiiiiiiiimiiiiiiiiii»inimiiiiiiiii»iMii» DEŽELNA UPRAVA IN RABELJSKI RUDNIK Tako je naslikal Pirkei glavni trg v Rablju konec preteklega stoletja Pretekli petek je uradni vestnik objavil med drugim tudi dekret predsednika republike, ki uvaja nova izvajalna pravila, posebnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine ln ki se nanaša na konkreten prebod,..rudnega bogastva na področjih tržaške, goriške in videmske pokrajine od državne pod deželno upravo. V poštev pridejo npr. termalne vode v Tržiču in v Arti, kamnolomi itd., v prvi vrsti pa rabeljski rudnik, najvažnejši rudniški obrat v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Brata utonila v Rabeljskem jezeru Dva brata iz Rablja pri Trbižu, 52-letni Pietro in 54-letni Risve-glio Durigon, sta včeraj ponoči našla pretresljivo smrt v majhnem jezeru prj Rablju, kjer sta utoni- lllllllllllllIltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllliMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMUN ZARADI ZASTRUPLJENE PICE Nad 100 golobov včeraj poginilo na Travniku Kaj pravi k temu občinski zdravstveni urad Tisti goriški meščani, ki so šli včeraj dopoldne okrog 10. ure po Travniku, so opazili da kar trumoma cepajo na tla številni golobi, ki ponavadi domujejo na pročelju in pod streho cerkve sv. Ignacija na tem trgu. Na cesti v bližini pa je bil občinski smetar s svojim vozičkom, v katerega je pobiral golobe, kj so poginili ter jih potem odpeljal vstran. Kmalu se je na nasprotnem pločniku pred kinom Vittoria zbrala precejšnja gruča radovednežev, ki so živahno komentirali prizor in pomilovali drobne živa-lice, ki so se v smrtnih krčih zvijale na pločniku. Očividno je šlo za namerno zastrupljenje golobov s kakšnim naglo učinkujočim strupom. Obrnili smo se za pojasnilo na občinski zdravstveni urad, kjer so že prejšnja leta vodili kampanjo proti preveč številnim golobom, ki imajo svoje zbirališče in zavetišča predvsem na Travniku, na Komu in po nekaterih podstrešjih na Korzu. Tam nam niso dali nobenega uradnega pojas- nila o tem, kdo je natrosil za- ga problema. strupljeno hrano golobom, da jih je poginilo kakih 100. Vsekakor pa smo izvedeli, da so se golobi v Gorici že zelo razmnožili in jih cenijo na nekaj tisoč. Številni meščani se pritožujejo, da jim golobi povzročajo znatno škodo, ki gre v milijone in so nekateri trgovci zahtevali od občinske uprave, naj jim povrne škodo, ker je občina pravna lastnica golobov. Ker so golobi tudi potencialni nosilci nekaterih bolezenskih klic, na zdravstvenem uradu nimajo nič proti temu, da se njihovo število zmanjša, ker so že postali nadloga in ne več okras staremu delu mesta. Seveda je treba pri tem postopati tako, da živali ne bodo trpele. Nedvomno bo vse to držalo. Vendar pa so ljudje, ki so bili priča množičnemu poginjanju golobov na Travniku, obsojali tako ravnanje in nekateri so se obrnili tudi do društva za zaščito ži-vali, naj bi posredovalo, kot je to napravilo druga leta, ko se je med njim in občinsko upravo razvila pravcata polemika okrog te- Strokovnjaki se ukvarjajo z mislijo da bi v deželi zgradili topilnico Samo tako bi obdržali rabeljsko rudo doma in zadržali v deželi dober del denarja, ki uhaja skupno z rudo v druge kraje najo, da znaša vsakoletni dohodek Rabeljskega rudnika 8-10 milijard lir, kar je razmeroma mnogo, 6e gledamo na ta obrat z deželnega stališča, kajti njegovi dohodki znašajo na primer približno eno tretjino vseh letnih dohodkov, ki so predvideni v deželnem proračunu za letošnje leto. Prav zato se tudi v deželnih krogih ukvarjajo z mislijo, da bi na deželnem območju postavili veliko topilnico, tako da bi lahko topili raueljsko rudo kar doma in tako zadržali v deželi dober del tistega denarja, ki zdaj uhaja skupaj z rudo v oddaljene topilnice izven dežele. Postavitev topilnice na našem področju pa predstavlja precej zamotano vprašanje. Za to, da se gradnja take naprave sploh izplača, ugotavljajo rudarski strokovnjaki, mora imeti topilnica na leto na razpolago najmanj 100 tisoč ton rude. Rabeljski rudnik pa. vsaj pri taki tehnični opremi, s kakršno razpolaga danes, ne moro zagotavljati več kakor 60.000 ton rude na leto. Ce bi uspeli, da bi proizvodna zmogljivost nekeea manjšega rudnika, ki ga Pertusola izkorišča v CadPrul da bi jo dvignili do 40.000 ton' na leto, potem bi bila topilnici zagotovljena vsaj minimalna ekonomična količina rude za običajno obratovanje. V določenih krogih se močno ogrevajo za to rešitev, ki bi med drugim lahko občutno zavrla izseljevanje domače delovne sile v tuje države. Ne glede na investicije, ki bi bile potrebne za povečanje proizvodnje v rudniku v Cadoru, pa bi ta zamisel zahtevala okoli 24 milijard lir, ki bi jih lahko v ta namen dala edinole država. Ta rešitev pa je toliko manj verjetna glede na dejstvo, da je država pred kratkim dala na razpolago sardinski deželi večji znesek za gradnjo povsem podobne topilnice na otoku in je torej skoraj izključena možnost, da bi pristala na gradnjo tudi druge topilnice v deželi Furlaniji-Julijski krajini, čeprav si je država v dekretu, ki je bil objavljen te dni v Uradnem vestniku, pridržala pravico, da si obdrži katerega izmed Industrijskih obratov na področju nove dežele, ki predstavlja važen obrat v državnem merilu, In takšen je z več vidikov tudi Rabeljski r!idnik, bodo morali deželni organi čimprej odgovoriti na