Poštnina plačana v gotovini
Maribor, ponedePek 17. septembra 1934
Stev. 210
Letč VIII. (XV.1)
Cdiia 1 o in
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Izhaja raz$n nedelje in praznikov vsak cjsn ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409
99
JUTRA”
Ustavne reforme v Franciji
Problem, ki na področju notranje politike v posebni meri zanima francosko javnost, je problem reforme današnjega ustavnega sistema. Vprašanje nekakšne revizije ustavnega zakona iz 1. 1875. se je dolgo že samo po sebi načenjalo. Zakon, ki je bil izdan pred skoro 60-imi leti, danes v marsičem ne ustreza več svojemu namenu, zlasti pa ne novim potrebam v razmerah po svetovni vojni. Zato je časopisje vseh strank posvečalo temu važnemu notranjemu vprašanju francoske republike vso pažnjo.
Zadnje čase so pa v to javno debato o potrebi ustavnih reform odločilno posegli tudi desničarski in skrajni desničarski krogi, ki so očito simpatizirali s fašističnimi reformami v Italiji. Vpliv fašizma, pa tudi hitlerizma na mnenje o nujni potrebi spremembe sedanjega ustavnega sistema v smislu »modernejših« stremljenj je bil nedvomno velik. Vendar izgleda, da se Francija, kljub reformističnim težnjam po fašističnem zgledu ne mara povsem izneveriti svojim tradicionalnim demokratičnim principom, ki so za vso njeno ustavno ureditev tako značilni. Celo v skrajnih desničarskih vrstah so danes ljudje, ki so n. pr. za uvedbo korporacijskega sistema in stanovsko ureditev države le na podlagi reprezentativnega sistema na uajširšj demokratični osnovi. Francoski
nperament ne trpi hierarhije in ne imenovanja od zgoraj, ampak le prosti izraz volje od spodaj.
V kaosu najrazličnejših tendenc — od n'arksistične do fašistične — in najrazličnejših predlogov o reformi sedanjega ustavnega zakona, je vzbudil v fran. javnosti posebno pozornost načrt, ki ga je pod nazivom ,načrt 9. junija’ izdala pred kratkim skupina mladih intelektualcev, Pripadnikov vseh mogočih struj in tendenc — od sindikalistov, socialistov, neosocialistov do mladih radikalov, aerarcev, ognjenega križa, patriotične toladine in mladorepublikancev — in ki (bu je napisal Jules Romains, ki je drav za prav z nekim svojim predavanjem v šoli miru (Ecole de la paix) dal zunanji povod k grupaciji ljudi, ki so si nili vsaj glede osnovnih principov Precej blizn.
Naert 9. junija se postavlja načelno l)r°ti »totalitarnim mistikam diktatur«, s katerimi se Francoz ne more in ne bo ni°gel nikoli sprijazniti. Sedanji liberalni sistem Pa je p0 mnenju teh reformistov kljub temu in preko totalitarnih poizkusov mogoče prilagoditi novim potrebam. Režim, ki naj bo v resnici usidran v masi, mora biti zigrajen na p a r I a-m e n t a i n i bazi s sledečimi načeli: neodgovornost državnega šefa (predsednika republike), odgovornost ministrov pred izvoljenima zbornicama, in sicer kot pravilo: individualna odgovornost, a le kot izjema: solidarna odgovornost kabineta; s pojačanjem eusekutive ostane tudi pravica razpusta
Konfererca držao z manjšinsko zaščito
Vprašanje razširjenja ali ukinjanja zaščite narodnih manjšin z debato
v Društvu narodov še ni biio rešeno
ŽENEVA, 17. septembra. Nastop Poljske v vprašanju narodnih manjšin zavzema vedno širše oblike in nikakor še ni zaključen z znanimi govori Bar-thouja, Simona in Aloisija. Izve se namreč, da se pripravlja konferenca vseh držav, ki so bile prisiljene sprejeti enostranske obveznosti glede zaščite narodnih manjšin, a to so v prvi vrsti naslednice bivše Avstro-Ogrske, baltiške države itd., ki so pred sprejemom v Društvo narodov tudi morale priznati dolžnost zaščite narodnih manjšin, kakor jih vsebujejo mirovne pogodbe. Razumljivo je, da te države
ne bodo nastopile tako odločno kakor Poljska, naglasile pa bodo, da žele tudi one razširjenje zaščite narodnih manjšin na vse države brez razlike. Med tem, ko se bo vodila ta akcija, pa bodo te države seveda brezpogojno izvrševale svoje prevzete obveznosti. Med poljskimi delegati in na Poljskem je pa vzbudil Barthoujev govor veliko nezadovoljstvo in se naglasa, da Reckova izjava ni bila podana nepričakovano in je posebno Francija bila o stališču Poljske že davno prej zelo točno informirana. Vedela je tudi, da pride Beck v Ženevo s točno določe-
nimi instrukcijami. Splošno se pa sodi, da skupni nastop velesil, zlasti Anglije in Italije, ni ostal brez upliva na Poljsko, ker se je Beck večkrat pogovarjal telefonično z maršalom Pilsud-skim ter se nato ponovno sešel s Simonom in Aloisijem. Med tem se pa zdi, da niti Francija ni absolutno proti vsaki reviziji klavzul o zaščiti narodnih manjšin v mirovnih pogodbah in Društvu narodov, kar se da sklepati tudi iz pisanja merodajnih francoskih dnevnikov, ki vsi priznavajo potrebo revizije, seveda pa na način, kakor ga določajo pogodbe same.
ViHRt!" mednarodna konferenc«
VČERAJ JE BILA V BEOGRADU OTVORJENA MEDNARODNA PARLAMENTARNA TRGOVINSKA KONFERENCA.
BEOGRAD, 17. septembra. Včeraj ob JI. uri dopoldne je bila v dvorani narodne skupščine otvorjena konferenca mednarodne parlamentarne unije za trgovino, katere se udeležujejo zastopniki 20 parlamentov. Konferenco je otvorll trgovinski minister dr. Kojič, nato pa so govorili o pomenu zasedanja dr. Kuma-nudi in razni drugi. V imenu Francije je konferenco pozdravil in izrazil svoje želje senator in bivši minister Georges Leredu. V imenu Anglije John Sandeman Allen, v imenu Madžarske baron Lang,
v imenu Japonske grof Masauti Hašisu-ka. V imenu Poljske senator Wankowicz, v imenu Rusije poslanec Saveanu, v imenu CSR poslanec Josip Stivina itd. Nato so se vršile razprave in je bila zvečer sprejeta tudi že prva resolucija o regionalnih paktih. Med dnevom so zastopniki konference odšli v Avalo, kjer so položili venec na grob neznanega vojaka. Italijanska delegacija je izostala in ni prišla v Beograd z izjavo, da ji napadi v »Vremenu« in drugih listih na Italijo tega ne dovoljuiejo.
Italilanske infrlfie w Francki
ITALIJANI ŠIRIJO V FRANCIJI VESTI O NOVI VSTAJI V AVSTRIJI S
PODPORO JUGOSLAVIJE.
obeh zbornic. Ojača naj se predsedstvo, ki naj absorbira ministrstva pravde in no-tranjih zadev ter funkcije s.p!ošne upra-Ve> policije, sodnih, zakonodajnih in na-r°d'no-gospodarskih zadev. Predsedstvo '1;ij bi v svojem direktnem resoru imelo 'udi državni svet in računski dvor.
