Our Write Us Today Advertising are REASONABLE.. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATflJE tnUUUR. d* pm no. 8 tem hranili pri opominih. — Ako ft» nisto naročnik, poiljito en dolar a drooMMčao poskninjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 ' fatantf m teMi Om> Mottar Btpftar tlft, IMS at the Ptai Ottk* .it Nov lark. N. I, mmštr Act of Cmmcnm «C Mink SNL 1T». --- ADDRESS: 216 W. 18th 8T„ NEW YORK No. 157. — Stev. 157. NEW YORK, SATURDAY, JULY 8, 1939—SOBOTA. 8. JULIJA, 1939 —- _- _ Volume XLVIL — letnik XLV1L ANGLIJA JE VPOKLICALA VSE ZRAČNE REZERVE POLJSKA VLADA JE PREPUSTILA ZAPADNIM DRŽAVAM, NAJ ODLOČAJO 0 USODI GDANSKA Stavka izvežbanih WPA delavcev se širi Z vpoiclicem zračne reserve hoče preskusiti mo- bilizacjo. — Angleški aeroplani bodo s francoskimi aeroplani letali nad Parizom. — Anglija in Francija hočete pokazati svojo zračno silo.' LONDON, Anglija, 7. julija. — Zračno ministrstvo je naznanilo, da bo v kratkem vpoklicalo pod zastave zračne rezerviste na poiskusno vežbanje za mobilizacijo. Več zračnih oddelkov se bo v juliju udeležilo mornariških manevrov, nato zračnih manevrov v avgustu in armadnih manevrov v septembru. Zračno ministrstvo je tudi naznanilo, da se bo več oddelkov najboljših angleških bombnikov udeležijo zračne demonstracije skupno s francosko zračno silo Bastilni dan 14. julija v Parizu. Bast i I ni dan bo s francoskimi aeroplani letelo 6C angleških bombnikov nad Champs Elysees, en angleški bataljon domače garde pa bo korakal v paradi s francoskimi bataljoni. Namen teh zračnih demonstracij je pokazati angleškemu in francoskemu nalrodu skupno angleško in francosko zračno silo in obenem prepričati Nemčijo in Italijo o združeni oboroženi sili obeh držav. Francija namerava potem, ko bo polcazana skupna angleška in francoska zračna sila v Parizu, poslati zračne oddelke drugim državam ''mirovne fronte" — Poljski, Rqmunski, Gorski in Turčiji — da jim pokaže napredek angleškega oboroževanja. Naznanilo, da bo poklicana na vežbanje angle-ska zračna rezerva, je prišlo ob času, ko je poslanska zbornica čakala, da bo ministrski predsednik Neville Chamberlain naznanil, da bo vsaka enostranska prememiba v Gdansku brez privoljenja Poljske imela za posledico skupno vojaško akcijo Anglije in Francije. V istem smislu kot Chamberlain se bo iztrazil tudi francoski ministrski predsednik ELdouard Dala-dier. Angleška in francoska izjava pa bosta dali trdno podlago ostri poljski poslanici gdanskemu senatu glede vojnega pripravljanja v Gdansku. Ko je kabinet odobril izjavo glede Gdanska, je obenem tudi dovolil $700,000,000 za eksportne kredite, da ojači fronto proti agresivnim državam. Največ te vsote bo dobila Poljska in Turčija. Poslanska zbornica bo povefrila trgovskemu odboru poslanske zbornice nalogo, da dovoli kredite državam, katerim je Anglija zajamčila njihovo varnost. Besedilo angleške izjave glede Gdanska je bilo sporočeno poljskemu vnanjemu ministru Josipu Becku. Sedaj se vodijo posvetovanja z Vairšavo slede izjave. Diplomatski krogi pravijo, da so iz različnih virov prejeli poročila, po katerih namerava Hitler pričeti močno diplomatsko prodiranje v smeri proti jugovzhodni Evropi skupno z Museolinijem. Gotovi viri tudi pravijo, da bo Hitler v najbližji bodočnosti podal "mirovno** izjavo ,v kateri bo razglasil prebivalce