Poštnina platana d gotovini K h Q O O '3 i: O Laz-zark. Starega berača so v Lanišeu v Istri iz neznanih razlogov spravili v zapor. Sedemdesetletni Gustinčič Josip, ki je po vseh krajih znan, je baje preveč govoril in raznašal razne vesti po vaseh. Oblasti so smatrale, da s tem moti mir in ga, gotovo le radi oetrašitve, spravile v zapor. Stroga obsodba. Kakor poročajo italijanski časopisi, je bil pred časom obsojen v Rimu pred izrednim sodiščem visokošolec Manfreda Andrej iz Kobarida na 9 let. in pol zapora. V preiskovalnem zaporu je bil že. od lanskega leta ter je bil osumljen komunizma. Manfreda je obsojen že drugič. Prvič je bil obsojen na 10 let zapora, pod sumom udeležbe pri napadu na jPopolo di Trieste-. v Trstu. Radi amnestije se je prej vrnil. Obsojeni je zelo slabega zdravja. — Na konfinacijo je bil ponovno obsojen Venceslav Ušaj, ki se je tudi šele pred kratkim, živčno popolnoma strt, vrnil iz zaporov. Vzrok ni točno znan, a sumi se, da je isti kot pri prvem, le da ni zanj pri rokah dokaza. V Lokvi, Divači in Škocjanu 60 pred kratkim aretirali devet fantov in izvršili več hišnih 'prais-kav. Baje so te aretacije v zvezi z nekimi letaki, ki so se pojavili pred kratkim po teh in okoliških krajih. Ljudje so radi tega zelo vznemirjeni; saj jo znano, da je bil ravno ta del do sedaj najbolj miren. Zagonetna smrt mlade delavke Težke obdoliitve proti nekemu mariborskemu zdravniku Maribor, 30. junija. Pred nekaj dnevi smo javili v »Slovenskem domu«, da je umrla za posledico sepse, katero je povzročil umeten splav, v sanatoriju dr. Ipavca v Tomšičevem drevoredu, mlada, 27 letna delavka Marija Grozi. Zaradi tega je državno tožilstvo odredilo preiskavo ter je bil zaslišan med drugimi tudi soprog pokojnice, tovarniški delavec Leopold Grozi iz Krčevine, Praprotnikova ul. 27. Ta je izpovedal sledeče: Dne 20. junija se mu je žena pritoževala o nekih bolečinah v trebuhu ter je odšla nato k nekemu mariborskemu zdravniku. Od doma je odšla ob • 13, ker je pa še do 18 ni bilo domov, je bil soprog v strahu, pa je odšel še sam k dotič-nentu zdravniku. Našel je tam svojo ženo ležečo na divanu v ordinacijski sobi. Na vprašanje, koliko znašajo stroški za .pregled, je zdravnik odvrnil Grozlu da 400 Din, ker pa vidi, da je revež, pa ga računa samo 200 Din. Zdravnik se je potem odstranil iz sobe, Grozi pa je vprašal ženo, kaj ji prav za prav je. Ta pa ga je s sklenjenimi rokami prosila, naj je ne vprašuje, ko pa je le silil vanjo, ji je moral dati častno besedo, da bo molčal, potem mu je zaupala, da je bila noseča, sedaj pa da je zdravnik plod odpravil. Ker žena ni mogla hoditi, je Grozi najel izvoščeka. Po izjavi Grozla mu je tedaj zdravnik zabičal, naj ne pokliče drugega zdravnika k ženi, kakor zopet njega. Ker je postajalo donia ženi vedno slabše, je še v isti noči odšel mož zopet k omenjenemu zdravniku. Ta je res prišel ter ji dal neke tablete. Popoldne pa je mož spravil ženo v sanatorij, kjer je naslednjega dne umrla. Ves obupan se je mož potem podal po smrti svoje žene zopet k dotičnemu zdravniku ter mu očital, da je žena mrtva. Zdravnik pa mu je obljubil, da mu bo plačal pogreb ter mu je dal zato 2500 Din. Prosil ga je obenem, naj o celi zadevi molči ter mu je obl jubil kot nagrado 20.000 Din. Kot garancijo za Številne kolesarske nesreče Ljubljana, 1. julija. Živo spričevalo naše revščine v ljubljanski splošni bolnišnici je vsakdanji naval v sprejemnem uradu. Tam so zadnji čas zaposleni trije uradniki, ki pa komaj zmagujejo delo. Po večjih praznikih pride v bolnišnico zmerom daleč čez sto bolnikov, ki morajo ure dolgo čakati, da jih morejo pregledati najprej zdravniki, potem pa čakajo zopet neskončno dolgo za vpis v sprejemnem uradu. To stanje je trajno nemogoče in vsak dan bolj kriči naša bolnišnica po temeljiti razširitvi ter obenem po pomnožitvi osebja. Letos je ljubljanska bolnišnica sprejela že daleč nad 15.500 bolnikov, skoraj polnih 2000 bolnikov več, kakor v istem času lani. Tega porasta bolnikov nikdar ne bomo mogli dovolj poudariti, ker nam ta porast kakor dušeča vest vsak dan bolj kriči na pomoč. Ta klic se bo pač moral ponavljati, na vseh odločilnih mestih in v javnosti neprestano podčrtavati, da bo končno zadeva naše bolnišnice postala en sam krik slovenskega naroda po pravici, en sam protest zoper krivično ravnanje centralizma, ki zgolj jemlje in jemlje, pa tako malo in poredko daje. Menda nobena zadeva v Sloveniji ni tako očitno kričeča, kakor ravno bolnišnica. Za naš denar rte moremo graditi, kakor bi rudi in kakor bi bilo potrebno že zdavnaj. Bolniki prihajajo v bolnišnico, pa jih tam v stiski in zadregi, ko ni prostora, devajo po dva na eno postelj, po tleh in kamorkoli; namesto počitka in občutja okrepitve in zdravja, pride tak bolnik v ljubljanski bolnišnici do vtisa, da Je prišel v novo trpljenje, v nove težave in stiske, ko skoraj hodijo po njem, se vsak hip zadevajo vanj. Med obema praznikoma se je širom Slovenije pripetilo mnogo kolesarskih in^ motociklističnih uesreč. V bolnišnico so zopet pripeljali z vseh strani številne ponesrečence. Kanduč Marijo, 74-lotno užitkarico z Brega pri Litiji, je neznan kolesar podrl ter ji na glavi prizadejal hude poškodbe. Mesar Možek Jože iz Kamnika si jo pri vožnji z motornim kolesom zlomil nogo. V Logatcu se je 48 letni Marcelan Karol peljal po cesti s kolesom, se umaknil pred tovornim avtom, pri tem padel in si zlomil roko. Marčun Jože, 50 letni delavec iz Sela pri Vodicah, je iz službe se vozeč proti domu s kolesom zadel v obcestni kamen ter dobil pri tem hude rane na levi nogi. Rozman Jože iz Žirovnice na Gorenjskem se je s kolesom zaletel v drugega kolesarja ter si močno pretresel možgane. Razen teh so pripeljali v bolnišnico še številne druge ponesrečence. Na Vrhniki je v gostilni neki gost vrgel natakarici Istenič Mariji kozarec v glavo; v Zg. Podžumberku na Dolenjskem je brat udaril s kolom po glavi brata Jožeta Zinka, da mu je na glavi zazijala velika rana; v Ljubljani na Bleiweisovi cesti je bil ponoči napaden Žbontar Ivan, posestnik in gostilničar iz Zalega loga, pri čemer je dobil nad levim očesom hude poškodbe; v Bodolah, v zminski občini, je bil z nožem oklan Krek Jakob, posestnikov sin, dobil je hudo rano v trebuh, da so mu izstopila čreva; zidarja Pelca v Vnanjih goricah pa je ugriznil pes v nogo tako močno, da se je moral zateči v bolnišnico po j>omoč. Vsak dan bi tako iz množice ponesrečencev izbrali nekaj hujših, cela vrsta pa je vsak dan drugih bolnikov, ki prihajajo, pa morajo zopet nazaj, ko v bolnišnici zanje ne morejo najti prostora. Tako daleč smo že prišli, da bo skoraj treba v bolnišnici tedeu prej napovedati svoj prihod, da bodo bolniku mogli pripraviti prostor. Belgrad, 1. julija. Za danes dopoldne je sklicana seja verifikacijskega odbora narodne skupščine. Na seji bo odbor pregledal listine o polno-mofcju poslanca Živojina Arandjeloviča, ki je sedaj po skoro dveletni abstinenci v narodno skuščino pristopil in je radi ratifikacije svojega mandata predložil potrebna pooblastila. ta znesek pa mu je izročil kupno pogodbo za svoje posestvo na Pohorju z izjavo, da bo posestvo njegovo, če mu ne bo do 5. julija izročil obljubljenih 20.000 Din. Isto je obljubil zdravnik Grozlu še enkrat vj)ričo njegove tašče ter njegove svakinje, sestre pokojne Marije Grozi. O tej stvari je bil zaslišan že tudi zdravnik. Ta je