▼m spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na «rednlitvo — naročnino, reklamacije in vsa administrativne stvari pa na opravnlštvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran-Gflcanska al. 6/1. Vse po-liljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-Rokopisov ne vra-, Telefon uredn. 2312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiSko glasilo UJU. - PoverleniStvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaia za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Por. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Gonja proti slovenskemu učiteljstvu.
V Prekmurju je pričela strahovita gonja proti slovenskemu učiteljstvu. Na čelu te gonje stoji oni del prekmurskih učiteljev, ki se še danes ne more vživeti v po vojni na» stali položaj naše države. Ni ravno slučaj, da je ta gonja pričela baš sedaj, saj je vodja vsega gibanja napisal, da je sedaj prepove» dan čas, da bi slovensko učiteljstvo uganjalo svoje šovinistične .orgije.
Na videz ta gonja, ni resnejša, v resnici pa je postala prav nevarna i za učiteljstvo i za šolstvo v Prekmurju, Prvi učinki tc gonje se že kažejo. Glavni cilj nergačev je: z vse» mi sredstvi delovati na to, da »prišleki« pu» ste svoja mesta in zapuste Prekmurje sploh, da bi bilo njih delovanje potem brez ovir. Žalibog ta cilj tudi dosezajo. Več odličnih učiteljev, ki so delovali v Prekmurju ves čas od ujedinjenja, ki so bili pionirji slovenskega šolstva v Slov. Krajini, ki so posvetili vse svoje sile in dali na razpolago vse svoje zmož» nosti napredku slovenske šole v tisoč let za» sužnjenem Prekmurju, danes, ko bi morali mirneje živeti v že urejenih razmerah, h ka» terim so prispevali vsak svoj delež, zapus ščajo to zemljo, ker ne morejo prenašati go» nje, ki jo vodi proti njim tisti del učiteljstva, ki je dosledno vedno in povsod oviral napre» dek našega šolstva v kulturnem in nacionab nem pogledu.
Da to ne bo rodilo najveselejših posle» dic za slovensko šolo, o tem ni treba izgub» ljati besed. Treba je pač bližajočo se nevar» nost takoj preprečiti. Kako? Da, to je težko! Nacionalno učiteljstvo v Prekmurju je brez moči, brez opore, vrženo na milost in nemi» lost preganjalcem kakor jagnjeta volkovom, ki uživajo nemalo zaščito pri svojih politič» nih strankah.
Težko nam je Prekmurcem, da nas za» puščajo odlični tovariši in s strahom gleda» mo \ bodočnost, vendar smo z njimi istega mnenja. Dovolj je bilo trpljenja, dovolj za» ničevanja, dovoli smo storili in sedaj naj nas na vsak korak obdelujejo ljudje, ki jih je do včeraj bilo sram, da so slovenskega po» kolen;a?! Res je tako! Danes preganjajo slovensko učitc'jstvo ljudje, ki so svoje» časno poučevali na Julijanskih šolah, ki nik» dar niso odprli ust v obrambo slovenske stvari, da, bili so najvnetejši madžarizatorji in to ne pod silo razmer, ampak iz lastnega navdušenja! Tisti ljudje, ki so nas šolske otroke pretepali, ker smo govorili slovenski v šoli; tisti ljudje se danes bijejo na svoja prsa, ki so nas leta 1918. kot slovenske štu» dente pretepali, ker smo med narodom raz» širjali manifestaeijske letake za Jugoslavijo! Oni bijejo boj proti nacionalnemu učitelj» stvu, ki so še danes branitelji madžarskih šol, ki so danes neprijatelji vsakega sloven» skega pokreta. Ljudje, ki so glavni sotrud» niki madžarsko » nacionalističnega lista, naj dele svoje nauke slovenskemu učiteljstvu? To je le preveč! Človek se z razočaranjem bolestno — nasmehne in se vpraša: Ali smo res v Jugoslaviji?
Slovensko učiteljstvo v Prekmurju hodi trnjevo pot! V boj proti njemu je stopilo časopisje in žal je nasedel temu tudi del slo» venskega tiska. Zmagali pa ne bodo tisti, ki Vas »prišleke« blatijo s privandranci in dru» gimi sličnimi cvetkami, nas nacionalne Prek» murce z janičarji, z liberalnimi oprodami in z nacionalnimi žabami, ker natančno vemo za delovanje teh ljudi, saj smo sami čutili njih bič na lastnih plečih in bomo v slučaju potrebe prisilili tudi one gospode k pričanju zgodovinskih dejstev, pri kojih gonjači tre» notno uživajo zaščito.
Izidor Horvat.
Ideja samoizobrazbe.
*
Pod tem naslovom je prinesel zaduji »IJčit. Tov.« temperamentno pisan uvodnik, ki ;z njega odseva sveti plamen volje za or» ga:i:zirano delo na učiteljskem samoizobra» zevanju. Ker se štejem tudi sam med one, ki žele dejansko podpirati idejo te samoiz» obrazbe, prosim cenj. uredništvo, da mi do» voli nekaj pripomb k temu članku. Ako se z njim ne morem docela strinjati, upam, da ne bo nihče mislil zame, da bi hotel kakršen» koli progres v praktičnem izvajanju te ideje ovirati, pač pa poizkušam s temi pripombami od svoje strani prispevati k razjasnjenju in k pravilnemu umevanju.
Z g. člankarjem sem povsem istega na» ziranja o potrebi učiteljske izobrazbe in sa» moizobrazbe, povsem istega naziranja o vse» znalosti, v tratenju energij zanjo — strinjava se tedaj v vsem, kar tvori nekako bistvo uvoda v njegov članek. Ne morem pa pri» tegniti bistvu njegovih nazorov o stanovski izobrazbi, oziroma samoizobrazbi in zato tudi ne njegovemu zaključku, da je »ideja samo» izobrazbe ideja neodvisnosti in jakosti sta» nu, je edina pot resničnega napredka, je po« gum in bodočnost« — kar se vse sicer prav lepo sliši, je pa po svoji vsebini vendarle premalo konkretna, da bi se smeli zadovoljiti s tako definicijo.
Ali da gremo po vrsti:
G. člankar zahteva »enotnost in inten« zivnost« za učiteljsko izobrazbo, kar je mo» goče doseči le, »ako se snov omeji na ono, kar je najnujnejše, najpotrebnejše.« Kar je vsekakor res in prav, le da k temu dostav» ljam, da se mi za učiteljstvo zdi še vedno najpotrebnejša stanovska izobrazba. In to strokovna izobrazba brez pridevka »tako» zvana«, pač pa samo strokovna izobrazba, oziroma samoizobrazba, s katero si učitelj razširja in poglablja ono, kar mu je potrebno za njegov poklic kot učitelj, kar mu je po» trebno za njegovo delo kot vzgojitelju v šoli in kot takemu potrebno za narodnega vzgo« jitelja.
Katera stroka je to, ki naj bo temelj ta» kemu samoiz,obraževanju, mi ni treba ponav» ljati. Ponovil pa bi zopet ono, kar sem že često povedal, da je i družboslovje, sociolo» gija, le pomožna veda pedagogike — ena med mnogimi in ona, ki učitelja usmerja v »študij razmer in potreb človeštva«, ki pa ga ne bo edina naučila in usposobila za nalogo, ki je višja kakor samo ta študij in to poznavanje. Potreben mu je ta študij, potrebno to po» znavanje, trdim pa obenem tudi to, da ni res, da nam »ne bo nihče pojasnil kot edino le družboslovje« vprašanj, ki se tičejo šole in njenega razmerja do družbe in zvleze z njo. Pojasni nam lahko le, kaj »hoče družba od (šole) in kakšno delo pričakuje od učitelj» stva« — čemur pristavljam: pri njegovem šolskem delu. O vseh ostalih nalogah šole in učiteljstva, oziroma v glavni nalogi šole, o
* Poverjeništvo je izvedlo program sa» moizobrazbe, kakor mu je to naložila pokra« jinska skupščina in I. samoizobraževalni te» čaj. Bližamo se novi skupščini in II. samoiz» lObraževalnemu tečaju, kjer bo ponovno go« vor o samoizobraževalnem delu in akciji po« verjeništva. Iz tega vzroka priobčujemo k zadnjemu članku še drugo mnenje, da se pojmi dodobra razčistijo in odstranijo vsi p;edsodki, kajti samoizobraževalna akcija nam je nujno potrebna. Gre le za smer in temelj, na katerem naj jo izvajamo: družbo» siovje ali pedagogika, o čemer si nekateri niso na jasnem. Temu razčiščenju naj služ'jo sedanje razprave. Pripominjamo pa, da se je na prvem izobraževalnem tečaju ugotovilo, naj se goji oboje, pedagogika vzporedno z d-užboslovjem.	Uredn.
svobodni vzgoji človeka za človeka, sociolo'» gija sama ne more dati odgovora, ker te na» loge v polnem obsegu objeti ne more. V obči pedagogiki ostane sociologija vedno le pod» rejena, to podrejeno svojo vlogo pa mora zadržati tudi v samoizobraževalni akciji uči« tel j stva.
G. člankar piše o funkciji šole. V tem odstavku so nekatere trditve, katerim sem se — odkrito povedano — začudil. Predvsem sledeči: »Usodna zmota našega časa je, da se vzgoja identificira s poukom.« Kdo za Boga more trditi, da ta identifikacija obstoja v smislu, kakoT se da razumeti iz konteksta v tem članku! S tako trditvijo se je napravilo slabo priznanje našemu učiteljstvu, zakaj če tako razumevana identifikacija res obstoja, potem v tej šoli ni učitelj; v njej je »šuštar« in še »slab šuštar« — ako bi rekel »rokodie» lec«, bi nehote žalil poštene rokodelce. —-Ako to res obstoja in je tako, kakoT pravi g. člankar, to ravno dokazuje, da se dotični učitelj ne zaveda svoje pedagoške naloge kot vzgojitelj»učitelj, kriči pa nujno tudi po tem, da je treba tega učitelja izobraziti v peda« goškem, v strokovnem pogledu. Kdor misli in upa, da ga .od te »zmote« odvrne goli študij družboslovja, se sam moti! Razmere in po» trebe človeštva in njihovo spoznanje bo ta» kega učitelja napotilo, da se bo ukvarjal tudi — recimo s pletarstvom, ki ga omenja gosp. člankar, a njegovo delo bo pri vsem le me» hanizem, mehanizem in mehanizem. Ročni prav tako kakor duševni. Ni namreč absc» iutno res, da »kdor ne pozna življenja, kdor ne razume ustroja družbe, ne more biti do» ber učitelj. Niti učitelj, kaj šele vzgojitelj!« Ni to pogoj, pač pa je posledica. Zakaj res je, da učitelja, da vzgojitelja njegovo delo samo prisili, da i spoznava življenje i da raz» umeva ustroj družbe — ne radi samega po» znavanja življenja in ne radi samega raz» umevanja ustroja družbe, nego radi svojega dela, radi svojega znanja. Zato pa to pouča» vanje ne more biti stožec njegovega dela.
Sicer pa si moramo trditev o »usodni zmoti našega časa ..., da se vzgoja identlfi» cira s poukom« ogledati samo in brez kon» teksta v članku; ako si jo ogledamo tako, potrdimo, da se vzgoja res identificira s po» ukom in da se tudi mora. Tako bo dejal vsakuo, ki pozna delo v šoli. V šoli, ki za vzgojo ni »v resnici mrtva«, nego prav živa institucija, ki se ne »oddaljuje od življenja«, in ki rodi tiste sadove, ki jih mora. Da bo vse to mogoče, pa pustite v šolo učitelja, ki mu bo do vzgojnega šolskega dela; učitelja, ki ve, da pouk ni drugo kot izobraževanje umskih in telesnih sil v etični volji; ki bo tedaj prav toliko s »poukom« »vzgajal«, kolikoT bo z »vzgojo« »poučeval«. Izobrazba in samoiz» obrazba takega učitelja pa je jasno začrtana: učitelj mora biti po nji, ki mu je prvo poklic, a drugo stan. Ta učitelj bo usmerjal svojo samoizobraževalno akcijo predvsem v pravcu zahtev, ki jih nanj stavi njegov poklic, v dru» gem redu pa šele bo stavil sam zahteve kot član učiteljskega stanu.
Nič ne oporekam, da je taka akcija malo težja kakor je »pogum in bodočnost«; za go»* tovo pa je ona sama tista, po kateri učitelj» stvo lahko spozna, kako krivo je naziranje, da bi se vzgoja dala nadomestiti s poukom, in spozna, »kako prazen je ves pouk — pa če je še tako moderno urejen« — zakaj ne eden teh, po taki samoizobrazbi osvobojenih učiteljev ne bo gledal šolske reforme in nje» nih podvzemov v učni metodi, marveč bO vse to gledal v reformi šole kot vzgojnte in» stitucije. Za tako gledanje na šolo in njene potrebe v življenju je treba imeti obrnjeno oko na široko in na globoko — v širini in globini spoznanj človeškega občestva in male
edinice, v kateri živiš, pa moTa biti zasidrana ideja učiteljske samoizobrazbe. Če je njen klevetnik, kdor ne more in spričo njenega dobrobita ne sme priznati, da je njena zvie» ličavnost v golem poučavanju družboslovja, potem se ne smemo čuditi, če se najde še dovolj klevetnikov, ki pač vedo, da ne le »nevednost«, temveč tudi od ozke enostra» nosti ni »nič dražjega« in tudi »z njo je ne» ločljivo združeno hlapčevanje in izrablja» nje«. Mislim, da bi nam tudi tu bila zgodo» vina slovenskega učiteljstva lahko učiteljica.