Gdanska za nemške državljane in da bodo dobili nemško državljanstvo. Ko se bo to zgodilo* bo Hitler za nekaj časa postavil na sir an vprašanje glede Gdanska in se bo obrnil proti jugovzhodni Evropi in zlasti proti Romunski. Kot domnevajo tuji diplomati, se boste v torn Nemčiji in kali ji pridružili tudi Madžarska in ki imate svoje zahteve do Romunske, večji. VSAK, KI GA NE BO PET DNI NA DELO, BO ODPUŠČEN V New Yorku je izbruhnila velika borba med izvežbanimi WPA delavci, pripadajočimi k Ameriški federaciji, in vlado. Vsi so namreč zastav-kali, in delo pri vseh WPA projektih počiva. Ta stavka je naperjena proti kongresu, ki skuša skrčiti vsote, namenjene za javna dela. •Stavka je baje 1U0 odstotno u-pešna. Podpolkovnik Brekon Somervell, lokalni WPA administrator, je priznal, da počiva delo pri največjih projektih. Delavci zahtevajo, naj "bi delal vsak že vsaj 130 ur na mesec in tako zaslužil $8^ mesečno. I Unija spočetka ni hotela pro-OLEVELlAuND, O., 7. julija Sla-siti štrajka, slednjič se je V nekem močvirju v zapušče- Pa. »»orala udati splošnemu nem delu Clevelanda je polici- pritisku. ja odkrila zadnja leta ZIDAR PRIZNAL STRAŠEN ČIN Policija je našla dele dvanajstih trupel, toda zidar priznava samo en u-mor. — Pravi, da ne ve, kaj je počel. .vale, da je morilec bodici me-1 Vsega skupaj staivka po raz- sar ali pa kak ponoreli zdrav- nih ^ 100 000 WPA nik. j Včeraj .eo aretirali 52-1 etne-fra češkega zidarja Franka Do-ležala, -ki je po dolgem obotavljanju priznal, da je usmrtil in razkosal 42-letno lahkoživko Florence Polillo. (Malih enajst umorov pa zidar odločno taji, dočim ima po umen ju policije vse na vesti. Kose iprvega trupla so našli meseca septembra leta 1935. Izza onega časa so slične najdbe v daljših ali krajših presledkih ponavljale. Doležal je rekel, da je bila Mrs Polillo več dni in noči v njegovem stanovanju in da sta precej pila. Naenkrat je začela zahtevati od njega denar, on ga ji pa m hotel dati. Zgrabila je nož in ga hotela napaeti. Nož ji je pravočasno iztrgal, jo zabodel in njeno truplo raz-sekal na kose. V dveh ali treh d-neh je vse kose zmetal v vodo. Pravi, da je delal kot v sanjah in da se na podrobnosti ne spominja. RAZDELITEV ZLATA WASHINGTON, D. C., 7. julija. — Federal Reserve Board je naznanil, da imajo Anglija, Francija, Belgija, Holandska in Švica .v Združenih državah štiri, do dvajsetkrat toliko zlata, kot pa pred svetovno vojno, Nemčija in Italija pa imate manj kot polovico zlata, kolikor st» i-meli pred 25 leti. Po zadnjem mesečnem poročilu ima gori imenaviaxrih 5 držav $8,534,000,000, leta 1913 ao imele $986,000,000, Italija in Nemčija pa imate 222 mili« jenov dolarjev, leta 1913 pa ste imeli $546,000,000. Posebno vetiko zlata iz tujih držav je prišlo v Združene države v maju in juniju. delavcev, od teh jih je samo v New Yorku 60,000. Uradniki WPA so morali včeraj priznati, da imajo ve-znane roke. Polkovnik Brehcn Somervell, voditelj newyorske skupine WPA, je rekel: — Proti vladi Združenih državni mogoče štrajkati. Če ljudje nočejo nobene podpore, je pač ne potrebujejo. Stavkati proti podpori je po mojem mnenju nekaj blaznega. Delo nudimo vsem, ki ga hočejo imeti. Če vrše to delo, so upravičeni do ta&e plače kot jo je določil kongres. ČEHI CASTE JANA HUSA PRAGA, Češka, 7. julija. — Narodni Čehi se ne zmenijo za nacijsko