/Primmki
Št. 43 (15.771) ieto UH.
Nik % ' ihajati v Trstu 13.
dnik PARTIZANSKI
PRIkv
mo'a :94b,.
DN /NIK pa 26. nove '. a 1943 v vasi Zakriž 'i i, razmnože,, na ciklostil. Od 5. do vi nbra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' V Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchl6-Tei. 040/7793600______
GORICA - Drevored 24 moggk? 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Ali si že poravnal naročnino?
r
/Mamk
: „ggggp
« ^Napori in Prizadevanja '"-^unoieaa dnevnika
isoo lir ETSS ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 1997
Sporni
cilj
pristopa k»evru«
Vojmk Tavčar
Dovolj je bilo, da je predsednik vlade Romano Prodi uradno potrdil nov sklop varčevalnih ukrepov, da se je napetost v vladnem zavezništvu začela spet stopnjevati. Oljka in Stranka komunistične prenove, ki sta komaj zaceli usklajevati stališča o privatizacijah, sta spet narazen zaradi gospodarske politike.
Jabolko spora je predvsem cilj, ki ga vlada namerava doseCi. Prodi je uradno napovedal korektivni poseg, da bi vsaj delno omilil pritisk tržišča na liro in da bi zadostil merilom, ki jih zahteva pogodba iz Maastrichta za pristop k Evropski denarni uniji. To je po oceni vlade in dobrega dela Oljke prioritetna naloga. SKP pa meni, da nima smisla biti bolj nemški od samih Nemcev. Po njegovem mnenju bi morali politiko zategovanja pasu nadomestiti z razvojno politiko in si obenem prizadevati za bolj ohlapna merila od tistih, ki jih določa pogodba iz Maastrichta, kajti socialna cena sedanje politike je previsoka.
2e v prejšnjih dneh je bilo jasno, da bo morebitna napoved varčevalnih ukrepov spet dvignila temperaturo v vladnem zavezništvu, saj je težko uskladiti gospodarsko politiko, ki jo zagovarja minister za ekonomijo Carlo Azeglio Ciampi, z gospodarsko politiko, za katero se zavzema Fausto Bertinotti. Tudi zaradi tega je bil premier Romano Prodi v prejšnjih dneh previden in je trdil, da bo treba počakati na uradno poročilo o izdatkih in prihodkih državne blagajne za odločitev o tem, ah bodo varčevalni ukrepi potrebni. RaCune so mu v tej taktiki postopnosti prekrižali denarni trgi, ki so zaceh ostro pritiskali na liro.
Demokratična stranka levice je zato predlagala, naj bi se komponente večinske koalicije srečale z vlado in uskladile stališča, da bi se ne ponovila veC scena prejšnjih tednov, ko je zavezništvo usklajevalo stališča z javnimi polemikami. Očitno pa skuša DSL na ta način preprečiti tudi, da bi SKP krepila svoj položaj in se prikazala kot edina zagovornica manj premožnih in bolj izpostavljenih slojev.
Težko je reci, ali bo ta naCrt uspel. Jasno pa je, da so že včerajšnje polemike prepričale najbolj nezaupljive mednarodne poslovneže, da njihova nezaupljivost do italijanske vztrajnosti v sanacijski politiki ni povsem neosnovana.
RIM / LIRA Sl JE NEKOLIKO OPOMOGLA NA EVROPSKIH TRŽIŠČIH
Po napovedi korektivnih ukrepov spet napeto v vladnem zavezništvu
Bertinotti ocenjuje, do varčevalni ukrepi niso potrebni, DSL za vrh večine
KITAJSKA / PO MOŽGANSKI KAPI
Umrl je Deng
Deng Kiaoping je uresničil »modernizacijo«
PEKING - Sinoči se je v Pekingu in Hong Kongu razširila vest, da je v 92. letu strosti umrl Deng Xiao-ping, patriarh postmaoistične kitajske, uresničitelj kitajskih reform in priključitve Hong Konga matični državi. Vest je kot prva posredovala neka hongkonSka televizijska mreža. Že nekaj dni so se v Aziji Sirile govorice, da je zdravstveno stanje Denga Xiaopinga zelo kritično, ker naj bi pred dnevi doživel možgansko kap. Kot običajno kitajske oblasti niso navajale podrobnosti in so le trdile, da je njegovo zdravstveno stanje nespremenjeno. Kitajski politologi so bili celo mnenja, da bodo Denga umetno obdržali pri življenju, tako da ne bi skalili veselja ob prehodu Hong Konga pod kitajsko suverenost. Prav tako so nekateri menili, da bi Dengova smrt negativno vplivala na bodoči 15. kongres partije, ki bo prihodnjega oktobra.
Na 9. strani
RIM - Vlada je včeraj z uradnim sporočilom napovedala dodatni sklop varčevalnih ukrepov. Korektivni poseg naj bi imel predvsem strukturni značaj, njegov cilj pa naj bi bil uravnovesiti državni proračun in zadostiti merilom, ki jih narekuje sporazum iz Maastrichta za pristop v Evropski denarni uniji.
Po napovedi korektivnih ukrepov si je lira nekoliko opomogla na evropskih tržiščih, kljub vsemu pa ni dosegla tiste kotacije, ki jo je imela Se prejšnji teden.
Napoved varčevalnih ukrepov je izzvala ostro kritiko opozicije, precej napeto pa je tudi v vladnem zavezništvu. Stranka komunistične prenove je ostro kritizirala vladno sporočilo, sindikati pa so vlado posvariti pred socialnimi napetostmi.
Na 2. strani
Sanremo ■ običajni blišč in polemike za začetek
SANREMO - Vse po predvidenem scenariju: po dolgi in primerno odmevni kampanji se je v torek zveCer zaCel že 47. festival italijanske popevke, ki je za glasbene založniške hiše in javno televizijo RAI eden najboljših poslov leta. Tokratni začetni večer si je pred televizijskimi ekrani ogledalo sicer nekaj manj ljudi kot lani, vendar jih je vseeno zneslo za več kot 13
milijonov. Novost naj bi tokrat predstavljali predvsem voditelji, prekaljeni Mike Bon-giorno, ironični Piero Chiambretti, ki je v angelski preobleki postal že nekakšen simbol letošnjega festivala (na sliki, telefoto AP) in pa z oblinami bogato obdarjena Valeria Marini. Vnele pa so se seveda že prve polemike, zaradi glasbe in drugega.
Na 8. strani
ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK
Primorski dnevnik bo v letošnjem letu lahko računal na ista sredstva kot v lanskem letu. Toda z ustanovitvijo zadruge, ki naj bi prevzela lastništvo časopisa, bo imel Primorski dnevnik dovolj krepko zaledje, še zlasti če bo odziv naročnikov in bralcev dovolj množičen. Perspektivo časopisu bo nudilo predvsem dejstvo, da bo, prvič v zgodovini, resnično last celotne manjšine.
Na 2. strani
Kanček upanja za delavce Stock
TRST - Na sedežu deželnega odborništva za industrijo je včeraj tekla beseda o položaju v obratih Stock, kjer tvega delovno mesto 111 uslužbencev. Srečanje med sindikati in lastniki tovarne je bilo pozitivno. Vodstvo Stock je izrazilo željo za resna pogajanja s sindikalnimi organizacijami, ki ne pričakujejo čudežev, gotovo pa manj toga stališča lastnikov.
Na 5. strani
Smrtna nesreča dijaka F. Prešerna
TRST - Na znanstvenem liceju Franceta Prešerna je vCeraj žalostno odjeknila novica o smrti dijaka 4. A razreda Damjana Buzzaia. Mladenič je v torek zjutraj med vožnjo z motornim kolesom v Solo padel na cesti, ki pelje s Pro-seške postaje proti DevinšCini. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je v popoldnaskih urah podlegel hudim poškodbam.
Na 5. strani
TRST
Ljubezenske
težave
poslanca
Menie
TRST - Poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia je bil sredi januarja »protagonist« divjega avtomobilskega zasledovanja na avtocesti Trst-Videm. Zasledoval je nekdanjo zaročenko, da bi jo prepričal, naj se spet pobotata, pri čemer je dekle skoraj prisilil, da je zavozila s ceste. Oce dekleta ga je prijavil sodstvu. V prijavi je med drugim zapisano, da je dekle zapustilo Menio zaradi njegovega »nasilnega značaja«.
Na 5. strani
NARAVNA UJMA / PLAZ BLATA IN VODE
Mrtvi in pogrešani v perujskih gorah
400 km
LIMA - Predvčerajšnjem je ogromen plaz blata in vode z zemljevida zbrisal dve vasi v jugovzhodnih perujskih Andih. Reševalci, ki so s težavo dospeli na kraj, so do sedaj odkopali triintrideset trupel, pogrešajo pa najmanj dvesto ljudi.
Plaz je povzročilo silovito deževje, ki je prizadelo gorato področje približno tisoč kilometrov od glavnega mesta Lime. Po skopih in Se neuradnih vesteh, ki prihajajo iz prizadetih krajev, kaže, da je plaz uničil dvesto hiš. Vlada je za vsak primer že evakuirala deset tisoč tamkajšnjih prebivalcev.
Danes v Primorskem dnevniku
Na Deželi še o proračunu
V	deželnem svetu se nadaljuje razprava o proračunu za tekoče leto. Včeraj je o njem spregovoril predsednik vlade Cruder.
Stran 3
Koncertna harmonika v Gorici
V	okviru koncertne sezone Glasbene Matice v Gorici bo v ponedeljek nastopil tržaški harmonikar Corrado Rojac, ki bo izvajal pretežno dela sodobnih ruskih skladateljev.
Stran 8
Zahod prepričuje Moskvo
Po nemškem zunanjem ministru Kinklu bosta v prihodnjih urah v Moskvo pripela še italijanski zunanji minister Dini in ameriška državna sekretarka Albright, ki bosta Ruse poskušala prepričati, da jih raširitev zveze Nato ne bo ogrozila.
Stran 9
50-letniea mirovne pogodbe
Premostiti različne poglede iz preteklosti in združiti šile v prid sožitja: to je osnovno sporočilo sinočnjega večera v Kulturnem domu v Gorici ob 50-letnici mirovne pogodbe.
Stran 10
2
Četrtek, 20. februarja 1997
ITALIJA
r ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK
Ohranitev časopisa bo glavni cilj nove zadruge
S prvim zborom, ki bo v soboto, 1. marca v Trstu, bo dejansko zaživela Zadruga Primorski dnevnik, ki bo prevzela lastništvo naslova in nato tudi družbe Dzp-Prae, ki časopis izdaja. Pobudo za oblikovanje zadruge je dalo skupno predstavništvo, ki je poglobljeno preučilo položaj časopisa in možnosti za njegovo rešitev.
Skupno predstvanis-tvo je ocenilo, da se je pri Primorskem dnevniku izčrpala neka zgodovinska faza in da bodo časopisu zajamčeni pogoji za obstoj in razvoj samo z najširšo prepletenostjo pripadnikov manjšine s tistimi, ki časopis dan za dnem oblikujejo. Ta oblika prepletenosti pa je Zadruga Primorski dnevnik.
S samim oblikovanjem zadruge pa seveda časopis ne bo premostil vseh finančnih težav, ki so zlasti ob koncu prejšnjega leta tako pogojevale njegovo delo in življenje. Pravzaprav bi si lahko kdo postavil vprašanje, zakaj naj bi Zadruga Primorski dnevnik uspela tam, kjer dosedanji založnik-družba Dzp-Prae in z njim Založništvo tržaškega tiska, ki je bilo njen lastnik, ni uspelo. Primorski dnevnik nepretrgoma izhaja v FJK kot edini slovenski dnevni časopis in v tem času je od začetnega glasila OF razvijal težnjo, da bi bil čedalje bolj glasnik zahtev celotne slovenske manjšine po njenih pravicah in želje, da bi se svobodno razvijala in uresničevala vlogo povezovalca med tu živečimi narodi. Kljub vsemu pa je bil last omejenega kroga, ki je zlasti po krahu Tržaške kreditne banke ostal osamljen, upravitelji Dzp-Prae pa so se znašli brez pravega zaledja. Dejstvo, da lastništvo časopisa prevzame zadruga, ki bo odprta pristopu vseh Slovencev v Italiji, bo ustvarilo tisti širši preplet med časopisom in njegovimi uporabniki, saj bo časopis postal dejanska last vse manjšine in na ta način se bo njegov položaj okrepil tako v odnosu do italijanskih državnih oblasti kot tudi do matične Slovenije. Z rojstvom zadruge bo Primorski dnevnik imel spet široko manjšinsko zaledje.
Glavni vir sredstev za kritje stroškov časopisa bodo tudi v prihodnje italijanski državni prispevki na osnovi zakonov o pomoči založniški dejavnosti. Ta sredstva krijejo približno dve tretjini vseh izdatkov časopisa, vendar prihajajo s precejšnjim časovnim zami-
kom, kar ustvarja upraviteljem včasih precejšnje likvidnostne težave. Poleg tega pa, kot je tudi poudaril v pogovoru za Primorski dnevnik novi predsednik in poverjeni upravitelj Dzp-Prae Boris Kuret, upravitelji računajo, da bo tudi glede na novo lastninsko stanje, Slovenija prispevala za Primorski dnevnik vsaj toliko, kot je v prejšnjih letih. S sredstvi, ki jih s prodajo in z ekonomsko propagando ustvari časopis sam, naj bi torej krili stroške za izdajanje časopisa. Novi upravitelji pa računajo tudi, da bodo lahko nekaj malega še priščipnili na izdatkih z racionalizacijo dela in s tem, da se je z nekaterimi predupokojitvami zmanjšalo število osebja.
Ostaja seveda problem, s kakšnimi sredstvi bo nastajajoča Zadruga lahko kupila naslov Primorski dnevnik od Založništva tržaškega tiska in kako bo lahko krila dolgove, ki so posledica neizterljivih kreditov v odnosu do Republike. Načrt, ki je bil doslej izoblikovan, predvideva, da bo Zadruga Primorski dnevnik z jamstvom Družbe Dom (iz tega jamstva bodo, kot so upravitelji doma večkrat poudarili, izvzete vse strukture v javni uporabi kot prosvetni domovi, športni objekti itd) najela dolgoročno (najmanj desetletno) posojilo, s katerim bo odkupila časopis in dokapitalizirala dražbo Dzp-Prae. Dolg pa bo odplačevala z najemnino, ki jo bo dobivala od Dzp-Prae za naslov Primorski dnevnik.
Zadruga, kot je bilo že večkrat rečeno, bo zadruga z omejeno zavezo, kar pomeni, da bo za družbene obveznosti odgovarjala samo z lastnim premoženjem. To pa pomeni, da bodo člani v najslabšem primeru tvegah le z vloženim deležem, ne pa s svojim osebnim imetjem.
Vpisnina v zadrugo je enkratna, kar pomeni, da članu ne bo treba iz leta v leto plačevati članarine. Član bo lahko postal vsakdo, ki bo izpolnil prijavnico s potrebnimi podatki (objavljena bo v Primorskem dnevniku) in z vplačilom osebne kvote.
Najnižja možna vpisnina je po zakonu 50.000 lir, najvišja možna (za člana-posame-znika) 80 milijonov lir. Ne glede na višino osebne kvote ima \'sak član en glas.
Za zadrugo je seveda pomembno, da ima čimvečje število članov, prav tako pomembno pa je, da ima že od samega začetka čimveč skupnega kapitala.
DRŽAVNI PRORAČUN / DA BI ITALIJA ZADOSTILA MERILOM MAASTRICHTA
Prodi je uradno potrdil, da pripravlja korektivne ukrepe
Evropska komisija takoj pohvalila odločitev italijanske vlade
RIM - Italijanska vlada je že pripravila smernice spomladanskih korektivnih ukrepov, ki naj bi uravnovesili državno bilanco in omogočili Italiji, da pristopi že leta 1999 k Evropski denarni uniji. Predsedstvo vlade je včeraj zjutraj z uradnim sporočilom potrdilo, da pripravlja korektivni poseg. »Predsednik vlade Romano Prodi je skupno z ministrom za ekonomijo Carlom Azegliom Ciampijem že zastavil smernice korektivnih gospodarskih ukrepov, ki bodo sprejeti v prihodnjih tednih, komaj bo objavljeno uradno blagajniško poročilo. Ta sklop ukrepov bo skupaj z že doseženimi rezultati omogočil Italiji, da zadosti merilom maastrichtske pogodbe. Ukrepi bodo strukturni, učinkovali bodo večletno in bodo omogočili tudi uresničitev ciljev, ki so bili zastavljeni s paktom o stabilnosti,« je zapisano v sporočilu Palače Chigi. Pred objavo sporočila se je premier srečal s podtajnikom pri predsedstvu vlade Enri-com Michelijem in se po telefonu pogovoril s Ciampijem.
Prodi je že prejšnji teden namignil na možnost korektivnih ukrepov, v torek pa
jih je ob vrnitvi z obiskov na Bavarskem ocenil kot zelo verjetne. Vlada je že pred nekaj dnevi začela z morritoriranjem izdatkov in prihodkov, da bi ocenila, ali so korektivni ukrepi potrebni in ah je umestno že poleti odobriti finančni zakon za leto 1998. Se v torek je Prodi zagotavljal, da bo dokončno odločil, ko bo objavljeno uradno trimesečno blagajniško poročilo z vsemi podatki o izdatkih in prihodkih, toda ofenziva na liro, ki se je začela v torek popoldne in zaradi katere je kotacija italijanskega bankovca presegla osrednjo pari-titeto denarnega sistema (vrednost marke se je približala 1.000 liram) je premiera in njegove gospodarske ministre prepričala, da je treba korektivne ukrepe napovedati.
V krogih Evropske unije so takoj pozitivno reagirali na uradno sporočilo Rima. »Evropska komisija si je vselej prizadevala, da bi države članice hitro uravnovesile svoje bilance,« je poudaril glasnik evropskega komisarja za finance in podčrtal, da gre za načelo zdravega gospodarjenja. »Samo uravnovešena sanacijska proračunska politika lahko vlije tržiščem zaupanje,« so še poudariti v Bruslju.
DEVIZNI TRG / ČEPRAV Sl JE NEKOLIKO OPOMOGLA
Ura še vedno pod pritiskom
Tržišče ne zaupa povsem v vztrajnost italijanske sanacijske politike
RIM - Ob napovedi spomladanskih korektivnih ukrepov je ofenziva na liro nekoliko popustila in italijanski bankovec si je nekoliko opomogel v odnosu z nemško marko. Ob odprtju kotacij je vrednost nemške devize dosegla skoraj tisoč lir (998, 90), po uradnem sporočilu o dodatnih varčevalnih posegih pa si je lira nekoliko opomogla. Popoldanska kotacija Banke Italije je ocenila vrednost marke kot 995, 41 tire proti 989 liram torkove kotacije. Čeprav je lira nekoliko zadihala, je vrednost marke še zelo visoka, vsekakor najvisja od 25. novembra lani, ko se je lira vrnila v evropski denarni sistem.
Po oceni denarnih izvedencev je lira še vedno pod pritiskom, ker tržišču ni jasno, kako bo italijanski parlament reagiral na vladni predlog.
H krepki marki pa je po drugi strani prispeval tudi predsednik Bundesbanke Hans Tietmayer, ki je dejal, da je bilo ovrednotenje dolarja v zadnjih tednih pričakovano in potrebno, upa pa, da je bilo doseženo uravnovešeno razmerje.
Po oceni gospodarskih analitikov je bila tira v torek in včeraj žrtev predvsem zunanjih dejavnikov, paradoksalno pa je do tega prišlo v času, ko je Nemčija napovedala, da bi ji gospodarske te-
žave lahko povzročile pre-cel preglavic za zadostitev maastrichtskim merilom. Tržišče namreč ocenjuje, da bi takojšnji pristop Italije v evru ošibil bodočo evropsko valuto. Ko se nakazuje mu-žnost širšega pristopa v evropsko denarno unijo, investitorji opustijo marko, ker menijo, da ji ne bo koristilo sožitje s šibkejšimi devizami. V takih primerih se lira krepi, ker nudi italijanski trg višje obresti. Ko pa se nakazuje možnost krepkega evra z združitvijo krepkih valut, se krepi nemški bankovec, saj postane investicija v marke jamstvo, da naložba ne bo izgubila na vrednosti.
Ostra kritika opozicije, SKP grozi s krizo
»Ko bodo ukrepi znani, jih bom ocenil. Vsem pa je bilo očitno, da bo korektivni poseg potreben, zato se mi vladna napoved ne zdi novost.« Tajnik demokratične stranke Massimo D’Alema je bil kratek in odrezav z novinarji, ki so ga vpraševali, kako ocenjuje sporočilo predsedstva vlade o novih varčevalnih ukrepih. Toda Dilema, ki je v prejšnjih dneh že zagovarjal nujnost korektivnega posega, je bil s svojo redkobesednostjo med politiki izjema. Vsi ostali so se spuščali v ocenjevanje in ugibanje o tem, kaj se bo zgodilo.
V vladnem zavezništvu je na napoved ukrepov najbolj ostro reagirala Stranka komunistične prenove. Njen tajnik Fausto Bertinotti je včeraj večkrat poudaril, da se mu zdi korektivni poseg nepotreben in zgrešen. Prodiju je očiotal, da Zeli biti bolj nemški od samih Nemcev, predlagal je, naj se Italija zavzame za bolj ohlapna merila od tistih, ki jih določa sporazum iz Maastrichta, zagrozil je s krizo, če bi se vlada hotela dotakniti pokojnin in zdravstva (edina dovoljena izjema so superpokojnine, ki jih je obsodil tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro). Bertinottija je v ofenzivi proti korektivnim ukrepom podprl predsednik stranke Armando Cos-sutta, gospodarski izvedenec Nerio Nesi pa je ocenil, da je bila napoved nedvomno preuranje-na, ker ni se znano blagajniško poročilo.
Ofenziva SKP očitno zaskrblja Demokratično stranko levice. Predsednika parlamentarnih skupin Cesare Salvi in Fabio Mussi sta pisala predsedniku vlade in zahtevala srečanje predstavnikov vseh komponent večinskega zavezništva. Poudarila sta, da je potrebna strnjenost večine za uresničitev korektivnih ukrepov. Stališča SKP skrbijo tudi komuniste za enotnost Famiana Cricianellija, po katerem mora imeti zavezništvo skupno stališče, saj ne smejo veljati dvojna merila, ena za komponente Oljke, druge za SKP, saj to lahko načne vezi v koaliciji.
Desničarska opozicija je poudarila, da so pogoste korekture potrebne zaradi neustrezne vladne gospodarske politike in da morajo imeti korektivni ukrepi strukturni značaj in se ne smejo spremeniti v nove davke. Sindikati pa so posvarili, da bi dodatno varčevanje lahko vzbudilo nove družbene napetosti.
RIM / DANES ZAČETEK KONGRESA DEMOKRATIČNE STRANKE LEVICE
DSL in projekt spremembe Italije v normalno evropsko demokracijo
D'Alema si zamišlja tako levico, ki bi lahko kandidirala za krmarja države
RIM - Danes se bo v Rimu začel dragi kongres Demokratične stranke levice, ki bi lahko bil tudi zadnji kongres te stranke, če se bo niti šest let po rojstvu odločila, da se spet preimenuje. »Stvar 2«, kot je tisk ponazoril ta problem, bo eno od osrednjih problemov kongresa v rimski športni hali. Drugi dve bistveni vprašanji, na kateri bo moral odgovoriti, je identiteta stranke in njena vloga v Oljki, medtem ko ni v dvomu, da bo za liderja potrjen Massimo D’Alema, ki ima za sabo ogromno večino delegatov.
Osem let potem, ko je Occhetto v Bolo-gnini napovedal preokret tedanje KPI, šest let po rojstvu stranke na kongresu v Riminiju, tri leta po volilnem porazu levičarske koalicije in eno leto po zmagi Oljke je D’Alema sklical kongres stranke, ki je postala prva politična sila v Italiji.
Marsikdo bi ocenjeval, da je z zmago Oljke DSL dosegla svoj cilj. Toda Massimo D’Alema ni tega mnenja. Njegov projekt je, da bi Italija postala »normalna« država in demokracija evropskega formata, to pa v njegovem tolmačenju sovpada z uveljavitvijo sistema dveh političnih polov, ki izmenično prevzemata krmilo oblasti. To
po oceni D’Aleme pomeni, da se oblikuje taka levica, ki lahko kandidira za vlogo krmarja s svojo identiteto in s svojimi programi, ob nji pa je tudi sklop konservativnih sil evropskega formata. Oba pola pa naj bi si vzajemno dajala legitimnost. V ta okvir je treba postaviti tudi prizadevanja D’Aleme za reformo italijanskega političnega* sistema in njegovo iskanje sprejemljivega kompromisa s Silviom Berlusconijem in zmernimi silami, ki jih milanski medijski magnat zastopa.
Projekt levičarske stranke evropskega formata sovpada v načrtu Massima Dileme z dokončno uveljavitvijo vrednost evropske socialne demoracije tudi v Italiji. To jasno izhaja v pogledu na socialno državo, ki bi morala dajati manj jamstev, obenem pa nuditi zlasti mladim več možnosti. Taka socialna država naj bi bila manj toga s tržiščem dela in naj bi nudila več možnosti zaposlitve.
To je v grobih obrisih programski okvir Massima D’Aleme. Ostajajo pa nekateri še nerazrešeni politični vozli. Glavni med temi je vloga take levičarske stranke v Oljki. D’Alema, ki je potrdil, da bo spoštoval izid lanskoletnih političnih volitev, je dejal, da
je »Oljka nekaj več kot samo koalicija in nekaj manj kot stranka«, medtem ko Valter VVeltroni, ki sicer ne tekmuje z D’Alemo za tajniško mesto, tolmači Oljko kot glavno jedro bodoče demokratične stranke po vzorcu laburistov Tonyja Blaira. Veltroni nakazuje počasno toda neizogibno pot vse trdnejše federacije med levico in sredino, ki naj se nato udejani v demokratični stranki. D’Alema se opredeljuje za isto pot, vendar želi proste roke o morebitni končni izbiri.
Veltroni je prepričan, da socialmokrat-ska stranka ne bo imela nikoli 51 odstotkov glasov, medtem ko je D’Alema nekoliko drugačnega mnenja in je zato skušal na novo brati zgodovino socializma. Po njegovem mnenju ni grešil Bettino Craxi, ko je kot reformator skušal posodobiti levico, medtem ko je zavil na stran pot Craxi, ki je zasledoval oblast za vsako ceno. Od tod tudi dialektični odnos D’Aleme z Giulianom Amatom in tudi drugačno branje zgodovine KPI v osemdesetih letih. Prav je imel Enrico Berlinguer, ko je poudarjal »moralno vprašanje«, toda ta strategije je imela tudi svoje meje, ker se je tedaj KPI odpovedala neki skupni strategiji levice, da bi poudarjala svojo različnost.
