^°>f i?. ON . je podpisala. Pariški sporazum o Južni Tirolski. Na strani Avstrije obstoji želja po odkritosrčnem prijateljstvu z Italijo1, vendar naj tudi Italija razume zanimanje Avstrije za vprašanja, ki zadevajo Južno1 Tirolsko. Ob koncu je kancler izrazil pričakovanje, da bi postal Pariški sporazum ob dobrohotnem zadržanju Italije povezujoč člen med obema državama. Besedilo zakona o nevtralnosti Ustavni zakon o trajni nevtralnosti Avstrije ima naslednje besedilo: »V svrho trajne ohranitve svoje neodvisnosti navzven in v svrho nedotakljivosti svojega ozemlja proglaša Avstrija prostovoljno svojo trajno nevtralnost. Le-to bo Avstrija vzdrževala in branila z vsemi ji razpoložljivimi sredstvi. Da bo< zajamčila te namene za vso bodočnost, se Avstrija ne bo pridružila nobenim vojaškim zvezam in ne bo dopuščala, da bi tuje države vzpostavljale na njenem ozemlju vojašna oporišča. Za izvedbo tega zveznega ustavnega zakona je pooblaščena zvezna vlada«. Mladina je proslavila Dan zastave 31. ofclcbev 1955 PRIDRUŽI SE NAM! HRANILNICA IN POSOJILNICA Minuli torek, ko je potekel rok za odhod zasedbenih sil, je šolska mladina po vsej državi praznovala »Dan zastave«. Na centralni prireditvi na Dunaju sta spregovorila mladini zvezni prezident dr. Korner in zvezni kancler ing. Raab. Ta dan, je dejal zvezni prezident, je vreden, da ostane vsem državljanom v spominu. Pred 17 leti je tuje nasilje snelo avstrijsko zastavo, po mnenju in namenih tedanjih mogotcev za vedno. Sedaj Posarje še vedno nerešeno vprašanje Nedeljski plebiscit v Posarju, ki naj bi rešil sporno vprašanje med Francijo in Nemčijo, je s svojim rezultatom le še bolj Zapletel odnose med obema deželama. Izid glasovanja pa je hkrati zadal tudi smrtni udarec evropski miselnosti, ki so jo hoteli preizkusiti ravno v primeru Posarja. Številčno izgleda, rezultat glasovanja takole: volilna udeležba je proti vsakemu pričakovanju znašala 96,7 %> in je’ bilo oddanih 640.742 glasov. Za. pasarski statut se je izreklo 201.975 volivcev ali 32,3 °/o, proti pa jih je glasovalo 423.440 (67,7 %), kar pomeni, da je bil statut zavrnjen z dobro dvotretjinsko večino. Vzrokov za tak izid glasovanja je nedvomno več. Mnogo je prispeval k polomu dosedanji predsednik pasarske vlade Hofflann, ki se je s svojo izrazito pro-tinemško politiko zasovražil pri precejšnjem delu tamkajšnjega prebivalstva. Bistveno1 je vplivala pri odločitvi tudi trenutna gospodarska situacija: na eni strani Msled, političnih pretresljajev negotovi Položaj Franclje, na drugi strani pa z dolarsko pomočjo dosežena in več ali manj Umetno vzdrževana nemška konjunktu-ra. Največ pa je dbprinesla nemška miselnost, ki je v Posarju živa slej1 ko prej, čeprav je tudi Posarje na strani Nemčije že enkrat doživelo vojaški poraz. Izid glasovanja je na novo ovrgel dosedanja prizadevanja za ureditev medsebojnih odnosov med1 Francijo' in Nemčijo*. Tega dejstva tudi ne morejo spremeniti izjave ministrskega predsednika Faura in kanclerja Adenauerja, ki sta poudarila, da rezultat plebiscita ne bo vplival na nadaljnje prijateljske odnose med obema deželama. Eno drži: uspehi, ki so jih doslej dosegli, so splavali po vodi in treba bo začeti znova ter iskati nove, predvsem pa druge poti, kajti izkazalo se1 je, da dosedanja pot ne vodi do medsebojnega zbližanja in sporazumevanja., Zato je tudi razumljivo, da je izid plebiscita povzročil predvsem na Zapadu precejšnje razočaranje. Tako v Londonu kot tudi v Washingtonu poudarjajo, da pomeni nedeljska odločitev hud udarec ne samo za evropsko1 miselnost, marveč tudi in predvsem za spravo med Francijo in Nemčijo1. Ob tej priložnosti tudi iz-iavljajo, da so igrali pri nedeljskem plebiscitu spet pomembno vlogo argumenti nemškega nacionalizma. Po plebiscitu je vlada predsednika Hoffmanna odstopila in napravila prostor prehodni vladi, sestavljeni iz samih strokovnjakov, ki naj bi vodila vladne posle tako dolgo, da bi na prihodnjih deželnih volitvah izvalili novi pasarski parlament. pa pričenja novo1 poglavje avstrijske zgodovine., Avstrijska zastava naj bo vedno znamenje miroljubnosti, je poudaril zvezni prezident ter naglasil potrebo po prijateljskem sožitju z drugimi narodi. Po1 orisu zgodovine zadnjih 17 let, ko je bila Avstrija nesvobodna, je kancler Raab pozval mladino, naj se udejstvuje v javnem življenju in naj sodeluje pri vseh ustanovah, ki hočejo v bodoče preprečiti vojne in želijo na miroljuben način poravnati spore med posameznimi narodi. Avstrijska, mladina, je dejal kancler ob koncu, naj je ponosna na svojo domovino, hkrati pa naj stremi za prijateljstvom z vsemi drugimi narodi. Svetovni dan štednje Oktobra leta 1924 se je zbral v Milanu v Italiji Prvi svetovni kongres za podpiranje štednje v svetu. Bilo je to v času popolnega razvrednotenja denarja skoraj po vsem svetu ter temu sledečih gospodarskih kriz, posledic prve svetovne vojne in razpadanja družbene ureditve. »Sa-mo1 v štednji je rešitev iz gospodarske onemoglosti!« To je bilo spoznanje tega svetovnega zborovanja. V opomin svetu, da je v varčevanju najboljša in najzane-sljiivejlša pot k ohranitvi gospodarskega napredka, pa je bil sklenjen vsakoletni »dan štednje«, ki je bil določen za 31. oktober vsakega leta. Tudi druga svetovna vojna in povojna razvrednotenja so ponovno1 upropastile ogromno1 gospodarskih dobrin. Naše ljudstvo je vsled vojnih dogodkov, izseljevanja in načrtnega uničevanja s strani nacističnih mogotcev še posebno trpelo. Dolgo1 dobo' zapostavljeno1 in zanemarjeno, je naše ozemlje danes javno' priznani »zaostali del« v deželi in državi. Tudi miloščine, ki nam jih ob svečanih prilikah obetajo, celotnega gospodarskega položaja ne bodo spremenile tako kmalu. V nrvi vrsti si moramo pomagati sami! Česar eden sam ne zmore, pogostokrat brez: težav opravi večja ali manjša skupnost., To je spoznanje vsepovsod v širnem svetu in zato Svetovni dan š t e,d nje! Naše hranilnice in posojilnice so v zgodovini našega ljudstva, na Koroškem od nekdaj1 zavzemale važno1 mesto kot pospeševalke gospodarskega razvoja in utrditve malih eksistenc naših vasi. Mnogo je kmečkih domov, ki so jih rešile propadanja in morda še več je delavskih hišic in obrtnih delavnic, ki so bile postavljene s pomočjo teh naših preprostih denarnih ustanov. Častna dolžnost vsakega rojaka je, da; se teh Hranilnic spomni tudi sedaj v času gospodarskega procvita-nja In konjunkture ter vlaga in nalaga denarje za, soseda v potrebi in stiski ter za splošno utrjevanje našega gospodarstva. Naj ne bo' nikogar med nami, ki Svetovni dan štednje ne bi vzel kot resen opomin, da je samo v skupnih naporih ter varčevanju možnost dosege lepše bodočnosti za nas in naše otroke. Velja: Na Svetovni dan štednje 31. oktobra 1955 ter v mesecu novembru prinesimo1 vsak svoje prihranke za našo lastno in skupno dobrobit v naše Hranilnice in posojilnice! V Indokini je bila proglašena republika Zadnjo nedeljo je ljudstvo Južnega Vietnama glasovalo1 o tem, ali naj ostane cesar Bao Daj nadalje poglavar dežele1. Pri glasovanju se je okoli 98 odstotkov volivcev izreklo proti cesarju in je dosedanji predsednik vlade Din Diem v sredo proglasil Južni Vietnam za republiko. Hkrati je obljubil, da bodo volitve v novo skupščino razpisane še pred koncem tega leta in da bo izdelana tudi nova državna ustava. Spremembo v Indlokini so na Zapadu brez večjih težav vzeli na znanje in priznali Din Diema kot novega poglavarja dežele. Mimo1 tega tudi Francija ni mogla, čeprav pomeni strmoglavljenje cesarja Bao Daia nov udarec za francosko kolonialno politiko. V Ženevi so začeli Včeraj oh desetih dopoldne se je v Palači narodov v Ženevi začela konferenca zunanjih ministrov Francije, Sovjetske zveze, Velike Britanije In Združenih dr-žatv Amerike. Med razgovori, ki bodo1 predvidoma