Ps polti prejeman: za
•elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ četrt , , 6 „60, neteč , 2 „ 20,
V opravnlštvu prejemu: za
•elo leto naprej 20 R — h
pol leta Četrt , Mesec
10,-, 6 , — , 1„70,
Zrn pošiljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Iniorat« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovaoa pisma na vsprejemajo.
Uredništvo je v Serae-
nižkib ulicah St. 2,1., 17.
hhajavsakdan.iivzemli
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 161.
prevrat na Notranjskem.
Z Notranjskega,]^5. julija.
Velikanska razburjenost se pojavlja na Notranjskem. V ljudstvu vre in kar je dolgo, dolgo moralo ostati skrito v njegovih prsih, hoče sedaj z ognjevito silo na dan. Ljudstvo, v zlatih časih liberalizma v časnikih hvaleno kot »zavedni, neustrašeni Notranjci«, a v resnidi zavedeno in zanemarjeno v verskih in gospodarskih ozirih, ljudstvo, ki je še pred nedavnim časom z nekako bolestno flegmo in s trpečim molčanjem prenašalo oderuški jarem liberalizma, to ljudstvo sedaj vstaja in ponosno dviguje glavo. Vsa svoja čuvstva pa izraža notranjsko ljudstvo sedaj po burnih dogodkih v deželnem zboru in po možatem ter neustrašenem nastopu svojih poslancev v enem samem velikanskem vskliku : Živela splošna volivna pravica! Pristaš za pristašem odpada nekdaj tako mogočni liberalni stranki na Notranjskem. Z gnjevom in gnusom se obračajo zapeljanci od liberalcev, ki »delajo« za ljudstvo s tem, da se krčevito drže za svoje žepe in branijo staro capo, katero zovejo i u s e t p r i v i • 1 e g i u m. Z nepopisnim veseljem se ljudstvo udeležuje političnih shodov in radost, ki se mu bere v cčeb, pričo, kako se veseli zlate svobode. Pristaši ljudske stranke so morali v zadnjih letih prestati mnogo nepopisnega gorja Za s 1 e -heren nič so jih tirali liberalci pred sodišča, kakor so znani slučaji u Trnovega, Prema, z Goč, iz Cirknice in od drugod.
Nasilnost in ječe pa razna ovaduštva so pa le na trdniše stalo postavile ljudskostranko. Štiridesetletne t e ž k e v e r i g e so z d r o bi j e n e i n n a 11 e h leže liberalizma stebri stari. Da se je to zgodilo, se imamo v prvi vrsti zahvaliti naši uzorni, goreči duhovščini. Požrtvovalen je slovenski duhovnik; toda reči smemo, da tako požrtvovalne duho\ščine je nima slovenska krajina, kakor naša kraška Notranjska. Poznamo duhovnike, ki si od svojih ust pritrgavajo in zadnji svoj vinar žrtvujejo
V Ljubljani, v sredo, 16. julija 1902.
Letnik XXX.
v korist trpečega ljudstva. Duhovniki so nam ustanovili gospodarska društva, mlekarne in posojilnice. Ko bi ne imeli prave ljudske duhovščine, bi se še sedaj sprehajali razni »sokoli« tod okrog, da bi reševali z rudečimi svojimi Brajcami soci-jalno vprašanje; bi se še sedaj šopirilo zmajevo gnjezdo oderuštva in bi bila velikemu Ivanu prilika dana, še vse drugače pisati o notranjskih oderuhih. In to ljudstvo tudi spoznava in je svoji duhovščini od srca hvaležno. In zato smemo reči: Kamorkoli se liberalec ozre, povsod se mu nov svet odpre. Časi, ko so smeli našo duhovščino javno inzuitirati, so minoli. Tempi passati ! Sveža sapa novega življenja je zavela po celem Notranjskem Živela nova, zavedna Notranjska !
čast pa tudi našim poslancem 1 Liberalci so mislili s protestnim shodom, kjer so protestirali proti splošni volivni pravici in z obrekovanjem in s čenčanjem zgago delati. Poslanci pa so prihiteli med nas, da nam pojaBne svoje postopanje in nadaljno ravnanje. Taki shodi so bili dosedaj v S t a-rem trgu, v Cirknici, v Smihelu in v Trnovem. Po štiri ure daleč hodijo kmetje na shode; tam ee medsebojno spoznavajo in navdušujejo v boju za svoje pravice. To ljudstvo ni več >• nerazsodna masa«, kakor pravijo liberalci, ni več »poneumnjena raja«, marveč jo ljud, kise dodna Brca zaveda svojevere, svoje narodnosti in svojih pravic. In pravemu rodoljubu utriplje veselja srce, ko vidi, da se po celi Notranjski, od Vrhnike do Vipave in Ilirske Bistrice razlega liki gromenju vsklik: Na dan s splošno volivno pravico! Nova pravda!
Torej bračo le na noge ! Složni bodimo ! Sloga nam krmilo je, Bloga zmaga vrage vse! Jadra so nam naš razum, krepost, volja in pogum! V črkah zlatih lesketa se na njih tja do neba: „Z nami Bog in pravde glas! To je prapor, ščit za nas" ! Naj viharja moč razsaja, hraste cepi, skale taja, pahe zemlje naj zdrobi, — vendar kakor siva skala sred viharjev trdno stala kra-ševska bo naša čast!
Živela splošna volivna pravica!!	—ip.
Zavarovanje za starost.
v.
Dne 12. aprila 1898 se je v Ljubljani tudi vršila enketa, katere so se udeležili deželni odborniki z g. dež. glavarjem, razni dež. poslanci in pa kot izvedenci gg. Ivan Hribar, Alfred Ledenik in Josip Prosenc. 0 tej enketi piSe prof. Gegenbauer, ki je bil sam navzoč sledeče:
Vsi govorniki na enketi so se izrazili, da je dolžnost dež. zbora skrbeti zato, da se vsakemu manj imovitemu prebivalcu na Kranjskem nudi prilika, zagotoviti si eksistenco z zavarovanjem pri popolnoma varnem zavodu s kolikor mogoče majhnimi stroški za svoje stare dni, ali pa če pred časom postane onemogel, da mu ne bo treba posluževati se ubožne preskrbe.
Ves razvoj zasebnega zavarovanja za življenje — kakor o. kr. višji nadzornik urada za zavarovanje delavcev proti nezgodam v ministerstvu za notranje zadeve, g. dr. Julij Kaan v svojem, nižjeavstrijskem dežel, odboru 1. 1895 podanem strokovnja-škem mnenji po pravici povdarja — malo pospešuje razširjenje zavarovanja v teh ljudskih krogih. Zasebne zavarovalne družbe napenjajo vse sile, da si pridobe novih zavarovanj, toda zanje ne pride v poštev zavarovana oseba, ampak le zavarovalna svota, to se pravi, one delujejo v prvi vrsti na to, da zavarujejo glavnice v večjih svotah ter se ne potegujejo za zavarovanja pod gotovimi najmanjšimi zneski, temveč jih še celo zabranjujejo.
V tem so si vse družbe enake, bodisi da merijo na pridobitek (akcijske družbe), bodisi da so osnovane na vzajemnosti. To se da tolmačiti tako, ker se dragi aparat, — katerega morajo vzdrževati, ako hočejo obdržati svoje podjetje, — izplača le, ako zavarovane glavnice dosežejo neko gotovo poprečno svoto. K temu pa pride še to, da se zasebne zavarovalne družbe pri svoji vršbi omejujejo največ na zavarovanje za slučaj smrti; z zavarovalno stroko pa, ki je največjega gospodarskega pomena, namreč z zavarovanjem rent, in sicer posebno še z zavarovanjem starostnih rent in rent za
vdove pa se kar nič ali le prav malo pečajo, in ravno na to zavarovanje bo člani enkete polagali posebno važnost.
Proti tem izpeljavam bi se sicer dalo ugovarjati, da v zadnjih desetih letih dve domači in ena velika inozemska zavarovalna družba (Viktorija v Berolinu), katerej se je dovolila vršba v Avstriji, prav skrbno delujejo za razširjenje zavarovanja za življenje v slojih prebivalstva, ki žive v gmotno neugodnih razmerah ter da so te zavarovalnice doseglo znatne uspehe. Toda pojavi, ki se tu prikazujejo, so povod — kakor omenja Kaan — marsikaterim pomislekom. Izvanredno visoke režijske doklade, ki se prištevajo k čistim premijam, da se pokrivajo — kar je lahko umevno — veliki upravni stroški, zmanjšujejo sploh z ene strani narodnogospodarsko vrednost tega načina zavarovanja, z druge strani pa se kaže, da tako znatno število zavarovancev po kratki dobi zopet opusti svoje zavarovanje, da se mora domnevat', da so bili dotični zavarovanci le z nedopustnimi sredstvi pridobljeni, da so se zavarovali.
V pojasnilo poslednje opomnje se sklicujem le na to, da je ena izmed navedenih dveh domačih zavarovalnic leta 1896 izdala 20 862 zavarovalnih polic za osebe za glavnico 2,556.710 gld. ter da se je vzlic temu dorastku število zavarovancev dotičaega oddelka zmanjšalo za 2674 polic in 448.634 goldinarjev.
Ne more biti torej dvoma, da se le z javno (z deželno ali državno) zavarovalnico za življenje more doseči oni vzvišeni smoter, ki so ga imeli pred očmi člani enkete in pa visoki deželni zbor, ki je storil doti-čen sklep.
Sicer bi bila v prvi vrsti naloga države, da bi z ustanovitvijo primerno urejenih zavarovalnic za življenje, h katerim bi bil sploh vsakdo primoran pristopiti, učinila, da more vsak, kdor je delal, dokler ga niso moči zapustile, živeti do konca svojega življenja kakor je dostojno za človeka; toda take socialnopolitične dobrodelne naprave se pri nas pač še dolgo ne bodo ustanovile. Zato pa morajo posamezne kronovine gledati na to, da svojim domačincem nudijo vsaj priliko, da si za BtaroBt pridobe ceno in zagotovljeno preskrbo. To je najprej storil de-
LISTEK.
V Toplice.
(Dalje.)
Priznati moram, da nisem imel poprej o katoličanstvu na Ogrskem ugodnega mnenja in da Bem prestopil ogrsko mejo z mnogimi predsodki. Temu se ni čuditi, ker poznamo doma ogrske razmere le po dejanjih vlade, ki pač v nobenem oziru ne vzbujajo naših simpatij. A prepričal sem se na svoje lastno oči, da je vkljub velikanskemu, silno pogubnemu vplivu Židov in »lože« tudi med Ma-djari še prav dosti verskega čuta in pobožnega življenja, in to v vseh slojih naroda. Najslabše je v tem pogledu kakor pri nas med srednjimi stanovi. Slovaki pa, kar se tiče vernosti in pobožnosti, prekosijo celo Slovence. To so ti tako dobri in blagi ljudje, da bi jih najrajše vsakega posebej objel in k srcu pritisnil. Njih prva krščanska učitelja sv. Ciril in Metod naj pred tronom Najvišjega zanje prosila, da ohranijo dve najdražji svetinji: sv. katoliško vero pa svojo
narodnost tudi v prihodnje, kakor so ju doslej vkljub vsem nezgodam in oviram, vkljub pritisku in potujčevanju. Božja previdnostjo slovanske narode ohranila, dočim je brez števila drugih odvel vihar s svetovnega po-zorišča. Brez dvojbe Slovanom pripada še velika in častna naloga v bodočnosti. Naj se nam čim skoraj primakne ter donese tudi zaželjeno slogo in edinstvo.