To bi bile moje pripombe. Dostavljam še samo to, da ne morem razumeti razbur» jenja g. člankarja, češ, »Videli pa smo, da so tu in tam najglasnejši zagovorniki tako» zvane strokovne izobrazbe najtrdovratnejši nasprotniki šolske reforme. Kako je to mo» goče? ...»za strokovno izobrazbo in proti reformi šolstva!« Res, to bi bilo »nasprotje, ki ne more razkrivati večje nesmiselnosti« — dvomim pa, da tako nasprotje more zares nastati. Ne vem, kako so nastale te deduk» cije; sodim pa, da so bile predpostavke zanje napačne ali vsaj napačno umevane. To«le, kar sem rekel nazadnje, pa je svojevrstno poglavje v učiteljski samoizobraževalni akci» ji: Strašno smo namreč občutljivi in se spri» čo te svoje lastnosti najčešče premalo po» trudimo, pravilno umevati in ceniti besede,-ki prihajajo od drugod. Mislim, ako bi to storili, bi marsikedaj morali odpasti očitki diletantizma, nezrelosti i. pod. Čim globlje pojdemo, tem lažje nam bo to; a spričo po» znanja naše globine tudi pri '»takozvani stro» kovni izobrazbi« nas ne bodo na kratko sma» trali za »quantité negligible«.
Pavel Flerè.
Kongres Činovniškega Saveza kraljevine SHS v Sarajevu.
Dne 3., 4. in 5. junija t. 1. se je vršil kon» gres državnih nameščencev iz cele države v Sarajevu. Ta kongres je posetil kot delegat generalni tajnik francoskih uradniških orga» nizacij g. Lorant in predsednik narodno» socialnih uradniških organizacij g. F a 1 k e n» b e r g.
Na kongresu so bile zastopane vse po» krajine, v posebno častnem številu Slovenija, ki ima danes najboljše izvedeno organizacijo vsega državnega uradništva v svojem »Po» krajinskfm savezu«.
Koliko veljamo, kako daleč nas je pri« vedla dosedanja razcepljenost, priča najbolj dejstvo, da na kongresu onega stanu, ki je temelj državni upravi, gonilna moč vsega, ni bilo ne enega zastopnika vlade, ni bil na» vzoč ne en poslanec in ne en .zastopnik tiska.
Iz poročil glavnih funkcijonarjev in iz živahne debate, v katero so posegli delegati iz vseh delov naše države posnemamo, da j.e glavni odbor delaven, da se je trudil do« seči kar mogoče. Žal pa, da so pri nas take prilike, da je ostal odbor pri vsej svoji agil» nosti v defenzivi in je moral braniti še one male dobrine, ki smo jih prejeli z uradni» škdm zakonom, pred poslabšanji potom fi» nančnih zakonov.
Da bi imel glavni odbor po vseh pokra» jinah tako krepko organizacijo kakor je v Sloveniji, bi bil gotovo uspel v svojih zahte» vah in ohranil marsikaj, kar nam je leto za letom odpeljal »finančni omnibus« — kakor je povdarjai^referent na kongresu.
Vendar kljub defenzivi ni izšel glavni odbor brez uspehov. Znano je, da je pre» prečil zmanjšanje draginjskih doklad. Nje» gova zasluga je, da so se prevedli vsaj kron» ski upokojenci na dinarske prejemke. (Uči» teljski še sedaj ne!) Dasi izvedba ni povsem izvršena po zahtevi glavnega odbora, je ven» dar za naše upokojence to pridobitev.
JOS. DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
Drugi razred.
(Dalje.)
Pes: Vrste psov; velikost in navade; zakaj imajo pse; draženje psov; krotki in boječi psi; zobje; stekel pes; hrana.
Sedlair: Kaj dela sedlar; iz česa; vrste usnja; barve; volna, žima, morska trava; niti; orodje; kovinasti deli; koliko računa; ali živi njegova družina dobro; brez dela; varčnost.
Ko l ar: Deli kolesa; iz kakšnega lesa so; krog; premer; deli voza; kovinski deli; kdo mora okovati kolo ali voz; barvanje voza; koliko stane koloi; koliko voz; kakšno orodje ima kolar; pomočnik.
Sprememba toplote: Koliko sto» pinj je zunaj; vedno toplejše; sneg v dolini in po gorah.
Krma: Seno iz raznih travnikov; otava; kaj so že porabili; koliko sena še imajo; ali
ga bodo morali kupiti ali ga bodo prodali.; rezanica; vrste slam; koliko slame še imajo; repa, pesa in koirenje; vrste; koliko še imajo; kakšne barve so kali; kam rastejo; krompir» jeve kali so strupene; koliko sena, slame ali repe pojé na dan vsa živina; koliko pojé le en.o govedo; katero krmo morajo kupovati; po čem so otrobi, oljnate tropine, sol.
Kokoši: Razlika po barvi nog, kljuna in ušes; razlika po barvi perja; p.o velikosti; kako imenujejo vrste; katera nese največ jajc; petelin; vrsta; njegove navade; koliko časa vali koklja; dobra mati; koliko časa vo= di piške; kako se pozna jajce že v enem ali dveh tednih, če se bo zvalilo pišče; jajce se še^ lahko porabi; jajca za valjenje iz druge hiše; le od dobrih kokoši dobra piščeta; po čem so kokoši; po čem piščeta.
G o loibl'i: Barve; hrana; mladiči; pri» jazniost do njih; ali imamo od golobov korist ali škodo.; po čem so.
Kemična gnojila: S katerimi gno» jili smo pognojili gredice; dušik; kalij; fos» for i rt fosforna kislina; apnen dušik; kalijeva sol; superfosfat; kako se raztopijo v vodi; po čem so; koliko dkg smo posejali na gre»
dico; kateri ljudje so še pognojili s kemič» nimi gnojili; kaj so pognojili; koliko; kje so kupili.
Sadra: Kipi iz sadre; zmočen prah; voda izhlapi; oblika zmočene sadre ali kaše v negativnem odtisku.
Sadno drevje: Mah in lišaj po drev» ju; pijeta sok; snaženje s krtačo; mazanje z raztopljeno kalijevo soljo; rak na deblu; vodni poganjki; kako jih obrežemo; prego» ste veje; solnce in sok; sajenje v razdalji in v vrsti; jama; zakaj skopljemo globoko in široko jamo; kol zabijemo, preden vsadimo drevesce; dolžina kola; drevesne korenine; zemlja okrog korenin; gnoj; kako stlačimo zemljo; skleda; voda in gnojnica; kako pri» vežemo drevesce h kolu; koliko stranskih vej ima drevesce; kako smo jih porezali; za« varovanje drevesca; divjaki; cepljenjc v za» rezo in za lub; orodje; koliko vejic bo po» gnal cepič; enoletna mladika; očesa; kako bo drevo čez eno leto; kako si napravimo smolo; smola, špirit, oljte, vosek; hrana v očesih; katere vrste so cepili; kako so si na» pravili cepiče; lub pri mladih in polnih deb» lih prerežemo; cena drevesc; kmetijska po» družnica; drevesnica.
Vrt: V jeseni prekopana zemlja; gre» dice; gnoj; semena; gomolji; čebulice; kako sejemo in sadimo; zalivanje; gnojenje z gnojnico; po gnojnici rastejo listi; salata; kapus; ohrovt; koleraba; špinača; svež gnoj; pri rdeči pesi in korenju nočemo listov, am» pak sadove; ne sveže pognojiti; grah in na» tiški fižol; tulipan; mačeha; hiacint; narcis; lepotični grmi; cena semen in čebulic; ka« Ijenje; listi; steblo; cveti; prašniki; pestiči; barva; vonj; lepota.
Pomlad: 21. marc; kdaj solnce vzhaja in zahaja; kako dolg je dan; kako dolga je noč; kje vzhaja in zahaja solnce; kje stoji Opoldne; dolgost sence palice opoldne.
Oranje: Katere njive še niso preorali; ali so peščene ali ilovnate; Sachov plug; plužni deli; kako ga preobrnemo; s starimi plugi delamo ogone; zakaj niso ogoni dobri; kdaj so ogoni potrebni; plitva zemlja; mo» kra zemlja; kako dolg in širok je irazlor; ško» da prostora; kako še enkrat razrahljamo zemljo, ki smo jo preorali jeseni; razruše» valeč; brana; njeni' deli; cena plugov; kako se orje mokra, suha ali srednje mokra zem» lja; črvi v zemlji; kako jih uničujemo; živina pri oranju.

Res pa je, da se te ¡pridobitve ne morejo primerjati z izgubami, ki smo jih utrpeli z raznimi odtegljaji, zvišanjem službene dobe, povišanjem davka, ukinitvijo stanovanjske zaščite itd.
Slab gmotni položaj državnih nameščen; cev ni le poguben za nje same, ampak tudi za državo. Državni uradnik se mora preživa ljati, zato si išče postranskih zaslužkov, kar ga izčrpava. Državne službe se je začelo uradništvo ogibati, vanjo stopa le oni, ki ne dobi službe drugje. Slabo gmotno stanje uredništva ima kot nujno posledico obubo» žanje srednjega stanu, trgovine in obrti, kar nam pričajo mnogi konkurzi. Tudi naš ugled pada. Ves položaj vpliva na mednarodne trgovske odnošaje in zunanjo trgovino, ker je opešal najboljši in stalni korcsument dr» žavni uradnik.
Uradnik ni le nepotrebno zlo, je itn hoče biti krepka opora državi, nosilec državne misli in moči, zato pa mora skrbeti država, da ga ireši propasti, ker le s tem dviga svoj ugled in moč doma in zunaj.
¡Pa ne samo materijalno je naš uradnik na tleh! Tudi moralno ga hočejo zasužniti. Saj so se prav v zadnjih časih dogodili pri» meri, ko se jemlje državnim nameščencem državljanska pravica .in svoboda.
Glede ustroja našega »Činovniškega sa» veza« je podal izčrpno poročilo delegat g. dvorni svetnik i;n sreski poglavar dr. F e r» jančič. Ugotovil je, da je glavni vzrok nas šega bednega stanja ta, da smo prišli držav» ni nameščenci v novo državo s šibko organi» zacijo. Vse je bilo treba z nova graditi pri nas, še bolj pa pri naših tovariših z juga.
Na delu smo k izboljšanju naših težkih razmer. V Zagrebu smo sprejeli leta 1926. novi statut, po katerem lahko ustvarimo krepko in močno organizacijo.
Odločno moramo odklanjati vertikalno smer organizacije, ker ne vidimo v njej re»
Srečke
šitve naših vprašanj. Ako se ta smer ni ob» nesla v urejeni Nemčiji, »kako naj pričaku» jemo uspeha pri nas, ko niso dane za tako ureditev najmanjše in -najprimitivnejše pri» like. Okrepiti in utrditi moramo »pokrajin» ke zveze«. Treba je organizirati celokupno uradništvo po pokrajinah in po teh utrditi centralo. Naša naloga bo delotvati na to, da se osnujejo v Južni Srbiji, Črni gori, Dalma» ciji, Hrvatski, Vojvodini krepke pokrajinske zveze, ti naj udružijo vse uradništvo brez razlike kategorij od najnižjega do najvišje» ga. Od spodaj navzgor in ne obratno mo» remo ustvariti silo, na kateri bo slonela moč glavnega odbora.
Tem izvajanjem g. dr. F e r j a n č i č a sc« se pridružili do malega vsi delegati.
V	podrobni debati o poročilih in pri predlogih so iznesli delegati v ostri kritiki današnje uprave toliko predlogov, da jih ne moremo tu objaviti. Vse sprejete predloge je redigiral posebni odbor. Glavni odbor pa je dobil nalog, da jih prednese na pristojnih mestih in zastavi vse sile, da se ugodi upra» vičenim zahtevam. Ker vsebujejo ti predlogi v glavnem vse, na kongresu iznešene želje in zahteve, jih bomo objavili čim jih prejmemo od glavnega odbora.
Predvsem moramo povdariti, da so bile razprave zelo stvarne. Kongres je potekel dostojanstveno, kar priča, da prihaja držav» ni uslužbenec na realna tla, da se zaveda res» nosti svojega položaja, kar moramo smatrati kot pet k izboljšanju njegovih nevzdržnih razmer.
V	zadnji številki smo prinesli poročilo o stališču, ki ga je kongres zavzel napram sedaj aktualnemu vprašanju slovenskega uči» teljstva. V prihodnjih številkah se hočemo povrniti še na ^resolucije in podrobnosti gle» de ostalih vprašanj, ki jih je obravnaval kongres.
državne razredne loterije za Slovenijo
razpošilja
Zadružna hranilnica r. z. z o. z.
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 19.
tičnih shodih in ne kandidirati za poslance. Oblastni odbor je ožji in širji ter mu pred» seduje prosvetni inšpektor. Učit. skupščine so okrajne, oblastne in državne. Prve pla» čujejo krajni šolski odbori, druge oblast in tretje država.
Nova pravila UJU.
O projektu novih pravil je poročal uredi nifc »Učitelja« Mih. M. Stanojevič, ki je razvil historijat pravil UJU od leta 1920. do danes ter očrtal sedanji položaj in te» meljna načela novih pravil. (Pravila objavimo v eni prihodnjih številk v celoti).
Odseki.
Glavni odbor je nato izvolil odsek za šolski zakon, odsek za pravila in odsek za predloge, ki imajo popoldne podrobno raz» pravljati o vseh teh zadevah ter pripraviti predloge za drugo plenarno sejo. V vsak odsek je prišlo po nekaj zastopnikov iz Iz» vršnega odbora in iz vsakega poverjeništva.
