12. številka._Ljubljana, v petek ll>. janiivaija._XXIV. leto, 1891. SLOMŠKI MM Izhaja vsak dan noicr, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za avstro-ogersk e dežele za vso leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki\ — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., za Četrt leta ii gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. »a četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V I,fiikljnnl, 16. januvarja. Odkar je Nemčija v krvavih bitkah z nečuveno srečo porazila lepo Francosko, odvzela jej dve cvetoči deželi in ogromen plen v gotovem denarji, nema več mirue vesti in vedno premišlja, da utegne priti kdaj dan, ko se poreče: „ Danes meni, jutri tebi", ko bodo železne kocke odloČile proti njej in se morda uresničile Francozov hrepeneče želje po osveti. Kdaj bode napočil uaodepolni dan, to krije temna bodočnoBt. Moltke sam pa je rekel v državnem zboru, da bode Nemčija petdeset let z mečem v roci morala čuvati priborjeni plen. Ker dan ni gotov, gotovo pa, da je ta vojna neizogibna, zato raste militarizem, zato z groznično nervoznostjo Nemčija pomnožuje svoje vojne sile na morji in na kopnem, zato nalagajo se državljanom vedno večja bremena, zato za Nemčijo uečejo in ne smejo zaostajati tudi druge države, ker bodo ob odločilni uri tudi one morale braniti interese svoje, morda celo boriti se za svoj obstanek. Vsled tega je vsa Evropa že Bedaj pravi pravcati vojaški ostrog in vse sile napete bo do skrajnosti. Kdaj bode temu konec, tega nihče ne ve, vsak pa čuti, da dolgo ne more ostati tako. Ker pa nihče neče začeti, ker si nihče neče nakopati neizmerne odgovornosti, da je on prvi rušil mir, zato se je začelo misliti, bi se li nestrpno stanje ne moglo resiti drugim, nekrvavim potom, in tako se je spustilo vprašanje o splošnem razoroženji liki pisan „ballon d1 essayM v evropski politički vzduh. Seveda bo Nemci prvi spustili ta balonček kvišku, kajti njih same militarizem najbolj tare, in proračuniti bi se dalo, kdaj bodo dospeli do skrajne meje, preko katere ne bode možno storili niti koraka več. Nemčija nema narodnega bogastva, nema več na čelu zmagonosne trojice: Viljem, Bismarck, Moltke, tudi v notranjem življenji ni obtok krvi več tako živahen in ognjevit, nego je bil nekdaj. Soci-jalizem razjeda jej jetra in obisti, in kako opasen bi utegnil biti baš on v slučaji vojne, to se je moglo približno domnevati v letu preteklem, ko so se uprizarjali poskusni strajki po vseh nemških pokrajinah in se je očivestno pokazalo, kolika elementarna sila je v žilavih in organizovanih delavskih krogih. LISTEK. Milan. Črtica iz življenja. (Za „Slov. Narod" inipisal Fr. d. P. Ž— c.) (Dulje.) Prišla je druga jesen. Od gledaliških praznikov gospod Orel ni več puhal v svoj „krilni" rog. Kašljal je, poležaval je, — obležal je. Klel ni več, tudi psoval ni več na malo svojo plačo; samo ozdravel bi rad, da izprosi nekdaj Štipendij za jedino svoje blago, za ljubljeno Jelkico. — Hčerka bi večkrat čitala iz svoje knjižice bolnemu otcu, pela bi, skakala, plesala in pripove-dala bi mu, kako bode jedenkrat srečen 8 svojo Jelkico, — ali roditelja je davil hud kafielj. Oko, ki je s tako strastvenim žarom gledalo na ljubljenega otroka, umiralo je, — umrlo je. — Listje je žoltelo po drevji, sprehajalcev se je še malo vozilo v Šestine in Okrugljak, mrzli dež in jesenski vetrovi raznašali so žolto listje, Žerjavi so z bolnim klicanjem v višavah pozdravljali naše kra- Da je razoroženje uprav za Nemčijo življensko uprašanje, to je javna tajnost. Baš radi tega, ker je pa to javna tajnost, ni misliti, da bi se uresničila ta nemška želja. Rusija ne bode razorožila, ker le predobro ve, koliko sme upati tako lokavemu sosedu, ki je še pred par leti pod krinko azijske kuge hotel z vojno silo prodreti vanjo, a se je vender prestrašil hitro na mejo postavljenega zdravstvenega kordona, broječega par sto tisoč bajonetov. Francija pa tudi ne bode dovolila v to, ker bi se javno mnenje že vsaki akademičoi razpravi o razoroženji odločno postavilo po robu. Temu javnemu mnenju dal je tudi te dni bivši radikalni minister Lockroy pred svojimi volilci in pozneje nekemu časnikarju nasproti jasen izraz, rekoč, da Francoska ne more razorožiti, ker bi to bilo isto, kakor da se je odrekla Alzaciji in Loreni. Brez vojne sploh biti ne more. Seveda krute vojne sedaj na bojiščih ni, bije se pa z vso srditostjo gospodarska vojna, ki tudi zahteva hudih žrtev, kajti kdor bode dalje vstrajal, taisti bode na boljem. Franciji ne pa tudi ni bati gospodarske vojne, ker so njena sredstva neizčrpna, bogastvo njeno pa velikansko. To se je pokazalo pri polomu svetovne Londonske tvrdke „Barring Brothers", še očivest-neje pa pri zadnjem posojilu, ko se je v jednem dnevu podpisalo petnajst milijard. A tudi Rusiji ni se strašiti gospodarske vojne. Zmagonogno prebila je znani „Rubelkrieg", kakšno pa jo njeno sedanje finančno stanje, to je najmarkantneje označil Bero-linski bankir Bleichroder, nekdaj znana desna roka Dismarckova, in prva avtoriteta na finančnem obzorji Berolinskem. Kakor so Dunajski listi pisali, rekel je v pogovoru z našim ministrom Dunajev-akim, da je baš sedaj za zluto trda. Rusk i finančni minister Višnegradski je gospodar položaju, kajti Rusija ima sedaj v