DEŽELNI SVET / SOOČENJE O BILANCI 1997
DUNAJ / SPORAZUM O NOVEM MEDIJSKEM ZAKONU
Cruder zagovarja deželni proračun
Upravo zavrača ostre kritike Severne lige Glasovanje najbrž šele prihodnji teden
Zelena luč v Avstriji za zasebne radijske postaje
Radio Korotan se bo potegoval za krajevno frekvenco
TRST - Po dopoldanski repliki predsednika Dežele Giancarla Cmderja so deželni svetovalci popoldne zaceli obravnavati posamezne člene proračuna za leto 1997, ki ga je odbor zaradi znanih političnih dogodkov predložil v zamudi. Do večera je bil v razpravi Sele prvi člen bilance, debata se bo nadaljevala danes, zaključila pa se bo skoraj gotovo prihodnji teden. Do odložitve bo prišlo zaradi vsedržavnega kongresa Demokratične stranke levice.
Cruder je povedal, da se je odbor pri izdelavi proračuna posvetoval z družbenimi komponentami ter upošteval njihove predloge in sugestije. Zavrnil je kritike (prišle so predvsem iz vrst Lige), da gre za napihnjeno bilanco, saj je npr. uprava na področju zdravstva spoštovala naCela, ki jih je zagovarjal prejšnji odbornik Giampiero Fasola (Severna liga). Gre torej po njegovem za neumestne kritike, kar velja tudi za načrtovane posege za razvoj goratih območij.
Predsednik meni, da bo treba kočljivo problematiko brezposelnosti reševa-
ti sporazumno s Solo in univerzo. Ni res, da sedanji odbor zanemarja to področje, kot tudi ne odgovarja resnici, da vlada ne dovolj pozorno spremlja gospodarskih vprašanj.
V zvezi s stalnimi napetostmi med Deželo in družbo »Autovie Venete« je Cruder podčrtal, da odbor stremi po najboljših rešitvah za deželno skupnost in da nima v žepu, kot namigujejo li-gaši, kandidatov za predsednika in upravni svet avtocestnega podjetja. Gre vsekakor za kočljivo vprašanje, ki ga bo treba Cimprej rešiti.
Cruder se je nato izjasnil o številnih resolucijah, ki so jih razne svetovalske skupine, predvsem iz vrst opozicije, predložile ob finančnih dokumentih. Zatem se je začela razprava o posameznih Členih, ki se bo, kot reCeno, skoraj gotovo končala Sele prihodnji teden.
Vzdušje V sejni dvorani je bilo precej sproščeno. Forza Italia in bivši demokristjani CCD in CDU se bodo skoraj gotovo vzdržali; ni izključeno, da bodo isto naredili tudi Štirje svetovalci Stranke komrmisticne prenove.
KANALSKA DOLINA / PRIHODNJI PETEK
Prešernova proslava v Naborjetu
Na kulturnem prazniku tudi spomin na Salvatoreja Venosija
NABORJET - Kulturni delavci iz Kanalske doline bodo tudi letos počastili slovenski kulturni praznik. To bodo storili v petek, 28. februarja ob 19. uri v prostorih Beneške palače v Naborjetu.
Prešernov dan je v tem kraju postal že tradicija in priložnost za srečanje med krajani in prijatelji iz našega in koroškega zamejstva ter iz matične domovine.
Večer v Naborjetu bo priložnost, da se bodo spomnili na Salvatoreja Venosija, Cigar
knjigo »Govoriti slovensko v Kanalski dolini«, ki jo je napisal ob sodelovanju z Ireno Sumijevo, bodo predstavili prav na petkovem kulturnem veCeru.
Spored na Prešernovi proslavi v Kanalski dolini bodo obogatili elani glasbene skupine s Koroške ter domači recitatorji, ki obiskujejo pouk slovenščine. Priložnostne misli bodo tokrat zaupane Antonu Sivcu. Kot smo povedali, se Prešernova proslava v Naborjetu vključuje v sklop pobud, ki jih v zadnjih
letih z uspehom uresničujejo v Kanalski dolini. Septembra so stekli teCaji glasbene vzgoje in slovenskega jezika v Ukvah in Zab-nicah. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da se je za letošnje teCaje slovenščine vpisalo redkordno število otrok: 32, kar priCa o umestnosti in pravilnosti izbrane poti. Tudi za glasbeno vzgojo vlada veliko zanimanje, saj je letos otrok, ki obiskujejo teCaje klavirja, flavte, kitare in harmonike, skoraj 25 (r.p.)
DUNAJ/CELOVEC - Po večletnem sporu znotraj vladne koalicije v zvezi s privatizacijo elektronskih medijev (radio in televizija) v Avstriji, sta se vladni stranki SPO in OVP končno le sporazumeli. Zvezni kancler Viktor Klima in njegov namestnik VVolfgang Schiissel sta včeraj avstrijski javnosti predstavila sporazum o novem medijskem zakonu, ki med drugim predvideva ustanovitev deset zasebnih regionalnih in 45 zasebnih lokalnih radijskih postaj. Frekvence za zasebni regionalni radio naj bi do jeseni letos dobili po ena radijska družba v vsaki od devetih zveznih dežel, za Dunaj pa je predvidena še dodatna regionalna radijska frekvenca.
Sporazum o novem medijskem zakonu, ki ga mora v naslednjih mesecih še sprejeti avstrijski državni zbor, hkrati pomeni, da je po vsej verjet-. nosti propadel projekt zasebnega slovenskega regionalnega radia »Radio Korotan«, katerega nosi-telj je veC slovenskih organizacij in ustanov na Koroškem (mdr. Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza, Mohorjeva, Slovenska gospodarska zveza, itd.), ne pa zasebnega slovenskega lokalnega radia. Čeprav bodo regionalne frekvence šele razpisane, je namreč že zdaj veC ali manj jasno, da bo regionalno frekvenco za zvezno deželo Koroško dobila družba »Re-gionalradio Karaten«, torej družba, v kateri so zastopane vse večje Časopisne in založniške hiše na Koroškem. Vanjo pa se je
z desetimi odstotki vključila tudi družba »Radio Korotan«.
Poslovodja družbe »Radio Korotan« Marijan Pipp je v zvezi z najnovejšim razvojem v pogovoru za naš list poudaril, da bitka za slovenski oz. dvojezični zasebni radio na Koroškem še nikakor ni izgubljena. »Družba Radio Korotan se bo zdaj z vso vnetostjo potegovala za pridobitev zasebne lokalne radijske frekvence za Južno Koroško. Hkrati bomo preko Liberalnega foruma v državnem zboru vladi postavili vprašanje, kako hoCe avstrijskim manjšinam v prihodnosti zagotoviti dostop do elektronskih medijev - ah s celodnevnimi programi v okviru (jav-no-pravnega) ORF-a ah pa preko zasebnega radia?«
Stroški za načrtovani lokalni radio za Južno Koroško naj bi po kalkulaciji družbe »Radio Korotan« znašali okoli 15 milijonov šilingov letno, zvezna vlada pa naj bi po predstavah družbe letno prispevala najmanj šest milijonov šilingov. Ostale stroške - tako v proračunu - bi krili z reklamo oz. s kooperacijami z drugimi radijskimi postajami. »Radio Korotan« bi predstavljal projekt »manjšinskega radia za manjšino kot tudi za večino«, oddajal bi torej v slovenščini in v nemščini, je poudaril Pipp. Projektu zasedenega radia pa bi se družba odpovedala v primeru, Ce bi avstrijska vlada koroškim Slovencem zagotovila celodnevni slovenski radijski spored
v okviru javno-pravne Avstrijske radiotelevizije (ORF), torej Ce bi uresničila zahtevo, ki jo že desetletja postavljajo osrednji politični in kulturni organizacij koroških Slovencev.
Odprto je tudi vprašanje, ah se bo za dodelitev zasebne lokalne radijske frekvence potegovala tudi medijska družba »Agora«, ki je pri komisiji za dodelitev radijskih frekvenc vložila projekt nekomercialnega interkul-turnega radia. »Agora« je bila med tistimi organizacijami, ki so podprli tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu in s tem prispevali k padcu monopola Avstrijske radiotelevizije (ORF).
Ivan Lukan
CELOVEC / PREDSEDNIK TRGOVINSKE ZBORNICE
Ofenziva koroškega gospodarstva
Možnost skupnega nastopanja slovenskih in koroških podjetij pri projektih za obnovo Bosne in Hercegovine
CELOVEC - Koroško gospodarstvo hoCe v naslednjih mesecih uresničiti ofenzivne naCrte za krepitev svojih izvoznih podjetij, še posebej tistih, ki so usmerjeni na sosednje države. To je na novinarski konferenci napovedal predsednik gospodarske zbornice za Koroško Karl Koffler. Izrecno je ob tem imenoval slovenski, hrvaški, bosanski ter tudi severnoitalijanski izvozni trg.
Predsednik zbornice je ob tem poudaril, da je gospodarska zbornica v zadnjih letih navezala tesne stike z gospodarskima zbornicama v Ljubljani, v Zagrebu in tudi v Furlaniji-Julijski krajini, meseca marca letos pa je načrtovan obisk koroške delegacije pri gospodarski zbornici za Bosno in Hercegovino v Sarajevu.
Koffler je s tem v zvezi napovedal možnost skupnega nastopanja
koroških in slovenskih podjetij pri projektih v okviru obnove Bosne in Hercegovine. Skupni nastopi s podjetji iz Sloveniji da bi bila za koroška podjetja velika prednost, saj slovenska podjetja dobro poznajo bosansko-hercegovsko gospodarstvo. S tem bi se za koroška podjetja znatno znižal rizik, ki je povezan z nastopanjem na tem trgu, je dejal predsednik koroške gospodarske zbornice.	I.L.
TISKOVNA KONFERENCA / ZVEZNI SINDIKATI CGIL-CISL-UIL O ZDRAVSTVU V F-JK
Sporazum med sindikati in Deželo o perečih problemih zdravstva
TRST - Vse kaže, da bomo v Furlaniji-Julijski krajini v kratkem dobili nove zakone in finansiranja na področju socialno-zdravstvenih problemov. To izhaja v prvi vrsti z včerajšnje tiskovne konference, ki so jo zvezni sindikati CGIL, CISL, UIL organizirali v tržaškem Novinarskem krožku in kjer so predstavili sporazum, ki so ga sindikati dosegli z deželnim odbornikom za zdravstvo in socialno skrbstvo Deganom in deželnim odborom.
Srečanje je uvedel deželni koordinator CGIL Brano Zve-ch, ki je opozoril, kako je treba preosnovati t. i. “vvelfare State” (socialno državo). V to smer gre uokviriti delovanje sindikatov, ki se zavzemajo za nov delovni načrt. Kar zadeva zdravstvo, je potrebna celotna njegova preureditev, je dejal Zvech in predal besedo deželnemu tajniku CISL Luciu Gre-
gorettiju, ki je v kratkem orisal doseženi sporazum.
Domenili so se, da bodo na novo pregledali deželni zdravstveni naCrt in se sprva posvetili problemu investicij (prispevki za preureditev bolnišnic v Maniagu, Čedadu itd. so npr. ostali zamrznjeni, kar še bolj otežkoCa problem primanjkovanja ležišč). Ležišč je malo tudi v RSA (domovi za rehabilitacijo, kot npr. tržaška IGEA), kjer se postavlja tudi problem plačil. V tem smislu se je deželna uprava obvezala, da bo dvignila rok brezplačnega sprejema na 30 dni. Poleg tega nameravajo poseči tudi z boljšimi storitvami na teritoriju.
Potrebna sta organiCen zakon za starostnike, pravi Gregoretti, in premostitev vseh težav, od oskrbe, storitev, prevozov vse do zdravniške nege, tudi na domu. S tem v zvezi bodo v kratkem sestavili
zakonski osnutek, ki ga bo deželni odbor odobril najkasneje maja meseca. Treba je tudi “razumeti”, kaj določa zakon o prispevkih družinam, ki skrbijo za ostarele ali invalidne sorodnike na svojih domovih. Postavlja se tudi problem oskrbovalnin v zdravstvenih domovih, saj nihajo med 55.000 in 138.000 lirami. Višji znesek pa ni vedno jamstvo za boljše storitve ali boljšo zdravstveno pomoč. Večkrat je celo nasprotno, tako da mora priti do standardne zdravstvene oskrbe.
Za premostitev teh in drugih težav bo tako letos Dežela nakazala večletno finansiranje v višini 36 milijard lir, ki naj bi služilo tudi za preustroj sprejemnih domov, v prvi vrsti za nepokretne oskrbovance. »Ce bodo udejanjili sporazum, bodo sindikati izrazili povolj-no mnenje,« je zaključil Zvech.
A. G.
Deželni koordinator CGIL Bruno Zvech (foto KROMA)
POLEMIKA / DE2ELNI SVET
Politično ozadje umora Waldner?
To trdi svetovalec Carlo Palermo
BOČEN - Medtem ko preiskovalci nadaljujejo z zasliševanjem prijateljev, sorodnikov, znancev in sodelavcev v soboto ubitega južnotirolskega deželnega svetovalca Christiana VValdnerja, pa so v deželnem svetu izbruhnile polemike. Predvčerajšnjem so zasedanje ob odkritju zločina odložili, omejili so se le na komemoracijo, vCeraj pa je za senzacijo poskrbel svetovalec Gibanja za pravico, nekdanji sodnik Carlo Palermo, ki je preiskovalnega sodnika Guna Tarfusserja seznanil z morebitnimi političnimi vzroki zločina.
Carla Palerma pa je takoj ob začetku razprave ostro napadel načelnik svetovalske skupine JuZnotirolske ljudske stranke (SVP) Roland Atz, tako da je prišlo do besednega prepira, in je predsednik deželnega sveta Oskar Peterlini (SVP) preki-
nil zasedanje. Kot kaže pa to ni delovalo pomirjevalno, saj je nato podpredsednik sveta Franco Tretter (Trentinsko-tirolska avtonomistična stranka) spet napadel Palerma in mu očital, da »špekulira na mrtvih«.
KonCno so po ponovni odložitvi Palermu »v osebnem imenu« dovolili repliko. Svetovalec pa je le navedel svoje sume, ne da bi jih konkretneje pokrepil. Medtem ko je Palermo nastopil v deželnem svetu, je preiskovalni sodnik Guno Tarfusser izvedel preiskavo v deželnem uradu pokojnega VValdnerja, iz njega odnesel celo kopico dokumentov in urad ukazal zapečatiti.
V deželnem svetu je nastopila tudi 32-letna Ulrike Tarfusser, ki bo nadomestila ubitega VValdnerja, a šele po njegovem pogrebu, kot je vCeraj sama izjavila.
Četrtek, 20. februarja 1997
M N E N J A, RUBRIK E, SLOVENIJA
GLOSA
Tudi v diplomaciji je potrebna profesionalnost
Jize Pirjevec
Polemike, ki jih je sprožila vest, da je novi državni sekretar ZDA gospa Madeleine Albright židovskega izvora, so mi živo preklicale v spomin njenega očeta. Josefa Kor-bela namreč poznam že iz Časov, ko sem pisal svojo knjigo o Informbi-roju, saj je bil v ključnem obdobju pred letom 1948 češkoslovaški ambasador v Beogradu in je pozneje v Denverju izdal nadvse zanimivo knjigo naslovljeno Tito’s Communism. V njej opisuje svoje doživljanje stalinističnega obdobja povojne Jugoslavije in prikazuje nekatere detajle iz takratnega življenja, ki so se mi močno vtisniti v spomin. Tako na primer prizor, ki mu je bil priča ob svoji prvi vožnji z beograjskega letališča v center mesta. Cesta, po kateri se je peljal, je bila polna vozov, natovorjenih s krstami, ki so jih srbski kmetje vozili na sremsko fronto v upanju, da bodo tam našli trupla svojih padlih sinov... Prav zaradi tega, ker me je branje Korbelove knjige tako prevzelo, sem ob raziskovanju v arhivih Foreign Officea tudi pozorno sledil njegovim diskusijam z zahodnimi kolegi o vzrokih jugoslovanko-sovjetske krize pa tudi pripravam za beg v Ameriko, ko se je odločil, da po praškem putschu februarja 1948 ne bo sodeloval s komunisti.
Na Josefa Korbela sem se spomnil tudi pred dnevi, ko sem se udeležil okrogle mize, ki jo je v Ljubljani pripravilo Slovensko društvo za mednarodne odnose na temo: Kakšmo profesionalno diplomatsko službo potrebuje (in zmore) republika Slovenija? Ne rečem, da bi moral biti ideal diplomata človek, ki »izda« svojo državo in zbeži na tuje, kot je to storil oče gospe Albright. Z druge strani pa tudi nisem prepričan, da bi moral biti diplomat »perinde ac cada-ver«, poslušen svoji vladi in vsakršnemu režimu, ki se, kot se je to zgodilo na Češkoslovaškem, tudi z ilegalnimi sredstvi polasti oblasti. So trenutki, ko je pač treba reči jasno in odločno »ne«, in biti pri tem pripravljen tudi na neprijetne posledice. Na vprašanje, ki ga je zastavilo Slovensko društvo za mednarodne odnose, bi torej odgovoril, da Slovenija potrebuje diplomate, ki bodo zmožni reči »ne«, če se jim bo zdelo, da navodil svoje vlade ne morejo vskladiti s svojimi etičnimi prepričanji. Za kaj takega pa so potrebne močno motivirane, v svoji stroki dobro podkovane in pokončne osebnosti, vzgoja katerih bi morala biti ena od poglavitnih skrbi našega zunanjega ministrstva.
V petih letih, od kar obstoja suverena republika Slovenija, se naša diplomacija v bistvu ni slabo izkazala, čeprav je bila sestavljena v veliki večini iz ne-profesionalcev. Ob tem pa je treba tudi ugotoviti, da pri uveljavljanju Slovenije v svetu ni naletela na prehude ovire, saj je pač lahko računala na dobrohotno pomoč in podporo edinih dveh velesil, ki jih premore današnji trenutek: ZDA in Nemčije. (Spor z Itabjo je bil, če dobro premislimo, le nevihta v kozarcu vode). Hiba te diplomacije pa je od samega začetka bila in je še vedno močna pohtična pogojenost, saj se dogaja, da jo stranke na oblasti pojmujejo kot nekakšen fevd, s katerim nagrajevati svoje vazale. Mislim, da se mora naša država čim prej rešiti te otroške bolezni in zaorali v smer čim kvalitetnejše profesionalnosti, tako da bomo s primernimi kadri pripravljeni, ko se bo treba kot subjekt uveljaviti znotraj NATA in Evropske Unije.
SLOVENIJA / NOVA VLADA JANEZA DRNOVŠKA
Od jutri spet zasliševanja kandidatov za ministre
Za Združeno listo je nova vlada »po sestavi in programu« desna
LJUBLJANA - Vodstvo državnega zbora je po vložitvi predloga mandatarja Janeza Drnovška za sestavo nove vlade določilo razpored predstavitev ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi. T.i. zaslišanja bodo potekala od jutri do torka, 25. februarja, o imenovanju nove vlade pa naj bi državni zbor odločal na zasedanju, ki se bo začelo med 26. in 28. februarjem.
Jutri, prvi dan zaslišanj, se bo pristojnim delovnim telesom predstavilo osem ministrskih kandidatov, ki so se pristojnim parlamentarnim odborom predstavili že ob prvem predlogu predsednika vlade za sestavo nove vlade. Predstavitev teh kandidatov bo opravljena v skladu z odločitvijo predsednika posameznega delovnega telesa, zato so za te predstavitve predvideni krajši termini kot za predstavitve ostalih ministrskih kandidatov.
Prvi dan bo odbor za zdravstvo, delo družino in socialno politiko zaslišal kandidata za ministra za delo, družino in socialne zadeve Toneta Ropa (LDS) ter kandidata za ministra brez resorja, odgovornega za koordiniranje delovnih teles s področja socialnega varstva Janka Kušarja (DeSUS). Odboru za finance in monetarno politiko se bo ponovno predstavil kandidat za finančnega ministra Mitja Gaspari (LDS), odboru za gospodarstvo pa kandidat za ministra za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja (LDS). Odboru za kulturo, šolstvo in šport se bosta predstavila kandidata za ministra za kulturo ter za ministra za šolstvo in šport Jožef Školč (LDS) in Slavko Gaber (LDS), odbor za infrastrukturo in okolje pa bo zaslišal Pavla Gantarja (LDS) kot ministrskega kandidata za okolje in prostor. Jutrišnje "hearinge" bo končal odbor za medna-
rodne odnose, ki bo ponovno zaslišal kandidata za zunanjega ministra Zorana Thalerja (LDS).
V ponedeljek se bo delovnim telesom predstavilo pet ministrskih kandidatov, med njimi kandidat za podpredsednika vlade Marjan Podobnik (SLS).
Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Janez Kocijančič je medtem na novinarski konferenci povedal, da ZLSD - v skladu z odločitvijo predsedstva stranke - ne bo podprla predloga nove vlade, saj je ta tako po strankarski sestavi kot po programski zasnovi desna. Obžaloval je, da je Liberalna demokracija Slovenije (LDS) enostransko prekinila koalicijsko pogodbo med strankama, kako bo obrazložila to dejanje, pa je po njegovem mnenju problem LDS same.
Predsedstvo stranke je ocenilo, da ZLSD v preteklih mesecih ni storila večjih napak, .zato ne obžalujejo nobene od svojih potez. Vlada, ki jo je v dogovoru s Slovensko ljudsko stranko (SLS) predlagal Drnovšek, je z njihovega zornega kota desna vlada, zato je ZLSD kot take ne podpira in je ne bo podprla v parlamentu, je povedal predsednik stranke. "Potisnjeni smo v položaj opozicije, zato se bomo v prihodnjem obdobju obnašali kot resna in odgovorna opozicija, seveda, če bo ta vlada izvoljena."
Janez Kocijančič je pismo predsednika LDS Drnovška ocenil kot "prijazno", vendar pa meni, da v njem ni eksplicitno odpovedana koalicijska pogodba, čeprav je pismo mišljeno kot odpoved. "V pismu ni nobenega argumenta
za to dejanje. Argument, da je LDS to dolžna storiti zaradi tega, ker je SLS odpovedala sporazum med tremi pomladnimi strankami, boleha na logiki." Po Kocijančičevih besedah bodo Drnovškovo trditev, da je reševal Slovenijo, presodili volilci, dejstvo pa je, da je moral reševati svoj položaj.
"Nesporno pa je, da mora država čimprej dobiti novo vlado, takšno ali drugačno, saj vladna kriza traja že več kot tri mesece, Slovenija pa je že od volitev naprej izven resnih mednarodnih procesov, ne rešujejo se pereča gospodarska in socialna vprašanja. Vodilo naše stranke je bilo, da je treba krizo razrešiti, vendar to ni argument za odločitev, ki izhaja predvsem iz koristi neke stranke in posameznika, " je poudaril predsednik ZLSD. (STA)
Janez Čadež novi
generalni direktor RTV Slovenije
LJUBLJANA -Državni zbor (DZ) je izdal soglasje k imenovanju Janeza Čadeža za generalnega direktorja RTV Slovenija za dobo štirih let, zatem pa na predlog Franca Zagožna (SLS) preložil obravnavo in odločanje o predlogu odloka o organizaciji in delu služb DZ, ki je sprožil zaplet ob dopoldanskem določanju dnevnega reda zasedanja na naslednjo sejo. S to odločitvijo so poslanke in poslanci tudi sklenili drugo redno zasedanje.
DZ je izdajo soglasja k imenovanju generalnega direktorja RTV Slovenija podprl s 64 glasovi proti trem, med predstavniki poslanskih skupin pa je imenovanju nasprotoval le Zmago Jelinčič. Novi generalni direktor nacionalne radiotelevizije Janez Čadež, rojen 2. junija 1946 v Dolnji Dobravi pri Škofji Loki, je diplomirani novinar in je na nacionalni televiziji zaposlen že 19 let, od tega 10 let kot novinar v informativnem programu in štiri leta kot direktor Televizije Slovenija.
V okviru volitev in imenovanj je DZ na osebno željo podprl tudi razrešitev okrajnega sodnika iz Maribora Konrada Rebernika. (STA)
LJUBLJANA / MED DRUGIM TUDI SPORAZUM Z ITALIJO
Dižavni zbor odobril 25 mednarodnih sporazumov
LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je po hitrem postopku sprejel 25 zakonov o ratifikacijah mednarodnih pogodb in sporazumov iz prejšnjega parlamentarnega sklica, ki se nanašajo na številna področja, in sicer od gospodarstva, kulture, znanosti, veterinarstva, notranjih zadev, zračnega, pomorskega in cestnega prometa, do nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije in sporazuma o ukinitvi vizumov med slovensko in italijansko vlado.
Sporazum med slovensko in italijansko vlado o ukinitvi vizumov je bil sklenjen z izmenjavo pisem med zunanjima ministroma obeh držav 3. septembra lani v Rimu, predvideva pa vstop in bivanje državljanom ene države na ozemlju druge države brez vizumov do treh mesecev, pod pogojem da tam ne bivajo z namenom opravljanja dela. To pomeni, da mejo med državama lahko prestopijo razen s potnim listom tudi z veljavno osebno izkaznico. Sporazum začne veljati potem, ko ga bosta ratificirali obe državi.
Med posebnimi mednarodnimi akti so poslanci ratificirali tretji protokol k splošnemu sporazumu o privilegijih in
imunitetah Sveta Evrope, konvencijo o mednarodnem priznanju pravic na letalu, območni sporazum o uporabi pasu 87, 5 do 108 MHz za FM zvokovno radi-fuzijo in garancijsko pogodbo med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko za projekt gradnje slovenskih avtocest.
Na področju gospodarskega sodelovanja in zaščite naložb je DZ ratificiral sporazum s Švico, na področju veterinarske medicine oziroma varstva rastlin sporazume s Češko in Poljsko, na področju zračnega prometa s Portugalsko, Slovaško in Malto. Poleg tega je ratificiral dopolnjen akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO, mednarodnih večstranskih pogodb v zračnem prometu, Mednarodne organizacije dela, konvencij Mednarodne pomorske organizacije, carinskih konvencij in drugih mednarodnih večstranskih pogodb.
Na področju mednarodnega sodelovanja organov za notranje zadeve so poslanci ratificirali sporazume z Litvo in Poljsko, ratificirali pa so tudi več sporazumov o ureditvi nasledstva sporazumov nekdanje Jugoslavije, in sicer z Norveško, Nizozemsko in Švedsko. (STA)
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA-KRAJINA DEŽELNA DIREKCIJA ZA POKLICNO USPOSABLJANJE
OBVESTILO
VLOŽITEV PROJEKTOV ZA USPOSABLJANJE, KI SO FINANCIRANI IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA LETO 1997 - CILJA ST. 3 IN 4
Obveščamo, da je bil v Uradnem deželnem vestniku z dne 12. februarja 1997 objavljen razpis za vložitev projektov za usposabljanje, ki so financirani iz Evropskega socialnega sklada za leto 1997, cilja št. 3 in 4.