Zakonodajno oblast naj bi še na'dalje izvrševali obe zbornici (parla-JttPnt in senat), toda s pomočjo posebnih kliničnih organizmov:	korporacijskih
Sv<tfov in državnega sveta. Parlament nai bi imel lc 400 poslancev, voljenih di-J^tno na podlagi splošne integralne vo-"toe- pravice za- dobo bMet. liivede‘naij*se*
PARIZ, 17. septembra. Iz nekih krogov v Parizu se vedno znova širijo vesti o nevarnosti nove revolucije v Avstriji, ki naj bi se pripravljala s pomočjo neke tuje države. Sedaj se je pa posrečilo ugotoviti, da prihajajo te vesti v Francijo iz Italije, kjer bi Italijani radi izzvali vtis, da položaj Fran cije v srednji Evropi slabi in na ta način izbili pri pogajanjih za sporazum ined Rimom in Parizom čim več koristi. »Le Jour« piše tudi o tej možnosti nove vstaje v Avstriji in opisuje zlasti upliv, ki ga je imela na tirolsko prebivalstvo akcija italijanskih čet na avstrijski meji v mesecu juliju. Dopisnik pravi, da tam za Italijo ni simpatij, in da so mnogi, ki imajo doima s flo-rom ovito Dollfussovo sliko, v resnici vedno bolj odločni hitlerjevci. Avstrijski vladni krogi namerno prikrivajo resnični politični položaj v Avstriji. Nadalje opozarja francosko javnost na razpoloženje Jugoslavije v
zvezi z eventualno akcijo Italije v Avstriji. Gotovo je, da velesile ne smejo postopati več dalje tako, kakor postopajo v avstrijskem vprašanju, ko same izzivajo neprestane spopade. Vpra sanje Avstrije ni ločeno vprašanje, ampak je le del podonavskega kompleksa. Sicer pa ima Jugoslavija tudi drugače dovelj vzrokov pritoževati se proti politiki Italije.
Vanče Mihajlov izročen
CARIGRAD, 17. septembra. Voditelj niakedonstvujočih Vanče Mihajlov je bil s svojo ženo Menčo prijet že v soboto, čim je prekoračil turško mejo. Med tem, ko se je takoj po prijemu zatrjevalo, da niti Bolgarija ne bo zahtevala izročitve niti je Turčija ne bo dovolila, se je položaj že včeraj tako naglo spremenil, da so Vančo Mihajlovega odpeljali iz Carigrada nazaj na bolgarsko mejo in ga Izročili Bolgariji. Čisto gotovo je, da bo Mihajlov obtožen neštetih umorov In
ženska volilna pravica in glasovanje naj bo za vse državljane obvezno.
Parlament sme strmoglaviti vlado z izglasovanjem nezaupnice le v primeru solidarne odgovornosti kabineta, ne pa tudi za primer individualne odgovornosti posameznih ministrov. Nezaupnica vladi ob prvem stiku s parlamentom pa ima za posledico avtomatičen razpust zbornice in razpis novih volitev! Senat se voli za dobo 9 let po splošni volilni pravici v treh stopnjah kot dosedaj. Izgubi pa svoj vpliv na parlament, ker se po treh zaporednih izglasovanjih zakona po parlamentu ■ rrwo*na vdati.’ 'Korporacij-*
ski ali narodno-gospodarski svet naj bi bil sestavljen iz predstavnikov ekonomskih interesov v državi, grupiranih na profesionalni in regionalni podlagi. Njegovo mnenje o vseh načrtih gospodarskega in finančnega značaja je olive z-no.
To so v glavnem ustavna načela »načrta 9. junija«, ki je v današnji splošni blodnji po nekih novih, totalitarnih in korporacijskih težnjah, po avtoritarnih in diktatorskih režimih zanimiv klic vitalnosti francoskega d c m o k r a t i č-n e g a duha, ki se še ni podal. Dr. B. V.
drugih zločinov ter obsojen na smrt. V zvezi z njegovim begom so v Bolgariji aretirali že 30 voditeljev makedonstvu jočih.
Vo aška zveza Madžarske in Nemčije ?
PARIZ, 17. septembra. »Liherte« po-natiskuje vest londonskega »Daiiy Ex-pressa«, ki poroča, da se trdovratno vzdržujejo vesti o tajni vojaški in gospodarski zvezi med Madžarsko in Nemčijo. Te vesti so vzbudile veliko vnemir-jenje zlasti ined avstrijskimi državniki in politiki. Nemčija bi se rada poslužila te zveze, da bi se rešila osamljenosti, ker bi ji zveza z Madžarsko omogočila sklenitev še novih podobnih zvez. Na ta način bi se izvedlo v Evropi čisto nov, grupiranje.
RIM IN PARIZ.
PARIZ, 17. septembra. Tu sc pričakuje vsak trenutek italijansko uradno povabilo Barthouja v Rim za mesec oktober. Med tem pa bosta Suvich in grof de Chambrun pripravila vse potrebno, da bo teren uglajen. Glavna vprašanja pogajanj so korektura meje v Libiji, Italijani v Tunisu, pomorska pariteta, razorožitev, Avstrija in Po donavje.
TURČIJA V SVETU D. N. PARIZ, 17. septembra. Listi poročajo, da dobi Turčija namesto Kitajske stalno mesto v svetu Društva narodov.
ITALIJA IN JUGOVZHOD.
PARIZ, 17. septembra. V »Echo dc Pariš« piše Pertinax o vplivu Italije na evropski jugovzhod in ugotavlja, da vzbuja naraščajoči vpliv Italije v Avstriji veliko vznemirjenje in zaskrb Ijcnost v državah jugovzhoda.
VOLITVE V AVSTRALIJI.
SIDNEY, 17. septembra. Pričakovanje, da bo avstralska vlada dobila pri volitvah v zvezni parlament absolutno večino, se ni uresničilo. Od 74 mandatov jih je vlada dobila doslej k< aj 28, in tudi če dobi še ostalih 8 neodločenih, ne bo imela potrebne večine. Vrše pa sc že pogajanja z združeno poljedeljsko stranko, ki je dobila 14 mandatov. Obe delavski stranki sta dobili 24 poslancev.
OGENJ V ITALIJI.
REGGIO Dl CALABRIA, 17. septembra. V vasi Sinopoli je uničil ogenj okol: 100 hiš. Štiri sto ljudi je brez strehe.
ENAJSTLETNA MATI.
NEWYORK, 17. septembra. V Jefferson Cityju v državi Tennessee je neka 11-letna deklica povila zdravega sina. Oče je-star
Dnevne vesti
Nedelja Rdečega križa
ZBIRKA DAROV, AKADEMIJA IN VE SEIsICA.
Kakor po drugih mestih v naši državi, j natelji mariborskih srednjih šol. Akad
tako je tudi Maribor slovesno proslavi! prvi dan v tradicionalnem tednu Rdečega križa. Mariborski odbor RK je priredil včeraj dopoldne ob 10. uri v veliki unionski dvorani slavnostno akademijo, katere so se ■udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblastev. Med drugimi je bil navzoč okrajni glavar g. dr. Ivan Senekovič, podžupan g. Rudolf Golouh, polkovnik in garnizionar g. Čakovski, predsednik okrožnega sodišča ig. dr. Ži-her, šef državnega tožilstva g. dr. Zor-ian, stolni župnik g. Umek, minister v p. g. dr. Kukovec in drugi. Prostorno unionsko -dvorano je napolnila šolska mladina. Navzoči so bili nadalje vsi rav-
najo je otvorila železničarska godba »Drava« z državno himno. V daljšem nagovoru je nato predsednik mariborskega oblastnega odbora RK g. dr. Ivan Jančič obrazložil pomen tedna Rdečega križa in sploh pomen svetovne organizacije RK. Vzvišene smotre mladinske organizacije RK pa je orisal vodja pomladka RK g. Ravtar. Akademija je bila zaključena s ponovnim nastopom železničarske godbe. Po mestu je bila dopoldne zbirka za Rdeči križ, popoldne pa je bila na prostornem vrtu Gambri-nove restavracije velika prireditev s pestrim sporedom, katere se je udeležilo ogromno število meščanov.
Zahvala Mariina Planinška
V priobčili! moje 60-letnice v »Vcčer-niku« z dne 19. septembra 1934, za katero se prav iskreno zahvaljujem, se je pojavil tudi tiskarski škrat v besedi, da me je povišal za predsednika Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. V resnici pa sem bil le podpredsednik te odlične in zaslužen? organizacije za naš stan, ko je bila; ustanovljena v Mariboru takoj po prevratu 1. 1919. na pobudo tov. Dragotina Gilčverta, mojega naslednika in pis. ravnatelja pri pok. dr. Franju Rosini, sedaj pri g. dr. Mihaelu Stanjku, odvetniku v Mariboru.