vprašanje, komu zaunati nadaljnje upravljanje rudnika. Možnosti so v glavnem tri, in sicer: 1. upravo bi lahko zaupali posebnemu konzorciju: 2 lahko bi jo ' še naprej prepustili državnemu podjetju AMMI; 3 strokovnjaki pa tud; ne izključujejo možnosti, da bi v Rabelj ponovno priklicali zaseben kapital lz notranjosti države ah celo iz tujine. V tem tretjem primeru bi zelo verjetno ponovno slepila v Rabelj družba Pertusola, ki se še vedno zanima za ta obrat, kur pa bi močno nasprotovalo želji rabeljskih rudarjev, s katerimi so zasebni upravljalci do nastopa AM MI vedno trdo ravnali ^rajo: (ŠKANDAL V DRUŽBI) JAMES FRANCISCUS, SUZANNE PLESHETTE, GE-NEVIEVE PAGE in EVA GABOR Kdo je zastrupil golobe na Travniku V Gorici? Vprašanje rabeljskega rudnika je že dalj časa v ospredju, z objavo izvajalnih norm, s katerimi Je bil storjen nov korak naprej na poti postopnega reševanja tega problema, pa Je postalo vprašanje rudnika še posebno aktualno in deželni organi se bodo morali u-kvarjati z njim takoj', ko se vrnejo z dopusta, to je čez dobrih deset — dvanajst dni. Rabeljski rudnik ima razmeroma dolgo zgodovino. Da se skrivajo v gorah okoli Rabeljske kotline rudna bogastva, je bilo znano že v davnih časih. Prve rove so takratni «rudarji» vrtali še s sistemom, ki je že zdavnaj pozabljen, in sicer tako, da so na dolo čenih mestih najprej z ognjem močno segreli skalovje, nato pa spuščali na razbeljene stene curke ledeno mrzle vode, tako da so skale razpokale. S tem jim je bilo olajšano napredovanje v notranjost gore. Rimljani so močno pospešili vrtanje rovov, ime Rabelj pa naj bi izhajalo iz rodbinskega imena nekega veljaka, ki ga imenuje dokument iz leta 1456, in ki naj bi posedoval obsežna posestva na rabeljskem področju. Izkoriščanje rudnega bogastva se je čedalje bolj pospeševalo ter se nenehoma nadaljuje še danes. Do izbruha vojne na Koreji je rudnik upravljala delniška družba Societk Mineraria Raibe, od takrat dalje pa Raibl Soc. Mineraria del Predi! S.p.A. (Pertusola), čigar glavnica Je bila povečini v rokah družbe Penvaro-la — Rotscb.ild s francoskim kapitalom. Zadevna koncesija Je Per-tusoli zapadla 30. junija 1963, takrat pa je upravo Rabeljskega rudnika prevzelo podjetje AMMI (Tn-drustria Mineraria, Chimica e Me-tallurgica), katere glavnica posredno in neposredno pripada državi, saj je v državnih rokah 85 odst. njenih delnic, preostalih 15 odst, pa sl delijo Državni zavarovalni zavodi INA, Državni zavod za socialno skrbstvo INPS in pa podjetje Breda. Koncesija temu podjetju je zapadla 31. decembra lanskega leta, vendar so dogodki, ki so se odigrali med tem časom, med temi tudi nastanek nove dežele Furlanije-Julijske krajine, na katerem območju se nahaja tudi Rabeljski rudnik, postavile državo pred nujno odločitev, da podaljša veljavnost prejšnje koncesije vse do trenutka, ko bo lahko dežela prevzela upravo rudniških obratov. Deželni predstavniki so v tem smislu tudi nastopili konec marca letošnjega leta pri ministru .Tremel-loniju, ki je pristal na podaljšanje koncesije. Rabeljski rudnik daje v prvi vrsti svinec in cink, pa tudi manjše količine germanija in kadmija, ter omogoča pridobivanje obsežnih količin žveplene kisline. Količina svinca in cinka, ki ga daje Rabeljski rudnik, krije približno polovico vseh potreb italijanskega trga po teh kovinah, računajo pa, da znaša dohodek od prodaje samega germanija (ki ga uporabljajo zlasti v elektroindustriji) okoli pol drugo milijardo lir na leto. Vsako leto izkopljejo v Rablju povprečno po 60.000 ton rudnine. Te ne predelujejo na mestu, temveč jo odpremljajo deloma v Porto Marghera, kjer je velika topilnica podjetja Montecatini, deloma v Cro-tone, deloma v Ponte Nossa in dedoma čez mejo v Avstrijo. Baču- lipo na trgu sredi vasi pa je po-poldne nastopila tudi rezijanska folklorna skupina, ki je ob zvokih citer zaplesala nRezijanko« in navdušila številne domačine in turiste. Ko je nastopil mrak pa so po bližnjih vrhovih zažgali tudi več kresov, slavje po vaških ulicah pa se je zavleklo še dclgo v večer. • • • Divji prašiči, ki so v tem času več ah manj stalni, čeprav nepovabljeni gostje na poljih beneških kmetovalcev, so pred dnevi obiskali tudi okolico Praprotnega ’er povzročili precejšnjo škodo v Tejah, kjer so opustošili več koru* nih njiv in požrli za več stoto* koruznih storžev Prizadeti kmetje so se obrnili do občinske uprave, da bi jih vsaj delno oškodovala za škodo ter da bi podvzela potrebne korake za pregon te divjačine. • * • Kakor po drugih občinah tega področja, je tudi v Dreki pasivna občinska bilanca. Pred dnevi ja tamkajšnji župan sklical sejo občinskega sveta, na kateri je poročal o občinskem primanjkljaju, ki je za lansko leto dosegel 4 milijone lir. Svetovalci so odobrili sklep, da bo občinska uprava zaprosila pri državni blagajni v Rimu posojilo za kritje tega primanjkljaja. To seveda položaja na bo rešilo, ker bo treba tudi dolg nekoč povrniti. Pač pa bi bila potrebna izdatna državna pomoč domačemu gospodarstvu, da bi s tem dvignili občinske dohodke in zajezili beg domačinov a zemlje. • • • Na županstvu v Tavorjani so te dni na dražbi oddali dela za ureditev ceste, ki povezuje naselje Mažerole z nižje ležečim Kanalu-tom. Predračun predvideva v ta namen 17 milijonov lir stroškov. Delo je prevzelo neko podjetje ix Vidma z 11.5 odstotnim popustom. Cesto bodo asfaltirali in