Kopijo dokumentacije lahko interesenti dobijo v Deželni direkciji za poklicno usposabljanje v Trstu, Ul. sv. Frančiška 37.
Projekti za usposabljanje morajo biti na omenjeni Direkciji vloženi do 19. ure 20. marca 1997.
Deželni direktor (dr. Maria Emma Ramponi)
P I S M O U R E D N I Š T V U
Krščanska ljubezen
in »stalinizem«
V nedeljo sem se udeležila spominske svečanosti v Podgori ob 60-letnici mučeniške smrti Lojzeta Bratuža. Hotela sem" biti prisotna, ker sem tudi to priložnost pojmovala kot enega najbolj tragičnih dogodkov iz naše narodne preteklosti na Primorskem od prve svetovne vojne dalje. V moji družini je bilo Bratuževo ime vedno simbol upora naših slovenskih ljudi proti tiraniji tujih oblastnikov, tako kot so bile še prej simbol bazoviške žrtve. Takrat sem bila še mlada in niti nisem do kraja dojela tragične resnice, v kateri smo se znašli ob koncu vojne. Slutila pa sem jo, saj je bila tema vsakodnevnih pogovorov in grenkih ugotavljanj mojega pokojnega očeta, na-
rodnjaka, Maistrovega borca za severno mejo, sodelavca uporniških goriških Tigrovcev; in ko je prišel čas, seveda tudi zavestnega pristaša Osvobodilne fronte in narodnoosvobodilnega gibanja tako kot je bila na strani narodnoosvobodilnega boja ogromna večina našega naroda. Kakšna pa naj bi bila druga možnost če ne le upor in boj za dokončno osvoboditev izpod fašističnega nasilja, ki je spravilo v grob tudi mučenika Lojzeta Bratuža?
Ponavljam, v Podgoro na spominsko svečanost sem šla iz globokega prepričanja, da smo spominu žrtev boja za narodovo svobodo dolžni vsi največje in najgloblje spoštovanje. V tem duhu je svečanost tudi potekala in povezovala vse prisotne neglede na vse, kar nas lahko karkoli opre-
deljuje in ločuje, saj je k njej pristopila tudi Vsedržavna zveza partizanov.
Ko sem spričo tega v sebi doživljala zadovoljstvo, da znamo biti kot Slovenci, kot antifašisti in preprosto kot ljudje, strnjeni okrog Bratuževega mučeniškega imena, tako se je v meni nenadoma vgnezdil dvom, ati je res tako, ko sem slišala ob koncu svečanosti besede, ki jih je izrekel msgr. Humar o treh spomenikih, ki obeležujejo Podgoro: o tistem na Kalvariji, posvečenem padlim v prvi svetovni vojni, o »stalinističnem« pred predilnico in o Bratuževem. Spomenik »stalinizmu« torej in ne spomenik padlim v boju za svobodo v drugi svetovni vojni, ne spomenik (našim) slovenskim fantom in dekletom, pa tudi italijanskim, ki so se spontano
vključiti v partizanske vrste? Ne spomenik vsem, ki so v tem boju izkrvaveti?
Kaj so imeti vsi ti opraviti s stalinizmom, saj še vedeti niso, kaj je to in tudi prisegali niso nikomur, razen svojemu narodu!
Razumem, da ideološki fanatizem lahko koga zanese, toda duhovnemu človeku, ki obredno vsak dan moti za vse rajne, se to ne bi smelo zgoditi. Ce že hoče biti glasnik krščanske ljubezni, bi naredil svojemu stanu edino spodobno gesto, če bi stopil še gor na »Kalvarijo« in do spomenika pred predilnico in ju blagoslovil, ne pa da izrablja svoje poslanstvo za najnižjo vrsto natolcevanja proti tistim, ki imajo poglavitno zaslugo, da sme tod še sploh govoriti slovensko!
NadaKomjanc
GOSPODARSTVO / PREMIK V REŠEVANJU KRIZE TOVARNE LIKARJEV
Vodstvo Stock pripravljeno na pogajanja s sindikati
Pozitiven sestanek na deželnem odborništvu za industrijo
Vodstvo tovarne Stock kaže pripravljenost na pogajanja, tako o razvoju tržaških obratov, kot tudi o napovedanih 111 odpustih. Ta pogajalska usmeritev je prišla jasno do izraza na včerajšnjem srečanju na deželnem odborništvu za industrijo, ki ga je sklical pristojni odbornik Gianfranco Moret-ton, poleg zastopnikov tovarne pa so se ga udeležili tudi predstavniki tovarniškega sveta ter CGIL, CISL in UIL. Na koncu so vsi soglašali z oceno, da je bil sestanek precej pozitiven in da bo po tej poti mogoče doseči soglasje pri naporih za premostitev krize, v kateri se je znašel Stock.
Predsednik obrata Karl Brings in pooblaščeni upravitelj Car-lo Stigliano sta napovedala investicije v višini deset milijard lir za preosnovo tržaških tovarn, ki bosta s prvim septembrom obogateni z nekaterimi novimi proizvodnimi linijami. Slednje bodo premestili z avstrijskega Linza v naše mesto.
Predsednik in pooblaščeni upravitelj sta tudi izrazila pripravljenost na pogajanja o odvečni delovni sili. Njuno zadržanje predstavlja novost, saj se Stock glede tega do včeraj sploh ni hotel pogovarjati. Načrtovana pre-osnova bo zahtevala žrtve, dobri odnosi s sindikati pa bi najbrž omogočili nekatere sporazumne rešitve.
Odbornik Moretton je izrazil zadovoljstvo nad
potekom in rezultati sestanka, ki dajejo upati, da bo morda v kratkem prišlo do sporazuma med sindikati in nemškimi lastniki tovarne likerjev. Rešitev sicer še ni videti za vogalom, je še poudaril zastopnik deželnega odbora, obstajajo pa pogoji in tudi konkretna jamstva, da Stock ne bo zapustil Trsta.
Tudi zastopniki sindikalnih zvez CGIL, CT SL in UIL so zadovoljni z včerajšnjim srečanjem na deželnem odborništvu. Pokrajinski tajnik CGIL Valdi Catalano meni, da so sindikati dosegli to, kar so želeli, to se pravi, da je Stock uradno potrdil razvojne načrte za oba krajevna obrata.
Delavci Stock so med potekom sestanka zborovali na bližnjih ulicah (Foto KROMA)
MESTNA UPRAVA / PO ODSTOPU RICCARDA ILLYJA
Občina: stališča DSL in SKP
Odstop župana Riccarda Illyja je seveda še dalje v središču pozornosti političnega življenja. O tem je tekla beseda na seji pokrajinskega vodstva DSL, ki bo v soboto, 1. marca izvolila novega tajnika, z razvojem političnih dogajanj pa se je ukvarjal tudi politični odbor Stranke komunistične prenove.
Hrast, ki potrjuje zaupanje II-lyju, postavlja na prvo mesto nujnost, da občinski svet v tej nelahki ter zmedeni situaciji odobri proračun za tekoCe leto in tudi občinski regulacijski načrt. Ne glede na potrditev ali preklic županovega odstopa, menijo pri DSL, gre za upravna dokumenta, ki sta bistvenega pomena za celotno občinsko skupnost. Seje vodstva so se udeležili tudi občinski svetovalci, ki
so poudarili nujnost, da se levosredinska koalicija strne okrog načrtov Illyjevega odbora. Občinski svet, ki se bo sestal drevi in jutri, ima na dnevnem redu oceno prizivov in pripomb k regulacijskemu naCrtu.
Komunisti pa so na seji političnega vodstva izhajali iz ugotovitve, da je Illy pravzaprav izdal pričakovanja volilcev. V dolgem dokumentu naštevajo napake in spodrsljaje župana in njegovega odbora, najveC kritik pa osebno namenjajo Illyju. Očitajo mu med drugim, da se poslužuje orožja demagogije in populizma ter da zagovarja le interese gospodarskih lobijev. Illy, piše še v izjavi SKP, nima niCeSar skupnega z župani Oljke, ki so pred štirimi leti
prevzeli krmilo velikih italijanskih mest.
Komunistična prenova zato spet ponuja dialog levosredinskemu zavezništvu, a pod znanim pogojem, da se slednje dokončno odpove II-lyju. Oljka ima sedaj pred sabo dve izbiri: ali se dokončno podredi županovi samovolji in s tem podpiše svojo politično kapituacijo ali pa izkoristi nedgovorno Illyjevo početje, da dokončno prekine vse odnose s to dvoumno osebnostjo. Komunisti so vsekakor mnenja, da mora Illy v vsakem primeru potrditi svoj odstop, tako da bodo predčasne občinske volitve 27. aprila.
Kot vidimo, smo v bistvu že v volilni kampanji, ki glede odnose na levici ne obeta prav nič dobrega.
____POLITIKA IN LJUBEZEN
Menki skušal z avtom »prepričali« bivšo zaročenko
Ni hotel, da bi ga zapustila
Navada, železna srajca, bo verjetno pomislica nekdanja ravnateljica pedagoškega liceja A.M.
Slomška E Ivi Slokar, ko bo prebrala, kako neslavno se je tržaški poslanec postfašističnega Nacionalnega zavezništva »proslavil« ng avtocesti Trst-Vi-dem. Ko je bila pred vec kot desetletjem rajonska svetovalka v rajonskem svetu za Barkovlje, Rojan in Greto, je še golobradi Menia skočil na mizo, da bi ji preprečil govor v slovenščini. 2e takrat se je izkazalo, da ni bil do žensk prav nic gentelmanski, sodeč po dogodku na avtocesti pa kaže, da je tak tudi ostal. Z dodatno obremenilno okoliščino, da se je tokrat znesel celo nad tisto, ki mu je bila do nedavnega še najljubša.
Videmska kvestura je pretekle dni poslala na videmsko in tržaško sodišče prijavo, ki jo je zoper Menic 18. januarja podpisal videmski notar Diomede Fortuna, oče nekdanje zaročenke Roberta Menie Gabrielle. V prijavi je zapisano, da je 17. januarja Menia na avtocesti Trst-Videm s svojo alfo divje sledil fordu, v katerem se je peljala Gabriella Fortuna, z namenom, da bi jo prepričal, naj se z njim pobota. Nekaj ur prej ji je bil telefoniral in zaprosil za zmenek, ker ni mogel prenesti dejstva, da ga je dekle zapustilo. Fortunova mu je ugodila, za snidenje pa je izbrala javni lokal, ker se je bala srečanja »na štiri oCi«.
Oce je v prijavi izrecno zapisal, da se je Menia »izkazal do nje z nasilnim značajem, kar je bilo tudi vzrok za ločitev.«
PRI PROSEŠKI POSTAJI / 17-LETNI DAMJAN BUZZAI MED POTJO V ŠOLO PADEL Z MOTORJA
Smrtni padec dijaka liceja F. Prešerna
Turobna, moreCa žalost je včeraj zjutraj legla na licej Franceta Prešerna, ko so dijaki in profesorji izvedeti za nenadno smrt 17-letne-ga Damjana Buzzaia, dijaka 4. A razreda. Dan prej ga ni bilo v šolo, a nič ni dalo slutiti, da ga ne bo nikoli veC.
Mlademu Damjanu (na sliki} je bila usodna prav pot v šolo. V torek zjutraj približno ob pol osmih se je napotil kot ponavadi ob lepih vremenih s svojim motornim kolesom z doma na Proseški postaji 16 v šolo. Zavozil je na občinsko cesto, ki pelje proti DevinšCini in Proseku, že mnogo pred križiščem z državno cesto 202 pa ga je Čakala v zasedi zla usoda. Ko je privozil do sicer zelo blagega dvojnega ovinka v bližini obrata nekdanje tovarne Ite, je nerazumljivo padel z motorja.
»Doslej si še ne vemo razložiti, kateri je bil vzrok nesreče,« je včeraj popoldne povedal marešalo Maniscalco s postaje nabrežinskih karabinjerjev, ki so uvedli preiskavo. Fanta ni zaneslo s ceste in ni zadel v kak obcestni zid, drog ati drevo. Dvojni ovinek je tako blag, in tudi tako domač, da bi mu ne smel povzročiti težav pri vožnji, saj
■*»
ga je prevozil že sto in večkrat. Na cestnem tlaku ni bilo razbrati nobenega znaka zavnanja, ki naj bi pričalo o morebitni nenadni oviri na cesti. Karabinjerji tudi ne vedo še točno povedati, ali je Damjan zadel v bližnji obcestni prometni znak in ga ukrivil, ali pa je bil znak že prej poškodovan. Vzroki nesreče ostajajo, vsaj zaenkrat, res nerazumljivi. Ob taki negotovosti se vsiljuje domneva o nenadni slabosti, ki naj bi obšla fanta. Dejstvo, da je bolehal za sladkorno boleznijo,
naj bi krepilo to še nedokazano hipotezo.
Pri padcu se je Damjan Buzzai hudo poškodoval, bil pa je živ. Očividka, ki je prispela na kraj nesreče nekaj minut zatem, je izjavila, da je mladenič celo vstal, ji dejal, da se počuti slabo, in jo zaprosil, naj mu sname čelado z glave, česar pa ni storila, ker je - pravilno - počakala na prihod Rdečega križa. Damjana so z rešilcem prepeljati v glavno bolnišnico, kjer so zdravniki v sprejemnem sporočilu zapisati, da je utrpel več zlomov.
Na oddelek za oživljanje so ga sprejeli s pridržano prognozo, sredi popoldneva pa se je njegovo zdravstveno stanje še poslabšalo in ob pol petih popoldne je dijak podlegel težkim poškodbam.
Damjan Buzzai je bil pred leti skavt, učil se je harmoniko, igral nogomet. Bil je dokaj zaprtega značaja (morda zaradi težkih družinskih razmer in bolezni), sošolci pa so ga v slabih štirih letih skupnega šolskega življenja vendarle bolje spoznali in ga prijateljsko ceniti. Ko so včeraj zjutraj izvedeti, da ga ne bo več, je njihovo šolo odela nevidna, tesnobna žalost.
Agenti letečega oddelka našli ukradene naprave
Agenti tržaške kvesture so pred dnevi opravili vrsto hišnih preiskav in našli razne računalniške in telefonske naprave, za katere sumijo, da so jih bili ukradli 27. januarja v uradih nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Našli so tri tiskalnike, modem, več ka-
blov, telefonsko centralo in telefaks, poleg tega pa tudi zelo dragocen prenosni računalnik znamke Compaq modela Concerto, lastnika katerega, še iščejo. Eno osebo so prijavili sodišču zaradi prekupčevanja.
Preiskava se vsekakor nadaljuje.
Ljubezensko razočarani Roberto Menia
Med srečanjem je poslanec AN spet zahteval, naj se dekle vrne v njegov objem, kar pa je Fortrmo-va ponovno zavrnila in odšla. Z avtom se je odpeljala po avtocesti v smeri proti Vidmu, kjer stanuje, Menia pa ji je sledil in jo začel med noCno vožnjo najprej slepiti z lučmi, nato jo je prehitel in skušal s svojim avtomobilom prisiliti Fortunovo, naj ustavi. Naposled je zavozil nekaj sto metrov pred njo, ustavil avtomobil ob voznem pasu in ji zaCel sredi cestišča mahati, da bi se ustavila. Fortunova ga je v noči zapazila zadnji hip in Menia se ima prav njenim hitrim refleksom zahvaliti, da se ga je izognila.
Ob izhodu avtoceste pri Vidmu je dekle ustavilo avto pri izvidnici finančnih stražnikov, katerim je povedala, kaj se ji je dogodilo. Približal se jim je tudi Menia, ki je skušal dekle prepričati, naj molči, finančnim stražnikom pa je ponavljal, da ni res, kar jim je Fortunova pripovedovala. Stražniki so povabiti Me-nio, naj se oddalji, nakar se je poslanec AN z avtom odpeljal proti Vidmu.
Na kraj je prispel tudi Diomede Fortuna, ki je naslednjega dne vso zadevo prijavil na kvesturi, Gabriella Fortuna pa je v svojem pripisu potrdila, da jo je skušal Menia s tveganimi manevri večkrat prisiliti, da bi izgubila nadzorstvo nad vozilom.
Menia včeraj dogodka ni hotel komentirati. Kot poroCa tiskovna agencija Ansa naj bi izjavil le, da je »zaprepaščen, ker je novica pronicnila v javnost.« »Res ne vem, kaj bi rekel, in ne žetim o tem govoriti,« je dodal.
Ob dogodku, ki bi lahko imel za Menio hude posledice, gre dodati, da prijava Diomedeja Fortune nima nobene pravne veljave, ker je njegova hčerka polnoletna in bi jo morala zato ona podpisati (a v prijavi je omenila, da bo morebiti nudila sodstvu nova pojasnila). Vsekakor pa dovolj zgovorno potrjuje, kako upravičen je uvodni rek: železne srajce nasilja se nekateri zelo težko odvadijo, za nekatere pa ostane kar navada.
TRST

Četrtek, 20. februarja 1997
NOVICE
Teden v naravi dijakov Liceja Fr. Prešerna
Iz Liceja Franceta Prešerna so nam sporočili, da poteka »Teden v naravi« prvih treh razredov v Raku, Bohinju, na Jesenicah in na Ajdi (Dravograd) v najlepšem redu in da se zaradi težav s telefonskimi povezavami dijaki ne morejo oglašati svojim družinam. Vrnili se bodo jutri, v petek, po predvidenem urniku.
John Earle v Krožku Istria
Kulturni krožek Istria priredi danes ob 18.30 na sedežu v Ul. sv. Frančiška 14/1 javno srečanje z Johnom Earlom na temo »1947-1997, Trst in Istra v spominih protagonista«. Earle, rojen leta 1921 v Sussexu, živi od leta 1986 v Trstu. Med vojno je bil elan britanske vojaške misije pri glavnem štabu NOV Jugoslavije, po vojni pa se je ukvarjal z novinarstvom, saj je bil dopisnik Reuterja in nato londonskega Timesa. Na srečanju ga bo predstavil Marino Vocci.
Protestna skupščina
Uslužbenci občinske službe za skrbstvo na domu se soočajo s celo vrsto problemov, ki gredo od pomanjkanja osebja do pomanjkanja denarnih sredstev za učinkovitejše delo. V ta namen prirejajo jutri od 8. do 10. ure sindikalno skupščino v dvorani S. Maria Maggiore v Ul. del Collegio 2. Predvidena je tudi protestna manifestacija.
»Anagrafski urad« podjetij
Jutri ob 11.30 bodo v poslopju v Ul. Cassa di Ri-sparmio 2 slovesno odprli nove urade Trgovinske zbornice, v katerih bodo hranili seznam podjetij, ki sloni na inovativni informatski osnovi. Gre za pravcato revolucijo kar zadeva vknjiženje gospodarskih dejavnosti na Tržaškem, za katero dejansko ne bo več pristojno sodišče temveč zbornična ustanova.
»Kakšni republiki naproti?«
Krožek 1. maj Stranke komunistične prenove prireja jutri ob 18.30 v podlonjerskem Ljudskem domu javno debato o temi »Kakšni republiki naproti? Dvodomna komisija in reforme«. Uvodno poročilo bo imel deželni svetovalec Fausto Monfal-con.
Predstavitev revije Mondoperaio
V	Časnikarskem krožku, na Korzu bodo danes ob 12. uri predstavih novo izdajo socialistične revije Mondoperaio, ki jo od januarja letos ureja Clau-dio Martelli. Predstavitev bo vodil Giorgio Cesare, udeležili pa se jo bodo načelnik skupine Italijanskih socialistov v deželnem svetu Giampietro Du-rat ter pokrajinska socialistična koordinatorja Arialla Pittoni in Roberto de Gioia.
V	Bazovici o Tibetu
KD Lipa iz Bazovice bo gostila danes zvečer mlado arheologinjo Katjo Kjuder. Z besedami in posnetki nam bo prikazala azijsko deželo večnih romarjev - Tibet. Na diapozitivih bomo lahko videli ta zahodni del Kitajske, njeno prebivalstvo, navade, religijo in Se marsikaj zanimivega. Predavanje bo v Bazovskem domu ob 20.30.
SREČANJE NA OBČINI
Začetek priprav za prihodnjo regato Barco ano
Razširili naj bi predvsem razne spremne prireditve
Prihodnja, devetindvajseta izvedba tradicionalne jesenske regate Barcolane, ki bo letos na sporedu 12. oktobra, bo morala preseči zgolj športni značaj ter postati vsebinsko Širši dogodek za ves Trst in za deželo F-Jk. Tako so menili na včerajšnjem srečanju, ki ga je priredil podžupan tržaške občine Roberto Damiani in ki so se ga udeležili deželni odborniki Degano, De Gioia in Tanfani, občinski odbornik za šport, predsednik Ustanove za turistično promocijo in predstavnik Trgovinske zbornice. Ob največji jadralni manifestaciji v Sredozemlju (lani se je je udeležilo več kot 1400 plovil z več kot 10.000 jadralci) bo treba pripraviti vrsto spremnih prireditev ter zagotoviti gostom vrsto ponudb, ki bodo vezane na razne zanimivosti mesta, je bilo rečeno na včerajšnjem srečanju, na katerem so se predstavniki posameznih ustanov tudi obvezali, da bodo pripravili vsak svoj program. Prireditelj regate (Jadralno društvo Barkovlje-Grljan) pa je mnenja, da bi v prihodnje pritegnili k sodelovanju tudi druga jadralna društva na Tržaškem.
Škof Ravignani na obisku na Pokrajini
Predsednik pokrajine Renzo Codarin je z drugimi člani odbora včeraj dopoldne sprejel tržaškega škofa Eugenia Ravi-gnanija, kateremu je najprej izrekel priznanje za besede izrečene ob prevzemu tržaške škofije. Nato se je Codarin spomnil Ravignanijevih predhodnikov in obveze novega škofa, da bo deloval za mirno sožitje vseh ljudi, pri tem pa je predsednik pokrajine podčrtal, da je
treba še zaceliti številne rane in popraviti krivice, ki so jih utrpeli istrski ezuli in vsi, ki so umrli za svojo domovino. Nakar so si izmenjali darila: Codarin je škofu podaril bogato vezano knjigo o tržaških cerkvah, enako so podarili papežu ob njegovem obisku v Trstu, Ravignani pa je predsedniku pokrajine daroval kovanec s svetim Justom mučenikom.
SLOVENSKI KLUB / VEČER O SATIRI
Prevlada vprašanj brez odgovorov
Iztočnica razprave igra Pappen star/
Kdor se je v torek zvečer podal v Gregorčičevo dvorano s pričakovanjem, da bo na tem srečanju slišal, kaj več o odnosu manjšinske družbe do pojava, kot je satira, se je pravzaprav vrnil praznih rok. V uvodu je bilo sicer nakazanih nekaj iztočnic, ki bi ponudile možnost razpravi o tem razburljivem in včasih nadležnem argumentu, po nastopu četvorice oblikovalcev in pobudnikov srečanja pa se je pogovor usmeril predvsem v obravnavanje splošnega stanja v našem manjšinskem življenju zadnjega četrt stoletja.
Resnici na ljubo je bil kljub temu klubski večer nadvse zanimiv dogodek: začel je namreč odgrinjati tančice, ki - bolj ali manj gosto - pokrivajo tu pa tam še marsikatero poglavje naše polpreteklosti oz. aktualnosti. V svojih uvodnih posegih so štirje pobudniki - Bogomila Kravos, Ivan Verč, Sergej Verč in Boris Kobal - prednostno namenili pozornost predvsem mladim članom naše družbe, tistim študen-
tom, ki so na preobrate zadnjih časov (za nekatere) izzivalno odgovorih z zahtevo po vrsti odgovorov. Drugi del naslova »20 let vprašanj brez odgovorov« je tako prevladal nad prvim delom »Ko satira obmolkne«, ki je prazaprav izšel iz še ne »prebavljenega« dogodka v Prosvetnem domu na Opčinah, ko so bivši sagovci predstavili svojo Pappen story in zače-li buriti duhove.
Ze ob tedanjem srečanju je prišlo do pomislekov in zadreg, zato so pobudniki pomislih, da bi o tem bilo primerno spregovoriti v nekoliko drugačni obliki. Odtod razpravni večer v Gregorčičevi in pod okriljem Slovenskega kluba, ki sicer ne deluje stalno in kot živo telo, a vendar lahko ponudi svojo streho takim in podobnim pogovorom. Važno je namreč predvsem razčistiti vedenje in poznavanje določenih dogodkov: za tiste, ki so danes mladi, je to nedvomno težje, saj so bile okoliščine, v katerih so delali »tedanji« mladinci, bi-
V JASNIH JUTRIH / DO KONCA APRILA
Svetel rep kometa Hale-Bopp
Najboljše bo opazen okrog velike noči -Informacije Furia Pierija
V jasnih jutrih, ko se komaj dani, lahko izvež-bano ali vodeno oko zapazi svetel rep kometa Hale-Bopp, ki so ga odkrili leta ’95. Na fotografiji, ki jo objavljamo - posnel jo je Furio Pieri, član tržaškega krožka astrofilov - repa, tudi zaradi tiska, ni prav lahko opaziti. Nedvomno si je mogoče jasnejšo sliko o kometu ustvariti z ogledom razstave, ki so jo pri-
pravili člani že omenjenega tržaškega krožka, ki se ljubiteljsko posvečajo opazovanju ozvezdij. Širok izbor fotografij o kometu in ne samo je na ogled v razstavnih prostorih nakupovalnega centra II Giulia, in sicer do 8. marca.
Tokratna dobra vidnost kometa je precej nenavaden pojav, nečesa podobnega namreč pri nas po
tem dolgo ne bomo doživeli. Obdobje najboljšega oz. najlažjega ogleda svetlega kometa se šele bliža. Ce je sedaj svetel rep viden zgodaj zjutraj, bo okrog velike noči opazen tudi zvečer. Vsekakor bo najugodnejše obdobje za opazovanje od 25. marca do 8. aprila, komet pa bo viden do konca aprila. Izbrati je treba tudi primeren kraj, morda pa je najbolje, da je ogled voden, se pravi, da se neuki prepustijo ljubiteljskim ali profesionalnim strokovnjakom.
Sicer pa se bo del omenjenega krožka umestil tudi na slovenski šoli na Pesku, kjer bodo usposobili metereološko postajo, ki bo na razpolago predvsem učencem. Obseg delovanja in kakovost opreme pa sta odvisna predvsem od (skromnih) finančnih sredstev.