Tov. Gilčvert je bil ob sodelovanju nekaterih zavednih tovarišev glavni ustanovitelj tega prepotrebnega stanovskega društva v Mariboru ter mu je predsednik od vstiga začetka do danes. Kot reprezentant našega društva je tov. Gilčvert tudi od početka pa do danes zastopal naše interese kot delegat v Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, v Delavski zbornici in drugod ter ga ,ie društveni odbor pod mojim pod-predsedstvom vedno iskreno podpiral v teh funkcijah, kjer smo solidarno varovali svoje interese na nadstrankarskem stališču.
Zahvaljujem se našemu društvu z < vse žrtve in smotreno delovanje v prid svojega članstva brez razlike strank in narodnosti ter se odboru zahvaljujem tudi za meni naklonjeno priznanje in dobroto v moralnem ter gmotnem oziru, katero mi je z vso skrbnostjo izkazovalo ob moji upokojitvi ter pozneje, kakor tudi za čestitke in razveseljiv dar ob moji 60-letnici. Bog plačaj!
Martin Planinšek, bivši podpredsednik Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru.
Iz policijske službe. Policijski agent obmejnega komisarijata v Mariboru g. Života Gavrilovič je opravil v Zemunu z odliko policijski izpit. Čestitamo!
Nove občinske volitve v občini Rogaška Slatina okolica. Zaradi izpraznitve prvih treh mest kandidatov bodo v občini Rogaška Slatina okolica ponovne volitve v nedeljo 14. oktobra t. 1.
Srečke državne razredne loterije za
novo kolo so prispele! Dobite jih v upravi »Jutra« in »Večernika«, Maribor, Gosposka ulica II.
Izvoz suhih češpelj iz Jugoslavije.
Preteklo sredo se je začel izvoz suhih češpelj iz Jugoslavije. Izvoženih je bilo okoli 80 vagonov. Na domačem trgu se plačujejo suhe češplje povprečno po I Din za kg.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 73. letošnji številki: Uredbo o osrednjem pokojninskem skladu igralskega osebja in posebnem podpornem skladu ostalega neigralskega osebja gledališč kraljevine Jugoslavije; uredbo o nadzoru nad proizvodnjo in uporabo plemenitih kovin; razpis o vračanju davščin rafinerijam ob izvozu proizvodov iz uvožene sirove in neprečiščene nafte; pojasnilo glede uvozne in izvozne tarife za stavbni les; razglas o razpisu novih volitev občinskega oelbora za občino Rogaška Slatina okolica in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 74. letošnji številki: zakon o konvenciji za ustanovitev mednarodne družbe za kmetijski hipotekarni kredit in objave banske i uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
Jadranaši! Jutri v torek pevska vaja. Ker gre za nastop v Sp. Lendavi, pozivam vse pevce, da se 'Udeleže vaje polnoštevilno. Ob tej priliki vabim tudi druge pevce, pi niso včlanjeni pri obstoječih pevskih zborih, da s svojim pristopom povečajo število in moč našega zbora, ki šteje že danes nad 50 pevskih moči. K našemu društvu ima pristop vsak, ki je količkaj pevec in navdušen j Jugoslovan. — Pevovodja, j Polovična vozna cena na proslavo v ■ Prekmurju. Prometno ministrstvo je do-| volilo udeležencem proslave 15-letnice j osvobojen ja Prekmurja, ki bo 22. in 23. septembra, polovično vozno ceno po železnicah.
Družabni izlet slovenskih trgovcev.
Mariborsko Slovensko trgovsko društvo je včeraj popoldne priredilo družabni izlet k Sv. Lovrencu na Pohorju. Nad 60 članov društva je s svojimi družinami in prijatelji pohitelo v prijazni Sv. Lovrenc, ki jih je bil zelo vesel. Izletnike je v imenu občine toplo pozdravil tamkajšnji župan. Izrekel jim je obenem dobrodošlico z željo, naj bi prišli še večkrat in pomagali na ta način graditi čim tesnejše stike s podeželjem. Podčrtal je tudi nacionalni pomen njihovega izleta, saj je ves pevski odsek društva ves popoldne prepeval same slovenske narodne pesmi. Naši trgovci so prebili nekaj prijetnih uric v narodni Geratičevi gostilni. Želeti bi bilo, da bi tudi druga društva prirejala take izlete v okoliške kraje. ki so še vedno ogroženi in so tamkajšnji javni narodni delavci nujno potrebni moralne pomoči in vzpodbude iz obdravske prestolnice.
Smrt pod vlakom. Pred dnevi je prišel na dopust k svojemu očetu v Maribor 31 -letni trgovski poslovodja Božidar Kumer, uslužben pri tvrdki Predan v Ljubljani. N;cgov oče je upokojeni nadzornik' proge in stanuje na Betnavski cesti. Včeraj popoldne se je Božidar podal z bratom, neko gospodično in nekim znancem na sprehod. Zavili so tudi v neko gostilno na Teznem, kjer so se veselo zabavali pozno v noč. Skupno so se v zgodnjih jutranjih urah podali na stanovanje gospodične, kjer so nekaj časa navijali gramofon in sc zabavali. Nič hudega sluteč, se je okrog pol 5. ure odstranil Božidar Kumer brez slovesa. Brat in ostaii so mislili, da je šel domov. Toda Božidarja jc zanesla usoda v drug kraj. Skril sc ie za živo mejo v bližini oostnega prehoda na Teznem in čakal na vlak. Ko sc je približal osebni vlak, ki odhaja ob 5.-5 uri iz Maribora, je Božidar planil pred lokomotivo, ki ga je podrla in razmesarila. Kakih 60 metrov jc vlekla lokomotiva truplo s seboj in strojevodja jc ustavi! vlak. Vsega razmesarjenega so z veliko težavo potegnili izpod koles. Dopoldne sc ie podala tja komisija in odredila prevoz trupla v mrtvašnico na pobreško pokopališče. Kaj je pognalo Božidarja Knmerja
znakov obupa, o tako strašno smrt, ni znano.
Turkovo hišo podirajo. Danes zjutraj so zapeli krampi nad Turkovo hišo, ki so jo pričeli podiratr delavci mestne občine. Delo jim bo šlo najbrže počasi od rok, ker bodo ves material porabili za dve novi hišici, ki jih namerava zgraditi občina v magdalenskem okraju in pro-Jati nato dvema zasebnikoma. Ko bo Turkova hiša podrta, bodo zravnali cesto in bo tako državni most naravnost zvezan s Pobreško cesto ter bo odstranjena ena največjih prometnih ovir. kar jih imamo v Mariboru.
Ponesrečen kolesar. Včeraj dopoldne je padel s kolesa 15-letni dijak Valter Lešnik tako nesrečno, da se je hudo poškodoval na desni nogi. Po prvi zdravniški pomoči je ostal v domači oskrbi.
Pobeg od doma. Na policiji se je zglasil danes dopoldne šofer Alojzij Bauman, stanujoč v Koseskega ulici, in prijavil, da je že pretekli petek neznano kam pobegnil od doma njegov 13-letni sin Rudolf. Oče ga je iskal pri vseh sorodnikih in znancih, toda doslej brez uspeha. Boji sc, da se mu je pripetilo kaj hudega. Deček je . oblečen v kratke sive hlače, belo srajco in je gologlav. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči očetu, ali pa predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Poslediice neprevidnega ravnanja z m ožn ar jem. Skupina mladih fantov v Krčevini si je včeraj popoldne privoščila nevarno zabavo. Fantje so iztaknili nekje star možnar, ga nabili s smodnikom in streljali. Huda nesreča pa je pri tem doletela 15-letnega viničarskega sina Alojzija Kranjca, ki je bil najbolj korajžen med fanti. Približal se je nabitemu mož-narju v trenutku, ko je eksplodiral. Kranjc je obležal na tleh ves krvav, imel pa je tudi zlomljeno levo nogo. Nevarno | poškodovanega so spravili takoj v bolnišnico.