prepoved ter so v velikem obsegu počastili spomin češkega reformatorja Jana Husa, ki je bil sežgan na grmadi 6. julija, 1415. Svečanosti so se pričele že na predvečer dneva njegove smrti po vsej Češki in Moravski. Na zborovanju v Radho-stu na Moravskem je bilo nau 50,000 udeležencev. Pred H asovim spomenikom pred mestno hišo v Pragi se je zbralo 15,000 ljudi in na spomenik je bil položen .velik venec. NEMŠKI MANEVRI STOJADINOVIČ PROTI VLADI Stojadinovič bo najbrž ustavil opozicijonalno stavko. — Sporazum z Mačkom b o porušil narodno edimtvo. BEOGRAD, Jugoslavija, 7. julija. — Bivši ministr. predsednik dr. Milan Stojadinovič je objavil posebno poslanico, ki jo je naslovil na jugoslovanski narod in s katero skuša pojasniti in opravičit« svoje delovanje proti kabinetu Dra-giše Cvetkoviča. Pod njegovim podpisom je še 20 podpisov senatorjev in 80 podpisov narodnih poslancev, ki so doslej pripadali k vladni stranki. S to poslanico je prišlo do popolnega preloma med Stoja-d i novi čem in Cvetkovičem in Stojadinovič bo najbrže ustanovil opozicijonalno stranko, o kateri je že zadnje čas»e bilo obilo govorjenja. V svoji poslanici dolži Stojali inovič vlado, da se je po-služila nepostavnili metod, ko je izključila njega in njegove prijatelje iz jugoslovanske radikalne (vladne) stranke, čije predsednik je po imenu še ve dno. Cvetkoviea zelo ostro napada zaradi njegovega postajanja z dr. Vladimirom Mačkom, češ, da bo sporazum, katerega je sklenil z dr. Mačkom, porušil narodno edinstvo. HITLER JE SKRAJŠAL NASLOV RUSI ZMAGALI V MONGOLIJI _______ Na meji V nan je Mongo-, Uje se je štiri dni bila vroča bitka. — Ubitih je bilo 800 Japoncev. METZ, Francja, 7. julija. — Vsled močnega bombardiranja onstran nemške meje, kar pomeni, da ep se pričeli nemški manevri, razburja kmete v Alzaeiji in Lotarinaki. Kmetje ao se bolj vznemirjeni, ko se je raznesla novica, da so Nemci prekoračili Reno in vp&dli v Francijo. Ves .dan je bilo mogoče sli-jšati streljanje topov in strojnih pušk. - MOSKVA, Rusija, 7. julij*. — S fronte na meji med V milijo Mongolijo in Mančukuoi" prihajajo poročila, i»o katerih so Rusi po štiridnevni vroči bitki 'izvojevali odločno zmn-go. Bitka je bila v teku od 2. do 5. julija ob reki Halki in s-o trli slednjič Ja|>onri pogmyii čez mejo v Mančukuo. Rusrka poročila pravijo, da je bila to najljutejša bitka, odkar so se pričeli boji 11. maja. Japonci so v tej bitki imeli 800 mrtvih, Rusov in Mongolov pa je bilo 100 mrtvih in 200 ranjenih. V bitki so bi'i udeleženi tanki, aeroplani, ar-tilerija in infanterija. To so prva poročila * mongolske fronte od 29. junija, k: so prišla v Moskvo. Poročil, ki so prihajala iz Tokija, rusko časopisje ni omenjalo. Japonsko poročilo 3. julija pravi, da s»led povodnji je podaril pet'stala na Angleško za poškušnjo sto dolarjev. >l?in nno iwiw »250,000 čevljev cevi. RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 21« WEST 18th STREET NEW YORK S5 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c Vsoto lahko poi)«ta t po S oatroma po t < I noiiie ...... IT i K '£ E O D - New YorS Saturday, July 8, 1930 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY W GLAS NARODA B PIOPLI) 99 (vow or PUBLISHING (A Corporation) AMI J. Hipahs, 8m. of above otflotfi: NBW YORK, M. Y. Year DAI IKCEPr BDMDAI8 AND fifOUDAXS Za New York an celo Uto t*-«5 pal !