nemških, francoskih in angle ških bankah za 220 milijonov zlata in je tudi v tem oziru najjačja. Že zaradi tega, ko bi tudi drugih jako umevnih nagibov ne bilo, ni pričakovati, da bi Rusija in Francija sploh zmenili se za uprašanje o razoroženji. Dokler se pa ti dve državi ne pridružita razpravi, je vsa stvar že „a lunine" odklonjena, iu jeve, leteli so v toplejše in milejše. — Tudi gospod Orel se je odselil v lepše in milejše krajeve .... Na večer po pogrebu bila je mala družinica v sobi gospe Miličeve. Jelka je plakala, gorko je plakala . . . Milan je gledal na okno, kako dež lije; htel je skriti solze, ki se mu tekle niz lice. Gospa Miličeva je gladila obogo deklico po temnih kodrih, ki so obroblja vali nežno, bledo lice, tolažila jo, — ali zaman. Take solze ne presahno brzo. Gospo so trle brige. Kdo bo skrbel za ta nežni cvet, ki je razstavljen od otca, matere, domovine! ... Ne pozna, morebiti tudi nima sorodnikov. Pokojni Ofel izogibal se je dajati odgovore na takova prašanja. — Kje naj išče zavetja ta revna stvar!? Mar da pahne na mrzli jesenski dež nežno cvetko, da ji vihar otrese nežne lističe? I za Jelko bo prostora v sobi in srci Milanove mamice. — Nekdo trka. „Koja sreča ali pa nesreča prinaša Vsb k meni tako pozno, gospod senator?" „Milostiva gOBpa! Srčno čestitam, čestitam! Vi ste kar preko noči postali vrlo bogati, vrlo bogati/ — naglašal je prišlec, a sive male oči izpod debelih in gostih obrvi sevale so mu od zavisti. evropsko razoroženje ostane, kar je že v početku bilo, Nemcev — brumna želja. Ljudsko štetje. Z Dolenjskega, 14. jan. [Izv. dop.] Kazna znamenja kažejo, da Be pri nas v narodnem oziru oddaljujemo od svojega cilja, mesto da bi Be mu približevali. Dozdeva se nam, da nas zopet neka mora tlaci. Prišli smo zopet v čuden položaj. Nekaj se z nami Slovenci godi, kar si človek prav razjasniti ne more. Dozdeva se nam, da smo v istem položaji, kakor dete, kateremu je mati že bila ali hotela biti naklonjena, pa ga zopet ne mara. Če se dete joka, noče ga mati več slišati, čeravno je prej skušala ustreči nekoliko njegovim željam. V nas plaši nas to, da so se začeli na važnih mestih nemščine vedno bolj oklepati; opaziti je namreč, da se zopet krčevito drže nemškega ura-dovanja in da se dotični krogi ali Slovencev ogib-Ijejo ali pa da jih dražijo, kakor da bi to njih naloga bila Jednake žalostne pojave za našo narodnost je opaziti pri ljudskem štetji. Nekateri komisarji so bili nemškutarji ali Nemci, ljudje, ki ne znajo ali nič ali le malo slovenski. Veliko komisarjev je dalo se upisati za Nemce, čeravno ves čas le slovenski z ljudstvom govoriti morajo. Več uradnikov, zlasti politiških, davkarskih se je oglasilo, da „nemškiu v nas občujejo. S tem so gorostasno neresnico zapisali, ob jednem pa pokazali, da ne marajo za naš jezik in za nas. Kje neki občuje v nas davkar ali kontrolor ali pristav pri davkariji z našim kmetom nemški ? Uradnik okrajnega glavarstva mora gotovo tudi le slovenski z ljudstvom govoriti. In vender se taki nemški uradniki kaj hitro po lest vi avoji dvigajo na višja mesta. Pride iz nemške kronovine k nam, postane tu praktikant, v kratkem koncipist in komisar — in vender pravi — da občuje „ueraški" — v naši slovenski deželi. Živinozdravnik v nas ima gotovo veliko opraviti s kmetom — in vender se da upisati za Nemca, kakor njegov tovariš, ki ž njim vred šteje ljudi, ,Vas brat, gospod Anton pl. Mutvauski, ki je osemnajst let bival v Ameriki je pred osmimi meseci brez žene in otrok zameuil bogato Ameriko z večnostjo, ostavlja svoje premoženje svoji jedini BeBtri, gospej Zori Miličevi, rojeni pl. Mutvanski. Premoženje je uloženo pri Anglo-banki a iznosilo je pri smrti gospoda Antona pl. Matvanskega 385.000 dolarjev." „Moj dobri brate, moj mili Anton! — Iskal si sreče in zadovoljstva daleč od doma, preko oceana, a kruta osoda ti je udelila srečo denarjev! Še družice nesi našel na tujem, zapuščen si boleval, na tujem si umrl . . . „Gospa milostiva! vreča denarjev je navadno več vredna nego sreča v življeuji; pa osamljen tudi ni bil Vaš pokojni brat. Denar pribavlja srečo, uživanje in prijatelje. — Denarji bodo kmalu tu. Palača barona R—a je na prodaj; to lahko kupite, pa lepo bote živeli. Tako Vam svetujem. Skrbnik sem Vašemu Milanu, kakor veste. — Lahko noč, gospa milostivn! Čaka me fijaker, naročil sem ga na Vaš račun, na Vaš račun! Grdo je vreme, pa daleč ste! Za pot mi boste plačali pa pet goldinarjev. — Lahko noč! Čestitam, čestitam I" i . « . * i domače živali in trtne udi. Taki in jednaki ljudje v javnih Blužbah se v nas za Nemce upisujejo. Žalostna majka! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 16. januvarja. Dolenjeavstrljtiki deželni zbor. Odsek za u-tnvne zadeve je predlgal deželnemu zboru, da se izroče deželnemu zboru predlog in peticiji, da se priznajo virilni glasi Dunajskemu županu in rektorjema tehnični veliki doli in zem Ijiškokulturni šoli na Dunaji, da o njej poroča v bodočem zasedanji. Deželni zbor je temu predlogu pritrdil jednoglasno m pričakovati je, da se ta zadeva v bodočem zasedanji povoljno reši. Umestno bi pač bilo, da se rektorjema omenjenih šol da virilni glas, ker tehnične šole so dandanes gotovo tolikege pomena kakor vseučilišča. V tirolskem deželnem zboru je sedaj še vse mirno, kajti glavno delo je v šolskem odseku, ki pretresava nov šolski zakon. Pogajanja so pa strogo tajna. Drugi teden bode odsek že končal svoje delo in predložil poročilo deželnemu zboru. Vladno predlogo bode gotovo bistveno predelal. V plenumu se bode pa videlo, koliko je misli vlada prijenjati tirolskim konservativcem. Buditnpe&ta, Madjarski časopisi se pritožujejo, da Budimpešta prepočasi narašča. Res da se v Fešti pre bivalstvo hitreje množi, nego na Dunaji, pa so zato tudi razmere ugodneje. Krive ho slabe zdravstvene razmere, da prebivalstvo ne narašča hitreje. Uprava bi morala skrbeti, da mesto dobi dobro vodo, boljšo kanalizacijo ter da se zboljšajo stanovanjske razmere. Treba pa tudi gledati, da bode življenje ceneje, kajti sedaj ni v nobenem evroj>skem večjem mestu take dragine, nego je v Budimpešti. \ nanje države. liivšl kralj Milan in reuent&tvo. Več radikalcev srbskih skuša uekda pripraviti kralja Milana, da bi odpravil sedanje regente opirajoč se na lajno pogodbo, po kateri pooblastila regeutov le tako dolgo veljajo, dokler se drže* določil bivšega kralja glede občevanja kralja Aleksandra j z materjo njegovo. Nadejajo se, da bi Milan potem poklical radikalne regente. Garašanin tudi v tem oziru podpira radikalce, ker upa, da bi z radikalnimi regenti Iožjh izhajal nego z Rističem. To vest je dobil neki Dunajski list, je li resnična, tega mi vedeti ne moremo. Lahko bi pa radikalcem ne bilo spodriniti RiBtiča, ker bivši kralj radikalcem nikakor ne zaupa, ker bi utegnili proglasiti republiko, ko dobe vso moč v roko. Kralj Milan dobro ve, da j«1 Rist;e mož, ki bode vse sile napel, da se ohrani kuma rodbini Obrenovičev. liumnnskobofffnrska z reza. Sofijski dopisnik „Moskovskih Vjedomostij" je izvedel, da se je sklenila vojna zveza mej Rumunijn in Bolgarijo. Zavezali sta se, da bodeta vzajemno hraniti sedanje bolgarsko in rumunsko ozemlje. Ta zveza, ki je brez dvombe naperjena proti Rusiji, je baje le začetek zvezi balkanskih držav. Kazenske reforme v liusiji. Po ruskih zemstvih so se jele sklepati resolucije, da bi se odpravilo tepenje s knutom. Vlada je baje tudi pripravljena kazenski zakon tako predelati, da se to tepeuje omeji le na nepoboljšljive zločince kmetskega stanu Pričakovati je pa, da ne bode več dolgo, da se v Rusiji knut popolnoma odpravi, da potem ne bodo več nasprotniki Rusije mogli vedno pisati o ruski surovoHti in ruskem knutu. Gospa Mihčeva preseli se v mesto, v lepo, 1 visoko hišo. Vsa briga, vse veselje, vsa radost postane ji odgoj Milana in Jelke. Pri tem je pa blaga žena znala otrti toliko solzil, ki so tekle po bledih, sestradanih obrazih v zadublih sobah predmestnih .. . Pozivala je izvrstne učitelje v hišo, dobro planila trud njihov, a deca se je divno razvijala na duhu in na telesi. Jelki so prorokovali, da bode slavna pevkinja, gospa Miličeva jo bode poslala na konservatorij, da izpolni željo pokojnega Ofela, a i željo Jelkino. Raj še in mnogo rajSe hi videla, da se ne treba ločiti od živahne, ljubeznjive Jelke; rajše bi jo imela zmiraj pri sebi, dokler ne bode nevesta Milanova. — Milan se bode upisal na jesen na juridlčki fakultet po želji dobre svoje matere. Milan je ljubil Jelko z vsem žarom mlade duše. Ni trebal kalnim okom zreti v bodočnost. Ponosen značaj, dedoviua pokojnega očeta, materijalna neodvisnost, uzoren odgoj, — vse to je obetalo plemenitega moža. Čista, idejalna ljubezen do Jelke, nežna ljubezen do blagu matere odvračala ga je od naslad in Btrastij, katerim se mladič lahko poda. — Ali realno življenje je premalo po- Angleika vnanja politika* „Novosti" pišejo, da ima Anglija zaznamovati velike uspehe v vnanji politiki. V Perziji je angleški upliv skoro popolnoma izpodrinil ruskega. V Egiptu stoji Anglija trdno z obema nogama. V Carigradu angleški veleposlanik marljivo deluje proti Rusiji in tudi ne brez uspeha. Samo glede* Armenije Anglija ni imela sreče; kajti ta dežela je ostala mirna in Angleži neso mogli Rusije zamotati v kako vojno. Dopisi. Iz Itajlieiiburgit 14 januvarja. [Izv. dop.] Kako veselo se širi narodna zavest na Štajerskem od vasi do vasi, od trga do trga, to nam jasno kaže naš Rajhenburškl trg. Nekaj iz „rajba* pri-vandranib Nemcev gospodovalo je tu od nekdaj in zadnjih 6 let bil je za župana v našem trgu g. Peter/, rojen Prus, ki je pri stavljenji Železnice v te kraje prišel in izprevidel, da se bode pri našem siromašnem ljudstvu še dosti izsrkati dalo, kajti kjer je siromaštvo, tam najbolj cvete oderuštvo. Izvolil si je torej naš kraj na svoje delovanje in se tu naselil. Časi, dokler je oderuštvo proste roke imelo, bili so za njega posebno ugodni. 