Poročila poverjeništev.
Nato so podaia situacijska poročila vsa poverjeništva, in sicer za pov. Beograd tov. T. Kostič, za pov. Zagreb tov. Skavič, za pov. Ljubljana tov. Kobal, za pov. Split tov. Kutlača, za pov. Sarajevo tov. Lazarevič.
(Konec prihodnjič.)
Naročniki Mladinske Matice na osnovnih šolah.
Razpošiljatev knjig Mladinske Matice je dovršen^. Prp neodvisni gospodarski nastop učiteljske organizacije je popolnoma uspel, dasi smo začeli s praznimi rokami. Imeli ni» smo niti denarja, niti rokopisov, ko smo se stvari lotili, z lanske delegacije pa komaj kaj več, kot skeptično neodločnost na pot. Ve» deli smo le, da učiteljstvo marsikaj zmore, ako zbere svoje moči, in na to činjenico smo se zanesli.
Temelj Mladinske Matice je postavljen. Poskus, ki smo ga naredili, je pokazal, da naša nova ustanova lahko živi in da Se more mogočno razviti. Ne bomo razpravljali na tem mestu kulturnega pomena Mladinske Matice za slovensko mladino, posebno še z ozirom na dalekosežne možnosti razvoja te ustanove, podati hočemo le nekoliko suhih številk, ki govore svoj govor.
Tiskala se je: Zgodb z južnega mor i a 12.800, Kresnic 13.800 in Sadjarčkov 14.500 izvodov. Vsled raznih naročil izven osnovnih šol bo od teh natisnjenih izvodov ostalo le malo. Zgodb z južnega morja in Sadjarčkov komaj nekaj sto izvodov. Matični odbor ni mogel tvegati večje naklade, kakor je bila naročena. Zato tudi zdaj ne more ugoditi novim naročbam, ki prihajajo z raznih strani. Če bi imeli nekateri poverjeniki več zaupa» nja do ustanove in če ne bi ponekod vladala popolna indolenca, bi bil uspeh Mladinske Matice že prvo leto sijajen.
Na osnovnih šolah smo dosegli sledeči uspeh:
Poprečni odstotek je torej 8"2, število, ki se po različnih srezih različno menjuje.
V poedinih srezih ljubljanske oblasti imajo to sliko:
	Srez	Število		0/o	s«*
		otrok	naročn.		
1.	Ljubljana mesto	3846	892	23-1	+
2.	Ljubljana okolica	8591	1000	11-6	+
3.	Kočevje	4967	563	11-3	+
4.	Kamnik	3796	395	104	+
5.	Logatec	3507	351	10 —	+
6.	Radovljica	4316	396	9-1	+
7	< Kranj	6364	557	8'7	+
4.	\ Krško	6793	595	87	+
8.	Črnomelj	3062	249	8-1	
9.	Laško	4244	336	7-9	—
10.	Litija	5076	322	63	—
11.	Novomesto	5905	283	4'8	—
12.	Brežice-Sevniea	4093	186	4-5	—
Razlika med poedinimi srezi je taka, da v splošnem lahko sklepamo: gospodarsko močnejši kraji so naprednejši in jim je več do izobrazbe. Vendar imamo tudi izjeme. S Kočevskega ibi nikdar ne pričakovali takega uspeha: koj za Ljubljano in okolico, na tret» jem mestu! Ne dvomimo, da se je učiteljstvo toplo zavzielo za Mladinsko Matico.
V mariborski oblasti se srezi vrste ta» ko»le:
	Srez	Število otrok | naročn.		>	
1.	Dravograd	3775	709	18-7	+
2.	Slovenjgradec	3461	440	127	+
3.	Maribor desni breg	5475	433	79	—
4.	Maribor levi breg	6548	596	7-8	—
5.	Ptuj	8497	628	73	—
6.	Celje	7013	466	6'6	—
7.	Ljutomer	4306	278	6-4	—
8.	Gornjigrad	1808	108	59	—
9.	Šmarje	5639	293	52	—
10.	| Konjice	4483	215	48	—
11.	i Murska Sobota	6356	173	27	—
12.	j Dol. Lendava	4981	42	08	—
Slika je v mariborski oblasti precej dru» gaena od one v ljubljanski. Na prvem mestu sta dva sreza, ki sta gospodarsko pasivna. Odstotek v dravski dolini je naravnost izre» den in dravograjskega in slovenjgraškega sreza percentualno ne dosežejo nikjer na de» želi v ljubljanski oblasti. Če pomislimo, da imamo v dravski dolini celo živelj, ki mu je
znal nemški gospod ubiti slovensko zavest, vemo, da je učiteljstvo tisto, ki širi sloven» sko knjigo med mladino. Pribijamo tu z za» doščenjem, da je 18'7% naročnikov med šol» sko mladino hvalevreden dokaz prosvetnega dela učiteljstva v dravograjskem srezu. Le Prekmurje je daleč, daleč...
Večina srezov mariborske oblasti je pod poprečnim odstotkom (pod 8*2%). Ker je mariborska oblast gospodarsko mnogo moč» nejša od ljubljanske, bi bilo pričakovati ugod» nejših številk. Morda je tu nekoliko kriva skepsa, ali bo Mladinska Matica res taka ustanova, da jo je vredno podprieti brez okle» vanja. Če je Mladinska Matica dokazala svojo upravičenost z letošnjimi publikacija» mi, potem smo prepričani, da bo v prihod» njem letu število naročnikov znatno naraslo. Pogled na številke v obeh oblastih, posebno pa še na odstotno razmerje, nam pove, da imamo še veliko rezlerv in da lahko dosežemo še marsikaj v prihodnosti.
Tudi število naročnikov, doseženo po poedinih šolah, bi nam moglo marsikaj po» vedati. Mo>rda »e še povrnemo k temu. Oct» bor Mladinske Matice bo skrbel, da dobe društva podrobno statistiko šol v pregled, sat je v mariborski oblasti naročenih od 378 šol le 229 in v ljubljanski od 452 šol komaj 284.
Ne glede na ta nepovoljen izid (513 osnovnih šol proti 600 šolam, ki so naročene na knjige Šolske Matice!) je smatrati uspeh pri Mladinski Matici kot velik uspeh naše stanovske organizacije. Naj nam bo to pred očmi, da se razširi v stanu samozavest, kaj vse zmore, če hoče! Naj bo ta uspeh bodrilo za nadaljnje, večje in pomembnejše!
I. S.
Splošne vesti.
—§ Izplačilo zaostankov po partiji 55. V
številki 40. »Narodne Prosvete« z dne 31. maja t. 1. je bila objavljena notica glede iz» plačila zaostankov po partiji 55. To vest smo ponatisnili v »Učit. Tov.« štev. 47. to vest so se pričeli oglašati pri tukajšnji dele» gaciji min. financ oni, ki še niso prejeli zneskov po partiji 55. Dobili so odgovor, da nakazuje delegacija pripadajoče zneske le na temelju plačilnih nalogov računovodstva mi» nistrstva prosvete. — Ker so prosvetne obla» sti poslale svoječasno vse zahtevke po partiji 55. ministrstvu prosvete in mora le ministr» stvo izdati finančni upravi plačilne naloge za izplačilo vsega dovoljenega kredita, smo se obrnili na Izvršni odbor UJU in prosili po» sredovanja pri ministrstvu prosvete, da se izplačajo vsi prijavljeni zaostanki po partiji 55. in to na temelju spiskov, ki so bili svoje» časno predloženi za otvoritev kredita. Na ta dopis smo prejeli nastopno pojasnilo:
Na podlagi spiskov, ki so bili svoječasno predloženi za otvoritev kredita, se odloki za izplačevanje in nalogi na podlagi min. odlo. kov ne morejo izdajati, ako takim spiskom niso priloženi tudi vizirani originalni doku» menti in vizirane pobotnice. Ker spiskom, ki jih je svoječasno za Slovenijo predložilo ta» mošnje računovodstvo, ozir. prosv. oddelki v največ slučajih ti dokumenti niso bili pri» loženi, so se vsi taki spiski vrnili pristojnima prosv. oddelkoma, odn. (računovodstvu v Ljubljani.
Ako so bili pravilno opremljeni spiski, računi itd. vizirani od mestne kontrole v Ljubljani pred 31. III. t. 1. in bili vrnjeni min. piosvete tako, da so se tu mogli vknjižiti pred tem datumom, se je po min. odloku tud" izdal izplačilni nalog za nje. Za one, ki so bili vizirani kasneje in ki so tu pozneje vknji» ženi, se v smislu čl. 74.—78. zak. o drž. ra» čunovodstvu, odnosno v smislu izmene p j čl. 13. fin. zakona za 1. 1928./29., ne morejo podpisati odloki in izdati izplačilni ^nalogi po partiji 55. drž. budžeta 1927./28., nego pre» idejo vsi ti neizplačani računi na part. 65. drž. budžeta 1928./29.
+pov. II. izobraževalni tečaj, ki bi se
imel vršiti od 2. do 9. julija, se po nasvetu osrednjega izobraževalnega odbora preloži na čas proti koncu avgusta. — UJU — po« verjeništvo Ljubljana.
—	Učiteljska društvai, ki še niso poslala vseh mesečnih prijav, naj store to takoj, ker drugače ne morem napraviti ž njimi let» nega obračuna in n/e zaključiti knjig. Prijave naj pošljejo: Učiteljsko društvo Murska So» bota od decembra dalje, Dolnja Lendava od januarja dalje, Marnberg od februarja dalje, Kozje od marca dalje, Logatec od aprila da» lje, Brežice in Sv. Lenart od maja dalje, za junij pa: Ptuj, Vransko, Šmarje»Rogatec, Lis tija, Krško in Gornji grad. Društva, ki ne bodo plačala članarine, ne bodo imela glaso» valne pravice na pokrajinski skupščini. (Čl. 29. pravil UJU).
—	Novi razredi. V Valti vasi, srez Novo mesto, se otvori s šolskim letom 1928./29. 5. razred; v Devici Mariji v Polju se otvori s šolskim letom 1928/29. vzporednica.
—	V zadnji številki je pod uyodnim člankom »Ideja samoizobrazbe« izostala po pomoti šifra dopisnika I. S.
—	Vpisovanje v prvi letnik državnega ženskega učiteljišča v Mariboru se vrši dne 2. in 3. julija od 9.—12. ure dopoldne. Točni podatki na črni deski v zavodu.	/
—	Vzorno učiteljsko društvo je ormo» ško. Te dni je nakazalo »Učit. domu« v Ma» riboru članarino vsega svojega članstva za poslovno leto 1927./28. v znesku 1098 Din ter mu poslalo imenik članstva. Druga društva, šole in posamezniki, posnemajte! Ako ne zmorete celoletne članarine, pošljite vsaj pol» letno!
—t t Jožica Mozetič. V življenju trnja, a cvetja na grob! Pač bolje bi bilo narobe: Sa» dite nam raje v življenje cvetic, a trnje shra»
V Mariboru so te srečke na prodaj v upravi „Večernika", Aleksandrova c. 13, v Ljubljani pa v oglasnem oddelku ,Jutra', Prešernova ul. 4, ter v Šiški v ekspozituri,Jutra', Celovška c. 53.
Seja glavnega odbora UJU v Beogradu.
Kakor smo že poročali je bila dne 27. in 28. pr. m. seja Glavnega odbora UJU v Beo» gradu, ki je bila polnoštevilno zasedena po članih vseh poverjeništev.
Situacijsko poročilo.
O delu Izvršnega odbora in o položaju je poročal sam predsednik tov. Vlada K. Petrovič.
Govoril je predvsem o sledečem: Zakon o narodnih šolah je pred ministrskim sve» tom. Uredba o disciplinskih sodiščih je uki» njena in sprejet v nov zak. načrt postopek po čin. zak. Izprememba uredbe o šolskih odborih je obtičala na mrtvi točki. Izšel je nov učni načrt, ki je po mnenju učiteljstva boljši od prejšnjih. Izvršni odbor je inter» veniral pri g. min. prosvete o sledečih zade» vah: Da se politični oziri ne jemljejo v obzir pri nameščanju nadzornikov ter se iste jem» lje iz vrst osnovnošolskega učiteljstva; izne» sel je pritožbe proti premeščanjem, ki jih v Srbiji ni bilo, ker je še zakon iz leta 1904. v veljavi, pač pa v drugih pokrajinah ni tako; splošno je zavzel stališče proti partizanstvu; za 32»letno službeno delo je zahteval, da se vnese v projekt zakona; zavzel se je za iz» ednačenje učiteljic z učitelji; skušal je do» seči, da bi se stalnost razširila že s fin. zak. na celo državo; zavzel se je za izpremembo čin. zak. v prilog učiteljstva, pri čemer mora ugotoviti, da še ob nobeni priliki ni bilo uči» teljstvo tako enodušno kot ob priliki revizije čin. zak. — sedaj je izpreminjevalni predlog min. prosvete pred novo komisijo ter mora Izvršni odbor še nadalje zasledovati usodo predloga, da ne bo zopet novega preseneče» nja; zavzel se je za univerzitetni študij uči» teljstva, a žal vkljub obljubi ta zahteva ni vnešena v zakon o univerzah; v komisiji za zakon o učiteljiščih je UJU doseglo svoje zastopstvo. Poročal je nadalje o seji pover» jenikov na Brodu, seji širjega sosveta pov. UJU Beograd in Ljubljana, na katerih je bil osebno. UJU je pristopilo k Intern. Učit. Fe» deraciji v Parizu. Udeležilo se je ped. kon» gresa v Berlinu. Želeti je, da se več učitelj» stva udeleži takih kongresov. Udruženje je stopilo v stik s češkim in poljskim učitelj» stvom. Čehi so pozvali tudi bolgarske učitelje k sodelovanju. Bolgarsko mržnjo je treba po» zabiti in se združiti ter skupno delati. Kon» gres slovanskega učiteljstva bo v Brnu. Iz» vršene so predpriprave za ustanovitev Slo» vanskega Učiteljskega Saveza. Na kongres so pozvani tudi ruski učitelji.