Učenci miljske šole na obisku
V sredo zjutraj so obiskali Primorski dnevnik učenci miljske osnovne šole Albina Bubniča . V
spremstvu učiteljic Darinke in Nadje so si ogledali uredništvo in tiskamo in spoznali, kako nastane
časopis. Na radovedna vprašanja malih miljskih šolarjev je odgovarjal novinar Vojmir Tavčar.
stveno drugačne. Srečanje različnih mnenj in poglabljanje posameznih tem (pa tudi žgočih) je prav gotovo obvezna predsoba velike dvorane, v kateri lahko gradimo svojo bodočnost. Tudi zato je bil torkov večer dobrodošla pobuda, mimo osebnih menj in prepričanj posameznikov. Sicer je težko tolikim sodom priti do dna v enem samem večeru, verjetno je potreba po podobnih srečanjih - s takim ah drugačnim naslovom oz. pobudnikom - kar velika in obširna. Morda tudi zaradi nujne zgoščenosti je pred-sinočnja razprava izvenela drugače od. pričakovanega. Očitno nismo še dovolj pripravljeni, da se lotimo obravnave satire kot enega izmed družbeno-knjižnih pojavov, s katerim pač dnevno »razpolaga« denimo širša stvarnost, v kateri živimo.
Kot rečeno, so bila v ospredju pozornoti vprašanja o odnosu med organiziranim vodenjem manjšinske družbe in posameznikom - ustvarjalcem, intelektualcem in »navadnim« pripadnikom zamejstva; o nezapisanih pravilih, ki urejejujo vsakršno organizirano stvarnost, in legitimnosti poseganja (izvoljenega) vodstva v početja, ki niso strogo v skladu z omenjenimi pravih; o vlogi »odstopajočih« gibanj in pobud, ki so se in se še pojavljajo na našem družbenem prizorišču in še o marsičem...
Težko je po takem razgovoru, mestoma dovolj razburljivem in živahnem, strniti neke zaključke: spodbudno je učinkoval poseg mladih, ki jim je pri srcu najosnovnejša organizirana mreža naše manjšine, po drugi strani skrbi ugotovitev, da je pravzaprav malo možnosti, da se mladi »spontano« uveljavijo na domačem poklicnem področju. Uveljavljanje skupnosti je predvsem odvisno od prizadevanja vsakega posameznika, važno pa je tudi, da lastno družbo - prav tako pisano in raznovrstno -znamo spremljati v vsej njeni večizraznosti. Čeprav je to vse prej kot enostavno!
Damjana Ota
imfIMBro Bmi® ®UIMUi©i
Mary Chase
IHAE¥IY
Gostovanje PDG - Nova Gorica
Danes, 20. t. m., ob 20.30 RED E
PD Slovenec Boršt-Zabrežec
vabi jutri, 21. februarja, ob 20.30, u Srenjsko hišo u Boršt
Na proslavo dneva slovenske kulture
Sodelujejo: otroška dramska skupina Jože Rapo-tec iz Predenega z igrico ČEPICA SREČE v režiji Suzi Bandi in MePZ Skala iz Gropade - dirigent Anastazija Purič.
KD IGO GRUDEN NABREŽINA
Ob dnevu slovenske kulture
MI PA SKUPAJ POJEMO
Srečanje vseh pevskih zborov občine Devin-Nabrežina
Sodelujejo:
Zbor Fantje izpod Grmade - vodi Ivo Kralj
Dekliški zbor Devin - vodi Herman Antonie
Otroški zbor Ladjica - vodi Olga TavCar
Otroški zbor KD Vigred - vodi Eva Čuk
Mešani pevski zbor Rilke - vodi Barbara Corbatto
Moški in ženski pevski zbor Igo Gruden - vodi Bojana Kralj
Skupna pesem bo zadonela v nedeljo,
23. februarja, ob 16. uri, na nabrezinski Kržadi
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
prireja
ob 30. jubilejnih zimskih Športnih igrah prikaz vratolomnega spusta
S SNOVVBOARDOM Z GASHERBRUMA
Drzno spuščanje bo v sliki in besedi opisal
MARKO ČAR
Danes, 20. februarja, v Gregorčičevi dvorani, ul. sv. Frančiška 20. Začetek ob 20.30.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
20.	februarja 1997
URH
Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.33 - Dolžina dneva 10.28 - Luna vzide ob 16.21 in zatone ob 5.28.
Jutri, PETEK,
21.	februarja 1997
IRENA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1026,7 mb narašča, veter 6,8 km na uro jugozahodnik, vlaga 62-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Irene Pignataro, Gian Luca Dol-so, Silene Fornasaro.
UMRLI SO: 75-letni Duilio Zotti, 67-letna An-na Rasman, 94-letna Maria Fonda, 77-letni Marino Orlando, 84-letna Maria Reja, 17-letni Damjan Buzzai, 86-letna Egidia Poser, 81-letni Guerrino Telluri, 31-letni Maurizio Muser, 92-letni Giovanni Rossiti, 84-letni Bruno Comandini, 65-letni Italo Ulcigrai, 67-letni Ennio Sinigo, 84-letna Silvana Urbani, 92-letni Edvvard Charles Jope, 97-letna Ve-ronica Rogelia.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 17. do SOBOTE, 22. februarja 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
UL Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41
(tel. 947797), UL Flavia 89 (Zavije - tel. 232253). ZGONIK - (tel. 229373)
-	samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, UL Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia 89 (Zavije).
ZGONIK - (tel. 229373)
-	samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Goldonijev trg 8 (tel. 634144).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.20, 20.10, 22.00 »Shi-ne« , r. Scott Hicks, v originalu s podnapisi. Jutri 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Un uomo d’acqua doke« r.-i. Antonio Albanese.
EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone«, r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estra-da
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 16.45, 18.30, 20.15,
22.00	»I fratelli McMul-len«.
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.10, 22.15
»Dragonheart«, i. Dennis Quaid.
NAZIONALE 1-16.00,
18.00,	20.15, 22.15 »Michael«, r. Nora Ephron, i. John Travolta, Andie MacDovvell, VVilliam Hurt.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Star Trek, primo contatto«. NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05,	22.15
»Blood Wine«, i. Jack Ni-cholson, Michael Caine.
NAZIONALE 4 - 15.50, 17.55,	20.05,	22.30
»L’amore ha dne facce«, i. Barbra Streisand, Jeff Bridges.
MIGNON - 16.00 -
19.00	»Luana, la porco-na«, porn., pepovedan mladini pod 18. letom;
20.30,	22.30 »Nirvana«, i. Christopher Lambert, Diego Abatantuono.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.10 »Tutti dicono I love you« i. Woody Allen, Julia Roberts.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »»Shine«, r. Scott Hicks.
LUMIERE -	17.00,
18.45,	20.30,	22.00
»Trainspotting«, i. D. Boyle. Prepovedan mladini pod 14. letom.
H PRIREDITVE
KD LIPA vabi danes, 20. t.m., ob 20.30, v Ba-zovski dom na predavanje z diapozitivi Katje Kjuder »TIBET PO DEŽELI VEČNIH ROMARJEV«. Vabljeni!
OBČINA ZGONIK v
sodelovanju s kulturnim društvom Rdeča zvezda, prireja niz filmskih večerov na temo miru in sožitja. Prvo predvajanje bo jutri, 21. februarja, ob
20.30,	v prostorih KD Rdeča‘zvezda v Saležu, z ogledom filma »Prima della pioggia«, režiserja M. Manchevskija. V sklopu navedenega ciklusa bosta na sporedu 28. februarja ter 14. marca Se filma »Underground« (E. .Kusturica) in »La Frontie-ra« (F. Giraldi). Toplo vabljeni!
PD SLOVENEC BorSt-Zabrežec vabi jutri, 21. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt, na proslavo Dneva slovenske kulture. Sodelujejo otroška dramska skupina Jože Rapotec iz Prebenega z igrico »Čepica sreče«, režija Suzi Bandi in MePZ Skala iz Gropade, dirigent Anastazija Purič.
SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi na proslavo Dneva slovenske kulture jutri, 21. februarja 1997 ob 20.30 v Kulturni dom v Ricmanjih. Sode-
lujejo otroci vrtca iz Ric-manj, učenci 4. in 5. razreda COS Ivan Trinko Zamejski ter otroška dramska skupina KD Kraški Dom iz Repna z igrico Tačkova sreča.
KD FRAN VENTURINI priredi predstavitev nove kasete »Frajtonerka in orglice«, ki jo je posnel Denis Novato s Prijatelji. Nastopali bodo Vesele Štajerke, Trio Venturini, Vanka in Tonca, Plesni pari TFŠ Stu ledi ter čarodej Vik j. Prireditev bo v občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu, v soboto 22. februarja ob 20. uri. Vstop prost.
KD SKALA - Gropada priredi v soboto, 22. februarja, v Zadružnem domu v Gropadi PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Nastopajo: MPZ Slovan iz Pa-drič, MPZ Primorsko iz Mackolj, Godna na pihala Breg in domači pevski zbor Skala. Začetek ob
20.30.	Vabljeni!
ŽUPNIJA SV. JERNEJA
-	Opčine vabi v nedeljo 23. februarja, ob 18. uri, v Finžgarjev dom na PRAZNIK SLOVENSKE PESMI IN BESEDE. Na sporedu bo predstavitev knjige odrskih iger Ivana Artača »Trubadur z vrtnico«, o kateri bosta govorili prof. Nada Pertot in prof. Lučka Susič, igralska skupina Tamara Petaros pa bo izvedla bralno predstavo osrednjega prizora veseloigre »Pepče se ženi«. Slavnostni govor: prof. Kostanca Filipovič; nastop OPZ Vesela Pomlad pod vodstvom Franca Pohajača; nastop CPZ Sveti Jernej pod vodstvom Aleksandre Pertot. Vezno besedilo: Nataša Sosič. Scena: Magda Samec. Prisrčno vabljeni!
KD IVAN GRBEC, DOM JAKOB UKMAR in PD KOLONKOVEC vabita na DAN SLOVENSKE KULTURE, ki bo v nedeljo, 23. februarja, ob 15. uri, v kinodvorani Lumie-re (UL Flavia 9).
SKD PRIMOREC Trebče vabi na ogled diplomske predstave Jeana Anouliha »ORKESTER«, v izvedbi četrtega letnika Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane, ki bo v nedeljo, 23. februarja, ob 18. uri, v Ljudskem domu v Trebčah.
»O ISTRSKI SLOVENSKI DOM...«	(A.
KocjanCiC), prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopata dramska skupina PD Mačkolje in MePZ Primorsko. Priložnostno misel bo podala kulturna delavka Leda Dobrinja. Prireditev bo v nedeljo, 23. februarja ob 17. uri v srenjski hiši v Mackoljah. Vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST - KULTURNI DOM
-	25. koncertna sezona 96/97 - V torek, 25. februarja, ob 20.30: Insieme strumentale italiano iz Padove. Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert.
S ČESTITKE
Na Kontovelu hišica stoji in EDVIN STOKA svoj 11. rojstni dan slavi. Da bi bil v soli iz življenju vedno priden in vesel, mu želijo mama, tata, sestra Alenka, noni Zora in Albina ter strici in tete iz Prečnika.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRR-SAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni časa za vložitev prošnje.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje člane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do
17.30.
M_____________IZLETI
SK DEVIN priredi v nedeljo 23. t. m., smučarski izlet z avtobusom v Falca-de. Nadaljuje se tudi tečaj smučanja. Prijave v gostilni ex Silvester v Nabrežini, tel. 200228. Informacije daje tajništvo na tel. 2916004.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi dne 23. februarja 1997 izlet na sneg - Monte Elmo. Za informacije lahko telefonirate v večernih urah na št. 291476.
SK BRDINA priredi smučarski izlet v Trbiž ob priliki 30. Zimskih športnih iger. Vpisnine na sedežu, 24. februarja ter 26. februarja od 19. do 21. ure ali telefonsko na St. 212859 ali 213905.
KRIŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v nedeljo 9. marca, ob prazniku žena izlet v Brda. Dopoldne ogled goriskega gradu. Kosilo v Dolenji, popoldne ples, zvečer zakuska. Cena izleta 60.000 lir. Vpisuje M. Turel tel. St. 220266. Odhod izpred spomenika ob 8.15.
□ OBVESTILA
ODLOŽENO PREDA-VANJE - Združenje sorodnikov oseb z umskimi težavami je sporočilo, da odpade zaradi bolezni predavatelja drugo predavanje, napovedano za soboto, 22. februarja, na temo Psihoanalitični pristop k umski patologiji. Nov datum predavanja bo pravočasno sporočen.
KRUT obvešča člane, da v torek, 4. marca, ponovno začnejo plavalne ure v termalnih bazenih v Gradežu in Strunjanu po ze ustaljenih urnikih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Ci-cerone 8. tel. St. 3720062, od ponedeljka 24. februarja dalje.
KRD DOM BRISCIKI obvešča vse člane, da je v teku vnovčevanje članarin za leto 1997. Sedež društva bo odprt v sledečih dneh s sledečim urnikom: v ponedeljek 24. februarja od 19.30 do 21.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
ure, v torek 25., od 15. do 18. ure in v sredo 26., od
19.30	do 21. ure.
ARS GALERIJA - V razstavnih prostorih Katoliške knjigarne v Gorici bo jutri, 21. t.m., ob 18. uri, razstavljal MARJAN MIKLAVEC. O umetniku bosta spregovorila Polona Skodič in Saša Quinzi.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV bo imela svoj redni občni zbor jutri, 21. februarja, ob 19.30, v Slomškovem domu v Bazovici.
ZVEZA ŽENSK IZ BOLJUNCA vabi vse ženske na sestanek, jutri, 21. t.m., ob 20.30, v gledališče F. Prešeren, za prireditev praznovanja 8. marca.
KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ in TOVARIŠI
- Prosvetni dom, danes, 20. februarja 1997 ob 20. uri srečanje na temo: ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK- katere so njene pristojnosti: kaj pomeni biti član zadruge, katere so odgovornosti članov... Tem in podobnim vprašanjem bosta odgovarjala B. BREZIGAR, odgovorni urednik PD in BORIS KURET, predsednik DZP-PRAE. Vabimo vse, ki se zavzemate za obstoj Primorskega dnevnika.
SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj 9. deželni kongres v soboto,
22.	februarja, z začetkom ob 16.30, in v nedeljo 23. februarja, z začetkom ob
9.30,	v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici, Drevored XX. septembra 85. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3), vabi v soboto, 22. t.m., na večer z naslovom »KUBA - MED MiTOM IN REALNOSTJO«. Vtise potovanja po srednjeameriški državi bosta s pomočjo videoposnetka prikazala Francesca Simoni in Matej Susič. Začetek ob 18.30.
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata jutri, 21. t. m., na sedežu Sirene večer z videofilmom. Prof. Pino Rudež bo prikazal LEPOTE IN ZANIMIVOSTI KITAJSKE. Začetek ob 20.30
ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: srečanja bodo vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so Se neodločeni ali bi radi na svoje oči videli, kaj je in čemu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Fran-cesco 20	- tel.
040/635262).
SKD GRAD vabi v društvene prostore v Banih na razstavo slikarja Luciana Plehana. Urnik razstave je naslednji: jutri, 21. in v soboto 22. t. m., od 17. do 20. ure, v nedeljo 23. t. m., od 16. do 20. ure.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v soboto 8. marca 1997 v restavraciji Al Carso v Mavhinjah praznovanje dneva žena. Ob zvokih ansambla Kraški Kvintet bo pel in nas zabavljal znani slovenski pevec Braco Koren. Za informacije lahko telefonirate na St. 291498 od 12. do
13.30	in od 19.30 do 21. ure. Pohitite, mesta so omejena.
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
NUDIM lekcije iz angleščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. St. 040/771124.
ISCEM profesorja, ki bi nudil lekcije iz latinščine. Tel. St. 040/251031 v večernih urah.
MLADA GOSPA nudi pomoč družini kot otroška varuška ali hišna pomočnica, v jutranjih urah. Tel. 040/828251.
PO POMOTI je v soboto 15. februarja, na Pomorski postaji v Trstu, ob koncu pokrajinskega kongresa Slovenske skupnosti, nekdo vzel moj plašč temno plave barve. Kdor bi imel informacije, naj pokliče na tel. št. 040/214644 ali 366571.
TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. St. 040/232151	ali
0330/674112.
V DOLINI je Aldo Strain ponovno odprl trafiko.
26-LETNA KNJIGOVODJA z večletnimi izkušnjami v komercialnem oddelku v uvozno-izvoznem sektorju, z znanjem italijanjseine, srbohrvaščine in angleščine in dobrim obvladanjem PC-j a - program VVindovvs išče zaposlitev kot uradnica ali tajnica. Tel. 040/208667.
POHIŠTVO KORŠIČ prodaja Štedilnike na drva vseh mer po zelo ugodni ceni. Ul. S. Cilino 38, tel. 54390.
OPEL CORSA 1200, letnik '89, edini lastnik, berlina, karoserija metali-zirana, v odličnem stanju, električne sipe, centralizirano zapiranje vrat, prodam za 3 milj one lir. Telefonirati na St. 040/943388. Na razpolago po 15. marcu.
PRODAM dobro ohranjene sedeže Golfa, uporabni tudi za Passat. Telefonirati na St. 040/291053.
PRODAM ALFETTO 200, letnik ’85. Tel. 228547.
PIVNICA III. GENE-RAZIONE BOLJUNEC-
Jutri, 21. t.m. vas bodo zabavali Nova Sintesi, v petek, 28. t.m., pa bo na sporedu karaoke v sodelovanju z ansamblom Eufo-
KMECKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto.
PRI BIBCU v Križu odprto v četrtkih, petkih in sobotah.
DREJCE FERFOLJA je
odprl osmico v Vrtni ulici 6 v Doberdobu. Nudi domač prigrizek ter toči belo in črno vino. Odprto vsak dan razen torka.
ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 46 toči belo in črno vino.
OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl v Nabrežini št. 8 Ušaj. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Igor Grgič na Padričah 193. Vabljeni!
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Marije Fonda vd. Križ-mančič darujejo sosedje iz Mezarja 50.000 lir za cerkev v Bazovici, 50.000 lir za SD Zarja, 50.000 lir za Primorski dnevnik in
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
Ob izgubi drage mame Albine izreka sinu in družini iskreno sožalje
Stranka komunistične prenove - Sekcija Dolina
KULTURA
8
Četrtek, 20. februarja 1997
SANREMU / 47. FESTIVAL ITALIJANSKE POPEVKE
Začetek v običajnem blišču in polemikah
Prvemu večeru je sledilo 13 milijonov ljudi
i
Število gledalcev, ki je torkov večer prestalo pred televizijskimi ekrani ob gledanju uvodnega veCera 47. Festivala italijanske popevke, se je letos nekoliko znižalo, vseeno pa je veC kot trinajst milijonov ljudi sledilo Samemu.
V prvem veCeru so se na odru gledališča Ariston zvrstili vsi »slavnezi«, poleg njih pa smo lahko slišali tudi vseh trinajst lanskih mladih izvajalcev, izmed katerih so na koncu prvega večera izbrali skupino O.R.O. ter pevke Marino Rey, Jalisse in Silvio Sa-lemi, ki bodo tekmovali med uveljavljenimi izvajalci.
Zgleda, da teksto-pisci in glasbeniki pripravljajo skladbe nalašč za Sanremo. Prednjači torej ljubezen in klasična italijanska popevka. Tudi od tistih, ki bi lahko pričakovali kaj veC oz. smo na njihovih ploščah navajeni poslušat popolnoma različne skladbe se predajo sanremskih nenapisanim pravilom. Med slavnimi imeni prvega večera smo najraje poslušali Patty Pravo (na sliki) in skupino Pitura Freska: Benetke pred vsemi, torej. Dekle Piperja je nastopila postavno in prepričano, kot se glasbeni dami njenega kroja spodobi. Pesem, večji del verzov katere je napisal Vasco Rossi, uglasbil pa Gaetano Curreri, dolgoletni spremljevalec Lucia Dalle in elan skupine Stadio je med najboljšimi letošnjega Festivala in mnogi kritiki so jo hitro označili za zmagovalko letošnjega Sanrema. Ce temu dodamo odlično izvedbo Ni-colette Strambelli skladbe »E
dimmi che non vuoi morire« jo lahko mimo uvrstimo med najboljše. Na dobrem nivoju je bil nastop Skardija in tovarišev, ko so predstavil reggae skladbo »Papa nero« in jo, kot je v njihovi navadi peli v beneškem narečju in Tosce, pevke, ki je lani kot vokalistka - spremljevalka pripomogla k zmagi kantavtorja Rona. Tosca je dokazala svoje vokalne sposobnosti, njena skladba, »Nel respiro piu grande«, ki jo je napisala tržaška pisateljica Susanna Tamaro, pa ni med najboljšimi.
Včeraj se je v Sanremu
Prav gotovo kakovostnejši pa je izbor tujih gostov, saj bomo drevi lahko poslušali Davida Bovvieja ter skupini Fugges in Bee Gees.
Besedo zase zaslužijo voditelji oddaje. Piero Chiam-bretti je postal angel varuh Sanrema in se spustil na oder kar z neba (stropa gledališča). Njegovi pikri posegi so skupaj z nastopom skupine Pitura Freska poživili večer, ki je bil drugače precej siv, Valeriji Marini vloga prelestne lepotice očitno prija, saj njeni prihodi v lepih Ferrejevih večernih oblekah spominjajo na film-
zaCel tekmovalni del. Nastopila je polovica slavnih izvajalcev in prva skupina mladih upov, danes zvečer pa bomo lahko sledili izvajanju Fausta Lealija, Loredane Berte, Al Bana, Silvie Salemi, Francesca Baccinija, Tota Co-tugna, Tosce in skupin ORO, Cattivi Pensieri in Pitura Freska. Med mladimi upi bodo danes peli Vito Marietta, Toni Blescia, Paolo Carta, Ni-cold Fabi, duo Paola e Chiara in skupina D.O.C. Rock.
ske zveze pred veC_ desetletji. Mike Bongiorno pa je brez velikih presenečenj in brez posebnih pohval vodil veCer. Vžgalo pa se je vCeraj zjutraj na tiskovni konferenci, ko je Bongiorno najprej napadel Mediaset in novinarja Papija, češ da se ta s podtikanjem in izmišljotinami vtika v zasebno življenje, kasneje pa še s pisateljem Aldom Busijem, ki festivalu sledi kot novinar.
Aleš VValtritsch
GORICA / KONCERTI GM
Sodobna ruska glasba za harmoniko
Nastopil bo priznani solist Corrado Rojoc
V ponedeljek, 24. februarja bo v okviru koncertne sezone goriške Glasbene Matice v Kulturnem domu v Gorici nastopil tržaški harmonikar Corrado Rojac (na sliki). Predstavil se bo seveda s koncertno karmoniko in s sporedom, ki obsega le originalne skladbe, torej umetnine, ki so nastale izključno za to glasbilo.
Poslušali bomo Frescobal-dijevo Toccato št. 2 iz Drugega zvezka, Triptih Večerni preludij, Za okni sije Irma in Snežinke lete v noc iz Komorne suite ruskga skladatelja Vladislava Zolotarjova, Finale iz Cajkinove Sonate v H-molu, Prvo sonato Anato-lija Kusjakova in De Profun-diš Sofije Gubajduline. Ce izvzamemo prvo skladbo veCera, je torej spored posvečen sodobnemu ruskemu repertoarju.
Naj kratko osvetlimo instrument, program in izvajalca. Harmoniko slišimo danes v različnih glasbenih zvrsteh. Priljubljena je pri folklornih skupinah, oglaša se v narodnozabavni glasbi, rada pa nastopa tudi v jazz-an-samblih.
Njena vloga vendar raste predvsem v resni glasbi: harmonika si osvaja razsežnost koncertnega glasbila.
Vsaka zvrst uporablja svojo različico harmonike: v folklornih skupinah zasledimo večinoma diatonično harmoniko, v narodnozabavni glasbi nastopajo harmonikarji, ki se poslužujejo harmonike »s standard basi« -na koncertnem odru pa se predstavlja najpopolnejša varianta harmonike, harmonika »z razloženimi basi« ali t. zv. »koncertna harmonika«. Naj poudarimo, da mora koncertni harmonikar obvladati različne klaviature, medtem ko se »folk« ali »narodnozabav-
ni harmonikarji« zadovoljijo z eno ali dvemi. Leta 1992 vstopi koncertna harmonika na državni konservatorij in ministrstvo določi temu glasbilu kar desetletni tečaj.
Prva skladba ponedeljkovega sporeda je Druga tocca-ta italijanskega baročnega skladatelja Girolama Frescobal-dija. Utemeljiti moramo, kako lahko Frescobaldijevo Toccato uvrščamo med izvirne skladbe za koncertno harmoniko. Frescobaldi je pac to svojo skladbo posvetil »instrumentom s klaviaturo«, ni ji namenil opredeljene zvočne razsežnosti. Dejstvo, da Toccato lahko izvajamo bodisi na Čembalu bodisi na orglah odpira tej literaturi pot tudi do koncertne harmonike. Corrado Rojac bo Frescobaldijevo Toccato izvajal iz originalnega zapisa, saj premore koncertna harmonika razpon klavirja in se zato lahko izogne priredbam.
Triptih iz komorne suite Vladislava Zolotarjova in Finale iz Cajkinove Sonate v h-molu sta poklon ruski poz-noromantiCni tradiciji: Zolo-tarjov jo obogati s samosvojim komornim prizvokom in instrumentalnimi novitetami, kakršna je na primer
osrednji vibrato v stavku Za okni sije lune. Cajkin je v svoji Sonati most med koncertno ambicijo in rusko instrumentalno tradicijo.
Sonata Anatolija Kusjakova je poklon Sostakoviceve-mu neoklasicizmu, harmoniko pojmuje ta ruski skladatelj z orkestrskim poriz-vokom; De profundis Sofije Gubajduline je pa skladba, ki je harmoniki utrla pot v svet sodobne glasbe. Glasbilo se v tej skladbi oglaša kakor živa oseba, z vzhidi in stokom - a tudi z orgelsko razsežnostjo. Oglaša se kot glasbilo, ki spaja izraznost godala s po-lifonsko dimenzijo orgel - skratka, kot glasbilo, o katerem je sanjal sam Johan Sebastian Bach.
Corrado Rojac nastopa na prestižnih glasbeno-kultur-nih srečanjih, kakršna so No-vurgia (Milano, 1996), Nuo-ve sineronie (Milano, 1996), Trieste prima (1994), zagrebški Bienale (1993), The nw mušic week Bucarest (1993), Aspekte Salzburg (1992) ali Cedajski Mittelfest (1992), kjer igra v duu z Brunom Caninom.
Snema za številne radijske in televizijske meže (RAIU-NO, RAITRE, ORF, RTV Slovenija, Romunski državni radio, RTV Beograd, RTV Zagreb). Vodi razne izpopolnjevalne teCaje (Bočen, Ascoli). Leta 1985 doseže na 35. svetovnem prvenstvu harmonike. v Lizboni drugo nagrado.
