..Primorski List" izhaja vsaki i., 10., iu B0„ dan v mesecu. Cena za celo leto I grl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne Številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. I I oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vte *a vero, dom, caaarja I Urednico in iprarniJtri mu je v Gorici, Numke ulice it. io. — Nefr*»-kovana pisma s« ne sprejemajo. Rokopisi ge ne vračajo. Upravništr* sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij »Primorskega Lista". Tiska: Hilarijanska tiskarna. Bivši deželni glavar o deželnem šolskem zalogu. Najodločneji boj so Italijani napovedali predlogi zastran dež. šolskega zaloga. Vsi, ki so le odvisni od znanih voditeljev, morali so protestovati. Nadeli so tej čisto gospodarski zadevi narodnostni plašč, s katero, kakor bika z ru-dečo zastavo, na raznih shodih dražijo in hujskajo zaslepljeno italijansko ljudstvo. Je že pač ta nesreča, da pri nas mora vsaka tudi najnedolžnejša stvar dobiti narodnostno lice ter postati pre-porno jabolko med obema narodoma. Ker torej Italijani vprizarjajo tako gonjo proti dež. šolskemu zalogu, bode pač zanimalo bralce, ako jim podamo pismo eks. grofa Fr. Coronini, katero je poslal dr. vit. Pajerju in v katerem obrazloži svoje nazore o deželnem dolskem zalogu. Pismo slove: V Št. Petru 3. januvarija 1899. Preblagorodni gospo,l komendator ! Že dlje časa je od tega. kar sem bil trdno sklenil, da se odpovem mestu dež. glavarja, katero je častno, pa je postalo bi skoro rekel, neznosno, ker ne morem vsaj z nekolikim uspehom izpol-novati naloge, katero sem si bil postavil, da bom namreč posredoval med narodnost-nima strankama v deželnem zastopa, — in sicer sem bil odločil, da storim to, kakor hitro se zaključi sedanje deželno-zborsko zasedanje. Zdaj me pa sili spor, ki ga je provzročila vladna predloga zastran prispevanja deželnega zaloga okrajnim šolskim zalogom, da takoj izvršim svoj sklep. Ne da bi jaz menil, da je brez pravičnega temelja misel da je i/, občnih deželnih sredstev podpirati okrajne šolske zaloge. Ne ! marveč, kakor svedoči lahko Vaše Preblagorodje, sem jaz vedno trdil nasprotno menenje, da treba okrajem, ki so za Šolske namene toli obloženi, preskrbeti nekako olajšavo.. Jaz zanikujem pri tej priliki, da ima to prašanje res narodnostne znake na sebi. Preziraje okoliščino da bi polit, okraj (jradiški občutil po tej naredbi vsaj za zdaj gotovo olajšavo, nahajajo se v go-riškem mestu Slovenci, kateri bi se obremenili, zunaj mesta pa in posebno v njega okolici je znamenito število oseb, ki niso slovenske narodnosti pa bi se jiin zmanjšale šolske doklade. Vsekako pa, ako bi bili sami Italijani, kateri bi morali nositi večja bremena, in bi bilo to samo Slovencem v korist, bi se uikdar. ne moglo reči, da samo denarna žrtev imovitejšili v prid revnejšim pomenja žalenje katere narodnosti Vendar pa priznavam, da je prispevek, ki bi se s predloženim načrtom zakona naložil deželnemu zalogu in posreduje goriškemu mestu, prevelik in po mojem menenju bi se morale uvesti v ta načrt take omejitve, da se z znižanjem prispevka zabrani, da ne postane breme s časom pretežko, v kateri namen bi se morala bistveno spremeuiti določila. Ko sem tako odkritosrčno razložil svoje misli opredmetu, kateri je vzbudil veliko vznemirjenost, izjavljam, da, če ne morem od ene strani nasproten biti temu, da bi se iz deželnega zaloga podpirali okrajni šolski zalogi, ne morem na drugi strani sile delati nameram svojih volicev goriškega mesta, tudi ne če bi šlo za manjšo obremenitev od nameravane, — in zato se odpovedujem svojemu mandatu kot deželni poslanec in iz tega sledi, da neham poslovati tudi kot deželni glavar. Prosim Vaše Preblagorodje, da blagovoli td spoiočiti deželnemu odboru, da predskrbi, česar treba iu sprejemite Vi in drugi častiti njegovi udje izraz žive hvaležnosti za izdatno podporo, katero ste mi naklanjali v izverševanju mojih poslov in za prijateljsko občevanje, s katerim ste me počeščevali. Dostavljam, da sem odpis tega pisma ’ dostavii deželnemu podglavarju, gosp. dr. Antonu Gregorčiču in ob enem poslal tako objavo gospodu predsedniku ministeraMgfc^veta. Sprejmite slednjič itd. Bivši dež. glavar torej odločno na-glaša potrebo deželnega šolskega zaloga in izključuje, da bi imelo to prašanje narodnostne znake na sebi. Ta izjava torej dovolj označuje in obsoja postopanje italijanskih poslancev. Mi le želimo, da bi to pismo prišlo v roke tudi našim furlanskim sosedom, da bi se jim odprle oči ter spoznali, kako jih znani goriški voditelji vodijo za nos. Povejte resnico furlanskemu ljudstvu in ne bode več nasprotovalo šoiskemu zalogu. II diM in slil nasledkih trgovstva v življenju narodov, (Govoril dr. Jos. Pavlica), Vsaka stvar, ki se tiče človeškega življenja, je ob koncu XIX. veka polna prašanj t. j. polna nejasnostij in nego-tovostij, katerih ne ve kako razložiti in poravnati učena znanost. Tudi trgovstvo je veja človeškega življenja in je tedaj polno prašanj, na katera ne vemo odgovora. Znanost ni še na jasnem ni «) o opravičnosti trgovstva b) ni o vrednosti trgovstva c) niti o reformi (preosnovi) trgovstva. Niti o opravičenosti! Trgovstvo je že sicer zelo razvito po svetu — drugod še bolj ko v Avstriji — in ima v meščanstvu veliko socijalno in politično, da celo svetovno važnost in veljavo. Ali znanost pomišlja in popvašuje: Čemu to? — Ne samo socijalistom. tudi drugim učenim socijalcem je trgovstvo le neko začasno potrebno zlo, katero bo treba ali s silo ali polagoma iztrebiti. O vrednosti trgovstva v narodnem gospodarstvu se učeni prepirajo : jeli produktivno ali ne, tvori-li vrednost ali ne. Preprosto je prašanje: Zakaj je čaj v Gorici draži ko na Kitajskem, toda znanost ni še priSla do edine misli o tem otročjem vprašanju! Še menj so učeni edini o reformi trgovstva. Liberalci se držijo starega načela (Adama Smith-a *j* 1790), da svoboda in konkurenca je duša in moč trgovstva; socijalisti menijo, da bi bila najbolja reforma, ako bi država prepovedala zasebno trgovstvo ; krščanski socijalci zopet učijo, da je treba trgovstvo omejiti, zadružiti in deti pod nadzorstvo posebnih oblastnikov, nikar pa ne uničiti. Nekaterim je razvito iu mogočno trgovstvo največa narodna sreča drugim pa je največe zlo! Naj se ne pravi, da je vs-. to le teorija, kajti ta teorija vpliva naravnost na življenje! N'i Slovenskem je trgovstvo še le začetno, ali vendar smemo že govoriti o slovenskem trgovstvu. Z oliko, šolo in narodno zavestjo mora rasti tuui trgovstvo. Bog daj, da bi se razvijalo tako, da bo drugim stanovom zlasti kmečkim, obrtnim in tvorničnim delavcem v pomoč in priboljšek, a nikoli nikjer v izkoriščanje ! 1. Namen in pomen trgovstva po krščanskih načelih ima biti: iskati in dostavljati blago iz krajev, kjer je, v kraje, kjer ga ni. Trgovstvo torej zlu-ži občni potrebi in blaginji. Krščanstvo v srednjem veku ni lictelo trgovstva z domačimi pridelki in izdelki. Menjavanje domačih pridelkov je bilo neposredno, to je, blago je šlo naravnost iz rok poljedelca ali obrtnika v roke konsumentov. N. pr. Obrtnik krojač je svoje izdelke prodajal ali zamenjaval sam brez posredovalca. Posredovanje, menjavanje in sploh trženje z domačim blagom je bilo ljudem zoperno in zloglasno. Vsled tega se ni razvilo trgovstvo z domačimi pridelki in izdelki. Še le ko so se odprli krščanskim narodom novi kraji na jutrovein, v Afriki, na Ruskem, v Ameriki je trgovstvo oživelo t. j. posredovanje iu menjavanje blaga iz enega kraja daleč v drugi kraj. Ker to trgovstvo iz prva ni. vplivalo na domače delo. sti država in cerkev molčali, država je je celo pospeševala. Uspehi trgovstva v XIV — XV stoletju so bili sijajni. Trgovci so obogateli in ž njimi meščanstvo. Vsled tega so si-* lili ljudje le v trgovstvo, le v mesta. Dežela je obožavala, mesta so bogatela. S trgovstvom, kateremu je bil dobiček bog, je znova oživelo staro pogansko ohrestovanje ali oderuštvo. Trgovstvo je neslo velikanske dobičke, celo 1000%, zakaj bi mu torej drugi ljudje posojali brez obresti ? Tirjali so obresti do 100%. Uspeli je premamil ljudi; denar je rasel, v mestih je bilo oogastva do prešir-nosti, kdo bi ne bil rekel tedaj, da strogi cerkveni nauki so že zastareli in starokopitni ? Bogastvo mest je pa bilo uboštvo kmetov. Na Nemškem je ona znana krvava kmečka vojska —■ kmečki punt — bila le odpor propadajočega kmečkega stanu proti novim naukom in navadam. V Italiji, kjer je bilo trgovstvo najbolj razvito in silno bogato, so bile tudi vse pregrehe trgovstva največe, a kmečki stan je bil tako korenito ponižan in strt, da še do dandanes se ni dvignil, pa se tudi ne bo tako z lepa ! 2. I Proti uspehom napredujočega trgovstva XIV-XV. stoletja je katoliška cerkev zmiraj vzdrževala svoje nauke in načela o delu, o zaslužku, o oderuštvu in dobičku. Ti nauki so bili: «) Vsaki človek si ima služiti kruha z delom, a kdor ne dela, naj tudi ne je (šv. Pavel). Brez dela ni kruha. b) Delo daje človeku kruha, ne obilnosti in bogastva. Obilnosti nimamo i-skati, ker nam je to Gospod prepovedal in ker obilnost — na sploh — ne more izvirati od drugod ko od zaslužka drugih ljudij. c) Vsako delo je častito, sveto, božje, ki nima namena človeka obogatiti ampak preživiti ga telesno za više dušne namene. Vsako delo je pa tudi družabno ne čisto zasebno. Krščanstvo ne pozna takoga individualizma (da je vsaki sam za se), ki bi smel ločiti se od družbe, delati brez nje, ali celo proti njej. Vsaki je dolžan delati za družbo, za občno blaginjo; nasproti vsem udom družbe pa je dolžan ravnati pravično, vračati enako za enako. — d) Po teh načelih je tudi menjavauje in posredovanje ali trgovstvo dovoljeno, če menjavamo enako (skolastiki to posebno povdarjajo) brez poviška iu brez obresti, ako ni morebiti v teku časa stvar sama kakorkoli spremenila lice ali vrednost. Poglavitni — da lahko rečem edini — razlog poviška cene pri prodaji in menjavanju, kateri priznava sv. Tomaž Akviuski, je delo. Zaslužek trgovčev i-menuje: stipendium laboris (plačilo dela). Vsled tega tirjajo cerkveni učenjaki, da mora biti trgovstvu namen občna blaginja in pošten zaslužek ne dobiček, ker dobiček je požrešen brez konca in rae,re. Commutatio propter lucrum deservit cupiditati lucri, quae terminura .nescit. sed in infinitum tendit (2. 2. qu. 77. a! 4. c.) O tem nauku sv. Tomaža, da tudi trgovca mora voditi pri delu občna blaginja, pravi neki krščanski pisatelj (v. AVeichs, Das Leben II. 4. str. 304.). da se svetnik moti, če meni da bi mogla občna blaginja trgovce pobuditi na delo. S tim je izpovedal, da moderno trgovstvo vodi in ima voditi — dobiček. Po krščanskih načelih ima trgovstvo res lep namen v človeški družbi, tudi trgovstvo z domačimi pridelki in izdelki. Trgovstvo je neka vez delavcev iu odje-mavcev, vsem drugim stanovom v pomoč in posredovanje. Po svojem lepem namenu se lahko meri s stanovi, ki imajo skrb za občuo blaginjo / z uradniki in učitelji naroda. Z obrtniki vred je trgovstvo meščanstvo narodov iu zatorej središče njih kulturnih ustanov in njih ponos. Narod brez poštenega iu izobraženega trgovstva — trgovstva po poklicu — je zlasti dandanes omejen, zaprt svetu, okoren in vedno izpostavljen izkoriščanju po tujem kapitalu. Zdaj pa oglejmo si trgovstvo, katero sloni na golem dobičkarstvu. Dobičkarstvo ni le človeška slabost ampak je proglašeno kot načelo, kot moralna podloga trgovstva. Tako trgovstvo je za narode usodno in pogubno. Trgovec, ki vedno le menjava, je že po svojem opravilu v bližni priložnosti in skušnjavi, da bo lagal in sleparil. Že po navadni človeški slabosti se to rado zgodi, kaj pa še le, če proglasimo dobičkarstvo za načelo in cilj trgovstva? Trgovec, pravi sv. pismo, se težko ubrani laži, Cicero pa pravi: Quod statim ven-dant, nihi! proflciunt, nisi admodum men-tiantur. Tako govorimo sploh. — To bo trgovcu toliko lože, ker navadno občinstvo pozna ubogo malo resnične cene blaga, katero vkupuje. Ker je pa v trgovstvu dobiček bolj verjeten in bolj z lahka zaslužen ko pri drugem delu. bode se vedno bati, da trgovstvo preveč narase na škodo onih stanov, ki živijo ob trdem delu iu niso nič zadruženi. Dobičkarstvo bo pomuožilo število trgovcev visoko črez pravo potrebo 'naroda. Z bogastvom nekaterih pride v deželo ošabnost, potratnost in razkošnost, vse to na škodo pridelovanja in izdelovanja blaga, ki bi služilo veliki množici. Bogastvo je v rokah trgovcev tudi velika moč, s katero lahke vplivajo iu pritiskajo na industrijo in obrt, in vsled tega tudi na zaslužke delavskih ljudij. „Kupci delajo cene“, pravijo naši vino-rejci. V teh besedah je grozna resnica. Toliko sem povedal načelno o trgovstvu, katero sloni na febičnosti in svobodi. Vprašajmo pa, kako se je v resnici razvilo moderno trgovstvo, od kar so mu učeni liberalni socijologi postavili za namen : dobiček ? Moderno trgovstvo, svetovno trgovstvo in domače, je prava pijavka, ki se redi od zaslužka delavskih stanov. Vže modri Franklin je rekel: Trgovstvo je rop ali sleparstvo. Bile so poroške besede ! Najprej oglejmo si svetovno trgovstvo na velikem svetovnem trgu. Njemu se vklanjajo narodje in vladarji; svetovna tržišča so božanstva XIX. stoletja, judje so njih veliki duhovniki. Ti mogočneži živijo mej seboj v lepi zlogi : Angleži, Nemci, Francozi, Rusi so si bi atje. Kako lep zgled nam torej dajajo! — Kaj pa delajo ti gospodarji tega sveta ? Človek — vzgojen po starokopitnih načelih — bi menil, da prevažajo blago iz dežele, kjer je, v dežele, ker ga ni. Tudi to delajo, ali tega dela bi bilo zanje premalo. Njim je menjavanje za dobiček namen. Za tega del znajo stvari tako zasukati, da je vse blago vedno na poti iz kraja v kraj, tudi če ni nobene potrebe ! N. pr. Evropa ima zemlje dovolj, da bi z žitom lahko prehranila celi svet. Menil bi tore) pameten človek, da v Evropo ne bi bilo treba vvažavati žita, čemu neki ? Ali vender nas hočejo vprav udušiti z ame-rikanskim iu avstralskim žitom, katero je v Trstu bolj po ceni ko naše domače. Po tej modrosti roma naše žito na Nemško, iz Nemškega k nam i. t. d. brez konca in kraja bodisi žilo bodisi drugo blago. Menjavanje je dobiček, a dobiček je bog. Kdo bi ga mogel zadosti počastiti ? ! Kjer ni dovelj resničnega menjavanja, tam „ sedaj o Izraelovi otroci in začnejo igrati14, kakor nekedaj v puščavi okrog zlatega teleta. Igrajo na borzi s cenami žita iu blaga, delajo cene kakor se njim poljubi. „Kupci delajo cene“. Njim služijo finančna, trgovska in želež-niška ministerstva, „notranja in zunajna politika"; kralji narodov pa jim celo v prestolnih govorih zagotovljajo in prisegajo svodobo in varstvo. Vsem drugim podložnim napovedujejo* dobrote in reforme, a vedno dostavljajo „v kolikor ne bi s tem trpelo naše svetovno trgovstvo". To veliko trgovstvo sklepa velike kartele in monopole, ter z vso močjo velikega kapitala pritiska na industrijo, obrt in kmetijstvo. Vlade si od njega obetajo občne blaginje, trgovci pa pravijo očitno: Nam je le za naš dobitek, če pri tein vsi drugi poginejo ! Poleg velikega trgovstva je malo domače trgovstvo. Tudi to je prevzel judovski duh. Dobiček je bog, a ta bog je silno poželjiv in zapeljiv. Ne bom govoril o spekulaciji s cenami, katera je bistvena modernemu trgovstvu in mu brani, da bi sploh moglo biti pošteno. Pošteni, solidni trgovci morajo propasti pri tolikem lovu po dobički in pri toliki konkurenci. Dobiček je namnožil število trgov* cev črez potrebo. Lfild je izračuni!, da je na Francoskem 1 posredovalec (menja-vec, trgovec i. t. d.) na vsakih 10 ljudij m so troški ž njimi — ne gledš na dobiček in sleparstvo — 71/, milijard frankov (7500.000.000 fr.) na leto t. j. trikrat toliko kolikor stanejo narod šole, uradi in vojaštvo.') Tildi pri nas se muoži trgovstvo brez pravega poklica. Ljudje hočejo le prekupčevati, menjavati, posredovati itd. Slika našega časa bi bila: Mlad, zdrav mladenič gre na trg z vozičkem, na ka terem ima koš nezrelih pomaranč in limonov. S tim on prekupčava in trži; od tega živi zdrav, mlad mož — pohajač! Koliko takih srečavamo vsaki dan po naših mestih 1 Ali ni to res »lika našega trgovskega časa ? Trgovstvo brez poklica škodi silno solidnemu trgovstvu in ako se nič ne premeni v tem ozira, bo pošteno trgovstvo imelo kmalu britke ure. Toda ravno toliko škodi tn prena-množeno trgovstvo delavskemu ljudstvu. To vkupuje vse le na drobno po 2-4-10 novcev, mnogokrat tudi na upanje. Ljudstvo dela tako deloma za to, ker je tako razvajeno in se samo odira, deloma za to, ker nima s čim vkupovati po večih kosih. Za to preplačuje vsako stvar, katero vžije ali nosi na sebi. In pa kako blago mu drtjajo za trdo zaslužni novčič, vsi dobro vemo! A stanovanja ubozih dninarjev so veliko dražja ko stanovanja uradnikov s 3000 gld. plače ! Foville je izračunil, da stroški trgovcev, ki na drobno prodajajo, znašajo 4ri% od celega prometa. — Nasprotno so stroški trgovcev, ki imajo velika skladišča in velike prodajalnice (na drobno iu debelo,) le 137% od celega prometa. Cvet, modernega trgovstva je judovstvo na Ogerskem in v Galiciji. Vprašam slednjič: Če se na zelenem lesu krščanskih narodov v Evropi tako godi, kaj še le v Afriki in Aziji! ? (Dalje pride.,) ') Državni proračun francoski sicer kaže okroglih 8'/« milijard stroškov, toda od teh je skoraj l'/i milijarda obresti za državni dolg, ke-terejji je zdaj okroglih 32 milijard fr. LISTEK Le ,proti‘ duhovnikom! Za kakega „rabina“ (judovskega duhovna), ki stopa po ulicah, se nihče ne zmeni. Mirno gre svojo pot. Svobodno in brez skrbi sprehajajo se ob morju v Trstu grški popi; živa duša se za to ne briga. Da se za luteranskim pastorjem (duhovnom) nihče ne ozre, istega nihče ne pogleda, to vidimo. Vse drugače je pa s katoliškim duhovnikom. Da se le prikaže, že ga grdo gledajo in zaničujejo. Vse, kar je nasprotnega, leti nanj. Še litanije lavre-tanske nimajo toliko besedi, kolikor psovk mora slišati ubogi kat. duhovnik. Nikjer ni varen, ne na ulici, ne na očitnem trgu, ne ob morju iu kmalu ne niti v cerkvi. Zakaj to ? ker uči resnico. Resnica pa kolje v uči ir. ni ljuba svetu. Nesramni in lažnjivi časopisi, kjer le morejo, blatijo in sramote duhovnike, smešijo cerkvene obrede in vse, kar je svetega. Le s^tno pogled duhovnika tedaj zadostuje. Tako je. Dajmo „protiu duhovnikom ! Med drugim »podtikajo katoliški duhovščini nevednost, nazadnjaštvo, temo itd. Nevednost duhovnikom očitati !! Poglejmo le v zgodovino. Ona ne laže. Kdo je svet spreobrnil? duhovniki. Kdo je prvi ljudi učil ? duhovniki. Kdo je učil obdelovati zemljo? duhovniki. Narodno gospodarstvo. 0 varčnosti. Kako naj varčujemo ? Kako se varčuje ? Kako naj delam ? bode mavsikdo prašal. To3a nemogoče je govoriti o tisočih slučajev, ki nudijo priliko k varčevanju. V tem spisu hočemo govoriti le o nekaterih splošnih in dokazanih pravilih varčevanja. Varčuj s časom! Pred vsem je treba štediti z onim, kar ima vsak na razpolago : S časom ! V tem oziru so vsi ljudje enako bogati. Vsak ima 24 ur vsak dan na razpolago. Toda jeden s temi urami varčno ravna — drug pa potratljivo. Varčno ravna tisti, ki svoj čas skrbno deli mej delom, raz-vedrilom in počitkom. Čas je v prvi vrsti porabiti za delo v poklicu. Počitek in razvedrilo . pa ima služiti le namenu, zbirati nove moči za delo. Kdor tako ravna s svojim časom, ta varčno gospodari, ž njim, kdor drugače ravna, ta —-zapravlja, tudi če je morebiti neumen skopuh ! Nikakor torej ne gospodarijo varčno s časom vsi tisti, ki ob ponedeljkih delajo „plavo“. Bog je že v svojih zapovedih izrekel: Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj! Ta dan ne deiaj ne ti, ne tvoj sin.... itd.“ A koliko jih je dandanes sosebno med obrtniki, ki več ne poznajo te zapovedi. Nedelja jim ne zadostuje več v dan počitka, da se oddahnejo in okrepe svoje moči, redno jim mora še ponedeljek služiti v razvedrilo in zabavo (po domače: popivanje). Kako žalostno je pač ob ponedeljkih tudi po naših okoličanskih vaseh. Po krčmah posedajo mladeniči pa tudi možje — obrtniki, obhajajoči obligatni „plavi ponedeljek", ki zapravljajo zdravje, čas in denar. V saboto dolgo v noč tje do nedelje zjutraj brli luč v obrtnikovi delavnici, mnogokrat uporabi celo nedeljo do-poludne za delo. a ponedeljek mora biti njegov, greh bi imel, ako bi se lotil dela. Ali taki ljudje ne zapravljajo dragega časa ? Zapravljivci so v polnem pomenu besede, ker svojega časa ne znajo deliti med delom in razvedrilom. 52 dni, odlo-čeuih za delo v letu taki zapravijo ter jih uporabijo ne samo za nepotrebno, marveč naravnost škodljivo razvedrilo. Z dnevi pa zapravijo tudi 52 dnin, katerfe bi si drugače prislužili. Koliko pa poleg tega še zapravijo za pijačo po krčmah. O koliko denarja zapravijo ljudje ravno s temi nesrečnimi ponedeljki. Navedemo samo en vzgled. V naši okolici je vas, v kateri je obrt posebno razvita. Z obrtjo se peča do 200 ljudij, med katerimi je do 100 delavcev - pomočnikov. Vzemimo najmanje, da izmed gospodarjev in delavcev jih 30 ne dela ob ponedeljkih. Vsaki pomočnik zasluži gotovo 1 gld. na dan, mnogi tudi več. Ti torej samo na dnini vsak ponedeljek zgubijo 30 gld. Ako to množimo s 50, kolikor je ponedeljkov, uvidimo, da samo v tej vasi vsled praznovanja ponedeljkov zapravijo delavci celih 1500 gld. na leto. Prira- Kdo je imel prvi poduk v šoli? duhovniki. Kdo je prvi skrbel za omiko in izobraženost ljudstva ? duhovniki. Da, duhovniki so bili in to zlasti pridni menihi, ki so prepisavali sv. pismo in vse učene knjige, da so se ohranile v prvih časih, ko je divja roka, meč in ogenj, vse pokonča vala. — Neki Rabanus Mau-rus. menih v Fuldi na Nemškem, spisal je 22 učenih knjig, iz katerih učenjaki še dandanes učenost zajemajo. Enemu menihu, in to je Otfriedu, ima se zahvaliti nemška literatura, da je spisal spev, ki bode slovel na veke. Menili Walafrid Strabo (f 849) je imel knjižnico, ki je obsegala 450 knjig, sama dela učena in znanstvena, ki se še dandanes vsestransko cenijo. „Prvi nemški učenjak" bil je imenovan neki Herman Contrakt. In kdo je bil ta ? Menih, ki je umrl 1. 1054. Menih Notker je znan kot slavni nemški pesnik desetega stoletja. Kot ve-leumni risar, kipar in stavbar slovi Tu-tilo, duhoven iz ravno istega stoletja. Menihu iz Tegernsee doma, ki je živel okoli 1. 1000, se pripisuje iznajdba risanja na steklo. In pravijo: duhovniki so nevedni! Poglejmo dalje. Prvi fizikarji in kemikarji srednjega veku so bili trije duhovniki: Roger Baco, Nikolaj Kuzau in lvau Regiomontanus. O Nikolaju Koperniku je znano vsemu svetu, da je iznajdel tek zemlje okoli solnca. In ta je bil duhovnik, in sicer korar ali kanonik. Sv. Oče papež Gregor XIII. izumil je sedajui koledar, ki je v rabi po vsem čunimo pa k temu za vsacega še 1 gld., katerega mk ponedeljkovec zapravi po krčmah, pomnoži se svota na 3000 gld. katere ljudje zapravijo v eni sami vasi naše okolice vsled nesrečne razvade, pra-zuov&ti „plavi ponedeljek11. Vidite, dragi rojaki, kako važno je torej, da umete štediti s časom. Kolike, za naše razmere ogromne svote, požre zapravljivost s časom. Spametujte se, štedite s časom, štedite tudi z deuarjem, in mogoče vam bode tudi v vaših skromnih razmerah kaj privarčiti si za pozneje čase. Proč torej s „plavimi ponedeljki4*, varčuj te s časom. Pa tudi oni, ki se noč in dan trudi, ki noče vedeti za nikak počitek in razvedrilo, ne štedi prav s časom. Človeške moči se pri delu izrabljajo, zato mora človek imeti počitek, da zbere nove moči za delo. Človek je kakor stroj. Stroj, ki je v vednem delu brez mazila in popravila, se kmalu izrabi in pokvari. Jednako tudi človekove moči, ako človek dela v enomer brez pravega počitka, kmalu prične pešati, in človek pred časom obnemore. Koliko mož, ki si niso dali nikdar počitka, ki so poleg dela v poklicu še ves čas počitka porabili za delo, je pred časom onemoglo in leglo v prezgodnji grob. V srce nas je mnogokrat zabolelo, ko smo opazovali vpadle obraze ljudij, ki iz pohlepnosti dan za dnevom, noč za nočjo brez pravega počitka in razvedrila izrabljajo svoje moči. Od ponočnega dela iz tvornice v jutro se vrnivši ne privoščijo si potrebnega počitka, marveč podajo se takoj na delo k drugim, da si prislužijo poleg zaslužka v tvornici še par novčičev, Jloramo, moramo, je navadni odgovor, ako si hočemo kaj pridobiti. Pri tem pa ubožci ne pomislijo, da Jim ginejo moči, da hirajo in dozorevajo M prezgodnji grob. Ako bi delali v svojem poklicu ter znali štediti s časom, da bi si privoščili potrebni počitek in tako krepili svoje moči, podaljšali bi si svoje živi,;' nje. Tako pa jih vničuje skopost. Delavec-trpin, le delaj, delaj veselo, a štedi tudi z delavnim časom. Skrbi po delu za pravi počitek, da si zbereš svoje moči za novo delo. Privošči si po svojih razmerah tudi včasih kako pošteno razvedrilo. Le tako si ohraniš zdravje in življenje. Zapomni pa si nauk: »Varčuj s časom !“ Politični pregled. Notranje dežele. Držftvni zbor je pričel novo zasedanje v znamenju obstrukcije. Opozicija je namreč sklenila toliko časa preprečevati redno delo v zbornici, dokler se ne odpravijo jezikovne naredbe. Pričeli so takoj v prvi seji s tem, da so predlagali glasovanje po imenih o predloženih peticijah. V prvi seji je bilo pet glasovanj po imenih, to je ves uspeh prve seje. Ako bodo Nemci nadaljevali započeto delo, bodo državni zbor zopet preložili ter nas lahko presenetijo razna iznenadenja. Bodemo videli. kat. svetu in se po njem imenuje: »Gregorijanski kaleudarij1!. In smodnik ? Iznajdel ga je frančiškan Bertold Sclnvarz. Pišejo, da so neki bratje, Montgol-fier po imenu, iznajdli prve vožnje po zraku (balone). Temu pa ni tako. Neki menih Bartol v Lizabonu na Španskem bil je prvi, ki se je vzdignil v balonu v zrak. Strelovod prilastuje se Amerikaucu Franklinu. V resnici pa je bil neki župnik v Prenditz, po imenu Prokop Diviš, ki je na strelovod prišel in istega prvi postavil. Radoveden boš, kdo pa je iznajdel plin in plinovo svečavo ? in odgovorim ti: jezuiti, tedaj zopet le duhovniki. Nek P. Dunn na Angleškem bil je, ki je 1. 1815 prvi začel s plinom in njegovo svečavo. P. Secchi! Kdo pa je bil ta? Celemu svetu je znano, da najslavnejši astronom t. j. zvezdoglede« novejših časov je bil p. Secchi. ki je v Rimu vodil svetovno slavno zvezdoglednico. Naj zadostuje. Veliko, veliko še drugih iznajdeb mogli bi napisati, katerim začetniki so bili ravno katoliški duhovniki. Pa — je že tako. Lagati treba, pravi svet. Resnica ni ljuba. Jud, Žid ne uči božje resnice, zato: pustimo ga, naj gre po svoji poti ! Katoliški duhovnik uči resnico in ker nam ne ugaja, zato: proč ž njim! In kdo najbolj črti, sovraži in preganja kat. duhovnike? Judje — kapitalisti v zvezi z socij. demokrati. Ex. Jezikovna ravnopravnost n« Češkem. Najvišje sodišče na Dunaju ja razsodilo, da morajo vsa sodišča na Češkem obravnavati v deželnem jeziku, torej nemško ali češko, kakor govori stranka. To velja tudi za one kraje, o katerih so Nemci trdili, da so samonetnški in da ne poznajo češkega deželnega jezika. V Nižjeavstrijskem deželnem zboru je prebivalstvo poslalo 800 peticij, v katerih zahteva za kmečke občine popolno sedemletno šolsko dolžnost,za one ki so bolj oddaljeni le podaljšani poldnevni pouk, pričetek šole vspomladi, da se učiteljem dovoli, da smejo uporabljati tudi zmerno telesno kazen itd. Proti tem zahtevam ljudstva nastopilo je učiteljstvo na shodih in v resolucijah. V Ogerskem državnem zbora še vedno vlada popolno brezvladje. Predsednika zbornici se dosedaj niso izvolili. Pogajanja med vlado in opozicijo se še vedno nadaljujejo. Te dni so bili Ogerski ministri na Dunaju ter se posvetovali pod predsedstvom cesarjevim. Ali pride do sporazuma, je prašanje, ker opozicijonalci tirjajo, da Banffy mora odstopiti. Kako slabo morajo take razmere vplivati na ljudstvo. Vnanje države. Mirovni zbor bode zboroval tekom prihodnjih dveh mesecev. Na tem zboru bode zastopan menda/tudi papež. Severno ameriške države bode zastopal nadškof Ireland. V Belgiji so socijalisti začeli prirejati demonstracije proti vedno bolj napredujočemu črnemn klerikalizmu in antisemitizmu. Seveda taka rogoviljenja prav nič ne škodijo dobri stvari. Francosko še vedno vznemirja Drey-fussova zadeva. Vsaki dan prinese kaj novega. V zadnjem času je odstopil predsednik francoskega kasacijskega dvora. Stvari so se za Dreyfussa zasukale zopet nekoliko bolj neugodno. Glasba. Missa in lion. st. Aloysil za moški zbor od g. Ant. Foersterja, katero je lanskega leta v Ljubljani g. skladatelj izdal in založil, je pošla. Sedaj pa se dobiva krasno tiskana pri založniku Antonu Bolim et Sohu v Augsburgu in na Dunaji po sledeči ceni: Partitura in 4 glasovi 1 gl. 80 kr. — Partitura sauia 1 gl. 10 kr. — Vsak posamni glas 18 kr. Mora se trditi, da je ta izborno sestavljena maša ena izmed najlepših, kar jih je rodila -novejša glasbena literatura. Prednost ima to, da je zložena v duhu starih klasikov, a vporabljena je novejša harmonizacija v toliko, kolikor to dopušča cerkveni slog. G. skladatelj se je potrudil — v tej maši kakor v vseh svojih delih — da je pisal lahko in ob ednem umetno. Ni ga lahko dobiti skladatelja, ki bi se tako strogo držal pravila : „Uraetnost se razodeva v zdržno-sti“, kakor g. Foerster. Maša ima tudi vse spremenljive mašne dele za praznik sv. Alojzija in vse responzorije čvetero-glasno postavljene in je tako vravnana, da jo zamorejo peti tudi ženske, ako se basovna glasova oktavo više pojeta. Odveč bi bilo to prelepo mašo pri-poročevati, ker se priporočuje sama; dolžnost moja pa je opozoriti občinstvo na izborno delo našega glasbenega prvaka. D. F. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. Pri dopolnilni vo-litvi v Kranjskem ^leposestvu je bil izvoljen grajščak Anton Ulm. — Sl. lebruvarijem prične voziti vožua pošta med Urhnikom in Korjulom. — Cigani so pod Znakami pri Krki pri belem dnevu napadli sejmarje. Jednega so pobili do smrti. Jeden cigan je že pod ključem, dva sta utekla. — Osebna dohodarina 11» Kranjskem je znašala minulo leto 12 2 milijonov brutto-dohodka. — V Ljubljani so našli na cesti mrtvega izvoščeka M. Pukelstein-a. Vos se konjema je stal v bližini mrtveca. Na Štajerskem. V Gornjegradski okolici zelo agitujejo za izseljevanje v Ameriko. — Pošta v Ivankovcili je ua prizadevanje otidotnih občin dobila dvojezični pečat. — Baron Moscon namerava prodati vsa svoja posestva. — Pri občinskih volitvah v Vojniku so Slovenci propadli. Vložili so ugovor proti volitvam. — V Kozjem je gorelo v hiši ondotnega graščinskega oskrbnika. — V St. liju nad M iriborom so ustanovili sltivpnslo posojiluico in hranilnico. — V Maren-bergu je pričelo delovati konsumiio društvo. — Na Koroškem. Na bistriški planini je pogorelo devet planinskih koč. — V Bistrici v Rožu so gorele fužine. Škode je do 30 tisoč gl d. — V Beljaku se je ustrelila uradnikova soproga H. Dekleva. — Posl. Steiinvender j? hodil okoli vo-lilcev, ki so mu vzrekli zaupanje. — Do-bernik, zastopnik celovšekega mesta, je tudi poročal celovškim volilcem, ki so se izrekli za odločno obstrukcijo. — Prosit! — K«?ICS. Poklonitev. Pretečeni teden dne 12. januvarija sta izročila stolni prošt ljubljanski dr. Klofutar in prošt novomeški dr. Elbert v imenu ljubljanske duhovščine našemu prevzvišenemu knezu in nadškofu v hvaležni spomin sliko, katero je -napravil slikar Idrijčan g. Grilc. Prevzvišenega je ta dar jako razveselil; zahvalil se je telegrafično preč. kranjski duhovščini s temi besedami: Za prelepo sliko, ki mi jo je poklonila duhovščina ljubljanske škofije, se tem potom kar najtopleje zahvaljujem ter se ji ' priporočam i *v prihodnje v prijateljski spomin in pobožno molitev". •fndi mi izrekamo v impnu naše preč. duhovščine in vsega vernega ljudstva iskreno zahvalo prečastitim bratom na Kranjskem, da so*našega nadpastirja tako počastili in razveselili — ob britki uri. Častnim oltčanom je imenovala občina ajdovska g. grofa Alfi*. Coroniuija. Železniški minister, Henrik pl. Wittek, se je zadnje dni mudil v Gorici iu je v soboto jutro (31. dec. 1898) odpotoval v vipavsko dolino. — S. Umrl je v Gorici notar Miroslav dr. Della Bona, previden s sv. sakramenti. Doživel je 82. leto ter delal do zadnjega. Bil je pravcati — novi Dijogen. Več o njem priobčimo. Č. g- T. Guggenberger-ja je pre-svitli cesar povodom petdesetletnice pomilostil, ter je č. g. tudi .od cerkvene oblasti prejel zopet vse pravice. Župnija Soča je razpisana vsled. odpovedi bivšega č. g. župnika Karola Perinčiča. Prošnje je vložiti pri preč. ordinaiijatu do 28. tebruvarija t. I. Sliod v ..Čitalnici*, dne 17. t. m. je privabil nekaj črez 100 ljudij iz vseh stanov našega slovenskega meščanstva. — G. predsednik A. Krnšič je zbor pozdravil in poprosil pomoči uovoustauo-vljeni »Krojaški zadrugi". Na to je govoril č. g.. J. Pavlica le bolj načelno. — Za njim je g. Iv. Bajt razložil razne poskuse goriškiii krojačev, kako bi si bili pomagali. Že od začetka jim je veljala taka misel, da bi odprli v Gorici svojo prodajalnico krojnega blaga. Sami tega niso zmogli, za to bodo pa hvaležni vsim, kateri jim do tega pomo-rejo. —■ G. M. Poveraj je našel stvari tudi smešno lice. Želimo mu pri njegovem napornem delu — kot trgovcu in krojaškemu mojstru — več zaslužka ko do zdaj. Rojaki, podpirajte ga I — G. Ant. Jerkič je v imenu občinstva prav srčno pozdravil novo zadrugo in ji priželel. da bi se tako sijajno razvila kakor lrq;ovsko-obrtna zadruga. G. A. Gabršček je priporočil krojačem, da morajo vsi — iz mesta in dežele — vstopiti v zadrugo in potem vsi pri ujej odjemati. — Cene so v Gorici nizke (t. j. cena dela, blaga menimo, da ne 1), treba bo velikega prometa, da bo kaj uspeha iu koristi krojačem iu občinstvu. Na to so se mnogi navzoči vpisali! Bog daj srečo! Deželni zbor — in italijauski dež. poslanci. V saboto ob 4. je bila zopet napovedana seja dež. zbora. Toda tudi v to sejo ni bilo italijanskih zastopnikov in zbor je bil na najvišje povelje — odložen, kar je naznanil podglavar poslancem pismenim potom. Italijanski poslanci so poslali dr. Gregorčiču to-le pismo: Častni gospod deželni podglavar! Deželni poslanci italijanske pokrajine pod vizajo se, sporočiti Vam, častni gospod, da jih ne bo k deželnozborski seji, napovedani na dan 14. jauuvarija t/ 1., m tudi ne k nobeni naslednji seji, na katere dnevnem redu bi stal predlog zakona zastran uredbe vzdrževanja ljudskih šol. Tudi k morebitnim sejam, določenim za obravnavanje drugih predmetov bi podpisani poslanci, ki so vsled odpovedi Nj. prevz. grofa Franca Coroniui-ja v manjšini, ne mogli priči, ako bi bilo zasedeno mesto virilnega glasu. Ak.) bi ostal pa ta sedež, kakor v preteklem času. prazen, bi se lahko dogovorilo, kako naj bi se razpravljali urugi predmeti. Ako bi bili Vi. častni gospod, voljni ponuditi podpisanim zadostno poroštvo, da se bo postopalo ž vsemi oziri na prakso, kakoršna je do sedaj veljala glede rabe italianskega jezika in da bodo poslanci zavarovani proti nesporazmr.-Ijenju in iznenadenju pri glasovanjih. O tem blagovolite, č. g., izraziti Svoje namene predsedniku kluba italijanskih poslancev. Z vsem spoštovanjem prevdani Pajer I. r..Dr. Marani i. r., SPanigai 1. r., L. Mighetti, Dottori 1. r., Michielli 1. r. Dr. Venuti 1. r., Valentinis 1. r., To pismo pač značilno označuje mišljenje ital. poslancev* Ti 'liberalni gospodje so že tako globoko zalezli v liberalnost, da kar naravnost zahtevajo, da naj prevzvišeni knez in nadškof ne zahaja v deželni zbor. To je pač lepa svoboda. Kaj pravi k tertiu avstrijska vlada ? Iu nadalje zahtevajo poroštvo, da se bo postopalo po stari praksi. Ako torej Slovenec slučajno vodi razprave dež. zbora, naj tudi on prezira slov. jezik, kakor so ga. prezirali dosedaj. To je pa že malo preveč. Tečaji za orgljavce. Odbor cecili-janskega društva je zboroval dne 12. jan. in je sklenil napraviti že letos tečaj za orgljavce. Odveč bi bilo povdarjati važnost takih tečajev. Vodili bodo jih možje-veščaki. Čas jim je določen v postu od 27. febr. najdalje do 4. marcija. Ze sedaj naj se pripravlja, kdor se misli udeležiti. Prijavi naj se pri enem ali drugem odborniku v Gorici, prej ko mogoče, da se vse potrebno uredi. Več sporočimo pravočasno. Narodne cerkvene pesmi. V štev. 1. t. 1. »Prim. Lista* je zahteval nekdo novo cerkveno pesmarico trdeč, da je med narodom še nad 1000 lepih cerkve-uih napevov, katere bi bilo treba izdati. Neki Cecilijanec, prijatelj našega lista, nam je poslal glede na to sledeče opomnje : 1. Cecilijansko društvo za goriško nadškofijo ni štedilo ne časa ne denarja, da je nabiralo cerkvene pesmi, a dobrih takih je med narodom silno malo, večina njih je tuje blago, importirano od Nemcev ali Italijanov. Slovenci se ne smemo ponašati s koralnimi napevi kakor drugi Slovani, n. pr. Čehi in Poljaki. 2. Slovenci imamo, hvala Bogu, pesmarico Cecilijo, ki je rojakom še malo znana, a zelo ugaja inozencem. Tako je n. pr. Icalijan dr. P. Kazal svojini rojakom na Cecilijo rekoč: „Pa vi kaj ta-cega spišite" ! (Ljublj. Zvon). Tudi dr. MiiIIm1, vodja gregorijanske šole v Rimu jo je laskavo pohvalil nasproti nekemu kranjskemu duhovniku. Žalibog so v Gorici napevi Cecilije nekaterim „španjske vasi“! 3. Ako se res dobe še kje lepi cerkveni stari napevi, prosimo uljudno onega dopisnika, da naj nam jih pošlje. Ce-cilijanci bodo gotovo radostno porabili vse, kar jo vporabnega. 4. Neka struja še vedno ne more pozabiti r. Riharja, ki bi v naših časih živeč gotovo postal — Cecilijanec. Njegove sentimentalne pesmi se nam še vedno usiljujejo. Ako dodamo tem še nekaj narodno-cerkvenih žaltovih ocvirkov, potem stojimo glede cerkvenega petja še vedno tam, kjer smo bili pred 30 leti, dasi „Cerkveni Glasbenik-' že 21 leto zastonj pridiguje mnogim rojakom. Vedno iu povsod se govori o napredku. G!ed6 cerkvene glasbe pa naj bi šli Slovenci rakovo pot! Mesto tečne, sladke mane, naj si želimo egiptovskih loncev, česna in čebule ? — Sapienti sat. Vseslovenska delavska slavnost bode dne ‘28. maja t. 1. v Ljubljani. Želeti je, da bi društva ki so se lani prijavila tako sporoče, ako še ostanejo pri svojem prvotnem sklepu da se more slavnost aranžirati na kolikor mogoče široki podlagi. Bratska društva in prijatelje po Slovenskem prosimo naj talcoj prično s pripravami. S primerno upeljanim varčevanjem n. pr. tedenskimi doneski, bi bilo mogoče dosedaj oglašeno število slovenskih delavcev pri slavnosti še potrojiti. Hrvatje in Čehi bodo na slavnosti jako častno zastopani. Spominjajte se tudi z blagohotnimi darovi zastave »Slovenske krščausko-socjalne zveze11, katero tedaj slovesno blagoslovijo! Vsi dopisi naj se naslove na g. Luko Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani — Priprav-ljavui odbor. Narodnostno vprašanje in njega rešitev. Bivši minister Madejski, poljski politik, objavlja brošurico, ki se bavi s to zadGvo. On misli med drugim, da naj bi se v namčii razsojevanja v narodnostnih spornih rečeh ustanovil narodnosti senat pri državnem sodišču, ki naj skrbi za to, da bodo uašli narodi, posebno na- rodne manjšine, nepristransko varstvo svojih narodnih pravic. Pražka „Politik“ pa ne zaupa prav Madejskemu, ker po njegovih delili kot naučni minister kaže, da se nagiblje preveč k nemški levici. „Politik1* pa ne pomisli da minister se vse drugače vede, kot pa zasebnik. Iz Gorice. Mnogokrat so preč. cerkvena oskrbništva v zadregi, komu naj bi izročila v popravo cerkvene orgije. Dobrih orgljarjev je malo in tem je navadno čas tako drag, da taka, bolj malenkostna dela, ki ne prinašajo mastnega zaslužka, prepuščajo svojim učencem. Navadno pa so taka dela draga in sumljive vrednosti. Mož, ki je zmožen vsake poprave pri orgijah pa je g. Janez Lipušček, or-gljar na Pečinah, pošta Slap na Tolminskem. Izvršil je ta strokovnjak že prav mnogo takih del v splošno zadovoljnost. Njemu se imam zahvaliti, da sem zamo-gel skozi 11 let rabiti brezmerno slabe cerkvene orgije na S. Lansko leto je Lipušček temeljito popravil in predelal stare orgije v Slorencu v Brdih, da zares prav mogočno donijo. Ker je imeno-vanec poleg vestnosti, natančnosti in vstrajnosti še izglednega obnašanja in dela za tako ceno kakor nikdo drugi, zato ga morem z mirno vestjo priporočati vsem, ki bi ga potrebovali. D. F. Posl. Zanetti na shodu v Trstu. Da so goriški kaprijoni hiteli v Trst, se nikakor ne čudimo; osupnilo pa nas je, ko smo čitali. da je tudi zastopnik furlanskih občin bil ua shodu županov v Trstu. Kako krasen prizor, kat. zastopnik furlanski v krogu Židov Mojsesa Luzatto, Venezian itd. Kako je pač bilo ob srcu g. Zanettiju, ko so vdrihali po duhovnikih (gotovo tudi prevzvišenemu niso prizanesli) ter sklepali resolucijo, naj se uvedejo civilne matrike. Res je izjavil, da v tem ne soglaša ž njimi, a bil je ž njimi v družbi, in počutil se je baje prav dobro. Več še spregovorimo. Salomonski nasvet. „Corriere“, pravi, da je sramota, da je otvoril deželnega glav. namestnik dr. A. Gregorčič deželni zbor v slovenskem jeziku in nasvetuje, naj Slovenci napravijo svoj deželni zbor v Grgarju ali Tominu. Uboga „Karjola“, kako slabo pozna zemljepis naše dežele. »Italijanska11 Gorica je iu ostane naravno središče slovenskega dela dežele; Furlanija nima z Gorico nobenega stika. Tako „Karjola“, tako, v Gorici smo in v Gorici ostanemo. Bojkot. „Corriere“ kliče vse, kar je laškega na bojkot proti Slovencem. Smešno ! Kaj bi bilo, ko bi Slovenci sprejeli napovedan bojkot, in ga s skrajno doslednostjo izvedli"? Od lakote bi morali pomreti vsi goriški kramarji, ko, bi ne stal na vratih človek, ki vlači ljudi v italijanske štacune s stereotipnim: „Pe-rjatu pejte ga noter". „Ga bomo dobro blago11. »Gospodinja kaj bomo dali“. Altroche bojkot. Ministerski predsednik grof Thun je ukazal vrniti vse proteste, tako piše „Corriere“, proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu ; namestništvo v Trsu pa prepovedalo vse take izjave. Italijanski župani so v nedeljo 15 januvarja imeli v Trstu shod in so hrupno protestovali proti ustanovitvi lir-vatskega gimnazija v Pazinu. Ne župan pazinski dr. M. Ivurelič, ne ljudstvo v Pazinu nima kaj proti tej ustanovitvi ampak gimnazija vsi žele kakor žejen vode. To so nam smešni ljudje ti „sclafs11! Na shod je prišel brzojav iz Pazina s 500 podpisi. Tedaj 500 duš, to je vse ? S tem so hoteli imponirati ? Ali ni t,o sijajen dokaz, da Pazin ne nasprotuje* gimnazijn. 500 borih, deloma podplačanih, deloma kdo ve kako zbranih podpisov — proti vsemu ostalemu Pazinu, to je — blamaža. Tako je prav, naj svet izve kakšno mesto je Pazin. — Da, očividno je, da za vso komedijo je žal le iredentično rovanje. Kakor gladen pes kost pograbila je ži-dovska-fsamasonska iredenta to priliko, da zanese med širje sloje nižega ljudstva vele-italijansko idejo in da hujska ljudstvo na vlado in Slovane. Ali niso tako že delali in pripravljali italijanske avstr, provincije za priklopljenje h kraljestvu. V tem nas potrdi demonstracija v Trstu; tolpa je prirejala srčne ovacije povsod, kjer slutila kaj proti avstrijskega, sikala iu žvižgala pred patrijotičnimi društvi. Do kedaj še, tako moramo prašati, kdor še avstrijsko čuti. Resolacija, katero je prečital v nedeljo poslanec Hortis na županskem shodu v Trstu, bere najprej dolge levite vladi, katera jih vedno in povsod zatira (?) v šoli, uradu, cerkyi in ščiti (?) Slovane in jim vse dovoli, potem protestu je proti ustanavljanju slovenskih Šol na laski zem- lji, posebno proti hrvatskemu gimuazijti v Pazinu, proti nameravanemu goriškemu šolskemu ztilogu, proti vsiljevanju slcvan-stva pri sodiščih, uradih in o cerkvi, proti kvarjenju imen v listinah in knjigah. Kolikor točk, toliko gorostasnih brezsramnih lažij, toliko vnebokričečih krivic, katere delajo slovanstvu, do sedaj v naših krajih teptanemu. Smelo prašamo, koliko šol uam je že vlada napravila ne na laških tleli ampak na naših tleh. Ko bi nam vlada dala šole, katere bi bila morala, bi danes ne vladalo brezvestno renegatstvo. Kaj pravi tužna naša Koroška, katera nima niti ljudskih šol. Kaj uboga Istra zapuščena, kaj Gorica ? Kje je kaka slovenska gimnazija, kje drugi izobraževalni zavodi ? Imenujejo vsiljevanje slovenščine v uradih, ako sedaj ob 11. pridejo odloki, katerih bi moralo biti sram vlado, ker so to očitajoči glasi krivic in zanemarjenja našega naroda. V cerkve se vsiljuje slovenščina? Ali more biti veča brezstidnost ? Komu ni v spominu odpravljena propoved pri sv. Justu, vpeljava italij. prepovedi v Rojanu, pri sv. Antonu novem, Skednju, Barkovljah itd.; rogoviljenje radi sv. Antona v Gorici, slov. pridige Podturnom itd. Kaj pa je z kvarjenjem imen ? Kdor je imel opraviti z našim slavnim magistratom ve, kako pačijo in italijančijo slovenska imena. Ni imena, katerega bi ne prekrojili, da zveni bolj toskansko. Ako te reči pomislimo, res čuditi se moramo, kako strast oslepi človeka. In take reči je v družbi framasonov, judov, lahon»kih iredeutašev podpisal tudi poslanec furlanski, delan Zanetti. „Adriatiscbe Post“ je vzbudila v Gorici mnogo zanimanja med Slovenci, Italijani in Nemci. „SentinelIa“ in „Cor-riere“ divjata, s tem je največ povedano. Na izraze „avite kulture1*, s katerimi obsipa posebno „Seutinella“ naš jezik in narod pri tej priliki odgovorimo z ustraj-nim delom, in videl bo „Budalo“ vspeli, ako ne zmrzne med potrtimi kolesi Obiz-zijeve tiskarne. Irredenta. „Sentinella“ je opisala v zadnji številki na dolgo in široko mrtvaško slovesnost po Viktoriju Emanuelu ,.očetu domovine", kateri je pokopan v Panteonu. Na mitvaškem odru so bili položeni 4 venci, v sredi venec, katerega je položila kraljeva družina, ob straneh oni rimskega mesta in venec »tržaške mladine'1 z napisom: „Narod, ki molči, spomina /n upa“. Pri grobu „oČeta do-movine“ je stal tržaški veterau J. Bruf-fel in je držal zastavo iz leta 1848. — Tako piše ,SeutinelIa". katera izhaja v Gorici, okoli katere so tudi ljudje, ki jedo a. kr. kruh. Tako piše „Sentinella“ ki ni črhnila besedice, ko so polagali v grob našo cesarico, smrtno zadeto od izmečka italijanskega naroda. Tako piše „Sentinella“, katera ni zinila o slavnosti, ko so avstrijski narodi obhajali petdesetletnico svojega vladarja. Tako se razvija pri nas laška irredenta, kateri na ljubo so pritiskali Slovane. »Voditelj v bogoslovnih vedah1* pod tem naslovom je začel lansko leto izhajati v Mariboru časopis posvečen izključno toeloškinr vedam. Urednik mu je č.g. Fr. Kovačič, profesor bogoslovja v Mariboru. Že prvi letnik tega časopisa je izkazal, da je list duhovniku zelo po-raben, zastopa namreč vsa smeri bogoslovja: Biblične vede, domačo cerkveno zgodovino, cerkv. pravo; zlasti so pa važna razna praktična prašanja o pastirstvu in liturgiji. Sodelovalci so mu priznani naši bogoslovci. List prav toplo priporočamo; naj si ga obilno naroče duhovniki namesto nemške „Quartalschrift“, katero „Voditelj“ prav dobro nadome-stuje. Izhaja štirikrat na leto in cena mu je za lanski letnik, kateri se še dobiva, 1*20 kr., a zanaprej bo stal, ker bo povečan, 2 gld. na leto, za bogoslovce 1 gld. 40 kr. Naročnina se pošiljaj na: Upravništvo »Voditelj*1 v Mariboru. Naznanilo. Podpisani, pod načelni-štvom g. Ivana Plantan, c. kr. notarja v Ljubljani obstoječi odsek efektne loterije društva za zgradbo zavetišča in vzgo-jevališča v Ljubljani naznanja, da se je na 30. dec. 1898 nameravano srečkanje efektne loterije radi neljubih vzrokov zopet moralo za celo leto preložiti. Odsek efektne loterije. Koncesija Slovanom. Poštni uradniki so dobili nalog, da morajo govoriti s strankami v tistem jeziku, v katerem se je stranka predstavila. To je pač čisto naravno, zato ni treba niti ukaza, a laškim listom je to velikanska koucesija Slovanom. Ali so smešni! Shod italijanskih županov v Trstu je bil v nedeljo. Bilo jih je sicer mnogo, a mnogi so bili odsotni. V mestni L' PKlMOKbiil L 1 o T dvorani govorili so znani tržaški voditelji. Govoril je tudi goriški župan, a dr. Verzegnassi je kvasil o dež. šol. zalogu. Ponavljali so staro basen o zatiranju Italijanov v Avstriji, ter o nasilstvu Slovanov. Sprejeli so resolucije proti lirvat-skemu gimnaziju, dež. šolskemu zalogu, zahtevali ustanovitev italijanske univerze v Trstu in več drugih šol ter uvedenje civilnih matrik. Potem so šli po mestu, spremljajoča običajna svojat je kričala in razsajala. Šli so tudi memo italijanskega konzulata. Trije delavski listi v italijanskem jeziku izhajajo po novem letu v Trstu. Jeden je glasilo družbe Učekar - Gerin, druga dva pa sta vabnika za progres-sovce, katerim se je pridružil tudi ex demokrat Camber. Delavcem ti listi ne bodo koristili. V eni in isti tiskarni. V Trstu tiskajo v isti tiskarni najhujši nasprotujoče listo: starega našega znanca Amico, krščansko socijalni Avvenire, rudečiLavora-tore in progressovski Lavoratore di Trieste. Še židovskega „PiccoIa“ manjka, da bi bila družba popolna. Iste črke, ravnokar razmetane iz strupenega članka, v katerem je bljuval „Lavoratore“ gnjev nad vero, porabijo za članek „AmicaM, v katerem zagovarja pravice vere in cerkve. Kje se dobi še kaj enacega? Dva gimnazija v Pazina. Deželni odbor istrski sklicujč se na neki sklep dež. zbora istrskega od dne 12. nov. 1872 ustanovi v Pazinu italijanski gimnazij. Službe so že razpisane. Tako delajo italijanski signori. Drugače pa postopa vlada, ki noče prejemati utokov in protestov proti hrvatskemu gimnaziju, ampak jih vrača. Posvarilo italijanskim podani* kom. Okrajno glavarstvo v Pulju je pozvalo na svoj urad 72 italijanskih podanikov, bivajočih v Pulju. Vse je posvaril polic, komisar, ker so se udeležili shoda proti gimnaziju v Pazinu ter jim zažugal vsem — tudi onim, ki žive v dobrih gmotnih odnošajih, naj bodo pripravljeni, da jih sprovedejo do meje italijanske. Taki so ti ljudje. Uživajo gostoljubnost na avstrijskih tleli, potem pa še hujskajo proti domačinom. Domačinom jemljejo kruh izpred ust, a so zajedno najhuji agitatorji. Nepošten blagajničar. Blagajničar zastavljavnice v Piranu, Nik. Fra-giacomo, je pobegnil, ponaverivši znatno svoto denarj i. Italija pa dobi zopet enega „patrijota“ več. Tržaške okolice zastopniki skupno naznanjajo syojim volilcem, zakaj ne morejo delovati v tržaškem ljudskem za-st • i. Jasno je, da surovo postopanje čilatskih lahonov 28. dec pret. I. je bila fizična sila, kateri so se okoličanski zastopniki morali ogniti. Te sile lahonske, ki brani slovenskim okoličanom spolno-vati svoje poslanske dolžnosti, tržaški dež. glavar, ki ob enem je župan tržaški noče ali ne more vkrotiti, molči in ne daja poslancem zadostne varnosti. — O kako lepa si avstrijska ustava! Spomenik Husu, krivovercu hočejo v Pragi postaviti na javnem trgu nasproti sohi Matere Božje. To je pravcata nezmisel, in župan praški Podlipny hoče vsej tej nezmiselni zadevi izpodbiti protiverski značaj. To pa ni mogoče. Vsi češki katoličani se bodo brez dvoma uprl' proti temu čudnemu spomeniku, ki bo stal proti podobi M. B. Res podoba našega veka : tu Kristus — tam antikrist. Blažena Italija. Italijanski ministri in med njimi naučili minister Baccelli minister pravosodja Finoccliiaro Aprile ru-jejo proti delovanju in uplivu duhoven-stva pri ljudstvu, češ, kakor poslanec Venturi trdi, „da duhovenstvo tekmuje z vlado, ker dela proti razvadi pijančevanja in kletvine, ter snuje hranilnice in postavlja ljudske kuhinje in s tem podkopuje vladno avktoriteto, in da zaradi tega je treba duhovenstvo uničiti*. Kako nizko pod navadno sramežljivost je padla liberalna Italija pod vlado savojskih knezov ! Tega pač pesnik Petrarca v svojem sonetu „ai principi d’ Italia“ ni mogel misliti, in tudi ni mislil! Viharji so bili minoli teden po vsej srednji Evropi. Sosebno hud je bil vihar na Dunaju. Trajal je ves dan. Strehe mnogih hiš so poškodovane. Izjavljamo, da č. g. Val. Pipan, vikarij v Srednjem, ni pisal notice „Od nekod" v zadnji številki našega lista. (Anton (§oxi klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jed