Da se Slovaki tako dobro držijo, gre glavna zasluga njih vrlim voditeljem in rodoljubni duhovščini. Narod 3 milijonov duš ob vseh časih proizvaja bistrih in jasnih glav, ki bo mu postavljajo na čelo, mu vzbujajo samozavest in branijo njegove pravice, slovaki so nadarjeni in imeli bo mnogo duhovitih mož, ki so sloveli po svojih talentih in dosegli odlične stopinje. Bivši zagrebški kardinal Jurij Ilaulik in Štelan Moysea, škof banjsko-bistriški, sta bila znamenita Slovaka, prelata in rodoljuba. MoyseB je leta 1863 zasnoval.literarno društvo ,Slovenuko Matico4, ki je pa žalibog zamrla. Vendar se v slovstvenem oziru dela na vseh straneh prav marljivo. V Turč. sv. Martinu, v Trnavi, v Budapešti itd. izhaja mnogo časnikov vsake

vrste, ki narodu polagajo duševne hrane v izobilju. Tako n. pr. »Narodni hlasnik«, list za preprosto ljudstvo, po načinu našega »Domoljuba«, šteje že 35 letnikov. V št. 11. je uvodni članek »uprimne slovo«, v katerem človek »od pluha« navdušeno kliče rojake k narodni samozavesti. Piše: »Bratia Slovaci, nezabudajme na svoj rod, na svoje narodne povinnosti. Žime po slovensky, ne-stydme sa, naopak, budme brdi na to, že sme synmi rodu slovenskebo. Sme potlačeni, prava zbavenl, ale ked sa vzpriamime, ked spoln držat budeme, potom uvidi svet, že žiju Slovaci. M&me my vodeov silr>yh, ako duby v haji, ktori nič ne daju na prosby a hrozieb se nelakaju, a koho dar nesvedie, hrozba neskloni, tomu moja pieBen slavou zazvoni. Je ešte Boh nad nami, a ten vidi naše krivdy, naše utrpenia. Pride aj nam doba vzkriesenia, aj nam zasvieti sinko svo-body. Zora už vychodi, bratia do prdce ; ako po kvete muBi prist ovocie, musi prist aj po našej pnlci, ked nie nam, aspeft našim potomkom, aby nas nepreklinali, ked nas už bude kryt čierna zem.« Niso li to krasne iz dna svoj narod ljubečo duše zajete bcBede?
More li ljudstvo propasti in se izneveriti, ki ima tako vnete buditelje, ki ga dannadan kličejo in netijo v njegovem srcu ogenj ljubezni in zvestobe do naroda, jezika in starih običajev ?
V mnogih dopisih tega lista Be izraža »nevyslovna radost« in »srdečna vdaka«, ker je prinesel v prilogi slike štirih narodnih poslancev, ki so jih pri zadnji volitvi po silni borbi Slovaki izvolili v drž. zbor. »Kto-remu vernemu Slov&kovi nezatrepotalo bi srdce radostvu pri pohladu na mužow tychto? Našim \yslanccm želame z hlbin duše tr-pežlivvosti a zmužilosti.« Pristaši ljudsko stranke (,ljudaci') štejejo doslej menda le 28 poslancev, a pogumnih in navdušenih, ki bodo marsikatero resnično povedali.
Naj navedem še nekaj časnikov, ki so mi prišli pod roke: »Slovenske Pohlady", časopis zabavno-poučny, ki mu jo ,redaktor a vydavatel' Jožef Škull6ty; — dalje „Ka-tolicke Noviny", „Narodni Noviny", „Put-nik", »Rodina a škola", „Dennica" za ženski Bpol, „Ludovč Noviny* itd. V „Kreštanu" staršem slovaški učitelj prav po domače do -kazuje potrebo rednega obiskovanja šole.

želni zbor dedki z ustanovitvijo „cesar Franc Jožefa L deželnega zavaroval tega zavoda za kraljestvo češko", ki je omejen na zavarovanje starostnih rent; leta 1897 pa je nižje-avstrijski deželni zbor ustanovil »nižjeav-atrijsko deželno zavarovalnico za življenjem rente", ki se bavi z vsemi dandanes najobičajnejšimi načini zavarovanja življenja in katere teritorijalen delokrog obsega vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele. Neki član enkete opozarjal je na to, da bi deželni zbor kranjski — ne da bi žrtvoval količkaj znatne denarne svote in brez najmanjšega rizika — mogel nakloniti domačemu prebivalstvu vse udobnosti, ki jih daje le javna zavarovalnica, s tem da, kakor je to storil deželni zbor koroški v svojem predzadnjem zasedanju, sklene z nižjeav-strijskim deželnim odborom večletno pogodbo, s katero se nižjeavstrijska deželna zavarovalnica za življenje in rente zaveže, ustanoviti v Ljubljani podružnico, katera bi se največ in v prvi vrsti bavila z zavarovanjem majhnih starostnih rent.
Grunewaldske slavnosti ined Poljaki.
V vseh poljskih časnikih, ki se bavijo s spominom Grunevvaldske bitke, odmeva vedno na novo gnjev in srd zaradi marien-burškega govora nemškega cesarja. Vtč člankov je bilo konfhciranih. »Gazeta Narodova« končuje svoj članek z željo, »da bi Rusija, ravno tako, kakor je pri Grune-vvaldu stala v eni vrsti s Poljaki, na njihovi strani stala in vztrajala do onega velikega dne, ko bodo zapeli ,Tedeum'«. Opozocijski listi ostro napadajo poljsko »Kolo« in vodstvo poljske stranke v deželnem zboru, da ni energično odgovorilo govoru Nemškega cesarja. Po celi deželi je navdušenost za slavnosti nepopisna, in vsak poskus, da bi jo zmanjšali, je zastonj. Na nemškem je cenzura jako ostra in konfiscira skoro vse, kar se piše o Grune\valdu. Zato pa so drugi poljski listi polni spisov, ki navdušujejo za slavnosti.
Grof Taffe.
„Politik" poroča, da utegne sin pokojnega minister, predsednika, dr. Henrik grof Taffe, prevzeti mandat za državni zbor, ter pozdravlja to kandidaturo. Mladi grof Taaffe je vzgojen v duhu svojega očeta, delaven, ter odkrit domoljub. Njegova vsestranska delavnost ga povsem priporoča za državnega poslanca.
Ruski car
je poveril knezu Meščerskemu nalogo, da naj proučuje, so li v krajih Charkov, Jeka-terinoslav in Poltava še zmiraj nemiri in čez kaj se ondotno ljudstvo pritožuje. Knez je dobil nalogo, cesarja takoj o vsem obveščati.
Državni zbor.
Razna ministerstva so že dogotovila svoje proračune za bodoče leto. To kaže, da hoče vlada preje kakor sicer sklicati državni zbor. Pri tej priliki moramo zopet opozoriti na razvado avstrijske poslanske zbornice, da dolge mesece mlati prazne snope. Tako je
Piše: Cudujete sa, že dieta musri sa dnes 8—10 mesiacov učit, a hnevate sa na tu novu modu, že ked sa krumple (krompir) najlepšie zo zeme vybieraju, už musia deti do ško!y ist, a ked sa pilne okopavaju, ony ešte tam vo škole postavaju. Tomu sa ale netreba čudovat, a ešte menej na to sa hnevat. Ked gazdina posadže ehlieb do pece, rnusi ho tam za cele 2 hodiny nechat, aby sa dobre upiekol. Vzdel&vanie duševnych schopnosti dietata je velmi zdlhava praca, a praca tato mala by sa len tak od stredy do piatku — akoby rukama plasknul — pre-konat? Zen v ydahnite ten ehlieb z pece za k 1 atku hodinu po posčdzani, a ja vam želam dobre chutnanie k jedeniu takeho ne-dopečen^ho chlieba." Iz navedenih dobesednih citatov cenjeni čitatelji uvidijo, da je slovaški jezik prav lahko umeti. 29. junija sem bil v mestu Trnava pri slovaški pridigi, ki sem jo zarosenih očeh poslušal in sleherno besedo raiumel. Tistega značilnega „dl" (zrkadlo, kresadlo), in „vy" za nad „iz", ' ki je lastno severno-slovanskim jezikom, se | uho prav kmalu privadi. Slovaščina se mi 1 zdi milejša in blagoglasnima od češčine, ker nima onega trdega „f"-a.	(Dalje prih.)
letos zbornica okoli polovico leta potratila z razpravo o proračunu. Navada je namreč, da proračunski odsek ne govori toliko o proračunu samem, kakor o političnih vprašanjih sploh. Ako hočejo vlada in razne stranke, da okrajšajo proračunsko razpravo ter dobč časa za druga vaina vprašanja, moral bi odsek opustiti politične razprave ter se omejiti le na stvarni proračun. Politična razprava naj se vrši v zbornici, kakor je to običajno v drugih parlamentih.
Tirolsko upravo delijo.
Vlada se je udala Italijanom, da se Tirolska upravno razdeli v dva dela po narodnosti, v nemško in italijansko upravo. Dežela ostane sieer zunanje še ena, a delitev bo jako globoko segala v vse javno življenje, kajti vsi italijanski okraji se bodo priznali kot politična celota s politično, šolsko, finančno in gospodarsko samoupravo. Izkratka: vpeljati mislijo popolni dualizem. S tem pa pride na površje vse polno vprašanj, in reči se mora: Z delitvijo Tirolske se narodnostni prepir ne bo omečil, ampak ravno nasprotno. Zdaj šele bo zbesnel. Pri delitvi uprave pride do vedno novih prepirov. Prepirali se bodo o kvotnem ključu, kakor Be prepirata Avstrija in Ogrska, o razdelitvi delokroga pri oblasteh in še celo nekako skupno tirolsko Bosno hočejo imeti iz prepornih okrajev in občin. Tako je netiva dovolj in gradiva za vedno nove prepire med političnimi juristi.
Italijani seveda so za hip zadovoljni. Koerber si je s tem pridobil njihovih 19 državnozborskih glasov za nagodbo. A konservativni tirolski in nemški krogi sploh napovedujejo tej predlogi odločen boj do skrajnosti. Njih geslo je nedeljiva Tirolska.
Znamenit propad.
Občinske in provincijalne volitve v Ita liji so liberalizmu in brezverstvu zadale mnogo udarcev. Jasno je, da bi tudi laška državna zbornica imela hipno drugo lice, ako bi se laški katoliki udeleževali tudi državnozborskih volitev. Znamenit je v Bolonji propad pesnika Carduccija, ki se je posebno šopiril s svojo himno satanu. Da je Cvduoci propadel, je nasprotnike cerkve zabolelo v srce. Hitro mu je pri provineijalnih volitvah v Lojanu odstopil mesto advokat Barbanti in vsi prostozidarji so mislili, da ni moči, ki bi tu preprečila njegovo izvolitev. Toda motili so se. V zadnji uri so katoliki postavili Carducciju protikandidata v osebi nekega Zuochinija, ki je bil tudi izvoljen z veliko večino. Carducci je ostal torej mej propalimi kandidati. Do tega mu je pomagal »slavospev satanu«. Tudi v Italiji se jasni!
Položaj v Macedoniji
je posebno v Monastiru kritičen. Bolgarski višji častnik Janko\v, ki je organizator bol-garskomacedonskih strelskih društev, se je s posebnim oklicem poBtavil na čelo ustašev v okrajih Kastoria, Leris in Resen. 8000 ustašev je oboroženih v gorah, ostalih 3000 pa je tudi pripravljenih, da takoj udari. Mnogo organizatorjev ustanka se nahaja v Zofiji. Bolgarska vlada jim je naznanila, da jih zapre, ako bodo še nadalje rovali.
Skrivnosti v Carigradu.
V Carigradu se gode grozne stvari. Ugledni princi in dvorne osebe skrivnostno zginjajo in nihče jih več ne vidi, dasi se dotične vesti uradno preklicujejo. Ti uradni preklici so označili zadnji čas za žive mnoge osebe, ki so že davno mrtve. Nezaupnost sultanova je dosegla vrhunec. Povsod vidi nevarnost za svoje življenje. Vsi princi, ki Imajo kako pravico do prestola, so po vesteh iz Carigrada, zastraženi v svojih palačah in obdani z vohuni. Sultan ne je nič, predno odlični dvorjani pred njegovimi očmi ne jedo od iste jedi. Okolu njegovega stanovanja stoje neprestano vojaki. Sultan popolnoma verjame nekemu prerokovanju, da bo za časa jubileja svojega vladanja pahnjen s prestola. Odkar je praznoval ta jubilej, nima sultan mirne ure.
Lord Salisbury odstopil.
Kakor Bmo že omenili, je mnoge izne-nadil odstop angleškega minist predsednika malo pred kronanjem angleškega kralja. Lord Salisbury je bil trikrat min. predsednik; njegovo glavno delo je bilo posvečeno vzhodnemu vprašanju in boju proti Gladstonu.
isalisbury je največ pripomogel, da se Turčija ni še razrušila, on je na berolinskem kongresu predlagal, da se Bosna in Ileroe-govina izroči avstrijski upravi. Bil pa je odločen nasprotnik irske samouprave, katero je zagovarjal Gladstone. Njegov naslednik mu je netjak Artur Balfour, ki je sicer biBtra glava in ima mnogo prijateljev, a kot diplomat ne obeta mnogo. Zato meni angleško časopisje, da se bodo v kratkem izvršile nove premembe v angleškem ministerstvu.
Kralj Viktor Emanuel v Petrogradu.