«•............. •».HQ Za lnoaematvb at eaio lato flJC:Za pol leu............. «7 00 $8.90 •MO "8LAI N4XODA' tJLAtt NAKOUA', UHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV IZVZEMAl nbdiu UI t—1243 NEW IOKK, N. V. Dopisi«** to MJ M MacptuU pgALUaU altov, proaUno. da aa M o« priobčil je io. tour qa naročnino po Money Order. Pri suremeqppl kraj« uaro*-tudl prejAuje blrailfific nasnaui da hltreja najda- dve leti vojne na kitajskem n ln ____I Vojna na Kitajskem je z včerajšnjim dnem stopila v tretje leto in tuji vojaki opazovalci so mnenja, da se japonska armada na kkajski zemlji .koro }k>jenoma sama vzdržuje. Prvoteo mnenje tuji lujpazovaloev, da si je Japonbko s svojo pustolovščino na Kitajskem naprtila pretežko breme m da je vsled velikanskih izdatkov za armado robu finaji-0nega poloma, je nekoliko obledelo. Vse tovarne in rudniki se je polastila Japonska, obratujejo s prisilnim de- loUL * Sosedu odsekal glavo, j potem pa še Rudolf. Dekle je . ,, ...... . , . I okrog polnoči v čolnu umrlo. V vasi Mujcicih pri Jajcu Failt ^ je delj 5asa boril je prišlo 4o krvavega obracu- s slurtjo. Videč> da je ,jubica navanja med dvema sosedoma je fant od veslal nazaj in prijateljema Pero Gvosde- k obaJi kjer je ^^ k novieem in Kr^to Kacerom. \ Z(lravnikll.\i ,„u je sicer nu- TTJ " fv |1ZKU ' dU prvo vendar »)a ,:li Kacer mu nobei&ga upanja, da bi i Prišlin ob Sot!i svoj dvorec, v Zagrebu pa palačo. Srečni dediči. V Baoki Topoli živita sicer revni, vendar z otroki zelo ob-lagodarjeui rodovini Bakaj in Palasti. Tema dvema rodovi-Tragedija mladih zalju- nama kaže sedaj veliko bogastvo. V okla ju Bataszek na bljencev. Na morju med Sušakom in Krkom se je odigrala pretresljiva ljubavna tragedija dveh mladih zaljubljencev. 23-letni delavec Rudolf Nachtigal se je odpeljal v čolnu s Sušaka s svojo 16-letno ljabieo Darinko Jurinjakovo proti Krku. Njuna ljubezen je bila nesrečna, kajti starši jima niso dovolili, da bi se vzela. Zato sta sklenila skupaj umreti. Odpeljala sta se na morje, kjer sta se zastrupila z octovo kislino. Najprej se je za.«4 nu|>ila Darinka, Po neuradni cenitvi je izgubilo življenje od 4 do 5 milijonov Kitajcev, v katerem številu so vključeni vojaki, ki s< bili udeleženi v dejanskih bojih, civilisti, ki so bili ubiti pri bombardiranju mest in oni, ki so utonili v povodnjih in umrli vsled bolezni, katere je neposredno povzročila vojna. Japonske izgube cenijo na približno 600,000. Vsled vojne je okoli 60,000,000 Kitajce* brez doma. Japonci imajo največ izgub zaradi nezadostne zdravniške i posirt zoe m poi-ebno v oddaljenih krajih, ker razsajajo razne-- nalezljive bolezni, kot je malarija, tifus in kolere. Kitajske pomožne družbe cenijo, da je vsled vojne naj-aanj 6 milijonov kitajskih sirot. Na Kitajskem je samo 5000 zdravnikov in 6000 bolničark, ki strežejo ranjencem. Z vojaškega stališča je Japonska ,v dveh letih vojne dosegla velike uspehe. Zablokira-la je celok i tajsko obrežje, je tuje države skoro popolnuuia pregnala iz vzhodne Kitajske in se je polastila najvažnejših pristanih in naj rodov itnejšili pokrajin. Na kitajskih tleh je jKistavila močno zračno silo, s katero bo skušala uničiti kitajske ustaske čete. Iz tega razloga tuji opazovalci mislijo, da je poglavitni del vojne dosežen, četudi Japomti ne bodo mogli zatrjevati svoje popolne zmage, dokler je ua bojnem polju nad dva milijona kitajskih vojakov redne armade in nad en milijon ustsser. - T-iimnmr ■irrmmirrrrir ir uri mi— m se imate priložnost naročiti te za-nimive knjige, ker imamo nekaj zbirk sp v zalogi... vsak pravi, da so vre-dne vec kot |1.35. naročite jih danes 1. 