nameravajo z delom začeti takoj, ter ga tudi v kratkem dokončati S tem bo končno tudi to precej veliko naselje povezano z dolino po dobri cesti, ki so jo toliko let pričakovali in zahtevali. Kino Modernissimo se danes spel odpre Tudi kai zadeva kinematografe v Gorici se stanje polagoma normalizira. Danes se zaključujejo počitnice za osebje kino dvorane Modernissimo: drevj bodo začeli predvajati film «Dvoboj na Atlantiku«, ki obravnava vojskovanje brodovij med drugo svetovno vojno. Poleg Modernissima je bil med letošnjimi počitnicami za daljšo dobo zaprt tudi kino Corso. Drevi v Števerjanu občinska seja Drevi ob 20.3C bo seja občinskega sveta v Števerjanu; zanjo so pripravili dnevni led, ki obsega 11 točk. Najprej bodo razpravljali o nakupu opreme za otroški vrtec v Števerjanu, združili bodo plačne postavke občinskim uradnikom ter podaljšali namestitev uradnika Mana Trpina. Po odobritvi najema posojila za kritje lanskega proračunskega primanjkljaja bodo izvolili večje število kemisij, ki jih je občinski svet dolžan po zakonu izvoliti takoj po svoji umestitvi. Izvolili bodo komisijo za določitev seznama porotnikov, komisijo za prizive proti odmeri občinskih davkov, kcmisiji za stalne in nestalne trgovine, novi odbor občinske podporne ustanove ECA. Bivšemu županu Podveršiču bodo podelili spominsko medaljo ter odobrili periodične poviške občinskemu o-sebju. CORSO. 17.00: «007 Scotland Yard sezione omicidi«, J Connery in J Gregson. Cmobeli angleški film. VERDI. 17.30: «Invlto ad una spa-ratoria«, Y. Brynner ln J. Bule, ameriški barvni film. MODERNISSIMO 16.00: «DuellO suU’Atlantlco», R. Mitehum in C. Jurgens. Ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.30: «Te la senti sta-sera?«!, D. Reinolds in G. B. Nelson Ameriški barvni film. CENTRALE, 16.30: «Io uccido, tu uccidi...«, F. Franchi in C. Ingras-sia. Cmobeli italijanski film. OE2URNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je v Gorici odprta lekarna «AL CORSO«, na Korzu Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 29 stopinj ob 15.30 in najnižjo 14,2 stopinje ob 5.10 Povprečna dnevna vlaga je dosegla 68 odstotkov. Praznik «DELA» in «UNITA» na prostem v JAM L J AH Domači fantje v Jamljah priredijo tridnevno plesno zabavo na prostem z naslednjim sporedom: Danes. 21. t. m. ob 19. url tekma v briškoli z gastronomskimi nagradami; od 20. ure do ene po polnoči PLES. Jutri, 22. t. m. ob 18. uri ZANIMIV KULTURNI PROGRAM; od 20. ure do ene po polnoči PLES. V ponedeljek, 23. t. m. od 20. ure dalje PLES, z izbiro naj- lepše mladenke. — Igral bo prvovrsten godbeni ansambel. Deloval bo dobro založen bife. — Prostor za parkiranje vozil. V primeru slabega vremena bo prireditev preložena za en teden. PRIMORSKI DNEVNIK 6 21. avguita 1963 ATLETINJE ZA EVROPSKI POKAL Nejasen položaj za drugo mesto Polfinalne skupine v Parizu, Leipzigu in Konstanci dovi in Prikrylovi in v metalki Nemcovi. Italijanke nimajo vrhunskih atletinj če izvzamemo metalko Riccijevo, ki je zadnje čase posebno v disku v izredni formi in skakalko v daljino Trio. V finalu bodo po našem mnenju nastopile ekipe Sovjetske zveze, obeh Nemčij, Poljske, Velike Britanije in Madžarske. Kateri e-kipi pripada drugo mesto v Evropi bomo videli že po zaključku polfinalnega dela. BRUNO KRIŽMAN PLAVANJI Istočasno kot atleti bodo tudi dekleta startala v 3 polfinalnih skupinah za določitev 6 državnih rePrezentanc- ki b°do 19- septembra nastopile v finalu za evropski pokaI v Zahodni Nemčiji. Tri polfi nalne skupine bodo v Parizu, Leipzi£U in Konstanci. Od vseh 18 pri javljenih ekip bo nedvomno najbo1^ rezultate dosegla vrsta Sovjet ske zveze, podelitev drugega mesta Pa -^e Precej negotova, ker so eki pe obeh Nemčij. Vel. Britanije, Madžarske in Poljske zelo izenačene V Parizu bodo tekmovale ekipe Francije, Velike Britanije, Madžarske, Nizozemske, Belgije in Bolgarije. Zanimivih točk ne bo manjkalo v tej skupini. Naj najprej o-menimo Angležinjo Rand, svetovno rekorderko v skoku v daljino, ki bo skušala ponovno utrditi že razmajan prestol v panogi, kjer brani tudi olimpijsko zlato, dalje Mad-žarko Rudas-Antal, ki brani letos najboljšo znamko v metu kopja in ki bo gotovo skušala doseči 60 m. Zelo dobra je tudi madžarska sprinterka Nemeshazi-Marko. Vrstni red v tej skupini bo verjetno naslednji: Madžarska, Velika Britanija, Bolgarija, Francija, Ni-zdzemska in Belgija. V skupini, ki bo nastopala v Konstanci, bodo tekmovale atletinje Sovjetske zveze. Zah. Nemčije, Jugoslavije, Norveške, Avstrije in seveda Romunije. Brezdvomno bo tu prva z veliko prednostjo Sovjetska zveza. Drugo mesto je na papirju oddano Nemkam, upoštevati pa je treba, da so Romunke ne samo med boljšimi, temveč tudi na domačem terenu. Četrto mesto bo osvojila Jugoslavija, ki bi morala pospraviti Norvežanke in Avstrijke. Met kopja bo ena najbolj zanimivih točk sporeda. Sovjeti so letos dali na dan mlado Popkovo, Romuni pa imajo v svoji sredi odlično, tudi mlado, Penesovo, ki je tako zagrenila življenje Ozolini na zadnji olimpiadi, ko je na veliko presenečenje osvojila prvo mesto. Zelo kvaliteten bo tudi skok v daljino. Sčelkanova naskakuje svetovni rekord 6,76 m. Da je v odlični formi je pokazala na dvoboju z ZDA v Kijevu. Odlične so tu tudi druge. Nemki Hoffmann ali Becker, Romunka Viscopoleanu in Norvežanka Berthelsen. V skoku v višino bo kot po navadi na vrhu samevala