Laški kralj Viktor Emanuel je gost ruskega carja. Ruski listi pravijo, da ima ta obisk miroljnben značaj in da je njegov namen napraviti dobre gospodarske odnošaje mej Rusijo in Italijo. Deluje se posebno na to, da se olajšajo carine na riž, petrolej, vino, clje, jajca in južno sadje. Listi povdarjajo, da se tudi v političnem pogledu nikjer ne križajo interesi obeh narodov. Ruski car je laškemu kralju, kateremu se prirejajo sijajne parade, napil, češ, da mu je posebno milo, da je na svojem potovanju kralj Viktor Emanuel najprej prišel na Rusko in da v tem vsa Rusija vidi novi znak iskrenega prijateljstva, ki veže Rusijo in Italijo in da simpatije obeh narodov postajajo vedno očitnejše, kar je tako ugodno za razvoj odno-šajev, da boljšega želeti ne more. Laški kralj je odgovoril, da prihaja v Petrograd spremljan z odobravanjem svojega naroda, ki v vezeh tega prijateljstva vidi novo jamstvo miru in blagostanja. — Ali se snuje nova trozveza ?
Veroizpovedavanja v Nemčiji.
Ljudsko štetje od 1. dec. 1900 daje glede veroizpovedavanja v Nemčiji sledeče statistične podatke: 1. decembra 1900 je bilo v Nemčiji 35,231.104 protestantov (1890 samo 31,026 810), 20,321.441 katolikov (po-preje 17,671.929), 586.948 Židov (567 884). Potem takem se je število protestantov zvišalo za 4,204.298, in katolikov 2,649.512, Židov za 19.064. Procentualno so se torej katoliki bolj pomnožili, kakor pa protestanti, absolutno slednji bolj ko prvi.
Iz brzojavk.
IstrBki deželni zbor je včeraj po triurni razpravi odobril deželni proračun. Potrebščina znaša 1,460.243 kron, pokritje 502.545 K. — Češki deželni zbor je sklenil, da se odpravijo sladkorni k a r t e 1 i, ki škodijo kmečkemu prebivalstvu. — Na čast italijanskemu kralju je bila včeraj v Krasnem Selu velika vojaška parada pod poveljstvom velikega kneza Vladimira. Navzoči bo bili ruBki car in velike kneginje. — C e b a r je ukazal, da dobiva vdova dr. H o 1 u b a letne pokojnine 2400 K, sluga L e e d pa 600 K.
—	Albanci bo napadli Bamo-s t a n D e š a n i s ter zahtevajo 300 funtov odkupnine. Nadškof v Prizrenju se je v Carigrad obrnil za pomoč. — Velik požar je uničil trgovinsko skladišče v Niči; škode je nad milijon frankov. — Bolgarsko sobranje je knezu Ferdinandu dovolilo prejšnje dohodke. — Kitchener bo v kratkem pregledal utrdbe v Egiptu. Kitchener postane poveljnik indijske armade.
—	Zloglasni P i e r o t i č , ki je lani udri s četo dalmatinskih Lahonov v zavod sv. Hieronima v Rimu, je s policijskim spremstvom odveden v Lader. Dolže ga goljufije.
—	T i e n t s i n. Iz Pekina se poroča, da se je mej poslaniki doseglo soglasje. Kitajska dobi Tientsin nazaj. — Iz Kristijanije se poroča, da se je na ameriški ladiji »lili-nois« zlomilo krmilo; ladija je zašla na pesek ter dobila luknjo. L velikim trudom so rešili ladijo.
Sklep ljubljanskih šol.
Tretja mestna petrazredna deška ljudska šola je imela koncem šolskega leta 249 učencev, od katerih bo bili razven enega Italijana vsi Slovenci. Za višji razred sta Bposobna 202 učenca, nesposobnih 45, za vBtop v srednje šole se jih je oglasilo 30. Učnih moči je bilo 7. Tretja mestna ljudska šola je s tem dokončala prvo leto svojega obstanka.
Mestna osemrazredna dekliška nemška ljudska šola je včeraj končala šolsko leto. Koncem leta je bilo 427 učenk, in sicer 234 Nemk, 183
Slovenk in drugih narodnosti 10. Za višji razred jih je sposobnih 343, nesposobnih 76.
I. mestno 5razredno deško ljudsko šolo je obiskovalo 524 učencev, v primeri z lanskim letom manj 121. Po veri bo bili razun 1 protestanta vsi katoliki,
f>o narodnosti razun 1 Italijana vsi Slovenoi. zven Ljubljane jih je Btanovalo 58. Sposobnih za višji razred je bilo 389, nesposobnih 134, neizprašan 1. V poštno hranilnico je 90 učencev vložilo 1478 K. Poučevalo je 17 učnih moči. — Na obrtni pri-pravljavnici je bilo koncem leta 96 učencev, poučevalo pa 7 učnih moči.
Na H. mestni petrazredni deški ljudski šoli je bilo koncem leta v 11 oddelkih 549 učencev, vsi katoličani in razun enega vsi Slovenoi. Od teh jih je 15 stanovalo izven Ljubljane. Za višji razred je sposobnih 438, nesposobnih 106 ali 20 2 %. neizprašanih 5 učencev. Odličnja-kov je 129. Za vstop v srednje šole se jih je oglasilo 99 učencev. 94 učencev je prihranilo v poštni hranilnici 1777 K. Učnih močij ie bilo na tej šoli 15, v celi dobi od leta 1870/71 pa 53. Šolsko leto 1902/03 se prične 16. septembra. — V obrtni priprav-ijavni šoli, kjer so počevali poleg kateheta štirje učitelji, je bilo 95 učencev, učni uspeh je pa doseglo 84 učencev.
Mestna slov. osemrazrednica dekliške ljudske šole je imela v 12 oddelkih 609 učenk, razun ene pravoslavne vse katoličanke, po narodnosti so bile razun po ene Hrvatice in Francozinje, 5 Čehinj in 4 Nemk, vse Slovenke. Razun 16 so stanovale vse v Ljubljani. Sposobnih za višji razred jih je 539, nesposobnih 60, neizprašanih 10. V poštno hranilnico je vložilo 122 učenk 3985 K 70 v. Poučevalo je 14 učnih močij. Na čelu poročila objavlja gdčna voditeljica popis slovesne otvoritve nove šole.
N em ška p etrazredna mestna deška ljudska šola je včeraj zaključila šolsko leto. Vseh učencev je bilo koncem šolskega leta 214, o J teh 127 Slovencev in samo80Nemcev, 7 učencev je raznih drugih narodnosti. Za višji razred jih je sposobnih 158, nesposobnih 50. Za vsprejem v srednje šole Be je oglasilo 32 učencev. Poučevalo je 7 učiteljskih moči.
Samonemški ,Jahresbericht' višje realke, o katere učnih vspehib smo ie porečali, priobčuje spis »Die Teilnahme lians Katzianers an den Kampfen gegen Z&polya im Jahre 1527«, iz peresa g. Fr. Komata r j a.	_
Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola v Ljubljani je sklenila šolsko leto dne 15. t. m. s sv. mašo, po kateri so se gojenkam razdelila izpričevala v lepo okrašeni šolski dvorani. V treh letnikih je bilo koncem šolskega leta 95 gojenk; 31 jih je dobilo prvi red z odliko, 63 prvi red, 1 je ostala radi daljše bolezni neizprašana.
C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani je izdala poročilo o šolskem letu 1901/1902. Zavod je obsegal v smislu organizacije prejšnjih dveh šol nastopne oddelke: I. Dnevno šolo za obdelovanje lesa s strokovnimi oddelki za a) stavbinsko in pohištveno mizarstvo, b) strugarstvo, c) rez-barstvo, d) kiparstvo, e) pletarstvo. II. Dnevno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo s strokovnimi oddelki za a) umetno vezenje, b) šivanje čipek, c) pletenje (klekljanje) čipek. III. Javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike. IV. Javno risarsko šolo za deklice. Koncem šolskega leta je bilo 199 gojencev in gojenk, od teh je bilo slovenske narodnosti 184, nemške 11, hrvaške 2, češke 1, laške 1. Od-hodnih spričeval je bilo izdanih 17.
Sklep šolskega leta.
Izvestje mestne nižje realke v Idriji o šolskem letu 1901 1902. Po poročilu posnemamo, da je izid prvega učnega leta jako ugoden. V šolskem letu je bilo skupno sprejetih 58 učencev. Med šolskim letom jih je izostalo 9, koncem leta je bilo torej 49 učencev, samih Slovencev. Izpričevalo I. reda z odliko so dobili 4, prvi red 35, drugi red 6, tretji red 1 in po-navljalni izpit se je dovolil 3. — V uvodnem sestavku „Ustanovitev zavoda" poroča začasni ravnatelj o postanku realke. Sprožila se je najprej misel na gimnazijo, nato se je sklenilo ustanoviti realno gimnazijo, naposled se je odločilo z ozirom na dejanske potrebe mesta Idrije in Kranjske sploh za čisto^ realko. V zavodu se izdatno goji nemščina. Kajti poleg nemščine, katero poučujejo v I. in II. razredu po pet ur na teden (slovenščini so odločene 3 ure), poučevalo se bo aritmetiko, geometrijo in francoščino po
vseh, zemljepis pa od drugega razreda dalje v nemškem učnem jeziku. Vsekako za slovensko realko precej nemščine.Jako primeren za Idrijo je opis M. Pirnata .Slovenska pesem idrijskih rudarjev", v katerem je opisan postanek in podana razlaga te pesmi. .Sina" je nehala »kljukati" okoli 1. 1890. Pisatelj pravi, da so po nekaterih jrudnikih še ohranili to navado, na prim. v Semnici (menda Sčavnica na Slovaškem). Pri tej priliki bi bil lahko pisatelj omenil, da se je stara navada opustila, ker so postali nekaterniki nervozni, ko je zjutraj ob treh „šina zakljukala". Beseda ,,šelstev" se morda izvaja od „Anstaltstube". Sicer pa čast gosp. Pirnatu, da se je tako zavzel za umrlega župnika Majnika, kateri je v Lo-zicah in Idriji vedeželjne dijake privatno pripravljal za srednje šole. — Slika na strani 18. ni tako dobro zadeta, kakor opis. Majnikova slika bi bila bolja, ko bi bila posneta po fotografiji, nego po oni stari sliki v Žireh. Z „učili" je šola že precej oskrbljena, le »rogovja severnega medveda" (stran 57) menda v muzeju ne bode še, ker to bi bil gotovo „unicum" na svetu.
C. kr. cesarja Franca Jožefo državna gimnazija v Kranju jo imela 15. t. m. za sklep Šolskega leta v gimnazijski kapeli peto sv. mašo. — Gimnazija je imela letos v prvi, drugi, tretji in četrti šoli po 2 razreda, v vseh osmih šolah ob sklepu 418 učencev, izmed katerih jih je dobilo prvi red z odliko 54, prvi red 241, drugi red 47, tretji red 17; ponavljavni izpit po počitnicah 51. Zaradi bolezni sta ostala dva^ neizprašana. Poučevalo je 16 profesorjev. Šolsko izvestje ima razen šolskih poročil dr. J. Tominška razpravo: Do com-positione P. Terentti Phormionis. — Ustna matura se prične šele 23. julija.
V Toplicah na Dolenjskem je ta-mošnjo trirazredno ljudsko šolo obiskovalo 88 učencev in 105 učenk; ponavljalno šolo 24 učencev in 26 učenk. Letno poročilo objavlja tudi letopis in važnejše odredbe šolskih oblastev.
Na goriški realki jo bilo letos 58 Nemcev, 94 Slovencev in 173 Italijanov. Zaradi peščice Nemcev je na vsej realki učni jezik nemški. Med odličnjaki jo pet oloveneev: Uršič, Vidrih, Bucik, Zlatič in Mašič.
Slovenskih šolskih otrok v T r s t u je bilo na nemških ljudskih šolah in na šoli pri sv. Jakobu v preteklem šolskem letu 1187. Veliko stavilo je bilo slovenskih otrok tudi na kških ljudskih šolah. Za nemške šolske otroke, katerih je 560 je pravična avstrijska vlada vzdrževala 48 oddelkov, za tisoče slovenskih otrok pa — nobenega.
Občinski svet ljubljanski.
Včeraj je imel obč. svet ljubljanski sejo. Župan je otvorivši sejo, se toplo spominjal umrlega bišega župana dr. Josipa S u p -p a n a.