Svoj študij je pričel na šoli tržaške Glasbene Matice.
Corrado Rojac je prvi, ki je v Italiji diplomiral iz harmonike na državnem konservatoriju (Firenze, 1994). Zaključil je tudi študij klavirja in violončela.
Harmoniko poučuje na konservatoriju »Rossini« v Fermu.
[-TgORICA / KULTURNI DOM h
Danes odprtje razstave, jutri večer mlade poezije
V Galerji Kulturnega doma v Gorici (Ul. L. Brass, 20) bodo danes ob 18. uri otvorili razstavo goriškega slikarja Livija Comissa.
Livio Comisso se je rodil v Palmanovi leta 1953. Obiskoval je zavod za umetnost v Gorici pod mentorskim vodstvom prof. Agostino Piaz-za. Živi in dela v Tržiču (GO) v grafičnem centru Mediacom.
Razstava, katero prireja Upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice, bo odprta od 20. februarja do 2. marca 1997 po sledečem urniku (ob delavnikih): od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Jutri veCer italijanske, slovenske in furlanske poezije
Jutri, s pričetkom ob 21. uri bo v zgornjem fojerju Kulturnega doma v Gorici (ulica L Brass 20 - I) literarni večer italijanske, slovenske in furlanske poezije z naslovom »Pogledi na svet«. Na veCeru bodo sodelovali naslednji »mladi pesniki«: Lisa Deiuri iz Milj (TS), Mary Tolusso iz Trsta, Roberto »Rumple« Russo iz Vidma, Tomi VreCar iz Nove Gorice, Giovanni Fierro in Fran-cesco Tornada iz Gorice.
Za glasbeno spremljavo bo poskrbel goriški saksofonist Paolo Gregorig. Literarni večer prirejata goriški časopis »Vila libera« in skupnost »Arcobaleno«, s sodelovanjem Kulturnega doma iz Gorice.
TRST / NIZ GLEDALIŠKIH PREPLETANJ
Nenavadni Valček slučaja
V pričakovanju niza gledališkega prepletanja Teatralmente In-trecci, ki se bo začel 1. marca s predstavo II fuoco del radio (Ogenj radija), v kateri se bo Ariella Reggio v vlogi Marie Curie (na arhivskem posnetku) pogovarjala s predstavnikom naše dobe o (neizpolnjenih) obetih znanosti in tehnologije, sta prireditelja gledališče La Contrada in zadruga Bonawentura prejšnji teden ponudila sicer ozkemu krogu gledalcev zanimivo predstavo posebnega outsiderskega gledališkega žanra, ki mu bo niz posvečen in doslej še ni bil prisoten v Trstu v organizirani obliki, čeprav ima v našem mestu potencialno kar veliko gledalcev, vsaj po mnenju prirediteljev.
Gre za predstavo z italijanskim naslovom
II valzer del caso (Valček slučaja), ki ga je na besedilo Victoria Heima postavil Lucia-no Nattino z Lorenzo Zambon in Giovan-nijem Todescatom že pred skoraj desetimi leti, je pa še vedno zelo privlačna. Uprizoritev je nekoliko nenavadna, ker 29 gledalcev, toliko se jih namreč lahko udeleži predstave, ne sedijo v dvorani, temveč so posedeni v krogu za okroglo mizo, ne kamorkoli, ampak na mesto, ki je označeno z enako igralno karto, kakršno so dobili, povsem slučajno, ob vstopu v dvorano. V vzdušju rahle nelagodnosti se v temi prižge luč in nekdo glasno pokliče srčnega kralja. Reflektor najde žensko in predstava se zares začne. Gledalci kaj kmalu ugotovijo, da sedijo med dušami umrlih na izpitu za vstop v raj, na
katerem angel postavlja vprašanja kot na kakšnem televizijskem kvizu. Za raj je treba zbrati 100 točk, vendar angel daje in odvzema točke brez vsakršne logike, kar spravlja izprašano dušo v jezo, v obup, v vdajo. Lorenza Zambon povsem prepričljivo izraža ta razpoloženjska stanja, medtem ko pripoveduje o bolj ali manj banalnih dogodkih iz življenja Zenske, ki je umrla v prometni nesreči, ko je v megli vozila 220 km na uro. Giovanni Todesca-to pa je primerno krut, pa Čeprav ne neprizadet v vlogi angela sodnika, tako da ob koncu gledalcem kljub zabavi vendarle ostane občutek tesnobe.
Enako nenavadni, pa čeprav zelo raznolike, bodo tudi osale predstave iz niza, ki sicer predvideva še recitale, posvet in filme. (bov)
DIPLOMATSKA OFENZIVA / VČERAJ KINKEL DANES PINI IN ALBRIGHTOVA
NOVICE
Zahod prepričuje Rusijo, naj pristane na širjenje zveze Nato
V Moskvi prihaja do prvih spodbudnih premikov in pristankov
MOSKVA - Zveza Nato se na vse kriplje trudi, da bi Rusijo prepričala, kako morebitno Sirjenje zveze proti vzhodu ne bi ogrozilo njene varnosti in njenih življenjskih interesov. Ameriška sekretarka Albrightova in njeni evropski zavezniki so kot kaže našli skupni jezik pri teh naporih. Včeraj je nemški zunanji minister Klaus Kin-kel uspešno zaključil svoje moskovske pogovore, danes jih bo nadaljeval njegov italijanski kolega Lam-berto Dim, prav tako danes pa bo v Moskvi pokroviteljica te diplomatske ofenzive, državna sekretarka ZDA Madeleine Albright.
Klaus Kinkel je bil včeraj kar zadovoljen, ker je v dveh dneh še kar uspešno razpravljal s svojimi ruskimi sogovorniki o »varnostni listini«, ki naj bi jo zveza Nato in Rusija sprejeli pred julijskim vrhom zveze v Madridu. Po njegovem bo po zaslugi »listine« postalo širjenje zveze sprejemljivo za Rusijo, z njo pa bo zveza poglobila partnerstvo in sodelovanje.
Kinkel se je v torek sestal s šefom kremeljske administracije Anatolijem Cubajsom, včeraj pa s premierjem Cernomirdinom in obrambnim Rodnjono-vom. Pol ure se je po telefonu pogovarjal s predsednikom Jelcinom in se seveda sestal tudi z ruskim zunanjim ministrom Jevge-nijem Primakovom. Kot kaže se Rusija odpoveduje dosedanji zahtevi po »sporazumu« in pristaja na »varnostno listino«, ki pa mora biti »obvezujoča« in jo je treba skleniti pred madridskim vrhom.
Albrightova je predvčerajšnjem v Bruslju in vCe-
raj v Londonu jasno navedla, da se bo Nato širil najprej na Poljsko, Češko, Madžarsko in Slovenijo, šele kasneje na Slovaško, Bolgarijo in Romunijo, vsekakor pa ni v nadtu, da bi se razširil tudi na Litvo, Latvijo in Estonijo.
Da prihaja do premikov, dokazuje tudi včerajšnja vest, da je duma soglasno ratificirala italijansko-mski pakt o prijateljstvu in sodelovanju. Prvi sporazum o tehnicno-vojaškem sodelovanju z neko Članico zveze Nato, kot je to poudaril namestnik ruskega zunanjega ministra Nikolaj Afana-zejevski. Ta je obenem včeraj povedal, da z zanimanjem pričakujejo prihod Albrightove, ki jim bo pojasnila svoje videnje o širjenju zveze Nato in vlogi Rusije.
Ruski obrambni minister Igor Rodjonov in nemški zunanji minister Klaus Kinkel (Telefoto AP)
KITAJSKA / PO GOVORICAH O KRITIČNEM ZDRAVSTVENEM STANJU
Deng Xiaoping sinoči umil
PEKING - SinoCi so se v Pekingu in v Hong Kongu razširila vest, daje v 92. letu starosti umrl Deng Xiaoping, patriarh postmaoistiCne Kitajske. Vest so zveCer uradno potrdili, kitajske radijske in televizijske postaje pa so zaradi pozne ure kot običajno prenehale s svojimi oddajami.
Dosedanji dosledni molk kitajskih oblasti ob pravem plazu govoric iz zadnjih dni o težkem zdravstvenem stanju Denga Xiao-pinga, ki naj bi pred dnevi doživel možgansko kap, je bil po mnenju pohtologov zelo zgovoren, ker po njihovem Deng letos ne bi smel umreti. NiC ne smelo skaziti teh zmagoslavnih mesecev, ko bo Kitajska po 150 letih ponižanj po-
novno prevzela suverenost nad Hong Kongom, prav tako ne bi smela leti senca smrti na oktobrski 15. kongres komunistične partije, ko bodo izbrali vodstvo za naslednje tisočletje. Ce bi sedaj umrl voditelj, ki si je za Hong Kong zamislil rešitev »ene države in dveh sistemov«, bi zasenčil vsa ostala dogajanja in jih morda s svojo smrtjo celo pogojil in ogrozil, so menih politologi.
Govorice o poslabšanju zdravstvenega stanja Deng Xiaopinga so se razširile v prejšnjih dneh od Japonske do Tajvana, kar je imelo negativne posledice za borzne in-dekse v Hong Kongu, Tajvanu in celo v kitajskem Shenzhenu. Včeraj popoldne se je položaj umiril,
Deng naj bi se bolje počutil, ali kot reCeno, kitajska oblast naj bi storila vse, da priletni patriarh ne bi umrl letos. »Umetno so držah pri življenju manj pomembne politike od Denga, tako da se bodo zanj gotovo še dodatno potrudih, saj jim sredstev in tehnologije ne manjka, tako da bodo Denga priklenili k življenju in mu ne bodo dopustili, da obišCe Manca,« je izjavil neki kitajski pohtolog. SinoCi pa je torej kot strela z jasnega prišla vest, da je Deng umrl. Izvedenci za kitajske razmere so se očitno pošteno zmotili. Zakaj so se kitajske oblasti odločile, da lahko Deng umre, bomo bržkone ugotovili v prihodnjih tednih in mesecih.
BRUSELJ / KRIZA NORIH KRAV
Evropski parlament obsodil
Na zatožni klopi Evropska komisija in Vel. Britanija
BRUSELJ - Evropski parlament je vCeraj v Strasbourgu z veliko večino sprejel poročilo parlamentarne preiskovalne komisije o krizi norih krav oziroma BSE v Evropski uniji, v kateri je ostro obsodil Evropsko komisijo in britansko vlado, vendar proti njima ni sprejel ukrepov. Od 519 prisotnih poslancev jih je za poročilo glasovalo 422, proti 49, vzdržalo pa se jih je 48. Resolucijo o BSE so skupaj predlagale tri najvecje parlamentarne skupine: socialisti, ljudska stranka in liberalci.
Na parlamentarnih klopeh pa še ostaja pobuda za takojšnje glasovanje o nezaupnici Evropski 'komisiji, ki jo je predlagal belgijski poslanec Jose Happart. Vendar ima Happartov predlog, o katerem bo parlament glasoval jutri, samo manjšinsko podporo, medtem ko bi bila za njegovo sprejetje potrebna dvojna večina: vetina Članov parlamenta (torej 314) in dve tretjini oddanih glasov. Nezaupnica je politično sredstvo, ki po 144. členu sporazu-
ma o EU Evropskemu parlamentu daje možnost, da Evropsko komisijo prisili h kolektivnemu odstopu. Po letu 1990 so bili v Evropskem parlamentu vloženi trije predlogi za nezaupnico, vendar nobena ni bila izglasovana.
Poročilo Evropskega parlamenta Evropsko komisijo in Veliko Britanijo obtožuje, da "sta dajali trgu govedine prednost pred zaščito zdravja, in da nista ustrezno izvajali ukrepov za zatrt j e bolezni BSE (goveja spongiformna encefalopatija).
Resolucija med drugim obtožuje britansko vlado za njeno ravnanje v krizi BSE in obžaluje, ker britanski kmetijski minister Douglas Hogg ni pristal na zaslišanje pred preiskovalno komisijo in ji ni hotel posredovati zahtevanih informacij. Od Evropske komisije pa resolucija zahteva, da takoj sprejme učinkovite ukrepe in izvede priporočila iz resolucije, vendar roka za to ne postavlja.
Simona Pilko/STA
BEOGRAD / OBISK MINISTRA G RANICA
Dosežen napredek v odnosih med Hrvaško in ZR Jugoslavijo
BEOGRAD - Podpredsednik hrvaške vlade in zunanji minister Mate Granic in jugoslovanski zunanji minister Milan Milutinovič sta ob koncu včerajšnjih pogovorov delegacij obeh držav v Beogradu ocenila, da je dosežen napredek o številnih vprašanjih, pomembnih za prihodnje odnose med državama. Minister Granič je pri tem napovedal, da bo v prihodnjih tednih veC sestankov na ravni ministrov in strokovnjakov, ki
bodo skušali najti rešitve za omenjena vprašanja. Kot je še dejal hrvaški minister, sta delegaciji spregovorili o mirni reintegraciji hrvaškega Podonavja, pa tudi o pravnih vprašanjih, vzpostavitvi prometnih povezav in premoženjskih odnosih, ter se zavzeli za pospešitev sklenitve sporazuma o nasledstvu. (STA/Hina)
Na sliki (telefoto AP): Mate Granič se je sestal tudi s srbskim predsednikom Miloševičem.
Srbsko vodstvo je ponovno napadlo opozicijske voditelje
BEOGRAD - Srbsko vodstvo je še zaostrilo svojo propagandno kampanjo proti opoziciji in neodvisnim javnim občilom v državi. Mirjana Markovič, voditeljica Jugoslovanske levice in soproga predsednika Slobodana Miloševiča, je v časniku Borba elane opozicije označila za »bolne zveri«, katerih edini motiv je prevzem oblasti. Sicer se je pred stavbo srbske vlade na protestnem zborovanju zbralo približno 10.000 učiteljev, ki so zahtevali povišanje plač ter njihovo redno izplačevanje. VeC kot 80 dni trajajoč protest na ulicah Beograda so kljub hladnemu vremenu nadaljevali tudi beograjski študentje. Minister za izobraževanje je študentom obljubil odstop rektorja beograjske univerze, Ce prekinejo demonstracije, vendar so študenti njegovo ponudbo zavmih.
Predstavniki vladajoče SociahstiCne stranke Srbije (SPS) pa so se v Leskovcu uprti odločitvi vodstva SPS, da iz stranke zaradi ogrožanja strankarske discipline izključi župana in razpusti vlado tega mesta, piše beograjski tisk. Leskovac je edino mesto na jugu Srbije, v katerem je na novembrskih lokalnih volitvah dobila večino stranka srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. (STA)
Vojska na meji z Madžarsko
DUNAJ - Avstrijska vojska od srede mejo z Madžarsko nadzira z 2000 možmi. Okrepljeni nadzor zelene meje naj bi omogočil izpolnitev norm Schengenskega sporazuma. Od leta 1990 so pri poskusu ilegalnega prehoda omenjene meje zajeti 40.000 oseb. (STA)
ZDA o policiji za Brčko
BRUSELJ - ZDA so državam zaveznicam predlagale oblikovanje novih posebnih policijskih enot, ki bi bile oborožene in bi imele mandat ZN ter bi nadzorovale uresničevanje nedavne odločitve mednarodne arbitražne komisije o Brčkem, se je izvedelo iz diplomatskih virov v Bruslju. Nove policijske enote bi delovale neodvisno od Sforja in sedanje policije ZN v BiH. ZDA predlagajo, da bi bile enote pod nadzorom prihodnjega ameriškega nadzornika za Breko. (STA)
EU o varnosti v letalskem prometu
BRUSELJ - Letala zračnih družb iz držav nečlanic EU, za katera v EU sumijo, da ne ustrezajo mednarodnim varnostnim standardom, bi morali na ozemlju petnajsterice veliko natanceneje pregledovati, je ocenila Evropska komisija, ki je zato predlagala uredbo, po kateri bi v primerih, ko neizpolnjevanje mednarodnih varnostnih standardov v zračnem prometu očitno ogroža varnost poleta, pristojne inšpekcijske oblasti letalu prepovedale polet.
Rusko-ukrajinski sporazum
KIJEV - Ukrajinski parlament je odložil ratifikacijo sporazuma z Rusijo, ki predvideva, da bi se Ukrajina odpovedala zahtevi po lastnini nekdanje Sovjetske zveze, Rusija pa bi v zameno prevzela ukrajinski del zunanjega dolga nekdanje SZ.(STA)
Umaknili obtožbo proti Cillerjevi
ANKARA - Turški parlament je umaknil zadnje obtožbe o poneverbah proti zunanji ministrici Tan-su Ciller. Parlament je v torek že umaknil obtožbe proti ministrici v zvezi z drugima dvema korupcijskima aferama. (STA)
Turčija hoče ameriške fregate
CARIGRAD - Turški obrambni minister Turan Tayan je odpotoval v ZDA, kjer namerava pospešiti postopek za izročitev treh ameriški fregat Turčiji. Omenjeni postopek je VVashington upočasnil zaradi zaskrbljenosti v zvezi s kršitvami Človekovih pravic in turškimi napetostmi z Grčijo.(STA)
Kitajsko-hongkonško dogovarjanje
PEKING - Bodoči voditelj Hong Konga Tung Chee Hwa se je sestal s kitajskim premierom Li Pengom. Sogovornika sta razpravljala o bodoči sestavi vlade Hong Konga, katerega ozemlje bo 1. julija vključeno v Kitajsko. Člane hongkonške vlade mora potrditi tudi Peking. (STA)
Nasilje stavkajočih tovornjakarjev
MADRID - Stavko španskih tovornjakarjev je vCeraj znova zasenčilo nasilje, saj je prišlo do številnih spopadov med stavkajočimi in vozniki tovornjakov, ki se stavki ne želijo priključiti. Španski premier Jose Maria Aznar je izrazil sum, da za stavkajočimi stojijo radikalne skupine, ki so blizu baskovski separatistični organizaciji ETA, zveza prevoznikov Fedatrans pa je takšne sume ostro zavrnila. (STA)
Jacques-Yves Cousteau v bolnišnici
PARIZ - Francoski poveljnik Jacques-Yves Cousteau je že približno petnajst dni v neki pariški bolnišnici, vendar zdravniki za zdaj ne želijo razkriti njegove bolezni. 86-letni Cousteau, ki velja za mojstra francoske oceanografije, se je svetu predstavil predvsem s svojimi številnimi dokumentarnimi filmi in postal ena najbolj priljubljenih osebnosti v svetu. (STA)
GORICA / 50-LETNICA MIROVNE POGODBE
Strpnost in sožitje sta skupni cilj vseh
Komel, župan Valenti in predstavniki borcev poudarili potrebo po preseganju konfliktov
Župan, prefekt in kvestor v prvi vrsti med občinstvom, ko govori Igor Komel (f. Bumbaca)
KRMIN / SREČANJE ZDRU2ENJA LIFE
Davki in birokracija na zatožni klopi
Zborovanju sledilo 60 malih podjetnikov Neuspela poskusa politične zlorabe protesta
Močan odmev, ki ga je imel množični obisk italijanskih podjetnikov v Celovcu prejšnji petek, in vse bolj ostra protidavCna kampanija, sta brez dvoma bila razlog, da se je kakšnih šestdeset malih podjetnikov v torek zvečer odzvalo vabilu voditeljev združenja LIFE naj ustanovijo podružnico za goriško pokrajino. Sestanek je bil v Krminu, na njem sta razloge, zaradi katerih je nastalo to združenje, orisala deželni predsednik Angelo Picci-nin in pokrajinski za videmsko pokrajino Valter Narduzzi.
Pojasnila, ki so jih v Celovcu dobili od avstrijskih bančnikov so bila zadosten dokaz, da v Italiji marsikaj ne gre po evropskih merilih, sta
dejala oba govornika. Davčna stopnja je v Avstriji in tudi drugod v Evropi veliko nižja od italijanske, odnosi podjetnika z davčno upravo so zelo dobri in človeški, avstrijska birokracija ti takoj odgovori, ne spi kot naša. Takšnih in podobnih primerov je bilo s strani pobudnikov krminskega srečanja slišati kar precej, tudi odgovarjajoč na vprašanja poslušalcev.
Govor je bil predvsem o odnosih med podjetnikom pri nas in davčno ter drugimi italijanskimi birokratskimi ustanovami, ki nadzorujejo podjetništvo. Negodovanje je prišlo do izraza v ve C vprašanjih. S tem v zvezi so bili omenjeni eklatantni primeri protesta
podjetnikov proti raznim državnim ustanovam oziroma njihovim uslužbencem.
Večer so skušali izkoristiti nekateri politiki. Dva ligaša, politični tajnik in pokrajinski odbornik, sta ■si očitno izbrala to tribuno za propagandiranje svojih idej (ne smemo pozabiti, da smo pred pragom pokrajinskih volitev na Goriškem), prav tako se je javil en zastopnik Berlusconijeve stranke. Najbrž bi bilo za vse tri bolje, da bi bili molčali, saj so jih prisotni prisilili k molku. Jasno je, da so jih bolj zanimale njihove davCne in druge tegobe kot pa bolj ali manj učena razmotrivanja o strankarskih zdrahah.
Marko VValtritsch
Svečanost ob 50. obletnici mirovne pogodbe, ki je februarja 1947 zakoličila italijansko vzhodno mejo, je sinoči v Kulturnem domu bila priložnost za umirjeno in konstruktivno razmišljanje o problemih, ki še vedno razdvajajo goriško javnost. Večer so priredili Kulturni dom in borčevska ter antifašistična združenja VZPI-ANPI, ANED, AVL, ANPPIA, ki so se ob tej priložnosti spomnili tudi mučeniške smrti Lojzeta Bratuža, žrtve fašističnega terorja pred 60 leti.
»Teh obletnic se želimo spomniti, kot tudi nočemo pozabiti na desetine primorskih Slovencev, ki so umrli pred vojno kot žrtve fašistične strahovlade, vendar s poudarkom na želji po sožitju. Preteklosti ne smemo pozabiti, vedeti moramo zanjo, vendar naše sile moramo danes
usmeriti k preseganju konfliktov, za strpnost in sožitje med vsemi tu živečimi ljudmi.« S temi mislimi je Igor Komel v imenu organizatorjev uvedel večer. Zeljo po sožitju so nato poudarili še drugi govorniki, predvsem Silvino Poletto, ob katerem so v imenu borčevskih združenj govorili še Mario Merni, Milovan Bressan, Duilia Bernes Fedele in Silvano Bacicchi.
Spregovoril je tudi župan Gaetano Valenti, ki se je svečanosti udeležil skupaj s prefektom De Mattei-som in kvestorjem Davi-nijem. Govoril je odkrito, kot istrski begunec, ki ga je zaznamovala ezulska izkušnja, poudaril pa je, da moramo danes vsi preseči svoja različna izhodišča in se posvetiti skupnemu cilju sožitja in strpnosti, da bomo vsi skupaj živeli bolje.
Solidarnostni odbor še vedno pozoren do potreb beguncev
Čeprav je za vojne begunce najhujse obdobje že mimo, goriški Solidarnostni odbor še vedno aktivno deluje in spremlja dogajanje tako med begunci iz raznih krajev nek-danjee Jugoslavije, ki so ostali v Sloveniji (ker se ne morejo vrniti v domače kraje), kot tudi med tistimi, ki so se vrnili na lastne domove, a so Se vedno potrebni pomoči. Veliko število slednjih se je namreč znašlo pred ruševinami. Potreb je zato še veliko, odprtih vprašanj pa je nešteto. Le Cas oziroma razni dolgoročni programi sanacije bodo, upajmo, znali v celoti zaceliti odprte rane.
V teh dneh so predstavniki Solidarnostnega odbora iz Gorice ponovno oziroma prvič letos oddali pošiljko nabranega blaga, ki se je v
teh prvih tednih po novem letu nabrala v prostorih Kulturnega doma v Gorici. Pred tem pa so nabrano blago (obutev, obleke, igrače, šolske potrebščine itd.) oddali malo pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Poleg omenjenega blaga so tudi oddali finančne prispevke, ki so jih posamezni donatorji položili na poseben solidarnostni tekoči račun pri KmeCki banki v Gorici (št. 65250). Nabrano blago je bilo tudi tokrat kot običajno oddano v begunski center v Škofji loki, oziroma razdeljeno med razne begunske družine na Gorenjskem. Marsikaj pa je bilo tudi po kanalih posameznih bugunskih družin odposlano še posebej v Bosno oziroma na področje, kjer je stanje Se posebej kritično.
KINO
GORICA
VTITORIA1 18.20-20.15-22.10 »Shine«. Rež. Scott Hicks. Kandidat za 7 oscarjev.
VTITORIA 3 18.30-20.30-22.20 »Michael«. John Tra-volta in Andie MacDovvell.
CORSO 18.00-20.00-
22.00	»Nirvana«. Rež. Gabriele Salvatores.
H ŠOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: Windows office standard (windows 3.1, winword 6.0, excel 5.0) -100 ur in angleščine - 80 ur. Za vpis in informacije se lahko obrnete na tajništvo Zavoda v ul. della Croce 3, tel. 81826, med 9. in 13. uro.
NOVICE
Natečaj Vrt za šolo
V	pokrajinskih muzejih na gradu bo jutri ob 10. uri nagrajevanja natečaja Vrt za Solo, ki so ga razpisali Pokrajina, Šolsko skrbništvo in center Četa. Sodelovali so uCenci in dijaki 13 šol z Goriškega, ki so predstavili različne zamisli za ureditev šolskih dvorišč. Jutri bodo razglasih zmagovalce in jim dodelili 5 milijonov Goriške tirani klice za realizacijo načrta za ureditev šolskega vrta.
Knjiga o podgorski predilnici
V	pokrajinski sejni dvorani bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Luciana Patata “II cotonificio triestino”. Avtorja in knjigo, ki obravnava zgodovino predilnic v Podgori in Ronkah, bo predstavila Anna Di Gianantonio.
Tečaj zgodovine za šolnike
V	dvorani Coassini v GradišCu se danes ob 14.30 začenja niz predavanj za šolnike o zgodovini konca 19. in začetka 20. stoletja. Prirejata jih JVKC iz Ronk in Inštitut za versko in družbeno zgodovino. Poudarek bo na uporabi filma pri pouku zgodovine. Danes bo predaval prof. Fulvio Salimbeni, prof. Alberto Farassino pa bo komentiral ogled filma “Posse. La leggenda di Jesse Lee”.
V	Ronkah aretirali žeparja
Karabinjerji iz Tržiča so v Ronkah aretirah 50-letne-ga P. R. z obtožbo kraje in poskusa goljufije. Možakar se je predstavil na domu upokojenke kot prodajalec perila, nakar je izkoristil trenutek nepozornosti ženske in ji je iz torbice skušal izmakniti denar. Zenska pa je opazila to početje in spravila žeparja v beg. Nato je poklicala karabinjerje in jim opisala moža, ki so ga kmalu zatem aretirali.