Jolanda Balas, v metih krogle in diska pa pričakujemo nove rekordne znamke Tamare Press. Od Jugoslovank lahko dobre rezultate dosežejo Urbančičeva v metu kopja, Puličeva v skoku v višino, Lubejeva v daljini in na zaprekah in morda sprinterke. ATLETIKA V tretji skupini, ki bo tekmovala v Leipzigu v Vzhodni Nemčiji, bodo poleg domačink nastopile še Poljakinje, Čehinje, Italijanke, Danke in švedinje. Zadnji dve mesti sta že rezervirani za Švedsko in Dansko, prav tako pa bodo gotovo četrte Italijanke. Za vstop v finale se bodo borile ostale tri eki-. pe. Največ možnosti za prvo mesto imajo Poljakinje pred Nemkami. Čehinje nimajo izrednih posameznic, kot skupina pa so precej močne. Osvojile bodo skoraj gotovo tretje mesto. Atrakcija te skupine bosta poljski sprinterki Klo-bukowska in Kirzsenstein, ki sta z zadnjimi rezultati osvojili svet. Kirzsensteinova bo verjetno nastopila tudi v skoku v daljino, kjer ne skriva resnih namenov, da se polasti svetovnega rekorda. Na zaprekah se bo olimpijski zmagovalki a#laer upirala poljska nada Bed-narek. Nepremagljive pa lzgledajo Nemke v metih, v skoku v višino pa je favoritinja Rttger, ki je letos že premagala letvico na višini 180 cm. Nevarna tekmica ji bo nedvomno Poljakinja Bieda, ki je tudi sposobna take višine. Čehinje imajo svoje najboljše moči v sprinterki Lehocki, v skakalkah Bemar- Nekateri poljski atleti ki bodo danes in jutri tekmovali za evropski pokal se po končanem tekmovanju ne bodo vrnili takoj v domovino. V Rimu se bodo zadržali: Badenski, Schmidt, Sidlo, Sokolow-ski in še en srednjeprogaš katerega ime še ni znano. Te atlete je poljska atletska zveza določila za nastop na mednarodnem mitingu «Memorial Bruno Zauli,i, PLAVANJE Na mladinskem mitingu v Barceloni bodo za Italijo nastopili: At-tanasio, Venza, La Monica, Grimal-di, Rossi in Gattolin. Tekmovali bodo plavalci rojeni 1. 1950 ali kasneje. UNIVERZIADA - Do 29. avgusta Slovesna otvoritev v Budimpešti Začetek prvih tekmovanj 50.000 gledalcev je včeraj popoldne prisostvovalo na Nep-Stadionu svečani otvoritvi svetovnih študentovskih iger. Potem ko se je na sredini stadiona zbralo nad 2.000 tekmovalcev Je madžarski ministrski predsednik Gyula Kallai uradno otvoril ({.študentovsko olimpijado)). Na univerziadi se tekmuje v 9 disciplinah, jasno pa vlada največ zanimanja za plavanje (začetek danes) in atletiko (začetek 25. avgusta). Številčno je v Budimpešti najmočnejša domača ekipa z 200 atleti. Sledijo Sovjetska zveza (180), Poljska (175), okoli 100 atletov pa štejejo tudi vrste Bolgarije, Alžirije, Zahodne Nemčije, Francije, Velike Britanije, Jugoslavije, Ceško-vaške in Japonske. Prvič nastopajo na igrah tudi Američani. Letošnje igre bodo po mnenju vseh strokovnjakov kvalitetne kot še nikdar prej, saj nastopa cela vrsta svetovnih rekorderjev, svetov, prvakov in olimpijskih zmagovalcev. V odbojkarski ekipi Italije nastopa tudi Sergij Veljak, bivši član športnega združenja Bor. Veljak je že drugi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiimu KONČANO AMERIŠKO PRVENSTVO Patty in Steve - skupaj 30 let in dva rekorda Schollander ni nastopil V ameriškem . mestu Toledo v sekund vsakih 100 m. Kdor ne ve zvezni državi Ohio se je. ta teden zaključilo državno prvenstvo v plavanju. Kdor dobro pczna razmere v ameriškem plavanju in športu sploh ve, da je leto po olimipiadi, leto počitka in zbiranja novih kadrov za bodoče velike mednarodne preizkušnje. Kljub temu predvidenemu zatišju so strokovnjaki pričakovali od ameriškega prvenstva več svetovnih rekordov. Odličnih rezultatov je bilo sicer na pretek, svetovni rekordi pa so padli samo v 2 olimpijskih panogah, v dveh drugih pa so bili zabeleženi neuradni rekordi Vzroke slabe žetve iščejo Američani v vodi, ki je bila v bazenu v Toledu malo premrzla. Junake letošnjega prvenstva moramo iskati med mladimi, skoraj med otroci, An kar je še bolj presenetljivo na dolgih progah. Tako v ženski kot v moški konkurenci sta na 1500 m padla svetovna rekorda. Med dekleti Je za novo znamko poskrbela 14-letna Patty Caretto (rodila se je 4. januarja 1951 v Los Angelesu), ki je progo preplavala v izrednem času 18’23”7, to je povprečno eno minuto in dobrih 13 Dick Roth, zmagovalec na 100 m prosto, 200 in 400 m mešano in v štafetah 4x100 in 4x200 m prosto kaj pomeni preplavati 100 m v takem času naj poskusi dokler je še čas za kopanje. Ce bo uspel naj pomisli, da je 14-letna deklica to progo preplavala 15-krat zaporedoma. Kot zanimivost naj še povemo, da bi mlada Patty s časom novega rekorda zmagala v moški konkurenci na Olimpiadi v Helsinkih leta 1952, na zadnjem italijanskem prvenstvu pa bi se uvrstila na 3. mesto. Pod prejšnjo svetovno znamko, ki je bila last iste plavalke je plavala tudi bolj znana Sha-ron Finneran, ki je dosegla 18'29”2. Drugi junak ameriškega prvenstva je 16-letni Steve Krause. Gre za drugo čudo ameriškega plava-nja. Prvič so tega fanta opazili pred tremi leti ko je na 100 m prosto dosegel čas pod minuto. Ker so taki podvigi v ZDA skoraj vsakdanji je ostal rezultat seveda dober, posebno pa se ni za plavalca zanimal nihče Lani je Steve poskrbel za drugo bombo. Na državnem prvenstvu v Los Angelesu se Je uvrstil na odlično tretje mesto z prav tako odličnim časom 17’9”3. Krause si je seveda priboril pravico za nastop na izbirnih tekmah za olimpiado, v New Torku pa mu je popolnoma