Zjr tržnico. Poročali smo, da c. kr. naučno ministerstvo ni sprejelo p. nudbe mestne občine s katero je ona ponudila c. kr. naučni upravi, naj s^ odloči za dvoje stavbišč ob Poljanski cesti za gradnjo II. drž gimnazije v Ljubljani v zameno s stav-biščem licealnega poslopja v ta namen, da bi se na tem zadnje imenovanem prostoru zgradila tržnica. Ako bi naučno ministerstvo ostalo pri svojem mnenju, potem je gotovo, da na desnem bregu Ljubljanice ni prikladnega prostora, na katerem bi bilo mogoče zgraditi tržnico. Ako bi sa tržnica sezidala v delu mesta onkraj Ljubljanice, bi bil mestni okraj na desnem bregu popolnoma zapuščen in velikansko škodo bi tr peli prebivalci na desni strani Ljubljanice, kateri tvorijo znatno število 11 000. V včerajšnji seji obč. sveta je obč. svetnik Ub. pl. Trnkoczy stavil radi tega naslednja dva nujna predloga: 1. Izvoli se iz srede občinskega sveta deputacija petih članov v ta namen, da se poda na Dunaj ter tam na merodajnih mestih skuša izposlovati že zgo raj omenjeno zameno zemljišč. 2. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko se naprosi, da pri c. kr. vladi podpira tozadevno prošnjo mestne občine uvažuje škodo trgovcev in obrtnikov na desnem bregu Ljubljanico vsled premestitve trga v kaki drugi mestni okraj. Ta dva nujna predloga sta bila soglasno sprejeta. V omenjeni deputaciji obč. Bveta bodo obč. svetniki gg. župan Ivan Hribar, dr. Karol vitez Bleiweis, Ub. pl. Trn-koczy, dr. Triller in dr. Požar. Omenjamo, da občina doslej še vedno ni natančno določila, kateri prostor je pripravljena dali v zameno in meni, da bo vlada izbirala mej Delcottovim in Dečmanovim p, sestvom, kar pa ravno vlada noče. Občina naj sama izbere enega toh prostorov in naj ga ponudi vladi.
Mestna elektrarna premajhna. — Elektrika z barja.
Direktori) mestoe elektrarne je prišel do prepričanja, da bo nova mestna elektrarna skoro premajhna. Umevno je, da je v precejšnji zadregi, ker so stroji in premog vedao dražji. G. Lenarčič z Vrhnike namerava sedaj izkoristiti svojo vodno moč pri Borovnici in dobiti s tem ondi elektriko. Napeljati meni to moč v Ljubljano in jo oddajati v okviru mest. elektrarn«. Obč. svet je včeraj t mu neobvezno v principu pritrdil z cono 5 vinarjev za kilo vat, ako zgradi g. Lenarčič dvo turbini, katerih vsaka naj bi imela 250 konjskih sil]
N i v e 1 na sv. Petra cesti se na spodnjem delu sadaj končno vendar uredi. Pri hišah do št. 8 oziroma do 11. se od koplje zemlja in urede primerno uhodi, pri ostalih se uravnajo, kolikor je mogočo pri sedanjem terenu in se odstranijo v hodnik moleče stopnjico. Na desni strani so od številke 6. do 12 napravi tlak iz porflrja, trgovcu s sadjem Buceku se da mej časom teh del pro3tor v poslopju meščanske imovine.
Boštijančičeva hiša. Preko Boštijančičeve hiše v Kolodvorskih ulicah je v regulafinem načrtu projektirana nova Čopova ulica. Gospod Josip Boštijančič je ponudil svojo hišo občinskemu svetu v odkup, a občinski svet je ponudbo odklonil, ker se dotična ulica v doglednem času še ne zgradi.
Zopet nedostatki v topni-čarski vojašnici. Komaj je mesto plačalo z;i popravila v novi topničarski vojašnici 15.819 kron, že so se pokazali novi nedostatki, in sicer to pot pri hlevih, ki so premrzli, ker je vanje pristop naravnost iz dvorišča. Za te zopetne poprave bo treba 6053 kron. Včeraj se jc v občinskem svetu dejalo, da bo stroške za te poprave pri hlevih povrnila mestu vojna uprava.
Tiskovine. Za letos za tiskovine dovoljeni kredit je ža ves pošel, ker Klei-nova tiskarna ne predlaga več celoletnega računa, ampak hoča plačila vsako četrtletje. Dovolil se jo nov kredit 4000 kron.
Most na barju. Da se omogoči dohod do novega mostu preko Ižice, treba je ondi primerno nasipati in zgraditi še dva mostiča. Za ta dela se jo še dovolil znesek 2110 kron.
Novo šolsko poslopje? Po-Blopje, katero je mestna občina kupila na Vrtači za III. mestno ljudsko šelo, je neprimerno, ker je bilo prvotno zidano le za pri vatua stanovanja. Mestni šolski svet je mne nia, da bi bilo najbolje, zidati novo šolsko poslopje. Včeraj je občinski svet določil, da posebna komisija pregleda poslopje na Vrtači in potem poroča, kako odstraniti nedostatke.
Podpore po 60 v. na dan ste dobili knjigovezova udova I. Thomas in kro-jačeva udova Ana Novak.
Mestni svet na Golovcu se bo prodal na dražbi. Poganjata so zanj An ton Benedik in Pavel Čeme.
Na sv. Petra cesti štev. 51 se odstranijo stopnjico pred hišo M. Rutar-jeve. stroški za to bodo znašali 600 K.
P a 1 m e n i c o je ponudil v nakup obč. svetu vrtnar g. Korsika. Obč. svet je sklenil, da ne kupi palmenice.
Odobrili ao se razni računski zaključki z 1. 1901, ki kažejo mnogo prekoračenja proračuna in razne druge stvari, ki pa niso posebne važnosti.
Mnjiževnost ia umetnost. »Talija«.
Urejuje Fran G.n-ekar, tajnik »Drama ličnega društva« v Ljubljani. Tiska in za laga »Goriška tiskarna« A. Gabršček. Prva knjiga bo doliskana v septembru. Prinese pa 5 ali 6 igric, enodajank, pripravnih za male odre, kjer jo treba malo priprav in malo eseb.
Izpred sodišča.
Štirje zreli ptički so včeraj sedeli na zatožni klopi, in sicer brata delavca Janez in Martin Krcsavič ter Tone in Jože Plešivac, vsi doma iz Račico v litri. Prišli so namreč z doma dela iskat pri kaki železnici. Hodili in popraševali so po delu na raznih krajih, naposled pa počastili s svojim posetom tudi Kranjsko. Brata Kresovič, ki sta na slabem glasu, kradla eta, kar njima je pod prste prišlo. Tako je pobral Martin Kresovič v Sittorsdorfu Marjeti Boncelli 64 K 20 h, natakarici Ani Carman na Hrušici srebrno uro, istotam Karolu Proconai ju srebrno uro z verižico. Bral Janez ukradel je v Sit-tersdorfu Gašperju Novaku hranilno knjižico, na kateri je bilo naloženih 121 kron, in v Hrušici par čevljev. Na Jesenicah izdala sta se pod imenom Novak, na hranilno knjižico zapravila sta za jed, pijačo in stanovanje 14 K 66 h in gotovine sta prejdla od Karola Višnerja 18 K. Ponujala sta temu tudi hranilno knjižico za 120 K, a je ta ni hotel vzeti. Obdolženca nekatera dejanja prizna-
vata, a druga pa tajita, a pričo nju krivde ogločno potrdijo. Brata Tono in Jože Pleši-vec sta si pa skušala krstni imeni v delavskih knjižicah ponarediti, oziroma jih ponarediti dati, kar tudi sama priznavata. Sodišče je obsodilo brata Kresovič vsacega na osem mesecev težke, z enim postom na 14 dni, Toneta Plešivac na tri tedne, brata Jožela Plešivac pa na 14 dni ječe.
»Bajta ne bo imela nikoli gmaha>, tako je grozil 16 let stari fante Jaka Osel bajtarici Mariji Rozman. Dne 19. maja t. 1. je obtoženec čutil potrebo, da je z nekim klinom razbil pri njeni bajti šest šip, tako da ja razbito steklo padlo na posteljo njene hčerke Francike. Obdolženec Jaka Osel se je po pravici bal, da bi ga Marija Rozman zaradi tega dejanja ovadila, zato ji je pretil, če bo zaprt, da ji bo zopet šipe pobil in da bajta ne bo itnela nikoli »gmaha« pred njim Obsojen jo bil na dva meseca v ječo.
Stepla »ta se. Pod tem naslovom smo v št. 57. našega lista priobčili poročilo iz pred sodišča o nekem pretepu, katerega se je udeležil neki Brinšek, ki je imenom Aloj zij. S tem Brinšekom samoumevno nikakor ni identičen gospod Jakob Brinšek, posestnik iz Zgornjih Ot«kov. Krivec Alojzij Brinšek je hlapec v Zgornjih Otokih. Toliko v pojasnilo, da ne bo neljubega zamenjevanja in se ne bo napačnega dolžilo.
Dnevne novice.
V Ljubljani 16. julija.
Grunwaldske slavnosti. Poljaki praznujejo to dni spomin slavne bitke pri Grun-waldu, v kateri so premagali Poljaki pod poveljstvom svojega kralja Vladislava Jagela prusko vojsko. Ta slavnost je odgovor na predrzne in nasilne besede sedanjega pruskega kralja, kateri je v Malborgu, blizu grunwaldskega bojišča, pred kratkim napovedoval boj do smrti poljskemu narodu. Grunwaldsko junaštvo živi še v poljskem narodu vkljub mnogostoletnim pruskim krivicam ; vse vojsko, vse diplomatske spletke niso mogle zatreti Poljakov, in tudi zdaj jih no bodo. Tudi Slovenci sa pridružujemo poljskemu patriotičnemu gibanju.
Z drogi, z drogi tej przeszlešči
Co z zamierzehu i z niccšči
Csta krwawa,
Z mart\vyčhwstawa,
Jak zwyci(jstwa duch ! Konsokracija nadškofa monsgr. Jordana. Ta slovesnosti, ki se vrši, kakor smo že zadnjič poročali, prihodnjo nedeljo, se bodo udeležili trija škofje in sicer poreško-pulj3ki msgr. F1 a p p, tržaško-koperski msgr. dr. Nagi in ljubljanski dr. Jeglič. Kon-sekracijo bode vodil poreško-puljski škof msgr. F1 a p p.
Poročil so je preteklo soboto na bo-štanjskem gradu v župniji Žalini prebl. gospod Ludovik baron Lazarini z ondotno graščahinjo prebl. gdč. Terezijo baronovko Lauer. — Poročil se je danes gospod Ivan Modica, blagajnik kranjske stavbinske družbe, z gdč. R u e c h iz Tržiča.
Druga umetniška razstava v Ljubljani Slovansko umetniško društvo vabi vse slov. umetnike, da se vdeieže druge umetniške razstave v Ljubljani, katera se otvori 15. septembra 1902 in se zaključi 15. oktobra 1902. Pravila za razstavo so naslednja: 1. Umotvori naj so pošiljajo po železnici na »Slovensko umetniško društvo v Ljubljani«, in sicer pravočasno, da dospo najkasneje 1. septembra v Ljubljano. Umestno bi bilo, da se pošiljatev preje naznani. 2 Vsak umotvor mora imeti svoj poseben zaboj. Ker niti društvo, niti železnica ne odškodujeta vsled slabega zaboja in površnega opremljenja poškodovanih umotvorov, zahteva društvo, da so pritrdi umotvor v močan zaboj z vijaki. Istotako mora biti pokrov zaboja pritrjen z vijaki. Kipi, akvareli, pasteh pod steklom i. dr. morajo biti z mehkim materijalom zadelani. 3. Na umotvoru mora biti listek z imenom in naslovom umetnika, naslov in cena umotvora. Istotako mora biti v dotičnem zaboju prilepljen enak listek. 4. Dopošiljatev umotvorov prevzame umetnik na lastne stroške, a) Odklonjeni umotvori se vrnojo takoj na stroške odpošiljavca. b) Sprejeti umotvori se vrnejo tekom enega tedna po zaključji razstave na društvene stroške, c) Vračajo se umotvori samo po želaznici in sicer do tiste
postaja, ki je naznanjenemu naslovu umetnika najbližja. 5. Od prodanih umotvorov si pridrži društvo 10% režijskih stroškov. 6. Odpiranje zabojev se vrši v navzočnosti dveh zato izvoljenih oseb. 7. Društvo garantira za poškodbo umotvorov samo od časa sprejema od železnice do oddaje na železnico. Za izbero umotvorov izvoli ae juri, ki obstoji iz petih jurorjev in dveh namestnikov. — Odbor »Slovenskega umetniškega društva — Ivan Franke, cas. svetnik, predsednik. R i -hard Jakopič, tajnik.