Stanovski listi UJU so se zavzeli za sta» novske zadeve. Za laže in temeljitejše delo je Izvršni odbor opredelil svoje delo na štiri sekcije, t. j. peaagoško, ekonomsko, stanov» sko in OTganizačno. Tudi gospodarskega dela ne zanemarja Izvršni odbor. Marljivo dela' na Jug. Djačkem domu in upa, da ga v enem letu spravi pod streho. Zasleduje pa tudi idejo učiteljskih socialnih ustanov: nabav» Ijalnih zadrug, učiteljske samopomoči, hra» nilnic za učiteljstvo itd. Intenzivno je delalo vodstvo organizacije tudi na projektu novih pravil. Omenil je Fleretovo odstavljenje in intervencijo v tem oziru. Nadalje omenja boj slovenskega učiteljstva, da ohrani osnovno» šolsko učiteljstvo v ljubljanski oblasti po» sestno stanje oblastnega šolskega nadzorni» ka, s tem v zvezi je disciplinska preiskava
Skulj»Dimnik. Na žalost je bil minister sla» bo obveščen, da vodijo iDimnik»Skulj boj proti ministru in delajo obstrukcijo. Rav.no nasprotno je pa res, ker so njihova prizade» vanja v korist in izboljšanje prosvetni upra» vi. Nujno potrebno je, da pridemo do uči» teljskih zbornic. Te naj bi dajale mišljenje učiteljstva glede zakonov, uredb itd. Pro» svetni Glavni Savet ne odgovarja več tej na» logi. V 10 letih osvobojenja smo imeli že do 20 ministrov prosvete, nad 100 referentov v ministrstvu in kdo ve koliko načelnikov, po» močnikov itd. Stalne linije ni. To je dalo po» vod tudi prosvetnemu programu. Najbolj občutimo mi učitelji to zlo.
Projekt zakona na osnovnih šolah.
O tem vprašanju je referiral ref. min. prosv. Milan Rabrenovič. Pri sebi je imel zadnji projekt, ki je predložen ministr» skemu svetu. G. minister je izjavil, da je pri» pravljen čuti in upoštevati tudi želje UjU k projektu. Projekt vsebuje sledeče: 8»letno šolsko obveznost, ki naj se izvede postopno. Predvidene so šole defektne dece. Državno vzdrževanje šol je neizvedljivo, zato ostane vzdrževanje šol še občinam. Osigurano je stanovanje za učiteljstvo. Kolikor oddelkov, toliko stanovanj za učiteljstvo. V 6 letih je treba stanovanja dozidati. Odškodnino v novcu določi komisija. Učiteljstvo ima pred» viden tudi ogrev. Predviden je državni pro» svetni fond v pomoč ali posojilo za zidanje šol. Vsa samoučila naroči šolski odbor. Manjšinske šole imajo predviden v prvih šti» rih letih pouk v materinščini. Glavne počit» niče ¡so v juliju in avgustu. Izjeme in olajšave so zaradi klimatskih razmer. Kazen za ne» reden obisk znaša 10 Din za dan. Kazen iz» reče šolski odbor, a pritožba gre na šolskega nadzornika. Stalnost službe se tolmači v zmislu čin. zak. Predvidene so posebne na» grade za učiteljstvo na težkem terenu in v nacionalno težkih krajih. Zagotovljena je stalnost na mestu. Ako se razred na šoli za» tvori, mora oditi oni, ki je zadnji prišel na šolo. Premeščanja se vrše samo v septembru in oktobru, med letom ne več. Pokojnino se doseže z 32. službenimi leti s 15%. Glede celibata učiteljic je g. minister pripravljen upoštevati želje UJU. Bolevanje v postelji se ne šteje. Prvih 6 let ima vsakdo 6 mese» cev pravico do bolevanja, potem pa vsaka 3 leta po 6 mesecev. Začetniki morajo priti za 1 leto na 4 razr. šole. Začetnice za 2 leti. Ta mesta se ne razpisujejo. Namestilne ko» misije so oblastne (prosvetna oblast) in cen» tralna. Z 12 služb, leti prosi učitelj šele lahko v mesto. Do 3 stalnih let sploh ne more prositi po razpisu. Po razpisu dobljeno me» sto mora ohraniti vsakdo štiri leta. Discipli» narni predpisi so predvideni po čin. zak. V namestilnih komisijah je po ena učiteljica, ki jo volijo učiteljice, najstarejši upravitelj iz kraja, prosvetni inšpektor in oblastni nad» zornik. Kdor nima dovoljne ocene, se ne rnore udeležiti razpisa. Vsakega pol leta je zdravniški pregled učiteljstva in se izločijo vsi učitelji, ki imajo tuberkulozo. Upravitelj» ska nagrada je 100 Din in o.d vsake vzpored» niče aii razreda po 20 Din na mesec. Nad» zorniki so stalni. Morajo imeti nadzorniški izpit. Dodatek je 20%, ki je po 5 letih všte» ven v pokojnino. Ne smejo govoriti na poli»
SVILA.
Če se s svilo pravilno postopa, bo izdrzala dolgo in se ne bo potrgala niti razpala.
Radi tega svila ne sme priti v vročo vodo, ampak jo je treba nalahno premečkati v mrzli raztopini „RADIONA
Ker je „RADION" izredno sredstvo za pranje, je tak način pranja popolnoma zadosten, da svilo čisto opere.
Po takem pranju se svila iz-pere v mrzli vodi, a prvi taki vodi se doda malo kisa, da se pokažejo barve v svojem pravem sijaju.
Posebno važno je, kako se svila suši. — Svilo je treba zaviti v platno in gladiti z likal-nikom, ko je še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj.
nite za grobe! Tako kličem z našim slavcem neosvobojene domovine ob tvojem prezgod» njem grobu. — In koliko cvetja — oj koliko solnca je padalo v tvojo odprto gomilo! In v življenju trnje, senca... Jožica Mozetič, učiteljica v Starem trgu na Notranjskem je umrla na binkoštno nedeljo v splošni bolnici v Ljubljani. Obolela je tik pred velikonoč» nimi počitnicami na sklepnem revmatizmu. Otrok solnca iz Prvačine v neodrešeni do» movini se mi ¡mogel prilagoditi Notranjski dolgi zimi. Ko je nekoliko okrevala na tem trpljenju, jo je ugonobila srčna vodenica. Zagrebli smo jo 29. majnika v Kandiji, kjer biva njen žalujoči oče, goriški izgnanec in spoštovan naš znanec na svobodnih tleh. Blaga pokojnica — hčerka ugledne učiteljice Gregorič»Mozetič je poučevala skoraj dve desetletji v Mirnu na Goriškem, kjer smo jo vsi radi imeli radi njene vzorne značajnosti, duševne kreposti in srčne plemenitosti. Vzga» jala je našo deco z vso rodoljubno navduše» nostjo in »Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod!«, je odmevalo v srcih njenih malčkov do 1. 1926., ko jo jc fašistovski režim šiloma nagnal iz tega za» vedncga kraja neodrešene domovine. Pre» gnanstvo jo je zabolelo in leta 1926./27. je že poučevala v Birčni vasi pri Novem mestu z žalostnimi spomini na našo poteptano rodno zemljo. V 1. 1927./28. je zaprosila za Stari trg, da ho bližje zasužnjenega doma — svoji lju» bežni. Obolela je med neumornim delom za našo deco, kateri je z vso vnemo bistrila možgane, in.govala srce in spodbujala roke k poštenemu in krepostnemu življenju. Prire» dila je s svojo mladino mnogo gledališko igro, a v Kraljestvu palčkov in njih Kraljici je tako navdihnila svoje palčke, da so za» sloveli po vsem Goriškem. Poučevala je tudi mlade šoli odrastle deklice v gospodinjstvu in ročnih delih z najpopolnejšimi uspehi, ki so se zrcalili v krasnih konecletnih razstavah, katere je vedno aranžirala s strokovno pe» dantnostjo. — Bila je uzorna učiteljica, pov» sod priljubljena tovarišica in najtaktnejša družabnica v vseh slojih. Jožica! Poznal sem globokost tvoje blage duše in sleherni utrip tvojega srca, uganil sem vsako misel tvoje vedre glave in strmeč sem zrl tvoje vedno hrepenenje po vstajenju naše zemlje. Kruta smrt ti je napravila silno krivico, ker te je prej pokosila nego si uzrla Vstajenje onih ljubljenih krajev, kjer si sanjala sen svoje mladostne sreče... Poklicala si me v svoji bolesti v svojo bližino, da ti dovedem pose» strimo tvojo najljubšo olajšat trpljenje v sa» moti, da se v zadnjih dneh svojih bolesti in bridkosti spomniš oniih srčnih lepot, ki smo jih vso življensko dobo gojili in vcepljali z ljubezenskim negovanjem v srca naše dece na zasužnjeni zemlji... Slabo nam je bilo plačano to sveto delo! Sladka je le zavest, da sva ti vsaj tvoja poSestrima in poleg nje jaz vsipala v življenje cvetlice od prvega svojega poznanstva do odprte gomile in pre» ko nje... In sedaj ti hraniva blag — drag spomin!... Iskreno prijateljsko srce je pra» vičen in nezmotljiv sodnik in vsled tega raz» sodim po svoji globoki veri, da vstaneš tudi ti k velikemu našemu prazniku, ko se našp* mu teptanemu rodu uresniči prerokovanje našega planinskega pevca v črno ograjene domovine: »Tvoj je — vstajenja dan!«
Alojzij.
—	Vpisovanje v I. letnik na državnem moškem učiteljišču v Mariboru za šolsko leto 1928./29. bo 2. in 3. julija z zdravniškim pre» gledom in preizkusom posluha absolventov meščanskih šol odnosno nižjih gimnazij ali realk. Eventuelno potrebni sprejemni izpiti se bodo vršili dne 1. septembra t. 1. Vse dru» go je na črni deski v veži moškega učite» ljišča.
—	Anton Žiberf, nadučitelj v pok. na Jezici 85»letnik! Uprav radovedno nas je iz» praševal, kaj je novega v Krašnji, kjer je 7. junija leta 1843. prvič ugledal slovensko solnce. Po dovršenih razredih nižje gimna» zije v Ljubljani je muzikalno nadarjeni mla» denič krenil v učiteljske vrste, tedaj še bolj zavisne od cerkve in njenih dohodkov. Med drugim je služboval tudi v Preski pri Med» vodah, Pirničah in zlasti dolgo na Ježici pri Ljubljani. Dobil je samujočo enorazrednico in ostavil odhajaje po 46 letih službe pet» razrednico. Bil je ustanovitelj gasil, društva, vodil je cerkveno petje, podpiral vse pro» svetne ustanove. Njegovo prepričanje je neomajno, najsi ije| drugače veren kristjan. Dasi mu je opešal vid, da ne more več sam citati, zahteva vsak dan, da mu svojci pre» čitajo liste. Vzgojil je vso sedanjo mladino na Posavju. Somišljenik in nesomišljenik iz» govarja spoštljivo njegovo ime in delo. Po» stavil si je poleg šole, kjer je žrtvoval vse najboljše moči, svoj lastni dom. In ta dom, ličen in vzoren, je tako vzljubil, da je v dol» gih letih miru in pokoja skoro pozabil na ves ostali svet na obeh savskih bregovih. Pozabil je skoro, da biva zunaj njegovega vrta še drugo življenje, ki šumi, hrumi in vrši mimo njeiga, mimo nas vseh in niti ne vpraša, da li hrumimo, šumimo in drevimo mi z njim ali ne. Jubilantu je ostal živahen spomin in dober sluh, veselje do petja. Sin, g. dr. Ivan Ž., mu mora ob spominu na nek» danje dni Veliki teden pomagati v petju latinskih psalmov. Vsi, ki smo poznali ži» vahnega moža v delovnih časih, kremeniti značaj v kritičnih momentih pred 25—30 leti, ves širni krog učenk in učencev, znancev in prijateljev sobojevnikov, smatramo s po» nosom in samoumevno, da plava duh njegov še vedno med nami, se veseli zmag in ude» ležuje novih bojev — vzor značaj tovariš Anton Žitbert.	Star bojevnik.
—	Naročajte in kupujte CiriLMetodove razglednice kajti s tem podpirate družbo, pa tudi domače umetnike!
—	Učiteljsko društvo Ljubljana»okolica.
Vsled sklepa odborove seje z dne 17. junija t. 1. se poživlja vse one člane, ki niso porav» nali letošnje članarine, da jo poravnajo ne» preklicno do 1. julija t. 1., sicer se jim s 1. julijem ustavijo stanovski listi. Glede starih dolžnikov pa se bo odbor držal sklepa zbora na Vrhniki, da se izterja dolžni znesek po» tom odvetnika. — Odbor.