2. sest knjig KoMarzaleto 1939 Zgodovina slovenskega naroda Spisal DR. JOS. MAL 3. Življenje svetnikov 4. Slovenske večernice POVEST—"IZUM" Spisala Metod Jenko in Viktor Hassj Čuda narave Spisala MAKU A AHAClO Ura češčenja ^ - vseh Sest knjig za $1.35 Naročite pri: "GLAS NARODA" tath STREET NEW tV&K, N. Y. AMO NAMERAVATE OBISKATI SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO i amo naroČite Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj! *'G las Naroda** 21C West 18th Street New York. N. Y. (Lahko poHjite vsoto w poštulb niein^eh po 2 oziroma po 3 cente) Madžarskem je pred kratkim umrl bogataš Ivam Baku i. ki je Kapustil po^se.o pretekel to progo v 14 minutah in progo 10.000 m v 30 minutah Olimpijske igre. ki bodo prihodnje lleto v Helsinkih, obetajo torej velika presenečenja kajti vse. kar se sedaj godi v športu na Fintekem, je samo priprava za olimpijado. i>iaii||ii|iiiiilii|l|r,iiiiiiiii||rl|iiiiiiii||T?l||iilii taiiU^i'*iimiui»Mlnl,.>iaii.|UuuututUUinlul SEZNAM OBISKOVALCEV SVETOVNE RAZSTAVE V NEW YOBKU Rojaki, ki pridejo na obisk ▼ New York, ako želijo imeti Ime ▼ seznamu, sv lahko ugiase s dopisnim ali pa pokličite po telefonu: CHelsea 8-1242. Nag urad je odprt od 7. zjutraj do 4. IK>{M>ldne (ob sobotah do 1. popoldne>. Mrs. Ma«ry Vider gar iz Bar-berton, Ohio. Mr. in Mrs. Frank Tirant s hčerjo Agnes iz Barberton, O. Mr. in Mrs. Fra»k Obreza ml. iz Barberton, 0. DVE NESREČI PRI AV TN1H DIRKAH je bila posneta ua dirkališču v Indianapolis, Ind. Tekom zadnjih avtnih dirk sta se aa vršili d^ smrtni nesreči, pa _. tudi nekaj gledalcev jebilo ranjenih, ko sta dirkača izgubila kontrolo. * Stara devica se je pritoževala: — Beset let sem bila zaljtfb i jena v prav čednega fanta. Vedno uri je zatrjeval, kako me ima rad, po desetih letih me je pa kar naenkrat Dustii na cedilu. Prijarte-ljica ji je pa takole zasodila: — Da, z moškimi je že tako: pri nekaterih traja deset ati še 'več let, predno pridejo k pa -meti. Neki 3d ravnik je dognal, da je' v Ameriki štiri milijone žensk, ki imajo skoro vsak dan glavobol. Približno štiri milijone je pa moških, katere vsled ženskega glavobola glava boli. Mlademu lahfcoživcu je dajal starejši prijatelj lepe nauke, rekoč: — Veš, kaj, zadnji čas je, da se oženiš. Od dne do ti ne ležeš vedno bolj v dolgove. Bogato nevesto si izberi, če za&tran Idrugega ne, že vsaj zaradi u-tpnikov, da boš upnike plačal. ' Mladeniču pa ni nič kaj dišal zakon in je rekel: — Kak, oženil se pa nefoom. Ce potrebujejo moji upniki denar, naj se sami oženijo. Neki znanstvenik je dognai, da zna povprečna ženska os^m tisoč besed. Toda poslužuje se jih m tako naglico, kakor, da bi jih znala osemdeset thsoč. Izmed teh osem tisoč besed največkrat štiri izgovori. Te štiri so: — Nimam nič za obleči. Pred časom se je pa tudi drugili štirih pogosto pos-luže vala. Glasile so se namreč: — ra:kaj, bom mater vprašala : Tisti lepi časi s dolgem preoral, jo je Ae en-rat ipreoral po6ez, da bi bila nt trt« b-*ežen. Vrt je bil pora-^el z ze-lenjadjo in a