^^^^ Glasilo Občine Lukovica 9 ^ Rof^o^pniac November 2008, letnik X, številka 10 stran 9 stran 10 'M f stran 22 Obnovljeno vaško korito na Korenu Večje zmogljivosti vrtca Kotalkanje v Lukovici Marche Sobotni in nedeljski užitki Vse sobote in nedelje med 10.00-15.00 uro. Za samo 10,50 EUR lahko iz naše ponudbe izberete kar želite in kolikor želite. Marché Lukovica, Koseskega cesta la, 1225 Lukovica telefon:ol/729 6536 www.marche-restaurants.com {?eiící goâtilna & sobe Čťbtliiriikí tcrlťT Siuvcni[c Bniu při Lukovici 3 Odprto vse dni v tednu. Vabljeni! ^ predňovogelne ^abnva in silvetv -vanjč pD teíčíTjag 13 v qovřííři,.; ť^stenrsaJ 'íovf- ' v lavílirjí - áC i^ćsitv í>.: '■:íriprT> vnu ■ ir: aniiv pfiíeffs ipismlkrn ■ « : i neam ČÚ-C^I kuh-nic irted^rca. rT^îíiĚfli iraJcr-c.ir'-^vtc. nrtťrří-riT isenini. T-KSCTII » dent d.o,o. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • zobna protetika z uporabo sodobnih materialov • zdravju prijazna brezkovinska keramika • beljenje zob ODPRTO TUDI OB SOBOTAH Gostilna čl. 01 ':13'3 liG, ťsm: 041 GSZ 4S3 IV začetku oktobra se pri nas začnejo koline, ja, prave slastne koline.. ĐELOVNIĆAS: ^ jwtuí dfi sobote od 9. do 22 ure ntidfll»ia.dol4.ure SKEDA 7M'RTO AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Slamnikarska 1a 1230 Domžale 01/724 84 20 Tečaj CPP 8. 12. 2008, 12. 1. 2009 Tečaj za izpit za traktor predviden 15. 12. 2008 Zaželjene predhodne prijave na 031/209-501 Uvodnik urednice V prejšnji številki Rokovnjača sem svoj uvodni prostor odstopila Mileni Bradač, ker menim, da imajo tudi člani uredniškega odbora veliko zanimivega povedati, poleg tega se prav tako kot jaz zelo trudijo za naš časopis. Nisem pa pričakovala, da vas bo toliko, spoštovane bralke in bralci, zaskrbljeno povpraševalo, če zapuščam urednikovanje Rokovnjača. Ne, ne, seveda ne, še kar nekaj časa bomo skupaj s številnimi dopisniki hodili po naši (vaši občini, saj sploh ne vem, če sem že kdaj omenila, da sem Domžalčanka, vendar s srcem in dušo v Lukovici), poročali o številnih dogodkih in prireditvah ter iskali in na papir prenašali vaše zanimive zgodbe, ki jih piše življenje. Z uredniškim odborom smo se odločili, da 29. novembra organiziramo delavnico za vse naše dopisnike, kjer bomo izmenjali svoje izkušnje ter se skušali še kaj novega naučiti. Lepo vabljeni tudi tisti, ki bi si želeli sodelovati pri soustvarjanju Rokovnjača. Verjamem, da bomo skupaj preživeli zanimivo sobotno dopoldne in se marsikaj novega naučili. Leto pa se že počasi poslavlja in v vaše domove pridemo, zadnjič v tem letu 19. decembra. Decembrska številka bo praznično obarvana in vsem, ki bi si želeli preko našega glasila zaželeti vse dobro svojim poslovnim partnerjem, članom vašega društva in ostalim občankam in občanom v letu 2009, svetujem, da pohitite z oddajo čestitke, da nam ne zmanjka prostora. Se vidimo! Katarina Karlovšek, odgovorna urednica Naslednja številka Rokovnjača izide 19. decembra, rok za oddajo prispevkov je 8. december. Svoje prispevke lahko pošljete po el. pošti na naslov rokovnjac@lukovica.si ali katarina@ innini.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva, gsm urednice 051 365 992. Vsebina Uvodnik 3 Občina uprava 4 Napaka na blagoviški šoli odpravljena Hoferjev kotiček 5 Županova beseda 6 Novice iz občinske uprave 8 Obnova cest v Lukovici Gradnja poslovilnega objekta v Krašnji Obnovljeno vaško korito na Korenu 9 Dogodki v Lukovici 11 Odprtje prenovljene domačije RUS Zahvalna nedelja na Brdu Ustanovljen nov mladinski pevski zbor Festival v Restavraciji MARCHÉ Lukovica Iz življenja naših društev 13 II. konjeniški dan ŠKD Bregar Dobrodelni koncert Zveze kmetic Slovenije Pohod na Čemšeniško planino Šport 21 Robert Kotnik na Ljubljanskem maratonu Kotalkanje v občini Lukovica Otroci 25 Politika 27 Zahvale 29 Pisma bralcev 30 www.lukovica.si/rokovnjac VABILO NA DELAVNICO IN IZOBRAŽEVANJE V soboto, 29. novembra 2008, od 9. do 13. ure vabljeni na delavnico in izobraževanje za vse dopisnike glasila Rokovnjač v dvorano Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Na delavnici in izobraževanju bomo skupaj s strokovnjaki skušali izboljšati naše novinarsko znanje in poznavanje pisane besede. Izobraževanje je brezplačno, vabljeni tudi vsi, ki bi želeli skupaj z nami soustvarjati naše glasilo. Vljudno vabljeni. Katarina Karlovšek, odgovorna urednica & uredniški odbor Zaradi velikega zanimanja za srečanje prosimo, potrdite svojo udeležbo, e-pošta: rokovnjac@lukovica.si, gsm: 051 364 333. VRTEC MEDO VABI na NOVOLETNI BAZAR v četrtek, 11. 12. 2008, od 16.30 do 19.00 ure. Prireditev bo potekala na trgu v Lukovici, v primeru dežja pa v kulturnem domu v Lukovici. Otroci in strokovne delavke vrtca pripravljajo bogat kulturni program, ki ga bodo popestrili nastopajoči gostje. Na prireditvi boste lahko kupili tudi kakšen izdelek, ki je nastal v vrtcu, in ga lahko komu podarite ali pa ga ohranite za spomin na naš vrtec. Sredstva so namenjena Šolskemu skladu za vrtec, ki pomaga socialno ogroženim otrokom ter za nadstandardne dejavnosti. Veselimo se srečanja! Društvo podeželskih žena Lukovica vabi ob 30-letnici delovanja na PRIREDITEV IN SREČANJE v petek, 28. novembra, ob 19. uri v dom kulture v Lukovici. Poleg ljudskih pevcev iz Blagovice in Krašnje pričakujemo tudi Johanco in druge goste. Toplo vabljeni, da se nam pridružite! ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorna urednica: Katarina Karlovšek; uredniški odbor: Milena Bradač, Danilo Kastelic, Rok Avbelj, Leon Andrejka; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, uradne ure vsako prvo sredo v mesecu od 17. do 18. ure; jezikovni pregled: Marta Keržan; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 5, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 5, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Fotografija na naslovnici: Festival Marché v Lukovici ŽUPANOV UVODNIK Je Župan kriv? Kdor dela, tudi greši. Ne zanikam tega, da se pri svojem delu lahko tudi zmotim. Včasih naredim tudi napako, sem pač samo zmotljiv človek. »Kdor dela, tudi greši.« Pri odločitvah, ki jih moram pogosto sprejemati zelo na hitro, je mogoče tudi to. Toda nikdar namerno ali nalašč. Še huje pa je, če sem obdolžen hudih kršitev, ki mi jih očita občinski svetnik g. Tomaž Močnik (SLS) v prejšnji številki Rokovnjača. Te obtožbe so res hude in ne gre se čuditi temu, da ste me mnogi o teh obtožbah spraševali, ker vam ni bilo vse skupaj nič jasno. Doživljam tudi vroče razprave o tej stvari na javnih mestih in celo pisma sem prejel, kjer se nekateri zgražate nad menoj. Očitno sem nekaterim res zelo na poti, da se poslužujejo takega načina, prikrojenih dejstev in neresnic, da bi me očrnili. Sprejemam politična pisanja in očitke, kjer kdo pokaže svoje nestrinjanje z menoj. Obtožbe, ki ste jih prebirali v prispevku gospoda svetnika, pa so zelo hude in konkretne. Sam za svoja dejanja odgovarjam, za take obtožbe pa, v kolikor se izkažejo resnične, naj me obsodijo, če ne, pa naj za to nekdo odgovarja. Vedno govorim o tem, da je demokracija tudi odgovornost za besede in pisanja, ne samo pravica, da govorimo, kar nam pade na pamet. Bolj ko berem svetnikov članek v Rokovnjaču, težje se pripravim k odgovoru. Napisano je namreč tako zmedeno in po dolgem in počez, da res ne vem, kako naj se stvari lotim, da bo vsak bralec lahko razumel moj odgovor in mu bo ta dovolj jasen. Gospod Močnik očitno namenoma operira z zavajajočimi podatki, saj si ne morem predstavljati, da tak človek ne preveri, kaj piše oziroma, da kot občinski svetnik, ki je to že dve leti, sploh ne ve, kaj občina dela oziroma ve vse drugače, kot je v resnici. Območje med avtocesto in staro cesto v Lukovici (imenovano L6) je postalo zazidljivo v letu 1997, torej pred enajstimi leti. Velika slabost tega zemljišča je, da ga po sredini najdaljše širine preseka plinovod, ki s svojo rezervacijo in vplivnim območjem onemogoča_ gradnjo na velikem delu zemljišča. Če bi občina ali investitorji kupili zemljišče pred sprejemom zazidljivosti, bi v Lukovici vse skupaj stalo že vsaj 5, če ne več let. Tako pa je prišlo do problemov in dolgotrajnih postopkov pri odkupih. (nadaljevanje na strani 6) Napaka v blagoviški šoli odpravljena V začetku letošnjega leta je Občina Lukovica namenu predala prenovljeno podružnično šolo v Blagovici. Pri največji in cenovno najvišji investiciji občine od njenega nastanka je zrasel pomemben objekt za tamkajšnje krajane kot tudi za celotno občino s skupno uporabno površino preko 1200 kvadratnih metrov. Od tega je le manjši del predstavljala adaptacija stare šole, v večini pa je šlo za novogradnjo. Konec leta 2007 je bil objekt uspešno tehnično pregledan in novo šolo so lahko začeli uporabljati šolarji. Leon Andrejka Pri adaptaciji starega dela pa se je na steni na severni strani objekta pojavljala vlaga. „Vedeli smo, da je bila vlaga v šoli prisotna že pred adaptacijo in je bila problematična že od vsega začetka, saj na severno steno pritiska talna voda. Problem pa je tudi zaklonišče v starem delu šole, ki je bilo zgrajeno pod nivojem bližnje Zlatenščice. Zato je bila v preteklosti dodatno narejena drenaža, kar se je vse ob adaptaciji in gradnji tudi upoštevalo," je razložil Tomaž Cerar, višji svetovalec za gospodarske javne službe na občini Lukovica. Ko je bila gradnja končana in objekt tehnično uspešno pregledan, se je vlaga na steni povečevala, ne pa zmanjševala.„Začelo nas je skrbeti. Mislili smo, da se bo vlaga končala na določeni višini. Opazovali smo in ugotovili, da je vzrok nekje drugje. Vlaga se je začela pojavljati tudi na tleh in predvidevali smo, da pušča inštalacija. Naredili smo tlačni preizkus ter tako ugotovili, da v vodovodu tlak pada. Prebili smo tla in odkrili napako," nam je povedal Cerar. Pri adaptaciji starega dela šole so bila poleg ostalega obnovljena tla, ogrevanje, elektro in vodovodna inštalacija. V talnih inštalacijskih pasovih je voda iz hodnika speljana v kuhinjo. Na stiku cevi priključka kuhinjske in hodniške cevi pa je spoj, ki je povezan z matico. Ta je bila pri obnovi inštalacije uspešno testirana in zato je bil preko položen tlak. Kot pa se je izkazalo, je omenjena matica kasneje počila in na stiku cevi je puščala voda. „Šlo je za skrito napako in dogovorjeno je bilo, da jo odpravi izvajalec adaptacije kuhinje, kar občino ne stane nič. Napaka je že odpravljena in tlak ponovno položen. Tla pa so bila položena, ko so naprave pokazale primerno osušenost konstrukcije," je o sanaciji dejal Cerar. Spomladi, ko se bo zaključila zimska kurilna sezona, pa se bo dokončno odločilo o dokončni sanaciji zidu na severni strani objekta, kjer je še vedno prisotna vlaga, ki naj bi se po pričakovanjih zmanjšala. Župan in uprava zagovarjajo strokovni pristop k odpravi napake, kar pa časovno predstavlja daljši postopek. Hitro ukrepanje bi lahko prineslo le začasno rešitev. Želja Občine Lukovica je trajna sanacija ne le napake na vodovodu, ampak tudi na zidu. Ob tem je potrebno poudariti, da vse to ni vplivalo na pouk, ki je v vsem tem času potekal nemoteno. Sanacija po odpravi napake Hofer sporoča Veseli december po Hoferjevo! Praznični čas je pred vrati in december bo ponovno postregel z zanimivimi in prijetnimi dogodiki. Prireditve, zabave in obdarovanja bodo popestrili vsakdanjik, otroke pa bodo razveselili trije dobri možje, ki bodo v hišo prinesli pričakovanje, vznemirjenje in obilico dobre volje. Naša ponudba je v prazničnem decembru še posebej pestra, saj se trudimo, da bi ustregli prav vsem prazničnim željam. Naše police so polne najrazličnejših dobrot, ki bodo razveselile vso družino. Z našimi izdelki bo tudi kupovanje daril za decembrska obdarovanja postalo preprosto, saj boste na enem mestu našli vse, kar potrebujete, da osrečite svoje najbližje. V pričakovanju praznikov Miklavž je prvi izmed treh dobrih mož, ki v decembru obiščejo otroke. Tradicija narekuje, da na god sv. Miklavža otrokom v peharje ali na krožnike natresemo slaščice, suho sadje in druge dobrote. Prav ponudba tovrstnih izdelkov je v naših poslovalnicah še posebej bogata. V tem času so zelo priljubljeni čokoladni Miklavži ali parkeljni, ki bodo prav gotovo privabili nasmeh na lica vaših otrok. Vsa družina se lahko posladka tudi z najrazličnejšimi medenjaki, klasičnimi božičnimi piškoti, katerih tipične sestavine so med, cimet, ingver in klinčki. Nekaterim so dodani mandeljni, marcipan, sladkorni posip ali glazura ter čokoladni obliv. Odlični so tudi naši medenjaki z raznimi sadnimi nadevi, ki se kar topijo v ustih. Priporočamo vam, da preizkusite še našo ponudbo najrazličnejših pralin, peciva s sadjem, čokoladnih domin in piškotov spekula-tius. Z njimi lahko razveselite otroke, jih postrežete gostom ali si jih privoščite sami, saj se odlično podajo k čaju ali kavi. Pogrejmo se ob čaju dobro znano kavo blagovne znamke Hofer, ki je narejena iz najkakovostnejših vrst kave in jo odlikuje polna aroma. Za tiste, ki uživate v vonju sveže mlete kave, je na voljo tudi kava v zrnju v praktičnih kilogramskih ali polkilogramskih pakiranjih. Priporočamo vam, da kavo iz naše ponudbe postrežete s smetano za kavo ali posebnim mlekom naše blagovne znamke Milfina, ki je gostejše od navadnega mleka in poskrbi za kremast in bogat okus vašega najljubšega napitka. Nič ni lepšega, kot prijetne urice, ki jih preživimo na toplem, ob tem pa uživamo še ob skodelici vročega čaja ali dišeče kave. Tako tisti, ki so zapriseženi ljubitelji čaja, kot tudi tisti, ki dan začnejo s požirkom kave, bodo navdušeni nad našo bogato ponudbo visoko-kakovostnih toplih napitkov. Če si radi privoščite prave čaje, tako črne kot zelene, vam priporočamo, da preizkusite naš izbor. Na naših policah najdete vse od klasičnih pravih čajev, kot sta Earl Grey in Darjeeling, ki pravi okus dosežejo z dodatkom mleka, pa do eksotičnih zelenih čajev s sadnimi okusi. Če pa vam bolj prijajo domači okusi, pokusite naše sadne čaje izbranih arom ali zeliščne čaje. Metini, hibiskovi, šipkovi ali kamilični čaji znamke Westcliff bodo nedvomno blagodejno vplivali na vaše počutje. Izjemno priljubljeni so tudi naši cappu-ccini, ki jih pripravite tako, da v skodelico natresete nekaj žličk cappuccina v prahu in ga prelijete z vročo vodo ali mlekom. Ponudba okusov je resnično pestra, saj lahko izbirate med klasičnimi okusi in takimi z dodatkom čokolade, vanilije, mleka ali karamele. Omamni vonj kave Ljubitelji kave boste pri nas prav gotovo prišli na svoj račun. Razvajajte se ob naši izvrstni mleti turški kavi blagovne znamke Aromatica, ki vas bo z izjemno Vaš Hofer aromo in pristnim vonjem prav gotovo navdušila. V ponudbi imamo tudi vsem Pohitite v najbližjo Hoferjevo poslovalnico in sebi in svojim najbližjim polepšajte praznični december z našimi visokokakovostnimi izdelki. Slike so simbolič ne. Za napake v tisku ne oc govarjamo. m IM«| Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si (nadaljevanje s strani 4) Celotna površina območja L6 je cca 90000 m^. Občinskega zemljišča pa je od tega približno 3-4 %. Občina Lukovica je že v prejšnjem mandatu pristopila k pogovorom z lastniki zemljišč, vendar smo ugotovili, da za to ni kakšnih realnih možnosti zaradi pomanjkanja volje lastnikov do prodaje pa tudi zaradi visoko postavljene cene zemljišč. Zemljišče smo dali oceniti in videli, da je želena cena lastnikov daleč višja od realne vrednosti. (Če bi občina kupovala po previsoki nerealni ceni, bi me »na križ pribijali« še za to). Tako občina zemljišča v času mojega županovanja ni mogla kupiti. Kasneje so se pojavili razni »nepremičninarji«, tudi Ener-gocommerc, ki je prišel s ponudbo tudi za odkup občinskih 3-4 % zemljišč. Glede na poznavanje specifičnosti Lukovice smo jim razložili, da smo se pripravljeni pogajati, ko bodo odkupili večino vseh zemljišč. S tem smo dali vedeti, da bo moč kar koli zgraditi, če bo mogoče realizirati celoten veljaven zazidalni načrt. Odkupi in pogajanja so, kot mi je znano, trajali približno tri leta. Po tem času je bila situacija naslednja: odkupljenega je bilo približno % celotnega zemljišča, ostale tretjine lastniki niso želeli prodati. Poleg Energocom-merca so zemljišča odkupili še nekateri drugi investitorji, vendar je večino, tako na poslovno stanovanjskem severnem delu kot na obrtnem južnem delu, imel Energocommerc. Predstavniki Ener-gocommerca so predstavili možnost, da bodo stanovanjski del prodali državni inštituciji Stanovanjskemu skladu RS. Stanovanjski sklad tudi ni kupoval posameznega zemljišča, ampak celotno območje za izgradnjo stanovanj, ki jo je predhodno odobril njegov upravni odbor. Tako je, če beremo časnik Finance št.: 179/2008, Stanovanjski sklad v Lukovici kupil 29000 m^ zemljišč (poleg tega so v tem času med drugim kupovali tudi v Ivančni Gorici in Dragomlju); v tem časniku se nikjer ne omenja občinskih zemljišč. Občinskega zemljišča znotraj zemljišča Stanovanjskega sklada RS (SSRS) je za cca 10 %. In če je verjeti obtožbi gospoda Močnika, potem je SSRS na občinskem zemljišču preplačal preko 250 € na m^ zemljišča. Kje so potem še kupnina za zemljo, prispevek za opremljanje zemljišča, pa dodatnih 30 €/m^, pa prispevek za že zgrajeno infrastrukturo ...? Močnik namreč navaja, da je posrednik s prodajo občinskega zemljišča SSRS zaslužil 760000 €. Huda, huda obtožba in zavajanje javnosti ter tudi blatenje mojega dobrega imena. V Financah namreč piše, da je šlo za zemljišče v Lukovici, ne za občinsko zemljišče. Prav tako v Financah navajajo, da je Računsko sodišče ugotovilo, da gre za predrage nakupe SSRS in da je to kršitev, s čimer se strinjam tudi jaz. Pri nas pa nekateri ugotavljajo, da gre za prepoceni prodajo z naše strani. Tako da se je treba odločiti, ali gre za eno ali drugo. (Računsko sodišče RS je o nakupu že podalo svoje stališče.) Po aproksimativnih izračunih, ki smo jih delali sami na bčini, bi morala biti zemlja v L6 vredna maksimalno od 18-20 €, da bi jo s komunalno opremo, ki je še potrebna, in prispevki za že zgrajeno komunalno opremo lahko brez investicije smatrali za komunalno opremljeno zemljišče, ki bi bilo vrednoteno nato cca 100 €/m^. Pa je občina iztržila celo več za zemljišče, kot je ocenil cenilec. Tako je kupec plačal več kot 55 €/m2 z DDV. Mnenje kupca (SSRS) je celo bilo, da od občine zemlje ne bi kupovali, ampak bi občina zemljišče menjala za javne površine, ki bodo nastale znotraj L6. Občina je lahko prodala nepremičnino brez izvedbe javne ponudbe, dražbe oziroma javnega zbiranja ponudb, torej s sklenitvijo neposredne pogodbe, če je bila prodaja skladna s prostorsko izvedbenim aktom občine, kar je izrecno določala tretja alineja 1. točke četrtega odstavka 80. f člena ZJF. Po takrat veljavnih določbah Zakona o urejanju prostora, Uradni list RS št. 110/2002 (v nadaljevanju ZUreP) so prostorski izvedbeni akti občine bili občinski lokacijski načrt in prostorski red občine, Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list SRS št. 18/1984 je poznal prostorske izvedbene načrte (PIN) ter prostorske ureditvene pogoje (PUP) Zakon o urbanističnem planiranju, Uradni list SRS št. 16/ 1967 pa zazidalne načrte. Glede na zgornje ugotovitve je moč skleniti, da je neposredna prodaja nepremičnin pred 3. 9. 2007 bila, v kolikor je šlo za prodajo lastnikom drugih parcel iz prostorskega akta zaradi potrebe po zaokrožitvi njihovih gradbenih parcel za izvedbo prostorskega akta, dopustna in skladna s tedaj veljavno zakonodajo. Očitki, da občinski svet ni nič vedel o tem, seveda ne drže. Kot župan bi lahko vse skupaj rešil s komisijo za odprodajo, kot to zahteva zakonodaja, toda vse sem dal na odbor in Občinski svet. Odbor za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje je odprodajo občinskih zemljišč obravnaval na 2. izredni seji, dne 9. 3. 2006 pod točko 2. Občinski svet je odprodajo obravnaval na 24. seji dne 9. 3. 2006 in sprejel sklep, s katerim soglaša z odtujitvijo parcel in pooblašča župana, da sklene kupoprodajno pogodbo. Komunalni prispevek oziroma program opremljanja stavbnega zemljišča pa je sprejemal Občinski svet na zadnji seji 27. 10. 2008, o čemer so tudi pisali v Financah št.: 210/2008. Poleg programa opremljanja so svetniki sprejeli tudi poseben člen v Odloku, kjer zaračunavamo dodatek 30 €/m^ stanovanjske površine za družbeno infrastrukturo. (Program opremljanja govori o opremi, ki jo je potrebno zgraditi v območju L6. To so izračunani realni stroški in pri tem občina ne more nič zaslužiti, saj gre po zakonu za strogo namenska sredstva). Sprejetih dodatnih 30 € je pa druga stvar, v zvezi s tem sem prejel naslednje elektronsko sporočilo: »Sporočam vam, da smo Borovničani prebrali članek o Lukovici v Financah z dne 30. oktobra in bili nad vsebino naravnost navdušeni. Čestitke vašemu županu in občinskim svetnikom! Tako se dela!! Lep pozdrav, Damjan Debevec, svetnik občine Borovnica« Torej toliko o odpustkih, ki naj bi jih delil. Oprema zemljišča je oprema in pri tem gre le za ovrednotenje obvezne komunalne opreme. Sam sem prepričan, da bi bilo najbolje tako, kot smo že storili v nekem drugem primeru, da investitorji sami gradijo komunalno opremo in občina s to dejavnostjo ne bo obremenjena. Moram pohvaliti predsednika odbora g. Grega Bajdeta, čigar predlog, ki ga je podprl tudi Odbor, je teh 30 €, ki bi rešili krizo z vrtcem za prebivalce v L6. Vendar zakon takega stroška ne dovoljuje, čeprav smo prepričani, da je smiseln, opravičljiv in da po drugi strani država sploh ne omogoča občinam vira za gradnjo vrtcev in šol, katerih izgradnja je občinska obveznost. Mnenje Ministrstva za okolje in prostor je, da nimamo pravice zahtevati, česar ni v zakonu. Lahko pa bi ta zakonska določila razlagali tudi drugače, nenazadnje je SSRS podrejen temu ministrstvu, ki ga je do sedaj vodila SLS, vendar do tega ni prišlo. Svetnika SLS v občinskem svetu sem prosil za posredovanje in pomoč, pa ... Predlog, ki ga sprejel občinski svet, je po mojem mnenju dober za nadaljnje pogovore z SSRS. Kljub temu da mi je direktor g. Pirc zatrdil, da ni o čem govoriti in da bodo šli striktno po pravni poti. Osebno si bom še naprej prizadeval, da vsej zadevi pridemo uspešno do konca. Upam le, da vse skupaj glede na finančno krizo ne bo vplivalo na izvedbo investicije ... Ne vem, kako počen spojni kos na vodovodu v šoli v Blagovici vpliva na razpad sistema upravljanja občine. Niti ne vem, zakaj bi bil poslovilni objekt v Krašnji dražji za 50, danes sem celo slišal za 100 %. (O tem že piše poseben članek v tem časopisu). Konec takim ravnanjem in pisanjem pa bo, ko bo več pripravljenosti pomagati delati in manj pripravljenosti samo nadzorovati in kazati s prstom, kaj komu ni všeč. Velikokrat rečem na Občinskem svetu, če koga kaj še posebej zanima, naj se oglasi na občini in mu bom sam ali pa sodelavci poskušali razjasniti. Sem odprt za vse, imam pa tudi svoje meje. Tako. Zelo na kratko sem poskusil odgovoriti na dileme in obtožbe in upam, da dovolj jasno. Vse stvari namreč niso tako enostavne, kot se včasih zdi, imajo svoj »zakaj« in »zato«. Matej Kotnik, župan Regionalna cesta Direkcija Republike Slovenije za ceste upravlja s skoraj 6.000 km hitrih, glavnih in regionalnih cest ter kolesarskimi potmi. Med temi je tudi regionalna cesta Ljub-ljana-Celje, ki poteka skozi občino Lukovica. V novembru letos so na njej zaradi poškodovanega cestišča preplastili odsek na Prevojah. V prihodnosti pa je v načrtu direkcije še nekaj preplastitev in del na tej cesti. Leon Andrejka Redno namreč potekajo sestaneki med predstavniki Občine Lukovica in Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC). Na njih so do sedaj z direktorjem direkcije g. Vilijem Žavrlanom pregledali stanje in tekoče težave na regionalni cesti skozi Črni graben. Tokrat pa je občino na povabilo župana Mateja Kotnika 3. novembra obiskal kar novi direktor Gregor Ficko. Izkazano je bilo razumevanje za zahtevane rešitve in hkrati tudi obljubljeno, da se bodo težave, ki so jih skupaj ugotovili, čim prej rešile. Občina Lukovica je tako na direkcijo že pred časom posredovala spisek odsekov, kjer bi bilo potrebno nujno opraviti dela ali jih sanirati. Eno izmed njih je bila realizirana že v preteklosti, in sicer odprava črne točke na vrhu Pre-voj, kjer je bila Občina Lukovica udeležena tudi v obliki sofinanciranja. Prav v tem mesecu pa je bilo preplaščeno cestišče od tega križišča do konca Prevoj v smeri proti Želodniku. V bodoče pa na Občini Lukovica računajo še na preplas-titev odseka od konca Šentvida do Lukovice, levi zavijalni pas v Trnjavi, hodnik za pešce v Kompoljah, pločnik in izgradnjo kolesarske steze Želodnik-Prevoje, sanacija posedajočega cestišča Šentožbolt-Učak-Trojane in pločnik v Sp. Petelinjeku. Vse to so projekti, ki bodo potekali v okviru DRSC, saj je direktor obljubil, da bodo omenjene projekte poizkušali uresničiti do konca leta 2011, v kolikor bo država za direkciji dodelila dovolj sredstev. Občina je opozorila, da bi skladno z Uredbo o gradnji avtoceste morala biti preplaščena z novim asfaltom celotna magistralna cesta skozi občino, vendar se to ni zgodilo. Novi direktor je ponovil stališče DRSC-ja, da je plan njihovega dela odvisen od sredstev, ki jih Državni zbor zagotovi v državnem proračunu. Osebno pa se bo zavzel, da bo čim več problematike, na katero v občini Lukovica stalno opozarjajo, tudi rešene. V teh projektih pa bo morala sodelovati tudi Občina Lukovica s projektno dokumentacijo in delnim finančnim vložkom. Na preplastitev čakajo tudi ostali odseki regionalne ceste Preplastitev zaradi poškodbe cestišča Občina Lukovica pričakuje tudi izgradnjo pločnikov Gradnja vendarle uspešno napreduje Poslovilni objekt je dolgoletna želja krajanov Krajevne skupnosti Krašnja, ki jo bo Občina Lukovica dokončno uresničila v začetku prihodnjega leta. Javni razpis za izvedbo projekta, ki je bil usklajen in potrjen s strani Krajevne skupnosti Krašnja, je potekal v začetku letošnjega leta. Tako je marca župan Matej Kotnik z najugodnejšim ponudnikom, podjetjem Lesnina Inženiring d.d., podpisal pogodbo za izvedbo tega projekta v vrednosti 245 tisoč evrov. Leon Andrejka Dela za izgradnjo poslovilnega objekta, ki stoji poleg pokopališča, so se tako začela v spomladanskih mesecih. Izvajalec je že kmalu po začetku izstavil zahtevo po dodatnih sredstvih, saj naj bi se pokazala dodatna dela. O tem je Tomaž Cerar, višji svetovalec za gospodarske javne službe na Občini Lukovica, povedal: "Dolgo časa smo se branili, ampak določenih stvari se ne moreš ubraniti, če je bilo dejansko izkopano več materiala. Ko se je začelo graditi, se je na zemeljskih delih pokazalo več dela in ne dodatna dela. Tako je bilo dejansko izkopanih 3000 kubičnih metrov in ne 600, kot je bilo predvideno v projektu. Glede na dejansko situacijo so se povečale količine, cena za kubični meter pa je ostala ista." Zaradi resnega dela in trdih pogajanj s strani občine je izvajalec dela ustavil in se niso nadaljevala, dokler niso bile določene natančne količine. Šele ko so bile dejansko natančno določene postavke, je bil podpisan aneks v vrednosti, ki ne presega zakonsko dovoljenega povečanja osnovne pogodbe, ki gaje potrdil tudi Občinski svet Občine Lukovica. Gradbena dela se tako kljub zapletom uspešno izvajajo naprej, se počasi bližajo koncu in če bodo vremenske razmere primerne, bodo dela končana do 15. decembra letos. Cerar pravi, da sredstva, ki so v proračunu namenjena za izgradnjo poslovilnega objekta v Krašnji, zagotovo ne bodo presežena. O očitkih drage gradnje je dejal, da lokacija objekta na brežini predstavlja zahtevnejšo gradnjo, izvajalec pa je bil kot najugodnejši izbran na javnem razpisu, kjer ima vsakdo možnost prijaviti se na razpis ter tako zagotoviti cenejšo gradnjo. Omenjeni projekt pa je tudi dokaz, da občinska uprava resno pristopa k delu in je trd pogajalec. Ko bo objekt končan, pa bo kljub raznim polemikam eden lepših te vrste. Dela se pospešeno nadaljujejo Lokacija poslovilnega objekta v Krašnji Objekt bo med lepšimi te vrste Seja odbora za gospodarstvo V ponedeljek, 10. novembra 2008, so se sestali člani Odbora za gospodarstvo; obravnavali so problematiko Podružnične šole Blagovica, finančne predloge Medobčinskega inšpektorata za leti 2009 in 2010 ter poročilo o opravljanem delu za leto 2007 in 2008 ter Pravilnik o uporabi in najemu dvorane v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Katarina Karlovšek Po sprejetem zapisniku 5. seje je predsednik Odbora Tomaž Beden predal besedo ravnateljici Podružnice osnovne šole Blagovica Brigiti Nojič, ki je članom Odbora predstavila napako, ki se je pokazala na novi šoli, in sicer zajetna vlaga, ki je močno načela objekt, ki je bil v začetku letošnjega leta predan v uporabo. Povedala je, da je kot ravnateljica odgovorna za zdravje vseh učencev, vlaga v objektu pa bi lahko načela njihovo zdravje. Napaka, ki se sicer že sanira, sicer ne ovira potek pouka, člani Odbora so se soglasno strinjali, da bo potrebno najti odgovornega za nastalo situacijo. Stanje v šoli si je ogledal tudi predsednik Odbora Tomaž Beden; povedal je, da je bil zgrožen nad stanjem. Nova osnovna šola v Blagovici na 220 m2 adaptiranih in 1.200 m2 novih površin je sicer velika pridobitev za kraj, še zlasti telovadnica, katere do sedaj sploh niso imeli. Stara osnovna šola je bila zgrajena leta 1978, delno sanirana leta 1981, skladno s Strategijo enakomernega razvoja krajev v občini Lukovica, pa se je leta 2002 pričel pripravljati ureditveni načrt in usklajevanje z Ministrstvom za šolstvo za adaptacijo stare in dodatno izgradnjo nove osnovne šole. V začetku leta 2004 se je pričel pripravljati investicijski projekt, jeseni 2006 je bil pričetek gradnje, zaključek in vselitev v nove šolske prostore pa je bilo v začetku letošnjega leta. Investicija je bila vredna 2 milijona evrov, od tega je 70 odstotkov sredstev prispevala Občina Lukovica, 30 odstotkov vrednosti investicije pa je primaknila država. Že v času sanacije in gradnje nove šole pa je bilo znano in poznano dejstvo, da je potok Zlatenščica, ki teče mimo šole, že poplavljal ter večkrat poplavil staro osnovno šolo, prav zaradi tega so ob gradnji šole tudi regulirali rečno strugo ter na novo zgradili most in prestavili dovozno cesto do šole, kar je znatno vplivalo na investicijsko vrednost projekta. Tomaž Cerar, svetovalec za gospodarske javne službe na Občini Lukovica, je ogorčenim članom Odbora povedal, da je bila vlaga prisotna že v obstoječem objektu, ki je bil adaptiran, naknadno pa je počila še matica pri stiku dveh cevi, obilno deževje med gradnjo pa je situacijo še poslabšalo. Direktor občinske uprave Stojan Majdič je povedal, da se vsi sanacijski ukrepi že izvajajo, s čimer Občina Lukovica ne bo imela dodatnih finančnih obremenitev, ker sanacija bremeni izvajalca gradnje, vsekakor pa bo občinska uprava ustrezno ukrepala ter zahtevala objektivno odgovornost za nastalo situacijo, v kolikor se izkaže, da za to obstaja utemeljen sum. V drugi točki so člani Odbora obravnavali finančne predloge Medobčinskega inšpektorata za leti 2009 in 2010 ter poročilo o opravljanem delu za leto 2007 in 2008. leto. Na pobudo predsednika Odbora Tomaža Be- dena, je vodja Inšpektorata Irena Karčnik izčrpno predstavila vse postavke v finančni predlogi za naslednje dve leti. Tako predsednik kot ostali člani Odbora so bili soglasni, da je znesek, ki ga občina Lukovica prispeva za delovanje Inšpektorata (to je 33.000 evrov letno), odločno previsok. Člane odbora je med drugim presenetila občutno previsoka postavka za zavarovanje vozil, ki jih uporablja Inšpektorat, visoka cena ene uniforme za posameznega redarja (cena kompleta ene uniforma znaša 3.000 evrov) ter plačilo celotnih stroškov izobraževanja na visoki šoli enemu izmed zaposlenih v Inšpektoratu. Delovanje Inšpektorata s tremi zaposlenimi, s predlogom ene dodatne zaposlitve, znaša na letni ravni 203.792 evrov, kar je po mnenju članov Odbora za gospodarstvo občutno previsok znesek, menili pa so tudi, da zelo poredko vidijo redarja na delu v naši občini. Medobčinski inšpektorat je ustanovilo šest občin (Trzin, Komenda, Mengeš, Moravče, Vodice in Lukovica) pred dobrima dvema letoma, njegovo delovanje pa temelji na inšpekcijskem nadzoru in redarstvu na področjih, ki jih urejajo materialni predpisi občin ustanoviteljic, t. j. občinski odloki, skladno z veljavno zakonodajo. To so vsi odloki za ceste, nadzor nad pitno vodo in komunalnimi odpadki. Inšpektorat naj bi zagotovljal enakomeren nadzor v vseh občinah, vseh šest občin pa zagotavlja enako število sredstev. Sedež Medobčinskega inšpektorata je v Trzinu. Odbor za gospodarstvo je zavrnil finančni predlog Medobčinskega inšpektorata za leti 2009 in 2010 ter predlagal županu Mateju Kotniku prevetritev pogodbe oz. dogovora, ki je bil sklenjen med Medobčinskim inšpektoratom in občinami soustanoviteljicami. Odbor za gospodarstvo predlaga tudi, da se spremeni ključ razdelitve oz. obremenitve sredstev na posamezno občino, in sicer po ključu deleža prebivalcev v posamezni občini. Sprejet je bil tudi sklep, da se preuči možnost preureditve sistema delovanja inšpektorata, in sicer v smislu, da sedežna občina nudi inšpektoratu vso podporo, ostale občine pa imajo pogodbo »na klic«, direktorju občinske uprave Stojanu Majdiču pa je bilo tudi predlagano, da preuči ostale stroške inšpektorata, in sicer v smislu vključitve Občine Lukovica k drugi občini ali k vzpostavitvi samostojnega redarstva. Predsednik odbora Tomaž Beden je menil, da je ta pogodba za našo občino škodljiva in bi jo bilo smiselno ponovno preučiti ter popraviti ali jo razveljaviti. Zadnja točka dnevnega reda Odbora za gospodarstvo je bila sprejetje Pravilnika o najemu KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica, Stari trg 19 nœiMKA e-pošta: kss.lukovica@lj.kgzs.si tel.: 01/72-35-116 PREDAVANJE ZA S/KOP ZA LETO 2009 Predavanja potrjena s strani MKGP v okviru obveznega izobraževanja za vse, ki ste vključeni v SKOP ali KOP, bodo v Domu kulture v Kamniku v sredo, 3. 12. 2008. Ob 9.30 uri bo začetek predavanj z naslovi: • Tehnologija paše, ki je v veljavi za hribovit svet kot paša na kmetijah pred odhodom živine v planino, • Vpliv pasme in prehrane na kvaliteto govejega mesa, • Ekonomska učinkovitost sonaravne reje domačih živali in možnosti trženja proizvodov živalskega izvora. Ob 14.30 uri bo začetek predavanj z naslovi: • Metabolne težave visoko proizvodnih krav, • Vzreja telet za pleme, • Dobra kmetijska praksa pri gnojenju, pomen analiziranja tal in izdelave gnojilnih načrtov, • Standardi oskrbe travniških sadovnjakov-začetni del, • Tehnologija paše, ki je v veljavi za hribovit svet kot paša na kmetijah pred odhodom. Vabljeni tudi ostali, ki vas zanimajo teme predavanj. V Lukovici bodo predavanja za S/KOP v februarju 2009. Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka in uporabi dvorane v Kulturnem domu Janka Kersnika, s katerim se ureja način in pogoji, pod katerimi Občina oddaja v najem oziroma v uporabo dvorano v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Po Pravilniku se za prireditve, ki jih organizira Občina Lukovica, ne zaračunava najemnine stroškov, prav tako tudi ne za dobrodelne in humanitarne prireditve, za katere se ne zaračunava vstopnine, najemnik pa je dolžan po prireditvi na lastne stroške dvorano očistiti. Za prireditve, ki jih organizirajo in izvajajo kulturna in ostala društva Občine Lukovica, se ne zaračunava najemnine, za komercialne prireditve pa se zaračunava najemnina po ceniku. Celodnevni najem v času kurilne sezone znaša 250 evrov, v času izven kurilne sezone pa 200 evrov. Obnovljeno vaško korito v naselju Koreno V petek, 14. 11. 2008, je na Korenu potekalo odprtje obnovljenega vaškega korita v spodnjem delu naselja. Kulturni program so pripravili člani KUD Fran Maselj Podlimbarski in učenci Podružnične osnovne šole Krašnja. Za pogostitev in domače dobrote za vse povabljene in nastopajoče pa so poskrbele žene spodnjega dela vasi Koreno. Katka Bohinc Občina Lukovica je v letošnjem letu na pobudo lastnice zemljišča ge. Lidije Žuran, na katerem se nahaja vaško korito, na razpisu pridobila sredstva iz Heliosovega sklada za obnovo vodnjaka -korita, in sicer v višini 50 % ocenjene vrednosti del. Ostalo polovico sredstev sta prispevali lastnica zemljišča in Občina. Ta vodni izvir v vasi Koreno ima izjemno kulturno-zgodovinsko, arhitekturno in etnološko vrednost, čeprav ni zavarovan kot kulturni spomenik, niti ni evidentiran v registru kot enota kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo, zaradi svoje starosti, tipologije korita, nekdanje uporabnosti za celotno vas. Vodni izvir še danes v času pomanjkanja vode opravlja svojo funkcijo. Vodni izvir z betonskim koritom se je v prvotni obliki ohranil vse danes. V preteklosti je služil vaščanom za napajanje živine in pranje perila, v domove pa so vodo nosili v škafih. Od leta 1969, ko so v vas napeljali vodovod, je studenec izgubil svoj prvotni namen, zato je korito s svojo okolico začelo vztrajno propadati. Služilo je le še zalivanju bližnjih vrtov in gašenju žeje mimoidočih. Neprecenljiva vrednost izvira je prav v tem, da ni presahnil niti enkrat, tudi v najbolj sušnih obdobjih je pretok ostal enak. V zadnjih letih, ob pomanjkanju vode, vaščani celo prečrpavajo vodo v rezervoar in tako zagotavljajo nemoteno preskrbo vasi s čisto pitno vodo. Vodno učno pot kot projektno delo z naslovom »O vodi (vodna učna pot)« so z namenom, da bi vodni izvir na Korenu pa tudi druge znamenitosti narave in kulture na tem območju čim bolj približali zanimanju ljudi in jih spodbudili k bolj številnemu obisku, pripravili učenci POŠ Krašnja, ki so delo ob odprtju tudi predstavili. Poseben zgodovinski in prostorski pomen vodnemu izviru daje tudi odločitev vaščanov, ki so letos, 7. julija, v sodelovanju s KUD Fran Maselj Podlimbarski pripravili spominsko srečanje ob osrednjem vaškem studencu in namestili tudi spominsko ploščo ob izidu izbranih pesmi Petra Levca. Pesnik je namreč svojo pesem Požgana vas posvetil vasi Koreno, ki je bila med drugo svetovno vojno požgana. Šestnajst moških so zaprli v hišo in zažgali, ženske in otroke pa izselili v Nemčijo. V pesmi omenja tudi studenec in vaško korito: »V vaškem koritu pa vre in peni se bistri studenec. V njem partizani gase žejo si mimogrede.« (Peter Levec) Na odprtju se je zbralo lepo število ljudi, zbrane je pozdravil tudi župan Matej Kotnik Andreja Roš, vodja projekta iz Heliosa in učenca Podružnične OŠ Krašnja V duhu sprave Občina Lukovica in župan Občine Lukovica Matej Kotnik sta 29. oktobra 2008 pripravila počastitev dneva spomina na mrtve in praznika vseh svetih, ki že tradicionalno poteka v duhu sprave. Leon Andrejka Tokrat še toliko bolj, saj so se polaganja vencev in poklona pri štirih pomnikih, ki govore o različnih usodah, a vendarle o sinovih in hčerah istega naroda, poleg župana, predstavnikov občinske uprave Pri Marijinem znamenju v središču Lukovice Zbrani v Šentvidu na pokopališču padlim partizanom Stojana Majdiča in Irene Strmšek ter svetnika Občine Lukovica Francija Bernota udeležili tudi Franc Avbelj, predsednik Komisije za delo z veterani pri Gasilski zvezi Lukovica, Srečo Strehar kot predstavnik Zveze borcev za vrednote NOB Lukovica in župnik župnije Brdo Andrej Svete. Vence so položili pri spomeniku padlim borcem v Lukovici, pri Marijinem znamenju v središču Lukovice, pri obeležju žalostne Matere Božje - spomeniku zamolčanim žrtvam na Brdu in na pokopališču padlim partizanom v Šentvidu. Na ta način so se poklonili v Lukovici in na Brdu z mislijo na vse kraje v naši občini, kjer so pokopani naši predniki in tudi z mislijo na vse, katerih življenja so se končala v daljnih deželah. Občina veča zmogljivosti vrtca V občini Lukovica se število prebivalcev veča. Samo v zadnjem desetletju (od leta 1997 do 2007) se je število povečalo za skoraj 600. S tem seveda narašča tudi število otrok in potreba po vpisu v vzgojnovarstvene ustanove, predvsem vrtec. Občina Lukovica se temu uspešno prilagaja. Pred dvema letoma so v podružnični šoli v Krašnji, kjer je število šoloobveznih otrok upadlo in so bili prostori neikoriščeni, prenovili prostore in jih preuredili v dva oddelka Vrtca Medo. Tako se je poleg vrtca na Prevojah program predšolske vzgoje začel izvajati tudi v Krašnji. Letos pa je bil tam odprt še tretji oddelek. Leon Andrejka V njem je prostora za štirinajst otrok prve starostne skupine od enega do dveh let starosti. Še pred zaključkom lanskega šolskega leta so bila opravljena dvomesečna usklajevanja in pripravljena projektna dokumentacija. Takoj po koncu pouka pa so se začela dela. Najprej je bilo potrebno izprazniti staro učilnico, ki je bila po prvotnem načrtu sicer mala učilnica, a so jo osnovnošolci uporabljali kot pomožno računalniško učilnico. To je bilo potrebno prestaviti in zato so na delu hodnika, kjer se je že nahajala knjižnica, naredili pregradno steno, dodali svetila in vrata ter v nov prostor umestili tudi računalnike. V žepu hodnika je sedaj večnamenski prostor, ki se lahko uporablja kot učilnica za individualni pouk ali podaljšano bivanje. Šele nato je sledila popolna prenova stare učilnice za potrebe tretjega oddelka vrtca. Zaradi dotrajanega parketa je bil položen nov tlak. V celoti pa sta bila zamenjana in prestavljena električna inštalacija in ogrevanje. Nove so sanitarije z umivalnico, ki so prirejene zahtevam najmlajših otrok. Izvajalec je glede na pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca uredil tudi garderobne prostore. Največji del oddelka zavzema igralnica, ki je bila najprej prepleskana in kjer so bila zamenjana okna ter svetila. Prostor je popolno opremljen z ležalniki, posteljicami, igrali in vso ostalo opremo, ki jo potrebna za tovrstni oddelek. Otrokom je na novo omogočen tudi prehod iz igralnice na zunanje igrišče, kjer sta novo igralo in pokrivalo za peskovik. Položenih pa je bilo tudi 80 kvadratnih metrov pralnih plošč. Vsa dela izvajalca, ki jih je v skupni vrednosti okoli 70 tisoč evrov in jih je v celoti krila Občina Lukovica, so bila uspešno končana v enem mesecu in pol še pred začetkom novega šolskega leta. Od letošnjega septembra tako tri oddelke enote vrtca v Krašnji obiskuje 50 otrok. S še petimi oddelki na Prevojah pa Vrtec Medo skupaj obiskuje 145 otrok. Slovenski slavček 2008 V Hali komunalnega centra v Domžalah je v soboto, 8. novembra, že 15. potekala humanitarno-glasbena prireditev Slovenski slavček. Ob pomoči radia Veseljak, Slovenskih novic in ostalih pokroviteljev in donatorjev se tako zbirajo sredstva za delovanje Varstveno delovnega centra Ince v Mengšu. djd Z zbranimi sredstvi se mladim, ki so nastanjeni v centru, omogoči nekaj več, različna letovanja in izlete. Svoje poleg gledalcev in poslušalcev dodajo tudi priznanja: diamantni slavček, rubinasti slavček, zlati slavček, srebrni slavček, bronasti slavček, najbolj obetavna sku-pina in razglasitev kralja polk in valčkov za leto 2008. Uživati v nastopu mnogih ansamblov in obenem storiti nekaj za sočloveka je geslo, ki velja za mnoge dobrodelne prireditve; s svojo udeležbo prispevamo tudi mi, da posije svetel žarek na lica in v srca tistih, ki so naše pomoči potrebni. Ljubljanska vinska pot Mnogi se boste spraševali, kje poteka ta vinska pot, če pa Ljubljana ni vinorodno okolje. Ljubljanska vinska pot je na martinovo soboto, 8. novembra 2008, privabila tako poznavalce kot tudi ljubitelje dobre vinske kapljice kar na obrežje Ljubljanice. S. K. Predstavile so se vse slovenske vinorodne dežele in okoliši z vinsko in kulinarično ponudbo in kar na 46 stojnicah so ponujali mlado in staro vino ter kulinarične dobrote, značilne za določene pokrajine. Pester je bil tudi kulturno-umetniški program, ki so ga popestrile različne folklorne skupine, ljudski godci in pevci. Seveda pa prireditev ni minila brez tradicionalnega vinskega krsta. Če ste tokrat to družabno prireditev zamudili, pa si jo velja zapomniti za naslednje leto. Foto utrinek Čudovite rože na lepo urejeni občinski stavbi v Šentvidu so zasluga predsednika Krajevne skupnosti Prevoje Franca Dolinarja. Pohvalno. Odprtje prenovljene domačije RUS s poročno dvorano, muzejem in razstavnim prostorom Konec meseca oktobra so v prenovljeni domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici pripravili slavnostno odprtje nove poročne dvorane, muzeja in razstavnega prostora. Katarina Karlovšek, Foto: Leon Andrejka in Katarina Karlovšek Občina Lukovica bo odslej bogatejša še za eno veliko pridobitev - v novo urejeni domačiji RUS v Šentvidu pri Lukovici, kjer je že od leta 1810 priznano in daleč naokoli znano gostišče, so prostor preuredili v poročno dvorano, muzej, razstavni prostor ter prostor za poslovna srečanja in druge posebne priložnosti. Otvoritveni trak prenovljene domačije Rus je prerezala Rozalija Iglič iz Rafolč, ki je v letošnjem letu praznovala 102 leti. Vodja domačije Tanja Šubelj je ob tej priložnosti povedala, da poskušajo na posestvu ohranjati tradicijo in oživljati stare običaje. Po pooblastilu župana Mateja Kotnika je nekaj besed spregovorila občinska svetnica Stanislava Stopar, poudarila je, da si želi, da bi domačija Rus naredila korak naprej in poleg dobre hrane in pijače ponudila tudi del kulture, ki seže do srca in da bi v teh prostorih razstavljali in se predstavljali^ naša društva in umetniki iz Črnega grabna. Številna društva, ki tu delujejo z dolgoletno tradicijo, sestavljajo ljudje, ki veliko svojega časa in energije prostovoljno namenijo za delovanje društev, po katerih je občina Lukovica prepoznavna tudi izven meja naše občine. V razstavnem prostoru so trenutno razstavljena dela naših domačih, lukoviških slikarjev, v muzejskem delu pa so uredili kotiček, ki odseva način življenja na Lukoviškem v času rokovnjačev. Odslej bo moč dahniti usodni »da« tudi v čudoviti poročni dvorani v Lukovici. Zahvala vodstva domačije RUS vsem, ki so sodelovali pri otvoritvi, še zlasti pa: • gospe Rozaliji Iglič iz Rafolč, • Meti Jarc za vso pomoč, • županu Mateju Kotniku za podporo, • Špeli Kveder za pomoč, še zlasti pri pripravi odprtja, • vsem sodelujočim na odprtju, • slikarjem, ki razstavljajo v galeriji, • Janezu Jarcu - Žanu, • Viliju Golobu, • Pevskemu zboru Ciklamen pod vodstvom Simone Košak, • narodnim nošam s Prevoj ter • Mihu Lončarju. Zahvalna nedelja na Brdu Vsako leto se na zahvalno nedeljo poleg vseh zahval razlega tudi zahvala zakonskih jubilantov za skupno življenjsko pot, naj si bo to 10, 20, 25, 30, 40, 50 ali več let skupne zakonske poti. djd Tokrat je poleg domačega župnika Andreja Svete in duhovnega pomočnika Ivana Povšnerja pristopil pred oltar še naš rojak, župnik v Argentini Jože Bokalič, ki je trenutno v domovini na duhovnih vajah. Zadonela je poročna koračnica in naznanila začetek zahvalne svete maše, ki jo je spremljalo čudovito pritrkovanje iz zvonika. V uvodnem pozdravnem nagovoru predstavnika ŽPS je bilo naglašeno, da stopiti na skupno zakonsko pot ni lahka odločitev, vendar skupaj z Bogom lahko premagamo ovire, ki nastanejo v zakonu. Po končani sveti maši so se zakonski jubilanti po fotografiranju napotili še v župnijsko dvorano, kjer so članice in člani Karitasa zanje pripravili manjšo pogostitev. Prijetno druženje, ki se je pričelo v župnišču, so mnogi kasneje nadaljevali še v družinskem krogu - da bi tako dolgo ostalo. £0 C« vabilo Domačija Rus vas vljudno vabi na razstavo angelov in jaslic v času adventa, od 3. decembra naprej. Lepo vabljeni! -^íř- vabilo Domačija Rus vas vljudno vabi na novoletni sejem vsak petek, soboto in nedeljo popoldan, od 7. decembra naprej. Na stojnicah se bodo predstavljala domača društva s svojo bogato in pestro ponudbo. Lepo vabljeni! Sprejemamo rezervacije za novoletne zabave in silvestrovanje, tel.: 051 269 052, www.domacija-rus.si, Gostilna, galerija, poročna dvorana, posebna soba ■■ -I M.. Delovni čas: Ponedeljek 8. do 21. ure Torek zaprto Sreda 8. do 21. ure Četrtek 8. do 21. ure Petek 8. do 22. ure Sobota 8. do 22. ure Nedelja 9. do 17. ure £0 Želimo vam prijetne trenutke v naši družbi. OS Šolski radio V letošnjem šolskem letu ja na naši šoli prvič izbirni predmet glasbeni projekt. Ideja učencev izbirnega predmeta je bila, da glasbeno popestrimo dogajanje na šoli. Ekipa šolskega radia in mentorica Simona Košak Izbirali smo med različnimi idejami in zamislimi, na koncu smo bili enotni - poskusimo s šolskim radiem. Zavihali smo rokave in lotili smo se dela. Zbirali smo novice šole, izbirali primerno, kakovostno glasbo, sestavljali smo kviz, tuhtali vprašanja za skritega gosta, sestavljali novice iz sveta slavnih iz Črnega grabna in okolice ... Delo na urah je bilo zabavno, vsak je dobil zadolžitev, ki si jo je lahko tudi izbral. Največjo in hkrati tudi edino težavo pri pripravi pa je predstavljalo šolsko ozvočenje, ki z nami na noben način ni želelo sodelovati. A na koncu - v tednu otroka se je prvič oglasil radio Brdo. Kar nekaj treme je bilo in v sobici je hitro postalo vroče. Glas se je še malo zatresel, a led je bil prebit. Veseli smo bili, da se je našemu povabilu odzvala tudi miss Universe Anamarija Avbelj, ki je bila naša gostja. Povedala je ogromno izkušenj, kako je biti miss, po oddaji pa povzročila pravo zmedo, saj so vsi učenci želeli njen podpis. Prva oddaja je za nami. Učenci že pridno nabiramo nove prispevke in z veseljem čakamo trenutek, ko se bo ponovno oglasil radio Brdo. In zapomnite si: Brez nas ne bi bilo vas! Pa ga imamo ... Mislil sem na nov pevski zbor, v katerem bodo lahko pokazali svoje pevske talente in veselje do lepe pesmi mladi pevci in pevke iz naše občine. 7. nov. 2008 je bil namreč v KD Antona Martina Slomška v Šentvidu na pobudo prof. Simone Košak in župana Mateja Kotnika ustanovljen nov mladinski komorni zbor. Kar dvajset mladih (srednješolcev in študentov) se nas je zbralo. Takih, ki nam je petje v veselje in bi radi združili prijetno s koristnim. Marko Juteršek Najprej nas je pozdravil in nagovoril župan Matej Kotnik. Izvolili smo tričlansko delovno predsedstvo ustanovnega zbora, ki je pod vodstvom g. Kotnika naprej vodilo potek sestanka. Prvi otroški festival v restavraciji Marché Lukovica Restavracija Marché je kot del uspešne mednarodne verige hotelov in restavracij s sloganom Sveže, zdravo, hitro že tretje leto uspešno prisotna na avtocestnem počivališču v Lukovici. V tujini je koncept Marché že večkrat požel visoka priznanja, ko so ocenjevali avtocestna počivališča, poleg tega dobivamo tudi priznanja za vzgojno delo z našimi najmlajšimi. Naš cilj je namreč, da že najmlajšim pokažemo, kaj je zdrava in sveža prehrana, naša vrednota pa, da so najmlajši naše največje bogastvo, zato jih tako tudi obravnavamo. 18. oktobra 2008 je tako v restavraciji Marché Lukovica od 12. pa vse do 16. ure potekal prvi otroški festival, ali na kratko Pickyjada, na temo zdrava prehrana z veliko družabnimi igricami in poslikavo telesa. Ves trud in pot, ki smo ga zaposleni vložili v organizacijo prireditve, sta poplačala izreden odziv in obisk otrok in njihovih staršev, za kar se jim iz srca zahvaljujemo, ter krasno sončno vreme. Posebna hvala tudi nadobudnim učencem OŠ Janka Kersnika Brdo pri Lukovici in profesorici Marjani Flis ter In line hokejskemu klubu Prevoje za športno animacijo naših najmlajših in njihovih staršev. Pa še nekaj: Vaš Picky vsem sporoča, da bo festival tudi naslednje leto! Se vidimo! Tako kot je potrebno vsakemu novorojencu izbrati ime, smo se tudi mi najprej ukvarjali s poimenovanjem novo nastalega pevskega sestava. Odločili smo se, da bo uradni naziv zbora Mladinski komorni zbor France Marolt. Sledila je izvolitev vodstva zbora. Predsednik zbora je postal Matej Kotnik, strokovno vodstvo pa je prevzela Simona Košak, ki je ob tej priliki tudi predstavila svoje ideje in načrte za delo tega zbora in tudi nas mlade povprašala o tem, kako si mi predstavljamo delo zbora in kakšne so naše želje in pričakovanja. Matej Kotnik se nam je še zahvalil za udeležbo na ustanovnem sestanku. Da imamo že nekaj glasbenega znanja in pevskih izkušenj smo pokazali s tem, ko smo za zaključek sestanka in za ogrevanje pred avdicijo skupaj zapeli znano pesem F. Marolta Lipa zelenela je. Da ne bi po nepotrebnem izgubljali časa in bi čim prej lahko začeli z rednimi vajami, je ga. Košakova z vsemi opravila še avdicijo, na kateri je preverila naše glasovne sposobnosti in si lahko že ob tem ustvarila prvi vtis o članih zbora. Verjetno veste, da je g. Simona Košak vnesla s svojim delom na OŠ Janka Kersnika nov, svež veter na glasbenem področju in je poznana po strokovnosti in zavzetosti in česar se loti, ji tudi uspe. Zato smo veseli, da je pripravljena podariti nekaj svojega dragocenega časa mladim v naši občini. Prvi vtis je bil dober. Polni pričakovanj smo odšli domov in se že veselimo prve »ta prave vaje«. Pa da ne pozabim: Vsi mladi fantje in dekleta, ki ste morda šele zdaj izvedeli za zbor, pa imate dober glas in posluh in bi vas sodelovanje v zboru veselilo, pridružite se nam. Še je čas, veseli vas bomo! II. konjeniški dan in kostanjev piknik ŠKD Bregar Tokratno druženje ljubiteljev konj in njihovih prijateljev je minilo v znamenju tekmovalnega duha in športnega navijanja. Če smo se v preteklem letu na prvem druženju spoznavali s konji in njihovo opremo in oskrbo, smo si tokrat ogledali delo z njimi. Veliko znanja, malce športne sreče in ne nazadnje tudi sodelovanja konja in jahača je bilo potrebnega pri premagovanju ovir na poligonu, ki so ga pripravili navdušeni člani ŠKD Bregar. Svoje je dodalo še lepo sončno vreme, ki je h kmetiji Bregar privabilo veliko družin z majhnimi otroki in tudi ti so uživali v igri z domačimi živalmi in v pečenem kostanju. Ker se od kostanja ravno ne moreš najesti, pa še napenja, pravijo, so pripravili še odličen golaž in sladke dobrote domače kuhinje. Popoldne se je nagibalo k večeru, ko je sledila svečana podelitev priznanj in pokalov. Najprej so zaslužene diplome dobili tisti, ki so pri ŠKD Bregar opravljali izpit za jahača I, nato še udeleženci tekmovanja v spretnostnem jezdenju. Navdušenja med posamezniki kar ni hotelo biti konca, saj so bili prejeti pokali res nekaj posebnega in močan aplavz preko dvesto gledalcev in sotek-movalcev je bil za vsakega nekaj posebnega. Verjetno tudi za organizatorje, saj so zadovoljni obiskovalci in tekmovalci ponesli glas o tekmovanju tudi izven meja naše občine in prihodnje leto bo potrebno za tretje srečanje narediti še kaj več. Glede na presenečenja, ki nam jih pripravljajo čez celo leto, mislim, da jim bo tudi prihodnje leto uspelo, tako kakor v nedeljo 19. oktobra letos. Romanje v kraje svetega očeta Benedikta XVI. Na dvodnevno romanje po poteh svetega očeta Benedikta smo se 17. in 18. oktobra odpravili pevci in pritrkovalci z Brda in iz Zlatega Polja. Skupaj z nami so bili tudi pevci s podružnične cerkve sv. Vida v Šentvidu in člani župnijske Karitas. djd Pot nas je iz deževne Slovenije vodila na Bavarsko, kjer smo videli in doživeli veliko lepega. Že sama pot je takoj po molitvi postala veliko prijetnejša, saj je z nami tudi On, ko pa je na nas posijalo še malce zaspano sonce, se nam je naše zaupanje Vanj še toliko bolj okrepilo. S krajšimi postanki smo prispeli v Passau, ki je mnogim poznan tudi zaradi livarne zvonov. Pot nas je vodila po slikovitem starem mestnem jedru, po čudovitih mestnih uličicah, kjer smo prisluhnili tudi zanimivemu pritrkovanju na številne majhne in velike zvonove. V popoldanskih urah smo prispeli do Regensburga, kjer smo se najprej nastanili v majhnem domačem hotelu St. Georg in se pripravili za na potep po mestu. Ogledali in spoznali smo mestno hišo, se preko kamnitega mostu podali v stolnico sv. Petra in se po končanem ogledu gotske v stolnice napotili do cerkve sv. Jakoba z enim najlepših in najbogatejših romanskih portalov. Še večerni ogled mestnega jedra in utripa v njem in odpravimo se k počitku. Zjutraj nas nekateri presenetijo, saj se že navsezgodaj odpravijo raziskovat okolico hotela, mi pa raje malce poležimo in se spočiti odpravimo na zajtrk, ki je bil vrhunec bavarske postrežbe. Pot nas vodi v papežev rojstni kraj, vendar ob tem naredimo manjši ovinek in si ogledamo še Walhallo -mavzolej z malce čudno arhitekturo, ki se ne staplja s pokrajino, in s kipi vseh pomembnejših nemških mož in žena. Je pa kraj na gričku nad Donavo dobro obiskan in zato že razmišljajo o razširitvi. Po krajši vožnji prispemo v Marktl, papežev rojstni kraj. Sledi ogled rojstne hiše in okolice, najprej pa si skupaj ogledamo še film o življenju in delu papeža Benedikta XVI. Turistična pisarna nasproti rojstne hiše ponuja precej več kakor običajno in v njej se zadržimo malce dlje. Okoli dvanajste ure prispemo do največjega romarskega središča Bavarske Altottig, kjer imamo v tamkajšnji kapeli sveto mašo. Naziv kapela je kar malce smešen za prostorno dvorano, z opremo, ki se je ne bi sramovala nobena cerkev, v prvem nadstropju samostana. Spokojno in mirno je v tem res lepo urejenem romarskem središču, z majhno kapelico sredi, ki spominja na koče na Veliki planini, z Marijino podobo in mnogimi premnogimi zahvalami za uslišane prošnje. Sledita še ogled ostalih cerkva in nakup spominkov ter vožnja proti najdaljšemu gradu na Bavarskem. Slikovito mestece Burghausen se lahko poleg lepo urejenega starega mestnega jedra ponaša z najdaljšim gradom v Evropi, gradom v pravem pomenu, ne z ruševinami. Zato tudi toliko obiskovalcev, ki imajo kaj videti in doživeti na prelepo urejenem grajskem obzidju in v notranjosti. V poznem popoldnevu se odpravimo proti domačim krajem polni vtisov o romanju, ki sta nam ga pripravila turistična agencija Trud in domači župnik Andrej Svete, upoštevajoč vse kriterije romarskih potovanj. djd Aktivnosti Medgeneracijskega društva Jesenski cvet v jeseni Osnovno poslanstvo MDJC je preprečevanje socialne izključenosti starejših ljudi in zmanjšanje negativne podobe o starejših, ki prevladuje v javnosti in tudi med starejšimi samimi. V društvu se trudimo, da bi tudi starejši ljudje z našo pomočjo lahko postali nosilci različnih dejavnosti, s katerimi si bodi izboljšali kakovost svojega življenja, ter tako prispevali k boljšemu življenju tudi drugih starostnih skupin in družbe nasploh. Jožica Trstenjak, voditeljica Naših vezi Z različnimi programi ohranjamo in krepimo socialno mrežo starih ljudi, razvijamo in vzpodbujamo medgeneracijsko povezovanje in solidarnost, pripravljamo srednjo generacijo na tretje življenjsko obdobje in sodelujemo pri razvijanju prostovoljnega dela. V treh mesecih je društvo organiziralo naslednje aktivnosti: Od 26. do 30. avgusta petdnevni tabor v hotelu Laguna v Strunjanu. Na taboru nas je bilo 41 - 9 otrok, 22 starejših in 10 prostovoljk. Bilo je zelo lepo in hvaležni smo drug drugemu za lepo preživete trenutke na taboru. 9. september 2008 - izlet v Stično, ki se ga je udeležilo preko 110 članov. Mag. Jože Kukman nam je predstavil zdravljenje z naravnimi sredstvi. Sledil je ogled muzeja krščanstva, ogled stalne razstave, obisk bazilike, križnega hodnika in drugih prostorov stiškega samostana. Popoldan smo imeli dobro kosilo na turistični kmetiji Obolno. Od tam smo uživali v enkratnem pogledu na vse strani, množici zdravilnih rož in prijaznih ljudeh. Sonce nam je sijalo cel dan in spet smo se vsi zadovoljni in ponosni, da smo zmogli, vrnili domov. 9. septembra 2008 smo nastopili s disko plesom na Festivalu za 3. življensko obdobje. Vadili smo na taboru in še prej v plesni šoli Miki v Jaršah in v društvu. Na odprtem odru Cankarjevega doma nas je nastopilo 22. Ponosni smo, da nam je nastop uspel. 24. oktobra 2008 smo imeli dan odprtih vrat. Dvorano nam nam je brezplačno odstopila Knjižnica Domžale. Dopoldan smo nastopale skupine Jesenskega cveta. Nato smo gledali utrinke iz Medgeneracijskega tabora 2008 v Strunjanu. Ob 14. do 15. ure je bila predstavitev dela v skupini starih ljudi za samopomoč za vse, ki želijo doživeti konkretno izkušnjo, kako poteka delo v skupini (izvedba srečanja). Od 16. do 17. ure je bila predstavitev diplomske naloge »Skupine starih za samopomoč-Medgeneracijsko druženje in prispevki h kakovostni starosti« (Mojca Selko) in od 17. do 18. ure zaključek in evalvacija. V društvu smo ponosni, da nam je uspelo izpeljati zgoraj navedene projekte in zadovoljiti potrebe ljudi po druženju. Dan odprtih vrat je bil zelo zanimiv in aktiven. Pridobili smo nekaj novih članov in tudi bodočih voditeljev - prostovoljcev. Hvaležni smo tudi, da nam je služilo zdravje ter za sonce na taboru in na izletu. Vabimo vas, da se nam pridružite kot člani ali voditelji. V društvu je 21 skupin, in sicer v občinah: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Srečanja imamo enkrat tedensko po eno do dve uri. Veliko se pogovarjamo, pojemo, telovadimo. Enkrat na leto imamo obisk patronažnih sester. V skupinah imamo tudi krajše izlete in romanja, ki jih načrtujemo v začetku leta, ter razna praznovanja. V skupinah je veliko starih, pogumnih ljudi, ki se s palicami ali z invalidskimi vozički podajo na pot. Prav oni dajejo vzgled nam, ki lahko hodimo in nas spodbujajo, naj izkoristimo, kar nam ponuja življenje. Izlet Stična, med udeleženci so bile tudi krajanke Korena Dobrodelni koncert Zveze kmetic Slovenije DANES TI, JUTRI JAZ je bil moto letošnjega dobrodelnega koncerta, ki ga je Zveza kmetic Slovenije organizirala v sodelovanju lokalnih društev kmetic iz Lukovice in Blagovica-Trojane. Irena Ule Žal je letošnje leto našim kmetijam povzročilo veliko težav. Skupaj smo se odločile, da organiziramo dobrodelni koncert in zbrana sredstva namenimo dvema kmetijama naših aktivnih članic, ki smo jih izbrale vnaprej. K sodelovanju smo povabile domače ljudske pevce, ljudske pevke iz Ponikve pri Žalcu, pevsko skupino Klasek iz Izlak, nonet Vasovalci iz okolice Idrije. Na koncertu smo prisluhnili mladima domačima harmonikarjema, za smeh je poskrbela domača igralska skupina, program smo popestrile tudi z recitacijami in prvič smo prisluhnili prav pesmi namenjeni temu dobrodelnemu koncertu, ki jo je napisala naša članica. Vemo, da so zbrana sredstva le malo omilila položaj, a želele smo povedati nekaj drugega. Povedale bi rade, da smo začutile njihovo stisko, da čutimo z njimi, ne želimo, da v nesreči ostanejo same. Z veseljem smo storile to in se ob tej priliki delno zahvalile za aktivno delo in prispevek k našem delovanju. Na prijetnem večeru smo prisluhnile slovenski ljudski pesmi, saj prav ta zvrst kmeta spremlja v prijetnih in tudi težkih trenutkih. oba trenutka smo na dobrodelnem koncertu uspele povezati. Nastopajoči so na odru in za njim uživali in tudi poslušalci v dvorani so bili navdušeni. Prijeten je bil občutek, da smo skupaj naredili dobro delo. Organizatorji se prav vsem, ki so nam pripomogli k izvedbi dobrodelnega koncerta, najlepše zahvaljujemo. Hvala Občini Lukovica, hvala vsem nastopajočim, ki so se nam prijazno odzvali, hvala članicam, ki so poskrbele, da je bil klepet ob njihovih dobrotah po koncertu prijetnejši, hvala vsem vam, ki ste se koncerta udeležili, hvala vsem, ki ste prispevali sredstva. Prijeten pohod na Čemšeniško planino Ja, imamo srečo, smo si dejali pred dobrim mesecem dni, ko smo se zbrali ob zlatopoljskem igrišču, da izkoristimo lepo sončno nedeljo za jesenski pohod. Tokrat smo se odločili za 1206 m visoko Čemšeniško planino, na katero bodo pohod zmogli tudi najmlajši. Tone Habjanič Do zadnjega smo napolnili veliki avtobus, ki nas je popeljal na določeno lokacijo nad Trojanami. Oprtani z nahrbtniki smo krenili navzgor. Sprva po cesti, nato po gozdnih poteh, prekritih s suhim šumečim listjem. Ob prijetni hoji nas je spremljalo tisočero različnih jesenskih barv listnega drevja, ki se počasi, a vztrajno pripravlja na zimo. Približevali smo se cilju našega pohoda, prvi so prispeli že na jaso, ki jo krasi planinski dom, okoli njega pa številne klopi, namenjene razgretim pohodnikom. Toplina sončnih žarkov nam je prijetno počutje še stopnjevala, veliko sprostitev pa so doživljali tudi najmlajši. Dovolj časa smo imeli, da si napolnimo želodčke, prijazna oskrbnica doma, g. Helena, pa je poskrbela, da smo se prijetno odžejali. Pogled se nam ustavi na spominskem obeležju iz druge svetovne vojne, padlemu tridesetletnemu borcu. Prijazen pohodnik iz Izlak nam je nanizal vrsto krajev po dolini in Zasavskem hribovju, kamor je segal pogled našega očesa. Po skupnem fotografiranju smo drug za drugim zapuščali vrh Čemšeniške planine ter pričeli z drugo polovico našega pohoda. Pot navzdol je bila prijetnejša tudi za najmlajšega, komaj triletnega Nejca Klopčiča, bolj sproščeno pa se je vračala tudi najstarejša udeleženka Alojzija Hribar. Da smo na naš nepozabni nedeljski pohod postavili še piko na i, pa je bil postanek na Trojanah. V gostišču Konjšek smo ugodili svojim željam tudi ob dobrih trojanskih krofih, priložnost pa smo imeli tudi spregovoriti tudi z delovnim direktorjem, Bojanom Gasiorjem. Preostala nam je le še kratka vožnja proti domu, prijeten klepet, končna ocena pohoda ter zahvala domačinki Mateji Jamšek, vodji pohodnikov, ki je ta dan namenila ne le sebi, ampak tudi nam. Pohvalne besede pa je predsednik društva namenil tudi mlademu vozniku avtobusa, prevozništvu Urankar iz Tuhinja, ter mu zaželel še nešteto srečno prevoženih kilometrov. Planinsko društvo Blagovica Špilk 957 m -Triglav 2864 m Petek, 5. 9. 2008 - Deževno in soparno jutro ni obetalo nič dobrega. Navsezgodaj pregled vseh potrebnih stvari, nato pa v Blagovico, kjer je zbor pred planinskim kozolčkom. Zbrana množica že čaka na podvig, ki ga v Blagovici še ni bilo. Ko smo načrtovali akcijo, si niti v sanjah nismo mislili, da nas je toliko »norih« za tridnevno hojo z najvišjega vrha občine Lukovica s Špilka pa vse do najvišjega vrha v državi, do Triglava. Naša pot se je začela ob 4.30 v Senožetih pod Špilkom, uradni start pa je bil 4.50 s Špilka. Hoja v temi in dežju res ni prijetna, še sreča, da je ta del poti asfaltiran, kar pomeni dokaj varen korak. Pred nami je bilo preko 60 km poti in v upanju, da nas ne bo vseskozi močil dež smo pospešili korak. Pot proti Radomljam je bila tiha in hitra. Žuborenja potočkov, šum vetra, dežne kapljice, tako prijetna tišina, da skoraj ne moreš verjeti. Nikjer avtomobila, nikjer ropota s ceste, pravi praznik za dušo in telo. Na našo žalost pa to ni dolgo trajalo. Naša trasa je potekala v večini po glavni cesti. Mengeš, Suhadole, do Utika, kjer smo si privoščili malico. Asfalt je že počasi načel naše noge, točneje podplate. Sčasom je bilo zelo na tesno, zato smo nadaljevali s pospešenim ritmom. Ko smo prekoračili Škofja Loko je bil naš cilj vse bliže, vendar se je pot čez Praprotno vlekla, kot bi jo zadaj rezal in spredaj pokladal. Čutili smo, da mora biti Gorenja vas nekje pred nami, le pokazati se ni hotela. Končno! Gorenja vas in penzion, v katerem so nekateri prespali. Ura je bila 7. Zvečer, ko smo se ustavili. Na nogah smo bili 14 ur, vsaj 12 smo jih prepešačili v pospešenem tempu. Sodobne naprave so nam pokazale, da je bilo naše povprečje skoraj 6 km v eni uri. Sobota, 6. 9. 2008 - Tudi danes začenjamo v popolni temi, a nas že v Železnikih pozdravi dan. Od tu naprej pa nas je čakalo skoraj 1000 višinskih metrov vzpona in spusta. Začelo se je obetavno. Noge so kar same drvele po ne prehudi strmini. Serpentine smo puščali za seboj, kot bi se vozili z avtom. Dobre volje, saj je bil naš cilj vse bliže, smo v klepetanju pozabili na hojo. Da nam ne bi bilo vroče, nas je močil še dež. V Bohinjski Bistrici smo med počitkom ugotovili, da smo prehitri, da s takim tempom daleč ne bomo prišli in da je smiselno skrajšati traso, saj bi naslednji dan še vedno lahko opravili načrtovani cilj. Tudi prve večje težave z žulji so se pojavile, vendar nas je še vedno bodrila volja po dosegi cilja. Do Stare Fužine kar ni hotelo biti konec poti. Tam smo si privoščili daljši postanek, saj do planine Voje ni bilo več daleč, kjer naj bi bil naš rezervni cilj. Slaba novica, da je vreme v Julijcih zelo slabo in da naši prijatelji niso osvojili vrha zaradi močnih sunkov vetra in dežja, nas je presunila. Nihče ni na glas razmišljal o prekinitvi poti, čeprav smo vsi vedeli, da je naš cilj zelo daleč in v takih pogojih pač ne hodimo v visokogorje. Še zlasti ne med jeklenicami in klini, saj je varnost na prvem mestu. Po mučnem premišljevanju, kaj storiti, se je oglasil organizator in predlagal prekinitev s predlogom, da se počaka na lepše vreme, kdor pa je voljan iti do vrha pa naj le gre, vendar s pripombo, ali je vredno v takšnem stanju in v takšnem vremenu tvegati vzpon. Odločitev je bila sprejeta in po 10 urah hoje smo si priskrbeli prevoz domov. Četrtek, 11. 9. 2008 - Ker je bila za četrtek napovedana solidna vremenska napoved in ker so se žulji za silo pozdravili, smo se ob 3 uri zjutraj zbrali v Blagovici in se odpeljali do Stare Fužine na isto mesto, kjer smo končali. Čevlji so bili na nogah, nahrbtniki, tokrat mnogo težji na ramah, čelne svetilke so zasvetile, nas pa je vzela noč preko Hudičevega mosta. Planina Voje je še spala, ko smo prikorakali v temi. Malo malice in s pospešenim korakom proti našemu cilju. Na polovici poti proti Vodnikovem polju nas je ujelo jutro. Sončni žarki so naznanjali lep in sončen dan, razgledi so bili vse lepši, dokler se nam ni prikazal naš tako dolgo pričakovani Triglav. Proti Planiki preko Konjskega prevala smo kar leteli. Užitek v visokogorju je nepopisen, če ga lahko uživaš. Noge so kar same prestopale od užitka. Kratka malica na Planiki, nato pa čelade na glavo in hajmo v strmino. Vrh, ponos, da si na njem, da si s svojega kraja prišel peš na najvišji vrh v državi, sanje, ki so bile dolgo le v glavi. Ne tako kot smo si sprva zamislili, pa vendar dosegli smo cilj. Proti naravi se ni pametno obračati. Marsikdo je to občutil na svoji koži. Tudi nas je narava opozorila in nam dala vedeti, da je ona tista, ki odloča o naših namenih in ne mi o njenih. Za nagrado pa nam je podarila čudovit dan, četrtek, ki ga verjetno ne bomo nikdar pozabili. Obvezna fotografija na vrhu, tokrat s planinskim praporom planinskega društva Blagovica. V zgodovino PD Blagovica in občino Lukovica so se s tem podvigom vpisali: Peter Zupan, Franc Barlič, Franc Bajde, Miro Podbelšek, Aleš Podbelšek, Marko Rahne, Igor Trdin, Stane Per, Marjan Cerar in Bojan Pustotnik. Prvi ki so s Špilka, najvišjega vrha občine Lukovica peš prehodili pot do najvišjega očaka Slovenije, do Triglava. Za ta podvig so potrebovali 30 ur čiste hoje, prehodili so okoli 150 km poti. Sledil je spust, saj dneva še ni bilo konec, cilj pa je v dolini, do kamor je še kar nekaj hoje. Do Vodnikovega doma kar zdrvimo, malo pijače in veselo naprej proti Pokljuki. Čudovit pogled v bohinjski konec, Jezerca so za nami, še malo gozda, malo klanca, pa spet malo navzdol in glej, naš avtobus. 13 ur hoje je za nami, naporen dan. V glavah sta bili samo še topla kopel in mehka postelja. Še bo čas, da bomo premlevali naše vtise in tegobe teh treh dni. Da nam je uspel podvig, pa se je treba zahvaliti tudi našim spremljevalcem. Prvi dan so nam šli na roko gasilci PGD Blagovica oziroma Matjaž Markovšek. Spremljal nas je večji del poti, nam vozil vodo in nahrbtnike, nato pa nas zvečer spravil do postelje. Naslednji dan sta se žrtvovali Petra in Joži Pustotnik. Jutranji prevoz in spremstvo na poti, bodrenje, pomoč pri oskrbi žuljev ... Tudi gasilec PGD Dob je pomagal pri prevozu domov. Zahvaliti pa se moramo še našemu matičnemu društvu PD Blagovica, ki nam je v ta namen podarilo majice z napisom Špilk-Triglav 2008. Da ne pozabimo omeniti še treh, ki so se nam pridružili zadnji dan: Peter Urankar, Franci Ostrožnik in najlepša med nami Joži Zupan. Vsi trije so potihoma računali, da se nam pridružijo na celi poti, vendar služba in podobni zadržki pač načrte pokvarijo. Še bomo nadaljevali s podvigi. Osvojili bi radi vse najvišje vrhove gorskih verig v Sloveniji z našega najvišjega vrha Špilka. Kot organizator bi rad dodal še en stavek: »Ni težko hoditi v tako prijetni družbi in med tako dobrimi prijatelji, pa če tudi ima dan 25 ur.« Daljši prispevek in fotografije si lahko ogledate na spletni strani PD Blagovica, pripravili pa bomo tudi potopis z diapozitivi v februarju. Bojan Pustotnik Oktober - mesec požarne varnosti Mesec oktober je že tradicionalno mesec požarne varnosti. V tem mesecu se dogodki in aktivnosti v vseh prostovoljnih gasilskih društvih po Sloveniji kar vrstijo. Gasilci organizirajo, predstavljajo, poučujejo, se obenem tudi urijo v raznih oblikah reševanja ljudi, njihovega imetja, v požarih v naravi, ob elementarnih nesrečah in drugo. Milena Bradač GASILSKA REŠEVALNA VAJA PGD BLAGOVICA Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica je petindvajsetega oktobra v popoldanskih urah na domačiji Koroščevih v Zgornjem Petelinjeku pripravilo in izvedlo društveno gasilsko reševalno vajo z osemindvajsetimi člani. Namen vaje je bil ugotoviti operativno sposobnost gasilcev ter uvajanje pripravnikov za vključitev v operativno enoto. Gasilsko društvo se Koroščevim zahvaljuje za prijazno gostoljubje in izvedbo vaje na njihovem domu. Dan poprej pa je društvo pripravilo dan odprtih vrat za učence podružnične šole v Blagovici. Prvošolčki so obiskali gasilski dom, si ogledali njegove prostore in opremo. Za vse ostale je bil v šoli izveden umik učencev iz prostorov v primeru požara oz. nesreče. Gasilci so jim omogočili, da so tudi praktično preizkusili gašenje z ročnimi gasilnimi aparati. Najpogumnejši učenci pa so se preizkusili v tekmovanju z vedrovko - zbijanje tarče. UDELEŽBA NA TEKMOVANJIH PGD BLAGOVICA V SKLOPU MESECA POŽARNE VARNOSTI Društvo se je udeležilo tudi tekmovanja s staro brizgalno v Krašnji s tremi moškimi in eno žensko desetino. Največji uspeh je bil osvojitev prehodnega pokala. Glede na to, da so ta pokal osvojili že šestič zapored, je ta postal njihova last. Enajstega oktobra je GZ Lukovica organizirala člansko tekmovanje. Tudi tu je PGD Blagovica sodelovalo s petdesetimi člani. Na tekmovanju so bile tri članske ekipe ter dve ekipi članic. Članice A so osvojile prvo in drugo mesto, člani A prvo in tretje mesto, člani B pa tudi prvo mesto. (Ja, morate priznati, da so dobri, ti naši vrli gasilci.) ZAHVALA DRUŽINE KOSMAČ IZ ZGORNJIH LOK Konec letošnjega julija je zagorelo na gospodarskem poslopju Kosmačevih. Sreča v nesreči je bila, da so bili doma, da so pravočasno opazili dim in poklicali pomoč - gasilce. Najprej so prihiteli sovaščani, nato domače PGD Blagovica, nato še PGD Krašnja, Prevoje ter CPV Količevo. Kosmačevi, po domače Lukovčevi, se vsem iskreno in iz srca zahvaljujejo za hitro, učinkovito in nesebično pomoč. Zahvaljujejo se tudi vsem, ki so jim darovali seno, ker je njihovo pogorelo oziroma je bilo uničeno. SPET RDEČI PETELIN V ZGORNJIH LOKAH Nesreča pa res nikoli ne počiva. Pri Mlinarjevih v Zgornjih Lokah sta si fanta Žiga in Andrej zaželela pomfrija, ki ga imata oba izredno rada. Mami Marta in oče Srečo pravita, da raje kot meso. Starša sta bila odsotna, ampak ker je starejši Andrej pogosto zelo rad za štedilnikom, ga je tudi tokrat pekel. Potreben je bil samo trenutek nepazljivosti in že je bil ogenj v hiši. Fanta sta bila toliko prisebna, da sta hitro pozaprla vrata, poklicala najprej starše, onadva pa gasilce in sosede. Tako sosedje kot gasilci so se hitro odzvali. Gasilci iz Blagovice so prihiteli v desetih minutah. Njihova hitra odzivnost je rešila Mlinarjevo hišo. Ožgana je samo kuhinja in seveda elementi ter gospodinjski aparati v njej. To, da je bilo potrebno prebeliti hišo, prepleskati okna in vrata v kuhinji, je veliko manjša škoda, kot da bi ostali brez nje. Tudi Mlinarjeva družina se iskreno in od srca zahvaljuje vsem sosedom in PGD Blagovica, ker so jim pomagali v nesreči. Sosedje in prijatelji so pomagali tudi kasneje pri odstranjevanju nastale škode, jim prinesli hrano in druge nujne potrebščine, ker je bilo vse uničeno. EPILOG Tako je naneslo, da si je PGD Blagovica mesec požarne varnosti dodobra in pošteno zapomnilo in zabeležilo v svojo društveno kroniko. Uspešno so izvedli društvene vaje, bili uspešni na tekmovanjih in žal v tako kratkem času bili še kako potrebni v pravi nesreči in človeški stiski. Tekmovanje blagoviških gasilcev v Krašnji Zamenjave zabojnikov in višje cene komunalnih storitev V občinah Mengeš, Trzin, Domžale, Lukovica in Moravče bodo januarja 2009 cene komunalnih storitev prvič obračunane v skladu z odobritvijo povišanja. Nov izračun cene za komunalno storitev je podjetje JKP Prodnik vložilo za soglasje Vlade RS v oktobru 2007. Po predhodni obravnavi Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarstvo in UMARJA je tako vlada na seji, 10. oktobra 2008, obravnavala in odobrila povišanje cen. Obstoječe in nove cene po posameznih občinah za zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov so nasledn e: Zap. Občina Veljavna Nova cena Nova cena št. cena Mešani komunalni odpadki Biološki odpadki skupaj 1 Domžale 4,7859 16,3873 8,4209 24,8083 2 Mengeš 5,8050 15,9527 8,4209 24,3736 3 Trzin 2,9298 13,6822 8,4209 22,1031 4 Lukovica 5,5820 19,1185 0,0000 19,1185 5 Moravče 7,0606 22,5265 0,0000 22,5265 Opomba: V občinah Moravče in Lukovica se ne izvaja ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Ker cena v občini Lukovica s sklepom Občinskega sveta ne pokriva vseh stroškov, bo morala Občina Lukovica razliko pokrivati iz občinskega proračuna. Cene so navedene v evrih za stanovanjsko hišo na mesec. Zakaj povišanje? Kot je znano, je imela Deponija Dob določeno kapaciteto, ki je bila z leti deponiranja vse bolj polna. Že v letu 2007 se je napovedovalo, da bodo 2008 zmogljivosti deponije dosegle svoj vrh. Prav zato smo se v začetku leta 2007 občani občin, ki komunalne odpadke odlagamo na deponijo Dob, torej tudi prebivalci občine Lukovica, srečali s problemom prostora za deponiranje komunalnih odpadkov. Kot prva, hkrati cenovno najbolj ugodna je bila širitev deponije na Dobu, ki pa jo je vlada z znano obrazložitvijo zapiranja manjših deponij zavrnila. Župani občin so bili skupaj z občinskimi sveti tako postavljeni pred odločitev o odvozu komunalnih odpadkov na drugo deponijo, z zavestjo, da se bo povišala cena za odloženo tono smeti in s tem storitve za uporabnike, torej občane in občanke. Menjava zabojnikov Do uveljavitve nove cene bodo v JKP Prodnik občanom tudi zamenjali stare zabojnike za mešane komunalne odpadke z novimi črnimi plastičnimi zabojniki. V občini Trzin, ki je bila na vrsti prva, so z zamenjavo starih zabojnikov pričeli že 21. oktobra 2008. Sledile so ostale občine. V Lukovici so tako pričeli dostavljati nove črne zabojnike v prvem tednu novembra, odvažati stare pocinkane pa naj bi pričeli predvidoma v drugem tednu novembra. Tisti občani, ki so želeli stare zabojnike še naprej obdržati za lastne potrebe, so imeli možnost le-te predhodno spraviti, da so lahko na njihova mesta lažje odlagali nove črne plastične zabojnike. Stare pocinkane bodo sicer odpeljali ob zamenjavi s črnimi novimi plastičnimi brezplačno, zato so na JKP Prodnik zraven novih priložili poleg obvestila posebno rumeno nalepko, s katero so lahko uporabniki označili star zabojnik. Nalepka je namreč pomenila željo po odvozu starega zabojnika. Tistim, ki ob predvidenih datumih menjave ne bodo imeli starih zabojnikov pripravljenih za odvoz, bodo v JKP Prodnik kasnejše naročilo odvoza zaračunali. Sicer pa jih lahko občani kadarkoli kasneje tudi sami odpeljejo na Deponijo Dob, v del, ki sprejema kosovne odpadke. Prebivalci stanovanjskih hiš v občini Lukovica so tako v prvem tednu novembra prejeli nove 120-litrske črne plastične zabojnike. Sicer pa so o poteku zamenjav zabojnikov v JKP Prodnik občane tudi sproti seznanjali preko elektronskih medijev. Vse ostale storitve (odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov) ostajajo nespremenjene. Ob tem velja kljub vsemu izpostaviti dejstvo, da so, ne glede na dvig cen storitev, storitve na področju ravnanja z odpadki v omenjenih občinah na nivoju Slovenije še vedno nižje od tistih občin, ki so prav tako prisiljene odvažati svoje odpadke na druga odlagališča. Res pa je, da bi bila v današnjih okoliščinah, še posebej ob napovedani recesiji, prav gotovo veliko bolj racionalna odločitev o širitvi deponije Dob, saj bodo zaradi odvoza in deponiranja na drugih odlagališčih povišani stroški in s tem višje cene pomenile še dodatno obremenitev prav za občane in občanke naših občin. Dodatne informacije lahko občani dobite na www.prodnik.si ali na telefonskih številkah 01-7295-430 in 01-7295-460. Obvestilo V mesecu decembru se vrstijo številne prireditve, srečanja in druženja, zato občinska uprava Občine Lukovica obvešča vse organizatorje, da je potrebno za izvedbo prireditev predhodno pridobiti soglasje Občine Lukovica. Da bomo zadeve lahko izpeljali v zadovoljstvo vseh vpletenih, vas prosimo, da upoštevate naslednja navodila. Za pridobitev soglasja je potrebno predložiti vlogo za izvedbo prireditve, ki je na voljo v tajništvu Občine Lukovica. Vlogo lahko napišete tudi sami, vsebovati pa mora naslednje podatke: ime/naziv in naslov organizatorja, točno lokacijo prireditve (v kolikor bo prireditev izvedena na zemljišču, ki ni v lasti organizatorja, je potrebno priložiti tudi soglasje lastnika zemljišča), namen, trajanje prireditve z navedbo predvidenega pričetka in zaključka, podatke o morebitnih potrebnih zaporah cest in navedbo odgovorne osebe za izvedbo prireditve. Rok za oddajo te vloge je najmanj 15 dni pred izvedbo prireditve. Če je v vlogi navedeno, da je za izvedbo prireditve potrebna zapora ceste, je organizator dolžan navesti točno lokacijo ter poskrbeti za ustrezno obveščanje okoliških prebivalcev o času, trajanju in obsegu prireditve ter poskrbeti za možnost intervencijskih prevozov. Prav tako je potrebno poskrbeti za ustrezno označitev prireditvenega območja (prometni znaki, razne označbe in podobno) in fizično varovanje zapore. Zaporo mora Policijski postaji Domžale prijaviti organizator sam. V kolikor organizator poda tudi vlogo za izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, je potrebno takšno vlogo oddati najmanj 30 dni pred izvedbo prireditve. Prireditev je potrebno priglasiti na UE Domžale in Policijski postaji Domžale. Organizator mora priložiti zahtevano dokumentacijo v skladu z Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Ur.l. RS, št.118/05) in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št.105/05). Prav tako je potrebno priložiti soglasje bližnjih stanovalcev ali uporabnikov skupnih prostorov. Vloga je na voljo v tajništvu Občine Lukovica. Občinska uprava Občine Lukovica je dolžna soglasja in dovoljenja za prireditve, v kolikor so za to izpolnjeni vsi pogoji, izdati v roku 8 dni od prejetja posamezne vloge. Organizatorje posebej opozarjamo, da so dolžni poskrbeti za varnost vseh udeležencev prireditve ter po načelih odškodninskega prava odgovarjajo za vso v času trajanja prireditve nastalo in povzročeno škodo na prireditvenem prostoru in izven njega. V kolikor organizatorji prireditev ne bodo upoštevali pravil, Občina Lukovica ne bo izdala soglasja za izvedbo prireditve. 16. seja Občinskega sveta Občine Lukovica 16. seja Občinskega sveta Občine Lukovica je potekala v ponedeljek, 27. oktobra 2008, ob 18. uri v KD Janka Kersnika v Lukovici. Na predlog g. Bernota so svetniki potrdili umik 5. točke s predlaganega dnevnega reda. Sprejeli so naslednji dnevni red: 1. Poročilo župana Občine Lukovica o udeležbi na seji; 2. Potrditev zapisnika 15. redne seje Občinskega sveta, z dne 21. 7. 2008; 3. Pregled realizacije sklepov; 4. Obravnava Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Zazidalnega (lokacijskega) načrta L6 Lukovica jug; 5. Obravnava predloga Pravilnika o sejninah občinskih funkcionarjev in plačilih delovnim telesom Občinskega sveta Občine Lukovica -1. obravnava; 6. Obravnava predloga Odloka o delovanju in izdajanju občinskega glasila Rokovnjač - 1. obravnava; 7. Obravnava in sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi in sprejetje sklepa o menjavi zemljišča; 8. Ukinitev statusa zemljišča v splošni rabi; 9. Obravnava in sprejem sklepa o odobritvi naložbe; 10. Vprašanja, pobude in zahteve članov občinskega sveta; Na zahtevo župana se v zapisnik zapiše, da je bilo vabilo z gradivom predsedniku NO poslano po pošti, res pa je, da je prišlo do napake in da g. Pirnat ni bil naveden med vabljenimi udeleženci 16. seje OS. TOČKA 2 Na glasovanje je bil dan zapisnik s podanimi pripombami. Pri glasovanju so Občinski svetniki sprejeli naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 15. redne seje Občinskega sveta Občine Lukovica, z dne 21. 7. 2008 v predloženem besedilu, vključno s podanimi pripombami. TOČKA 3 Župan na kratko obvesti člane Občinskega sveta o delu občinske uprave. Predlog sklepa za glasovanje ni bil predlagan, saj gre le za informacijo o aktivnostih občinske uprave. TOČKA 4 Z uvodno besedo prične župan, nadaljuje g. Gregor Bajde, ki opredeli potek dogajanj v zvezi z aktivnostmi Odbora za gospodarske javne službe glede te teme. G. Bajde predlaga spremembo vsebine 13. člena Odloka. S predstavitvijo vsebine odloka nadaljuje g. Ivo Kejžar. Po razpravi so člani Občinskega sveta glasovali o predlaganem sklepu in sprejeli naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Lukovica sprejme Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč območja L6 Lukovica jug, vključno s predlaganimi spremembami. TOČKA 5 Pri glasovanju predloga novega pravilnika o sejninah so člani Občinskega sveta sprejeli naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Lukovica sprejme sklep, da se Pravilnik o sejninah občinskih funkcionarjev in plačilih delovnim telesom Občinskega sveta Občine Lukovica izvede v dvostopenjskem postopku. Občinski svet Občine Lukovica daje Pravilnik o sejninah občinskih funkcionarjev in plačilih delovnim telesom občinskega sveta Občine Lukovica v 30-dnevno javno obravnavo. TOČKA 6 O predlogu novega Odloka v zvezi z delovanjem občinskega glasila Rokovnjač, so člani Občinskega sveta sprejeli naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Lukovica sprejme sklep, da se Odlok o delovanju in izdajanju občinskega glasila Rokovnjač izvede v dvostopenjskem postopku. Občinski svet Občine Lukovica daje omenjeni odlok v 30-dnevno javno obravnavo. TOČKA 7 Sprejmejo se naslednji SKLEPI: Občinski svet Občine Lukovica soglaša, da se z dnem uveljavitve tega sklepa ukine status zemljišča v splošni rabi pri zemljišču parc. št. 840/1 cesta v izmeri 200 m^ in 840/2 - cesta v izmeri 104 m^, vl. št. seznam II., k. o. Rafolče in se prenese v last Občine Lukovica. Občinski svet Občine Lukovica je seznanjen z vsemi dejstvi, v zvezi z menjavo zemljišč parc. št. 840/1 - cesta v izmeri 200 m^ in 840/2 -cesta v izmeri 104 m^, s parc. št. 125/3 - cesta v izmeri 292 m^ in se z menjavo omenjenih zemljišč strinja. Občinski svet Občine Lukovica soglaša, da g. Viktor Serša odkupi, oz. menja preostali del občinskega zemljišča parc. št. 840/3 - cesta v izmeri 75 m22, z zemljiščem parc. št. 721 k. o. Lukovica - travnik v izmeri 3435 m^ (v naravi igrišče KS Rafolče) zaradi ureditve dejanskega stanja. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. TOČKA 8 Občinski svetniki sprejmejo naslednje SKLEPE: K. O. Trojane: 1. Občinski svet Občine Lukovica soglaša, da se z dnem uveljavitve tega sklepa ukine status zemljišča v splošni rabi pri zemljišču parc. št. 822/3 - cesta v izmeri 593 m^, vl. št. S00I, k.o. Trojane in se prenese v last Občine Lukovica. 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. K. O. Krašnja: 1. Občinski svet Občine Lukovica soglaša, da se z dnem uveljavitve tega sklepa ukine status zemljišča v splošni rabi pri zemljiščih parc. št. 614/29 - cesta v izmeri 175 m^, parc. št. 614/6 - cesta v izmeri 171 m2, oboje vl. št. 381, parc. št. 641/8 - cesta v izmeri 262 m^, parc. št. 642/1 - cesta v izmeri 3051 m^, parc. št. 526/2 - cesta v izmeri 268 m^, parc št. 643/1 - cesta v izmeri 1800 m^, parc. št. 646/1 - cesta v izmeri 2262 m2 in parc. št. 642/3 - cesta v izmeri 18 m^, vse vl. št. S002, vse k.o. Krašnja in se vknjiži lastninska pravica Občine Lukovica. 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. K. O. Blagovica: 1. Občinski svet Občine Lukovica soglaša, da se z dnem uveljavitve tega sklepa ukine status zemljišča v splošni rabi pri zemljiščih parc. št. 1640 - cesta v izmeri 951 m^, vl. št. 738, parc. št. 1639/1 - cesta v izmeri 3921 m^, vl. št. 437 in parc. št. 1642/1 - pot v izmeri 2381 m^, vl. št. 9004, vse k.o. Blagovica in se vknjiži lastninska pravica Občine Lukovica. 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica K. O. Krašnja: 1. Občinski svet Občine Lukovica soglaša, da se z dnem uveljavitve tega sklepa ukine status zemljišča v splošni rabi pri zemljiščih parc. št. 648 - cesta v izmeri 4118 m^ in parc. št. 649 - cesta v izmeri 1716 m2, oboje vl. št. S002, oboje k.o. Krašnja in se vknjiži lastninska pravica Občine Lukovica. 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Lukovica. TOČKA 9 Na predlog župana se točka umakne z dnevnega reda. Ponovno naj se obravnava na naslednji seji občinskega sveta. TOČKA 10 Vprašanja, pobude in zahteve članov občinskega sveta Lokalni energetski koncept občine Lukovica (2. del) V prejšnjem članku ste izvedeli, da se je za območje občine Lukovica začela izdelava Lokalnega energetskega koncepta. Aktivnosti so intenzivno potekale v času med tem in prejšnjim člankom, tako da sama izdelava koncepta prehaja v zaključno fazo. S tem pa prehajamo v fazo aktivnosti, kar predstavlja ključni korak pri energetskem konceptu občine. V sklopu izdelave energetskega koncepta so bile določene te aktivnosti, ki jih bom predstavil v nadaljevanju. Velik del aktivnosti bo mogoče izvesti samo z vašo pomočjo. Zato je zelo pomembno, da v razmišljanja o gospodarjenju v vaših objektih vključite tudi energetsko učinkovitost in izrabo obnovljivih virov energije. Občina Lukovica pa vas bo pri tem spodbujala in vam pri izvajanju tudi pomagala. Samo s skupnimi aktivnostmi lahko postanete energetsko najučinkovitejša občina v Sloveniji in dolgoročno tudi energetsko neodvisna občina. S tem boste svojim prihodnjim rodovom omogočili veliko prednost, saj bodo energetsko preskrbljeni in neodvisni od svetovnega trga. To niso samo besede, dejansko: mogoče je! Matija Matičič, projektni vodja, CHRONOS, okoljske investicije, d.o.o. V nekaterih državah zahodne Evrope (Nemčija, Danska ...) že obstajajo takšne občine. To niso velike občine, temveč prav takšne občine kot je Lukovica. Veliko je skupnih značilnosti, predvsem pa so skupne tiste, ki so vezane na energetsko oskrbo. Tako kot v občini Lukovica je možna izraba lesne biomase, sončne energije in bioplina - razlika je ta, da se tam to zelo izkorišča. Rezultat tega je proizvedenih 13.000 MWh električne energije na leto ter ogrevanje vseh objektov v zimskem času. Poraba električne energije je manjša od proizvedene, zato lahko 3.000 MWh električne energije prodajo v javno omrežje. Poleg tega, da je zagotovljena oskrba z energijo, so zagotovljena še dodatna delovna mesta oziroma dodatni zaslužek za posamezne sektorje v občini, saj se vse vire pridobi znotraj občine (les, gnoj, odpadki itd.). Opisana občina ima tako zaprt energetski sistem, ki ni neposredno odvisen od svetovnega gospodarstva, in omogoča energetsko oskrbo svojim občanom v primeru vsakršnih razmer. Občina Lukovica lahko postane prav takšna, seveda pa je v ta namen potrebno pričeti z aktivnostmi in rezultati bodo kmalu vidni. Takšen naj bi bil dolgoročni cilj lokalnega energetskega koncepta. Začeti je potrebno postopoma z majhnimi koraki. Na podlagi analize obstoječega stanja v občini Lukovica (rezultati so bili opisani v prejšnjem članku) smo ugotovili šibke točke rabe in oskrbe z energijo. Te šibke točke, vezane na gospodinjstva, so predvsem: ogrevanje z individualnimi kotli, pri čemer je velik delež zastarelih (zelo slab izkoristek), premajhna raba lesne biomase za ogrevanje, zelo majhen delež izrabe sončne energije, zelo majhen delež izrabe energije zraka in zemlje (toplotne črpalke), zelo majhen delež izrabe bioplina (kmetije), slaba ozaveščenost in informiranost na področju rabe in oskrbe z energijo. Dobra lastnost omenjenih šibkih točk (slabosti) je, da jih je možno rešiti (imajo svojo priložnost). Analiza lokalnih energetskih virov je pokazala, da je na območju občine Lukovica smiselno izkoriščanje sončne energije, suhe lesne biomase, organske biomase in izkoriščanje energije zemlje oziroma zraka (toplotne črpalke). Na podlagi te analize in slabosti, ki so navedene v prejšnjem odstavku, smo določili cilje za nadaljnji energetski razvoj občine. Ti cilji so naslednji: • uvajanje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, • spodbujanje rabe obnovljivih virov v gospodinjstvih, • osveščanje in informiranje občanov, • raba obnovljivih virov v javnih objektih, • učinkovita raba energije v javnih objektih, • sodelovanje gospodarstva in kmetijstva pri izrabi obnovljivih virov energije, • energetsko učinkovita javna razsvetljava. Za vse navedene cilje so bili določeni ukrepi za doseganje teh ciljev, posamezni ukrepi pa so se začeli že izvajati. Eden od ukrepov je stalna rubrika v lokalnem glasilu Rokovnjač, ki se bo sčasoma razširila in vam podajala konkretne informacije za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije. Na spletnih straneh Občine Lukovica je vzpostavljena nova rubrika na to tematiko, ki se bo stalno nadgrajevala. Na tej spletni strani boste sčasoma našli tudi napotke za učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije. Rezultati posameznih ukrepov so tako že vidni. Ostali ukrepi in predvideno njihovo izvajanje pa bo predstavljano v naslednjem članku. Prevojske gmajne - potencialno gospodarsko in razvojno območje Občine Lukovica Zaradi številnih vprašanj glede umeščanja poslovnih dejavnosti v Prevojske gmajne, ki jih občani pogosto zastavljajo občinski upravi in županu, želimo s tem člankom predstaviti in obrazložiti dosedanje načrtovanje rabe prostora v tem delu občine od časa obstoja nekdanje skupne občine Domžale do današnjih dni. V osnovi se je potrebno zavedati, da je prostorsko načrtovanje vedno dolgoročno za obdobje več desetletij. Zato tudi načrtovanje prostora na območju današnje občine Lukovica sega daleč nazaj, še v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Prevojske gmajne so bile deloma že vključene v strateške razvojne akte bivše občine Domžale, in sicer kot prostor, rezerviran za izgradnjo odlagališča komunalnih Izsek iz grafičnega dela veljavnega prostorskega plana občine Lukovica, sprejetega 1997, 2003 in 2004 odpadkov, z njihovimi prvimi spremembami v novonastali občini Lukovica pa tudi za umestitev proizvodnih dejavnosti. Občina Lukovica zato danes na tem območju ne načrtuje nikakršnih novih dejavnosti in ne spreminja njegove dosedanje planske (namenske) rabe, temveč v skladu s spremembami na zakonodajnem področju in novimi pogledi na reševanje problematike odlaganja odpadkov pristopa do tega prostora z drugačnimi rešitvami, predvsem z ukinitvijo deponije in preoblikovanjem v enotno poslovno cono, ki pomeni izboljšano ter za današnji čas bolj logično izrabo. Kot je verjetno večini že znano, Občina Lukovica že od leta 2005 vodi postopke priprave in sprejemanja novih občinskih prostorskih aktov, ki bodo nadomestili dosedanji, več kot 20 let stari, dolgoročni in srednjeročni družbeni prostorski plan, ki ga je sprejela še nekdanja skupna Občina Domžale. Občina Lukovica je po svojem nastanku sprejemala le njegove spremembe in dopolnitve, s katerimi je prostorsko reševala svoje trenutne razvojne probleme ter individualne zasebne gradnje, v prvem obdobju tudi v pretežni meri legalizacije nezakonito zgrajenih stavb. Med prve spremembe spada tudi načrtovanje gospodarskih in okoljskih dejavnosti kot nadaljevanje načrtovanja namenske rabe prostora v nekdanji skupni domžalski občini, ki je v delu Prevojskih in Češeniških gmajn že v svojih dolgoročnih prostorskih aktih načrtovala umestitev industrijske proizvodnje in odlagališča komunalnih odpadkov, seveda na podlagi predhodno izdelanih strokovnih študij. Primernost lokacije za ureditev centra za ravnanje z odpadki v tem delu občine je potrdila tudi študija o primerjavi primernosti lokacij za deponijo odpadkov v občini Lukovici (Oikos, 2000). V študiji se obravnava Prevojske gmajne v različnih segmentih okolja, kot so geološke, hidrološke, reliefne, naravne, krajinske in ostale značilnosti območja ter se ugotavlja, da ni v vodovarstvenem območju, prav tako niso zajeti izviri. Vse dosedanje raziskave so tako pokazale, da je lokacija za navedeni namen sprejemljiva, seveda s potrebnimi predhodnimi podrobnejšimi geološko-hidrološkimi in geomehanskimi raziskavami. Tudi Občina Lukovica je kot novonastala občina takoj začela z načrtovanjem svojega prostora, s katerim je začrtala dolgoročen razvoj na vseh področjih življenja in delovanja: poselitev, družbene, storitvene in gospodarske dejavnosti, gospodarska infrastruktura ter krajina. Tako odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Domžale (za območje občine Lukovica) med drugim v poglavju »Gospodarski razvoj« določa, da se za večja investicijska vlaganja na področju obrti in industrije med obrtno-industrijskimi conami aktivira tudi cona v Prevojski gmajni ter da se dolgoročno rešuje dispozicija odpadkov v občini Lukovica prek nekaterih odlagališč, med njimi tudi v Prevojski gmajni. V njegovem grafičnem delu sta bili na parcelno mejo natančno začrtani dve območji: industrijska cona (IP) Prevojska gmajna, s površino 16 ha plansko določenih stavbnih zemljišč in odlagališče (M) Prevojska gmajna, s površino 7,8 ha plansko določenih stavbnih zemljišč. Odlok je potrdila Vlada RS s sklepom z dne 17. 7. 1997, Občinski svet Občine Lukovica pa ga je sprejel dne 18. 9. 1997 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 5/97). Za obe območji sta bili izdelani programski zasnovi, ki v osnovi opredeljujeta organizacijo dejavnosti, usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje s podrobno namensko rabo prostora, infrastrukturno omrežje, varovanje okolja idr. Za območje obrtno-in-dustrijske cone je določeno, da predstavlja glavno proizvodno območje celotne občine Lukovica. Tako opredeljena namenska raba prostora na območju Prevojskih gmajn se ni spreminjala v vseh naslednjih postopkih sprememb in dopolnitev krovnih planskih aktov občine vse do danes. Kot je bilo uvodoma že povedano, Občina Lukovica v skladu z določili nove prostorske zakonodaje pripravlja prostorsko strategijo, s katero bo začrtan nadaljnji dolgoročni prostorski razvoj. Med prioritetami, ki so bile opredeljene že na začetku priprave, je tudi zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj obrti, ločeno od poselitvenih območij in z zagotovljeno infrastrukturo. Takšne potrebe so bile namreč v preteklosti večkrat izražene ob različnih priložnostih, izhajajo pa tudi iz Razvojnega programa občine Lukovica (Zavod Naš laz, 2002), sprejetega na Občinskem svetu Občine Lukovica v njenem drugem mandatu, kateri prav tako območje Prevojska gmajna opredeljuje kot glavno proizvodno območje celotne občine. Osnovni koncept prostorskega razvoja, ki je bil predstavljen tudi občinskemu svetu, zato temelji na že rezerviranih lokacijah za poslovne cone v Prevojskih gmajnah, Krašnji ter na območju kamnoloma Lukovica po njegovi sanaciji in pomeni smiselno nadaljevanje dosedanjega načrtovanja prostora. Ob obravnavanju in načrtovanju prostora v Črnem grabnu se je potrebno zavedati vseh obstoječih omejitev v tem prostoru, bodisi zaradi naravnih danosti bodisi zaradi delovanja človeka. Med neugodno izoblikovanostjo plazovitega terena in vsemi infrastrukturnimi koridorji in njihovimi varovalnimi pasovi je treba najti primerno ravnotežje. Za poselitev in gospodarske dejavnosti je najprimernejši dolinski in spodnji ravninski del občine, katerega povezava z regijo se je še povečala z izgradnjo avtoceste. Z njo so se odprle možnosti za razvoj dejavnosti, ki bodo prinesle določen razvoj tudi občini. Seveda pa se v tem prostoru izražajo različni interesi po njegovi izrabi. Vodilo Občini Lukovica pri pripravi prostorskih aktov je zato čim bolj slediti že v preteklosti začrtanim usmeritvam glede namenske rabe prostora, ob upoštevanju vseh sprememb na zakonodajnem področju. Ob vedenju, da državna strategija reševanja problematike odlaganja odpadkov daje prednost regijskemu nivoju, umestitev smetišča v območje Prevojskih gmajn ni več smiselna, prav tako zaradi odklonilnega stališča župana in prebivalcev Prevoj. V prostorski strategiji je zato predlagano preoblikovanje in zaokrožitev obstoječega območja obrtno - poslovne cone, vključno z območjem odlagališča, v enovito smiselno celoto poslovne cone. Zanjo so opredeljene mirne, za okolje čim manj moteče in obremenjujoče dejavnosti. Tako preoblikovano območje se glede na trenutno načrtovano območje v prostorskem planu odmika od območja natura 2000, ki se nahaja v sosednji občini Domžale, z ohranitvijo gozdnega pasu v južnem delu pa tudi od poselitvenega območja naselja Prevoje ter sklenjenih kmetijskih površin, gozdnatost celotne občine pa bi se zmanjšala le za 0,6 % gospodarsko manj pomembnega gozda. Zaradi navezave na že zgrajeno poslovno cono Hofer pa bi bili manjši tudi posegi v prostor zaradi infrastrukturnega opremljanja območja. Predlog preoblikovanja in zaokrožitve poslovno-proizvodnih dejavnosti na območju Prevojskih gmajn Vsakršno povsem novo umeščanje poslovne cone v prostor, ki je možno le še na območje najboljših kmetijskih zemljišč, ki so bila v preteklosti meliorirana in komasirana, je z vidika nujnosti ohranjanja prehranskega potenciala občine in države manj sprejemljivo. Iz opravljenih raziskav namreč izhaja, da večji del občine spada v območje z omejeno kmetijsko dejavnostjo, ki bi bila z odvzemom večje kmetijske površine za namen poslovne cone, vključno z izgradnjo infrastrukturnega omrežja, dodatno prizadeta. Temu dejstvu pa že nasprotujejo lastniki zemljišč, ki se še aktivno ukvarjajo s kmetijstvom. Ob zaključku naj poudarimo še odškodninsko odgovornost občine do lastnikov zemljišč, saj bi v primeru umestitve poslovne cone izven območja Prevojskih gmajn bistveno znižali vrednost zemljišč, ki so v sedaj veljavnih planskih aktih opredeljena kot stavbna zemljišča. Želimo poudariti, da je prostorsko načrtovanje zelo kompleksno, saj povezuje različna področja in stroke, bistvenega pomena pa je tehtanje vseh možnosti oz. variant, teženj in potreb, izhajanje iz obstoječega stanja, iskanje kompromisov med različnimi interesi ^ Želja in naloga Občine pri tem je poiskati prave prostorske rešitve, ki bodo realno omogočale razvoj občine za veliko let. Temelj tega pa je ohranjanje preteklih zasnov prostorskih ureditev, ki sta jih Vlada RS in Občinski svet Občine Lukovica že trikrat potrdila. Da se prostor ves čas namenja razvoju poslovnih dejavnosti, pa kaže tudi dejstvo, da je Občina Domžale že sprejela Odlok o lokacijskem načrtu za poslovno cono Želodnik v neposredni soseščini, ki v površini večkrat prekaša predvideno cono v Prevojskih gmajnah. Poleg tega bo bolj vidna, izpostavljena ter sporna prav zaradi bližine poselitve. Skupaj s prostorskimi načrtovalci se trudimo, da bi bila naša poslovna cona, skupaj z že zgrajeno cono Hofer, prijazna okolju in naselju Prevoje. Za dosego tega cilja pa bo potrebno izvesti vrsto obveznih omilitvenih ukrepov, s katerimi se bo povzročeno rano v naravi ublažilo v največji možni meri. Informacija o stanju postopka priprave in sprejemanja Strategije prostorskega razvoja občine Lukovica V članku opisano preoblikovanje obrtno-poslovne cone v Prevojskih gmajnah je samo delček prostorske strategije, ki se seveda pripravlja za območje celotne občine Lukovica in vključuje številne pobude in predloge občanov za spremembo namembnosti zemljišča. Ob tej priložnosti zato vse zainteresirane občane obveščamo, da smo že v začetku meseca julija letos vsem pristojnim nosilcem urejanja prostora poslali vlogo za izdajo mnenja k dopolnjenemu predlogu, ki je bil pripravljen v skladu s stališči do pripomb iz javne razgrnitve, Ministrstvu za okolje in prostor pa vlogo za mnenje oz. potrditev sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorske strategije na okolje. Ker pa državni mlini meljejo počasi, še vedno nismo prejeli vseh mnenj, med njimi tudi ne mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je zelo pomembno prav zaradi sprememb kmetijskih zemljišč, katere so predlagali tudi posamezni lastniki. Pozitivna mnenja nosilcev so podlaga za pripravo usklajenega predloga prostorske strategije, ki se posreduje občinskemu svetu v sprejem. Skratka, čakamo na končno odločitev Ministrstva za okolje in prostor, kjer pa se trenutno menja vodstvo, zato bo o prihodnosti občine na področju urejanja prostora verjetno odločal šele naslednji minister. Gasilke in gasilci so se pomerili Rafolče, 11. oktober - Tudi letošnje tekmovanje Gasilske zveze Lukovica je uspelo. Tekmovalo je skupaj 15 ekip, ki so na športnem igrišču v Rafolčah pokazali svoje spretnosti v dveh disciplinah, ki so v gasilskih vrstah dobro znane že dolga desetletja - trodelnem napadu in štafeti. Jure Čokl, za Gasilsko zvezo Lukovica Za tiste, ki morda vseeno ne veste, za kakšne vaje gre, naj na kratko povzamemo: trodelni napad pomeni vajo, v kateri desetina gasilcev izvede celovit napad na ogenj z odvzemom vode iz potoka ali katerega drugega vodnega vira. Najprej si tekmovalci pripravijo sesalne cevi, jih spnejo in priključijo na motorno briz-galno. Nato od motorne brizgalne naprej razvijejo B tlačni vod do trojaka (armature z ventili, ki loči vodni tok v ceveh na največ tri dele), od tam naprej pa dva napada. Vaja je končana, ko so vse cevi spete, tekmovalci pa pripravljeni na svojih mestih. Štafete ni potrebno preveč nadrobno predstavljati,naj povemo le, da namesto štafetne palice gasilci uporabljamo ročnik. Tekmovanje je letos organiziralo PGD Lukovica. Ker v sami Lukovici za izvedbo tovrstnega tekmovanja (ali vaj ali usposabljanj gasilcev) ni ustreznega prostora, so nam na pomoč priskočili v Športnem društvu Rafolče, kjer imajo s podobnimi prireditvami že veliko izkušenj. Tekmovališče je bilo pripravljeno relativno hitro, saj je bil najzahtevnejši del, torej postavljanje poligona za štafeto in merjenje razdalj za izvedbo trodelnega napada, pripravljen že dan pred tekmovanjem. Na dan tekmovanja so sodniki GZ Lukovica pregledali tekmovališče in vodji tekmovanja dovolili izvedbo le-tega. Tekmovanje je potekalo brez zapletov, posebej pa moramo izpostaviti, da na letošnjem tekmovanju ni bilo prav nobene pritožbe tudi na delo sodnikov, kar je zares dober znak - na podobnih tekmovanjih je namreč to prava stalnica. To pomeni, da imamo kakovostne sodnike, ki svoje delo opravljajo nepristransko in v korist športnega duha, ne osebnih interesov. Tekmovanje se je začelo ob 13. in končalo ob 18. uri. In kakšni so bili rezultati? Člani A: Člani B: Članice: 1. Blagovica 2 1. Blagovica 1. Blagovica 2. Prevoje 1 2. Prevoje 2 2. Blagovica 2 3. Blagovica 1 3. Prevoje 1 3. Prevoje 4. Prevoje 2 4. Trojane 5. Trojane 5. Krašnja 6. Krašnja Verjetno ste opazili, da vmes ni niti ene ekipe PGD Lukovica. Tamkajšnji gasilci so zatrdili, da bo drugo leto drugače, napovedujejo pa tudi naskok na sam vrh in nastop z nekaj ekipami. Vsem ekipam čestitamo za njihove dosežke. Zmožnosti Slovenske vojske 2008 Oktobra je potekal vojaški prikaz »Zmožnosti Slovenske vojske 2008« na vojaškem vadbišču Postojna - Poček. Več tisoč ljudi si je kljub dežju ogledalo vaje oziroma sposobnosti in zmožnosti Slovenske vojske. SV je na vajo povabila: srednješolce, Zvezo veteranov vojne za slovenijo 1991, vojaške častnike sosednjih držav, vojaške častnike v pokoju ter ljubitelje Slovenske vojske. Na vaji so bili prisotni načelnik generalštaba SV general-polkovnik Albin Gutman, njegov namestnik generalmajor mag. Alojz Šteiner, direktor štaba brigadir mag. Branimir Fur-lan in načelnik kabineta ppolkovnik Bojan Končan, ki je tudi član ZVVS Domžale. Prikaza Zmožnosti 2008 smo se udeležili člani ZVVS Domžale ter sekcije Trzin, Mengeš in Lukovica. Danilo Kastelic Z avtobusom smo prispeli na vojaško vadbišče Poček v zavarovano območje, kjer nas je sprejel 17. bataljon vojaške policije. Ob 10. uri se je pričela vaja Slovenske vojske »ZMOŽNOSTI 2008«. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo si najprej ogledali Roland II in center 670. poveljniškega - logističnega bataljona in sprejeli povabilo na čaj. Ogledali smo si namišljeno vojaško bazo in potek delovanja vojaške policije s civilnim prebivalci, ki so vstopali v bazo. Tu so poleg vojaške policije sodelovali še vojaški psi, ki so bili izurjeni za odkrivanje eksplozivnih sredstev. Ko so s psi odkrili eksploziv, so ga nato z daljinsko vodenim vozilom onesposobili oziroma razstrelili. To vajo je prikazal 20. motoriziran bataljon SV. Nadalje smo si ogledali artilerijsko streljanje s Havbicami 155 mm na 20 km oddaljenem cilju. Na velikem zaslonu smo videli natančne zadetke (kot iz filma Vojna zvezd). Ob 12. uri smo si na drugem vadišču ogledali bojno streljanje s pehotnim orožjem AP F2000S, MINIMI in MAG ostrostrelnimi puškami ter streljanje s podcevnim bom-bometom in protioklepnimi orožji RGW in SPIKE LR. Izvedli so tudi tankovsko streljanje v premiku, streljanje z mesta iz zaklonilnika ter med izmikom. Med umikom tankov so uporabljali tudi zadimljenje bojišča. Med raketiran-jem BELL 412 so uporabljali tudi metanje vab, vendar so z mitraljiranjem uspešno uničili vse sovražne cilje. Nato je 1. brigada s tanki T 55 in bojnim vozilom v premični vojni akciji streljala natančno na namišljenega sovražnika. V tej bitki je sodeloval tudi ameriški MUMMER in najnovejši osemkolesnik PATRIA, ki se je prvič predstavil Slovencem na bojišču z zelo natančnimi zadetki in manevrsko sposobnostjo. Konec vaje je popestrilo desantno reševanje pilota helikopterja, ki so ga med bitko sestrelili. Iz dveh helikopterjev AS 532 AL COUGAR je enota za specialno delovanje izvedla desant reševanja pilota na bojišču ter taktični umik z zadimljenjenega bojišča zaradi napada sovražnika na drugo lokacijo reševanja. Na drugi lokaciji so cOUGAR-ji uspešno pristali in rešili pilota skupaj z vojaki specialne enote. Po končani vaji so nas odpeljali v nastavitveni center Slovenske vojske na Počku. Tam smo si nato lahko ogledali tudi vsa orožja, ki so ga predstavljali poveljniki posameznih enot. Če si na nagradno vprašanje odgovoril pravilno, si lahko dobil vojaško vetrovko ali srajco. Na koncu pa je SV povabila vse obiskovalce na vojaški golaž in fižol. Dan je kljub dežju minil hitro in »Zmožnosti SV 2008« je bila za nas zaključena. Za mlade srednješolke/-ce pa so se šele pričele sanje o služenju v Slovenski vojski in o poklicu vojaka. Najnovejša pridobitev SV osem kolesnik PATRIA Humanitarna akcija Pomagajmo živeti Humanitarna akcija »pomagajmo živeti« še vedno poteka, kajti do sedaj se je na računu zbralo nekaj sto eurov manj od želenih 3000 €. Z akcijo bomo nadaljevali, vse dokler ne zberemo dovolj sredstev, ki so potrebna za nakup avtomatskega de-fibrilatorja. Ideja o zbiranju odpadnega papirja se je pokazala kot zelo uspešna saj so učenci OŠ Blagovica in mladina PGD Blagovica skupaj zbrali 3970 kg odpadnega papirja ter tako prispevali 286 €. V prejšnji številki Rokovnjača smo pisali o tem, kaj je defibrilator in kdaj ga uporabimo. Tokrat pa nekaj več o tem, kako postopati v primeru srčnega zastoja in kako uporabiti avtomatski defibrilator v kombinaciji s temeljnimi postopki oživljanja (masaža srca in umetno dihanje). PGD Blagovica, Uroš Medič, vodja akcije Kako postopati v primeru srčnega zastoja Pomembno ob uporabi avtomatskega defi-brilatorja je, da natančno sledimo osnovnim navodilom temeljnih postopkov oživljanja (TPO). Pravilnost uporabe je namreč združena s pravilnim prepoznavanjem nenadne smrti. Samo v izrednih primerih bi lahko prišlo do napačne uporabe defibrilatorja, in sicer v primeru, če bi imel bolnik zelo neenakomeren in izredno hiter utrip. Vendar bi bil takšen bolnik pri zavesti ali pa bi enakomerno in pospešeno dihal. Ker bolnik pri zaustavitvi krvnega obtoka izgubi zavest po 10 do 15 sekundah, je osnovno pravilo ob uporabi avtomatskega defibrilatorja: Bolnika, ki se odziva ali enakomerno diha, ne defibriliramo, ne glede na navodila defibrilatorja! Misel, da bomo uporabili avtomatski defibrilator, nas ne sme odvrniti od izvajanja temeljnih postopkov oživljanja v času, ko čakamo na defibrilator. Vsak trenutek, ko ne izvajamo temeljnih postopkov oživljanja, bolnik umira! Ker je osnovni namen TPO vzdrževanje bolnika pri življenju do ponovne vzpostavitve spontanega krvnega obtoka, osnovni namen zgodnje defibrilacije pa čim hitrejša vzpostavitev spontanega krvnega obtoka, je za preživetje bolnika potreben kompromis med trajanjem poskusov defibrilacije, ki niso vedno takoj uspešni, in zagotavljanjem preskrbe možganov s kisikom in s tem preprečevanjem njihove okvare in smrti. Med defibrilacijo ne moremo izvajati TPO, vemo pa, da bolnik umira, kadar ga ne predihavamo in mu ne izvajamo stisov prsnega koša. Da čas, ko je bolnik brez krvnega obtoka med poskusom defibrilacije, ne bi bil predolg, je omejen na največ tri zaporedne defibrilacije. Če defibrilacija ni uspešna, ji sledita dve minuti temeljnih postopkov oživljanja in nato ponovno od en do trije poskusi defibrilacije, odvisno od protokola defibrilatorja. Vedno, kadar defibrilator po defibrilaciji ugotovi, da šok ni potreben, nemudoma nadaljujemo s stisi prsnega koša in predihavanjem pljuč, brez preverjanja uspešnosti defibrilacije. To navodilo dobimo tudi od defibrilatorja. Motnje srčnega ritma, ki jih je potrebno defibrilirati med oživljanjem, in takšne, kjer defibrilacija ni učinkovita, se lahko izmenjujejo. Temu se bo prilagodil defibrilator. Pomembno je le, da sledimo osnovnemu načelu: Električnim šokom v primeru njihove neuspešnosti v poskusu defibrilacije sledita dve minuti temeljnih postopkov oživljanja. Ciklus ponavljamo, dokler defibrilacija ni uspešna. Če defibrilacija ni potrebna, ne prekinjamo temeljnih postopkov oživljanja. Edina razloga za prekinitev temeljnih postopkov oživljanja sta defibrilacija oziroma, da TPO niso več potrebni. Glede na to, da defibrilator uporabljamo kot laiki, vedno sledimo navodilom defibrilatorja. Nadaljevanje sledi v prihodnji številki. Ker akcija še vedno poteka, ponovno naprošamo vse krajane, občane, društva, organizacije, lokalne skupnosti, podjetja, občino, da nam priskočite na pomoč z donacijo na naš naslov: PGD Blagovica, Blagovica 2, 1223 Blagovica, TRR: 02300-0014250770, sklic: 00 200899, namen: Humanitarna akcija Pomagajmo živeti O poteku humanitarne akcije in zbranih sredstvih vas bomo obveščali v naslednjih številkah občinskega glasila Rokovnjač. Za vse dodatne informacije in pojasnila pa se lahko obrnete na tel. št. 041 57 57 29 (Uroš). Vsem, ki ste že priskočili na pomoč, in tistim, ki še boste, se najlepše zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo. Gasilska zveza Lukovica in Občina Lukovica bosta dobili novo generacijo nižjih gasilskih častnikov Lukoviški gasilci bodo kmalu dobili kar štiriindvajset novih nižjih gasilskih častnikov. Tako visoko število novih gasilskih častnikov je za požarno varnost v občini velik kapital, saj gre za zahtevna predavanja in vaje, ki jih bodo novi vodje enot morali uspešno prestati. Jure čokl, za Gasilsko zvezo Lukovica Tako majhna GZ kot je naša, je lahko upravičeno ponosna na tako veliko število tečajnikov, saj to kaže na veliko zanimanje za strokovno znanje, ki je predpogoj za uspešno gasilsko delo. Vodja izobraževanja, poveljnik GZ Lukovica Srečo Grojzdek, je za uspešno opravljene sprejemne izpite tečajnikom čestital, mi pa se čestitkam pridružujemo z željo, da bi vsi tako uspešno prestali tudi zaključne izpite in odločilno taktično zaključno vajo. Po dveh dneh predavanj so bodoči nižji gasilski častniki iz Gasilske zveze Lukovica svoje znanje prvič preizkusili tudi v praksi. Izobraževanje je potekalo pred gasilskim domom PGD Prevoje, bodoči vodje enotepa so po navodilih inštruktorjev GZ Lu-kovica in inštruktorja - pripravnika Nejca Hočevarja preizkušali svoje vodstvene sposobnosti in obnavljali svoje znanje iz tehnike in taktike. Tako so morali voditi svojo enoto pri gašenju požara v stanovanjskem prostoru ter poskrbeti za poškodovane (iskanje, imobilizacija, nalaganje na nosi-la, transport iz »vroče cone A« v »varno cono B«). Preizkusili so tudi plezanje in gašenje z lestve, uporabo izolirnih dihalnih aparatov in različnih tlačnih cevi ter ročnikov. Inštruktorji so bili z delom kandidatov zelo zadovoljni, saj so prikazali resen pristop, veliko motivacije ter zavzetost za natančno in varno delo v korist tistih, ki bodo nekoč pomoč bodočih vodij intervencij potrebovali. Veliko naključnih mimoidočih se je ustavilo in vsaj za kratek čas spremljalo delo pogumnih gasilcev, ki jih čaka še lepo število ur na predavanjih, še ena sobota praktičnih vaj v domačem okolju ter zaključek s praktičnimi vajami na poligonu Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu. Aktinidia - kiwi Na obisk sem se odpravil k Andreju Ura-nkarju na Prevojah. Pravzaprav me je privabil pogled na novembrsko trgatev kivi-jev po domače pri Vrbanovemu Andreju. Pri sosedu Andreju v sadnem vrtu najdeš od marelic, borovnic, jagod, malin, češenj jabolk, hrušk, vinske trte, kakijev in več vrst kivijev. Pred njegovo hišo pa se preko celega leta bohotijo tudi rožice, za katere zelo dobro skrbi, kar potrjuje postanek in pogled mimoidočih. Danilo Kastelic Soseda sem kot poznavalca kivija povprašal, če mi lahko razloži, od kod izhaja, kakšne so njegove značilnosti in kje se dobi rastlina. Z veseljem se je odzval in me povabil, naj si ogledam njegov vrt ali raj, kot ga sam imenuje. Semena ima Andrej vedno v žepu in z žvižgom prikliče siničko, ki takoj preleti k njemu in vzame seme. Usedeva se pred njegovo vrtno uto, pod katero ima klet in pogovor steče. Aktinidijo opeva že stara kitajska legenda, ko so na Kitajskem vladali mandarini. Yang, znani kitajski mandarin, je nekega dne stopil k bogu Tau in ga zaprosil, naj mu ozdravi zelo bolno zaročenko. Bog ga je uslišal in mu povedal, da na robu gozda raste divja rastlina, ki je podobna srobotu in ima na oko grde rjave plodove s kosmato kožico, toda ima zelo dišeče in okusno meso. Princ je plodove olupil in jih dal zaročenki. Kmalu je okrevala in postala še lepša, kot je bila prej. Čeprav je to stara legenda, je Yung Tau postal sadež ljubezni in večne mladosti. Kot so bili plodovi nekoč veliki up mandarina Yanga, so danes up mnogih sadjarjev in tudi potrošnikov. Da bi človek izboljšal svojo prehrano, vedno znova išče, ustvarja in uvaja nove sorte rastlin. V zadnjih 20-30 letih se je začela tudi v intenzivnih nasadih pojavljati, četudi stara, a za nas nova sorta rastlin Actinidia. Po poreklu je iz vlažnejših toplih območij vzhodne Azije (Kitajske), od tam so jo zanesli na Novo Zelandijo, kjer so se z njo začeli ukvarjati žlahtitelji. Pravi tudi, da kiwi ime tudi ptiču na Novi Zelandiji. Z vztrajno selekcijo so uspeli razviti nekaj sort s precej debelejšimi plodovi, kot so bili v naravi. To je zelo zanimiva sadna rastlina. Zanimiva je tudi zato, ker je zaenkrat pri nas še ne napadajo škodljivci, ki smo jih vajeni. Žal pa se ta sadna rastlina širi med sadjarji zelo počasi, ker jo mnogi niti ne poznajo dobro in niti ne vedo, kako jo je treba negovati. Plodovi aktinidije (kivija) so sladko kiselkastega okusa in bogati z vitamini, posebej z vitaminom C. Iz literature izvemo, da ima plod kivija 10-15 krat več vitamina kot jabolko, 3-6 krat več kot limona in 3-5 krat več kot jagoda. Aktinija je rastlina, ki potrebuje za svojo rast oporo - je ovijalka. Korenine razvija podobno kot vinska trta ali srobot. Razvijejo se bolj plitko v tleh. V težkih tleh se korenine lažje razraščajo še posebej v mladostni dobi razvoja. Zahtevajo pa rahla, propustna, zračna in bogata tla. V normalnih pogojih v tretjem ali četrtem letu, glede na oskrbo, lahko že pričakujemo plodove. Plod aktinidije je večsemenska jagoda ovalne ali valjasto podolgovate oblike. Najbolje rodi na latniku (kot brajda). Vedeti je potrebno, da je kivi (aktinidija) dvodomna rastlina, kar pomeni, da moramo za uspešno pridobivanje imeti ženske in moške rastline. Ena moška rastlina na 5-7 ženskih, odvisno od razporeditve rastlin. Rastlina je žužkocvetka, moški cvetovi so bogati s cvetnim prahom, zato jih bodo čebele v času cvetenja množično obiskovale. Razvojna doba plodu od cvetenja do zorenja traja približno 21 tednov. Cvetje se pojavi od konca maja do začetka junija. Obira pa se v začetku novembra. Sosed Andrej rad pove, da goji kivije že skoraj 20 let in si je v tem času nabral tudi marsikatero izkušnjo. Svoje izkušnje rad pove in zaupa tudi drugim, ki jih zanima ta rastlina. Pravi, da je vesel, ko je »zastrupil« že marsikaterega ljubitelja, da si je posadil to rastlino in tudi sam uživa njene plodove. Ljubiteljem, ki imajo namen ali željo zasaditi to rastlino, svetuje, da ženske rastline zasadijo v razdalji najmanj 3 metre, moške naj umaknejo nekam stran. Ko bodo trse obrezovali, se bo tako vedelo, katere trse bodo rezali. Za opraševanje bodo že poskrbele čebele, čmrlji, ose pa tudi sršeni. Na tržišču se prodajajo: -ženske rastline: Hayward, Top star (gladki plod), Bruno. Nova sorta (zori septembra) Green Light (Bilje - Gorica). Moška rastlina Tomuri Mat-ua. Actinidia arguta (bavarski kivi) - gladki plodovi. Sorta: issai, maki (rdečeplodna). Moška rastlina: Nostino. V drevesnicah dobite vsakovrsten sadilni material. Izkušnje, ki sem jih pridobil v teh letih so pokazale, da je najuspešnejše razmnoževanje aktinidije s potaknjenci. Cepljenke na podlago sejancev se ne obnesejo tako dobro (neskladje s podlago). Andreju sem se zahvalil za zelo dobro razlago in pomoč, ki bo prišla prav sadjarjem in ljubiteljem. »No, od naše hiše pa ne boš odšel brez dobre pijače,« je rekel in me povabil v svojo klet sredi vrta, kjer mi je ponudil raznovrstne sadne sokove. Na policah je bilo veliko sadnih pridelkov z vrta. Pa tudi marmelad in vloženih gob ni manjkalo. Poizkusila sva tudi letošnji pridelek kivija, ki je bil, kot pravi, eden boljših. »Da njegov strup« res deluje, je dokaz, da tudi sam pričakujem čez tri leta prve sadeže. kolumna: Milena Bradač Tri stvari je težko ugotoviti, četrto pa sploh nemogoče: kačji korak na kamnu, ptičji korak v letu, korak ladje v morju in korak moža v ženi. To globoko misel je nekoč izrekel kralj Salomon. Koliko stvari pa je nam v življenju težko ugotoviti? Priznajte: mnogo. Neštetokrat smo prepričani, da dobro poznamo zadevo, da znamo dobro opravljati svoje delo, da smo prepričani v svojo družino, prijatelje. Pa se uštejemo ali pa nam jo zagode Murphijev zakon. Čeprav se izogibam pisanju o politiki, ker je zmuzljiva in nepredvidljiva, se ji pač ob tako velikih dogodkih zadnji mesec ni moč izogniti. Velika so pričakovanja tako pri nas doma v Sloveniji kot v Evropi in tam čez v Ameriki. Spet tri stvari, ki jih je nemogoče ugotoviti: ali bomo končno dobili za skoraj vse povšečno in dobro ter delovno vlado, bo usodo Evrope v prihodnjih mesecih res krojila huda recesija, bo novi ameriški predsednik napravil končno red doma in v deželah, kjer vihti in ubija tudi s svojim orožjem. Četrto je pa spet res nemogoče ugotoviti. Bo naš planet, naša Zemlja, preživela viharje in turbolence, ki ji jih povzročajo ljudje in politika? Na, pa smo spet pri politiki. Ampak zares je politika vodenja velikih koncernov, trustov tista, ki najbolj uničuje Zemljo in življenje na njej. Tudi mojega in vašega. Oni nas s svojo močjo prepričujejo, nam perejo možgane, nam dopovedujejo, kaj naj kupujemo, kaj naj jemo, kako naj bivamo, nam vsiljujejo svoje proizvode, ideje, češ, da so edini dobri, pravi. Saj skoraj samo še pritiskamo na gumbe, vse drugo opravi tehnologija. Vse to nas napravlja za idiote, ki jim skoraj ni potrebno več misliti. Pa poglejte: samo da zmanjka električnega toka za uro ali dve, kakšna panika, klicanje vsepovsod, kaj je zdaj to za en hudič. Sploh še moremo ugotoviti oziroma sploh še znamo vsaj za pokušino živeti v soglasju z Zemljo? Ko boste prebirali tega Rokovnjača, bo tudi že skoraj konec po moje najbolj turobnega in temačnega (po dolžini dneva) meseca v letu in pričel se bo veseli december. Mesec, ko kratkost dneva razsvetli nešteto luči, nešteto prilik za obdarovanje, kjer marsikoga zanese in pozabi, da ima mesec enaintrideset dni in da bo januar dolg. Pa se da obdariti tudi z malo ali nič denarja. Lahko se lepo praznuje tudi skromno, lahko se praznuje brez raket in petard. Lahko so tisti čarobni božični ali novoletni večer luč tudi zvezde in luč v srcu. Noč čarovnic Zadnji oktobrski večer so pred marsikatero hišo popestrile prižgane sveče v bučah. Eden najbolj slikovitih jesenskih pridelkov se je tako pokazal še v posebni luči. Igor Fabjan Tako kot buče tudi vedno bolj skomerciali-zirani običaj strašljivega krašenja prihaja iz Amerike. Nekateri se nad še enim 'uvoženim praznikom' (halloween) zmrdujejo, drugi pa si na ta dan brez pomislekov privoščijo zabavno popoldne in večer. Lahko na kakšni prireditvi, ki postajajo vse bolje organizirane, ali pa za popestritev dneva poskrbijo kar doma. Potrebno je le malo volje in domišljije. Buče so otrokom, pa tudi komu izmed staršev, že od nekdaj v veliko veselje. S potrpežljivim dolbenjem in rezljanjem je mogoče narediti prave grozljive ali pa tudi smešne umetnije. Te dobesedno oživijo, ko v njih zagori sveča. Os- Tudi letos so si nekateri otroci na noč čarovnic lahko privoščili domačo zabavo Rezljanje buč je lahko prav zabavno vetljene bučne podobe seveda še posebno prav pridejo 31. oktobra za noč čarovnic. Ta noč seveda ni čista izmišljotina ameriških trgovcev, saj ima korenine v starem keltskem običaju. Po njem se na večer pred vsemi svetimi duhovi vseh, ki so umrli v tem letu, poslavljajo od našega sveta. Ljudje so se že od nekdaj želeli zavarovati pred zlimi duhovi in čarovnicami, zato je tradicionalno ta dan čas žrtvovanja. Ponekod to noč zunaj pustijo krožnik hrane za duše umrlih. Sveča, nameščena na oknu, pa jih vodi v deželo večnega poletja. Ponekod zakopljejo v zemljo jabolka, da nahranijo duše na potovanju. Izrezljano bučo s svečo pa postavljajo pred vhodna vrata ali na okno kot pozdrav dušam, ki jih imamo radi in istočasno kot zaščito pred zlimi duhovi. Čeprav morda nismo preveč navdušeni nad novotarijami, pa si le vzemimo čas in si privoščimo zabavo. Priložnosti za to tako ali tako nikoli ni preveč in če se nad grozljivimi maskami navdušijo naši najmlajši skoraj nimamo izbire. Lahko pa poskrbimo, da ne pretiravamo. Odločimo se lahko za družinsko šemljenje, morda se odpravimo na 'strašljiv' obisk k sosedom ali prijateljem ali pa poskrbimo za malce strahu kar na domačem vrtu. Za zabavo ni potrebno zapraviti veliko denarja. Lahko si pomagamo kar z navadnimi rjuhami. Le malo domišljije je potrebno in že smo oblečeni v duhca. K vznemirljivemu vzdušju bodo pripomogle sveče. Še posebno, če jih postavimo v iz-dolbljene buče. Noč čarovnic lahko torej izkoristimo za neobičajno zabavo in pripovedovanje strašljivh zgodbic. Če so otroci dovolj veliki, jim lahko skušamo razložiti pomen in nastanek običaja. Tako mimogrede obudimo tudi spomin na umrle, ki jih ni več z nami. November - listopad Tudi ime november je vzeto iz starega rimskega koledarja; bil je to deveti mesec v letu; novem v latinščini pomeni devet. Slovenci pa imamo za november ime listopad, saj je to čas, ko se narava pripravlja na zimo in listje pada z dreves, saj je naš kmet nujno potreboval steljo, ki jo je polagal v hlev. Po slovenski pratiki povzela Sergeja Križnar Jeseni so zato kmetje grabili listje po gozdovih in to delo imenovali steljereja. Enako pomembna je bila v tem mesecu tudi gnojvoža - razvažanje gnoja po njivah in vinogradih. To ni bilo lahko delo. Delala je cela vas skupaj, zato je bilo to nadvse zabavno. Ko so zvečer delo končali, so se zbrali v hiši tistega gospodarja, pri katerem so tisti dan razvažali gnoj. Gospodinja je napolnila mize z dobrotami, domača hči pa je prinesla pušeljc za tistega fanta, ki je zmagal pri veselih igrah, ki so sledile obilni večerji. Ob odhodu je vsak dobil še dva buhteljna in naslednji dan se je vesela druščina zopet zbrala; tokrat pri naslednjemu sosedu, dokler vse hiše v vasi niso imele pognojenih njiv. DAN MRTVIH (1. november) ali vsi sveti je dan, ko se spominjamo vseh svetnikov, z njimi pa tudi vseh umrlih. Stara modrost pravi: »Če na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši.« oziroma »Če na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje.« Že stari Grki so imeli svoj praznik mrtvih, saj so verjeli, da se mrtvi v tem času vračajo na zemljo in obiščejo svoja nekdanja bivališča. Zato je vsaka družina pripravila različne jedi in pijače ter jih pustila na mizi. Podoben praznik so imeli tudi Rimljani. V naše kraje je praznik prišel iz Francije. Že dolga stoletja ljudje na dan mrtvih hodijo na pokopališča ter grobove okrasijo s cvetjem in svečami. Včasih so na ta dan z zvenenjem cerkvenih zvonov poskušali obuditi mrtve. Posebna navada je bila, da so gospodinje obdarovale otroke in reveže s posebnimi kruhki, ki so imeli v različnih krajih različna imena (prešce, vahtiči ali dušice). Gospodinje so na-pekle tudi do 100 kruhkov, da prihodnje leto letina ne bi bila v nevarnosti. Po stari navadi so tudi naši predniki na ta dan na mizo dali hlebec kruha, blagoslovljeno vodo in drugo pijačo, ponekod pa še skledo kaše. Če so zjutraj našli mizo nedotaknjeno, jih to ni motilo; pojedli in popili so vse, kar je bilo na njej. Verjeli so, da je to posvečen dar, ki jim bo prinesel zdravje, poljem pa rodovitnost. MARTINOVO (11. november) zaključuje jesensko delo, saj od tega dne kmet misli že na prihodnjo setev in letino. Na martinovo se mošt spremeni v vino in to je dober razlog za praznovanje, saj »svet Martin iz mošta nardi vin.« Legenda pripoveduje, da je bil Martin zelo dobrodušen in skromen mož. Velikokrat je upodobljen kot dobrotnik, ki daje revežu polovico svojega plašča. Legenda pa tudi pravi, da ko so mu hoteli sporočiti, da je imenovan za škofa, se je skril med gosi, a gosi so gagale in gagale in ga tako izdale. Zato morajo za kazen tudi gosi na dan njegove smrti umreti. Od tod torej martinova gos, ki je za martinovo nepogrešljiva. Glede vremena pa ljudska modrost pravi takole: Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja.« ali »Sonce na Martina, pred durmi huda zima.« ali pa »Če Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje.« Martinovo je tudi jesenski pastirski praznik, ko je bilo konec paše in čas kolin, saj je bilo potrebno pripraviti zalogo hrane za zimo. Med najstarejšimi pastirskimi običaji je bila skromna pastirska pojedina na pašniku, kjer so si na Gorenjskem kuhali martinovo kašo. Na ta dan se je uveljavila tudi pastirska maša - ovce so vodili okrog oltarja in jih nato darovali cerkvi. Pastirjem so nato dajali za plačilo obredno pecivo (martinčke). Vsak kmet jih je napekel od 60 do 100. Ker se je paša tako zaključila, je imel pastir več časa za dekleta in to je bil tudi čas, ko se je smel ženiti. KATARINA (25. november) nam ne laže; po sebi januarja vreme kaže. Je zavetnica učenjakov, profesorjev, študentov in dijakov. Mučena naj bi bila s kolesom, zato je kolo, na katerem je umrla, vplivalo na nekatere šege - na ta dan so morala mirovati vsa kolesa (predice niso predle, mlinarji niso mleli, vozniki niso vozili). Od svete Katarine do svetih treh kraljev se včasih niso poročali in prirejali plesov. Mesec kostanjevih sladic v Srčku Običajno nam je poznana priprava kostanja na dva načina, ki sicer zahtevata tudi najmanj znanja in časa, to sta pečenje in kuhanje. V mesecu oktobru so nam na malce drugačen način ponudili dobrote iz kostanja tudi v pekarni Srček v središču Lukovice. DJD Ja, kostanj na sto in en način smo lahko spoznali tokrat in tudi pokusili - seveda, če smo se v pekarno odpravili. Sicer pa nas vanjo tudi drugače vabi prijeten vonj, da tudi tisti z nekaj kilogrami preveč, radi zavijemo v prostor s takšnimi in drugačnimi dobrotami. Vseeno, če niste utegnili letos, upajmo, da bo prihodnje leto priložnost poskusiti rogljiček s kostanjem in ostale dobrote; lahko pa nas presenetijo še s kakšno podobno akcijo. Sicer pa, ali ste že poskusili kostanjevo torto, gibanico, rezino ...? Če še ne in niste vešči kuhalnice in vrtenja v kuhinji, se naslednje leto ali tudi drugače pustite presenetiti v Srčku. Pa dober tek vam želim. Gneča na štartu Najhitrejši Slovenec na Ljubljanskem maratonu Uspešne tekme in dobri rezultati zelo vplivajo na športnikovo motivacijo in psihično pripravljenost. Na končni uspeh oziroma dober rezultat pa vplivajo številni dejavniki. Letošnji Ljubljanski maraton je bil Robertu naklonjen -poleg domačega terena, spremstva in navijačev je uspelo Kotniku izkoristiti zadnje moči in pritekel je v cilj kot najhitrejši Slovenec! Besedilo: Che, Foto: Arhiv Robert Kotnik Maraton v našem glavnem mestu je potekal v nedeljo, 26. 10. 2008, z rekordnim številom prijavljenih: 15.371 tekačic in tekačev v vseh kategorijah, od tega se jih je kar 10.640 v nedeljo udeležilo rekreativnega teka, polmaratona in maratona. Na maratonu (42 km) je bila izjemna konkurenca, saj je bilo povabljenih 20 vrhunskih atletov iz Kenije, Etiopije in tekaško močnih držav. Zmagal je Etiopijec Amare Mulu, za njim se je zvrstilo 9 Kenijcev in en Ukrajinec, na 12. mestu pa naš soobčan Robert Kotnik. Čeprav je bil dosežen čas 2:35:32 za razdaljo 42,195 km pod njegovimi pričakovanji, je bil Robert glede na pogoje in potek tekme zelo zadovoljen. Robert je po tekmi pripovedoval, da je šlo do 31. km fizično brez problemov, bolj je bilo psihično naporno, ker je skoraj celo progo tekel sam. Po 31. km pa se je maraton zares začel, ker pač počasi prihajajo na plano posledice že pretečenih kilometrov. Kotnik je potem 6-7 km odtekel še v dokaj dobrem ritmu, nekje na 38. km pa so se začeli problemi zaradi pomanjkanja energije. Robert je tako zadnje 3-4 km odtekel v nekakšnem transu, a vseeno v solidnem ritmu. Pravi, da ga je zadnji kilometer do cilja poneslo občinstvo, saj je bil po prečkanju ciljne črte popolnoma izmučen. Povedal je, da sta mu na progi s pijačo, hrano in zadnje kilometre tudi z izrednim bodrenjem izdatno pomagala Tomaž Gabrovec in Janko Urbanija, za kar se jima zahvaljuje, saj si brez njiju težko predstavlja tak uspeh. Kotnik hkrati čestita vsem ostalim udeležencem tekaškega spektakla iz naše občine, ki jih srečuje na treningih ob Gradiškem jezeru. Robert je vedno na voljo za morebitna vprašanja in nasvete za treninge in tekaška tekmovanja na naslovu rk1forest@gmail.com. Po maratonu sledi dobra regeneracija, ki je ključnega pomena za nadaljevanje kakovostnega treninga, kasneje pa verjetno udeležba na polmaratonu v Palmanovi in morebiti kros, ki pa bo bolj za dušo. Sam skozi cilj Kotalkanje - lep, estetski in vztrajen šport V Sloveniji se trenira, igra, tekmuje v nešteto športnih zvrsteh. Seveda tisti popularni, bogato sponzorirani, vsepovsod izstopajo, imajo prostor za trening in nastope, njihove ekipe, moštva, klubi se kar dostojno preživijo. V njihovi senci pa ostaja nekaj zvrsti športa, med njimi kotalkanje, ki je zelo lep in tudi zahteven šport. Milena Bradač Kotalkarsko drsalni klub Domžale, v katerem se kali in niza uspehe tudi nekaj deklic iz naše občine, je že eden izmed klubov, ki se sponzorira pretežno sam iz svoje članarine, finančne pomoči staršev, dedkov in babic ter nekaj donatorjev, ki imajo ta šport radi. Pa vendar klub deluje že dvaindvajset let. Na osnovni šoli Rodica trenirajo dvakrat tedensko obvezne like in imajo kondicijski trening, na RCU v Lukovici pa trenirajo trikrat tedensko po uro in pol prosto kotalkanje. Da dekle postane »zvezda« kotalkarica (imajo tudi enega fanta), prične kotalkati že med tretjim in petim letom starosti. Pod zvezda se seveda razume, da je vztrajna, disciplinirana, da zna prenašati tudi krize, do katerih vsekakor pride med njeno dobo ukvarjanja s tem lepim športom. TRENINGI IN NASTOPI SO POMEMBNI ZA DEKLETA Treningi se pričnejo konec avgusta in trajajo tja do sredine julija, tako da imajo dekleta le dober mesec kotalkarskih počitnic. V zimskem času se učijo novih elementov in pripravljajo programe za tekmovanja v prostem programu. Vadijo tudi nove like. Tekmovanja se pričnejo konec marca in se vrstijo do sredine julija, ko se udeležijo državnega prvenstva. Kotalkarsko drsalni klub Domžale organizira dve tekmi, ki štejeta za pokal Slovenije. Letos pa so organizirali tudi državno prvenstvo in osvojili kar nekaj medalj. Dekletom vse tekme, še posebej pa tekme za državno reprezentanco, veliko pomenijo. Med seboj se spodbujajo, navijajo, sočustvujejo, če nastop posameznici ni prav dobro uspel. ZA USPEHE STA V VELIKI MERI ZASLUŽNA TRENERJA Violeta Mordej, ki je še kot aktivna kotalkarica sodelovala pri ustanovitvi kluba je že tirinajsto leto trenerka in Matej Drašček, ki po zaključeni tekmovalni poti nadaljuje trenersko delo v svojem matičnem klubu. Skupaj z dekleti, in tudi starši, delita skrbi, naporne in dolge treninge, se veselita uspehov in sta potrta, če je tekmovalki zmanjkalo kanček točk do zaželenega in pričakovanega cilja. Za delovanje kluba pa že peto leto s svojim požrtvovalnim delom skrbi njegova sedanja predsednica Patricija Mali. Matej Drašček, ki jih trenira že osmo leto, pove, da so dekleta prijetna. Ta šport zahteva veliko koordinacije,moči, eksplozivnos-ti, discipline, obvezen estetski plesni del. Vse to pa naredi osebo kot celoto, kajti zahteva celega človeka. Dekleta so zato tudi dobre učenke, vajene reda. Žal je ta šport manj popularen in temu primerno tudi manj obiskan. Ni dovolj primernih prostorov tako za treninge kot nastope. Matej Drašček pravi: Kjer je volja, je tudi pot. NEKAJ POMEMBNEJŠIH USPEHOV DEKLET V ZADNJI SEZONI V pokalu Slovenije so v posameznih kategorijah osvojile pet mest med prvo peterico. Redno so se udeleževali tekem v Sloveniji, Italiji in Hrvaški, domov pa so se vedno vrnili z medaljami. Letos so bila dekleta zelo uspešna na državnem tekmovanju in se je kar štirim uspelo uvrstiti v državno reprezentanco. Tekme za pokal Evrope, ki je letos potekala v Trstu, sta se udeležili Manca Capuder - šesto mesto v kategoriji starejših deklic in Neža Pezdirc, ki je osvojila deseto mesto v kategoriji kadetinj. Spremljal ju je trener Matej Drašček. Tekme za pokal Interland v nemškem Darmstadtu so se udeležile Manca Capuder, Chiara Mordej Filippini, Neža Pezdirc in Ajda Tič. Tukaj pa jih je spremljala trenerka Vio-leta Mordej. Dekleta so dosegla odlične uvrstitve: Ajda Tič prvo Manca Capuder med reprezentančnim nastopom v Trstu na pokalu Evrope mesto med mlajšimi deklicami, Manca Capuder drugo mesto in Chiara Mordej Filippini deseto mesto med starejšimi deklicami ter Neža Pezdirc peto mesto med kadetinjami. Uspešni pa so bili tudi drugi člani reprezentance, saj je bila Slovenija druga najboljša država na tekmovanju. Favoriti svoje naloge uspešno opravljajo V malonogometni Zimski ligi Avtomehanike Kveder so ekipe že na pol poti predtekmovanja za razvrstitev v dve ligi. Rok Avbelj Danes, ko to pišem, sta že bila odigrana dva kroga in polovica tretjega. Tako se v skupinah že oblikuje nek zametek ekip, ki bodo igrale v prvi ligi in tako tudi tistih, ki bodo svoje nogometno znanje izkoriščali v drugi ligi. Ekipe, ki so lansko leto krojile sam vrh lestvice, tudi letos solidno prehajajo skozi skupinski del in domala vsem najboljšim ekipam se bo uspelo uvrstiti v najmočnejšo ligo. Sam sistem lige je letos bolj blag kot lansko leto, saj ti tudi dva poraza v petih tekmah ne preprečita vstopa v elito. Rezultate vseh tekem od 10. oktobra naprej lahko spremljate tudi na mednarodnem spletu na naslovu www.rcu-slo.com. Zadnje čase sem že večkrat slišal kritiko ravno na račun ažurnosti rezultatov na portalu in bi na tem mestu v imenu bralcev internetne strani izrazil pričakovanje, da bodo moderatorji spleta bolj aktualni. Seveda pa stvari še zdaleč niso slabo organizirane, ravno nasprotno, več zelo utečenih delovnih ekip ŠTD-ja Rafolče skrbi za brezskrbno igranje tekem. Tako postanejo petkovi večeri v zimskem času za veliko število ljudi že kar rezervirani za ogled katere izmed tekem in nato za posedanje ob pijači v krogu prijateljic in prijateljev. Vabljeni na ogled katere od tekem zimske lige v malem nogometu. Po uspešnem nastopu v Lukovici skupaj s prijatelji in trenerjema Šahovski kotiček Letos je v 64. letu umrl najbrž najbolj ge-nijalen igralec šaha v človeški zgodovini, Robert Fisher. Pri trinajstih letih je premagal na državnem prvenstvu Združenih držav Amerike velemojstra Donalda Byrna. Poglemo si to krasno partijo, kjer Robert žrtvuje kraljico. Viktor Jemec Beli: Donald Byrne, Črni: Robert James Fischer, [D97] , New York, 1956 1.Sf3 Sf6 2.c4 g6 3.Sc3 Lg7 4.d4 0-0 5.Lf4 d5 6.Db3 dxc4 7.Dxc4 c6 8.e4 Sbd7 9.Td1 Sb6 10.Dc5 (nepotrebno izzivanje usode, bolje je Db3) Lg4 11.Lg5? (nepotrebno premikanje že razvite figure) Sa4 (prvi udar z jasnega neba zaradi slabega položaja bele dame in njene vojske) 12.Da3 (če Sxa4 potem gre Sxe4; ali 14. Db4 Sxg5 15. Sxg5 Lxd1 in Lxd4 in beli je povsem razbit) Sxc3 13.bxc3 Sxe4 (to je drugi udar z jasnega in pri tem pušča nebranjenega kmeta na e7 in še trdnjavo, kar imenujemo pri zamenjavi za lovca ali skakača-kvaliteta, nebo se že oblači) 14.Lxe7 Db6 15.Lc4 (beli bi slabo napravil, če bi vzel trdnjavo, ker bi prišel do izraza črni lovec in na vsako potezo z damo, bi črni vzel na c3 s skakačem in nato sledi ubijalsko Lb4) Sxc3 16.Lc5 (drugače bi črni odigral Te8) Tfe8+ 17.Kf1 Le6!! (daleč najlepša poteza v tej partiji in tudi med najlepšimi v Fišerjevi karieri. Bobi žrtvuje kraljico kar tako) 18.Lxb6 (v večna lovišča pelje tudi 18, Lxe6 Db5+ in tudi 18. Dxc3 Dxc5) Lxc4+ 19.Kg1 Se2+ 20.Kf1 Sxd4+ 21.Kg1 Se2+ 22.Kf1 Sc3+ 23.Kg1 axb6 24.Db4 Ta4 25.Dxb6 Sxd1 26.h3 Txa2 27.Kh2 Sxf2 28.Te1 Txe1 29.Dd8+ Lf8 30.Sxe1 Ld5 31.Sf3 Se4 32.Db8 b5 33.h4 h5 34.Se5 Kg7 35.Kg1 Lc5+ 36.Kf1 Sg3+ 37.Ke1 Lb4+ 38.Kd1 Lb3+ 39.Kc1 Se2+ 40.Kb1 (beli kralj je postal turist, od njegovega veličanstva je bore malo) Sc3+ 41.Kc1 Tc2# mat 0-1 Zmagovalci Balinarski turnir Bilo je mrzlo sobotno oktbrsko jutro okoli devete ure zjutraj in v gostilni Škarja so se začeli zbirati prvi tekmovalci balinarskega turnirja za pokal Športnega društva Prevoje, ki ga je športno društvo v sodelovanju z gostilno Škarja uspešno organiziralo že drugo leto zapored! ŠD Prevoje Turnir seje začel v mrzlem in meglenemjutru, končal pa v prelepem sončnem popoldnevu, Nogometni turnir Tudi letošnji jesenski turnir v malem nogometu se je v Zlatem Polju končal zelo uspešno. Zanj je bilo ponovno veliko zanimanja, temu primerno pa smo tudi hitro popolnili število nastopajočih. Tone Habjanič Po petkovem žrebu so prve ekipe pričele s tekmami v lepem sončnem nedeljskem jutru, ta pa je naznanil idealne pogoje na tem turnirju za vseh dvanajst ekip. proslavljanje zmagovalcev pa se je zavleklo še dolgo v noč. Prvo mesto na na turnirju je osvojila ekipa Škarja mladi 1, drugo škarja mladi 2, tretje mesto pa je pripadlo članom ekipe Gostilna Gašper. Pokal za najboljšega igralca turnirja je osvojil osnovnošolec G. Dolenc, ki je nastopal za ekipo ŠD Prevoje; ob njem sta za ekipo ŠD Prevoje nastopila še Jaka Škarja in Boštjan Barle, treba pa je še poudariti, da je ekipa ŠD Prevoje izboljšala lansko peto mesto, saj je letos osvojila četrto. Na koncu še zahvala Gostilni Škarja za pomoč in sodelovanje pri organizaciji balinarskega turnirja. Delilca pravice Franjo Vugrinec in Marjan Poljanšek, oba sodnika iz Kamnika, nista imela težkega dela, saj so bili igralci motivirani za športno in fer igro. Veliki met je tokrat pripadel ekipi Gradišča, saj so v končnici premagali Californijo iz Moravč in tako osvojili prvo mesto. Število točk za tretje mesto je osvojila ekipa KŠD Peče, domača ekipa pa se je tokrat veselila četrtega mesta od dvanajstih nastopajočih ekip. Ob koncu so se vsi zadovoljni z osvojitvijo pokalov tudi fotografirali ter sprejeli povabilo organizatorja na spomladanski turnir v letu 2009. Ob zaključku so se zmagovalne ekipe poveselile skupaj Vabilo na posvetovanje o čebelarskem turizmu Čebelarska zveza Slovenije organizira tradicionalno posvetovanje o čebelarskem turizmu, ki bo tokrat potekalo v soboto, 6. decembra 2008, od 10. ure dalje v prostorih Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici 8. Boštjan Noč, predsednik Ta dan bomo predstavili naše rezultate na področju oblikovanja in vzpodbujanja čebelarske turistične ponudbe, predstavili pa bomo tudi dobre čebelarske turistične prakse. Program posvetovanja: • Uvodni nagovor predsednika Čebelarske zveze Slovenije g. Boštjana Noča. • Nagovori vabljenih gostov. • Pregled dosedanjega dela na področju vzpodbujanja čebelarskega turizma in načrti za naprej. • Predstavitev Belokranjske čebelarske učne poti v Žuničih. • Predstavitev Medenega butika družine Voglar iz Šmarjeških Toplic. • Predstavitev turistične ponudbe občine Lukovica. • Razglasitev rezultatov fotografskega natečaja in podelitev priznanj. • Podelitev potrdil udeležencem prvega tečaja o čebelarskem turizmu. • Razprava in pobude. Vabimo Vas, da se nam pridružite in tudi tako prispevate k prepoznavnosti in razvoju našega čebelarstva. Iz naše čebelarne v Čebelarskem centru Med je hrana, poživilo in domače zdravilo. Med ali strd ima lastnost, da se po določenem času na temparaturah od 10 do 20 stopinj Celzija strdi oz. kristalizira. Kristalizacija je naraven proces pravega pristnega medu. Ko se med strdi in če ga raje uživate tekočega, ga spet utekočinite tako, da postavite posodo z medom v toplo vodo, ogreto na 40 do 45 stopinj, za toliko časa, da se bo med spet utekočinil. Segrevanje nad 45 stopinj v medu zmanjša učinke encimov, mineralnih snovi in vitaminov. Najbolje je, če med uživate po vsaki jedi, odrasla os- Obvestilo ČD Lukovica vabi vse čebelarje, ljubitelje čebel in čebelarjenja k maši ob prazniku svetega Ambroža, zavetnika čebel in čebelarjev. Sveta maša bo v nedeljo, 7. 12. 2008., ob 9. uri v cerkvi na Brdu. Vljudno vabljeni! ČD Lukovica eba okrog 100g na dan. Bolniki in športniki lahko zaužijejo dnevno tudi več kot 200 g mekdu na dan, vendar razporejeno na več manjših obrokov. Priporočamo nakup le domačega, kakovostnega medu, ki izvira iz okolja, v katerem bivate. Priporočamo torej domači slovenski med. AKACIJEV MED pomirja in blaži utrujenost. lipov med pomaga pri premagovanju prehlada. CVETLIČNI med krepi žile in srce. KOSTANJEV MED deluje na prebavila, jetra in nespečnost. GOZDNI MED krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela. SMREKOV MED je bogat z mineralnimi snovmi, zelo se priporoča ljudem, ki imajo težave z dihali. HOJEV MED dober za slabokrvne, ker vsebuje veliko rudninskih snovi.Priporočamo ga vsem, ki imajo težave s pljuči. MED JE SIMBOL NARAVNOSTI, ZDRAVJA IN ŽIVLJENJSKE MOČI. PRIMEREN JE KOT DARILO, POLNJEN V NOVIH KOZARCIH ZA SLOVENSKI MED. Vaša čebelarna Popravek V oktobrski številki Rokovnjača smo pisali o novem domu otrok za letovanje na Prvinah. Naša zvesta bralka nas je opozorila, da je potrebno omeniti, da gre za Prvine pod Čemšeniško planino v sosednji občini. LAS Srce Slovenije - pomemben člen pri razvoju podeželja Lokalna akcijska skupina (LAS) predstavlja lokalno javno-zasebno partnerstvo na opredeljenem podeželskem območju in je sestavljena iz predstavnikov različnih socio-ekonomskih sektorjev. Z razpisanimi evropskimi sredstvi iz pobude LEADER vzpodbuja gibanje za skupen razvoj območja. Mija Bokal, Center za razvoj Litija V letu 2007 je bila na pobudo Centra za razvoj Litija ustanovljena LAS Srce Slovenije za območje občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji. Lahko bi rekli, da omenjena LAS deluje s polno paro. Do sedaj sta bila namreč objavljena že dva razpisa, na katera se je s svojimi projekti prijavilo več kot 40 lokalnih društev, podjetnikov in posameznikov. Projekti se ukvarjajo zlasti s turizmom, oživljanjem kulturne dediščine, skupnimi podjetniškimi iniciativami, z marginalnimi družbenimi skupinami, zdravim življenjem, eko pridelavo hrane, vzpodbujajo pa tudi skupno promocijo na prireditvah, druženje ter medgeneraci-jski prenos znanj. Nekatera aktivna društva so tako prišla tudi do opreme prostorov, kar pogosto presega financiranje s strani občin. Na Centru za razvoj smo kot upravljavci LAS veseli velikega zanimanja za koriščenje teh sredstev in verjamemo, da bodo kaj kmalu rezultati projektov vidni tudi na terenu. Članstvo v LAS je odprto, tako da pričakujemo, da se bo število članov sčasoma še povečalo. Poleg občin, ki so se povezale v prvi LAS, smo dali s Centra za razvoj Litija že pobudo tudi na ostale občine od Trzina do Komende, da se povežejo v takšno skupino. K temu nas je vzpodbudil izkazani interes na terenu, saj ostaja veliko projektnih iniciativ, ki bi se lahko sofinancirale iz LEADER sredstev za razvoj podeželja, neuresničenih. Naslednji razpis las Srce bo objavljen v naslednjem letu za sredstva za leto 2010. Več informacij lahko dobite pri Saši Ceglar: Telefon: 01/ 89 62 713 E-pošta: sasa.ceglar@razvoj.si Kostanjčkov piknik Na PŠ Blagovica smo pozdravili jesen, ki že pošteno trka na naša vrata. Mi smo ji vrata odprli in jo povabili med nas. Prvošolčki smo povabili tudi svoje starše, bratce in sestrice, da so se nam pridružili in se veselili ter ustvarjali skupaj z nami. Sergeja k., vzgojiteljica Da pa je bilo še bolj veselo, smo povabili še starše in otroke, ki obiskujejo Cicibanove urice na naši šoli. Otroci so si lahko izdelali duhce in čarovnice, pri čemer so jim pomagale tudi mamice, očki pa so se raje lotili izdelovanja strahov iz buč. Seveda na koncu ni šlo brez kostanja - tako kuhanega kot pečenega. Res, da ga letos ni prav veliko, ampak nam ga ni zmanjkalo! Z njim smo se nato sladkali še v naslednjih dneh. Druženje je bilo prav prijetno, saj je potekalo v zelo sproščenem in veselem vzdušju. Strahovi iz buč pa sedaj krasijo in čuvajo našo šolo in kdo ve, kaj vse še počno, ko se šolska vrata zapro. Druženje izven šolskih klopi Šolarji velik del dneva preživijo skupaj v razredu. Tako kot povsod so tudi na OŠ Janka Kersnika nekateri razredi bolj, drugi pa manj enotni, učenci v njih pa se različno dobro počutijo in razumejo med seboj. Seveda prihaja tudi do prepirov, izločevanja in druženja po skupinah, kar v celoti vpliva na enotnost in vodljivost razreda. Igor Fabjan Tega se učitelji dobro zavedajo in se zato trudijo, da bi se otroci družili tudi na bolj zabaven, neformalen način. Šolske dneve tako že po programu popestrijo razni športni in kulturni dnevi, izleti in šola v naravi. Otroci se srečujejo tudi na različnih izvenšolskih dejavnostih. Za posebno druženje pa je 18. oktobra, na lepo sobotno popoldne, poskrbela Simona Košak, razredničarka 7. c razreda. Na šolskem igrišču so se zbrali skoraj vsi učenci in učenke v družbi svojih staršev. Srečanje je razredničarka organizirala ob pomoči sorazredničarke Nine Ahčin. Svoje pa so dodali tudi starši. Z izvrstnimi sladicami, ki so nastale v domačih pečicah, in pravim kostanjevim piknikom. Za razgibavanje je bilo dobro poskrbljeno. Otroci so se po zgledu staršev z veseljem poizkusili v stari igri - metanju podkvic. Te je treba vreči čim bližje postavljenemu količku, največ točk pa prinese podkev, ki se zatakne za količek. Mame in dekleta so se poizkusile tudi v preskakovanju elastike ter velike kolebnice. Tudi žoge so bile ves čas v gibanju, tako na košarkaškem kot na nogometnem igrišču. Prava poslastica pa je bila igra med dvema ognjema. Pomerili sta se ekipi staršev in učencev. Slednjim sta se pridružili razredničarki. Kljub številčni premoči, je morala ekipa 7. c na koncu priznati poraz. A bilo je zelo tesno! Jesenski piknik je res lepo uspel, starši in otroci pa so se med zabavnim druženjem še malo bolje spoznali. Učiteljica Košakova je na koncu obljubila, da bo pripravila še kakšno podobno srečanje. Verjetno že kar pozimi, ko bo zapadel prvi sneg ... Učiteljice so bile ves čas zelo aktivne Kostanjev piknik na šolskem dvorišču Društvo prijateljev mladine Lukovica v prvem razredu in v Vrtcu Medo V tednu otroka se je vsak dan dogajalo kaj zanimivega. Med zanimivejšimi dogodki je bil obisk gospe Janice Žurej, predsednice Društva prijateljev mladine Lukovica, ki je otrokom obeh prvih razredov in skupini Palčkov predstavila nastanek punčke iz blaga. Nada Trček, Foto: Mateja Orehek Gospa Janica je s seboj prinesla celo paleto doma izdelanih punčk, ki so otroke zelo motivirale za izdelavo njihove punčke. Punčka je začela nastajati s sodelovanjem otrok. Otroci so pridno rahljali polnilo in z njim napolnili roke, noge, trup in glavo nastajajoče punčke. Ob delu so spoznavali, kako je za vsak izdelek potrebno kar precej truda in vztrajnosti, da ga dokončajo. Skupaj smo se odločili za barvo las, oči in gospa Janica je punčko po naših željah doma dokončala. Tako so nastale tri punčke, v vsaki skupini ena. Ko je dokončana punčka prišla med otroke, so ji otroci najprej dali ime (Mimi, Katja in Maruška Potepuška). Zanje otroci skrbijo zelo odgovorno, vsak dan se z njimi igrajo, vedno pa jih vračajo na določeno mesto. Gospe Janici se za njen trud zahvaljujemo, punčke pa čakajo, da mamice in babice začnejo šivati oblačila zanje. Veselo po Rafolški poti Otroci, starši in strokovne delavke Vrtca Medo Prevoje in Krašnja smo se 14. 10. 2008 podali na pohod po Rafolški poti. Ksenija Capuder in Petra Capuder, Vrtec Medo Zbrali smo se na Rafolškem igrišču in komaj čakali, da odrinemo na pot. Sledili smo modrim markacijem, ki so značilne za označevanje Rafolške poti. Med potjo smo naredili nekaj postankov za oddih in okrepčilo, čas pa smo si popestrili tudi s petjem. ob vrnitvi na igrišče sta nas čakal slasten kostanj in pečena jabolka. Vse to je pripravil naš hišnik Vinko. Okrepčali smo se s pravim domačim jabolčnikom, ki nam ga je podaril Marko Pavlič. Kmalu smo si nabrali novih moči in se nato preizkusili še v vlečenju vrvi, hoji s smučkami po travi in v hoji s hoduljami. Dan se je prevesil v večer in počasi smo se zadovoljni in veseli poslovili, saj smo preživeli lep jesenski dan ob druženju in igranju. ob tej priliki bi se zahvalili našemu Vinku, ki je poskrbel, da želodčki niso ostali lačni, in g. Marku Pavliču, ki je poskrbel, da nismo bili žejni ter nam obenem pomagal pri organizaciji in izvedbi športnih iger! Vlečenje vrvi: mamice proti očijem (zmaga očetov) Tudi najmlajši so poizkusili vleči vrv Postanek med potjo Obiskali smo Veliko planino Z učenci PŠ Krašnja smo v petek, 12. septembra, obiskali Veliko planino. Da ni bila pot preveč naporna, smo se na planino povzpeli z nihalko. Nato pa smo z učenci pogumno sopihali po poteh, po katerih nas je vodil alpinist Damjan. Povedal nam je veliko zanimivega, ogledali pa smo si tudi Preskarjevo bajto, v kateri je urejen pastirski muzej. In kaj je ostalo v spominu učencem? Prispevke zbrala Katarina Bergant, Foto: Sergeja Kosec Lara, 1. r: Včasih so bili na planini volkovi. Zato so imele hiše ograjo iz kamenja. Miha, 1. r: Kravi so odrezali rog, nato so pastirji igrali nanj. Katja, 2. r: Enkrat se je neka gospa sprehajala po planini. Udarila je strela. Gospa je padla in krave tudi. Pobrala se je. Dali so ji mleko, da je ne bi bilo strah. Pomagalo je. Matej, 3. r: Pastirica je povedala, da iz mleka delajo jogurt, maslo, smetano in kislo mleko. Jaz imam najraje jogurt. Špela, 3. r: Včasih je bila tam jama brez ograje, zato so krave padale vanjo. Rekli so, da so jo pojedli divji možje, ki so radi jedli sveže meso. Ob robu jame so danes njihovi grobovi iz kamenja. Brina, 3. r: Kadar piha veter čez grobove divjih mož, se sliši, kot da se možje oglašajo. Poleg tega so včasih okoli hiš gradili ograje iz kamenja in se tako zavarovali pred volkovi. Rok, 3. r: Kadar je megleno, je na planini še posebej nevarno, saj ne vidiš poti in se izgubiš. Včasih so pastirji stražili, da volkovi niso napadali njihovih živali. Lea, 3. r: Pastirji so na straži sedeli na stolčku, ki je imel le dve nogi. Če je pastir zaspal, je izgubil ravnotežje in padel. Simon, 3. r: Pastirji so imeli na glavi širok klobuk, v roki pa palico in rog. Ogrnjeni so bili v dežni plašč (iz lipovega ličja, op. uči.) in obuti v lesene cokle. SDS - stranka, ki v občini Lukovica uživa največ zaupanja Vsem občankam in občanom občine Lukovica se zahvaljujem za izraženo podporo na volitvah - v volilnem okraju, kjer sem kandidiral, sem prejel 31,13 % glasov, kar je precej več, kot so prejeli ostali posamezni kandidati drugih strank ali list na tem področju. Robert Hrovat, poslanec sds v Državnem zboru RS Rezultati SDS po voliščih: Kulturni dom Lukovica - 29^,17 %, Vincenc Urbanija - 47,22, Šola Blagovica - 36,50, Gasilski dom Trojane -33,58, ŠD Zlato Polje - 42,40 % ... Rezultat me zavezuje in obvezuje, da bom kot edini izvoljeni poslanec v Državni zbor na tem področju še naprej deloval v korist in razvoj krajev ter občin, ki jih zastopam, in še nadgradil svoje delovanje iz preteklega mandata. Zahvaljujem se članom OO SDS Lukovica, še posebej pa predsedniku g. Kastelicu za vso pomoč ter podporo v času volilne kampanje in tudi v bodoče pričakujem dobro sodelovanje. Zaradi velikega števila telefonskih klicev in sporočil prek elektronske pošte glede reševanja problematik na tem področju sem se odločil, da bom odprl poslansko pisarno tudi v občini Lukovica - odprta bo vsak drugi delovni ponedeljek v mesecu od 8. do10. ure dopoldan, kjer me boste, seveda ob predhodni najavi, lahko obiskali v prostorih Občine Lukovica. Prosim vas, da termin uskladite z mojim asistentom -Janez Stibrič (GSM: 031 612-835, e-mail: janez.stibric@siol.net). Tudi v tem mandatu se bom trudil za razvoj občine Lukovica in sledil sklepom lukoviškega Občinskega sveta. Želim si tudi povabila na seje, da bom še natančneje seznanjen s problematikami v občini Lukovica. Veliko zadev smo s skupnimi močmi že realizirali, zato verjamem, da so prihodnji, smeli načrti občine Lukovica, vsekakor uresničljivi. V tem mandatu, ko bom v vrstah opozicije, mi bodo še kako v pomoč vaši predlogi, pobude ter tudi dobronamerne kritike in prav veselim se sodelovanja z vami. Volitve so za nami Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Lukovica se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki ste na državnozborskih volitvah glasovali za SDS in Roberta Hrovata. Člani OO SDS smo se pravilno odločili, ko smo za kandidata na volitvah za poslanca v DZ imenovali in potrdil Roberta Hrovata. Na ravni občine so nam volivci namenili preko 34 % glasov. To je do sedaj za SDS in nasploh najboljši dosežen rezultat na volitvah od ustanovitve Občine Lukovica. Za to se imamo zahvaliti predvsem dobremu delu občinskega odbora, ki je znal k sodelovanju privabit poslanca Roberta Hrovata. Res je, da nam Robert ni nikoli odklonil pomoči za še tako nemogoče prošnje za napredek naše občine Lukovica. SDS je v 10. volilnem okraju dosegla skupno 31,13 % in s tem dobila poslanca v Državnem zboru Roberta Hrovata. OO SDS Lukovica vabi vse simpatizerje, da se včlanijo v naše vrste. Tudi sedaj po volitvah stopimo skupaj in naredimo našo občino prijaznejšo za vse. OO SDS Lukovica OBVESTILO ZA JAVNOST OO SDS Lukovica obvešča vse občane in simpatizerje, da bo poslanec v DZ Republike Slovenije Robert Hrovat odprl poslansko pisarno 3. 12. 2008 ob 16. uri v stavbi občine v Lukovici, Stari trg 1. Svečano odprtje bo združeno z manjšo pogostitvijo vseh obiskovalcev. VABLJENI! SDS Drage volivke in dragi volivci! Volitve v državni zbor so pomemben dogodek za vsako politično stranko in za vsakega državljana Slovenije, ker se lahko odloči, komu bo zaupal in dal svoj glas! OO Desus Lukovica z svojo kandidatko v 4. volilni enoti Katarino Cerar se vsem volivcem in volivkam za izkazano zaupanje zahvaljuje. 751 glasov volilcev nam je v ponos in obveza DeSUSu, da zavzeto in odločno vztrajamo pri usklajevanju vsebin za krepitev socialne države in izboljšanje življenja starejših. OO DESUS Lukovica, Katarina Cerar Na svoji 4. seji je Desus Lukovica predlagal , da se v okviru občinskih organov ustanovi poseben odbor za obravnavo položaja starejših v občini Lukovica. V tem odboru bi morali strokovno sodelovati predstavniki Centra za socialno delo, patronažna služba, Društvo upokojencev, strokovne službe občine, Desus in pobudniki prostovoljnega medgeneracijskega sožitja ^ in postaviti osnovo za kakovostnejše življenje starejših v Občini Lukovica. Predvsem mora biti v ospredju preventiva, ustvarjanje zavesti vsakega o svojem zdravju, pomenu zdrave prehrane, športno rekreativnih dejavnosti tudi za starejše ^ In ko se bo gradil center za starejše v Šentvidu, mora odbor pri projektu odločilno sodelovati. Desus tudi v naši občini predlaga opredelitev za javno zdravstvo, predvsem pri zobozdravstvu. Če pa so koncesionarji, pa je potrebno točno pregledati in opredeliti medsebojni odnos, obseg in kakovost zdravstvenega varstva. Verjeti ali ne? Neverjetno, kako lahko nekdo nekaj napiše, kar on sam misli, da je po njegovem prav. To je predstavnik Rokovnjača, kot se je sam predstavil, ki je opisal 9. sejo Odbora za gospodarske javne službe in okolje v prejšnji številki glasila Rokovnjač. Janez (Janko) Hrovat, Slovenska ljudska stranka SLS Če hočeš razsojati in obsojati, moraš kaj več vedeti, gospod Danilo Kastelic. Kako pa boš vedel, če je škoda tvojega časa, da bi bil prisoten do konca seje Odbora? Niti nisi omenil, daje Odbor obravnaval Odlok o Programu opremljanja stavbnih zemljišč slovensla ljudska strani« za območje zazidalnega načrta za L6 Lukovica jug, in to ne prvič. Na 8. seji 7. 8. 2008 smo ga vrnili pripravljavcu IPSUM okoljske investicije d.o.o., ker je bil odlok narejen bolj na splošno ali v škodo občine. Člani Odbora smo bili mnenja in zagovarjali, da morajo investitorji stanovanjskih gradenj vlagati v šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo .., česar pa v Odloku ni bilo. Investitorji za to naj ne bi nič prispevali, ker to ni njihova dolžnost, tako se je izrazil na seji Odbora predstavnik Stanovanjskega sklada. Člani Odbora smo vedeli, kaj hočemo. Iz česa pa naj Občina naredi otroški vrtec, poveča šolo, zdravstveni dom in drugo za 160 do 180 prihajajočih novih družin? Do razprave o Odloku še nismo prišli. Prej naj bi sprejeli sklep, da vsi investitorji stanovanjskih gradenj plačajo za vsak m2 določeno vsoto za otroški vrtec. Nekateri smo bili v dvomih, če to lahko sploh sprejmemo, glede na pravne podlage. Ja, in zato naj damo prostor mlajšim, tako pravi Danilo Kastelic. Prostor sploh ni problem. Prostora je dovolj tudi za mlade in za vse tiste, ki hočejo delati in kaj prispevati s svojim znanjem. Ob Trubarjevem letu Letos praznujemo 500-letnico Trubarjevega rojstva. V ta namen se tega velikega Slovenca spominjamo tudi s tem prispevkom v našem časopisu. Matej Kotnik Primož Trubar se je rodil na Rašici pri Velikih Laščah 8. ali 9. junija 1508. Zibelka njegove samozavesti je bila njegova družina, zlasti oče Miha, ki je bil dober gospodar, cerkveni ključar in veren človek. Sina Primoža je z dvanajstimi leti s pomočjo turjaškega grofa poslal študirat za duhovnika, najprej na Reko, nato v Salzburg in od 16. do 19. leta v Trst k škofu Petru Bono-mu. Tam je vodstvo njegovega življenja prevzel njegov duhovni oče, škof Bonomo, ki ga je poslal na univerzitetni študij na Dunaj, ki ga pa zaradi obleganja Turkov ni mogel dokončati. Spet se je vrnil v Trst, kjer ga je Bonomo z 22 leti posvetil v duhovnika. Pet let, od 1530 do 1535, je bil Bonomov vikar v Laškem in v Loki pri Ratečah, nato prav tako okrog pet let stolni pridigar v Ljubljani. Za dve leti je tretjič odšel v Trst, k svojemu dobrotniku in duhovnemu očetu, škofu Bonomu, bil njegov osebni tajnik in slovenski pridigar v cerkvi sv. Marije od zdravja. Po Bonomovem posredovanju je 1542 postal kanonik v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, kar predstavlja višek njegove cerkvene kariere v okrilju katoliške cerkve. Ko je leta 1547 kot kanonik in župnik upravljal župnijo Šentjernej na Dolenjskem, je na pobudo ljubljanskega škofa Urbana Tekstorja cesar izdal odlok, s katerim so zaradi novodobnih idej in nagnjenju k protestantizmu obtožili in zaprli štiri ljubljanske kanonike. Ker je bil Trubar v Šentjerneju obveščen o cesarjevem pregonu, se je uspel pravočasno umakniti. Prebegnil je na Nemško, se v Nurnbergu priključil nemški evangeličanski cerkvi ter kmalu, leta 1548, ko mu je bilo 40 let, dobil prvo službeno mesto kot evangeličanski pastor v Rothenburgu nad Taubero. Tu je leta 1550 napisal prvo slovensko knjigo, na svojem drugem službenem mestu, v Kemptnu blizu bodenskega jezera je začel s prevajanjem Svetega pisma. Leta 1555 je izšel prevod Evangelija po Mateju, dve leti kasneje že prvi del Novega testamenta. Iz Kemptna, kjer je služboval osem let, do leta 1560, ga je pot vodila v Urach, nedaleč od Tubingena, kjer je s sodelavci ustanovil Južnoslovanski biblični zavod. Po dveh letih se je na prošnjo kranjskih deželnih stanov vrnil v Ljubljano, napisal Cerkovno ordningo, a kmalu doživel še drugi in dokončni pregon. Zadnjih dvajset let je preživel kot župnik in prevajalec Svetega pisma v Derendingenu, pri Tubingenu. Umrl je 28. junija 1586, pokopan je bil na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija. Gre za neverjetno razgibano življenjsko pot, ki jo označuje vztrajnost, delavnost, razumnost, neupogljivost, zvestoba samemu sebi, intelektualna širina. Posrečeni izraz »stati inu obstati«, ki ga je Trubar mimogrede zapisal v uvodu v Katekizem leta 1550, in ki ga je za svoje škofovsko geslo izbral sedanji kardinal dr. Franc Rode, je v luči današnjega razumevanja Trubarjevega življenja lahko kar Trubarjevo osrednje življenjsko geslo, ki uvidimo in občudujemo njegov življenjski boj in idealizem, njegovo močno osebnost, njegovo globoko ljubezen do slovenskega naroda. Kardinalu Rodetu pa pri tem ne moremo odrekati zasluge, da je prav ta Trubarjev izraz » stati inu obstati«, zaživel med Slovenci. Ena od pomembnejših stvari v Trubarjevem življenju je bila ljubezen do slovenskega ljudstva. Njegov običajni nagovor je bil: »Moji lubi Slovenci!« Prav na tujem, ko je bil iztrgan iz domovine, se je Trubar najbolj zavedal svojih slovenskih korenin. Že pri škofu Bonomu v Trstu je na njegovo izrecno priporočilo gojil skrb za materni jezik. Škof Bonomo je razlagal komentarje Svetega pisma, t. i. parafraze k Novi zavezi humanista Erazma Rotterdamskega v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Trubar je že v študentskih letih začutil potrebo po prevodu Svetega pisma v slovenščino. Lotil se ga je veliko pozneje, ko je imel 47 let. Svoji prvi tiskani knjigi, Katekizem in Abecednik, ki sta izšli v Tubingenu leta 1550, je zasnoval z željo, da bi slovenskemu človeku podaril knjigo in ga naučil brati in pisati. Napisal je 26 knjig, le ena je v nemščini, pa še ta vsebuje zagovor in opis vsebine negovih knjig. Ne moremo reči, da je slovensko narodno zavest Trubar začel ustvarjati iz nič. Pred njim so krmilo slovenstva upravljali katoliški duhovniki, ki so že od pokristjanjevanja naprej pri pridigah nagovarjali ljudi v slovenskem jeziku, in to vsako nedeljo in vsak praznik. O tem zgovorno pričajo prvi pisni dokumenti slovenstva od Brižinskih spomenikov naprej. Že več kot petsto let pred Trubarjem se je ustvarjala zavest o » slovenski« jezikovni pripadnosti. Trubarjev odločilni doprinos k oblikovanju slovenske narodne zavesti pa vendarle ostane: Slovence različnih narečij je združil v enoten knjižni jezik. S tem je daleč prihitel svoj čas in preroško zarisal zemljevid združene Slovenije. Nekateri Trubarjevi biografi, med njimi tudi Mirko Rupel, so obžalovali, da Trubar ni bil univerzitetno izobražen in so ga imeli za intelektualno šibkega, odvisnega od drugih. Spregledali so, da je imel Trubar za sabo življenjsko univerzo, da je bil v stiku z velikimi umi renesanse in humanizma ter da je zrasel na poti. Intenzivno je živel duha svojega časa in ga preko prevajalske dejavnosti prilagodil potrebam in razmeram slovenskega človeka. Prav to, kar lahko naredi samo genij, ki preseže splošno duhovno in intelektualno raven in s svojimi uvidi in posegi začrta novo pot. Navdihovalci Trubarjeve življenjske univerze so bili veliki humanist, diplomat in škof Peter Bonomo, preko katerega je vsrkal ideje humanizma, ljubezen do latinskih klasikov in ideje o etični, moralni in institucionalni prenovi Cerkve. Trubar nas je prav s svojimi knjigami, zlasti s prevodi Svetega pisma, krepko zapisal v srce evropske kulture. Ni bil le duhovnik, ampak obenem narodni buditelj, organizator, diplomat, ki je posegel v vrh tedanje evropske javnosti. Njegov projekt Južnoslovanskega bibličnega zavoda v Urachu, kjer je ustanovil tiskarnoza izdajanje knjig v glagolici in cirilici. Kakšen projekt -kakšen daljnovidni evropski projekt, takrat, v 16. stoletju! Samo človek velikega formata, kot je Trubar bil, je bil zmožen, da je kot tujec in priseljenec v osrčju tedanje Evrope uveljavil svoj genij ustvarjalnosti in samobitnosti. V nemških predgovorih h glagolskim in cirilskim publikacijam je Trubar, od leta 1560 do 1563, cesarja Maksimilijana na Dunaju, wurtemberškega vojvodo Krištofa v Stuttgartu, nemške v volilne kneze in druge odgovorne veljake v Evropi seznanjal z nelahkim položajem slovenskih, hrvaških, srbskih in bolgarskih dežel, poročal o razmerah v Turčiji, seznanjal Evropo s takrat pretečo turško nevarnostjo. S Trubarjem se je že začeta edinstvena zgodovinska pot malega naroda utrdila; lahko rečemo celo, da je bil Trubar tisti, ki je določil smer te poti. Od tedaj naprej smo v Evropi preživeli samo zato, ker smo postali z dušo in srcem zavezani svoji kul- turi; ta pa je bila že od svojega rojstva naprej, od Brižinskih spomenikov, Rateškega rokopisa, Stiškega rokopisa, Čedadskega ali Černjejskega rokopisa, Starogorskega rokopisa, evropska in krščanska kultura. Brez nje danes ne bi bili to, kar smo. Kar evropska in svetovna javnost pričakuje od Slovenije v evropskem svetu, je tudi to, da z budnim očesom spremlja razmere na jugu Balkana, na Kosovu, v Srbiji in Makedoniji, s pogledom vse tja do Turčije. Pa poglejte, če je to slučaj?! To delo je v 16. stoletju v blagor Evrope že opravljal Slovenec: ne le oče naše književnosti, tudi oče našega slovenskega naroda in oče našega kulturnega in duhovnega preživetja, Primož Trubar, na katerega smo lahko ponosni. Brez njegovega posega v našo slovensko in evropsko zgodovino ne bi mogli biti prvi slovanski narod, ki vodi skupnost evropskih narodov; majhen, komaj dvomilijonski narod, ki se je pred komaj dvajsetimi leti rešil spon totalitarnega sistema! Zato lahko z veseljem ugotavljamo, da nismo tu v Evropi šele od včeraj: tu smo že dolgo doma, vsaj s koreninami naše kulture in duhovnosti. Trubarja ne moremo prav razumeti, če ne upoštevamo, da je bil z dušo in srcem Kristusov duhovnik. Tu dosežemo njegovo najglobljo motivacijsko raven. Za duhovnika je zorel od svojih dvanajstih let naprej. Ob svojem duhovnem očetu in dobrotniku škofu Petru Bonomu je dozoreval v pokončnega, prepričanega in pričevalnega duhovnika. Zato se ne smemo čuditi, da je bil v svojem tretjem obdobju v Trstu ( 1540-1542) Bonomov najboljši zaupnik in tudi njegov spovednik. Kot kanonik v Ljubljani je bil najbližji ljubljanskemu škofu Francu Kazianerju, ki mu je v oporoki zapustil del svoje knjižnice. Na smrtni postelji mu je podelil katoliške zakramente za umirajoče. K tem duhovnim kvalitetam Trubarja moramo dodati tudi to, da je bil dober in odgovoren gospodar. Kanoniki sv. Nikolaja v Ljubljani so ga poslali na kanonično misijo v Šentjernej, da je tam obnovil župnišče, gospodarsko poslopje, sezidal mlin in uredil vinograd. Podjetnost in preudarno ter uspešno gospodarjenje sta se nadaljevala tudi v drugi polovici njegovega življenja, v nemškem obdobju. Ko je bil drugič izgnan, je pravzaprav moral začeti vse znova. V Derendingenu, kjer je služboval zadnjih dvajset let, je sezidal župnišče, veliko gospodarsko poslopje in zasadil obsežen vinograd. (nadaljevanje na strani 30) Cerkev sv. Gala v Derendingnu, kjer je pokopan Primož Trubar Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bil si tu. ZAHVALA 13. oktobra nas je v 87. letu starosti zapustil naš dragi stric in prastric FRANCE AVBELJ iz Kompolj 5 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, predvsem gasilcem in borcem. Hvala tudi župniku gospodu Antonu Potokarju za lep pogrebni obred in predsedniku Krajevne skupnosti Krašnja gospodu Francu Novaku za poslovilne besede ob njegovem grobu. Iskrena zahvala pevcem ter pogrebni službi Vrbančič, gospe Nataši in gospodu Andreju. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, dedka, strica in tasta FRANCETA CERARJA iz Spodnjih Kosez 19 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala župniku gospodu Svetetu, zahvala pevcem in za zaigrano žalostinko. Lepo se zahvaljujemo zdravniku dr. Lobodi in sestrama Vanji Vida in patronaži sestri Irmi Markovšek. Lepa hvala konjenikom, prijateljem in znancem, vsem in vsakemu posebej, ki nas niste pustili samih v teh težkih in žalostnih trenutkih. V globoki žalosti vsi njegovi V spomin in poklon žrtvam za svobodo in samostojno Slovenijo V spomin in poklon žrtvam za svobodo in samostojno Slovenijo je Občinsko združenje ZB NOB za ohranjanje vrednost narodno osvobodilnega boja pripravilo spominske slovesnosti (ob spomeniku na Golčaju 29. 11., pri spomeniku v Lukovici in Šentvidu pri Lukovici 1. 11. 2008). Ob spomenikih so se zbrali domačini, ki so se jih težki dogodki med drugo svetovno vojno dotaknili in jim iz spomina ni ušlo dejstvo, da je bil temelj samostojne Slovenije postavljen že v času narodnoosvobodilnega boja. M. Kreft Le kdo so ljudje, katerih imena so vklesana na teh pomnikih? Le kaj jih je vodilo v partizane in sodelovanje z njimi, da so svoje življenje žrtvovali v bojih, taboriščih ali zaradi »dobro namernih ljudi« in predvsem, zakaj se jih tako malokrat spomnimo? Res, člani združenj ZB NOB za ohranjanje vrednost narodno osvobodilnega boja vse leto skrbe, da so grobišča, spomeniki in obeležja urejeni. Vprašam pa se, kje je čas mojih šolskih let in let v vrtcu in osnovni šoli mojih otrok, ko so nas pred 1. novembrom učitelji in vzgojitelji popeljali do najbližjega pomnika. Tam smo peli, recitirali in prižigali svečke v spomin osebam, katerih imela so bila napisala na pomniku. Dobili smo tudi starosti primerno pojasnilom, zakaj so ti možje, žene in otroci umrli. Svečane spominske prireditve ob pomnikih, ob dnevu spomina na mrtve so bile tudi letos organizirane in moram reči, da v občini Lukovica ob teh slavnostnih ni bilo ničesar preveč ali premalo, izraženo je bilo globoko spoštovanje in zahvala vsem umrlim v bojih, taboriščih ali zaradi izdaj. Vsem, ki niso želeli živeti v okupirani domovini in biti hlapci tujcu. Vsem tistim, ki so želeli prispevati h graditvi svobodne in socialno pravične domovine. Vsi, ki smo bili na teh spominskih slovesnostih in so se nas dogodki v letih od 1941 do 1945 in povojna leta porušene domovine kakor koli dotaknili, pa smo ob žalostinki Kot žrtve ste padli v boju za nas in ob dežnih kapljah (kot bi z našo dušo jokalo nebo), še globje v spominu podoživeli grozo in težo tistih let. Resnica tistega časa je samo ena in zavedni domoljubi ne bi smeli dovoliti, da bi jo po toliko letih prik-rojevali. Bodimo ponosni na vse, ki so se že tedaj odločili za svobodno in samostojnost svoje domovine, in veliko jih je, ki so zato žrtvovali najdragocenejše - svoje življenje. Slava jim! Je tvoja bol minila, v večno spanje si stopila. Te zemlja črna je zakrila, a nam se solza ni osušila. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta KAROLINA SMRKOLJ po domače Šipkarjeva mama z Učaka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Janezu Kušarju za poslovilne besede ob grobu. Zahvaljujemo se za vso pomoč in oskrbo patronažnima sestrama Irmi in Mateji. Hvala pogrebni službi Vrbančič. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Gospe Štefki! ^ v delih svojih živel sam boš večno ... ^ sedem, osem, devet, desetletna deklica sem pridno nabirala borovnice. Mama mi jih je pomagala odnesti iz gozda do kmetijske zadruge v Lukovici, ker je bila zame košara pretežka in predaleč. Hitela sem z nabiranjem, da jih je bilo čim več, a so bile malo »mokre« in kakšen listek vmes. V kmetijski zadrugi pa je takrat prevzemala borovnice 'Stoschitzkyjeva Štefka'. Na strani je za nas že imela pripravljene lepe, suhe, velike borovnice in je z njimi pokrila moje, plačilo pa je bilo: 1. kvaliteta ... 50 let je že od tega,večkrat sem ji to povedala, sedaj se Vam, draga Štefka, v imenu tiste deklice še enkrat zahvalim! Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520 www.cvetlicamaomers.si (nadaljevanje z 28. strani) Le mlina ni mogel postaviti, ker v bližni ni bilo vode. V ulici, ki se imenuje Sieben-Hofe-Strasse (Ulica sedmih domačij), je bila njegova domačija največja in najbolj vzorna. Ko je v notranjeavstrijskih deželah politično in versko zapihal nov veter, ki jev duhu rekatolizacije želel počistiti z reformacijskimi težnjami, se je Trubarjev vzpon nasilno prekinil. S cesarskim ukazom so bili obtoženi in pregnani štirje ljubljanski kanoniki, med njimi tudi Trubar. Rešil se je s pobegom v nemčijo. Prestopil je v evangeličansko, Lutrovo vero. Je bila to zavestna ali celo želena in iskana izbira? Pred kratkim je že omenjeni profesor Kluge o tem zapisal: »Če se je Trubar s tem korakom zavestno odločil za luteranstvo, je vprašljivo. V kompliciranih političnih in cerkvenih odnosih na Kranjskem niso notranje protestantski spori igrali tako velike vloge kot v nemških deželah.« Tu gre za najnovejši zapis dobrega poznavalca Trubarjevega življenja in dela in tudi specialista za razvoj protestantizma v Nemčiji. Lahko smo prepričani, da je Trubar zamenjal krovno cerkveno organizacijo le iz življenjske nuje. V bistvu pa je nadaljeval že začeto pot reforme, za katero se je zavzemal v sedemnajstletnem obdobju duhovniškega delovanja v katoliški Cerkvi. Zagotovo, v novih razmerah in seveda kot duhovni služabnik evangeličanske cerkve. Pomenljivo je, da se je poročil s Slovenko, Barbaro Sitar, šele ko je prestopil k evangeličanom. Čeprav je v sedemnajstletnem obdobju kot katoliški duhovnik načelno zagovarjal poroko duhovnikov, pa tega koraka iz doslednosti do svojih duhovniških obvez, ni naredil. Nekateri drugi katoliški duhovniki so ga. Šlo je za posebno in prehodno obdobje v iskanju dokončne rešitve, ki jo je glede nauka in cerkvene discipline definiral Tridentinski koncil. France M. Dolinar v knjigi Ljubljanski škofje osvetljujejo to obdobje s pomembno informacijo: »Ne smemo pozabiti, da je Ferdinand (rimski kralj 1531, cesar 1558), dokler koncil ne bo odločil drugače, zagovarjal poročenost duhovnikov in laični kelih (obhajilo pod obema podobama za laike). Stališča do prenove cerkve niso bila jasno opredeljena niti v njenem najožjem vodstvu v Rimu. Katoliškega škofa (Franca Kacian-erja), ki je čutil s Cerkvijo, je nedvomno vznemirjalo obotavljanje Rima, da bi sklical koncil, na katerem bi odgovorili na ključna vprašanja, ki so pretresla Cerkev, ter jasno opredelili nauk in cerkveno disciplino. Tridentinski koncil se je prvič sestal šele dve leti po Kazianierjevi smrti (1545-1563).« V Derendingenu, kjer je pokopan v cerkvi sv. Gala, je med vsemi evangeličanskimi župniki najbolj poznan. Po njem se imenuje tudi ulica v Dererndingenu, Primus-Trubar Straže in evangeličanski dom v tej ulici, kjer je zapovrstjo pet srednjih šol. V cerkvi sv. Gala je označen njegov domnevni grob, spominska plošča, ki je bila postavljena ob 400-letnici njegove smrti (1986) in izredno lep leseni epitaf, lesena plošča z okvirjem v renesančnem slogu. Postavljena je bila že leto dni po njegovi smrti leta 1587, kar dokazuje pozornost in čast, ki jo je užival v svoji skupnosti. Primož Trubar je umrl v torek, 28. junija 1586. Do zadnjega diha je služil ljudem, še na smrti postelji je svoje »lube Slovence« nagovarjal v materinščini. Pokopali so ga na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, z velikimi častmi. Na rektorjevo vabilo so se pogreba udeležili vsi študenti tubinške univerze, nagrobni govor je imel kancler univerze in tubinški prošt dr. Jakob Andreae. Nagovor je nato izdal, to pa je tudi prva in najbolj zanesljiva Trubarjeva biografija. pisma bralcev Začnimo pospravljati pri sebi ... (iz županovega uvodnika oktober 2008) Ob prebiranju zadnjih številk Rokovnjača, posebno županovih uvodnikov, me je kar nekaj njegovih trditev, bolje rečeno podcenjujočih manipulacij, pripravilo do sledečega zapisa. Pišem kot predsednik Nadzornega odbora občine, nekdanji uslužbenec občinske uprave in občan ter za vse svoje trditve nosim polno odgovornost. Vinko Pirnat, predsednik Nadzornega odbora Občine Lukovica Nimam namena nakladati in trošiti dragocenega prostora v Rokovnjaču z ugibanji, koliko sem inteligenten ali neumen, ali sem o občinskih zadevah poučen kot župan ali kot fant s kmetov, ali sem prišel spočit z dopusta ali pa se z vsemi štirimi zaganjam (vse besede so vzete iz zadnjih uvodnikov župana). Tudi jaz pogrešam vsaj eno humoristično stran v Rokovnjaču, vendar ta ne bi smela biti stran z županovim uvodnikom. Zato bom naštel in utemeljil z dejstvi nekatere najbolj cvetoče citate župana, ki so me zmotili v zadnjem uvodniku, čeprav jih tudi v prejšnjih kar mrgoli: 1. citat: saj mi plačo daje država, ravno tako kot učiteljem, vzgojiteljem, policistom, gasilcem Župan prejema plačo v celoti iz občinskega proračuna. Poklicni gasilci in vzgojitelji prejemajo plačo iz občinskih proračunov in od ostalih ustanoviteljev - vzgojitelji imajo del plače od prispevka staršev, občine in zadnjih nekaj mesecev tudi od države. Učitelji in policisti pa prejemajo plačo iz državnega proračuna, kot tudi večina ostalih državnih uradnikov in uslužbencev. Vlada je predpisala višino plač županov, ki je odvisna izključno od števila vseh stal- no prijavljenih prebivalcev v občini, ni pa odvisna od števila ur, ki jih župan nameni vodenju občine. Zakon določa, da je letna delovna obveznost za polno zaposlene 2088 delovnih ur. Edino merilo (o poklicnemu ali nepoklicnemu delu) je izjava, da župan svoje delo opravlja kot profesionalni župan, kar pomeni, da je redno zaposlen na občini. Plače župana in vseh zaposlenih na občini so torej žulji (del dohodnine in ostali prispevki) vseh zaposlenih občanov. Višina plač ni odvisna od uspešnosti dela župana in občinske uprave ali od pridobivanja sredstev iz zunanjih virov, ampak so določene z zakonom. Tudi besede »plačo mi daje država« bi župan lahko zamenjal z besedami »plačo si zaslužim«. Plače vseh državnih in občinskih funkcionarjev so javne in dostopne vsem na in-ternetnem naslovu: http://e-uprava.gov.si/ ispo/javneplace/, in znašajo za Občino Lukovica - mesec avgust 2008 za župana 3183 € bruto in za direktorja občinske uprave 3204 € bruto. To so bruto plače brez dodatkov za prevoz na delo, dnevnic, prehrano in kilometrino. Res škoda je županovega časa, da kaže plačilne liste svojim občanom in manipulira z višino svoje plače skoraj v vsakem uvodniku. Župan bi že kot predlagatelj in izvrševalec proračuna moral po 3 letih podžupanovanja in 6 letih županovanja vedeti, da njegova plača in plača občinske uprave obsega kar velik del odhodkov občinskega proračuna (za leto 2008 je to 523.479 € plus 129.640 € za voznike kombijev in režijski obrat, skupaj 653.119 € ). Glavni vir prihodkov občinskega proračuna je 30 % dohodnine vseh zaposlenih davkoplačevalcev s stalnim prebivališčem v Občini Lukovica, nato pa še ostali prihodki, ki so navedeni v vsakoletnem Odloku proračuna Občine Lukovica v poglavju Struktura prihodkov občine. Letos to pomeni, da je od 6,5 MIO € skupnega proračuna delež davčnih prihodkov več kot 50 % torej 3.321.000 € (pretežni del je dohodnina in davki na premoženje), 45 % je nedavčnih prihodkov, to je 2.294.000 € (pretežni del je prispevek za opremljanje stavbnega zemljišča), le 5 % pričakovanih prihodkov je kapitalskih in transfernih prihodkov iz državnega proračuna. Samo za 100.000 € (1,5 %) pa je predvidenih prihodkov iz strukturnih skladov EU. (Vir: Uradni vestnik Občine Lukovica št. 6/08 ali internet: http://www.lukovica.si/vestnik/UradniVest-nik2008-06.pdf . Vsi ti podatki kažejo na dejstva, ki so daleč od številk, s katerimi operira župan v avgustovskem uvodniku, citiram »pa veste, da dobimo od države 2,5 mio €, porabimo pa 5-6 mio letno?«. 2. citat: »Danes vas lahko obvestim o tem, da je vlada Janeza Janše že po volitvah sprejela Sklep o višini cen za odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov v občinah Domžale, Lukovica Ministrstvo za gospodarstvo opravlja samo nadzor nad cenami, Vlada RS pa s sklepom potrdi cene, ki jih določijo občine oziroma pooblaščeni koncesionarji. Kdo je potem kriv, da je JKP PRODNIK tako močno povišal cene storitev? Verjetno ne Vlada RS, temveč tisti, ki je določil ceno in razmere, ki so pripeljale do zaprtja deponije v Dobu. Lastnice in ustanoviteljice JKP PRODNIK so občine Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica. Zato pa lahko v istem uvodniku preberemo par vrstic nižje 3. citat: »Takšno ceno (še višjo op. avtorja) sem tudi predlagal občinskemu svetu pred kakim letom, ko smo o tem odločali oziroma dajali na to svoje mnenje (ceno lahko določa samo Vlada RS) vendar je občinski svet sprejel nižjo ceno, kar pa pomeni samo to, da bomo morali razliko plačevati iz proračuna.« ubogi občinski svetniki, za vse slabo ste in boste krivi vi, za vse dobro pa je zaslužen pogumen župan. Tako razmišljanje je razvidno iz kar nekaj povsem podobnih člankov v zadnji številki Rokovnjača, ki v glavnem kritizirajo delo občinskih svetnikov ter govora župana na občinski proslavi, kjer pove, da mu pri njegovem delu pomaga »tudi kakšen svetnik vmes«. 4. citat: »Če ste do sedaj plačevali (misli na nas občane) 5,58 € na zabojnik boste od sedaj naprej 19,01 €...« Stavek se nanaša na tretjo osebo množine: »vi občani ste oziroma boste plačevali«. Sprašujem se, ali naš župan ne živi v naši občini ali pa mogoče za svoje gospodinjstvo (stanovanjsko hišo v Imovici) ne plačuje smetarine. Kot predsednik Nadzornega odbora se bom v naslednji številki Rokovnjača opravičil, če je moje pojmovanje županove tretje osebe množine v tem stavku napačno (seveda s primernimi dokazi za leta od 20062008 kot piše na spletni strani občine -življenjepis župana). »Pomembno pa je, da znamo in zmoremo razmišljati trezno in s svojo glavo«. (župan, občinska proslava september 2008). To tudi sam delam in to želim vsem, ki boste prebrali ta članek. Ločevanje odpadkov (Pojasnilo JKP Prodnik d.o.o.) V prejšnji številki Rokovnjača (oktober 2008, stran 30) je g. Danilo Kastelic opozoril na napako, ki jo je opazil pri praznjenju ekoloških otokov. Matej Kovačič, JKP Prodnik d.o.o. Kritika in nadzor občanov sta vedno dobrodošla, vendar smo kljub temu dolžni opozoriti na nekaj dejstev. Vozilo, ki ga je g. Kastelic omenjal in prikazal tudi na fotografiji, ki je bila objavljena ob omenjenem članku, je v soboto, 4. 10. 2008, ob 10.46 resnično praznilo zabojnike za embalažo (plastenke in pločevinke) na ekološkem otoku pri OŠ Preserje. Poleg zabojnikov je bilo tudi nekaj vreč, v katerih se je nahajala odpadna embalaža. Tudi te vreče z odpadno embalažo so delavci JKP Prodnik prav tako vrgli v vozilo. Vozilo je s praznjenjem embalaže nadaljevalo do 13.00. Ker je bil prevzemni center v Suhadolah, kjer podjetju Slopak predajamo ločeno zbrano embalažo, zaprt, smo 1860 kg zbrane embalaže oddali v ponedeljek, 6. 10. 2008 ob 6.13. Vozila, ki praznijo ekološke otoke, se po izgledu ne ločijo od vozil za pobiranje mešanih komunalnih odpadkov, vendar se vsebina ekoloških otokov ne more mešati. Ko vozilo pobira odpadni papir, le tega odda v podjetju Karton Količevo. Ločeno zbrano odpadno embalažo oddajamo v zbirnem centru podjetja Publicus v Suhadolah, kjer jo prevzame podjetje Slopak. Če bi v omenjena podjetja pripeljali embalažo oziroma papir, pomešan s komunalnimi odpadki, bi nam pošiljko zavrnili. Občasno se zgodi (primer v športnem parku Ihan, v tednu med 27. in 30. oktobrom), da nekdo (pomotoma) napolni zabojnik za papir z embalažo. V tem primeru je vozilo izpraznilo zabojnik z modrim pokrovom skupaj z zabojniki z rdečim oz. rumenim pokrovom. Žal pa se (prepogosto) dogaja, da so poleg zabojnikov (ali celo v zabojnikih) za ločeno zbrane frakcije odložene večje količine komunalnih odpadkov. Tako onesnaženih surovin ne moremo oddati v predelavo, zato nam v takem primeru ne preostane na voljo nobena druga rešitev, kot da na ekološki otok pošljemo vozilo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ki vsebino odpelje na odlagališče. Naše uporabnike zato ob različnih priložnostih vedno znova nagovarjamo in prosimo, naj upoštevajo, da ekološki otoki niso namenjeni odlaganju mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov. Gospoda Kastelica pa vabimo, da se oglasi v našem podjetju, kjer mu bomo pokazali tudi dokumente, iz katerih je razvidno, da vsebina ekoloških otokov ne konča na odlagališču, temveč pri predelovalcih. Spoštovani g. župan oziroma občinski svet! Na Maklenovcu stoji star gasilski dom, ta dom je del naše preteklosti. Ker se do sedaj še ni noben »obregnil« vanj ali ga omenil in ker stoji na takšni vidni lokaciji, me zanima, če bo ta dom kdaj v prihodnosti prišel na vrsto, da se obnovi. Hvala za odgovor. Niko Kokalj, Gradišče POGREBNE STORITVE VRBANCIC Gsm: 041 611 491, Tel.: 01 729 36 24 S Ob boleči izgubi vaših najdražjih, smo Vam v pomoč s fjf^^ prijazno besedo tolažbe rt * in pogrebnimi storitvami, V J opravljenimi z največjo pieteto. ^ Ob izgubi bližnjega Vam nudimo: - prevoz pokojnega (v celi Sloveniji) - prevoz pokojnega v tujino ali iz tujine - oblačenje in ureditev pokojnega - postavitev odra za krsto na domu - oblačenje sobe z zavesami - prevoz žalnega sprevoda - nošenje pokojnega na žalni slovesnosti - izkop in zasip, ter dekoracija grobov - prva ureditev groba - ureditev grobov - ozvočenje pogrebne slovesnosti - objava osmrtnice na RTV Slovenija - izdelava in okvirjenje žalne slike - fotografiranje pogreba - izdelava partnih listov - naročilo žalnega cvetja - posredovanje pevcev - posredovanje trobentača - branje govora - ureditev pogrebnine (ZZZS) - ureditev vseh potrebnih dokumentov za pogreb - prekopi pokojnika - izpisek iz matične knjige umrlih - ureditev dokumentacije za prevoz v tujino ali iz tujine na konzularnih predstavništvih v Sloveniji ali tujini www.pogrebne-storltve-vrbanclc.sl, e-mail: andrej-dob@volja.net zadovoljni ^"řts ZA SPREMEMBO! CAS ^^ ® ^.lamo ponudbo za vas. 1230 Domžale. Info: 01/7216-500 in info@retex.si ^ Center tehnike in gradnje Črnuče Potksejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 X - 1 . • jTT^ SkiAVTo -Vi * ■ * * ^ Možen 'hakup-po narofild tudi ostalih dimenzi] omenjenih blagovnih znamk, ter pnevmatik iz poltovornega programa Sava pod enakimi akcijskimi pogoji. Fulda 175/70 R13 82T TL KRIST MONTERO MS 165/70 R14 81T TL KRIST MONTERO 2 MS 175/65 R14 82T TL KRIST MONTERO 2 MS 185/65 R15 88T TL KRIST MONTERO 2 MS 195/65 R15 91T TL KRIST MONTERO 2 MS 185/60 R15 84T TL KRIST MONTERO 2 MS 205/55 R16 91T TL KRIST MONTERO 2 MS Scu>a Sava 155/70 R13 75Q TL ESKIMO S3 MS 48.96 31.82 30,87 165/70 R13 79T TL ESKIMO S3 MS 53.64 34.87 33,82 175/70 R13 82T TL ESKIMO S3 MS 61.32 39.86 38,66 165/70 R14 81T TL ESKIMO S3 MS 64.92 42.20 40,93 175/70 R14 84T TL ESKIMO S3 MS 71.16 46.25 44,87 185/70 R14 88T TL ESKIMO S3 MS 79.32 51.56 50,01 165/65 R13 76T TL ESKIMO S2 MS 59.04 38.38 37,22 165/65 R14 79T TL ESKIMO S3 MS I 65.76 42.74 41,46 175/65 R14 82T TL ESKIMO S3 MS 68.88 44.77 43,43 185/65 R14 86T TL ESKIMO S3 MS 73.44 47.74 46,30 185/65 R15 88T TL ESKIMO S3 MS 76.68 49.84 48,35 195/65 R15 91T TL ESKIMO S3 MS 79.08 51.40 49,86 185/60 R14 82T TL ESKIMO S3 MS 72.72 47.27 45,85 205/55 R16 91T TL ESKIMO S3 MS 129.96 84.47 81,94 aood/ÏHR Goodvear 175/65 R14 82T TL UG 7+ MS 87.00 56.55 54,85 185/65 R14 86T TL UG 7+ MS 103.20 67.08 65,07 185/65 R15 88T TL UG 7+ MS 102.00 66.30 64,31 185/60 R15 84T TL UG 7+ MS 97.20 63.18 61,28 195/60 R15 88T TL UG 7+ MS 117.96 76.67 74,37 205/55 R16 91T TL UG 7+ MS 168.00 109.20 105,92 80,52 137.28 52.34 89.23 50,77 86.56 Akcijska ponudba zimskih pnevmatik, vnetja do 31. 12. 2008. Seznam poslovalnic z navedeno ' ponudbo: • Ajdovščina - MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, 05 364 4800 • Beltinci - GC Beltinci, Štefana Kovača 19, 02 541 3204 • Hrastnik - MCG Hrastnik, Nasellje Aleša Kaple 4, 03 564 2028 • Idrija - MTG Idrija, Gregorčičeva 47, 05 373 4822 • Ilirska Bistrica - M Tehnika Ilirska Bistrica, Gregorčičeva cesta 24, 05 711 8940 • Koper - MCTG Koper, Ljubljanska cesta 5, 05 662 6910 • Krško - Kmetijska oprema Krško, Cesta Krških Žrtev 143, 07 488 0620 • Lenart v Sl. Goricah - MCGV Lenart, Gradiška 2, 02 720 0946 • Lendava - Agrooprema Lendava, Kolodvorska 2a, 02 577 2692 • Ljubljana -Črnuče - MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, 01 560 6100 • Ljutomer - MTG Vesna Ljutomer, Babinska 1, 02 585 8010 • Metlika - GC Metlika, Cesta XV. Brigade 29, 07 369 1904 • Murska Sobota - Blagovnica - Tehnika, Slovenska 40, 02 521 46 06 • Ormož - MCGV Ormož, Opekarniška 30, 02 741 5624 • Poljčane - MCGV Poljčane, Tovarniška 38, 02 803 3525 • Prevalje - MCTG Prevalje, Pri postaji 4, 02 870 5035 • Ptuj - MCTG Ptuj, Ormoška cesta 30, 02 749 5340 • Slovenska Bistrica - TC Bistrica, Kolodvorska 15, 02 805 5958 • Slovenske Konjice - MCTG Sl. Konjice, Delavska cesta 12, 03 757 4860 • Tržič - Blagovnica Tržič - tehnika, Cankarjeva 1, 04 532 0860 • Velenje - MCTG Velenje, Kidričeva cesta 53, 03 898 8710 • Žalec - MCTG Žalec, Celjska cesta 7, 03 713 6592 • Železniki - BC Železniki - železnina, Na Kresu 26, 04 518 3057 Redne cene smo znízalí za Pri nakupu s kartico Mercator Pika, vam ob nakupu pnevmatik priznavamo dodatni s plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam^^^^^^ nudimo plačevanje nad 12 in do največ Q^oQSSEB^^^P/ brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek f / obroka _ EUR iigoílnosť Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo. lercatorPika zbirajte lepe trenutke F-