12° 0 in še više obresti, potem obresti od obresti, tožbe in ek-sekucije, katere si je seveda sam delal, kupovanje posestev na licitacijah i. t. d. — to je bil njegov mastni zaslužek. Tako je ta mož v nas premožen postal. Zraven je tiral nemško politiko in s tem dosegel, da se mu od zgoraj ni bilo treba nič bati. Natančueje dogodke o tem hočem za zdaj za-molčati. — Sramota je bila, da je ta človek že 6 let župan v Rajhenburgu bil. Kako je to prišlo, nečem zdaj premišljevati. Hočem samo veselo novico naznaniti, da se je v našem Rajhenburgu, ki je bil od nekdaj gnezdo in zaslomba nemškutarstva, od korenine vse na bolje spremenilo. Pri mesecu decembru končanih občinskih volitvah zmagali so v vseh treh razredih narodnjaki, naši nemškutarji so popolno za vselej propali. Naš trg otresel se je za vselej sramotnega jarma privandranega Prusa. Ves njegov trud bil je zaman. Kakor klošČ držal se je županovega stola. Že leta 1889. imele bi se vršiti volitve in še le po letu 1890. jih je razpisal. Že tedaj propal je v I. in II. razredu, zato je sam proti svojim volitvam pritožbo naredil. Pritožili smo se zaradi mnogih nepostnvnostij tudi mi, in volitve so bile ovržene. Zavlekel je potem volitve do decembra 1890. vender je tudi tega bilo konec. Zdaj Je sramotno propal on in njegova stranka v vseh razredih. A še zdaj je uložil pritožbo proti volitvam katere je sam vodil, samo, da se še dalje na svojem sedeži obdrži. Jedenkrat pa bode tega vender konec in potem Poterz z Bogom*za zmiraj! Na vsak način pa je sumno to, da se ta človek svojega županovega sedeža tako strastno drži. Vsekako bo treba možu na prste pogledati. Iz 3Ieng&» 15. januvarja. [Izv. dop ] Naše „Bralno društvo" imelo je dne 11. t. m. svojo tretjo glavno skupščino. Najmarljivejši društvenik in tajnik društvu, Anton Javoršek, poročal je, da je društvo ustanovil 1. 1887. Anton Ko bi ar, kapelan Mengiški. Takrat je štelo društvo celo 108 udov Kateri so imeli bolj osebne, nego društvene znal. Drugovanje z nežno materjo, ki je s skrbnim okom pazila na vsaki korak ljubljenega sinu, ki je tako goreče molila za srečo njegovo, — napravila je iz Mila dobrega mladiča, ali ne — moža. On si je nt varal iz knjig idealen svet, kakor Plato svojo državo, a pri tem ni videl in ni htel videti napak in strasti svoje dobe. Dnevi so bili z neko pedantno točnostjo razdeljeni: v jutro so dohajali učitelji, točno ob jedni se je obedovalo, popoludne so se vozili ali pa hodili na sprehode itd. Tako je tudi njegova lektura pok uzo vala, da nagiba na sa-njarstvo: Lenau, Ileine, Goethejev BWerther", Du-mas-iils, Vrazove „Djulabije" itd. bili so mu najmiliji. Celo Luizo Muhlbachovo je prerad bral in pri čitanji njenega „Graf Benjowsky" je — plakal. Njegove sobe bile so bolj budoiri kake sentimentalne gospe, ko stan vseučiliščnega dijaka. — Tudi glasbo je strastno ljubil, ali zopet je naj rajše prebiral take stvari, ki so odgovarjale njegovemu temperamentu: Chopinov Nocturno je vsaki dan prebiral, če je Schubertov „Standchen" igral, pa če je Jelko nagovoril, da poje to pesem — topil se je od miline in — solz. Ravno tako je ljubil poznate sentimentalne melodije od Thekle Badarzewske „La priore d1 une vierge itd. ozire, ostavili so .bralno društvo". Do letoi jih je le malo ostalo zvestih. Torej, kakor drugod: mnogo poklicanih, a m al o i zvolj eni h. Škoda velika je to, da je oatavil Meogiš Hinko Pate most, mož najdelavniši za društvo. V odbor je izvolila skupščina te-le zastopnike: Rnčigaja Jerneja, predsednikom; Sirca Petra, podpredsednikom; Lundra Pavla, blagajnikom; Kotnika Frana, Flor ina Josipa, odbornikoma; Kosa Miho, tajnikom. Dosedanji predsednik g. Leveč ne more več načelovati društvu, ker ima preobilo opravil v županstvu. Novi odbor, delaj mnogo na korist bra lnega društva! Domače stvari. — (Osebna vest.) Mesto okrajnega sodnika Alojzija VValterja, ki je bil imenovan deželnega sodišča svetnikom v Celovci, izročilo se je začasno vodstvo okrajnega sodišča v Rogatci dr. Alfredu Selim idu, pristavu pri okrožnem sodišči v Celji. — (Deželni šolski svet kranjski) dovolil je tovarniškima tvrdkama „P. Ladstadter & Sobne" in ,J. Oberwalder & Comp", da napravita v Domžalah jednorazredno zasebno ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) po-daril je gospod Turk mlaji, lepo število zanimivih knjig. Mlademu domoljubu, koji se sedaj že gorko zanima za resne smotre naše družbe, v narodu čast; pri nas pa zahvala! — (»Vigilantibus jura".) Mestni urad Celjski jako bode, ako je na vogalih prilepljenega kaj slovenskega, bilo tudi od namestništva v Gradci samega. Zato so se dvojezični razglasi vedno obre-zavali. Odrezal se je slovenski tekst in potem prilepil samo nemški. Deželni poslanec g. dr. Dečko in tovariši uložili so proti tacemu postopanju pritožbo na namestništvo, katero je stvar ugodno rešilo. Po naroČilu namestnika barona Kubecka na zuanilo je okrajno glavarstvo g. dr. Dečku iu tovarišem, da se bodo v bodoče razglasi političnih oblastev popolnoma in neizpremenjeni prilepljali. — (Dolenjska železnica) bode Imela nastopne postaje: Prva v L j u bi j a ni na južnem kolodvoru, ki se bode proti Vodmatu podaljšal in razširil. Druga postaja z imenom Ljubljana bode na dolenjski cesti, 700 m od mosta čez Gruberjev kanal. Na Lavrici bode postajica. Potem slede postaje: Lanišče, & mar i je, Grosuplje, Višnjagora, Zatičina, Velika Loka, Trebnje, Mirnapeč in Novo mest o. Poslednja postaja bode 1400 m od mesta oddaljena. — Na stranski progi v Kočevje bodo nastopue postaje: CobelBberg, Dobrepolje, Velike Lašče, Ortnek, Ribnica, Srednjavas, Kočevje. Vsaka teh postaj dobi vsprejemno poslopje, skladišče, poslopje za vlakov prometne potrebe, vodnjak, večinoma bodo imele glavne tire, nekatere tudi stranske in slepe tire (Stockgeleise.) — (Vodstvo me s t nega vodovoda) nam piše, da naša vest v štev. 9 , da je počila v Pir- Tak odgoj ni bil prikladen za človeka, ki bi se imel posvetiti političnemu delovanji, — in lepo pravi Goethe „es bildet das Gemuth s i c h in der Stille — und der Character in dem Strom der We It . ..