Osebne vesti. Na mesto dvorn. svetnika dr. pl. Riilinga je deželne vlade svet nik Gustav Kula vic imenovan komisarjem pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Koncipist pri deželni vladi dr. Luka n je prideljen deželnemu šolsk. svetu, konceptni praktikant R. Svetek pa okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico.
Ali so res duhovniki nasprotniki omike? V »Izvestju mestne nižja realke v Idriji« čitamo v razpravi »Slovenska pesem idrijskih rudarjev*, ki je izšla in peresa prof. M. Pirnata, o župniku Ivanu Majniku, na str. 29 mej drugim naslednje: »lz Lozic je prišel Majnik po 1. 1840 v IdrijO za Lichten-thurnovega benefioijata. Poleg Bvojih duhov-skih opravil se je Majnik v Idriji posebno posvetil vzgoji mladine. Ustanovil je nekak zasebni tečaj za nižje gimnazijske razrede. Pripravljal je ukaželjne mladeniče zlasti za prvi gimnazijski razred in jih konec leta sam vodil v Ljubljano k preskušnjam. Svojega nečaka Jožefa Kogeja in Antona Frohlicha, poznejšega slovenskega pisatelja in dekana v Treb njem, je zasebno poučeval celo do tretjega gimnazijskega razreda. Majnik je poučeval v Bvojem stanovanju in dobival za svoj trud skromno odškodnino 2 gld. na mesec. Zajedno z Majnikom in že pred njim so poučevali za gimnazijo tudi drugi idrijski duhovniki, tako Jakob Praprotnik, Gašpar iichwab, Jožef Globočnik. Ti zasebni tečaji se smejo smatrati kot nekako nadaljevanje nekdanje trorazredne nižje gimnazije, ki je obs t aj a 1 a v I dr i j i od leta 1784 do leta 17 9 7, katero so pa z o p e t z a č a s n o o ž i v i 1 i gori imenovani duhovnikiv letih 1823 do 1827 in Majnik v letih 1844 do 1 8 4 9. Marsikateremu nadarjenemu mladeniču bi bila ostala pot do nadalnje izobrazbe zaprta, da se niso našli v Idriji tako požrtvovalni in trudoljubivi duhovniki, katerim se jo častno pridružil tudi naš Majnik«. Omenjamo, da je tudi v »Izvestju« razprto tiskano, kar tukaj.
Novo gospodarsko društvo. Iz Šmarja pri Jelšbh se poroča, da se tam ustanovi »Splošno gospodarsko, hranilno kreditno in konzumno društvo". Svoj pristop je že oglasilo precejšno število članov ter podpisalo glavnico 80.000 K; na ta način ja društvo zagotovljeno, in so se že najeli strokovnjaki za vodstvo podjetja. Namen društva je: Poljedelcem ponuditi priliko, da s pomočjo društva lažje in boljšo prodajo svoje pridelke, da si lažje nabavijo potrebne poljedelske stroje, da nakupijo razne potrebe za osebno in hišno porabo po ceni in najboljše kakovosti. Društvo bo tudi ustanovilo gostilno, mesarijo in pekarno ter posojalo denar svojim članom.
Z Mirne na Dolenjskem se nam piše: Zaključek šolskega leta je bil dan veselja in žalosti. Šolska mladina se bode tekom par tednov odpočila in okrepila za novo delo — naš dosedanji vrli gospod nadučitelj Davorin Grčar pa stopi v trajni pokoj. Po šolski maši so se zbrali otroci skupno v enem raz redu, da prejmejo šolska naznanila. Pri tej priliki se obrne gospod nadučitelj v prisrčnih besedah do otrok, jim priporoči, da naj po končanih šolskih letih ne vržejo knjig v kot, ampak naj si še vedno prizadovajo za daljno izobrazbo. V zgled jim stavi tukajšnje katoliško izobraževalno društvo, čegar člani so bili vai njegovi učenci; na podlagi, katero so si pridobili v šoli, so vztrajno zidali dalje ter stopili v krog društva in čuditi se jim je, da so posebno v glasbi dosegli tako srečne vspehe. Bodril jib je, da naj s spol-njenim 16. letom vsi mladeniči pristopijo k
temu vrlemu društvu. — Nato spregovori gospod nadučitelj Se zadnjo, težko besedo. Bila je beseda slovesa. Težko so je ločil od svojih otrok, še težje otroci od njoga. Zadnjo njegove besedo so bile opomin mladini srcem, naj gojijo vedno ljubezen do vere in naroda ter neomajno pokorščino svojemu presvetlemu vladarju. — Ko je gosp. nad učitelj končal svoj nagovor, se je zaleske-tala marsikatera solza v mladih, zvestih očeh. Mladina je še le tedaj popolnoma spoznala, kak prijatelj, kak skrben oče ji je bil gospod nadučitelj. — Potem spregovori gospod katehet nekaj besedi svojemu gospodu kolegi v slovo in zahvalo. H koncu svojega govora pozove navzočo mladino, naj zakliče odhajajočemu gospodu nadučitelju trikratni »Živio !« — Prejeli so učenci svoja naznanila, odhajali drug za drugim iz šolske sobe in zadnji pogled vsakogar pa je veljal skrbnemu gospodu nadučitelju. — Akoravno g. nadučitelj ostane še nadalje na Mirni, ga bode šola vedno težko pogrešala. — Inter mortem et olficium fiat interstitium. — B .g daj, da bi bil dolg, zdrav in srečen ta presledek.
Ooriški deželni zbor bo zboroval le še do sobote, potem se odgodi do jeseni.
Ooriški deželni hipotečni zavod.
Deželni glavar je naznanil v seji v petek, da je dobil deželni odbor poročilo, da je notranje ministerstvo dogovorno s finančnim in justičnim pripravljeno, da predloži v Najvišjo sankcijo pravila za deželni hipotečni zavod; treba je popraviti le nekatere nedo-statke v stilizaciji.
Razpisana učiteljska služba. Na petrazredni c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji je stalno popolniti mesto učitelja z dohodki IV. plačilnega razreda idrijskega učnega osobja t. j. z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado letnih 200 K in s pravico do 6 petletnic po 100 K in mesto provizoričnega učitelja z letno remuneracijo 800 K. Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje z dokazom učne sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom predpisanim službenim potom do 15. augusta t. I. pri c. kr. rudniškem ravnateljstvu ulože.
Vnebovpijoča krivica se godi štajerskim Slovencem na polju šolstva. Nemci, dve tretjini prebivalstva, imajo na Štajerskem že 19 deških meščanskih šol in dekliških bo skoro tudi toliko. Slovenci, ena tretjina prebivalstva, pa nimajo — nobene, ne deške, ne dekliške. Davke, deželne in državne, pa morajo ti Slovenci plačevati istotako pošteno kakor Nemci! In če se kaj zamudi v tem pogledu, jim točno prihaja eksekutor v hišo. A koliko lepih besed se ravno pod sedanjo vlado govori o enaki pravici za vse, o po-mirjenju in sporazumljenju med narodi!
Društvena slavnost. Iz Sv. Križa pri Tržiču se nam poroča, da priredi ondotno »Katol. izobraževalno društvo« v nedeljo dne 10. avgusta t. 1. slavnost blagoslovljenja nove društvene zastave. Vabijo se k tej slavnosti vsa delavska in bralna društva. Svojo udeležbo naj nam prej naznanijo. Natančnejši program slavnosti naznanil se bo posebnih vabilih in po »Slovencu«. — Odbor »Katoliškega izobraževalnega društva« v Križah pri Tržiču.
Izid občinskih volitev v občini Jarše-Rodica. 14. t. m. je bil izvoljen za župana dosedanji župan gospod Valentin Tič iz Rodice. M prvega svetovavca je bil izvoljen posestnik gospod Janez Rode,- za drugega gostilničar g. Frar.c Škrjanec. Vsi so katol.-narodnega mišljenja.
»Siidmarka« na delu na Kočevskem. »Siidmarka« je zadnji čas poslala na Kočevsko zopet 500 nemških knjig. Tako delajo Nemci za ohranitev svojega življa na Kočevskem. Ondotne blovence brani edino katoliško narodna organizacija, liberalci drže križem roke
Ali streljanje zoper točo vpliva na padanje dežja? V predvčerajšnji notici pod naslovem „Z Vipave" pripominja dotični dopisnik, da je nastopivša burja še bolj vse osušila, toli željeni dež pa da se s pridnim streljanjem odganja. Ker vse take in enake trditve časih lahkoverno ljudstvo le begajo in strašijo, blagovolite objaviti, da je znanstveno dokazano, da s streljanjem se dež nikakor ne odganja. Tej razpravi smo
j posvetili že v lanskem »Kmetovalcu" z dne 15. septembra, daljši članek ter smo med drugim navedli trditev meteorologov, da namreč plavajo z vodo nasičeni oblaki 2000 do 12.000 metrov visoko, do katerih moč strela ne sega, dočim plavajo točonosni oblaki le 7—800 m visoko, do katere viso-čine strel zanesljivo vpliva. Dež pada toraj če se strelja ali ne, in razstreljanje zraku večkrat celo to prouzroči, nasprotno pa za-brani napravljanje toče. Težko je pač tudi v tem oziru vsem vstreči. Če strelci pridno streljajo, se jim očita, da odganjajo dež, če ne streljajo in slučajno toča pobije, bi se jim očitala zanikernost in brezvestnost. Saj so v tem oziru lansko leto ravno V. mično dogodbico doživeli. Ženske so se namreč jezile, češ, da jim s streljanjem odganjajo dež ter so v neki obč ni pretile z razpodi-tvijo strelcev, če se to ne opusti. Strelci so se zbali in slučaj je nanesel, da je takrat ravno v tisti občini toča pobila, dočim je v drugih občinah le deževalo. To je pa zopet može razkačilo in sedaj so se pa ti nad ženskami hudovali. Tako, vidite, gosp. urednik, se ta čuden svet vrti!
Guttmann in Planinšek. Guttman-nov uradnik Planinšek je priobčil včeraj v »Narodu« neko »Pojasnilo«, ki ni toliko pa metno, kakor je arogantno. Ne bomo se ozirali na to, da ta uradnik proglaša dr. Susteršiča za veliko ničlo, ker tisti, ki se> je v zadnji aferi pokazal na znan način, ne more dr Susteršiča razžaliti. Kaj je Planinšek v očeh železničarjev, tu ne bomo pravili, tu hočemo le zadnji pot pribiti, da gospod Guttmann ni posebno plemenito storil, da je Jegliča odpustil na samo Pia ninškovo izjavo in da ni stvari preiskal. Takega moža se je pokazal Guttmann ! Res skrben oče svojih delavcev! Planinškova pamet smatra za »zasramovanje predpostav-ljencev«, ako se na delavskem shodu raz motrivajo razni slučaji, katere je doživelo delavstvo. To je jako liberalno naziranje. Povdarjamo še enkrat, da je Jeglič ploskal Gostinčarju, ko je branil »Verkehrsbund«, Linhartu pa ne, ki je edini o Guttmannu povedal ostro besedo. Planinšku so se izjave raznih govornikov kar skupaj zmešale, kar pri »inteligenci« tega asistenta ni čudno. O dogodkih na tem shodu nam je merodajnejša priča vladni zastopnik gospod nadkomisar Wratschko, nego pa mladi Planinšek, kateremu je »hujskanje«, ako kdo priporoča, naj delavske stranke v stanovskih stvareh skupno delujejo. Sict>r bo pa občinstvo dobilo pravo sliko o razmerah na juž nem kolodvoru, ko se vrši o tej zadevi ja ven shod. Stvari, ki sa bodo tu čuie, ne bo-dota mogla utajiti ni Guttmann, ni Planin šek. Ako se ta dva moža oba postavita na glavo, videli bomo, ako je napram Gutt mannovemu nastopu še kaj pravice in ako se sme v pravni državi kratiti železničarjem prostost združevanja, in to celo z grožnjami in izrazi, katero je rabil Guttmann. Na te grožnje in izraze naj tudi asistent Planinšek r.e pozabi, da se jih bo vedel o primernem času spomniti! To bo nekoliko skalilo ve selje gospoda Guttojanna, da jo v osebi asistenta Planinska našel moža, katerega pri svojem »delovanju« in »skrbi za delavstvo« — potrebuje.