trajali kake tri tedne, bodo razpravljali o zopetni združitvi Nemčije, o evropski varnosti, o razorožitvi ter o splošnih odnosih med Zapadem in Vzhodom. Ob prihodu v Ženevo so zastopniki štirih velesil izrazili svojo pripravljenost, po svojih močeh prispevati k sporazumni rešitvi medsebojnih vprašanj in nadaljevati delo1 v duhu razumevanja in spoštovanja. Tudi bolni ameriški predsednik Eisenhower je naslovil na štiri zunanje ministre poziv, da pričnejo svoje delo v duhu sprave. Svetovna javnost z velikim zanimanjem spremlja ženevsko konferenco, od katere pričakuje tudi gotove uspehe. Kako bodo ministri dejansko izpolnili to pričakovanje, bo pokazala šele bližnja bodočnost. Dulles bo obiskal Avstrijo in Jugoslavijo Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da bo ameriški zunanji minister v soboto, dne 5, novembra obiskal Dunaj, medtem ko1 je za nedeljo, dne 6. novembra predviden njegov obisk pri maršalu Titu na Brionih. Tako pa odgovarjajo Komeljčani nili celo Komlja, kar se nam zdi tem bolj čudno, ko se sicer za razmere v južnem delu Koroške nikoli niso preveč brigali, marveč so poznali le severni del dežele. Letos pa so potrebovali za svoje prozorne namene senzacijo in jo tudi našli — ravno z nami Komeljčani. Z mastnimi črkami pišejo o nas in nam podtikajo umazanijo in nemoralno življenje, kot da ne bi bili prav gospodje okoli Bauernbunda imeli skozi desetletja — ko so vladali na Koroškem — priložnosti dovolj, da bi nam bili pomagali. Seveda, takrat nas niso poznali, danes pa bi najraje — vsaj v besedah — na mah popravili vse svoje težke pregrehe in tako pomirili svojo slabo vest. Ker pa so medtem porabili vsa ERP-sredstva predvsem za svoje Herrenbaure, ostane za nas samo še zbirka; z milodari, kot se jih vrže beraču, bi nas hoteli pridobiti za svoje namene. Mi pa bi se naj za miloda-re verjetno še posebej zahvaljevali in klanjali? — Toda zapomnijo naj si, da tega ne bomo napravili! Dajte nam to, kar nam pripada kot davkoplačevalcem (pri tem ne pozabite, da nam dogujete že za desetletja nazaj!), pa ne bomo potrebovali vaših milodarov. Da bi pa izgledalo pri nas tako, kot je o nas pisala »Volkszeitung«, nikakor ne drži. Če bi g. Graf res imel toliko zanimanja za nas, potem naj bi nas obiskal in se prepričal, da skušamo tudi mi slediti razvoju časa, in to do danes z izključno lastnim težko pridelanim denarjem. Mnogo sosedov nas je že zapustilo — danes gospodarijo v dolini, njihove prej lepe domačije pa razpadajo. Zakaj? Vsa leta smo zaman delali prošnje za gradnjo poštenih poti, za pospeševanje našega poljedelstva. Niso nas uslišali, pa naj so bile prošnje še tako nujne. Trkajte si na prša tisti, ki danes iz nas delate senzacijo in priznajte svojo veliko krivdo. Višek nesramnosti pa je dejstvo, da delajo senzacijo celo z nezakonskimi otroci, ki so pri nas baje tako številni. Pa menda ni trenutno število nezakonskih otrok na naši šoli pogoj za gradnjo nove šole? In zakaj je Število nezakonskih otrok danes pri nas baje večje kot drugod? Gospodje, ki znate tako farizejsko zavijati oči, ne ustrašite se, če vam povemo bridko resnico: namreč zato, ker naše ženske še ne poznajo ali pa nimajo možnosti za sicer enostavno, toda kaznivo rešitev potom zdravnika, kot to delajo drugod v državi leto za letom v sto-tisočih primerih. So pač pogumne dovolj, da svojih prestopkov ne skušajo skrivati in preveč močna je v njih volja do otroka in globoko je v njih spoštovanje do življenja. »Bela kuga« k sreči v naše kraje še ni na'la poti. Kdo se zdaj še upa pobrati prvi kamen in ga vreči na naše otroke? Kdo se upa trditi, da smo v svoji »revščini« slabši, kot so drugje? Sicer je res, da smo dobili šolo za našo okolico šele leta 1948, zato pa smo tudi hvaležni vsem, ki so k temu prispevali na ta ali drugi način. Prav tako bomo tudi hvaležni, če dobijo naši otroci odgovarjajoče nove šolske prostore, v