« Jelka je našla v goBpej Miličevi dobro mater, no čutila je instinktivno, da je v tuji hiši, — Čeravno pri dobrih ljudeh. Ali bilo je mnogo noči, ko je Jelka gorko plakala, ko so jo te preobilne dobrote mučile kakor mora, ker ni mogla drugega, kakor biti hvaležua. Gospa Miličeva opažala je duševne boje svoje gojenke in prerada bi jih bila umirila. Večkrat jo je vroče pritisnola na svoja prsa, pa ji govorila: „Jelka, ljubljeno dete moje! Bodi nekdaj dobra žena mojemu Milanu, a moja hvaležnost do Tebe trajala bo preko groba, in gori nad zvezdami goreče bom prosila za srečo Vajino!" — Gospodična Olga, ki se je nerada udala v svojo nemilo osodo, — da ostane stara devica — spremljevala bo Jelko na konservatorij. Gospa Mili« čeva poverila je to nalogo svoji pristari sorodkinji, a Olga je rada privolila. (Dalje prih.) natovi hiši na »v. Jakoka trgu vodovodna cev in jo vsled tega voda klet preplavila, ni bila osnovana. Počila ni nobena vodovodna cev, omenjena klet pa je bila preplavljena le zato, ker so v sosedni hiši pozab ili zapreti pipo in je le zaradi tega voda preplavila klet. _ (V Gradci) nastanil se je kot odvetnik g. dr. Ivan Klasinc, naše gore list. — (Iz Tržiča) dobila je „Tagespost" vest, da je deželna vlada razveljavila lanske občinske volitve, pri katerih so narodnjaki v dveh razredih zmagali. Upajmo, da se bodo naši ljudje pri novih volitvah hrabro držali in zopet sijajno zmagali. — (Iz Sevnice:) Pri volitvah v okrajni za-atop izvoljeni so v vseh skupinah narodnjaki. Nemškutarji se volitev niti udeležili neso. — (Slovenski klub na Dunaji) ima svojo prihodnjo sejo v soboto 17. t m. v Hdtel royal I. Siogerstrasse 3 mezzaoin; čital bode g. Ig. Kaš svoj Bpis: „ Obrazci iz Dalmacije". Začetek ob osmih zvečer. — (Podpornemu društvu za slov. visoko š. na Dunaji) podaril je g. dr. Schmir-lii a u I v Brežicah 5 gld. dalje č. g. Anton P uši, župnik na Dholci, 3 gld., g. Maks Pleteršnik, prof. v Ljubljani, 5 gld., g. Jožef Ba r le, not. kandidat v Kamniku, 15 gld., nabranih na Silvestrov večer v veseli družbi pri g. Jožefu Kendi, gostilničarju. Iskrena hvala vsem g. darovalcem! — („Iz vena kademična (II.) podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradci imela bode dne 1. svečana ob osmih zvečer v gostilni „Neu Graz" v fNeugassea svoj redni letni zbor, na kateri se družbeniki uljudno vabijo. Gosti dobro došli". »T. č. odbor". — (Podčastuiški plesni venček) prirede, kakor vsako leto, tako tudi letos podčastniki domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. dne 4. sve čana v prenovljenih prostorih starega strelišča. Vsled marljivih priprav obeta ta mnogo zaželeni venček osobito živahnost. Ustopuina prosta. — (Iz Doba) se nam poroča, da tudi tam ni šlo pri ljudski štetvi vse prav gladko, ter da je bilo ugovorov proti komisarju, ki je le bolj na nei»: ko stran vlekel, v čemer ga je celo podpiral tamošnji g. župnik, češ, da je vse jedno, ali se ljudje zapisujejo nemški ali slovenski. So li kaj Nemcev nalovili in koliko, nam še ni znano. — (O ljudskem štetji) dobili smo od prijatelja našemu listu dopisnico iz Novegu-mesta, ki slOve: /Tukajšnje okrajne glavarstvo poslalo je kot komisarja za ljudsko štetje v Mirno-peč, za vso župnijo, broječo 43 vasij, tukajšnjega praktikanta, barona Sc h n ee be r g-a (?), ki prav nič slovenski ne zna." Komentara ne treba. — (Maribor) ima po ljudskem štetji 18.933 prebivalcev. Koliko jih je upisalo nemški, koliko slovenski občevalni jezik, nam še ni znano. — (Trg Središče) imel je po ljudskem štetji dne 31. decembra 1090 prebivalcev in sicer: 1073 s slovenskim in 17 s nemškim obče valnim jezikom. Mej temi 17 z nemškim občevalni m jezikom jih je 14 tukaj trajno in 3 pa so le časno bivajoči. — (Mesto Gradec) ima po sedanjem ljudskem štetji 106.946 prebivalcev. L. 1880. imel jih je 97.791. — (Prebivalstvo Reke.) Po najnovejem popisu sodi se, da ima Reka z okolico okolu 30.000 prebivalcev. — (Dežela štajerska) plača na leto 12,102.809 gld. davka. Od te vsote apada na državne davke 5.725 000, na 1,840.000, na okrajne 977.622, na občinske 3,468.724, na druge 91 tisoč 963 gld. — (Na stop kazni.) „Obzorjev" bivši odgovorni urednik g. F. Peču jak, ki je bil obsojen na 14 dnevni zapor, nastopiti ima kazen dne 2. svečana, ker mu je sodišče odbilo prošnjo, da odgodi za dva meseca nastop kazni. — Na njegovo mesto stopil je kot odgovorni ureduik novinar g. Martin Polič. — (Iredentovec — zastopnik mesta Zadra.) Zaderski list „Dalmata" javlja, da je k pogrebu nedavno umrlega Giacoma Galeazza Maldinia, občinski svet Zaderski pooblastil poznatega bivšega italijanskega finančnega ministra E. Seismit-Dodo, da zastopa Zader. Po znanem banketu v Vidmu, pri katerem je Seismit-Doda igral ulogo, ki je dala povod njegovemu odstranjenju iz ministerstva italijanskega, po razpravah, ki so o tej zadevi se vršile v italijanski zbornici — je pač opravičeno vprašanje: kaj pomenja tako postopanje Zaderske občine? — (Iz Opatije) se nam je že zadnjič javljalo, da namerava cesaričinja vdova Štefanija ondu kupiti vilo, ako dobi primerno zemljišče. Sedaj je Btvar gotova, kajti