GORICA / PROJEKT "TOLOMEO"
Gledališče za otroke
V ludoteki starta pravljična delavnica
Maran (DSL) zavrača obtofte
»Končno sem lahko ugotovil neo-snovanost obtožb na moj račun, ki temeljijo zgolj na govoricah političnih nasprotnikov. Zaupam sodstvu in pričakujem, da bo v dialektiki obravnave zadeva dokončno pojasnjena.«
Tako je deželni tajnik DSL Alessan-dro Maran včeraj komentiral odločitev sodnice Silve Balbi, da mu bodo 3. oktobra sodili zaradi domnevne podkupnine, ki naj bi jo prejel pred 4 leti, ko je bil podžupan v Gradežu, v zvezi z deli za tamkajšnjo novo ribjo tržnico. Z Maranom so istega prekrška osumljeni še občinski tehnik Giovanni Guzzon, načrtovalec Giovanni panzeri in podjetnik Glauco De Giusti.
V Gorici se je včeraj začel niz gledaliških predstav za šoloobvezne otroke, ki jih prireja Deželna gledališka ustanova v okviru občinskega projekta za mladino “To-lomeo”. Gledališčnik Claudio Cavalli je včeraj nastopil v dvorani UGG na prvi od treh predstav za dijake nižjih srednjih šol. Naslednji predstavi sta na sporedu danes in jutri ob 10. uri. Cavalli bo nastopil tudi v soboto ob
16.30	vedno v dvorani UGG s predstavo “Gnomi a vapore”, ki jo priporočajo otrokom med 4. in 10. letom. V okviru istega programa se bo prihodnji teden zaCel tudi niz gostovanj ankaranskega Papilu gledališča, ki bo nastopalo po otroških vrtcih s predstavo Skrivalnica.
Danes se v občinski ludoteki v Ul. Baiamonti začenja tudi delavnica za otroke od 6. do 13. leta posvečena pravljicam, pripovedovanju zgodb in
oblikovanju knjig. Srečanja bodo vsak Četrtek in petek med 14.30 in
16.30	do 11. aprila. Ob delavnici bodo priredili tudi srečanja, ki bodo odprta vsem. Na prvem bodo jutri ob 14.30 pripovedovah in animirah prevljice Angela Signorellija. Eno od naslednjih srečanj (7. marca) bodo priredili v Slovenskem dijaškem domu, kjer bodo predstavili, pravljico Povodni mož.
El RAZSTAVE
ARS GALERIJA vabi v Katoliško knjigarno na ogled razstave Marjana Miklavca jutri, 21. februarja, ob 18. uri. O umetniku bosta spregovorila Polona Skodič in SašaQuinzi.
V	KULTURNEM CENTRU L. BRATUŽ je ob prazniku slovenske kulture postavljena razstava slikarja Lojzeta Spacala. Na ogled bo do 2. marca.
V	GALERIJI MTITELART
(Trg sv. Antona 12) je do 28 t.m. postavljena slikarska razstava Cristine Suligoi “La via deiranima”. Ogled: od ponedeljka do sobote 17.00-
20.00,	nedelja 10.00-12.00.
GLASBENA MATICA GORICA
v sodelovanju s KULTURNIM DOMOM GORICA
dSnšO-
CORRADD ROJAC
Harmonika
Spored:
Frescobaldi, Solotarjov, Cajkin, Kusjakov, Gubajdulina
V ponedeljek, 24. februarja, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici, Ul. I. Brass, 20.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta.
il PRIREDITVE
KD BRIŠKI GRIČ vabi na prireditev, ki bo ob dnevu slovenske kulture v domu na Bukovju v soboto, 22. t.m., ob 20.30. Gost večera bo pesnik Marko Kravos. Nastopili bodo gojenca GM Neva Klanjšček (klavir) in Simone Bais (violina), združeni MoPZ Briški Grič -A. Paglavec in recitatorska skupina KD Briški grič.
KD SOVODNJE vabi ob dnevu slovenske kulture na uprizoritev veseloigre v na-rečjusTeku je b’lo ambt u Boršte...«, v nedeljo, 23. februarja, v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob 18. uri. Gostuje PD Slovenec.
KD OTON ZUPANČIČ v sodelovanju s PD Standrež in OS Fran Erjavec vabi na Prešernovo proslavo v petek, 21. t.m., ob 20. uri v domu Andeja Budala v Stan-drežu.
SKUPINA 75 prireja v marcu v Sovodnjah tečaj fotografiranja za začetnike. Obsegal bo tri srečanja (prvo bo 4. marca), fotografsko ekskurzijo in zaključni prikaz izdelkov. Prijave pri Silvanu Pittoliju (tel. 884226 v večernem času).
SKD DANICA prireja 22. februarja ob 20.30 Prešernovo proslavo v SKC Danica. Društvo tudi obvešča, da bo ob prazniku žena kultumo-zabavna prireditev. Prijave: Tanja (tel. 882201), Dolores (tel. 882222) in Kristina (tel. 882195) do 1. marca.
SKRD JADRO in SLOVENSKA KOMISIJA v Ronkah vabita 28. t.m. na prireditev ob dnevu slovenske kulture. V občinski knjižnici bodo odprli razstavo slik Iva Petkovška, nastopil bo zbor Beneške korenine, govorila bo Flavia Juretic.
KD OTON ZUPANČIČ prireja družabnost ob dnevu žensk v soboto, 1. marca, v domu Andreja Budala v Standrežu. Prijave pri Marti Zom, tel. 21407.
□ OBVESTILA
SLOVENSKA SKUPNOST prireja 9. deželni kongres v soboto, 22. februarja, ob 16.30 in v nedeljo, 23. februarja, ob 9.30 v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK vabi k sodelovanju na Zimskih Športnih igrah 2. marca na Trbižu. Prijave do torka, 25. t.m., pri Marti (tel. 22164 v večernih urah) ali na sedežu društva danes med 19. in 20. uro. Sprejemajo tudi prijave za društveno tekmovanje, ki bo 9. marca na Trbižu. Na razpolago bo avtobus.
NA ŽUPANSTVU V DOBERDOBU je razgrnjen regulacijski načrt občine. Na vpogled je vsem interesentom. Rok za pripombe in ugovore je do 21. februarja.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALUORSO BLANCO, K. Mia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU- S. NICOLO’, Ul. I maggio 94, tel. 790338.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - dr. M. Rojec, Ul. I. maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes: 9.00, Angela Tur-ri vd. Veronese iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 10.30, Stefan Radinja iz bolnišnice Janeza od Boga v Stmaver; 13.15, Francesco Lorenzutti iz splošne bolnišnice v Faro.
s

m mm
RIM / NEZNOSNO BREME ZA DR2AVNE BLAGAJNE
Zakaj je v Italiji toliko mladih upokojencev
»Baby pokojnine« uživa skoraj četrt milijona ljudi
RIM - Raznorazne, skoro vsak dan nasprotujoče si vesti, ki prihajajo iz Rima, Bruslja ali drugih bolj ali manj odgovornih virov, da bo treba Se bolj oklestiti dosedanje možnosti za predčasno upokojitev, so razlog, da bo najbrž, dokler bo se čas, več deset tisoč italijanskih državnih uslužbencev zapustilo službo in »zbežalo« med upokojence. Najhuje naj bi se zgodilo na Šolskem področju, kjer naj bi bilo kar 60.000 Solnikov, ki Se letos namerava zapustiti poklic. Ce bi bilo to res, bi bil ves Šolski sistem spravljen na kolena,- prav v času, ko se pripravlja temeljita reforma šolstva. Istočasno bi nova bremena padla na državni proračun, saj bi bilo treba veliko novih upokojencev zamenjati z novimi uslužbenci. Oboje pa stane.
Italija je najbrž edina država v Evropi, kjer so Se do pred nekaj leti veljale zelo ugodne tako imenovane »baby pokojnine«. Vsak javni uslužbenec se je lahko upokojil potem, ko je imel samo 15 let in nekaj dni službe. Ugodnost je bila in je predvsem v tem, da je takoj dobil pokojnino, pa čeprav omejeno na čas službovanja. Drugi delavci, ki so delali v tovarnah, trgovini ali bankah, so pokojnino dobili le takrat, ko so dopolnili 60 (moški) oz. 55 let (žen-■ske). Do prvih omejitev za »baby - penzioniste« je prišlo v času Amatove vlade (takrat so delovno dobo zvišali na 20 let), predlanskim pa je Dini le ženskam dovolil, da se upokojijo z dvajsetimi leti službe. Lani je prišlo še do dodatnih omejitev. Težnja je, da bi se pravica do upokojitve izenači-
la. Javni uslužbenci naj bi bili na istem kot vsi drugi.
Baby - penzionistov je v Italiji četrt milijona. Po podatkih iz konca leta 1995 jih je točneje bilo 248.699. V letu 1995 je država samo za te predčasne upokojence plačala skoro 5 tisoč milijard lir, točneje 4.950.153.628 lir. Povprečna letna pokojnina je bila
19.904.000	lir.
Najmanj so seveda dobili štiridesetletniki, in sicer povprečno po
14.261.000	lir, največ 55-letniki, in sicer
23.333.000	lir. To so seveda kosmate številke.
Med četrt milijona teh baby upokojencev jih je kar 4.445 imelo komaj štirideset let. Tu so prevladovale ženske, bilo jih je 4.065. Pri 44 letih je upokojencev bilo že več kot 11 tisoč, od 49. leta dalje pa se je njihovo Število povečalo že nad 20 tisoč. Med četrt milijo-
nom mladih penzionistov jih je nad 128 tisoč bilo nekdanjih uslužbencev krajevnih uprav (občine, pokrajine, dežele, bolnice, itd.), 95 tisoč iz državne uprave in nekaj nad 25.000 iz železniške uprave. To so le takoimenovani baby-upokojenci.
Tej masi je treba dodati še uslužbence tistih državnih družb, ki so skrčile število uslužbencev. Samo iz državnih železnic so v zadnjih nekaj letih predčasno upokojili nad 70.000 ljudi, za kar je država porabila dodatnih 7.000 milijard lir. Podoben položaj je pri posti in še v marsikateri drugi državni ustanovi.
Italija je torej država mladih upokojencev. Povejmo Se, da je za takšno stanje kriv parlament, ki je v prejšnjih letih sprejemal takšne ugodne zakone, ne da bi občasne večine ali opozicije raz-
mišljale o dodatnem strošku za državno blagajno. Najbrž tudi zaradi tega, ker je cel kup politikov, vladnih ali opozicijskih, ki so bili v kakšni državni službi, in so prejšnje zakone izkoriščali za to, da so si »priborili« baby pokojnino. Tudi v naših krajih je veliko taksnih ljudi. To ugodnost so pridno izkoriščali tudi številni prosti poklici. Delali so minimalno dobo, največ v Soli, potem pa so se upokojili in pričeli s polnim prostim poklicem. Največkrat v njihovi davčni prijavi najdemo le dohodek izvirajoč iz Lakoimenovane baby pokojnine. Njihov sedanji prosti poklic jim prinaša »bolj malo zaslužka«. Privilegiji se odpravljajo, vendar za mlado generacijo. Za razne kategorije državnih uslužbencev pa Se vedno ostajajo razne bonitete.
Marko VValtritsch
Spet letalska zveza med Ljubljano in Sarajevom
LJUBLJANA - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways (AA) bo ponovno vzpostavil letalsko povezavo z glavnim mestom BiH Sarajevom. Prvi let bo v ponedeljek, 3. marca, AA pa bo na tej progi letel štirikrat tedensko - ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal komercialni direktor AA Zmago Skobir, so z letalskim prevoznikom BiH Air Bosna podpisali dogovor o poslovnem sodelovanju, tako da bo letalo Air Bosna na progi Sarajevo - Ljubljana -Sarajevo letelo dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah. Po besedah Skobirja bo redna povezava med Slovenijo in BiH odprla nove možnosti za gospodarsko sodelovanje med državama, v povezavi z ostalimi programi AA pa bo BiH prek Ljubljane zagotovila tudi ugodne povezave z Evropo in svetom.
AA se je po besedah Zmaga Skobirja na ponovno vzpostavitev letalske povezave s Sarajevom pripravljala pol leta. (STA)
1
STATISTIKE / KLJUB RAHLI PODRAŽITVI STORITEV
Slovenija privlačna za tuje turiste
Nočitev domačih gostov je bilo lani za 5% manj, tujih pa za 5% več
LJUBLJANA - Cene gostinskih storitev v Sloveniji so bile januarja v primerjavi z decembrom višje v povprečju za 0, 4 odstotka. Na zvišanje cen so vplivale višje cene nočitev (v povprečju za 1,1 odstotka) ter alkoholnih in brezalkoholnih pijač (za 0,1 odstotka). Cene jedi so januarja ostale na ravni decembrskih cen, je sporočil državni urad za statistiko.
Po podatkih o turističnem prometu je bilo lani v slovenskih turističnih objektih za en odstotek manj nočitev kot leta 1995. Nočitev domačih gostov je bilo za pet odstotkov manj, tujih pa za pet odstotkov več. Nočitev tujih gostov je bilo 44 odstotkov.
V slovenskih turističih krajih so lani zabeležili skoraj 3,3 mi-
lijona nočitev domačih gostov. Od tega približno 40 odstotkov oz. 1,35 milijona nočitev odpade na zdraviliške kraje, sledijo obmorski kraji (30 odstotkov oz. nekaj prek 984.000 nočitev), gorski kraji (20 odstotkov oz. 707.000 nočitev) ter Ljubljana, kjer so zabeležili 440.382 nočitev. Največ domačih gostov je prenočilo v osnovnih nastanitvenih zmogljivostih (60 odstotkov vseh), kot so hoteli, penzioni, moteli, prenočišča, turistična naselja, gostilne. Med slednjimi prednjačijo hoteli z 1,6 milijona nočitev, sledijo pa turistična naselja z 1,4 milijona nočitev. V dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih je prenočilo nekaj manj kot 1,3 milijona turistov, od tega največ, skoraj 637.000, v kampih.
Sledijo delavski počitniški domovi s 352.000 nočitvami.
Tujcev je lani prenočilo skupaj skoraj 2,6 milijona, od tega največ, približno 28 odstotkov oz. 707.000, v gorskih krajih, sledijo obmorski kraji (24 odstotkov oz. 623.000 nočitev), zdraviliški kraji (20 odstotkov oz. 518.000) ter Ljubljana, kjer so zabeležili nekaj manj kot 260.000 nočitev. Tudi tujih turistov je največ prenočilo v osnovnih nastanitvenih zmogljivostih (skoraj 2, 2 milijona), od tega največ, nekaj prek 1, 9 milijona, v hotelih. Med dopolnilnimi nastanitvenimi zmogljivostmi, kjer so zabeležili skoraj 384.000 nočitev, prednjačijo kampi (234.000 nočitev) ter zasebne sobe (114.000 nočitev). (STA)

NOVICE
Porast zunanjega dolga latinskoameriških držav v letu 1996
CIUDAD DE MENICO - Latinskoameriški zunanji dolg je lani znašal 607 milijard ameriških dolarjev, kar je bilo za 3, 4 odstotka več kot v letu 1995, ko so imele latinskoameriške države v tujini za 586 milijard dolarjev dolgov. Po podatkih Združenih narodov je bila to najmanjša rast po letu 1991. Kot ugotavlja gospodarska komisija ZN za Latinsko Ameriko in Karibe, je k majhnemu porastu dolga precej prispevala nizka vrednost evropskih valut in japonskega jena do ameriškega dolarja. Medtem ko so Venezuela, Peru in Čile lani ohranili svoje dolgove na ravni iz leta 1995 (36, 32 in 22 milijard dolarjev), pa je Mehiki lani uspelo zmanjšati obveznosti do tujih posojilodajalcev za 1, 1 milijarde dolarjev na 160 milijard dolarjev. Argentina, Brazilija in Kolumbija so lani zabeležile največji porast svojih zunanjih dolgov. Argentinski dolg je poskočil na 96 milijard dolarjev, največ dolgov med latinskoameriškimi državami pa je imela Brazilija s 175 milijardami dolarjev. Brazilski in mehiški dolg skupaj predstavljata kar 55 odstotkov celotnega dolga regije. (STA/Xinhua)
Gospodarska rast v Singapurju padla na sedem odstotkov
SINGAPUR- Singapur je leta 1996 zabeležil sedemodstotno gospodarsko rast, potem ko je bil porast obsega bruto domačega proizvoda še leto poprej 8, 8-odstoten. Singapurska vlada v letnem gospodarskem poročilu tudi ugotavlja, da je bilo nazadovanje gospodarske rasti Se posebej opazno v panogi elektronike. Tu je gospodarska rast z 21 odstotkov v letu 1995 padla na 6, 7 odstotka. V industriji se je gospodarska rast umirila z desetih na 3, 4 odstotka. Singapur je lani v blagovni menjavi s tujino zabeležil 10, 4 milijarde singapurskih dolarjev (11, 8 milijarde nemških mark) presežka, kar je bilo za 0, 4 milijarde singapurskih dolarjev manj kot leto poprej. Vlada za leto 1997 napoveduje gospodarsko rast v višini petih do sedmih odstotkov. (STA/dpa)
Trikrat dražji bencin v Bolgariji
SOFIJA- Začasna bolgarska vlada je v začetku tedna v povprečju za trikrat povišala cene pogonskega goriva, je poročal državni radio v Sofiji. Strokovnjaki menijo, da bo podražitev bencina vplivala na splošno rast cen. Močno povišanje cen goriva naj bi pomagalo rešiti krizo s preskrbo z bencinom in dizelskim gorivom. Javni prevoz potnikov v glavnem mestu SoCji ter v drugih bolgarskih mestih pa tudi medkrajevni avtobusni promet so na dan podražitve skorajda zamrli. (STA/dpa)
deške železnice načrtujejo zaprtje 5200 delovnih mest
PRAGA - Uprava Čeških državnih železnic namerava do konca leta zapreti 5200 od doslej približno 100.000 delovnih mest, da bi tako povečali rentabilnost podjetja, ki posluje z visokimi izgubami. Poleg tega je predvidena tudi ukinitev več sto železniških prog, je poročal češki gospodarski dnevnik Hospodarske noviny. CeSke državne železnice so leta 1996 zabeležile izgubo v višini 6, 5 milijarde kron (382 milijonov nemških mark). (STA/dpa)
<£ .	19. FEBRUAR 1997	v URAH	
2*2	valuta	nakupni	prodajni
se <	ameriški dolar	1660,00	1705,00
00 N	nemška marka	987,00	1007,00
	funt šterling	2671,00	2726,00
5 o	švicarski frank	1126,00	1156,00
Žo n ,	belgijski frank	47,31	49,31
	francoski frank	290,00	300,00
	danska krona	256,00	266,00
5 01 cc	nonzeška krona	243,00	253,00
	švedska krona	221,00	231,00
y "g	kanadski dolar	1218,00	1258,00
4M <a	portugalski eskudo	9,42	10,32
=3 M	nizozemski gulden	874,00	899,00
oc N	avstrjski šiling	139,20	143,70
Q	španska pezeta	11,26	12,36
<	grška drahma	6,05	6,85
M	irski šterling	2591,00	2671,00
"• zir\	japonski jen	13,10	14,00
M e	avstralski dolar	1232,00	1302,00
m f n*	madžarski florint	8,75	11,50
	hrvaška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,60	11,10
		
19. FEBRUAR 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1664,00	1694,00
nemška marka	990,00	1008,00
francoski frank	291,00	301,00
nizozemski gulden	874,00	899,00
belgijski frank	47,53	49,33
funt šterling	2651,00	2731,00
irski šterling	2589,00	2684,00
danska krona	257,00	267,00
grška drahma	6,16	6,76
kanadski dolar	1218,00	1253,00
švicarski frank	1130,00	1155,00
avstrijski šiling	139,46	143,96
slovenski tolar	10,60	11,00
MILANSKI BORZNI TRG
19. FEBRUAR 1997
INDEKS MIB-30: -0,43%
delnica
cena var. %
delnica
cena var. %
	
19. FEBRUAR 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1684,230
EKU	1929,450
nemška marka	995,410
francoski frank	294,570
funt šterling	2720,030
nizozemski gulden	886,390
belgijski frank	48,228
španska pezeta	11,741
danska krona	260,840
irski funt	2646,260
grška drahma	6,347
portugalski eskudo	9,897
kanadski dolar	1242,790
japonski jen	13,586
švicarski frank	1141,150
avstrijski šiling	141,440
norveška krona	249,240
švedska krona	226,100
finska marka	333.640
Alleanza Ass.	12.707	-1,68
Bca di Roma	1.321	-1,56
Bca Fideuram	4.632	+0,58
Benetton	19.684	-1,04
Comit	3.533	-1,50
Credit	2.369	-1,20
Edison	9.563	-0,38
Fiat	5.090	-0,25
Gemina	929	-1,07
Generali	31.581	-1,13
Imi	15.142	-0,77
Ina	2.288	-0,56
Italgas	6.447	-0,29
La Fondiaria	6.877	-1,82
Mediaset	7.155	-1,31
Mediobanca	11.249	-2,07
Mediolanum	15.187	-1,85
Montedison	1.231	-0,72
Olivetti	639	-
Parmalat	2.348	-3,61
Pirelli Spa	3.439	-1,96
Ras	15.631	-1,40
Rolo	17.699	+0,22
Saipem	7.785	+0,65
San Paolo To	11.060	-2,26
Sirti	10.814	-1,09
Štet	7.965	-2,21
TIM	4.582	-0,49
Telecom Ita	4.388	-1,17
s
Četrtek, 20. februarja 1997
ŠPORT
NOVICE
V Trondheimu danes otvoritev SP v nordijskih disciplinah
TRONHEM - S svečano otvoritvijo ob 18. uri se bo danes v Trondheimu na Norveškem začelo svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, od katerega v italijanskem pa tudi slovenskem taboru precej pričakujejo. Za Italijane bodo seveda zanimivi predvsem teki, Slovenci pa vse stavijo na Primoža Peterko v smučarskih skokih. Prve medalje bodo podelili jutri, in sicer pri moških v teku na 30 km in ženskah na 15 km v prosti tehniki. Peterka pa bo prvič nastopil v soboto, ko bo na sporedu tekma na 90-metrski skakalnici. Prvenstvo se bo zaključilo 2. marca s tekmo moških na 50 km v klasični tehniki.
Inče in Weah pri Arsenalu?
LONDON - Paul Inče in George VVeah naj bi po pisanju angleškega časopisja Se pred koncem te sezone zaigrala za londonski Arsenal. »Topniki« so trenutno tretji v angleški prvi ligi, Inceu pa naj bi za naslednja štiri leta ponudili tedensko plačo nad 90 milijonov lir, s čimer bi postal eden najbolje plačanih nogometašev sploh. Trener Arsenala VVenger naj bi imel tudi obljubo VVeaha, da bo zavrnil vse ponudbe in sprejel samo Arsenalovo. Vsekakor bi moralo biti vse znano pred 27. marcem, ki predstavlja zadnji rok, do katerega se nogometaši lahko preselijo iz kluba v klub še med to sezono.
Kolesarstvo: Baiducci dobil »Alassio Cup«
ALASSIO - Gabriele Baiducci je bil včeraj najhitrejši v Sprintu kolesarske dirke za »Alassio Cup«, ki je nekdaj že potekala kot »Montecarlo- Alassio« letos pa je bila prvič v celoti po italijanskih cestah. Rezultati: 1. Gabriele Baiducci (Ceramiche Refim), ki je 173 km prevozil v 4 urah in 5 minutah (poprečna hitrost 42, 318 km na uro); 2. Elio Aggiano; 3. Biagio Conte; 4. Stefano Čembali; 5. Mauro Ra-daelli; 6. Markuš Zberg (Svi); 7. Marco Serpellini; 8. Stefano Finesso; 9. Andrea Paluan; 10. Mirko Crepaldi vsi v času zmagovalca.
ŠK Dob bo igral v evropskem pokalu
CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so si konec tedna dokončno zagotovili nastop v evropskem pokalu. V končnici avstrijskega prvenstva v 1. zvezni ligi so v koroškem derbiju premagali Hypo VBK Celovec s 3:1 (12:15, 15:12, 15:3, 15:5) in tako v četrtem derbiju igrišče zapustili kot zmagovalci. Z zmago si je SK Dob dokončno zagotovil tudi nastop v končnici za naslov avstrijskega prvaka (najboljše štiri ekipe). Lestvica: 1. Donaukraft Dunaj 30, 2. Union Enns 24, 3. PL Salzburg 23, 4. SK Dob 16. (I.L.)
Polmonari in Birtig kaznovana
FIRENCE - Med kaznovanimi nogometaši v C2 ligi sta tudi igralca Triestine Polmonari in Birtig, ki tako v nedeljo ne bosta smela igrati.
Kazen za Tabaia in P. Štoko
Zaradi nedeljskih izključitev sta bila nogometaša Juventine Massimo Tabai in Primorja Peter Stoka kaznovana s prepovedjo igranja za dve koli. V 2. amaterski ligi pa je bil med drugimi za eno kolo diskvalificiran tudi Viva (Kras).
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
Za uvrstitev med šestnajsterico mora Kinder danes premagati Cibono
Tudi Stefanel in Teamsystem
če se hočejo uvrstiti v osmino finala Prvo tek-, mo v Splitu je Kinder’ dobil, zato je tudi danes favorit. Toda ekipa iz Bologne je letos v evroli-gi že nekajkrat razočarala svoje navijače, najbolj seveda z dvema porazoma z Bayerjem iz Leverkusna, ki je izgubil vsa ostala srečanja. Ekipa iz Splita je mlada in neizkušena, vendar pa izredno perspektivna, kar je na svoji koži občutila tudi Barcelona, ki je s Splitčani izgubila celo doma.
Nastop med najboljšo šestanjsterico so si že prej zagotovili tudi Ljubljančani, ki se bodo v osmini pokala na dve zmagi pomerili z zagrebško Cibono, M pa bo imela prednost domačega igrišča na morebitni tretji tekmi.
KOŠARKA / GENERTEL
Teoman
Alibegovič
poškodovan
Zvil si je gleženj, a noj bi bil za 2. marec nared
TRST- Nova okrepitev tržaškega Ge-nertela, slovenski košarkarski reprezentant Teoman Alibegovič, si je na včerajšnjem treningu zvil gleženj. Na srečo Tržačanov je v prvenstvu dvotedenski odmor, ker bodo državne reprezentance zaposlene z zadnjimi kvalifikacijskimi tekmami za nastop na evropskem prvenstvu v Španiji. Kot je znano, sta Italija in Slovenija v isti skupini, obe pa sta si že zagotovili nastop na EP.