—	Tovarišice, ki ste leta 1903. maturi» rale pri uršulinkah v Ljubljani ter ste za to, da se letos po preteku 25 let zopet snidemo Vas prosim, da se oglasite s kako dopisnico pri meni. Nadaljnje informacije sledijo na Vašo prijavo. — Bregant=Majcen Pavla, uči» teljica na Blanci ob Savi.
—	»Znanci«. Črtice, strani 112, broš. 24 Din, izdal in zaLožil Ant. Adamič. Tisk Blaz» ndka nasl. Prosimo, da dotični gospodje, ki jiih je avtor naprosil za odgovor, tudi odgo» vore. Knjigo toplo priporočamo. Več o njej prihodnjič.
—	Tovariši abiturijenti mariborskega učiteljišča iz leta 1898.! Te dni poteče 30 let od naše mature — pomenljiv mejnik v služ» beni dobi! Ker se nismo sestali o 10» oziroma 20»letnici, dočim 4. decenije v aktivni službi ne bomo dopolnili, zato je umestno, da se snidemo ob 30»letnici mature ter povabimo v svojo družbo še živeče gg. profesorje. Va» bim Vas torej in apelujem na Vaša tovari» ška srca, da se dne 4. julija (sreda) ob 7. uri zvečer sigurno vsi snidemo v Mariboru, ho» tel »Črni orel« na Grajskem trgu, kjer do» bimo posebno sobo in so na razpolago i prenočišča. Za naslednji dan dogovorimo primeren izlet v okolico. Prosim, da se mi vsi prizadeti prijavite do 29. junija z dopis» nico. Na veselo svidenje! — Fran Cvetko, šolski upravitelj v Krčevini — Maribor.
—	Nov harmonij. Tukajšnja šola ima na prodaj nov harmonij, pripraven za šole, orkester. Cena zelo nizka. Informacije daje jpraviteljstvo Sv. Jernej p. Loče.
—	Maturanti 1. 1908. moškega učiteljišča v Ljubljani. Na željo tovarišev, ki so dne 30. t. m. zadržani, se sestanek 20=letnice ma» ture preloži na zadnji večer ob priliki pokra» jinske skupščine UJU v Celju, ki se vrši okrog 20. julija. Kdor bi bil tedaj zadržan, naj javi po dopisnici uredništvu »Učit Tov.«. Podrobno obvestilo sledi.
—	Maturanti mariborskega učiteljišča iz 1. 1880,, 1881. in 1882. se sestanejo v Sloven» ski Bistrici. Dan in čas sta objavljena v zad» njem »Učit. Tov.«, le kraj je pomotoma iz» ostal.
—	Kresovi sv. Cirila in Metoda. Že v
predvojnih časih je nacionalno zavest v po» nemčenih krajih ob jezikovni meji močno utrjeval in pospeševal običaj, da so se na predvečer (4. julija) godu slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda prižigali na vseh vrhovih kresovi širom naše zemlje. Ta običaj leto za letom gineva. Kako žalostno je gledati iz obmejnih gora v našo domovino, ki je ta večer mnogo premalo ožarjena s kresovi, med tem, ko naši bratje na Koroškem !n Primorskem s kresovi dokazujejo, da so trd» no na straži. Družba sv. Cirila in Metoda po» živa že sedaj vse svoje podružnice, planinska in vsa nacionalna društva, učiteljstvo, občine itd., da naj delajo na to, da se letos ob de» setletnici ujedinjenja zažgo kresovi na vseh vrhovih naše domovine, kar naj bi bil našim zasužnjenim bratom viden znak naše čuječ» nosti in ljubezni do njih.
—	Delo slovenskega učiteljstva za Jugo» slovensko Matico«. Zbirke pirhov na korist bratov so postale na naših šolah v Sloveniji že tradicionalne. S prepričevalno in toplo besedo je znalo naše vrlo učiteljstvo navdu» šiti mlada otroška srca za plemenito stvar in njemu gre vse priznanje in zahvala, da po» stajajo zbirke pirhov od leta do leta izdat» nejše. Tudi letos se je slovensko učiteljstvo odzvalo prošnji Jugoslovenske Matice ier priredilo po šolah zbiranje svežih jajc, ki jih je nato prodalo po dnevnih cenah, izku* pičke pa nakazalo Jugoslovenski Matici. Da» si pa letošnje zbirke še niso zaključene na vseh šolah, vendar je do danes nakazaio svoje prispevke že 407 šol v skupnem znesku 48.792-61 Din. Darovalcem pirhov se je Ju» goslovenslka Matica oddolžila z ličnimi veli» komočnimi razglednicami, šolam pa je poklo» nila priznanice s potrdilom zneska. Ko izre» ka Jugoslovenska Matica vsem šolam svojo najiskrenejšo zahvalo za poslane zneske, se obrača obenem tudi na vse ostale, ki tega še niso storile, s toplo prošnjo, da čim prej za» ključijo svoje zbirke in jih nakažejo Jugo» slovenski Matici, ki jim takoj pošlje zahte» vane (razglednice za darovalce pirhov, od» nosno priznanice za šolo. Slovensko učitelj.-stvo prišteva Jugoslovenska Matica med svoje najzvestejše in najpožrtvovalnejše pod* piratelje in sodelavce in je zato trdno pre» pričana, da se bo, odzvalo tudi tej njeni proš» nji. Naj ne bo niti ene šole, ki ne bi naka» zala svojega prispevka k »pirhom«, pa bodisi z najmanjšim zneskom. — Jugoslovenska Matica, 9. maja 1928.
—	»Ženski list«. Izašao je 6. broj (junski) ovog obljubljeno^ mjesečnilka za naše dame. Modni dio donosi i ovaj put najnovije i najelegantnije modele svjetske mode, od ko» jih nekoliko stranica u bojama. Osobita pažnja posvečena je ručnom 'radu, moder» nom i našem narodnom, ko j i je prodro več u svjetsku modu. U člancima i bogatim rub» rikama bavi se »Ženski list« svim pitanjima koja zanimaju i elegantnu damu i domačicu, te svaka naša žena nalazi u njima praktičnih savjeta i pobuda. Bogato zabavno štivo (no» vele, humoreske, crtice itd.) upotpunjuje bi» rani sadržaj lista. Pretplata na »Ženski list« stoji na tri mjeseca Din 45. Narudžbe prima Uprava »Ženslkoga lista« u Zagrebu, Samo» stanska ulica 2/1.
—	V Sarajevu je umrl prof. Mane Kruid, član učiteljskega zbora ženskega državnega učiteljišča v Sarajevu.
—	Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ZIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ŽIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih.
Ako kupite pri nas srečke drž. razredna loterije
pokažete zopetni napredek! Cela srečka Din 100, polovična srečka Din 50, četrtinska srečka Din 25. Pri zadnjem žrebanju je bila premija Din 1,200.000 izžrebana pri naši tvrdki. Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova c. 12.
Mladinska Matica.
—mm Knjige smo razposlali vsem, ki so jih pravočasno naročili. Od vseh strani do» bivamo obvestila, da se je mladina na vso moč razveselila prvega knjižnega daru Mla» dinske Matice, kar nam je .pač v najlepše zadoščenje. Obenem pa nas zasipavajo zdaj z novimi naročili in to največ od tam, kjer se poprej nihče ni zmenil za mnogoštevilne pozive v »Učit. Tovarišu«. Mi smo vedeli, da bo naknadno še mnogo popraševanja po knjigah, toda vsled pomanjkanja potrebnega kapitala nismo mogli in smeli prevzeti rizika, da bi postavili kaj večjo naklado, nego nam jo je dovolila subskripcija. S stavkom pa tudi ni bilo mogoče čakati, ke>- je tiskarna potrebovala materijal za druga naročila. Ker bomo s subskribcijsko naklado komaj pokrili ogromne tiskarske in upravne stroške, mo» ramo ta mali preostanek knjig p.odajati za višjo ceno, nego je bila v suibskribciji. Žal. da ne moremo tako nikomur več nuditi ugodnosti, do katere je imel poprej dovolj prilike. Na knjižnem trgu se bodo prodajale naše knjige posamezno po 8 Din (broširane), odnosno po 12 Din (vezane). Vendar nudimo učiteljstvu do 1. julija (nepreklicno!) serije po 18 Din in 2 Din za poštnino, torej 20 Din, ako nam zaloga že prej ne bo pošla.
—mm Naloga in nagrade, ki smo jih raz» pisali v »Kresnicah«, je tako navdušila naše mlade prijatelje, da nam kar na odbor poši» ljajo rešitve. To seveda ni v redu, ker smo izrecno povedali, da je treba rešitve oddati poverjenikom, ki morajo potrditi, da so na» ročniki tudi vplačali novo naročnino za leto 1929. (10"50 Din). Poverjeniki morajo na re» šitvah točno označiti številko in stran bloka vsakega posameznega tekmovalca. Povejte mladini, da se bomo ozirali samo na take re» šitve.
—mm Začnite takoj pobirati novo na» ročnino! Da nam olajšate evidenco, izpolnite za vsako serijo posebno naročilnico. Upravi pošiljajte izrecno samo naročilnice (ne pa kuponov)! Na naročila brez naročilnic se ne bomo ozirali! Za odpošiljanje naročilnic v zaprtih in frankiranih kuvertah isi odraču» najte samo faktične izdatke!
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiakarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
Damam z dežele je
posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija.
Separirani oddelek za
specialno barvanje las v vseh nlansah,
kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
NLPoÉajM frizer za dame in gospode, Ljubljana
Sv. Patra casta 12.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
—oio Udeležba na II. izobraževalnem te» čaju se rekrutira predvsem iz delegatinj in delegatov, ki jih pošljejo na tečaj izobražes valni krožki. Vse ugodnosti, ki jih zagotav» lja organizacija udeležencem, se nanašajo v prvi vrsti na delegacijo krožkov. Le tam, kjer bi krožek ne smatral za potrebno, da imenuje svoje delegate, česar si pa v inte» resu stvari ni želeti, bi prišli drugi udeleženci v poštev glede raznih bonitet. Sicer pa ja vabljeno vse učiteljstvo, da v čim večjem številu pohiti na ta tečaj, ki bo poklican, da položi temelje zlasti učiteljskemu izvenšol» skemu delu.
—oio Za letni obračun in poročilo na II. izobraževalnem tečaju potrebujemo do kon» ca letošnjega šolskega leta vsa poročila o krožkovih sestankih. Kdorkoli zadržuje še poročilo o kakem izvršenem sestanku, je na» prošen, da nam ga takoj pošlje. Vsak skli» catelj se lahko prepriča iz pregleda, ki ga vodimo o delu po krožkih v »Učit. Tov.«, če so o njegovem krožku poročila točna. V ne» gativnem slučaju naj takoj poskrbi za do» polnitev.
—oio Pri prijavah delegatinj in delegatov
za II. izobraževalni tečaj so pozabili nekateri sklicatelji navesti poleg njihovih imen tudi željo, če reflektirajo morebiti na prehrano v uradniški menzi in na brezplačno prenočišče. Ker bi imela taka opustitev za delegate»re» flektante lahko neljubo posledico, da izgube vsled prepozne prijave te ugodnosti, zato prosimo vse tovariše»sklicatelje, da nam čim prej naknadno sporoče te želje, če so v prvem naznanilu iz kateregakoli vzroka to opustili.
—oio Vsem interesentom, iki so že naro» čili in bi mislili naročiti v zadnji okrožnici poverjeništva nasvetovano knjigo »Die Volkshochschule und die geistigen Grundla» gen der Demokratiie« od prof. A. H. Holl» manna naznanjamo, da nam je založništvo zadnja naročila vrnilo neizvršena z opombo, da je knjiga že razprodana. O tej knjigi bo itak še govor na II. izobraževalnem tečaju, kjer bomo lahko določili način razmnoženja njenih glavnih misli.
—oio Delo po krožkih:
352.	Teharje: VI. 23. maja. Od 12 članov 4. Sedmo poglavje »Iz družboslovja«.
353.	Št. Janž pri Dravogradu: IV. 9. ju»
nija. Od 7 članov 4. Okrožnica poverjeni» štva od 2. maja. Prihodnji sestanek v sep» tembru.
354.	Hoče: III. 12. aprila. Od 32 članov 18. Vprašanje kmetijstva in kmetijskega pouka. Razne šolske zadeve. Prihodnji sestanek 14. junija.
355.	Velenje: V. 23. maja. Od 22 članov 9. Okrožnica poverjeništva od 2. maja. Tov. Mlinšek: »Kaj je vplivalo na razvoj človeka«. Tovarišica Jugovic: »Mladina: up in skrb naroda«. Tov. Plasch: »Organizacija šole«.
356.	Sv. Lovrenc na Pohorju: IV. 13. junija. Od 6 članov 6. Okrožnica 2. maja. Program izvenšolskega dela. Prihodnji sesta» nek v septembru.
357.	Zalog: VI. 14. junija. Od 32 članov 6. Okrožnica poverjeništva od 2. maja.
358.	Cerklje ob Krki: V. 24. maja. Od 16 članov 10. Tovarišica Schroif: »O risanju«.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Počitniški pevski tečaj se bo vTŠil od 4. do 10. julija v Ljubljani na državnem učiteljišču, Resijeva cesta. V avgustu prire» dimo koncert ob priliki državne skupščine v Mariboru, zato je navzočnost vseh članov ne« obhodno potrebna.
Razpisi služb.
—i Premestitve. Bitenc Drago je preme» ščen v Leskovec, srez Krško; Rudolf Godicl, strokovni učitelj v Mežici, je premeščen za strokovnega učitelja na meščansko šolo v Celje.
Naša stanovska organizacija.