Štrajk tiskarjev v Gorici. Iz Hila-rijanske tiskarno v Gorici jo bil odpuščen predsednik tiskarskega društva Jug. Radi tega so stopili vsi črkostavci te tiskarne v stavko in „Eco" ni mogel iziti.
Tudi Šivilje se gibljejo. Govori se, da so se začele potezati šivilje v Gorici za to, da se jim zniža nekoliko delavni čas, kateri jim je predolg. Baje predložijo gospodarjem svoje zahteve v kratkem.
Presvetli cesar je za pogorclce v Kočah na Koroškem daroval 4000 kron.
Deželni zbor goriški, Iz Gorice 12. jul. Sinoči je bil sprejet predlog deželnega odbora o zidanju dežolne norišnice za svoto 950.000 kron, t. j. skoraj za celi milijon,— in sicer po paviljonskem zistemu. Vsi laški dežel, poslanci so bili zanj, pa je ž njimi še dež. glavar potegni!; ž njimi so glasovali tudi Slovenci — brez Tumove strančice (ki šteje i njim vred le 3 poslance), s pridržkom podrobne razprave. Dr. Tuma v imenu „naprednjakov" ah progre-sovcev in ne več narodnjakov so je trudil tudi v laškem jeziku, da bi predlog padol,
ter je predlagal nov o drugem zistemu za okroglih 400.000; pogorel je ter jih je slišal par debelih, češ da kot naprednjak in liberalec zadržuje to že prav dolgo let trajajoče vprašanje v prid ubogih dež. norcev. Pri podrobni razpravi ni niti on slov. predlog ali nasvet radi kompaktnosti Lahov obveljal, tako da se lahko rečo, predlog, izvirajoč od laške strani in potrjen od dežel, odbora, sprejel se je »en block". In kdo je kriv neslogo na slov. strani? Par privandranih oholih »naprednjakov". Cesto od Crnič čea Komen do morja je sprejela vlada v oskrbovanje. Sledili so sami predlogi za odseke. Ob koncu zborovanja (ob 81/, zvečer) začelo je močno zvoniti v bližni stolnici delopust k dan. prazniku sv. Mohorja in Fort. tako, da se ni slišalo, kdaj bo prih. seja itd.
Proti goriškim .malkontentom". V četrtek zvečer je bila napovedana seja mestnega sveta goriškega, ali seje ni bilo, ker ni bilo zadostnega števila svetovalcev. Pravijo, da mestni očetje niso hoteli iti radi novih svetovalcev, kateri so voljeni po listi „malkontentov". Da, pravijo oelo, da so go spodje „kcnžiliria vprizorili natihoma cel komplot, kako bi se dalo narediti, da ne bi potrdili novih pet svetovalcev, katere so izvolili „malkontenti". Pripravlja se torej vihar, ki utegne iz obč. sveta pomesti sedanjo večino.
Telefonične zveze Finančno ministerstvo je dalo trgovinskemu ministerstvu 800.000 kron na razpolago za popolnitev telefonične zveze.
Iz Ptuja so nam piše : O izidu prve mature na ptujski gimnaziji se nekdo (po znamo dopisnika) — strašno togoti, kakor v „D jmovini", tako tudi v »Slovencu« št. 155 ter bljuva ogenj jeze in srda na omenjeni zavod. B.)di mul Naj si olajša s tem svojo srce. Dopisnik teh vratic nima namena česar zagovarjati, kar se zagovarjati ne da, toda resnici na ljubo vendar popravi omenjeno naznanilo a tem, da jo med 13 abiturijenti propadel le eden na celo leto, eden je prostovoljno cd skušnje odstopil, štirje imajo poakušnjo iz enega predmeta čez dva meseca in sedem se jih je proglasilo zrelih za visoke šole. (Opomniti je treba, da je prva dva maturanta učiteljstvo le na silne prošnje dotičnikov pripustilo k skušnji ter si hoče zapomniti hvaležnost za to!) Za prvo maturo na novem zavodu, kjer se ne more račuoati z dobrim materijalom, pač ni izid izpita zavodu ali profesorjem v sramoto! Strastni kritik naj pripomore k boljšemu materijalu, pa bo boljše! Vsak strokovnjak pa mora vedeti, da je na novo ustanovljenih zavodih vedno velik križ, — posebno v višjih razredih; boljše bo le, kadar pride v višje razrede lastni naraščaj! — Toliko resnici na ljubo. Strastnemu poročevalcu o naši gimnaziji pa svetujemo prav mrzlo kopel v Dravi, morebiti bo pomirila njegovo razburjenost.
Graško katoliško rokodelsko društvo ima svoj telovadni klub. Pre teklo nedeljo je klub priredil veliko vrtno veselico s telovadbo. Sodeloval jo tudi društveni pevski zbor in veteranska godba.
S Slatine se nam poroča, da se je dne 12. t. m. vršila 4. mejna rodna tekma v igri »lawn - tennis« v navzočnosti mnogih gostov. V razsodišču so bili: Fml. Du Fresne, ravnatelj pl. Tartaglia, kopališki ravnatelj V. Trtffer ter rektor ogrskega politehnika dvorni svetnik dr. L. Ilosvay de Kosoa. V pojedini igri je po dolgem boju zmagal baron Hau-stein proti N. Kephalinosu 8 Krfa, v dvo-igri sta zmagala Mario in Kohlfiirst. Sredi meseca avgusta so na Slatini vrši IV. interna tekma, za katero jo oglašenih že več tekmovalcev. Nova oglasila sprejema zdra viško ravnateljstvo do 10. avgusta.
»Matica Hrvatska" je imela svoj občni zbor dne 13. t. m. Čianov ima 11263, za 113 članov več nego preteklo leto. Imovina »Matice« se je povečala v tekočem letu za 20.060 K 16 v. Skupna imovina znaša 53ž.870 K 69 v. Pravila so se spremenila v toliko, da »Matica« more dati blagajniku in tajniku stalno mirovnino. Na občnem zboru se je mnogo razpravljalo tudi o tem, da se »Vienac« reformira, da bode mogel tekmovati z »Nado" in »Prosvjeto.«
Stavka zidarjev v Zagrebu, o ka teri smo včeraj poročali, je srečno poravnana, ter bo zidarji zopet nastopili delo.
Novo industrijsko podjetje. V Zagrebu se je osnovala po trudu kneza Petra Dumičica hrvaška tovarna za posode.
Ustrelil se je v Trstu posestnik Ivan W e i s s.
Jelena ustrelili. Na Rečici so ustrelili minuli tedon velikega jelena, ki je bil razstavljen pozneje pri mesarju Grenka v Celju. Jelen je najbrž zašol iz Koroškega v ondotne krajo. Krasno žival so prihiteli gledat na Rečico iz vseh krajev okolice.
Nesreča v gozdu. V Bočni pri Gornjemgraclu je po velikih mukah umrl priden delavec Martin apeh, ki se je ponesrečil pri sekanju v gozdovih ljubljanskega knezoškofa.
Shod na Teharjih. V nedeljo dn<5 11. t. m. popoldan je poročal državni poslanec gosp. vitez Berks teharskim volivcem o svojem državnozborskem delovanju v po-litično-gospodarskem in in narodno gospodarskem oziru. Polnoštevilno zbrani volivci so mu v posebni resoluciji izrekli zahvalo in zaupanje. Potem je predaval g Ivan Kač o zadružnem gibanju med Slovenci, za kar je žel mnogo pohvale. Končno so vrla teharska dekleta igrala »Rozo Jeledvorsko«.
Prijet bankir. Na Reki so aretirali bankirja Griinerta, ki je ušel iz Altenburga, kjer je poneveril pol milijona.
Grafika gledališča. Štajerski deželni zbor je sklenil obnoviti subvencijo graškim mestnim gledališčam. Proti so glasovali katoliški poslanci in baron Rokitansky.
K nesreči na samoborski železnici se nam še piše: Kolika žalost za brata, ki se je pred par urami ž njim poslovil, a zdaj ga najde mrtvega v mrtvašnici. »Ne veste ne dneva ne ure«, je mogel vzdihniti brat, ki je nato precej odredil glede pogreba, in danes je pripeljano pokojnega truplo v Zagreb Josip Miljan je bil So lo lanskega leta imenovan za kanonika. Bil je jako ljubezniv in dober gospod in vreden duhovnik ter je prerana smrt njegova raztužila mnogoštevilne njegove prijatelje. Po naših časopisih se pišo proti malomarnosti na samo-borakej železnici odkar so jo odprli. Nemarno je zidana v vsakem pogledu, a vidi se to najbolje po tem, da nima niti potrebnih zapor na prelazih. Mi se samo čudimo, da so mogle oblasti te malomarnosti sploh trpeti in da niso zahtevale, da so uredi vse po propisih. Kaj porečejo zdaj, ko je radi te nemarnosti zgubil življenje tako odličen gospod? Seveda za varnost življenja ni upraviteljem to železnice nič mar, pač pa so najprej poskrbeli, da se tudi pri tem podjetju reši mažarska državna ideja, namestivši povsodi mažarske uslužbence in okretivši imena postaj tudi v mažarščini. A treba vedeti, da je ta železnica zidana le s hrvatskim denarjem. Tako gospodarijo Mažari na Hrvatskem in mažaroni bo s takim gospodarstvom zadovoljni.
Naši Amerikanci. Naš rojak vč. g. J. S o l n c e je ustanovil in sezidal pri Sv. Neži v Št. Paulski nadskofiji samostan sestram Naše ljube Gospe »Pri Mariji Pomočnici« (Mary Help in St. Agnes parish). Dn6 24. junija je nadškof Ireland slovesno blagoslovil novi samostan, kateri bo vzdrževal hkrati tudi šolo v tem kraju Pri posvečenju je bilo mnogo duhovščine in prišla je tudi iz Milwankee mati Mary Clara, katera je na-čelnica čez 3000 redovnic Naše ljube Gospe v Združenih državah in v Kanadi. Časopis »The Daily Pioneer Press« je ob tej priložnosti prinesel več slik nove samostanske naselbine in podobo našega rojaka gosp. Jan. Solnce.
Praznik sv. Cirila in Metoda v Aleksandriji. Iz Aleksandrije, 8. julija: Praznik svetih apostolov Urila in Metoda smo Slovenci v Aleksandriji obhajali v nedeljo dne 6. julija na prav lep način, kakor še nikdar prej. Dobre Slovenke in navdušene pevke so me naprosile, da bi pri sveti maši ob 7. uri pele slovensko. Z vesoljem sem preskrbel potrebno. Nemška redovnica č. sestra Germana jih je poučevala v petju. In v nedeljo so prvič v cerkvi sv. Katarine pelo slovensko mej sveto mašo, h kateri jo prišlo prav veliko Slovencev in Slovenk. Mej sveto mašo je bil govor o svetih naših apostolih in skupno obhajilo. Vsi bo bili tega zelo veseli, zdelo se jim je, kakor da bi bili doma v svoji župnijski cerkvi pri
elužbi božji; mnogi namreč že veliko let niso dišali slovenskega petja pri sveti maši. Naj bi pač vsi Slovenci na priprošnjo sv. Cirila in Metoda tudi živeli po sveti veri, katero sta učila, in naj bi se nam kmalu uresničila srčna želja: prihod slovenskih šolskih sester v Aleksandrijo.	P. Benigen.
Kotiček sa liberalce O liberalni moči in veljavi pri volitvah na Kranjskem pravi socijalnodemo-kratični „Rudeči Prapor" to-le: „Liberalčki se v „Narodu" srde nad nami. To nas malo ženira. Glede beračenja povemo na kratko, da so nas liberalci prosili za glasove leta 1897. v Ljubljani za umrlega Kušarja, pri zadnjih drž. volitvah pa za Ferjančiča ter so nam poslali celo nekega gospoda v Trst. Dva deželnozborska mandata na Kranjskem ima zahvaliti liberalna stranka nam. To sami dobro vedo, »koliko" večino sta imela dva njena kandidata in še to vsled tega, ker mi nismo kandidirali." Tak je torej liberalni sijaj! — Kje je ostal ljubljanski „Sokol"? Razna so-kolska društva, tudi hrvaški »Sokol" iz Zagreba, so poslali v Lvov povodom proslave spomina na poljsko zmago pri Grun-waldu brzojavke, v katerih bodre Poljake k ojačenju čustva narodne solidarnosti in medsebojne ljubavi. Ljubljanski „SokoI", ki ie časih vodil slovensko sokolstvo, je ostal tih in nem. Pozna se, da ga vodi dr. Tavčar. — Za resnico. Mi, kakor znano, nismo somišljeniki socijalnih demokratov, vendar moramo resnici na ljubo osvetliti nekoliko predvčerajšnje „Nar." poročilo o socijalno-demokratiškem shodu v Šiški,~ ker ravno to poročilo kaže, kako predrzno in brez sramu se zna glasilo »inteligence" lagati. „Narod" pravi, da so se culi na shodu klici napram Livnhartu: „Pošten socialist ne gre nikdarvs Šusteršičem. Vi ližete pete Jegliču in dr. Šusteršiču! Socialno stranko je izdal!" Teh klicevna shodu ninihče slišal. Ti klici so se spočeli v „Naro-dovem" uredništvu, ki je čudnega mnenja, da Linhart soc. demokrate izdaja, ako noče brezpogojno pritrjevati ljudstvo izsesajočemu liberalizmu. — ^Tovariševe" fantazije. »Tovariš" poroča: »Kranjski deželni zbor je zaradi obstrukcije, katero so vprizorili klerikalni poslanci, razpuščen. (Tega dež. glavar in poslanci niso vedeli.) Govori se, da so vprizorili klerikalci obstrukcijo največ zaradi tega, da bi ne bilo treba — povišati učiteljskih plaž. (Smešno! Sedaj je treba navesti še samo tiste učitelje, ki verjamejo Je-lenčevi fantaziji.) — »Dalekoviden politik." Te ponosne besede je izgovoril pred par tedni v neki družbi g. J. Dimnik. In tisti hip so postale te samozavestne besede krilate in vzbudile med učiteljstvom cele dežele velikansko senzacijo. Doslej ni o kaki politični dalekovidnosti Dimnikovi nihče ničesar vedel, a sedaj pa kar naenkrat taka bomba. Ker Dimnik ni utegnil razodeti, iz česa obstoji njegova politična dalekovid-nost, je naravno, da vse ugiblje in preiskuje to skrivnost in si jo tolmači, kakor vč in Zna. Tudi mi smo iskali njegove dalekovidnosti, pa tudi njeno vsebino našli — namreč, (včasi je treba, da smo indiskretni!) Dimnik vč, da pojde še letos eden ljubljanskih nadučite-ljev v pokoj. Mislimo, da ni treba nikomur več preiskavati Dimnikove politične dalekovidnosti, a prav je, da se njegovih besed ne pozabi. Ako pa je morebiti kdo to politično uganko bolje rešil, je pripravljen objaviti tudi njegovo rešitev „Slov. Učitelj", ki to vest priobčuje.
Ljubljanske novice.
V nedeljo zjutraj na Rožnik! V nedeljo zjutraj bode tukajšnje »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" prisostovalo v cerkvi na Rožniku sv. maši ob 6. uri zjutraj. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. Želeti je, da se tega izleta udeleži tudi mnogo društvenih prijateljev.
Izlet v Crngrob pri Škofji Loki priredi v kratkem »Slovenska krščanska s o c i j a 1 n a zveza«.
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljub Ijani je bilo dnč 15. t. m. v s p r e j e t i h za prihodnje šolsko leto v prvi razred 113 učencev, in sicer v slovenski oddelek 89, v nemški oddelek pa 24.
Maturo na tukajšnji pripravnici ja z ugodnim vspehom dovršilo 24 kandidatov. Odličnjaki so Rafael Gostišaiz Idrije, M a k s Hočevar z Jesenic na Dolenjskem in Anton Kadunc iz Cermošnice. En kandidat je pred skušnjo odstopil, dva kandidata imata ponavljavne izpite.
Supevčeve hiše ni več. DaneB je zidarski mojster g. Valentin Accetto popolnoma podrl Supevčevo hišo, ki je v Prešernovih ulicah delala veliko napotje. Sedaj je prostor s koli ograjen. Promet v Prešernovi ulici je s tem mnogo pridobil.
Vojaški konji splašili se pred vojaško godbo. Včeraj zvečer so se \Bled sviranja vo-
jaške godbe, ki je priredila večer v slovo, pred Fantinijevo restavracijo splašili konji iz žrebčarne, odkoder so jih pripeljali, da peljejo domov g. ritmojstra.
Vojaška patrona eksplodirala. 11 letni Jožef Barnot in hlapec Janez Šuštar sta se igrala včeraj v bližini dojenjske železnice s polno vojaško patrono. Šuštar je udaril s kamenjem po patroni, ki je eksplodirala. — Kosci so prileteli B jrnotu v obraz in ga ranili nad desnim očesom. Bernota so prepeljali v bolnico.
Sentpeterska podružnica sv. Cirila in Metoda je imela v torek v Hafnerjevi pivovarni dobro obiskani občni zbor. Gospod predsednik Matenšek je z ozirom na trdi boj obmejnih Slovencev poživljal navzoče k vztrajnosti v borbi za narodni obstanek. Po poročilu tajnika gosp. Malenšeka je Sentpeterska podružnica v minolem letu prire-redila tri izborne veselice; odbor je imel 10 sej, moških članov šteje podružnica 105. Tajnik predlaga, naj se vsem zaslužnim članom in podpornikom izreče zahvala. Blagajnik g. Pavlič poroča, da je podružnica imela dohodkov 323 K 20 vin., troškov pa 22 K 90 vin., prebitka 300 K 30 vin. Nato tajnica gdč. Bavdek obširno poroča o delovanju ženske podružnice, ki je imela 144 članic. Odbor je izdal razglednice Jušičevega doma. Podružnica se je udeležila shoda za slov. vseučilišče in v trnovski cerkvi svete maše v staroslovanskem jeziku. Gospa Ter-ček poroča, da je ženska podružnica imela dohodkov 2186 K 34 vin., troškov 394 K 36 vin., prebitka 1791 K 78 vin., ki se je izročil glavnemu odboru. Vsem odbornikom se je izrekla zahvala za požrtovalno delo. V odbor možke podružnice so bili izvoljeni gg.: predsednikom Malenšek, tajnikom Mu-laček, blagajnikom Pavlič, odborniki Bonač, Finžgar, Koželj, Lenček, Žan in Rohrmann, pregledovalcema računov Irkič in Koželj. V odbor ženske podružnice *o bile izvoljene dame: predsednica gospa Šlajmerjeva, namestnica gospo Grošeljnova, tajnica gospo-dičina Bavdek, blagajničarica gospa Terček, odbornice gospe Čuden, Maly, Furlan, Sajovic, Velkavrh in Vrančič ter gdč. Porenta, Rutar in Strah; pregledovalkama računov gospe Tavčarjeva in Monetti. Pri glavni skupščini bodo zastopali moško podružnico gg.: Bonač, Lenček in Petrič, žensko podružnico gospe Sajovic in Tavčar. Tvrdka Perdan je bila izvoljena častnim članom v priznanje mnogih zaslug za družbo. Podružnica priredi meseca septembra vrtno veselico.
Prevroča godca. Danes po noči je huda vročina in pijača tako razburila dva godca, da sta na Mestnem trgu napadla gospo Ko-dela prej Kateržabek, katero sta parkrat udarila. Gospa se je zgrudila. »Prekorajžna« godca je policaj zapisal.
Strela v policijski stražnici. Včeraj popoludne je ob hudi uri udarila strela v telefon policijske stražnice na Karlovski cesti. Napravila je mnogo strahu mej stražniki, druge nesreče pa ni b lo.
Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer koncert na vrtu »pri zvezdi« (prej Ferlinz), jutri 17. julija pa pri »Hotelu Loyd«. Liani in otroci prosti, nečlani plačaio 30 h. Začetek ob 8. uri zvečer.
Sovražnik kokoši. Cubrov hlapec Bernik je bil iz službe odpuščen. V maščevanju je dvema kokošema, kakor se sumi, noge odbil. Radi tega je bil včeraj aretiran.
Pešpolk št. 27 odide jutri zjutraj ob pol 6. uri k vojaškim vajam pri Postojini. Jutri prenoči na Vrhniki, v petek v Pla nini. V Ljubljano se povrne dne 9. septembra.
Razne stvari.
— Najnovejše od rasnih strani.
Z c n s k a roparja. V bližini Mitave so so prijeli dva roparja, ki sta par let nadlegovala ljudi. Sedaj se je dognalo, da sta ta dva roparja — preoblečeni ženski. — Zada v i 1 je v Gradcu Jožef Schuller svojo ljubimko delavko Marijo Stabentekner, ker se je bal, da naznani njegovo nenravno dejanje na njeni 13letni hčerki. — Višja šola za časnikarje se prihodno zimo otvori na vseučilišču v Bernu. — Lakota je v Cikagi, ker so z razkladalci tovorov, ki štraj k=jo, potegnili tudi drugi delavci. — I z-najditelj d o p i s n i c e dr. Em. Hermann je na Dunaju umrl v 63 letu svoje dobe. Rojen je bil v Celovcu. — Zgradba Panama kanala je zagotovljena. — Velikanske povodnji so v Svic>. Mnogo mostov je voda odnesla. Za 14 dni je oviran promet. —Poslanec Ilerzog je v Badenu v parku napadel bančnega uradnika Fleischmanna s klicem: »Sedaj te imam, lopov«, ter ga je oklofutal. Fleisch-mann je izjavil pri policiji, da Herzoga niti ne pozna. — Upor proti električni železnici, ki je vsak dan zahtevala kako žrtev, se je dogodil v Rigi. Množica je razbila vozove, prerezala električne žice in nabila kondukterje. Elektriška železnica je morala v raznih delih mesta promet ustaviti. — Novi kolodvor v Pontebi se otvori 20. septembra
Katastrofa v Benetkah. Da se je ta zgodovinski spomenik sv. Marka v Be '
netkah podrl, so krivi prebrisani laški inženirji, ki so na njem hoteli nekaj popravljati in bo v ta namen dali napraviti na zvoniku neko navpično odprtino. Ta odprtina pa se je potem sama tako razširila, da se je moral zvonik zrušiti. Izvedenost dotičnih inženirjev spoznati je tudi iz tega, da so še nekoliko časa poprej zatrjevali, da za zvonik ni ni-kake nevarnosti! La nekaj minut pred zru-šenjem pa so v zvonik poslali dva delavca, ki sta imela pregledati, da-li bi se dalo zvonik povezati. Ko sta bila delavca precej visoko v zvoniku, sta zapazila, da zid poka ter se ru$i omet, vsled česar Bta v največi naglici zbežala iz zvonika, kamor so ju bili poslali inženerji skoraj v gotovo smrt. Človeških žrtev pri tej nesreči ni bilo — tako vsaj zatrjujejo vesti ; nikakor pa še ni mogoče izključiti, da bi pod ruševinami ne ležala kaka oseba.
Listi poročajo, da Banečani zgrade na novo zvonik sv. Marka, kar bo veljalo 15 milijonov lir. Naučni minister bode predložil tozadevno predlogo laškemu parlamentu. Profesor Oton Wagner trdi, da so Benetke sploh izgubljene, ker so pilotje na katerih stoje, večinoma strohneli. Doževa palača baje vedno bolj leze v morje. Razvaline stolpa sv. Marka segajo do strehe kraljeie palače. Dve arkadi kraljeve palače ste tudi porušeni. Te arkade so bile najbogatejše starine v celi Italiji. V bližini ležeča poslopja se natančno preiskujejo, predvsem doževa palača. Fasada na zadnji strani kraljeve palače, kjer se je nahajala knjižnica s slavnimi slikami, se je tudi porušila. Tudi tu je velikanska škoda. Markova cerkev je z a-p r t a. Inžener Vedrasco je že naprej prerokoval katastrofo, a ker se mestni btavbeni uradi niso ozirali na njegovo svarilo, je zapustil pred katastrofo Benetke, ker ni hotel biti priča katastrofi. Nekateri pravijo, da je katastrofa nasledek potresov po Dalmaciji.
Društva.
(„G lasbena Matica" v Ljubljani) naznanja, da se je pri odborovi seji dne 14 julija 11. pod predsedstvom g. c. kr. višjega računskega svetnika Antona
5	v e t e k a na novo izvoljeni odbor naslednje sestavil: Podpredsednik g. K o b 1 e r Fran, c. kr. sodni tajnik ; tajnik gosp. dr. Orel Ivan, c. kr. priprav, profesor; tajnikov namestil i k gosp. dr. T o m i n š e k Fran, odvetnik; blagajnik g. Lozar Pavel, prokurist; blagajnikov namestil i k gosp. Kruleč I v a n , c. kr. vadn. učitelj; knjižničar gospod R e i c h Anton, načelnik c. kr. dež. plač. urada; knjižničarjev namestnik gosp. Gogola Janko, c. kr. oflcijal dežel, plač. urada; šolski nadzornik gosp.
6	t r i t o f Anton, c. kr. gimn. profesor; namestnik g. dr. Bežek Rupert, o kr. notar; preglednik poverjeni š t v a gosp. dr. Rudež Vladimir, zdravnik; namestnik g. Milčinski Fran, c. kr. sodni tajnik; gospodar g. K o b 1 e r Fran, c. kr. sodni tajnik; gospodarjev namestnik g. dr. R a v n i h a r Vladimir, odvet. kandidat. V artistični odsek so se izvolili gg. dr. Bežek Rupert, G e r -bič Fran, H u b a d Matej, Milčinski Fran in S t r i t o f Anton.
(Slovensko ferialno a k a -demično društvo »Bodočnost« v Ljutomeru) priredi v nedeljo, dne 20. jul. 1902 svoj I. ustanovni občni zbor v Ljutomeru pri g. Seršenu ob 10. uri predp. s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo pripravljalnega odbora. 3. Vo litev a) predsednika, b) 4 odbornikov, c) 2 pregledn. 4 Odobrenje poslovnika. 5. Načrt počitniškega delovanja. 6. Slučajnosti. Po obč. zboru je skupen obed z značajem banketa. Pristop k obč. zboru in skupnemu obedu ima vsak Slovenec, ki se zanima za društvo. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj to prej javi g. seršenu v Ljutomeru. Popoldan ob 3. uri se začne veselica, zvečer pa ples v gostilni g. Iv. Vaupotiča v Ljutomeru.
(Katoliško izobraževalno društvo na Mirni) priredi dne 20. julija t. 1. v prostorih gostilničarja M. Kolenec »na Žagi« veselico z naslednjim vsporedom: 1. Mil. pl. Farkaš : »Karišik hrvatskih nar. popievaka«, udarjajo tamburaši pod vodstvom kapelnika Aniona Kolenec. 2. Dekla-macija. 3. Mil. pl. Farkaš: »Svibanjska ru-žica«, udarjajo tamburaši. 4. Predstava: Dr. Vseznal in njegov Blaga Štipko Tiček.« 5. Mil. pl. Farkaš: »Vienac hrvatskih narodnih pjesma«, udarjajo tamburaši. 6. Tombola. 7. Tamburanje. 8. Prosta zabava in bengalična razsvetljava. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Vstopnina prosta. — Darila se hvaležno sprejemajo. — Začetek ob Vt4. popoludne. — K obilni udeležbi vabi društveni odbor.
Telefonska In brzojavna poročila.
Koper, 16. jul. Zasedanje deželnega zbora istrskega po veliki litur-gični debati sinoči ob osmih zaključeno.
Praga, 16. julija. Povodom razprave o porabi preostankov skupnih siroti nskih blagajnic je poslan. P r a d e napadal dež. odbor, češ. da imajo Nemci premalo zastopnikov. Govornik je zahteval razdelitev dež. odbora. Mej govorom je bil velik nemir. Dež. odbornik A d a m e k je odgovarjal, da v zadnjih šestih letih ni bilo nobene pritožbe iz nemških krajev. Vsi sklepi glede podpor so vedno soglasni, kar morejo potrditi tudi nemški odborniki.
Dunaj, 16. julija. Dr. pl. Korber odpotuje 20. t. mes. v Išel k cesarju, kamor pride tudi ogrski min. predsednik Szell.
Benetke, 16. julija. Tukajšnji občinski svet je v svoji seji dovolil 500.000 lir za zopetno sezidanje Markovega stolpa. Hranilnica je v ta namen otvorila subskripcijo in je sama darovala 100.000 lir.
Pariz, 16. jul. Včeraj je minister Delcasse otvoril mejnarodni shod za zatiranje trgovine s dekleti.
Petrograd, 16. julija. NarekiLugi se je potopil parnik; utonilo je do trideset oseb.
London, 16. jul. Kralja Edvarda so včeraj prepeljali v Portsmouth.
Rogaški „temploy vrelec" z vinom
izredno oživlja in pospešuje 786 (—1)	zdravje.
■.••••••••••••••••a ••••••••••••»•••••••• »*••••< ~
p Pozor! „Naši liberalci!" Pozor!
:::! Plameneče grmade! Otrok :i:i z nabito puško! Jezuitske iiii skrivnosti! Peter Arbuez :::: razkrinkan! Črna tropa!
»•MHMMHiniMHNHIHIHmiHaMMHMiii.
::jt!S!S8!!!THi:t::f s:»::s ?! is»»s s t r s s s i ts! tstfst
Meteorologlčno poročilo.
ViSina nad morjem S06-2 in, srednji zraCni tlak 736*0mm
i...
»n
Cw op»-imi|i
Stanje Hro-malrm t ram.
Temperaturi
p«
CJilJu
V>tTMl
Nebo
iti
16
16 9. zvee. 734-0 22i| sl. sever
jasno
OO
7. zjutr. 7350 19 4 sl. jvzh. jasno 2. popol. 7331 290 sl.svzh. sk. jasno
Srednja včerajšnja temperatura 22 8°, normale: 19'8°.
Dunajska borza
dn6 16. julija.
Skupni dr/.avni dolg v notah.....10175
Skupni drlami dolg v srebru.....101-65
Avstrijska zlata renta 4 %......12130
Avstrijska kronska renta 4% .....	99-76
Ogerska zlata renta 4%.......121-45
Ogerska kronska renta 4%......97-90
Avstro-ogerske banfine delnice, 600 gld. .	1602-—
Kreditne delnice, 160 gld..............660 —
London vista......................239 80
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drl.velj.	117-10
20 mark............23 42
20 frankov (napoleondor)......19 06
Italijanski bankovci... *.....94-—
C. kr. cekini...........11-25
Žitne cene
dne 15. julija 1902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 5Q kilogramov.
Plenica za jesen........7-16	,	7 17
Rž za jesen..........6 23	,	6 24
Koruza za juli-avgust.......616	„	616
„ „ sept.-oktober . . . . „	624	„	525
Oves za sept-oktober . . . . „	5-51	,	5-55
, , jesen.......,	6'85	„	686
Na budimpeštanski borsi:
Plenica za oktober........7-93	„	7 94
R! za oktober.........5 93	B	5-94
Oves za oktober.........5 22	,,	5-23
Koruza za julij........4-77	,	4-78
„ „ avgust.........4-87	„	4 88
, , maj (1903) .....	4-82	,	4-83
(Efektir.)
Dunajski trg.
Plenica banalka.......K	8-65	do	8 85
juine let................9 85	,	9 20
R* „ , ........730	.	7-60
Ječmen , *........7'—	»	7 75
„ ob Tisi........—	»	—
Koruza ogerska.........6-30	„	6 40
Cinkvant.........610	,	6-50
Oves srednji..........—	>	7-00
fižol............7-25	, 10—
mm

Učenec
W W	25 lit sfari
CA CA Janez Godec
^^ ^^ ^^ doma iz Ihana okraj Kamnik, zaradi neke nujne zadeve. Kdor bi zanj zvedel, je prošen, da to pismeno naznani pod A. K. poste restante Mengeš.	84J 1-1
Svoji k svojim!
Brez konkurence!
Priporoča :
brizga Inlce, cevi, pase, lestve i. t <1 za gasilna društva in občine,
iz dobre hiše, vešč slovenskega in nem škega jezika, se sprejme.
F. Mencinger
špecerijska trgovina, 812 (3-3)	Sv. Petra oesta štev. 42.
C. in kr. privilegovana
fvornica brizSalnic, cevij, pasov in gospodarskih strojev
R. A. SMEKAL
iz Čeha, Moravsko.
Podružnica v Zagrebu.
nadalje
osporiarske stroje
(3-i) odda se
služba organista = in cerkvenika
o Sv. Mlhelu v Št. Gotardu pri Trojanah.
Župni urad Št. Gotard. P. Trojane.
BW Lf najem "TOf
se dd pod Ugodnimi poboji že veliko let obstoječa
peronospera brizgahiice. i. t d.
išče mirnega stanovanja za meneča aVjUSt in september V kakem f upnl£cu ali samostanu. Pomagal ali nadomeetoval bi tudi v ložjem dušnem pastirstvu.
F. S. Šegula, župnik v p.
839 (2—1)	Maribor.
NB. Najnoveje: Izdelovanje aparatov za acetylin - razsvetljavo s _čistilnikom, motor-voz, guml-cevij vsake vrste. 974 21
s 31etnim jamstvom razpošilja tovarna ur v Mostu
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri
trgovina z urami in zlatnino most (Briix) št. 234, Češko.
Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice ,, 120 Bud.lniki iz nikla . . „ 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno 573 100—19
mizarju ln prodajalcu sobne oprave v Ljubljani,
Dunujska cesta št. 15 v Medjatovi liiSI.
Ceniki s podobami postelj, različnih omar, miz, stolov itd zastonj in franko. 8 (13)
i mešanim blagom in prodajo tobaka
pri okrajni sesti tik farna cerkvo in sodni|e.
Natančneja pojasnila pri Karolu Pla-ninšku, trgovcu na Dunajski cesti v Ljubljani	8*8 S—1)
priporoča raznovrstne
vizitnice "13S
po nizki ceni.
= prediva =
vsako množino l(upl Anton Kolenc v Celju
po gld. 28,— 100 kg, kar se do 23. t. m. dopošlje.	844 f5-i)
Advokat
Pi JOSIP FURLAN
ima od 17. julija 1902 naprej svojo pisarno na Miklošičevi cesfi, 26, t. j. poleg nove jusfične palače v Bahovčevi hiši,
kamor se s 17. julijem preseli.
tovarna dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15.
Kdor hoče piti ceno in
dobro
S5 Priznano najboljše	J
ioljnafe barve	£
~ zmlete z naglo sušečim firnežem na	^ ■5 najnovejših strojih, prekašajo
■g vsako konkurenco po fmosti. ki omo-	SL
gočajo z jako majhno množino po-	*
S barvati veliko površino, razpošilja	01 ra po nizkih cenah
zglasi naj se v gostilni Josipa Mačka v Krojaških ulicah.
Ravno tam se toči tudi
Izvrstno, vedno svete marčno Dreherjevo
Leopold Trafnik
pasar in srebrar
v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št 27
se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim pred-stojništvom in dobrotnikom cerkvi v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
Iz proste roke se proda enanadstropna hiša v O t o č a h na Gorenjskem tik železniške postaje. Okrog hiše je velik vrt in tik vrta njiva, na katero se poseje 1'/» mernika. Zelo pripravno za gospode gostilničarje, ker se v tej hiši z vspehom radi romarjev in izletnikov že več let izvršuje gostilniška obrt.
Podrobnosti se lahkowzved6 vsak čas pri lastnici hiše Rozallji Zumer na Javor-niku (Gorenjsko) št. 9.	828 2-1
liter po 40 vin.
Za izvrstno in točno postrežbo jamči
Josip Maček,
843 (2-1) gostilničar.
Adolf Hauptmann
v Ljubljani, ™ s m
tovarna oljnatih barv, firneža, laka ^ in steklarskega kleja.	^
llustrovani ceniki so brezplačno na razpolago, hui
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago. M
<»XCCCCCCtXC®2S
iti	I<H tabernaklje, mon-
t P	1|| štrance, kelihe,
svečnike, lestence* svetilke itd
W	iz zanesljivo najboljšega ko-ILl vin kiga blag*.
Q?M	V zalogi pa ima mnogo že
|j jj	Ugotovljenih, krasnih. |M predmetov.
Jj \	Stare predmete prenavlja,
stfsfet ^Ss™.	posrebri in pozlati po naj-'J&sssss&msSi&L. nižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastno izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo tofna, cene nizke.	720 39 6
Trgovina z železnino „MERKUR
-V Celju, Grrstšica. cesta, 6te-v\. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *

je pod ugodnimi pogoji v dobrnskih toplicah pri Celju
lična, enonadsfropna
>.yX%«
•'•'•'•K<<<
V.V.V.V ■
sS&l MM
M ««««
z 11 sobami za star.ovanje, ki so skoro vse opremljene z notranjo opravo. Hiša ima dve kuhinji in že posebej kuhinjo za perilo ; je prav primerna za letovišče, pa tudi za Btalno prebivanje.
Naslov lastnika se zve pri upravništvu „Slovenca820 (6-3)
Postrežba točna
Gene nizke
-...v.*
Izdajatelj: Dr. Evgen Larcpe,
Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan Rakoveo.