cveticami. "♦Dane*. sem pripravil novo jivo," je rekel zeni. Smehljala >e je. To je bil velik korak navzgor v njunem majhnem gospodarstvu, ki *ta $n ta dva mlada človeka z žilavo pridnostjo porinila od bornega začetka do nastajajočega blagostanja. Do smrti utrujeni O rear je padel na )>o»t*ljo in koj zaspal. Njegova žena je ie skrtmo zalila cvetlice na oknih, da bi jih ponoči «ne iejalo. in videla je bikovico na soparnem nebe-su, in kako so čez zvrade legale mrene. Divje grmenje je oba prebudil o. Prihrumela je huda po-nočua nevihta in jo bržkone že precej ča>a ra»*ajala. preden Hta se zbudila. Rezek blisk je razsvetli sobo. "Križ božji!" je vzkliknila žena. Zagrmelo je ,kot da tii ^e mebo podrlo. Živina v hlevu se je oglasila in je začela vekati. Grčar je žel pogledat, ali se ostraaena žival ni strgala z verig. Žena je prisluhnila za njim. Vendar ji je v sluh planilo nekaj drugega; grmenje ae je poleglo in v tišino se je -zagnalo strahotno h rumen je. 4ci ee je večalo in bližalo. To ni bil hrup IneriMe. Tako neznansko in tuje jf hrumelo. Tedajci je planil mož v sobo in je bil bel ko zid. "Voda, voda!" je hripavo kriknil. Luna je ugasnila. Toda med številnimi bliski sta zagledala, kako se vali v dolino Široka, deroča voda, ki je bolj in bolj naraščala t M rast ni naglici. Le s težavo se je Grčar izmotal iz vejevja. Nič ini zaleglo: moral je pustiti svojo hišo, sicer bi bil utonil ali bi ga bila mogočna debla dreves zmečkala. Potegnil je ženo s ^eboj na obronek. - 4>ndi Kta *4ala in dišala, kako je epodaj divjala nevihta in kako so gospodarili pljuskajoči valovi. Žena si je zakrila obraz in se razjokala, Grčar je poslušal h rumen je in je to-|*o gledal obrise hude ure na čraeuM, 'podrtem drevju. Proti jutru je huda ura od-gnnela dalje, vihar se je polegel in divjanje v globini se je pot i šalo. Tedaj se je žena pomirila. Na nefou se je zanetila zvezda, ki jo je ^pomniia Boga. "Kako se zvezda lepo »veti!'* je plaho dejala svojemu možu. Odvrnil ji ie: 4'Mene ne bo potolažila." Potoček se je n iz rok, ga dvignil z močnimi rokami in ga zatf egal daleč ipjfpč <*d sei?e ___ _____ v potok. Fotem je sta.1 smejoč ^T^i^j^^^iv^^^rr'-Jse pred njo in videti je bilo. kaker da bi bil vrgel od sebe ves obixp in ves strah pred vljeajetn. njih ene pobude in pod tem pritiskom je demografska stvar storila velik korak naprej. Število porodov pada v Franciji neprestano že skozi pol stoletja. Leta 1876 je znašal otroški prirastek v Franciji en milijon 22 tisoč o»trok. Lanrsko leto je statistika zabeležila samo 612.000 rojstev. Posledice padanja števila francoskega prebivalstva so se dale v prvi dobi po svetovni vojni prvikrat na podlasri številne emigracije, ki sp ie iz vseh krajev sveta zatekla v Demografi računajo, da zna-!^'e'l»° bo tako. Razmere ša primanjkaljaj na prebiva 1st-Is® spremenile, dotok tujcev vu v Franciji od^t. na leto. jv Francijo postaja čedalje red-("'e se ne bodo porodi povečali j kejši. V Italiji se nasprotno v kratkem ča^u, bo številka v porodi množijo, velika nevar- teta znaša 2200 HP. V«»zi lahko s hitrostjo nad 155 km na uro. Zgrajena je bila v Belgiji nalašč za ravne proge, na katerih lahko vozijo vlaki z veliko hitrostjo. kratkem času ae višja. Francija bo v naslednjih 50 letih če se število porodov takoj ne dvigne, izgubila 12 milijonov prebivalcev, t. j. nad