izjavil, da je Mafjjo^.Grozi samo preiskal, ko je prišla k njemu s silovitimi bolečinami v trebuhu, ki so izvirale od splava, katerega ji je povzročila neka ženska. Stroške za pogreb v znesku 2500 Din pa da je plačal samo zaradi tega, da ga ne bi Grozi imenoval v javnosti v zvezi s smrtjo svoje žene ter bi na ta način prišlo njegovo ime v časopisje, ker bi mu to škodovalo. Prav iz istega razloga da je Grozlu dal tudi kupno pogodbo na svoje posestvo na Pohorju. Zanikal pa je ponovno, da bi bil on povzročil na pokojni Mariji Grozi odpravo plodu. Preiskava se o tej stvari še nadaljuje ter bo najbrž pojasnila zagonetni vzrok smrti mlade žene. Huda nesreča v kamnolomu Borovnica, 1. julija. V znanem kamnolomu ljubljanskega podjetnika Slokana v Preserju se je te dni pripetila huda nesreča. Tam je stalno zaposlenih okrog 15 do 20 delavcev. Med njimi je bil tildi 23 letni miner Likar Anton, na katerega se je zvalila večja skala ter mu prizadejala hude rane in poškodbe na telesu in zlasti na desni nogi. Nesreča se je pripetila pri tem, ko so delavci najprej razstrelili večjo plast kamenja, potem pa z velikimi železnimi drogovi dregali in prožili nalomljeno kamenje. Miner Likar Anton se je sicer^ kanie-nitemu plazu umaknil, toda plaz je sprožil tudi neko večjo skalo, ki se je odbila od stene ter v loku skočila proti Likarju, ki se je seveda v hipu zgrudil težko ranjen na tla. Likarja so potem tovariši rešili težkega bremena, ki mu je ležalo na nogi, nato pa so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Razpis Razpisujem službo zdravuika uradniškega pri pravnika v banovinskem zdravilišču na Golniku. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno, oziroma banovinsko službo v smislu paragrafa 3 zakona o uradnikih ter zdravniški pripravljalni dobi. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. julija 1937. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani. Dr. Maček: »Na podlagi unitarizma nič!« Zagreb, 1. julija, m. Današnji »Hrvatski dnevnik poroča o zadnjih političnih dogodkih v Bel-gradu, ter med drugim pravi, da dr. Maček na podlagi unitarizma, ki da je isto kot centralizem, ne bo vodil nobenih razgovorov, še manj pa pogajanj. 20 milijonov za novo palačo prosvetnega ministrstva Belgrad, 1. julija, m. Prosvetno ministrstvo je v smislu pooblastila po finančnem zakonu najelo posojilo pri Državni hipotekarni banki v znesku 20 milijonov dinarjev, ki ga bodo uporabili za zgraditev palače prosvetnega ministrstva. Palača novega prosvetnega ministrstva bo stala v ministrskem delu mesta na zemljišču sedanjega narodopisnega muzeja. Prosvetno ministrstvo je za svojo palačo sedaj razpisalo natečaj, za katerega je predvidenih 20 nagrad v znesku 100 tisoč Din. ! Iz narodne skupščine Belgrad, 1. julija, m. Po včerajšnji odobritvi adsmrtnih mesečnih podpor 614 prosilcem iz raznih krajev države, bo danes narodna skupščina nadaljevala svoje delo. Ker je v četrtek po skupščinskem poslovniku določen za pretres interpelacij, je predsednik skupščine postavil na dnevni red tri interpelacije, na katere bodo odgovorili ministri. Jutri bo narodna skupščina verjetno že stavila na dnevni red zakonski osnutek o prekrških, ki ga je izdelalo notranje ministrstvo. Veselica na Golniku Golnik, 1. julija. Od, leta do leta postajajo vabljivejše veselice, ki jih prireja protituberkulozna liga na Golniku. Letos bo ta^že tradicionalna prireditev prihodnjo nedeljo, 4. t. m. Že sedaj so na znanem travniku pod sanatorijem postavljeni paviljoni, ki jih bodo do nedelje prireditelji oskrbeli z vsemi mogočimi dobrinami, ki morejo priti iz najbolje založene kleti in iz najbolj priznane kuhinje. Godba pa bo zaigrala tako poskočno, da bodo morale zamigati celo v loncih viseče hrenovke in kranjske klobase. Spričo takih okolnosti ni čuda, da se zbere k tej prireditvi vsako leto na tisoče udeležencev. Nekateri pravijo, da je dolžnost vsakega človeka, da se bori proti tuberkulozi. Ljudje pa se borbe radi izogibajo in tako bi borba človeštva proti tuberkulozi skoraj prestala, da si brihtne glave v zadnjem trenutku niso izmislile novega, modernejšega načina bojevanja: Tudi z veselicami se moremo boriti proti tuberkulozi — so dejali, so šli in. tako storili. Za njimi pa so šli in tako storili vsi oni, ki se bojijo hujšega bojevanja, ki pa se vendar zavedajo, da so tudi oni dolžni priložiti svoj obolus za boj proti jetiki. Tudi prihodnjo nedeljo bodo prišli, a n« na krvavo fronto, marveč na — veselični prostor pod Golnikom. Celjske novice Delovni čas na mestnem poglavarstvu. Za dobo od 1. julija do vkljnčno 31. avgusta 1. 1037 se uvede na mestnem poglavarstvu neprekinjeni delovni čas, ki traja od pol 8. do pol 14. S pričujočo začasno spremembo se ne izpremeni za sprejemanje 6tra.nk določeni čas. Mestna občina celjska bo prispevala iz razpoložljivega kredita podporo revnim kmečkim sinovom, ki bi obiskovali katero izmed kmetijskih šol. Prosilci morajo biti iz območja mestne občine in izpolnjevati pogoje sa 6prejeni v kmetijske šole. Pravilno kolkovane prošnje je vlagati v vložišču mestnega poglavarstva do vključno 15. avgusta. Celje po lepih dnevih. Lepo vreme, ki je izredno dobro služilo vsem prireditvam, se je danes sprevrglo v deževno, tako da se bodo lahko oddahnili oni, ki so od daleč prišli na celjski tabor in se v torek zvečer zmučeni, vendar polni volje, vračali na svoje domove. Kakor smo zvedeli danes, so v torek zvečer izzivali v Savinjski dolini ljudi, ki 'so se vračali iz celjskega tabora. V Žalcu je pričakalo na kolodvoru kakih dvajset ljudi, med njimi tudi nekaj deklet, ki 60 vzklikali razne vzklike in 6 tem hoteli razdražiti naše može in fante, ki so bilt prepolni dobre volje in se niso dali motiti. Istočasno pa je pred Roblekovo hišo v Žalcu napadla kolesarje, ki 60 se pravtako vračali polni dobre volje in navdušenja doinov, gruča sokolov, ki so metali kamenje v nje in vzklikali razne vzkli; ke. Skupina kolesarjev se je peljala mirno naprej in presojala početje teh ljudi, ki jih strašno bode v oči dejstvo, da so bili celjski dnevi zares izredno lepi in so nad vse pričakovanje dobro uspeli. Tudi na kolodvoru v Sv. Petru so imeli naši spre^ jem. Na kolodvoru je čakalo kakih petnajst ljudi 6 sokolskimi znaki, med njimi je bilo polovico deklet, ki so z navdušenjem vzklikali razne vzklike. 'Kakor se vse zdi, je bilo vse fo organizirano v Celju. V št. Petru so se naši ljudje strnili v skupino in zopet polni navdušenja vzklikali kralju, vladi in slovenskim voditeljem, nakar se je skupina sokolov osramočena razšla. V vseh dneh ni bila prijavljena policiji nobena tatvina, tudi ni bil nihče aretiran, prav lako ni bilo videti na ulicah v vseh dneh nobenega razgrajača. Prireditev je bila tudi v tem pogledu nekaj izrednega, da bo ostala Celjanom in vsem, ki so se je udeležili, v trajnem in lepem spominu. Belgrad, 1. julija, iu. V soboto bo tu zanimiva nogometna tekma med tukajšnjim BSK in italijanskim moštvom Torino. Torino bo gostoval v Bel-gradu dva dni ter je zelo verjetno, da bo obe tekmi v Belgradu igral z Belgrajskim športnim klubom. Teike posledice letošnje povodnji v Slovenskih goricah Cene živini padajo Sv. Ana v Slov. goricah. 1. julija. Pred dobrini tednom smo v našem listu jhj-ročali o velikih povodnjih v slovenjegoriških dolinah, ki so tu po poljih in travnikih prizadejale našim kmetom veliko škodo. Žo takoj prve dni, ko je prenehalo silovito deževje, jo žalostna slika razdejanja po poljih in travnikih pokazala, da bo šla ta škoda v težke milijone. Kako so ta škoda kaže v pravi luči šele zdaj, se vidi tudi na živinskih sejmih. Takšnih sejmov je bilo pred dnevi na ]>odročju Slovenskih Goric precej, med drugimi v Ptuju, Mariboru, pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah in drugod. Ker jo kmetom zadnja povodenj uničila veliko večino travniških in poljskih pridelkov, so bili ti prisiljeni, da nekaj svoje živine prodajo. Tako je zaradi lega bilo na trgu vse polno živine na prodaj. Kupci znajo takšno preobilico živine vedno dobro izkoristiti na ta način, da zbijajo živini cene, ko imajo dovolj izbere. Cene plemenske iu tudi klavne živine so v zadnjem času padle m celih 25 »dstot-kov. Kmetje pa so živino kljub temu primorani prodajati, ker je zaradi pomanjkanja krme ne morejo rediti, kupci pa so tako spet enkrat na ručun kmeta prišli do dobre kupčije. Se mnogo občutn/jjše pa bodo postale posledice letošnje povodnji pozneje, ko ne bo več zelene krme. Prvo, kar bi bilo v teh razmerah potrebno, je, dn se kmetje sedaj pri prodaji živine organizirajo za složen skupni nastop in na ta način pre-jirečijo vsaj možnost, da cene živini še bolj ne padejo. Na drugi slnmi pa bi bilo nujno, da pride tudi kmet do prepotrebne zašeile pred izkoriščanjem brezvestnih mvjjačev cen. Napad na slovensko narodno nošo Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 1. julija: Presv. kri J. Jutri, petek, 2. julija: Martinijan. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. ti; mr. Hočevar, Celovška c. 62, in mr. Gar-tus, Moste. Gledališče: Zaprto. Kino Union: Novi ljudje. UNION Danes posledntie Velefitm po znamenitem romanu Claudea F arrerea Novi ljudje v glavni vlogi HARRY BAUR Predstave danes oo 19-16 m 21-16 ur) Rezervni častniki, člani Udruženja rezervnih častnikov, pododbor Ljubljana, naj se zglasijo v petek, 2. julija, ali v torek, 6. julija med 17. in 19. uro v društveni pisarni, kjer se jim bo sporočilo važno obvestilo Poveljstva vojnega okrožja. Ob tej priliki naznanjamo vsem tovarišem, da se bo do torka, 6. julija zbiralo naročnike za nabavo zemljevidov v merilu 1 :100.000 po ceni 7.50 Din za člane. — Uprava. Šport luventus - BSK 1:0 (0:0) Belgrad, 30. junija, m. Pred 6000 gledalci je nogometno moštvo Juventus iz Turina zasluženo premagalo BSK. BSK je danes igral zelo raztrgano in se na noben način ni mogel povezati, in to v veliki meri zaradi izredno slabe igre Šurdonje, ki je igral srednjega krilca. Juventus je imela premoč v obeh polčasih. Odločilni gol je padel takoj v prvi minuti drugega polčasa, in sicer po krivdi desnega branilca Radovanoviča, ki je krasno ustrelil v lastni gol. V 29. min. drugega polčasa je prišlo na igrišču do incidenta. Italijanski igralec Monti je namenoma udaril z nogo Marjanoviča v trebuh. Ta mu je vrnil brco s klofuto. Sodnik je oba izključil. Tekmo je sodil g. Stefanovič v splošnem dobro. Vprašanje pa je, koliko je bil upravičen do tega, da ni priznal domačim enega gola. Ljubljana-Zagreb-Belgrad Samo še dva dni nas ločita od največje in najzanimivejše lahko atletske prireditve, kar smo jih imeli dosedaj v Jugoslaviji. Priprave za ta troboj so v vseh treh naših športnih centrih domala že zaključene. Tako je svojo postavo za ta troboj določil tudi že Zagreb. Belgrajčani, ki so pravkar ab-solvirali troboj mest Male zveze, bodo gostovali še v Brnu, nakar se odpeljejo direktno v Ljubljano. Zagreb je postavil za Ljubljano sledeče atlete: Tek na 100 m: Katilinič (na zadnjem mitingu 10.9), Dremil, Avguštin, Tauber. Tek na 200 m: isti kot na 100 m in še Hegolj mesto Dremila. Tek na 400 m: Braun, Wunschbach, Popovič, Despot. Tek na 800 metrov: Flass. Srakar, Junek. Tek na 1500 m: isti, mesto Juneka Šindelar. Tek na 5000 m: Šindelar, Čavič, Starman. Tek na 10.000 m: Krajcar, Starman, Rak. Maratonski tek: Belas, Vidovič. Tek na 110 metrov in 400 m z zaprekami: Hanžekovič, Erlich Sojeiič, Junek. V štafetah na 4-krat 100 m, 4-krat 400 m in balkanski štafeti bodo tekli isti tekači, končna postava pa bo določena šele v Ljubljani. V metih bo Zagreb poslal tele ljudi: Krogla: Kovačevič, dr. Narančič, Glibo. Disk dr. Naran-čič, Manojlovič, Mariam. Disk helenski stil: dr. Narančič, Manojlovič, Kovačevič. Kopje: Miloš Mar-kušič, Kovačevič. Kladivo: Goič, Reisinger, Ma-jetič. V skokih bodo startali pa naslednji: Višina: ing. Kallay, Tončič, Ungerer. Daljava: Dremil, Brozovič, ing, Kallay. PaJica: Bakov (še vedno član Konkor-dije), ing. Kallay, Cvijetič. Troskok: Brozovič, Bergman, Jurkovič. Zveza slovenskih lahko atletskih klubov je postavila za Ljubljano sledeče borce: Tek 200 m: Šter, Skušek, Gaberšek, Pleteršek; tek 110 m zapreke: Župančič, Pleteršek, Žorga, Štok, Skušek; med diska, helenski stil: Dobovšek, Jeglič, Stepišnik, Kajfež; tek 10.000 m: Bručan, Krevs, Krpan, Osterman; tek 400 m zapreke: Skušek, Pleteršek, Žorga; skok v višino: Zgur, Marek, Slanina, Bratovž; met krogle: Osetič, Zupončič, Marek, Je- flič; tek 100 m: Šter, Župančič, Šušteršič, Pavlič, gur; tek 400 m: Pleteršek, Skušek, Gaberšek, Žorga, Goršek; troskok: Korce, Požar, Žgur, Perpar, Bratovž; tek 1500 m: Krevs, Goršek, Kotnik, Košir; met diska prosti stil: Kajfež, Stepišnik, Dobovšek, Jeglič; maratonski tek: Perc, Tavčar, Kvas, Tinta; skok ob palici: Župančič, Pribovšek, Gašperšič, Oroszy; met kopja: Slapar, Kajfež, Ilovar; tek 800 metrov: Gaberšek, Goršek, Žorga, Pogačnik; skok v daljino z zaletom: Požar, Žgur, Stepišnik, Pavlič, Putinja; tek 5000 m: Krevs, Bručan, Srakar I.; met kladiva: Stepišnik, Zupan, Jeglič, Korče. Nasi akademiki na svetovnem prvenstvu v Parizu Od 22. do 29. avgusta bodo v Parizu dijaške tekme, na katerih bodo prvič sodelovali tudi naši dijaki iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane. Da se je omogočila udeležba naših dijakov, je zasluga akcije strokovnega odbora ministrstva za telesno vzgojo naroda, ter popolno razumevanje našega sodelovanja za državno in športno propagando, ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča, ki je v ta namen odobril kredit 40.000 Din. V Parizu bodo nastopili kot resni konkurenti v plavanju, 6kpkih v yodo, veslanju, mečevanju in boksu. V lahki atletiki bomo zastopani v manjši meri, zato pa v kvalitativnem pogledu z najboljšimi, ki jih imamo. S celotno tehnično in organizatorno delo, je minister dr. Bogič določil referenta za akademski šport Miroslava Milina, ki je v ta namen odpotoval te dni v Zagreb in Ljubljano, da se dogovori z zastopniki dijaških organizacij ter športnimi strokovnjaki. Doslej so prijavljene naslednje discipline: plavanje, skok v vodo, veslanje, waterpolo, mečevanje, lahka atletika in boks. Poimenske prijave se imajo poslati v početku avgusta zaradi česar še ni znano, kdo bo nastopal pri tekmah, jasno pa je, da bodo naši najboljši kandidati. G. Milin ho prispel te dni v Ljubljano, na tToboj, da vidi naše dijake lahkoatlete pri delu in da bi mogel čim objektivneje izvršiti izbiro. Po mnenju gospoda Milina tehnično in organizacijsko delo ne bo povzročilo težav, ker bomo nastopili z omejenim številom kakih 20 tekmovalcev. Večjo težkočo povaroča finančaa stjran. Pričakuje pa se. Ljubljana, 30. junija. Ljubljanski meščanski mladeniči, tako vzgajani v narodnih, naprednih, nacionalnih, viteških, telovadnih