V boju za osnovne principe moderne demokracije,
Enodušnost srezkih učiteljskih društev za društveno in tiskovno svobodo
državljanov — državnih uradnikov.
RESOLUCIJA.
Svesti si načelnega pomena našega boja za obretmbo državljanskih svoboščin, zajamčenih nam po ustavi, tiskovnem in društvenem zakonu ter zavedajoč se, da more stanovska organizacija vršiti svoje za stan, šolo, državo — velevažne funkci* je le tedaj, aki si ohrani svojo neodvisnost ria vse strani in se ji ne krati svoboda tiska in objektivne kritike, izjavljamo sledeče:
1.	Zahtevamo od izvršnega odbora UJU v Beogradu in pdverjeništva v Ljubi Ijani, da z vso odločnostjo in vstrajnostjo, izrabljajoč vsa dopustna sredstva, vse svoje zveze, ves svoj vpliv, vodi borbo proti omejitvi tiskovne svobode tako dol* go, da dobi sigurna jamstva, da se ne po* novi več slučaj, ki ga smatramo v proti* slovju z veljavnimi zakoni, da bi se funk* cijonarji organizacije morali zagovarjati službeno pred disciplinarskim sodiščem za ukrepe in dejanja, ki so jih izvršili po volji članstva, v smislu odobrenih dru* štvenih pravil.
2.	Smatramo za dolžnost vsakega po* sameznega člana organizacije, da uporabi svoj vpliv, kjerkoli ga ima, da podpre vodstvo v njegovih prizadevanjih in pri* pomore našim načelom in zahtevam do zmage.
Pričakujemo od »Zveze 'držav, name* ščencev« in od vseh njenih članov, da se zavedajo načelnosti naše borbe in nas v njej odločno podprejo ter stavijo vse strokovno časopisje v njeno službo.
4. Nadejamo se tudi od U druženj a Jugoslov. Novinarjev in vsega javnega tiska, da stoji s svojimi simpatijami na naši strani in nam pomaga braniti teme* Ije, na katerih je zgrajena državljanska svoboda.
Savinjsko učit. društvo.
+r GORNJEGRAJSKO UČIT. DRU* ŠTVO se je na svojem zborovanju dne 16. VI. 1928 v Lučah izreklo z ozirom na discipl. preiskavo proti poverjeniku in uredniku »Učit. tovariša« soglasno za re* solucijo, ki jo je sprejelo učit. društvo za Ljubijemo okolico.
Gornjegrajsko učiteljsko društvo.
+r NA ZBOROVANJU LOGA* ŠKEGA UČIT. DRUŠTVA dne 2. VI. 1928 je bila soglasno sprejeta sledeča re* solucija:
1.	Izjavljamo, da stojimo neomajano za poverjeništvom, kateremu popolnoma zaupamo.
2.	Poživljamo stanovsko organizacijo UJU, da vztraja v boju za neodvisnost organizacije.
3.	»Črno desko« smatramo za potreb* no in želimo, da jo list obdrži.
4.	Zavežemo se, da nihče ne sprejme ponudenih mest brez pristanka organiza* cije.
Logaško učiteljsko društvo.
Vabila:
— ČLANOM LJUBLJANSKEGA UČI« TELJSKEGA DRUŠTVA. Ker se je zboro» vanja sklicanega za dne 14. t. m. udeležilo premalo članov, da bi se moglo sklepati o vseh važnih vprašanjih, ki so bila na dnev» nem redu in ki mora o njih sklepati večina članstva, se je zborovanje odgodilo na pone» deljek, dne 25. t. m. ob 18. uri na dekliški šoli pri sv. Jakobu. Na dnevnem redu je razpra» va o šolskem zakonu, proračunu poverjeni« štva ter o drugih gospodarskih vprašanjih organizacije, o katerih se bode razpravljalo tudi na delegacijskem zborovanju, vsled če« sar je vsekako nujno potrebno, da dobe de« legati od celokupnega članstva striktna navo» dila, da znajo zastopati želje članov. — Dolžnost članstva je, da se udeleže tega važ« nega zborovanja. — Predsednik.
Poročila:
'+" ZBOROVANJE UČIT. DRUŠTVA ZA MEŽIŠKO DOLINO dne 19. maja 1928.
I. Situacijsko poročilo: Predsednik Ivo Feinig je otvoril zborovanje, pozdravil na« vzoče ter posebej še g. Božiča, župnika iz Št. Danijela in .oblastnega poslanca g. Vinko Móderndorferja kot gosta. Izrazil je svoje veselje na tem, da se vrši zborovanje v Št. Danijelu, ki je bil že pred vojno močna slo» venska trdnjava, v kateri se je bil boj za slo» vensko šolo. Čestital je tudi tov. šoštarjevi, Možetovi in Kokolju k srečno prestalemu usposobljenostnemu izpitu. Omenil je finan« čni zakon iz 1. 1928./29., ki nima upoštevane vse upravičene želje učiteljstva, in zadevo o »črni deski« v »Učit. Tov.«, radi katere bi imela priti poverjenik Skulj in urednik I. Dimnik v disciplinarno preiskavo.
Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je udeležba na letošnjih zborovanjih bolj» ša. Število učiteljstva v okraju je 55, dru» štvo štejie 55 članov, zborovanja se je udele» žilo 35 članov.
Sklenilo se je, da se vrši prihodnje zbo» rovanje dne 23. junija t. 1. na Poljani.
Tov. Kopriva je poročal o seji širjcga sosveta v Ljubljani 5. aprila 1928. Tov. bla» gajničarka je podala svoje blagajniško poro» čilo ter pozvala članstvo, da poravna tekom meseca junija svojo članarino.
Nato je prečital tajnik zapisnik zadnjega zborovanja, ki je bil odobren. Prečital se je tudi zapisnik zadnje odhorove seje, na kateri so se redigirale v »Učit. Tov.« objavljene re» solucije našega zadnjega zborovanja.
II.	Samoizobrazba: Tov. Gaenik je po» ročal o samoizobraževalnem delu. Glede smernic za delo v ped. krožkih se je vnela ostra debata. Prevladalo je mnenje, da da» jaj poverjeništvo iniciativo, teme za preda» vanja pa naj si izbirajo krožki sami. Tov. Doberšek je stavil tri predloge, ki so bili so» glasno sprejeti: 1. Določi naj se ime krož» kov. 2. Centrala naj izbira referente in jih pošilja na sestanke posameznih krožkov. 3. Brošure naj imajo snov iz življenja za živ» ljenje, ali pa naj se sploh opustijo.
III.	Reforma šole: O delovni šoli je po» dal tov. Doberšek kratek in jedrnat referat. Potreba po reformi šole je zrasla iz spremo» njenih socialnih, gospodarskih in kulturnih prilik. Potrebe po spoznavanju so dane 1. po sedanji sestavi človeške družbe, 2. po poti, po kateri se bo vsestransko razvila, 3. po ciljih, kakoršne zahteva od šole sedanja doba in 4. po skladnji s cilji bodoče generacije. — Delovna šola bo propadla, ako učitelj ne bo poznal socialnih razmer, ako se ne bo poglo» bil v družboslovje.
IV.	Izvenšolsko delo: Poročilo je odpad» lo, ker je bila tovarišica A. Vreček odsotna.
V.	Slučajnosti: Prečitali so se razni do» pisi poverjeništva in dala delegatom za po» krajinsko skupščino potrebna navodila. — Daljša debata se je vnela tudi glede zdru» žitve okrajne učiteljske knjižnice na Preva» ljah z oblastno knjižnico. Sklenilo se je iz» voliti na prihodnjem zborovanju knjižnični odhor, ki naj sklepa o likvidaciji. — Tov. predsednik je priporočal članstvu pristop k »Učit. samopomoči«.
Delegatom za pokrajinsko skupščino v Celju so bili izvoljeni: 1. Drago Doberšek, 2. Alfonz Kopriva. Namestnika: 1. Janko Gačnik. 2. Franc Kogelnik.
+ DNE 2. JUNIJA 1928 BI SE MORA» LO VRŠITI ZBOROVANJE UČIT. DRU» ŠTVA ZA MARENBERŠKI OKRAJ na
Kapli. Ker pa je zjutraj rosil rahel dežek, ni bilo k zborovanju nikogar. Sem premeščen iz tukajšnjega sreza, zato odlagam tem po» tom predsedništvo in se članstvu zahvalju» jem za njegovo nad vse požrtovalno sodelo» vanje. — O. Hudales.
+ SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 28. aprila 1928 pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Od 53 članov navzočih 39.
I.	Situacijsko poročilo. Tovariš predsed» nik pozdravi prisrčno članstvo, ki se je ude» ležilo zborovanja v tako lepem številu; ime» noma novodošlo tovarišico Sketovo. Želi ji, da bi se ■ prav dobro počutila v lepih Sloven» skih goricah.
Tajnica prečita zapisnik zadnjega zboro« vanja. Število članstva 53, navzočih 39.
Nato se prečitajo došli dopisi: Glede do» pisa »Pevski zbor UJU« se sklene, da se poš» lje poverjeništvu dopis, da se prične naše po» slovno leto s 1. januarjem in da se tudi pri« spevki plačajo od tega dneva naprej. Kar se tiče okrajnih knjižnic, je želeti, da se te zdru» žijo v centralno knjižnico. V okrajnih knjiž» nicah so večinoma zastarele knjige in vsled tega učiteljstvo ne posega po njih. Ker okraj» ne knjižnice nimajo denarja za nakup .novih knjig, ne odgovarjajo svojemu namenu. Toplo je pozdravilo učiteljstvo likvidacijo* društva »Edinstvo« v Šmarsko»rogaškem okraju ter pristop k poverjeništvu UJU v Ljubljani. O seji širjega sosveta UJU je govoril tovariš Golež, kar je vzelo članstvo na znanje.
Sklep: Vpraša se šolsko»upravni odsek v Mariboru, kako se naj ravna z izdajanjem in vpisovanjem šolskih izkazov učencev, ki po taksnem zakonu niso kolka prosti in k,i ne prinesejo predpisane kolkovine. Tov. blagaj» ničanka poroča, da se je članarina do novega leta redno plačevala. Ker pa je društvo od« stopilo od Glavne poštne hranilnice v Ljub» Ijani ter mu je Glavna hranilnica pri S-v. Le» nartu otvorila tekoči račun, članstvo v novem poslovnem letu ni plačevalo članarine, ker ni bilo poštnih položnic. V tem poslovnem letu je plačano samo 560 Din. Prosi članstvo, da se zopet drži starega reda in točno plačuje članarino.
II.	Samoizobrazba. O samoizobraževalnem gibanju je poročal tov. Golež. Delo sc nadaljuje. Dva krožka sta zborovala po tri» krat; drugi po dvakrat. Obravnava se to, kar poverjeništvo zahteva, in sicer o izvenšol» skem delu, o programu dekliških krožkov, o važnosti samodelavnega pouka itd. Poročeva-lec prosi, da zapisnikarji takoj pišejo in mu pošljejo zapisnike.
Sledil je referat tov. Vauda: »Spektralna analiza«. — Kot uvod nam je podal zgodo» vino spektralne analize. Nato je razložil, kaj je (spektralna) spektrum; kakšne vrste spek» trum razločujemo ter kakšne važnosti je spektralna analiza za praktično življenje. Za» nimivemu predavanju je sledilo učiteljstvo z veliko pozornostjo. Tovariš predsednik se mu iskreno zahvali.
III.	Reforma šole. O Lavtar»Černejevih računicah je govoril tov. predsednik Velnar. Povdarja, da je to dobra metodična knjiga, ki ustreza principu samodelavnosti. Obrav» nava računico za posamezna šolska leta'in poda metodične prednosti. Razvije se živahna debata, v kateri se posebno povdarja, da je prepogosta menjava knjig zelo škodljiva na» šemu šolstvu. Tudi cene so previsoke.
Sklep: Na predlog tov. predavatelja se uvedejo na vseh šolah našega okraja prede» lane Lavtar»Černejeve računice.
IV.	Izvenšolsko delo. Ker tov. referent ni navzoč, se dajo s strani tov. predsednika mig» ljaji za delovanje izven šole, in sicer naj se učiteljstvo posebno udejstvuje na gospodar» skem polju. Slovenske gorice so polne sadov» njakov, ki marsikje stoje zanemarjeni. Na tem polju lahko* mnogo pripomorejo »Sad» jarske podružnice«, katerih je še pri nas zelo malo. Učiteljstvo je drugače zaposleno po možnosti pri prosvetnih in gospodarskih dru« štvih in organizacijah. Statistika za izvenšol» sko delo se izpopolnjuje.
V.	Slučajnosti. Tovariš predsednik ape» lira na učiteljstvo, da pristopi k Učit. samo» pomoči. Prijavilo se je 11 članov.
Izvolijo se sledeči delegati: Za državne skupščino tov. Velnar kot preds. Za pokra» jinsko skupščino tov. Golež Fran in kot na» mestnica tov. Selak Kristina.
Glede določitve kraja izobraževalnega tečaja ne pride pri nas v poštev.
+ NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je zborovalo v soboto 12. maja 1928 v Novem mestu.
Statistika: Od 110 članov navzočih 48.
Situacijsko porodilo: Tov. predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter po» jasni, da se društvo radi slabe železniške zveze ni udeležilo skupnega zborovanja v Jaški. Nato se v izbranih besedah spomni »Materinskega dne«.