Zaradi poškodbe Alibegovič najbrž ne bo nastopil prihodnjo sredo (2u. februarja) za Slovenijo proti Madžarski. Po vsej verjetnosti pa bo že nared za izredno važno tekmo Genertela v Bologni, kjer se bodo Tržačani 2. marca pomerili s Teamsystemom in ga skušali presenetiti ter si tako na stežaj odpreti vrata za obstanek v ligi.
30-letni slovenski reprezentant je v Trst prišel 30. januarja (skupaj z Gordanom Firičem), da bi skušal s s vojim znanjem in izkušenostjo Tržačanom zagotoviti obstanek v Al ligi. Doslej je odigral tri tekme in bil vedno najboljši igralec ter strelec tržaškega prvoligaša.
BOLOGNA - V evropski košarkarski ligi prvakov bodo danes trije italijanski predstavniki odigrali zadnje tekme v okvira druge faze. Milanski Stefanel bo gostil Albo iz Berlina. Stefanel si je že zagotovil prvo mesto v skupini, pa tudi Berlinčani so že v osmini finala. Zato lahko pričakujemo zanimivo tekmo, v kateri pa so bolj motivirani gostje, ki si lahko z zmago celo zagotovijo drugo mesto v skupini. Tudi Teamsvstem si je že zagotovil prvo mesto v skupini, zato je srečanje z Ulkerjem v Istanbulu zgolj prestižnega pomena.
Najtežjo nalogo ima Kinder, ki danes v Bologni gosti splitsko Croatio osiguranje. BolonjCani morajo nujno zmagati.
KOLESARSTVO
Drevi
predstavitev dirke za »Trofejo ZSŠDI«
Na sedežu KK Adria v Lonjerju
Tudi v naši deželi trka na vrata nova kolesarska sezona in že enaindvajsetič jo bo tudi tokrat otvorila»mednarod-na kolesarska dirka v priredbi Kolesarskega kluba Adria in pod pokroviteljstvom ZSS-DI. Drika za 21. Trofejo ZSS-DI bo tako na vrsti v nedeljo, 2. marca.
Dirko, ki jo je lani ob jubilejni obletnici počastila zmaga svetovnega prvaka Giulia-na Figuerasa, bodo organizatorji predstavili na sedežu KK Adria v Lonjerju danes, 20. februarja ob 18.30.
Prireditelji kot tudi vsi ljubitelji športa, ki so na ciljni črti nad Lonjerjem že videli tako Fondriesta kot Baldata, Casartellija, Conteja, Previta-lija in Figuerasa, pričakujejo tudi letos polnoštevilno udeležbo, a predvsem pristen, športni boj za Trofejo ZSŠDI. (JPC)
ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM
Naš prapor zlahka proti Soči Unitekno
V 2. ženski diviziji dve zaporedni zmagi igralk Olympie Multiservice
cej nihanj, 01ympia pa je kljub vsemu zasluženo zmagala, ker je zaigrala bolj zbrano in pokazala boljši servis. Omeniti velja, da je Libertas v četrtem setu že vodil s 13:7, 01ympia pa je odlično reagirala in izsilila tie hreak, v katerem je zmagala dokaj prepričljivo, vnovič pa je v napadu izstopala Kristina Corsi, ki tudi s psihološkega vidika zelo dobro vpliva na svoje mlajše soigralke.
Konec tega tedna bo ekipa Multiservice prosta.
Ostali izidi 8. in 9. kola: Farra -Corridoni 1:3, Pro Romans - Tor-riana 0:3, Staranzano - Fossalon 2:3, Libertas Gorizia - Cafie Moroc-co 0:3, Corridoni - Cafie Morocco 0:3, Fossalon - Pro Romans 3:0, Torriana - Farra preložena, Acli Ronchi - Staranzano bo danes.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Soča Unitekno - Naš prapor 0:3 (4:15,6:15,5:15)
SOČA UNITEKNO: Andrej in Mitja Cenric, Golob, Hlede, Kovic, Lukež, Messina, Prinčič.
NAS PRAPOR: Bvečar, Boškin, Cvedek, Ippolito, Juretič, Mikluz, Paulin, Sfiligoj, Kovic.
V sinočnjem derbiju je po pričakovanjih zmagal NaS prapor. Dosti bolj izkušeni igralci trenerja Legiše so bili premočni za mlade igralce združene ekipe, ki so se sicer trudili, a niso mogli nič proti zelo dobrim servisom gostov, ki po trenerjevih besedah letos v tem elementu še nikoli niso igrali tako učinkovito.
Vrstni red: Naš prapor 14, Cor-mons 10, Turriaco in Intrepida 8, Agraria Terpin in Torriana 6, Mos-
sa in Fossalon 2, Soča Unitekno 0.
V	soboto: Mossa - Agraria Terpin.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Vrstni red: Cormons 14, Mondo Computer 10, Moraraese in Az-zurra 8, Grado in Intrepida 6, Pie-ris 4, Val 0.
V	soboto: Mondo Computer -Val.
2.	ZENSKA DIVIZIJA
Libertas Gorica - Multiservice
2:3 (9:15,16:14,15:13,14:16,9:15)
OLYMPIA: Corsi, Perše, Cetul, Katja in Vanja Batistič, Sfiligoj, Be-nedetti, Bagon, Tuniz.
To je bila že druga zaporedna zmaga Goričank, ki so pred tem s 3:0 (15:8,15:9,15:6) premagale tudi Villesse. Mestni derbi z Liberta-som je bil vseskozi zanimiv in izenačen. V igri obeh ekip je bilo pre-
Kristina Corsi (Olympia)
Vrstni red: Cafie Morocco 16, Corridoni 14, Torriana 12, Farra, Fossalon in Libertas Gorizia 10, Multiservice 6, Staranzano, LIb. Villesse, Acli Ronchi in Pro Romans 2.
Obvestila
m ODBOJKA / IMSA KB V PADOVI
ODBOJKA / PRVENSTVO DEKLIC NA GORIŠKEM
SPDT
priredi 2. marca avtobusni izlet na Trbiž ob priliki 30. Zimskih športnih iger. Vpisovanje za izlet in prijave na tekmovanje sprejema urad ZSŠDI, tel. 635627.
SK DEVIN
priredi v nedeljo 23. t. m., smučarski izlet z avtobusom v Falcade. Nadaljuje se tudi tečaj smučanja. Prijave v gostilni ex Silvester v Nabrežini, tel. 200228. Informacije daje tajništvo na tel. 2916004.
SK BRDINA
vabi vse člane in prijatelje, da se masovno udeležijo tekme v Trbižu za 30. Zimske športne igre. Prijave na sedežu kluba ter po telefonu na št. 212859 ati 213905.
ZSSDI
obvešča, da bo goriški urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30.
SK DEVIN
vabi člane, da se 2. marca udeležijo veleslaloma za 30. zimske športne igre, ki bodo na Trbižu. Vpisovanje ob torkih po 20.30 na sedežu v Cerovljah. Informacije nudi tajništvo po tel. 2916004.
Do BI lige s tekmami proti boljšim nasprotnikom
Naskakovanje BI lige terja letos od ' odbojkarjev Imse Kmečke banke maksimalno angažiranost. Eden od glavnih problemov go-riskega moštva je v pomanjkanju trening tekem proti, močnejšim nasprotnikom. Slovenski prvak Salonit ne kaze velikega interesa, da bi igral z Goričani, videmski VBU pa je v bistvu slabši (čeprav nastopa v BI ligi) in za igralce ne predstavlja zadostne stimulacije. Tako so se Goričani v torek zvečer odpravili nič manj kot v Padovo, kjer so odigrali prijateljsko tekmo s tamkajšnjim moštvom SilvolIey, M je v B skupini Bi lige prepričljivo na prvem mestu, saj je v dosedanjih štirinajstih nastopih doživel en sam poraz. Kljub dolgemu potovanju se je gostovanje obrestovalo. Valovci so sicer izgubili s 3:1 (15:6,
15:12, 8:15, 15:5), vendar so v bistvu zadovoljivo prestali težko preizkušnjo. Na servisu so bili celo boljši od pa-dovske šesterke, v bloku pa so ji bili enakovredni. Razlika je prišla na dan v obrambi, še posebej pa v napadu, saj je bil glavni napadalec kanadskega porekla Silvolleya Silvestri (sicer last prvoligaša Sisley) za valovce nerešljiva uganka.
Obe moštvi sta v prvih dveh setih igrali s standardnima postava-. ma, v tretjem setu, ki ga je dobil Val, je Silvolley zamenjal enega od dveh krilnih igralcev, v četrtem setu pa so na obeh straneh stopile na igrišče tudi rezerve, za Val so bili to Buzzinelli, Simon Cemic in Flore-nin.
V sobotnem prvenstvenem kolu se bo Imsa Kmečka banka v Gorici pomerila s Futuro iz Cordenonsa.
Valovke s servisom potolkle Lucinico
Mladinke Olympie Adria Auto so se dobro upirale Azzurri - Naraščajnice: OK le Val
MLADINKE
01ympia Adria Auto - Azzurra 0:3 (11:15,8:15, 7:15)
OLVMPIA: Perše, Cetul, Katja in Vanja Batistič, Sfiligoj, Bagon, Visin-tin, Benedetti.
V	Slovenskem športnem centru je bil včeraj prvi od treh trobojev za podelitev naslova pokrajinskega prvaka med mladinkami. 01ympia je Azzurri do polovice vseh treh setov nudila dober odpor, nato pa popustila. V prvem setu so naše igralke klonile pred močnimi nasprotnikovimi servisi, v drugem setu jih je pogubila zmeda na igrišču, v tretjem setu pa je bila že nekoliko načeta njihova samozavest. Kljub temu moramo reči, da njihov nastop ni bil negativen, še posebej pa je treba pohvaliti Eleno Benedetti za učinkovito igro v napadu.
DEČKI
Val - 01ympia Koroprint 3:1 (6:15, 15:7,15:2,15:3)
VAL: Corva, Salbitani, Tonsig, Vi-sintin, Muscas, Budigna, Lucis, Suste-rini, Tassan, Isoldi, Galati.
OLVMPIA KOROPRINT: Devetak, Nanut, Mozetič, Povšič, Spazzapan, Cetul.
V	tem prvenstvu nastopajo letos tri šesterke slovenskih društev. V prem derbiju sezone so se pomerili valovci in 01ympia Koroprint. Slednja ekipa je združena in jo sestavljajo naraščaj-
niki. Treba je reči, da so igralci 01ym-pie Koroprint, ki jih vodi Lucio Batti-stič, pokazali bolj dopadljivo igro in boljšo uigranost, po prvem setu pa je prišla na dan nekoliko večja spretnost nekaterih posameznikov pri Valu, kar je v bistvu nagnilo tehtnico na stran njihovega moštva.
Valovci se bodo že jutri pomerili z združeno ekipo Soča Unitekno, kijev tej kategoriji nesporen favorit za osvojitev pokrajinskega naslova.
Danes: Torriana - Soča Unitekno
DEKLICE
Skupina A
Val - Lucinico 3:0 (15:1, 17:15, 15:1)
VAL: Danielis, Višintin, Brisco, Branca, Marvin, Devetta, Terpin, Gej, Bressan, Toros.
Delni izidi so dovolj zgovorni. Tekma je bila izenačena samo v drugem setu in to izključno zaradi napak naših igralk. Pri vodstvu nasprotnic 15:14 pa je Diana Brisco spravila set na varno s tremi zaporednimi asi. Servis je bil sploh najmočnejše orožje Goričank. Z njim so dosegle 28 direktnih točk, od teh Tamara Visintin kar enajst.
NARASCAJNICE
Skupina A
Adna Auto 01ympia - Azzurra 0:3 (0:15,3:15, 3:15)
ADRIA AUTO: Canollla, Saveri,
Faganel, Magliocca, Simi, Domi, Bla-sizza.
01ympia je tokrat igrala brez treh standardnih igralk (Cemic, Devetak in Mania), kar se je seveda poznalo, tako da solidni Azzurri ni mogla nuditi enako močnega odpora kot v prvem delu prvenstva, ko je tudi osvojila set.
Val - Libertas Gorizia 3:0 (15:4, 15:1,15:5)
VAL: Uršič, Cej, Sošol, Simčič, Jakin, Plesničar, Del Fabbro, Brescia-ni, Cumin, Cemic, Kuštrin.
Spet enosmerna zmaga za mlade Goričanke, ki v svoji skupini sploh nimajo enakovrednih tekmic. Trener Jerončič je poslal na igrišče vse igralke in jim tudi spreminjal igralne vloge, saj sta samo podajačici Naike Sošol in Jana Plesničar, ki je v tej vlogi dobro nadomestila Figljevo, stalno igrali na istem mestu. Kljub vsem nalogam, s katerimi je trener obremenil ekipo, pa je bila premoč valovk vseskozi očitna
Ostali izid 11. kola: Libertas Capri-va - Fincantieri 3:0.
Vrstni red: Val 29, Libertas Capriva 20, Azzurra 19, Libertas Gorizia T5, Adria Auto Oljrmpia 10, Cormons 3, Fincantieri 0.
Skupina B
Vrstni red: Villesse 33, Farra 30, Torriana 18, Acli Ronchi in Staranzano 17, Pieris 9, Fincantieri 6, Intrepida 2.
ŠPORT
Četrtek, 20. februarja 1997
20. OBČNI ZBOR TPK SIRENA
NAMIZNI TENIS/ ZENSKA C1 IN MOŠKA C2 LIGA
Lepi dosežki, toda novi odbor čaka precej dela
Predsednik Livio Perfot izpostavil predvsem nastop Arianne Bogateč na Ol - Finančne težave - Izvoljeno novo vodstv*
Krasovi fantje in dekleta v vrhu, a napredovanje še ne pride v poštev
V ženski C2 sestrski derbi dobila A ekipa
Občnega zbora se je udeležilo veliko število članov (Foto Kroma)
Konec prejšnjega tedna je Tržaški pomorski klub Sirena priredil 20. redni občni zbor. Uradni večerni program se je pričel s predsedniškim poročilom Livia Pertota, ki je na kratko orisal pestro delovanje kluba v pretekli sezoni. Med športnim pregledom je seveda izstopalo 12. mesto Arianne Bogateč na olimpiadi v Sa-vannahu. Zavidljive uspehe pa sta dosegla tudi Andrej Močilnik (evropa) ter Aleš Umari (laser), ki sta med drugim nastopila tudi na mladinskih evropskih prvenstvih v Angliji, Turčiji ter Španiji. Sledilo je poročilo dosežkov športnega ribolova, ki je deloval pod vodstvom Vojka Breclja. Predsednik je nato prešel na finančno plat kluba ter člane opomnil, da je tudi Sirena glede na lanske dogodke v zamejskem gospodarstvu utrpela znatno zmanjšanje prispevkov. Po drugi strani pa je s pridobitvijo novih sponzorjev uspe-
la ublažiti hujše posledice. V nadaljevanju je sledilo tajniško ter blagajniško poročilo, ob katerem so člani tudi večinsko potrdili nov proračun.
Klubsko atmosfero je še dodatno oplemenitil Bruno
Bogateč, ki je v izčrpnem poročilu med drugim dodal, da bi morala slovenska manjšina tudi glede na privilegirano geografsko lego še dodatno utrditi jadralno mentaliteto, saj imamo v Trstu Slovenci jadralni klub, ki nudi še veliko neizkoriščenega potenciala.
Sledila je glavna točka večera, in sicer izvolitev novega odbora.
Nov odbor čakata med drugim tudi dve zahtevni nalogi, in sicer izdelava novega notranjega pravilnika ter izdelava že načrtovane brošure o Sirenini zgodovini. Predsednik je z zadovoljstvom pripomnil: »Šte-
vilčna kandidatura predstavlja očiten znak, da v klubu narašča zanimanje za vsesplošno delovanje. Moram reči, da so na to nedvomno vplivah tudi športni dosežki, predvsem pa prvi nastop Arianne pred petimi leti na olimpiadi. To pa dokazuje, da športni dosežki vlivajo v ambient veliko pozitivnega elana.« Klubski večer se je odvijal v živahnem vzdušju ter odprtimi diskusijami med člani ter odborniki. Prav zato pa po samem mnenju predsednika Pertota občni zbor predstavlja življenjsko zrcalo klubske podobe.
(Domeniš)
Zenska C-l Liga
Kras - Adriatica libertas 2:3
K. Stubelj - Alesiani 2:1 (14:21, 21:7, 21:14), Kralj -T. Santini 0:2 (18:21, 9:21), Stubelj/Kralj Alesiani/Santini 0:2 (16:21, 17:21), K. Stubelj - T. Santini 1:2 (21:19, 15:21, 19:21), B. Santini - Salvi 2:1 (19:21,21:18,21:15)
V tretji državni figi Kra-sovim igralkam niti v povratnem srečanju ni uspelo nadigrati Libertasa iz Asco-li Pičena. Sobotna tekma Zenske C-l fige je bila zelo napeta in obe točki za Kras sta dosegh Kristina Stubelj v prvem dvoboju in Barbara Santini v zadnjem dvoboju šele po dodatnih setih. Gostje so v igro vključile tudi rezervno igralko, potem ko je njihova najmočnejša igralka, drugoka-tegornica Tina Santini, osvojila dve točki v invi-dualnih srečanjih in bila s kolegico Alesiani uspešna tudi v dvojicah. Njej se je Jasmin Kralj uspešno upirala le v prvem setu. Kristina Stubelj pa je močni igalki iztrgala set in na razliko (19:21) izgubila dodatnega.
Po lanskem napredovanju iz deželne v državno C-l ligo so se Krasova dekleta dobro znašla v višji ligi. Obakrat so izgubile le z Libertasom. Na kakšno napredovanje pa bi bilo po
enoletnem stažu verjetno še prezgodaj misliti. V prihodnjem kolu se bodo Krasova dekleta pomerila z zadnjeuvrščenim TT ’91 Este v Padovi.
Ostala izida 8. kola: TT ’91 Este Padova - Cus Udi-ne 1:4, Chiadino - Libertas Latisana 3:2.
Vrstni red: Kras 14, Adriatica Libertas in Cus 13, Chiadino 12, Libertas 9, TT ’91 Este 8 (Adriatica in Cus imata tekmo manj). Moška C-2 liga Kras - Cus Videm 5:0 • Simoneta - Masotti 2:0 (21:10, 21:13), Bertolotti -Taverna 2:0 (21:8, 21:13), Santini - Di Giusto 2:0 (21:7, 22:20), Simoneta -Taverna 2:1 (21:12, 16:21, 21:13), Santini - Masotti 2:0 (21:11,21:10)
Proti zadnjeuvrščenemu Cusu so imeli Krasovi fantje v 12. kolu deželnega prvenstva lahko delo. Razveseljivo je, da sta po dve točki prispevala mlajša člana ekipe Bojan Simoneta in Peter Santini. Svoj prispevek pa je dal tudi kapetan Andrea Bertolotti. Nasprotniki so krasovcem odšči-pnili le en niz in kmalu bi še enega, ker je Santini proti Di Giustu po lahki zmagi v prvem setu preveč lahkotno začel naslednjega.
Položaja Krasovih fantov v C-2 in deklet v C-l sta podobna. Oboji se dobro držijo v svoji figi. Nahajajo
se tik pod vrhom, vendar pa za prestop in spopad z ostrejšo konkurenco jim manjka še marsikatera izkušnja.
Zenska C-2 liga Kras A - Kras B 4:1 Doglia - Ciuffarin 2:0 (21:6, 21:10), Blasone -Tretjak 2:0 (21:18, 21:18), Sardo/Doglia - Vidoni/Ge-rebizza 2:0 (21:14, 21:12),
Bojan Simoneta (F. Kroma)
Sardo - Tretjak 1:2 (21:19, 18:21, 9:21), Blasone - Ciuffarin 2:0 (21:10, 21:5)
Dva kroga pred koncem prvenstva sta se v klubskem derbiju pomerili med seboj obe Krasovi ekipi. Po pričakovanju je bila boljša A ekipa.	(J.J.)
Novi odbor Sirene
Bruno Bogateč, Vojko Brecelj, Miran Dolhar, Adriana Godina, Andrej Gregori (mladi), Duilio Ferluga, Edoardo Filipčič, Igor Košuta (novi), Danilo Matijačič, Robert Mosetti (novi - mladi), Livio Pertot, Andrej Prašelj, Oskar Siškovič, Alessandro Starc (novi - mladi), Peter Sterni (novi - mladi).
Razsodišče: Majda Pertot - Gerdol, Valerio Kozina ter Mario Gregorič (novi).
Nadzorni odbor: Boris Kuret, Danilo Magajna (novi), Marko Oblak (novi).
PLANINSKI SVET ..PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET.. PLANINSKI SVET...
Prireditve ob 30. obletnici Zimskih športnih iger
SPDT pripravlja vrsto prireditev v počastitev 30. obletnice društvenih zimskih športnih iger. Za rekreacijo na snegu, ki se je potem razvila v pravo tekmovalno mrzlico, je SPDT dalo pobudo pred tremi desetletji. Zamisel takratne predsednice dr. Sonje Mašera in prof. Bojana Pavletiča - prve igre so bile na Črnem vrhu nad Idrijo februarja 1967. leta - je iz leta v leto pridobivala vedno več privržencev med zamejsko mladino in se razvila v pravo gojenje smučarskega športa, v agonizem in z včlanjenjem v vsedržavno smučarsko zvezo FISI ter z nastankom novih smučarskih društev.
V počastitev tridesetletnega jubileja je SPDT pripravilo vrsto prireditev, ki se bodo zaključile s tekmovanjem v veleslalomu. Ze danes bo v Greogričevi dvorani v sklopu teh prireditev predavanje Marka Čara, ki bo v sliki in besedi pokazal in opisal svoj drzni in tvegani spust z desko po pobočjih osemtisočaka Gashebrun v Karakorumu. Na predavateljski večer, ki se bo pričel ob 20.30 so vabljeni predvsem smučarji, lubiteji spustov po belih poljanah. Prihodnji četrtek, 27. februarja, pa pripravlja SPDT spominski večer pod naslovom »SPDT - 30 let na smučeh«, na katerem bodo prvi pobudniki športnih iger na snegu obujali svoje spomine o tem, kako je nastala zamisel. Posamezni odborniki - elani tedaj nastalega smučarskega odseka pa o tem, kakšni so bili organizacijski prijemi in težave ob prirejanju smučaskih avtobusnih izletov in tekmovanj, tja do vztrajnih prizadevanj in trmastih zahtev, da bi bila društvena smučarska dejavnost priznana s strani vsedržavne zveze FISI. Večer bo obogatil prikaz fotografske in filmske dokumentacije s prvih iger.
Krona prireditev pa bodo tridesete jubilejne zimske športne igre 2. marca na Trbižu, za organizacijo katerih gre vsa pohvala sedanjim prizadevnim mladim članom smučarskega odseka, ki so se nezadržno in z vsemi silami spravili v pripravo društvenega jubilejnega športno-smučarskega praznovanja. Razpis so že razposlali in sedaj čakajo na prijave.
Na dan tekmovanja mladih in starejših smučarjev 2. marca prireja SPDT tudi avtobusni izlet, na katerega vabi predvsem člane, lju-
bitelje smučanja, da bodo v Cimvečjem številu v prijetni družbi proslavili društveni jubilej. Prijave sprejema ZSSDI (tel. 635627) do zasedenosti prostorov.
Odkrivanje tržaške okolice
Večina izletnikov, ki se je prejšnjo nedeljo udeležila izleta SPDT po tržaški okolici - bilo je nad 60 planincev - je bila navdušena nad pobudo. Planinci so se s Kolonje napotili po gozdnih stezah Vile Giulia in stranskih poteh Bajardovca, Me-tlikovca in Sv. Ivana do Lonjerja ter med potjo odkrivali skrite, lepe kotičke odmaknjenih predelov tržaške okolice z zgodovinskimi spomeniki, ki pričajo o večstoletni prisotnosti slovenskega življa ter se naužili prekrasnega razgleda na mesto. K temu je prispevalo lepo sončno in za ta čas sorazmerno toplo vreme pa tudi hoje ni bilo toliko kot napovedano. V skopih štirih urah in pol z vmesnimi postanki za temeljiti ogled in spoznavanje zanimivosti ob prehojeni poti, so izletniki pri-pešačih v Lonjer. Bilo je še zgodaj za družabnost in pozno kosilo ali zgodnjo večerjo v prostorih KK Adria in KD Lonjer - Katinara v bivši gostilni pri Zupanovih, zato so se napotih še na Katinaro, od koder se je potem širil pogled na ves v soncu ožarjen Breg, tja do miljskih hrobov in še dlje. Najbolj veselo in prisrčno je bilo potem v prostorih lonjerskega društva, kjer so planinci sedli za obloženo mizo in v najboljšem vzdušju zaključili tokrat drugi izlet SPDT po tržaški okolici.
Film o Zahodnih Julijcih in Karnijskih planinah
Na Pomorski postaji je prješnjo soboto veliko število gostov in povabljencev prisostvovalo lepi kultumo-planinski prireditvi. Radiotelevizijska ustanova RAI in vsedržavni alpinistični klub CAI sta predstavila kraktometražni videofilm o Zahodnih Julijcih in Karnijskih planinah po zasnovi priznanega raziskovalca in režiserja Folca Quilicija. Film je prvi od serije osmih filmov, v katerih Quilici obravnava lepote in zanimivosti vsega Alpskega loka od Jadrana do Li-gurske obale.
Avtor filma je prikazal izreden planinski svet vršacev, ki se pnejo nad Kanalsko dolino tja do značilnih kamnitih formacij, ki jih podstavljajo Karnijske Alpe, pri čemer je svoje slikovno pripo-
vedovanje dopolnil z objektivnim komentarjem, v katrega je vnesel etnične elemente s prikazom ljudi, ki živijo v teh gorskih predelih in dal predvsem poudarek Rezijanom in prebivalcem v okolici Saurisa.
Film bodo predvajah v marcu v televizijski oddaji Geo.
Pohod »Arihova peč«
Slovensko planinsko društvo Celovec prireja v sodelovanju s Slovensko športno zvezo in Slovenskim prosvetnim društvom Rož v Šentjakobu v Rožu 19. zimski pohod »Arihova peč« v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo. Pohod, na katerega so vabljeni planinci iz zamejstva in matice, bo v nedeljo, 2. marca, s pričetkom ob 9. uri. Pričel se bo pri Polancu na Cememici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu in potekal mimo nekdanjega partizanskega bunjerka do planinske koče nad Arihovo pečjo, od koder se bodo pohodniki mimo Resmanove lovske koče vrnili do Polanca.
Prireditelji sprejemajo prijave, za katero je treba plačati 60 šilingov, pred začetkom pohoda. Poskrbeli so tudi za malico in pijačo vsem udeležencem, za večkratno udeležbo pa je predvidena podelitev značk. Do urejenega parkirnega prostora bodo namestili kažipote. (L.A.)
Zbornik Slovenskega planinskega društva Gorica 1945-1995
V prihodnjih dneh bo izšel (je že v tiskarni) zbornik Teh naših petdeset let, ki ga je izdalo Slovensko planinsko društvo Gorica ob zlatem jubileju. Knjiga, ki jo je uredil uredniški odbor, obsega 168 strani srednjega formata in je bogato opremljena s fotografijami. Prinaša strnjeno kroniko dogodkov od leta 1945 do 1995 in tudi nekaj dogodkov iz lanskega leta. Zbornik bodo predstavili na občnem zboru društva, ki bo 14. marca v Kulturnem domu. O planinstvu na Slovenskem in posebej na Primorskem ter v Gorici bo spregovoril ravnatelj novogoriške knjižnice Franceta Bevka in planinski delavec Rajko Slokar. Knjiga bo na razpolago proti skromnemu prispevku. Na 49. občnem zboru bodo prikazali tudi kratkome-tražni film, ki ga je pred več kakor tridesetimi leti posnel pokojni Slavko Rebec, na slovesnosti v Za-ročišču pri Kobaridu.
Pomlad trka na vrata, zaključuje se zimsko-športna sezona
V	nedeljo, 23. t.m., se bo v Podkloštru sklenil letošnji (nedeljski) tečaj smučanja in deskanja, ki ga je društvo prvič priredilo ob pomoči in sodelovanju lastnih vaditeljev. Tečajev različnih stopenj se je udeležilo nad 60 članov društva.
Devetega marca bo na Trbižu društveno tekmovanje za člane in prijatelje SPDG. Pred tem, 2. marca, se bodo predstavniki društva udeležili Zimskih športnih iger na Trbižu (vpisovanje do vključno torka, 25. t.m.), 16. marca pa Zamejskega smučarskega prvenstva na Zoncolanu, ki bo dejansko sklenilo letošnjo sezono, med katero je uspešno delovala tudi Smučarska šola.
V	programu 1997 je tudi nekaj zanimivih pohodov
V	prihodnjih dneh bo na razpolago okvirni program organiziranih izletov, pohodov, družabnosti in drugih prireditev SPDG. Člani društva bodo program lahko dvignili na občnem zboru 14. marca.
Naj povemo, da bo društvo skušalo ugoditi željam elanov in popestriti ponudbo tako imenovanih družinskih planinsko-kultumiških izletov. Tako se napoveduje izlet na Učko nad Reko, obisk Snežnika in Cerkniškega jezera, jeseni pa udeležba na znanem pohodu »Od Litije do Čateža«. Za ljubitelje narave in zanimivosti naj omenimo še dvodnevni izlet na Monte Baldo nad jezerom Garda.
Sedež SPDG odprt dvakrat tedensko
Člani in prijatelji društva prav gotovo vedo, da je sedež (v ulici Malta 2 - tel. 33029) odprt dvakrat tedensko. Ob sredah od 11. do 12. ure, ob četrtkih pa od 19. do 20. ure. Občasno pa so pri društvu nas razpolago tudi druge dni, ko je v teku vpisovanje za razne pobude, tekmovanja itd. V omenjenih dneh člani lahko poravnajo članarino (priporočljivo je, da to naredijo v prvih mesecih leta), prijatelji, ki želijo postati člani predložijo vpisnico itd. Ker so članarine glavni reden dohodek društva, je pravočasno vplačevanje eden od osnovnih pogojev za redno delovanje.
Društvo nadalje naproša naročnike na revijo Planinski vestnik, naj obveznost poravnajo čim-prej, kajti pogoji so se letos spremenili. Namesto dveh obrokov, je treba celoten znesek vplačati do konca marca.
Četrtek, 20. februarja 1997
NAPOVEDI PRIREDITEV
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
KOROŠKA
TPST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
Jutri, 22. t. m., ob 17. uri (Red S): Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Režija Ulisse Santic-chi; dirigent Tiziane Severini. Ponovitve: v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri (Red G); v torek, 25. t .m., ob 20. uri (Red E); v sredo, 26. t.m., ob 20. uri (Red F); v četrtek, 27. t.m., ob 20. uri (Red L). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12,16-19.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 21. t.m., ob 20.30 (red petek) »Uomo e galantuomo« Eduarda De Filippa. Nastopa in režira Luca De Filippo. V abonmaju: odrezek št. 15 - modri.
Od 25. t.m. do 2. marca »Un patriota per me« J. Osborneja. Režija Giancarlo Cobelli. Nastopa Massimo Belli. V abonmaju odrezek št. 8 - rumeni.
Gledališče Cristallo Danes, 21. t.m., ob 20.30 bo na sporedu Molierova komedija »Le intelettuali«. Režija Toni Berto-relli. Nastopa Valena Ciangottini. Ponovitvi jutri, 22. t. m., ob
20.30	in zadnjic v nedeljo, 23. t. m., ob 16.30.
Gledališče Cristallo - Gledališče Miela
TRST
Gledališče Miela: danes, 21. t.m., ob 19. uri film »Fuga dalla
V	teku je abonmajska kampanja za Ciklus »Teatralmente intrec-ci«. Abonmaje lahko dvignete v gledališčih Cristallo in Miela ter v uradih UTAT. Za informacije tel. št. 390613/365119 GORICA
Kulturni dom
Danes, 21. t.m., ob 21. uri literarni večer slovenske, italijanske in furlanske poezije z naslovom »Pogledi na svet«. Nastopili bodo: L. Deiuri, M. Tolusso, R. »Rumple« Russo, T. VreCar, G. Fierro in F. Tornada. Glasbena spremljava saksofonista Paola Gregoriga. Vstop prost.
Gledališče UGG OTROŠKE PREDSTAVE - V nedeljo, 23. t. m., ob 17. uri bo na sporedu predstava»Pe-ter in volk« v postavitvi SSG.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 24. in v torek, 25. t. m., ob 20.30 »Antigona«. Režija Maurizio Paniči; nastopajo Pamela Villoresi, Bruno Armando, Fulvio Falzarano. GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
V	soboto, 1. marca, ob 20.45 in v nedeljo, 2. marca ob 17. uri bo na sporedu delo Alberta Corbat-ta »L’appartamento«. Režija Tullio Svettini. Nastopata Gi-glio Boemo in Omella Dovier.
scuola media« in ob 21 uri film »Little Odessa«.
BELJAK
Studiobuhne Villach: danes, 21. t. m., ob 10.30 in ob 20. uri »Krach im Hause Gott« (Feluc Mitterer), nast. »Teatr brez...«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&k: danes, 21. t. m., ob 19. uri predavanje Alijana Končan Mo-scatello na temo »Samoobramba žensk« (samo za ženske).
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme stru-mentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 24. t.m., ob 20.30 koncert pianista Ollija Musto-nena. Na sporedu Bach in Sho-stakovich.
Gledališča Rossetti
V	nedeljo, 16. marca od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kantavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
GORICA
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	ponedeljek, 24. t. m., ob
20.30	koncert harmonikarja
TINJE
Dom prosvete: jutri, 22. t. m., ob 9. uri Dan Čebelarjev. Predavata inž. Matevž Krasnik in dr. Janko Božič.
PLIBERK
Farna dvorana: jutri, 22. t. m. ob 19.30 »Zdrahe v božji hiši« v izvedbi »Teatr brez...«.
Corrada Rojaca v priredbi Glasbene matice in Kulturnega doma.
V	petek, 28. t. m., ob 20.30 koncert Iztoka Mlakarja. Pri-rerajo Dijaški dom, ZSKD in Kulturni dom.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 Jutri, 22. t.m., ob 19.30 Zaključilo se je obdobje... -zadnja Lisztova klavirska dela na CD-ju Luca Ferrinija.
V	soboto, 1. marca, ob 19.30 Kadar ciprese Sumijo - samospevi Stefana Maurija na verze Ljubke Šorli.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 27. t. m., ob 20.30 »I Cameristi«, Corrado Orlando in Giorgio Cevorato (klarinet), An-drea Bressan (fagot), Dileno Bal din (rog), Paolo Zordanazzo, Enrico Ragazzo, Andrea Pecolo in Luisa Messinis (violina), Alessandro Savio (viola), Giuseppe Barutti (Celo). Na programu Brahms in Schubert.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TPST
Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi. Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Ca-valiere, C. Ciussi, B. Muna-ri, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bas-sanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. '
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 7. marca razstavlja umetnik Ottavio Bomben. Galerija Lipanje-puntin (Ul. Diaz 4): do 11. marca je na ogled razstava
Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«. Urnik: od 11.00-13.OO ter od 16.30-
20.00,	ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do 7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei seco-li«.
Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«. Galerija Kulturni dom: do 2. marca razstavlja goriski slikar Livio Comissa.
RAZSTAVE
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija (Burggasse
8): »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije.
Galerija Carinthia: do konca februarja razstavlja Oliver Debre.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&K Center: SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO -do 3. marca si lahko ogleda-
te razstavo »Planine v sliki« Do ponedeljka, 24. t .m., je v isti galeriji na ogled razstava »Denar, Denaro, Gel d« - Oliver Marčeto in Niko Sturm.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: na ogled je razstava »Dialog« - grafike in skulpture M. Lassniga, V. Omana, G. Boke in K. Kollerja.
PRED NAROČNIN E 1997 - PREPNAROCNINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna
Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir)
KAKO PLAČATE:
^ prednaročnino lahko plačate na upravi ^ Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
^ na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ^ raznašalcih Primorskega dnevnika
TV SPORED
Četrtek, 20. ferbuarja 1997
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Mlljejr
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
Gustav TV DNEVNIK Pri nas doma (ponovitev)
® RAI 1
6.30
9.35
11.25
11.30
12.25
12.35
13.30
14.10
16.00
17.30
17.50 18.00
18.10
18.45
19.35
20.35
20.40
20.50
23.20
23.25
'0.00
0.30
1.00
1.45
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: La straniera (pust., ZDA ’54, i. Greer Garson) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Kadar se ljubi(i. Jane Seymour, Joe Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
TV film: Un angelo di nome Gabriel (dram., ZDA '94, i. Ann Jillian) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Gargoyles Nan.: Zorro Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia sera - Italija zveCer
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Aktualno: Zakaj Sanremo je Sanremo? - Zakulisne zanimivosti o festivalu Glasba: 47. Festival italijanske popevke (vodi Mike Bongiorno)
Dnevnik
Aktualno: DopoFestival (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Dok.: Faraonovo oko Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Dokumenti: 15. Festival italijanske popevke
RAI 2
7.00
8.45 9.35
10.45
11.00
11.15
11.30
13.00
14.00
16.15
16.30
18.15 18.40
19.00
19.50
20.30
20.50
22.25
23.25
0.30
Variete za najmlajše Schwarzwaldska klinika Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Dnevnik
Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti)
17.15 dnevnik - flash Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hunter (i. Fred Dryer)
Variete: Sanremo in aria Večerni dnevnik Film: Tracce neha sabbia - VVhite Sands (krim., ZDA ’92, i. W. Dafoe, Mickey Rourke)
Nan.: Law and Order Dnevnik, 0.05 Danes v Parlamentu, 0.15 Nočni šport
Film: La fine e nota (dram., It. ’92, i. F. Benti-voglio, V. Kaprisky)
dl RAI 3
6.00
8.40
10.30
12.00
12.15
13.05
14.00
14.55
15.35
16.40
17.00
18.30
19.00
19.55
20.40
22.30
22.50
0.30
1.10
1.15
Jutranji dnevnik Film: Colpo grosso a Ga-lata Bridge (krim., ’65) Videosapere: Vstop prost, Potovanje po Italiji, Filozofija, dokumenti Dnevnik
Aktualno: Telesogni Čudeži kinematografije Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik. 15.05 Tgr Bellitalia Športno popoldne Famosi per 15 minuti Dok oddaja o narava-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tgr - Regioneitalia Aktualna odd.: Tg3 Pri-ma serata (vodi Lucia Annuziata)
Dnevnik, deželne vesti Boks: Duran-Murray (SP WBU v vel ter kat.) Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Film: Sorrisi di una notte d’? estate (kom.. Švedska ’57, r. I. Bergman)
§8 RETE 4		ITALIA 1	
	Nad.: Claudia		Otroški variete Ciao ciao
	Nan.: Cliente		mattina, vmes risanke
	Pregled tiska		Nan.: Highlander
	Nad.: Kassandra, 10.00		Aktualno: Planet
	Zingara, 10.30 Ali del de-		Nan.: Magnum P.L (i.
	stino, 11.00 Aroma de		Tom Selleck), 11.30 Mc
	cafe, 11.45 Milagros,		Gyver
	11.30 dnevnik		Šport studio, 12.25 Odpr-
	Variete: La ruota della	|^pjj	ti studio, Fatti e misfatti
	fortuna - Kolo sreče		Nan.: Helen in njeni
	Dnevnik Tg 4	, tv-	prijatelji
	Aktualno: Es 1’ essenza	iElETi]	Variete za najmlajše:
	della vita		Ciao Ciao Mix in risanke
	Nad.: Sentieri - Steze		Variete: Colpo di fulmine
	Film: I figli di nessuno		(vodi A. Marcuzzi)
	(dram., It. ’51)	im	Nan.: Baywatch (i. D.
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		Hasselhoff, W. Malick)
	sto (vodi I. Zanicchi)	mm	Variete: Planet
	Dnevnik in vreme		Nan.: Bayside School,
	Variete: Game Boat		17.00 Primi baci, 17.30
	TV film: Chicago Hospi-		College
	tal (dram., ZDA ’95, i. R,		Odprti studio, vreme,
	Hart, H. Elizondo)		18.55 Šport studio
	Film: 11 grande Gatsby (dram., 73, i. R. Redford) 1.25 pregled tiska.		Nan.: Beverly Hills, 20.00 Happy Days (i. Henry VVinkler)
			Aktualne teme v oddaji: Moby Dick (vodi Michele
			
Ul CANALE 5			Santoro) Nan.: L’ ombra dllo scor-
			pione (i. G. Siniše)
			Aktualno: Fatti e misfatti
	Na prvi strani, vreme		Italija 1 šport
	Variete: Maurizio Costan-		Aktualno: Planet
	zo Show (ponovitev)		Nan.: Mannix
	Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla		
	Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5	# TELE 4	
	Aktualno: Sgarbi quoti-		
	diani		
	Nad.: Beautiful (i. Ron		19.30, 23.00 Dogodki in
	Moss, Hunter Tylo)		odmevi
	Aktualne teme: Uomini e		Nad.: La ribelle
	donne - Moški in ženske	jjH	11 supplemento
	Nan.: Una bionda per		Pripovedi iz Westa
	papa - Blondinka za oce-		Gospodarstvo
	ta (i. Patrick Duffy)		In diretta - V živo
	Otroški variete Bim Bum		I forti do Forte Coraggio
	Bam in risanke		Gospodarstvo
	Nan.: SuperVicky		
	Aktualna kronika: Veris-		
	simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina	($) MONTECARLO	
	Paradi, Enrico Papi)		
	Variete: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis)		19.30, 22.30, 1.20 Dnev-
	Dnevnik TG 5		nik, 19.50 Šport
	Variete: Striscia la noti-		National Geographic
	zia (vodita Ezio Greggio,		Strrogo osebno
	Enzo lacchetti)		Film: Mia moglie 6 di le-
	Film: Fermati, o mamma		va (kom., ZDA ’55)
	špara (kom., ZDA ’92, i.		Variete: Tappeto volante
	S. Stallone, E. Getty)		SP v nord. smučanju
	Dnevnik		Aktualno: Check Point
	Variete: Maurizio Costan-		Film: Dieci piccoli India-
	zo Show, vmes (0.00)		ni (krim., ZDA ’90)
	nočni dnevnik TG 5		Film: L’ isola del sole
	Sgarbi quotidiani		(pust., ZDA ’29)
{r Slovenija 1 {r Slovenija 2
S	Vremenska panorama		- 0.20 Teletekst TV Slo-
m	Včeraj, danes, jutri		venija
M	Videoring		Euronevvs
	Zimski počitniški pro-		Tedenski izbor: Razve-
	gram: Pri Periskopovih -		drilna oddaja TV Koper-
	Tepežkanje in koledniki		Capodistria: Karaoke (po-
	(4. del); 9.35 dok.: Očivi-		novitev)
	dec - Ribniki in reke		List in cvet: Zimsko
	Tedenski izbor: nan. Ča-		cvetje (3. oddaja)
	robne v velemestu ZDA,		Evropsko tekmovanje
	17. epizoda)		mladih
	Ameriški film: Ko mesto		Ameriška nanizanka: Po-
	spi		sadka (1. del)
	Poljudnoznanstvena se-	1™	Šport
	rija: Podobe narave ( Ka-		Dok. oddaja: Ljubezen
	nada, 12. del)		Ameriška nanizanka: El-
H	Poročila	n	len Cleghorne (13. ep.)
H	Tedenski izbor: TV igrica		Nanizanka: Echo Point
m	- Kolo sreče		(Avstralija, 9. ep)
H	Made in Slovenia		Angleška nanizanka: Po-
	Videostrani		deželski utrip (i. Nick
	Novice iz sveta razvedri-		Berry, Niamh Cusack,
	la		Derek Fovvls, 3. epizoda)
imeli'	Tedenski izbor: V vrtincu		Šport
IhB	Dosje J.K. - Umor (I. Kar-		Oddaja o računalništvu:
	lovsek - A. Tomašič)		Resničnost resničnega
IP.j-ft!	Videostrani		Avstralska nanizanka:
InB	Obzornik		Echo Point (10. epizoda)
	Otroški program: Santo		Napovedniki
	Žuzkito (ris., ZDA)		Včeraj, danes, jutri
	TV igrica: Hugo		Italijanski film: Bix -
	Po Sloveniji		Zgodba o legendi (r. Pupi
	Sejem moda		Avati, i. Bryant Weeks,
	Tv igrica: Kolo sreče		Emile Levisetti)
3n	Včeraj, danes, jutri		Sejem moda
M	Risanka		Pisave
	TV Dnevnik, vreme, šport		Angleška dokumentarna
	Tednik		oddaja: Glive Barker
	Napovedniki		Evropski kulturni maga-
? E	Forum		zin: Aliča
i	Nan.: Pokončni policaji (VB, i. Rowan Atkinson, Kevin Allen, D. Haig, 7.)		Pisave (pon.)
SE	Včeraj, danes jutri		
	Odmevi, vreme, šport		
wm	Omizje		
FE	Včeraj, danes, jutri		
	Tednik, 1.00 Forum		
® Koper
Euronews
Piranski glasbeni večeri
Zgodovina Amerike (16. del dokumentarne serije)
Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Nedeljska reportaža, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Nočni sodnik
Dokumentarna oddaja: Vatikanski muzeji Četrtkova športna oddaja Aktualna odd.: Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronews
Program v slovenskem jeziku - Zabavno glasbena oddaja: Karaoke - Dobra volja je najbolja
15.00
16.00
17.30 18.00
18.30
19.00 19.20 19.45
20.30
21.00 22.00 22.15
22.30
~\
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.30 Stergo ergo; 17.00 Glasba ob'5-ih; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška Country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru: Spet ta jazz.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pro-
gram; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Operni pevci; 17.00 Banchetto musi-cale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Kratka igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo slov. skladatelje; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan;
7.45	Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo;
9.00	Servisne informacije; 9.40 Hit dneva;
9.45	Od otroštva do mladosti; 10.40 Power play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 ©poldnevnik;
13.00	Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.45	Informativni servis; 17.15 Poročilo z borze; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr. - M. Vuksanovič; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr..
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri
val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14,33 Sigla single;14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Gospa Judit (I. Cankar, prip. M. Sardoč, 22. del); 9.40 Rubrika o pravni ureditvi italijanske republike; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 MPZ S. Kosovel; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Dopisnice z najbližjega vzhoda, nato Evergreen; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Žila.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 -535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
16
Četrtek, 20. februarja 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
J. . SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
0	Kr	
	[ u	t	
6 66
666
XX c
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.33 Dolžina dneva 10.28.
Luna vzide ob 16.21 in zatone ob 5.28.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.35 najnižje -17 cm, ob 8.14 najvisje 38 cm, ob 14.50 najnizje -54 cm, ob 21.23 najvisje 38 cm. Tutri: ob 3.03 najnižje -22 cm, ob 8.44 najvišje 40 cm, ob 15.14 najnizje -55 cm, ob 21.43 najvisje 41 cm.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje.
Zjutraj in dopoldne bo vremenski vpliv Se obremenilen, popoldne pa bo vreme na splosno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno.
ČEDAI

OVIDEM -1/12
—^N. GORICA GORICA n -1/12 O

'LJUBLJANA
-2/10
Sl
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH

POSTOJNA
o -t'7
N. MESTO -4/9
O
ZAGREB .3/9 O
KOČEVJE
TRST
1/12
	°C		°C
500 m			6	2000 m			-3
1000 m			3	2500 m 			-6
1500 m			0	2864 m			-9
6°'
RTOROŽ

CRNOMEU
O
UMAG U. ^
O	OPATIJA
POREČ PAZIN	O
O
REKA 2/12
1
Slovenija: V petek in soboto bo pretežno jasno in cez dan nekoliko topleje.
				
rim				B-
Zadrski srednješolci vdrli v podatkovno bazo Pentagona
ZADAR - Trije zadrski srednješolci, dijaki prvega letnika matematične gimnazije, so preko Interneta vdrli v podatkovno bazo Pentagona. Zagrebški Radio 101 je poročal, da so Američani pri Interpolu sprožili postopek iskanja vsiljivcev, saj naj bi vdor v računalniški sistem ameriškega obrambnega ministrstva povzročil razbijanje šifer podatkovne baze in zato tudi gmotno škodo. Neuradni viri trdijo, da zadrski srednješolci niso "računalniški kriminalci", temveč da so se preprosto "igrali". (STA)
Dobrodelni pohod od Hong Konga do Pekinga
PEKING - Sedemnajst mladih Kitajcev se je odpravilo na dobrodelni pohod od Hong Konga do Pekinga, da bi na tak naCin zbrah sredstva za pomoC pri šolanju otrokom iz siromašnih gorskih področjih Kitajske. Pohodniki nameravajo na svojem 2888 kilometrov dolgem pohodu, ki naj bi trajal štiri mesece in se končal na Kitajskem zidu pri Pekingu, zbrati 2, 56 milijona ameriških dolarjev. (STA/Tanjug)
Srčni vzpodbujevalnik za 107-letnika
LONDON - V Veliki Britaniji je medicina zabeležila nov rekord - sreni vzpodbujevalnik so vgradili najstarejšemu Škotu, ki šteje nic manj kot 107 pomladi. Pacient je po operaciji povedal, da se počuti zelo dobro ter da se bo kmalu vrnil k svojim kmetijskim opravilom. 2e vec desetletij namreč na svojem vec kot pol hektarja velikem imetju goji žitarice. Povprečna starost bolnikov, ki jim v Veliki Britaniji vgradijo sreni vzpodbujevalnik, je 72 let. (STA/Tanjug)
Podedovani geni za okus
SEATTLE - Ne marate brokolija? Naj vam to ne vzbuja slabe vesti, saj za to niste krivi sami, temveC vaši geni. Ameriški znanstveniki so namreč odkrili, da je nagnjenost k sprejemanju ali zavračanju določene vrste hrane dedna. Hrano, kot sta brokoli ali brstični ohrovt, nekateri zavračajo samo zato, ker je tako "zapisano" v njihovih genih. Znanstveniki so ljudi razvrstili v tri kategorije: nepokuševal-ce, pokuševalce in super pokuševalce - odvisno od tega, kako intenzivno čutijo različne okuse. "Otroci super poskuševalcev iz genetskih razlogov za nobeno ceno ne bodo hoteh jesti brokolija ali brstičnega ohrovta, " trdi Adam Drewnowski, eden izmed znastvenikov. (STA/Hina)
S festivalom svetilk si Tajvan obeta obilo sreče in uspeha
Na Tajvanu so praznovali festival svetilk, s katerim si obetajo obilo sreče in uspeha. Najbolj svečano je bilo v Cankajšekovem memorialu, kjer je bilo kar 280 svetilk (AP)
Že Mussolinija so podkupovali
DUNAJ - Kot piše avstrijski tednik Profil, je italijanski zgodovinar Mauro Canali odkril motiv za umor socialista in voditelja opozicije Giacoma Matteot-tija, čigar življenje se je nasilno končalo 12. junija 1924. Canali je v ameriških, britanskih in italijanskih arhivih našel doslej neznane dokumente, ki dokazujejo, da je nekdanji ameriški naftni koncem Standard Oil (sedanji Exxon) italijanskemu »du-ceju« Beni tu Mussoliniju leta 1923 plačal mastno podkupnino za to, da bi lahko v Italiji poceni vrtal nafto in zemeljski plin. V javnosti je vodja fašistov še naprej ostajal sovražen do Američanov. Matteot-tiju je zgodba o podkupnini prišla na ušesa in hotel jo je razkriti v parlamentu, vendar ga je na dan načrtovanega govora ubila skupina črnosrajčnikov. Smrt Matteottija je pomenila konec parlamentarne demokracije v Italiji in dejanski pričetek Mussolinijeve diktature. (STA)
Tretjina Madžarov predebela
BUDIMPEŠTA - Tretjina Madžarov ima preveč kilogramov, 13 odstotkov pa se jih je celo uvrstilo v kategorijo pretirano debelih; 44 odstotkov prebivalcev ima normalno tezo, medtem ko je vsak osmi Madžar suh. Višek kilogramov je po oceni prehrambenih shokovnjakov predvsem posledica nepravilne prehrane. Madžari povprečno porabijo 34 odstotkov svojih prihodkov za hrano, vendar vsi ne kupujejo enakih izdelkov. Ankete so tudi pokazale, da se 26 odstotkov Madžarov prehranjuje načrtno, nekaj manj se jih ravna po svojih navadah, ostali pa, kakor utegnejo. Prva skupina namesto masti, začimb in mesa večinoma uporablja jedilna olja, margarino, sadje in zelenjavo, medtem ko drugi prisegajo na tradicionalno težko in pikantno madžarsko kuhinjo. V Budimpešti in drugih madžarskih mestih vedno veC pozornosti namenjajo kvaliteti prehrane, na podeželju pa so še vedno naj večji ljubitelji slanine, svinjskega želodca, klobasic in golaža. (STA/Tanjug)
Brlog pošasti iz Loch Nessa
INVERNESS (VELIKA BRITANIJA) - Pošast iz škotskega Loch Nessa ima svoj brlog v globini 250 metrov pod površino istoimenskega jezera. V to je vsaj prepričan 45-letni George Edvvards, elan škotske obalne straže. Med neko vajo je v zalivu Ur-quart sonar nenadoma pokazal globino 252 metrov, trideset metrov vec kot v neposrednji okolici. Po Edwardsovem mnenju je to podvodna jama, v katerem se skriva Nessie, ali celo predor povezan s kakim drugim jezerom ali celo morjem.