Ogenj, V noči na pretekli petek je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Ivana hferge pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. Ogenj je uničil posestniku vso slamo in krmo ter mu povzročil okrog 80.00) Din škode, ki je krita le z malenkostno zavarovalnino.
Narodno ge@dagššše
Prva igralka Narodnega gledališča v Mariboru Elvira Kraljeva nastopi v vlogi Lojzke v Cankarjevih »Hlapcih«, ki bo njihova premiera 4. oktobra. Prav ta dan poteče petnajst let, ko je ta priljubljena igralka — tedaj še pod upravo Minka Nučiča — odigrala pri nas svojo prvo vlogo. Tekom teh petnajst let je pripravila mariborskemu občinstvu obilo umetniškega užitka ter bodo ljubitelji njene umetnosti 4. oktobra •ledvomno pokazali, kako jo cenijo. »Hlapce« pripravlja giavni Režiser Jože Kovič, nastopijo pa Kraljeva, Starčeva, Suvinova. Zakraj-škova. Barbičeva, Gorinškova, Tovornike va, Furijan, Gorinšek, Nakrst, F. Kovič, Košič. Rasberger, Blaž, Harastovič, Grom, Medven. Verdonik. Košuta in Štandeker.
Gledališki abonentje prejmejo letos 2 uprizoritvi več kot lani. Letos je v abon-manu 22 uprizoritev, in sicer 12 dramskih, 9 glasbenih predstav ter en koncert. S tega vidika se jc torej letos abonma pocenil za 10 odstotkov. Abonma se plačuje v sedmih zaporednih obrokih vedno v prvih petih dneh vsakega meseca. Obroki so izredno nizki in jih zmore lahko vsak ljubitelj gledališča. Ker je letos izredno mnogo zanimanja za abonma, prosimo, da ga podpišejo zlasti re-flektantje za boljše sedeže čim prej. Prijave prejme gledališka blagajna še do soboto 22. t. m.
Ohfflrffiv
Javljam cenjenemu občinstvu, da bom izvrševal od 19. septembra 1934 kroja-štvo na Al« $an<rirovi essJi 28, katero sem opremil s pomočjo tvrdke imtd s cenenim in finim angleškim blagom po modernem angleškem kroju.
________________  H.	§€&sar.
A\ednarodne rokoborbe v Unionu. Danes se borijo Crna maska : Belič, Czaja : Fischer, odločilna, Homann : Gromov, odločilna.
Radio Ljubljana. Spored za torek IS. t. m.: Ob 12.15; iz dolenjskih goric (plošče); 12.50; poročila; 13: cas. »Kolo se vije« (plesi in pesmi z juga.na ploščah); 18: »Ob 100-ktnici Erjavčevega rojstva-(Vera Dostal); 18.20: plošče za otroke in mladinske pesmi (poje gdč. Nuša Kristanova); 19.30; o Rdečem križu s posebnim ozirom na dravsko banovino (J. Skalar); 19.50: čas, jedilni list; 20: sestanek Nj. Vel. kralja Aleksandra in kralja Borisa v Beogradu; 20.20: operni dueti, pojeta ga. Kogejeva in g. Marčec; 21; radio-orksstpr, vmes čas in poročila; 22.3Q: angleške plošče.
Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelclih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem prsnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Eranz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zVečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se -dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speče rijskih t rgovinah.
ra vse osnovne, meščanske in srednje sole kupni v knjigarni
Tiskovne zadruge* Aleksandrova c. 13.
Tudi na obroke 3575
Kn»»g
(iraisk/ kino. Do vključno torka monumentalno veledclo »V znamenju križa«. Ker so vse predstave izborno obiskane, prosimo, da si preskrbite sedeže vnaprej! Od srede dalje zabavna, humorja polna veseloigra »Možičck, kaj pa sedaj?« Hermann Thimig, Herta Thiclc. Fritz Kempcrs, Tlieo Lingcn.
Kino Union. Danes zadnji dan »Prebujene strasti« (Prva dekliška ljubezen) i dražestno Karin Hardt v glavni vlogi. Samo v torek in sredo prekrasni film »Pesem sveta« s svetovnim tenorjem Jožefom Schmidtom.
Usoden padec z motornega kolesa.
Včeraj popoldne je povabil znanec 19-letno v Selnici ob Dravi stanujočo šiviljo Marijo Novakovo na izlet z motornim kolesom. Nesreča pa jc hotela, da sta se na nekem ovinku prekucnila in je Novakova padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Zaradi bolečin je omedlela' in so jo poklicani reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico;
Samomor. Včeraj zjutraj si je na dvorišču Meljske ceste 67 končal življenje 20-letni absolvirani učiteljiščnik Franc Rosner iz Petrovč pri Celju. Rosner jc prišel preteklo soboto na obisk k zasebnici Jožefi Vidicevi ter z njo obiskal neko kavarno. Okrog 2. ure pa se jc Rosner precej vinjen nenadoma odstrani! ter odšel. Njegova spremljevalka ga je skoraj tri ure iskala po mariborskih kavarnah, toda zaman. Ko se je vrnila domov, je našla Rosnerja obešenega na hlačnem pasu na balkonu v dvorišču njenega stanovanja. Domačini so mu takoj prerezali vrv ter poklicali reševalce. Vsaka pomoč je bila zaman. Vzrok samomora še ni točno ugotovljen.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 16 stopinj C. minimalna temperatura ie znašala 11 stopinj C; barometer je kazal pri 18 stopinjah 745, reduciran na ničlo pa 742; relativna vlaga 88: vrenv jc tiho in jasno; vremenska napoved pravi, da bo ostalo vreme jasno in toplo.
Nova služkinja.
Gospa: Opozoriti vas moram zlasti, da možem zgodaj vstajava.
Služkinja: Upam, da se bo milostljiva potrudila, da me to ne bo motilo.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne -Franz Josefove« grenčice, popite z' ki ni kazal nobenih j travma- tešče, brez muke izdatno iztrelv ■ Ijenrf* črevesa, kar povzroči ugoden ob . čutek olajšanja*
Glavna skupščina CMD na Vrhniki
POROČILO NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA.
Sinoči so se srečnega in veselega obraza vrnili delegati naših podružnic z Vrhnike. Težko je bilo delo, ki se je srečno dovršilo med hudim in razburljivim trenjem. Udeležba podeželskih podružnic. posebno onih iz bivše mariborske oblasti, jc bila častna, prav tako tudi ona z Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Iz Ljubljane, pa bi bila lahko večja udeležba. Mariborska delegacija je s svojim nastopom veliko doprinesla k uspehu. Vodja naše delegacije je v temperamentnih in prepričevalnih govorih lako na zaupnem sestanku, kakor tudi na glavni skupščini pomiril razburjenje, izločil vročekrvneže ter zbral okrog sebe skupščinarje, ki so prežeti pravega cirilmetodarskega ddia ter volje delati po družbinem programu, kakor se je to delo vršilo po znameniti skupščin: v Ilirski Bistrici. Le tako je bilo mogoče, da se je soglasno izvolilo vodstvo, kakršnega ni bilo po smrti prvomesiuika Senekoviča.
Na čelo družbe je stopil inž. Janko Mačkovšek, o katerem jc že ptujska skupščina soglasno zaključila, da mora edino on na to odgovorno in velevažno mesto. Novi predsednik je mož neumornega, podrobnega dela. ki jc prinesel svoje navdušenje za obrambno delo s Češkega, mož, ki pozna našo mejo in razmere na njej, kakor niti mi, mož, ki se po svojem dejanju in nehanju najbolj približuje .nenadomestljivemu gen. Maistru. Ob njegovi soglasni izvolitvi je nastal vihar navdušenja, ki se ni mogel poleči, veselje nad to izvolitvijo jc izsililo marsikatero .solzo. Tudi ostali odbor je prav dober. Mi Mariborčani smo dobili drugega člana v vodstvu zraven
nadzornika Tomažiča v osebi g. Antona Hrena iz Studencev, znanega kulturnega in narodnega delavca. V odboru je na novo dr. Vašič iz Novega mesta in o.-Uršič kot zastopnik akademikov. Takega izida ni pričakoval največji optimist. Predsednik družbe Mačkovšek je bil dolgo let tajnik družbe, njegovi referati na skupščinah so bili užitek in globoko zasnovani delovni načrti.
Novi predsednik Mačkovšek bo imel sedaj priliko razvijati svoje obširne zmožnosti in velike izkušnje v prid nacionalnega dela, imel p.a bo tudi moč poskrbeti za to, da tudi drugi odborniki ne bodo fungirali h na papirju in na častnih stolih ob času glavnih skupščin, ampak bodo rodovitne biljke v naši družbi. Z izidom glavne skupščine so bile zadovoljne vse podeželske delegacije in tudi velik del Ljubljančanov. Sedaj pa stopa tudi pred nas velika naloga, ko imamo vodstvo, kakor smo si ga želeli, da si tudi od svoje strani otremo čelo in podvihamo rokave ter gremo takoj na delo. Družba more postati kar je bila nekoč le, če smo mi taki ciril-metodarji, kakršni so bili nekdaj 'tisti mladi navdušeni narodnjaki, ki so gla-dovali, da so prihranili toliko, da so plačevali obrambni kamen. Naj ne bo Slovenca in Slovenke in naj ne bo dneva, ko bi se ne položil mal dar domu na oltar.
Naši podružnici bosta dali v kratkem svojim pokroviteljem in skladarjem. članicam in članom priliko, da naša delegacija poda obračun o svojem delu in natančnejšo sliko o te.i velezanimivi skupščini.
■ fsfišfe '
Sairarnansko delo mariborske pro^ siovoijne gasilske čete
MARIBORSKI IN OKOLIŠKI JAVNOSTI.
' ko je.-tudirnariborsko reševalno društvo občutilo »Cufcbo. da se modernizira. Pr-■ vi reševalni avto. ki je še sedaj v obra-1 tu, se je nabavil leta 1915. Avto je pre-' sta] hudo preizkušnjo v vojnem času, kajti do leta 191«. je izvršil 100.023 prevozov vojaških ranjencev in ostalih bolnikov. Avto se je spričo tega popolnoma' izrabil iti po prevratu je moral v generalno popravilo. Leta 1924. je društvo pokrenilo nabiralno akcijo za nabavo drugega reševalnega avtomobila, in tudi takrat se je mariborska mestna občina izkazala in darovala v ta namen znesek 25.000 Din. Leta 1928. pa se je nabavil tretji reševalni avto. Vsi trije avtomobili so stare konstrukcije in zaradi dolgoletne uporabe niso več v stanju nuditi bolnikom one udobnosti, ki bi jih človek pričakoval v sedanjem času. Vsa motorna vozila so se tekom let že tako izpopolnila in modernizirala, zato je občutilo tudi tu-kajšnje samarijansko društvo potrebo pp izpopolnjevanju in moderniziranju svojih motornih vozil. Spričo tega si je agilno reševalno društvo nadelo nalogo, nabaviti si nov reševalni avto. ki bi po konstrukciji in izdelavi bil najmodernejši in prvi v dravski banovini. Društvo se že pogaja za nakup takega vozila s svetovno tvrdko, ki izdeluje najboljša, najmoder-I nejša in najudobnejša vozila. Nabava novega reševalnega avtomobila pa je zvezana z ogromnimi stroški, ki jih tukajšnja prostovoljna gasilska četa ne zmore. Zato je pokrenilo društvo, ki zasluži zaradi svoje požrtvovalnosti in agilnosti vse priznanje, nabiralno akcijo.
Z velikim odobravanjem pozdravljamo akcijo in stremljenje budnih mariborskih reševalcev in .prosimo cenjeno občinstvo. da podpre s prostovoljnimi prispev ki njih požrtvovalnost in jim pomore do uresničenja tega načrta. Obenem opozarjamo cenjeno občinstvo, da priredijo mariborski gasilci in reševalci svojo veliko dobrodelno jesensko veselicco s plesom, dne 7. oktobra 1934 v vseli prostorih tukajšnjega gasilskega doma na Koroški cesti 12.
Podpirajo ga pa pravni odsek in dežurni odborniki.
I Zveri jen je bil predsednik dr. Kroovo« gel kot delegat za deportacijo za Beograd. Ta deputaeija, obstoječa iz vseh 7 upo-kojeniških organizacij vse države, bi naj Nj. Vel. kralju izročila spomenico, zlasti glede staroupokojencev.
Precej debate je povzročilo vprašanje, če se naj v okviru društvenih pravil ustanovi posmrtninski . oddelek ali ne. Začelo bi se bolj skromno: ako bi se n. pr. zato prijavilo 500 društvenih članov in bi se plačevalo za vsak smrtni primer 1 Din, tedaj bi znašala posmrtnina 500 Din. Sklenilo se je poslati vsen članom Društva jugoslovanskih državnih upokojencev poziv, naj se 'z »da« ali »ne« izjavijo, če se strinjajo z ustanovitvijo posmrtninskega oddelka ali ne. V ugodnem primenu bi se potem na prihodnjem občnem zboru društvena pravila v tem smislu izpremenila, oziroma spopolnila.
Na mnogoštevilna vprašanja se naznanja članom, da se tudi letos morajo v začetku oktobra predložiti predpisane »Prijave« za sprejem draginjskilh doklad^. Zadevne tiskovine se dobe v trafiki Geč & Gnus na Glavnem trgu v Mariboru. Pravilno izpolnjeni obrazci se lahko do Konca septembra oddajo v društveni pisarni, Vrbanova 59. ali pa izročijo de-žurniku. Društvo jih bo potem skupno odposlalo na pristojno mesto.
Šolske knjige
šolske potrebSčine
Tiskovna zadruga, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Odplačila eveni. tudi na obroke!
Poljčane
Šest in dvajset ret aela v službi za do drobit bližnjega ima za seboj tukajšnja s Silna in nadvse požrtvovalna reševalna postaja. V tem razdobju si jc pridobila nevenljive zasluge ne samo za prebivalstvo našega štajerskega »Merana«, temveč tudi za ostalo prebivalstvo bližnje in daljnje okolice. Začetki Samarijan-skega dela v Mariboru so bili zelo skrom ni. Pred ustanovitvijo reševalnega oddelka so opravljali reševalno službo policisti. ki so imeli nosila na kolesih. Dne 3. maja 1908. leta pa se je sestala skupina takratnih agilnih in idealnih članov mariborske prostovoljne požarne hrambe pod vodstvom poveljnika g. Jožefa Račka, mestnega sanitetnega svetnika dr. Urbaczka in tajnika gasilnega društva Leyrerja ter razmotrivala, kako bi se po vzorcu drugih večjih mest ustano-
vil tudi pri mariborski požarni hrambi poseben reševalni oddelek. V javnosti in pri vodstvu mestne občine je naletel ta načrt na veliko razumevanje. In res se je rta rednem občnem zboru ustanovil s pomočjo raznih zaslužnih ljudi reševalni oddelek. Društvo si je nabavilo najprej ročna nosila na kolesih z gumastimi obroči. V gasilskem domu pa sc jc osnovala reševalna postaja s priključeno spal no sobo za nočno stražo. Nosila pa niso zadoščala, zato si jc že leta 1908. nabavilo društvo prvi reševalni voz s konj sko vprego.
Kmalu je pa tudi okolica začutila bla-godat mariborske reševalne postaje, .prc meta je bilo mnogo, en sani voz ni zmogel vsega dela, zato si je društvo nabavilo še en reševalni voz. V teku časa so se začela vsa vozila motorizirati, in ta-
Društvo državnih upokojencev v Mariboru
Odbor Društva državnih upokojencev v Mariboru je imel 10. septembra t. i. svojo redno mesečno sejo. Iz mnogoštevilnih razmotrivanj povzamemo samo nekaj točk. Glasom tajnikovega in blagajnikovega poročil: jc ktos število članov porastlo od 714 na 1024, gotovina blagajne pa sc je dvignila na okroglo 9000 Din. Tudi letos se bo največji del prihrankov porabil v dobrodelne namene, kakor z» božičnico, obdarovanje najbed-nejših članov s kurivom itd.: saj odbor ne deluje samo v dobrobit društva kot celote, temveč še v večji meri v dobrobit posameznih članov, ker jih podpira v moralnem in gmotnem oziru. Največ posla in truda ima seveda tajnik. (Oprav, zapisnik šteje letos že 1246 tekočih št.)
Odhodnica uradnika Sokola. V torek je odšel od tod v Hrastnik za šefa mladi in delavni železniški uradnik g. Stanko Ruter, ki jc šest let služboval v Poljčanah. Bil je vesten uradnik, dober družabnik in strog nacionalist. Zelo marljiv delavec jc bil pri tukajšnjem Sokolu. Več let je bil njegov tajnik in je nastopal z gospo Elizabeto obenem pri vseh zadnjih amaterskih gledaliških predstavah tukajšnjega Sokola in to s prav lepim uspehom. Sokol in železničarji so mu priredili v hotelu Mahorič prisrčno od-hodnico. V slovo in priznanje so mu spre govorili pri tej priliki postajenačelnik iti starosta br. Lipovšek, za združenje jugoslovanskih železničarjev, katerega tajnik je bil, g. Šerbec, za skladiščno osob-je g. Roner. Želimo na novem mestu obema mnogo uspeha!____________________________  __
Otroški razum.
»Kaj pa ti, Jelica, ali se omožiš, ko boš velika?«
>Kai še. jaz storim kakor teta Rozalija. Do smrti ostanem vdova1.«
V	filmskem ateljeju.
Režiser igralcu: Delajte malo vesele.) ši obraz, ko stopate z nevesto pred oltar! Saj to ni resnična svatba.
S. A.;
Še zadnjič letos na Triglav
V	Mariboru je deževalo, v Ljubljani je deževalo, povsod je deževalo. Kamniške planine so bile v nedeljo pokrite s snegom, a mi hočemo letos še priti na Triglavsko pogorje. Tri večere smo posedali po kavarni do kasnega in čakali najnovejšega vremenskega poročila. Slabo je kazalo, vendar smo sc odločili: gre mo vsaj pod Triglav Tako jc pač, včasih človek misli, da lahko kljubuje vsemu, kaj samo vremenskim neprilikani!
In odrinili smo, oblaki so se začeli zbli rati in zamislili smo sc, skrbelo nas je, kakšen bo I riglav. Nič hudega ni bilo, močna nevihta' jc šla mimo nas proti jugu severnjak pa jc razgnal oblake in kmalu smo korakali v čistem, jasnem večeru: zvezde bi lahko zagrabili, tako veseli smo bili tega krasnega večera.
Ob časa do časa sc jc izvil vzdih: •Kai takega pa’ še ne!« Pozabili smo na mesto, na sebe. na vse. korakali smo tudi ix> vodi, toda to nas ni nič motilo. Občudovali salto velika delai in čuda- narave, temne obrise krog sebe. in misJi so nam plahutale v mraku. Prišli, smo
v Aljažev dom — to je bila samo uvertura.
Drugi dan smo žc na vse zgodaj vstali, niti oblačka ni bilo na obzorju. Hitro, hitro navkreber po Tominškovi poti, da ne zamudimo lepih hipov v simfoniji narave tega krasnega dneva.
Vsak hip sc nam ie menjal razgled. Prvi žarki so že poljubljali sivorožnate vrhove in mi smo bili žc v skalah. Besede so bile redkejše, hrbti so se sključili. Komaj si se dobro oprijel klinov in vrvi, postal na majhnem prostoru,’ dehnil, in žc spet drugo čudo narave! Triglav pa nas je ves čas tako privlačno gledal in spremljal naš vzpon.
Z lahkoto smo dosegli vrli Triglava, pozabili na žejo, lakoto, napor vpričo tega velikana. Moj Bog, v hribih človek vidi. kako majhen je. Objela nas jc groza, ko smo pomislili, naj zapihne ja'čji veter in že bi bili v prepadu, z vso ošabnostjo, z vsem napuhom in z vsemi človeškimi slabostmi.
Potopili smo se v misli in gledali proti Soči. čez precej časa nas je zdramil italijanski vojak, ki se je bližal vrhu, morda zato, ker smo dolgo sedeli v zatišju pod skalo na :t 'li.ianskl strani.
Za li suro’ aglo spuščati proti Alek 6androvemu domu in že nasuje zijtU noč,.
tista čudovita noč v hribih — — — Ti-! šina. globoka tišina se je spustila nad naravo, samo trepetanje neštetih zvezd je odkrivalo življenje v neskončnem vesoljstvu.
Dušo mi je prevzela neka vesoljna sreča in ves svet se mi je zdel kot prekrasna pesem pesem sreče in bolečine. Misli so mi segle daleč, daleč v carstvo jasnih zvezd, tja, kjer se smehljajo izpolnjene človeške želje in nade.
Tretji dan nas jc peljala pot v dolino Sedmerih Triglavskih jezer. Z lahkoto smo prešli snežišče, dosegli sedlo Hrj-baric in nato drveli naprej k Jezerom. Zdi se mi, da nas jc neka nevidna privlačna sila vlekla tja. Spet smo prišli v pas rastlin, smrek in rušja, v narodni park. Toliko jc bilo življenja in ljubezni v rožah in barvah! Čeprav je bila žc jesen v hribih, smo vendar srečali ob poti planinke, planinski zvonček in na-gcljčck, encijane in še mnogo drugih...
A čas nam jc bil odmerjen, vsakdo je moral hiteti na svoje mesto, zopet bomo morali pozabiti nase in živeti življenje drugih...
Krenili smo čez Lopuonico med tera-_ sami rododendrona' proti Bogatinu. Soln-ce je močno pripekalo, ozračje je bilo sanjavo, rdče repke so frfotale nad nav
šiini glavami, moj korak jfc začel nehote zaostajati. Hudo mi je bito, da smo se tako hitro poslovili od Sedmerih jezer, od Tičarice, mojega najljubšega kraja. Imenovali so me planinski »žlajf«, ko se je ta »žlajf« slednjič pokrepčal -z malinami planinskega »kozlička«, najhitrej-šga člana, naše družbe že nikjer več ni bilo videti. Šele čez dalje časa smo ga zagledali, kako se v senci rušja sladi z jabolki.
Delali smo že načrt, kod nas popelje pot do Vogla čez Podrto goro. ko zapazi eden iz družbe, koliko žebljev manjka na mojem čevlju — velika nevarnost brez potrebnih žebljev po hribih! Na našo velikansko žalost jc bilo treba hitro pospraviti nahrbtnike in kreniti v dolino, da ujamemo še vlak. V rekordnem času smo prihiteli fia Bohinjsko jezero. Težko se mi je odtrgal iz avtobusa zadnji pogled na hribe. Klicale so me k sebi planine, zrak in tisto večno molčanje neba.
*
Sedaj, ko pišem te vr ac, svobodno padajo kapljice dežja na zemljo kot človeške želje. Oh, če bi tudi one tako v .obliki Vode pronicale v zemljo. Duši bi bilo laže, saj bi vedela, da jim jc določeno mesto, kjer bodo umrle in se izrabile — vsaj v kakšno korist.
Športne prireditve včerajšnje
nedelje
Nogometni turnir v Mariboru — Zmagovalec SK Železničar Pričetek juniorskih tekem za jubilejni pokal ISSK Maribora Tekmovanje za dri. nogometno prvenstvo pred zaključkom
Včeraj popoldne se je na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu odigral nogometni brzo-tumir v prid blagajni LNP. Sodelovali so vsi štirje mariborski klubi. Igralo se je dvakrat po 25 minut. Tekme niso bile kaj posebnega, ker se moštva niso potrudila. Omeniti je tudi treba, da ob pričetku tekmovanj ni bilo na igrišču nobenega sodnika in sta prvi dve tekmi sodila dva lajika iz občinstva. Sicer ne vemo, čigava krivda je to, želeti pa je, da se kaj takega ne primeri več. Kot prvi par sta nastopili moštvi
ISSK MARIBOR : SK SVOBODA 3 : 2 (I : 2).
V tej tekmi je bil Maribor boljše moštvo in njegova premoč na terenu ni v dovoljni meri izražena v rezultatu. Svo-bodaši so igrali požrtvovalno, kar pa ni zadoščalo, da pridejo nasprotniku do živega. Tekmo je sodil g. Kaspar. Nato sta nastopila
SK ŽELEZNIČAR : SK RAPID 1 : 0 (0 : 0).
Železničarjem je pripomogel do zmage avtogol nasprotnika. Sicer pa sta bili obe moštvi enakovredni. Tekma sama ni bila kaj posebnega. Obema moštvoma je šlo samo za zmago in se ni polagala na tehnično plat nikaka pažnja, žogo se je brezmiselno nabijalo iz enega polja v drugo. Sodil je g. Dasko.
V tretji tekmi tega turnirja sta nastopila oba premaganca v boju za tretje in četrto mesto. Tekma je končala z visoko zmago SK Rapida, in sicer
SK RAPID : SK SVOBODA 4 : 1 (1 : 1).
V tej tekmi je Svoboda popolnoma od povedala in predvsem proti koncu ni nu dila nikakega odpora več. Moštvu manj ka kondicijski trening. Rapid ni pokazal velikega znanja, kar mu pa zaradi šibkega partnerja tudi ni bilo potrebno. Sodil je g. Vesnaver.
V zadnji tekmi sta se srečala oba finalista.
oK ŽELEZNIČAR : ISSK MARIBOR I : 0 (1 : 0).
Nasprotnika sta bila popolnoma ena kovredna in bi bil bolj veren neodločen rezultat. Izmed vseh tekem je bila ta najbolj zanimiva, žal, da je često prehajala v sirovost. Sodil je g. dr. Planin šek.
Končno stanje turnirja je naslednje: 1. Železničar, 2. Maribor, 3. Rapid, 4. Svoboda. Tekmam je prisostvovalo okrog 500 ljudi.
ljenju ne moremo kupiti: mladosti in ča- povov pa gentlemene. — Otročički so sa. — Največji sužnji svojega življenja so poezija zakonskega življenja, odrasli kronane glave. — Napoleon je vzkliknil: otroci so pa često njegova proza. — Več Kako zavidam kmetu njegov plug! —morale bi dosegli z enimi samimi vešali, Protekcija je najmočnejši impulz življe- nego z vsemi ječami, nja, ki dela iz tepcev modrijane, iz lo-
TEKME ZA JUNIORSKI POKAL ISSK MARIBORA.
Dopoldne sta se odigrali dve tekmi za mladinski pokal, ki ga je ob svoji 15' letnici daroval ISSK Maribor. Rezultati: Železničar jun. : Rapid jun. 3 : 2, Maribor : Svoboda 3 : 0 p. f., ker Svoboda ni nastopila ob določenem času.
TEKMOVANJE ZA DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO.
Včerajšnja nedelja je končno odločila usodo »močnejših« klubov. Kar se v začetku letošnjih eliminatornih tekem gotovo ni pričakovalo, to se je vendar dogodilo: Concordija je definitivno izpadla, splitski Hajduk kot drugi v svoji skupini pa ima samo pravico na izločilno tekmovanje, prav tako zagrebški Gradjanski, od katerega se pričakuje, da se bo plasiral na tretje mesto v peti skupini. Včerajšnji rezultati so bili naslednji: Zagrebška tekma med Primorjem in Haškom se je končala neodločeno 4 : 4 (2 : 2); v Splitu je Hajduk porazil sarajevsko Svobodo s 14 : O!!; v Banjaluki je osiješka Slavija premagala SK Krajišnik z 2 : 0 (1 : 0); v Novam Sadu je BSK porazil Vojvodino s 6 : 2 (3 : 2); v Beogradu je zemunska Sparta zmagala nad BASK-om s 4 : 2 (1 : 1); v Apa-tinu pa je bila beograjska Jugoslavija poražena od kluba »Tri zvezde« s 4 : 2.
v finalnih tekmah za državno prvenstvo obe Slaviji, BSK, Jugoslavija, BASK, Hašk, Primorje in = Gradjanski, Hajduk, Ilirija ali Železničar (Zagreb).
OSTALE NOGOMETNE TEKME.
Celje:	Atletiki	:	Jugoslavija 7 : 2
(2 : 1); Celje': Olimp 3 : 3 (2 : 1). Turnir v korist LNP.
Gradec: Sportklub : Kapfenberg 1:1; Sturm : Siidbahn 4 : 0; Anstria : FC Gradec 2 : 1. Prvenstvene tekme.
Dunaj: FC Wden : FAC 3:1; Rapid : Vienna 0 : 0; WAC : Hakoah 3:1; Ad-mira : Sportklub 6 : 0; Wacker : FSK 0. Prvenstvene tekme.
OBČNI ZBOR OKROŽNEGA ODBORA LNP V MARIBORU.
Mariborski Okrožni odbor LNP je imel včeraj dopoldne v restavraciji »Mariborski dvor« občni zbor, ki so se ga udeležili zastopniki vseh klubov v mariborskem nogometnem okrožju. Potek občnega zbora je bil miren in stvaren.
Občni zbor je otvoril in vodil naš požrtvovalni in vneti športni delavec, predsednik OOLNP g. dr. Odon Planinšek. Uvodoma je pozdravil številne delegate posameznih klubov ter delegata LNP ig. dr. Kostla. Nato je podal izčrpno predsedniško poročilo, orisal je podrobno delovanje in nivo mariborskega nogometnega športa. Dotaknil se je med drugimi tudi visokih javnih davščin, ki onemogočajo razvoj nogometa. Zahvalil se je končno vsem, ki so mu tekom poslovnega leta vestno stali ob strani ter delali na tem, da se nivo mariborskega športa dvigne.
Nato je podal obširno tajniško poročilo agilni tajnik g. Jože Fišer, blagajniško poročilo pa požrtvovalni blagajnik g. Rudolf Senica. Po poročilih funkcionarjev je občni zbor pozdravil predsednik LNP g. dr. Kosti. V svojem govoru je povdaril harmonijo in složnost mariborskega OOLNP ter pohvalil vzorno delo naše športne instance. Poročal je tudi o najnovejših ukrepih JNS, o novem pravilniku ter sploh o vseh zadevah, tičočih se nogometnega športa.
Sledilo je imenovanje delegatov posameznih klubov v OOLNP, in sicer so nominirali: ISSK Maribor gg. prof. Deg-na in Senico, SK Rapid gg. Frankla in Kasperja, SK Panonija gg. Krambergerja in Selinška, SK Ptuj gg. Hreščaka in Pogačnika, SK Drava gg. Vedernjaka in Kurnika, SK Mura gg. Peterka in Filipančiča, Čakovečki SK gg. dr. Franeto-viča in Hreščaka II., SK Gradjanski gg. Kneza in prof. Jelačiča, SK Železničar pa gg. Ilovarja in Lorberja. Predsednika in ostale odbornike bo imenoval LNP.
Pri raznoterostih so spregovorili razni delegati klubov, nato pa je g. dr. Planinšek zaključil zborovanje mariborske nogometne instance.
Sokolstvo
Sokolska glasba
Jesenske konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru se bodo vršile v nedeljo, dne 23. septembra t. 1. ob 14. uri. Nudile bodo lep užitek ljubiteljem lepih konj in konjskega športa.
Veličastna sokolska: zleta sarajevski in jubilejni zagrebški sta za nami. Oba sta krepko utrdila moč Sokolstva, ki vidno zmaguje od leta do leta. Dokazala sta, da prodira sokolska ideja vedno globlje in da osvaja tudi vse duševno in kulturno življenje. Tako smo imeli priliko poslušati na sarajevskem zletu godbe in orkestre, kako so tekmovali za lavorike na zagrebškem zletu pa tekmujoče sokolske pevske zbore, ki so ponesli našo pesem potom radia tudi v širni svet. Zakaj to posebej poudarjamo? Zato, ker doslej še na nobenem sokolskem zletu v naši državi niso bile na programu tekme v glasbi in petju, v teh dveh najočitnej-ših virih srčne kulture. Ali ni v tem pogledu že mnogo zamujenega?
Počasi, korak za korakom se približuje naše Sokolstvo idealom svojega nesmrtnega Tyrša, ki hoče imeti v zdrac vem slovanskem telesu zdravo dušo, združiti v svojem Sokolstvu koristno s sladkim in na stežaj odpreti svojo delavnico, v kateri se lahko udejstvujejo vsi, ki hočejo sebi, svojemu narodu in domovini dobro. Napočili bodo slovanstvu zlati časi, ko bo v Sokolstvu združeno vse naše društveno delovanje, ko ne bo za-vidno gledal javni delavec svojega tovariša, ko bo z dnevnega reda plitko pehanje za predsedniškimi stolčki, ko bosta v bratskem objemu tekmovala med seboj v telesni kreposti in duševnih vrlinah brata v senci sokolskih praporov.
Eni so mnenja, da je koristna našemu narodu »visoko« razvita organizatbrična sposobnost, katere sad so mnogoštevilne organizacije in združenja pestrih imen in istih namenov, drugi pa menijo, da je taka razkosanost duševnih sil rakrana našega naroda, glavna ovira napredka in sloge, razdvojenost človeka, kar je posledica, da ni nikjer celote, nikjer uspeha. Prav gotovo imai naslednji prav. Toda čemu izgubljati prazne besede, ko je na dlani, da bo steklo še precej vode, preden se bodo pričeli zavedati pravega pomena in namena Sokolstva tisti, ki danes krmarijo Tyrševo ladjo.
Zakaj pišemo to? Oba minila zleta sta dala nove pobude, da bi pričelo tudi Sokolstvo čim intenzivnejše gojiti tudi glas bo in petje. Koliko pa imamo v naši mariborski župi, ki šteje mogočno armado pripadnikov in ki se razprostira na precejšnjem teritoriju, sokolskih godb, orkestrov, ali pevskih zborov? Ali ne preštejemo lahko vse na prstih ene roke? Toda pričakovati je, da se bo zginilo tudi naše severno Sokolstvo in da bomo imeli priliko na bodočih sokolskih zletih poslušati na tekmovanju sokolske godbe in sokolske pevske zbore mariborske župe. Omeniti moramo ob tei nriliki, ds so sc po končanih jubilejnih dneh v Zagrebu sestali župni društveni in glasbe ni činitelji ter razpravljali o reformah sokolske glasbe. Naši Sokoli so imeli na obeh zletih priliko opaziti, da imajo šte-
vilna sokolska društva na jugu naše države lastne godbe in lastne pevske zbore. Na omenjenem sestanku je bilo sprejetih več predlogov v obliki resolucije, ki je bila predložena sokolski zvezi z željo, da bi glasba v Sokolstvu zavzela ono vlogo in si pridobila ono vidno mesto, ki ji pripada kot umetnosti, ki s svojo močjo krepi duh in moralo, daje nove kreposti za polet in tolmači vsak pokret in izraženo misel.
V resoluciji so omenjeni sokolski činitelji zahtevali nadalje, da se mora še v letošnjem letu osnovati pri vsakem sokolskem društvu, župi in pri zvezi glasbeni odsek, ki mora imeti nadzorstvo in voditi vso skrb v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na glasbeno umetnost. Na čelu vsakega odseka mora biti predsednik, ki je član upravnega odbora društva, župe ali zveze ter mora skupno z glasbenim referentom reševati vsa glasbena vprašanja, sporazumno s tehničnim in prosvetnim odborom. Društveni predsedniki glasbenih odsekov morajo voliti župnega predsednika in zbor župnih predsediv-kov mora voliti zvezinega predsednika glasbenih odsekov. Dolžnost glasbenih predsednikov pa je propagirati v prvi vrsti glasbena dela sokolskih glasbenih avtorjev in skrbeti, da pridejo na program izključno samo slovanske kompozicije, dočim mora neslovanska glasba izginiti iz našega Sokolstva. Imajoč pred očrni veliko važnost sokolskega dela na deželi, so predlagali posvečati izredno pažnjo pevskim zborom sokolskih čet.
Taka resolucija je bila torej sprejeta na sokolskem glasbenem festivalu v Sarajevu in Zagrebu in prepričani smo, da bo rodila najlepši sad.
III. župne lahkoatletske tekme. Preteklo soboto in včeraj so se vršile na igrišču SK Železničarja 111. župne lahkoatletske tekme, katerih se je udeležilo od 308 prijavljenih tekmovalcev 212. Podrobne rezultate tega zanimivega tekmovanja bomo objavili jutru_______________
Ne gre.
Ded: Ali hočete otroci, da se tudi jaz z vami igram?
Janezek : To pa ne gre, dragi ded. Mi se igramo Indijance, a ti si že skal-piran.
V restavraciji.
Gost: Natakar, ta pečenka ni užitna. Pokličite takoj gospodarja!
Natakar: To je odveč, gospod, saj je tudi gospodar že izjavil, da ni užitna. Najboljša metoda.
Profesor: Poznate najboljši način, kako ohranimo goveje meso sveže?
Dijak: Pustimo vola živega.
: j »sam simkii ji
Iz arabske knjige modrosti.
Največji vladar sveta, ki se za nikogar ne zmeni, ki mu mora biti vse pokorno, je — čas. Kako grozne muke je prihranila Previdnost vsemu človeštvu s tem, da ne vemo ure naše smrti. — Najboljši prijatelj človeka je zdravje, največji sovražnik pa bolezen. — Največji bogotaš sveta je tisti, ki ima v izobilju vsega, kar sc ne da kupiti z denarjem. — Najpravičnej-ša na svetu je smrt. — Čas je življenje, kdor ga zapravlja, si krade življenje. —-Po osmrtnici spoznamo družabni položaj in često tudi bogastvo človeka. — V državi, kjer kraljuje neumnost in omejenost, se godi pametnim državljanom slabo. — Najlepši spomenik svoje slave si
Mali o
Razno
ENTLAN.IE
1 m 1 Din, Ažur 2 Din pri Marici Petrovič, Frankopano-va 51.	3903
Prodam
DVE MOČNI POSTELJI
z niadračnimi žičniki in dve nočni omari 460 Din, predalnik z nastavkom 230 Din. Zidovska lil. 4, dvorišče, levo, Kramberger.	3905
20 kg BELE ŽIME
a. 28 Din, spalnica >z trdega lesa s tremi brušenimi ogledali 1800 Din. moderne postelje, dve omari, lepa otoma-na, miza. Ruška cesta 3-1, desno.	4904
Sobo odda
»HUMU« ■ II tl IT Hill m -  IT—
SOBA ZA SOLIDNEGA GOSPODA.
mirna, sončna in zračna, z u-porabo kopalnice, se takoj odda. StroBmajerjeva ul. 28, II nadstr., vrata 9-	3463
uiaww w  _____________________________________ .postavi	tisti	umetnik,	ki umre na višku
Torej, kakor po vsem izgleda. bodo igrali svoje slave. — Dveh važnih stvari v živ-
Izdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIV OJ REHAR v
STANKO DETELA v Mariboru,
Citaite »Veternik
««
Stanovanie
STANOVANJE
z dvema sobama, kabinetom in ostalimi pritiklinami iščemo za 1. oktober. Ponudbe na upravo »Vcčernika« pod »Stanovanje«.	3881
BOLJŠEGA DELAVCA
sprejmem na stanovanje in hrano. Vojašniški trg^5-d. 3901
SPREJMEM NA BRANO
in stanovanje, tudi dijaka- — Koroščeva ul. 5-li-. vrata 9. 3900
Diiaška stan.
DIJAKINJA IZ DOBRE RODBINE
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Ve-černika«.	3802
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik