jjMERisiM Domovina
. fy'c/r>' 60n!	> Tl' M * H irV—Mfl	i "ir~«i ' V W . JiryCTT»	.lil »I in.
No. 237
čilski parlament za ^tnamsko politiko ZD
britanski parlamet! je po daljni razpravi o britanski podpori ameriški vietnamski Politiki to potrdi! s 196:57 glasovi.
LONDON, Vel. Brit. — Pred-Sednik vlade Harold Wilson je v Parlamentu tekom zunanjepoli-|r-ne razprave trdno branil polivko Združenih držav v Vietna-tnu. pa priznal, da utegne priti v^° napetosti v britansko-ameri-skih odnosih, če se izkaže, da so esti o moritvi civilistov v My Lai resnične in bi jih Združene ^ave ne obsodile. Levičarji v Predsednikovi lastni stranki so ^dsona močno napadali in zabavali spremembo britanske pomike v vietnamskem vprašaju.	#
Glasovanje je pokazalo močno podporo za Wilsonovo politiko. arij je glasovalo namreč 196 klancev, proti pa 57. Konser-vativna stranka se je glasovanja ^držala, da bi bilo tako očitnej-'e> koliko pristašev levega krila
elavske stranke se je uprlo vladi,
Proti Wilsonu je glasovalo 47 klancev delavske stranke, 32 se jih je glasovanja vzdržalo. r°ti vladi so glasovali liberalni island in valeški ter škotski Se-Paratisti.
Lločnejše je n a s p r otovanje v'adni politiki v vprašanju nige-| jske državljanske vojne, v ka-®ri Velika Britanija oskrbuje
4eX'
A ’ c 4«sucan m mm
KM JJtKGUA©« QW$
Novi grobovi
John Gorjanc
Včeraj je umrl 81 let stari rojak John Gorjanc z 833 E. 222 St., rojen v Rakuliku pri Postojni, od koder je prišel v ZDA pred 56 leti in kjer zapušča brata Franka in in sestre Katarino Dolenc, Marijo Belič in Jožefino Gnezdia. Pokojni je preje živel v New Smyrna, Fla. Zapustil je sina Emila Gordona, 5 vnukov in sestri Thereso ter Paulo Samsa. Bil je član SNPJ št. 603, Waterloo Grove W-O.W., Kluba slov. upokojencev v Eu-clidu in Slov. družabnega kluba v Floridi. Pogreb bo jutri dopoldne ob desetih iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. Namesto cvetja priporoča družina darove za Dom ostarelih na Neff Rd.
ezno vlado z orožjjem in dru-^di vojnimi potrebščinami. ^reko sto poslancev je pozvalo 'Lsona, na preneha podpirati . ado v Lagosu in naj posredu-^ 2a končanje vojskovanja te , Liafro, nekdanjo Vzhodno po-^ajino, ki se je oklicala maja ' za neodvisno državo.
Grki iščejo vzrok letalske nesreče
ATENE, Gr. — Včeraj so policaji in gasilci v hudem dežju stikali za trupli ponesrečencev O-lympie Airways potniškega letala DC 6, ki je v nevihti na poletu s Krete v Atene treščilo v 1500 čevljev visoki hrib Paneion 30 milj južno od Aten. ,
Skupno je bilo mrtvih 90 oseb, pet članov posadke in 85 potnikov. Vsi z izjemo nekega Zahodnega Nemca so bili Grki. To je največja nesreča v potniškem letalskem prometu v Grčiji. Oblasti so odredile preiskavo, ki naj dožene, kaj je bil vzrok nesreče.
Letalo je bilo v zraku sredi hude nevihte in je nenadno začelo izgubljati višino. Ko je pilot o tem poročal na letališče v Atenah, je bilo nenadno zveze z letalom konec.
Hiška carinska *veza se je zaf&knifa
HELSINKI, Fin. — Danska, Se°rVe^a’ ®ve^ska Einska so Poleti sporazumele, da osnu-' lo svojo carinsko zvezo. V ta kN za 16. december , ,lcan poseben sestanek trgovin ministrov 4 držav, da odo-^JJo osnutek za carinsko pogod-
^Eriprave za carinsko zvezo so ^/heljiie na slabem upanju, da 1 kdo mogel priti v Evropsko :°spodarsko skupnost. Sedaj se jf Položaj v EGS spremenil. ^rahcija ni več načelno proti Se ?U	V tem pogledu
bodo prihodnje leto začela £°Sajanja med EGS in Anglijo. ^ em je zopet oživelo upanje na ahskem in Norveškem, da bo-a tudi ti dve državi lahko po-članici EGS. Zato nista da-s več močno interesirani na °rdijski kombinaciji, k Najbrž je sedaj na njuno po-m Einska predlagala, naj se ?oClja za nordijsko carinsko zve-Vj 0bt°2i na prihodnje leto, da se jv,1’ kako se bo preobrazila m . Nordijske države so na fin-1 Predlog pristale.
Jttrzh ^	^ _ _________
,kol^ Najvišja temperatura
ib '^l0’ P°stoPna pooblačitev
Londonski ‘Tinles, bil v Jugoslaviji prepovedan
BELGRAD, SFRJ. — Preteklo soboto je londonski ‘Times’ objavil članek Milovana Djilasa, v katerem ta dolži sedanje vodnike Sovjetske zveze, da so pre-varili in izdali Leninov nauk. O
Indonezija pripravlja parlamentarne volitve
DJAKARTA, Indonez. — Indonezijska diktatura je sklenila že 1. 1958, da bo deželi dala civilno vlado in svobodno demokracijo. Indonezijski generali imajo o teh političnih sestavinah svoje pojme, ki se ne skladajo s civilnimi. To se pozna tudi pri sedaj objavljenem volivnem zakonu, ki ga je parlament sestavljal kar tri leta, izglasoval pa ob skoraj prazni skupščinski dvorani pred par dnevi.
Volivni zakon predvideva v parlamentu 460 poslancev, od teh bo sto imenovanih. V to skupino bodo prišli vojaški delegat-je in zastopniki civilnega urad-ništva. Volivne pravice ne bodo imeli pristaši bivših prepovedanih strank, posebno ne komunisti. Civilni uradniki so lahko izvoljeni v parlament, zapisati se pa ne smejo v nobeno stranko. Tudi vojaki se ne smejo vključiti v nobeno stranko.
Parlament ni naj višja oblast v Indoneziji. Nad njim je še Kongres, ki ga sestavlja 920 članov, v njem so vsi poslanci, dalje de-legatje pokrajinskih oblasti, vojaški guvernerji, zastopniki malih strank. Kongres ima v glavnem le dve nalogi: varovati mora ustavo in voliti predsednika.
Indonezijski politični krogi, ki izvirajo največ iz Sukarnove dobe, pa z načrtom generala Su-harta niso zadovoljni, moti jih dolg spisek tistih domačinov, ki ne bodo imeli volivne pravice. Niso jim všeč tudi predpisi glede strank. O tem se bodo lahko še temeljito pogovarjali, kajti volitve so sicer predvidene za L i^l, verjetno jih pa takrat še ne bo.
Mansonova tolpa obtožena
LOS ANGELES, Calif. — Po dveh dneh pričevanj je velika okrajna porota odobrila obtožbo
---- Charlesa M. Mansona in petih
blasti so prodajo in širjenje tej članov njegove hipijske tolpe u-številke lista v Jugoslaviji pre- mora Sharon Tate in štirih dru-
“Črni panterji” v Los Angelesu se bili štiri ure z mestno policijo
LOS ANGELES, Calif. — Policija je hotela izvesti preiskavo v enonadstropni zidani hiši na 4115 South Central Avenue, kjer naj bi skrivali orožje in kjer naj bi se zadrževala dva “črna pankerja”, obtožena napada. Policija je obkolila ves blok in se približala vratom v poslopje. Ko ni bilo na klice nobenega odgovora, so policaji začeli butati v vrata.
Nenadno se je vsula ploha strelov in policija se je umaknila. Poslopje je bilo zavarovano z vrečami peska in menda celo z jekleno ploščo. Okoli 300 policajev je oblegalo oporišče “črnih panterjev”, dokler se niso ti končno po 4 urah streljanja potem. ko je policija pognala v njihovo oporišče vrsto plinskih bomb, predali. V streljanju so bili ranjeni Aije policisti in trije “črni panterji”, pripadniki črnske skrajne skupine, ki ima svoj glavni stan v Oaklandu, Calif.
To je bil prvi odprti spopad med policijo in “črnimi panterji” v Los Angelesu, preje je prišlo le do sporov in prask. “Črni panterji” so ena najzagrizenej-ših črnskih skupin. Pretekli teden sta bila v spopadu s policijo v Chicagu ustreljena tam dva krajevna vodnika te skupine. Predstavniki te in drugih črnskih organizacij trdijo, da so o-blasti začele splošen boj proti “črnim panterjem”. Njegov cilj naj bi bil uničenje .V organizacije.
ZDA PREDLOŽILE NAČRT MIRU IZRAELU IN EGIPTU
Združene države so predložile Izraelu, naj se umakne s Sinajskega polotoka v zameno za mir in jamstvo meje proti Egiptu. V neposrednih pogajanjih naj bi bilo rešeno vprašanje bodočnosti Gaz«e in Sharm el Sheikha na južnem koncu Sinajskega polotoka. Doslej še ni bilo na predlog nobenega točnega odgovora.
Calleyjevi odvetniki zahtevajo umaknitev obtožbe
povedale.
V prepovedi ni nič povedano, zakaj je bila ta izdana, vendar je očitno, da je vzrok temu Djila-sov članek.
— Sveže deželne pridelke vozijo v Chicago iz 32 držav.
gih v njenem domu 9. avgusta ter Lena in Rosemary La Bianca naslednjo noč v njunem domu.
Načelnik porote Joseph Bishop je dejal, da je bila ta zaprepa-ščena, ko je poslušala pričevanje policije, urada mrliškega oglednika in drugih.
FT. BENNING, Ga. _ Odvetniki It. Williama L. Calleyja Jr., ki je obtožen umora 109 domačinov v vasi My Lai v Južnem Vietnamu 16. marca lani, so zah tevali od vojaškega sodišča, da obtožbo umakne, ker obtoženi ne more biti deležen ‘nepristranske sodbe’.
Odvetniki so se pri tem sklicevali na izjave armadnega tajnika in na izjave samega predsednika ZDA, vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Vsi ti so obsodili streljanje žensk in otrok v My Lai, v kolikor je do njega res prišlo. Ce bo obtoženi dejan- do o njegovi usodi predsednik ko obsojen, bo imel zadnjo bese-'ZDA.
WASHINGTON, D.C. — Spor na Srednjem vzhodu med Izraelom in Arabci se bliža novi krizi, ko Naser in njegovi zavezniki trdijo, da na mirno rešitev ni več megoče upati ter da je zato treba zbrati vse sile in pognati Izraelce z zasedenih arabskih o-zemelj. Štiri velike sile razpravljajo o položaju na Srednjem vzhodu in iščejo rešitev spora preko svojih poslan ikov pri Združenih narodih. Naser je med tem poslal v Moskvo tri svoje glavne sodelavce z namenom, da dobi trdno sovjetsko podporo za novo “trdo” politiko proti Izraelu.
Na mejah Izraela je stalna “mala” vojna, premirje, ki so ga sklenili junija 1967 po sklepu EN, je po izjavi Naserja in tudi lanta že dolgo prekinjeno. Preko Sueškega prekopa stalno streljajo s topovi in strojnicami, komandosi z obeh strani vpadajo na sovražno ozemlje, letala bombardirajo sovražne položaje in se spopadajo med seboj v zraku. Nič mirnejše ni na črti premirja proti Jordaniji. Tudi tam se vrše dnevno boji med Izraelci in Arabci- Podobno je na meji Izraela s Sirijo, nekaj mirnejše na meji Izraela z Libanonom.
Vedno obstoja možnost, da se “mala vojna” sprevrže v ponoven splošen spopad med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Tak splošen spopad bi utegnil vmešati v boj tudi obe glavni sili sveta, ZDA in ZSSR. ZDA podpirajo namreč Izrael, Sovjetska zveza pa arabske države, sosede Izraela. Vse od letošnje pomladi se ZDA in ZSSR razgovarjajo o možnostih in načrtih za končanje spora med Izraelom in Arabci.
Koncem oktobra so ZDA predložile Sovjetski zvezi načrt za pomiritev Izraela in Egipta. Izraelci naj bi se umaknili s
Sinajskega polotoka, pa dobili v zameno trdno obljubo Egipta za rešitev mejnih vprašanj in miru na novi, skupno določeni meji. V neposrednih razgovorih naj bi bilo rešeno vprašanje bodočnosti Gaze in Sharm el Sheikha na skrajnem južnem koncu Si najskega polotoka, od koder je mogoče nadzirati Tiranska vrata, ki vodijo iz Rdečega morja v Akabski zaliv.
Na ta predlog doslej še ni bilo jasnega odgovora. V Kairu dolžijo ZDA, da hočejo z njim razbiti arabsko enotno fronto proti Izraelu, ko predlagajo pomiritev Izraela z Egiptom, ne pa istočasno tudi z Jordanijo in Sirijo.
Združene države in Sovjetska zveza niso mogle doslej najt rešitve za izraelsko-arabski spor, zato so bili že pretekli mesec obnovljeni razgovori štirih velesil o tem vprašanju, prekinjeni v preteklem aprilu. Ni veliko upanja, da bi uspelo štirim, Ameriki, Rusiji, Angliji in Franciji, to, kar ni uspelo dvema Očitno je, da brez precej močnega pritiska velikih sil pomiritve med Izraelom in sosedi ne bo mogoče doseči-
Naser je poslal včeraj v Moskvo svoje tri glavne sodelavce svojega osebnega namestnika in svetovalca Anwar Sadata, vojnega ministra M. Fawzija in zunanjega ministra M. Riada. Njihova naloga je pridobit Sovjetsko zvezo za “trdo” politiko, ki jo je začel voditi prot Izraelu Naser. To podporo b.: imel rad zagotovljeno, predno gre v Maroko 20. decembra na posvet vodnikov arabskih držav o mobdiziciji vseh arabskih sil za osvoboditev Palestine.
Obseg oboroževanja po vsem svetu se nič ne popušča
ANT) n	XT ■ . v	„	ir
CLEVELAND, O. — Na milijone idej, predlogov in besed se je pečalo zadnjih 25 let z vprašanjem razorožitve, še več jih je bilo posvečenih kritiki oboroževanja. Pa vendar vse skupaj še ni dosti zaleglo. To trdi obširna razprava znanega švedskega strokovnjaka za vojno-politična vprašanja Gunnarja Myrdalla. Razprava je obenem tudi letno poročilo Mednarodnega raziskovalnega zavoda za mir, ki je gornjo razpravo tudi financiral. Razprava se obširno peča z vsemi značilnostmi oboroževanja in daje pregledne številčne podatke o naraščanju oboroževanja. Naj navedemo le nekatere med njimi:
Svet troši danes iza oboroževanje 10-krat toliko kot pred prvo svetovno vojno je v ta namen žrtvoval le 3-4% svojega narodnega dohodka, danes ga porabi že 7-8%. Stroški za oboroževanje se podvojijo vsakih 15 let. Med 1. 1965 in
Največ svojih dohodkov za o-boroževanje odmerja Amerika radi vojskovanja v Vietnamu. Značilno pa je, da odstotno trošijo za oboroževanje ravno toliko tudi dežele Varšavskega pakta, na prvem mestu Sovjetska zveza. V zadnjih treh letih so narastli stroški za oboroževanje tudi v arabskem svetu in Izraelu za svojih 20%. Tako izda a-rabski svet z Izraelom, ki ima skupaj okoli 100 milijonov ljudi, več kot Latinska Amerika z 250 milijoni ljudi ali južna Azija s 600 milijoni prebivalcev.
Neverjetno je tudi narastla razdiralna moč orožja. Leta 1955 ni imela še nobena dežela nadzvočnih vojnih letal, danes jih ima že 32 dežel. L. 1957 še ni imela nobena država medcelinskih raket, danes jih ima že 19!
Značilno je dalje, da države vtikajo manj denarja
1968 so narastli skoraj za 30%. proizvodnjo vojnega materi-
ala kot v raziskovanje in izboljšanje orožja. Na tem področju divja tekma, ki o njej nimamo niti pojma. Amerika ima na primer 41 atomskih podmornic Polaris. V začetku so bile oborožene z raketami A-l, sedaj bodo kmalu dobile nove rakete A-3. Število raket se s tem ni pomnožilo, pač pa razdiralni učinek. Raketa A-3 ima namreč osemkrat večjo razdiralno -moč kot raketa A-l. 41 raket A-3 pomeni torej toliko kot 328 starih raket A-l. Zato v Pentagonu trošijo tudi tretjino svojih sredstev za orožje na raziskovanja in zboljševanje orožja. To rodi najnevarnejši vir za vedno večje stroške za oboroževanje:	vsako novo orožje zelo
hitro zastari, se da kvečjemu prodati malim državam zunaj Evrope.
L. 1963 je bila sklenjena pogodba o prepovedi preskušanja nuklearnega orožja. Dovoljeno je le še podzemno preskušanje, število preizku-
sov raste kljub pogodbi. Pred 1. 1963 je bilo letno 40 takih preskusov, po tem letu pa 46. Amerika jih je naredila pred 1. 1963 letno 24, po 1. 1963 pa letno 32. Pri tem pa poročilo odkriva, da je pri 19 preskusih (16 ameriških in 3 sovjetskih) uhajal radioaktivni material, kar je očitno proti pogodbi iz 1. 1963.
Najbolj porazno je število nesreč z nuklearnim orožjem. Poročilo navaja podatke le za našo deželo, ne pa za Sovjetsko zvezo, dasiravno je jasno, da tudi sovjetski preskusi niso bili zmeraj brezhibno izvršeni.
Iz poročila bi človek lahko mirno sklepal, da se dosedanjim pogodbam še ni posrečilo, da bi bistveno zavrle proizvodnjo in preskušanje nuklearnega orožja, še manj so mogli tzavreti iskanje novih vrst nuklearnega orožja in stalno zboljševanje tistih vrst orožja, ki leži na zalogah.
Rtixon bi rad zrinil Humphreyja iz Minnesote
MINNEAPOLIS, Minn. — Priprave za prihodnje kongresne volitve so v nekaterih državah že v polnem teku. Povodi zanje so različni. Značilen je slučaj v državi Minnesota. Senator McCarthy se je odpovedal kandidaturi, njegovo mesto mora biti zasedeno pri prihodnjih kongresnih volitvah. Politiki pravijo, da bi tam rad ponovno kandidiral bivši podpredsednik ZDA H. Humphrey. Seveda ne bi po zmagi ostal dolgo v senatu, gotovo bi poskusil zopet svojo sreče s kandidaturo za predsednika v 1. 1972.
Nixon ve za vse to in ne bi imel rad zopet posla s Hum-phreyjem. Zato išče takega republikanskega kandidata, ki bi premagal Humphreyja. Trdijo da ga je našel v republikanskem politiku in kongresniku McGre-gorju. Seveda je odprto vprašanje, ali se bo Humphrey ustrašil republikanskega kandidata, akc res misli zopet kandidirati za senatorja. Nixon v tej zakulisni igri ne nastopa sam, posle zanj opravlja pravosodni tajnik Mitchell, ki v politiki igra Nixonovo desno roko.
/z Clevelanda in okolice
Čestitke za božič n novo leto—
Lepo je, če se za praznike spomnimo sorodnikov, prijateljev in dobrih znancev s posebno čestitko po pošti. Poštni urad opominja, da je ta teden že teden božičnih čestitk in prosi, da jih oddamo čimprsje na pošto.
Božična Ameriška Domovina—
V	petek, 19. decembra, bo izšla božična številka Ameriške Domovine- Natisnili jo bomo nekaj ;zvodov več. Kdor bi jo želel ooslati svojcem ali znancem v Združenih državah ali Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 15c (lahko v znamkah) ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Za poši-Ijatev v Evropo, Južno Ameriko in druge prekomorske kraje je treba poslati 50<l.
Sestanek—
Krajevni odbor DSPB Tabor /abi člane v soboto, 13. decem-ora, ob osmih zvečer na članski sestanek v Slov. dom na Hol-nes Avenue. Na sporedu je razgovor o potovanju v Vetrinj in i pripravah za proslavo 25-let-hce vetrinjske tragedije.
Letna seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 A.DZ ima jutri, v četrtek, ob jedrnih zvečer letno sejo v šoli ;v. Vida. Po seji bo božičnica z zmenjavo daril-Rokoborba—
V	Areni na Euclid Avenue se bosta jutri zvečer ob osmih pomerila znana rokoborca The Shiek in Brazil. Na sporedu je tudi več drugih zanimivih nastopov.
Osemdeset let—
Danes je dopolnila ga. Zora Petruška s 1404 E. 52 St. 80 let. Dolgoletni naročnici k njenemu rojstnemu dnevu čestitamo in ielimo vse dobro za bodoče.
Dar Slovenski šoli—
Ob času miklavževanja so darovali Slovenski šoli pri Maliji Vnebovzeti Belokranjski dub, Štajerski klub in Slov. pristava lepe darove. Šola se za nje tem potom iskreno zahvaljuje.
K molitvi—
Članstvo PTU pri Mariji Vnebovzeti je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Williama Pavška-
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Sinoči je prišlo do demonstracij in razbijanja pred hotelom Waldorf-Astoria, kamor je prišel predsednik R. M. Nixon na večerjo National Football Foundation. Demonstranti so razobesili rdečo zastavo in demonstrirali proti vojni v Vietnamu. Policija je zastavo odstranila in kakih 60 demonstrantov prijela.
WASHINGTON, DC. — John W. Gardner, bivši zvezni tajnik za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo, je včeraj očital predsedniku Nixonti pomanjkanje vodstva v vprašanjih domače politike, posebno primernega socialnega programa.
DUNAJ, Avstr. — V Srednji Evropi je zapadel debel sneg in glavne avtomobilske ceste so na več krajih pretrgane, med drugimi cesta Dunaj-Budim\ešta.

/SkiiERi^KA Domoviiva
/vrvu */*c-/i n— i■ orvi i
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st we*k of July
Managing i’ditar: Mary Debevec NAROČNINA:
gj Združene države:
I $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meseca Z* Kanado in dežele Izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
P	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 237 Weds.~DecTl0, 1969
Kitajske zahteve do Sovjetske zveze
Kitajska komunistična vlada je v začetku oktobra sporočila Moskvi svoje načelno stališče o potrebi po pogajanjih o obmejnih sporih. V svojem poročilu skuša zajeti celo vrsto spornih točk z Moskvo. Smatra za potrebno, da jih razčleni. To je bilo v kitajskem poročilu tudi narejeno. Ker je dokument uradnega značaja in pregleden, je vreden posebne pozornosti. Spor med Peipingom in Moskvo ni namreč slučajen ali začasen, ni spor med komunisti ali med belo in rumeno raso, je političen spor, ki temelji v nasprotujočih si narodnih ciljih. Bo radi tega trajal desetletja in skozi rodove, morda bo celo povod za krvave spopade.
Kitajsko stališče najprvo poudarja, da Peiping želi “začasen sporazum”, ki naj legalizira sedanje stanje na mejah med obema sosedama. Sporazum naj bi ustvaril mir ob mejah in dal možnost, da ob sosedi umakneta svoje čete od njih. To je okvir za sedanja pogajanja v Peipingu. Trajajo že dolgo in bodo še. Ko bodo končana, bo rojen le začasen sporazum, ne pa nekaj trajnega. Kitajcem torej ne pride na misel, da bi doseženi sporazum mogel trajati večno in da lahko služi za trdno podlago za mir ob sibirski meji. Ko bo sporazum dosežen, bodo morali tisti, ki ga bodo hvalili. biti zelo previdni v izrazih hvale, da se je bodo zaleteli.
Kitajsko sporočilo ne pove tudi, kako to, da more biti gornji sporazum, ko bo dosežen, le začasne narave. Navaja namreč pet točk, ki bi morale biti merodajne pri dokončnem urejanju meje med Kitajsko in Sovjetsko zvezo.
Najvažnejša je prva točka. Ločiti je treba pravico in krivico v zgodovini rusko-kitajskih stikov in priznati, da so pogodbe, ki jih je vsilila carska Rusija Kitajski v drugi polovici 19. Voleja in v začetku 20., in ki se nanašajo na sedanjo kitajsko-rusko mejo, krivične. Napačno je tudi rusko stališče, da ozemlje v obsegu poldrugega milijona kvadratnih kilometrov, ki so ga ruski carji ugrabili Kitajcem, ni bilo nikoli kitajsko. Pobija tudi rusko stališče, da “so kitajski cesarji'prav tako kot ruski carji zakrivili agresivna dejanja drug proti drugemu” in da torej ne more biti govora o agresiji v katerikoli smeri. Vse to se je godilo, tako trdi kitajsko stališče, v dobi, ko oblast ni bila v rokah ne ruskega ne kitajskega ljudstva.
Druga točka obsega le izvajanje posledic iz prve. Pravi: Sedanje pogodbe o meji je treba sprejeti le kot podlago za celovito ureditev kitajsko- sovjetskega obmejnega vprašanja v svrho določitve prave meje med obema državama. Kitajska ne zahteva, da se ji vrne vse ozemlje, anektirano po Rusiji s pogodbami iz prejšnjih časov.
Tretja točka predlaga, naj se tista stran, ki je zasedla ozemlje druge strani, v načelu umakne z zasedenega ozemlja. Seveda je treba preje določiti meje zasedenega ozemlja. Sledijo naj pogajanja, kaj naj komu pripade; pri tem pa morajo biti vpoštevane želje in interesi lokalnega prebivalstva. Pri tem mora Sovjetska zveza tudi izprazniti tista obmejna ozemlja, ki jih je carska Rusija zasedla kar na svojo roko brez sporazuma s Kitajsko.
V	četrti točki predlaga Kitajska, da je treba revidirati tudi vse druge točke iz dosedanjih pogodb med obema sosedama, ki se ne tičejo naravnost razmejitve. V njih se namreč nahaja dosti privilegijev za Sovjetsko zvezo, ki jih sedanji kitajski režim ne more več priznati.
V	peti točki postavlja kitajska stran zahtevo, da bodi sedanja začasna razmejitev podlaga za mir na obeh straneh. Treba se je izogibati vsem upravnim trenjem, vsem o-boroženim spopadom, treba je umakniti čete od meje, posebno pa s spornih ozemelj.
Kitajsko stališče predlaga torej res temeljito revizijo meje med obema sosedama. Meja je kar posejana s spornimi točkami. Lahko hi jo delili v grobem v dva dela, v del vzhodno od 'Zunanje Mongolije in v deLzahodno od nje. Prevladuje vtis, da je največ trenj v vzhodnem delu. Tak vtis so pustili v nas dogodki na rekah Usuri in Amur. To ne drži, tam so spori nastali radi tega, ker sta reki tekom časa menjali smeri in širino svojih strug. Tako se je že davno vnelo nrerekanje, kam naj padejo novi otoki, ki jih vodni tok ustvarja in spreminja.
Nevarnejši so spori v zahodnem delu, kjer teče v glavnem meja med kitajsko provinco Sinkjang in rusko federalno edinico Kazakstan. Zemljepisno-prometno je Sinkjang važnejši od Kazakstana. Sinkjang je namreč kljub temu, da je večinoma puščava, vendarle največje križišče karavanskih poti v Srednji Aziji. Ta pota je uporabljal že pred stoletji znani potnik Marco Polo, rabi jih pa še danes vsakdo, kdor hoče v tej smeri potovati od zahoda na vzhod, s severa na jug in obratno. Zato so Rusi stalno poskušali zasesti Sinkjang. Za kratka obdobja se jim je to posrečilo. Kitajci to dobro vedo, zato se tako krčevito držijo Sinkjanga. Ker ne zaupajo domačim plemenom, nasilno naseljujejo tam kitajske kmete in pastirje. To strašno jezi Sovjetsko zve7o, od tod tako napeto stanje na meji med
Kazakstanom in Sinkjangom, s tem pa tudi med Moskvo in Peipingom.
Tako sredi Azije ne vlada mir, pa tudi ne bo, dokler se bodo tam trli tako različni interesi med Kitajsko in Sovjetsko zvezo.
S tega stališča tudi ni mogoče pričakovati, da bi se obe sosedi res kmalu sporazumeli o skupni meji v Sibiriji in srednji Aziji.
BESEDA IZ NARODA 1
Letna seja in božičnica Društva sv. Vida št. 25 KSKJ
CLEVELAND, O. — Članom in članicam našega društva tem potom sporočam, da bo v nedeljo, 14. decembra, letna seja in po seji pa bo božičnica za člane in članice mladinskega oddelka našega društva.
Vse člane in članice v imenu odbora prav prijazno vabim, da pridete vsaj na letno sejo, ko med letom v tako malenkostnem številu prihajate k rednim mesečnim sejam. S sejo bomo pričeli točno ob 1.30 (pol dveh) popoldne. Upam, da boste vsi vpo-števali to vabilo in se udeležili letne seje v velikem številu. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, ki jih moremo rešiti le na letni seji in najvažnejše pa so volitve odbora za prihodnje poslovno leto, zato pričakujem, da se boste udeležili te seje vsi, ki vam le čas in zdravje dopuščata. Po seji pa pridejo na vrsto vsakoletne “nedokončane zadeve” s klobasami in ruj.no kapljico od vinske trte!
Kot sem že prej omenil, bomo s sejo pričeli točno ob pol dveh popoldne, da bomo pravočasno zgotovili, kajti po seji, ko bomo gotovi tudi z “nedokončanimi zadevami”, bo prišel Santa, ki bo obdaril vse navzoče člane mladinskega oddelka. Santa nam je povedal, da bo prišel v dvorano ob 3.30 (pol štiribj. s
Starše, ki imate svoje otroke v našem društvu, opozarjam, da pripeljete svoje otroke ob napovedanem času v dvorano. Prosim vas, da pridete ob času, kajti Santa ne bo čakal, ko bo gotov z obdarovanjem navzočih, bo takoj odšel naprej ...
Seja bo točno ob pol dveh in božičnica ob pol štirih in sicer v naši zborovalni dvorani v šoli Sv. Vida (kjer imamo svoje redne mesečne seje).
V upanju in pričakovanju, da se boste udeležili te seje in božičnice, vas vse bratsko pozdravljam in kličem — na svidenje v nedeljo, 14. decembra, pri seji.
Frank A. Turek, preds. -----o------
Praznična voščila misijonarja p. Poderžaja iz Indije
KALKUTA, Ind. — K bližajočim se praznikom veščim vsem misijonskim prijateljem in so-trudnikom bengalskega misijona vse obilje božične toplote in miline, kolikor je to mogoče v današnjih razmerah.
Pri nas je Božič državni praznik. Obhajali ga bomo v cerkvah in zunaj njih. Moji sedanji žup-Ijani cerkve sv. Janeza Evangelista nameravajo letos prvič postaviti jaslice javno pred cerkvijo. Cesta pred njo je ena glavnih prometnih žil velemesta Kalkute. — Pridružite se nam, da ponesemo blagovest miru in pravega srčnega veselja v to, sedaj tako preizkušano in govorim izrecno Bengaliji — po neštetih ho-
••iiiiiwuiiiiTiiirninnimwr
oči uprte na Deteta v jaslicah.
Najlepše pozdrave vsem našim misijonskim prijateljem. S ponovnimi prisrčnimi voščili za vesel Božič in srečno, blagoslova polno novo leto ostanem Vam vsem v presvetem Srcu hvaležni misij onar-rojak
p. Stanko Poderžaj, D.J. St. John’s Church 308 Aeharya P. C. Rd. CALCUTTA 9 West Bengal — INDIA
red kot tretjerednik in je služil v različnih samostanih, začel je svoje redovno življenje na Viču, kjer se je tudi oglasil, ko je bil doma. Najbolj pa se je spominjal Svete gore. Bila je nevarnost, da Sveta Gora ne bo več vstala iz razvalin. Pa je Bog poslal na Sveto goro spretnega
vee cerkvenega pevskega zbora, kar je ostal do svoje smrti. Zvonil je zelo točno. Trikrat na dan angelsko pozdravljenje:	ob še-
stih zjutraj, opoldne in ob šestih zvečer. Pa je vedno molil zraven, ko je zvonil. Vsakikrat je trikrat prenehal za tako dolgo, da je zmolil Zdravo Marijo.
zidarja in navdušenega delavcajTo je bilo tako točno vsak dan
frančiškana p. Janeza Kapistra-na Ferlina, ki je bil zelo znan ameriškim Slovencem pod imenom Father Johna, navdušenega čebelarja, ki je začel zidati tudi v Lemontu. Dodelili so mu brata
tudi ob najslabšem vremenu. Zadnja leta je šlo težko, pa je zdržal točno. Še tisti dan, ko je umrl, je še zjutraj zvonil in molil Angelsko pozdravljenje.
Pogreb je imel lep. Prišla sta
Candida dva duhovnika iz Lemonta, pa-
Iz pisma iz domovine
CLEVELAND, O. — Nič se Ti ne čudim, če vsem našim poročilom povsem me verjameš. Gledaš pač z ameriškimi očali. Pa vendar vse preveč drži izjava tov. Kardelja:	“Če tudi vsi psi
lajajo, karavana gre naprej.” Ta izjava sicer ni najnovejšega izvora, pa še danes povsem drži, le dopolnjuje jo godrnjanje mačk:	“Karavana gre naprej.”
Da bo pot čimbolj gladka in prosta, vsaj kar se Slovenije tiče, pa potrjuje dejstvo, da študira na visokih šolah na 10,000 prebivalcev 510 Srbov, 480 Makedoncev in le 208 Slovencev. Te številke dajo misliti in glasno potrjujejo, da bo Slovenija v kratkem času zaostala republika.
Nelikvidnost našega gospodarstva je vsakodnevni pojav. Krona vsemu temu pa so poslovne izgube. Od 68 zadrug, kolikor jih je v Sloveniji, so samo tri z aktivno bilanco. Gorenjci se hvalijo z nekaj sto milijoni primanjkljaja, na Dolenjskem ima Kmetijska zadruga Grosuplje primanjkljaja nad dve milijardi. Radovljiška zadruga išče solidnega partnerja pri “Živilskem kombinatu Kranj, ki pa poravnavo dolgov iz prejšnjih let odločno odklanja. Sicer pa tudi pri njem položaj ni bogvekaj rožnat. Živinorejski obrati Hrastje, Laboviče in Jezersko s 600 molznicami in okrog 300 mlade živine in 2,000 prašiči, izkazujejo preko pol miliarde izgube, še več pa jo ima poljedelska proizvodnja, vključno semenarna. Zadruga Grosuplje je živinorejo do polovice opustila in hleve preuredila v — motel. Aktivne so zaenkrat samo Oljarnica, Mlekarna in Klavnica.
V industriji je splošen pojav nelikvidnost, v kmetijstvu pa se poleg nelikvidnosti kopičijo še poslovne izgube. Toda pomni: to ni važno, važno je:	“Karavana
gre naprej!”
Letina je bila dobra. So pa težave s piodajo pridelkov, ker so cene tako nizke, da ne krijejo proizvajalnih stroškov.
Od novih zakonov, ki jih napovedujejo, vključno “gozdarskega”, radi katerega je bilo porabljenega toliko črnila, ne pričakujemo veliko.
J. O.
Oastdiri Grmek umrl pri Sv. Juriju v Chicagu
CHICAGO, 111. — Da, umrl je in pokopali smo ga v torek, 18. matijah z ropi in umori okrvav-1 novembra 1969. Dočakal je 74 Ijeno deželo. Da se v deželo na- let svoje starosti. Rojen je bil seli mir, je drugi dan našega ad- 25. aprila 1895 v Kobljeglavi 41, venta, 2. decembra t. L, bengal- p. Štanijel, Slovensko Primorje, ski ministrski predsednik obe- Meseca julija 1966 je bil doma in nem s 50,000 somišljeniki začel je še vse peš prehodil celo Slo-tridnevni post. Nekakšen politi- vensko Primorje. Tudi na Sveto čen Janez Krstnik v indijski goro je šel peš, poklonit se Pri-nuščavi, ki oznanja pokoro, žal,'morski Gospe. To je najbolj z brez zveličavne pokore, kot pri- veseljem pripovedoval, da je vi-
samostanskega
Grmeka. Na Sveto goro sta pri-'ter Blaž Chemažar, komisar, in
p. Danilo Sedlar in somaševala
šla na predvečer praznika v. Jožefa, torej 18. marca 1921. Ko sta dospela, nista vedela, kje bosta spala, ker še niti ena soba ni bila končana. Še isti večer sta zbila neko steno, da ni na nju preveč pihalo in počivala sta na izposojenih posteljah.
Istega leta so obhajali na Sveti gori svetogorski praznik Kro-narice, ki ga je hotel p. John slo-
sta s p. župnikom Jeronimom Sellakom, navzoči so bili tudi pri maši p. Odilo in p. Tadej ter brata Fr. Antonin in Fr. Robert. Farani so se v obilnem, hvaležnem spominu od njega poslovili. Tudi šolski otroci so bili pri sv. maši in so prejeli za pokojnega sv. obhajilo. Pri maši je pel celoten pevski zbor Sv. Jurija in
miru, Candid. In hvala za vse, kar si storil za Sv. Jurija!
P. Odilo Hajnšek, OFM.
vesno praznovati. Napovedala se mu zaPel dve slovenski zalostm-
je procesija iz Kanala. Treba je‘ki v slovo- Doma v KoblR Slavi bilo pripraviti oltar na prostem,'zaPuača še brata Franceta m ne-ker je kapelica premajhna. Pa-!čakaFranceta- FokoPal Sa Je ter John pošlje brata CandidaL’lovenski Pogrebnik Kompare na razvaline, da malo poravna na Pokopališču St. Mary s. -prostor in da pripravo za oltar. Requiescat in pace! Počivaj v To je bilo v soboto, 4. junija 1921. Oltar naj bi bil približno tam, kjer je stal v baziliki glavni oltar. Kmalu, ko je brat Candid odvalil par kamnov, je zadel na nekaj belega. Takoj mu je prišlo na misel: Kaj, ko bi bil to ostanek velikega oltarja? Že jc-hotel sporočiti veselo najdbo Bridgeville, Pa. — Predragi! p. Johnu, pa se je na pol pota Bodite najprej najlepše pozdrav-vrnil nazaj, da se je popolnoma Jjeni. Tukaj Vam pošiljam eno-prepričal. Začel je kar z rokometno naročnino in prilagam $2 odstranjevati kamenje in pesek za tiskovni sklad. Lepo se Vam in staro malto, da ne bi s kakim j zahvalim za prijazno obvestilo orodjem pokvaril dragocenega in za redno pošiljanje lista. Sem marmorja. Kmalu se je pod be- ga vedno vesela.
lim marmorjem pokazal rdeči, ki je bil podstavek velikega stebra na desni strani tabernaklja. Ko je bil brat Candid docela prepričan, da je odkril veliki oltar, je ves navdušen stekel preko razvalin, da je novico ves zasopel povedal samostanskemu predstojniku. Sprva kar ni mogel verjeti. Ni si mogel predstavljati, da bi v takem razdejanju moglo ostati še kaj celega in uporabnega. Takoj je šel pater John, da se je na lastne oči prepričal. Začela sta z bratom oba odkopavati in kmalu sta se prepričala, da je oltarna miza popolnoma cela in uporabna. In pater je določil in sklenil: Jutri bo maša na tem starem oltarju. In tako je bilo. Odkrili so pozno v noč celi oltar, delali so do 11, ure ponoči. In drugi dan je prišlo nad 2000 romarjev na Sveto goro.
Tako je brat Candid začel pomagati na Sveti gori. Toda že leta 1921 je prišel brat Candid Grmek v naš komisariat v Ameriki. Delal je tiskarni v Chicagu, dokler je bila tiskarna naša in še potem, ko je tiskarno kupil g. Jerič. Brat Candid je bil eno leto tudi pri Poljakih v Pulaski, kjer je delal noviciat in kjer je naredil neslovesne obljube, ki so ga držale tri leta. Ko so mu tista tri leta potekla, je bil prost in^je lahko naredil po svoje brez vsakega vprašanja. In on je premislil in ni naredil slovesnih obljub. Tako je bil prost. In rav- l no takrat so potrebovali v So. Chicagu mežnarja. Prišel je torej k Rev. Benvenutu, ki je bil takrat župnik v So. Chicagu. To je bilo menda leta 1925. In od takrat do svoje smrti je bil mež-
Voščim Vam blagoslovljene praznike in veliko napredka v novem letu. Zbogom!
Matilda Knez
*
Stuttgart, Nemčija. — Spošto vano uredništvo! Prejel sem Vaš cenjeni list, kateri mi je zelo všeč. Zato sem se odločil, da se nanj naročim in sem Vam naročnino tudi že poslal. Upam, da jo boste kmalu prejeli.
Prav lepo pozdrav vsem slovenskim rojakom!
Stanislav Pirc
*
Punto Fijo, Venezuela. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino na Ameriško Domovino. Mi zelo radi čitamo Vaš slovenski časopis, samo k nam pride s precejšnjo zamudo.
Vas najlepše pozdravljamo in obenem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem Slovencem po širnem svetu.
Lois Oražem
*
Geneva, O. — Pozdravljeni vsi v uradu Ameriške Domovine! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino in prilagam štiri dolarje za tiskovni sklad z željo, da bi Ameriška Domovina še dolgo obstojala in napredovala.
Želimo Vam vsem prijeten in vesel Božič in uspešno novo leto 1970.
Družina Frank Pustotnik
<*
Stickney, 111. — Spoštovani! Zcpet je prišel čas, ko je treba obnoviti naročnino, katero Vam priloženo pošiljam.
Zahvaljujem se Vam za redno
nar pri Sv. Juriju. Nekaj let je pošiljanje Ameriške Domovine
pravo na prihod Odrešenika. To bomo z molitvami, dobrimi deli in žrtvami opravili mi, ki so nam
del Svetogorsko Kraljico.
Pokojni je vstopil, ko je bil kakih 25 let star, v frančiškanski
še ostal v tiskarni pri Mr. Jeriču in je hodil vsak dan, oz. se vozil k Sv. ?tefanu v tiskarno, kjer je veliko pisal in dobro pisal o So. Chicagu. Bilo je takrat pri Sv. Juriju še vse slovensko. Kmalu je pa službo v tiskarni pustil in se posvetil mežnariji. S celim srcem in z vso dušo je delal pri cerkvi in ko so dobili še šolo, je delal tudi v šoli. Imel je vse v največjem redu. Potem je popnagal kot tajnik pri društvu KSKJ. Postal je takoj pe-
in Vam sporočam, da sem z listom kar zadovoljen.
Lep pozdrav ter mnogo novih naročnikov v letu 1970 Vam želi Vaš naročnik
Tone Guštin
*
Hamilton, Ont. — Spoštovano uredništvo! Ker nam spet kmalu poteče naročnina za Ameriško Domovino, Vam prilagam ček za eno leto.
Z Vašim listom smo zadovoljni, ker nam prinaša novice iz
vseh krajev sveta in tudi lepe romane iz naše stare domovine.
Prejemamo pa list zelo neredno, tako da nikoli ne prejmemo številk po vrsti, oziroma po datumu kot list izhaja. Vemo pa, da to ni Vaša krivda, zato se potolažimo.
Lepo pozdravljamo vse osobje Ameriške Domovine in vse Slovence, ki list prejemajo.
Ernest in Sidonija Zrim
*
Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Prav lepo se zahvaljujem za Vaše prijazno obvestilo in Vam priloženo pošiljam denarno nakaznico v znesku $16 za enoletno naročnino. Z listom smo kar zadovoljni. Prejmite prav lepe pozdrave!
Frank Tisev
*
Toronto, Ont. — Spoštovani! Tukaj pošiljam ček za enoletno naročnino v naprej. Z listom sem zelo zadovoljna, posebno rada ga berem še zato, ker ne razumem angleško.
Vsem bralcem in bralkam želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1970.
Vse najlepše pozdravljam!
Angela Platnar
m
Harrisburg, Pa. — Spoštovano urednštvo! Prejela sem Vaše cenjeno opozorilo, da mi bo skoraj potekla naročnina za Ameriško Domovino. Zato Vam prih -'.eno pošiljam denarno ‘nakazm co za nadaljnje leto.
Zelo všeč mi je naš slovenski list in zelo rada ga čitam. V njem je res veliko lepega in zanimivega. Hvala lepa za ves Vaš trud! Obenem Vam želim blagoslovljene božične praznike ter uspešno novo leto 1970.
Končno Vas vse prav lepo pozdravljam!
Mary Matkovič
Phoenix, Ariz. — Spoštovani g. urednik! Priloženo Vam pošiljam naročnino za nadaljnegn pol leta.
Prav lepo se Vam zahvaljujem za dobro postrežbo, saj prejemam časopis zelo redno. Vedno ga z veseljem preberem. Ze-, lo me zanimajo svetovni in domači dogodki. Listu želim mnogo uspeha v bodoče.
Obenem voščim Vam in vsem naročnikom vesele božične praznike in obilo dobrega zdravja in zadovoljstva v letu 1970. Vse najlepše pozdravljam!
Mrs. John Glavač
*
Toronto," Ont. — Spoštovano uredništvo! Hvala lepa Vam za obvestilo, da mi bo v bližnjih dneh potekla naročnina. Tu Vam prilagam denarno nakaznico za pošiljanje lista še v naprej in $2 za v tiskovni sklad. Z listom sem kar zadovoljna in hvala Vam za pošiljanje.
Vse v uredništvu prav lep0 pozdravljam!
Karolina Rak
Toronto, Ont. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za obnovo enoletne naročnine. Z listom smo zadovoljni in nimam kaj pripomniti-
Z naj lepšimi pozdravi!
Družina Intihar
------o------
Priznanje slovenskima geografoma
Muenchensko geografsko društvo je 20. nov. slavilo stoletnic0 svojega obstanka. Ob tej priložnosti je sprejelo v svoje vrste tudi nekaj znanih evropskih ge' ografov, med njimi Slovenca univ. prof. dr. Svetozarja Ilešiča za častnega in prof. dr. Vladimirja Klemenčiča za dopisnega uda.
Slovenska geografa sta prejela to visoko odlikovanje za sodelovanje pri utrjevanju in razvijanju koncepta tako imenovane socialne geografije, za sodelovanje z muenchenskimi f?e°” grafi in za zasluge pri razvijanj'1 socialne geografije v Sloveniji-
KRIŽ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA
Spisal: Ivan Cankar
.4.0.0 * # £ *« IS *>	S	* * * «
* . *■	+ * * * 0 -09
misliš, da ti vzama žup-
* svetnika?”
anca je vprašala le tako; na 6111 je vedela sama, da ga ^e, zakaj Mate je bil velik
jetnik.
da bi ga ne vzel? Poz-župnika, pameten človek
^a:
vidi
se mu že na očeh, na
fu- Le čudno se mi zdi, da flisem prej domislil, da sem . “botavljal tako dolgo. Bilo bi 2(Lj vse drugače, bil bi že vedi kje, daleč v svetu!”
Sedel
je poleg Hance in je
*‘S(iil obraz v dlani, oči so str-v globel, v odprto rako.
lele
'4
ll
f1
! ° je tisti dan, Hanca, zdaj °^oči vse! In vendar me je ,'°r° strah... Ali se spominjaš, 0 sena te srečal takrat v glo-^ ln kako sem te ustavil, ko ' te komaj poznal. Kakor sem jokal in mislil sem, le konec. Ti pa si šla z mano ,^e je bilo dobro ..
‘Zdaj bo vse dobro, Mate!” ” /0rej na pot!”
,aVzdihnil je — težka je bila ln strma in zaupanja ni bilo tSrcu> ne tiste trdne vere, ki se z lahkimi koraki v hrib Prav ne vidi cilja nikjer-I ^°brc je, Hanca, da si šla z L5110; kadar si ti pri meni, mi ^tjetno in mislim, da je že I ^ tista prihodnjost... tista e| 0(lnjost. Hanca, ko bova ži-a veselo za gorami. In kadar Pomislim nate in nisem p kosten. Zbogom, Hanca!” ^ala sta si roko, narahlo, ^ 1 so se komaj doteknili pr-nista si pogledala v oči. i. °til se je v hrib, Hanca se pacala v globel.
{L1” in plašen je bil njegov s^’.^0 se je poslavljal in Hanci . se je zgenilo v prsih; bila Zai°st, sočutju podobna, ali ni bilo v njenem srcu.
' 0si- kakor ob tistem večeru,
)0 je srečal v globeli in jo je
k(
tstavn ------- '°	- ' '
In ’i- Poznala ga je po imenu
obrazu, kakor ga je poz-
^ Vsa' globel, toda prej se ni
|5 a Nikoli, če je šel mimo,
jj3v ^n^visok, roke na nrotu, upognjeno. Tedaj pa se i0-l nanjo z velikimi očmi in ^ Prijel za rame z obema ro-a- Pogledala mu je v obraz M ? njeno srce je strepetalo „ °cutja in vdanosti.
•.pPh, Mate?”
^di z mano, Hanca! Moraš
^ ga je in je šla z njim, )ila r je vodila pot- Jesen je ^ Meglena in tiha, neprijazne S° Se Pazile iz globeli vi-®ive v brib, vračale so se od
§loh ne^a blatnih klancih i el in so jo napolnile vso 'ejj a- Šla sta roko v roki, ^ 8l°beli, vedno dalje, dok-Vju ^ prišla do tolmuna pod :	' Nočilo se je že, globoko
ila 2ala voda, tiha in črna je
Oj ei’ Hanca, to je bil nocoj Cl J. zakaj, ti ne veš, kako >»i težko
in žalostno na ^el bi kam, daleč stran — %1 h 0stanem tukaj, ne bi i5jj drugače, kakor tam spo-je tiho, na dnu, nihče
C-?
'ti ;
In
ne motil... Dobro je, ■.i^dj’ ^a Sem te srečal; tako se Nu’ ^ab°r da sem te ugledal Nil'N noc°j- Kod si bodila
p
VN]^arn le) Mate, pa ^em te ,v obraz šele nocoj.”
Nj 0 je to čudno, Hanca! ,%0 ^a> solnce se sveti nad
sen, ? nisem §a videl Prei’ Ni p .v<ab°r skozi noč. In ko N Sojri!s^a naproti, se je zasve-nad hribom. Zdaj vi-” ia j9111 Sre moja pot; strma k ►s-N'1’ tja gre do sonca, ki
“^acl brib,
sladkost, ki jo je občutil Zveli čar, ko je zadel križ na svojo ramo. Njen glas je bil vdan in poln ljubezni.
“Če si težko nosil, zakaj nisi naložil križa na mojo ramo?”
In ob samem sladkem čutu, ob nezavedni, vdani misli, so se stisnile njene šibke, ozke rame ih se je sključil hrbet. On je ni videl, tudi ni razumel njenih besed njegove svetle oči so gledale proti soncu, ki je rdelo nad hribom. Ali zdelo se je, ko je cprl v tistem trenotku roko ob njeno ramo, da se je naslonil z vsem telesom in z vso močjo, tako da ji je potisnil čelo k tlom. Za njima se je spenjala v hrib velika senca in na senci je bila njegova roka silna in težka ...
Žalost kakor ob tistem večeru je bila v njenem srcu, ko se je vračala v globel, molčečo v mraku. Pot se je spuščala strmo navzdol, toda Hanca je stopala počasi, kakor da bi hodila navkreber, z nerodnim bremenom na hrbtu. Gledala je v dolino in strah jo je bilo vasi, ki še je 3klepala rebri, velika, brezob-ična, črna žival, topo strmeča / nerazumljivi grozi. ..
Postala je in se je ozrla v hrib. Stopal je počasi navkreber, po blatnih ‘spolzkih ovinkih, zavoj 3od pazduho, globoko sključen. Ves hrib je bil že v senci, na oni strani pa se je svetilo žarko •deče sonce, čez pol neba je bila azlita večerna luč. Stala je in je gledala, zmerom bolj so se iirile njene oči v čudu in strahu. Zdelo se ji je, da hiti zmerom jolj, da je bil stopil s poti v hran in da pleza zelo urno po spolzki bližnjici in da se opira tudi z roko. Če bi zdajle vzdignil desnico, bi jo že pomočil v večerno zarjo. Vzdignil je desnico in prsti so bili kakor žarki, z enim samim korakom se je vzpel na hrib. Tedaj je vztrepetala Hanca.
Zakaj velik temen križ je stal ra gori. Razprostrl je bil Mate roke in za njim je rdela večerna zarja, pred njim je ležala globel / samotnem mraku. Velik temen križ se je bil vzdignil nad vasjo, križ nad odprtim grobom. Zazibal se je, polagoma se je oogrezal in je utonil v svetlobi, ki je bila razlita čez pol neba.
Romanje slovenskih protikomunističnih borcev v Evropo ob 25-letnici vetrinjske tragedije
RIM, It. — Ob priliki svojega lanskega obiska v ZDA in Kanadi sem se razgovarjal z nekaterimi bivšimi bojevniki in potovalnimi urad, kot sta ‘World Travel’ v Torontu, čigar lastnik je dr. Peter Urbanc, in ‘Express Travel’ v Clevelandu, lastnik g. Jože Suhadolnik, o skupnem romanju p r o t i k o munističnih borcev v Vetrinj in drugam v Evropi za 25-letnico vetrinjske tragedije.
Neprijetno me je presenetilo, ko sem ugotovil, da sta potovalna urada pripravila vsak svoj čisto različen program.
Ali ni mogoče začrtati enotnega programa? Ali nihče ne pomisli tudi na Argentino? Pokroviteljstvo koordinacijskega od-aora bi lahko prevzel V. Rupnik, dočim bi njegov brat Evgen, u ima potovalni urad v Buenos Airesu, mislil na tehnično izvedbo romanja iz Argentine. Obe zvezi bojevnikov naj bi imenovali svoje predstavnike v ta odbor, katerega naloga naj bi bila sestava enotnega programa: obenem naj bi bila to prilika, ki bi spet povezala vse bojevnike enoten nastop pri romanju v Evropo.
Kakšen PROGRAM si zamišljam. (Datum je relativen.)
15.	junij — Prihod v Rim.
16.	junij — Ogled mesta, bazilik in muzejev z avtobusi in vodiči.
17.	junij — Sprejem pri sv. očetu. Popoldne izlet v “Castelli Romani” z večerjo v karakterističnem lokalu v Frascati.
18.	junij — Dopoldne z avtobusi v Monte Cassino, poklon in polaganje venca v spomin padlim junakom poljske An-dersonove armade, ki so dali življenje v zadnji vojni. Kratek obisk taborišč v Capu-i in Aversi, ogled Neaplja in Pompejev. Zaželjen tudi obisk v Salernu.
19.	junij — Odhod iz Rima skozi zeleno Umbrijo v Ascoli Pičeno, obisk begunskih taborišč Servigliano in Fermo. Odtod čez Ancono, Falconaro, Seni-gallio in Riccione, z obiskom
bivših taborišč. Prenočitev v Senigalliji ali Riccione.
20.	junij — Odhod preko Padove, Mestre (Benetke) do Trsta. Večerja v karakteristični slovenski restavraciji na Krasu pri Trstu.
21.	junij — Odhod mimo Dober-dobskega jezera z obiskom in kosilom v Gorici. Po kosilu odhod na Sv. Višarje.
22.	junij — Sv. Višarje. Pozno popoldne v Celovec.
23.	junij — Obisk taboriščv Spittal an der Drau in Lienz.
24.	junij — Prosto. Poljubne ekskurzije v domovino ali nemška koncentracijska taborišča.
25.	junij — Maša zadušnica za padle žrtve v Vetrinjski cerkvi.
To romanje pripadnikov S.D. in četnikov v Evropo in Vetrinj e — kraj, od koder je bilo leta 1945 v mesecu maju in juniju po Angležih izročenih 12,000 sobojevnikov v takrat še stalini-
stično Jugoslavijo — naj bi potekalo v krščanski etiki vsakega bojevnika.
i
Namen romanja v Evropo mora biti konstruktiven za narod v svetu, kot tudi za onega v domovini. Ne sme biti demonstrativen in izzivalen, ki bi tako le povzročil okrepitev ekstremističnih sil v domovini, temveč ponovno opozorilo odgovornim v Sloveniji, da je vprašanje narodne sprave še vedno odprto. Odgovor bo mogoč le tedaj, ko bo rešeno tudi vprašanje likvidacije preko 11,000 pripadnikov slov. domobranstva in četništva več kot mesec dni po končani vojni, brez vsakega procesa in sodbe.
Naj se slovenski mladi komunisti in drugi starejši naprednejši zavedo, da je težka in odgovorna dediščina, ki jo prejemajo iz rok slovenskih stalinistov, kateri so direktno odgovorni za ta množični pokol, dejanja, ki ga celo nekateri izmed njih že obsojajo.
Tako je bivši major OZNE, kasnejše UDBE Zdenko Roter
v “Teoriji in praksi” turo.
zapisal (1953):
“... da je pobijanje in množično uničevanje ljudi v imenu ideološkega fanatizma najgnus-nejše hudodelstvo, ki si ga je mogoče zamisliti.
Tehnično izvedbo romanja po Evropi bi lahko omogočal tudi potovalni urad “Catintour” v Rimu, ki ga vodi dr. Štefan Falež.
Gornji program naj bi bil le osnutek bolj izčrpnega programa, ki bi ga izdelali sporazum no s pripravljalnim odborom za romanje.
Topla hvala uredništvom slovenskih časopisov v svetu za pozornost, ki jo boste izkazali s priobčitvijo tega članka. Nekdanjim sobojevnikom in prijateljem pa pošiljam lepe pozdrave iz večnega mesta Rima.
Vinko A. Levstik
om.
Nj	težko pri srcu,
NSi Povedal?”
tisti
Dolg je bil večer; nepremično je stala zarja na nebu in sence so tonile v njej- Hanca je čakala in že je kljuvala bojazen v njenem srcu.
Stopila je v izbo; oče ja sedel ob oknu na nizkem stoku in je šival; raztrgani in zakrpani čevlji so ležali naokoli. Oprl je roko ob koleno in se je ozrl proti durim.
“Kod si hodila?”
“Spremila sem Mateja v hrib.” “Lep par. Kam se je napotil lump?”
“Na faro k župniku.”
“Hanca, varuj se!”
Ko je sedel sključen na stolen, je bil oče ves zgrbljen in star. Obraz mu je bil gladko obrit in siv, ob ustnicah je bilo zarezano dvoje dolgih, ohlapno visečih gub, kakor jih imajo samo cerkovniki.
“Zakaj si govorila z njim?” Hanca ni vedela odgovora. Zdelo se ji je čudno in nerazumljivo, da bi ne govorila z njim. Kakor da bi zapovedal oče: Zatisni oči in ne odprl jih več; lezi in ne vstani več!
“Mate je lump. Saj ga vidiš— raztrgan in beraški! Še zdaj mi je dolžan, ko sem mu zakrpal tiste škrpete. Najbrž že niso za nobeno rabo več, pa jih ne prinese- No, jaz tudi ne boni letal za njim .. . Glej, iz tega fanta ne bo nikoli nič! V šoli je bil, pa se je izpridil in so ga spodili, tisto naj večjo zdaj pa ni za nobeno delo. Ne
gospod, ne kmet, nič ne! Pusti ga na miru, lepo ti povem, drugače se te Bog usmili! Nisem zmerom dober človek, Hanca!”
(Dalje prihodnjič)
LEPO BOŽIČNO DARILO 1970 ZENITH TV
new low silhouette
The BROOKSIDE • A2008 Excitirg new 19" viewable diagonal TV features 81» elegant wood grained rectangular styled cabinet in grained Kashmir Walnut color and White color, or Marlin Beige color and White color. VHF/UHF Spotlite Dials. 20.000 volts of « i . » « [ * ( » .. Cture power. 4" front mounted E'7 speaker. Dipole antenna.
*158*
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances 18013-15 Waterloe Rd._IV 1-6072
Poslušajte naše radio oglase na VVXEN-FM __vsak dan cd 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop.
Odprto vse do Božiča vsak dan do 9. zvečer razen nedelje!
°b +: ^adkost je čutila Han
PRVI SVOJEGA RODU ■ avstralskega prebivalstva
Tom Briggs je prvi prometni stražnik iz rodu prvotnega - avstralskih črncev — v Sidney ju.
Kenijske poslanske volitve dajejo deželi videz nove politike
NAIROBI, Ken. — Večina a-friških držav je prišla do svoje neodvisnosti pred povprečno 10 leti. Ima torej že nekaj skušenj s politično demokracijo, ni pa z njimi zmeraj zadovoljna. To se je pokazalo letos pri parlamentarnih volitvah v par afriških republikah. Značilne so bile v tem pogledu parlamentarne volitve v Gani in sedaj v Keniji. V Gani so volitve potekale kolikor toliko mirno, toda volivci so odpovedali zvestobo dosedanjim poslancem, so večinoma izbrali nove obraze. Kvaliteta ganskega parlamenta pa radi tega ni trpela, novi poslanci so povprečno bolj dozoreli politiki, kot so bili njihovi predniki.
Nekaj podobnega se je dogodilo sedaj tudi v Keniji, akorav-no so bile tam razmere zelo zapletene. Umor znanega kenijskega političnega voditelja Mboye je namreč pokvaril predsedniku Keniatti vse politične račune, moral je voditi politiko od danes do jutri in se parkrat zatekati tudi k policijski prisili. Vendar so volitve potekale mirno, seveda ne tako mirno kot v Evropi ali Ameriki. Ker opozicijska stranka Kenijska ljudska unija ni nastopila pri volitvah, je brez težav zmagala Keniatto-va Kenijska narodna unija, ki ima svojo zaslombo v naj večjem plemenu Kukuyu. Zmagale pa niso kombinacije političnih voditeljev, kajti volivci so se tudi tu odločili za nove obraze. Zato je pri volitvah propadlo 5 ministrov. Od 119 dosedanjih poslancev jih je zmagalo le 34.
Drugo naj večje pleme Luo se zbira v Kenijski ljudski stranki, tam je pa pleme izbralo samo nove obraze, ker so bili dosedanji preveč povezani s Keniat-tinim režimom. Tako je prišlo v parlament veliko mladih izobraženih politikov. Keniatta bo imel z njimi težave, kajti ne bo mu lahko dobiti primerne ljudi za vlado. Dalje obstoji nevarnost, da se bo njegova stranka začela cepiti, ker Keniatta ne bo mogel naenkrat zadovoljiti vseh mladih apetitov.
Politični opazovalci so pri tem zadovoljni z volivnim rezultatom. Dokazuje, da je tudi v A-friki mogoče da sistem svobodne demokracije zori hitreje, kot so previdni preroki napovedovali pred 10 leti.
Nizozemci sami so zelo širokogrudni, se prav nič ne škandali-zirajo nad mešanimi zakoni, ki se hitro množijo. Kar je sposobnih Indonezijcev, hitro napredujejo, nekateri so celo v aktivni politiki in so bili izvoljeni za župane. Bivši župan v Djakarti je sedaj na visokem položaju v mestni službi v Haagu. Podobnih slučajev je še več. Zato prihajajo na Nizozemsko delegacije iz vseh držav, kjer se ubadajo z vprašanji imigracije in asimilacije, da študirajo ta problem na nizozemski praksi.
Kemična sredstva proti rastlinstvu nevarna tudi ljudem
V ISCaaRBflfMSl?
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Na pobudo komunističnih držav članic ZN je administracija ZN organizirala posebno strokovno komisijo, ki je obstojala iz 18 članov, med njimi treh Ameri-kancev, in je preiskovala, ali kemična sredstva, ki jih rabi Ame-lika v Vietnamu za goljenje drevja, škoduje človekovemu zdravju ali ne.
Komisija je dognala, da so ta kemična sredstva najbrže v zve-r. nekaterimi hibami pri novorojenčkih. Kratko poročilo o svojem dognanju je komisija dopolnila z obširno dokumentacijo.
Administracija ZN je razdelila poročilo z dokumentacijo vred državam članicam. Komunisti bodo gotovo poskrbeli, da nride predmet kmalu v obravnavo. Poročilo navaja med drugim, c!a je bilo v Vietnamu na površini okoli 4000 kvadratnih milj z letal razpršeno okoli 50,000 ton kemikalij za uničevanje rastlinstva.
Sedaj je treba še počakati, kaj bo na vse to rekla naša kemična ■nanost. Šele potem si bomo lahko ustvarili sodbo, koliko je 'redno gornje poročilo.
Rajše bi imela moške
Dekleti zaposleni v veliki picami se razgovarjata o novem, velikem stroju, ki so ga začeli postavljati.
“Jaz ga ne maram,” pravi Ančka.
“Zakaj?” sprašuje Minka, “saj bo vendar opravljal delo treh moških.”
‘Vem to,” odgovarja Ančka, ‘toda jaz bi rajše imela — moške!”
Žfen&ke dobijo delo
Čistilka
Iščemo žensko za čiščenje dveh uradov od 3 pop. do 6 zv. dnevno, morda tudi v soboto-Kličite 382-6235.
STAR MUFFLER CO.
5100 St. Clair Ave.
(238)
Moški dobijo delo
Nizozemska hitro asimilira indonezijske priseljence
HAAG, Niz. — Nizozemska '.ma 12 milijonov prebivalcev, je najbolj gosto naseljena ev-
IŠČEMO DELAVCE
Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni strani, nasproti Rapid Transits. Oglasite se na
13701 Triskclt Rd.
(241)
Custodian
Night watchman, salary plus overtime. Five nights. Benefits. Consider man over 50.
West Side Y.M.C A. 96L3277 Ask for Mr. Green
(240)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 4-4, zaprt porč, garaža za 2 kare na Huntmere
ropska država. Pri tem'je hitro I forgn/ ELJclid Beach okolici.
začela asimilirati okoli 300,000	agentov. 942
priseljencev iz Indonezije. Asi.j____________________________
mdacijo podpirajo sledeče oko-j	V najem
Jiščine: večina priseljencev ob-| Oddamo 4 sobe, zgoraj, za eno stoja iz protestantov in katoli- osebo ali dvojico v St. Clairski canov, verskih razlik ni; večina naselbini. Kličite po 5. uri 731-j že govori in piše nizozemski je- 9431.
zik in pada pod nizozemsko kul-	(238)
S F. S. FINŽGAR:
| POD SVOBODNIM J ■ SONCEM	I
Samo nevesele novice so pripovedovali. Tunjušev tabor ie bil prazen, požgan, kakor so ga razdejali Sloveni. Čez Dcnavo so se selili številni rodovi Antov. Od vzhoda so pritiskali Varhuni. Nekdo je celo zvedel, da je vojska Herulov dvignila kopja in da preti Slovenom.
Samo o Hunih, o Balambaku, o Tunjušu ni bilo sledu.
Iztoka je zaskrbelo-
“Da se selijo Anti čez Donavo?
Bratje, ali ni to izdajstvo?’’
“Izdajstvo,” je zamrmrala četa in se začudila.
“Tunjuš je bil v Bizancu.
Prehod Antov je njegovo delo.
Če se gibljejo Heruli, jih je naščuval Upravda. Njihova zemlja je bogata in prostrana. Sami od sebe bi ne hodili na vojsko. In če ti zalotijo Slovene, so pogubljeni. Bratje, sojenice še niso doplele življenja Tunjušu. Domov moramo! Naša zemlja je v nevarnosti!”
Samo z Radovega obraza je
blisnil v tem trenutku upor. Ali njena; xepena suknja, lasamo blisnil. Hitro je upognil daj mi krvji perun) nasej vojsko po vsej zemlji!”
glavo. Četa je zaobrnila konje in pognala za Iztokom pnti severu, proti Donavi.
V lagotnem diru je jezdila konjenica, nema in zamišljena, za poveljnikom. Vseh se je polastila tiha žalost, nezadovoljnost-Praznih rok se morajo vrniti. Zaman so tratili čas, zaman bedeli ponoči. Tunjuš jezdi kdo ve kod in se smeje ter prešteva izdajalsko zlato, ki mu ga je dal Upravda. Najnesrečnejši med njimi je bil Rado. Brez misli, brez nade je topo zrl na konjevo grivo. Roka ni vodila povodcev. Konj je nesel gospodarja za tovariši, kakor bi dirjal brez njega. Ko ni mogel mladi Sloven preliti bridkosti po izgubljeni, presrčno ljubljeni v gnev in nasiti lačne duše vsaj s curki sovražne krvi, so mu omagale peruti in kakor bolehen sokol na veji je visel v sedlu. Kakor je ljubil Iztoka, pa se mu je šiloma zajedala v srce zavist.
“Da je Irena oteta! In Ljubi-nica morda ugrabljena in oskrunjena, tepena sužnja! Morana,
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
WE NEED ARCHITECT GRADUATES
Opportunities are Open for ARCHITECTS or PLANNERS
in the Phoenix office of a major architectural and planning firm. Our work includes significant architectural and planning commissions in Arizona, Massachusetts, Nevada, California, Colorado, Montana, New Mexico and Hawaii.
All personnel are afforded a wide variety of job experience in all aspects of architecture & planning. Send resume to:
(602) 264-5503
Flatow-Moore-Bryan & Fairbum, Inc.
3800 N. Central Ave. Suite 1017 Del Webb Building Phoenix, Arizona 85012
(237)
GENERAL SHOP WELDERS AND MACHINISTS
Ability to read blueprints. Exc. working cond. Many benefits. — Must have own transport. Good starting salary with overtime.
Call: 626-8040 or 543-4565
ULTRAMATIC EQUIPMENT COMPANY
848 Westgate Dr., Addison, 111.
(238)
FEMALE HELP
EVENINGS - PART-TIME STEADY To Clean Office. Must live Near Ashland-Foster area. Ph. 525-4422 11 a.m. to 3 p.m.
(238)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN-BLDG. + KITCHEN DOWNSTAIRS — 5 RM Flat upstairs.
4519 So. Harlem $50,000	484-9778
(239)
FOR SALE BY OWNER CHICKEN CARRY-OUT-NW Side. $3,000 Full Price. RO 3-1477
(238)
REAL ESTATE FOR SALE
HIGHLAND PK.
By Owner — Mid $30’s. Open Hse. 1-5 Sun. - 725- Park Ave. W-4 bdrm. liv, rm. w/frplc. sep. din. rm. kit. 2 baths, recent crptg. 28x16 pan. rec. rm. Zoned for mult. dwel. 432-0187
(237)
Mrko je pogledal po četi in se ozrl na Iztoka.
Ali tudi njegova glava ni bila veselo in ponosno zravnana. Spremljevale so ga zmage, pod oklepom se je grelo Epafroditovo pismo na ljubezni polnem srcu, ali sestre ni bilo. In domislil se je poiblaznih solza starega Svaruna, ko se vrnejo v gradišče brez Ljubinice. In kakor bi vso sladkosč použila v grenkobi, je bila velika skrb, kaj z vojsko Slovenov. Če so tolpo napadli Heruli? Razbita je! Brez glave, čreda ovac, plaha zverjad, zakaj ni šel z njo? Temna slutnja mu je obletavala misli. Čedalje jas nejša in bolj moreča se mu je zasedala v glavo.
Nočevali so v gozdu.
Nihče ni zapalil ognja. Po dva in dva sta se šepetajo pogovarjala. Razločno se je slišalo hrampljanje konj, ki so grizli travo. Kmalu so zaspali — brez stražnika. Celo Iztok je lege brez skrbi, poln otožnosti. Samo stari Jarožir se je naslonil na bukev, uprl se na silni meč in na pol bedel na pol podremaval vso noč.
Ko se je drugi dan sonce nagnilo preko zenita, se je zabli-ščala pred njimi gladina veletoka. Iztok je velel razjahati, zagnati konje na oddih v senco hrastovega gozdiča, peterim vojakom z Jarožirom na čelu pa je poveril, da poiščejo brodov.
Stari Sloven je odšel proti Donavi, ostali vojaki so polegli v senco in čakali.
Ni še pretekla ura, ko zašumi za njimi. Iz visoke trave je dvignil glavo Jarožir, ki je prilezel po vseh štirih do počivajočih tovarišev in zašepetal:
“Tunjuš!”
Vse je zagomezelo, vse se streslo in zganilo med vojaki ob tej besedi. Rado je planil iz trave kakor zver, ko se ji približa plen.
“Na tla!” je velel Jarožir.
Po vseh štirih so se preplazili vsi v sredo gozdiča do konj. Ko so bili dobro zakriti, je izprego-voril Jarožir.
“Huni se vkrcavajo na bro-dove! Rdeči plašč frfota v sapi.’!
“Prekletstvo!” je škrtnil Iztok. “Od kod prihajajo? Ko bi iz gradišča? Po Ljubinico je šel. Morana! Moj oče! Na konje! Ne eden naj ne uteče! Smrt) so zapisani! Jarožir, kje so ostali drugi štirje?”
“Poskrili so se v trstju. Tako sem zapovedal in se priplazi
sam, da nas niso zagledali!” “Dobro si naredil! Izberi si vsak svojega Huna. Koliko jih je, Jarožir?”
“Morda trideset, morda več. Ne vem natanko!”
“Vseeno, če jih je stotina, unjuš pade!”
“Samo od mene!” vikne Rado, d se je stresal od koprnenja.
Ne vem, prijatelj! Velik Vojnik je. Ne zmoreš ga!”
“Na Peruna, zmorem!” Jermenje pri konjih je bilo pozapeto, rešetke na licih, Jaro-žirov strašni meč je bil že dvignjen in je kakor plamen gorel v olesku-
Dolgo so čakali. Konji so nemirno pričeli kopati zemljo. Jezdeci so se stiskali, krotili in šepetaje pogovarjali, dasi so sami nestrpneje čakali od konj. Samo Iztok je stal na robu gozda sredi gostega grma in strmel na obal, da bi razsodil, kam se obrnejo Huni. Ko je po dolgem čakanju zazrl rdeči plašč, je posegel še enkrat po jermenu pod arado in poskusil, če je dosti trdno pritrjen šlem. Zaslutil je dosti težkega dela.
Za Tunjušem so poskakali z brodov Tuni — deset, dvajset, trideset in še pet. Iztok je videl, kako je potegnil Tunjuš konja na levo, ker je hotel zaviti sam v tabor v nasprotno smer, kakor je bil vajen.
“Mimo nas pridejo!” Prav grozničava drhtavica ga je oblila od samega veselja. Počakal je še nekaj trenutkov, potem se pre-ril skozi vejevje do čete.
“Jarožir in še pet napadete prvi! Da se Huni ne splašijo in ne uteko! Tunjušu se ognite! Zanj poskrbiva z Radom. Ko se zaplete v boj, planemo vsi!” Komaj je izgovoril povelje, se je pokazala ob robu gozdiča pr-i iztegnjena konjska glava. Jarožir je stisnil konja. Ali v tem hipu so odpovedali pokorščino konji in vojaki-Kakor bi razdivjani hudournik pretrgal jez, tako se je za-drevila vsa kbttjiča hkrati za Jarožirom in naskočila Hune.
Prvi zamah je z nedosežno silo ',Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje
za 1. 1968 prvi prvi ponedeljek v mesecu: 3. feb. 7. apr. 2 jun. 4. avg. 6. okt. 1. dec., v American. Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
udaril stari Sloven. Odsečena hunska glava z ramo vred se je zakotalila po tleh. Kakor bi zabučal z rogom, so ob tem zatulili Sloveni in Huni vsi zaeno. Stepa je zastokala ob spopadu, ko je treščil konj ob konja, za-škrtalo jeklo ob jeklo. Niti en Hun ni zamudil trenutka, da bi bil potegnil meča. Zadnji jezdeci so vrgli celo kopja v Slovene in predrli troje konj, da so trije vojščaki omahnili in padli v travo. Začel se jo nato boj pezdeca z jezdecom. Krog osemdeset mečev se je krhalo, iskre so švigale od jekla, razlju-til se je po mehki stepi splošen dvoboj najboljših vojakov, kar jih je nosila zemlja ob dolenji Donavi. Pokali so šlemi, hre-stali hunski oklepi iz konjskega roga, tisoče kolobarčkov so bliskovito črtali meči v sončnem svitu, zaletavali so se pari borcev, odbijali in odskakovali, napadali in bili vnovič, zamahovali v glave, bodli v prša — kri je škropila od rok, polivala konje, ki so pobesneli kakor jezdeci in bljuvali pene, spenjali se na zadnje noge, bili s kopiti in grizli ob napetih brzdah.
Rado se je pognal kakor tiger za rdečim plaščem. Iztok mu je sledil. Z mečem je navalil nad Tunjuša, zamahnil je, da je zažvižgalo po zraku. Toda Tunjuš je pričakoval udarec tako brezbrižno in hladnokrvno, kakor bi bil nameril nadenj bosopeti pastir s šibo-
Žrr-ink!
Rado je bil brez meča, Tunjuš mu ga je izbil in v istem zamahu dosegel njegov šlem, da je zazevala v pozlačeni kovini široka rana. Rado je odskočil in zahri-pal v pobesnelosti. Tunjuš je v hipu skrivil komolec in ckrenil konja, da bi zadrl meč Radu v ledja. Ali Iztokov meč je švignil vmes in odbil sunek. Tunjuš se je zaobrnil kakor misel naglo.
(Dalje prihodnjič)
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton Yerak; zapisnikarica Frances Klun.. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek:S. J. Kasunic predsednik, John Evatz, Ray Bradač, direktorij, John Troha, John Adams, Joe F. Petrič, Jr., Albert Pestotnik. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Pet-trič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob & uri zvečer v Društ venem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
— V Karf&di živi v severnih predelih okoli 150,000 musov.
Imenik raznih društev
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni' tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. John Centa, taj. Frank Bavec, blag. Josephine Stwan, zapis. Julia Pirc;
Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, Dr. F. J. Kern in Janko N. Rogelj, častna predsednika, Frank Wirant, častni direktor. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v Sobi štev 1 staro poslopje.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec nadzorni odbor: Frank Kozlevčar,
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik John Habat, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikar Daniel Pavšek tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Eugene March, Frank Kocin Jr., nadzorniki: Joseph Jerkič, Frank Zorman, Richard Spilar, pomočniki: Frank Sustersich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Joseph Lipovec. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu sezna® svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu ?12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Louis Kastelec, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Frank Majer, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar, Barbara Babnik, Gosp. Odbor:	Mike Vidmar, Andrew
Kaučnik. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU ,
Duhovni vodja Rev. Jože starosta Janez Varšek, tain^cf0 blagajničarka Zalka Zupan, 1259	■
Gl St. Cleveland, O. 44103, nacel!Jr Milan Rihtar, vaditeljski zh°r: lan Rihtar, Janez Varšek, Fran Tominc, Marija Rihtar.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Andrew Rezin ml., zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Louis Kastelic in Millie Lipnos, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st, Anton Gorenc, Joseph Stavec in Charles Hočevar.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7.30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajnici Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Josephine Gerlica, Angela Ma-govec. — Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
NISO KLOBUKI — Dekle ne pomirja klobukov in tudi ne klobučkov za praznovanje novega leta. To so rejlektorji za nove električne svetilke za zunaj, ki jih izdelujejo za We-stinghouse Electric Co. v Clevelandu.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Milan Dolinar; I. podpredsednik Mate Resman, II. podpredsednik Feliks Breznikar, III. podpredsednik Frank Urankar; tajnik Milko Pust, 18724 Neff Rd. Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033 blagajničarka Berta Lobe. Odborniki: Frank Kastigar, Janez Skubic, Andrej Kozjek, Frank Lovšin, Elmer Kuhar, Louis Petelin, Matt Novak, Lojze Mohar. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče: John Kovačič, Edward Ljubi, John Oster. Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpred sednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Leonard Poljšak. Nadzorni odbor Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Leo Poljšak, John Troha. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Aecher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHJJ
Predsednik Anton Perušek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica
BAL1NCARSKI KLUB ,
Predsednik Milan Jager, L P preds. Stanley Grk, II. podpr6 • Stanley Vesel, tajnik John Kor see, 15807 Grovewood Ayenu , Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 blagajnik Joseph Ferra;	v
rica Mary Božic; nadzorniki: To Primc T. Umek in Viktor Bergoč-Balincarski referent: Andy ’ natakar Louis čebul; Kuharice: R0 Čebul, Kristina Jager, Rose ’ Johanna Perko. Seje se vrše vsa ^ četrto soboto v mesecu v S o • delavskem domu na Waterloo • Balincarski večeri so: ponedeu > torek sreda, in sobota zvečer, ne ija popoldne in zvečer.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed: Joseph Planinc, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. George Panchur, 1258 E. 169 St, tel. 531-8536, zapis. Louis Dular, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Kren. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av*.
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Joško Yerkic; II. podpredsed. Wm. J. Kennick, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St, tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Joseph Okorn.; 2. podpred. Anton Perušek; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joseph Babnik, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi.
AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Platner, Frances Žagar, Lucy Ujčič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRC
STVO ložka dolina
Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E.
B6th St. Tel. HE 1-9183; blagaj nik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick. O.; nadzorniki John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik zu klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, ju liju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland, O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont., Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica, 929 E. 78th St., Cleve-
ŠTAJERSKI KLUB . ^
Predsed. Ivan Novak, podpred Stanko Kodrin, taj. Anica ^.rk0’ 1264 E. 59 St., 432-2981 blag. Antloga, odbor. Karl Fais, ^ari,() Valenčak, Slavica Turjanski, ^la eZ Zagmajster, Lojze Burjes, Ja j Goričan; nadzor. Ivan Vinkler, h , Gumzej in Jože Zelenik; raZt)0-Pavel Sirnik, Lojzka Feguš; dar Avgust Gselman, gosp. P -e Avgust Šepetave, dopis. dr. J . Felicijan, kuh. Lojzka Fegu8 Avgust Gzeiman.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljici skupine: ga. Eda ^ ^ in ga. Breda Lončar. Predsed _ Ivan Zupančič, podpredsednik T Ovsenik, tajnica Cvetka Ovse ’ 7505 Cornelia Ave., Cleveland, D 44103, telefon UT 1-3118, blagaj” Ivan Zakrajšek, odborniki: Ma Potočnik, Stane Mrva, Lojze Peter Jančar. Redna seja se vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENS®®^ PROTIKOMUNISTIČNIH BORC&7
Predsednik Karel Mauser; predsedniki so vsi predsedniki jevnih odborov DSPB; tajnik^, Meiaher, 1143 Norwood Rd., C1®, m land, O. 44103; blagajnik Preželj,	Toronto,	Ont.,	Cana	•
tiskovni	referent	Otmar	MallS	’
Toronto; nadzorni odbor: Franc ga, Anton Meglič, Cleveland, Ja ^ Kranjc,	Toronto; razsodišče: Era	.
Medved,	Andrej	Perčič,	Gilb®	’
Minn., Tone Muhič, Toronto. ^ devinski referent prof, Janez Sev > Cleveland.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB,
Predsednik Jože Košir,	.
Louie Lobe, tajnica Marija	f
1143 Norwood Rd., Cleveland, Cin 44103, tel. 881-2641, blagajnik J°n Ambrožič, odborniki: Josie	’
John Vidmar, John Stempin8' Peter Jančar, Ciril Selan. P1]6® niki: Miro Odar, George Sva.'-g*^_
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets,
Preds&"feMFhlr*l*S
ger, podpredsednik Rev.	h.
Kichak, eksek. taj. in urednik er Howard Brown, tajnik
Tomaž Ruppe blag. Msgr^ -
ReV. Notaji
McKevitt, Letna članarina $1> porni član, letno $5, dosmrtno stvo $50.00, dosmrtno članstv . družine in organizacije člani dobivajo The Baraga By 0 ki izhaja štirikrat na leto. C'1, nja krije stroške za delo za PrlSIafjni-škofa Baraga blaženim in sv kom.	______
MLADI HARMONIKARJI . oJ.
Slovenski	harmonikarski ^
dečkov in deklic	pod v0<”	,57
učitelja Rudija Kneza, 679 y8-St. Cleveland, Ohio 44110, r: :ca 544-4256. Poslovodkinja ga- ™ \e\. Lavriša, 1004 Dillewood Rd-481-3768.	_________-
TRETJI RED SV. FRANČIŠK^
Duhovni vodja	Rev. JU	gg
Slapsak, predsednica Mrs. E^a rjC, Lindič, tajnica Mrs.	Frances P	^
blagajnica Mrs. Stephanie N	v
Shodi so vsako drugo ned®sV, mesecu ob 2 popoldne v cerk Lovrenca v Newburghu.
Predsednik
ZELENA DOLINA Tj0j. dnik Karl Fais; tajnik ^
St., tel. 431'
land,'6.'44103; Darko Medved, bla- ze Ferlinc, 915 E. 73 ~-včnik; gajnik. 86 Fern Ave., Toronto 3, 8447; blagajnik Rudi ^1.^.
-	-	- -	-	gospodar Jože Zelenik; °dbor£oZi
John Vinkler, Matija Kavas, ^ Fais, Kristina Ferlinc, Ivanka stavčnik, Ivanka Zelenik,
Kavas in Sophie Vinkler.
Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St.. Ridgewood, N.Y. 11227; in Serge* Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230.