Sklepi in predlogi:
a)	Za bolno tov. M. Potočnikovo je pov. UJU posredovalo, a ji ni moglo priboriti polovične oskrbe na Golniku.
b)	Učiteljstvo novomeškega sreza toplo pozdravlja ponudbo pevskega zbora UJU, da se oddrži v Novem mestu pevski tečaj. Priprave bo oskrbel odbor.
c)	Novomeško učiteljsko društvo je iz» razilo željo, da bi se izobraževalni tečaj Pov. UJU vršil v Novem mestu. Pogoji so vsi dani.
č) Učiteljstvo novomeškega sreza se na» čelno izreče za ustanovitev oblastne knjiž» niče.
d)	Proračun Pov. UJU za poslovno leto 1929. je bil soglasno sprejet.
e)	Za »Mladinsko Matico« se bo še na» dalje agitiralo.
f)	Novomeško učiteljsko društvo želi, da bi se letošnja »Pokrajinska skupščina« vršila v Novem mestu. — Za delegate so bili izvoljeni sledeči tovariši(ice): Sušnikova, Smolikova, Jankovič, za namestnike pa: M. Jenkova, D. Ženova in Lilija.
g)	Sprejeta je bila resolucija glede disci» plinskega zasledovanja poverjenika in ured» hika v društvenih zadevah.
Samoizobrazba: Tovariš J. Jankovič je podal pregledno poročilo o delovanju krožkov.
Reforma šole: »O intelektualni vzgoji« je referiral tovariš J. Jankovič. Predavatelj je žel za skrbno sestavljen, mičen in zani» miv referat splošno pohvalo in priznanje.
Izvenšolsko delo: Tov. predsednik je po» ročal, da se je vršil v Ljubljani občni zbor oblastnega odbora Jadranske Straže. Podal nam je zelo zanimive vtise s te skupščine.
Slučajnosti: Prihodnje zborovanje bo v Črmošnjicah 9. junija t. 1.
+ MARENBERŠKO UČIT. DRUŠTVO
je zborovalo dne 21. aprila 1928 na osnovni šoli v Vuhredu.
Statistika: V okraju je 45 učiteljev, 45 včlanjenih, 23 navzočih, t. j. 51%.
Situacijsko poročilo: Predsednik poda poročilo o seji širjega sosveta v Mariboru z dne 15. aprila 1928.
Sklepi in predlogi:
a)	Akt o ustanovitvi Narodne Obrane v mariborski oblasti je brezpredmeten, ker je došel prepozno.
b)	Glede oblastnih učiteljskih knjižnic ne moremo razpravljati, ker mariborska ob« last še ni odgovorila na tozadevni dopis po» verjeništva. Mnenja pa smo, naj ostanejo knjižnice v neuradnih rokah (n. pr. Ped. oen» trale), ki pa naj jih oblasti po možnosti suh» vencionirajo.
c)	Glede izobraževalnega tečaja ne mo» remo dati nobenih podatkov, ker v našem okraju ni primernega kraja, kjer bi se isti lahko vršil.
č) Vsled formalne napake pri zadnjih volitvah odbora se isti ponovno voli s sle» dečim rezultatom:
Največja izbira krasnih blnz in otroških obleke
KRIŠTOFIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg.
POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE,
ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trK štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477.
Nn rrn<T)irP	'n sv'^ene v vse^ barvah.
IVUgUUlLCf Največja izbira, najnižje cene.
Pletenine, bluze, kravate itd. priporoča modna trgovina
FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7.
Odborniki: tov. Golob, Jurančič B., Vid« mar jeva, Lešnik, Hudales H. Namestniki: tov. Jurančič P., Kogelnik, Suša. Pregledo» valca računov: tov. Poharjeva in Ermenc.
Samoizobrazba: Zboroval je samo kro» žek na Muti. Tamošnja poverjenica tov. Suša J. je odložila to funkcijo. Namesto nje je bila izvoljena tov. Vobornikova. Funkcije sklicateljev odložita tudi tov. Poharjeva za Marenberg in tov. Hudales za Kaplo. Na prihodnjih sestankih naj krožka volita nove sklicatelje.
Sprejme se sledeči predlog: »Delo v krožkih je preveč utesnjeno in birokratično. Prav radi tega je v samoizobraževalno delo zašlo preveč anarhizma. Zahtevamo, da se nam v izbiri in obravnavanju snovi da več svobode. Prihodnji isa moizobr a že* va 1 n i tečaj naj reši zadevo v tej smeri.
Reforma šole. Tov. predsednik skuša s kratkim govorom otvoriti diskusijo v teme» ljih slovenske delovne šole, ki pa se je nihče ne udeleži.
Izvenšolsko delo: Tov. Terčak očrta v svojem referatu »Učitelj in javno življenje« položaj učiteljlstva v kulturnem delovanju in prihaja do sklepa, da je naše mesto edino le med manuelnim proletarijatom. Samo na ta način in če bomo poglobili naše tovarištvo do res iskrenega prijateljstva, smemo raou» nati na pozitivne uspehe.
Slučajnosti: a) Tov. Vollmeier prosi tov. Jurančiča, naj bi nam dovolil enkrat hospi» tirati v svojem razredu. Tov. Jurančič od» kloni z motivacijo, da bi tako enodnevno hospitiranje lahko več škodovalo, ko kori» stilo ideji delovne šole.
b)	Tov. Jurančič priporoča tabele »Sad» nega izbora za Slovenijo«.
c)	Tov. Vollmeier prosi v svrho enotnega postopanja pri popisovanju novincev za po» jasnilo. Tega tudi dobi.
č) Glede celibata učiteljic se sprejme sledeči predlog:
Celibat naj velja samo za učiteljice, ki se ne poroče z državnim uradnikom. Ob« enem zahtevamo, da se učiteljicam, poroče» nim z državnimi uradniki, prizna polna dra» ginjska doklada.
d)	Sprejme se še resolucija, ki je priob»
čena na drugem mestu.
•
Pri zadnjem društvenem poročilu je po» motoma izostalo ime društvenega podpred» sednika tov. Karla Vollmeierja.
Reso luč i j a marenberškega učiteljskega društva, sprejeta na zborovanju dne 21. aprila 1928 v Vuhredu
I.
Učiteljsko društvo za marenberški okraj v vsem solidarizira z zadnjo resolucijo meži» škega učiteljskega društva glede sklicanja uradne učiteljske konference in glede naj» ostrejše borbe za naše materijalne zahteve.«
II.
»Učiteljsko društvo za marenberški okraj protestira, da bi se glavna skupščina UJU vršila (glasom časopisnih vesti) zopet v Skoplju ter predlaga, naj se vrši kje v sre» dini države, najprimernejše v Zagrebu. Po» verjeništvu se predlaga, da se delegati iz Slovenije sploh ne udeleže skupščine, če bi se ne zbral primernejši kraj. Izkušnja kaže, da se skupščine v Južni Srbiji sploh ne mo» rejo vršiti.«
III.
»Učiteljsko društvo za marenberški okraj ne smatra vprašanja Učiteljske tiskar» ne rešenega ter zabteva, da se zadeva razčisti in uredi tako, da postane Učiteljska tiskarna res učiteljska ali naj spremeni ime, oziroma naj se od strani organizacije izvajajo naj» skrajnejše konsekvence «
Foto-aparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajet, optik
LJubljana, Stari trg 9,
llovi ilustriran cenik
fotografičnih aparatov in potrebščin je ravnokar izšel. Na razpolago je interesentom gratis in poštnine prosto.
Drogerija .GREGORIČ'
Ljubljana, Prešernova 5.
+ KRANJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je zborovalo 2. junija 1928 v Šmart« nem pri Kranju, in sicer od /49. do 5414. ure. Gosta Kobal in Žagar.
Situacijsko poročilo: Od 142 učit. moči je organiziranih v UJU 119, navzočih 60, opravičenih 8, 50 neopravičenih. (Izražena je bila želja, da bi se o počitnicah priredilo eno zborovanje za one, ki so stalno odsotni).
Predsednik poda natančno sliko današ« njega položaja, ki stavlja učiteljstvo k pre» izkušnji, v koliko da pravilno pojmuje srni» sel celjske deklaracije. Po temeljitih poroči» lih o seji ožjega sosveta v Ljubljani in šir« jega glavnega odbora v Beogradu se je raz» vila živahna razprava o »črni deski« in nje» nih posledicah, ki so vanjo posegli tov. rav» natelj Lajovic, Rupret, Janežič in Štefe. Pred» sednik je podal na podlagi korenitega vpo» gleda v vso zadevo tako stvarno pojasnilo, da so se zborovalci zedinili v protestu proti disciplinarnemu postopanju napram tov. Sku» lju in Dimniku k izjavi, da se društvo z vso silo solidarizira v boju za učiteljska prava in k zahtevi, da se za vsako kategorijo šol usta» novi lastno inšpektorsko mesto (mešč.»osnov« ni), ki naj je upravlja zaupnik dotične sku» pine.
Ko spite
Vam ni treba imeti ni-kakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete
Schichtovo Terpenti n milo
Po poročilih tov. Kobala o osnutku šol» skega zakona in o predlogih širjega glavne» ga odbora, ki jih je dopolnil predsednik, se je razvilo živahno medsebojno debatiranje, oziroma diskutiranje, kar naj se blagovoli v bodoče opustiti. Mnenja naj se podajajo parlamentarno, da se je mogoče o njih jasno izreči.
Sprejet je bil predlog ravnatelja Lajo» vica, naj se iz UJU stvori sindikalna orga» nizacija, v kateri naj se udružijo vse kate» gorije šol.
Glede kongresa UJU se društvo ne stri» nja z mnenjem strokovnega tajnika, da je radi mirnega poteka določiti Maribor kot zborovališče, nasprotnp, zborovati je ondi, kjer se križa mišljenje, potruditi se je, da se doseže parlamentarno dostojanstvo, omogo» čiti je prosto besedo, urediti nesoglasja, da postane organizacija tudi na znotraj jaka in silna.
Iz poročila o Učiteljskem domu posne» mamo, da je pristopnice doslej podpisalo 62 članov, nenavzočim se pošljejo v podpis. Društvo odobri odborov sklep, da prevzame 5 deležev. (2000 Din smo že lani darovali).
Za poverjenika Samopomoči se .nomini» ra tov. Rupreta iz Smlednika. Tov. Lajovic opozarja na načrte golniškega zdravnika dr. Neubauerja glede učit. »bolezenskega zava» rovanja«. Ker je zadeva že v načrtu gospo» darskega odseka, se stavi predlog v infor» macijo delegaciji.
K dopisu o »pevskem zboru« nima dru» štvo ničesar pripomniti, ker plačuje v ta na» men redne prispevke.	«
Glede nabavljalne zadruge se društvo izjavi, da odločno odklanja njeno uvedbo in da se bode z vsemi možnimi sredstvi uprlo akciji, ki nima zlasti za podeželsko učitelj» stvo nikakega pomena.
Blagajnično poročilo izpričuje, da se še vedno mnogo članov ne zaveda svojih dolž« nosti; ne samo, da bi redno ne vplačevali članarino v naprej, še celo zaostalih plačil se izogibljejo. Brez pravega reda ni mogoče vzdržati pravilnega poslovanja. Požrtvoval» nost blagajničarke je ogrožena z nezaved» nost j o dolžnikov. Kdo vam bo vodil knjige in še dopisoval na vse strani? Vsi smo že dovolj zaposleni na vaš račun.
Na dopis pov. UJU se sklene, naj člani prostovoljno plačajo enkratni prispevek, po 5 Din za Dijaški dom UJU v Beogradu,
Reforma šole. Tov. Stanko Žagar poda stvarno oceno pedagoškega. kongresa in raz» stav v Nemčiji z navodili k metodi delov» nega ppuka, ki naj bo prost vsakterih spon. V dosego namena reformističnega prizade« vanja je treba dvigniti učiteljsko naobrazbo. Priporoča študij družboslovja, dušeslovja, teorije ter stanovsko pravnih in gospodar? skih razprav. V prav zanimivo debato so posegli tov. Lajovic, Rupret, Janežič. Tov. Žagar je samozavestno in strokovnjaško za» stopal Teformistične ideje in pomisleke stvarno zavračal.
Iz predsed. poročila se je izcimil pred» log, naj pov. UJU skrbi za fond, namenjen v subvencioniranje pedagoških študij v ino» zemstvu in da se za sedaj tozadevno posojilo anulira iz fonda za samoizobrazbo.
Samoizobrazba. Počitniškega tečaja se prostovoljno udeležita tov. Horvat in Jane» žič. Na odškodnino ne reflektirata.
Po temeljiti debati se odkloni predlog glede ukinjenja sreske knjižnice in ustano» vitve one v centrali.
Izvenšolsko delovanje. Kot centralnega poročevalca se nominira tov. Rudolfa Hor» vata. Podrobno delo se izvrši po krožkih.
Volitev delegatom za pokrajinsko skup» ščino. Izvoljeni so (po listkih) tov. Malen» škova, Rupret in Horvat, namestniki gdč. tov. Hafnerjeva in Loyše. Delegacija se se» stane z odborom, da prouči proračun in predloge poverjeništva.
Porodila krožkov so izostala radi po» manjkanja časa.	J. L.
+ KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO
je zborovalo dne 19. maja 1928 v Krškem.
1. Situacijsko poročilo: Predsednik J.
Vanič je s pozdravnim govorom na g. prof
Druzoviča in na njegovo gospo soprogo otvoril zborovanje. Sledilo je predavanje g. prof. Druzoviča o temi: Naša narodna pe» sem, katero so pojasnevali primeri, ki jih je zapela koncertna pevka g. M. Druzovičeva. Predavanje je trajalo do % 12. ure. Radi te» ga so nekatere točke dnevnega reda odpadle. Sledil je 10 minut trajajoč odmor, nakar se je pričelo s stanovskim delom.