spodletelo. Za letos je Krause pripravil maščevanje. V Toledu je plaval v izrednem slogu in ure so na koncu pokazale čas 16’58"6, torej eno desetinko bolje od prejšnjega rekorda, ki je bil last Saarija. Zanimivo je, da je Krause preplaval vsakih 100 m povprečno med 1’8” do 1’9", zadnjih 100 m v izrednem času 1’4”, kar pa je še več; zadnjih 400 m v 4’29”8. Za Krausejem najdemo na drugem mestu Nelsona, nato pa je na vrsti drugi mladoletnik Burton z 17’3”8. Sloviti Schollander na tem prvenstvu ni nastopil. Njegovo odsotnost so na progah od 100 do 400 m izkoristili drugi. Na 100 m sta se na prvi dve mesti presenetljivo uvrstila dva dolgoprogaša. Prvi je bil mladi Roth z 53”8 (prejšnji rekord nad 56”), drugi pa je bil celo Saari z 54”1. Kot zanimivost naj povemo^ da je 8. v tej panogi dosegel čas krepko pod 55 sekundami. Na 200 m je zmagal Ilman, vsega trije plavalci. Na 400 m Je zmago slavil Nelson z odličnim časom 4’14”4, dobri dve sekundi več od svetovnega rekorda. Roth je zmagal tudi na 400 m mešano kot že na tokijski olimpiadi. V moški konkurenci so nastopili tudi nekateri tuji plavalci. Največ uspeha je imel Argentinec Nicolao, ki je na 100 m delfin celo zmagal. Svetovni rekorder na 200 m delfin Avstralec Kevin Berry je delno razočaral in bil komaj drugi za njegovim največjim rivalom Robiejem. Manj od pričakovanja je pokazal tudi zmagovalec tokijskih 1500 m Avstralec Windle, ki je bil na 400 m komaj šesti. slovenski odbojkar, ki igra za Italijo na Univerziadi. Leta 1961 je v Sofiji državni dres branil Pavlica. V jutrišnjih urah, torej pred u-radno otvoritvijo so že začela tekmovanja v odbojkarskem in košarkarskem turnirju. Italijanski odbojkarji so z veliko težavo odpravili Tunizijo z 3:2 (15:8, 14:15, 10:15, 15:10, 15:0), košarkarji pa so prav tako tesno odpravili Zahodno Nem- Karin Rueger (Vzh. Nemčija) je letos že skočila 180 cm. Bo v Leipzigu še višja? iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiii NOGOMET V Italiji in Jugoslaviji Ljubljanska Olimpija v Sarajevu Triestina v Gemont čijo z 55:52 (27:19). V košarkarskem turnirju nastopa v isti skupini kot Italija tudi ekipa ZDA. Američani so v prvi tekmi z lahkoto odpravili Češkoslovaško z 89:52 (34:26). Današnji program bo obsegal tekmovanja v košarki, telovadbi (vaje na konju in na krogih), vaterpolu, odbojki, sabljanju, tenisu, skokih v vodo in plavanju (100 m prosto, 200 m hrbtno in 400 m mešano za moške in 100 m prosto in štafeto 4x100 m mešano za ženske). Čeprav se prvenstvo še ni začelo je nogomet v Italiji že spet mobiliziral množice navijačev. Govori se seveda še o možnostih tega ali onega moštva, o sposobnostih tega ali onega «asa», o milijonih katere je klub investiral v noge nogometašev. Točke, lestvica in naslov prvaka še niso aktualne. Klubi vseh zvez se seveda vneto pripravljajo na start in danes in jutri bodo na primer na sporedu mnoga zanimiva srečanja. Danes bo Fiorentina gostila Cagliari, Genoa Bologna, Padova Catanio itd., najzanimivejše srečanje pa bo nedvomno v Neaplju, kjer bo domača enajsto-rica sprejela v goste Milan. V nedeljo bodo igrali med drugimi: Va-rese-Palermo, Pescara-Foggia, Bre-scia-Rovereto, Reggina-Roma in Mo-dena-Lazio. Enajstorica Triestine bo danes končala skupne priprave v S. Daniele del Friuli in odpotovala v Gemono, kjer bo odigrala prijateljsko srečanje z istoimenskim moštvom. V Jugoslaviji so prijateljska srečanja le še lep spomin. Tu gre že zares, za točke. Tako v prvi kot v drugi zvezni ligi bodo v nedeljo odigrali že drugo kolo. Ljubljanska Olimpija, ki je odlično začela z zmago 3:0 proti Veležu, bo gostovala z majhnimi upi tudi na neod- pod 2 minutama pa so plavali ločen rezultat v Sarajevu proti 2e- lježničarju. V prvi zvezni ligi bodo zanimiva še srečanja v Splitu med Hajdukom in Crveno zvezdo, na Reki med domačo enajstorico in zagrebškim Dinamom, v Beogradu med državnim prvakom Partizanom in trenutno prvim na lestvici Trešnjevko in Novem Sadu, kjer bo Vojvodina gostila Sarajevo. V zapadni skupini druge zvezne lige nastopata dve slovenski ekipi. Maribor bo skušal doma popraviti slab start proti Varteksu iz Varaždina, Slovan pa bo v Ljubljani igral proti Borcu, ki je v prvem kolu premagal Štajerce. Medtem ko se pričakuje od Maribora pozitiven rezultat, je naloga Ljubljančanov zelo težka Prvič namreč nastopajo v višji kategoriji in še vedno so pod vtisom visokega poraza iz pr- TENIS V z-tifcitou se je včeraj končalo jugoslovansko teniško prvenstvo. Po štirih letih je domačin Bora Jovanovič končno premagal Splitčana Nikolo Piliča in osvojil naslov prvaka. Rezultat v korist Jovanoviča je bil v finalu 8:6, 6:1, 7:5. V ženski konkurenci je naslov prvakinje osvojila Tanja Kokeza iz Splita. V finalu Je premagala Beograjčanko Jeleno Genčjč z 6:4, 6:0. Po otvoritvi Univerziade je bila na Nep-Stadionu nogometna tekma med Juventusom in Madžarsko. Zmagala je Madžarska z 1:0. Edini gol je v 37. minuti drugega polčasa dal Albert. KOŠ A KKA Italijanska mladinska ženska košarkarska reprezentanca je odpotovala v Sofijo, kjer bo od 22. avgusta evropsko prvenstvo. Italijanke, ki so se nekaj časa pripravljale v športnem centru v Formiji blizu Rima, nimajo veliko izgledov, da bi dobro uspele v težki konkurenci z drugimi ekipami. V Bolgarijo je odpotovalo 12 igralk, med katerimi sta tudi dve članici Ginnastice Triestine. Prva je 18-letna