P« M»' trajam»: u
eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 50 „ mesec , 2,20,
V upravniitvu" projoman:
za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta , 10,-,
®elrt > . o , - ,
mesec , 1 , 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin« in inserate sprejema upravništvo v
Kalol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredniitvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17
lzha)a vsak dan, izvtemAi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 168.
V Ljubljani, v četrtek 25. julija 1901.
Letnik XXIX.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
katol. političnega društva v Ljubljani,
ki Be bode vršil
v sredo, dnč 7. avgusta 1901
ob 3. uri popoldne v prostorih ,,Katoliškega doma"
na Turjaškem tpgu štev. 1.
V spored:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Volitev dveh verifikatorjev.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Slučajni nasveti.
K obilni udeležbi vabi
odbor
Po deželnih zborih.
n.
Kranjski deželni zbor je letos menda prvič zaključil zasedanje in rešil deželni proračun brez običajne politične debate. Mnogi rahločutni življi so bili morda tega veseli, oni življi namreč, ki šo vedno niso opustili nade na mogočo spravo mej slovenskima strankama na Kranjskem. Veseli so bili mirnega konca gotovo tudi vladni krogi, da se morejo sklicevati na mir in red v deželi ter na splošno zadovoljnost prebivalstva in njegovih zastopnikov.
Toda mir in red sta le navidezna, zadovoljnost javnega mnenja je le fikcija, ki more varati le onega, ki razmer ne pozna. Res, da imajo dež. zbori jako omejen delokrog, ker so nemški centralisti malone vse zakonodajstvo izročili drž. zboru in deželne zbore potisnili do veljave okr. zaBtopov. Vendar pa je bila navada v prejšnjih letih, da so se v dež. zboru kranjskem pri proračunu oglašali posamezni poslanci, govorili v imenu idealne Slovenije ter izražali želje in
pritožbe tudi obmejnih Slovencev. Mogoče, da to ni bilo vedno v okviru poslovnika, a godilo se je. Kranjski dež. zbor je edini, v katerem tvorijo slovenski poslanci absolutno večino. Iz kranjske deželne zbornice so odmevali glasovi po vsej Sloveniji. V Ljubljano so se ozirali obmejni zapuščeni in zatirani bratje. Od tu so dobivali uteho in tolažbo v svojem trpkem boju za narodna prava. Sem so z veseljem prihajali, iskat si novih močij, novega navdušenja.
In danes ? Odkar je „Narodova" stranka zapustila in zatajila staro slovensko geslo, tedaj se je tudi odpovedala onim idealom, ki edini narode vzdržujejo v svetovnem boju za obstanek. Narod brez idealov, ki slone na zdravih in trdnih krščanskih načelih, je ptica brez peruti, riba brez plavuti. Tak narod nima samozavesti, žilavosti, vztrajnosti in požrtovalnosti, sploh ne last-nostij, ki mu morejo zagotoviti obstanek. In to velja v prvi vrsti o malem slovenskem narodu, ki ima neprijatelje povsod in na vseh straneh. Krščanstvo in ljubezen do svojega rodu, torej krščanska in narodna ideja 8ta rešili naš narod iz starodavnih vekov ter ga obvarovali pogina v nemškem in italijanskem valovju.
Toda gorje nam, ker smo dočakali čase, ko se slovenska inteligenca čim dalje odtu-juje svojemu narodu in njegovim svetinjam ! Gorje narodu, ko so se mu izneverili možje, ki so še pred leti proglašali narodni radika-lizem za svoj edini program! Ti sejejo lju-liko brezverstva mej narod, farizejsko prezirajo pojave narodnih idealov, zasmehujejo pojemajoče izraze užaljene narodove duše. Kitijo se in ponašajo z obrabljenimi frazami o svobodi in napredku, a sami so največji teroristi in nazadnjaki. S kolmi kažejo na pezdir v očesu svojega brata, a bruna v svojih očeh ne vidijo, ker jim je slepa strast otemnila vsak pogled, zatrla vsa blažja čustva.
Da se kot posebna frakcija vzdrže na površju, zato so pozabili na revo svoje domovine, na nesrečo svojega rodu ter se združili in zvezali s starimi nasprotniki slovenskega naroda. V svoji divji domišljiji so
si ustvarili »klerikalnega zmaja«, v kojega mečejo svoje buzdovane, da javno pozornost odvračajo od svojih nakan.
Slovenskih liberalcev je edini ideal in program boj proti duhovščini, ki se noče izneveriti svojemu narodu ter odreči njegovim svetinjam. »Klerikalizem«, to je kljuse, katero jaše dr. Tavčar z oprodami, ki mu slepo slede čez drn in strn preko razvalin slovenskih domov. »Klerikalci» so po dr. Tavčarja mnenju oni krvosesi, ki se redé ob človeških možganih ter pijó iz človeških lobanj. Ti so, ki »stoletja iztiskajo vse žulje iz našega beraškega kmeta«, kakor je danes teden dr. Tavčar kot »Juppiter tonans« gro-mel na shodu svojih prostovoljnih in prisiljenih zaupnikov.
Oni dr. Tavčar, ki je še 1. 1890 v javni seji dež. zbora ponosno govoril: »Z dr. Schai-ferjem se ne bodem prepiral, ker vem, da se najina pota ne morejo srečati«, ta dr. Tavčar že šest let hodi roko v roki z dr. Schailerjem ter pod njegovim zavetjem strelja s topovi na »klerikalne vrabce«. On, ki je imel vedno polna usta »narodnega šovinizma«, temu so danes le klerikalci »politični nasprotniki«, a baron Schwegel in vsenemški prusaki politični zavezniki.
Da, od Dežmana do Deschmanna je bil en sam korak. V dobi, ko slovenskemu na rodu goré tla pod nogami, ko potrebuje odločnih, požrtovalnih mož, vladajo v liberalnem taboru največja narodna mlačnost in mržnja, oholost, terorizem, brezglavnost in osebne ambicije. Perditio tua ex te Israel!
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. julija.
Direktne volitve v solnograški dež. »bor.
Dež. zbor solnograški je v svoji predvčerajšnji seji sklenil zakon, na podlagi katerega se uvede za deželni in s tem tudi za drž. zbor v kmečki ter splošni skupini direktne in tajne volitve. Ta dež. zbor je dosedaj četrti, ki se je povspel tako daleč. Direktne volitve so sedaj uvedene na Kranj-
skem, Nižje-Avstrijskem, Češkem in Solno graškem. Morda sledi tem dež. zastopom te dni še kak drug dež. zbor. Objednem so v solnograškem dež. zboru pomnožili število mandatov za dva, drugi mandat za mesto Solnograd ter jednega za kmečko občino Hallein, ter sklenili, da je volivni kraj vsaka občina s 400 prebivalci. EknoduH v opavskem deželnem *boru.
V šleskem deželnem zboru se je vršila razprava o premembi lovskega zakona. Glavna razprava se je vršila še dokaj mirno, akoravno so kmečki poslanci ugovarjali sploh celotnemu načrtu, ki bo, ako se izvede, v veliko kvar poljedelstva. Pri nadrobni razpravi, posebno pa pri odstavku glede oddaje občinskega lova v najem, se je pa vnela zelo živahna razprava, v kateri so pa zopet podlegli kmečki zastopniki. Ker je bil vsprejet predlog posl. Bukowskega, s katerim se kmečki poslanci nikakor niso mogli strinjati, so poslednji ostavili dvorano in deželni zbor je postal nesklepčen. To je sedaj že četrti deželni zbor, ki je bil vsled eksodusa poslancev postal nesklepčen.
Novih „pročodrimoveev" našteje eksvitez Jurij v svojem glasilu „Un-verf. deutsche Worte" /a prvo polovico tekočega leta nič manj kot 3416. Od teh jih odpade na Češko 2538, na dol. Avstrijo 469, od teh na Dunaj 429, na Moravsko 119, na Štajersko ravno 200 (mesto Ljubno jih ima samo 106,) na Koroško 14, Solnograško 4, na K r a n j s k o 1 in na „različne dežele" 1. Rožnovski vitez pa nav?ja še nek drug izkaz, v katerem dokazuje, da je novih »pročodrimoveev« 6148. Kje je to dobil, menda res sam ne ve. Do 10.000 odpadnikov res še dokaj manjka.
Vojaška pogodba mej Avstro Ogersko
in liumunijo, katere vsebino smo pred nedavnim objavili po poročilu mažarskega lista »Magyarorszag«, ros obstoji, ni pa bila sklenjena povodom zadnjega bivanja načelnika avstrijskega generalnega štaba v Sinaji, marveč žo v letu 1890. »Budapesti Hirlap« namreč sedaj javlja na podlagi najzanesljivejih informacij, da taka pogodba mej imenovanima drža-
LISTEK.
Med romanskimi narodi.
Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos. Lavtižar.
(Dalje.)
17. Bern.
Koliko skrbi si napravi človek na potovanju! Vlačiti s seboj prtljago in preštevati objekte, ki se te ne drže, da česa ne pozabiš; nervozno iskati vlaka, kateri je pravi, in paziti, kdaj odhaja; prerivati se med gnječo ljudi; vsak dan iskati drugje strehe in mize: — vse to ni baš prijetna zabava. Ako me vrh tega še kdo prekani, ali se primeri druga nezgoda, tedaj je dobra volja pri kraju in slišati moram lastno očitanje: Čemu se pehaš po svetu, ko bi doma lahko živel v miru!
Take misli mi hodijo po glavi, ko se poslavljam od Geneve. Tedaj vgledam na kolodvoru kar celo družino: očeta, mater, kopico malih otrok in zraven njih v culicah povezano blago, iz česar sklepam, da se selijo v drug kraj. Najmanjšega otroka pestuje žena; večjega, ki tudi še ne more hoditi, ima mož v naročju; ostali drobiž se
pritiska k obema. Sedaj začnem drugače računiti, namreč tako-le: Sam si, nikogar nimaš, da bi moral skrbeti zanj; teh pa je sedem; kar vidiš, je skoro gotovo njihovo celo premoženje, in vsem služi kruh eden, ki morebiti zaradi slabe plače pritrguje sebi, da imajo vsi skupaj kaj jesti. Glej, to so ubogi ljudje, a tebi ni nobene sile.
Tačas prihrumi vlak na peron. Zapustili smo Rim „reformovanih" — kakor naziv-ljejo Genevo zaradi mnogega števila kal-vincev — ter se odpeljali preko lemanskega jezera v Bern. Rad bi bil gledal po okolici, toda na tako neugodnem sedežu ni bilo mogoče. Šele v Lausanne se je voz izpraznil, in dobil sem pripraven prostorček poleg okna.
Vedno bolj zginjuje gorovje Jura na severo-zapadu, dalj časa pa se še blesti prav poleg nas jezero ob južni strani. Veliko palač stoji v bregu ena nad drugo, ker ima Lausanne vzvišeno lego nad železnico. Povsod so zasajeni vinogradi, da bi lahko trgal grozdje kar iz vagona, a vlak gre preveč hitro. Takoj za mestom F r e i b u r g se prepeljemo čez 80 metrov visok most, pod katerim teče v globočini zelenkasta Saane, ki ima svoj izvir daleč gori v bernskih planinah. Sopotniki so govorili do sedaj veči-
roma francosko; bližje smo Berna, bolj prevladuje švicarska nemščina, katero moraš pazljivo poslušati, da jo razumeš.
Da-si ima Bern le krog 60 tisoč prebivalcev (med njimi samo 7% katolikov), sc prišteva vendar glavnemu mestu Švice, ker ima zvezna vlada tu svoj sedež v krasni palači, venčani z mogočno kupolo. Mesto je zgrajeno na strmem polotoku, na treh straneh se okoli njega pretaka reka Aare; nenavadno visoki, krasno izdelani mostovi vežejo središče s predmestji. Lahko rečem, da je Bern izmed najbolj zanimivih mest, kar sem jih videl do sedaj. Ohranil je še „purgarsko" podobo in starinski značaj, ki se kaže v obokanih nizkih hodnikih, ozkih hišah, sem-tertje ukrivljenih ulicah in srednje - veških spominkih. Kako to prijetno vpliva na potnika, ki vidi drugod same palače, vse po geometriških pravilih stavljene ena poleg druge.
Za kolodvorom obstojim pred velikim poslopjem, čitajoč nad glavnim vhodom napis: Christo in pauperibus. To je gotovo kaka dobrodelna naprava — si mislim — kajti besede bi pomenile po moji razlagi: „Kar ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, ste meni storili." (Mat. 25, 40). In nisem bil v zmoti. Na vprašanje, kdo prebiva v tej
zgradbi, mi odgovori mimoidoč gospod, da je to meščanska bolnišnica.
Ne daleč proč (Laupenstrasse) so sezidali katoličani pred nekaj leti krasno baziliko v čast sv. Trojici. Poprej niso imeli nobene pripravne cerkve, a sedaj so z mnogimi žrtvami postavili to monumcntalno hišo božjo, s katero se lahko ponašajo. Toda zelo je zadolžena; na tablici nabiralnika se bere: „Ker ima cerkev šc 200 tisoč frankov dolga, naj je ne zapusti nihče, da bi jej česa ne daroval." Taka prošnja vzbudi gotovo v vsakem srcu usmiljenje.
Druge cerkve so v luteranskih rokah. Predvsem omenjam „Münster", ki sc vidi s svojim belim kamenitim stolpom kot značilnim znamenjem Berna daleč okoli. Ta veličastni gotski dom (85 metrov dolg, 34 metrov širok in 23 metrov visok) so začeli staviti 1. 1421. Delo jc vodil mojster Matija iz Strassburga, čega soha je tu ohranjena s podpisom njegovega gesla „Mach's na." Oltarjev ali kakega kinča iščeš zaman v notranjščini, o kaki molitvi ni govora, izprehajaš sc semtertje in ogleduješ stare spominke kakor v posvetni dvorani. Slavne orgije služijo po letu za večerne koncerte, plačati moraš cn frank vstopnine. Morebiti
1890 in se je kralja Karola
je vöeraj Port öaid. Biv-
vama res obstoji od leta sklenila povodom bivanja v Išlu.
Grof Waldersee je te dni na potu v domovino in na parniku »Gera« došel v šega vrhovnega poveljnika evropskih čet v Kini in »zmagovalca« seveda pozdravljajo zastopniki velesil na vseh obmorskih krajih, mimo katerih se pelje, največje presenečenje pa čaka moža v domovini. Že v Bruns-hausenu ga bo pozdravil cesar Viljem z daljšim, pri njem običajnim nagovorom. Odtod se odpeljeta na ladiji »Hohenzollern« v Hamburg, kjer pozdravov ne bo ne konca ne kraja V Hamburg dospe grof Walder-Bee po dosedanjih dispozicijah 10. avgusta zvečer.
Posledice kongregacijskega zakona utegnejo biti prav lepe, o katerih se menda francoski vladi in njenim privržencem še niti ne sanja. Osrednje glasilo za dobrodelnost priobčuje o zavodih francoskih kongre-gacij sledeče: Katoliških ubožnih zavodov je v Franciji: 25 takozvanih prenočevališč, 84 porodisnic in najdenišnic, 97 zavodov za neozdravljive, 172 zavodov za hrome, 229 hiralnic 398 ubožnih lekarn in bolnic, 512 zavodov za pohabljence, 572 večjih bolnic, 691 sirotišnic, 898 zavodov za delavce in delavke in 1428 zavodov za oskrbovanje zasebnih ubožcev, skupaj torej nad 4600 dobrodelnih zavodov. Šole, ki jih vodijo redovi in kongregacije, poučujejo in obenem tudi vzgojujejo 2,000.000 ali skoro jedno tretjino 6,300.000 glav broječih šolo dolžnih otrok. Zavseto državane prispeva niti vinarja. Poleg tega vzgojujejo ia podučujejo katoliške redovne družbe 60.000 sirot. V Franciji je navada, da pride na vsakih 50 otrok po jeden učitelj. Ako se računa na vsakega učitelja povprečno 1500 frankov, se pokaže, da bo morala država plačevati samo za vzdržavanje rodovniškega šolstva 7,800.000 frankov brez vsakoletnih troškov za inventar in poslopja. Skupno oskrbujejo sedaj kongregacije 60.000 sirot, 250000 bolnikov in hromih ter 100.000 starčkov. Ako računamo za njih prehranitev samo 1 frank na dan, potrebna je dnevna svota 410.000 frankov ali na leto 149,650.000 frankov. Ta „svotica« bo precej obremenila državni proračun.
Ministerska kriza na Danskem je sedaj rešena, a tako, kakor skoro nihče ni pričakoval. Mesto vsaj deloma katoliškega kabineta z grofom Ilolsteinom na čelu je nastopilo vlado popolno levičarsko minister-stvo. To se je zgodilo samo radi tega, ker grof Holstein iz kdove kakega razloga ni hotel prevzeti težavnega posla. Morda tudi ni mogel najti dovolj sposobnih mož za so-stavo kabineta, kakoršnemu bi bil.hotel na-čelovati. Novi danski liberalno-radikalni kabinet je sedaj takole sostavljen : predsedstvo
bi si
bil zaslužil tudi jaz par frankov, pa me niso pustili k igralniku.
Zgodovinsko še bolj važna je francoska cerkev v .Zeughaus - Gasse z nekdanjim dominikanskim samostanom. Tu je, vračujoč se s cerkvenega zbora v Kon-štancu, papež Martin V. v praznik svetega Rešnjega Telesa 1418 maševal pri velikem oltarju, obdan z množico kardinalov.
Potnik dobi v Bernu mnogo i n t e resantnega, s čemur se kratkočasi. Meni je postalo mesto nekako domače, da sc ga vedno rad spominjam. Na močnem mestnem stolpu imajo imenitno uro, pred katero čaka vedno nekaj tujcev, kdaj začne biti. Vse gleda nakvišku, ko zapoje petelin in zapahlja s perutnicami. Ob udarcih ure gredo medvedje v kolobarju okoli, na pre stolu sedeči kralj pa giblje z žezlom ter odpira usta, kakor bi dajal povelja. Smeješ se nad to skoro otročjo, a vendar duhovito iznajdbo. V obližju vgledaš sredi vodnjaka na stebru stoječega moža, ki ima več malih otrok natlačenih v vreči, enega je zadrgnil celo za pas, da mu visi ob strani. Najhuje pa se godi onemu revčeku, katerega je videti le pol, kajti drugo polovico je mož že požrl. (Kindlifresser - Brunnen). ,To kurijoz nost so postavili v spomin dogodbe 1.1288, ko je jud umoril krščanskega otroka, vsled tega so vse j ude pregnali iz mesta.
(Dalje prih.)
in zunanje zadeve profesor Deuntier, pravosodje pravnik najvišjega sodišča Alberti, nauk državni revizor Christensen, finance veletržec Hage, poljedelstvo kmetijski komisar Hausen, javna dela urednik Hoerup, mornarico kontreadmiral Joehnke, vojno polkovnik Madsen, notranje zadeve urednik Sverensen. Vsi novi ministri pripadajo levici in se je torej na celi črti ustreglo židovskim listom. Že izpočetka določenega finančnega ministra Christoflora ni mej novimi možmi. Sploh kaže imenik novih ministrov, da se je moral sostavljalec ponižati iz do-sedaj običajnih višav. Kralj Kristijan se je moral udati in dovoliti v premembo zistema, za katerega trajnost pa seveda najmanje more jamčiti novi kabinet.
Prisega angleškega kralja. Zakon o prisegi angleškega kralja je ministerski predsednik lord Salisbury minuli teden predložil angleški zgornji zbornici. Predloga Be peča s premembami v kraljevi prisegi glede njegovega stališča napram ka toliški in anglikanski cerkvi. Vsprejeti sta v načrt dve važni premembi; s prvo se odpravlja za katoličane skrajno žaleča točka o „obsodbi obožavanja (!) D. M.", objednem se pa jasneje in precizneje navaja kraljeva izjava, da hoče ostati zvest anglikanski veri. Ministerski predsednik je konstatoval, da se je izvršila prva prememba raditega, da se rešijo ugovori rimsko katoliških članov zbornice, ki so povdarjali, da se nikakor ne strinja z zdravim bogoslovjem, ako se trdi, da veruje rimska cerkev v obožavanje Ma rijino. Dalje je Salisbury naglašal, da se mu je stavil z več stranij predlog, naj se v prisegi sploh opusti vse izjave glede vere, toda za tako radikalno premembo si vlada ne upa dobiti potrebne večine v zbornici. Predlogo je vneto zagovarjal lord Spencer. Sprejeta je bila v prvem branju. Drugo branje se je vršilo v torek vkljub odločnemu ugovoru anglikanskega škofa iz Yorka.
Milner o južnoafriški vojski.
Lord Milner je povodom svojega kratkega bivanja v Londonu postal ondotni častni meščan in prejel v torek ob navzočnosti številnega občinstva dotično diplomo v dragoceni, zlati šatuli. Pri ter priliki pa je imel tako počaščeni kapski guverner daljši govor o pomenu sedanje vojske in nje koncu. Rekel je, da sedaj nihče (!) več ne trdi, da so povzročili južno - afriško vojsko kapitalisti iz malostnih, osebnih razlogov. Velika večina mislecev sedaj priznava s velik narodnostni pomen sedanje vojske. Ako-ravno pa že vse hrepeni po miru in ako-ravno splošno prevladuje mnenje, naj se omogoči kapitulacija častnemu sovražniku, jih je vkljub temu malo, ki bi bili voljni kupiti mir s koncesijami, vsled katerih bi na vstala veliki nevarnost, da se ustaja popularizira in da se izdajBtvo ne kaznuje, kakor zasluži. Mej hrabrimi starimi Buri, ki so še vedno zvesti voditeljem dosedanjih republik, in mej onimi bojaželjnimi možmi, ki krožijo še po kapski koloniji, je velik razloček. Anglija je voljna po dokončani vojski nepristransko in celo dobrohotno postopati z burskim narodom, da mu tako olajša premenjeni položaj in ga preje navadi na odvisnost od angleške države. Buri bodo sicer izgubili svojo samostojnost, toda slobode jim ne bo nihče (?) kratil. Sedaj moramo skušati, da pridobimo srca naših sovražnikov, da nam čim prej zaupajo in se udajo (aha!), ob enem pa tudi ne smemo vzbujati nezaupanja pri onih, ki so nam do-sedaj zvesto stali na strani. Nerešljiva prihodnja naloga angleške vlade sicer nikakor ni, a treba bo največje previdnosti, da se konča zadeva častno za Anglijo in kolikor mogoče za Južno Afriko. — Konečno je govornik izrazil popolno zaupanje Cham-berlainu in njegovim tovarišem. — Kakor se vidi. Be že umikajo največji angleški ošabneži in govore o Burih z nekim spoštovanjem, o katerem dosedaj pri Angležih ni bilo ne duha ne sluha.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. julija.
Občni zbor katol. političnega društva v Ljubljani ne bode 8. avgusta, kakor je bilo že objavljeno, ampak 7. avg. po vspo-redu, kakor ga objavljamo na prvem mestu.
Ta prememba se je izvršila zaradi velike sv skupščine družbe sv. Cirila in Metoda, ki bode dne 8. avg. v Mariboru. Udeležniki občnega zbora kat. pol. društva se morejo torej drugi dan udeležiti tudi skupščine v Mariboru.
»Edinost« je zopet nervozna. Velika vročina menda vpliva tudi na posamezne sotrudnike tržaške »Edinosti«, inače si ne moremo tolmačiti brezobraznega napada na katol.-narodno stranko, osobito pa na duhovščino kranjsko. Tako piše včerajšnja »Edinost«, da katoliško-narodna inteligenca na Kranjskem »zasramuje sv. Cirila in Metoda«, da nima »ljubezeni* do ubogih trpinov, obmejnih Slovencev«, da so ji »Nemci in Latinci uzor« itd. Konečno pa zagovedno vpraša: »¿akaj ni bilo k nam nobenega zastopnika katoliške stranke, ki hoče biti tudi slovenska ?« Take lopovščine nismo pričakovali od »Edinosti«, ki gotovo dobro pozna kranjske razmere. Ali ve »Edinost«, da je »Narodova« klika, ki je svoj čas narodnost in rešitev obmejnih Slovencev bila uzela v zakup, že šest let v tesni zvezi na podlagi pismene pogodbe s kranjskimi Nemci? Ali ve »Edinost«, da je dr. Tavčar s svojimi privrženci na starejša svoja leta, ko človeka navadno že pamet sreča, zaprisegel boj na življenje in smrt ravno katol.-narodni stranki, osobito pa slovenski duhovščini na Kranjskem ? Ta razpor je za-sejal na Goriško, vsiljuje ga Štajercem in tudi Primorcem. S pomočjo kranjskih Nemcev je dr. Tavčar, kakor se je danes teden javno ponašal v svojem govoru, zvezal roke katoliško narodni stranki v dež. zboru. Dela imamo polne roke proti tem grobokopom naroda slovenskega, proti sramotni zvezi slovenskih in nemških liberalcev. In kar se tiče tržašk h razmer, smo ravno mi najodločneje obsojali postopanje mož, kakor je Jurizza, ter tako pokazali, da smo odločni prijatelji slovenskega življa v Trstu in okolici in da je nasprotna trditev »Edinosti« podlo in brezstidno sumničenje. In zakaj ni bilo k slavnosti v Trst nobenega zastopnika katol. narodne stranke ? Vprašamo: Kdo pa je iz Ljubljane zastopal dr. Tavčarja in njegove pristaše? Dalje vprašamo, zakaj niste poslušali našega rahlega opomina pred slavnostjo in zakaj ste z nizkotno demonstracijo na tisoče ljudstva pustili brez božje službe? Kdor hoče biti voditelj naroda, naj se ne poniža do demonstracij, ki narodu niso v korist, ampak v pohujšanje. Mnogi ugledni svečeniki isterski so v tem oziru našega mnenja. Sicer pa od srca želimo tržaškim Slovencem, da bi si skoro priborili povsod v javnosti, pa tudi v cerkvah svoje pravice, katere jim odrekajo brezozirni nasprotniki, in da bi se srečno rešilo tržaško vprašanje.
Značilna imenovanja. Dež. odbor poklical je v cestni odbor Škofjeloški: Fr. Š 1 i b a r j a , posestnika v Selcah in Ig. C a d e ž a, posestnika v Srednji vasi; v cestni odbor Kamniški: Josipa Močnika, posestnika v Kamniku in Matevža S e r š e n a , župana v Vodicah; v cestni odbor Radovljiški: Iv. Janca, župana v Begunjah in Janeza C o p a , posestnika v Breznici.
Osebne vesti. Na Bled je prišel že lezniški minister W i 11 e k ter OBtane ondi 10 dni. -- Promoviran je bil na dunajskem vseučilišču vladni konceptni praktikant v Ljubljani g. Fr. V o n č i n a. — Župnija Braslovče je podeljena č. g. Jakobu H r i-b e r n i k u, knezoškofijskemu duhovnemu Bvetniku in špiritualu v mariborskem semenišču. — Oskrbnik sirotišnice v Vojniku je postal mariborski mestni uradnik g. Jožef T e m e r 1 ml.
Iz Severne Amerike sta prišla za par tednov v svojo domovino naša rojaka čč. gg. župnika Fr. S. B a j e c in Fr. S Šusteršič.
Petindvajsetletnico so praznovali dne 24. t. m. na Brezijah preč. gosp. dekan J. Bizjan in trije sošolci.
Na Brezijah se zbere na svete Ane dan več dekliških družb iz radovljiške deka nije. Slavnostno besedo izpregovorita čč. gg. župnik Šinkovec in kaplan Zabret.
Nove maše. Minolo nedeljo bo darovali nove sv. maše: Na Brezjah č. gosp Jožef Cuderman; govoril je č. g. Janez Cuderman. — V Naklem je opravil prvo
daritev č. g. Fr. R&kovec; slavnostni govor je imel vlč. g. dekan kranjski Anton Koblar. — V Borovnici d. gosp. I. Klemene, govoril mu je g. dr. Ignacij Žitnik. — V Trnovem pri II. Bistrici ■ je daroval prvo sv. daritev domačin o. Ferdinand S t a d I e r , kapuein goriški; slavnostni govor je imel č. g. Jos. L i č a n.
Sv. Joit pri Kranju je obiskala zadnjo nedeljo kakih 200 oseb broječa družba iz Mošenj.
Iz Tržiča se nam poroča : Pretočeni teden je začel Anglež Molline, posestnik papirnice, graditi podzemeljski rov za cevi, po katerih bo napeljal iz Bistrice vodo za svojo tovarno. Vsi rekurzi domačih posestnikov, ki bodo pri tem trpeli, so bili brezvspešni. Predilnica pa je nakupila v šentanski dolini več posestva, na katerem misli graditi novo tovarno. Ta teden bo je vršil ogled. Tudi tu se stavijo razne ovire.
Izletnike na Begunjšico, 2053 m., o priliki otvoritve koče opozarja odbor slo venskega planinskega društva, da je preskrbljeno za prenočišča tako na planini v koči, kakor v bližnjih rudnikih in na Planinci, pet minut pod kočo. Kdor hoče na vrh, priporoča se mu, da gre na predvečer h koči. Koča, kojo je darovala lani gospa Soukupova rojena Tome radovljiški podružnici pod tem pogojem, da nosi ime po njenem očetu, opravil je društveni odbor letos z vsem potrebnim. Na dan otvoritve pa bode oskrbljena tudi s pivom in vinom. Odbor je odločil otvoritev še le za letos, ker je na Begunjšici flora najzanimivejša. Poleg mnogih redkih cvetic nahaja se osobito murn in pečnic vse polno v neposredni bližini koče. Iste so baš sedaj v najlepšem cvetji. Pri otvoritvi pojo begunjski pevci na gospoda Sturmovem vrtu (restavracija Michl) pa bo slavnoznani blejski pevski zbor. Ob neugodnem vremenu preloži se vse na nedeljo dne 11. avgusta.	Odbor.
»Prve liste«, ki so jih izdali slovenski in hrvatski učiteljski abiturijenti, je prevzela »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«, kjer se tudi naroča. — Knjiga velja 2 K 20 h s poštnino vred.
Prepovedan »Ruski kružok". Tržaško namestništvo pravila »Ruskega kru-žoka* za Trst ni potrdilo. Tako poročajo današnji nemški listi.
Promenadni koncerti „Meščanske godbe". Piše se nam iz Ljubljane: Prav hvalevredno je, da je »Meščanska godba« pričela prirejati promenadne koncerte, toda čudimo se, kdo ji je svetoval, naj se promenadni koncerti vedno vrše na zaduhlem Mestnem trgu, kjer se ob koncertu niti promet z vozmi ne more ustaviti. Prav bi bilo, da bi meščanska godba prirejala na raznih krajih mesta promenadne koncerte, pred vsem naj bi se pa ozirala na prostore, na katerih ob sedanji soparici dobi šolajoče občinstvo kaj hladu in boljšega zraka. Na Mestnem trgu se tudi promenada prav razviti ne more, torej bi želeli, da se upošteva našo željo.
Štrajk v Št. Janžu se nadaljuje, vsi delavci zopet izostali. Danes je prišel prejšnji voditelj premogokopa g. Pavlin iz Ljubljane, da uredi nedostatke. Upati je, da bodo razmere z današnjim dnevom poravnane.
Visoki gosti na Bledu. Pretečem teden je došel na Bled g. načelnik generalnega štaba fzm. pl. Beck, ter se nastanil v hotelu Mallnerjevem. Visokemu gostu na čast so priredili v ponedeljek zvečer v Mallnerjevem parku japonsko vrtno veselico.
Riklijanci na Bledu. Ko drugi gostje letos bolj počasi dohajajo na Bled, se Rik-lijancev kar tare. Tekom let je imel Kikli največ gostov 100 hkrati; začetkoma pretočenega leta jih je imel 170, sedaj jih ima do 200.
Novi štajerski dež. odbornik. Štajerski dež. zbor je izvolil namestu dr. Rei-cherja dež. odbornikom dež. poslanca I. pl. F e y r e r a. Pl. Feyrer je dobil od oddanih 41 glasov 38 glasov. Njegovim namestnikom je izvoljen deželni poslanec baron pl. Kel-
lerspe rg.
Na celjski slov.-nemškl spodnji gimnaziji je bilo v preteklem letu 137 dijakov, od katerih je dovršilo šolsko leto z odliko 24, prvi razred je dobilo 91, drug. razred 14 dijakov, ponavljalni izpit pa 8 dijakov.
ima
Is Maribora so poroča, d» je knozo-
fikof dr. Napotnik delil dijakonat 22. t m. v knezoškofijski kapeli, ker se mu je zopet ponovila bolezen na nogi. Težko jo obolel <5. kanonik g. dr. Jožef Pajek.
Matura na mariborski gimnaziji ima naslednji vspeh: Odličnjaki so Jehart Anton, Kaltenbrunner Roderik, Pinter Ant. Z dobrim vspehom so dovršili maturo: Berk Anton. Bojane Ervin, Bračko Ivan, Eckrie-der Ivan, Fašalek Josip, Fišinger Josip, Ile-bar Anton, Hoinig Fran, IIolz Fran, Jaške Josip, Jug Anton, Kristan Ivan, Letonja Fr., Medved Štefan, Persoglio Ivan, PfrimerVal-ter, Pušenjak Vladimir, Sagaj Alojzij, Šanda Karol, Šegula Fran, Tiller Fran, Tombak Josip, Vargazon Ernst, Vošnjak Ivan, Vuk Fran, Zettel Osvald, Ipavic Marko. Devet abiturijentov bode ponavljalo maturo po počitnicah, dva pa čez jedno leto.
Novi stolni dekan v Pulju. »Wiener Zeitung« objavlja, da je Nj. Vel. cesar kanonika in upravitelja mestne župnije ka-tedralnega kapitelja v Pulju, J. Gut ha, imenoval stolnim dekanom istotam.
Spomenik Rossettiju v Trstu. Odkritje spomenika Rossettiju se je izvršilo danes zjutraj, in sicer s tem, da je odbor spomenik izročil v oskrbo tržaški občini. Slavnostno odkritje se torej ne bo vršilo. Tragikomedija 1
Na goriški gimnaziji je razpisano mesto začasnega gimnazijskega učitelja za klasične jezike. Prednost bodo imeli oni prosilci, ki so usposobljeni tudi za poučevanje slovenščine ali pa italijanščine.
Mrtvaška glava v gostilni. Poročali smo, da je hlapec Mat. Bergman v Ti menci na Koroškem šel iz gostilne po noči po mrtvaško glavo na pokopališče ter mrtvaško glavo res prinesel mej pivce. Za to dejanje je Bergman dobil sedaj tri tedne strogega zapora.
Detomor. V Vevčah je 301etna dekla Marija Kompare, ki je služila pri posestnici Ivani Lampert, svoje novorojeno dete moškega spola v hlevu zadušila in je potem nesla truplo v nek kanal vevške papirnice. Detomorilka priznava svoje dejanje.
ljubljanske novice. Umrl je na Bledu tukajšnji slaščičar in hišni posestnik g. Rudolf Kirbisch. G. Kirbisčh je umrl v vili gosp. Peternela v Zagoricah (na ; Bledu) popoludne ob '/»4. nagloma zadet od kapi. Opoludne je še obedoval v gostilni županovi. — V ponedeljek zvečer je nagle smrti v vili gospe Trdinove na Bledu umrla Jožefa Nadlišek, zasebnica iz Ljubljane. . — Pri gradnji justične palače je včeraj popoludne padel z odra kaznjenec I. Vogler. Odpeljali so ga z rešilnim vozom.
Deputacija k biskupu Str osama yorju. »Obzor« priobčuje oklic na čestitelje velikega biskupa Strossmayerja, naj se pridružijo deputaciji, ki se bode poklonila biskupu v rogaški Slatini 80. t. m. točno ob 12. uri opoludne Sestanek članov deputacije je v Leitnerjevi gostilni, kjer bode tudi ob
1'/s2. uri popoludne na čast biskupa Strossmayerja banket.
Na Velehradu bode zopet letos dn<§ 31. julija in 1. avgusta slavnostni shod z akademijo visokošolcev in bogoslovcev. Tom povodom bode tudi shod sploh čestilcev sv. Cirila in Metoda. Na Velehradu je preskrbljeno za stanovanja. Kdor se hoče ude-! leži ti to velike slavnosti, obrne naj se pis meno na g. dr. Antona Stojan-a, državnega
I poslanca in župnika v Dražovicich, pošta Novy Rousinov na Moravi.
Sostava domobranskega polka štev. 27. Počenši s 1. oktobrom bodo v Ljubljani 3 bataljoni tega polka, in sicer se to zgodi na sledeči način: 1. bataljon bo sostavljen na novo, 2. in 3. bataljon bota tvorila bataljona 3. in 4. dosedanjega polka št. 4. Bataljon štev. 3 pri poslednje imenovanem polku se sostavi na novo.
Grozna smrt. Štirinajstletno dekletoe Marija F e r š, posestnika hči v Poberšu pri Mariboru, jo hotela dno 20 t. m. v štedilniku napraviti ogenj. Prižgala jo drva, a da bi nastal močnejši ogenj, vzela je posodo s petrolejem ter prilila na drva petroleja. Po-. soda s petrolejem se jo razletela in ogenj se je prijel dekličine obleke. Dekle je z go
rečo obleko teklo na oesto, kjer so ji sicer potrgali obleko raz ožganega telesa, a bila je že tako hudo opečena, da je vsled opeklin umrla.
Nezgoda na železnici. Na kolodvoru v Radovljici se je 21. t. m. popoludne pri osobnem vlaku pri odhodu odtrgalo osem vozov, katere so potem, ko se je odstranil vzrok nezgodi, pripeli nazaj. Nesreče pri tem ni bilo nobene.
Zdravje v Ljubljani od 14. do 20. julija t. 1.: Število novorojencev 27, umrlih 23: mej njimi za škarlatico 3, za vratico 1, za jetiko 4, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 11; med njimi je 7 tujcev in 12 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi bo oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za škarlatico 3, za tifuzom 1, za vratico 3.
Razpisani učiteljski službi ste na enorazredni ljudski šoli v P r e 1 o k i in na enorazredni nemški ljudski šoli v Š t e h a n j i vasi. Prošnjo do 10. avgusta na okrajni
šolski svet v Črnomlju.
*
* *
Nesebičnost. Odpadnik dr. Iška izdaja »Narodnega Katolika", kjer beremo peBem : „Vratme se k cirkvi puvodni, jak Kristus ji chtel miti, ku češke cirkvi n&rodni se pojdto privtelit". Toraj Kristus je hotel imeti češko cerkev, ta je prvotna! Dr. Iška pa piše : Po vsestranskem soglašanju, kakoršno po celi domovini nahajamo, je hitri razvoj našega gibanja odvisen le od gmotnih sredstev. (Prvotna cerkev ? !) Prispevke sprejema bla-gajničar občine g. Jan. Kratoch\vil v Nuslih in dr. Iška v Pragi. Kdor prispeje 4 K, imenovan bo častnim zidarjem, 20 K častnim stavbinskim mojstrom betlehemske kapele. — Tu ga imate začetek „hierarhije". Iškova starokatoliška cerkev ima tudi svoj svet, ki ima seje. Dr. Tavčar ima priložnost se „pokazati", Iška mu da za kronice naslov — makari superintendenta.
Husove slavnosti več ne vlečejo, tako tožijo »Nar. Listy«. Tega se vesele klerikalci, a dolgo se ne bodo veselili, tisto brezbrižnost bo liberalna stranka premagala. Iz celega članka se vidi, da se je Ilus preživel. Ako se pa obeta še več slavnosti in govorov, prav. Le to bi bilo želeti, da bi se sleherni govor — natisnil. Ilus je danes last anarhistov, socijalnih demokratov, narodnih socijalistov, radikalcev, Masarykovcev, liberalcev, Židov, protestantov, starokatolikov. Vsak si ga preparira drugače, vsak ga proslavlja, a malo ve o njem. Hus je bil kri-voverec, to jim zadostuje. Husovo slavijo je najboljše sredstvo nahujskati ljudstvo zoper katoliško cerkev. V Pardubicah so ga proslavljali 6. t. m. ob 9. zvečer. Ondašnji židje in protestantje so prišli do zadnjega moža, ž njimi so pridrvili tudi soc. demokratje. Dr. Klouda je imel na trgu ob 10. uri slavnostni govor, v katerem je Kristusa primerjal Sokratu in IIusu. Zbrana množica je rjula in pela »Pisen prace«, na to pa šla pred župnišče, kjer je svoje slavje končala. Med demonstranti je bilo mnogo soc. dem. deklet, ki bo so vedle kot besne. Ko je policija vmes posegla, se je truma razkropila v krčme. Ako bi Ilus vstal, bi se razgrajačem lepo zahvalil za ovacije in jih pošteno oštel.
Pet let v kleti zaprt. V občini Li pova na Ogerskem je bruhnil iz hiše bogate kmetice vdove Mehes ogenj. Dvorišče se je skoro napolnilo z ljudmi, ki so pomagali gasiti. Nakrat so ljudje začuli iz kleti člo-ve Ske glasove in zdihovanje. Udrli so v klet in tu se jim je nudil grozen prizor. Na gnjili slami jo ležal otrok, suh kakor trska. V kleti je bil nepopisen smrad. Nesrečni otrok bil je sin posestnico Mehes, katera je svojega otroka zaprla v klet, da bi tako porabila premoženje, katero mu jc zapustil pokojni njegov oče. Nečloveško mater so zaprli.
Tragedija sarajevskega trgovca. »Bud. Hir.« javlja, da je te dni ušla sarajevskemu trgovcu Radosilu žena ter vzela seboj 10.000 kron. V Budimpešti je redar -stvo ženo in njenega ljubimca prijelo, a žena je dokazala, da je denar njena last in poli cija jo je izpustila. Nezvesta žena je odpo tovala na Dunaj, kamor je došel za njo tudi trgovec Radosil, ki se je na Dunaju ustrelil.
Obsojeni gimnazijci. V Freiburgu na Badenskem je sodišče obsodilo dva gimnazijca v starosti 13 in 15 let na dve leti oziroma jedno leto zapora. Dečka sta bila BtraBtna čitatelja povesti o Indijancih in to ju je napotilo do »junaškega« dejanja, da sta zažgala gimnazijo v Freiburgu z na menom, da bi se tako počitnice podaljšale. Ogenj so ljudje pravočasno opazili in pogasili, vendar je sedaj sodišče ustreglo želji mladih gimnazijcev ter jima naklonilo precej dolge »počitnice«.
Masarykoveo o Masaryku Dr. Tobolka je pripravljal v N. Bydžovu tla g. Masaryku; govoril je tako-le: »Profesor Ma
saryk ni prijatelj (!) Židov, marveč črti jih ter je v svojem srcu antisemit. V Ililsner-jevo korist je nastopil le zato, da bi se o njem veliko govorilo, da bo znan postal.« Ko se je o njem pisalo v časopisih, je bil vselej neznansko vesel in sploh hrepeni, da bi se o njom mnogo govorilo. — Dr. Tavčar ni prijatelj Nemcev, tudi ne črti gospod, organizacije, marveč je v svojem srcu prepričan o njeni koristi, a zoper isto se je z Nemci zvozal, da bi se o njem veliko govorilo in pisalo. Sploh je silno vesel, kadar se o njem mnogo govori. Herr Johann, ali ni tako?
Gad v železniškem vozu. Mej vožnjo na dunajski mestni železnici mej Hüt-teldorfom in Dunajem se je začetkom tekočega tedna dogodil razburljiv prizor. Neki gospod je zapazil, da Be pod cevjo parne kurjave v vozu III. razreda nekaj giblje. Skoro se je priplazil izpod cevi dolg — gad. Žensk in otrok se jc polastil nepopisen strah, gospod je pa pomolil gadu palico, katere se je gad hitro oprijel. Gospod odpré vrata železniškega voza, pripre gada mej vrati ter mu tako konča življenje, po tovalce pa reši strahu.
Družbinska drama. Iz Londona se javlja, da je ondi stanujoči Avstrijec Franc Klatowsky ustrelil svojo ženo in svoja dva otroka, naposled pa še samega sebe. Klat kovskega so dobili ležečega pred velikim zrcalom.
Vojaki na Montblanku. Iz Chamou-niksa je prišla v Pariz Vfst, da je pod po-veljništvom stotnika Fabouisa cela Btotnija alpskih lovcev v polnem orožju prilezla na vrh Montblanka.
Previden profesor. Neki profesor je tmšel v gozdu prekrasne jurčko. Da mu jih nihče ne pobere, je pisal vsaki teden v časopise, kako so strupene gobo v mendon-skom gozdu, da se je ta ali ona družina ž njimi zastrupila. Stvar se je obnesla. G. prof. je nabiral gobe sam, nihče se ni upal v gozd stopiti.
Bratje kraljice Drage so sedaj silno domišljavi ljudje, odkar njihova sestra sedi na srbskem kraljevem prestolu. Dva brata kraljice Drage služita v srbski vojski in hočeta na vsak način, da se ž njima postopa, kot s »princema«. Nedavno je jeden Draginih bratov prišel v neko beligrajsko kavarno, kjer je ravno igrala godba. Zahteval je, da mora radi njegovo navzočnosti godba zaigrati kraljevsko himno, kar se je tudi zgodilo. Fantič je potem sedemkrat šel iz kavarne in zopet v kavarno in vedno jo morala godba zaigrati kraljevsko himno, gostje pa so morali vedno ustajati. Ko je princ osmič poskušal zopet to sekaturo, nastal je škandal, in domišljavega »princa« bo gostje postavili na zrak.
Krokodil na Moravskem. Pri Ba bicah je šla neka priprosta ženica v gozd po suhljad. Kar zagleda — nekaj dolgega, luskinastega — krokodila. Takoj se poda v beg in b potoma vpije, da je v gozdu pravi pravcati krokodil. Dva hrabra možaka pri-meta za puško in hajd na krokodila. Opasno se približata, in bum! štiri streli so čujejo-Nič se ne gane. Radi varnosti si še enkrat puški nabašeta in stopita bližje. Pa čuda! V travi leži — kos lesa s štirimi krogljami prevrtan.
Strašna nesreča na morju. Iz Stock-holma se poroča, da je amerikanska ladija „Luife Adelaide", ki je imela na krovu 5000 ton petroleja, zletela v zrak v trenotku, ko bi se morala vršiti na krovu carinska preiskava. Od moštva se je rešil samo jeden mož. Vsled gorečega petroleja je bila tudi nevarnost za druge ladije velikanska.
Čudna tiskovna pravda. V Kološu se je te dni dovršila zanimiva tiskovna pravda. Ravnatelj tamošnjega narodnega gledališča Desider Megyery jo vložil proti uredniku Evgenu Herczegu tožbo, češ, da se je pregrešil proti pravici avtorjevi. II. je namreč v svojem dnevniku brez dovoljenja gledališkega ravnatelja ponatiskaval — glo dališke lepake. Sodnik je spoznal, da se je Herczeg res pregrešil proti pravicam avtorja in je obsodil Ilerczega na 200 K globe.
Proč s tiskarskim črnilom, to je sedaj parola nekega angleškega iznajditelja, ki hoče pričeti z razpečavanjem papirja, na katerega se bode tiskalo lahko brez tiskarskega črnila. Iznajdba temelji na elektriki, ki posreduje komični proces.
Vlak trčnil skupaj s sloni. »Petit Bleu« javlja iz Bruselja, da je v Bombaju trčnil vlak ob slone, ki so ležali na železniški progi. Jednega slona je železniški stroj ubil, a v istem trenotku je tudi Bkočil vlak s tira ter je bilo mnogo potnikov ranjenih.
Jožef Anton Šrutek. Dne 23. junija so pokopali v Kr. Gradcu kanonika t arhidi-jakona in pisatelja Jožefa Antona Šruteka. Porodil se je v Nahodu 2. soptembra 1822. Gimnazijo je začel pohajati leta 1833 v Broumovu, kjer mu je nemščina delala velike preglavico. Pozneje je prišel v Prago. Leta 1846 je bil posvečen v duhovna v Kr.
Gradcu, kjer je tudi kot kanonik arhidijakon umrl. Pisateljsko delavnost je pričel s pes mimi, kojo jo objavljal v „Kvetih", pisal v časopise, prestavljal povesti, izdajal molit-venike in razne drugo spise. Tudi na gospo-darskom in šolskem polju se je odlikoval kot urednik strokovnih listov. „Skolnik" a je vodil dvajset let ter pri njem ustanovil tudi zaklad za učiteljske vdove. Nevenljivih zaslug si je nabral, ko je ustanovil leta 1859 „Dedictvi maličkych". Za 2 gld. prejema ud skozi 16 let jedno knjigo. V .Ded. mal." sta pisala Ehrenberger in Pravda. Pokojni prestolonaslednik Rudolf in nadvojvodinja Gizela sta bila tudi uda. Ko je Srutek praznoval svojo zlato mašo, je bilo udov že blizu 50 000.
Frančišek Škroup. V nedeljo 14. t. m. so odkrili v Vosicah spominsko ploščo skladatelju pesmi »Kje dom jo moj?« Marmornata plošča ima napiB: »Tu se je rodil 3. junija 1801 Frančišek Škroup, skladatelj češke narodno himne »Kje dom jo moj V«
Obsojen zdravnik. Pariško kazensko sodišče je izreklo nedavno sonzacijonalno obsodbo. Neki mladič Lagarde je bil zaročen z gdč. Bonat. Dečko jo obolel, pričel je po-kašl|evati in šel se je zdravit k zdravniku dr. Pardeitu. Ko je zaročnic-a vprašala zdravnika, kaj je njenemu zaročencu, dejal ji jo zdravnik, da je Lagarde jetičen in da no bo preživel jednega leta. Gdč. Bonat jo na to poslala Bvojemu zaročencu prstan nazaj, Lagarde pa jo šel k drugim zdravnikom, ki so ga popolnoma pozdravili, ker je imel samo katar. Ozdravljeni mladenič je sedaj uložil proti zdravniku dr. Pardeitu tožbo. Sodišče jo zdravnika obsodilo na 200 frankov globe in 1000 frankov povrnitve stroškov. Sodišče je smatralo za olajšujočo okol-nost dejstvo, da sta so gdč. Bonat in g. Lagarde zopet sprijaznila.
Tuje lovi*, svoje zgubiš. Iz Lem bana v pruski Šleziji se poroča, da jo v občini Penzig oglasilo 2000 protestantov svoj izstop iz cerkve. Gg. pastorji iz rajha hodijo po Avstriji ter love »smeti«, doma pa se hoče čreda razkropiti.
Jetika mej dunajskimi krojaškimi pomočniki. Uprav grozen govor govore številke bolniške blagajne krojaških pomočnikov na Dunaju za 1. 1900 Mej 16.902 člani te bolniške blagajne jo obolelo 577 članov na jetiki, to so pravi, vsak 28. član je bil jetičen. Razven tega statistika doka zuje, da jo imelo 771 pomočnikov katar v sapniku in znano je, da ta bolezen rada v jetiko preide. Na ta način so lahko trdi, da četrtina dunajskih krojaških pomočnikov boleha na jetiki.
Društva.
(Kopališče Kamnik.) V soboto, dne 21. julija t. 1. Anina slavnost na korist ubogim kamniškega mesta in Mekinj. Koncertne točke izvaja vojaška godba 27. peš-polka v parku. Začetek ob 4. uri. — Ples v zdraviški dvorani. Začetek ob 9. uri. Poletna toaleta. — Vstopnina 1 K. Družinske vstopnice (5 oseb) 3 K. — Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno vspre-jemajo. — Posebna vabila se no bodo razpošiljala.
(Slov. pevsko društvo „Vran-s k a Vil a") prirodi v nedeljo dne 28. julija na vrtu pri „Slovanu" koncert in vabi tem potom vso prijatelje slovenskih telovadcev in slovenske pesmi k najobilneji udeležbi.
(Program koncertu slovenskega blejskega pevsk. zbora v P o 1 j č a h ,) restavracija Michl, o priliki otvoritve koče slovenskega planin, društva na Begunjšici je sledeči: A. Foerstur: »Planinska", moški zbor. A. Foerster : „Ljubezen do domovine«, mešan zbor. J. Aljaž: „Vsakemu svoje", mešan zbor. II. Sattner: „Pogled v nedolžno oko", čveterospev. H. Sattner: „Slovenec sem", moški zbor. Ant. Foerster: „Planinar", mešan zbor. A. Foerster: „Pevec", mešan zbor. * * * „Svrača-nje", čveterospev. Žirovnik: „Kukavica", me šan zbor.
Darovi.
Za pogorelce v Vel Mraševem. II. izkaz.
(Ig. L. Krištoiič, župnik v Kovorji 20 K. A Kerčon, vp. župnik v Kamniku G I\. Dr. Kaiserberger, zdravnik v Krškem 4 K. Al. Rudolf, adm. na .Čatežu 2 K. Župni urad v smartnem p. Šmarno goro 10 K. Župnija Goriče 7 K 56 v. Ivan Juvan, žup. v Sp. Idriji 40 K. Uredništvo »Slovenoa« 20 K. Župni urad v Križevem pri Kostanjevici 7 K 33 v. M. Poljak, župnikov Ajdovcu 4 K. Župni urad na Savi 10 K. Župni urad na Mirni 10 K. M. Jereb, župnik v Št. Janžu 8 K. Župni urad v St. Jerneju 42 K. I. Babnik, župnik na Toplicah 10 K. I. Oblak, župnik na Bledu 19 K. Dr. I. Marinko, profesor 10 K. F. Z. 20 K. F. Verhovšek, župnik v Svibnjem 10 K. Po c. kr. okr. glavarstvu v Krškem so poslali: Občina Cerklje 20 K. Župni urad na Raki 30 K. Vel. g. Josipina Hočevar iz Krškega 100 K.
Župni uradi: v Vel. Dolini 12 K 83 v.. v Boštanju 14 K, v Radečah 30 K, v St. Ru-pertu 16 K, v Št. Janžu 6 K 40 v., v Do-lah 11 K, na Čatežu 12 K 73 v, v St. Juriju 30 K 20 v., v sv. Trojici 7 K. (Ti so poslali naravnost župnemu uradu.) A. Že-lezny, kurat v Trnji 5 K. Farmani na Studencu 12 K. L. Jenko, župnik pri sv. Duhu 9 K 80 v. Fr. G. iz Ljubljane 6 kil. obleke. M. Kessler iz Ljubljane 3 kil. obleke. Fran Verhovšek, župnik 5'/» kil. obleke
Bog povrni stotero 1
Za Jeranovo dijaško mizo: Neimenovan 10 K.
Za trapiški misijon vJužni Afriki je daroval g. J. Nemec 2 K ; po gdč. Heleni Zupan je pa darovalo 5 dobrotnikov po 2 K ; skupaj 12 K.
Bog plačaj 1
Telefonska in brzojavna poročilu.
Maribor, 25. julija. Kanonik dr. Pajek umrl. V petek bo ob treh po-poludne v Mariboru blagoslovljen, v soboto zjutraj v Konjicah pokopan.
Dunaj, 25. julija. Zelo nestrpno se pričakuje, kak vspeh bo imel razgovor med avstrijsko in ogersko vlado glede avtonomnega carinskega tarifa. Zdaj stopa zopet nagodbeno vprašanje na površje. Ta dogovor bo dal podlago naslednjim trgovinskim pogodbam.
Dunaj, 25. julija. „Ostd. Rundschau" ostro napada nemško ljudsko stranko zaradi taktike pri deželnozbor-skih volitvah. P<)sebno se ustavlja zahtevi, da se naj češka avtonomno razdeli, in pravi, da je to „apel na slabost Nemcev". Po koncesijah se ne doseže nikak vspeh. Saj imajo Italijani na južnem Tirolskem vsega dovolj, pa so vendar nezadovoljni.
Dünaj|, 25. julija. (C. B.) Kneginja Hohenberg, soproga nadvojv. Frana Ferdinanda, je včeraj na gradu Kono-pišt povila deklico. Kneginja in novorojena princezinja sta zdravi.
Dunaj, 25. julija. „Reichswehr" poroča: Vse vesti, da dobe Nemci svojega narodnega ministra, so neosno-vane.
Dunaj, 25. julija. Torpedovka „Cesar Karol VI" in bojna ladija „Pelikan" sta dobila povelje, da križata ob japonskem obrežju.
Dunaj, 25. julija. Vseučiliški profesor dr. Gomperz je prosil za umirov-ljenje.
Dunaj, 25. julija. Neki judovski trgovec toži nadvojvodo Jožefa Avgusta za vsoto 1,079.000 kron. Oskrbništvo nadvojvodovih posestev je ž njim naredilo pogodbo za premog. Oskrbništvo mu je nehalo dajati premog, ker jud ni držal pogodbe. Zastopnik nadvojvodov se je pritožil zoper kompetenco sodišča. Pritožba še ni rešena. i^Gradeo, 25. julija. Učitelj Gostinčar je uložil rekurz proti disciplinarni razsodbi od strani štajarskega dež. šolskega sveta.
Praga, 25. julija. Češki radikalci postavijo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah samostojne kandidate v kmečkih in mestnih skupinah.
Plzen, 25. julija. Posl. dr. Dyk pri prihodnjih volitvah za češki dež. zbor ne bode več kandidoval.
Prosnice, 25. julija. Na shodu volivcev je dobil drž. poslanec Reichstädte r, ki je bil izvoljen na češki narodno socijalni program, a se je potem pridružil Mladočehom, nezaupnico, in je bil izključen iz organizacije čeških narodnih socijalcev.
Požun, 25. julija. V Privigye je po hudem boju zmagal pri volitvah v ogerski državni zbor krščanskosocijalni organizator kandidat ljudske stranke dr. Aleksander Ernst proti liberalnemu kandidatu odvetniku Makotu s 109 glasovi večine. Veselje nad to zmago je v krščanskem taboru veliko, ker so liberalci delali z vsemi sredstvi.
Pariz, 25. julija. Župana 11. aron-disementa Charpentierja je zaklal njegov sluga.
Petrograd, 25. julija. V okraju Šack, guvernement Tam bo v, je uničila včeraj toča vso setev v okolišu 20 vrst. Semtertje je padala 3 funte težka toča.
Ponesrečene so tri osebe in mnogo živine. Celo čredo ovac je odnesla voda s pastirjema vred.
Washington, 25. julija. (O. B.) Glasom poročila vremenske opazovalnice ni še nobene nade, da bi kaj kmalu pojenjala neznosna vročina in suša, posebno velja to glede zahodnih in srednjih okrajev. V St. Louisu je umrlo tekom zadnjih 24 ur 40 oseb za solnča-rico.
London, 25. julija. Vročina v Ameriki je vedno hujša. Včeraj je v Čikagi 100 oseb umrlo vsled vročine.
London, 25. julija. V spodnji zbornici je naznanil Brodrick, da v tem letu ne bo velikih jesenskih vojaških vaj, ker se nahaja mnogo angleških čet v južni Afriki.
Rim, 25. julija. Cuje se, da bode Krtiger došel sem meseca oktobra ter potem preko Neaplja vrnil se domov.
Haag, 25. julija. Krugerju sta izrekla sožalje ob priliki smrti njegove žene poleg kraljice Viljemine tudi ruski car in Loubet.
London, 25. julija. General French poroča, da je burski poveljnik Krui-tzinger 21. t. m. zjutraj napal pri Ora-docku 300 Angležev pod vodstvom polkovnika Crabbe. Angleški konji so ušli in Crabbe se je po celodnevnem boju „umaknil". — Blizu Kriigersdorpa so videli nad 1000 Burov.
Odprt odgovor na odprto pismo g. ravnatelja Gust. Pirca v „SI, Nar."
Dne 27. junija je začel »SI. Narod« pri-občevati vrsto člankov pod naslovom: »Odprto pismo ravnatelja Gustava Pirca Bohinjcem in vsem tistim, katere gre mari«. Nekdo je bil tako prijazen, da je poslal prvi dve številki »Naroda« na g. župnika v Srednji vasi, da bi tisti, ki mu »gre pred vsem mari«, zvedel o tem. Morda je to storil g. ravnatelj sam, kar mi je celo všeč, ker sicer bi lista ne dobil v roke. Dobil pa sem pozneje brošuro, ki je izšla kot priloga »Gorenjca« pod istim naslovom.
Namera g. ravnatelja je ta, da razkrinka Bohinjcem, seveda le pametnim, spletkarije one ničvredne osebe, ki je vir vseh zlobnih napadov in tudi deloma vir izmišljenih govoric«.
Pismo je pisano jako uljudno. Mi smo lopovi in hinavci, ki hočemo ljudi proti njemu hujskati, lažniki, podpisani posebno »prvi hujskač in sodnijsko priznani lopov«. Prosim, da g. ravnatelj bolj natančno razloži, zakaj sem sodnijsko priznani lopov, ker mi je to popolnoma neznano. Da ne zahtevam uljudnega dokaza in odgovora pred sodiščem, se ima g. ravnatelj zahvaliti le mojemu stanu. Dandanes se pa tako lahko duhovnikom očita, kar se komu poljubi.
Vse hudo, kar se godi v Bohinju in ne ugaja g. ravnatelju, se meni pripisuje, »ki je ugnal ljudi v kozji rog, da ne da več glasu« in »imam vso gorenjo dolino v žepu svojega telovnika«. (Malo preveč hude, g. ravnatelj). Vse, kar se je pisalo v »Slovencu« ali »Domoljubu« o bohinjskih rečeh, gre na moj rovaš. To je zmota. Podpisani ni v zadnjih letih pisal o boh. razmerah dru-zega, kakor lansko: »Naše mlekarstvo« v letošnji zimi in zadnjič: »Bohinjske razmere«. Kdo je pisal druge članke o planinah in g. Pircu, mi je neznano, torej me zanje ne zadene odgovornost. Nadalje pravi gosp. ravnatelj :
»Da bo svet izvedel, kako delujejo hujskači v Bohinju, prijavim sledeče brezimno pismo, katero sem ravnokar dobil iz Bohinja. Pismo slove:
Vam naznanjam, da se je včeraj po Va šem kolegu pri občnem zboru sklenila res Vaša želja, da se mora mlekarska zadruga iz kmetijskega društva izbrisati, kmetijsko društvo pa ni nič zahtevalo, da se moramo iz kmetijske družbe izbrisati. Cegava stran je tedaj boljša, ali kmetijsko društvo, ki je že tisoče prineslo Bohinju ali Vi, ker Vam po Vašem ne tulimo v kozji rog in ste dali z dr. Tavčarjem v zvezi vednost Vsenemcem v drž. zboru, da so interpelirali vlado, da se Bohinjcem ne sme prodati zemljišče c. kr. erarja, samo zato, da bi nam prezasluženega g. Pogačnika ogrdili in bi nas v kremplje vjeli. Ali ste torej kmetski prijatelj ? Ako ste kmetski prijatelj, kaj Vam je mari, če je si rama v kmetijsko družbo vpisana in ker je kmetijsko društvo član »Gosp. zveze« vam je »Gosp. zveza« že nekaj sira spečala, pa bi nam bila vsega, da niste Vi po Vaših kolegih ljudi slepili. Pa se že spregledujejo, torej, če ste Vi kmetski prijatelj, pa bi bili Vi sir spečali, ste ga pa le po narodih dvali da je za prašiče, ker drugi ni o sirarni govoril kakor D. Pa zdaj ste zabranili, da ne bo morebiti »Gosp. zveza« sira več vzela in
zato pa Vi preskrbi te, da Be spravi proč, drugače Vam bo še trda predla, ali pa Vi sami naravnost naznanite, da ste voljni, da je še sirarna pri kmetijskem društvu. Torej dve poti sta, da nam sir spečate in nazaj v dobro ime daste, ali pa nas tako pustite, da bo „Gosp. zveza" sir spečala, drugače se bo nekega dno pokadlo, pa bo mir. Podporo pa, kakor nam gre, nam mora kmetijska družba ravno tako dati, če je kmetijska, če ni le ciganska, saj je denar v nji kmetBki, ker kmetje davke plačujemo, ni Vaš, ker svojega krajcarja ne daste. To je vso zato, ker smo Vam tako lep svet šenkali, da je zdaj vreden 10.000 kron. Ko bi Vi enga tacga potrebovali, bi bili pa druge volje, tako sta pa čmerni. Se enkrat Vam rečem, zgoraj navedenih dve reči eno spolnite za-rad sira, drugače Vam bo trda predla. Prav nucni tudi niste, kakor so sliši, ste nam dali lutra za učenika, ali ni katoličanov več, ali smo tako daleč prišli, kali?
»Vsebina pisma je sestavljena od prvega bohinjskega hujskača, z enakimi besedami lovi kmete na limanice in jih hujska, zato je opravičeno, če to pismo nekoliko razgrnem in razkrinkam tega lažnika Bohinjcem !«
Resnica je, da pisma nisem pisal, da nisem imel nobenega vpliva na njegovo sestavo, da mi je popolnoma neznano, kdo ga je sestavil in pisal. Morebiti je g. ravnatelj bolje podučen o piscu. Prosim torej, g. ravnatelj, dokažite najmanjši vpliv od moje strani na to pismo, sicer trdim, da me ob-rekujete po krivici. Jaz sem pa pripravljen dati vsakemu, kdor mi dokaže najmanjo zvezo s tem pismom, prav vse, kar imam, do zadnjega vinarja in zadnje knjige.
Preidem na stvari, katere sem sam zakrivil po mnenju g. ravnatelja. Najhuji greh sem storil, ko sem Bohinjcem preprečil na kup planin: „Bohinjci naj vso krivdo zvrnejo že sedaj, ko se je vse zakasnelo, ne bo šlo tako gladko z nakupom planin, edino le na kaplana Oblaka, ker zate zadevo ni hotel toliko delati, kakor ob volitvah proti meni".
G. ravnatelj 1 Vi mi pripisujete preveč veljave. Česar ni zmogel velemožni g. ravnatelj c. kr. kmetijske družbe z vso vnemo, česar niso zmogli drž. poslanci, dosegla bi »ničvredna oseba, prvi hujskač, le kapelan Oblak 1 ?" To čas kot nezasluženo odklanjam.
Potrebno je pa v resnici, da se enkrat izve, zakaj se niso planine kupile. Fužinarji so bili s ceno planin zadovoljni, dasiravno je cena zelo visoka in bodo morali les spravljati 4—5 ur daleč iz najbolj strmih krajev. Ce bi se to malo bolj povdarjalo, so bi morebiti zanje znižanje doseglo. Drugačne so bile razmere za Komno, katero je mislila kupiti občina Češnjica z vasmi: Češnjica, Jereka, Podjele, Koprivnik. Ce sem podpisani v tem kaj grešil, sem grešil le, ker sem se preveč zanesel na Vašo sodbo kot strokovnjaka, »ki pozna bohinjske razmere, kot nobeden drug Slovenec«. Morebiti se še spominjate, g. ravnatelj, ko ste pred nekaj leti pri boh. jezeru razlagali, da bi bila Komna vredna 10.000 gld. več ne. „Ce jo dajo zato ceno, kar zagrabite". To so bile Vaše besede. Sedaj zahteva c. kr. erar več ko trikrat toliko in poleg tega še odpoved lova in odpoved pravice do paše na Jabničih.
Cez 30.000 gld. se zahteva za Komno, kjer so posekali prav ves les in so sedaj same goličave. Ali veste, g. ravnatelj, daje najmanj štiri petine sveta, ki je pod imenom Komna v mapi, popolnoma nerodovitnega? Same skalo in goličave, za ljudi neraben svet, pa se je vendar ves za-računil kot pašnik. Ce bi bila cela Komna v resnici pašnik, bi bil svet vreden denarja, ki se zanj zahteva. Dosedaj so plačevali na-jemščine za celo leto za ves ta svet 400 gld erar je sam plačeval davke in trpel upravne stroške. Sedaj pa zahteva 30.000 gld. za prostor, kjer je paše za par sto molznih krav in nekaj manje živine le za šest do sedem tednov 1 Zahteva se svota, katere ljudje ne morejo nikdar zmagati. Dobite mi le enega pametnega moža iz cele gorenjske doline, ki Vam bo pritrdil, da se Komna more kupiti pod temi pogoji. Imenujte mi enega iz občine Češnjica, ki bi si upal zagovarjati polovično ceno, kakor se sedaj zahteva za planine skupaj.
G. ravnatelj. Vi poznate razmere kot noben drug Slovenec, poznali ste Komno, vedeli, koliko sveta je nerabnega. Znano Vam je bilo, da je bila podlaga cenitve popolno napačna; ali ni bila Vaša dolžnost povzdigniti glas, opozoriti na napako v „Kmetovalcu" in uporabiti ves vpliv, da tudi višji krogi spoznajo, zakaj ne morejo kupiti ? Ali imate le tedaj pogum, kadar se gre zoper klerikalce in posebej kapelane ?
Pravite, da nisem ničesar storil zato! Sami pa trdite, da sem pisal g. Pogačniku zaradi planin, da sem nagovarjal jurista G., da naj gre planine merit. Kje je tukaj doslednost ?
Prašajte malo bolj ljudi, koliko sem se
trudil, da bi se bol vsaj izločilo, česar
Seveda je popo da sem rekel dija
ši pogoji dosegli, ali se judje ne rabijo, no izmišljena neresnica, ku C., naj gre planine
zmerit. Kdo Vam je neki to natvezil?
Kakor gori povedano, sem hotel doseči, da bi se izločilo, kar je bilo rab ega sveta, od nerabnega in se natančno povedalo, da to, kar so kmetom prodaja kot pašnik, ni druzega kot večinoma skalovje. Ker je bilo meni zaradi stanovskih dolžnosti nemogoče iti na planine, sem prosil dotičnega jurista. Zaradi tega smo sami »šušmarji pri kmetijski organizaciji«. Ali se Vam zdi nemogoč in nezmožen za navaden krajevni opis jurist II. leta. Če se ni doseglo, kar bi bilo dobro po mojem mnenju, ni moja krivda, temveč onih, ki so mi nasprotovali in z lastno letargijo preprečili vspešno rešitev.
Res je, da sem poslancu g. Pogačniku pisal, da ne morejo dati češnjani svote, ki se zahteva za Komno, o Fužina r j i h še govoril nisem, ker so že lansko loto sprejeli ponudbo. Popolno izmišljeno je, da sem pisal: »čemu jim pa tudi planine bodo, menda zato, da se bodo libe ralci po njih plazili«. Ne teh, ne podobnih besed nisem pisal nikdar. Pojte k g. Pogačniku, pa si oglejte moja pisma, da se prepričate o tej ostudni izmišljotini.
Verski zaklad pa ne proda drugače planin, če jih ne kupijo vse občine. Ce jih torej Češnjani nočejo in ne morejo kupiti, imeli bi me za norca, ko bi le opomnil, naj sprejmejo ponudbo, kakor jo stavi erar.
»Kje pa je bil kaplan Oblak v odločilnem času, zakaj ni letal od hiše do hiše, takrat namreč lansko jesen, ko je g. ravnatelj na javnem predavanju v Srednji vasi ljudem z vso vnemo prigovarjal, naj ponu-dene parcele kar hitro kupijo ? O, g. ravnatelj, udani služabnik je zvesto poslušal, kako ste psovali s sleparji vse one, ki so spravljali ljudi na glavni zbor kmetijske družbe, torej tudi njega skoro direktno. Prašajte le svojo blagorodno gospo! Slišal je vse, pa ni hotel tožiti, ker ne pozna slepega sovraštva in ni tako v sebe zaljubljen, da bi imel le svoje za pravo in ne mogel prenesti nekaj besed od tako olikane strani. Slišal je vse, pa so vendar ni oglasil, da bi se vsaj tistih par dobrih besed o gnojilih ne izgubilo brez sadu, če tudi so bile ^izgovorjene z namenom, gnojila kmet. društva, posebno kajnit, kot nepotrebna naslikati. Nastala bi debata, nazadnje prepir in liberalni listi bi pisali, kako divji so kaplani, ki celo na podučnem predavanju delajo škandale. Kot pričo, kako malo se je zmenil podpisani za odkup planin, navaja g. ravnatelj srednjevaškega župana, ki je prišel »k Oblaku s Pogačnikovim pismom in Oblak se kar zmenil ni«. V odgovor podajam sledečo izjavo: Podpisani izjavljam, da nisem bil nikdar z nobenim pismom g. Pogačnika pri kaplanu g. Oblaku. Izmišljena in lažnjiva je torej govorioa, da se kaplan Oblak za nakup planin še zmenil ni. Ivan Korošec, župan.
G. ravnatelj bo takoj dejal, da je bil še prejšnji župan. Da ne bo nobenega izgovora, priobčujem še sledečo izjavo prejšnjega žu pana: »Podpisani izjavljam, da nisem bil nikdar pri kapelanu Oblaku s kakim pismom zaradi nakupa planin, torej je nemogoče, da bi jaz govoril, da se kapelan Oblak za planine ni zmenil Vse te govorice so popolnoma izmišljene. Podpisani že dve leti ni župan v Srednji vasi. Janez Arh, občinski svetovalec«. Ravno tako je izmišljeno, da sem ob času državnozborskih volitev rekel podžupanu Janezu Arhu, da je še čas planine kupiti in da se ne mudi v to siliti.
Anton Oblak.
(Da^je prih.)
Umrli ho:
23. julija. France Vertačnik, delavčev sin, 3 leta, Hranilnična cesta 9. Skrlatica. — Leopold Spreitzer, strojevodjev sin, 6 let, Marije Terezije cesta 8. srčna hiba.
V bolnišnici:
20. julija. Cecilija Ogris, nadpaznikova hči, 6 let, davica.
22. julija. Ivan Wallisch, kaznenec, 37 1. catarrh. gastro intest.
716 1-1
Sočutnim sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam tužno vest, da je moj srčno-dobri in iskreno ljubljeni soprog, gospod
Rudolf Kirblsch
danes dopoldne ob ®/44. uri po božjem sklepu vsled otrpnjenja srca v dobi 47 let, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrSi v petek, dnu 26. julija ob 6. uri popoldne s kolodvora juž. železnice.
Sv. žaduSne mase se bodo brale v cerkvi oo. frančiškanov.
Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, dnč 24. julija I90.t.
Žalujoča soproga
in žalujoče rodbine
Kirblsch, Maser, Czerweny in Vokalitsch.
RAZOLAS.
Glasom člena II. zakona z dne 8. julija 1901, drž. zale. štev. 86, o zvišanju žganjarine in o naklonitvi jednega dela donosa te davščine dČželnim fondom v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, so podvržene vse žgane opojne tekočine, ki se dne 1. septembra 1901 nahajajo v ozemlju v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel v prostem prometu, kakor tudi one, ki se odpošljejo y deželah ogrske krone, v Bosni in Hercegovini pred 1. septembrom 1901 na prejemnike ozemlja, v katerem velja ta zakon, toda dospejošele po 1. septembru 1901 v to ozemlje, dodatnemu davku 20 h od hektoliterske stopinje (litra) alkohola, izvzemši one tekočine, ki so v zakonu natančnejše označene.
V izvršitev tega dodatnega obdačenja žganja je izdalo c. kr. finančno ministerstvo z naredbo z dne 13. julija 1901, drž. zak. štev. 105, naslednji pravilnik:
Pravilnik gledč pobiranja dodatnega daYka.
I. Predmet dodatnega davka.
Dodatnemu davku v znesku 20 h od litra alkohola so podvržene, izvzemši nižje navedene, vse dne 1. septembra 1901 v ozemlju, kjer velja ta zakon, v prostem prometu se nahaja" joče žgane opojne tekočine, kakor tudi one, katere se odpošljejo v deželah ogrske krone, v Bosni in Hercegovini pred 1. sept. 1901 na prejemnike v ozemlju veljavnosti tega zakona, pa v to ozemlje dospejo šele po 1. septembru 1901.
K dodatnemu davku podvrženim žganim opojnim tekočinam pripadajo zlasti arak, rum, konjak, esence za žganje, nadalje umetne sadne esence, ki so narejene iz različnih vrst etra, alkohola in drugih snovij, likerji in druge vrste pomešanega žganja, nadalje alkoholoviti parfumerijski izdelki, kakor kolonjska voda, alkoholovite zdravilne tinkture in izvlečki, kakor tudi vsaka zmes iz vina in žganja, katere alkoholovitost presega 15 prostornih odstotkov.
Dodatnega davka so proste:
1.)	Žgane opojne tekočine t posesti obrtnikov, ki razpe-čavajo žgane opojne tekočine (točenje, prodaja in trgovina na drobno i. t. d.) v množinah, ki ne presegajo deset litrov in v posesti drugih načelnikov gospodarstva v množinah ne nad pet litrov alkohola. Te množine so proste dodatnega davka tudi tedaj, ako se dobe pri kakem obrtniku, odnosno načelniku gospodarstva, večje zaloge.
2.)	Žganje, ki je že po dosedaj obstoječih določbah prosto državne žganjarine.
II. Prijava.
Kdor poseduje dne 1. septembra 1901 zalogo dodatnemu ■davku podvrženih žganih opojnih tekočin, ki ima več kakor deset, odnosno pet litrov alkohola, je zavezan, prijaviti množino in alkoholovitost cele zaloge, nadalje kraj in prostore, kjer jo hrani, tekom štirih dni, od 1. septembra 1901 raČunjeno, torej najkasneje 4. septembra 1901 pismeno v dvojnem izvodu s pridejanim obrazcem pri onem oddelku finančne straže, v katerega okolišu ima spravljene žgane opojne tekočine. Golice za te prijave oddajale se bodo pri vsakem oddelku finančne straže ter pri organih in uradih, katere v to določi finančno deželno oblastvo.
Ako se za prijavi zavezane zaloge ali za kak del istih zahteva na podlagi za posamezne dežele veljavnih posebnih avtonomnih določb povračilo po tarifi plačane deželne naklade, je to navesti v prijavi ter zajedno napovedati množino žganja, za katero se zahteva povračilo, kakor tudi odpadajoči povračilni 2nesek.
One žgane opojne tekočine, katere se odpošljejo v deželah ogrske krone, Bosni in Hercegovini pred 1. septembrom 1901 na prejemnike v ozemlju, kjer velja ta zakon, in katere ■dospo šele 1. septembra 1901 ali pozneje v to ozemlje, niso podvržene tej prijavi.
Ako zaloga žganih opojnih tekočin, katero je prijaviti, v posameznem slučaju ne gledč na alkoholovitost ne presega pet hektolitrov, se sme v prijavi opustiti napoved množine, alko-holovitosti in hektoliterskih stopinj; v tem slučaju pa je v prijavi izrecno navesti v razpredelku za opombe, da cela zaloga ne presega množine pet hektolitrov.
Pri žganih opojnih tekočinah v zaprtih, r trgovini običajnih steklenicah, nadalje pri likerjih, to so žgane opojne tekočine, ki vsebujejo vsaj deset kilogramov sladkorja na hektoliter, in pri oslajenem žganju, to so take žgane opojne tekočine, ki vsebujejo na hektoliter več kot jeden kilogram ali manj kot deset kilogramov sladkorja, naposled pri vseh dodatnemu davku podvrženih esencah, parfumerijskih izdelkih, zdravilnih tinkturah in izvlečkih se napoved alkoholovitosti lahko opusti ne gledč na množino prijavi zavezane zaloge.
Ako bi bile prijavi podvržene žgane opojne tekočine tekom prvih štirih dni meseca septembra 1901 na potu, ne da bi bile že pripravljene ter dodatni davek od njih poravnan, zavezan je . podati prijavo, oziroma plačati dodatni davek prejemnik blaga, in sicer mora podati prijavo najkasneje tekom 48 ur, čim je dospela pošiljatev.
Ako se opusti predpisana prijava dne 1. septembra 1901 obstoječe zaloge žganih opojnih tekočin, nadalje ako se prijavi množina alkohola za več nego deset odstotkov manji, nego se ( je uradno ovedelo, kaznuje se ta prestopek s štiri- do osemkratnim zneskom dodatnega davka, ki se je prikrajšal, odnosno bil prikrajšanju izpostavljen. Druge nepravilnosti pri prijavi, ki se ne tičejo množine alkohola, kaznujejo se z redovno kaznijo od 4 do 200 kron.
Železniška in parobrodna podjetja (izvzemši pomorska, v kolikor se ne gre za take tuzemske parobrode, ki vživajo olaj-^ šave pri prometu) kakor tudi c. kr. poštni zavodi so zavezani, '.^rsako pošiljatev žganih opojnih tekočin, katero so prevzeli pred jrseptembrom 1901 r prevažanje do prejemnika t ozemlju, kjer velja ta zakon, pa jo do tega dne še niso izročili stranki, takoj, čira dospe na oddajno postajo, naznaniti oddelku finančne
straže, r katerega okolišČu je ta postaja. V tej prijavi, katero mora podati neposredno oddajna postaja, mora b't¡ navedeno ime oddajnika in prejemnika ter kosmata' teža posib'atve.
III. Uradno obravnavanje.
Finančnih organov, pri katerih so bile podane prijave o zalogah, naloga je, prepričati se vprvo o popolnosti prijave ter na to brez odloga ovedeti množino zaloge na spodaj določen način.
Izvid, nadalje odpadajoči znesek dodatnega davka in vplačilno mesto, pri katerem se ima vplačati dodatni davek, je navesti t obeh izvodih prijave. Prvi izvod prijave vrniti je stranki.
Stranka je zavezana, na ta način jej naznanjeni znesek na dodatnem davku tekom osem dni vplačati pri v rešitvi prijava označenem vplačilnem mestu, ako se jej ni dovolilo plačilo v obrokih ali odlog plačila. Za one dežele, v katerih so vpeljane samostojne deželne naklade, ki se imajo z dnem 31. avgusta 1. 1901. razveljaviti, se bo potom posebnih naredb določilo, ako in v kateri meri se ima povrniti po tarifi vplačana deželna naklada in ako in v kateri meri se dado kompenzirati take povračilne tirjatve z dodatnim davkom na žganje.
Z uvedbo prijavljenih zalog na žganih opojnih tekočinah je najkasneje dné 2. septembra 1901 pričeti.
Gledé postopanja pri ovedbi zalog se naslednje določa: t.) Gledé poistinjenja množine:
a) Ako se nahajajo žgane opojne tekočine r sodih, kesonih, cisternah itd. in so te posode polne in uradno preizkušene, je merodajen merosodni znak.
Ako sodi niso preizkušeni in le deloma napolnjeni, ovedeti je njih vsebino z Matievič-evem sodo-merom. Pri žganju v sodih se vsebina tudi lahko določi na ta način, da se ové čista teža ter ista preračuni na litersko mero vpoštevaje istinito alkoholovitost s pomočjo v to predpisanih redukcijskih razkaznic.
Ako gre za nepreiskušene kesone in reservoarje, je ovedeti množino žganih opojnih tekočin s preraču-nanjem prostornine ali na drug zanesljiv način.
b)	Pri steklenicah in družili steklenih posodah določi se število steklenic in posod jednake veličine ter na to ové vsebina za vsako veličino, da se potem na ta način iz teh podatkov zračuni množina tekočine.
Pri zaprtih, v trgovini običajnih steklenicah se lahko ové množina cenilnim potom, ako ni na razpolago vzorčnih steklenic.
Ta ovedba se bistveno zjednovi, ako stranka prinese prazne vzorčne steklenice, katerih prostornino se lahko vsak čas ové.
c)	V čistilnicah za žganje, katere čistijo zadacano žganje ter so v delovršbi za časa ovedbe zalog, je ovedeti tudi množino žganja v rektifikacijskih pripravah in kadeh za precejanje. V to svrlio se najprej ové, koliko litrov na dan se na vsako kad nalije in katera množina žganja se je prvotno vporabila za naročitev premogovega prahu. Vsota teh znezkov da približno množina žganja v jedni kadi.
d)	Ako ima dodatnemu davka podvržena stranka dovoljenje do davka proste vporabe žganja za napravo likerja ali druzega alkoholovitega blaga v svrho izvoza preko carinske črte, določiti je množino žganja, ki se ima iz cele zaloge y smislu člena II., štev. 2. zakona, izločiti kot dodatnega davka prosta, na ta način, da se zaključijo zapiski, katere je voditi o prejemu in o rporabi davščine prosto dobljenega žganja.
2.) Gledé ovedbe alkoholovitosti:
a)	Žganje v sodih je s stodelnim alkoholometrom na predpisan način gradirati ter t to svrho vzeti iz vsacega soda z natego ali s kakim drugim pripravnim orodjem poskušnjo iz srednjih plasti j.
Ako bi preizkušen alkoholometer ne bil na razpolago, dejati je iz posameznih sodor vzete poskušnje posebej v dobro očiščene in poprej z žganjem iz istega soda izplaknjene steklenice, katere je zapečatiti ter ovedeti alkoholovitost vpričo stranke, ki se ima k temu pozvati, pri najbližnjem finančnem organu, ki ima preizkušen alkoholometer.
b)	Pri žganju v reservoarjih ali v družili velicih posodah vzeti je poskušnje v jednacih množinah iz gornje, srednje in spodnje plasti, jih dobro pomešati in nato določiti njih alkoholovitost.
c)	Ako je žganje v steklenicah in jednacih majhnih posodah in ako se ovedba prave alkoholovitosti v smislu pod lit. e in štev. 3 navedenih določb sploh ne sme opustiti, omejiti se sme na ponamerno gradiranje.
d)	Ako gre za žgane opojne tekočine, katere se z alkoholometrom ne dadó kar naravnost gradirati, kakor likerji, oslajeno žganje, in se napoved alkoholovitosti r smislu oddelka II., odstavek 4., ni opustila, ovedeti imajo finančni organi alkoholovitost, katero je vzeti za podlago plačilu dodatnega davka, na način, ki je predpisan za oredbo alkohola v likerjih (dodatek A, II B k izvršilnemu predpisu k zakonu o davku na žganje).
Ako dotični finančni organ potrebne priprave nima pri roki, poistiniti je v zapisku množino tekočine ter vposlati poskušnje posameznih vrst pod pečatom finančnega organa in stranke na finančno oblastvo prve stopinje, ki ima odrediti preiskavo ter na podlagi izvida tudi vse nadaljno.
Žgane opojne tekočine, ki niso ali ki so zelo malo oslajene ter take z ingredijencami pomešane, je preizkusiti redno z uradnim alkoholometrom.
e)	Ako odpade napoved alkoholovitosti, ker skupna zaloga v posameznem slučaju množine pet hektolitrov ne presega ali ker gre za žgane opojne tekočine v zaprtih, r trgovini običajnih steklenicah ali za likerje ali za oslajeno žganje, vzeti je alkoholovitost
aaj pri Francovem žganju, rumu
in araku s.......65 stopinjami,
bb) pri konjaku, vvhiskvju, žganju iz češenj in tropin, pri sli-vovki, boroviezki in tako zva-nem naravnem žganju s . . 40 „ cc) pri likerjih vseh vrst in pri
oslajenem žganju s .... 35 „ stodelnih alkoholometerskih lestvic.
Ako se vrivajo proti pravosti prijave gledč vrst žganja pomisleki, n. pr. pomislek, da so se visoko stopnjate opojne tekočine prijavile kot naravno žganje ali s sladkorjem pomešan špirit kot liker, treba je po možnosti sumljive žgane opojne tekočine prej preizkusiti. Ako je sum vtemeljen, pričeti je z ovedbo prave alkoholovitosti vseh dodatnemu davku zavezanih zalog dotične stranke (lit. a do d) in radi neresnične prijave proti stranki uvesti kazensko postopanje. Odmeri dodatnega davka je v takem slučaju vzeti za podlago z dejansko ovedbo poistinjena alkoholovitost.
Alkoholovitost dodatnemu davku podvrženih esenc, zdravilnih tinktur in izvlečkov je pri računu vpoštevati s 70, alkoholovitost dodatnemu davku podvrženih parfumerijskih izdelkov z 90 stopinjami stodelne alkoholo-meterske lestvice.
f) V onih slučajih, v katerih se alkoholovitost naznani ali če gre za žgane opojne tekočine drugačne rrste kakor prej navedenih vrst, je opustiti neposredno ovedbo prave alkoholovitosti takrat, kadar stranka isto izkaže s svojimi obrtnimi knjigami, fakturami itd., proti katerih pravosti ni pomisleka.
3.) V trornicah za liker se dejanska ovedba zalog žganih opojnih tekočin takrat opusti, kedar podjetniki opravijo prijavo zalog na ta način, da najkasneje 1. septembra 1901 predlože finančnemu oblastvu prve stopinje na podlagi inventure podroben izkaz o istega dne v posesti podjetnika se na-hajajočih množinah dodatnemu davku podvrženih žganih opojnih tekočin po skupinah blaga iste alkoholovitosti in se zadovole s tem, da odposlanec finančnega oblastva prve stopinje pravost podanih napovedi) morebiti še z ogledom v podjetniških prostorih in z vpogledom v obrtne knjige, oziroma, r kolikor gre za napovedano alkoholovitost, na ta način preizkusi, da pregleda in preišče odvzete poskušnje. Pri tem je dovoljeno, da se prijavijo odstotki alkohola s številkami na spodaj zaokroženimi od deset do deset, tako da se n. pr. vse opojne tekočine, katerih alkoholovitost se vrti med 50 in vštevši 59 odstotki, smejo prijaviti z alkoholovitostjo 50 odstotkov.
Ako se pri tako.šni preizkušnji pojavijo pomisleki proti pravosti strankinih napovedij, je brezuvetno pričeti z dejansko ovedbo cele zaloge.
Odpadujoči dodatni davek ima predpisati finančno oblastvo prve stopinje.
Na prošnjo more finančno oblastvo prve stopinje gori navedeno olajšavo dovoliti tudi za gotova prodajališČa tovarniških podjetij.
IV. Uradno obravnavanje prehodnemu postopanju podvrženih, dodatnemu davku zavezanih zganili opojnih tekočin.
Dodatni davek za one žgane opojne tekočine, katere se odpošljejo v deželah ogrske krone, v Bosni in Hercegovini pred 1. septembrom 1901 na prejemnike v okolišu veljavnosti zakona, a dospo šele 1. septembra 1901 ali kasneje v to ozemlje, predpiše se prejemniku pošiljatve zajedno z izdajo izkaznice (obrazec štev. III. k § 5. ukaza finančnega ministerstva z dne 20. julija 1899, drž. zak. štev. 128) v plačilo tekom osem dni od strani dostavbnega urada.
Predpis se izvrši na ta način, da se koncem izkaznice pristavi naslednja klavzula :
„Za gori navedeno množino alkohola ima (I. 1.)........
v...........pri c. kr.............uradu v..........
plačati na dodatnem davku na žganje znesek......K ... h,
reci.........tekom osem dni, da se izogne izvršilu."
Odmeri je vzeti za podlago od pošiljalnega urada vgoto-ljena množina alkohola, seveda če ni od dostavbnega urada ovedena množina alkohola večja, r katerem slučaju ima le-ta služiti v podlago. O opravljenem vplačilu izroči se stranki plačilno potrdilo.
Y. Vplačilo v obrokih, odnosno kreditiranje dodatnega davka.
Kdor se hoče poslužiti v zakonu dovoljenega vplačila v obrokih, odnosno, ako gre za tvornice likerja, dopuščenega kreditiranja dodatnega davka, katerega je vplačati, ima najkasneje do 4. septembra 1901 v to svrho prositi za dovoljenje pri finančnem oblastvu prve stopinje, v čegar okolišu se nahaja obdač-ljiva zaloga žganja, in v prošnji zajedno izrecno navesti, katere obroke želi, odnosno za kateri čas zahteva izdelovalec likerjev odgoditve.
Obroke do šest mesecev, od dneva doteklosti računjeno, dovoli finančno oblastvo prve stopinje, one do jednega leta finančno deželno oblastvo. Prvi obrok se mora takoj po prejemu dovoljenja za plačevanje v obrokih vplačati.
Ako se le jeden dovoljenih obrokov zapadni dan točno ni vplačal, iztirjati je ves, še na dolgu ostali znesek na jeden-krat, eventuelno potom izvršila. Zamudnih obrestij t tem slučaju ni tirjati.
Kredit za izdelovalce likerjeT se dovoli le proti popolni varščini za odpadajoči dodatni davek, katero varščino je položiti na način, kakor ga predpisuje izvršilni predpis k zakonu o davku na žganje v § 32.
Na dan, s katerim poteče dovoljeni odlog, je plačati kreditirani znesek na dodatnem davku točno pri onem uradu, pri katerem je dodatni davek predpisan. Ako pade plačilni dan na nedeljo ali praznik, je opraviti plačilo naslednji delavnik. Ako se v pravem času ne plača, iztirjati je dodatni davek izvršilnim potom.
VI. Prigledu zavezane osebe.
V dobi v členu II., odstavek 5. zakona, navedenih 60 dni, od 1. septembra 1901 računjeno, smatrati je izdelovalce žganja ter one, kateri trgujejo z žganimi opojnimi tekočinami ali se pečajo s točenjem ali s prodajo istih na drobno, gledč dodatnega davka kot pod uradnim prigledom stoječe.
Ti so torej zavezani, gledč svojih zalog na žganih opojnih tekočinah, v kolikor iste od dodatnega davka niso niti oproščene, niti ne stoje pod vezjo državne žganjarine, izkazati dobavo ali plačilo dodatnega davka, odnosno povišanega zneska.
Finančni organi so po § 271. carinskega in državnega monopolnega reda opravičeni, kedarkoli se jim zdi potrebno, v hranišča, kakor tudi v obrtovališča in prodajališča, v katerih se hranijo in razpečavajo žgane opojne tekočine, vstopiti po dnevu, izvršiti v njih ovedbe, zaloge dodatnemu davku podvrženih žganih opojnih tekočin zapisati ter z ozirom na rok prijave in plačila zahtevati izkaz o dobavi ali o plačilu dodatnega davka, odnosno povišane davščine.
Prej navedeni obrtniki so zavezani, finančnim organom brez ugovora dovoliti vstop v gori navedene prostore, jim osebno ali po svojih uslužbencih na zahtevo po potrebi pomoči pri njih opravilu ter izkazati dobavo ali plačilo dodatnega davka, odnosno povišane davščine.
Opustitev predpisanega izkaza dobave, odnosno plačila dodatnega davka se kaznuje s štiri- do osemkratnim zneskom dodatnega davka za ono množino alkohola, gledč katere se je izkaz opustil.
715 (2-1)
* V tej prijavi je napovedati celo zalogo na žganih opojnih tekočinah, vštevši dodatnega davka proste množine po pet, odnosno deset litrov alkohola. Kedar zaloga, katero je prijaviti, pet hektolitrov ne presega, opusti se lahko napoved alkoholovitosti in hektoliterskih stopinj ter napove množina samo približno.
Rešitev.
1.)	Oddano dne
2.)	Podatki dne
.....190I.
ii)Oi izvršene uradne preiskave:
3.) Od ovedene skupne množine......hektoliterskih
stopinj (litrov) alkohola znaša po odbitku prostih.......
litrov alkohola dodatni davek ... K. . h, reci .... kron . . h
Ta znesek je vplačati pri.....c. kr. uradu v......
najkasneje tekom osem dnij
eventuelno naj se navede dovoljenje za plačilo v obrokih ali za odlog.
Podpis stranke:
dne......1901.
Podpis finančnega organa:
Na predstojeČa določila opozarja se s tem v svrho natančnega postopanja po istih s pripomnjo, da se prijavne golice oddajajo brezplačno pri najbližjem oddelku finančne straže in pri najbližjem c. kr. davčnem uradu in da se istotam dobe in dado tudi natančneja poročila in pojasnila gledč prijav, katere je treba podati.
C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani,
dnč 20. julija 1901.
Žitne cene
dnč 24. julija 1901. (Termin.)
Na dunajski borci:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen.......K 8-34	do 8 35
„ „ pomlad 1902 ....,—	„	—
Rž za jesen......... 7-19	„	7-20
Koruza za julij-avgust..... 5 63	„	5'64
, , septemberoktober . . „ 5'78	„	5 79
„ , maj-junij 1902 . . . „ 5'41	„	5'42
Oves za jesen.......„ 6 08	.	6 69
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober....... 8 09	„	810
Rž za oktober........ 6 77	„	6-78
Oves za oktober......» 6'35	„	6-36
Koruza za julij.......„r 5 32	»	5-33
, , avgusta......„ 5-36	„	6-37
, „ maj 1902 ....., 5-11	„	5-12
(Effektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K 7 60	do 8 25
južne iel........ -	„	—
Rž	„ ,....... 7-20	.	7-40
Ječmen „ ........—	„	—
ob Tisi........—	„	—
Koruza ogerska........ 5-70	„	5-80
Cinkvant R .......„ 6-76	„	7-10
Oves srednji......... 7-45	,	7 65
Fižol............755	. 10-00
Meteorologiöno poročilo.
TiSina nad morjem 306-2m. srednji zračni tlak 736-0 mm.
ž	Cu opaže vanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura po Celilju	Vetreri	Nebo	si . •35
24! 9 zveč.		73Ö6	19 Ö	sl sever.	del. oblač.	
26	7. zjutr. 2. popol.	733 0 7321	16 4 27'7	si. ssvzh. sr. zah.	jasno sk. jasno	00
Srednja včerajfinja temperatura 20-9°, normale: 19 9'

ml
Dijaški molitvenik.
Flos juvenilis
Libellus precum in usum studiosae juventutis
priporoča
prodajalnica kat. tiskovnega društva
(XI. Ničman.)
Cen» eksemplaru v platno vezanemu 2 K 20 h, v usnji z rudečo obrezo 2 K 60 h. Po poŠti 20 b več.
sfafcaldfalbtefcatefcstefctafcalfatafc
jftnfon presker
javlja, da se je preselil iz prodajalne na Sv. Petra cesti št. 6 711 3-2
na Sv. Petra cesto št. 16.
Največja trgovina s kolesi na Dunaji
prodi tako v ceno, kakor Se nikoli
!!!500 koles!!!
najboljše vrste (enoletno jamstvo): Puch, Styria, Greger, WafTeu, Premier itd. Najboljši modčli leta 190Ž od 150 K d-.lje. Dobro ohranjena že rabl;ena kolesa, pnevmatika brez graje, po 80, 85, 90, 95, 100 do 110 K. Krasna kolesa za dame, nova po 160 K, nekoliko rabljena po 85, 95, 115 K.	707 10-1
3U£~ Nova pnevmatična cev 8—9 K, zračni mehovi 4—5 K. "%S Pošilja le proti povzetju.
Samo za 32 kron
. Singcrjcv
lahko, z mahalom, samodelavnim čolaičem, odrezalnikom, z najnovejšimi zboljSavami, z elegantno leseno ali železno podstavo 32 K, s krasno omarico 36 K. Novo I Visoke-Singer za družinsko rabo, se gonijo z nogo, 10 let jamstva, 48 K. — Se prodaja le proti takojšnjemu plačilu pod jamstvom.
m. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3.
		
WBMBM	■.m^mimtm	mmmmmm
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Pefra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
tz trpežnega In solidnega
blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko srojo zalogo
zgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 55
Sprejmeta se
trgovski pomočnik učenec
v trgovino z železnino in špecerijskim blagom pri
712 3 2 Francu Omersa v Kranju.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Cnmirt* za ■llkarJ«. pleskarje, zidarje in za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERI. v Ljubljani. Frančiškanskulice.	228 16 11—1 Vnanja naročila proti povzetju.
Mlad trgovski pomočnik
ali
izurjena prodajalka
sprejme «e v špecerijsko trgovino na deželi. — Ponudbe pod J. S. na upravniStvo »Slovenca«. 708 3-2
_
Najprimerneje priložnostno 55 55 55 55 55 55 55 darilo za mladino so
Pomladni (¡lasi
ki so jih izdali ljubljanski bogoslovci dosedaj deset zvezkov.
Dobe se še razen I. in II. vsi letniki in sicer nekateri krasno vezani po 1 K 80 h, v platno po 1 K 10 h, v polplatno po 80, ozir. 70 h, broširani po 60, 50, ozir. 40 h.
Naročajo se po vseh knjigarnah in v semenišču.
ckkkkhkkkkkkk:
Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde).
Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, mlatilnice, fino izdelane, močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Bazno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje.
Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
232 30-20
Fran Stupica,
trgovina z železnino in špecerijskim blagom,
Ljubljana,
Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu'.
Boooooooooooooooooooora:

—Dunajska borza. DO
Dni 25. julija. tvstrijika zlata renta 4°/0.......118 40 Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron . . 95 65 Ogerska zlata renta 4 °/0........118 30 Ogerik» kronska renta 4°/0, 200 .....93 - ▲vitro-ogerike bančne delnice, 600 gld. . . 1660 — Kreditne delnice, 160 gld....... 632 50 London vista ........... 239 70 ■•miki drž. bankovci sa 100 m. nem.drl. velj 117-42'/,	20 mark.............23 47 20 frankov (napoleondor) . ......19 03 C. kr. cekini............ 11*30 Oni 24. Julija. 3-2% državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . . 184 — 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170"50 Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 20? 50 4°/o zadolžnice Rndolfove želez, po >00 kron . 9510 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......143-60 Dunavske vravnavne srečke 6°/„ .... 257-26		Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 105-— Zastavna pisma av. osr.iem.-kred.banke 4°/0 . 94-25 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 425-25 >	> južne železnice 3°/0 . 342 10 >	» južne železnice 5°/n . 122' 40 » » dolenjskih železnic 4°/0 . — ■ — Kreditne sreike, 100 gld....... 389 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 500' — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47 50 Ogerskega » , » 6 » . 25 — BudimpeSt. bazilika - srečke, 6 gld.....16 25 Rudolfov* srečke, 10 gld.......68-—		-—- — - - Sadove srečke, 40 gld........ 200-— St Gen6is srečke, 40 gld........ 234'— Waldste'nove srečke, 20 gld....... 388 —• Ljubljanske srečke..........60 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 270-50 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. . 6888 — Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld..... 863 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 90 75 Splošna avstrijska jtavbinska drulba . . . 144 — Moritanska družba avstr. plan......416'— Trboveljska premogarika družba, 70 gld. . 427 —
1 ar Nakup In prodaja I vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. | Zavarovanja za zgnbe pri irebanjlh, pri izžrebanju E najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Knlanlnaiivriitev narodll na boril.		Menjarnična delniška družba „JI EBCUB« 1., Nollzeili 10 in 13, Dnnaj, 1., Strobelgissi 2.		W PoJaaL<lla IS v vseh feipodartklh in Insnčnih itvarok, potem o knrsnih vrednostih vseh ipekulaoljtkik vreduMtilh papirjev in vestni witi za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti M4T naloženih (f ?a T n t o. U