Tov. predsednik omenja važnost zboro» vanj, ki so edino sredstvo v borbi za sta» novske koristi. Omenja strnitev vsega uči» teljstva v močno enoto, kajti le združeni tvorimo faktor, s katerim mora oblast ra» čunati.
Tajnikovo poročilo: Vsega učiteljstva v srezu 154, rednih članov 131, >z učitelji po» ročenih učiteljic 12, upokojencev pred čin. zak. 2, upokojencev po čin. zak. 2. Organi» ziranega učiteljstva 147, neorganiziranega učiteljstva 7. Dopisov je prejelo društvo 75 -j- 30. Prejelo jih je 53, odposlalo pa 22+ 30. Pri okrožnici pov. UJU v Ljubljani št. 1142, je bil soglasno sprejet primeren predlog.
Predlog glede izobraževalnega tečaja: Izobraževalni tečaj naj se vrši v Ljubljan;.
Glede pevskega zbora UJU. Da se da delegatom polnomočje, da po svoji lastni uvidevnosti odločijo za mesečni prispevek pevlskemu zboru UJU.
Poročilo blagajničarke je bilo v celoti sprejeto. Radi prispevka 5 Din za Učiteljski dom v Beogradu se je sklenilo, da se jih plača.
2.	Samoizobrazba. Odpade.
3.	Šolska reforma. Odpade.
4.	Izvenšolsko delo. Odpade.
5.	Slučajnosti. Predlog tov. Brezovarja: Predlaga, da bi se vršilo meseca junija skup» no zborovanje našega^. brežiško«sevniškega in laškega učiteljskega društva. Tov. pred» sednika prosim, da se to udejstvi. Predlog soglasno sprejet.
Tov. Požar: Ker bi se mnenja o različ» nih sporih itd. pri skupnih zborovanjih bolj razjasnila, predlagam, da se ukine mokro» noški krožek ter da zboruje društvo skupno, kot se je to vršilo prej. Predlog soglasno sprejet.
Tov. Brezovar: Tov. upokojenci plaču» jejo isto članarino kot redni člani, pa ne dobivajo »Popotnika«. Delegati se naj na po» krajinski skupščini zavzamejo za to, da bi upokojenci plačevali toliko manj, kolikor stane »Popotnik« (30 Din). Soglasno spre» jeto.
Tov. Brezovar: Članarino 170 Din naj smatrajo delegati kot maksimum, preko ka» terega ne smejo na noben način! Sprejeto.
Tov. Levstikova: Ker je učit. knjižnica naša last, je ne damo iz rok. Če imamo več izvodov ene in iste knjige, radi odstopimo en izvod oblastni knjižnici. Pripravljeni smo pa tudi izposojevati knjige učiteljstvu dru» gih srezov, proti majhni odškodnini. Soglas» no sprejeto.
Tov. Brezovar: Oblastnim šolskim nad» zornikom naj bo imenovan osnovnošolski učitelj. Soglasno sprejeto.
Tov. Požar: Tov. predsednik je uvodo» ma omenil tov. Skulja in Dimnika, ki sta oba v disciplinarni preiskavi. Predlagam, da se naše društvo pridruži celjski resoluciji. Sprejeto.
Tov. Golob: Anonimne ovadbe proti učiteljstvu naj se zavrnejo. Ime ovaditelja naj se naznani ovadenemu učitelju, da si lahko poišče zadoščenje. Z burnim odobra» vanjem soglasno sprejeto.
Tov. Brezovar: Pov. naj posreduje, da nehajo po šolah vedne zbirke in prodajanje srečk. Soglasno sprejeto.
Tov. Požar: Društvo se pridruži sklepu v Ljublj ani zborujočih društev glede 8»letne šolske obveznosti. Sprejeto.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SRE» ZA LEVI IN DESNI BREG je zborovalo 16. maja 1928 v Mariboru.
Situacijsko poročilo. Tov. predsednik je podal kratko situacijsko poročilo in poročilo o seji širjega sosveta v Mariboru. — V jav» • nost iznešeni zadevi Knaflič«Šijanec izjavi
slednji, da mu je na seji širjega sosveta v Mariboru, dne 15. aprila t. 1. soglasno izre» čena zaupnica v popolno zadoščenje in da zbog tega ne reflektira na nobeno društveno razsodišče. — Proti sodnijskemu in disci» plinskemu zasledovanju proti poverjeniku naše stanovske organizacije in uredniku sta» novskega glasila radi črne deske v »Učit. Tov.« je zborovajoče članstvo soglasno spre» jelo zadevno resolucijo. — Tov. blagajnik poziva na redno plačevanje članarine. — Tov. Kotnik iz Pesnice se poslavlja od dru» štva; želimo mu v pokoju še dosti zadovolj» nih let. — Javila sta se na novo člana: To» mažič Božidar, šolski upravitelj v Sv. Jako» bu v Slov. goricah in Mačkovšelk Franja iz Sv. Miklavža, izstopila je ena članica. Član» stva je 127, navzočih 84. — Zapisnik je bil sprejet in prečitani došli dopisi, kateri so izzvali sledeče sklepe in predloge.
Sklepi in predlogi: 1. Društvo pristopi kot član k Narodni Odbrani (delegat tov. Knaflič). 2. Za prihodnji dve leti je bil izvo» lj.en knjižnični odbor okrajne učiteljske knjiž» niče (Puhr, Vavda, Verčkova). 3. Sprejet je bil predlog oblastnega šolskega nadzornika v pok. Matije Senkoviča, da se a) Lavtarjeve računice obvezno upeljejo na vseh šolah na» ših srezov, b) da se razveljavi odlok ministr» stva prosvete o prepovedi računic v 1. in 2. razredu osnovnih šol in se i tam upelje Lav» tarjeva računica»začetnica. 4. Pov. UJU naj podvzame potrebne korake, da dobijo učite» lji«vojaki službena mesta.
Letne skupščine. Izvoljena sta bila a) de» legata za pokrajinsko skupščino: Vavda in Firm, b) delegata za državno skupščino: Še» ško Ivan in Črnovškova.
Šolska reforma: Tov. Vrane je podal za» nimivo poročilo o IV. mednarodnem pedag, kongresu v Berlinu in o svojem stud. poto» vanju v inozemstvu ter vtisih, ki jih je od» nesel s posameznih šol. Pokazal nam je kup šolskih knjig in izdelkov učencev, katere je dobil na posameznih šolah.
+ SAVINJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo dne 6. junija v Št. Jurju ob Taboru.
I. Situacijsko poročilo: a) število učitelj» stva v okraju 36; b) število članstva 32; c) udeležencev 27.	„
Razpravljalo se je o došlih dopisih: Glede Lavtar»Černejevih računic se je po iz» črpnem poročilu tov. Lušina sklenilo slede» če: 1. Nova predelana računica Lavtar«Čer»
nej se uvede postopoma v vseh šolah tukajš» njega okraja (postopoma radi materij alnega stanja ljudstva). — 2. Višja šolska oblastva morajo dati jamstvo, da se v doglednem času ne uvedejo kake druge na novo predelane izdaje. — 3. Lavtarjeva rač. začetnica s sli« kami se uvede radi svoje pravilne opreme, ki je obenem primerna tudi za nazorni nauk v I. razredu. — 4. Z ozirom na gospodarsko krizo prebivalstva in prejšnjo uvedbo L.«Č. računice se naj cena posameznim delom zniža.
Na dopis »Učiteljski dom« v Beogradu« je bil sprejet predlog tov. Jakšetove, da se dovoli za Učit. dom v Beogradu enkratni 5 Din prispevek v znak solidarnosti. — Spre» jet je bil načrt Kislingerjevih volitev. — Tov. Rosenstein je zanimivo predaval o zgodovini Št. Jurja ob Taboru.
Nadalje se je sklenilo, da se plačuje me« sečni prispevek za Učiteljski dom v Mari« boru — skupno s članarino, zaradi tega se zviša članarina na mesečnih 20 Din.
II.	Samoizobrazba: Krožka: Vransko fn Braslovče sta imela vsak po 1 sestanek. — Na Vranskem so predelali posamezna po» glaivja iz Družboslovja. — Na sestanku v Braslovčah je tov. Zdolšek jako zanimivo podaval »O delovni šoli«, nakar se je razvila splošna debata.
III.	Z ozirom na slabo materijalno sta» nje društva in posameznikov je bil kot de» legat za samoizobraževalni tečaj izvoljen tov. Stanič. — Za gospodinjski in kmetijski tečaj v Mariboru se je priglasilo več tovarišic in tovarišev. — Sprejet je bil predlog tov. Jar« ha: Pozdravljamo otvoritev kmet. in gospod, tečaja v Maribrou, odločno pa protestiramo, da si lasti oblastni odbor pravico, stornirati na drugih zavodih pridobljeno sposobnost za pouk na kmet. oziroma gospod, nadaljeval» nih šolah.
IV.	Slučajnosti. Za pokrajinsko skup» ščino so bili izvoljeni: kot delegat tov. Šega, kot namestnica tov. Jakšetova in Konigova. — Za državno skupščino: delegat tov. J. Sta« nič. kot namestnici tov. Španova in Urba» nova.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
Izjava.
G. urednik »(Popotnika« me indirektno poživlja v 10. številki tega glasila k javni opravičbi, zakaj mu nisem odgovoril na nje» gov poziv ter, da sem sokriv, ko onemogočam s svojim molkom javno, odkrito in moško diskusijo.
Dovoljujem si torej odgovarjati na tem mestu, da ne obvisi na moji osebi madež nemožatosti.
G. P. Flere je načel v »Popotniku« po» glavje o izobraževalni akciji učiteljstva po mojem mnenju tako, da je onemogočena vsaka resna diebata. Še gotova porcija rezer« viranosti je mestoma potrebna pa ne iz po» lemičnih ozirov.
Prepričan sem, da je črpal g. P. F. svoj tozadevni članek iz lastnega, morda celo glo» bokega premišljevanja, vendar na stvari se radi tega ne spremeni ničesar. Praksa je prekosila stare teorije in predpotopna nazi» ranja.
Odgovoril bi bil z daljšim člankom, ker pa sem skončaval baš ob tej priliki socialni študij prevaljškega otroka, nisem vedel s katerim materijalom bi najbolj na kratko, a vendar učinkovito dokazal to ali drugo zmo» to Flerčtovega članka. Priliko pa dobi gosp. urednik »Popotnika«, da otvori debato na podlagi moje študije o »znanstveni podlagi«, na kateri sloni šola. Morda revidira potem še stališče o smeri naše izobraževalne akcije.
Da osebno ne odgovarjam rad, je pač moja slabost, kakor — hm, hm — jo imajo nekateri uredniki, ako sem prav poučen.
V Prevaljah, 17. junija 1928.
Doberšek Karel, učitelj.
Za Dečvo !

Pravilni narodni nageljnov Dečvin vzorec.
*
Zahtevajte ga pri vseh trgovcih.

Propaganda Dečva. Jugoslavenska Matica.

Brzojavl: ZIDAR, LJubljana
POTOVALNA PISARNA
Propagandni materijal za tu in inozemstvo. — Železniške in paroplovne rezervacije in karte vseh linij. — Rezerviranje hotelskih sob. — Karte za spalnike in zračni promet. — Družabna, društvena in inkluzivna potovanja. — Autoture. — Prtljažna in osebna zavarovanja. — Denarna nakazila. — Vse informacije o potovanju. — Pismena naročila po povzetju. — Karte za vse države. — Legitimacije za velesejme.
Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke
A. ŠINKOVEC nasl.
K. SOSS
LJUBLJANA
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
li
Meital trg Z6 * Stritaiieva allca 3
«aj^i m
Modni atelje J. Kurilj
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. 1 - BREG 1
uljudno priporoCa svoj novo otvorjeni modni salon za gospode. Izdeluje krojaška naroČila po najnovejšem kroju. Cenj. odjemalcem odplatila na obroke
A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg lla
priporoča po najnižjih cenah:
šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno!	papir.	Na debelo!
Najlepši dobitek za šolarsko tombolo „Podmladka rdečega križa" so rj	44 ki jih ima
posamezne številke V UllCIid j uprava UJU na razpolago po znatno znižanih cenah. Cena posameznim številkam je samo 1 Din (brez poštnine).
Najcenejše in najmodernejše
damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila
Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Fink-Kožuh:
»Zweites Lesebuch'
izide te dni v založbi LJUDSKE TISKARNE v Mariboru.
y/WWU/U/WU/USWUAWU/USMAl;
3
S
3i
31 31 31 =1
31
S 3
Manufakturo NA OBROKE
nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame
MlUffliK
LJUBLJANA, ResljßYa cesta 7
a
3
n\ /n nun/n n\ m m M /nn\ff
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.

MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj.
vedno
izborne pijače, dobra kuhinja. ■
■
Na vrtu lep prostor za balincanje. S
Kdor oglašuje ta napreduje!
Seli Kan
Zaloga barv, tuše v in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
d
I	■---- -	-—■	8
TRGOVINA
LJUBI /tf5
DEŽNIKOV .JANA
Trgovina dežnikov in solnčnikov
se priporoča za obilen obisk.
Fabiani & Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5.
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d.
Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke.
Točna postrežba ter solidne cene!

ti
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
n
Siu *
m

CHavoi in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj
v Ljubljani, 3= Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj" v Ljubljani.	,