Doria Caradonna, ki je z 168 cm telesne višine najmanjša v ekipi. Caradonna je že 8-krat nastopila za mladinsko reprezentanco. Druga tržačanka je Sonja Fornasiero, tudi članica Ginnastice Triestine. Fornasiero ima 17 let in košarko igra le 10 mesecev je pa tako napredovala, da so jo že izbrali v državno reprezentanco. Igralka ima 182 cm telesne višine. V našem mestu je znana tudi kot zelo dobra skakalka v višino. Goriziana v Ljubljani na mednarodnem turnirju Danes ob 14. uri odpotuje z avtobusom v Ljubljano košarkarska ekipa Ginnastica Goriziana, ki bo danes in jutri sodelovala na mednarodnem košarkarskem turnirju. Poleg Goriziane sodelujejo na turnirju Slovan iz Ljubljane, Lokomotiva iz Zagreba ter Slavija iz Prage. Zaradi odsotnosti nekaterih titularcev bo Goriziana nastopila v isti postavi kot v Zadru. Igrali bodo v glavnem mlajši košarkaši, ki so se v Dalmaciji dobro odrezali. Poleg članov-seniorske in ju-niorske reprezentance bo igral tudi član mladinske reprezentance Levin Rožič, ki je za Goriziano igral tudi proti Beogradu v Zadru. Tekme bodo drevi ob 19. in ob 20.30 ter jutri ob istem času. KOLESAKSTVO Italijanski kolesarji, ki pridejo v poštev za sestavo ekipe, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Španiji so že na skupnih pripravah. V nedeljo bodo vsi kandidati nastopili na dirki v Vignoli. Trenutno nista na skupnih pripravah le Adorni in Gimondi, ki pa se bosta pravočasno vrnila iz Belgije 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 2 1 1 2 1 X 2 X 1 2 1 X X i 1 X X 1 PRIMORSKA V Portorožu imajo hoteli, počitniški domovin in zasebne turistične sobe občasno nekaj prostih postelj, so pa potrebne predhodne rezervacije. V Piranu imajo počitniški domovi še nekaj prostih postelj ; prav tako v zasebnih turističnih sobah. Tudi v Strunjanu imajo v počitniških domovih še proste postelje; priporočajo pa predhodne rezervacije. Prireditve: V nedeljo 22. tm. bo tekma osličkov na relaciji stadion Lucija - Portorož. V ponedeljek 23. tm. bo v Portorožu v Ljudskem domu nastop pevskega zbora KUD Kropa in domače folklorne skupine. GORENJSKA nočninski obrati, v Soči pa im* gostišče Soča 10 prostih postelj. Prav tako ima gostišče «Cuder» v Čezsoči pri Bovcu 8 prostih ležišč. Hotel Km v Tolminu ima 25 prostih postelj; nekaj prostih ležišč je tudi pri zasebnikih. Na Lokvah ima hotel Poldanovec 25 prostih postelj. V Novi Gorici je Park hotel danes in jutri zaseden, dočim ima hotel Sabotin 20 prostih ležišč. Tudi v Domu na Kekcu imajo 16 prostih ležišč. V Tolminu je možen ribolov na salmonide in belice, dovolilnice posreduje turistični informacijski biro. V Idriji ima hotel Nanos 22 prostih postelj, na Vojskem planinski dom Rudar pa ima nekaj prostih ležišč samo v skupnih spalnicah. V Cerknem imajo zasebna gostišča 12 prostih ležišč. V Kranjski gori ima samo hotel «Razor» 7 prostih postelj, dočim sta hotela Prisank in Erika ter motel Kranjska gora zasedeni. Dovolj prostih postelj pa še imajo v zasebnih turističnih sobah. Prav tako imajo še dovolj prostih postelj pri zasebnikih v Podkorenu, v Ratečah in v Gozd Martuljku. V Podkorenu ima tudi hotel Vi-tranc še 28 prostih postelj. Dom v Planici ter hotel Špik in gostilna «Pri Jožici« v Gozd Martuljku pa so zasedeni. Planinske koče na Vršiču imajo dovolj prostih ležišč, razen Poštarskega doma, ki je zaseden. Tudi Koča v Krnici ima dovolj prostih ležišč. Žičnica na Vi-tranc redno obratuje od 9. do 17. ure. Na Jesenicah ima hotel Pošta 39 prostih postelj, dočim je hotel Korotan zaseden. Dovolj prostih postelj imajo Dom pod Golico, Dom na Črnem vrhu in žičnica Planina. Na Planini pod Golico ter na Potokih imajo nekaj prostih postelj, v zasebnih turističnih sobah. Na Bledu je v vseh hotelih občasno nekaj prostih postelj, toda potrebne so predhodne rezervacije. Proste postelje imajo v zasebnih turističnih sobah. Temperatura vode v jezeru je 22 stop. C. žičnica na Stražo obratuje. V Bohinju so vsi hoteli zasedeni. Turistično društvo pa ima na voljo še 150 postelj v zasebnih turističnih sobah. V Radovljici imajo nekaj prostih postelj samo pri zasebnikih, dočim sta hotel Grajski dvor ter počitniški dom Šlander zasedena. V Lescah imajo še dovolj prostih postelj pri zasebnikih; prav tako je še nekaj prostih postelj v Kropi. V Kranju ima hotel Jelen še okrog 20 prostih postelj, dočim je hotel Evropa zaseden; proste postelje imajo še tudi v zasebnih turističnih sobah. V Preddvoru ima Turistični biro 50 prostih postelj pri zasebnikih, hotel Grad-hrib pa je zaseden. Na Jezerskem imajo 29 prostih postelj pri zasebnikih. Tudi Dom na Krvavcu ima še dovolj prostih ležišč. V Naklem ima turistični informacijski biro na voljo še 50 postelj pri zasebnikih. V Tržiču je v hotelu Pošta in pri zasebnikih še dovolj prostih postelj, prav tako tudi v Podljubelju. Planinski dom pod Storžičem ima dovolj prostih ležišč, in je po novi cesti preko Loma dostopen tudi z avtomobili. Cena penziona je 1.800 din. Dovolj prostih ležišč ima tudi Dom na Kofcah, kjer je tudi penzion 1.800 din. Dovolilnice za lov na postrvi v Bistrici posreduje Turistično društvo v Tržiču. V Škofji Loki ter v Poljanski in Selški dolini imajo dovolj turističnih sob Prireditve: Na Bledu bo 21. tm. ob 20.30 v dvorani Kazino nastop tria Rudi Bardorfer in vokalnega kvarteta «Zvonček« pod naslovom «V ritmu, polke in valčka«. Prav tako bo na Bledu 25. tm. nastop folklorne skupine Gorje - Bled s pevskim zborom v festivalski dvorani. V Bohinju bo 22 in 24. tm. v restavraciji «Triglav» nastop Bohinjske folklorne skupine. V nedeljo 22. tm. bodo imeli v Kropi »Žebljarski dan» s pestrim programom, ki ga bodo zaključili s tekmovanjem žebljarjev in žebljarski m; športnimi igrami. Danes bo zaključni koncert v okviru škofjeloških iger. GORIŠKA V Bovcu imajo v hotelih samo 8 prostih postelj, pri zasebnikih pa 60. V Trenti so zasedeni vsi pre- LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani imata hotel «Lev» in «Slon» še nekaj prostih sob; dočim sta hotel «Union» in «Ilirija« zasedena. Hotel «Turist» pa bo zaseden samo 22. tm. Dovolj prostih postelj je še v zasebnih turističnih in študentovskih domovih. V Logatcu ima hotel «Martin Krpan« in zasebniki še nekaj prostih postelj. Prav tako hotel »Mantova« na Vrhniki in zasebniki. V turističnih domovih na Kureščku, na Travni gori in na Partizanskem vrhu na Pristavi imajo še dovolj prostih ležišč. Dovolj prostih težišč imajo tudi planinski domovi na zasavskih planinah. Dovolj prostih turističnih postelj imajo tudi v Kočevju, Litiji, Trbovljah, v Domžalah, v Kamniku, v Domu na Polževem, v Medijskih toplicah ter na Vačah in v Gabrovki. Na Veliki planini so danes in Jutri prenočišča zasedena, med teednom pa imajo dovolj prostih ležišč. ŠTAJERSKA V Gornji Savinjski dolini imajo nekaj prostih postelj samo še v zasebnih turističnih sobah, in sicer v Logarski dolini, v Lučah, v Ljubnem in v Mozirju. Prav tako imajo še nekaj prostih postelj v Gornjem Gradu, na Planini pri Sevnici, v Vitanju, v Braslovčah in na Vranskem. V Velenju ima hotel »Paka« še 34 prostih postelj. V Rogaški Slatini imajo nekaj prostih ležišč samo v zasebnih turističnih sobah. V Dobrni pa so zasedene tudi turistične sobe. V Rimskih toplicah in v Laškem imajo nekaj prostih ležišč samo v zasebnih turističnih sobah. V Celju im* hotel Celeia 50 prostih postelj, hotel Evropa 10, gostišče Ojstrica P* je zasedeno. V planinskih postojankah je v Celjskem turističnem območju dovolj prostih ležišč. Na Mariborskem Pohorju imajo nekaj prostih postelj hotel «Bellevue» ter Poštarski in železničarski dom; nekaj prostih ležišč imajo tudi pl®’ ninske postojanke. V Mariboru j® X, ,vs§j) hotelih še dovolj prostih postelj, le hotel Turist bo v torek 24. tm. zaseden. Počitniško naselje ob Mariborskem jezeru je zasedeno. Dovolj prostih turističnih P°‘ stelj imajo v Lovrencu na Pohorju, na gradu Štatenberg in v Slovenski Bistrici. DOLENJSKA Hotel Grad Otočec je zaseden, motel pa ima dovolj prostih P°' stelj. šmarješke toplice so zasedene, v Dolenjskih toplicah pa im® dovolj prostih postelj Turistični biro v zasebnih turističnih sobah. V Črnomlju in na Vinici imajo tudi še nekaj prostih postelj. Domova Vinko Paderšič in na Mimi gori imata dovolj prostih ležišč. v Novem mestu imata oba hotela še dovolj prostih postelj. POMURJE V Slatini Radenci imajo v zasebnih turističnih sobah in letoviškem naselju še preko 50 prostih ležišč, dočim Je zdravilišče zasedeno. V Moravcih imajo še samo pri zasebnikih nekaj prostih P°' stelj. Oba hotela v Murski Soboti imata preko 40 prostih postelj-Proste postelje imajo v gostišču «Zvezda» v Beltincih, v obeh gostiščih ter pri zasebnikih v Ljutomeru in v hotelu »Grozd« v Gornji Radgoni. Temperatura vpde v kopališču v Radencih je 20 stop. C- Cilja erenburg*) Odjuga 26. (roman) Korotejev se je znal obvladovati, a se vendar ni zadržal in je s spremenjenim obrazom odvrnil: «Cemu še niso obesili tistih senčnikov? Saj imajo po tristo watov in to škoduje očem...« Savčenko ni ničesar opazil in je spraševal naprej: ((Dimitrij Sergejevič, vi ste vendar njen znanec, pojasnite mi vendar, kako ga je mogla sploh trpeti?« Korotejev je pogledal na uro: »Jegorov me čaka, že tako sem z branjem zamudil preveč časa. Včeraj je bilo zelo zanimivo zasedanje, Bidault tako in tako m mogel odgovoriti, bil je pač v neumnem položaju gor ali dol — Francoz je... Jegorov se boji, da zvarjeni podstavki niso primerni Treba je pogledati stvar...« Korotejev se je naglo obvladal. Tri ure je presedel z Jego-rovim in govoril z njim o varjenju, o skrivljenju in konzolah. Ko je Korotejev odhajal, mu je Jegorov dejal: «Slabo izgledate, Dimitrij Sergejevič. Verjetno se premalo gibljete. Gorohov mi je rekel, da se mora človek sprehajati najmanj dve uri na dan. Dveh ur sicer ne najdem, a vendar hodim vsaj peš domov...« Korotejev je odšel in mislil na Leno. Skušal se je prepričati, da bi o ničemer ne razmišljal: saj se ga to ne tiče. Živeti mora svoje življenje in pozabiti tisto, kar je že zdavnaj krstil za nesmisel. Toda zakaj je Lena zapustila Žuravljeva? Saj sta vendar preživela skupaj več kakor pet let. Seveda se Ji je bilo težko odločiti za takšno dejanje. Saj sem se povsem poneumil, se je ozmerjal. Kaj je v tem čudnega? Čuditi bi se bilo treba samo temu, da ga je prenašala. Ko sem jih poleti obiskoval, sem večkrat mislil: le o čem se more pogovarjati z njim? Ni podlež, kakršen se zdi Savčenku, ampak čisto navaden človek — uradniček. Savčenko je romantik in zato mu je vedno vse novo. In takšnih sem srečal mnogo. Končno, Leni zavoljo tega ni bilo nič lažje. Morda je bil Žuravljev v srečnejšem življenju boljši. Pridobil si jo je s svojimi čustvi... Morda pa ju je zbližala hčerka. Nitka je bila pač tenka in se je pretrgala. Prav ničesar nimam opraviti s tem. Sicer pa, če bi se to pripetilo poleti, bi jaz takoj šel k njej in jo poskusil kratkočasiti in če bi bilo potrebno, bi ji tudi pomagal. Takrat sem bil lahko domač z njo. Zdaj pa, če bi jo slučajno srečal, bi se ne upal pristopiti k njej: bal bi se videti svoj obraz. Njej je tudi brez mene dovolj težko, zakaj jo še bolj žalostiti z nezaželenimi čustvi? Jaz nisem Savčenko, v mojih letih je treba vse preveriti, kakor risbo z ravnilom. Zaspal je zelo pozno in v dremavici, je pomislil, da je res iz uma in da ne bo nikoli več imel takšnih nelepih in mučnih noči. Ko pa se je zbudil, se je takoj spomnil na Leno. Le kje je zdaj? Pa četudi bi sklenil pogovoriti se z njo, bi je ne našel. Morda je odšla drugam ali pa k staršem? Ne, šole sredi leta ne bo pustila. Toda sam ne more iti v šolo. Ce bi jo slučajno srečal, bi ji molče pogledal v oči... Koliko časa bo trajalo še to? Pričel se je mučiti takrat, ko se je vrnil z dopusta. Pred pol leta. Ta norost je bila močnejša od njega. Toda vdati se ne sme, mora se prisiliti. Toda zakaj je odšla od Žuravljeva? Saj nič ne vem... Kaj pa, če ne bo preživela vsega tega? Nesmisel, to bi občutil. Ne zna se pretvarjati. V romanih pa se pogosto dogaja: pisatelji zato, da bi bilo zanimivejše, od časa do časa zapletajo — junak se ni vdal, ona pa ni razumela. V življenju pa je vse mnogo bolj preprosto. To se dogaja samo pri zelo mladih ljudeh. Kot na primer pri Savčenku. Ni me zastonj spraševal, kaj naj stori. Jaz pa imem ta leta že za sabo, neumno se je tolažiti z iluzijami, celo nedostojno. V opoldanskem odmoru je Žuravljev poklical k sebi Ko-rotejeva: hotel se je pogovoriti z njim o varjenih konzolah, ker je bil zaradi tega v resnih skrbeh. Korotejev je povedal o svojem pogovoru z Jegorovim, da Je treba nujno spremeniti metodo varjenja. Potem mu jo Žuravljev predlagal, da bi kosila skupaj, pogovarjala sta se o nemškem vprašanju, o volitvah in o šahovskem turnirju. Korotejev se je trudil biti čim bolj ljubezniv. Že zjutraj je pomislil, da mora biti Žuravljevu težko. Kdorkoli je že, jaz ga lahko razumem. Morda pa sem do njega sploh nepravičen? Saj se mnogi o njem pohvalno izražajo. Sam dobro vem, da ne štedi samega sebe in gara, ker je navezan na tovarno Samo spomnim naj se, kako se je vedel, ko se je pričel požar... Napake pa ima sleherni človek. Težko je presoditi sebe in morda sem bil ljubosumen ter sem se zato prizadeval, da bi ga ponižal. Ne vem... V vsakem primeru, zdaj bom ravnal z njim tovariško. Način Korotejeva je ganil Ivana Vasiljeviča. Pomislil je: vedno sem imel Korotejeva za odličnega delavca, vrhu vsega pa je še dober tovariš. Ne vmešava se, ne spodkopuje me tako kot Sokolovski. Morda so mu že povedali o Leni? Seveda, da so mu povedali. Ljudje prav radi otresajo jezike. Lena mu Je bila všeč in ve, da je vrtavka — danes niti ne odvrne oči od njega, jutri pa na svidenje in lahko tudi ne pridete. Ko sta končala s kosilom, je rekel Žuravljev: «Nekaj se moram pomeniti z vami. Samo, zdaj govoriti o tem, ni prikladno. Pridite v nedeljo k meni, pokosila bova, potem pa v miru pokramljala.« Nepričakovano se je nasmehnil. «Zdaj živim tako kot vi, samsko...« Ko se je kasneje spomnil na ta stavek, je Korotejev pomislil: vidim, da ga muči, pa je hotel pokazati, da je miren-Ima voljo, to sem vedno vedel, toda kot se zdi, jo silno ljubi... Le kaj bi se rad pogovoril z menoj? Ali res mogoče o Leni? Neumnosti, saj si sam belim glavo in mislim, da so vsi prišli ob pamet. Gotovo nekakšna navodila iz glavne uprave. Glede na Brajninov projekt... Toda zakaj ni hotel govoriti z menoj niti v jedilnici niti v svoji pisarni? Sicer pa to ni važno. Zdaj bi le rad vedel, kaj misli Lena? Po delu se je poskusil znova krotiti, toda srce se ni ukl<> nilo. Sel je domov in hkrati se mu je zazdelo, da je prod njim Lena, pa je ugotovil, da je samo priletna ženska z vrečo na rami. Povsod jo vidim, se mi zdi. Prav tako se mu je zdelo, da se mu Lena nejasno kaže v modrikastem oblaku... žalostno! Kje bi zdaj mogla biti? Zvečer je šel v klub, Brajnin je predaval o mednarodnem položaju in zanimivo bo, kaj bo povedal o stališču Francije. Na skrivaj pa si je mislil: morda pa je tudi Lena tam-Saj je včasih hodila na takšna predavanja... Zakasnil se je i*1 vstopil v dolgo, temno dvorano takrat, ko je Brajnin, potem ko je že obdelal berlinsko konferenco, govoril o položaju v Aziji: «Indija je, da tako rečem, nedvomno vznemirjena za radi ameriških baz v Pakistanu...« Korotejev se je trudil razbrati obraze v temi. Luč se je prižgala. Lene ni bilo. Naslednjega večera se je spet prikazal v klub in sl D znal na noben način pojasniti tega: vrteli so neki star film, ki ga je že dvakrat videl. (Se nadaljuje} UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 tt, II TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 • IL Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — VnaP* £ četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50.— din, mesečno 1.000,— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, *• fon 22-207 tekoč) račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglas) tržaške In goriške pokrajine se naročajo pri upr — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri KSocietk Pubblicitfe Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ________