Cena 70 lir Tihe obljube in glasni molk (Pozdravljata novo leto v Beneški Sloveniji) . Deželni predsednik Berzanti je ?e enkrat obiskal Nadiške doline 'n so mu za njegov obisk dne 23. decembra 1969 sklicali župane Na-“"dh dolin in še župana iz Tavor-lane in Prapotnega. Med letom so »ide pogostne intervencije deželnih svetovalcev v deželnem svetu glejte narodnostnih pravic beneških “lovencev in drugih Slovencev v videmski pokrajini ter glede samega ^vljenjskega obstoja slovenske skupnosti v Beneški Sloveniji spri-p razkrojevalnih sil emigracije, posebno pogosto sta se zavzema-. za beneške Slovence komunistič-ui slovenski deželni svetovalec Lov-in slovenski svetovalec dr. st?ka, zastopnik Slovenske skupnost1- Glede narodnostnih pravic je valil Berzanti krivdo na rimsko 'lado, ki da si je zase pridržala Pristojnost reševati narodnostne Pravice, a za gospodarske stvari 16 navajal, da dežela preučuje vr-sto ukrepov v korist slovenskemu Prebivalstvu Nadiških dolin. Zago-~v>jal pa je, da je deželnemu od-“uru posebno pri srcu dobrobit teh zaostalih in revnih dolin, ki jim sesa vso moč emigrantski rak. Ob sprejemu posebne delegacije sueških Slovencev dne 10. okto-Pra je Berzanti v svojem odgo-nni ng številne zahteve članov negacije predvsem izrazil pomi-fl^ke, da je nemogoče zadržati ?uade ljudi, ki stremijo po boljšem ^njenju in ki jih je nemogoče zarezati doma. Priznal je razsodnost Otonom delegacije v njihovih gospodarskih zahtevah, a je tudi sam P°kazal pravo mero razsodnosti, ko f Priznal, da ERSA (deželna usta; lova za kmetijstvo) lahko naredi "tokaj koristnega v Nadiških doli-au, toda čudežev tudi ona ne "tore delati, ter je treba upošteva realno stanje. Berzanti je iz-azd dvome celo glede predloga Upnika Cenčiča, da bi zgradili J*!« tovarno za delavce Beneške tovenije v Čedadu in ne v sami ftortopki Sloveniji, toda tudi nad m je zmajeval Berzanti z gla-u> da je zelo težko postaviti bistrijo v Čedadu. .J*0 raznih intervencijah in sploš-n debatah v deželnem svetu o 'tospodarskem razvoju v Nadiških jtottaah je moral deželni odbor ob oncu leta sporočiti neke ukrepe * P? vsaj dati konkretnejša za-| tovila, kaj bo sploh ukrenila de-a v letu 1970 na upravnem in '"Spodarskem področju Nadiških n a.n- T° je terjala tudi navzoč-2i.st. številnih emigrantov na bo-ctuh počitnicah po vseh vaseh š>wlskih dolin- Zat<> jo prišel v dr. Berzanti. nazdravil ga je špetrski župan odkar je odpadel pod-pj/toški župan Chiabbudini, ki je j. ?rej zavzemal vodilno vlogo med £ani Nadiških dolin. 5t„uPani s svojimi tajniki so na-u Vau najrazličnejše drobne zah-Eih6, j*h po drobcih in v dol-tola Prestodkih skuša reševati de-Jf- Kajpada so pri formulaciji tg: .zahtev pod vplivom občinskih tudi °V zavzela pomembno mesto So , upravna vprašanja občin, ki tio -- Pereča in važna, toda ved- bi !am? upravna, ne pa taka, da ojj^atiivalstvo, ki še živi doma. hitreje 0 neko olajšanje, če bi jih reševali. n, .. ‘tocvuii. ta; j^uski upravitelji, župani in bi Ku so uaštevali, katere ceste r« ... treba sistematizirati, kate- h! ?'s.altirati, katera poljska pota kilte ° treba zgraditi in končno, Ijj tore ceste turističnega pomena dfugto^ruto dobiti prednost pred si^ruS° na vrsti je bilo kmetij-^ * tem se sicer ubada ERSA, v iie ?e sklicala v mnogih krajih di ,.aU'ških dolinah sestanke in tu-kovC ^tovlja mrežo svojih tehni-s- .to zaupnikov. Njena sredstva vim>Z • na in bi lahko glede ži-P(ive-eje’ vzreje plemenske živine, v0v . nja števila zadružnih hle-Ijij 1 'zboljšanja travnikov in detelj' ‘ahko mnogo naredila pokorili so tudi o turizmu in k« av. iali že znane zahteve, ka-ter al bi se zgradil turistični cen-kr04nna Matajurju, kako naj bi prjf/to ceste pa krediti zasebnikom stiln^°®1’ b° odpiranja lepih go-ip0r .1,1 restavracij, kako bi se aia — kar vsak rad poudarja djšL|, urizirati naravne lepote Na- VpiiL C*°*'n- šli, 'ko zlo vseh italijanskih oblo šp° °bčinske finance, ki čaka-bi na rimski parlament, ki naj 5k'h k 'z..tomeljev rešil. V hribovska Kra^ 1° povrhu še emigrant-Vms So občinske zelo revne. Se-Šotov iS0 Rubili od Berzantija za-sPovl<1'1’- cto bodo podpore in pri-tozkroj ^kb. sicer se občine šou!fela je velik dobrotnik na Ulili j601 Področju. Brez deželnih vužatn°V- ne b' mogli avtobusi pre-tole 1 Atence in dijake v srednje 5troitnSputra in Sv. Lenarta, v ke rt°Vne šole, ponekod celo otro-tejgto otroških vrtcev. Ta služba drUlf gladko. Potrebne pa so še ljatj. stvari, ki jih mora oprav-Im. s°lska podporna služba. Se-lo J*, ba je v Nadiških dolinnh ze-ruce vprašanje vrtcev, osnov- nih šol in obvezne srednje šole ter strokovnih šol, ker z neusmiljeno strogostjo izločajo materini jezik teh otrok, ki jih sicer prevažajo do šol, jim pa ne dajo enakega pouka kot italijanskim o-trokom z italijanskim materinim jezikom. Kot delegacija beneških Slovencev pri Berzantiju 10. oktobra, tako se niso mogli tudi ti voditelji in upravniki občin izogniti splošni gospodarsko - socialni in politični zahtevi, da mora dežela poskrbeti za to, da bodo Nadiške doline pustile za seboj sedanjo zaostalost in dosegle višjo življenjsko raven. Berzanti pa je lahko zagotovil županom in tajnikom, da bo dežela izdala deželni zakon s finančno obveznostjo, da bo nosila nekatera finančna bremena občin v Nadiških dolinah in v drugih gorskih pasivnih emigrantskih krajih videmske pokrajine Na sestanku pa niso govorili o morebitnem posegu IRI, da bi tod ustanovili kako svojo industrijo, ki bi lahko zaposlila del emigrantske delovne sile teh krajev in sosednjih furlanskih in predalpskih krajev. Pri tem je treba omeniti, da se dežela varuje, da bi dala pobudo za kakšno skupnost občin v 'Nadiških dolinah, ker ne mara take skupnosti, ki jo je sicer skozi stoletja gojila Beneška republika v oditev» kmetom in vojakom SAJGON, 17. — Laoška partizanska vojska «Neo Lao Hak Sat* je od 1. novembra 1968, dne, ko so v ZDA objavili zaključek bombnih napadov na DRV, sestrelila nad la-oškim osvobojenim ozemljem nad 300 ameriških bombnikov; 150 letalcev pa, ki so se rešili s padalom, so njene enote ujele in jih sedaj imajo v vojnem ujetnišvtu. Vest o tem je objavilo ameriško vojaško glasilo «Overseas Weekly». Radijska postaja « Osvoboditev» poziva južnovietnamske vojake kolaboracionist ičnih enot, naj izkoristijo premirje ob priliki budističnega novega leta »Tet* m dezer tirajo. Kot druga leta, ko je dezertiralo več desettisoče vojakov sajgonašte vojske, nudi osvobodilna fronta vsem dezerterjem prepustnice za osvobojene ozemlje, kjer se lahko priključijo osvobodilni vojski ali pa se posvetijo kmetijstvu. Radio »Osvoboditev* poziva kmete naj skrivajo rižev pridelek, da ne pride v roke okupatorju, ali pa naj ga izročijo partizanom. Včeraj je bilo vm topniških in možnarskih napadov na ameriška vojaška oporišča, med njimi tudi na poveljstvo * posebnih mornariških pešcev* v N ha Tmngu, 390 hm severne od Sajgona. Kot odgovot* n< osertl partizanskih enot na oporiši laoški meji so velebombniki B 52 AapadffV irišča ob Luciana Palnzzi v novem filmu M. G. M. «WW« \ ' ■ . ': s gg odvrgli več ton eksploziva na domnevna taborišča osvobodilne vojske in porušili verjetno naselja in vasi. RABAUL. 17. — Vulkan Uluvvan na otoku Nova Britanija v Tropikih je začel že včeraj ponoči bruhati lavo, že drugih v dvanajstih urah. Druga erupcija, ki je bila močnejša od prve, se je začela okoli polnoči. Erupcijske snovi je sila, ki se je razvila v notranjosti vulkanskega žrela, vrgla v višino 300 metrov. Oblasti so takoj zahtevale, da se prebivalci vulkanovega pobočja, vulkan je visok 2300 metrov, preselijo v druge kraje. S te mso se izognili smrtnim žrtvam in ranjencem. Poročilo Wiszinskega poljskim škofom VARŠAVA, 17. - Poljski škofi so se zbrali na plenarno škofijsko konferenco 15. in 16. januarja, na kateri so bravnavali vsa pereča vprašanja katoliške cerkve na Poljskem. Na zasedanju je kardinal Wis-zinsky sporočil poljskim škofom, da je papež Pavel VI. blagohotno sprejel spomenico poljskih škofov ter jo poudaril, da sveta stolica razume, kakše.n je pomen vprašanja za poljske škofe in da ga bodo pozorno preučila. V zadevnem poročilu konference je povedano, da je poljski primas obvestil člane konference glede papeževih stikov s poljskimi škofi na avdijencah 13. oktobra in 15. decembra lani. Na zadnji avdijenci so poljski škofi izročili papežu spomenico, ki zadeva ureditev cerkvenih razmer v zahodnih in severnih predelih države. Spomenica poljskih škofov zahteva praktično priznanje politične meje na Odri in Nisi ter s tem v zvezi novo ureditev poljskih škofij na zadevnem ozemlju, ki so jih do sedaj vodili rimski apostolski administratorji. Vprašanje nove ureditve cerkvenih oblasti na tem področju je zelo zapleteno, ker se nemški škofi ne strinjajo s poljskimi. Sprejetje teze mej na Odri in Nisi pa bi praktično pomnilo, da se je Vatikan odločil za poljsko tezo. Onečedenje oceanov NEW YORK, 17. — Problem o-nečedenja morja je postal zaskrbljujoč tudi v svetovnem merilu, takega mnenja je namreč dr. Max Blumer, znanstvenik zavoda «Wo-ods Hole Oceanographic Instituti-on» iz Massachusettsa. Z njim so se strinjali oceanografi z observatorija cLamont - Doherty Geologi-cal Observatory» na »Columbia U-niversity» v New Yorku. Po mnenju dr. Maxa Blumerja se po morju širijo nevarne snovi, kot so petrolej in rudninski katran, ki bi mogle škodovati celo človeku. Petrolej je namreč sestavljen iz mnogih snovi, ki so deloma strupene, nekatere povzročajo raka, z drugimi pa se hranijo mikroorganizmi. V mnogih ribiških predelih na oceanih rib ni več mogoče jesti, ker sta jih okužila Foto Ente Moda: Moda 1970 iiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiii petrolej in katran, katera mečejo v morje iz tovarn, rafinerij, industrijskih obratov in ladij z vsega sveta. Ta pojav se je razširil od obrežnih predelov na odprto morje, ker prenašajo strupene snovi vodni tokovi in ribe, ki se selijo. Dokaz, da je morje vedno bolj onečedeno, je lahko tudi pojav, ki so ga opazili na svojem potovanju z oceanografsko ladjo »Chain* znanstveniki, ki so se potovanja udeležili. V Sargaškem morju, ki se tako imenuje zaradi tega, ker se nabirajo v tistem predelu alge iz drugih morij, zaradi vrtinca, ki ga ustvarjajo razni tokovi, je plast petroleja in rudninskega katrana že prekrila znaten del sloja plavajočih alg. SEJA CK ZVEZE KOMUNISTOV HRVAŠKE Ena sama izgubljena bitka še ne pomeni trajnega poraz a Dr. Vladimir Bakaric je priznal, da so hrvaški komunisti trenutno delno zgubili bitko z raznimi nacionalističnimi nasprotniki - Vloga dr. Zanka ZAGREB, 17. — Na dvodnevni seji CK Zveze komunistov Hrvaške je uvodno poročilo predsednice dr. Savke Dabčevic - Kučar o nekaterih aktualnih političnih in idejnih vprašanjih, posebno del, ki se nanaša na ocene lani novembra v beograjski «Borbi* objavljenih člankov dr. Milana Žanka, podpredsednika zvezne skupščine in elana stalnega de la konference Zveze komunistov Jugoslavije, dala povod za zelo živahno razpravo. Predsednica Zveze komunistov Hrvaške je očitala Žan-ku, da je s svojim člankom skušal prikazati, kot da je nacionalizem na Hrvaškem osnovni politični pro blem, da se nacionalizem na Hrvaškem širi, da je s svojim pozivom, da se mora iz besed preiti k dejanjem, v resnici obtožil vodstvo Zveze komunistov Hrvaške, da je nesposobno, da se bori z nacionalizmom in da ga je potrebno za menjati. Dr. Savka Dabčevic - Kučar je Žanku nadalje očitala, do je s svojo kritiko ustvaril ugodni teren za grupiranje na nenačelnih osnovah, ki lahko prerastejo v frak-cionaško dejavnost. Tem in podoD-nim ocenam predsednice Zveze ko munistov Hrvaške so se pridružili številni drugi člani centralnega ko miteja, med njimi tudi dr. Renata Poje, ki je celo predložila, da se dr. Žanku odvzamejo vse politične funkcije in da se oceni, ali še sploh sodi v Zvezo komunistov. Dr. Žanko je v svojem odgovoru odločno odbil, da je s članki ho tel prikazati nesposobnost sedanjega vodstva Zveze komunistov Hrvaške, da se bori proti nacionalizmu; izjavil je, da ni točno, da je na potrebo borbe proti nacionalizmu o pozoril samo v svojih člankih, temveč da je o tem govoril na konferenci Socialistične zveze na devetem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije in v zvezni skupščini. Izjavil je nadalje, da je v članku objavljenem v »Borbi* prikazal dej- stva, ki se lahko dokažejo, to je o nacionalistični, šovinistični dejavnosti nekaterih članov Matice Hr vatske in nekaterih drugih javnih delavcev. Trdil je, da se pod okri ljem Matice Hrvatske danes izdajajo številni časopisi, v katerih se objavljajo nacionalistični in reakcio narni članki in da sodi, da se proti tem pojavom ne more boriti samo z resolucijami in deklaracijami, temveč da je potrebna sistematska akcija vseh komunistov. Po njegovih besedah bi bil pravi smisei njegovega poziva ta, da je potrebno preiti iz besed k dejanjem. Dr. Žanko je dejal, da na sestanek republiškega akt'va 13. decembra, na katerem se je razpravljalo o nje govem delu, sploh ni bil poklican in da je neopravičeno, da se samo zaradi njegovega angažiranja, ki da je navdahnjeno samo in edino z občutkom za bratstvo in enotnost ter za uresničenje linije Zveze ko munistov Jugoslavije na področju nacionalnih vprašanj, njemu pripisujejo nečiste pobude in frakcionaš-tvo. Bivši predsednik Zveze komunistov Hrvaške in eden od najuglednejših komunistov Jugoslavije dr. Vladimir Bakaric je izrazil mišljenje, da je dr. Žanko v svojih člankih neupravičeno kritiziral vodstvo Zveze komunistov Hrvaške in da je njegovo ravnanje nekorektno. Kar se tiče delovanja Matice Hrvatske in društva književnikov Hrvatske je Bakaric priznal, da je politično vodstvo Hrvatske trenutno izgubilo bitko v borbi z Matico Hrvatske in društvom književnikov in s tem posredno priznal to, kar se pripisuje dr. Žanku. Bakaric je sicer to svoje priznanje omilil s trditvijo, da izgubljena bitka še ne po meni trajni poraz. V nadaljevanju seje je večina govornikov negativno ocenila članke dr. Žanka. Za Jakova Blaževiča so ti članki pamflet s škodljivimi po- sledicami in poskus, da se disk#1 ditira politično vodstvo Hrvaške-Na vse kritike je na koncu F govoril dr. Žanko, ki je izjavil, ® sam postopek proti njemu ni ’ skladu s statutom Zveze komunist'1’ Jugoslavije in da je on kot zvez-4 poslanec in kot podpredsednik zver ne skupščine deloval v skladu 1 osnovno politiko Zveze komunist1’ Jugoslavije. Dr. Žanko je resničnost mnogih trditev, v razprt vi, ki se po njegovih besedah W’:. ko tudi preverijo. Ponovno je od®1 kritike, da je napadel politično vj“ stvo Hrvaške, hrvaško intelig«1® in kulturo v celoti. Prav tako !* odbil obtožbe, da je nastopal eksponent neke skupine. Zahtev* je, da se to konkretno objasni, J ziroma da se formira komisija, j* bo to ugotovila. Dr. Žanko je F sebno odločno odbil obtožbe, da r njegovo delo imelo frakcionaške mene in izjavil, da pa ne mo® sprejeti politike kvalifikacije o sv® jem delovanju, posebno pa, da J* delal proti sedanjemu politične® vodstvu Zveze komunistov Hrvas*'-B. B. Jugoslovanska ladja nasedla na sipino pri Lignanu LIGNANO, 17. — Na odprt«* morju pred Lignanom reševalci ** vedno skušajo premakniti jugosl® vansko motorno ladjo «Zora». JJ ima 195 ton nosilnosti in je nas«; la dva dni od tega na peščeno ®' pino v morski plitvini, zaradi m® gle. Z ladje, na kateri je šest nwf narjev, so morali vreči v m°rr 300 ton premoga, ki jih je IadP prevažala. Jutri popoldne bodo rt ševalci skušali prepeljati motorrt ladja v pristanišče Nogaro. iiiiiiiiiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinitmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiHiiimimiiiiiiiiiiiiiiiii Ninin...........................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiimtiiii1« ^ ■ P < ^ k ODBOJKA V NABITO PQLNI TELOVADNICI V UL. DELLA VALLE Po zelo razburljivem srečanju borovci premagali Pagnin s 3:2 Prvi poraz ekipe iz Padove - Pred srečanjem so nagradili igralca in trenerja Uča Jurkiča - Navdušenje občinstva BOR - PAGNIN 3:2 (7:15, 15:3, 2:15, 15:13, 15:9) BOR: Joži Peterlin, Robert Franko, Edi Starc, Žarko Uršič, Radovan Fučka, Edi Vodopivec, Klavdij in Sergij Veljak, Edi Plesničar, Igor Orel. PAGNINI: Humhal, Donato, Ra vazzolo, Bagliello, Moise, Barato, Parpaiola, Fusaro, Fiastri. SODNIK: Begliomini iz Firenc, stranski sodnik Callin iz Trsta, zapisnikar Milkovič iz Trsta. Zvok avtomobilskih siren je na Ulici della Valle po končani tekmi pozdravil blestečo zmago slovenske šesterke, ki je zadala Pa-gninu prvi poraz v letošnjem prvenstvu. »Plavi* so izvedli izreden podvig v zadnjih dveh setih, ko so povsem strli odpor nasprotnika, ki jim je do tedaj grenil življenje. Stalni napad in skorai nepremagljiv blok sta vzbudila val navdušenja, ki je stalno rastlo in doseglo višek, ko je zadnjič žoga silovito priletela na nasprotnikova tla in s tem je bila odločilna petnajsta točka v rokah Bora. Navijači so obkolili naše predstavnike in se združili z njimi v objem. Pagnin je bil enakovreden nasprotnik Bora in njegovi igralci so navdušili ob kritju bloka ter z reševanjem nemogočih žog. Tudi reševanje Borove obrambe je bilo zelo uspešno in fantje so »pobirali* žogo za žogo in uspešno gradili ter premišljeno zaključevali. V obrambi se je najbolj izkazal Sergij Veljak, ki je kril večji del polja. V napadu je dobro zaigral Plesničar, katerega je nasprotni blok le redkokdaj zaustavil. Pri graditvi in točnih podajali je bila zelo koristna igra Orla. Tudi vsi ostali brez izjeme zaslužijo pohvalo za trud in izreden agonizem, ki so ga vložili v tekmo. KRONIKA. Začetek ni dobro obetal za Bor. Pagnin je že v uvodnih potezah tudi s sodnikovo pomočjo povedel ter iiiiiMiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiii Veleslalom v Kitzbiihlu Filmska družba M.G.M. je sne mala v režiji Jamesa Hilla nov film z naslovom «Kapitan Nemo in potopljeno mesto*. V filmu sodelu jejo igralci Robert Ryan, Chuck Connors, Luciana Paluzzi, Nanetta Newman, Bill Fraser, Kenneth Con nor, John Turner, Allan Couthbeit son in Christopher Hartsone. Film so posneli po zamisli, ki jo je v svojih romanih razvil v prejšnjem stoletju Jules Verne, ko je opisoval svet, ki se nahaja več ti soč metrov pod morsko gladino. V teh romanih je nastopal kot glavna oseba kapitan Nemo, za katerega je bil, v logičnem razvoju človeške misli, cilj nastanek podvodnega sve ta. Te, za tiste čase hipotetične misli, se danes vedno bolj pribii-žijejo realnosti. V današnjih ča sih sta se na primer Jacques -Yves Cousteau in Jacques Piccard že spustila v morske globine, da pa je že skušal rešiti problem pre-naseljevanja na zemlji s tem, da je naredil načrt za plavajoče me sto. Film »Kapital Nemo in potopljeno mesto* je prvi film, ki skuša prikazati, kakšno naj bi bilo v prihodnosti življenje pod vodo. Snemalna ekipa je prizore posnela v Sredozemske r.imorju, v Rdečem morju in pri kraju Hurghada. Kapitana Nema bo v filmu igral Robert Ryan, ki ga poznamo iz filmov »Tista umazana dvanajsterica*, »Frofesionisti*. »Izkrcanje v Anzi-ju» in »Živ ali mrtev*. Luciana Paluzzi (ki jo vidimo na sliki), bo Mala, prebivalka potopljenega mesta; igralko smo videli v filmu »Operacija grom*, ki ga je z njo posnel Sean Connery v vlogi Jamesa Bonda. Kar se tiče režiserja Jamesa Hilla, je bolj znan po svojih kratkometražnih filmih, režiral pa Švicar Giovanoli potrdil svojo premoč Presenetljivi Poljak Bachleda na drugem mestu bi Dreučila življenje v tistem oko kratkometražnih filmih, režiral lju. Svetovno znani arhitekt Fuller I je tudi uspeli film »Bora t ree*. KITZBOHEL, 17. — Švicar Du-rjieng Giovanoli je osvojil prvo mesto v veleslalomu v Kitzbiihlu. Dru go mesto je zasedel presenetljivi Poljak Andrej Bachleda. Tretji je bil veteran Karl Schranz. Favoritoma je danes spet spodletelo. Mislimo namreč na Francoza Patricka Russela in Italijana Gustava Thbnija, ki sto od tega tekmovanja več upala kot »skromno* peto, oz. šesto mesto. Končni vrstni red po dveh tekmovanjih. 1 Dumeng Giovanoli (Švi.) 3’20’’67 (1’33"27 + 1’47”40) 2. Andrej Bachleda (Polj.) 3’22"74 (1’33”92 + 1’48”82) 3 Karl Schranz (Av) 3’22”88 (1’34”17 + l’4fl”71) 4. Edmund Bruggmann (Švica) 3’23”01 (1’34”35 + r48"66) 5. Patrick Russel (Fr.) 3'23”30 (1'34”52 + 1’48”78) V oklepaju čas današnjega in včerajšnjega tekmovanja. 6. Gustavo Th6ni (It.) 3'23”41 (1'34"56 + !'48”85) 7. Jakob Tisehhauser (Švi.) 3'24"59 1'34”26 4- 1’50”33) 8. Alain Penz (Fr.) 3'25”74 (1’35”47 + 1'50”27) 9. Jean-Noeal Augert (Fr.) 3’25”89 (1’35"50 + 1’50”39) 10 Kurt Huggler (Švi.) 3’25”94 (1’35”05 + 1’50"89) HITROSTNO DRSANJE MOSKVA, 17. - Sovjetski tekmovalki v hitrostnem drsanju Tatjana Sidorova in Nina Stakevič sto izboljšali dva svetovna rekorda. Sidorova je na progi 500 m zabeležila rekordni čas 43”22, Stakevič pa je na progi 1500 m dosegla čas 2TT82. to prednost tudi obdržal. Proti koncu so gostje še krepkeje poprijeli in prvi set je bil njihova last. Ravno obratna slika je bila v naslednjem nizu, ki ga je Bor osvojil in dopustil nasprotniku le tri točke. V tretjem setu spet preobrat stanja na igrišču in gladka zmaga Pagni-na. Nizi so sicer zelo gladki, a za dosego teh je bilo potrebno eno u-ro in pol igre z vrsto menjav. Četrti set, ki je tudi odločil tekmo, je potekal izenačeno do stanja 7:6 v korist Bora. Tedaj je igra pla-vih zablestela in slovenski fantje so povedli najprej na 9:6 in nato na 13:11. Zadnje poteze seta so bile izredno dramatične: Pagnin je stanje izenačil pri trinajsti točki, toda dober servis Fučke ter finti-rana žoga Klavdija Veljaka sto dala Boru zmago. Odločilni set je bil do menjave igrišča izenačen. Bor je pri menjavi vodil 8:7. Od tedaj dalje je Borova igra rastla. nasprotniki pa so počasi ugašali, še zadnji odpor, nato pa zmagoslavje. Pred začetkom srečanja je vodstvo Bora proslavilo dolgoletnega trenerja Uča Jurkiča, ki je praktično od vsega začetka treniral borove odbojkarje. Ob burnem ploskanju je najprej spregovoril predsednik Bora Dušan Košuto, ki se je zahvalil Jurkiču za požrtvovalno delo, ki ga je opravil pri širjenju slovenskega šnorta. Nato mu je podaril zlato Borovo značko, ter ga proglasil za častnega člana Bora. V imenu šesterke pa je Jurkiču podaril šop rdečih nageljnov Klavdij Veljak. Jurkiču so nato čestitali vsi Borovci, ter igralci Pagnina, ka terim je bil dolga leto izreden nasprotnik. f. v. SMUČANJE V NORDIJSKI DISCIPLINI 9. VVinkler (Z. Nem.) 190,5 10. Rygy (Češk.) 187,5 29. Tomaselli (It.) 62,5 TENIS MELBOURNE, 17. — Avstralska teniška igralca John Newcombe in Teny Roche sta se uvrstila v finale na mednarodnem tekmovanju v Melbournu. Izida: Nevvcombe — Taylor (VB) 6:3, 6:2, 7’5 Roche - Ashe (ZDA) 11:9, 12:14, 12:10, 6:3. Kučera prvi LE BRASSUS, 17. — Na mednarodnem tekmovanju v nordijski disciplini je češkoslovaški tekmovalec Tomaž Kučera osvojil prvo mesto pred poljskim predstavnikom Jožefom Gasjenico. Vrstni red. 1 Kučera (češk.) 214 točk 2. Gasienica (Polj.) 209 3. Kawulik (Polj.) 206 4. Fiedor (Polj.) 205 5. A. Kučera (Češk.) in Nordseth (Norv.) 199 7. Wintrelich (V. Nem.) 8. Lučk (V. Nem.) 197,5 198 ŠD ZARJA se iskreno zahvaljuje vsem vaščanom za moralno in materialno pomoč, ki so jo izkazali pri celotni nabiralni akciji Odbor KOŠARKA MLADINSKO PRVENSTVO Borovci premagani z eno točko razlike Peter Starc je dal 45 točk • Zadovoljiva igra «plavih> CGS - BOR 73:72 (41:33) BOR: Sandi Pertot 10, Stojan Hrvatič 6, Mladen Šare, Danijel Za-vadlal, Renato štokelj, Martin Kralj 3, Peter Starc 45, Valter Hrvatič 6, Mladen Škerlj 2. CGS: Colonna, Rosini, Mozzi, La Fata, Tomizza, Faidiga, Sigarini, Lunazzi, Anici, Babille. SODNIK: Vodiška iz Trsta. Borovi mladinci so si včeraj v zadnjih sekundah igre praktično zapravili zmago. Pri stanju 73:69 v svojo korist so naši košarkarji nemarno izgubili dve žogi, kar je seveda izkoristil nasprotnik in zmagal z eno samo točko razlike. Zares škoda, da so plavi izgubili ti dve točki, kajti ekipa CGS je trenutno ena najmočnejših v Trstu, saj je prejšnjo nedeljo premagala nič manj kot prvega z lestvice, to je moštvo Italsider. Sicer pa smo lahko zadovoljni z igro, ki so jo prikazali naši košarkarji. Dosegli so 72 točk proti močnemu nasprotniku, branili so se dobro, žal pa so prav v najvažnejšem trenutku igre popustili. Peter Starc je bil tudi tokrat naj- ....................mm................. VČERAJ NA POHORJU boljši strelec. Dosegel je 45 to®' kar je seveda precej, ni pa *a' igral, kot zna. In to dejstvo pri®' da je Starc zares perspektiven >' gralec. Po tekmi so se o njem nS' sprotniki laskavo izrazili. Starc Pa bo moral še precej izpiliti oseb® tehniko, če bo hotel postati res d« ber košarkar. Če moštvo doseže 72 košev, fj to zasluga le posameznika, temveč je to sad skupnega truda. In b0-rovci so se včeraj potrudili. Sa0" di Pertot je večkrat ukanil svoj« ga neposrednega nasprotnika, riovoljivo je zaigral tudi Mart#* Kralj, nekoliko v senci pa sta br la brata Hrvatič. CGS je močna peterka. Vsi igr8*' ci dobro obvladajo košarkarske Pt vine in zelo dobro mečejo od dal«-' Poleg tega ima ta ekipa res od' ličnega strelca, to je Fabrizia T®' mi/zo, ki je zadel koš z meti ** skoka iz vsake pozicije. Po tem srečanju lahko trdimo, d* bi borovci s Petrom Starcem V&"-da bili najmočnejši mladinci v stu To so namreč povedali na' sprotniki. b. 1. n« SMUČANJE Lepo presenečenje Annemarie Prali Avstrijke najboljše - Francozinje odpovedale - Najboljša Jugoslovanka je bila Žurajeva - Italijanke niso nastopile (Od našega |H»sebnega dopisnika) Francozinje so doživele nepričakovano hud poraz v mednarodnem zimskem veleslalomu v Mariboru, veljaven za »zlato lisico* in svetovni pokal. Avstrijke so vedele, da je nastop na Pohorju praktično njihova zadnja priložnost za vsaj epo letošnjo zmago in so zato napele vse svoje sile ter so v prvi petna j sterici osvojile kar štiri mesta, od katerih tri med prvimi šestimi, Francozinje pa le dve mesti. A v strijke so bile danes res odlične, prvič zato, ker so zmagale, drugič zato, ker so premagale svoje najnevarnejše tekmice Francozinje, tretjič pa zato. ker prvega mesto ni osvojila kaka veteranka, temveč mlada in prikupna Prollova, ki je velik obet ne le avstrijskega, temveč vsega svetovnega smučanja. Le- pega dekleta, ki je danes z izredno \ožnjo v sijajnem slogu pustila za seboj vse tekmovalke, bomo v prihodnji sezoni še pogosto srečali. Prollova sama se je svojega uspeha iskreno razveselila, manj pa Francozinje in Američanke, kate rim je zmaga mlade Avstrijke napovedala, da bo drugo leto za njih osvajanje uoljših mest vsekakor težje kakor letos. Jugoslavija je poslala na progo razmeroma mlado ekipo, med katero je bila najboljša Draga Žuraj, ki pa seveda ni bila dorasla izredni kakovosti mednarodne konkurence. Zasedla je 52. rnesto. Italijan ke niso nastopile, je bilo 71. Vrstni red 1. Proll (Av.) 2. Steurer (Fr.) Vseh tekmovalk 1'24"34 1'24”49 3. Cochran (ZDA) 1'24"’1 4. Rnuter (Av.) 174"«» 5. Lafforgue (Fr.) l’25"j" G. Gabi (Av.) nS"*1 7. Mittermaier (Z. Nem.) in Cochran (ZDA) 176"^ 9. Budge (ZDA) in Wolcott (ZDA) 1’28’ji 11. Sorensen (Norv ) 1'26"*? 12. Gfolner (Av.) r26"$J 13. Nagel (ZDA) 176”7® 14. Treichl (Z.' Nem.) 176"g 15. Galica (VB) 176”®4 Jugoslovanke pa so se tako utf’ stile: ' 52. Draga Žuraj r33”jJ 53. Tanja Cizej 1’34’ft 54. Milenka Pirnat r35"J* 63. Mojca Magušar l’4l”2 64. Uka Ccrpes B. P* i Primor^Tlnov*nik: liazvoj in perspektive šnlsiieiia vprašanja v Beneški Sloveniji i:i °,.sem pred štirimi leti zaklju-«r>Ut ane*i: ^Gradivo k vprašanju T 'stva v Beneški Sloveniji* (Glej ,, anski koledar 1966 stran 56). tir nap*sa£ »Ko se bo demokra-n “ Italija spomnila plebiscita bi bilo prav, da bi ocenila mamino preteKlih sto let in bi o prav, da iz nauka teh sto ne ?°je®ne ugrezne zaključke, ki , bodo mogli biti nasprotni du ustave. Menim celo, da bi de odlična Italija, če naj bo dole, f°. demokratična, prav ob stoli xfl norala začeti uveljavljati {L- p,n svoje ustave tudi v Bene-oloveniji in Kanalski dolini.» J1* takrat ob stoletnici plebiscite *„jres ^ kaj vidno premakni- 'endara °d tedaj (in še prejj se n,..^ neprestano premika, da p„ »m optimistično parafrazirati erna ^Vremena se bodo bene- škim rojakom zjasnila!* pu.aVrl bom vso težko problema-u ’ ki tare beneške Slovence in n;., 0 danes ostali le ob vprašani Pouka tamkajšnje mladine v “latennsčini. skn te bilo vprašanje slovenil. S?e v Beneški Sloveniji vsa-2atrtat’ ko_ se je pojavilo, v kali ie K'?' Vlečni refren nasprotnikov , *. da niso nikoli prosili za šo- 10 Prizadeti starši. neškitf1?; teV° so predstavniki beli v ^'ovencev ponovno postavi-Doi,k0nkretne zahteve po uvedbi lip ,a slovenščine v beneško - sionskih šolah. caV, **>*** * * * * v vi * ^vici je bil 2. mar-i2 v:,1 kongres društev izseljencev jin« aamske in pordenonske pokra-leg ' rv,°?8res sta organizirali po-gen„-,rust:va slovenskih izseljencev furte! ,■ ,Slovenije» še dve društvi reSoiusklh izseljencev. V skupni zato C1f se izseljenci zavzemajo ni h ’ . se °b spoštovanju ustav- za , ace? Posveti stvarna pažnja taklnJan‘iev etnično - jezikovnega zahtr.aa .^ovenske manjšine*. To kah V? konkretiziral v več toč-MpHi slovenski delegat Dino Del htevn°' ^retja točka pravi: «Za-niii Jn-' sc v Beneški Slove-šolahCne- v osnovnih in srednjih P°Uc"euanje slovenščine z vsaj bene-j urami tedensko.» Delegati jSko - slovenskih izseljencev so 26in;Vl,1 to zahtevo tudi na de i* bila°nferenci Meseca. Pred 5voio° beneški Slovenci postaviii c;jg Probleme ob obisku delega-boraPS Predsedniku deželnega od It, “orzantiiu 11. oktobra lani tudi o emigraciji, na v Vidmu 13. in ki 14. pret. pa _ - .odgovorne deželne oblasti „ zantiju 11. oktobra lani i'emS° mu .izr°čili pismo, v kate-b,- ...ao našteli vsa vprašanja, ki slove ire*3a rešiti v korist Dok>USKe manjšine v videmski a*- ailr*i- Med temi začetnimi levat* so postavili ol soisko vprašanje. Ta točka se za- na prvo me-Elsc;V15K0 vprašanje. Ta v i!' .tvesti v učne načrte šol red ra)*i1 kjer prebivajo Slovenci v e ure slovenščine, kakor se Tri,?Jjensk*h šolah na Goriškem hi TakS - poučuje italijanščina de e uene ure bi morale biti uv?-ljj:-e v obveznih šolah, na učile »iih U-V ^Pe£ru Slovenov, v poklic-Mr-u°^ab in tečajih, v otroških p.\ki i ih vodi ONAIRC.» ben?-¥.dn° in narodno osveščeni že Vp.' rojaki so s tem ponovili eckrat predložene zahteve, to- krat morda v boljšem ozračju demokratičnega duha, čeprav so tudi sedaj še vedno mogoči pritiski in zastraševanja. Zastraševanje je namreč zelo uporabljano orožje v odnosu do naše manjšine v Beneški Sloveniji. Pognati ljudem strah v kosti, potem pa se nedolžno čuditi, kako da ljudje sami ne terjajo svojih pravic, to je bila metoda zatiralcev vseh sto let. Knjigo bi bilo mogoče napisati o tem. Saj se je zgodaj začelo! Komaj mesec po plebiscitu je «Giornale di Udine* napisal «Questi slavi bi sogna eliminarli*. (Danes uporabljamo za take namere besedo genocid). V stilu zastraševanja je bila napisana znamenita okrožni ca okrajnega vladnega komisarja v Čedadu od 19. aprila 1869. Že takrat so podtaknili veleizdajalske namene vsem tistim, ki tiščejo vsakršnih pripomočkov, da bi se še nadalje ohranila raba slovenskega jezika, ki spominja na sramotno tujčevo bivanje v Italiji», Za komisarja so bili slovenski katekizmi tajni in njihovo širjenje je bilo sovražno rovarenje, zato je treba krivce kaznovati. V šoli je bilo ostro zapovedano poučeva nje izključno v italijanskem jeziku in če bi se kak učitelj predrzni posluževati se slovanskega jezika, naj se tak človek takoj odstavi. Krepke besede iz tega dokumenta dokazujejo, da se je na maloštevilnih šolah Beneške Slovenije poučevalo do tedaj v slovenščini, sicer bi ta ostra okrožnica sploh ne bila potrebna. Tudi pisanje jezikoslovca Baudouina de Courtenaya priča, da je bil jezik domačinov iz šole izrinjen. «Zelo pogoste so tu pritožbe,» pravi o-menjeni pisec, nproti popolni izključitvi rezijanskega jezika iz šole.» Isti avtor pravi, da se italijanski minister za šolstvo trudi na vse načine poitalijančiti manjšino v najkrajšem možnem času Že leta 1866 je nastala utvara, da je mogoče neko ljudstvo asimilirati kar v prvem rodu. «Giornale di Udine* je tedaj pisal: «Če bi slovenski otroci videmske pokrajine imeli pouk v italijanščini in če bi se v teh dolinah brale italijanske ljudske knjige, bi se izpre memba hitreje izvršila in novi rod bi povsod govoril italijanski.* Da ni stvar šla tako naglo, nam pove dr. Karel Podreka v svoji knjigi «Slavia italiana*, kjer poroča, da so se morali na čedajskem so dišču posluževati tolmača, četudi je neki sodnik grozil ljudem z a-retacijo zaradi »odklonitve pričevanja*. Sicer se je znanje italijanščine nujno polagoma širilo, a to ni pomenilo nacionalne asimilacije, temveč priučenje drugega, državnega jezika. Benečani so ostali svojemu jeziku zvesti do danes. To so uvideli tudi italijanski poznavalci beneških Slovencev. Šolski skrbnik Massone je sicer leta 1883 napovedal počasno izginotje slovenšči ne, vendar je priznal, da se »v nekaterih predelih še žilavo drži m se spoštuje skoraj kot zasebna dediščina*. In na pragu prve svetovne vojne, leta 1915 je Antonio Pozzo napisal, da »tvori 35.000 Slovencev kompakten in trden je- zikovni otok v tej lepi FurlaniJ1»S In kako je danes? Vsak objektiven opazovalec razmer v Nadi-ških dolinah, v Terski dolini in Reziji bo moral priznati, da je domače slovensko narečje še vedno med ljudstvom v rabi in da so stoletni napori, da se ga izkorenini, ostali popolnoma brezuspešni. čas bi bil, da bi vsi odločujoči spoznali, da kar niso mogli doseči v preteklih sto letih, ne bo mogoče več doseči niti v bodočnosti. Saj se je svet močno iz-premenil in danes si vse manjšine utirajo več ali manj uspešno pot do svojih pravic priznanih po deklaraciji o človečanskih pravicah, ki jo je sprejela skupščina Organizacije združenih narodov. Drago Pahor Lojze Spacal Razstava akademskega slikarja «Zaton v solinah* (Earvni lesorez) 1968 Lojzeta Spacala v Devinu (Hotel »Approdo«) se nadaljuje z velikim uspehom. Poleg drugih so si jo ogledali tudi številni dijaki v spremstvu profesorjev iz Vidma in Gorice, v sredo, 14. t.m. pa je nemška televizijska ekipa iz zahodnega Berlina posnela vso razstavo na barvni film za zahodnonemško barvno televizijo. (Nadaljevanje v torek) PISMO IN POJASNILO O pisavi in rabi slovenskih krajevnih imen v Italiji Kdo se je doslej s tem vprašanjem ukvarjal in kje Spoštovano uredništvo! Pišem Vam v zivezi s člankom «Med beneškimi emigranti iz Terske doline« v včerajšnjem nedeljskem primorskem dnevniku. Poznam vse težave v zvezi s pisavo in rabo slovenskih krajevnih imen v Italiji, posebno beneških, ker se ni doslej še nihče ukvarjal z njih normiranjem in so bili vsi prepuščeni pomanjklj ivi informaciji in še bolj pomanjkljivemu poznavanju dejanske krajevne rabe; zato tudi ne štejem Pd v zlo vse številne napake v omenjenem članku. Vendar ne morem zatajiti svojega prepričanja, da je dolžnost nas Slovencev v Italiji, da napravimo tu red in da se odločimo za norme: ko sem lani opozoril na ta problem jezikoslovca, profesorja na ljubljanski univerzi Jožeta Toporišiča, je sicer objavil moje pismo v «Jeziku in slovstvu«, nd pa do danes še odgovoril na jasna vprašanja, ki sem mu jih postavil. Vse podobne pobude dr. Milka Matičetovega in moje v slovenskem osrednjem tisku so bile glav vpijočega v puščavi, ne smemo torej pričakovati od ljubljanskih jezikoslovcev pomoči pri tem problemu. In Primorski dnevnik bi lahko bil med prvimi, ki si bo odslej prizadeval za rešitev tega vprašanja. Preden nanizam vse napake iz omenjenega članka ,naj obrazložim načela, po katerih se zdi, da se je treba ravnati: krajevna i-mena v Benečiji in drugje v Italiji, kjer živi naša manjšina, morajo ustrezati krajevni rabi (to je nedvoumno določilo slovenske danes popoldne slovnice), morajo biti zapisana tako, da jih domačini lahko spoznajo (to se mi zdi logično) in jih lahko prilagodimo knjižnemu jeziku le v taki meri, da ne bo to navzkriž s prejšnjima dvema določiloma. Ne ustrezajo krajevni rabi naslednje oblike v omenjenem članku, v didaskaliji pod sliko in na zemljevidu pod člankom (v o-klepaju navajam obliko, ki ustreza krajevni rabi): Tarčent (Centa), Sedlišče v edn. (Sediišča v mn.), Podbrdo (Pod bardan, to je Pod brdom), Njivice v mn. (Njivica v edn.), Učeja (Učja), Zavrh (Za varhan, to je Za vrhom), Fiplon (Fejplan), v Trbiž (na Trbiž). Beneška imena — posebno v Reziji 'in na območju terskega narečja — postanejo domačinom nerazumljiva ali težko razumljiva, ko iz njih črtamo «a», ki je v teh dialektih enakovreden našemu srednjejezičnemu vokalu «a*: Brdo (Bardo), Podbrdo, Pod brda (Pod bardan) ipd. Nadalje Vas opozarjam na nedoslednost: večkrat pišete Brdo, enkrat Bardo; če pišete Mužci za gorsko verigo, morate pisati Mu-žac in ne Muzac za vas. Ko citirate narečne besede, naj bi bile te točne. Ne torej «ča.ke-ra po našim«, temveč «čakjerš, po našin«. V upanju, da bo slovenski tisk v Trstu sprožil in rešil problem, za katerega so pokazali ljubljanski slovničarji popolno nezanimanje, se Vam zahvaljujem za prostor in Vas najlepše pozdravljam! Pavle MerkO K gornjemu pismu pripominjamo: Res je bilo nekaj težav glede krajevnih imen, zlasti v Beneški Sloveniji, dokler ni leta 1958 izdal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani publikacije dr. Lava Čermelja «Tržaško ozemlje ter Goriška in Videmska pokrajina«, kjer dr. L. Č. že v uvodu poudarja: »V prikazu podajamo tudi posebno močno pogrešani pregled slovenskih krajevnih imen v skladu z novo ureditvijo ozemlja v popisne okoliše», v pojasnilih na str. 11 pa pravi: «Na prvem mestu navajamo u-strezna slovenska imena. Kjer takega imena ni, navajamo samo italijansko ime. Pri slovenskih I-menih iz Beneške Slovenije, kjer obstajajo razne variante glede končnic, naglasa ipd. smo skušali doseči enotnost. V ta namen smo pod vodstvom sedaj pokojnega prof. Fr. Ramovša zasliševali domačine iz teh krajev in določili obliko, ki najbolj u-streza domačemu duhu jezika.« Pred izidom te Čermeljeve publikacije (iz katere sledi pred vsem, da glede imen v Beneški Sloveniji še vedno obstajajo tratne variante*, sledi pa tudi, da ni povsem točna trditev glede popolnega nezanimanja v Ljubljani) pa nam je zelo koristil zlasti »priro-doznanski in zgodovinski opis* znamenitega Simona Rutarja »Beneška Slovenija*, ki ga je izdala leta 1899 v Ljubljani Maticu Slovenska* tn ki vsebuje na straneh 182-188 tudi poseben «krajevni i-menik*. Poleg le knjige smo pred letom 1958 upoštevali še tiste o-blike krajevnih imen v Beneški Sloveniji, ki jih je v svojih spisih omenjal Ivan Trinko, spisih, ki so pozneje ob 100-letnici Trin-kovega rojstva izšli v Trstu leta 1964 pri Založništvu tržaškega ti ska (uredil Andrej Budal). Da-, Ije smo pred letom 1958 upoštevali poleg številnih etnografskih razprav prof Milka Matičetovega še tiste oblike krajevnih imen v Beneški Sloveniji, ki jih vsebuje znani «Trinkov zbornik* (izšel v Trstu v Gregorčičevi založbi leta 1946, uredila Josip Birsa in Andrej Budal) in v knjigi »Beneška Slovenija*, ki sta jo uredila D. Feigel in V. Nanut in ki je iz-Odg. ur. (Nadaljevanje na 5. strani) NOVA ZBIRKA EDVARDA KOCBEKA Poročilo o POROČILU Rad sem med vami in nič drugega ne vem, kakor da sem rad med vami. Vsi šepetamo omamno, vsi smo morje pred viharjem. (str. 24) Tretja zbirka Edvarda Kocbeka je izšla konec preteklega leta pri založbi Obzorja v Mariboru. Pesnik ji je dal pomenljiv naslov Poročilo, suho in vsakdanje geslo, pod katerim je zbral svojo novejšo poezijo. V njej poroča, registrira, obvešča o tem, kar je današnji dan. Je torej le intimnejša različica zapisov, kakršni so bili njegovi dnevniki, ki jih je pred kratkim objavil. Ta pri merjava z avtorjevimi zgodovinskimi pričevanji niti ni tako nak ljučna. Sam pesnikov pristop k svetu nas napeljuje k temu. Tudi tu izhaja namreč Kocbek iz konkretne, vsakdanje resničnosti, ki se mu vsiljuje z vso svojo otip ljivostjo nekakšnega dokumenta cijskega materiala. Pri tem se sooča tako z banalnostmi našega vsakdanjika, recimo s horoskopom, tranzistorjem, seksualnimi priročniki in vsemi drugimi pritiklinami potrošniške družbe: «tar-ker razliva olje, vedno več ne sreč na cesti, teleprinter se je zaskočil, novi risani filmi, kriza fantastike, Fellini pada v neza vest, diši po protipokrajini in smrti na asfaltu.* Prav tako ne spregleda tako imenovanih epohalnih odkritij človeškega uma: poletov na Luno. presajanja človeških organov, sodobnih sredstev sporočanja in manipuliranja. Vse to, poleg narave in zgodovinske dimenzije (ki sta Kocbeku že oci nekdaj pomembni lirski žarišči), ustvarja ambient, kjer zaživi pesnikovo resničenje. Zakaj slejkoprej sta misel in smisel Kocbekove poezije zaveza na strastnemu iskanju človeške pristnosti, organskosti, celovitosti. Pri tem mu niso tuje ne stiske našega kmeta, pregaženega od logike tehnološkega razvoja (Samota avgusta ) ne anarhično beganje mladine v hlape psihede-lije ali raabijaštva (Preobrazba, Ruševine) ne zagata današnjega ustvarjalca, ki se mu vsa sredstva sporočanja in komunikacije ianeverjajo (Zagonetna kazen, Besede umirajo). Predvsem pa vedno in povisod preverja in tež- kk duha našega svete,' nfiegovo vitalnost in avt-^nričnost. In pri tem najde v današnjem človeku prav toliko herolzma kot poniglavosti, vsaj toliko življenja kot smrti. Jan Palach je mnogo več od tristopenjske rakete Atlas, nemir mladine je dragocenejši od spretnega funkcioniranja našega ljubega občana, zvestoba je lahko močnejša od grozeče navzočnosti mikrofona v zidu. Močna opora za razmeroma presenetljivo svetel pogled na sodobnost je Kocbeku brez dvoma tudi mistična perspektiva, vera v Smisel. Vendar, in to se ml zdi potrebno poudariti, mu Bog nikoli nd varno zatočišče, zatišni pristan, ampak se mu javlja kot plemenit odisejevski nemir, kot stalen človekov boj za absolu-tum. Zato je njegova poezija agonija in rojstvo obenem, groza, kt se levi v igro in Igra, ki se strjuje v osveščujočo bolečino: eros je, prav toliKO potreben kot glad ali samota. Kot sta ta dva znanilca dveh primarnih gonov člo veka, tako je poezija glasnik njegove nepotešenosti, nezadostnosti in neodložljive potrebe po spreminjanju, preseganju svoje usode. Dovolj; od tu dalje bi mi zašel zapis v predalčkanje, ki je smrt poezije, zakaj: Nič temnejšega ni od jasne govorice in nič resničnejšega ni od pesmi, ki je razum ne more zapopasti. (stran 82) Morda velja opozoriti še na čisto zunanje značilnosti nove Kocbekove poezije: na preciznost in izredno bogastvo pesnikovega jezika, na stilno bogatost in skladnost njegovega izraza, na z bolečino prekrvljen smisel za humor, ki je pri Slovenoih tako mezopotamsko redek. Kdo bi še zapisal, da je njegova lirika mestoma zelo modernistična, miselno zelo zahtevna, sicer pa plemenita in tako dalje. Jaz bi pa le dodal, da je prebiranje Poročila doživetje, ki ga privoščim vsakemu, ki mu je poezija blizu. Marko Kravos ......... .......................... IZ_ RAZGOVOROV^S TOVARIŠIBA VDAŽEMPA VŠIČEM, INjTUCINOVO IDRIJSKI KULTURNI POMENKI .*& & V soboto gostovanje idrijskega gledališča na Opčinah s Sartrovo dramo - Priprave za gradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem Kratek razgovor z idrijskimi kulturnimi delavci kaj kmalu prežene neprijetne občutke, ko se v deževnem in oblačnem dopoldnevu, ki visi nad kotlino, pripelješ v prijazno mestece. Občutek vlage in zimske odrevenelosti se kaj kmalu izgubi v spoznanju, da je Idrija tudi v tim času kulturno živo središče, polno pobud, ki so jim izvor kulturno prizadeti in zavzeti ljudje. Tajnik občinske Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij tov. Tomaž Pavšič nas je pričakal pred svojim uradom — čedno opremljeno sobico v gledališki stavbi. Nekoliko hladno je v njej, pa se ob čašici konjaka in prijateljski besedi kmalu ogrejemo. Sam sem pravzaprav samo prisluškovalec, kajti pogovor teče med Pavšičem na eni ter ravnateljem SG Fili-bertom Benedetičem in tajnikom SPZ Edvinom Švabom na drugi strani. Gre za gostovanje amaterske dramske skupine iz Idrije pri nas. Stvar je načelno sicer že dogovorjena, vendar jo je treba urediti v podrobnostih. Idrijski gledališčniki bodo gostovali v soboto "24. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah s Sartrovo dramo o francoskem odporniškem gibanju »Nepokopani mrtveci* v režiji režiserke Mladinskega gledališča iz Ljubljane Drage Ahačičeve. V njej nastopa 11 igralcev, katerih gledališke izkušnje temeljijo na nedavno obnovljenem odrskem u dejstvovanju, ki je idrijsko gledališče pripeljalo do zavidljivih uspehov in do tiste meje, ko lahko o amaterstvu govorimo samo še kot o statusu, delovnih pogojih in prizadevnosti. Vse ostalo, zlasti pa kvaliteta odrskega snovanja, sega že mnogo preko pojmov o gledališkem amaterstvu. harmonikarskega ansambla »Miramar« z dirigantom Oskarjem Kjudrom, ki nastopil v Kulturnem domu ii|*>iiiiiiiaiiiai,,,l,i,,,iaiiiiMf liiiiiiiii(liiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiaiaiiiaiiiiiiat«aiiiiiifiiiaiiiiiniaiii|iaaiiiiiA*i>iaai>i*iiii>iiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiaaiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiaaii/iiiiiiiaiiiiiiaiiiiiinisaiiiiiiiiiMiiiiaiiiiiMiiaMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiM«iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMtiMMi ivan komelj: Gotska arhitektura % mentalne knjige o sloven-y°fii mfthosti, ki jih pod naslo-Mla&A&S SLOVENIAE izdaja htačiip aa knjiga, so se že udo-obsar,. 114 knjižnem trgu. Zbirka ?atnreč tri knjige (Ba-%0 t.kiparstvo, Gotsko kipar-%n’ J(af0<'na arhitektura), kate-tg -I« sedaj pridružila četr-ffOtski^a. Posvečena slovenskemu Sa kim&rat.vu V mik a imil- “tpTr,sarnastojna monografija, bo (Ju1 Pa ne gre za znanstve-bo n b temveč bolj za esejistični - P^ane uvodne študije, ki bbvoji J*snam, vendar na neki visoki kulturni stopnji te-predvsem pa 'h Prikažejo domačemu *tvg S1111 svetu dosežke slikar-kiparstva ln arhitekture. France Stele, naš najstarejšl In najbolj ugledni umetnostni zgodovinar ugotavlja, da so knjige Ars Sloveniae postale že pojem v prezentaciijl umetnostnozgodovinskega gradiva, kakor tudi v organizaciji slike, spremljajoče besedilo. Ta pot je že izholena. In sledil ji je tudi Ivan Komeli, avtor najnovejše knjige, posvečene gotski arhitekturi. Gotski stil se tako drugod v srednji Evropi kot tudi v Sloveniji ni mogel razviti iz domače stavbne traddoiije. Od srede 13. stoletja dalje nastopa pri nas gotska arhitektura, ki nato dvakrat doseže »voj višek. Prvi višek je dosegla v štajerski arhitekturi konec 14. In v začetku 15. stoletja, drugega pa v gorenjski arhitekturi v drugi polovici 15, stoletja, ki pomeni tudi sintezo gotske arhitekture v Sloveniji. Ta arhitektura gotske dobe se ni omejila samo na oba poglavitna stavbna tipa. na cerkev in grad. Uveljavljala se le v najrazličnejših stavbnih zvrsteh. Enako pomemben izraz je našla v samostanih, utrdbah, mestnih in drugih obzidjih kot v stanovanjski, javni aii upravni stavbi v mestu in na deželi. Tako začenja Ivan Komelj svojo knjigo. Razmejuje gotiko od romanike, prikazuje dva njena vrha na slovenskih tleh pa sploh njen razvoj, nato pa prikazuje spomenike gotske arhitekture po naših pokrajinah. Krajevne težnje so prav gotovo vplivale na tul« vzore in tako se je gotska arhitektura po raznih predelih slovenskega ozemlja različno udomačila. Opazne so razlike med vzhodom ln zahodom med severom in jugom, kot je sploh povsod vidna razpetost naše domovine med temi predeli sveta. «Ker arhitekture ni mogoče uvažati kot kipe in tabelne slike,« pravi France Stele v spremni besedi, «in je vezana na tla, kjer je o-stala In se ohranila, so ti izsledki za domačo in za splošno u-metnostno zgodovino izredno pomembni. Za nas je posebno pomembna prav ta knjiga, ker nam poroča o času, ko smo se v no- vi domovini in obdajajoči nas kulturi že toliko udomačili, da smo končno tudi sami prvič aktivno spregovorili.« Za tekstnim, uvodnim delom Komeljevega prikaza gotske arhitekture, ki ga spremljajo tlorisi obravnavanih stavb, sledi poglavitni slikovni del, ki obsega 68 celostranskih ali celo dvostranskih prikazov najpomembnejših primerkov slovenske gotske arhitekture. Za katalogom, v katerem so manjše podobe cerkva v gotskem stilu, sledi še prikaz nekaterih naših gotskih gradov. Gre torej za novo knjigo med tistimi velikimi izdajami, ki naj domačemu in tujemu svetu prikažejo naše umetnostne in sploh duhovne stvaritve. Sl. Ru. Prizor iz Sartrove drame «Nepokopani mrtveci« v izvedbi amaterskega gledališča iz Idrije Sedanja gledališka skupina nadaljuje idrijsko gledališko tradicijo, ki se je začela pred dobrimi 200 leti z ustanovitvijo idrijskega gledališča (1. 1769) in se potem nadaljevala z ustanovitvijo Idrijskega dramatičnega društva pred 80 leti (1889) ter se s spreminjajočimi se okoliščinami in spreminjajočo se srečo ohranila z manjšimi ali večjimi presledki, z večjo ali manjšo aktivnostjo do danes, ko vse kaže, da doživlja nov razveseljiv razcvet. Z igralci in gledališkim osebjem bodo prišli še drugi kulturno zainteresirani ljudje, kar bo lepa priložnost za navezanje koristnih stikov in izmenjavo misli med nami in Idrijo, to najbolj živo kulturno postojanko v neposrednem matičnem zaledju. • • • Potem ko nam tovariš Pavšič izkaže svojo prisrčno gostoljubnost v lokalu onstran žirovskega mostu čez Idrijco, nadaljujemo razgovor v prostorih mestnega muzeja. Ravnatelju tov. Juriju Bavdažu je naš prihod kot naročen, saj ima pomembno sporočilo. V Idriji l)o namreč nekakšna «uradna» slovenska premiera Bulajičevega filma »Bitka na Neretvi*, ki je v Ljubljani šla mimo brez vidnejšega zunanjega poudarka. Idr-čani hočejo popraviti ljubljansko »hladnost* in naleteli so na širo-srčno razumevanje domala vseh domačih igralcev v tem jugoslovanskem velefilmu in samega režiserja Veljka Bulajiča. Slavnostna predstava bo v soboto, 7 februarja v nekdanji 200 letni gle dališki stavbi. Udeležili se je !Hibo nekateri slovenski igralci v tem filmu in številni povabljeni gostje, inkaso pa so soglasno namenili za zgraditev nove šole — spomenika v Cerknem. Bulajič in igralci so izjavili: »To predstavo poklanjamo idrijskim rudarjem in borcem narodnoosvobodilne borbe.* Tako se bo film o partizanski epopeji v srcu Bosne povezal idealno z epopejo žrtev iz parti zanske partijske šole v Cerknem ir. žrtvami primorskih ljudi za osvoboditev. Iz ust tovariša Bavdaža smo izvedeli, da si idrijski kulturniki, katerim gre tudi za to pobudo priznanje, želijo, da bi na to »filmsko premiero* prišli tudi tržaški gostje. Film bo predvajan v srbohrvaški verziji, ki je baje nekoliko daljša od tiste, ki smo jo lahko skozi polne tri tedne gledali v tržaškem kinematografu. S tretjo aktualnostjo idrijskih kulturnih krogov (in ne samo kulturnih) kii jo je omenil že tov. Bavdaž, nas je nato podrobneje seznanila še tov. Ana Štucinova, vsestransko agilna idrijska kul-turaoprosvetna delavka. Na pobudo nekdanjih tečajnikov partizanske partijske šole v Cerknem bodo v partizanskem primorskem središču zgradili novo osnovno šolo — spomenik NOB. Koncept te nove šole je že izdelan in v njegovem uvodnem odstavku je rečeno med drugim: »Sklep o zgraditvi nove osnovne šole v Cerknem kot spomenika NOB nas obvezuje za tako šolo, ki bo v pogojih moderne šole ob sploš- no vzgojnih izobraževalnih nalogah imela še posebno dolžnost v praksi proučevati metode pouka zgodovine narodnoosvobodilne borbe in z vsem svojim življenjem in delom mladini posredovati živo bistvo revolucionarne tradicije.* Gre torej za eksperimentalno in hospitacijsko šolo, ka bo svoje vzgojne izkušnje prenašala tudi drugim slovenskim šolam, obenem pa se bo v njej tudi zbiralo zgodovinsko ilustrativno gradivo o NOB na Primorskem in Gorenjskem. O raznih podrobnostih v zvezi s to šolo bomo še p.sa.i, poudarimo uaj le, da bo sola spomenik NOB samo po svojem namenu, ne pa po svoj. zunanjosti m zgradbi kot taki, ki bo prvenstveni funkcionalna in vsekakor takšna, da bo predstavljala dejanski šolski in spiošno kulturni čemer za vse Cerkljansko. Po izdelavi idejnega načrta naj bi šolo začeli grad.ti še pred koncern letošnjega leta, vzporedno pa bo organizacijski odbor ob zavzetosti vseh uglednih oseb, ki so v pokroviteljskem odboru, katerega predsednik je dir. Joža Vilfan in podpredsednik Bogdan Oso. ni k. razvil kap.la*rno akcijo za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Polovico predvidenih sredstev bo prišlo iz republiškega kredita oz. iz republiškega sklada «100 let - 100 šob, ostalo pa iz dotacij Izvršnega sveta in drugih pobud, kot so na primer borčevski dinar, partijski d.nar, šolski dinar, zbiranje lesa, poklonitev plače enega delovnega dne v letu, razne namenske prireditve itd. Pobudniki te plemenite akcije računajo na sodelovanje v.seh primorskih ljudi na obeh straneh meje, pa seveda na angažiranost vse slovenske javnosti. Kot list v Italiji živečih Slovencev im kot glasilo, ki se idejno, etično in duhovno navezuje na svojega slavnega partizanskega predhodnika »Partizanski dnevnik*, vabimo našo javnost ustanove in prosvetne organizacije, zlasti pa bivše borce, ki so v objemu cerkljanskih hribov in topline cerkljanskih ljudi ničkolikokrat našli varno zavetje v času hudih sovražnih ofenziv, da se čutijo moralno obvezane pridružiti se tej akciji z vso prizadetostjo in zavzetostjo Ko smo se poslovili od prijetnih idrijskih sobesednikov nam je bilo jasno zakaj je Idrija danes tako živo kulturno središče in zakaj je budi pri idrijskih kulturnikih zanimanje za naše manjšinske probleme tako prisotno. Jož* Koren Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8. najnižja 7, ob 19. uri 7.2 stop., zračni tlak 1009,5 raste, brez vetra, vlaga 90 odst., nebo pooblačeno z meglo, morje mimo, temperatura morja 9,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 18. januarja VERA * tj Sonce vzide ob 7.40 in zatone 16.51 — Dolžina dneva 9.11 — na vzide ob 12.53 in zatone ob 4.49 Jutri, PONEDELJEK, 19. januarja MARIJ PO BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH PRAZNIKIH V torek bo prva letošnja seja deželnega sveta Umrlega de Rinaldinija bo nadomestil inž. Colautti - Na dnevnem redu bo tudi zakonski osnutek v prid obrtniškim podjetjem Po skoraj enomesečnem presledku se v torek zopet sestane deželni svet. Na tei prvi letošnji seji bo na dnevnem redu predvsem potrditev izvolitve za svetovalca inž. Colauttija, in njegova prisega, ki je bil prvi med neizvoljenimi na lasti Krščanske demokracije v tržaškem volilnem okrožju, inž. Colautti bo namreč nadomestil v deželnem svetu Dora de Binaldiini.ia. ki je pred kratkim umrl. Še prej se bo sestal volilni odbor, ki bo pod predsedstvom deželnega svetovalca Metusa ugotovil, da ni nobenih zaprek v zvezi z izvolitvijo novega svetovalca. Na dnevnem redu seje so tudi vprašanja in interpelacije ter razprava o satanskem osnutku deželnega odlbora, ki vsebuje ukrepe v prid obrtniškim podjetjem. O tem zakonskem osnutku bo poročal svetovalec Metus. Zakonski osnutek upošteva tri vrste deželnih posegov, katerih namen je spodbujati zasebno pobudo, za katero odgovarjajo obrtniki podjetniki. Dežela bo dajala prispevke za najemanje posojil za okrepitev obrtniških delavnic, prispevke za posojila za poslovne izdatke in za izvoz ter jamstva za posojila. V prvem primeru bodo dajali prispevke za največ 15 let za delno kritje obresti od posojil Prošnje za ta posojila bodo morali obrtniki vlagati preko ustanove za razvoj obrti (ESA) na odbomištvo za delo, socialno skrbstvo in obrt, in sicer na podlagi navodil odbor-ništva. V drugem primeru bodo lahko dajali prispevke za kritje Obresti od posojil obrtniškim podjetjem, zadrugam in konzorcijem obrtni'kov, najetih za poslovanje podjetij in za izvažanje njihovih Izdelkov. Dežela bo lahko dajala tudi prispevke «una tantum» do 30 odst. celotnega izdatka za gospodarske pobude obrt. podjetij na gorskih področjih. Končno predvideva zakonski osnutek ustanovitev posebnega sklada za jamstva za najemanje posojil. V svojem poročilu pravi svetovalec Metus, da namerava dežela spodbujati in okrepiti obrtništvo na najbolj stvaren in učinkovit način v prepričanju, da deluje v korist obrtnikov. Poleg tega ie treba upoštevati, da so z raznih strani prihajale zahteve po ukrepih za olajšanje kreditov obrtnikov ter za dajanje prispevkov, ki jih ne bo treba več vračati. Obrtništvo je namreč v taltšnem položaju, da potrebuje nujno pomoč in podporo dežele. V zveza s tem je važna vest, da je pred kratkim senat odobril zakonski osnutek, ki razteguje na vse deželno ozemlje davčne olajšave, ki veljajo za kreditne operacije. Te olajšave bodo uživali tudi obrtniki, v kolikor se tiče kreditov za začetek obrtniških dejavnosti * * * Deželni tehnični odbor, ki se je sestal pod predsedstvom odbornika za javna dela Masutta, je proučil razne načrte javnih del v deželi. Med drugimi načrti je zelo važen načrt za okrepitev in preureditev občinskega vodovoda v Vidmu. Znano je, kako primanjkuje ob suši v Vidmu vode. Se posebno so se znašli v slabem položaju lani zaradi dolgotrajne suše. ker so usahnili viri vodovoda v Zompitti. Pomanjkanje vode so občutili zlasti v gornjih nadstropjih hiš. Zato je občina pripravila načrt za okrepitev vodovoda. Po tem načrtu naj ba bilo dovolj vode v Vidmu do leta 2010, pri čemer so upoštevali tudi uporabo vode javnih ustanov in vojašnic. Elaborat je tudi v skladu s splošnim regulacijskim načrtom. v kolikor se tiče vodovodov, in predvideva 2,450 milijonov Iz datka. Tehnični ojtbor se je tudi ugodno Izrekel o drugem in tretjem obroku del za zgraditev kanalizacije v Skocijanu ob Soči ter o prvem obroku del za zgraditev novega študentovskega doma tržaške univerze. dnevi mladi in tudi odrasli fašisti izzivali na Akvedotu ljudi, kar je povzročilo skrb in zgražanje javne ga mnenja. Ista skupina je tudi pe la fašistične himne in nadlegovala dijake in profesorje, ne da bi pri tem sploh posegel vmes kakšen policist ali karabinjer. V zadnjih mesecih se ta dejanja preveč pogosto ponavljajo in skrajni čas bi bil, da se oblasti zganejo, saj so --e z raznih strani že večkrat pritožili pri kvestorju in pri samem notra njem ministru. Zaradi tega vprašuje senator ministra, kako si je treba razlagati to brezbrižnost policijskih oblasti in kaj namerava storiti, da se napravi konec takšne mu položaju. Šema je postavil ministru tudi vprašanje v zvezi z znanimi dogod ki na Padričah, to je z izzivalnim obnašanjem beguncev v tamkajšnjem taborišču. Poslanec KPI Škerk pa je naslovil vprašanje na predsednika vlade, da bi zvedel, zakaj ni vlada doslej upoštevala in izvedla sklepa poslanske zbornice, ki je na seji 19 junija lani soglasno obvezala vlado, naj ugodi upravičenim zahtevam številnih državljanov, ki so skoraj vsi že v letih in ki so jih v preteklosti krivično odpustili z dela iz političnih razlogov. Pri tem se je treba spomniti, da so imeli ti odpusti za vse zelo hude posledice ter da je nedopust no, da se temu še ni odpomoglo po tolikih letih obstoja demokratične vladavine. Poleg tega obstajajo celo na tem torišču nedopustne raz like pri ravnanju z omenjenimi o-sebami ter je treba stvar zato dokončno urediti. Končno je vprašal škerk ministra za trgovinsko mornarico, ali ve, da so zasebnik) zagradili na obal' pri Križu dele obrežja, ki so državna last, tako da so onemogočili pre hod ribičem, kmetom ter številnim turistom in kopalcem. Poslanec vprašuje ministra, kaj namerava storiti, da se odstranijo te zlorabe. Lepo priznanje tržaški umetnici Tržaška umetnica Gianna ! botti je na tretji razstavi nat.. .«e umetnosti v Tons 'umunziata dobila lepo priznat:,e srebrno kolajno, ki ji ga je riu odišče dodelilo za njeno podobo Odrešenika pod naslovom «Vedra luč». Te dni pa je Italijanski zavod za napredek znanosti povabil tržaško umetnico, da bi ji izročil nagrado zOscar za plo-domtost na področju kulture». U-metnici iskreno čestitamo. Zasedanje o tisku KPI V torek, 20. t.m. bo v prostorih tržaške federacije KPI v Ul. Ca-pitolina 3 zasedanje raznašalcev ter sekcijskih odborov KPI, na katerem bodo obravnavali vprašanja o širjenju komunističnega tiska ter o kampanji za naročila na ta tisk za leto 1970. Zasedanja se bo udeležil tudi bivši ravnatelj «Unita» Elio Quercioli, ki bo poročal o položaju komunističnega tiska. ■ Jugoslovanska vlada je razpisala za šolsko leto 1970—71 60 mesečnim letne štipendije za vse italijanske univerzitetne študente, diplomirance ali umetnike, ki nameravajo obiskovati izpopolnjevalne tečaje na jugoslovanskih univerzah ali višjih inštitutih. štipendije obsegajo mesečni znesek 1300 novih dinarjev, brezplačno zdravstveno oskrbo ter oprostitev plačevanja vpisninsfce takse. niiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiimiiJiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiin DVA DNI POGAJANJ NA INTERSINDU Pred sporazumom o zahtevah delavcev v zvezi s spojitvijo Sv. Marka in Arzenala? 0 rezultatih dosedanjih pogovorov se bodo izrekli delavci na skupščini v Tržaškem arzenalu Predsinočnjim pozno v noč in | glavni pogoj, da se ohrani ael Sv. Vprašanja sen. Seme in poslanca Škerka Senator KPI Šema je naslovil na notranjega ministra vprašanje, v katerem pravi, da so pred nekaj iMVIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillltllllllllllllltlllttllllllllltVMHIItlVlftll včeraj so se predstavniki vseh sin dikatov kovinarjev in med njimi tajnik FIOM CGIL Burlo poga jali na Intersindu o številnih vpra šanjih, ki se tičejo spojitve ladjedelnice Sv. Marka in Tržaškega arzenala. Pogovori so se včeraj popoldne za sedaj končali in sindikalni predstavniki niso hoteli pove dati nobenih podrobnosti o njih, kar je razumljivo, ker se morajo o re zultatih teh pogovorov izreci delavci sami. V ta namen bo v torek v Tržaškem arzenalu skupščina, na kateri bodo delavci povedali svoje mnenje. Takrat bodo tudi seznanili tisk z vsebino sporazuma. Doslej pa se je zvedelo le, da glede po gajanj dobro kaže. Vsekakor je stvar precej zapletena, bodisi kar se osebja tiče bodisi glede naprav. Sindikati in de lavci so namreč stalno zahtevali, da se mora ohraniti del ladjedelnice Sv. Marka, ker ni dovolj, da se bodo v združenem podjetju Arzenal Sv. Marko le popravljale in obnavljale ladje, marveč tudi gra dile, čeprav posebne vrste, kot so na primer ploščadi za iskanje petroleja pod morjem. V ta namen se mora ohraniti eno splavišče Sv. Marka. V tem smislu so sprejeli tudi obveznosti na zadnjem sestan ku CIPE, ki je obravnaval vpraša nje ladjedelnice. Važno je tudi vprašanje prejemkov delavcev, ki so v Arzenalu in Sv. Marku različni. Delavci Sv. Marka, ki so dosegli boljše pre; iemke, jih morajo tudi ohraniti, saj je to splošno sindikalno pravilo in praksa. Za izravnavo razlik so raz ne poti, med katerimi tudi en kratni dodatek «una tantum*. Stvar je vsekakor rešljiva in je potrebno le nekaj dobre volje, če je torej lntersind pristal na delavske zahteve, je končno storil le svojo dolž nost. Kot smo že pisali, so namreč na stale v zadnjem času tudi polemike med ravnateljem Tržaškega arzenala in sindikati glede novih naročil. Ravnatelj je namreč pripisal sindikatom namene, ki jih niso nikoli imeli. Tudi sindikati so poz dravili nova naročila, dodali pa 93 seveda, da s tem še ni rešeno vpra sanje ohranitve zaposlitvene ravni, za kar so potrebna druga jamstva, predvsem pa ohranitev možnosti za gradnjo novih ladij, za kar pa je Marka, to je da ne pride le do spojitve delovne sile, marveč tudi naprav in primernega prostora. Predavanje inž. Cuffara V torek, ob 20. uri bo v dvorani kulturnega krožka »Stella« v Pod-lonjerju predavanje o vprašanjih delavskih bojev, njihovih pridobitev ter o višanju cen. Predaval bo tajnik tržaške federacije KPI inž. An-tonino Cuffaro. Predavanje bo na pobudo krajevne sekcije stranke. Včeraj zjutraj so pripeljali v splošno bolnišnico 91-letno Cateri-iio detla Vedova, ki si je zaradi padca poškodovala desno stegnenico. Ženska je stanovala v domu starčkov pri občinski ustanovi ECA. Že precej časa je bolehala za reu-matizmom. Zdravniki so izrekli prognozo 10 dni. KONCERT BOŽIČNIH PESMI V ŠTOBLANKU. Danes, 18. januarja ob 15. uri bo v Štoblanku v Beneški Sloveniji koncert starih slovenskih božičnih pesmi. Pel bo zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. GLASBENA MAJ. .1 - TRST DANES, 18. JA ARJA 1970 OB 17. URI V KULTURNEM DOMU KONCERT harmonikarskih ansamblov DPD «SVOBODE» IZ ST. VIDA PRI LJUBLJANI dirigent PAVLE MIHELČIČ «MIRAMAR» IZ TRSTA — dirigent OSKAR KJUDER s sodelovanjem svetovno znanega solista Gervasia Marcosignorija in opernega pevca Ladka Korošca Rezervacija in prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM DANES. 18. januarja ob 17. uri v Prosvetni dvorani «A. Sirk« v Sv. Križu Jaka Stoka MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih Fran Šaleški Finžgar NAŠA KRI igra v štirih dejanjih v soboto, 24. januarja ob 20.30 Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Jaka Stoka MOČ UNIFORME burka s pet jem v treh de jan jih v nedeljo, 25. januarja ob 16.30 v kinodvorani v Bazovici IHIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllHllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllgllllll PO TATVINI KRZNENEGA PLAŠČA Po stiki v milanskem časopisu spoznal človeka, ki ga je okradel Gre za čilskega državljana, ki ga je trza. ška kvestura prijavila sodnim oblastem NA PRAZNIK VAŠKEGA PATRONA PESTRA SINOČI PRIREDITEV V BORŠTU Novost sla predstavljala skupina mladih folkloristov in obnovljeni mešani pevski zbor Sinoči so v Borštu praznovali, kakor vsako leto, vaškega patroma sv. Antona Puščamika. V dvorana pri šolskih sestrah, to je edini večji prostor v vasi, so pripravili precej pestro prireditev, na kateri Je dejansko sodelovala cela vas. Prvi so stopili na oder najmlaj-šl, to so trije harmonikarji, ki so zaigrali nekaj narodnih. Franko Abram je zaigral ((Slovenski smo fantje«, Emil Petaros ((Svatje že vriskajo« in Erol Petaro6 «Tum na vrtni gredi«, nato so še vsi skupaj izvajali «V dolini tihi«. Kot druga točka je nastopal obnovljeni mešani pevski zbor prosvetnega društva ((Slovenec«. Pod vodstvom Draga Fetarosa so zapeli Gomil.škovo ((.Slovenec sem« v Ipov-škovi priredbi, Jenkovo »Kadar mlado leto« z Laharnarjevo glasbo, Gregorčičevo »Izostala ptica«, ki jo je uglasbil Aljaž, in še pesem »Očak Triglav« Semerca ln Jurija Flešmana. Folklorna skupina, ki že dolgo let sodeluje na tej tradicionalni prireditvi, je zadovoljivo zaplesala »Zidano marelo« ln splet gorenjskih plesov. Kot je znano vodi folklorno skupino Berto Baračič. Mladinski krožek je pod župnikovim vodstvom pripravil dvodejan-ko «Paitent», ki le s svojo pristnostjo in duhovitostjo privedla občinstvo do smeha. Na vrsti so bik nato mladi folkloristi. V Borštu namreč že nekaj časa vadi Baračič skupino srednješolcev, ki so danes stopili prvič na oder, seveda z nekoliko treme. Zaplesali so stilizirano »mazurko«, spremljala pa jih je Dorina Kan. te, ki od vsega začetka vadi s skupno. Občinstvo jim je toliko časa ploskalo, da so morali ples ponoviti. Priznati pa jim Je treba da so to naredili zelo navdušeno. Spored je zaključil moški pevski zbor pod Petarosovim vodstvom, ki je zapel Kosovelovo «Bori» v Srebotnjakov) priredbi. Murnovo «Na poljani« in Levstikovo »Ob večerni uri« v Vodopivčevi priredbi. Solo sta pela Bruno Zahar Ih Tonček Petaros. Občinstvo je zadovoljno odšlo iz dvorane, ker je bil program res raznovrsten in zanimiv. Jutri bodo Borštani prireditev ponovili, sicer z nekoliko spremenjenim sporedom. Leteči oddelek tržaške kvesture je včeraj prijavil sodnim oblastem 40-letnega čilskega državljana Luisa Guillerma Salazarja. Moškega, ki je trenutno na začasni svobodi, obtožujejo, da je 29. novembra lani okradel 54-letnega Carla Pinta iz Ulice Coroneo št. 33. Omenjenega dne se je Pinto ves razburjen zglasil na glavnem komisariatu javne varnosti ter ogorčen povedal dežurnemu agentu, da mu je neznanec srednjih let ukradel dragocen krzneni plašč, ki mu ga je dan prej prinesla v popravilo neka stalna klientka. Plašč naj bi bil vreden 700.000 lir, je še dodal okradeni trgovec, ter nato na dolgo in široko opisoval moškega, ki naj bi po njegovem mnenju plašč ukradel. Bilo je med 11. in 11.30, je zatrjeval Pinto, ko sta v njegovo trgovino z dragocenim krznom v Liliči Roma št. 6 vstopila elegantno opravljena moški in ženska. Bila sta to moški srednje starosti in srednje rasti z. rahlim španskim naglasom in debelušna ženska, oblečena v kričeče rumeno obleko, s sivim površnikom. Nekaj časa sta si nova prišleca skrbno in zvedavo ogledovala razstavljeno blago, se pri trgovcu zanimala za to in za ono stvar, ki bi jo rada nabavila, na koncu pa sta trgovino zapustila, ne da bi kaj kupila. Trgovec si sprva ni delal skrbi zaradi tega, nenadoma pa ga je prešinil neprijeten občutek — dragoceni krzneni plašč, ki je malo prej visel na o-bešainiku poleg ostalih, je izginil. Zbegano se je Pinto nekaj časa oziral naokrog, kot bi se skušal domisliti, ali ni nemara odložil plašča kje drugje. Končno pa se je moral sprijazniti z misli,jo, da so mu dragocenost pač spretno izmaknili. Ob tem se je domislil majhne podrobnosti. Neznana tujca, ki sta bila malo pred tem pri njem, sta nosila s sabo velik zavitek. Ali nista morda ravno ta dva spretno stlačila krzneni plašč v zavitek, ko je sam zamišlieno postopal za pro riajno mizo? To okoliščino je Pinto pozneje zaupal policiji in slednja je na podlagi podrobnega opisa u-vedla preiskavo. Vsa prizadevanja tržaške policije so bila zaman. Zagonetko je moral rešiti Pinto sam. Že dva tedna poz neje se je namreč ponovno zglasil na tržaški kvesturi ter prisotnim agentom letečega oddelka zmagoslavno pomolil pod nos izvod milanskega časopisa «T1 Giomo«, na katerem je bila slika moškega srednjih let, ki so ga milanski orožniki aretirali zaradi kraje krzne nih Dlaščev v neki milanski trgovini. «To je tisti, ki je tudi mene o-kradel,* je veselo zatrjeval Pinto. Že istega dne je tržaška kve DANES, 18. jauuaria ob 17.50 je na programu TV Ljubljana oddaja »SREČANJE Z ANDREJEM BUDALOM«. Oddajo je posnela ekipa TV Ljubljana v dneh. ko je lani prof. Andrej Budal praznoval osemdesetletnico. Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici obvešča vse člane, da bo danes, 18. t. m. ob 16. uri v Presljevi dvorani v Bazovici 72, REDNI OBČNI ZBOR Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Ivan Cankar« obvešča, da bo Jutri, v ponedeljek, 19. t.m„ ob 20.30 prva seja novoizvoljenega odbora na petkovem občnem zboru. stura posredovala pri milanski, naj ji pošlje slike in življenjepis Salazarja — tako je namreč spretnemu ljubitelju krznenih plaščev ime — in na podlagi teh sta Pinto, kakor tudi njegova uslužbenka, dokončno spoznala človeka, ki si je tistega novembrskega dne skupno z debelušno žensko privoščil njegovo trgovino. ll■IIIIIIIIIIIMIIII|||||IMII|||||||||||||||||||||||||||||||||||^llllllll|||Illl||l|l||ll|l|l||,llll„|nl,|||,lll||||||,|||||||y1||| Danes se poročita ALENKA RENAR in VOJKO KOCMAN Novoporočencema želijo obilo sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju odbor in članstvo športnega krožka Kras. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. januarja 1970 se Je v Trstu rodtiilo 7 otrok, umrlo pa je 25 oseb. UMRLI SO: 93-letnl Sebastlano Pl. starS, 82-tebna RosaMa Ursich, 33-let-na Lorenza Matzentk, 46-letna Beatri-ce Deboni, 80-letnl Giuseppe Pletro Mater, 83-tetoi Luiigt Redolfi, 70-letni Glovanni Črtama, 70-letna Virginia Quiaranta vd. Mailuja, 77-letn« Giusep-pioa Iustinclch por. Krismann, 71-let-nt Glovanni Hrovatin, 86-letna Angela Simich vd. Bode, 42-letn) Renato Mikchetazzi, 41-letna E-Lisa Merzocco, 71 -letn 1 Domenico Penini, 80-letna Maria Facchin por. Carciotti, 77-letn! Antonio Fontanot, 88-letna Aliče Mon-ttgMa vd. Lehnert, 76-letna Maria Zeriail vd. V isi ntuii, 87-1 etn a Lucla Dagostinl, 84.1etma Vateria Kovačič por. Levi, 63-letni Luigl Tureo, 65-letn! Vincenzi.no Dore, 82-letna Eml-lia De Marohj vd. Dlnacca, 87-letni Alberto Mtllanl, 69-letnt Marino La Penna. OKLICI: direktor dr. Tito FTava-retto in univ. študentka Ermenegiil-da Manganaro, zavarovalec Antonio Giiannt Comar In gospodinja Elena Tali eri, radiotehntk Lucio Romanello in baristka Dorina Starz, delavec Lino Papa in trg. pomočnica Angela Lisi, kuhar Adriano Simunich ln frizerka Loredarta Zancola, agent J.V. Aldo Culetto ln gospodinja Rosa Fer-rero, univ. študent Glampleno Fer-lan In študentka Nadja Srebernlk, kuhar Salvatore Medda in gospodinja Mirella Poggl, strojni častnik Giannl Campana in uradnica Luciana Baltist ell a - Battista, inženir Ezlo Gentil-core in uradnica Livla Sinigol. delavec Mario Millo tn frizerka Maria Sedlaček, uradnik Stello Guštini tn gospodinja Vivlana UgoUnt, mojster Giuseppe Sfreddo in univ. študentka Adriana Vidonls, biolog dr. Ser-glo Bern! in univ. študentka Luciana Sebenl, elektromehanlk Silvano Dekleva tn natakarica Nlila Men*. galdo, geolog dr. Sebastlano Buda in uradnica Maria Maranzaoa, uradnik Livio Danieli« In uradnica Arlella Seraval, kapitan, dolge plovbe Mau-ro Scocchl in uradnica Bruna Redl-vo, kapitan dolge plovbe Carlo Ressel In računovodkinja Lldla Antonel. lo,lo, upokojenec Gesuino Col oni bu in gospodinja Gabriel)a Roda, upokojenec Pletro Beltrame In gospodinja Elda Albaneae. BARI 29 86 37 34 88 CAGLIAR1 1 67 77 56 22 FIRENCE 15 62 87 18 59 GENOVA 2 42 32 21 20 MILAN 44 11 65 90 6 NEAPELJ 20 90 2 59 86 PALERMO 3 31 65 67 10 RIM 15 50 9 77 52 TURIN 73 87 68 25 33 BENETKE 20 55 ENALOTTO 19 1 47 111 1 XI 1 1 2 1 2 X DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23. januarja) Godina, Šentjakobski trg 1. Grigo-lon. Trg V. Giotti 1. Al due Mori, Trg Unitš 4. V Skednju, Ulica Son cini 179. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23. januarja) Croce Azzurra, Ulica Commerclale 26. Rossettl • Emili, Ul. Combl 19. Al Samaritano, Trg Ospedale 8. Tamaro &, Neri, Ul. Dante 7. LOTERIJA PD ((SLOVENEC« in MLADINSKI KROŽEK v BORŠTU imata na praznik sv. Antona PRIREDITEV ki bo danes, 18. t.m. ob 19. uri Na sporedu: Mladi harmonikarji, pevski zbor ((Slovenec«, mladinska dramska družina z igro «Patent». folklorna skupina «Breg». Skupni pripravljalni odbor vljudno vabi k številni udeležbi. Prosimo za točnost. Razstave V Nemškem kulturnem inštitutu do 27. t.m. razstavljajo tržaški slikarji Bombe, Čara, Ghiacigh. Corna-chin, Monal in Stravisi. V občinski umetnostni goleriji, Trg Unitš, bo od 17. do 25. januarja razstava del Maria Tudorja V gostišču «L'Approdo» v Devinu se nadaljuje razstava del znanega tržaškega likovnika Lojzeta Spacala, ki je razobesil na vpogled gostom lokala kakih trideset svojih del. in sicer grafik, barvanih matric ter goblenov in stenskih preprog. Spa calova dela bodo tu razstavljena do konca januarja V umetnostni galeriji »La Lanter. na« razstavlja slovenski slikar Vladi, mir Makuc. Razstava bo trajala do konca meseca. Vladimir Makuc spada sicer med mlajše, vendar pa že Izrazite reprezentativne slovenske likovnike. Po rodu je Goričan. Rodil se je 1925. v Solkanu, od koder ga Je pot vodila na šolanje v Ljubljano na višjo šolo za uporabno umetnost. Prvič se je s svojimi dčil 'pTOSstavil javnosti na samostojni razstavi ' v Ljubljani, v Mali galeriji. Od tedaj dalje so nje-gove stvaritve obšle že pol sveta m je dobil doslej že vrsto priznanj in odlikovanj. Njegova dela so po šte-vilnih javnih galerijah in na nešte-tih domovih. V galeriji »Torbandena« razstavlja od sobote svoja dela slikar Ezio Gri-baudo iz Turina, kjer se je rodil le-ta 1929. Prvič Je razstavlja) leta 1953 v svojem rojstnem mestu, nato pa nastopil na številnih razstavah doma in v tujini. Prejel je tudi že številne nagrade na razstavah v Rimu, Benetkah ln Sao Paolu. V stalni galeriji v Gradiški bo od 18. do 31. januarja 43. razstava Eve Ronay. SPD TABOR — OPČINE priredi v soboto, 24. januarja ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah Jean-Paul Sartre NEPOKOPANI MRTVECI drama v dveh dejanjih in štirih slikah o francoskem odporniškem gibanju. Gostuje skupina DRAMATIČNEGA DRUŠTVA te IDRIJE. Vabljeni! Gledališča VERDI Danes, ob 16. uri bo za dnevni abonma zadnja predstava Puccinijevega «Trtptiha». Izvajalci bodo isti kot v prejšnjih predstavah. Danes bodo pri gledališki blagajni nadaljevali s prodajo vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Danes, 18. jan. bodo z začetkom ob 16.30 ponovili Sartrovo dramo »Ne-krasov«. V ponedeljek in v torek pa bo gledališka skupina nastopila v Vidmu. V Trstu bodo predstave po. novno od srede, 21. t.m. Eden 15.00 »Topaz«. Hitchcock. Te-chnicolor. Nazionale 14.30 »Django 11 bastardo«. Technicolor - Techniscope. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 14.30 ((Louis De Funes e 11 nonno surgelato«. Eastmancolor. Grattacielo 14.00 »II prof. dott. Gui-do Tersilli. Primario della clinica villa Celeste, Convenzlonata con ie Mutue«. Alberto Sordi. Technicolor. Ercelsior 15.00, zadnja predstava ob 22.10 »Le sorelle«. Susan Strasberg, Massimo Girotti, Nathalie Delon in Ginacarlo Giannini. Technicolor -Techniscope. Prepovedano mladini pod 18. letom. Rit* 14.30 »O’ Cangaceiro«. Tomas Milian, Eduardo Fajardo, Ugo Pa-gliai, Hovvard Ross. Technicolor Cinemascope. Fllodrammatico 14.30 «Un detective«. Franco Nero, Florinda Bolkan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 14.30 «Tarzana sesso selvag-gio«. Franoa Polesello, Ken Clark. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora I5jOO «Un uomo da marcia-piede«. D. Hoffman, J. Voigt. Te-chnicoior. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 14.30 «Un Maggiolino tutto matto«. Dean Jones. Technicolor. Capitol 15.00 «Isadora». Vanessa Red-grave. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «Che». Omar Sharif, Jack Palance. Technicolor. Zadnji dan. Impero 15.00 «La matriarca«. Cathe-rine Spaak, Jean Louis Trintignant, Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 14.30 «La morte non ha sesso«. Robert Hoffman, Luciana Paluzzi, John Mills. Ideale 14.30, zadnja predstava ob 21.45 «L’oro ded Mckenna«. Omar Sharif, Gregory Pečk, Juiie New-man. Film vvestern. Technicolor. Abbazia 14.00 «L’incendio di Mosca«. Najboljše Tolstojevo delo. L. Save-ljeva S. Bondarčuk. Technicolor. Astra 15.00 «Serafino». Adriano Ce-lentano. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. KINO «IRiS» PROSEK danes ob 16. uri barvni briljantni film: BUONA SERA, SIGNORA CAMPBELL Igrajo: G. Lollobrigida — P. Lanford — P. SiJvers. KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri Cinemascope barvni zabavni film: L’ORO DEL MONDO Igrajo: Romina Power, Alba-no, Ciccio Ingrassia in Franco Franehi. Razna obvestila V prosvetnem društvu Ivan Cankar so našli ženski zložljiv dežnik. Lastnica ga lahko dobi v uredništvu Primorskega dnevnika. V Slovenskem klubu 20. januarja ob 20.30 bo naš znani etnograf prof. dr. NIKO KURET iz Ljubljane govoril o SKRIVNOSTI MASKE kar bo popestril s približno 150 diapozitivi. Večer bo toliko bol j zanimiv, če ga povežemo z etnografskim natečajem, ki ga je razpisala Slovenska prosvetna zveza. Vljudno vabljeni. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Nlueri Vatovca daruje Pina Cerkvenlk-Vou* 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dr. Jože* Dekleve in Ni ni ta Vatovca daruje t' milja Rustja 1500 lir za Dijaško rto tico in 1500 lir za Glasbeno mat#*' V počastitev spomina pok. Slav* Taučer daruje Marija Trebeč 2000 0* za P.d. Skedenj. V spomin na Slavo Taučer daruje ta Modra in Giordano Rinzner 10* lir za P.d. Skedenj. V počastitev spomina sestrične Sl*' ve Taučer darujejo Mladen, Danici in Nada 3000 lir za P.d. Skedenj. Namesto cvetja na grob pok. Slav* Taučer darujeta družini Godina-Pf8, gairc 2000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob g. Ivani Savrlna daruje profesorski zbor jajci, s prekajenim mesom in živilom so kot rečeno popustile, vinom, so prekupčevalci na debelo novembru zabeležili le počasno povijanje poslov. Cena popru in neštetim drugim eksotičnim vrstam *aga so občutno popustile, pod vpbvom tega pa so se prekupče-Vaici razgibali. Zelo previdni so Mii v trgovini s kavo, kar velja baloma tudi za les, gradbeni materni, železarske izdelke, nekatere barvaste kovine in njihove zlitine. Y preteklem novembru so na pridem uradu zabeležili 338 kupo-pbajnih pogodb za nepremičnine. 0 izjavah podpisnikov je znašala 3 mo03 vrednost izmenjanih dobrin • tol milijonov lir. V razdobju ja-par-november je število zabeleže-" Pogodb narastlo na 3642, skup- aa vrednost izmenjanih nepremičnin pa Je dosegla 18.612 milijonov lir. .........: 1:11111111111111111111 mi tun.mn, O pisavi in rabi (Nadaljevanje s 3. strani) jb.,11 Gorici leta 1950 v založbi f1Marne »G. Carducci». (Toda nobeni izmed omenjenih publi-razen enkrat pri Rutarju p6** oklepaji ni uporabljen izraz arefo za italijanski naziv Luse-®to in smo zaradi tega obliko ardo, k; sfa j0 v članku, ki ga menja pismo, uporabila avtorja ‘anka, spremenili v Brdo.) Oblike krajevnih imen iz ome-Jenih del sta upoštevala tudi o-a (sedaj že pokojna) naša biv-a sotrudnika, ki sita dosle] v na dnevniku največ pisala o Be-neški Sloveniji. To sta bila Dra-«°> Godina in Rihard Orel (ki je začel pisati o Beneški Sloveniji že efa 1911 v koledarju Cirilmetodo-družbe). Zato navajamo vsaj nekatere njune prispevke (z na-vedbo meseca in leta) katerih ve-ctn° bi veljalo ponatisniti v knjižni obliki. Rihard Orel je objavil v Pri niorskem dnevniku med drugim “ Juliju 1955 daljši članek pod Tfiflovom t&agra sv. Antona v v novembru istega leta na tSprehod po jezikovni meji*, 1957 pa v marcu in aprilu fonografske in folklorne zapiske» .*r leta 1958 v decembru *Bene-Slce narodne m cerkvene pesmi*. . Drago Godina pa je v našem anevniku objavljal potopisne član-7e iz Beneške Slovenije v januar-JU, marcu, maju, juliju, avgustu, 'Cptembru, oktobru, novembru hi decembru leta 1959, leta 1960 je sak mesec objavil kak podoben ‘Onek razen v juliju in decem Dru. leta 1961 pa v januarju, v fnozcu, juniju, juliju, avgustu in gePtembru. (O č'ankih D. Godine * našem dnevniku se je v raz-Poooru s podpisanim zelo laskavo nekoč izrazil pok. univ. prof. dr. Ant<>n Melik.) foleg tega je pok. Rihard O-.. Pisal o Beneški Sloveniji tu-n Jadranskem koledarju za ,’e-1952 do 1954 in za leto 1961. , Upoštevanje pri pisanju naših Jjojevnih imen v Beneški Slove-'J' zasulžijo tudi tiste oblike, ki ,b, uporablja benečanski rojak ozko Ošnjak t’ svoji knjigi »Pod mata jur jem* (Ljubljana 1969). Vendar pa sc bo uredništvo za-. • da se ne ustvarja zmeda, tu-lik °^*j skušalo držati tistih ob-1 slovenskih krajevnih imen t,°ben,sWh krajev v Italiji, ki jih hio.ie omenjena Čermeljeva pu j , bpijo. saj sta njihove oblike .počila dva brez dvoma kompe tj na učenjaka: slavni prof. F. ybnonš. in prof. dr. L. Čermelj. tuJ-em sm’slu je uredništvo dalo nts! oovodila vsem članom ured-s!*tva in korektorjem. Mnenja JOP;, da se moramo Čermeljeve ™bnji številki, je šentjakobsko posvetno društvo »Ivan Lankar* priredilo v petek občni zbor, na katerem so člani izvolili nov odbor ter razpravljali o triletnem delovanju društva samega, saj je bil zadnji občni zbor 6. maja 1966. V društveni dvoranici se je zbralo mnogo članov in prijateljev društva, s svojo prisotnostjo pa so pozdravili občni zbor predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty, v imenu PD «škamperle» je pozdravil odbornik Niko Škamperle, predsednik PD v Skednju Angel Žerjal pa je poslal pismeno voščilo. Prisotna sta bila tajnik SPZ E. Švab ter predsednik PD »Škamperle* Lojze Abram. Občni zbor je otvoril in vse prisotne pozdravil predsednik društva Mario Magajna, ki je najprej opravičil dejstvo, da ni prišlo že tri leta do občnega zbora, potem pa se spomnil vseh bivših prosvetnih delavcev od Sv. Jakoba, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi, kajti prav njihova je zasluga, če šentjakobsko društvo danes še živi in dela. Tajniško poročilo je podal Jurij Kufersin. Najprej se je dalj časa zadržal pri analizi kulturnega delovanja sploh, ki v danih pogojih le težko prihaja do izraza prav zato, ker vsa naša društva ne hodijo vštric s časom in z novimi zahtevami družbe, ki so popolnoma različne, kot so bile v preteklosti. Od tod tudi poplitveno delovanje društva v zadnjem obdobju, čeprav so bili razni činitelji, odhod nekaterih k vojakom ali pa študij v tujini, vzrok neaktivnega delovanja društva in nehomogenosti njenih odsekov. Po krajšem uspešnem obdobju dramskega udejstvovanja, se je društvo naravno moralo odločiti za razne proslave, ki kajpada terjajo manj ljudi in dela, istočasno pa dajejo tudi manj zadoščenja izvajalcem in občinstvu. Kliub vsem težavam, pa je društvo priredilo še kar lepo število prireditev, med katere gre zlasti omeniti 11 celovečernih dramskih uprizoritev in štiri gostovanio. 1 gledališki seminar. 1 ples v Kulturnem domu, okoli 20 družbenih in filmskih večerov ter proslav, na športnem področju pa, na katerem se društvo samo in nieni člani tudi zelo aktivno u-deležujejo, 3 šahovska srečama ter nastop na slovenskih športnih i-grah leta 1967 in lani. Poleg vseh teh in drugih dejavnosti, je predsednik društva Magajna predaval še po raznih krajih na Tržaškem in Goriškem, pevski zbor društva pa je ob 40-letnici usmrtitve Vladimi-ra Gortana nastopil v Beramu pri Pazinu. Svoji poročili sta nato podala še blagajnik Livij Jankovič ter gospodar Rudi Jančar, nakar je Lojzka Čebohin v imenu nadzornega odbora podala razrešnico staremu odboru. Po krajši diskusiji, med katero so člani razpravljali zlasti o ponovni oživitvi društvenega pevskega zbora, in pozdravi prisotnih gostov, so sledile volitve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Mario Magajna, za odbornike pa je Jurij Kufersin, Ivan Riosa, Tončka Colja, Miro Stopar, Livij Jankovič, Franko Vitez, Sergij Verč, Sergij Gregorič, Boris Gombač, Ljubo Jančar. Novi nadzorni odbor sestavljajo Loizka čebohin. Feliks Mi-kulus ter Josip šušter*;£, medtem ko so bili v razsodišč0 ''»voljeni Milan Bolčič, Danilo Benčina in Franjo Kosovel. IZ DOLINE Josip Lovriha 60-letnik marljivega in skrbnega človeka ter zavednega Slovenca. Tudi njegov oče, ki ima že 82 let, je bil cestar, zato je dobil domači pridevek «Palir». Pepi je v svojih mladih letih pomagal očetu pri delu na kmetiji, leta 1933 se je poročil s sovaščanko Drago, od leta 1936 do 1940 je delal pri nekem podjetju v Trstu. Leta 1940 se je iz očetove domačije preselil v svojo novo hišo, ki si jo je zgradil pod vasjo, in je spet delal na kmetiji, leta 1948 pa je dobil zaposlitev kot cestar na pokrajinskih cestah. Pepi dela na cesti, obdeluje vinograde in skrbi za živino, zdaj še pomaga svojima sinovoma, ki si gradita svojo hišo, vmes pa najde še toliko časa, da gre na pevske vaje in občinske seje. Ob življenjskem jubileju mu čestitamo in želimo še mnogo let zdravja. Iz Prebenega Otroci iz Prebenega hodijo v o-snovno šolo v Dolini, čeprav imajo svojo šolo med Mačkovljami in Prebenegom; to pa zaradi tega, ker je pot do šole nad Mačkovljami grda in strma, medtem ko se v Dolino lahko vozijo z avtobusom. Z avtobusom se vozijo v Dolino tudi otroci, ki obiskujejo srednjo šolo. Iz Prebenega odpelje avtobus ob 8. uri, iz Doline pa odpelje ob 13.50. Ker se pouk zaključi ob 12.30, morajo otroci skoraj poidi ugo uro čakati. Ob lepem vremenu skačejo in se igrajo, hudo pa je v dežju in mrazu. Ker so otroci razigrani in prepuščeni sami sebi, si včasih zlezejo v lase, starši pa so zaskrbljeni, da jih ne bi povozil avto. Občinski svet je že pred časom odobril sklep o nakupu malega šolskega avtobusa in je v ta namen določil v proračunu prvo vsoto: nato pa je dolinski šolski patronat, ki mu predseduje prof Al-do Štefančič, sporočil občinski u-pravi, da bo avtobus kupil sam patronat. V Prebenegu se sprašujejo, kako je zdaj s to zadevo, in kdaj bo prišel novi šolski avtobus. Ko bo začel voziti, bo laže tudi za matere, ki imajo svoje otroke v otroškem vrtcu, ker bi se malčki lahko vozili v otroški vrtec v Dolini, medtem ko jih morajo zdaj spremljati dvakrat na dan po strmi poti v otroški vrtec nad Mačkovljami. Openska Zveza partizanov opozarja in vabi vse bivše borce, da si ogledajo dramo NEPOKOPANI MRTVECI, s ka-tero gostuje v soboto skupina Dramatičnega društva iz Idrije v Prosvetnem domu na Opčinah. niuiiiuiiiiiiiiuiiuiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinniiiiiiiniiiiiiiimiiuiiiiiiiiiinii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Osem mesecev za žensko, ki je žalila javna funkcionarja Pred kazenskim sodiščem primer vdora v stanovanje zaradi ljubezenskih trenj med ženskama V sredo, 14. januarja, je Josip Lovriha, po domače «Palir», iz Doline štev 233, praznoval svojo 60-letnico. Pepi Palir je dobro znan v dolinski občini in v drugih krajih. Kmalu bo 45 let odkar poje v domačem pevskem zboru, skoraj 22 let dela kot cestar, vmes pa skrbno obdeluje svoje vinograde, skoraj 10 let je v dolinskem občinskem svetu in je član občinskega odbora. Kdor ga pozna, ga ceni kot zelo IIIIIIIIIIIIIIIIIUmumillllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMtIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHl SEZNAM JE NA VPOGLED NA OBČINSKEM DAVČNEM URADU Tržaški davkoplačevalci z nad 9 milijoni dohodka Od včeraj so na občimlcem davčnem oddelku (IV. oddelek — občinska palača — Largo Grenattderl štev. 2/III) Izpostavljeni javnosti glavni seznami davkoplačevalcev za leto 1970 ter dodatni seznami prve serije. Seznami bodo na vpogled .javnosti vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 24. lanuairja, nakar bo začel občinski davčni izterjevalec pobirati davke. Z današnjim dnem začenjamo objavljati Imena davkoplačevalcev, ki so vpisani v seznam z naj višjimi obdavčljivimi dohodki, v oklepaju pa objavljamo znesek davka: Alberto Casail, industrialec. 39 milijonov (7.287.180); Carlo Wa«-ner, industrialec. 30 mil. (7387.180) dr. Piermario Tognella industrialec, 38 mil. (7.100.328); Giuseppe Godina, 30.800.000 (5.698.950); Gof-fredo Banfield, brodar, 28 mil. (5.231.828); Nino Benvenuti, boksar, 22 mil (4.110.720): Frmsnno (4.110.126); dr. Rododfo Parisi. špediter, 21. mil. (3.923.868); 20 mil. (3.737.016) Riccardo Gropalz, trgovec, Roberto Hausbrandt, industrialec in Francesoo Tecilazic, zdravnik. 18 milijonov obdavčljivega dohodka (3.363318) imajo Gino Baroneta!, zavarovalec ter Luigia Do-ria vd. Peltrtnelli. posestnica; 17.500.000 (3.269.892) Roberto Hausbrandt, industrialec; 16 mil. 600.000 (3.101.724) Francesoo Marinšek, zasebnik; 16.500.000 (3.083.040) Er- mammo Hausbrandt. Industrialec; 16.000.000 obdavčljivega dohodka (2.989.614) Imajo Alfonso Buttigno-ni posrednik; ing. GugUelmo Ca-narutto, gradbenik; dr. Antonio Grandi, trgovec; 15.000.000 (2.802.762) Mario Cividln, gradbenik; Stefano Dukcevich. industrialec; dr. Guido de Nardo. zdravnik; Alberto Ro-senwasser, gradbenik: 14.000 000 (2615.910) Sergio Cnmim trrndhp. ntk; 13 snn.ooo <■> *■*> aon > por. Trtpcovich, zasebnica ter M a-. ter dr. Mario S točk. Industrialec; rio Obersnel trgovec; 12.000.000 9.800.000 (1.693.806) dr. GugUelmo (2.242.212) Fabio Padoa, zavarova- Ferrari, zdravnik ter dr. Renato lec; Carlo Seriani, gradbenik; dr. Nlcolini, zdravnik; 9.700.000 (1 mil. Rinaldo Vatta, industrijski direktor 676.520) dr. Carlo Paoletti, zdrav-ter ing. Gtorgio Vianello, industrij-1 rdk; 9.600.000 (1.659.240) dr. Ugo Ir-skl direktor; 11.60.000 (2.154.828) neri, zavarovalec; 9.500.000 (1 mil. ___ Hausbrandt, industrialec 22 mil. Comelli, gradbsrik; Silvia A! r.rjrji Morejo notar; Giovanni Mann, industrialec in dr. Cario Martinolli, brodar ; 11.000.000 (1.995.414) Gioacchino Alessi, časnikar in Aldo Lamari, podjetnik; 10.800.000 (1.959.132) Giordano Deli-se, bančni direktor; dr. Enrico Ta-gliaferro, zdravnik; 10.600.000 (1 mil. 922.850) Tullio Leonori, trgovec; 10.400.000 (1.846.092) Lucio de Acvmzo, zdravnik in Umberto Lo-surdo, zavarovalec; 10.200.000 (1 mil. 810.584) dr. Vittorlo Giammus-so, zdravnik; 10.000.000 obdavčljivega dohodka (1.728.372 družinskega davka) imajo Silvio Bacchelll, trgovec; dr. Mario Bisiand, zdravnik; Giovanni Colic. trgovec; Bal-do Crismani, gradbenik: Benno a-hbrM: dr. Mario Froglia 597.578) Giuseppe Bisotto, trgovec, Aureiio Brussl, industrijski direktor, Giovanni Prioglio, trgovec; 9.400.000 (1.580.760) dr. Mario Rinal-di .trgovec; Nereo Rocco, nogometni trener in Filippo Artolli, izvedenec. 9.000.000 obdavčljivega dohodka (1.464.444 pa imajo Eraesto Audo-ly, podjetnik; Stelio Caffau, zdravnik; Antonio Canal, gradbenik; Angela Duma; Armando Fast, odvetnik dr. Luciano Lovisato, zdravnik; Efrern Mioni; Vittorio Rossoni. tr-; Piet.ro Spagno, zdravnik; Pretor dr. Losapio je včeraj sodil in obsodil 25-letno gospodinjo Mario Giuliano por. Marelleschi iz Ul. dei Giuliani 35, ki je bila obtožena žalitve in sramotitve javnega funkcionarja. Zadeva, ki je spravila žensko na zatožno klop, se je zgodila pred dnevi. Bilo je v torek okoli 21. ure, ko sta dva novinca agentov javne varnosti, ki sta se sprehajala po Ul Oriani, zaslišala ženske krike, ki so prihajali iz bara «Oriani». Podvizala sta se in pohitela v bar ter zagledala ženski, ki sta se kregali in se medsebojno žalili. Zato sta se jima približala, da bi ju ločili, nakar sta za točajno mizo naročila dve kavi. Hotela sta se namreč prepričati, da si ženski ne bosta spet stopili v lasje. Ena od žensk, neka Violetta, je medtem že zapustila lokal, druga pa, Marelie-schijeva, je hotela vztrajati pri svoji jezi in se tako spravila na a-genta z raznimi spolzkimi žalitvami na račun njunih uniform. Agenta pa se nista preveč zmenila zanjo in mirno zapustila lokal. Kaže pa, da ju je ženska še posebno mrzila. Zato se je urnih nog spravila za njima in ju dohitela pri Trgu Garibaldi, kjer je na vogalu z Ul. Foscolo spet ponovila običajne žaljivke. Agentoma je bilo zdaj že dovolj in tako sta pri prvem telefonu, ki sta ga našla, zavrtela številko 113 in poklicala agente letečega oddelka, ki so žensko aro tirali in jo pospremili na kvesturo Ker je bila Marelleschi jeva že v preteklosti obsojena zaradi podobnih prekrškov, jo je pretor obsodil na b mesecev zapora. 4» # # Pred kazenskim sodiščem pa se je morala zagovarjati 32 letna Ele onora Ardito por. Guariaccia iz 1-strske ulice 139. Obtožnica, o kateri so morali razpravljati sodniki, je zadevala štiri prekrške in sicer, vdor v stanovanje 33-letne bolničar ke Marie Canterro por. Ferri iz Ul. d'Alviano 35 ter razdejanje, o sebno nasilje in osebne poškodbe na račun prizadete stranke Tudi v tem primeru gre za obi čajne vdore ali bolje običajna tre nja med poročenima ženskama, ki pa imata žal. enega samega - lju bimca. V histvu je Guariacciajeva hotela imeti popolno »ljubimsko* izključnost nad 30-letnim Carlom Santuccijem iz Ul. Rigutti 7 in tako je meseca julija lani vdrla v sta novanje Ferrijeve, poiskala in od prla njeno torbico, izvlekla iz nje razne zlate primerke ter obtožila Ferrijevo, da nima pravice do ton predmetov, katere ji je, po priče-vanju Ferri jeve, podaril Santucci Javni tožilec dr. Tavella je zah teval za obtoženko pogojno osem mesecev zapora, sodniki pa so le delno upoštevali tožilčevo zahtevo in obsodili Guarriaciajevo pogojno na 3 mesece zapora in 10 tisoč lir denarne kazni. Dve promeinl nesreči Na državni cesti št. 15 sta se včeraj opoldne ponesrečila z lam-breto Bruno Boni in Carlo Bernar-dis. Verjetno zaradi prevelike hitrosti je 28-letni Bernardis na o-vinku izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki ga je upravljal, in sta padla na tla. Odpeljali so ju v splošno bolnišnico, kjer so Bemardisa sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo od 10 do 15 dni zaradi udarca v tilnik, ran po obrazu in udarca v zobe. 42-letnega Borsija so obdržali na ogledu s prognozo 8 dni zaradi lažjih ran po zapestju in desnem kolenu. Drugi dve osebi sta se ponesrečili z motorjem v Ulici Carpineto, kjer ju je tudi našlo osebje Rdečega križa in ju odpeljalo v bolnišnico. To sta bila 51-letni Erminio Gradi-scar iz Ulice Flavia 6 in 23-letni Antonio Monaro iz Ulice Veltro 9. Oba so sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Gradiscar, ki bo okreval približno v enem tednu, se je udaril v obraz in se lažje ranil po rokah in desnem kolenu. Monaro se bo moral zdraviti 8 dni, udaril pa se je v glavo in po ličnici. govec; Onofri Primo Rovis, industrialec1 beoik. ^^rio Tandoia, upokojenec; En-zio Volil, odvetnik; Adriano Vivan, gradbenik in Alclde Zucchi, grad- IZŠEL JE TOLIKO PRIČAKOVANI 3. DEL ROMANA O NAŠI PARTIZANSKI EPOPEJI Tone Svetina LHASA «V malem narodu lahko še bolj kot v velikih vzplapolajo plameni največjega junaštva in najčudovitejše predanosti ter ljubezni do rodne zemlje . . .» < a NA VOLJO IMAMO TUDI ŠE NEKAJ IZVODOV 1. IN 2. DELA PRESUNLJIVEGA POMANA Uiadka (/nn$alna TRST - Ulica sv. Frančiška 20 - Telefon 61-792 KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST Visle XX Settemhre 16/111 SKBOM.i:.\ VSE ZA tUNL IN FOTOGRAFSKI MA1EK1A1 Irst. lil Mazzini z« IH m-361 Prijatelje m enaoce naprošamo aa na* jbi.Vejo TRGOVINA ČEVLJEV A LTaH □ DA TRST, UL G. GALLINa i - TEL. 31822 IMA TE DNI VELIKO RAZPRODAJO ČEVLJEV -OB TEJ PRILOŽNOSTI BOSTE ZELO UGODNO NAKUPOVALI - ČEVLJI NAJ BOLJŠIH ZNAMK - NOVEJŠI MODELI NEDELJA, 18. JANUARJA PONEDELJEK, 19. JANUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Skladbe za čembalo; 10.15 Program tedna; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 N. Slastnikov: Na Mars za vsako ceno; 11.45 Ringa-raja; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba po svetu; 15.30 Cankar: »Grešnik Lenart*; 16.30 Orkestri; 17.30 Pevski zbori; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 »Pratika*; 19.00 Jazz; 19.30 Melodije iz filmov; 20 00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Tamburaški ansambel; 10.30 Tržaške popevke; 14.00 El Campa-non. KOPER 7.30, 12.30, 15.00, 19.15 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.10 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje: Idrija; 9.30 Program za najmlajše; 10.15 Orglar Latora; 10.30 Orkestri; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.15 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Pevci lahke glasbe; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.15 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 10.45 Glasbeni kvizi; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Komični oder; 13.30 Planet, ki mu je ime Neapelj; 14.10 Glasbeni kontrasti; 14.10 Vam ugaja klasika?; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino; 18.00 Simf. koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.00 Športni dnevnik; 21.35 Flavtist Gazzelloni; 21.55 Večerni orkestri; 22.25 Modeme melodije. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.04 Telefonski pogovori; 12.00 športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13 35 Juke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15.30 Diletanti; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Popevke; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.10 Basist E. Pirza in sopra nistka C. Muzio; 21.05 Pevec med množico; 21.30 Zgodovinske bitke; 22.10 J. Conrad: «L’avventuriero». III. PROGRAM 10.00 Koncert: 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Haydnovi trii; 14.00 Folk. glasba; 14.10 Leningrajski filharmonični orkester; 15.30 Mainardi: «Pas de deux*; 17.30 Resna glasba; 18.00 Literarna oddaja; 18.45 Aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Literarna oddaja; 21.30 Klub poslušalcev. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Hindemithovi kvarteti; 10.20 Co-rellijev Concerto grosso in Paga-ninijev Trio za violo in kitaro; 11.55 Mezzosopranistki C. Butt in G. Simionato; 13.10 Boccherinijev kvintet; 13.30 Bocenski trio. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.50 Inform. oddaja; 8.04 Svetislav Ruškus: «Dedkov ded*; 8.45 Orkestralne skladbe; 9.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Ljubljanski jazz ansambel; 14.05 Slovenska zemlja v besedi in glasbi; 15.05 športno popoldne; 17.05 C. Orff: Mesec - 2. in 3. slika; 17.30 M. Fratti: »Most*, radijska igra; 18.12 Ansambelska glasba; 19 00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Glasbe ne razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.15 Plesna glasba; 22.40 Zabavna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 O stanovanjskem vprašanju; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska od- daja; 15.00 Zimski šport; 17.00 Program za mladino; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19 00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Coralba; 22.10 športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II KANAL 17.20 P. Riccora; Angelina mia; 18.50 Glasbeni spored; 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.50 TV film: Lunga strada verso Bannach. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 11.40 Šola; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 14.20 Program za mladino; 18.00 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18 50 Zborovsko petje; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Tomizza: Sanjsko drevo; 21.30 Romantične melodije; 21.45 Tenorist Gašper Dermota; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran; 15.10 Puccini: Suor Angelica; 16.20 Orkester Casamassima. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.15 Strani iz albuma; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Malo besed — veliko glasbe; 9.45 Pevci; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.35 Zagrebški solisti; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Od melodije do melodije; 11.45 Popularni pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Rezervirano za mlade; 16.00 Športni pregled; 16.20 Lahka glas ba; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Nelson; 22.10 Orkester NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Pisan glasbeni spored; 10.10 Kontrapunkt; 12.38 Od dneva do dneva; 13.15 Program z Luttazzljem; 13.45 Otroška leta in poklic; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Pro gram za mladino; 18.00 Znanstvena oddaja; 18.20 Glasbena paleta; 19.05 Slovstvo in umetnost; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Simf. koncert; 21.45 Podelitev nagrade Ba-gutta; 22.05 Umbria in njeni pisatelji; 22.17 Glasbeno-govomi spo red. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po- ročila; 8.40 Mezzosopranistka B. M. Casula; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje D. Moretti; 10.35 Telefonski pogovori: 12.35 Pro- gram s Claudiom Villo; 13.00 Na sporedu je R. Rascel; 14.00 in 16.50 Kako in zakai?; 15.05 Po ljudna enciklopedija; 16.04 Po pevke; 17.35 Enotni razred; 17 55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Poje Da-lida; 20.10 Glasba po željah; 21.15 Francoske nove plošče; 21.30 Brez naslova; 22.10 Kvizi narobe; 22.43 Radijska priredba. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Brahmsov koncert štev. 2; 11.35 Od gotike do baroka; 11.46 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzpored na glasba; 13.00 Bizet, Lalo, Ravel; 14.30 Simfonične skladbe; 15.30 Dvorakova kantata opus 69; 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika: 18 45 Kulturni pregled; 19.15 Broszkie-wicz: «1 nomi del potere*; 20.35 Orkester Hefti;-21.30 V diskoteki; 22.20 Revija revij. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 10.10 Bachov koncert za čembalo in orkester; 10.20 Schumannova klavirska glasba: 12.00 Folk. glasba; 12.10 Londonski filharmonični orkester; 13.30 Antologija interpretov. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.10 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 «Cicibanov svet*; 9.45 Zvoki iz operet; 10.15 Pri vas doma; 12.10 M. Kogoj: «če se pleše*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri: 13.30 Priporoča jo vam...; 14.05 Lahka glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo. 15.40 Zbor »Srečko Kosove'.*; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18 15 »Signali*; 18.35 Mladinska »Interna 469»; 19.15 Orkester F. Puharja: 20.0!) Beograjske glasbene slavnosti 1969 — v odmoru: »Kulturna kronika*; 22.15 Jazz; 23.05 S. Ma karovič: Pesmi; 23.15 Zabavna glasba; 23.40 Orkester Mauriat. ITAL TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnevnik; 15.09 Ponovitev šo le; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17 45 Program za mladino; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Narečja v Italiji; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »Picnic*; II KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Angleški laburizem; 22.10 Simfonični koncert. VESTI IZ SOVODENJ Občinsko knjižnico bodo uredili v prostorih osnovne šole Odprli jo bodo meseca marca - Komisija je proučila pritožbe proti občinskim davkom Pred dnevi je imel občinski u-pravni odbor iz Sovodenj sejo, ki jo je vodil župan Jožef češčut. Poleg številnih zadev upravnega značaja so na tej seji obravnavali tudi o občinski knjižnici, katero pripravljajo že nekaj let ob sodelovanju državne knjižnice iz Gorice in njenega ravnatelja dr. Marzinija. Glavne težave so bile s primernimi prostori. Končno je občinska uprava le našla rešitev v tem, da bo s primerno preureditvijo nekaterih prostorov na osnovni šoli v Sovodnjah našla tudi prostor za knjižnico in čitalnico. Na seji so se sporazumeli o pripravljalnih^delih za izvedbo te namere in tako računajo, da bodo knjižnico lahko odprli že prihodnjega marca. Kakor ona v Doberdobu, ki posluje že nekaj let, bo imela tudi ta knjižnica slovenske in italijanske knjige ter bo zlasti prav prišla šolski mladini. V petek zvečer je imela sejo občinska komisija za davčne prizive. Pregledali so šest vloženih pritožb. Od teh so jih štiri zavrnili kot neutemeljene, dve pa so delno sprejeli. Gre za prizive proti odmeri občinskega davka. Poslance Bruno Lepre na razpolago občinstvu Poslanec PSI dr. Bruno Lepre, notar iz Karnije, bo na razpolago goriškemu občinstvu jutri popoldne od 15. do 17. ure na sedežu federacije PSI, Korzo Italija 54. Do njega se lahko obrne vsakdo, ki ima kako nerešeno prošnjo v kakem rimskem ministrstvu. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randaccio 10 sporoča, da bo v nedeljo, 25. januarja ob 10.30 roditeljski sestanek v prostorih te šole. Starši ali njihovi namestniki so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo tega sestanka. Občina nakupuje zemljišča v Štandrežu Občinski svet v Gorici bo moral na svoji prihodnji seji, ki bo v sredo, 21. januarja ob 18.30 potrditi tudi naslednje sklepe občinskega odbora, ki se tičejo odkupa zemljišč v štandrežu za potrebe proste cone in za razširitev in ureditev cestišča Mihaelove ulice. Za potrebe industrijske cone so odkupili zemljo od: Marka Devetaka in Katerine Devetak roj. Kokelj, Terese Nanut roj. Tabaj (dediči), Jožefa Tommasija in Jožefa Žnidarčiča. Za ureditev Mihaelove ulice pa so odkupili zemljo od: Alojzija Mic-cija, Leopolda Budala, Milene in Klorinde Paoletti, Stanislava Nanuta, Jožefa Brainija, Rudolfa Nanuta in Valerije Nanut roj. Lutman Notburge Černič in Ernesta Krajnika ter od Jožefa Brainija. PSU se ogreva za protosinhrotron Socialdemokrati so izdali tiskovno poročilo v katerem se ogrevajo za protisinhrotron na doberdobski planoti. V tem poročilu je tudi rečeno, da je deželni komite te stranke imel razne kontakte s socialdemokratskimi strankami drugih evropskih dežel ter tem prikazal nujnost gradnje protosinhrotrona na doberdobski planoti. V sporočilu ni rečeno, če so imeli kontakte tudi z nemško socialdemokratsko stranko, saj je prav nemška vlada, ki jo sestavljajo socialdemokrati in liberalci, na zadnji decembrski seji odbora za protosinhrotron zahtevala gradnjo istega na nemškem ozemlju. V istem poročilu je tudi rečeno, da je bil prof. Zucalli izvoljen za predsednika deželne komisije PSU za delovna vprašanja, inž. Lodatti pa podobne komisije za turizem. PO POŽARU V SLOVENSKI SOLI Svetovalec odv. Peter Sanzin za takojšnje popravilo poslopja Ker so nekatere učilnice zaprli, se pouk vrši v ostalih, v dveh dnevnih izmenah Socialistični svetovalec je vložil tudi interpelacijo o stavki uradnikov davčnih uradof Pred nekaj dnevi je nastal požar i učenci ne njih družine trpele nika- v poslopju v katerem so nastanjene slovenske šole v Ulici Croce. Požar je povzročil, kot smo že poročali, precej škode na podstrešju in v zgornjih učilnicah, zaradi česa so tehniki začasno zaprli nekatere učilnice. V njih ni mogoč pouk in za nekatere razrede so uvedli popoldansko šolanje, ki je seveda neugodno za naše šolarje. Občinski svetovalec PSI odv. Peter Sancin je včeraj poslal županu pismo, v katerem zahteva, da pristojni občinski uradi takoj dajo navodila za popravo poškodovanih razredov. Samo na ta način se bo lahko pouk vršil v vseh razredih v jutranjih urah in tako ne bodo ne tTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiil VESTI IZ DOBERDOBA Februarja bo javna razprava o problemu vojaških služnosti Odlikovane učiteljice in učenke državne čipkarske šole Med nagra.ievan.jen) v šoli «N. Sauro» Kot smo že včeraj na kratko poročali so v petek na šoli «Nazario Sauro* v Tržiču otvorili razstavo ženskih ročnih del, ki so izdelki učenk nekaterih italijanskih in šo-le*-'en čipkarice- v Doberdobu.* Razstava je bila deležna splošne pozornosti in lepega obiska ter bo odprta še danes. Ob otvoritvi so ob prisotnosti krajevnih predstavnikov in predstavnikov šolskih oblasti razdelili nagrade in odlikovanja nekaterim najboljšim učenkam in njihovim učiteljicam. Z državne čipkarske šole v Do- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin SINDIKALNA KRONIKA JUG. TELEVIZIJA OD 18. DO 24.-I.-1970 NEDELJA, 18. januarja 20.00, 22.10 Poročila; 9.00 Narodna glasba; 9.30 Prvi slalom za ženske; 10.30 Kmetijska oddaja; 11.15 Propagandna oddaja; 11.20 Stan in Olio — otroški film; 12.00 Drugi slalom za ženske — prenos s Pohorja; 13.00 Slalom za moške — tekmovanje v Kitzbiihlu; 14.15 TV kažipot — Športno popolne; 17 00 Črna gora v letu 1970; 17.45 Srečanje s književnikom Andrejem Budalom; 8.15 Izmena straže — ital. film; ».35 M. Kovač: Sorodniki — hu-nor; 21.20 Videofon; 21.35 Šport. PONEDELJEK, 19. januarja 17.50 Lutkovna oddaja; 18.15 Jbzornik; 18.30 Po sledeh napredeš; 19.00 Mozaik; 19.05 Narodna n zabavna glasba; 20.00 Dnevnik; !0.35 G. Bela: Othello na deželi — nadžarska TV igra; 22-05 Ji/i rrnka, ob koncu poročila. TOREK, 20. januarja 20.00, 22.50 Poročila; 17.45 Dogodivščine Huckleberryja Finna; 18.15 Obzornik ; 18 30 Plesni orkester ljubljanskih študentov; 19.00 Mozaik; 19.05 Računovodstvo po variabilnih stroških; 19.30 Vozniške sposobnosti in zmožnosti; 19.50 Cikcak; 20.35 A. Resnais: Hiroši-ma, ljubezen moja — film; 22.00 Veselje v glasbi. SREDA, 21. januarja 20.00, 22.35 Poročila; 15.45 Veleslalom za moške; 17.50 Planet dveh sonc; 18.30 Obzornik; 18.35 Obrežje; 19.00 Mozaik; 19.05 Glasbena oddaja; 19.20 Karavana — reportaža; 20.35 Na poti po Posavju; 21.20 G. Rossini: Gospod Bru-schino — opera. ČETRTEK, 22. januarja 20.00, 22.35 Poročila; 15.15 Sla lom za moške; 17.45 Veseli tobo gan; 18.15 Obzornik; 18.30 Človek — film; 19.00 Mozaik; 19.05 Tema tedna; 19.20 Zabava vas Jerry Levvis; 20.35 P. M. Dostojevski: Bratje Karamazovi; 21.25 Delovni kolektivi, mecenstvo, kultura; 22.10 Shenandoah — film. PETEK, 23. januarja 20.00, 23.30 Poročila; 18.00 Trije župani; 18.15 Obzornik; 18.30 Znanost in mi; 19.00 Mozaik; 19.05 V središču pozornosti. Samoupravljanje; 19.45 Cikcak; 20.35 Denar ali življenje — film; 22.15 Posnetek quiz oddaje. SOBOTA, 24. januarja 20.00, 22.55 Poročila; 17.10 Ob zornik; 17.15 A. Daudet: Tartarin v Alpah; 18.15 in 19.00 Prenos športnega dogodka; 18.50 Mozaik; 20.35 Zabava vas Trini Lopez; 21.25 Rezervirano za smeh: Stan in Olio; 21.45 Destry — film; 22.35 TV kažipot. Možne nenapovedane stavke v kinematografskih dvoranah Uslužbenci kinodvoran zahtevajo novo pogodbo Jutri stavka uslužbencev IroSarinskih uradov Zelo možno bo, da bomo v prihodnjih dneh ali tednih šli zdoma z namenom ogledati si določen film, pa bomo našli kinodvorano zaprto. Uslužbenci kinodvoran so namreč pričeli sindikalno akcijo za obnovo svoje delovne pogodbe, pri tem pa so po prvih sestankih naleteli na gluha ušesa delodajalcev. Sindikati so zato sklenili izvajati od časa do časa nenapovedane stavke osebja kinematografov. Sestanek vseh uslužbencev je bil prejšnji četrtek v Gorici na sedežu CISL, za sredo je napovedan drug sestanek. Sindikati so sklenili, da bodo vodili enotno borbo za uslužbence te stroke v vsej pokrajini in v vseri pokrajinah ki sestavljajo vzhodne dežele Italije. Zaradi tega sindi kati apelirajo na vse uslužbence kinematografov, naj bodo solidarni Jutri bodo stavkali v vsedržavnem merilu uslužbenci trošarinskih uradov. Protestirali bodo proti nastopu vlade v odnosu do njihovih zahtev. V Gorici bo stavka povezana s krajevno problematiko. Sindikat CI SL je v imenu uslužbencev občinskega trošarinskega urada (znano je, da je do nedavnega trošarino v Gorici upravljala ustanova INGIC, sedaj pa ima to v direktnem zakupu občina) poslal občini pismo v katerem zahtevajo spoštovanje določenih zakonskih predpisov. Uslužbenci goriškega trošarinskega urada nadaljujejo s sindikalno akcijo dokler ne bodo dobili primernega odgovora s strani goriškega občinskega odbora. Morebitna zaostritev spo ra bi imela zelo hude posledice za blagajno goriške občine, ki črpa zelo velike vsote denarja od trošarine, posebno še ker pobirajo v Go rici tudi trošarino na razne pro izvode proste cone. Alojzija Devetaka so pokopali v Dolu Pretekli torek popoldne so v Do lu pokopali ob velikem spremstvu znancev in prijateljev Alojza Deve taka od Devetakov, ki je podlegel bolezni v goriški bolnišnici. Pokojnik se je rodil prod 77 leti na Vrhu in ker je bila družina številna, je moral že zgodaj v Sol- berdobu so nagradili naslednje u-čenke: v skupini prvih treh razredov sta prejeli Franka Devetak in Patricija Gergolet vsaka srebrno kolajno; v drugi skupini (4. in 5. razred); Loredana Marušič in El-vija Colja srebrno kolajno, Danijela Colja in Nerina Jarc pa bronasto kolajno. Med učiteljicami sta bili nagrajeni tudi Romanita Topličar s srebrno in Marija Pahor z bronasto kolajno. Pred podelitvijo odlikovanj sta govorila zbranim inšpektor dr. Lebani iz Gorice in didaktični ravnatelj iz Tržiča dr. Agostinis. Na naši sliki je prizor s podeljevanja odlikovanj. Pred nekaj dnevi so bili pri županu v Doberdobu predstavniki Zveze za krajevno oblast in avtonomijo ter občinski in deželni svetovalci Semola, Rizzi, Zorzenon, prof. Cavallaro in odv. Zanfagnini (predsednik Zveze), da bi se pogovoril o organizaciji zborovanja, na katerem naj bi razpravljali o problemu vojašk'h služnosti, ki tako tarejo tudi doberdobske občane. Zveza namerava organizirati tak sestanek v Doberdobu v prihodnjem februarju in z županom Andrejem Jarcem so se hoteli predhodno posvetovati kje in kdaj naj bi izvedli tako zborovanje. Sporazumeli so se, da bodo točen datum in kraj zborovanja določili na prihodnjem sestanku, ki bo v kratkem. Podoben sestanek so imeli predstavniki Zveze za krajevne avtonomije tudi z županom iz Ronk Bla-suttijem in se načelno sDorazumeli, da bodo sklicali tudi v Ronkah prihodnji mesec zborovanje občanov, na katerem naj bi razpravljali o problemih krajevne industrije in o urbanizmu, s posebnim ozirom na socialni položaj delavcev in njihov odnos do teh problemov. kan, kjer se je učil mizarstva- Med prvo svetovno vojno je bil zajet na italijanski fronti, po vojni pa se je kot izvežban mizar z vnemo lotil obnove porušenih kraških vasi. Nekaj let je delal tudi v ladjedelnici v Tržiču dokler ga niso odpustili ker se ni maral vpisati v faš-jo. Nato je delal v kamnolomu Cotič v Dolu do upokojitve. Z ženo Emilijo Pelicon sta imela kar 12 otrok, od katerih so štirje še živi, trije sinovi Alojz, Stanko, ki je bil tudi borec v NOB in Milko ter hči Marica. Pokojnik je bil splošno priljubljen, napredno usmerjen delavec ter zvest naročnik Primorskega dnevnika. Prizadeta družina se še enkrat zahvaljuje vsem, ki so kakor koli sodelovali pri njegovem pogrebu. Občinska uprava v Gorici sporoča, da bodo jutri, 19. t.m. začeli z deli za kanalizacijo v Ul. Dante. Zaradi tega bo omenjena ulica zaprta za promet do zaključka navedenih del. Danes kino v Doberdobu Danes bodo na sedežu prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu vrteli ameriški film «Mister Hobs va in vacanza*. Začetek ob 18. uri. Izlet tržiških delavcev v balkanske države Pokrajinska zveza starejših delavcev (ANLA) s sedežem v Tržiču, Ul. degli Eusebi 11, tel. 72-044 prireja 20-dnevni izlet po balkanskih državah in Podonavju od 10. do 30. aprila. Obiskali bodo naslednja mesta: Tržič, Zagreb, Varaždin, Budapest, Temešvar, Kraiova, Bukarešta, Pleven, Sofija (v Bolgariji). Dalje v Turčiji Edirne, Istam-bul, Aleksandropolis, od koder gredo v Grčijo, Solun, Larissa, Atene, Korint in Patras. Do tu se bodo vozili s pulmanom, dalje pa bodo GORIŠKA MLADINA vabi na PLESNO ČAJANKO ki bo v dvorani kluba «Siman Gregorčič« vsako nedeljo od 16. ure dalje. Pričetek danes, v nedeljo, 18. januarja. odpotovali z ladjo - trajektom v Brindisi. Nato odhod s pulmanom po mestih Apulije in povratek domov. Podrobnejše informacije 's ceno daje organizacija ANLA v T-žiču. Vesti iz Tržiča Na zadnji seji občinskega sveta v Tržiču je župan Versace sporočil, da je občinska uprava dobila dovoljenje deželne vlade za spremembo postavke o stroških za občinsko športno palačo. Sprememba predvideva za 80 milijonov več stroškov. S tem je omogočeno nadaljevanje in zaključek del. Računajo, da bodo novo športno palačo lahko otvorili 2. ali 3. maja z mednarodno košarkarsko tekmo. Deželni odbornik Dulci bo jutri ob 11. uri sprejel v Trstu delegacijo tržiških ribičev, ki mu bodo predložili probleme svoje kategorije in med drugim postavili tudi zahtevo za izplačilo primerne odškodnine za škodo, ki jo je povzročilo lani ribičem visoko morje. V ponedeljek zvečer se bo sestal tudi tehnični odbor sindikatov, da bi proučil sporne ali nejasne ke škode. Socialistični svetovalec odv. Sanzin je včeraj poslal goriškemu županu drugo interpelacijo v zvezi z dolgo stavko uslužbencev državnih davčnih uradov. Svetovalec ugotavlja, da so ti uslužbenci že dolgo časa v sporu s finančnim ministrstvom, ki noče ugoditi njihovim zahtevam, da se je zaradi tega zakasnilo morda za dva meseca plačilo februarskih davkov. Pri tem trpi škodo občina enako kot ostale občine in pokrajine v državi, ki ne bodo dobile v svoje blagajne denarja od davkov. Interpelant zahteva, da se gori-ška občina zavzame pri finančnem ministru, da bi ta sprejel zahteve uslužbencev davčnih uradov. Tako bi se zaključila dolga stavka, ki prinaša precejšnjo škodo vsem krajevnim upravam. rec v križu s poškodbo kosti te* jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. Malo pozneje pa so pridržali za 15 dni na zdravljenju 41-letno Angelo Knez iz Števerjana, Sovenca 12, ki so ji ugotovili zlom leve rame, poškodbe na levem sencu in levem kolenu. Žena se je poškodovala, ko se je peljala dopoldne ob 11. uri s skuterjem iz števerjana proti Gorici. Na oviku v Pev-: mi je vozilo zdrsnilo, da je padla in dobila navedene poškodbe. Harmonikarji iz Ljubljane nastopijo v nedeljo v Gorici V nedeljo popoldne ob 16. uri bomo imeli v Prosvetni dvorani v Gorici, na Verdijevem korzu prireditev, ki bo gotovo privabila mlado in starejše občinstvo v takem številu, da bo v dvorani premalo prostora za vse. Gostovali bodo namreč ansambli harmonikarjev DPD «Svoboda» iz St. Vida pri Ljubljani na povratku s svoje turneje po Italiji. Že danes popoldne bodo ti ansambli nastopili v Kulturnem domu v Trstu ter vlada za ta nastop veliko zanimanje med tamkajšnjim občinstvom. Z ansambli je tudi operni pevec iz Ljubljane Ladko Korošec, ki smo ga v Gorici že poslušali in ga naše občinstvo visoko ceni. Zato priporočamo ljubiteljem harmonikarskega koncerta, naj si pravočasno rezervirajo vstopnico, kar lahko storijo na SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. Padec na domu in na cesti Včeraj ob 18. uri so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 61-letno upokojenko Mihaelo Drufovko iz Gorice, Ul. Rocca 11. Ko je malo prej na svojem domu stopila na , - ... stol, da bi pritrdila zaveso pri točke organskega pravilnika za ob- oknu, je izgubila ravnotežje in pa-cinske uslužbence. | dia. Zdravniki so ji ugotovili uda- NEKAJ IZ ŠTEVERJANA Dražbena oddaja del za občinsko parkirišče Občinski doin so končno pokrili . Začetek gospodinjskega tečaja - Predavanje o Afriki Občinska uprava je razpisala niela dražbeno oddajo del za ureditev primernega parkirišča pred županstvom v Števerjanu. Dražba se bo vršila v torek 20. t. m. točno o-poldne v začasnih prostorih župan stva v župnijskem domu. Načrt za ta dela predvideva devet milijonov lir stroškov. S tem nameravajo razširiti prostor pred županstvom, kjer bodo zgradili tudi oporni zid ob razširjeni cesti. Obenem bodo razširili tudi prostor pred gostilno Dvor in pa trg pred cerkvijo. Na ta način bodo dobili nekaj več parkirnega prostora, ki ga je bilo do slej kar težko najti v Števerjanu zlasti ob večjih prireditvah. Med tem so tudi dela na poslopju občinskega doma toliko napredovala, da bodo kmalu zaključili s pokrivanjem strehe. Pri notranjih delih bo šlo lažje in hitreje, ker ne bodo odvisni od muhavosti vremena, ki je delavcem do sedaj kar močno nagajalo, poleg stavk, ki so tudi prinesle precejšnjo zakasnitev. V prostorih otroškega vrtca v Števerjanu bodo jutri, v ponedeljek zvečer ob 20. uri začeli gospodinjski tečaj, za katerega se je že prija vilo od 25 do 30 žena in deklet. Tečaj bodo, kot druga leta, vodile šolske sestre in ob zaključku nolo gojenke tudi s praktičnimi izdelki pokazale uspehe, ki jih bodo na tečaju dosegle. V župnijskem domu pa bo jutri zvečer na pobudo prosvetnega društva «Sedej» predavanje. Govoril bo g. Zaletel s Koroške o Afriki. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Iz goriškega matičnega urada V goriški občini se je v obdobju od 11. do 17. januarja rodilo 27 otrok, umrlo je 21 ljudi, poročilo se je 3 parov in 4 pare pa so oklicali. ROJSTVA: Marco De Giorgio, Marisa Lupieri, Luciana Calabrese, Andrea Nonis, Lorenza Braida, E-manuela Guidera, Paolo Seraval, Barbara Steffč, Luca Bertoz, Anto-nella Peteani, Luciano Famea, Da Frisan, Marco De Giorgio, Lara Urbanizza, Gaetano Vidoz, Francesca Lorenzon, Barbara Beltram, Antinella Cravos, Barbara Gottard, Claudia Rigonat, Patrizia Tantin, Helga Pugliese, Paolo Co-clig, Marina Butterini, Julian El-nardo VVebster, Alessandra Blasizza in Serena Bigliarini. UMRLI; upokojenec 84 letni Eu-genio Carbone; gospodinja 40 letna Rosina Žiberna por. Merkelj, gozdar 69-letni Giuseppe Paoletti, 62-letna Ermenegilda Visintin por. Mo-rassutti, 58-letna Rosa Borghes por. Bergamasco, upokojenka 56 letna Anna Del Caro, upokojenec 75-letni Michele Peteani, gospodinja 70 letna Valentina Di Lenardo por. Ma-dotto, upokojenec 76-letni Luigi De-vetti, upokojenka 96-letna Gabriella tVokulat, policist 37-Ietni Renzo Ta-gliapietra, gospodinja 74-letna Anna Marcozig vd. Scorianz, 6 dni stara Lara Urbanizza, upokojenka 82-let-na Sabina Žižmond vd. Bizjak, ka-roserist 57 letni Giuseppe Peteani, upokojenka 80-letna Mercede Breganti, mizar 60-letni Stanislao Valentinčič, upokojenec 88-letni Pom-peo Zumin. upokojenec 73-letni Gio-vanni Gianesi, upokojenec 89-letni Pietro Braida in 80-letna Augusta Cumar vd. Florio. POROKE: uradnik Corrado Stella in prodajalka Mara Bressan, študent Fabio Cargnello in študentka Loretta Duca, kemik Silvio Pabbris-sin in uradnica Giovanna Paolini. OKLICI: finančni stražnik Antonio Venturi in uradnica Liliana Ti-nella, študent Guido Marchesan in prodajalka Marialuisa Furlan, mehanik Franco Derossi in uradnica Enza Mauri, slaščičar Loris Medeot in prodajalka Luciana d'Elia. Jutri ženska odbojka Dom-Nova Gorica Odbor športnega združenja Doni vabi vse ljubitelje odbojke, da prisostvujejo jutri zvečer odbojkarski tekmi med ženskima ekipama Doma in gimnazije v Novi Gorici. Tekma bo v športni dvorani v Noči ob 20. uri. Športno združenje Dom v Gorici priredi v soboto, 31. januarja od 21. ure dalje v Prosvetni dvorani v Gorici plesni večer Vstcp samo v vabili. I — CORSO. 15.15: «Ardenne ’44 un’infemo», B. Lancaster in P-0’Neil; kinemaskopski film v barvah. VERDI. 15.15; «1 due invincibiliV John Wayne in Rock Hudson. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 15.15: «1 ped cati di Madame Bovary», E. ski barvni film kinemaskope; mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA. 15.00: «Anch’io sono una donna«, J. Petre in L. Lunoe. Danski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.00: «Lisa dagli oo-chi blu«, M. Tessuto in S. Dio-nisio. Italijanski barvni film. Tržič AZiSURRO. 14.00: «11 prezzo del po-tere« (La storia dei Kennedy), G. Gemma. Barvni film EXCELSIOR. 14.00: «Quei temerari sulle loro pazze scatenate carrio-le», Tony Curtis in VValter Chia-ri. Barvni film PRINCIPE. 14.00: «La bella addor-mentata nel bosco«. Walt Disney-ieva barvna slikanica SAN MICHELE. 14.00: «11 ciarlata-no«, Jerry Lewis V barvah. Dodatek barvna slikanica. Vom ti ort ca SOČA (Nova Gorica): «Smrt tople Rogera Prata«, ameriiški — ob 16. - 18. in 20. uri. DESKLE: «Tri korake skozi blaznost«, Jugoslovanski barvni — ob 17 in 19.30. RENČE: «Crni suličarji«, ital-franc. barvni — ob 15 in 19.30. ŠEMPAS: «Praznik brez radosti* ob 16. in 19.30. KANAL: »Dolgotrajno umiranje v enem dnevu«, angleški barvni — ob 16 in 19.30. SVOBODA (Šempeter): «Počivaj v miru«, ameriški barvni — ob 16. 18. in 20. uri PRVACINA: »Navihanci iz prve klopi«, zahodnonemški — ob 16 to 19.30. DUTOVLJE: «Vstani in streljaj*# ameriški barvni. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna ALESANI, Ul. Car-ducci 38; tel 22-68 TR21C Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Tržiču lekarna »Al Reden-tore« dr. Enneri in De Nordis, Ul. Rosselli 23, telefon 72440 DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX AgO-sto 3, tel. 24 33. V petek je v starosti 51 let nenadoma umrla v Tržiču Valerija Devetak por. Lombardi Pogreb drage pokojnice, ki le po rodu z Vrha, bo danes popoldne ob 14.30 na Vrhu, kamor |o bodo pripeljali lz Tržiča, žalostno vest sporoča Renato Devetak In družina Vrh. 18. januarja 1970 AVT0PR0MET GORICA • NOVA GORICA vas vabi, da obiščete zimskošportno središče LOKVE Dnevno obratujejo vlečnloe, ugodna smučišča in tereni za druge zimskošportne dejavosti Hotel POLDANOVEC s 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom In drugimi pijačami - Ob sobotah in nedeljah ter praznikih ples. Informacije tel. 22-911. 21-443. 71-010 KOROŠKI SLOVENCI IN NOVO LETO 1970 Ne verujemo več le lepim besedam in sladkim ob!jubam» Tako poudarja v celovškem «Slovenskem vestniku» dr. Franci Zwitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Predsednik Zveze slovenskih dru-itev ria Koroškem dr. Franci witter je za prvo letošnjo šle-' ™. celovškega «Slovenskega estmka» napisal uvodni članek z naslovom «V novo leto 1970 in « noy° desetletje». V začetku ,anka dr. ZuHtter ugotavlja, ko o se ob novem letu avstrijski drsniki in politiki zaskrbljeno o- zirajo po svetu in ugotavljajo nevarna žarišča ter nasprotstva med bogatimi in siromašnimi pa svetu. Hkrati govore o tem, ica-ko bi bilo treba rešiti mir in se boriti za gospodarski in socialni napredek zaostalih predelov svata. Brž pa ko se dotaknejo do mačih, avstrijskih razmer, treni in nemirov m več, kot tudi ni hril^fllno lepa Gina Lollobrigida si trtaiši ulesa. Morda na račun -.z1*8’ Ki se ip rivifmil na Angleškem zaradi nienih sedmih krznp- Dih' i se Je dvignil na Angleškem zaradi njenih sedmih krzne-Plaščev in drugod za to, da je njena poroka s Kauffmanom ""'Hill, v nevarnosti ker* da' Kauffman ni bogat... ""itiiiiii,|,llll)ll)Illlnllllllllllllltlimml)lllll1IIIIIIIIIIItllllMlllllllmlt,ll,tl,lm)llmillllllmi)linl)l Veljaven od 18. do 24. januarja 1970 @ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vse je tako napeljano, da se vam danes za dober poslovni uspeh res ni v treba bati. Popustiji- Ki jo kažete v svojem od-naSlf do drage osebe, je odveč-ha ne 1)0 Privedla do usP0" ■ ki si ga žeii^ Bodite bolj vnini g svojim zdravjem. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Imeli boste določene težkoče v zvezi s tem, da vam ne bo lahko prepričati nekega sodelav-- Potrebi njegove aktiivnej-S ddete4be v skupnem delu. ^i ki mu zelo zaupate, ni iskren kot se vam zdi, 16 torej do njega bolj pre- DVOJCKA (Od 21. 5. do 21. 6.) Sele sedaj se bodo pokazali prvi uspehi vašega napornega prižgi.., zadevanja, da bi z Podjetjem iz tujine skle-zUmtUd* M vas uS°den spora-bek i ^Jhbljena oseba vam bo oni a Priznala, kar vas bo pre- J Prizadelo. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Za nedoločen čas se boste morali odpovedati dejavnosti, ki vas najbolj privlačuje, veneli Se bodo vtem ustvarili preše .^Sodnejšl pogoji za to, da sveto k°ste kasneje znova po- ki na Ne menite se za ljudi, vas lajajo. LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Imeli boste vsa sredstva na razpolago, da vam ne bo težko . izpolniti sicer ne ravno lah-tu J ,°86. ki ste jo po nasve- Veno kiabelJev sprejeli. Edinst- kem . , 'veno doživetje na ne- 12letu, ki ga ne boste zle-^Pozabili Odločno se posta-P° robu nekemu izzivalcu. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) 2e v kratkem boste prejeffi zadoščenje za krivico, ki vam je bila storjena. Poslovni u-dovoijii ^ t>° v polnosti za- it ®i brijat?,‘; Preden boste nekega ^‘skreff naPadli, očitajoč mu beslu^i1051' ^ o tem prej za-J veJe Prepričajte. TEHTNICA (od 23. do 22. 10.) Brezobziren tekmec, ki ga niti dobro ne poznate, ker je prikrit, vam pripravlja zanko, v kateri se utegnete, če ne boste previdni, temeljito zaplesti. Res, da ste v svojih čustvih iskreni, vendar obenem premalo vztrajni, to pa lahko postane vzrok nesporazumov. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22 11.) Ce ste se dela, ki ga že delj časa opravljate, naveličali, ne vztrajajte pri njem, marveč se odločite za nekaj drugega. Nekdo vas stalno ob-letuje z ne prav čistimi nameni; bodite budni in ne nasedite poplavi njegovih sladkih besed. Prehodno nerazpol oženje. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Po večmesečnih prizadevanjih je nemogoče, da bi ne dosegli cilja, za katerim stre- mite, gre le za to, da zdaj ne popustite. Samo vaš pretiram ponos vam onemogoča neko zbližanje, torej skušajte ga nekoliko obrzdati, pa bo vse tako kot si želite. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ni prav najboljše znamenje, da za najmanjšo stvar zgubljate živce; potrebni ste počitka, nikar si ga 'še naprej ne kratite. Preveč polagate samo na gmotne dobrine In se ne me nite za duhovne, s tem pa prihaja do nevarnih motenj določenega naravnega ravnovesja. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Ne grabi-za sleherno rešilno bilko, ki vam jo nudijo drugi, kot da bi se sami ne mo gli postaviti na lastne noge, za kar vam primanjkuje le nekaj dobre volje. Odločno zavrnite nekega izsiljevalca, ki že nekaj časa izkorišča vašo dobroto in popustljivost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ravnajte se po tem, kar vam bo v neki poslovni zadevi svetoval priznan strokovnjak. Srečno naključje vas bo privedlo v stik z osebo, ki se vam bo globoko vtisnila v srce. _ VC1 (Dl več zaostalosti, nasprotno od kov ca vojne do sedaj se je v An striji ustvarilo pravo blagostanje in razvoj gre naglo naprej. Tako državniki in nekateri politiki. In vendar ni vse tako. Če so drugod po svetu zaostala področja, m niti Avstrija brez njih. In to ve Ija tudi za Koroško ali za dele Koroške. V zvezi s tem pisec poziva koroške Slovence, da naj n-cenijo «svoje razmere v tem ča su in tem prostoru», nato pa nadaljuje: ttLeto 1970 je za Koroško in še posebej za koroške Slovence pomembno leto. Ne samo zaradi volitev, marveč zlasti zaradi zgodovinskih dogodkov, kd so pred petdesetimi leti s koncem prve svetovne vojne in z razpadom habsburške monarhije ter pred petindvajsetimi leta z razsulom nacističnega tretjega rajha usodno posegli v naš narodnostni obstoj in razvoj. «Obakrat, tako pred petdesetimi kakor pred petindvajsetimi leti, smo koroški Slovenci doživljali podoben proces, ki je združeval v sebi nacionalno in socialno vprašanje in obakrat se je pokazalo, da slovenska misel na Koroškem ni imela v zadostni meri tiste široke vseb' «•, s katero bi bila zmagovito zajela in mobilizirala naše ljudstvo ,kd se je zmeraj tako popolnoma samo ubijalo z vsemi nadlogami, ki so stoletja deževale nadenj, kd n.i sodelovalo na mednarodnih konferencah in ni vedelo za spletke in načrte državnikov in diplomatov, ki so barantali za njegovo kožo. To dejstvo so jasno dokazale burne polemike v zadnjih tednih minulega leta v zvezi s plebiscitom in koroškimi obrambnima boji. ('Tembolj je zato potrebno, da se prav v tem letu spominov na usodne zgodovinske dogodke in v letu važnih odločitev za nadaljnji razvoj našega narodnostnega življenja po eni in potrebnega mirnega sožitja po strani živo zavedamo svojevrstnega, prepletanja socialnega in narodnostnega vprašanja, ko je čestokrat težko reči, kdaj gre za prvo in kdaj za drugo. «Do takega zaključka sta prišla tudi slovenska znanstvenika v svojih referatih odnosno študijah na zadnjih ((Koroških kulturnih dnevih)), in sicer iz popolnoma različnih izhodišč: zgodovinar na osnovi analize zgodovinskega razvoja prebivalstva na Koroškem, sociolog pa na osnovi analize sodobnih sprememb socialne in gospodarske strukture na Koroškem. «če torej slišimo govoriti o čudoviti stopnji gospodarske rasti v naši državi, se moramo nujno vprašati, koliko smo tudi mi u-deleženi pri tej rasti odnosno koliko predstavljamo še vedno gospodarsko zaostalo področje. Tu pa moramo ugotoviti, da smo še vedno daleč za splošnim avstrijskim, pa tudi koroškim poprečjem in nam grozi, ko smo se z integracijo v avstrijsko družbeno življenje končno izkopali več ali manj iz političnega geta, nov, še bolj nevaren socialni geto. «Ce se ne bomo znašli — tako je pokazala analiza — v hitrem procesu sprememb socialne in gospodarske strukture, to je v hitrem razvoju sodobnega gospodarstva, ki predvideva v bližnji bodočnosti le še 8 odst. v kmetijstvu in 10 odst. v industriji zaposlenega prebivalstva, medtem ko bo okoli 80 odst. ljudi zaposlenih v tako imenovani terciarni dejavnosti, bomo gospodarsko popolnoma zaostali nujno potisnjeni ob stran in zapisani smrti. «V tej smeri so torej naše prvenstvene naloge v novem desetletju, to je v skrbi za čim boljše in čim bolj usmerjeno šolanje na šega človeka. «Spet nov dokaz, da je bistvo narodnostnega boja borba za pravično ureditev šolstva in zato je tudi razumljivo, zakaj naši narodni nasprotniki vedno spet rovarijo predvsem proti manjšinskemu šolstvu. Zato mora tudi naša glavna skrb veljati šolstvu in mladini, pa tudi izobraževanju odraslih, kajti sleherni narod Je le toliko časa odporen proti tujim vplivom in le toliko časa resnično živi, dokler Je kulturno tvoren, kar pa je v zaostalosti nemogoče. c Velja torej: kakor sta prepleteni narodnostno in Socialno vprašanje, tako mora biti tudi naš« delo usmerjeno na obe plati — na narodnostno-polititno In socialno-gospodarsko. «Na narodnostnem področju bomo ob nadaljnjem zavlačevanju odnosno nereševanju s strani pristojnih forumov nujno morali misliti tudi na druge oblike manjšln-sko-političnega uveljavljanja. Ce ne bomo kmalu uspeli z dosedanjo politiko intervencij in pogajanja v notranjosti države, bo treba misliti na apeliranje na države-podpis-niče državne pogodbe in s tem posredno na internacionalizacijo našega vprašanja. Ne smemo namreč: prezreti, da bo letos minilo 15 let od podpisa državne pogodbe, ko je naša država izpolnila zadnje materialne in finančne obveznosti, ni pa še rejila bistvenih vprašanj naše narodnostne skupnosti. ((Nihče nam torej v očigled končne rešitve južnotirolskega vprašanja ne more zameriti, če je našega potrpljenja konec in ne verujemo več le lepim besedam in sladkim obljubam. Zločinski atentati na dvojezične napise na naših gospodarskih ustanovah, krji-tev ustavno zajamčene pravice do svobodnega pridobivanja nepremičnin po najvišjih oblasteh, kakor v primeru Vetrinja, resne grožnje proti slovenskim ustanovam, hujskanje proti zadnjim ostankom slovenskega jezika v šoli in cerkvi, poskusi cepitve in delitve naših ljudi na domovini zveste in sovraž-ne ter načrti nadaljnjega dechni-ranja naše narodnostne skupnosti potom tako imenovanega ugotavljanja manjšine — to so znamenja, ki siliijo k bolj odločnim in bolj resnim ukrepom. ((Vemo, da bo vse to od nas zahtevalo še več deia in prizadevanja, da na socialno-gospodarskem področju gremo s časom in na kultumo-političnem mobiliziramo vse sile v borbi za pravice, ki nam grejo. «Pred sto leti smo koroški Slovenci skupaj z vsem ostalim slovenskim narodom na mogočnih taborih pred vsem svetom terjali svoje pravice, v jubilejnem letu stoletnice tega revolucionarnega gibanja našega ljudstva naše upravičene zahteve po neodsvojljdvih pravicah ob podpori matičnega naroda ne smejo biti nič manj odločne niti manj udame!» KRIŽANKA r F-1 3 i. L . J r 6 7 8 9 10 ri iF 13 u u iF 16 i- " 17 18~ ■ ■ 19 ■ a 20 2F 27 23 ■ 25 26 i27 S W~ 29 3F TF ■ T~ □ 33 a 3T~ 35 rr p* 37 9 38~ 39“ ■ zr M L VT L 3 ■ ur iS ZFj fiF 1 49 m ■ ŠČT 51 ■ ŠF IŠF m Si 55 56 58 n 59 Gfi _____ F i 1 H 61 Z d VODORAVNO: 1. del ooraza, 5. južnoazijsko govedo, 12. indijanska bojna trofeja, 14. grelec centralne kurjave, 15. pregleden zapis vseh partij večglasne skladbe, 17. avtonomna oblast SZ v vzhodni Sibiriji, 18. začetnici sodobnega slovenskega pisatelja («Listina»), 19. del skeleta, 20. britanski konservativni politik, ministrski predsednik v letih 1955-57 (Anthony), 21. glavno mesto Nizozemske, 24. velika violina, 27. krilo rimske legije, 28. skupina štirinogih živali, 30. južnoameriška tovorna žival, 32. a-rabski žrebec, 33. ime filmskega igralca Sbarifa, 34. dvajsetinka lire, 36. kratica za ((veslaški klub«, 38. italijanski veletok, 40. hipnozi podobno stanje, ekstaza, 42. vrsta začimb ljubljanske tovarne Kolinske, 44. ime italijanskega komediografa Goldonija, 46. starejši ameriški filmski komik (Bob), 48. zareza, 50. izmeček ognjenikov, 52. pijača starih Slovanov, 53. Perzija, 54. stanje ne-gibnosti, 57. puščica, 59. grški polotok, 60. nauk o načinih vojskovanja, del strategije, 61. letni gozdni posek. NAVPIČNO: 1. zavidanja vreden dosežek, 2. šahovska figura, 3 himalajska koza, 4. nizek ženski glas, 5. tržaški pisatelj (Vladimir), 6. ime italijanske pesnice Negri, 7. kemični znak za nikelj, 8. ameriška filmska igralka, ki jo je lani ubila tolpa hip-pijev (Sharon), 9. glasbena vaja, 10. vršita leposlovnega dela, 11. rdeč dragulj, 13. barve igralnih kart, 14. slovanski narod, 16 fa-brika, 22. eden od danskih otokov, 23. drag kamen z reliefno podobo, 25. otok v Južni Dalmaciji, 26. rimski bog ljubezni, 29. popularna francoska filmska i- gralka (Mirreile), 31. mus...nan-ski bog, 35. spodnja ploskev posode, 36. italijanski naturalist, 37. glasbeni interval, 39. samica velike ujede, 41. naprava za spajanje, 43. Šima planota v srednjem delu ZDA, 45. država v severozahodni Venezueli, 47. pripadnik antične filozofske šole (Parme-nid, Zenon), 49. francoski pisatelj (Olaude, «Ariana»), 51 ime ameriške filmske igralke Gard-ner, 54. čar, prelest, šarm, 55. grška boginja nesreče, 56. sukanec, 58. kemični znak za litij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. izkaz—tkani- na, 2. sloka — Tamatave, 3. lakota — rana — Ik, 4. ata — Rial-to — Mor, 5. Mo — beda — Ismena, 6. popara — urin, 7. slak — ednina, 8. Passos — duri — Co, 9. Art — sobana — pes, 10. ki — mula — Ankara, 11. aste-nija — korak, 12. antanta — a-stra. Dirkalni avtomobili v Beograda BEOGRAD, 17. — V eni izmed dvoran beograjskega razstavišča so pred dvema dnevoma odprli salon dirkalnih avtomobilov, tudi takih, ki so zmagali na kaki znameniti dirki. Salon zares svojevrstnih vozil je organiziral beograjski avtomobilski klub. Vsega je na ogled občinstvu le 16 avtomobilov. Naj več j o pozornost vzbuja vsekakor sloviti ((zeleni monstrum«, to je tisti dirkalni avtomobil, s katerim je vozač leta 1965. torej pred skoraj petimi leti dosegel svetovni rekord, ki ga odtlej ni še nihče zrušil. Gre za vozilo, ki ima kar 17.500 konjskih moči in ie doseglo največjo brzino — 926 km na uro. SLOVENSKI NAROD 18. I. 1870 Iz Trsta, 14. januarja. Izv. dop. V tukajšnji postaji se zopet delajo priprave za cesarja, ki u-tegne v ponedeljek ali v torek sem priti svojo soprogo sprejet. Rojanska čitalnica napravi 15. t.m. velik naroden ples. Priprave se delajo velike. V spomin našega pesnika Vodnika bode ta čitalnica napravila 2. febr. besedo in igro «oprosteni jetnik«. Odbor si je za nalogo postavil vsak mesec eno glediščino igro igrati, ker smo prevideli, da to mladino najbolj na narod veže in narodno omikuje. Pri tej priliki si ne morem kaj, da ne bi naših slov. pisateljev opomnil, naj bi kaj bolj pridno delali izvirne slovenske igre, prav iz narodnega življenja in značaja. Za bolj kmečko občinstvo nimamo veliko primernih iger. Naj bi na i mladi pisatelji šli malo k Plautusu v šolo in naj bi rajši več predelovali za Slovence, nego samo prestavljali. Duh je, ki oživlja. Se ve da bi jih moral narod denarno podpirati. SLOVENSKI NAROD 20. I. 1870 Razne stvari. (Časnik «Pod Lipo« ne bo več izhajal!) Kaj je neki temu vzrok? — J. G. Vrdelski, bivši njegov izdajatelj, nam piše v tej zadevi tako-le: »Namen mi je bil lani izdajati — po lepem in gotovo tudi posneme vrednem izgledu druzilh narodov — tudi za naprej v domačem Jeziku in za majhno plačilo v mesečnih snopičih brez dob ičkaželjn osti — za naše bolj prosto ljudstvo časnik pod naslovom «P o d lipo« v podobi knjižice ali brašure, da le kaj malega prinašam v podporo njegove omike in sploh poduka v koristnih rečeh, imaje si pri tem za geslo ((((Znanstvo je boga-stvo.»» Stran nekih tukajšnjih primorskih in štajarskih kmetov so si ga pa naročali ali kupovali 1 e bolj učeni Slovenci, čeravno ni bil prav za prav njim odme-njen ali potreben. Potem vidim, žalibog! da se naše prosto ljudstvo sploh povsod še zmdraj premalo za časnike meni, ki se na svitlo dajajo v našem narodnem jeziku; ogiblje se jih z vso nemarnostjo, da je žalost, če so mu tudi primerni, kakor je gotovo bil ravno zgoraj omenjeni moj časnik (pa saj so ga res tudi vsi tisti jako hvalili, ki so ga brali, stran nekega krčmarja, kateremu bi morda všeč bilo, da se hvalijo liillilillitiiiliiiiliiiiiiilllilililliiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliililiiiiliiiilliMiiiilliiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiliiiiimiiiiiiiiinii Sala Dobrih SAD MAŠČEVANJA pijanci in kvartavci, in pa stran nekega preučenega gospoda..., kolikor je meni znano). Prepričan tedaj, da bi s svojim delom in trudom le — prazno slamo mlatil, kar se tiče dognanja mojega namena, ako bd napredoval v tem početji, sem sklenil to rajše opustiti. Morda pridejo vendar bolji časi, , čeravno ne vemo še prav, kedaj! — žal mi je, da mi je po tem odvzeta zlasti priložnost, podajati v imenovanem časniku zraven marsikaterih drugih reči zadevajočih posebno naše zdravje (to prvo in poglavitno podlogo našega blagostanja), sadjerejo, vi-norejo, in sploh kmetijstvo, po kosih tudi neko zelo važno po-všstnico, namreč povestnico o čudnem petmesečnem potovanji treh Angležev s pomočjo balona po Afriki za preiskavo njenega površja — leta 1862. Upam sicer, da mi bo le mogoče, vročo željo, ki jo gojim, ravno kakor sem jo od nekdaj gojil zastran potrebne podpore poduka in omilke našega ljudstva, da bolj napreduje in se s časom porniče za drugimi izobraženimi narodi, ki so nas, žali-big! prehiteli in so zdaj naši za-tlravcd. Opominjam se tukaj ob enem, da se mi res sroe trese, ko mislim, da mi ni dano streči, zlasti tudi tistim mnogim, kaikor s« dozdeva, jako rodoljubnim, uka-in vedoželjnim Stajarcem, ki so se za letos oglasili kot naročniki (veliko truda sta si gotovo dajala v tem oziru znana ml vrla in vneta domorodca Stramič in Šegula, gimn. dijaka v Mariboru). škoda vendar, da njih število ni zadostno, da bi se mi obneslo nadaljevati početo delo. Iz Kranjske dežele mi je došla naročba za dva natisa, in ravno za toliko tudi iz Koroške. — Hvala Bogu! Naj pa sodi potem vsak domorodec, ni li resnično, kar sem zgoraj omenil zastran še vedno velike nemarnosti našega ljudstva? Kakor smo sicer že vsi prepričani, utegne ta s časoma zginiti le — po podpori In povzdlgi snovnega ali ((materljalnega« blagostanja med njim in pa po trdni vravna-vi primernih ndrodnih učilnic. To si bo imelo za naravni nasledek, da mu prihaja duševna omika, tako rekoč, sama ob sebi. Prva podloga tisti je pa gotovo omenjeno snovno blagostanje: ljudstvo kakega si bodi naroda, ki je prisiljeno boriti se z uboštvom in z nadlogo, ne utegne misliti na takšno omiko; ta se razvija le po njegovem bogastvu, kakor vidimo zlasti na Angleškem, kjer se ta važna stvar ceni, kakor grd. (Nov slov. časopis) bode izhajal v Gorici pod naslovom. »Gospodarski list«, dvakrat na mesec (10. in 25. vsacega meseca) in velja za pol leta 1. gld. Izdaja ga kmetijska družba go-riška. Vrednik mu je g. Fr. Pov-še, ki pravi v prvem nam došlem listu: «Izročil mi je glavni odbor c. k. kmet. družbe vredni-štvo ((Gospodarskega lista«. Jaz sam priznavam, da mi došla je lepa naloga, ali gotovo tudi važna in težavna, ali ravno tako to velja, da namen ((Gospodarskega lista« je povzdigniti kmetijstvo v tej deželi, in to doseči je gotovo veselo podvzetje. Nadjam se, da ne bodo čestiti gospodje bralci me preostro pre-sojevali, in ravno tako se na-djam, da bodo vrli rojaki naš kmetijski časnik z naročilom in priporočanjem vrlo podpirali, da se razširi v vse kraje, v vse vasi in kolikor mogoče v vsako kmetijsko hišo, in prepričan, da s zedinjenimi močmi je edino mogoče dovršiti tak velikanski namen, vabim in prosim vse i-skrene rodoljube, kterim je v resnici mar za povzdigo kmetijstva v tej lepi deželi, da blagovolijo mi dopisovati in me s teni podpirati. Moja iskrena želja je, da postane ((Gospodarski list« na goriškem posebne važnosti, da tisti, kterim ni mogoče obiskovati kmetijsko šolo, tudi marsikter koristen poduk dobijo ravno po tem časopisu. Do-našal bo ((Gospodarski list« poduke v vseli razdelkih kmetijstva, o vinoreji, sadjereji, o sviloreji, o obrtniji itd., in tudi o gozdarstvu, klero je za tukajšnjo deželo jako pomenljivo in potrebno, in gotovo je pogozdovanje Krasa velikansko delo, ker s tem,, čeravno tudi mi ne doživimo dohodkov, našim naslednikom gotovo storimo veliko, in zasluzili si bomo večni spomin. Vsakteri, kdor ima le količkaj ljubezni za deželo, mora hrepeneti, da se dovrši to velikansko početje, to je pogozdovanje Krasa, in tudi mi ne bomo pozabili marsikaj o tem tudi v ((Gospodarskem listu« pisati. Ker skušnja velja, se nadjam, da tudi o teni nam blagovolijo vrli rodoljubi dopise pošiljati. Od dne do dne se jasneje kaže živa potreba kmetijstvo zboljšati, in torej, tudi mi v naši deželi ne smemo zaostajati, toraj združimo se in z zedinjenimi močmi hajdmo na lepo delo. Nadjaje se, da čestiti rodoljubi na deželi, ki imajo jako mnogokrat priliko zapaziti to ali ono, za kmetijstvo mikavno in veljavno stvar, ne bodo prezirali našo prošnjo ta naš poziv, obečamo po vsi moči skrbeti, da bomo zadostevali javnim zahtevam v občno korist, v povzdigo in napredek kmetijstva, ker vedno nam je geslo: «Vse za napredek in omiko kmetijstva.« mmm ■inNBi SMUČANJE USPESNA PARABOLA SPOT Od prvega srečanja s snegom do 4. zimskih športnih iger Na športnih igrah bodo razdelili kar 45 kolajn, 2 prehodna pokala itd. ■ Poleg tega bodo otroci dobili diplome in praktična darila za najlepšega sneženega moža Bil je nekoč 30. november... bila je nedelja in z upravičenim strahom in navdušenjem, se je pestra skupinica otrok s smučmi na ramenih odpravljala na svoje prvo srečanje z belim snežnim elementom. Kot v pravljicah, se je sprehod vršil po gozdni zasneženi cesti pod izredno visokimi in košatimi jelkami, katerih zeleno bodičje je komaj kukalo izpod debele snežne blazinice. Pot je peljala mimo šepetajočega potočka, nato navkreber v širokih ovinkih do čudovite odprte planote, na čigar sredini je bila lepa lesena bajta, tako lepa, da je zglodala iz čokolade prekrite s smetano in sladkorjem. Tu se pravljica konča, kajti romantika hitro mine, kakor hitro so smuči pripete na nogah in prvi ukazi smučarskih učiteljev si slede drug za drugim: palčke drži pravilno, kolena prožna, smuči ravne... tako brez konca in kraja. Koliko padcev! Proga je bila kmalu podobna luninim tlom. 30. november je že daleč. Naši pogumni otroci, danes smučarji, že obvladajo smuk, plug, vijuganje in kristjan jo. Vlečnica jim je že domače prevozno sredstvo. Novi rod zimskih športnikov je resničnost! Po celi vrsti uspelih in z resnostjo izpeljanih iniciativ si je SPDT res zaslužilo zadoščenje, da je že v tem času spravilo do zadovoljivega nivoja kar 35 mladih smučarjev, Id bodo drugo leto zastopali zamejske Slovence na pokrajinskih tekmah v Italiji, letos pa se že preizkušajo na 4. z.š.i. Program, ki si ga je društvo zastavilo za mladino, je popolnoma uspel. Predsmučarska telovadba, ki se je pričela že v sredini meseca oktobra, se še vedno nadaljuje in ne mine teden, ne da bi se vpisal nov smučar. Telovadba, ki jo vodi diplomirani trener, je nalašč zasnovana za telesne mišice, ki igrajo najvažnejšo vlogo prav pri smučanju, obiskovanje telovadbe je bilo bistvene važnosti, da so tečajniki tako hitro dosegli dobre uspehe na snegu. • gejem rabljene smučarske opreme pa je dovolil, da si je znaten odstotek novih smučarjev lahko kupil zimsko opremo. Smučarski tečaj v Trbižu v o-kraju Sv. Antona, pod vodstvom 2 Tanja: smučanje, kakšen problem Nevica, Tatjana In Klavdij: bo šlo brez padca? najboljših trbiških smučarskih učiteljev je dal dokončni pečat uspehu programa. Smučarčki so opravili tudi nekakšen izpit in si zaslužili lepo značko (veliko kot kovinski pertstotak) z eno zvezdico, dve- SPDT bo organiziralo 1. februarja 1970 v črnem vrhu nad Idrijo 4. zimske športne igre zamejskih Slovencev za društva in posameznike. Tekmovanja se bodo odvijala v naslednjih panogah: SMUČANJE a j ciani In članice: veleslalom slalom tek na 2 km (samo člani) b) začetniki in začetnice: veleslalom tek na 2 km (samo začetniki) c) naraščaj: veleslalom v kategorijah 1956 - 1958 1959 - 1960 1961 - 1963 č) sankanje (rojeni leta 1962 ali mlajši) d) ekipno tekmovanje naraščaja (od 3 do 5 tekmovalcev) v postavljanju sneženega moža. Tu lahko nastopajo le otroci rojeni 1. 1960 ali mlajši. Vpisovanje bo v ponedeljek, 26. januarja in v torek, 27. januarja od 19. do 21. ure na sedežu SŠI v Trstu, Ul. Gep-pa št. 91. Vpisnina znaša 300 Ur za posameznika. Organizator bo v izjemnih primerih sprejemal prijave tudi po 27. januarju, vendar bo v tem primeru znašala prijavnina 500 lir. SPDT si pridržuje pravico spremembe kraja in datuma tekmovanja v primeru slabih snežnih razmer. ma zvezdicama ali tremi zvezdicami (kolikor so se izkazali). Tečaj se nadaljuje vsako nedeljo na istem terenu z istim vaditeljem in vsakokrat je videti nove obrazke: avtobus postaja pretesen, da bi lah- ko sprejel vse smučarje in spremljevalce, ki bi radi na sneg... Višek društvenega programa pa so tradicionalne zimske športne igre v Črnem vrhu nad Idrijo. Tamle se bodo lahko pomerili slovenski smučarji, tekači, sankaša in otroci, ki radi pacajo s snegom in sicer s postavljanjem najumetnejše izdelanega sneženega moža. Slovenska zamejska primorska društva, so se letos posebno izkazala: zdmovanja in smučarski tečaji v Gorjah v Kranjski gori in v Trbižu, so pustila svoj žig! Prav na zimskih igrah se bo pokazalo, kaj lahko zmore inteligentna športna organizacija! Letošnje zimske športne igre obetajo mnogo: nagrad je obilo. Vsako panogo in vsako kategorijo čakajo nagrade. Razdelili bodo kar 45 kolajn (za slalom, veleslalom, tek in sankanje). 2 pokala za zmagovalca (člana in članico) alpske kombinacije (sl. in vls.), 2 prehodna pokala za najuspešnejše društvo v članskih panogah in kategorijah (slalomu, veleslalomu in teku) in za najuspešnejše društvo v mladinskih panogah in kategorijah (v veleslalomu in sankanju). Diplome in praktična darila bodo dobili otroci pri ekipnem tekmovanju za najlepšega sneženega moža. Naj bo to torej vabilo, da se vsi naši smučarji udeleže tekem in izrabijo edinstveno priložnost, da se srečajo s tekmovalci in prijatelji iz Trsta in okolice, iz Gorice in Beneške Slovenije ter navežejo nova prijateljstva in tesnejše zveze. Taka prijateljstva, saj vemo, se najlaže rodijo prav pri športu. Na svidenje torej ne samo na športnem, temveč predvsem na prijateljskem srečanju v črnem vrhu. SELMA MICHELUZZI DOMAČI ŠPORT DANES Nedelja, 18. januarja 1970 KOŠARKA Moška D liga 17.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Thiene • * • Prvenstvo naraščajnikov 14.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Ricreatori * * * 11.00 na Opčinah Polet — Servolana B ODBOJKA Zimski pokal prijateljstva (ženske) 10.00 v Trstu, stadion «1. maj* Breg — Bulevard Sokol — Bulevard * * * 10.00 na Reki Partizan A — Zarja Partizan A — Bor * * * Prijateljski srečanji Partizan B — Zarja Partizan B — Bor NAMIZNI TENIS Prvenstvo C lige 10.00 v Nabrežini Sokol — CSI NOGOMET Mladinsko prvenstvo 8.45 pri Sv. Ivanu Gaja — Rosandra Zerial ŠD BREG organizira v nedeljo, 25. januarja 1970 smučarski izlet v Nevegal. Prijave sprejemajo vaški poverjeniki. OBČNI ZBOR ŠD POLET Odbor ŠD Polet obvešča svoje člane, da bo redni letni občni zbor društva v nedeljo, 25. januarja 1970 ob 18. uri, v dvorani Prosvetnega društva na Opčinah. niiiiiriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiniiiiiJiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO USPELEM GOSTOVANJU V POSTOJNI NaraščajnicePoleta uspešne Nanos pa premagal Opence Odlično je zaigral Adrijan Sosič, ki je sam dosegel kar 15 točk - Postojnski igralci prikazali učinkovito igro Polet —OŠ Postojna 14:5 (8:3) POLET: Morana Taučer, Irene Sosič (k) 4, Vesna Taučer, Rosana Sosdč 2, Tanja Malalan 2, Nataša Smotlak 2, Mira Kraus 2, Dragica Hrovatin 2. Dekleta openskega Poleta so o-praivila svoj prvi mednarodni nastop proti novoustanovljeni ekipi postojnske osemletke. Postojnčan-ke so še začetnice, so pa vse visoke in izredno borbene, tako da so uspele zajeziti rezultat v tako skromne meje. Naše igralke se niso znašle proti tej »gverili* in so le s težavo ukrotile nasprotnice. Nizek rezultat pa je tudi odvisen od tega, da sta bila polčasa omejena le na 15 minut «umazane» igre. Vsekakor so Openke igrale precej samozavestno in so tudi precej dobro metale na koš: niso pa bile borbene in ne požrtvovalne, kar je še njihova največja hiba. _ Izmed posameznic naj omenimo še zelo mlado Morano Taučer (12 let), ki je zaigrala zelo obetajoče in tudi tehnično na višini. Tekma sama je bila precej dolgočasna in zmedena. Postojnčanke ni- so, kljub borbenosti, mogle biti kos našim igralkam. Te so vodile skozi celo tekmo in njihova zmaga ni bila sploh nikoli v nevarnosti: poznala se je namreč večja izkušenost in rutina mladih »oranžnih* Poleta, ki so tako lahko nemoteno osvojite svojo prvo zmago v tujini. * * • Nanos - Polet 55:26 (29:15) POLET: Adrijan Sosič (k) 15, Edi Daneu 8, Jani Sosič 1, Miloš Jugovič 2, Edi Kraus. Naraščajniki Nanosa so pokazali tokrat zares vrhunsko igro in so popolnoma zasluženo premagali naše fante: polnili so koš z vseh položajev z neverjetno točnostjo in so tudi lepo in uspešno skakali na odbite žoge. Polet kljub vsemu ni igral slabo: zelo dobro se je obnesla obramba na moža, ki so se je Openci poslu-žili skoraj celo tekmo. Na žalost je naša ekipa odšla na gostovanje te s petimi igralci in ti so bili na koncu seveda povsem izčrpani. Nujna posledica te utrujenosti je bila netočnost v napadu, ki so jo še povečale deske iz «plexiglasa». Vrhunsko je igral Adrijan Sosič, ki je bil sam praktično cela ekipa. Branil je odlično, v napadu je smotrno vodil igro svoje ekipe in tudi sam zaključeval akcije, ko soigralcem ni šlo. Dobro je tudi igral Edi Daneu, ki je edini zadeval od daleč, medtem ko je na žalost Jani Sosič zašel v črn dan in bil te senca običajnega odličnega igralca. Tekma se je za »oranžne* začela katastrofalno. V 5. minuti je bil namreč rezultat že 14:0 v korist Nanosa. Kriva tega je bila vsekakor obramba v coni, bi je pustila nasprotnike metati neovirano. Trener je bil tako primoran preiti na obrambo na moža, čeprav je razpolagal te s petimi igralci. Poletu je tako uspete nekoliko zajeziti naval Nanosa, pojavila pa se je utrujenost: samo tako si namreč lahko razlagamo skromen izkupiček Opencev v drugem polčasu (11 točk). Tako je na primer odpovedal v napadu Miloš Jugovič, ki ima običajno zelo točen met, čeprav je zelo solidno zaigral v o-brambi im na polju. Vsekakor pa je zmaga Nanosa več kot zaslužena, saj razpolaga ta ekipa z 10 močnimi igralci, ki vsi dobro obvladajo košarkaške prvine. SERGIJ TAVČAR Bo borovcem uspelo zmagati? Na sliki vidimo Borovo košarkarsko moštvo, ki nastopa v državni D ligi. Od leve: trener, prof. Mari, Peter Starc, Silvan Ambrožič, Rajmund Kralj, Aleksander Sirk, Boris Fabjan. Spodaj: Andrej Rude*f Igor Sancin, Adrijan Zavadlal, Sergij Tavčar, Branko Lakovič 2. povratno kolo BARI — MILAN Lo Bello BRESCIA — ROMA Panzino FIORENTINA — NAPOLI Sbardella INTER - PALERMO Pieroni JUVENTUS - VERONA Carminati VICENZA - CAGLIARI Gonella LAZIO - BOLOGNA Di Tanno SAMPDORIA -r TORINO Framcescon 18. kolo ATALANTA — REGGIANA Possagno CATANIA - LIVORNO Stagnoli CATANZARO - REGGINA Acemese COMO - TARANTO Mcnfcirte FOGGIA — AREZZO Lazaaroni MANTOVA — GENOA Motta MONZA — VARESE Mascaii PERUGIA - CESENA Qoriaifl itki PIACENZA - MODENA Picasso TERNANA — PIŠA Toselli A SKUPINA e: = = ■= ar® 18. kolo DERTHONA - SOTTOMARINA Baroničini LECCO - VERBANIA Marti LEGNANO — BIELLESE Barboni MONFALCONE — SOLBIATESE Clerico NOV ARA - MARZOTTO Crisfca PADOVA — ALESSANDRIA Tabanelli SEREGNO — PRO PATRIA Alberti TREVIGLIESE — ROVERETO Fuschi UDINESE - TREVISO Frasso VENEZIA - TRIESTINA Levrero NOGOMET RIO DE JANEIRO, 17. - Tehnični komisar brazilske nogometne reprezentance Saldanha bo šele v prihodnjih dneh določil, če bo vključil znanega brazilskega napadalca To-staoja v reprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu. Kot je znano, je Tostao trenutno najboljši brazilski nogometaš, čeprav ni tako slaven kot Pele. To-staoja so pred kratkim operirali na očesu. V primeru, da bo moral Tostao dati forfait, ga bo Saldanha nadomestil z igralcem Joseom Carlosom, ki igra ko; Tostao v moštvu Cru-zeiro. • » * PALERMO, 17. — Ženski nogomet se vedno bolj razširja. Tokrat je na vrsti društvo Palermo, ki je sestavilo žensko ekipo, ki bo redno trenirala in bo seveda nastopila na italijanskem prvenstvu. ŠZ BOR obvešča ljubitelje košarke, da je vsak torek na stadionu «Prvi maj* od 16. do 18. ure tečaj za najmlajše košarkarje (letniki 1956 in mlajši). SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno Unijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnita na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* — Piran, Župančičeva ul. 24 in na naša agente po vsem svetu. Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 SREBRNA 1969 antipasta konzerva za vsako priložnost H / AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA r VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA 3.5 Črna vojska «Dragi bratje bojevniki! Vojaki, podčastniki In častniki! Dandanes doživljamo prečudne stvari. Ako se ozremo po naši širni domovini, kaj vidimo? Kmet zapusti plug na njivi, delavec kladivo v tovarni, učenjak pero v pisarni, sin svoje starše, oče svoje otroke, mož svojo ženo, ženin svojo nevesto — in vsi hitijo z nepopisnim navdušenjem tja, kjer se v teh velikih časih odloča usoda naše velike domovine — na bojno polje. In poglejmo! Kljub temu da se vsak zaveda, kaj ga čaka tam, ne vidimo nobenega omahovanja, nobene žalosti, temveč ravno narobe: povsod, na vseh obrazih sije navdušenost, iz vseh grl doni petje, iz vseh oči gori: na fronto, tja na fronto! In kdo dela take čudeže? Nihče drug kakor zavest pravice ter ljubezen do domovine, do cesarja... Tudi vi odhajate zdaj za drugimi. In tudi med vami zastonj iščem žalostnega obraza. Kar vidim, je veselje, navdušenost, pogum. Kakor svatje, greste na pojedino — kljub temu da greste morda po smrt... Toda smrt je neizbežna. Smrt vojaka, ki pade na polju slave in časti, je sladka, tisočkrat poplačana. Star pregovor trdi, da so med vojno nebeška vrata na stežaj odprta. Na bojnem polju se odpuščajo vsi grehi. Priporočite se Mariji. Ona vam bo kot zaščitni ca vseh vojščakov razgrnila svoj topli, usmiljeni plašč pod vaša telesa in vaše duše bodo na njem odplavale proti nebu... Zato hura, trikrat hura!« Vojni kurat je govoril nemški. Poznalo se mu je, da je novinec, ki ne pozna vojaške duše. Večina bi bila rajši slišala kako trdo besedo, ki bi ji bila za oporo na tvegano, prisiljeno pot, namesto tega pa je slišala nerazumljivo mešanico, ki je ni bilo mogoče resno vzeti. Kljub temu so imeli nekateri solzne oči, posebno pa tisti, ki niso niti besedice razumeli. Ganilo jih je razpoloženje. Potem je zaigrala godba... Nato je major Kuretič zaprisegel bataljon, štefanič je na tihem povprašal Amuna: «Si držal figo...?» Amun ga ni več mogel slišati, ker je godba zaigrala bučno koračnico, navdušeni, vriskajoči glasovi so napolnili dvorišče do vrha, zrak se je zazibal, zazibala so se tudi tla pod bataljonom. Srce moštva je zajelo čudno, tvegano razpoloženje. Torej gremo... Brž ko je koračnica utihnila, je zadonelo povelje majorja Kuretiča: ((Bataljon, marš!» Sedeč na rjavem konju, Je major Kuretič krenil proti obokanem izhodu. Godba je spet zal prala, med njenimi prvimi zvoki se je slišalo kratko povelje stotnika Fortisa: «Prva stotnija, marš!» Po dvorišču je zabobnel paradni marš. Z oken in hodnikov kasarne, ki so bili polni moštva domobranskega polka, so se začuli nerazumljivi vzkliki, spremljani z mahanjem rok. Zunaj na ulici je moštvo začutilo, da tiste tesnobnosti, ki ga je oklepala na dvorišču, ni več. Prsi so široko zadihale, korak je bil lažji, oči svobodnejše... Major Kuretič je vodil bataljon na kolodvor skozi najbolj obljudene ulice in ceste. Godba je hrupno in neutrudljivo igrala marš za maršem. Po žilah moštva je začela kipeti kri, porajal se je neki nov čut, neka mešanica pijanosti in ponosa, ki je lajšala korak. Bremena na hrbtih so postajala neizrečeno lahka. Godba je delala prave čudeže. Neprekosljiva ideja povezati težke, odločilne in tvegane trenutke z glužečo .godbo! Mesto, že vajeno odhodov vojaških transportov, se sepo-četka ni mnogo menilo za odhajajoči bataljon. Domačim četam so patriotična društva navadno prirejala bučnejše odhodnice z obdarovanjem vojakov, s cvetjem in venci. Vsega tega bataljon št. 100 ni bil deležen. Dolg vlak je stal natovorjen in čakal na odhod. Službujoči uradnik je že stal na peronu in vsak hip je bilo pričakovati njegovega signala. Odprtine živinskih vagonov so bile polne moštva. Okrog podbojev je viselo cvetje in zelenje, ^ so ga vojaki v zadnjem trenutku kdove kje vzeli. Po sten*® vagonov so bila s kredo napisana vojna gesla. Segal je *** zapah vagona narisal mrtvaško glavo, pod sliko je namera^ napisati še besede: «Taka je usoda izdajalcev!« Toda nekaj V je zmotilo, da tega ni storil, in tako je na vagonu ostaj" kričeče mrtvaško znamenje samo. Iz posameznih vagonov j brnelo brundanje otožnih pesmi, iz vagonov tretje stotnije J bilo slišati zategovanje slovenske pesmi: «Puška je pa ljubca moja...« Infanterist Almer, ki je sedel na robu zapaha in nesti?110 bingljal z nogami, je že nekajkrat zakričal: «Hedl Osterredch, heil!» Gruča potnikov, ki je čakala na brzovlak, je mendš slila, da jo hočejo vojaki izzivati, in se je počasi pobrala ** drugi konec perona. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOCHi 6, EL, TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur — vnaprej, letna 2.700 lir, polletna 5.200 Ur, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: žaložnl#'1; tržaškega Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali otv si 50 Ur beseda — Oglasi za tržaško In gortško pokrajino *e naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Societš Pubblicitš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.