četrtino današnjega prebivalstva, ki znaša 4-2 milijonov. Njeni sosedi pa se bodo v tem času zopet pomnožili. V prvi vrsti velja to za Italijo. nost pa lahko nastiine tudi na evropskem vzhodu, kjer Slovani številčno silno naraščajo. NOVA BELGIJSKA LOKOMOTIVA Belgijska narodna železniška družba je .povabila nedavno zastopnike tiska na posku- UGODNO PRODAM novo, enonadstropno hišo na prometnem kraju z gostilno, trgovskimi lokali, gospodarskimi poslopji, njivami, travnikom in gozdom. Proda FANTKA KAVClC MOKRONOG, Dravska banovina, Jugoslavija. <2x) MUIII|||..,||Ulllllt||jt|lUIUt||,|.,|UlUllt|||^tllUllJl^ Htlllllll^ ^uUllltij ollMiMiln^tll'I'Hl,, .!!!!* >>'Hi,,.lOIIll,t|> napovedal letalo, submarin, po-M v stratosfero Itd. TAWC, spisal Frpnce Bevk. Trta vez. M n NsB 1 zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povestL ki Jib Je ppsvc?* pvqU materi. TISOČ IN ENA NOC, i alSami, veUka Izdaja. Bro«. 3 knjig«. Gena......3.85 2)6 WEST th STREET rr I * » ^iri W YORK, H.. y. "GLIB NlBODP.Kiv Yoif Saturday, July 8, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti □ Roman is življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. -s3 44Kako bom tega vesela! Toda potrebovali boste tudi neizmerno veliko denarja, da vse to popravite in prenovite. O tem ne razumem mnogo, o d unarm h zadevah nimam ni-ka-kega pojma,, toda si to morem mteliti Ali vam ne bo žal, da <»tf kupili posestvo, ker v&m bo povzročilo tako velike izdatke?* Nenavadno čuduo ga zadene, ker jo je tako ekrbelo. 44Ne, prav gotovo mi ne bo nikdar «žal. Olede tega ne imejte liikakMi akiiii, za mene ne bo nik&ka žrtev posestvo spraviti do starega sijaja. In tadi vem, da denar ne bo *labo jialožen.. Iz posestva liočeiu napraviti vzor za druga posestva." Sen ta ga skoro občudovaje gleda. . 4' Verjamem, da boste napravili, ker ate močni in jdločni in «de se, kot se mi zdi, naučili delati." 44 Da, naučil eem še kot otrok in kar je še več, delo M? mi je prilju'bilo, pa naj bo kakorsnokoli itn samo delo, ki ga ima človek rad, ga dela svobodnega in srečnega" Te besede še dolgo zvene v njeni duši. Medtem prideta do avtomobila, ki je čakal na nju. Bil j«' i z van red no lqp Mercedes. Šofer pa ima temno-rjavo pri-prosto livrejo. Htolberg pomaga Senti vstopiti v avtomobil. . "Kar |»eljite šofer, milostljiva gos p i ca vam bo kazala .pot." V detetih minutah so pri gozkknem studencu. JlTtomo-bil iiH>ra čakati na poti. Stolberg in Senta iaatcpita in morata iti dalje v gozd. Stolbergu je po-t bno všeč studenec In takoj naroči Senti, da ga naslika. Senta se zrlo razveseli, toda pravi nekoliko bojW-«* in gn | »ogleda. . "Ramo da vas bom zadovoljila z naročenimi slikami in van ne bom razočarala!" "To je izključeno, v sobi vašega očeta sem videl ^liko. ki ste jo naslikali. Najprej sem se prepričal o vaših zmož-no-tih, ipredno sem od vas slike naročil," pravi navidezno *tvarno in trgovsko. Toda Stolberg ve, da bi slike tudi naročil, če bi bile še tako *labe. "Samo bojim se, da so tri tolike srednje dobre slikarice preveč v vaši hiši." Stolberg se nasmeje. 4'.Hiša, kakor sem štel, ima sedemintrideset sob. Kako bodo tri dike v njej izginilel Povedal sem vam že, da jih l*>ni rabil še mnogo več." Svetla rdečica «=e razlije čez njen Obraz. "Tega niti najmanj ne mislim, toda profila bi vas, da me priporočite še komu drugemu, ako le koli*čkaj dobro naredim. Rada bi dobila 5e drnga naročila da bi mogla očetu olajšati *krt»i in da bi saj zasluzila toliko, kolikor potrebujem za svo-ie lastne potrebe." "Bodite brez skrbi, s časom boste dobili več naročil, kot pa jih boste mogli »napraviti. Kdor slika tako lepe slike ko* vi, se mu ni treba bati, da ne a zatrdilih Xewbouhlove >e gospo<1 Xewll>ould ni mogel ustavljati dekletovim čarom. Zgodil se »tkonolom in gosy>a Xew-bouldova ga je jasno videla na svoje oči. J Ko sta bila nje mož in ITI 1 -'da zdoma, je izvrtala v jhmI .sobe nad stanovanjsko sobo nekoliko lukenj. Zvečer je o-stavila moža in Hildo sama. Odšla je v opazovalno sobo in tam je gledala, ležeč na trebuhu, kaj se dogaja spodaj. Stvar je prišla pred sodnike. Gospod Newbould je ogorčeno zavračal trditev svoje žene in tudi lupa Hilda ni hotela priznati nič takšnega. Tedaj je Newboufdova potegnila iz ročne torbice svoj adut, dva listka s sledečim potrdilom: "Potr-iujem, da eso se zgodile meti Newbouldom in mano dne teira in tega intimnosti. Hilda Ful-lelova." Gospod Newbould se pa ni vdal. Z isto ogorčenostjo je trdil, da sta ti domnevni potrdili prostaški potvorbi in potem se je še sam stopil na dan s strašnimi obtožbami. Po njegovem zatrjevanju je bila gospa Newbouldova tista, ki se je pregrešila na vse načine, s katerimi se more poročena žena .sploh pregrešiti. A tudi njegovi dokazi niso bili bogve kako prepričljivi. Končno je lepa Hilda s solzami v očeh priznala, da je bila .gospej New-bouldovi napisala tista dva listka zato, ker ji je bila ta obljubila nekaj obleke in denarja. Sodnik je poskušal do«?eči ločitev zakona po obojstran- JULIJA 12. julija: Normandie t Havre Haiuta v Hamburg 14. Julija: Vuicania t Trat 15. Julij«: Aqultania t Cherbourg IH. julija: guwo Mary v Cherbourg Deutsohland v Hamburg ■^L Julija: Rex v Gent* lie de Prance t Havre —4. julija: Bremen v Bremen Julija: Nieuw Amsterdam v Boiougna 'M. julija: Hamburg t Hamburg 28. julija: Saturnia v Trst JU. julija: Mauretania t Cherbourg Cbampiain v Havre AVGUSTA 1. avgusta: Huropa v Bremen 2. avgusta: . Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg New York v Hamburg 5. avgusta: Coute 01 Savoia ▼ Genoa a lie de F ran tf v Havre U. Queen Mary v Cherbourg Hausa v Hamburg II. avgusta: Bremen v Bremen 12 avgusta: Rex v Uenoa 15. avgusta: Nieuw Amsterdam ▼ Bulougne 10. avgusta: I>eutuschland v Hamburg Aquitania v Cherbourg Norma mile v Havre 19. avgusta: Cbampiain v Havre 22. avgusta: Europa v Bremen Vuicania r Trst 2Tt. avgusta: Hamburg v Hamburg Queen Mary v Cherbourg 24. avgusta: lie de France ▼ Havre 26. avgusta: Mauretania ▼ Cherbourg 29. avgusta: * 1 ' Bremen v Bremen 30. avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg ski krivdi. To pa Newbouldo-, vi ni bilo všeč in se je energično uprla. Nazadnje ie gospo«! New*bould povedal, da prevza- I me tako krivdo kakor sodne ,otroške nase in potem je sotl-nik lahko izrekel ločitev. Tako je, če imajo nek je paragrafe za ločitev zakonov, kakor jih imajo na Angleškem. ---- t - •• - V stoterih slovenskih domovih boste naili to/ knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. fe&i- ^- • t-- • jjgam "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — * »i. Botainjako }mro KNJIGARNA "GLAS NARODA- : i n 216 WEST 18th STREET, NEW YORK .......-- < - --