cesaričinja vdova Štefanija kupila je stavišče, obsežno 2000 štir. sežnjev, in zgradba vile prične se takoj. S to zgradbo bode Opatija, kjer se je preteklo poletje zgradilo do 50 vil in novih hiš, zopet pridobila. Seveda se bodo s prihodom Še večjega števila gospdde itak že visoke cene še podražile. — • (Razpis daril.) Zagrebško gledališko vodstvo namerava razpisati tri darila za najbolja dramatiška dela, in sicer: 600 gld. za ljudsko igro, 300 gld. za igrokaz iz meščanskega življenja in 150 gld. za glumo. — (Železnice). Na novi železnici iz Celja v Velenje bila bi postaja pri Žalci daleč 900 metr. od trga. To bi bilo pa na škodo trgu in vsled tega se je podala dne 10. t. m. posebna deputacija odličnih mož iz trga, njej na čelu drž. poslanec g. M. Vošujak, v Gradec, da pripravi dotično gospodo na to, naj se prestavi postaja bližje trga. Kakor se nam poroča iz Žalca, izgodi se to in bode postaja torej le kacih 300 metrov od trga. „Slov. Gosp." — (Nesreča v cerkvi). Pri sv. Lovrenci na Dravskem polji pal je zadnjo nedeljo mej krščanskim naukom na pročelji kora stoječ kip v cerkev na klop ter hudo ranil neko mlado ženo iz Žu pečje vasi. — (Z Dolenjskega) dobili smo sledeče zanimive podatke: V preteklem letu bilo je v K—ški župniji porojenih 56 Ijudij (od teh je bilo 26 moških), dočim je bilo v prejšnjih letih rojenih po 100 in še več. Umrlo pa je pr. 1. 53 Ijudij (mej njimi 26 moškega spola,) torej toliko, kakor rojenih. Ženskega spola je umrlo troje manj, kakor pa jih je bilo rojenih. Kaže se tu upliv Amerike, kamur se je tekom leta iz tega kraja izselilo nad 70 moških najbolje dobe. — (Štrajk kamnosekov v Zagrebu.) Početkom tedna ustavili so kamnoseki v delavnici Kohna in dr., podvzetnika kamnoseških del za novi kolodvor, delo. Uzrok je ta, da jih je plačeval zelo slabo po 30, 40 in 50 kr. na dau! ker je zdaj najslabši čas. Delavci pa trdijo, da se povzetuiku delo izplačuje po letu, kakor po zimi. — (Hude zime) so po francoskega učenjaka Emila Gautiera trditvi »Zalivski tok" (Golfdtroin) in ledene gore. Zalivski tok segajoč od Mehikan-skega zaliva do Spitzbergena je glavni regulator temperature v zahodni Evropi. Franciji daje krasno podnebje, Irski pa izredno bohotnost. Neposredni bližini njegovi je pripisovati, da so nekatera norveška pristanišča, n. pr. Hanimerfest vzlic severni svoji leži, vse leto ledu prosta, dočim je na obalih otoka Vancouver, ležečega v isti širini kot Pariz in v zalivu Pečili, imajočem jednako ležo kot Lizbona, od novembra do aprila led. Ko bi Blučaj, kakšen geološki preobrat, izbruh podmorskega ognjeuika i. t. d. zalivski tok odvrnil iz njegove premičue struge in ga odstranil od evropskih obalij, morala bi se temperatura i/.vestno močno znižati. In kdo more ugovarjati, da ni vsaj možnosti tacega slučaja? A še kaj druzega ima pri sedanjem mrazu svojo ulogo. Ni dvojbe, da ima Izlandija velik upliv na našo temperaturo. Ostanejo li ledene gore dolgo na severu rečenega poluotoka, potem je ondu silen mraz, v nas pa toplo. Ko se pa ledene gore ločijo od Izlandije in začno plavati proti vzhodu ali zahodu, zviša se temperaturo v Izlandiji, Norveška, Angleška, Francoska in Nemčija pa dobe mraz. Ledene gore so orjaške. Pri poluotoku Avelon videli so tak plavajoč lednik, ki je bil 200 m visok in je imel pet kilometrov v obsegu. Pomislimo li, da je oni del, ki je pod vodo, še sedem — do osemkrat večji in da je včasih teh lednikov toliko, da se jih morajo ladije v ovinkih 20—30 milj daleč ogibati, umevno je ob sebi, da se porabi ogromno veliko toplote, predno se taki ledniki stajajo Posledica temu je, da se Zalivski tok ohladi in ne more več tako blagodejno up li vati. — (Sevniški samci) vabijo na plesni venček, kateri prirede dne 18. januvarja 1891.1* v gostilni g. Fr. Simončič-a ml. Pri plesnem vencku svirala bode c. kr. vojaška godba 53. pešpolka, nadvojvoda Leopolda is Zagreba. Začetek ob 8. uri zvečer. Uatopnina za osebo 80 kr., rodbino (3 osebe) 2 gold. — (Hranilno in posojilno društvo naPtuji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.) Ravnateljstvo dljudno vabi častite zadružnike k občnemu zboru, dne 27. januvarja t. 1. ob 10. uri dopoludne v zadružni pisarni v „Narodnem domu". Dnevni red: 1. Ravnateljstvo predloži račun za leto 1890. 2. Potrjenje letnega računa. 3. NaBvet nadzorstva glede* razdelitve čistega do-kička. 4 nasveti. Ako bi k temu zborovanju ne prišlo zadostno število zadružnikov, vrši se drugo po istem dnevnem redu, dne 27. januvarja t. I. ob 11. uri dopoludne v zmislu § 40. zadružnih pravil. — (Posojilnica v Vitanji) imela je lani 11.201 gld- 71 kr. ulog. Mej letom se jih je nazaj plačalo 1240 gld., torej jih je koncem leta ostalo 9,961 gld; 71 kr. Izposodilo se je 9035 gld ; mej letom pa vrnilo 308 gld. posojil. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Moskva 15. januvarja. Brzojavka, s katero je car odgovoril na novoletno čestitko generalnega guvernerja Dolgorukova, slove: Car prosi Boga, da bi Rusijo tudi to leto blagoslovil z mirom in blaginjo. Rim 15. januvarja. Iz Reggia d'Emilia poroča se o novih snežnih zametih. Več hiš je sneg porušil, človeške žrtve pa k sreči ni bilo nobeno. Milan 15. januvarja. Viteza Partinija, zastopnika več bančn^i hiš, tukaj jako znano osebo, so zaprli. Partini je prefektov zet, bil tudi politično delaven in agitoval je za Cris-pija. Dolže ga, da je za 100.000 lir menic ponaredil. Pariz 15. januvarja. Knez črnogorski je odpotoval. Toulon 15. januvarja. Frevcinet odkloni prošnjo tukajšnjega mestnega zastopa, da bi se odstranile tukajšnje trdnjave. Algier 15. januvarja. Danes dopoludne čutil se je tukaj močen potres, za njim dva slabe j a sunka. Rim 16. januvarja. „Esercito Italiano" misli, da bode mej prvimi vojaškimi projekti, ki se imajo predložiti zbornici, zakonski načrt o podaljšanji vojaške službe na tri leta. Bukurešt 16. januvarja. (Uradni list:) Na nagovore pri novoletnem vsprejemu odgovoril kralj: Želim mir in jedinost v novem letu, da bodemo kot velika in složna obitelj mogli praznovati petindvajsetletnico moje vlade. Metz 16. januvarja. Iz Rima se brzo-javlja v „Metzer Presse", da je Fritzen imenovan Škofom v Strassburgu, stolni župnik Marbach pomožnim škofom. Lyon 16. januvarja. Vprašanje o carini na inozemsko svilo vzbudilo veliko gibanje mej delavci. Imeli so javni shod in sklenil protest. Deputacija izročila protest. Deputacija izročila protest prefektu, ki je deputaciji rekel, naj zaupa v vlade skrbljivost in pomiri delavce. Dublin 16. januvarja. „Insuprcssible United Ireland", glasilo O' Brienovo, naznanja: Parnell dovolil v to, da odstopi. Razne vesti, * (Ljudska štete v in Dunaj.) Dunajsko prebivalstvo nikakor ni posebno zadovoljno s prvimi podatki ljudske štutve Po površni štetvi se je pomnožilo pač prebivalstvo v zadnjih 10 letih za nekaj nad 100 000 duš, poskočilo je namreč od 704 756 kolikor jih je bilo 1. 1830, na sedanjih 809.443. To bi bil sam na sebi lep dorastek, a v primeri z rapidnim naraščanjem drugih mest je le nezuaten. Berolin pomnožil se je v zadnjih 5 letih za 190/°, Dunaj pa v 10 letih samo za 150/°. Baš v indu-strijalrnh okrajih: notranje mestu, Mariabilf in Neu-bau kaže se celo nazadek, ker je manj prebivalcev v njih, uego pred 10 leti, v revnejih okrajih pa se je prebivalstvo pomnožilo. Pokazala se je ueka stagnacija. Vse upanje stavlja hh zdaj v veliko občino Dunajsko, ki bode z 20. decembrom t. 1. dogotovljena. V primeri z Berolinom, Parizom in Londonom ostal je Dunaj daleč zadej. Da na to prikazen močno upliva dualiatičua oblika naše državo je jasno. * (Carsko darilo.) Kakor „Graždanin" javlja, dovolil je ruski car Aleksander III., da se vhu državna pouestva, nahajajoča se v nHkdaujem poljskem kraljestvu, razdele ni"j kmete pod naslovom, da se jim ta zemljišča dajo v zakup. Teh zemljišč ne sme dobiti niti Nemec, niti Žid na noben način, in tudi na dražbi se ne smejo prodati. Tudi zakupnina se ne bode pobirala, ker je car vso kmetom podaril. * (Grillparzerjeva s 1 a v n o s t na Dunaji). Češki listi obeh strank se izražajo proti temu, da se je v proslavo stoletuice rojstvu največ jega nemško - avstrijskega pesnika, stavila v prvo vrsto dram, ki se bodo predstavljale v dvornem gledališči, njegova tragedija „kralja Otakara sreča in konec" ter smatrajo to za demonstracijo, da se je izbrala ta igra, katere snov je padec najslavnejega češkega kralja. Niti kronologočuo niti po vrednosti svoji ne bi imela ta igra stati na čelu, ker nikakor ne pripada mej najbolje pesnikove drame. * (f Dr. Lazar Laz a rev i ć.) Preteklo nedeljo umrl je v Belemgradu ženijalni srbski pisatelj in nekdanji telesni zdravnik kralja Aleksandra I. dr. L Lazarevič Pokojnika so prištevali mej najbolje srbske pripovedovalce, ki je srbsko kujižev-nost okrasil z mnogimi uzornimi deli. Nekatera njegova dela so prevedena na francoski in ruski jezik. Imenovali so ga ruskega Turgenjeva.. Bil je tudi izvrsten lečnik in član mnogih znanstvenih in književnih društev. Trnju! zdravilni vnpeh. Vsakersno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v ćlonkili vspcSno ozdravi mazanje z Moll-ovim „ FrancoBkiiu žganjem in soljo"1 Cona steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvor. založnik na Dunaji, Tuchlauben !>. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrocno M o 11 - o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (55—18) NtojC n\ Vtte Ivii* l.ttO; za pol letM gld. 2.30; Kii 4-v i vi letin LI.?. Meteorologično poročilo. (Jas opazovanja Stanje barometra' v mm. , Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. § 7. zjutraj. "~» 2. popol. »o 9. zvečer 729*6 mm. 7-JH-H mm. 78011 mm. — 7'2n C si. zah. — 7-0° C si. svz. — 10-4» C si. svz. obl. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura —8*2 *, za 6*8° pod normalom. ID"u.n.3osl2:a borza dne 16, januvarja t. 1. (tsvirno telegraflfino porečilo.) včeraj — dan«* Paptrna renta.....prtd. 91 2h —gld) 90* 4ft Srebrnu renta....., 91 45 — , 9105 Zlata renta......, 10855 — „ 1084; 5n/0 marčna renta .... „ 45 — r 102 60 Akcij«; narodne banko . . „ 993 — — „ 993 Kreditne akcije...... 806*116 — „ 307 '25 London........ „ .!3 9=> — , 114 10 srebro......... - — — „ - •— Napol..........„ $-08 — . 903'/, C. kr. cekini.....„ > 37 — , h 38 Nemški* marke..... „ fi*3 — — , 68*07 4"/u državno srećke iz I. 1H54 *J5'» gld. 130 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 179 '25 „ pgertka zlata renta 4°/0....... 103 „ 90 , Ogerska papirna renti •...... 101 , 15 , Dunav* -ug. srećku 5'..... 100 .»Id. 188 „ — ■ Zemlj. obe. avstr. 4'/t '„ /Juti /aut. linti . . 113 „ — „ Kreditne »voćko......KM) g|& 181 , 25 , Kudolfo-«: sručke..... 10 „ 19 „ — Akcije anglo-avitr. banke . . i jO 1G4 , 80 , Trauiway-dniAt. velj. 170 gld. a. v. . . . 22') . — „ 0R JANEZ KLASINC Uljudno naznanja, da je odprl svojo advokatno pisarnico v Gradci ,,,, ii«, (jilaviiem ti**u*;ii &t,. 17. ((■raz, I In upi plut/ Nr 17.) ,£3 p *^F **TF *-'•>*"" ^ip ~ O * (Sedanja papeževa vojska) ima dva generala, dva polkovnika, dva podpolkovnika, jednoga četnika, dva kapetana in štiri poročnike. Častniški zbor broji 13 osob. Ti častniki zapovedujejo 60 možem papeževe garde. Konjica papeževa se sestavlja iz 13 grofov. * (Udova S c h 1 i e m a n o v a) izjavlja v Berlinskih novinah, da bode nadaljevala dela svojega sopruga, ter dalje dala izkopavati razvaline stare Troje okolo Hissarlika. * (V korist ruskih Židov) zbrali so v San Franciscu v Ameriki tamošnji Židovi 500 000 gold. S tem denarjem hoče židovsko podporno društvo nakupiti zemljišč v Meksiki, ter tja preseliti ruske Židove. * (Koliko se v Nemčiji piva popije?) Po najnovejših izkazih Berolioskega statističnega urada so je 1889/90 povprek popilo 106 litrov na vsacega prebivalca, kajti popilo se je rečeno leto do 400 milijonov piva več, nego prejšnja leta. Kon-sum Re je v jednem letu s 95 in 98 pomnožil na 106 litrov, kar je vsekakor zelo veliko. * (f Baron Hausman.) V Parizu umrl je 12. t. m. baron Evgene Hausman, načelnik Pariški za čas Napoleona III. Ou je graditelj današnjega Pariza, uredil je boulevarde in perivoje, in naredil iz starega Pariza krasno središče sveta. Porabil je v to svrho mestnih denarjev 884 milijonov frankov. * (Velika tatvina v cerkvi.) Iz Rima se javlja, da so bile v stolni cerkvi v Piacenzi pokradene vse dragocenosti, ki «o se nahajale v cerkvi in so bile vredne 300.000 lir. Tatovi so udrli v cerkev skozi jedno kupolo. Redarstvo zločincem Se ni prišlo na sled. •(Važno za kvartače) Nek tvorničar K Buchmtlller na Nemškem hoče izdelavati igralne karte iz kavčuka. Te karte bodo baje mnogo prak-tičneje, ker bodo bolj trpežne, se bodo dale oprati « špiritom ali pa terpentinom, in bodo tudi cenej i od papirnatih. * (Najdebelejši mož v Brooklvnu.) V Brooklvou umrl je nedavno v 39. letu svoje dobe neki A Schachtel, ki je bil najdebelejši mož v mestu. Tehtal ni nič manj nego 410 funtov. Tujci: 15. januvarja. Pri Ufali«!: Werlid * Dunaja. — GavHgnin iz Trata, i'in-a iz Mrzlega polja. — Weiss, Civran, KOlIner, Latite, Spori, Leipnik z Dunaja. Schleine r iz Kočev ja. — Tuich iz Brixona. Pri Slonu: Grof Belrtlpt z družino iz Gradca. — Ivan Grilc it Vač. — Vilhar iz Prezida. — Petsche iz Starega trga. — Fischer iz Budimpešte. — Gasser iz Devina. — Fragiacomu iz Pulja. — Jel-lačic z Dunaja. Pri avstrijskem cermrjl : Smitek lz Velikih Lafić. — Cukljati iz Sv. Gotards. — Spindler iz Ljubljane. Pri ImvitrNkfiu dvora: Petrič iz Cernomlja. — Wa-gner s soprog«) iz Gradca. Umrli so: 14. januvarja : Barbara Čer-melj, branjevčeva hćijl'/t me*., Vegove ulice št. 8, za sušico. - - Marija Gradifiar, krojačeva udova, 85 let, Kravja dolina fit. 11, za oslabi j en jem. lfx januvarja: Pavlina Der-ganc, solfeitatorjeva udova, 79 let, Florijanike uljce s t. 42, za ostarelustjn. — Marija Cerar, postre&čekova hci, 4 dui, i »pekarska cesta.§t. 2, za oslahljenjem. Br. 114. Natječaj. (31-1) U smislu zaključka obćinBkog zastupstva od 15. decembra 1890 razpisuje se ovim natječaj za mjesto: 1. obćinskog likviđatora koji se ima baviti likvidacijom prigrada obćinskog zemljišta, sa godišnjom nagradom od forinta 600-— a. vr. i 5% od likvidacija faktično realizovanih; i za mjesto 2. obćinskog zemljemerca kojemu će biti zadaća izmjeriti i procjeniti občinska zemljišta pri-gradjena iza izmjerenja god. 1882. dotično u onih /upaiiijah, u kojih nije izmjerenje provedeno, sa godišnjom nagradom od forinta 600*— a. vr. i 5°/0 od likvidnog dotičnog kapitala novo izmjerenih občinskih parcela. Molitelji imadu podnesti svoje molbe podpisanomu glavarstvu do 15. febrara 1891 i dokazati sve one prednosti, koje se zahtjevaju za takve službe: kao nauke, dosadanju praksu i. t. d. Uredovni jezik ove obćine jest hrvatski. Glavarstvo obćine Kastav dne 15. jenara 1891. Glavar: Munić s. r. Lekarna „Pri zlatem državnem jabelku". JL I., Singerstrasse St. 15, na Dunaji. KVl JMcfillli' L:l*AO'liw*4k poprej univerzalne krogljlce imenovane, znano, IVI I l i^Ulllt HI V^IJUjC, lahko čistilno domače sredstvo. Teh krofj-ljic velja: I škatljica s 15 krogljicami 21 kr., I zavoj s 6 škatljicami I gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi proti povzetju I gld. 10 kr. Če se poprej pošlje denar, velja s poštnino prosto pošiljatvijo vred: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj, nego 1 zavoj se poslati ne more.) Prosi se, da se izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" zahtevajo in se pasi na to, da ima napi* na pokrovu slednje Škatljice imenski počrk J. Pser-hofer-ja, kakerSen je na navodilu, kako se rabijo, in BJCgr v rudeči pisavi. Ozebliaski balzam USt'&*$l'lJ> kovano poailjatviju 65 kr. Trpotcev sok, 1 »okr Ameriška maža za protin, gld. i:li>. Prašek proti potenju nog, 8S^Bf* s trankovano poAiljatvijo 75 Ur. Palmam ?a mitn 1 MtfikI«nic» 40 kr- B frr,n' OOilZAUL Q