in drugih društvih, so sredi bele Ljubljane zopet hoteli pokazati svoje sposobnosti in zmožnosti, vso korajžo, vse svoje lepe strani, oblikovane z vsemi smernicami in poti, kakor jih uči že vsa leta evangelij njihovih očetov. Pri njihovi miselnosti je seveda povsem razumljivo in kar v slogu, če so se za narodnimi znamenji, ki so jih trgali ljudem raz oblek pred dobrim tednom, zdaj lotili slovenske narodne noše. Njim itak ni nobena reč sveta, nobena stvar nič vredna, če izhaja iz čiste in davne slovenske tradicije, če je kakorkoli oznamenovana po slovensko. Saj so se že zdavnaj izločili iz slovenske skupnosti, izpred oči jim je že zdavnaj izginila svetla slovenska prošlost in sedanjost. Popackali so vse, kar ima kaj zveze s slovenskim imenom in častjo. V ponedeljek dopoldne, ko je‘vsa Ljubljana tako slovesno in praznično odeta praznovala svoj praznik Vidovega dne, prav tedaj, ko so vsi dostojni ljudje po cerkvah ob službah božjih so-doživljali bridkost trpečega srbskega naroda pred stoletji na Kosovem polju, so »napredni« ljubljanski mladeniči v Ljubljani napadli skupino Slovencev iz Belokrajine, ki so bili prišli v Ljubljano mimogrede, ko jih je pot vodila k slovesnostim v Celje. Napadeni so bili naši Belokranjci v svojih lepih slovenskih narodnih nošah. Te narodne noše so bile skozi stoletja zunanja znamenja naše povezanosti, ta oblačila so bila skozi vso dobo naš ponos, narodno bogastvo in lepota, ljubljanski mladeniči so pljunili na to tisočletno tradicijo. In »Jutro« je seveda še ponosno na te svoje tiče, toliko da jim ni posvetilo uvodnika, s katerim bi jih bilo pohvalilo za njih hrabro dejanje. Iz Črnomlja so se z dopoldanskim vlakom pripeljali v Ljubljano Belokranjci, ki so bili namenjeni v Celje. Ob 11 dop. se je manjša skupina in sicer 7 moških narodnih noš, 3 ženske narodne noše, 3 fantje v novih fantovskih krojih ter še nekaj civilistov odpravilo v »Daj-Dam« na kosilo. Tja so jih hodili oprezovat vsak hip neznani pobalini drug za drugim. Belokranjci seveda niso slutili, da jim ti ljudje pripravljajo zahrbten napad. Ko so se po kosilu odpravili iz »Daj-Damn« na ulico, je stala nasproti lokala na Aleksandrovi cesti skupina kakih 50 mladeničev, ki je pričela v Belokranjce metati jajca. Cela skupina v narodnih nošah se je seveda morala zopet umakniti v .Daj-Dam«, toda hrabri napadalci so iz zasede kar naprej metali jajca čez ulico. Tako so umazali dve dekleti in več fantov v belokranjskih narodnih nošah, poškodovali so seveda tudi novi fantovski kroj. Ne moremo dovolj ožigosati žalostnega dogodka. Ljudje sami, ki so bili na Aleksandrovi cesti, so se zgražali, ko so mogli videti posledice viteške vzgoje ljubljanske gosposke mladine. Za nas je vredno podčrtanja in Belokranjci so nam enako izjavili, ko so nam prišli v uredništvo povedat: »Zapomnili si bomo Belokranjci, kako zna Ljubljana sprejemati brate iz Belokrajine, njihove narodne noše, njih ljudi, ki prihajajo kot gosti v Ljubljano!« »Jutro« pa naj kar naprej kvasa o napredni vzgoji,, ki ji ni para med Jugosloveni! To vzgojo smo mogli videti in radi potrdimo, da ji ni para ne med Slovenci, ne med Jugoslovani, marveč na vsem kulturnem svetu ne! ter tvori z ostalim poslopjem in cerkvijo lepo ce-loto. V sirotišnici, kateri se je v novem domu nu-dil razmah, je znašalo skupno število otrok koncem letošnjega šolskega leta 55, dečkov in deklic. Nekaj prispeva tudi banska uprava in občine, starši ali sorodniki seveda po možnosti. Stroške krijejo tudi s prostovoljnimi prispevki in čistim dobičkom predstav. Pa tudi v zadružnih zavodih lepo delujejo. V Turnišču v Prekmurju imajo sirotišnico z otroškim vrtcem, v Žižkih osnovno šolo, enako v Apačah ob severni meji. Pri Sv. Petru pri Mariboru tudi osnovno šolo, v Sevnici ob Savi otroški vrtec, v Šoštanju na Dolenjskem otroško zavetišče, Zg. Šiški pri Ljubljani internat za dijakinje, Naklem pri Kranju imajo okrevališče za bolnike, na Golniku a strežejo bolnikom. Otroški vrtec vodijo tudi v endavi. Namen imajo sčasom ustanoviti na Golniku zavod, ki bi služil v vzgojne in zdravstvene okrepčevakie namene. Iz osrednjega zavoda sta dve sestri odpotovali lani na Kitajsko v misijone. Človek le težko dojme, s kako tiho, požrtvovalno ljubeznijo delujejo čč. sestre, pri tem pa ne gledajo nikdar na svoj lastni dobiček ali nagrado, Gotovo bo Slovenska Bistrica in z njo vsa slovenska javnost ob desetletnici delovanja v našem kraju in obenem šestletnici karitativnega in vzgojnega dela skupno z njimi praznovala ta jubilej ter jih bo tudi 'gmotno in moralno podprla — kakor vedno pri delu za napredek in obnovo slovenskega naroda. -ce Č. Pokolj med vročekrvnimi fanti Velika Loka, 1. julija. V nedeljo zvečer je prišlo med mladimi fanti iz sosednjih vasi do ponovnega pretepa in poko-Ija, katerega žrtev je naposled postal 27 letni hlapec Vrhovšek Franc, zaposlen pri Ovnik Ani v Prapročah. Fantje so zvečer bili v gostilni, okrog 10 pa so se začeli razhajati. Manjša skupina, med katerimi je bil tudi Vrhovšek, je nekaj časa stala sredi vasi ter se mirno razgovarjala. Najprej se je od skupine ločil Markovič Anton iz Dolge njive, ki sta ga potem napadla s koli dva brata Bolk Lojze in Anton ter Gerden Jože. Markoviča so pobili na tla, pa jim je zbežal. Kmalu potem so se isti fantje lotili še Vrbovška, ki so ga čez dan večkrat zbadali z udarnimi besedami. Vrhovška je najprej s kolom po roki udaril Bolk Anton, potem pa sta ga z noži napadla še Bolk Lojze ter Gerden Jože. Vrhovšek je dobil pri tem dve večji rani z nožem v hrbet ter eno rano na vratu. Vsega oblitega s krvjo so ga drugi fantje odpravili domov, drugi dan pa so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Nesreča motociklista Kamnik, 30. junija. Tukajšnji mesar Možek Jože je peljal v ponedeljek okrok 8 zvečer po naročilu meso v Kamniško Bistrico s svojim motociklom. Na precej ostrem ovinku v bližini kamnoloma ^g. ing. Dedka je hotel ovinek pasirati na ta način, da se je močno nagnil in si pomagal tudi z nogo. To pa je postalo zanj usodno. Nogo mu je spodvilo nekako pod motor. Vendar je imel še toliko prisebnosti, da je nogo spravil iz tega položaja ter hotel vožnjo nadaljevati, kar pa seveda ni mogel in je opazil, da ima težko poškodovano nogo. Od liudih bolečin je motor spustil na tla ter se tudi sam odvlekel na prostor ob cesti. Med tem je privozil avtopodjetnik Kregar s kolodvora, naložil poškodovanca ter ga odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Možek si je zlomil levo nogo nad gležnjem in na piščali. Gasilska slavnost v Nevljah Kamnik, 1. julija. V nedeljo 4. julija bo v Nevljah velik gasilski praznik, združen z izletom kamniške gasilske župe. Spored za to slavnost je sledeč: Ob 2 zbirališče tov. gasilcev v Nevljah, nakar bo sprevod skozi Nevlje in Vrhpolje do Gasilskega doma. Ob 3 bo g. župnik Vilfan slovesno blagoslovil motorno brizgalno, kateri bo kumovala ga Škofič Pavla, soproga posestnika in trgovca. Po slavnostnem obredu pa se prične na vrtu župana g. Novaka Nandeta veselica. Od lanske spomladi nam je še v spominu zločinski dogodek, ko je neki zarotnik vlomil v gasilski dom ter porezal in uničil vse cevi, zaradi česar je utrpela gasilska četa veliko škodo. Vendar pa so člani z velikimi žrtvami nabavili nove cevi; v nedeljo bo pa blagoslovljena motorna brizgalna. Prepričani smo, da bo udeležba polnoštevilna z ozirom na to, ker se bo čisti dobiček porabil izključno lc za gasilsko orodja, Od tu in tam »Gradbeni odbor za obnovitev zunanjščine župne cerkve sv. Petra v Ljubljani je objavil razglas o licitaciji za oddajo vseh del v Službenem, listu, kos 51, z dne 26. junija 1937. Ponudbeni pripomočki, kakor tudi načrti in tehnična pojasnila se dobe v pisarni župnega urada sv. Petra v Ljubljani dnevno od 8 do 10 dopoldne. Rok poteče dne 12. julija 1937. K taboru slovenskih fantov in mož v Celju. Pri našem poročilu o popoldanskem nastopu slovenskih fantov v Celju v včerajšnji številki se ja v naglici pripetila pomanjkljivost, ker med prehodnimi darili zmagovalcem v tekmovanjih nismo omenili tudi izredno dragocenega in krasnega darila bana g. dr. Marka Natlačena. S tem bodi naše poročilo popravljeno in izpopolnjeno. Voditelj zemljoradnikov Joca Jovanovič je baje izdelal nov načrt za rešitev naših najvažnejših nolraaje-političnih vprašanj. Seveda je med prvimi takimi vprašanji hrvatsko vprašanje. Joca Jovanovič je svoj osnutek izročil Ljubi Davidoviču in Miši Trifunoviču, da ga proučita. Potem pa so bodo šefi belgrajskega dela združene opozicije sestali in skupno prerešetali načri. Čas žetve je nastopil v Vojvodini. Prav tik pred pričetkom pa je prihrumel vihar in žito potlačil. S stroji kositi je potem nemogoče. Posestniki morajo najemati delavce, ki se vdinjajo le proti dobrini mezdam. Posestniki so v škripcih, ker mislijo, da bodo visoke delavske mezde visoko dvignile cene žitu in s tem zaprle marsikateri trg. Nov kovani denar bomo dobili. Finančni minister Dušan Letica je skupščini predložil načrt, po katerem naj bi se v teku dveh let polagoma in postopoma jemal iz prometa sedanji kovani denar, srebrni in niklasli ter nato v belgrajski domači Kovnici d. d^ ponovno prekoval. Finančni minister hoče izstočasno razširiti uporabo malih novcev po 50 in 25 par, ki so ekoro povsem izginili, čeprav so v denarnem prometu zelo potrebni. Spet nov poslanec, ki je bil izvoljen ob peto-mujskih volitvah na listi dr. Vladka Mačka, je predložil Narodni skupščini svojo poverilnice v odobritev. To je Živojin Arandjelovič, državni svetnik v pokoju. Skupščina je predmet odstopila verifikacijskemu odboru. Arandjelovič je že četrti poslanec z listo dr. Vladka Mačka, ki je zapustil pasivno abstinenco in odšel v parlament. ^ V zagrebških »Novostih« so sc zadnji čas izvršile nekatere spremembe. Oditi jo moral upravnik konkurzne mase »Jugoslovenska štampa« advokat dr. Jožo Podnje, z njim vred pa tudi direktor časopisa samega gosp. Slavo Jutriša. Novi upravitelj konkurzne mase je advokat dr. Cistler, novi direktor pa Jožo Lakatoš, glavni urednik »Jugoslovenskega Lloyda«. Za nakup vsega imetja Jugoslovenske štampe se baje zanima laslnštvo nekega zagrebškega dnevnika, ki je star komaj leto dni. Šahovski mojster Vasja Pirc je tudi letos ostal državni prvak v šahu. Včeraj je bilo numreč odigrano zadnje kolo turnirja v Rogaški vSlatini ter je Vasja Pirc končno dosegel 9 točk. Prvo mesto je zasedel Poljak Neudorf z devet in pol točkami, drugi, tretji in četrti pa so Vasja Pirc, Nemec Samiseh in Čeh Foltys z devet točkami. Za eno točko in pol so za Pircem zaostali ostali jugo-slovanski^ mojstri, ki so jih v začetku šteli med najresnejše kandidate za prvaka. To so Trifunovič, Kostič, Broder, Vukovič in Madjar Gereben. 66 novih doktorjev je bilo včeraj promoviranih na zagrebškem vseučilišča. To je bil za Zagreb vsekakor dogodek, saj v enem dnevu niso razdelili na univerzi še nikdar toliko diplom. Med novimi doktorji je največ dijakov, pa tudi nekaj takih, ki si že več let služijo v raznih službah 6voj kruh. Na juridični fakulteti jih je bilo promoviranih največ, namreč 34. Na bogoslovski štirje, na veterinarski sedem, na gozdarski eden, na medi-(rinski pa 17. Med drugimi je na medicinski fakulteti preje! doktorsko diplomo tudi Lojze Baraga iz Cerknice. V največji revščini je dopolnil sto let življenja Mijo Podvez iz Bukovca pri Čakovcu. Rodil se je v Gornji Lendavi, pa sc je moral že od rane mladosti prebijati s trdim delom skozi življenje. Bil je kočijaž, potem neke vrste postrešček, za tem delavec na žagah. Prihranil si je bil toliko, da si je ostavil skromno hišico. Hranil se je z navadno mečko hrano. Redil je zadnja leta tudi kravo. Čeprav je imel že deset križev, je mogel kljub temu delati. Nesrečo pa je imel, ko je pred dnevi gnal svojo kravo na sejem v Nedeljišče. 36 kilometrov dolgo pot je prehodil. Ubral je bližnjico, zaradi noči pa je v gozdu zablodil. Moral je prespati noč na tleh. Sledil jc prehlad, ki ga je položil v posetljo. Starec ima dva otroka, vendar se zanj nič ne brigata. Tričetrt milijona je poneveril v Podravskem Novigradu občinski tajnik in blagajnik Marko Vedriš, Pol milijona je mož poneveril lani in letos, ostalo pa od leta 1918 do 1936. Preiskava se vodi še naprej, ker ni verjetno, da bi mogel blagajnik kar sam v dolgi vrsti let toliko poneveriti. Pomagati so mu morali še drugi. Kakšni so bili neki občinski odbori in župani, da so spregledali v ne preveč bogati občini tako težke denaTje? Narodna skupščina je odobrila dosmrtne podpore sledečim Slovencem in Slovenkam: Marija Osana iz Ljubljane stalno mesečno dosmrtno pod-]>oro 200 din, Ang. Ažman iz Novega mesta 200 din, And. Gabršček iz Ljubljane 300 din, Ida Vidic iz Ljubljane 200 din, Amal. Košir iz Škofje Loke 200 din, Jože Klekl iz Crešnievcev 600 din, Antonija Vasner iz Velenja 250 din, Martin Cimerman iz Maribora 250 din. Rudolf Murnmeier iz Maribora 200 din, Marija Majer iz Škofje Loke 400 din, Karlina Jagerd iz Maribora 300 din, Marija Punčoh iz Ljubljane 200 din, Sofija Vilhar iz Ljubljane 300 din, Elizabeta 2mitek iz Ljubljane 300 din, Matija Fraz iz Maribora 300 din, Terezija Pločnik iz Gušianja 300 din, Julijana Golob iz Maribora 300 din, Alojzija Stroj iz Trbovelj 300 din, Angela Cerar iz št. Vida 300 din, Andrej Habjančič iz Domžal 300 din, Ivan Zupančič iz Rimskih toplic 200 din, Antonija Saleger 300 din, Alojzij Klemenčič iz Polšice 200 din, Ana Strašek iz Hoč 200 din, Ivan Vretovšek iz Ljubljane 300 din, Terezija Kurnik iz Št. Lenarta 200 din, Angela Ložar iz Ljubljane 300 din Franja Petrovčič iz Rakeka 200 din, Gregor Jesenko iz Drage 300 din, Ignac Karlin iz Slov. Bistrice 400 din, Franc Najedli iz Šmarja pri Jelšah 300 din, Frančiška Kokalj iz Vel. vasi 300 din, Oroelav Kušek iz hiralnice pri Celju 200 din, Terezija Zakrajšek iz Kozja 300 din, Josipina Globočnik iz Krania 200 din, Marija Blumauer iz Ljubljane 200 din, Marija Ribičič iz Prlike 200 din, Celestina Raztresen iz Ljubljane 200 din, Anka Kristan 1000 din, Terezija Kolšek iz Šmartna pri Litiji 200 din, Angela Cerer iz Črnuč 500 din, Ivan Lampre' iz Ljubljane 200 din, Jožef Krevelj iz Raj-henburga 200 din in Pavla Mohorič, vdova iz Ljubljane 200 din, Tiho in požrtvovalno delo čč. sester v Slovenski Bistrici Slov. Bistrica, 29. junija. Oktobra drugo leto bo preteklo deset let, odkar so se priselile k nam čč, šolske sestre 3. reda od Sv. Petra pri Mariboru v preurejen in dozidan minoritski samostan. Letos spomladi pa je minulo pet let, odkar se je njihova zasilna sirotišnica preselila iz samostanskega poslopja v novi dom pri samostanski cerkvi. Veliko je delo, ki ga vrše na kulturnem in karitativnem polju v procvit našega naroda. Zavod v Slov. Bistrici je osrednji in združuje deset podružnih ustanov, katerih poslanstvo je skrb za duševni in telesni napredek mladine ter služba Boga s tihim, neumornim in vztrajnim delom. Takoj po prihodu so se sestre vrgle na delo ter pričele z intenzivnim delom. Samostan ima nekaj posestva, kjer pridelujejo živež za številno samostansko družino in sirotišnico. Ustanovile so takoj v začetku internat za dijakinje meščanske šole, kjer se jim nudi zadovoljiva oskrba, vzgoja in pomoč v nekaterih predmetih. Ker začasna sirotišnica, ki je bila v samostanu 4 leta, ni mogla radi nezadovoljive velikosti pravilno poslovati, tudi ni mogla zadostiti vsem potrebam. Saj se je na zavod obračalo vedno več siromašnih otrok, ki jih ni bilo mogoče sprejeti. Toda kljub majhnemu obsegu je dobila takoj med ljudstvom svoje mesto, ker se je isto zavedalo velikega pomena, ki ga ima zavod za mladino in narod. Zato je narodova blagohotnost dejansko doprinesla k nakupu poslopja od g. Ivana Rataja, tli ?e je popravilo in preuredilo Občni zbor ISZ Ljubljana, 1. julija. V nedeljo dopoldne ob pol 10 se je vršil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani običajni vsakoletni občni zbor Jugoslovanske strokovne 7.veze. Okoli 80 krajevnih skupin je poleg strokovnih zvez zastopalo 127 delegatov, ki so prišli z vseh koncev Slovenije. Manjkali niso niti zastopniki najbolj oddaljenih organizacij. Delegati in člani so napolnili dvorano zbornice. To je bil menda najlepši letni zbor JSZ. Občni zbor, ki sta ga vodila predsednik Srečko Žumer in podpredsednik — starosta Jože Gostin- j čar, je trajal polne 4 ure. Predsednik in strokovna tajnika Peter ■ Lombardo in Jože Rozman so podali sliko živahnega dela organizacije v zadnjem letu. Predsednik je pa splošno razpravljal o številnih težkočah, katere mora premagovati JSZ v borbi- za delavske pravice. Temelji in cilji vseh prizadevanj JSZ so, da bi zavladali v družbi evangeljski nauki Pravice in Ljubezni. JSZ vodi kot svobodna in neodvisna delavska zveza brezkompromisen boj proti vsemu, kar je v zvezi s kapitalističnim mamonom, ki zadaja delovnim slojem tako globoke socialne rane. Samo tako organizacijo slovensko krščansko delavstvo resnično želi. Napovedal je tudi širši kongres Jugoslovanske strokovne zveze, ki se bo vršil predvidoma letošnjo jesen v Ljubljani. Od lanskega junija sem je zveza porastla zelo pomembno. Ustanovljenih je bilo na novo 16 krajevnih strokovnih skupin. Pristopilo je 1200 novih članov, tako da združuje JSZ trenutno okoli 8000 delavcev in delavk. Seveda je število redno pla-čujočih nekaj manjše. Delavstvo vzdržuje svojo organizacijo in njen aparat izključno s svojimi prispevki. JSZ ima danes 5 strokovnih tajnikov, 3 v Ljubljani, enega v Mariboru, enega pa v Kranju. Nedavno so se ustanovili »Strokovni odbori« vseh "različnih strok, ki podrobno preizkujejo razmere in socialni položaj ter zahteve delavstva po posameznih strokah. JSZ je vodilno in uspešno sodelovala pri vseh večjih in manjših delavskih gibanjih v zadnjem letu. V podjetjih, kjer je edina delavska organizacija, je kar najboljše varovala delavske koristi in dosegla ponekod tudi zvišanje delavskih zaslužkov in splošno izboljšanje delovnih pogojev. V denarju cenjeno znašajo te koristi gotovo čez 5 milijonov dinarjev. Nadzorstvo zveze je poročalo, da je celotno poslovanje organizacije v popolnem in vzornem redu, da je bilo vodstvo nad vse delavno in predlaga zato občnemu zboru, da izreče načelstvu centrale razrešnico s pohvalo. V razpravi o poročilih, ki je bila zelo živahna, je govorilo nad 30 govornikov — samih delavcev in nameščencev. Po sprejetju razrešnice in resolucij so bile obravnavane organizacijske raznoterosti, nakar je predsednik Žumer ob pol 14 zaključil občni zbor. Popoldne je 50 delegatov obiskalo grob dr. J. Ev. Kreka na pokopališču pri Sv. Križu. da bodo tudi ostali pozvani činitelji pokazali enako razumevanje in darežljivost, kakor minister dr. Ro-gič in da bo tudi ta zadeva ugodno rešena. Nameravano je bilo, da se priredi letos tekma za akademsko prvenstvo, ki naj bi bila obenem tudi kvalifikacijska tekma za Pariz, iz tehničnih razlogov pa to ni bilo mogoče zaradi česar bodo uspehi doseženi v medsebojnih srečanjih tvorili podlago za izbiro tekmovalcev. Proslava odkritja spomenika osvoboditeljem Niša fe pokazala Kako Srbi cenijo svoje žrtve Tudi srbski narod ima za seboj črne dni, ki mu jih je s skrbjo zapisovala v njegovo zgodovino viharna preteklost. Skoraj bi rekli, da v Evropi sploh ni nikjer več kakšnega drugega naroda, ki bi bil v boju za svojo svobodo toliko bičan stoletja in stoletja, kakor srbski. In spet bi lahko trdili, da je morda le ta narod, ki ni hodil toliko od zmage do zmage, pač pa zelo pogostokrat od poraza do poraza, mogel prestati ta boj iu v njem ognjeni krst, od katerega je zopet vstal še zavednejši in še ponosnejši, čeprav je bil ob vsem tem prikrajšan za kulturni napredek dolgih let bolj kot kak drug narod v Evropi. Pogosto so posejani živi spomeniki po vsej srbski zemlji, ki kličejo v spomin one črne dni in ki opominjajo na dragocenost tisočev in tisočev žrtev, ki so padle pod tujim mečem na njihovi domači žemlji. Spet pa je ravno srbski narod tisti, ki edinstveno zna ceniti svoje žrtve in se zaveda njihove veličine, saj so te žrtve seme, ki je kljub temu, da je toliko časa ležalo v zemlji, le vzka-lilo, ko je zasijalo toplejše sonce. Kako v živem spominu je srbskemu ljudstvu temna njegova preteklost in še bolj, kako je ta toliko tepeni narod navezan na neštete grobove, v katerih počivajo njegovi junaki z bojnega polja, ki je po njem tekla sto in sto let trajajoča krvava pravda za svobodo, o tem najveličastnejše pričajo dogodki, kakršni so bili letos na Vidov dan v Nišu. Tu je bila ta dan proslava 60 letnice osvo-bojenja Niša. Nikdar še ni videl Niš v vsej svoji zgodovini v svoji sredi toliko ljudi, kakor ta dan. Dva dni so se zgrinjale iz sosednjih in oddaljenejših krajev ogromne množice srbskega ljudstva. Samo z vlaki se je pripeljalo na te svečanosti okoli 30.000 ljudi. V Nišu so se na letošnji Vidov dan skoraj v vsaki hiši spominjali vsaj enega, če ne več članov, ki so dali svojo kri za domovino v neprestanih bojih od leta 1804 do osvobojenja leta 1919. Vsepovsod so bili v Nišu postavljeni tudi krasni slavoloki z napisi, ki naj veljajo knezu namestniku Pavlu: »Dobrodošel, knez vitezk Ni mogoče našteti vseh visokih zastopnikov od najvišjega mesta navzdol, ki so se udeležili niških svečanosti. Veličasten je bil pogled na velikanske množice ljudstva v pisanih narodnih nošah, ki so se zbrale pred spomenikom osvoboditeljem Niša Ni manjkalo tudi ganljivih prizorov: Pred spomenikom samim so se ob desni strani zbrali težki vojni invalidi. Med njimi je bilo tudi nekaj takš-pih, ki so jim morali prinesti stole, ker je vojna vihra na njih pustila preveč močan pečat Levo od spomenika so se razvrstile zastave starih bojevnikov. To so bile zastave, ki so preživele neštete boje za osvobojenje. Ker so tudi Srbom zastave nad vsem najsvetejša stvar, je razumljivo, da so bile na svečanosti ravno te predmet največje pozornosti in tudi največjega spoštovanja. Poleg častne tribune so bile postavljene tribune za poslance, senatorje in druge visoke zastopnike. Med vsemi udeleženci teh slavnosti pa so morda vzbujali največjo pozornost trija srbski bojevniki, ki so stali v bojnih vrstah že leta 1877. Metropolit iz Skoplja je opravil nato svečano zadušnico za vse tiste, ki so darovali svoje živ- ljenje v dolgotrajnem boju za osvobojenje. Ganljiv je bil prizor, ko je po končanem cerkvenem obredu metropolit pristopil k častni tribuni, na kateri je sedel najvišji gost, knez namestnik Pavel. Duhovnik mu je ponudil križ v poljub. Za knezom Pavlom sta poljubila križ tudi predsednik vlade Stojadinovič in predsednik skupščine Stevan Čirič. Knez Pavel je zatem stopil k spomeniku, potegnil za vrvico zagrinjalo ter odkril spomenik. Viharno navdušenje je planilo iz tisoč in tisoč grl. Slavnostni govor je imel ob tej priliki niški župan, med njegovim govorom pa so položili na odkriti spomenik venec kneza Pavla. Na trakovih so se bliščale zlate črke: »Osvoboditeljem Niša — knez namestnik Pavle«. In že je priletelo nad spomenik francosko letalo, se potopilo globoko proti svečano odeti zemlji in spustilo na spomenik lovorjev venec s francosko trobojnico. Po nekaj govorih, v katerih so visoki zastopniki tako rekoč znova odprli pred srbskimi množicami knjigo njihove zgodovine in prebrali iz nje odstavke najbolj črnih dni, se je razvil mogočen mimohod strumne vojske, ki jo ob njihovem korakanju tujec spremlja z deljenim občutjem. Na pohodu so bili oddelki vseh vrst naše vojske, čisto na koncu golobja pošta — kakor da počasi že izgublja svojo veljavo, ko sta si priborili prvo besedo pred njo telefon in radio. Za to vojaško parado se je razvil veličasten sprevod ljudskih množic. Na čelu sprevoda so korakali četniki v pisanih nošah in nosili nešteto častniških zastav. Za njimi se je vrstila dolga vrsta kmetov v narodnih nošah, sprevod pa so zaključevali kolesarji in oddelek ruskih beguncev. Žrtve pišejo lepše poglavje naše zgodovine Velik pomen dni, ob katerih vstajajo pri nas spomeniki velikim žrtvam, narodnim junakom, je v svojem krasnem govoru označil ob priliki niških svečanosti vojni minister general Ljubomir Marič, ko je v opomin in vzpodbudo vsem, ki jim je draga in sveta za domovino prelita kri, ; dejal: >Ta veličastni spomenik svobode, ki so ga niški meščani postavili v slavo onih, ki so svoje življenje darovali za svobodo in napredek Niša, za svojo oddolžitev onim s Cegra in Celekule, pa predstavlja začetek in konec boja ter naporov skoraj enajst stoletij, kronanih leta 1918 s končnim uspehom. Ta spomenik ne bo novim poko-lenjem kazal samo poti, po kateri je Niš prišel do svoje svobode, • temveč tudi pot, po kateri je Pri vajah angleških letal. Tudi s krili navzdol letijo v najlepšem redu. treba hoditi, da se obvarujejo dragocene pridobitve našega naroda.« Tako spoštujejo Srbi svoje spomine na neštete žrtve, ki so na krvavih poljanah obležale za domovino in s katerih krvjo je napisano lepše poglavje srbske zgodovine. Krst prvega niškega letala V zvezi s temi slavnostmi v Nišu so krstili tudi prvo letalo niškega aerokluba »Naša krila«, ki mu je bil boter minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič. Letalo je bilo okrašeno z vencem svežih rož, na letalo pa je bil pritrjen napis »Živel kralj!« Zanimiv je običaj, ki pri takih priložnostih pride do veljave. Boter minister Cvetkovič je sprejel iz duhovnikovih rok steklenico šampanjca ter udaril z njo ob os letalovih koles z besedami: »Krstim te na ime ,Niš’!c Zatem je imel minister primeren govor, v katerem je med drugim dejal: »Z letalom, ki sem ga danes krstil z imenom ponosnega mesta Niša, je niški aeroklub odgovoril visoki nalogi, ki jo inora danes letalstvo izvrševati, ko se kaže tolik napredek v tehniki, ko se vrše ogromna znapstvena raziskavanja in ko pri tem pada toliko velikih žrtev. Naša domovina ne sme zaostajati za drugimi kulturnimi državami k Posebnosti turškega stavbarstva Daleč na okrog vidni znak mohamedanstva ep njegovi vitki minareti, stolpi muslimanskih svetišč, mošej, ki štrle proti nebu kakor ostre sulice in nekako ponazarjajo bojevitost muslimanske vere. Carigrad, mesto minaretov, je podoben vojski srednjeveških vitezov, ki z dvignjenimi sulicami čakajo na boj za evoje ideale in njjhovo razširjanje, V Carigradu so mošeje e svojimi številnimi mina-reti, ki so umetnost zase, dosegle višek klasične turške stavbene umetnosti, katere zadnji zastopnik Takole je vjela fotografska kamera Eiffelov stolp r Parizu je bil Ahmed aga, graditelj mošeje sultana Ahmeda. Minaret je poturčena beseda arabskega mana-reta, ki pomeni »svetilnik«. Arabci jih imenujejo »mazanet«, t. j. kraj, kjer stoji oznanjevalec molitve. Minareti so radi svoje vitkosti in neverjetne odpornosti proti potresom že od nekdaj vzbujali pozornost stavbenikov. Sploh vsa stavbarska umetnost Turkov je imela menda sVoje posebne skrivnosti, ki so se podedovale od roda do roda. Pred kratkim pa so odkrili nekaj takih skrivnosti pri obnavljanju nekega mavzoleja (grobnice v obliki stavbe) v Buhari v Turkestanu, kjer so potresi zelo pogosti, ne da bi mogli prizadejati posebno škodo starim turškim stavbam, dočim se moderne vse rušijo. Dognali, da je malta bila pripravljena iz neke vrste lesne smole, pomešane s puhlico (zelo lahko, luknjičasto kamenino) in peskom, katero so najprej dobro segreli in še vročo pokladali na kamenje. Taka malta je dajala stavbam neverjetno trdnost in prožnost. Proti potresom pa so zavarovali 6voje stavbe, zlasti minarete, tako, da so vrhu temelja, kjer se začenja prava stavba, položili plast trstike, nato kamenje in zopet plast trstike. Zgradba je tako počivala na nekaterih blazinah, ki so omilile potresne sunke in odvračale večje razdejanje in škodo. Pri nekem drugem mavzoleju, ki je postavljen na živo skalo, so dognali, da je bila skala najprej izsekana v obliki, kakršno je zahteval načrt; v izsekani jarek so nametali rahle, penaste zemlje ?uhlice in nato postavili šele temelj in celo zgradbo, orej zopet blazine. Pri takih gradbenih načinih ni nič čudnega, če morejo na videz tako krhke in unič-ljive ustvaritve človeških rok precej uspešno kljubovati naravnim 6ilam. (g) Samo 45 minut poročena Ameriški listi poročajo o rekordno kratki zakonski sreči, ki sta jo uživala neki trgovec John Wyon in njegova izvoljenka. Po poroki sta se vsedla, kakor je to navada pri premožnih ljudeh, v avtomobil in se odpeljala proti domu, kjer naj bi bila svatba. Mož je bil tudi precej vnet avtomobilist in je zato šofiral avtomobil kar sam, ali pa je bilo morda vzrok še kaj drugega. Mlada zakonca sta se vozila ravno ob reki Mississippiju, ko je avtomobilu naenkrat zmanjkalo ceste in se je zvrnil naravnost v vodo. Ker ni bilo od nikoder nikake pomoči, ki pa bi najbrž tudi mnogo ne zalegla, sta oba mlada poročenca utonila. Od takrat, ko sta odšla izpred oltarja od poroke, pa do njune nesrečne smrti je preteklo le pet in štirideset minut. Najhitrejši jedec Največja tovarna za konzerve v Ameriki je razpisala nagrado 10.000 dolarjev za tistega, ki bi v najkrajšem času pojedel kosilo iz petih vrst jedil. Priglasilo se je 74 tekmovalcev. Ko pa so videli, kakšna so jedila, jih je 50 takoj odstopilo. Prišle so namreč na vrsto ribe, s katerimi bi se navaden človek zamudil najmanj četrt ure. Potem velik kos pečene govedine, pečene jerebice in za Amerikance neizogibni sladoled. Zmagal je neki bostonski mesar z 2 min. 36 sekund. Požiral pa je ribe in jerebice s kostmi vred. Kdo se bo potem s takim človekom kosal?! Morda bo vsa nagrada šla za zdravnike in zdravljenje želodca! (g) Nova iznajdba V Bukarešti je profesor Marixena iznašel ero-meter, napravo, ki baje nezmotljivo pokaže, če in koliko se dva ljubita. Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, /. julija: 112 Balalajke, mandoline in tam* burice (plošče) — 12.45 Vreme poročila — Cas, »po* red, obvestila — 13.15 Koncert frano. operne glasbe (Rad. orkester) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, ob«! vestila — 19.30 Nac. ara: Mesečni pol. pregled (iz Bel* gradu) — 19.00 10 minut zabave — 20 Harmonika igra (plošče) — 21.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Koncert pevskega zbora «Cankart —, 21.10 Beethoven: Fidelio, uvertura (plošča) — 21.20 Tiho prihaja mrak .. . (Rad. orkester) — 22 Cas, vreme, po* ročila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Rad. orkester). Drugi programi Četrtek, j. julija: Belgrad-Zagreb: 19.50 Narodna pesmi J- 20 30 Humor — 21.30 Plesna glasba — Dunaj: 19.25 Nepoznane Offenbachove skladbe — 20.25 Ameriške pesmi — 21 Prenos iz Solnograda — 22.20 Zabavni koni cert — Budimpešta: 19 Madjarska glasba — 20 Igra —< 22.05 Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koni cert — 21 Izbrane pesmi — 22 Komorna glasba — Bari: 21 Igra Praga: 19.35 Vojaško pesmi — 20.05 Gledališki prenos — Varšava: 20 Labka glasba — 21.05 Plesna glasba — 22 Solistični koncert — Berlin-Vrati. slava: 20.10 Plesna glasba — Konigsebrff: 20.10 Puccinijeva opera «Madnme Buterfljr« — Strassburg: 31.30 Pravljična legenda »Božja pot Rožice*. 29 LJUBEZEN, KI UBIJA Kadar človek začne kaj misliti in verjeti, kmalu izgubi oblast nad svojimi misli in misli potem nad njem. Posebno pri takih mislih, kakor se preganjale mene, je to skoraj neizogibno. Toda jaz sem to moral izvedeti. To je bila moja dolžnost do očeta, dolžnost do matere in do mene samega. Dolge ure sem se sprehajal po svoji sobi, dolge ure sem izgubljal v teh temnih mislih. Včasih me je prijel obup, hotel sem prijeti za samokres in sem si govoril: »Samo nalahno je treba pritisniti na petelina, samo nalahno, takole« — in sem malce gibnil s prstom — »in za večno bom ozdravljen teh skrbi.« A samo da sem se dotaknil revolverja, samo da sem začutil železni hlad orožja, mi je vstal v spominu skrivnostni prizor, katerega žrtev je postal moj očfe. Videl sem pred seboj salon v hotelu Im-perialu. Videl sem tam človeka z zakrinkanim obrazom, ki čaka. Videl sem očeta, ki vstopi, sede za mizoi brska po papirjih, zagledal revolver, ki je naperjen nanj samo nekaj centimetrov od tilnika. Slišal sem, kako je nenadno počilo, a očetova glava je udarila ob mizo, morilec je zavil truplo v brisačo, izpod katere sili kri. Potem si je umil roke, kakor da je naredil nekaj čisto vsakdanjega. Maščevalna jeza se je ob teh slikah začela kuhati po meni. Videl sem mrliča, ki me je I gledal z negibnimi očmi..« Sumil in domneval sem, kdo je povzročil ta umor. In da bi ta sum opustil, ne da bi dognal ali je resničen ali ne, samo zato ker me je bilo strah moških dejanj? Ne! Nikdar ne! Treba je bilo naprej poizvedovati o vsem. Še tri dni sem se mučil v negotovosti. Vse načrte sem po vrsti zametaval, ker se mi niso zdeli primerni in pametni. Vedeti! To je bilo lahko reči! Vedel sem le, da jaz ne bom imel nikdar toliko moči, da bi temu človeku izvabil in izsilil iz njega priznanje o skrivnosti, če jo je skrival v srcu. Očim je imel samega sebe preveč v oblasti. Jaz sem bil tako čustven, tako razburljiv in tako nezmožen, da bi se obvladal v trenutnih razpoloženjih! Čutil sem, kako je očim močan in kako sem jaz šibek. Zato sem se njegove navzočnosti bal prav tako, kakor sem močno želel, da bi bil čim prej spet poleg njega. 2e od nekdaj nisem mogel vpričo njega ne dihati, ne govoriti, ne jesti neovirano, kot bi bil rad. Temu vsemu se je pridružilo zdaj še težko stališče, ki sem ga imel pri svojem ravnanju zaradi svoje naloge. Bil sem kakor novinec, ki se mora boriti z izkušenim nasprotnikom. Kako bi ga zmagal, če se niti prvi udarec ni popolnoma posrečil? Če je najin razgovor res vplival na njegovo vest, kako bi prišel do tega, da ga do kraja razburim. V teh razmišljanjih me je presenetilo materino pismo, ki mi je sporočalo, da je dobil očim predvčerajšnjim zvečer nenadno silen napad jetrne bolezni. Predvčerajšnjim zvečer? Saj to je bilo potem, ko sva se midva raz-govarjala. A vendar se mi je zdelo, da mi usoda noče dati jasnega dokaza. Videl sem še tisti dan očimov spačeni obraz v vozu. Ali mu je bolezen spačila lice? Ali je bil ta napad vzrok za strah, ki se je kazal na njegovem obrazu, ali je strah, ki so ga moje grozeče besede vzbudile v njegovi duši in mu spačile obraz, povzročil, da ga je napadla bolezen? To mojo negotovost so še pomnožile ma: terine besede, »da je to že drugi tak napad v dveh mesecih. Nikdar niso še bili napadi tako pogosti. A kar mi povzroča največ strahu, je to, da jemlje mamila, ki naj bi uspavala bolečine. Nikdar ni imel prav trdnega spanja. Že leta nobeno noč ne zaspi brez mamil, a jemal jih je vedno premišljeno. Zdaj pa ...« In sklonila je glavo. Jaz pa namesto da bi jo tolažil, sem premišljeval, ali ni to pomanjkanje spanja zvezano s kesanjem, ki preganja očima vse dni in noči in mu ne da spati. Toda to bi bila lahko čisto navadna posledica njegove bolezni. »Ali ga hočeš videti?« je nadaljevala mati skoraj boječe. Ko sem se izgovarjal, da ga nočem utrujati in da potrebuje počitka, mi je rekla: »Sam je prosil, naj te pokličemo... Hotel je od tebe izvedeti novice o volitvah.« Ali je bil res to vzrok za njegovo željo, naj pridem k njemu, ali pa mi je s tem skušal | dokazati, da je ostal po najinem razgovoru čisto ravnodušen? Ali je bilo to povabilo samo iz vljudnosti, ali je pa slutil, da jaz nekaj vem in je hotel tako moje sumničenje prehiteti?, Morala ga je mučiti misel, da jaz kaj vem in se je hotel na obrazu prepričati, da to ni res. Ko sem stopil v očimovo spalnico, sem spet videl, kako se je soba, kjer je nekdaj ležal moj oče, vsa izpremenila. Videl sem, da je očim odstranil vse, kar bi moglo vzbujati spomin na rajnega očeta. Zagledal sem med blazinami očimovo gla» vo z osivelimi lasmi in z rumenim, nagubanim obrazom. Okrog vratu je imel ovit svilen robec, ki ga je velikokrat nosila mati. Prepoznal sem tudi posteljno pregrinjalo iz rdeče volne, ki ga je bila mati sama spletla. Tako prestiralo je naredila tudi zame. Sedel sem očimu k vzglavju. Vprašal sem ga, kako mu je. Lastni glas se mi je zdel kakor glas nekoga drugega. Ogibal sem se njegovih oči. Mati je odšla takoj, ko me je pripeljala v sobo. Bržčas je morala zunaj pripravljati kaj za bolnika. Očim me je izpraševal o volitvah, ki so mu služile za pretvezo, da je poslal pome. Na* slonil sem se na marmornato ploščo nočne omarice in čelo oprl na roko. Čeprav nisem videl njegovih oči, sem čutil, da je pozorno motril moj obraz. Nisem se hotel nikamor ozreti. Gledal sem v napol odprti predal nočne omarice, kjer je poleg ure in listnice ležal majhen žepni samokres angleškega izvora. Ta pogled je vzbudil v meni žalostne misli, »Slovenski dom« >»*»«» raak delavnik ob 11 Me*ežna naročnina 13 Din. ta Inozemstvo 25 Din Uredniitvo: Kopitarjeva n lica S/1IL Telefon 2994 tn 2996. Upravni kopitarjev* fc. jelefon 2991 Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: £. Ce& Izdajatelj} Ivan Rakovec. Uredniki Jože KoSifiek. -----------------