Poštnina plačana v gotovini Leto VIN, it. 143 Ljubljana, sobota 18. junija 1927 se l«ti»j« ob ijlrtMJ. — Stane mesečno O in »s*—-; za inozemstvo Din io-— neobvezne. Oglasi po tarifn. Uredništvo i Liubljana, Knaflova ulica itev. 5/L Telefon it. 2071 in 1804, ponoči tadi št. 2034. Rokopisi s« no vroSojo. Dnevnikza »/ prosveto in politiko Cena 3 Din UpravnBtvo: Ljubljana, rrc*eniova ulica št. 54. — TeJefon št. »036. toserami oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. «49« Podružnici: Maribor, Aleksandrova št 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem Cek. zavoda t L|ab> lana št. 11.84* - Praha čialo 78.180.' Wten,Nr. 105J41. R - : Ljubljana, 17. junija. Jutn se vrše občinske volitve v več krajih Slovenije. Napredni elementi, ki se zbirajo okolu preizkušene zastave SDS so na podlagi jasno začrtanih občinskih programov razvili tako odkritosrčno idejno in nacijooalno vseskozi pošteno agitacijo, da smo lahko o volilnem uspehu ter napredku SDS v velikem številu občin že danes gotovi. Kakor lebdi pred očmi SDS državni program velike Jugoslavije, ki nai postane steber slovanske bodočnosti v Evropi, tako zagovarja na notranjih samoupravnih področjih podrobno, stvarno, ljubeznipolno, požrtvovalno delo v korist splošnosti. Brez naprednih, kulturno visoko stoječih in gospodarsko zdravo se razvijajočih samoupravnih edinic ni mogoča velika država. Zato posveča SDS svoje organizatorne in idejne sposobnosti in smeri baš podrobnemu delu v občinskem gospodarstvu. Dosedanji uspehi v občinah, kjer imajo pristaši SDS besedo, kažejo ono si-stematičnost in solidnost, s katerimi se odlikuje ves ostali kulturni in idejni po-kret SDS med Slovenci. Nasproti klerikalnemu nazadnjaštvu je danes samo SDS, ki razvija podrobno kulturno delo v doslednem in brezkompromisnem naprednem duhu med Slovenci, vse drugo, kar danes služi klerikalizmu kot napredna poturica, se omejuje le na zaščito svojih egoističnih interesov. V tem smislu je treba vzeti one maloštevilne elemente sirom naše slovenske zemlje, ki se odtegujejo širokemu naprednemu in kulturnemu pokretu SDS med Slovenci in ki se s svojimi zvezami, bodisi s klerikalci, bodisi z Nemci postavljajo ob rob tudi našim prvobitnim nacijonalnim idejam. Vse, kar danes deluje med Slovenci res napredno, prepričano in s pravim idealizmom, se bolj in bolj zbira okolu SDS. Tega dejstva ne pribijamo morda radi samohvale, nego kot ugotovitev: Ni zgolj slučaj, da je ogromna večina mestne in podeželske slovenske inteligence. pa naj pripada ta uradništvu, obrtništvu, trgovstvu, delavstvu ali pa kmetskemu stanu, v obeh slovenskih oblasteh v vrstah SDS. S tega splošnega nacijonalnega in političnega vidika je treba motriti tudi občinske volitve, zlasti tam. kjer se z občinskimi volitvami križajo važni na-cijonalni interesi, kakor so predvsem občinske volitve na Štajerskem. Slovenski Štajer je dobil že pred vojno maziv -slovenske boli«. Kdor je živel pred vojno v kateremkoli mestecu na Štajerskem, ta je videl, s kakim besom se je zaganjala velenemška dru-hal v slovensko ljudstvo in v njega predstavnike ter poskušala izbrisati po tisočletni zgodovini dokazano slovensko lice te prastare slovenske zemlje. Zato pa se je v svobodni Jugoslaviji pričakovalo, da bodo umetrti otoki, ostanki nekoč potujčenih jandčarjev uvideli svoje nekdanje prestopke ter se ponovno zlili v eno s sinovi istih mater in istih očetov, kakor cmi. Nikomur pa rri prišlo na misel, da bi nekoč iz strankarskih in osebno interesnih nagibov sklepal s tem odpadniškim nemštvom kake protislovenske kompromise ter to nemštvo celo organiziral v samostojno strankarsko nemško-nacijonalno formacijo. Nemški sodržavljani tudi sami pozabljajo. da obstoja samo en jugoslovenski državni narod in da je v njihovem lastnem gospodarskem interesu, ako se utopijo v obstoječe nacijonalne strankie. Tega nemška manjšina na našem zelenem Štajerskem ni storila. Ni naša naloga da se že danes pečamo s tem dejstvom, ki bo moralo prej ali slej končati s precejšnjo disharmonijo za nemške ostanke. Obračamo se na prebivalstvo našega lepega Celja, ki se še dobro spominja heroičnih bojev za slovensko posest in ki je na lastni koži občutilo vso bestijalno poniževanje nekdanjih Velenemcev. pravih jamičarjev slovenske krvi, da v poslednji uri odbije naskok rimskega kierikalizma. ki računa na nemške in nemškutarske glasove, da se polasti tega naprednega mesta. Klerikalizmu so v naši državi od-klenkali zvonovi. Taki stranki, ki stoji danes ob razvalinah svojega programa in- ki jo čaka samo še katastrofa, taki stranki celjsko prebivalstvo ne bo zaupalo svoje usode. Nedelja naj tudi pokaže. da med Slovenci nai ne bo mesta za nizkotno nacijonalno izdajstvo. Linija SDS v Sloveniji je čista, idealistična, dosledna. Od svojega idejnega nacijonalnega programa ni odstopila niti za las. Ves razvoj države, kakor tudi domačih razmer v Sloveniji izpričuje pravilnost njene temeljne ideje, ki bo v najbližnji bodočnosti definitivno zmagala tudi v državi. Vsi vemo, vsi čutimo, da je mogoča velika Jugoslavija bodočnosti samo na zmagi te ideje. Odtod vera naših ljudi tudi v najmanjši občini, odtod požrtvovalnost, odtod iskrena ljubezen za podrobno gospodarsko delo v samoupravnih edinicah! Če je Celje danes res slovensko, mora jutri pri občinskih volitvah v Celju zmagati SDS! Sklepi szvrševalnesa odbora SDS za volitve Zadovoljstvo z razpustom Narodne skupščine, — Zahteva po svobodnih volitvah. — SDS nastopi pri novih volitvah v vseh volilnih okrajih v državi Beograd, 17. junija, p. Izvrševalni odbor SDS je izdal nocoj nastopni komunike: Na seji izvrševalnega odbora, ki je bila 17. junija pod predsedništvom g. Svetozaria Pribičeviča, se je sklenilo: 1.) Da stranka pri volitvah v vsej državi nastopi samostojno. Ako bi se izjemno v kakem okrožju, kjer bi to zahtevale posebne prilike in interesi stranke, napravi! kompromis s kako drugo stranko, se mora za sklenitev takega kompromisa prositi odobritev glavnega odbora. 2.) Da se izda volilni proglas na narod. 3.) Da se izvoli poseben odbor za zbiranje prispevkov za volilni fond. 4.) Da se skličejo okrožni in okrajni odbori, da takoj skličejo konference, na katerih naj se določijo kandidati. Za nosilce list odnosno za okrajne kandidate o dnevu sklicanja teh konferenc se ima takoj brzojavno obvestiti glavni sekretarijat. Prav tako se mora takoj javiti glavnemu sekretariatu že določene kandidature radi odobritve s strani glavnega odbora. 5.) Da se pozovejo vse krajevne organizacije, da vestno in točno vršijo reklamacije volilnih seznamov in da radi čim uspešnejše volilne agitacije takoj pri-bavijo prepise volilnih seznamov. 6.) Da se vzame na znanje, da so postavljeni za nosilce list: g. Svetozar Pribičevič za severno dalmatinsko okrožje, g. dr. Parvislav Grizogono za južno dalmatinsko okrožje, g. dr. Svetislav Popovič za sremsko okrožje in Milan Gjukovič za sarajevsko okrožje. 7.) Da se g. Gligoriju Božoviču poveri akcija in organizacija volilne borbe v Južni Srbiji. Dalje se je sklenilo: 1.) Da se vzame z zadovoljstvom na znanje, da je vendar končno prišlo do razpusta Narodne skupščine. Nove volitve so bile stalna in trajna zahteva SDS še od onega trenutka, ko se je v naši državni politiki brez vprašanja volilcev opustila baza in osnova, na kateri so se vršile volitve meseca februarja 1925. 2.) Da se zahteva popolnoma svobodne volitve. Kon-statira se pri tem. da je izvršeno imenovanje odnosno premestitev velikih županov in srezkih poglavarjev privedlo v resni dvom izjavo vlade, da se nameravajo izvesti svobodne volitve. Namesto da bi bile imenovane za velike župane in srezke poglavarje osebnosti, ki bi s svojo strokovno izobrazbo in administrativno prakso dale garancijo za pravilno in objektivno vršenje administrativne službe, so postavljene na ta mesta strankarsko obeležene osebe, ki vrh tega po jasni odredbi zakona o obči upravi sploh ne bi mogle biti imenovane za velike župane odnosno z^ srezke poglavarje. 3.) Da se pozovejo vse organizacije, da eventualna volilna nasilstva in nepravilnosti takoj javijo glavnemu tajništvu. 4.) Da protestira, da vlada ni donesla uredbe o občinskih volitvah za kmečke občine na Hrvatskem in v Slavoniji, dasi bi to uredbo po jasni odredbi finančnega zakona morala donesti najkasneje do konca maja 1927. in ker vse do danes ni razpisala občinskih volitev v Vojvodini. Jasno je, da brez svobodno izvoljenih občinskih uprav ne more biti niti popolnoma svobodnih volitev za Narodno skupščino. Končno je bilo sklenjeno, da izvršni odbor zaseda permanentno. Razkroj in razcepljenost NRS Že je najavljenih cela vrsta dvojnih in trojnih radikalskih kandidatur v poedinih volilnih okrajih. — Akcija dr. Kralja v Bosni. — General Milosavljevič kandidira proti Lazi Marko- viču Beograd, 17. junija, p. Politični dogodki so prešli iz Beograda v notranjost države med narod, od koder prihajajo poročila, da se že v veliki meri postavljajo kandidacije. Pri tem je zanimivo, da ta poročila javljajo o veliki razcepljenosti tako radikalov, kakor demokratov. Kot primer razcepljenosti radikalov se poroča, da bodo v tuzlanskem okrožju tri radikalne liste, in sicer ena Vu-kičevičeva, druga Vlade Andriča, tretja pa pašičevska z nosilcem Krsto Maričetn. Zanimivo ie, da sta se včerajšnja prijatelja Vlada Andrič in dr. Srskič sprla in da drug proti drugemu agitirata v Bosni. Vlada Andrič je preje kandidiral na Srskičevi listi ter sedaj hoče kandidirati na treh mestih, da. bi si zagotovil mandat. Tudi iz Vojvodine poročajo vesti, tako n. pr. iz Subotice, da bodo tudi tam tri radikalne liste, ravno tako v Dol. Banatu tri radikalne liste, ravno tako v Sremu. Velja Vukičevič namerava kandidirati v vseh onih okrožjih v katerih je prej kandidiral Nikola Pašič, razen v Beogradu, kjer name rava kandidirati finančni minister dr. Bogdan Markovič. Paralelno z Vukičevičetn kandidira tudi Boža Maksimovič. Istotako javljajo o veliki razcepljenosti pri demokra- tih, posebno v Južni Srbiji. Vsa pozornost političnih krogov je posvečena pričakovanju seje glavnega odbora radikalne stranke na kateri bo prišlo do usodne odločitve o nadaljnem obstoju radikalne stranke. Sodi s|e, da se bo pred odločitvijo o odnošajih do vlade Velje Vukičeviča v, glavnem odboru odločilo o spopo blitvi glavnega odbora in izvolitvi predsednika glavnega odbora. Za glavni odbor bo voljenih še 10 oseb, ker jih ima sedaj vsega skupaj 15, kot predsednik glavnega odbora pa je najresnejši kandidat Marko Trifkovič. Za jutri dopoldne ob 11. je napovedana prva seja ministrskega sveta nove vlade. Sarajevo, 17. junija n. Bivši minister dr. Krulj, znani prvak iz Bosne, je danes izjavi novinarjem, da se po več letih vrača v aktivno politično življenje. Te dni je bil v Beogradu ter je konferiral z Vukičevičem in Marinkovičem, katerima je predlagal, da se postavijo skupne liste radikalov in demokratov, da bi se takoj po volitvah ustvarila nova orijentacija. Tu se ie danes čulo da bo general Milosavljevič kandidiral v Bosni proti Lazi Markoviču. To vest je treba sprejeti z rezervo, ker še ni potrjena. Konflikt z Albanijo Curih, 17. junija, d. Zastopniku lista «Neue Ziiricher Zeitung* je izjavil Ahrned beg Zogu, da si slej ko prej želi, da bi se jugoslovensko-albanski spor rešil potom mednarodnega sodišča, ki naj bi ga imenovalo Društvo narodov ali pa veleposlaniška konferenca. Rim, 17. junija, s. K alarmantnim vestem iz krogov Društva narodov o položaju pripominja «Giornale d' Italia», da v pristojnih krogih v Rimu in v Albaniji niso prejeli nikake vesti o diplomatskem sporu z Jugoslavijo, ki bi povzročala skrbi. Dunaj, 17. junija, s. Nacijonalni svetnik dr. Deutsch izjavlja z ozirom na vest rimske . se sploh niso hoteli približati radikalom. Če pa so bili v manjšini, so zahtevali zase enakopravnost z radikali, postavljajoč abenem zahteve, s katerimi so hoteli moralno ponižati radikalno stranko ... Za tako stalno zadržanje demokratov pri vseh poskusih ustanovitve koalicije z radikali, »Politika utikoli ni našla besedice obsodbe, graje ali kritike! Nikoli^ iim ni očitala ne-načetoost. Danes pa. ko imamo koalicijo, ki je bila imenovana brez konzultirania poslanskega kluba radikalne stranke, Čeprav ima v Narodni skupščini trikrat večjo moč kot demokrati »Politika« obsoja kot nenačelne zahteve nekih radikalov, ki so hoteli v koalicijski vladi pridobiti radikalni stranki vsaj vpliv, ki ji pritiče po njeni moči.« Japonska in razorožitev na morju Tokio, 17. junija, (lo.) Časopisje je zelo vznemirjeno zaradi vesti-,'da predlaga Ame« rika aplikacijo proporcije .5:5:3 tudi za pomožne vojne ladje. Listi pišejo, da je ta predlog absurden, ker bi pri sedanjem sta a nju morala Amerika povišati število svojih pomožnih ladij, med tem ko bi ga morale Anglija in Japonska znižati. Na ta način bi se pomorska razorožitvena konferenca spremenila v konferenco za pomnoževanje pomorske oborožitve. Vatikansko poročilo o preganjanju duhovščine v Mehiki Rim, 17. junija, d. Tajništvo komisije mehikaoskih škofov v Rimu je sprejelo iz Mehike informacije o preganjanju katoli« čanov. V Tebuci so pribili nekega mlade; niča na križ in ga nato ustrelili. V Gua« dalajara so polili nekega duhovnika z ben« činom in ga nato živega zažgali. V glava nem mestu je bilo aretiranih 17 duhovni« kov. Vseh 17 so odvedli na pokopališče ter jih pred izkopanimi jamami ustrelili, štiri duhovnike pa so pokopali žive. Gro* bar je pri tem poslu znorel. Majhen poraz nemške vladne večine Berlin, 17. junija, d. Ob priliki zbornične razprave o vladnem predlogu glede zvišanja poštnih pristojbin je doživela vlada poraz. Vladni predlog je bil s 175 proti 173 glasovom odklonjen. Opozicija je sprejela izid glasvanja z velikim odobravanjem. V debati je poštni minister naglasil, da se poštna uprava ne bo pritegnila za repara-cijska plačila. Elektrifikacija nemških železnic Berlin, 16. junij«, (be) Nemške železnice so naročile nad 100 električnih lokomotiv. Velik požar carinskega skladišča Montreal, 17. junija, s. Carinsko skladišče v vrednosti 2 milijonov dolarjev je popol« noma pogorelo. V skladišču je bilo samo alkoholnih pijač, ki so bile zaplenjene ti. hotapceni, v vrednosti 600 tisoč dolarjev. Človeških žrtev ni bilo. Cesta v Londonu, ki se pogreza Berlin, 17. junija, s. nezia». Vojne ladje so defilirale pred ad« miralskrm brodom «Cavour». Admiral Ni« castro bo jutri pregledal vse vojne edinice. Fašisti hočejo odpraviti tudi poroto Rim, 17. junija, o. Razsodba, s katero je bil Corvi, morilec fašističnega poslanca Ca« salinija, oproščen, je dala fašističnemu ti« sku povod za ostre napade proti porotni ustanovi «PopoIo d' Italia-* in ski učenjaki vrniti obisk nemških učenja« kov ob priliki 200Ietnice ruske akademije znanosti. Indijska debata v spodnji zbornici London, 17. junija, (lo.) Na interpelacijo delavskega poslanca Lansburga se je vršila politična debata o položaju v Indiji. Podtajnik za Indijo lord Winterton je zanikal trditev govornika, da je odvzela angleška vlada indijski zbornici in okrajnim svetom skoraj vso oblast. Minister je nadalje izvajal, da je škodljivo trditi stvari, ki niso resnične in katere ponavljajo v Indiji potem ljudje, akoravno so o nasprotnem prepričani. Zakonodajne skupščine delujejo v Indiji zadnje čase mnogo boljše in mirnejše kot pred kratkim časom. Razsodba v poljskem komunističnem procesu Varšava, 17. junija, s. Pred okrajnim so« diščem v Blonimu je bila danes zaključena desetdnevna razprava proti 64 članom ko« munistične teroristične organizacije, ki so bili obtoženi, da so pripravljali oborožen upor za odcepitev vzhodnih obmejnih po« krajin Poljske. Trije obtoženci so bili ob« sojeni na 4, 6 na 3, 19 pa na dve leti; ostali so bili obsojeni na manjše zaporne kazni. Napredovanje liberalnih in delavskih glasov v Angliji London, 17. junija, (lo.) Pri naknadnih volitvah v Westunryu je bil izvoljen kon« servativni kandidat Harcourt z 10.623 gia« sovi. Liberalci so dobili 10.474, delavska stranka 5396 glasov. Pri zadnjih volitvah je imela konservativna 11.559, liberalna 9S4S in delavska stranka 4731 glasov. Nagrada Lindberghu STewyork, 17. junija, s. Lindbergh je v če« raj prejel nagrado za prvega letalca iz Newyorka v Pariz v znesku 25.000 dolar« jev. Nemško letalstvo Berlin, 17. junija, (be.) Glasom najno« vejše statistike razpolaga nemška Lufthan« sa z 130 letali, med temi 31 velikih pro« metnih letal, ki so tekom lanskega leta preletela skupno 6 milijonov 140 tisoč km. Žrtve angleške avijatike London, 17. junija, (be.) Včeraj sta se ponesrečila zopet dva angleška letalca. Od 1. januarja tega leta dalje s« ie smrtno po« nesrečilo 27 angleških vojaških letalskih pv lotov. Francoska pomorska obramba Pariz, 17. junija, (pa). Francija bo zgra. dila tekom prihodnjega leta križarko od 10.000 ton, šest 2400 tonskih torpedovk, pet podmornic in enega mincmosca. Iz francoskega socijalizma Pariz, 17. junija, (be.) Socijalist Renau« del je izstopil iz strankine eksekutive, ker mu je bila izrečena graja zaradi njegovega poziva, naj socijalisti glasujejo proti ko« munističnemu kandidatu pri zadnjih na« knadnih volitvah v okraju Aube. Mednarodni kongres trgovinskih zbornic Berlin, 17. junija, (be.) 27. t. m. se vrši v Stoekholmu mednarodni kongres trgovinskih zbornic. Med drugim bo razpravlja kongres o unifikaciji valut in čekovnega sistema. Južne čete zavzele Šantung Peking 17. junija, d. Gete generala Čang« kajžka so zavzele Šantung. Severne čete se zbirajo 80 km od Tsingtaua. Hajtšau so južne čete popolnoma oplenile. Japonske otroke io ženske so še pred zavzetjem me« sta evakuirali Japonski generalni konzul v Šanghaju jc vložil pri kitajskem zunanjem ministru oster protest ter zahteval popolno zaščito japonskih državljanov. Naši Kraji in ljudje nikom elektrotehnične srednje šole, mizarska mojstrska šola je preurejena v mizarsko in strugarsko delovodsko šolo, ženski oddelek za izdelovanje oblek je razširjen na tri letnike. Lani se je vršila znamenita jubilejna razstava izdelkov te šole, ter smo o njej izčrpno poročali, a obiskovalci velesejma so se divili preciznim izdelkom. S finančnim zakonom 1927.-28. so vse obrtne šole v državi podvržene ministrstvu trgovine in industrije. To je kratek pregled, posnet izčrpnemu referatu g. direktorja Reisnerja v jubilejnem poročilu (letošnjemu izvest-ju te šole). Kaj pa ta šola zna in premore in kakšnega pomena je, o tem se vsaj površno prepričaš, najbrže na svoje začudeno presenečenje, če obiščeš razstavo izdelkov. Če si pa še brihtnej-ši, poglej si statistiko in vprašaj pri boljših mojstrih. Obrtna šola; ali prav Srednja tehnična in obrtna Šola. je važnejša od drugih, katere imamo, in njeni absolventi bodo imeli dokazati kljub sedanjim in bodočim krizam, da «naša zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava». kakor je pel prvi direktor te šole. Vodnik. Turistom! Iz pisarne SPD prejemamo: Radi zadnjega slabega vremena, ki je vladalo le po nekaterih krajih Gorenjske, moramo pojasniti našim turistom in prijateljem prirode , da s tem, da dežuje v Ljubljani ali v Kranju, Lescah, na Bledu, Žirovnici ali pa v Kamniku ali mogoče, kje na Dolenjskem ali Štajerskem, še ni gotovo, da dežuje tudi po naših planinah. Vsi nedeljski turisti nam javljajo, da je zadnjo nedeljo bilo zelo lepo vreme tako v Kamniški Bistrici, kakor na Krvavcu, Kamniškem sedlu, na Kokrškem sedlu, na Rati-tovcu in -na Črni prsti. Le ponoči med 23. in 24. je padlo nekaj kapelj dežja po teh krajih. Cnia prst je bila zagrnjena v megle do 10. dopoldne, nakar se je zjasnilo in turisti, ki se ne ustrašijo vsake meglice, so imieli čist in krasen razgled prav notri do Gorice in izliva Soče. Ta razgled je trajal do 17. popoldne in šele potem so prišle zapet megle na vrh. Istotako je bilo na Golici, v Vratih, na Staničevi koči in sprva po Bohinju. Radi tega priporočamo turistom in planincem, da ravno tedaj, ko se pripravlja eventualno po Ljubljanskem polju in po nižavah slabo vreme, naj po hite v planine, da se izognejo neprilikam slabega vremena po dolinah. Za slučaj pa, da nastopi tudi v planinah slabo vreme, skrbi Osrednji odbor SPD. da so vse koče za sedaj že dostopnih tur o tvor j ene in dobro oskrbovane. .Na naši skrajni meji je oskrbovana Erjavčeva koča na Vršiču, v roman tačni dolini Vrat te vzame pod gostoljubno streho Aljažev dom s prvovrstno postrežbo, na Golici je nad 60 ležišč v obeh kočah, na črni prsti je nad 30 ležišč. V Malnerjevi koči, ki je na novo adaptirana, imaš tudi novo sobo z dvema posteljama in udobna skupna ležišča z žimnicami tako, da je vsakemu turistu, ki poseti črno prst, zasigura-no udobno prenočišče. Postrežba v obeh kočah je dobra, razglednice, zemljevidi so na razpolago. Istotako sta hotela Sv. Janez in Zlato- rog v popolnem obratu. 16. t. m. se je otvo-rila pošta pri Sv. Janezu, ki ima telefon in brzojav. Krekova koča na Ratitovcu ima letos že lepo število . posetnikiov, kaT kaže, da je ta lepa toSka vredna, da jo poseli vsak turist. Kdor se boji dežja, odnosno slabega vremena, naj gre med tednom, ko je sigurno lepo vreme, na ie.po dvodnevno turo v Kamniške planine, zlasti ker so Cotizova koča na Kokrškem sedlu. Dom ira Krvavcu, Kamniško sedlo in Velika planina že izborno oskrbovane. Onim turistom pa, kt se bojijo slabega vremena, priporočamo prijeten izlet v KamniSko Bistrico. 800 Nizozemcev pride v našo državo Neki udeleženec lujsko-prometne kon-fe-rence delegatov srednje-evropskih držav, ki se je vršila od 12. do 14. t. m., sporoča, da je Crikvenica letos na Dunaju »v modi«. V vseh odličnih dunajskih krogih- se ne govori o ničemer drugem, kakor o Crikvenici, ki jo smatrajo za najbolj priljubljeno letovišče. Lov za hotelskimi sobami v Crikvenici je tolik, da- nas tujsko-prometni urad oa Dunaju ne more dovolj rezervirati. Obenem se doznava, da je nizozemski konzul v Niirnbergu posredovat pri prodaji neke ladje, ki io je naše sušaško društvo »Vesna« kupilo od hamburške pairobrodne družbe, in je ob tej priliki organiziral izlet skupine, broječe -S00 Nizozemcev, ki po-četkom avgusta s prodano-ladjo dospejo na Sušak, od koder se podajo v notranjost naše države ter preko Zagreba gotovo dospejo tudi- v Slovenijo. Utopljenec v mariborskem kopališču Maribor, 17. junija Ponovno smo že poročali o nedostatnih razmerah v mariborskem mestnem koipali-šču. Občinski svet je nedavno zopet razpravljal o potrebi novega kopališča, ki naj bi se po načrtu mestnega stavbnega UTada zgradilo v koroškem predmestju. Stroški za to novo kopališče so preračunani na poldrugi milijon dinarjev. Ker še vedno ni potrebnega kredita, se mora mariborsko meščanstvo zadovoljiti s starim kopališčem. Manjka mu predvsem prostor za one kopalce, ki znajo le slabo plavati ali pa sploh niso plavači. 2e itak mrzla voda Drave je oa tem mestu zelo deroča in je zahtevala že marsikatero žrtev. Drugod bi bila varstvena oblast tako kopališče že davno zaprla. Te dni je nagnala soparica v Dravo cele trume Mariborčanov. Vse do Kamilice je v Dravi kar mrgolelo kopalcev. Danes je bilo v mestnem kopailiščji gotovo nad tisoč ljudi. Nadzorstvo ni., vsemi kopalci pa ima en sam kopalni mojster; jasno, da ne mor« pregledati in paziii, da ne zahajajo kopalci na prepovedana mesta. Okrog 16. je skočil z visoke deske lllet-ni učenec meščanske šole Fran Lorber v vodo. Ker še ni znal dobro plavati, ga Je deroča voda potegnila v sredino, kjer se je nenadoma začel utapljati in klicati na pomoč. Pltvalni mojster je takoj odrinil z rešilnim čolnom na kraj nesreče in tudi dijak Pivka je šel z drugim čolnom na pomoč. Potopljenec se je še parkrat .dvignil Osnutek spomenika vojvodi Putniku Projekt, ki je pri konkurenci v Beogradu dobil prvo nagrado, je izdelal Aleksander Derocco, sin bivšega direktorja drž. železnic v Ljubljani gospoda Evgena Derocco. Kulturni pregled Pet jubilejev Tehnične srednje šole v Ljubljani Tehnična srednja šola obhaja kar pet jubilejev na enkrat. 40 let je, odkar se je ustanovitev dveh strokovnih šol — sklenila. (Strokovna šola za les in za čipke.) 25 let je. odkar sta se obe šoli združili, 15 let, odkar sta preosnovani in se preselili v novo Državno obrtno šolo, 10 let od ustanovitve Višje obrtne šole in 5 let od prve mature na . rta površje, toda preden je prišla pomoč, je izginil v vilovih. Reševalca ga kljub dolgotrajnemu iskanju nista mogia več najti. Med kopalci je nastalo razburjenje. Vsem se je smilil mladi dijak. Dolžnost oblasti in občine pa je, da nemudoma ukrenejo vse potrebno, da se take nes-eče "v bodoče ne bodo mogle več ponavljati. Otrok utonil v jami za apno Litija. 16. junija - V Kresniških Poljanah v srezu Litija stanuje v svoji nedavno zgrajeni hišici železniški delavec Franc Mifcuš s svojo ženo Pavlo ter 4 otroki, k! pa so še vsi izpod 6 let Blizu hiše se nahaja še od zidanja hiše jama, v katero so spravljali apno. Jama ni ograjena niti drugače zavarovana. In tako je včeraj postala prizorišče tragične smrti malega dekletca. Franc Milkuš je imel ravno opravka v hlevu, njegova žena pa je kuhala večerjo. Ker je še nekaj rabila, je poslala svojo sorod-nico Tilko k sosedu. Tilki so se pridružili še ostali otroci, doma je ostala le poldru-goletna Frančiška. Nihče je ni pogrešal niti nadzoroval. Tilka je mislila, da pojde Francka k materi v kuhinjo, mati pa je bila uver-iena, da so odšli vsi otroci s Francko vred k sosedu. • Strašno je bilo njihovo presenečenje, ko so sedli k večerji, tnale Francke pa ni bilo nikjer. V slutnji nesreče je mati stekla vsa obupana k jami, kjer je takoj ugledala, da iz aipnene mlake štrlijo samo krčevito stisnjene ročice njene male Francke . . . Dekletce je seveda že bilo mrtvo in ni zalegla nobena pomoč. Nesrečni oče je obvestil o tragediji orož-niško postajo in je orožnik g. Zule mogel ugotoviti edino to, da je voda v jami bila samo 33 cm visoka. Žalostni dogodek je vzbudil v okolici splošno sočutje s prizadeto rodbino. Strašna smrt otroka v dimu Zakonca Anton in Zlaia Jakopčevič, sta nujoča na Trešnjevki pri Zagrebu, sta letos v marcu dobila fantka, ki sta ga krstila za Krešimirja. Predsnoonjim sta se odpravila spat in otroka kakor običajno položila k počitku na ležišče na dveh stolih. Blizu ležišča je na tretjem stolu stala svetilka, ki jo je Jakopčevič privil. Proti jutru se je Jakopčevič nenadno-prebudil, ker so ga silno pekle oči. Soba je bila polna smrdečega dima Od svetilke se je vnelo ležišče malega Krešimirja. Ko sta zakonca prezračila stanovanje in pregledala svojega sinčka, sta morala na svoje strašno presenečenje ugotoviti, da se je dete v dimu zadušilo. Tleče perje je otroku nekoliko ožgalo stopala. Nesreča, ki bi bila lahko postala usodna za vso družinico, se je zgodila na *ta način, da je otrok ponoči nekako z nogo prevrnil svetilko, ki se je nagnila k njegovemu ležišču in povzročila tlenje. Harold LIoyd iz Vrbasa V Vojvodini imajo senzacijo z novico, da je Harold Lloyd, filmski »kralj smeha«, kakor ga proglaša ameriška reklama, rodom iz Vrbasa. Res je neka nemsika filmska revija šele nedavno prinesla Harold Lloydovo avto-biografijo, kjer »On« pravi, da je polno-krven Američan. Toda Vojvodinčani bolj verjamejo neki stari dami v Vrbasu, ki pripoveduje, da se je njen sin leta 1924 odpravil v Ameriko, odkoder se ni več javil. Zadrževal se je tam nekaj časa pri poročeni sestri, lepega dne pa tudi njej izginil izpred oči. Ni ji pisal, pač pa nekoč poslal večjo vsoto dolarjev s podpisom: »Neznan dobrotnik«. Stara dama v Vrbasu, ki še nikoli ni bila v kinu, je te dni slučajno dobila v roke Haroldovo sliko in v njem spoznala svojega izgubljenega sina. Naj bo stvar resnična ali ne, »kralj smeha« se bo gotovo široko zarezal, ako za njo dozna Poneverba na magistratu v Ptuju Ptuj, 17. junija Kakor je dosedanja preiskava dognala, je poaeverjenth v celem 260.000 Din. Vso poneverbe je izvršil magistratni blagajnik Minoni na ta način, da je jemal iz blagajne v gotovim manjše zneske, in sicer po 1000 do največ 2000 Din. To manipulacijo je vršil že od svoje namestitve v mestni blagajni in je največ poneveril v letih 1922, 1923. 1924, med tem ko je jemal v zadnjem času le še manjše zneske. Manipuliral je izredno .spretno, saj je sedanji mestni župan dal vsako leto pregledati računske zaključke po strokovnjakih in so bili vselej najdeni v redu in seveda tudi odobreni Sedaj se vrši ponovna revizija vsega knjigovodstva, ki je poverjena znanemu strokovnjaku g. Kas.perju Iz Mestne hranilnice, istočasno pa teče sodna preiskava. Minoni je pod ključem. Po mestu so razširjene razne govorice, ki pa bazirajo na netočnih informacijah in se vanje zaenkrat ne moremo spuščati, ker bi to lahko škodovalo sodni preiskavi, ki bo nepristransko dognala, koga zadene krivda. Radi dvoženstva v smrt Poročali smo včeraj, da je v Savi pri Zagrebu izvršil samomor gostilničar Mihael Vertačnik, rodom iz Blance pri Sevnici. Zagrebško državno pravdništvo ga je obtožilo zaradi dvoženstva in začeli so ga tudi zasledovati radi nekega umora v Pe-čuliu. Tik pred aretacijo je Vertačnik pobegnil iz Osijeka v Zagreb in se vrgel v Savo. K temu nam sporočajo iz Zagreba: Na Telovo je prišla na zagrebško policijsko ravnateljstvo Helena Vertačnik, -rojena Kronič iz Vukovara, stara 20 let-, in navedla, da je v listih čitala o samomoru svojega moža »Milana« Vertačnika. Pokazala je poročne dokumente. Zagrebška policija je bila presenečena, ker je ravno dan prej, v sredo, izročila zapuščino samomorilca njegovi ženi Matildi Vertačnikovi, ki je doma v Poličnem in ima isto tako pravilne poročne dokumente. Včeraj je zagrebška policija pozvala k sebi obe ženski in ugotovila bigamijo Mihaela Vertačnika. Od Matilde je dobil za doto 200.000 Din in otvoril malo gostitao v Osijeku, a je slabo izhajal. Ves čas je živel dvojno zakonsko življenje, deloma pri Matildi v Zagrebu, deloma pri Heleni, ki ie bila z njim v Osijeku. Ko so ga začeli zasledovati in je uvidel, da ni več izhoda Iz takega življenja, je šel prostovoljno v smrt Samomor z elektriko V sredo ob 19.30 je neki uslužbenec papirnice v Vevčah v bližini umobolnice na Studencu pod električnim daljnovodom, ki je v visoki napetosti- našel truplo neznanega človeka. Obvestil je tako! orožniško postajo v Vevčah, ki je po takojšnji preiskavi ugotovila samomor. Mrtvec je namreč imel »koli desne roke ob zapestju v obliiki zanke navezano tanko žico. katere drugi konec je s pomočjo privezanega kamna rb težil io vrgel na daljnovod ter dobil električni udarec, ki ga je gotovo hipno usmrtil. Samomorilec ie bil v obraz ves začrnel; na desni roki. kjer ga je prešinil električni tok, je imel otekline, prsni koš pa popolnoma dvignjen Komandir orožniške Staniče g. narednik Sušnik, ki je vodil preiskavo. je preiskal obleko, vendar ni našel nobenega dokumenta, po katerem bi lahko ugotovil identiteto pokojnega. Šele po vsestranskem poizvedovanju je dognal, da je samomorilec Josip Gern, rodom iz Trsta, star blizu 40 let Do marca je bil zaposlen pri ljubljanski tvrdki Du-kič in drug kot nočni čuvaj, a le moral radi nezanesljivosti službo zapustiti. Zadnji teden ie po Vevčah in okolici razprodaj al srajce in razno drobno manufakturo. ki mu .io ie poverila neka ljubljanska trgovka. Robo je razprodal, derar pa zapravil. Na robu obupa se je odločil k samomoru i-n ga izvršil na način, ki je originalen in edinstven v kroniki sicer tako številnih samomorov in samomorilnih poskusov. Samomorilca so danes pokopali na pokopališču ipri D M v Polju Avtomobilska nesreča v Sn. Šiški Ljubljana* 17. junija Okrog 19. zvečer se je pripetila v Sp. Šiški v bližini pivovarne Union avtomobilska nesreča, koje žrtev je postal 171etni Aleksander Z a 1 a z n i k. sin gostilničarja prt »Šestici* na Dunajski cesti. V trenotku, ko je hotel prekoračiti cesto, je privozil po cesti v smer; iz Ljubljane avto g. Leopolda Lenartiča iz Kranja. Očividci zatrjujejo, da ne zadene šoferja pri tej nesreči nikaka krivda, ker je vozil pravilno po desni strani in dajal znamenja s hupo. Ponesrečeni Zalaznik je bržkone hotel prehiteti avto In je radi tega pohitel čez cesto. Toda prepočasi! Podrl sa je prednji del avtomobila na tla in so šla vsa štiri kolesa preko njega. Zalaznik je dohil težke poškodbe in Je obležal nezavesten na cesti. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč ter ga prepeljal v bolnico, kier so ugotovili, da Ima zlomljeno levo nogo nad kolenom in težke poškodbe na glavi in na prsih. G. Lenartič je avto, znamke »Fiat«, kupil šele v četrtek in je ravno danes prišel t avtomobilom na veliko županstvo, da ga prijavi in da dobi predpisano evidenčno številko. Ko se je vračal iz Ljubljane domov proti Kranju, ie novo kupljeni avto zahteval prvo. precej težko žrtev. Kako je bilo v čirčicah V to-rek smo objavili dopis iz Kranja s poročilom o »krvavo plačanem vasovanju starega samca*. Junak te drame se je danes nejevoljen oglasil pri našem uredniku in izjavil: -Vaše poročilo je v glavnih točkah — netočno. Očividno izvira ono samo ali pa vsaj informacija, ki jo je Vaš dopisnik prejel, od meni nenaklonjene strani. Biii ste mistificirani. Ker sem prijatelj »Jutra., nočem delati nevšečnosti, samo prosim Vas, da popravite: Jaz sploh nisem prišel vasovat. marveč sploh stanujem v hiši vdove, o kateri se govori v članku. Prišel sem torej domov. Vprašal sem. kje je ključ moje sobe. Takrat je France Mrak skočil v mene in me zagrabil za suknjič na prsih, Franc Šink pa, ki je stal za menoj, me je od zadaj udaril po glavi, menda z vilami, da sem se takoj onesvestil. Prej je še eden njiju rekel: »Jaz ti že dam ključ.« To je bi! vei dogodek. Povsem izmišljeno je. da bi bil jaz imel nož. ali da bi ga bil prijel, ž njim ali brez njega razgrajal, ali slično, kakor Vas je dopisnik napačno informiral. Izgleda m:., da se za tem poročilom skriva brez Vaše vednosti namera, da bi se tako vplivalo na preiskavo, ki je pri sodišču uvedena zoper oba zlikovca. Ko že moram pred javnostjo razlagati ves dogodek, še povem, da imam pravdo z dekletom, ki je hči vdove in sestra enega obeh napadalcev. Baš tega dne je bila razprava in izgleda, da prizadeti niso bili baš zadovoljni z izidom razprave, zato sem bil tega dne napaden. Z udarcem mi je bila prebita žila na glavi, izgubil sem izredno mnogo krvi, kljub temu sem še sam šel k zdravniku (torej ne k orožnikom) in g. zdravnik se mi je čudil, da sem še mogel sam priti, dasi sem težko telesno poškodovan, kakor je tudi zapisal v spričevalu. Zdravnik je stvar ovadil. po dolžnosti. Takšen je torej bil dogodek v resnici. V ostalem pa je stvar v rokah sodišča in o izidu boste svoječasno lahko poročali.i Tako je sedaj stvar pojasnjena z ofoeJj plati. Kako bo naprej, naj pa sodišče izrefie. Domače vesti * VoJiici-pristasi SDS, poglejte, če ste vpisani v volilnih imenikih! Rekla-macijsko postopanje traja le do 29. tega meseca. Podrobnejše informacije in vpogled volilnih imenikov z.a mesto Ljubljana pri tajništvu SDS Kazina, II. nadstropje in na magistratu, za deželo pri pristojnih županstvih. * Iz državne službe. S kraljevim ukazom od 14. t- m. Je.bil imenovan za obmejnega komisarja v Belem Monastiru v Baranji g. Rudoli Mate, v činu člana kvarta — srez-kega poglavarja. G. Mate Je služboval dosedaj kot prvi in edini Slovenec v Beograjski policijski direkciii. * Odlikovanje za vestno službovanje. Ivan Zupan, vlakovodja na Jcsenicah; Je odlikovan s srebrno medaljo za vestno službovanje. * Notarski izpit jc včeraj položil s prav dobrim uspehom pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani g. Drago J a g o d i č, notarski kandidat v pisarni g. notarja Galeta. Istočasno ic položil notarski izpit g. Gregor S a š e 1 J. Iskrene čestitke! * Ustanovitev šol za rezervne oficirje. Ministrstvo vojske in mornarice ie odredilo da se ukinejo vse dijaške čete pri polkov-nih komandah in da se razen šole za pehotne rezervne oficirje v Sarajevu otvori še ena šola v Karlovcu ali Foči. Komandant oficirske šole v Saraievu general Radisav-lievič je prejel navodilo za ustanovitev nove oficirske šole ter odide v najkrajšem čusu v Karlovec in Fočo, da pregleda prostore, ki bi sc za projektirano šolo labko upoštevali. * Dunajskemu »Tagblattu« odvzet poštni debit. Notranji minister Jc zabranil uvažanje in razširjenje dunajskega dnevnika »Neues \Viener Tagblatt«,'ki je začel zopet pisati proti naši državi. * Popravek. G. Franc Celestina. oče pokojnega dr. Rupcrta Celestinc nas prosi za popravek, da njegov sin ni bil rojen v Pod-nariu temveč na Toplicah pri Zagorju ob Savi. + Češki otroci na Jadranu. Češkoslovaški »Rdeči križ« in mnoga dobrodelna društva pošljejo tekom prihodnjega meseca na naš Jadran svoio slabotno deco — vsega skupaj nad tisoč otrok. Doslej so ti otroci preživljali počitnice na italijanskem Primorju. * Smrtna kosa. V Lipseuju pri Grahovem Je v sredo, 15. t. m. umrl ugledni trgovec gostilničar in posestnik Franc Krašovec star 62 let. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! * »Hrvatski Radiša« v Zagrebu« ima na razpolago 15 ključavničarskih vajencev, 6 brivskih, 8 strojno ključavničarskih, 3 fotografske, 2 kiparska, 2 knjigarniška, 6 krojaških, 14 mehaniških, 17 strojno mehaniških, 2 tapetniška, 4 livarske in 4 zlatarske. Obenem pa ima prazna mesta za 5 dečkov, ki bi se želeli učiti sodarstva, za 3 slikarstva, 4 nogavičarstva, 5 ščetkarstva, 2 dimnikar-stva, 16 natakarstva, 4 klesarstva, 2 klobu-čarstva, 12 kolarstva, 1 košarstva, 1 klepar štva, 1 usnjarstva, 1 krznarstva, 1 klepar-stva, 3 lončarstva, 5 slaščičarnarstva, 17 mesarstva, 14 mlinarstva, 16 opankarstva, 35 pekarstva, 18 gospodarstva (vrtnarstva in čebelarstva), 16 sobnega slikarstva, 1 steklarstva, 2 mizarstva, 36 trgovine in 13 vivarstva. Interesenti nai se obrnejo na naslov: »Hrvatski Radiša«, Šenoina 16, Zagreb. * Nesreča pri obiranju črešenj; V Zagra-du pri Celju je na Telovo popoldne obirala 26 letna Jožefa KI epov a črešnie. Naenkrat se ji je zlomila veja in Klepova je padla na tla tako nesrečno, da si ie zlomila križ in roko. Težko poškodovano so takoj prepeljali v celjsko javno bolnico, kjer pa je zvečer že podlegla težkim poškodbam. * Športne prireditve na Jesenicah. Z Jesenic nam pišejo: Na praznik, 16 t. m. smo imeli zopet priliko videti našo »Ediiost« koliko je napredovala s svojim športnim odsekom od lanskega leta, odnosno <>dkar so se odcepili nekateri nezadovoljneži. To pot so igrali tekmo proti Jeseniškemu «Or-lu» z lepim rezultatom 0:8. Že prej pa s tukajšnjim »Bratstvom« z razliko 1:9. Da zavzema ta športna panoga vedno več zanimanja med tukajšnjo publiko, ie dejstvo, da sta bili obe tekmi prav dobro obiskani. Seveda tudi takozvanih zastonikarjev ni manjkalo, kar Jc vse graje vredno, če se pcmrsli, da se posebno mladi klubi borijo s težkimi finančnimi prilikami. V nedeljo tekmuje tukajšnja šolska mladina proti šolski mladini iz Ljubljane. Vabimo vse prijatelje na poset tekme. * Morilec, ki je živel s 50 ženskami. Bco. grajska javnost ie zgraža nad zločinom Matije Kostiča, lastnika buffeta, ki je na Te lovo popoldne na zveTski način umoril svoio priležnico Ano Šerbačijevo. Krstič ima bolehno ženo in je Šerbačijevo vzel pred 6 meseci v službo ter Jo zlorabljal. Je abnormalen tip, ki jc doslej živel že s 50 ženskami ter je skoro vsak mesec imel opravka s policijo. Tudi Ana mu Je te dni pobegnila. Na Telovo popoldne io ie Krstič izsledil pri njeni teti. Po daljšem prerekanju Jo Dobre lastnosti finega čistila za čevlje so te-le: Čistile je mehko in se dobro razmaže; daje čevlja takoj lep temen sijaj. — Usnje ostane voljoo. In te lastnosti ima INDIAN PASTA je z dolgim mesarskim nožem dvakrat zabodel v trebuh. Ana je bila takoj mrtva, morilca pa so kmalu vlovili. * Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobi v srcu, pomanjkanju spanja, težavah srca, pritiskanju na prsi poživlja prirodna gren-čica »Franz-Josef« obtok krvi v spodnjem delu telesa prav uspešno in s tem miTi valovanje krvi. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se voda »Franz-Josef pri pojavih, izvirajočih iz samozastrupljenja želodčnega črevesa obnaša kot izborno čistilo Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kadar nad poljem solnce pripeka, kmetic za plugom se opoteka, takrat največje niegove so nade. da se napil bo »ELIO* • limonade. * »Kušakovidev kalodont« je res najboljši pravi vsakdo, kdor ga uporablja. Poskusite tudi Vi! Dobi se povsod. 175 * Dr. Fr. Breznik, zdravnik v Gor. Radgoni, ne ordinira od 19. t. m. do 2. julija t. 1. 924 | Zdravilna zelišča p kupuje g .TROLIST", Logatec § kamor se vpošiljajo vzorci z označbo cen. □□□□□□□□□□□□DDOCEPI Iz Ljubljane Že pri uporabi prve doze se boste o tem prepričali. u— Proslava lOletnice Višje obrtne šole v Ljubljani se vrši danes popoldne v restavracijskih prostorih »Zvezde«. Ravnateljstvo Tehniške srednje šole vabi na proslavo vse občinstvo, ki ceni razvoj strokov no-obrtnega šolstva. Ustanovitev Višje cbrt ne šole v Ljubljani pomeni važen dogodek v naši kulturni zgodovini, zlasti v zgodovini slovenskega obrtnega in industrijskega šolstva. Ustanovitev višje obrtne šole ie bila po več ko 30 letnem prizadevanju pridobljena v najviharnejših časih 1. 1917. Pri-četek proslave ob pol 16. u— Razstava risarskih in ročnih del na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Običajna šolska razstava bo odprta od nedelje 19. do nedelje 26. t. /n. dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. Razstavljene bodo strokovne in prostoročne risbe Gradbene srednje sr>Ie (v telovadnici), risbe in ročna dela kiparske in keramične šole (v učilnici poleg risalni-ce), risbe in ročna dela Ženske obrtne šole (v risalnici). Ravnateljstvo uliudno vabi na razstavo starše in sorodnike učencev (učenk), vse bivše učence in učenke zavoda in vse občinstvo, ki se zanima za strokovno šolstvo. u— Na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v LJubljani, Turjaški trg 4-1., se vrši vpisovanje gojenk in hospitantk od 30. junija do 2. julija 1927. vselej od 9. do 12. ure dopoldne. Na zavodu se poučujejo naslednje tehnike: klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, file biserna dela in konfekcijoniranje. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. u— Redni nabor za mesto Ljubljano se vrši letos od 26. do 30. julija v Mestnem domu. Rekrutovanje se prične vsak dan ob 7. zjutraj. Vse podrobnosti so razvidne iz. razglasa, ki je nabit po mestu. u— Naknadna zaprisega vojnih obvez.ii-kov rojstnih letnikov 1877. do 1906 se vrši za mestno občino ljubljansko v nedeljo, dne 7. avgusta ob 9. uri dopoldne v Mišičevi vojašnici. u— Življenje med kanibali. Danes in v nedeljo, 18. in 19. t. m. predvaja ZKD v kinu Matici izredno zanimiv 6 dejanski kulturni velefilm, ki nam predočuje v lepih slikah življenje v Srednji Afriki med plemenom kanibalov. Film nam prikazuje vse njih šege in navade, njih bojne igre ter opasnost lova tn boja z divjimi zvermi. Posnela ga je švedska ekspedicija, ki si Je postavila za načrt proučiti notranjost države Kongo, bivališče kanibalov. Opozarjamo vsakogar da si ogleda ta film, ki je zlasti poučen za naše dijaštvo in šolsko mladino. Predstave se vrše v soboto ob 14.30 in nedeljo ob 11.15 dopoldne. Opozarjamo cenj. občinstvo da nedeljska prva predstava ob 9.30 odpade radi procesije in da se vrši v nedeljo 1 sama predstava ob označeni uri. Cene običajne 2 in 4 Din. u— Policijska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji nastopni dogodki: 1 tatvina, 1 telesna poškodba, 1 primer hazardiranja v javnem lokalu. 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek neprevidne vožnje, 1 ogenj ter 1 prestopek oviranja prometa. Aretacij je bilo izvršenih 12 in sicer: 11 radi kaljenja nočnega miru in 1 radi vlačugarstva. u— Ogenj v sobi. Kakor drugod so tudi v Šiški prižigali in postavili na okna sveče. Svečnike z gorečimi svečami je dal na svoje solncu zelo izpostavljeno okno tudi Bo-laffio, stanujoč v Frankopanski ulici št. 18. Nesreča je hotela, da se je ena sveča radi vročine in pritiskov solnčnih žarkov nagnila radi česar se je vnel papir, ovit okrog svečnika. Goreči kos papirja je padel na tla ter vžgal drage zavese. Nastal je precej velik ogenj, ki pa so ga domači k sreči pogasili, preden je povzročil večio nevarnost. Kljub temu pa je ogenj napravil v sobi za 5000 Din škode. u— Vsakdanja tatvina. Mizar Egidij Erjavec z Broda pri Tacnu je imel v soboto popoldne opravek v palači OUZD na Mfklo šičevi cesti, kamor se ie pripeljal s kolesom k' ga je postavil v vežo. Po opravku je hotel kolo zopet zasesti, na žalost pa ga ni več našel, Na njem je pač sedel že neznan tat. Ukradeno kolo, ki ga je Eriavcu po njegovem' mnenju odpeljal okrog 18 leten Ljubezen. - -Mržnja ... Zahrbtnost. - > Maščevanje ■>. lepe Merabe, hčere kralja Saula vidimo v kolosalnem vetefilmu David in Golijat ki ga jutr v nedeljo prinaša Elitni KINO MATICA slabo oblečen mladenič, Je bilo vredno 1000 dinarjev. u— Tatinski drobiž. Gostilničarka Ana Smole v Zeleni jami, Je prijavila, da je v sredo zvečer neki navidezno poznan uz-movič ukradel iz gostilne 200 Din vreden moder suknjič, last zidam Maika Špohar-ja. — Z dozorevanjem črešenj, postajajo podjetni tudi razni ^ladkosnedeži, ki pridi;o obiskujejo tuje vrtove, skačejo čez plotove in plezajo na drevesa. Posestnici Ivani Mi-heličevi na Marmontovi cesti ie na praznik ponoči neznan kos pozobal z vej najUpše češnje. — Z dvorišča Branka Petriča v Sp. Šiški je neki tat odnesel dne 15. f. m. več kg kositrove pločevine in medenine, ki jo je pozneje prodal v neki trgovini z železnino v mestu. Tatu so pozneje izsledili v osebi znanega postopača Gustcljna Š. iz Zelene jame. u— Izlet Jadranske Straže po Ljubljanici. V poročilu o tem izletu so po neljubi pomoti izostala imena nekaterih naiagilnejših sodelavcev pri tej prireditvi. Predvsem sta to gospoda Viktor Strlekar in Filip Pristou ter dame: Ilešičeva, Mencingerjeva, Plei-wcisova, Stojanovičeva, Sterkova in Volkova. u— Srednješolski vod Streljačke družine v Ljubljani. Danes ob 17. se vrši članski sestanek, obvezen za vse člane. Zbirališče pred areno Narodnega doma. Važno! Kdor se sestanka trikrat ne udeleži, Je brisan! u. Tovariši Preporodašl! Vsi, ki stanujete v Ljubljani, se danes v soboto ob 18. polno-številno udeležite sestanka, ki se vrši v svrho reorganizacije »Preporoda«. Med drugim bo govoril tudi tov. akademik V. Iskra. Vsi in točno! u— T. K. Skala. Projektirani izlet na Voj-ščico se vrši v nedeljo 19. t. m. Odhod z jutranjim vlakom ob 5.23 — in ne v soboto zvečer, kakor je bilo včeraj pomotoma v »Slov. Narodu« objavljeno. u— člane ljubljanske »Edinosti« ponovno opozarjamo na današnjo proslavo 10 letnice majske deklaracije, ki se vrši ob 20. v društveni sobi, Gajeva ulica 2-T. Dovedite tudi svoie prijatelje in znance. u— Koncert na Strelišču pod Rožnikom se vrši v nedeljo, dne 19.4t. m. ter v naprej vsako nedelio do preklica. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. 925 Iz Maribora a— Obisk češkega žumalista. V sredo zvečer se je ustavil v Mariboru na potovanju v Dalmacijo glavni urednik »Selških Listov« v Olomucu g. Jan Vedek, ki je obenem agilni član olomuške Jč Lige. Zato je posetil tudi mariborske delavce v Ligi, popoldne pa si je v spremstvu urednika mariborskega »Večernika« g. Cirila Golouha ogleda! srednjo vinarsko šolo, ki sta mu jo IJubeznjivo razkazala dva profesorja inže-njerja. G. Vedek ostane dalie časa v naši državi na študijskem potovanju. Na povratku pa si bo ogledal tudi Savinjsko dolino, ker se zlasti zanima za hmeliske nasade. a— Razstavljalcem. Razstavljalni odbor Slov. obrtniškega društva v Mariboru obvešča vse prebivalce, da morajo svoje razstavljene predmete prevzeti na razstavnem prostoru v pondeljek, 20. junija dopoldne. Nagrade, diplome in priznanice se bodo razdelile teden dni pozneje. Kje in ob kateri uri bo pravočasno razglašeno. a— K slavnosti in popoldanskemu izletu češkega kluba so vabljeni vsi prijatelji Čehov, zlasti pa člani JČ Lige, da vidijo uspehe smotrene češke vzgoje v inozemstvu. a— Razsvetljava iz parka k Trem ribnikom. Prejeli smo : Krasna zgradba paviljona pri Treh ribnikih in okolica sta tako vabljivi, da se sprehaja tam mimo in preko Lovskega doma tja gori na bregove dnevno na stotine meščanov med mirni tudi rnno go uglednih tujcev. Vsi ti izletniki občudujejo krasno prirodo, osobito pa impozantni razgled tia doli preko Slov. goric. Istočasno pa se tudi zgražajo in obsojajo krčevhsko občino, da ni cesta okoli Treh ribnikov vsaj do Lovskega doma razsvetljena. Tudi mariborska občina bi morala za to skrbeti in r.ieno mestno električno podjetje naj gre za udobnost meščanov. Prosimo torej merodai ne oblasti, da naj se potrudijo, da bi se sedaj obenem, ko se bo napeljala elektrika do paviljona, podaljšala do Lovskega doma. Saj je tam čisto skupaj 22 hiš in bi posestniki čisto gotovo za napeljavo prispevali vsak svoi delež. a— Z rešilne postaje. V dravskem kopališču je pri kopanju tako nesrečno padel 11 letni Ivan Turk, da si je izvll iz členka desno roko in ga je morala rešilna postaja odpeljati v bolnico. — Na državni cesti pro ti Bresternici pa se je ponesrečil 50 letni kolesar Štefan Keberling, delavec v Studen cih. S potolčeno glavo je prišel na rešilno pestajo, kjer so mu nudili prvo pomoč. a— Zaključek češke šole bo v nedelio dne 19. t. m. ob 10. dop. v meščanski šoli v Can karjevi ulici. Vhod iz Razlagove ulice. a— Mariborski Sokol je privabil s svojim izletom v SIovenjgTadec toliko bratov in sester, da ie prišlo samo iz Maribora nad tisoč oseb. Tudi sicer Je bila udeležba zelo lepa, tako da je izlet koroškega sokol. sega okrožja tako v moralnem kakor v gmotnem oziru sijajno uspel. a— Uspela prireditev je bila na Telovo veselica Jadranske straže na vrtu bivše kadetnice, kjer se je zbralo preko tisoč ljudi. Navzoči so bili tudi razni javni funkcionarji in odlični zastopniki mariborske družbe. Iz Celja Iz Kranja e— Narodnim volilcem! Ponovno opozarjamo vse volilce, da sta volilni pisarni Samostojne demokratske stranke za volišče I. (v meščanski šoli) v Zvezni tiskarni in za volišče II. (mestni magistrat) v rdeči sobi celjskega Narodnega doma. Varuha prve skrinjice na volišču I sta: Zorko Anton in Lesničar Janko, na volišču II. prof. Mrav Ijak in dr. Milan Orožen. Vsako event nasilje ali pregrešek zoper svobodo volitev javite takoj eni izmed volilnih pisarn, na volišču pa predstavnikoma skrinjic. Vsak volilec naj izvrši svoio volilno dolžnost že v dopoldanskih urah, nato pa se naj takoj Javi v svoji volilni pisarni. Nasprotniki delajo z vso paro, da bi se narodni volilci volitev ne udeležili. Kdor se da pregovoriti ali pa iz katerih koli zasebnih ozirov ne bo vršil svoje volilne dolžnosti, ko gre za slovenski občinski zastop v celjskem mestu, ni nič boljši od onih, ki vodijo odkrito z našimi vekovnimi narodnimi nasprotniki. Vsak narodni Celjan mora vreči svojo krog ljico samo v 1. (prvo) skrinjico. c— Celjskim nameščencem! Delovna večina v občinskem svetu, zlasti pa zastopniki Samostojne demokratske stranke so morali slišati od klerikalcev in tudi od nekaterih radikalov hude očitke, da so dobili mestni uslužbenci po njihovem predlogu in sklepu službeno pragmatiko ter s tem stalnost in možnost, da se lahko brezkrbno posvečajo svojemu delu v dobrobit mestne občine celjske. Za to ste pa javni nameščenci dobili od radikalov podaljšanje ne-stainosti za nadaljna tri leta, prazne obljube, da se Vam v kratkem izplača razlika na službene prejemke, zmanjšanje draginj-sih doklad, s pomočjo klerikalcev na, ki so bili na vladi, še vrhu tega redukcijo železničarjev, prevedbo služiteljev in zvanični-kov na dnevničarje, in še to nesrečo, da bo lahko odslej neki odbor za štednio delal z Vašim činovniškim zakonom, kar bo hotel. Privatni nameščenci pa morajo po krivdi kleroradikalne vlade plačevati sedaj ogrom na davčna bremena. Kdo izmed Vas bo pač dal na svojo čast m poštenje, da bi še volil s svojimi najhujšimi stanovskimi sovražniki?! Vi spadate v vrste -poštenih in nacijo-nainih meščanov, zato pa morate oddati svoje glasove edino le v prvo skrinjico! e— V boiu za prave ljudske zastopnike Je razposlal volilni odbor kleroradikalne nemške koalicije Tazne pamflete na vse volilce, ki so sploh v volilnem imeniku. Vse Celje se danes smeje tej komediji in zbija svoje šale na račun tistih, ki so mislili, da bo to bogve kak trumf proti Samostojni demokratski stranki. Omenjamo še to, da je med »pravimi ljudskimi zastopniki« na kan didatni listi združenih strank med prvimi 20 kandidati nič mani kot 2 direktorja, 1 upravitelj, 2 hotelirja, 1 lekarnar in 6 odvetnikov, odnosno pravnih zastopnikov. c— Iz zbirke kleroradikalnih laži in obrekovanj. V Jelačinovem listu smo čitali grde napade na demokratsko stranko v Celju zaradi mestnega cvetličnjaka, Celjske koče in parnega kopališča, češ kako slabo so tu gospodarili. Informirali smo se tozadevno pri bivšem županu in finančnem referentu in smo se na podlagi stvarnih dokazov prepričali, da so vse te zadeve v popolnem udu. Obračuna o cvetličnaku in Celjski koči Je obravnaval ter soglasno odobri! finančni odsek in plenum občinskega sveta za odobritev one vsote, za katero se ie stvarno utemeljeno prekorači! proračun, pa so klerikalci, radikali in Nemci v bivšem občinskem svetu ravno tako glasovali, kakor De lovna večina. Parno kopališče še ni bilo nikdar aktivno, ker ni dobičkanosno podjetje, ampak občekoristna mestna institucija. V to kislo Jabolko bo moral vgrizniti tudi bodoči finančni referent in makar bo iz kleroradikalno-nemške koalicije. e— Na radikalskem volilnem shodu .ie neki govornik oklevetal tudi bivšega župana dr. Hrašovca, češ da si ni upal podpisati majske deklaracije. Po naši ugotovitvi pa ni podpisal deklaracije samo g. dr. Hrašovec, ampak tudi člani niegove rodbine. Dasi o nesramnosti te trditve nismo niti za trenotek dvomili, objavljamo vendar tudi ta primer, da se lahko celjsko občinstvo, zlasti pa iia radikalnem shodu navzoči volilci, ki še držijo nekaj na svoie poštenje, prepričajo, kako daleč ie padla radikalna politična morala, da vedoma blati narodnega moža, ki je stal deset in desetletja in celo v zelo hudih časih v vrsti naiodličnej-ših prvoboriteljev za slovenske pravicc in mnogo tudi pripomogel k ujedinjenju našega naroda. e— Konec radikalne strahovlade. Najhujši udarec celjskim radikalom ie bil zadan z razpustitvijo Narodne skupščine in z razpisom volitev. Sedaj ugibajo med seboj, kam bi se nagnili. Čutijo, da Je firma NRS postala insolventna. Ni več onega foruma, kamor bi zahajali razni gospodje v svrho intervencij za svoje člane in proti nasprotnikom. Kakor je to hudo za gg. slovenačke radikale, tako ie to dobro in razveseljivo za vse one ljudi, ki so trpeli pod tem režimom. Neprilično se ie stvar uredila v Beo gradu za celjske radikale. Skupina ljudi, ki jih ni združevala nobena ideja, ki jih je vzdrževala skupaj samo sovražnost in sebičnost, ie izgubila s propadom radikalne stranke tla. Našim radikalom ie odprta samo ena pot. Po razkroju preiti v klerikalne vrste ali Pa pomnožiti celjsko nemškutarijo in oditi tja, od koder so izšli. Celjski volilci vseh stanov, rešeni radikalne more, bodo oddali dne 19. t. m. svoje glasove edini narodni listi Samostojne dem. stranke. r— Sijajno uspelo gostovanje ljubljanske opere v Kranju. V sredo zvečer in na praz= nik popoldne je gostoval na kranjskem odru v Narodnem domu ljubljanski operni in operetni ansambL Obakrat je bila gic= dališka dvorana nabito polna občinstva, zlasti drugi dan je bilo opaziti tudi mnogo udeležencev iz Radovljice, Tržiča in Jest* nie. Opera aSeviljski brivec® iu opereta »Grofica Marica« sta s sijajno izvedbo so* listov, zborov, orkestra zadivili publiko do entuzijastičnega odobravanja. Kakor je bi« lo pričakovati, je «Grofica Marica« najbolj avlekla«. Poleg vseh operetnih solistov in solistinj jc zlasti g. Janko kot Pcnižek fa« sciniral občinstvo s šlagerji iz kranjskeg-a lokalnega ambijenta. Oba večera so prejeli nastopajoči številne šopke in mnogo cvet; lic. Kranjski oder je dokaj srečno prc-tal preizkušnjo in je upati, da gostovanje ljub« ljanske opere ni bilo prvo in zadnje, ampak da bomo v prihodnji sezoni imeli večkrat priliko občudovati goste. Čitalnica je pri« redila z lastnim orkestrom po obeh pred« stavah lepo animirana zabavna večera, pri katerih so se stiki ljubljanske opere z do* mačimi krogi šo bolj utrdili. r— Poslovilni sprevod ponesrečenih bras tov Čehov. Na Telovo popoldne je kram« sko prebivalstvo sočutno in v lepem števi« lu spremilo na zadnji poti oba brata Kli« meša, rodom iz Prerova na Moravskem, ki sta našla 3. junija pri Zidanem mostu skupno tragično smrt. Pri pogrebnih opra« vilih pred mrtvašnico je zapel moški zbor kranjske Narodne čitalnice dve žalostinki v slovo. Nato se je formiral sprevod s kr* stama, ki sta bili položeni v avtomobil ljubljanskega pogrebnega zavoda. Udeležil se je sprevoda tudi kranjski Sokol z moč« no četo v krojih in zastavo. Na kolodvo« ru se je poslovil župni starosta br. Janko Sajovic v imenu Sokolstva. Trupli so odi poslali po železnici v domači kraj na Če« škoslovaško. r— Oddaja poštne vožnje. Ljubljanska poštna direkcija je razpisala zadnjo ustno komisijsko licitacijo za oskrbo poštne vo« žnje na progi K ran j sk o lod vor, Kranj»mesto in Kranj«Kokra za dne 23. t. m. ob 11. v mestnem občinskem uradu. Dne 24. t. m. ob 11. se vrši v občinskem uradu v Cer« kljah ofertalna licitacija za poštno vožrno na progi Kranj«Cerklje. Vožnja se odda za dobo od 1. oktobra 1927. do 30. septem« bra 1928. Natančnejši pogoji so razvidni pri občinskem uradu v Kranju. r— Gradbena akcija Lastni dom. Nedav* no ustanovljena gradbena zadrug-a Lastni dom pod vodstvom direktorja g. Košnika in agilnega odbora prične kljub velikim težkočam v kratkem času z zgradbo stano* vanjskih hišic. Več interesentov sc je že odločilo za zgradbo in sicer na bivšem Mayerjevem zemljišču v kokrskem pred« mestju. Iz Litije i— Sestanek volilcev. V sredo zvečer se je vršil v gostilni «Pri Mešku« sestanek vo« lilcev «Gospodarsko«socijaIne Iistc», ki ima pri občinskih volitvah dne 26. t. m. drugo skrinjico. Ob jako lepi udeležbi sta poro=-čala o podrobnem ag-itacijskem delu g. Fr. Lajovic ter g. Tinko Kunstler. Pa tudi s strani volilcev .je bilo iznešenih par jako praktičnih in vpoštevanja vrednih predlo« gov. Po pregledu volilnih imenikov so se določili za posamezne okoliše volilni zaup« nik i. i— Kopalna sezona. Zadnje dni se je Sa« va že toliko ogrela, da zadovolji tudi raz« vajence. Posebno na praznik je bilo na obeh bregovih jako pisano življenje. Po« hvalno za Litijo jo dejstvo, da že več se« zon zaporedoma ni bilo slišati o kaki tat« vini obleke kopalcem. i— Poziv Sokolom. Udeležite se v čim večjem številu javne prireditve bratskega Sokolskega društva v Zagorju, ki sc vrši to nedeljo! Iz Trbovelj t— Popravljamo. V včerajšnje poročilo c shodu SDS v Hrastniku sta se vrinili dve tiskovni napaki, ki občutno kvarita smisel. Namesto «SLS se naslanja na cerkev, ven« dar ne bo mogla nikjer nazaj« se ima gla« siti «SLS se naslanja na cerkev, vendar ne bo mogla nikjer nsprej», namesto «Mi smo stranka Srbov, Hrvatov in Slovenccv. Kot taki smo močnejši od klerikalcev in imamo vse pogoje, da sc živimo«, pa se ima gia« siti: «Mi smo stranka... Kot taki smo močnejši in imamo vse pogoje, da ^e širi* mo». t— Kumica gasilskega donia. K jutrišnji proslavi gasilskega društva v Hrastniku sporočamo, da ho kumica novega gasilske« ga doma ga. Stana Roševa, soproga vele« posestnika g. Ferda Roša. t—■ Na rudniškem odvalu v Hrastniku se je ponesrečil rudar Gabrič. Odpeljali so ga z zlomljeno nogo v rudniško bolnico. t— Resolucija za ureditev rudarskih raz« mer. Na shodu Samostojne demokratske stranke v Hrastniku 16. t. m. je bila soglas« no sprejeta sledeča resolucija, v kateri pro« si rudarsko delavstvo poslanca dr. Pivka, da intervenira zanj: 1. Štirinajstdnevna plača-. Pri mesečnem izplačevanju, kot je sedaj v navadi, jc delavstvo zelo prizade« to. Razen tega pa je tudi zakon potrjen o 14dnevni plači. Vse strokovne organizacije «o že podale svoje pritožbe, pa brez uspe« ha. 2. Ureditev rudarskih mezd. Zaslužek rudarskega delavstva je pod eksistenčnim minimumom. Prosimo g. poslanca, naj sku-ša izposlovati, da pride v vse revirje po« sebna komisija, ki naj ugotovi dejanski položaj. Naši rudniki plačujejo tudi i/pod minimalne plače a Din 40. čeprav napravi delavec akordant dve tretjini storitev, kot je bilo sklenjeno v pogodbi z družbo. Po« sledica jc, da jc delavstvo ogromno zadol« ženo pri trgovcih in obrtnikih ter da se je bati, da bodo trgovci ustavili oddajo živ« Ijenskih potrebščin zadolženim rudarjem. Govori se, da je dolg delavstva v trbovclj« ski občini naraste! na 15 milijonov Din. 3. Redukcije. Reducira se delavce, katerim niso dani pogoji za preživljanje, medtem ko se take delavce, ki se lahko preživljajo brez zaslužka pri rudniku, pusti v službi oz. se jim daje čez poletje dopust. Prosi« mo, da se skuša to dejstvo v bodoče od« praviti. 4. Zakon o zaščiti delavstva. Pro« simo g. poslanca, da se zavzame za čim« prejšnjo uzakonitev takega zakona o za« ščiti delavstva, v katerem naj se primer« no upoštevajo obratni zaupniki tako pri določanju krajevnih pogodnin glede lasluž« ka kakor pri drugih sličnih zadevah. 5. Sh kartiranje delavstva. Obratna vodstva tira« jo delavstvo pri njegovem delu do nadčlo« veške izrabe njegovih sil. Vedno sc jim zdi, da je premalo storitve, pri čemer pa krajevnih prilik dela, ki otežujejo visoko sioritev, niti najmanj ne upoštevajo. Na« dalje zahtevajo obratna vodstva nadurno delo pri spravljanju premoga zaposlenih, delavcev, kar ima za posledico praznovas nje delavnikov med tednom. 6. Smodnik V zadnjem letu sc nam je strelivo podra« žilo od -12 para na 25 Din. Delavstvo je s tem zelo oškodovano, ker nam je TPD. obenem odvzela araginjske doklade ter dala na ta račun le 20 odst. krajevne de* lovne pogodnine. Iz Zagorja z— Cvetlični dsn. Udruženje vojnih in» validov v Zagorju, priredi v nedeljo dos poldne cvetlični dan v prid vojnim žrtvam, vdovam in sirotam. z— Javno predavanje. V nedeljo ob 9. riop. priredi NSZ v Sokolskem domu jav* no predavanje dr. J. Bohinjca o «Socijalni zakonodaji in občinski upravi*. Glede na bližajoče obč. volitve je snov predavanja 7.a vse volilce zanimiva, in naj se predava* nja sigurno vsi udeleže. r— Poučni izlet. Na sestanku rokodelske in kolektivne zadruge, ki se je vršil na Te« lovo v prostorih g. Grčarja v Zagorju, se ie sklenilo, da prirede mojstri s svojimi učenci dne 24. in 25. julija t. 1. poučni izs let v Tržič. Obenem si ogledajo Kranj in tamcšn.ie industrijske naprave. z— A* občinskim volitvam. Prihodnjo ne. delio, 26. t. m. sc vrše občinske volitve. J. skrinjica je Narodnega delavstva. II. skrinjica pa Narodnosgospodarska. Agitis rajmo te dni vsi, da se naše vrste zopet pomnože. S tem damo nasprotnikom na razne časopisne napade najboljši odgovor. z— Zagorjani in okoličani! Jutri vsi na prireditev našega Sokola! Iz Laškega 1— Razvitje sokolskega prapora se jc v rs šilo ob veliki udeležbi občinstva, zlasti tu* di onega iz daljnejšili krajev Litija, Zagor* jc, Trbovlje, Hrastnik, Dol, Brežice, Celje, St. Jur, Žalec i. dr., zelo lepo. Bila je ena najboljše uspelih prireditev v našem trgu. Vreme nam je bilo ugodno in ko je pri raz* vitju prapora porosiio z neba, so navzoči rekli, da je najvišji šef ccrkvc poslal svoj blagoslov. 1— Kandidatne liste za obč. volitve so nabite, prva jc demokratska, druga je »združena* lista vseh ostalih strank. Ljuds .ie postajajo pred listama ter zbijajo šale na račun tc zmešane liste. Nedeljska «Slos venčeva» priloga bo baje prinesla skupno sliko vseh kandidatov druge liste iu upajo klerikalci, da bo to močno vleklo in po* tegnilo. 1— Poslovanje okr. zastopa Laško. G. Iv. Deželak jc dal pisati in priobčiti v 131. štev. «Slovencai> dopis, ki sc v veliki meri bavi z mojo osebo. V kolikor je to radi jezuitskih zavijanj mogoče, bom z imeno* vanim gospodom obračunal drugod. — V obrambo gg. bivših sosvetnikov in name* ščencev okr. zastopa pa izjavljam kratko: Laž je, da bi se zgodila z mojo ali brez moje vednosti kakršnakoli nepoštenost v škodo okr. zastopa ali davkoplačevalcev, res pa jc, da so sc take nepoštenosti in ne* rednosti že zgodile pod novim g. gerentom in to tudi z njegovo vednostjo. — Dr. Fran Roš. I— Delovanje okrajnega zastopa v La* škem. Pod tem naslovom se je «SIovenec» v zadnjih dneh v dveh daljših člankih bas vil z našim okr. zastopom ter odgovarjai na stvarno kritiko, ki jo jc prinesel Vaš cist. Prvi članek kaže. da je klerikalce najs bolj zadel očitek lahkomiselnega zapTav* lianja denarja pri nakupovanju «murodols ske živine«. Ker pa «Slovenec» ne najde stvarnega zagovora, odgovarja njegov do--pisnik z žalitvami in psovanjem in upra* vičuje storjene napake s tem, da jc ccio akcijo radi nakupa živine vodil kmetijski referent. Nam jc cgalno, kdo jc bil vodja, pribijemo samo dejstvo, da se denar, ki ga je prejšnji okr." zastop namenil- za nas kup živine res murodolske pasme ni v po* rabil v ta namen, marveč se je z njim nakupila živina, ki ima več krvi hrvatskih huš nego murodolske krvi. Iz tega razloga jc tudi vseeno, če je gerent Hrastnik o ds gnal domov eno tciico ali tri krave in je resnica, da je «preostalo* preko 15 glav, ki jih niso hoteli kupiti oni, ki so kavcijo položili, in se je ta živina nato oddala pod polovično ceno ter jc bil pri tem udeležen tudi gerent. Stvar kriči po strogi preiskavi, g. vel. župan se pa nc zgane. Pregledati se mora po strokovnjakih vsa živina, pa tudi vsi računi, in potem bomo govorili naprej. V" drugem članku se napada prejšnji so» svet. Njegova stvar je, kako bo na te na« pade odgovoril. Reči moramo le, da je po» stopanje »Slovenčevih« dopisnikov in okr. huiskačev silno zahrbtno, ter so sumniče* nja pavšalna in proračunjena samo za vos lit ve. Iz Tržiča č— Majski zleti. Minuli teden so napra* vili učenci meščanske šolo pod .vodstvom učiteljstva običajne majske izlete v razne kraje na Gorenjskem, a četrti razred je napravil poučno ekskurzijo v Zagreb, kjer je oblastni odbor Pomladka Rdečega križa preskrbe! brezplačna prenočišča v Gasil* skem domu, ceneno prehrano dnevno 10 dis narjev v zagrebški Prehrani in razne druge ugodnosti. Tu se vidi pomen Pomladkarske organizacije in d.cla.za mladino. Zagrebška mestna občina je dala za vse udeležence brezplačno vozno karto za čcsfno železnico v vse smeri in za "neomejeno število voženj, uprava Narodnega Kazališta pa brezplačne vstopnice za predstavo »Peg. srček moj-». Tako so učenci spoznali- ob malih stroških drugo jugoslovensko prcstolico in odnesli iz Zagreba najlepše vtise. Nazaj grede so se ustavili v Litiji, kjer so si ogledali tas mošnji rudnik za svinec, živo srebro in cis nober. G. ravnatelj rudnika jim je na Ijus bezniv način predočil zgodovino rudarstva po naših krajih. Rudnik v Litiji je gotovo presegel že starost 2000 let. V njem so ko= pali že Kelti in Rimljani. Sledili so jim s pravim strokovnim pojmovanjem naši pras dedje, dokler jih ni protireformacija s svo« jim nečloveškim preganjanjem pregnala v tuje dežele, kjer so ši oni pravi rudarji poiskali novo domačijo. Ostali so le lajiki in od tedaj zaznamujemo upadek rudar* stva na Slovenskem. V svobodni domovis ni pa upa g. ravnatelj povzdigniti rudnik na veliko višino, ki zavisi samo od delavs nosti mladega naraščaja, ki se mora odreči radi napredka pogubnemu vplivu alkohola. Za svoje rudarje snuje malo rudarsko šolo, da vzgoji pazniško osobje. Učencem je pos lagal na srce obisk rudarske šole v Celju, zakai izgledi za dobre službe so v rudarski stroki mogoče najboljši. Učenci so se za ljubeznivo razlaganje in razkazovanje rud* Jiiških naprav iskreno zahvalili in zapeli v slovo par lepih pesmic. S tega poučnega iz* leta pa so prinesli seboj najlepše navodi* lo za svojo bodočnost. Da je bilo učencem mogoče prirediti tak poučni izlet v Zagreb iu Litijo, so priredili sami preteklo soboto poslovilno Akademijo, v ta namen pa je še daroval g. Karoi Globočhik, tovarnar kos in srpov v Tržiču, znatni znesek 400 Din, za kar so mu učenci iskreno hvaležni. Šport Jutrišnje motorne in kolesarske dirke V nedeljo se vrše motorne hitrostne in kolesarske dirke kluba kolesarjev in motos ciklistov Ilirija. Začetek dirk točno ob 14. uri popoldne. Proga Kran j (Gaštcj) s Mcds vode km 10. Do sedaj so prijavljeni najs boljši dirkači Jugoslavije Strban, Kunej, Glojnerič, Stuzzi, Vodišck, Zalokar, Baus man in dr. Tudi za kolesarske dirke vlada veliko zanimanje, ker v letošnji sezoni pr* vič nastopita Soiar in Kosmatin. Iz Zagrcs ba so prijavljeni Sovič, Koržinck, Banck, Osrcčki, šturman in dr. Zagrebški dirkači so si včeraj progo ogledaii ter pridno tres nirali. Istotako jc bilo tudi večje število ljubljanskih motociklistov in kolesarjev na progi pri treningu. Dirkalna proga jc od Kranja do Jeperce zelo povoljna. Zadnji kilometer je pač-nc« koliko defekten, posebno tik ob izhodu va* si Jeperca pri znanem ovinku, kar bo go* tovo vplivalo na rezultate. Tehnična koiuis sija kluba posluj^, dnevno od 13. do 14. uro v kavarni Prešeren. Telefonski klic predsednik 2809, podpredsednik 2662. P. t. občinstvo se vljudno opozarja, da bo dirkalna proga strogo zastražena ter bo prekoračenje iste za časa dirke najstrožje prepovedano. Posetniki dirke se bodo lahs ko poslužili ljubljanskih avtotaksijev, ker so isti za dovoz k tej dirki določili znats no znižane cene. Občinstvo se torej vljuds no prosi, da si pravočasno preskrbi prosto* re v avtostaksih. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. P. t. avtomobiisk, izletniki, kateri nas meravajo pasirati dirkalno progo Medvodes Kranj od km 13 do km 23 med časom od 13.45 do 14.45 se vljudno naprošajo, da bi se od gostilne Bohinc nad Medvodami pos služili paralelne ceste preko Iiraš in Dru* lovke. Siužbeno iz LLAP.: Dvomatch Ljublja* na : Zagreb. Ljubljanski lahkoatletski pods savez priredi v nedeljo 17. julija 1927. ob 10., z nadaljevanjem ob 15. uri na igrišču SK Ilirije lahkoatletični dvomatch Ljubljas na : Zagreb. V slučaju, da je igrišče zases deno, se vrši tekmovanje na prostoru ASK Primorja ob istem času. Tekmovalni pro* gram dopoldne ob 10.: 1. tek 100 m, 2. met krogle, 3. skok ob palici, 4. tek 1500 m, 5. met kopja, 6. skok v daliavo z zaletom, 7. tek 400 m; popoldne ob 15.: tek 200 m, 2. skok v višino z zaletom, 3. met diska, 4. tek 800 m, 5. met kladiva, 6. tek 5000 m, 7. troskok, 8. 4 X 100 m. — Tekmovanje se vrši brez handicapa, brez predtekmos vanj in brez prijavnine. Vse prijave mora ZLAP poslati najpozneje do 9. julija na naslov M. Pevalek, Ljubljana, kavarna Evs ropa. LLAP mora prijave takoj odposlati JLAS v Zagrebu, ki izvede žrebanje. Tek= movanje se vrši po tekmovalnem pravilnis ku JLASa. Tekališčo je iz leša, dolgo 385 m (oz. ako se vrši na prostoru ASK Pri s morja, 396 m) in ima dva nedvignjena zas voja. — Vsak podsavez sme postaviti za vsako poedino disciplino po 2 tekmovalca, za štafetno tekmovanje pa po eno moštvo; pred startom pa lahko nadomesti prijav* ijene tekmovalce z rezervami. V slučaju neodločnega izida v poedinih disciplinah odloča žreb. Pravico nastopa za barve po* edinega podsaveza imajo samo po istih pod savezih in po JLAS verificirani atleti. Klas sifikacija: I. mesto šteje 5 točk, II. mesto 3, IIJ. mesto 1; pri stafetnem tekmovanju I. mesto 10 točk, II. mesto 6 točk. V slus čaju, da dosežeta oba podsaveza enako šte* vilo točk, zmaga v odnosnem letu oni pods savez, ki je postavil na tekmovanje manj tekmovalcev, v slučaju pa, da je tudi to število bilo isto, zmaga oni podsavez, ki je dosegel večje število prvih mest. SK Ilirija nogometna sekcija. Danes v soboto sestanek B moštva in rezerve ob 18.30 na igrišču v svrho postave preti SK Celju. Ilirija ; SA' Celje. V nedeljo ob 17.30 se vrši na igrišču Ilirije prijateljska tekma med I. b moštvom Ilirije in SK Celjem, večkratnim prvakom Celja. Slavija : Javornik. Prvak II. razreda Slavija se ima boriti za končno prvenstvo s provincijalnim prvakom Javornikom. Tek ma ima značaj prvenstva in prične ob 10. na igrišču Ilirije. SK Krakovo. Seja upravnega odbora se vrši danes ob 20.30 v gostilni «Mrak» na Rimski cesti. Udeležba strogo obvezna za vse odbornike. ASK Primorje, nogom. sekcija. Jutri, v nedeljo, ob 9. trening na našem igrišču med moštvom, ki je nastopilo proti Cons cordiji s Frivškom ter sledečimi igralci: Anžlovar (Dancu). Slamič, Turkovič, So* čan, Vidic, Koradini, Može, Jug I in II, Turi, Šenica, Bervar, Zalar, Pečar, Birsa. Popoldne skupen izlet k Savi. Zbirališče na igrišču ob 13.45. .4SA Primorje kolesarska sekcija. Das nes ob 18.30'V kavarni Zvezda važen sestas nek radi dirke kol. Ilirije. Prisotni morajo biti sledeči-dirkači: Kosmatin, Hvala, Za-, noškar, Skrabar. Šcnica, Cihlar. Nagodc, Kosmina, Pisel, Klopčar, Sefič, Ilieng. Vo--spernik in Šiškovič. Udeležba dolžnost. SK Slavija (nog. sekcija). Danes toč* no ob 20.30 pri Štoru sestanek članstva nog. sekcije. Sestanek je za člane I. moštva strogo obvezen. Istotam četrt ure preje kratka seja poslovnega odbora. Prosi sc točnosti. Športna reprezentanca SSLU. V nede-ljo 19. t. m. ob 16.30 se vrši izbirna nogo* metna tekma Slušateljev ljublj. univerze na igrišču ASK Primorja. Opozarjamo športno publiko na to izredno tekmovanje in nadejamo si njenega zanimanja za ono športno grupo, ki bo v bodoče zastopala našo univerzo. Vstopnina bo 3 in 5 Din. Kolesarsko društvo Ljubljanica Do= brunje priredi v nedeljo, dne 19. t. m. ko» lesarske dirke. Start in cilj v Zadvoru pri gostilni Jeriha. Začetek ob 15. Vabijo sc vsa kolesarska društva, da se je udeleže. Po končani dirki se vrši vrtna veselica. Skupni odhod kolesarjev jc iz Ljubljane, Sv. Jakoba trg ob pol 14. Resolucije svetovne gospodarske konference n. Trgovina. 1.) Svoboda trgovine. Utozdc in izTozne prepovedi. Konferenca smatra, da je po-\ ratek k dejanski prostosti mednarodne trgovine glavni pogoj za ugoden razvoj svetovnega gospodarstva. Dosedanje izkušnje so pokazale, da povzročajo ovire, ki se stavijo prosti cirkulaciji blaga in kapitala, težke gospodarske posledice, ki se ne morejo primerjati s pričakovanimi ugodnimi posledicami finančne in socijalne narave. Vlade morajo opustiti dosedanjo gospodarsko politiko, ki škoduje interesom dotične države kakor tudi interesov ostalih držav. Zato priporoča konferenca, da vlade cim prej sklenejo konvencijo glede prepovedi in ome jilev pri izvozu in uvozu na podlagi načrta, ki ga je izdelal gospodarski odbor Društva narodov (tozadevna diplomatska konferenca vlad se bo vršila 14. novembra t. L), da se onemogoči izigravanje načel tc konvencije potom izvoznih carin, konlingeatiranja, sanitarnih odredb itd., da se ne ovira prosta cirkulacija kapitala in nakup ter izvoz deviz v svrho plačila uvoženih dobrin. Državna in privatna podjetja. Glede na dejstvo, da posamezne vlade zahtevajo različne privilegije za podjetja (trgovska, industrijska, transportna itd.), pri katerih so soudeležene ali jih kontrolirajo, ugotavlja konferenca, da so take ugodnosti neupravičene, ker ustvarjajo neupravičene razlike med podjetji iste stroke in kršijo principe proste konkurence. Zato priporoča, da se v bodoče podjetjem ne smejo več ugoditi slič-ni privilegiji iu ugodnosti. Zakonsko in reglcmentarne določbe gledo mednarodne trgovine. Konferenca priporoča sklenitev mednarodne konvencije glede poenostavljenja carinskih formalnosti, izenačenja različnih zakonov o čeku in menici ter trgovinskih razsodišč in glede onemogočanja nelojalne trgovine. Ugodni vpliv protokola glede priznanja veljavnosti razsodišč«; klavzule v pogodbah trgovinskega značaja (24. novembra 1923) ne more priti do veljave, dokler se ne zagotovi izvršnost takih razsodb. Postopanje z inozemri ali inozemskimi družbami v gospodarskih in fiskalnih zadevah. Konferenca smatra, da je priznanje zakonskih, administrativnih in fiskalnih garancij inozenrcem in inozemskim tvrdkam, katerim je dovoljeno udejstvovati se v trgovini, industriji aii na vsakem drugem polju, odnosno katerim je dovoljeno bivanje v državi, temeljni pogoj za gospodarsko sodelovanje narodov. Zato predlaga, da sklenejo države na podlagi principov, osvojenih od Društva narodov in Mednarodne trgovske zbornice, medsebojne pogodbe, v katerih naj bo stališče inozemcev v gospodarskem, iuridičnem in fiskalnem oziru jasno precizirano, da se skliče diplomatska konferenca, ki naj izdela tozadevno mednarodno konvencijo in da se pri sestavljanju omenjenih pogodb upoštevajo nastopne toeke: enako postopanje z vsemi k udejstvovanju v državi pripuščenimi inozemci; pogoji za udejstvo-vanje inozemcev in inozemskih tvrdk v trgovini, industriji aH na kakem drugem polju; stališče teh oseb in tvrdk v pravnem in fiskalnem oziru. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju Na Vidov dan v letu 192tj. se je [»oslovi] od zavoda in od nas prezaslužni dr. Fran Jurlela, ki je- pomagal v letu 1883. kot mlad odvetniški koncipist, da se je ustanovila ta prekoristna zadruga v podporo in zaščito našega domačega prebivalstva. Med najhujšimi boji in pritiski je vodil dr. Jurtela naš mladi slovenski zavod in mu načeloval od leta 1898. vse do svoje smrti; v najhujši dobi je posvetil vse svoje moči v prid domačinom, ki so iskali pomoči in v proapsh našega narodnega dela. Tisoči se imajo le njegovemu požrtvovalnemu in nesebičnemu delu zahvaliti za olajšanje ali celo rešitev v gmotnih stiskali, zahvaliti pa se mu -'ma tudi zadruga za svoj le.p razvoj iu za svoj današnji trdni polažaj, ki ga zavzema med denarnimi zavodi, kakor nam pokazujeio številke iz računskih zaključkov za leto 1926: Denarni promet Zadruge 30,48(5.859.43, vpisanih deležev 33.896.75, stanje hranilnih vlog 16,402.965.56,- stanje posojil 9,295.122.76, stanje naložb pr-i drugih denarnih zavodili 7,400.612.76, stanje vrednostnih papirjev 85.280.00, stanje obeh rezerv s pripisom či-' stega dobička iz leta 1926. (ki je znašal 135.237.12 Din) 725.331 Din 32 par. Pri tej priliki si še oglejmo izkaz pošlo-; vanja zavoda za čas njegovega obstanka, to-je od 1. januarja 1884 do danes, in to v glavnih obrisih: Od leta 1884. do leta 1898. je naraslo število zadružnikov cd 360 na 4430 z vplačanimi deleži 52.322 fl., hranilne vloge od 35.512 na 744.720 fl.; dana posojila od 49.143 na '790.262 fl. in rezervni zakladi od 722 na 96.000 fl. Že do te dobe je dal zavod iz čistega dobička v dobrodelne namene 17.000 fl. — Zavod je cvetel tako naprej od leta do leta ter pridno daroval čisti dobiček v dobrodelne in kulturne namene Slovenstva v Ptuju in okolici, tako da naštejemo v dobi od 1898. do 1921. v te svrho darovanih 160.000 K, v nadaljnjih letih pa še v letu 1921. 13.000 Din. — Po smrti načelnika dr. F. Jurtele je prevzel načeistvo že dolgoletni član načelstva g. Fran Toplak, davčni upravitelj v pokoju, ki je že prej pri zavodu ves čas vneto in vestno deloval. Ostali člani načelstva so še gg.: odvetnik dr. Tomaž Horvat, kom. svetnik Anton Jurca, gimn. ravnatelj dr. Josip Komljanec, gostilničar Franc Mahorič in trgovec Al. Senčar, vsi v Ptuju. Želimo, da bi zavod tudi v naprej žel najboljše uspehe, ki naj služijo v prid našemu domačemu prebivalstvu in kulturnim potrebam našega slovenskega živtya. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Pšenica: baška, 75/76 kg, 2%, 1 vagon 317.5. Turščica: baška, 1 vagon 185; baška Indjija, 8 vagonov 185; baška, za julij, Sisak, 20 vagonov 185; baška, za avgust, ma-gacin Novi Sad, 5 vagonov 200; banatska, 16 vagonov 180. Moka: baška c0», 1 vagon 465; baška, <2>, 3 vagone 437.5—440: baška -6», 2 vagona 390 — 400. Tendenca prijazna. Mariborski svinjski sejeju (17. t. m.) Dogon 135 svinj, 9 ovc in 1 koza. Cene: prasci, 5—6' tednov stari 72 — 100, 7—9 tcdiidv 150 — 200, 3-4 mesece 320 — 350. 5—7 mesecev 450, 8—10 mesecev 550 — 650 Din. komad, 1 kg žive teže 9.50 — 11, mrtve 15 do I,? Din. Prodalo se je 70 svinj. = Stanje vinogradov v ormoško - ljutomerskem okolišu. Pišejo nam: Nastavek odgovarja letos povprečno slabi srednji letini. Vreme je od pomladi naprej ugodno, Iako da so se mogla vsa vinogradniška dela pravočasno izvršiti. Cvet se je razen zelo zgod-ne vrste povsod dovolj hitro in pravilno razvijal in imamo danes vse vrste v polnem cvelu, odnosno že odcvetene. Grozdni sukač nastopa letos naravnost katastrofalno. Pri burgundcu in drugih ranih vrstah se lahko računa škoda 30 — 50 % nastavka, pri ostalih vrstah pa 10 — 25 %. Ta izguba je pa seveda glede na slab nastavek še kata-strofalnejša. Nekateri redki vinogradniki so uporabljali proti temu škodljivcu troje sredstev: cochinol, nosprasen in zelenilo Urania. Zaključne sodbe o teh sredstvih danes še ni mogoče podati, vendar pa se lahko reče: kolikor se trenotno da ugotoviti, so uspehi zelo majhni. Med praktičnimi vinogradniki se zelo pričakujejo navodila naših strokovnjakov, kako naj se v bran postavimo proti iej veliki opasnosti za naše vinogradništvo. V teh krogih je pač splošno mnenje, da bi bilo še najuspešneje mehanično pokončava-nje škodljivca. Strokovnjaki naj nam povedo, kako in kaj. Ce se p današnjem stanju govori o letošnji trgatvi, se pač mora reči, da se bo lansko leto pridelana množina težko dosegla. Lahko pa upamo na izvrstno •kvaliteto. Vina je v tem vinskem okolišu ie 4000—5000 hi. Fine kvalitete se zelo iščejo in prav dobro plačajo. V splošnem je trgovina z vinom mirna in tukaj cene niso poskočile, kakor se to poroča iz drugih produkcijskih krajev naše države. Lanska vina šo se v splošnem zelo dobro napravila. —r. . = Kongres Zveze obrtnih udruženj. V nedeljo in pondeljek se je vršil v Beogradu kongres Zveze obrtnih udruženj, katerega je otvoril podpredsednik Zveze gosp. Milan Stojanovič. Navzočih je bilo 200 delegatov iz vseh pokrajin naše države. V imenu hrvatskih obrtnikov je kongres pozdravil gosp. Ramuščak. v imenu slovenskih obrtnikov pa gosp. Engelbert Franchetti. Ena najvažnejših točk kongresa je bilo vprašanje skupnih ali deljenih zbornic. Zanimivo je, da so se delegati iz Srbije kakor tudi iz prečan-skih pokrajin izjavili za posebne obrtne zbor niče. Sprejet je bil predlog glede potrebe edinstva obrtnih pokretov v vsej državi in predlog glede ukrepov, ki so potrebni, da se v današnji gospodarski krizi obrtniku clajša delo. — Iz beograjskih poročil ni razvidno, če je tudi gosp. Franchetti, kot zastopnik slovenskih obrtnikov glasoval' ža ustanovitev posebnih obrtnih zbornic. Kakor znano, zastopajo vse slovenske obrtniške organizacije stališče, da mora tudi v bodoče obstojati za Slovenijo skupna Zbornica za trgovino, obrt in industrijo s samostojnimi odseki. — Z lesnega trga. Zaradi živahnega izvoza je tendenca na našem lesnem trgu dalje čvrsta. Povpraševanje inozemstva po našem blagu je vedno večje. Največ sc izvaža bukovega gradbenega lesa, in lo predvsem v Španijo, manjše množine pa v Anglijo in Italijo. Veliko zanimanje vlada za bukove hlode in frize. Tudi za hrastove hlode se je pojavilo nekoliko večje zanimanje, vendar pa ponudba še vedno znatno nadkriljuje povpraševanje. Gradbeni les iz Bosne in Slovenije se izvaža v velikih množinah, med drugim tudi v Madžarsko. V zvezi z velikimi investicijami, ki se bodo izvršile iz dolarskih posojil, je, tudi zanimanje domačih interesentov za gradbeni les zelo živahno. = Iz naše industrije vagonov. Kakor smo nedavno poročali, je avstrijska Staatseisen-bahngeselischaft (Steg) prevzela večino delnic Brodske tvornice vagonov. Pogajanja zaradi aktivne soudeležbe družbe <Šteg» pri tem podjetju, ki so se pred kratkim vršila s Prvo hrvatsko štedionieo kot patronančnim institutom, so končala s pozitivnim rezultatom. Kakor poročajo, so dunajski inženjerji že prispeli v Beograd. V svrho kritja izgub iz prejšnjih let bo uprava Brodske tvornice vagonov na občnem zboru predlagala redukcijo delniške glavnice na polovico. Istočasno poročajo, da se vršijo med jugoslovenskimi tvornicami vagonov pogajanja zaradi ustanovitve kartela. = Bilanca cSlavouije», d. »1. v Zagrebu. V sredo se je vršil redni obč.ii zbor ^Slavonije?, d. d. za lesno industrijo v Zagrebu. Iz bilance, ki je bila predložena občnemu zboru, je razvidno, da znaša izguba družbe 52.7 milijona Din. V svrho kritja te izgube je občni zbor sklenil reducirati delniško glavnico od.60 na 36 milijonov Din, rezervni, fond pa od 33,8 na 5.1 milijona Din. Družba je svoja afiliirana podjetja, ki so povzročila velik del izgube, sanirala. Ker se je tudi' konjunktura na lesnem trgu izboljšala, je pričakovati, da bo družba tekoče leto zakijučDa z dobičkom. = Direktni trgovinski stiki z Anglijo. Angleške predilnice za volno, ki dosedaj niso imele direktnih stikov z Jugoslavijo,:so glede na ugoden razvoj naše tekstilne in ple-tilne industrije kakor tudi glede na .to. .la ne morejo več dobavljati svojih produklov Rusiji, poslale svoje zastopnike v našo državo, ki so sklenili že večje kupčije. Pričakovati je, da bo ta neposreden kontakt z največjimi angleškimi tvrdkam i omogočil večjo konkurenčno zmožnost naše tekstilne in' pletilne industrije. ' = Tudi Split dobi svobodne tono. Finančno ministrstvo je sporočilo splitski občini in tamošnjirn gospodarskim korporaci-jam, da namerava v vzhodnem delu splitske luke urediti svobodno cono. Občina kakor tudi gospodarske korporacije imajo podati ministrstvu svoje mišljenje glede pri-kladnostj tega dela luke ža svobodno cono. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 1 jeklene gibljive spiralne cevi in 1 decimalne tehtnice; do 24. t. m. rrledc dobave raznih nosilcev, 15 ton kovaškega koksa, 1 takrene plošče, vijakov in matic, 10.000 kg peresnega jekla in 1690 komadov spiralnih vzmeti. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 30. t. in. ponudbe glede dobave 5 gonilnih jermenov. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 2. julija pri upravi državnih monopolov (ekonomsko odelenje) v Beogradu glede dobave raznih desk; 6. julija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnih žarnic, modre galice in papirnatih trakov za telegrafske svrhe. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled._ = Konsum rogaške kisle vode napreduje. Uprava Rogaške Slatine je v preteklem letu oddala 2.255.363 steldenic kisle vode napram 2.143.580 steklenic v 1. 1925. in 1 milijon 989.306 steklenic v L 1924. = Ustavljen obrat železarno r Diosgvoru. Iz Budimpešte poročajo, da ie ustavila obrat zaradi pomanjkanja naročil državna železarna v Diosgyoru. = Visoka aktivnost češkoslovaške zunanje trgovine. Navzlic znatnemu porastu uvoza j9 bila češkoslovaška trgovinska bilanca v maju aktivna za 144.2 milijona Kč. Za prvih pet mesecev tekočega leta pa znaša aktivnost 1268 milijonov Kč napram 556 milijonom- Kč v istem razdobju preteklega leta. 17. junija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe.) Vrednote: investic. 84.5 — 0, Vojna škoda 313—344, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197 Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovl je 460, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke čvrsta. Zaključenih 10 vagonov lesa. ZAGREB. Vojna škoda je danes pri manjšem prometu nekoliko oslabela. Na aranžma se je trgovala po 342.50 — 343. Gutmann je v zadnjem času čvrstejši in no-tira 280 — 300. — Deviza na Italijo je v primeri s tečaji od srede popustila, vendar se je tekom borznega sestanka zopet dvignila od 315 — 316.75. V Curihu je opoldne notirala 28.93 blago. Notirale so devize: Dunaj S00 — 803, Berlin 1348 — 1351, Italija 314.71 — 316.71, London 276.1—276.9, Newyork 56.7 — 56.9, Pariz 222.5 — 224.5. Praga 168.2 — 169. Curih 1093.5 — 1096.5; efekti: bančni: Eskomptna 95 — 96, Hipo 60 — 61, Jugo 92 —93, Ljubljanska kreditna 150 — 155, Obrtna 40 — 43, Praštediona 850 do 855, Etno 180 — 0; industrijski: Našice Union 1700 — 1850, Gutmann 280 — 300, Slaveks 0 — 125, Slavonija 21 — 23, Danica 145 — 175, Drava 580 — 0, Šečerana Osijek .480 — 500. Vagon 0—48, Vevče 135 — 0, I s is 46 — 0, Dubrovačka 420 — 425, Trbovlje 465 — 0: državni: investicijsko 84.5 do §5, agrarne 49 '— Vojna škoda aranžma 343 — 343.5, kasa 342 — 0, za junij 343, za julij 345. BEOGRAD. Devize: Pariz 222.4—224.4. Italija 315.32 — 317.32, Dunaj 799.77 do 802.77. Budimpešta 993 — 996, Berlin 1347.5 do 1350.5. Bruselj 791.5 — 794.5, Amsterdam 22.80 — 22.86. Bukarešta 34.25 — 34.75, Sofija 40.75 — 41.25. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.21, Ne\vyork 520. London 25.25, Pariz 20.3625, Milan 28.93, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.075, Sofija 3.75. Varšava 38.10, Dunaj 73.165. TRST. Devize: Beograd 31.30 — 31.>' Dunaj 248 — 258, Praga 53 — 53.50, Pariz 70.15 — 70.65, London 87.0375 '— 87.3375. Newyork 17.87 — 17.97, Curih 343.25—347.25 Budimpešta 307.50 — 317.50, Bukarešta 10.30 _ .10.80. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4725 do 12.5125, Berlin 168.21 — 168.71, Btidimpešla 123.71 — 124.01, Bukarešta 4.23 — 4.25, London 34.4725 — 34.5725, Milan 39 53 _ 39.63. Nevvork 709.65 — 712.15, Pariz 27.7975 dr> 27.8975, Praga 21.0175 — 21.0975, Sofija '5.11125 ~ 5.15125, Curih 136.52 — 137.02. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.105, v Berlinu 7.407. KDOR SKRBI ZA SVOJE ČEVLJE tajih čisti ^ffcifi Pasto Meteorološki zavod Vremensko nonočilo Ljubljani 17. junija 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj T Cas jpazovanja Ljubljana (dvorec) , ,. Mariboc , ,, Zagreb . • • • Beograd i , » Sarajevo 11 • Skopi je ,. ,, Split . . •»» Dubrovnik < t Praha . , . 7. 14. 2L & O O. g S •fts Smer vetra fr brzin* o £2 « i CS a H v metrib O^ 7647 196 85 mirno 5 7607 300 43 W 4- 0 760-5 25-0 55 VV 2 n 761-7 22-0 70 SE 6 n 764 3 24-0 78 ESE 2 i 764-5 23-0 74 mirno 6 7646 22-0 51 mirno 10 764-tf i 6-0 45 SE 1 n 764-3 23-0 72 mirno 0 763-3 24-0 78 SSE 2 0 764-8 14-0 — SE 2 0 Padavin« Vrsta » u 6» i. m Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.49, luna vzhaja ob 22.35, zahaja ob 5.14. Najvišja temperatura danes * Ljubljani 31 C, najnižja 17.8 C. Dunajska Tremenska napoved za nedeljo: Oblačno, motenj© po nevihtah. Dunajska vremenska napoved za soboto: V južnih Alpah oblačno, mestoma dež. Toolo- jn&i vetrovi. . .' Tržaška Tremenska napoved za soboto: Normalni vetrovi. Nebo večinoma jasno Temperatura od 22 do 29 stopinj. Morje mirno. Iz življenja in Sestanek zvezdoslovcev \ v Laplandiji Letos, dne 29. junija se nam obeta popoln solnčni mrk, ki bo tem znameni-tejši, ker se sličen pojav primeri k v dolgih časovnih razmakih. Mi bomo pojav lahko opazovali le deloma. Mrk bo popoln lc v skandinavskih deželah, to jc v severni Norveški in Švedski. Tam Ka bodo prebivalci lahko opazovali v 70 km širokem pasu, ki leži med Stors-jonu na vzhodu in med Annom na zapadli. Centralna linija mrka pojde natančno čez cerkev iz Undersakerja v Jar-pen. Mrk bo trajal v tem kraju 37 sekund, 20 km od tega kraja pa bo že Za 7 sekund krajši. V imenovano cono se radi redkosti pojava pripravljalo številne ekspedicije. Učenjaki vseh narodov se bodo sestali v označenem pasu ter študirali mrk na licu mesta. Hatnburški observatorij, meteorološka opazovalnica v Potsda-mu, geofizikalen zavod v Frankfurtu. observatorij v Kiclu in druge take znamenite ustanove, so že določile svoja odposlanstva za Skandinavijo. Iz Virgi-nije se ie pripeljal v Skandinavijo sloviti astronom S. A. Mitchell v spremstvu dvanajstih učenjakov. Mitchell bo opazoval nebesni pojav v Fagernesu na Norveškem. Navzoč bo tudi ruski zvezdo-fslovec Kovolenko ter leyd.enski zvez-doznanec prof. Hertzsprnng. Ženski observatorij Vassar Colegge v Pough-kcepsieu v državici Newyork je sklenil poslati na sever mrs. Herrietto Stanton Patchovo in mis Riegel. Iz Nizozemske sta odpotovala kot delegata nizozemske Akademije znanosti prof. van der BiH in njegov kolega Pannekoeck. Iz Stock-holma se je napotila večja.ekspedicija v Gallivare, druga pa v Jarpen. Tam sc nahaja tudi izvežban astrograf nemške tvrdke Zeiss v Jeni. Izvršil bo posnetke spektruma solnčne krone. Judi na Angleškem se pripravljajo na dan 29. junija z vso spodobnostjo. Observatorij v Greeuvvichu bo dajal ta dan posebne signale, ki bodo omogočali zvezdoznancem lažje opazovanje ter jim olajšali delo. Lindbergh in fiskus ali: nescntimentaliia Amerika. Lindbergh je kakor'znano zaslužil s svojim drznim poletom iz Newyorka v Pariz Ortcigovo nagrado 25.000 dolarjev (poldrugi milijon Din). Toda motil bi se, kdor bi mislil, da mu jc bila ta vsota izplačana brez odbitka. Odlok ameriškega fiska jc namreč tak, da mora Lindbergh plačati od svoje nagrade 1.2.33 dolarjev in 75 centov davka. Američani sc zelo čudijo, da je njihov fisk tako birokratičen tudi napram zračnemu heroju, ki ga vsa domovina slavi kot največjega junaka dvajsetega veka. Tisk pa argumentira tako-lc: Po-čemu bi ravnali z Lindberghom drugače kakor n. pr. s kako lepotico, ki je odnesla nagrado v lepotni konkurenci? Te morajo namreč takisto odriniti od ^nagrade državi njen obolus. Lindberghova mati Boris Koverda atentator na sovjet. poslanika v Varšavi, .ie bil obsojen na dosmrtno ječo in obenem predlagan v pomiloščenje na 151-etno ječo. Boj dveh gigantov Zanimivosti s tekme Lacoste—Tilden. Med športnimi vestmi smo že na kratko zabeležili izid boja med francoskim teniškim prvakom Lacostom in Američanom Tildenom za prvenstvo Francije. O tem dramatičnem srečanju, ki mu je bila priča blizu 10.000 ljudi, je napisal posebni poročevalec nekega dunajskega lista zelo zanimivo poroči-Io. ki ga bodo z interesom čitali ne samo športniki nego-tudi ostali naši čita-telji. zato ga hočemo danes priobčiti v prevodu. «Vendar enkrat», je zavzdihnilo deset tisoč grl. ko .ie prišel dolgonogi Tilden na igrišče. Pravi boj se zdaj šele začne! «Dobri, ljubi Bog, daj, da se zgodi čudež! Le to pot bi rada doživela, da bo Tilden poražen!» je poleg mene šepnila mlada brhka deklica s predpo-topnimi dolgimi lasmi. cNo, to bi bil v resnici čudež,» ji jc ironično odvrnil neki ameriški reporter. «Toda vaše upanje ni baš prazno: prav lahko je mogoče, da je Tilden od včeraj pozabil, kako se igra tenis.» Match jev začel. Tilden se je zdel dobre volje. Šalil se je z Lacostom, kakor da ne bi šlo za francosko prvenstvo in bi ne bil Lacoste drugi najmočnejši igrač sveta. Prvi game je tudi v resnici izgubil, toda je razumel dovtip in mu je šet odnesel pred nosom. Tildenov obraz se je vidno zmračil in začel .ie resneje igrati. Dobil je drugi set, dobil tretjega. Lahko ni šlo, zakaj Lacoste je v formi, kakor še nikoli. Nobene žoge ne zgreši, igra brez napake. Rad bi Tildena izčrpal. In ko vidi, da se zmaga nagiba Tildenu, išče alibija. Šepati začne, kakor da ga je prijel krč v meča. Gledalci odrevene. ^Nesrečnega Reneja je prijel krč! Tako seve ni težko zmagati. Dostojen nasprotnik bi igro prekinil. Toda česa takega se od Američana pač ne more pričakovati!» Take in slične opazke lete sem in tja, nihče pa menda ne opazi, da se siromašni «šepalec» podi brzo kakor zajček za žogami in da šepa le takrat, kadar ima časa. V ostalem se Lacoste izborno brani in Tilden se poti bolj in bolj. Premor. Lacoste se z novim članom vrže na igro. Nič več ne šepa, zakaj Tildenu se vidi, da je že upehan. Lacoste spretno izrabi nasprotnikovo utrujenost in dobi z lahkoto četrti set. Navdušenje nepopisno. Novinarji planejo k telefonom. Tilden je slabe volje. Nič mu ni prav, nikdo mu ne stori po volji, ne sodnik, ne pobirači žog. Njegove oči sipajo strupene bliske v množico, ki frenetično aplavdira Lacosta. ^Pokaži, Rene, kaj znajo Francozi!» Toda Rene jame vno- Samo še danes! Ob 4., pol 8,, in 9, Samo še danes! TAJNA ZAPOVED Prekrasni' pomorski velefilm s sodelovanjem vse ameriške vojne mornarice Brodovje v plamenu. — Eksplozije na odprtem morju. — Panamski kanal. —. Veliki pomorski manevri. — Mine pod Panamskim kanalom. — Izdajstvo. — Špi« ioni. — Ljubezen. — Nepozabni momenti. — Sijajna režija. — Izvrstna igra. — Predstave danes ob: 4., pol S. in 9. Jutri v nedeljo: Veličastna drama »DAVID IN GOLUAT«._ Preskrbite si vstopnice v predprodaji! Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Alphonse Allais: Prečuta noc rdečega huzarja Povedati vam moram, da sem se nekega lepega zimskega dne zaljubil. Nisem bil sicer baš blazno zateleban, vendar mi stvar klar ni hotela iz glave. Bila je majhna, zelo ljubka blondinka. Vselej, kadar sem šel mimo hiše, je stala pri oknu. Ker sem pa dostikrat hodil mimo. sem mislil, da me bo naposled le opazila, in sem se ji začel sladko smehljati. Domišljal sem si — saj veste, kaj si človek lahko vse domišlja da se smehlja tudi ona meni. To je bila pomota, danes imam dokaz za to. na žalost prepozno. Dejal sem si: »Vsekako moram enkrat stopiti pogledat.« Spretno sem se jel zanimati zanjo in kmalu sem zvedel, da je poročena z oblastnim dedom, ravnateljem neke tovarne. Možak je odhajal ob delavnikih redno ob osmih zjutraj in se je vračal šele pozno v noč. l.epo,« sem si dejal, »to je zame ka-knr nalašč.« Prišel je pust in sem bil nekega dne povabljen na maškarado. Moji tovariši vedo. da sem zelo domiseln človek in zato so mi rekli: »Glej, da se smešno kostumiraš!« Oblekel sem se tedaj za rdečega huzarja. Ko sem stal v svoji lepi častniški uniformi doma pred zrcalno omaro in sem se ogledoval z vseh strani, sem dejal sam pri sebi, da bi bila sedaj najlepša prilika, da se grem predstavit svoji mali blondinki. Tako lepemu rdečemu hu-zarju gotovo ne bo odrekla ničesar. Sem namreč lep, stasit dečko in uniforma se mi je podajala uprav imenitno. Večerjal sem zgodaj; pošteno sem si privezal dušo, izpil sem pa tudi nekaj kozarcev, rajnega vima, da si podžgem pogum. Nato sem opasal sabljo in sem se tako pripravil za napad. Ko sem se bližal hiši moje oboževanke, sem zapazil njenega soproga, ki je baš odhajal. Kakor nalašč... Počakal sem, da je bil daleč, potem pa sem stopil v hišo in sem jei stopati po stopnicah navzgor, počasi, zastran ostrog, ki jih nisem preveč vajen in ki so pri rdečih huzarjih dokaj dolge. Na vratih pozvonim. Začujem lahno stopicanje za vrati, ki se odpro... Ona je... moja blondinka... Rečem ji: — Kaj sem ji prav za prav mogel reči? Saj veste, da v takih trenutkih človek' zine, kar mu pride na misel: pet minut pozneje bi se pa sam oklofutal zaradi neumnosti, ki jo je bleknil. vič šepati — položaj je opasen. Tilden dobi igro za igro. «Naj ga hudič!» kolnejo moški. «Prava reč*, vzklikne re-zignirano moja dolgolasa soseda, »moralno je Lacoste itak že zmagal!» Tilden vodi, neznatno sicer, a zdi se. da bo dovolj za zmago. Nervoznost občinstva narašča nalik orkanu. «Sa.j je nemogoče vzdržati tri ure», vpijejo nekateri, «igro je treba prekiniti!* Lacoste pomigne k miru in izravna. S strašno tesnobnostjo sledi publika Tildenovim žogam. Dame zapirajo oči in molijo na ves glas. Deset tisoč ljudi drži fige proti nesrečnemu gostu, ki vidno omahuje pred mogoto sovražne volje. Tildenova nervoznost narašča, napaka se vrsti za napako. Lacoste je miren. Ni mu na misli, da bi hotel nasprotnika zmešati s presenetljivimi udarci; pokojno odbija njegove žoge in čaka potrpežljivo, da jih nervozni Tilden zabije v mrežo ali v aut. Ljubi Bog je uslišal prošnjo desetih tisočev. Lacoste je zmagal. Ljudje so si smeje in ihte padli okoli vratu in besno vzklikali zmagi svojega ljubljenca. Celo Tildena niso pozabili. Toda njemu očividno ni kaj do takega priznanja. Lopar je vrgel na tla in z grenko-slad-kim nasmehom čestital Lacostu. «Sto frankov bi dala, če bi vedela, kaj si Tilden zdajle misli !> meni moja soseda. «Draga gospodična, take-le stvari pač nišo za dobro vzgojene deklice!» Zastopniki opozicije v Rusiji Zinovjev (zgoraj), Trockij (na levi) in Radek. Vsevedna ura Johann Ueberbacher iz Brixena (Tirolska) je izdelal uro, kakršne svet še ni videl. Delal je na njej polnih sedemnajst let in jo je potem hotel ponuditi tej ali oni nemški univerzi v nakup. Toda prišla je inflacija, polom nemškega gospodarstva in z nakupom čudovite ure ni bilo seveda nič. Ta svojevrstni instrument obstoji iz majhnega četverooglatega stebrička in nastavka. Slednji je nekak planetarij, ki kaže letno, dnevno, da celo vsakour-no gibanje zvezd. Vsaka od štirih sten stebrička je opremljena z eno ali več številčnicami. Na prvi steni se nahajata dve številčnici, zgornja kaže dvanajsturni čas, spodnja pa mesec, dolgost dni, spremembe lune in njene mrke. Na drugi steni zgoraj je številčnica za 24. urni čas, spodaj pa lahko razbereš gibanje planetov in določiš, če se nahajaš v navadnem ali prestopnem letu. Prav spodaj je na isti steni številčnica s petimi kazalci, ki kažejo premične cerkvene praznike. Tretja stena kaže zgoraj vzhajanje in zahajanje solnca. Spodaj se nahaja Kopernikov planetarni sistem. Merkur se tod povrne v svojo prvotno lego v 87 dneh 16 urah 41 minutah in 25 sekundah, Zemlja v 365 dneh 48 minutah in 46 sekundah, Mars v 686 dneh 22 urah in 15 minutah in Jupiter v 4330 dneh in 9 urah. Na četrti steni se nahaja šte- . Pomnim samo, da se je divje zadrla name: xKaj se vam blede?... In moj soprog pride takoj .nazaj!... Slišim ga že!« To rekši mi je pred nosom zaloputnila vrata. V istini so se začitli spodaj s stopnic težki koraki. Priznati mora,m, da sem se kljub svoji častniški uniformi in ogromni huzarski sablji začel tresti od strahu. Vi porečete, da bi se bil prav enostavno rešil iz kočljivega položaja, če bi bil hladno odšel po stopnicah. Toda, kot je to zelo dobro povedal neki angleški filozof, najbolj enostavne misli obidejo človeka na zadnje. Mislil sem na vse, samo na to ne, da bi odšel. Za trenutek mi je prišlo na um, da bi potegnil sabljo in bi tako pričakoval soproga. ^Blaznost!« sem si dejal. >to bi bila največja neumnost. Dedec pa je prihajal po stopnicah navzgor, vedno bližje. Tedajci uzrem v stopnišču vratca, ki jih prej nis;m videl, zakaj bila so enako pobarvana kaktor zid. Brž iih odprem in izginem, ne da bi vedel kam. Bil je skrajni čas: možak ie bil že na vrhu stopnic. Začujem, kako škrtne ključ v ključavnici, kako se vrata odpro in spet za- vilčnica, ki kaže natančen čas vseh petih delov sveta. Tod so celo zaznamovani vsi večji kraji naše zemlje. Spodaj lahko ugotoviš datum, v prestopnih letih tudi 29. februar. Na desni so tedenski dnevi, spodaj pa letnice. Pogon kompliciranega mehanizma oskrbujeta dve peresi. Ura se mora naviti vsakih osem dni. Vsega skupaj je v instrumentu stalno v pogonu 40 kolesc in vzmeti. Plesalka - županja V Jader-Greenuichu so volili župana. Jader-Greenwich je neznatno mestece v Zedinjenih državah in slovi po veliki naprednosti. Troje je bilo kandidatov, med kate- pro..., tedaj se šele oddahnem. Jamem se ozirati, kam sem zašel. Nedvomno ste že uganili, da je bil to prostorček, ki ie navadno zaznamovan z 00. Prav počasi in oprezno pritisnem na kljuko ter porinem vrata... toda odpreti se ne dado. Pritisnem še malo bolj... zaman. Pritisnem z uprav nadčloveško silo... a vrag si ga vedi iz kakega vzroka se vrata ne odpro. »Pa ne da bi se bil les napel od vlage?« Tako misleč se naslonim z ramo na vrata in se uprem z vso silo. Ves mo.i trud je zaman. Vsekako je les najboljše vrste. Porodi .se mi strašna misel: Kaj če me .ie mož videl od spodaj, uganil moje naklep in me je zapahnil z vnanje strani? Kakšen položaj za rdečega huzarja! In to tia pustni torek, ko me prijatelji in prijateljice čakajo na maškaradi! Ne, to ni mogoče! Izkušam se otepsti te črne misli. Vrata pa ostanejo nepremična kakor skala. Utrujen od napora sedem — še sreča, da človek lahko sede na takih krajih! — in čakam. Bo že kdo prišel, da me reši! Dolgo čakam. Pričakam pa le nikogar ne. Kaj hudiča jedo v tej hiši? rimi je bilo treba izbirati. Ti trije so bili: plesalka, zgodovinar in gledališki igralec. Zgodovinarju je bilo ime Joe Guld. Bil je na glasu dobro podkovanega učenjaka, ki ne pozna kompromisov. Igralec se je zval Charley Ashley. Užival je v mestu vsesplošne simpatije. Volilci so se odločili za plesalko. Mis Cortez je bila izvoljena za županjo. Ko je bil proglašen izid volitev, so občani povprašali novo županjo, kako misli upravljati občinske posle. Mis Cortez je zaplesala black bottom. Uspeh je bil presenetljiv. Županja je lepa in ima 19 let. Navdušeni meščani so jo odnesli na ramah v sprevodu po mestu. Menda ne samo čokolade in kuhanih suhih hrušek? Z ulice prihaja šum veselega pustnega vrvenja in zvoki muzike... na bližnjem stolpu počasi bije četrt, pol ure, ura... Osvoboditelja pa ni iu ni. Ali so danes vsi ljudje v hiši požrli zapiralna sredstva? Kadar pridem v ta brlog, prinesem vsakemu stanovanjskemu najemniku melono. Zdaj pa zdaj se vzdignem in se z vso svoj energijo obupno upiram v vrata... pritiskam, pritiskam... Prekleto! Vsa Čast mizarju, ki je ste-sal ta vrata! Utrujen naposled opustim nadalini boj. Sablja me teži. Odpašem si jo in io obesim na kljuko vrat. Sedem nazaj in zaspim. Svinčen spanec... mora me tlači... In mahoma se prebudim!... Dani se Manem si oči in se spomnim vsega Divje poskočim. Rdeča huzarska kri mi zavre; jadrno primem za sabljo, obe-šeoo na kljuko, da jo pripašem. . Ne upam se vam povedati konca! O jaz bedak! dvojni bedak! trojni be dak! stoterni bedak! tisočerni bedak! Vso noč sem skuša! odriniti vrata... Odpirala, so se pa navznoter!... (Prevel P. V. B.) Po slovans Iz Češkoslovaške I. K. S. Praga, 14. junija. Poslanica prezidenta republike. — Pre= nos jugoslovenskih mrtvih junakov. — Konec letnega zasedanja parlamenta. — Nemška opozicija. — Iz češkoslovaške cerkve. Zopet izvoljeni prezident republike dr. T. G. Masaryk je podal v soboto pod predsedništvom narodne skupščine poslanico, v kateri se je bavil z vprašanjem pogojev za. blagor države in naroda. Zlasti so v njej razloženi prezidentovi nazori o demokraciji, ki se nahaja po njegovem mnenju še v povojih. Prezident republike ne prezira tež-koč naše demokracije in parlamentarizma, prepričan pa je. da se dajo stop-njema odstraniti. Časovnih političnih vprašanj se prezident v svoji poslanici v celoti ni dotaknil, razen morda z besedo o ranah, kar del časopisja različno komentira. Narodno-demokratični tisk očita poslanici odklonilno opombo v radikalnih patrijotičnih geslih, del nemških listov pa meni. da znači narodnostno vzdržljiva izjava prezidenta obsodbo misli narodne države in nagnjenje za koncesije manjšinam, zlasti nemški. V. tem oziru je nemški tisk v zmoti. Narodno lice republike je zagotovljeno v njenih temeljnih zakonih in na tej istini se ne da nič izpremeniti brez grobega jx>rušenja prava in ustave. Razume se, da določeni pojem narodnega lica države ne pomeni nikake krivice za manjšine. Znano pa je. da so med Nemci protivni, irredentistični življi. Proti njihovemu stremljenju se treba postaviti v bran in to stremljenje odbija tudi prezident Masaryk. Ves tisk poroča obsežno o poslednji slavni poti jugoslovenskih junakov in mučenikov, katerih preostanki so bili prepeljani iz Broumova v severovzhodni Češki v Jindrichovice za Falknovem. Povsod na postajah, kjer je vozil vlak preostanke tri tisoč jugoslovenskih bratov, ga je pozdravljalo številno občinstvo, zlasti v Pragi, kjer je bila junakom in mučenikom izkazana Čast na VVilsonovem kolodvoru. Tam se jim je izrazilo globoko spoštovanje, ljubezen in slovanska hvaležnost. Zasedanje parlamenta gre h koncu. Delovni program za ostanek poletnega zasedanja doslej še ni točno določen. sicer pa je v celoti že znan. Med važnimi zakonskimi predlogi je na prvem mestu upravna reforma, za katero je zagotovljen v načelu tudi so-glašanje vladnih nemških strank in no-velizacija socijalnega zavarovanja. Davčna reforma se baš razpravlja v senatu. Treba misliti na to, da se na- keitt svetu rodna skupščina sredi julija razide na poletne počitnice ob posrečenem miru v spornih stvareh raznih strank. Do iz-prememb v sestavi vladnih strank med tem ne pride. Sicer je tudi gotovo, da zlasti čsl. narodni socijalisti ne bodo vztrajali dolgo v opoziciji. Nemška opozicija hoče vzbujati nase pozornost. Nemški nacijonalci, spe. demokrati in narodni socijalisti v šleziji naznanjajo na dan 20. t. m. demonstračno vprašanje enajsturne stavke v tovarnah in vseh industrijskih podjetjih in to kot protest proti upravni reformi. Opozicija izrablja zlasti okolnost, da bo Slezija združena z Moravsko v eno deželo, pri čemer pa se Šleziji ohranijo gotove posebne ustanove. Zanimivo je videti nemške soc. demokrate, kako odkrito in neizprosno se vedejo v nacijonalnem pogledu. Njihov naci.ionalni radikalizem nič nc zaostaja za radikalizmoni izrazitih nacijonalistov. V Pragi jc umrl v dobi 47 let ustanovitelj češkoslovaške cerkve dr, K. Far-sky. Nova cerkev je nastala iz reformnega gibanja katoliških duhovnikov leta 1920. in je veljala v znatni meri za narodno cerkev. Pričetek je bil težak. Nastal jc v njej spor o orijentaciji. ali naj ostane povsem neodvisna cerkev ali naj se pridruži srbski pravoslavni cerkvi. Leta 1924. se je pričela odločati v prvo smer in skupina, nagibajoča se k pravoslavju z biskupom Pavliškom -Gorazdom na čelu, sc je odločila za samostojnost. Patriiarh dr. Farsky je gradil svojo cerkev idejno, pravno in organizačno. Njegov odhod pomeni za cerkev veliko izgubo in bati se je tež-koč za njeno pozicijo. Pristopanje ljudi v češkoslovaško cerkev je znatno, zato se pričakuje, da razvoj cerkve ne bo trpel, ako se njen biskupski zbor in njeno delovanje sploh zedini v vprašanju njenih zadev. Napisi na ploščah prevlečeni z radio»tinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. :nocavicejcliuc": Občni zbor društva „Treznost" Ljubljansko društvo «Treznost» je imelo 11. junija občni zbor, ki je neopaženo šel mimo širše javnosti. Po pozdravu zastopnika velikega župana gosp. prosvetnega inšpektorja gosp. Cepudra, se je predsednik dr. Mikič spomnil članov: sestre Horvatove in brata Pretnarja. Po pozdravu gosp. inšpektor ja je pozdravi občni zbor tudi še gosp. Lin-<1 ie kot zastopnik 00 pisem. Denarni promet znaša preko 10.000 Din. Prijavljenih je dosedaj za kongres 60 najrazličnejših krajev Jugoslavije. Nato se je vršila slavnostna doživljenska obljuba, ki so jo položili člani: učitelj Horvat ml., Lambert, Schartova, Hudoverniko-va in Marica Rakovčeva. Tako šteje sedaj društvo 11 doživljenskih članov. K odkritju spomenika v sentpeterski fari Zastopniki podružnic Zveze slovenskih vojakov in invalidov, ki se udeleže nedeljske žalne proslave pri sv. Pelru, se prosijo, ■ la prineso na spomenik cvetja, po možnosti vence. Po prihodu v Ljubljano naj se zglase v prireditveni pisarni tovariša L. Zupančiča, Ahacljeva 15. Pisarna prireditvenega odbora za postavitev spomenika padlim iz šentpeterske fare je od sobote dalje v permanenci v prostorih tovariša L. Zupančiča, Ahacljeva cesta 15, kjer se dobe tudi vse informacije. Hišni lastniki šentpeterskega okraja se prosijo, da razobesijo na dan žalne proslave, lo je 19. junija, črne zastave v počaščenje spomina 329 vojnih žrtev tega okraja. Razstava kanarčkov na ljubljanskem velesejmu Pri nas. kakor tudi na Balkanu in Ori-jentu, prevladuje napačno mnenje, da je le kanarček čisto rmene barve res pravi >pristni ; kanarček. Vse drugo da je pastatel (Ba-stard). Kakor znano, ima divji kanarček sivo zelene barve in sliči po barvi nekako našemu repniku ali pa čižku. Kanarčke samo rmene barve so vzgojili šele s križanjem kanarčku sorodnih ptic iu polom hrane. Za pristnost rodu »Harcerjev« vrvivcev, kakor tudi za kakovost petja barva ni meri da jna. Nasprotno, bolj ko kanarček sliči 7. barvami, osobito po hrbtu, našemu domačemu ^Anarhistu« vrabcu, tem bližji je po pristnosti svojemu divjemu bratcu na dalj-njem in rajskem Kanarskem otočju. Na razstavah kanarčkov, ki jih prirejajo običajno v zimskem času in to radi ocene jetia. odnesejo skoro vselej prva darila kanarčki s temnozelenim, sivkastorjavim ali raznobarvnim perjem. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk razstavi preko 300 pristnih raznobarvnih Harcerjev. žlahtnih vrvivcefv — lastne vzge-je in bo imel vs^k posetnik dovolj prilike, prepričali se. da je kanarček enako vreden, mil in priljubljen ptiček, pa najsibo v čisto imeni, pisani, zelenkasto sivi ali sivkasto-rjavi suknjiči. [ Nedoseglii*a 2 Eau de Cologne Ohypre Bourjois -Pariš 1 Izjava Andrej Ložar posestnik in kolar iz Je* žice 38. pri Ljubljani je sodno preklican, torej za dolgove, ki jih napravi ni obvez« nega plačnika. ^7 MARIJA LOŽAR, žena. Res škoda, da se ne morejo vse mnogoštevilne vrste mikrobov, ki žive v ustih in votlih zobeh, že v naravi povečati. Kajti potem bi se vsi oni, ki nočejo uvideti, da je treba na vsak način čistiti in izpirati ustno votlino z antiseptično tekočino — in to večkrat na dan — tako prestrašili, da bi se kar najhitreje privadili rednemu čiščenju zob. Zobna čistila in praški sami nikakor ne zadostujejo za negovanje ust, ker ostanejo gnilobna zajedališča, zobne votline, notranja stran kočnikov itd. nedotaknjena in ravno ta potrebujejo, kar je vendar dosti jasno, doslednega vsakodnevnega čiščenja. To je možno brez dvoma samo potom izpiranja z resnično antiseptično zobno vodo. Odol je antiseptičen! — Odol je gotovo antiseptičen! - Odol je prav gotovo antiseptičen! S krepkim ispiranjem da Odol usl-am sveže dišeči dih Porota Maribor. 17. junija Še ena nezakonska mati, ki je ugonobila novorojenčka Danes se je zagovarjala v tem porotnem zasedanju že tretja nezakonska mati radi hudodelstva detomora. 211eifina Angela Dobrina, hči malega posestnika na Muti v Dravski dolini, je pričela lani junija Iju-bavno razmerje z 191etnmn Rudolfom Lau-koim, hlapcem v Gortini im postala tudi noseča. Nato je odšla v Maribor in ie služila v Cvetlični ulici. Ko se je dne 12. aprila t. 1. vnnila obdolženkina gospodinja v stanovanje, j-e našla tam mrtvega novorojenčka. Služkinja, obtožena Angela Dobrina, ji je začela praviti, da je med tem dobila porodne bolečine, da pa se je kmalu nato onesvestila in ne ve nič. kaj se je med tem zgodilo. Gospodinja pa je ta.koj sumila, da ic obdolženka otroka zadušila, ter je poklicala mostnega zdravnika. Otrok je bil na ovadbo mestnega zdravnika ta na zahtevo državnega pravdništva raztelešen. Obdukcija je dognala, da je bil otrok popolnoma donosen, krepko razvit in sposoben za življenje. Pljuča so bila napolnjena z zrakom, tudi želodec in deloma tanko črevo. Otrok je torej živel ki dihal po porodu kake četrt ure. Na levi strani otrokovega vratu je bilo opaziti odrgnino kože in tudi štiri majhne vtise v kožo. Zdravniki so s tem ugotovili da ie tuja roka stiskala otroka tako močno za vrat, da ie umrl radi zadušen j a. Obtožena pa trdi, da je pri t eni popolnoma nedolžna, ker sploh ni vedela, da je noseča. Ko pa je pri porodu opazila otrokovo glavico, se je tega tako ustrašila, da ije omedlela. A preiskava je dognala, da je obdolženka prav dobro vedela za svojo nosečnost, saj je o tem med drugim pisala tudi nezakonskemu očetu in ga vprašala, če ima že pripravljen denar in sobo. ker že dam za dnem pričakuje »nesrečo, kdaj jo bo prijela«.. Nezakonski oče je povedal, da mu ie pravila obdolženka o nosečnosti meseca februarja 1927. Dobrina je tudi danes tajila detomor. Porotniki so jo spoznali za krivo i.n je bila obsojena na tri leta težke ječe. ★ Nepoboljšljiv pretepač Pred sedanjim porotnim zasedanjem smo imeli par grdih primerov, da so obtoženi brez vsakega vzroka in na vsem lepem napadli poškodovane "in jim prizadejali težke. trajne telesne poškodbe. Kriv ie bil navadno alkohol in pa skupina posurovelost. V takih primerih bi moralo nalagati sodišče najstrožje kazni, ki jih predpisuje zakon. Ravno tukaj je umestna kazen kot preventivno. ostrašujoče sredstvo za druge. Danes je bil obtožen hudodelstva težke telesne poškodbe delavec Jožef Klep iz Šternič, ki ima že celo vrsto predkazui, med drugim 7mesečno težko ječo, tudi radi hudodelstva težke poškodbe. V noči na oustaj torek je moral seve na cesto iu dopolniti venec svojih življenskih junaštev. Skupno s tovarišem Jožefom Teisom je srečal na cesti fante Franca Ekerta, Ivana Goloba in Josipa Šuberniika. Klep je vprašal Ekerta in Goloba, zakaj sta baje pretepla njegovega hrata. Istočasno pa je Klep tudi žc r>obral kamen in z njim udaril Fr. Ekerta, da mu jc zlomil lobanjsko kost s čimer je bila združena smrtna nevarnost. Ko ie Ekert okreval, mit je rana zapustila trajno posledico vtisnjene leve čelnice na znotraj in še vid je izgubil na levem očesu. Obraz ima torej trajno pohabljen. Obtoženi Jožef Klep svoje dejanje priznava, hoče pa se razbremeniti s tem, da vaji krivdo tudi na tovariša Jožefa. Tersa. ki mu ie baje prigovarjal, naj vrže kamen na ian te in mu je baje celo stisnil kamen v roko. Preiskava pa je dognala, da je ta obtožencev zagovor neresničen. Klep ije bil obsojen na 3 leta težke ječe. ★ Požig radi 20 Din, škode pa okrog 100.000 Din Psihologija hudodelcev jc res neprecenljiva. Iz majhne jezice, za neznatno korist zagreši največje hudodelstvo in stavlja v nevarnost prostost za vse svoje življenje. Normalnemu človeku so taki zločinci večna zagonetka, in vendar se dogajajo takšna hudodelstva vedno vnovič in vnovič. Takšen čudak je tudi komai 171etni pos. sin Stanko Novak iz Veličan v ormoškem okraju. Obtožen je hudodelstva požiga, ker je dne 1. maja 1927 zanetil ogeati v vin i čari) i Ivama Baumana, pos. na Hardeku. Njegov viničar Andrej Balatžič tega dne ni bil do- ma. Ko pa se je vrnil, viničarije ni bilo več. Med njegovo odsotnostjo je ogenj do 'tal uničil leseno viulčarsko poslopje, hlev Ln lisinjaik. zgorele oa so tudi tri krave, seno, slama iu sploh vse. kar je bilo pod slamnato streho^ Posestnik Bauman, ki jc imel vimičarijo zavarovano Ie za ,5000 Din, je utrpel 80.000 Din škode, ubogi viničar Balažič ki mu ie zgorela tudi vsa oprava in obleka ter 300 Din gotovine, pa je imel 5000 Din škode. ■ Zločinskega požigalca so le slučajno zasledili. Tega dne je odšla na delo tudi vi-itičarka Marija Balažič z otrokoma. Cez nekaj časa je poslala otroka domov, da pogledata, če so kure že znesle jajca. Ko sta otrotka prišla h koči, sta zagledala obtoženega Stanka Novaka, ko je ravno užgal v skednju. Ko jc viničarka hitela proti domu ie bilo že vse v plamenih in ni mogla ničesar več rešiti. Obtoženega so 6. maja pripeljali mimo pogorišča orožniki, ker ie bil osumljen tudi tatvine sviriskega mesa pri Mariji Gru-bičevi. Tedaj je posestnik Bauman orožnikom povedal, da so BalaJžičevi otroci videli obtoženega, kaiko jc zaižgal 1. maja njegovo vimičarijo. Obtoženi je to na licu mesta, brez vsega priznal, pozneje pa pri sodišču prvotno priznanje naenkrat preklical, češ, da ic prvotno orožnikom priznal le radi -tega ker so ga k temu prisilili, češ, da ga bodo sicer pretepli. Prvotno pa Jc orožnikom povedal, da je zažgal vimičarijo, ker mu Andrej Balažič ni hotel vrniti dolga v znesku 20 Din. Izvršil ie torej hudodelstvo požiga iz ieze. Novaik ije bil obsojen na 5 let težke ječe. Pred sodniki Delavec Jošt: pod •Autobus 56». 19456 ESSIS^ Potnike in potnice sprejme za. vso državo v stalno službo z visokim mesečnim zaslužkom in letno nagra/Jo Din 5000 na ogfe-š-ni oddelek cjntra* 1.9479 Začetnico hre?placmo. sprejmem v pisarno. Znanje nemščine in event. laščine -potrebno. — Refl-ektirarn samo na resno osebo. Fonudbe na poštni predal "19478 Žensko pridno, zmožn«. redno in poštedo let g.t_aro, sprejme Leopold Kod-elja. hTivec. Mokronog. 19488 Točaia ■1 ca* velpsejma sprejme M. Ravtar, Stari trg St. 19. 19493 Vodja trgovine mešanega blaga, samostojna moč. s kavcijo 15.000 dinarjev — se sprejme takoj. oziroma do 15. julija. Flača s soudeležbo r>a pridobili Ponudbe pod «Ve-•ten/34» na. oglasni oddelek « Jutra Išče se učenka 73 mešano trgovino boljše hiše, pridno in pošteno. s potrebno šolsko izobrazbo. Prednost ima hčerka železničarja. — Tvrdka Verbič Sevnica. 19426 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako ee zglase v birou Eko-namija. Beograd, Vasina 11 — Telefon interurban 6-58. 18744-a Kolar. pomočnika sprejme takoj « hrano in stanovanjem v hisi Josip Kordes, kolar, Susak. 19291 Učenca ■•a eedlars^A in jprmenarsko «->brt. iz boljše hiše iščem ra deželo. Naelov por«; podružnica «Jutra» v Mariboru. 19496 Šiviljo pomočnico sprejme takoj Š t « Petra res*a 40 re. S-r. 19500 Prodajalko zanesljivo in dobro raču-narico sprejmem. V ponudbi je navesti zadnjo službo in na^lor treovin?. kjer se jp izučila. Nastop 1. julija, plača po dog^vnni. vsa oskrba v hi?i. Ponudbe na offlasni oddelek cjutra> iv>d cZanesljiva -4."». 19431 Učenca •ki je 14 let. star in j«» do vrči! vsaj osnovno folo 5 dobrim uspehom, sprejme takoj v treovino železnine Fran'- Justin v Metliki. 1932$ Čevljar, pomočnika T*>scro. Ljubno-Podnart. 19444 Mizar, pomočnika ki ]* izvežban za stavbna . Administracija «Ročni Radf — Novi Sad, Pošt. pret. 92. 19442 Tehniški risar z vpčletno prakso. i£č* službe. Cenjene dopise na naslov: F. T., Maribor — Mejna ulica 5. 1M32 Gospodična zmožna slovenskega, srbor hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika ter vseli pisarniških poslov, išče pri-, inerne službe. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek . 19499 Premog, drva in .sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič, Bohoričeva št. 1. — Istotam naprodaj nekaj dobro ohranjenih voz. 204 Hrastovo jedilnico masivno in črno politirano prodam po znižani ceni. — Na ogled pri tapetniku Antonu Kolesa. Sv. Petra nasip. 19356 Uto za les. trgovino Lajtersbergu pri Mariboru preda za 27.500 Din Lu-bej, Fočehovo 331. 19433 Otroški voziček .pocani prodam. Naslov pove oglasni oddelek . 19416 Damsko kolo skoraj novo, poceni naprodaj. Na ogled pri M. Pre-zelj. Gospoeveteka c. 16 -dvorišče. 19465 Moško kolo dobro ohranjeno, prodam po nizki r«*ni. Naslov pove oglasni oddelek . 19239 V*t€t^em Gostilno ž vsem inventarjem in stanovanjem za gostilničarja oddam takoj v najem ob glavni cesti v predmestju. Ponudbe na oglas, oddelek pod ^Gostilna 36». 19376 Parcelo ali travnik vzamem v najem v Ljubljani za 1 ali 2 leti, proti dobri najemnini. Plačam več mesecev, naprej.. Nasjov v oglasnem oddelku «Jutra>. 19466 Dober kratek kavir dam v najem. Naslov pove oglasni oddelek pod »Takoj ali pozneje 31». 19331 Brivnico 30 let obstoječo, prodam takoj. — Zagreb; brijačnica. Nova ves 29. 19250 2 lokala v Kranju sedanje prost*>re^trg. gre-mija oddam. Natančnejše informacije v trgovini M. Golob v Kranju. 19307 Majhno trgovino z mešanim blagom, na zelo prometnem kraju v Ljubljani takoj prodam z blagom in inventarjem vred. Potreben kapital ca. 25.000 Din. — Jako pripravno za samskega gospoda ali go-sspodično, kjer lahko dobi tudi prazno sobo za stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro cKupim*. 19462 Lokal v zelo prometni ulici, mesečno najemnino 9^0 Din — odstopim *a 2000 Din. Ponudbe do 22. t. m. r-^d Din. Naslov v oglas, oddelku . 500 Din. 99. Bernhardinca 8 tednov starega proda Alojzij Ceh. Rožna dolina pri Ljubljani. 19451 Mlada psica nemški ovčar, ki sliši na ime , se je zat-ekla v okolišu D. if. v Polju. — Proti nagradi naj se obvesti: R. Velepič, Selenburgova ulica 7/1. 19457 Lastnik izgubljene denarnice na igrišču A. S. K. .Primorje* pri tekmi Conkor-dija-Priraorje. naj se zglasi pri J. Seme. Zadružna banka, Aleksandrova ceEta 5. 19469 Otroka 13 mesecev starega, oddam v dobro oskrbo. Najraje v okrožju Šiške. Ponudbe z navedbo "-ene na oglasni oddelek :Jutra* pod značko .Šiška 47*. 19447 Rujava psičica majhna, se je zatekla sv. R^niega telesa v Grajsko klet. — Lastnik naj se z^la#i v Grajski kleti Mestni trz 13. 19479 Doberman črn. ? ljubljansko znamko št. 1104 -e je zatekel v srMo 15. t. m. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 19481 Otroka en**ga a!i dva sprejmem na počitnice na Dolenjsko. Naslov oglasnem odd'1'.-i .Jutra*. 194$i Strašno je vroče, pa vendar je vsem onim, ki hodijo v ^Doko" čevljih suho m prijeino v obutvi, ker je špecijalnega ročnega dela. — Vsakdo naj nosi „Doko" čevlie, ki jih dobi samo v trgovini „Doko", Ivan Čarman, Prešernova ul št. 9, dvorišče. Edino in največje Podjetje gramofonske stroke v Sloveniji. Kclosalno iz-biro umetniških, modernih in scenskih" GRAMOFONSKIH PLOŽČ kakor tudi kvalitetno na vi&ku stoječih prvovrstnih GRAMOFONOV Vam midi samo stara, specijatoa trgovina te stroke A. RASBERGER, LJUBLJANA. Tavčarjeva ulica it. 5, poleg justične palače. Zastopstvo znamke r.His Masters Voice« za Slovenijo. EDINA TVRDKA, KI ODDAJA ŽE NAD 2S LET ZANESLJIVA ODJEMALCEM GRAMOFOME IN PLOŠČE TUDI NA OBROKE! Za vsak prodani aparat dveletno jamstvo. Vse med tem časom nastale neredmosti pri aparatu. Sščenje iu mazanje kolesje se izvrši v naši delavnici poipolnoma brezplačno. Dalje izvršimo popravila vseh vrst gramofonov in drugih godbenib strojev (Musik-iverke) stroškovno, točno in ceno proti jamstvu. Edina specijalna delavnica za popravila in montažo gramofonov Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vest, da je naš predobri sopiog, oče. gospod trgovec, gostilničar in posestnik v sredo, ane 15. t. m po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 62 let, mirno v Gospodu zaspal. Lipsenj pri Grabrovem, 16. junija 1927. Marjeta Krašovec, soproga; Alojzij, sin; Amalija, hči in ostali sorodniki.