katerih se bodo lahko počutili dobro in prijetno. Nikakor pa si ne želimo šole, ki bi nam otroke odtujevala in jih očitno ali neočitno navajala k begu z gorske domačije in s kmetov. Naj povemo še to, da z novo šolo še zdaleč ne bi bil poravnan ves dolg, ki ga imajo pri nas prav tisti, ki so nas v zadnjih tednih odkrili. Če se merodajni »zastopniki kmečkih interesov« ne bodo končno odločili, da nam pomagajo pri širokogrudni ureditvi naših voznih poti, pri mehanizaciji in elektrifikaciji naših gospodarstev itd., potem bo stala nova šola v doglednem času prazna — kot zgovorna priča vse krivde tistih, ki sedijo pri koritu, a se nas spomnijo samo takrat, kadar nas potrebujejo v svoje politične in strankarske namene. Zakaj mnenja smo, da bi se dalo za nas mnogo napraviti tudi brez takšnega neslanega hrupa, ki vse preveč smrdi po farizejstvu! Bauernzeitung je morala objaviti že drugo obsodbo V zadnji številki smo poročali o govoru državnega tajnika Grafa, v katerem je »velikodušno« poudaril potrebo po gospodarski pomoči južnemu delu Koroške in posebno omenil razmere na Kom-Iju, kjer bi po njegovih besedah lahko verjeli, da vlada tam še srednji vek. Kako o takem pretakanju krokodilskih solz mislijo prebivalci tega kraja sami, vidimo iz naslednjega dopisa: Ob viku in kriku okoli 10. oktobra so se letos nekateri gospodje naenkrat spom- „Avstrija je nemška država” Nedavno, med pripravami za nedeljske volitve v Gornji Avstriji se je OVP-jevski poslanec dr. Gorbach na nekem volilnem zborovanju povzpel do trditve, da mora ostati Avstrija nemška država. Te besede so pri Allgemeine Bauernzeitung zelo navdušeno pozdravili, češ, da jih je treba na Koroškem še posebno glasno in razločno povedati. Čudno, prav iz teh krogov smo slišali še pred nedavnim celo poplavo patri-otičnih „domovini zvestih“ izlivov o tem, kako važno je proslavljanje 10. oktobra v svobodni in samostojni Avstriji. Pa se tako hitro spet izkaže, da jim je le nemška država pri srcu. VdU-jevsko glasilo „Die Neue Front“ v tej zvezi celo dokazuje, da je Avstrija po naravi povezana z Nemčijo. 7.a dr. Gorbacha, za koroške bauernbundovce in za „neodvisne“ menda ni merodajno, da državna pogodba prepoveduje velenemško propagando. GOSPODARSKI DROBIŽ Avstrijsko donavsko ladjevje Avstrijska donavska plovna družba »DDSG« razpolaga zdaj, ko ji je Sovjetska zveza vrnila 24 enot, z rečnim brodovjem, ki zaostaja po svoji tonaži le za jugoslovanskim donavskim ladjevjem. Plovna družba ima: 8 potnišlah ladij (pred vojno 14), 32 vlačilcev (66), 41 ladij cistern (41), 193 tovornih ladij (357) in številne pomožne ladje. Koprsko podjetje „Fructus” na avstrijskem trgu Koprsko podjetje »Fructus« se bavi s trgovino s sadjem in povrtnino. Podjetje se močno uveljavlja tudi na avstrijskem trgu. Samo na Koroško je letos izvozilo 125 vagonov češenj, graha, paradižnikov, grozdja in sliv. Izvoz paradižnikov je uspel kljub močni italijanski konkurenci. Podjetje pa izvaža tudi na Dunaj in v Graz. Sadje in povrtnino izvažata iz Jugoslavije v Avstrijo tudi podjetji »Slovenija-sadje« v Ljubljani in »Kooperativa« v Sarajevu. Slaba letina krompirja na Angleškem Zaradi suše so letos na Angleškem pridelali malo krompirja. Na kmetih je cena za 50 #/o višja, kakor je bila lani ob tem času. V pro-dajalnicah se je podražil za 75 °/o. OVP-jevski šovinistični list »Allgemeine Bauernzeitung« je moral minulo soboto objaviti obsodbo, ki jo je izreklo celovško okrajno sodišče proti odgovornemu uredniku tega lista. Obsodba se nanaša na članke, ki so vsebovale sovražne klevete partizanske borbe na Koroškem in v katerih je list dolžil ing. Tončija Schlapperja nečastnih dejanj. Odgovorni urednik lista pred sodiščem ni uspel ničesar dokazati in je bil obsojen zaradi žaljenja časti in zanemarjanja potrebne skrbnosti na plačilo 250 šilingov denarne kazni, na plačilo 200 šilingov denarne globe tožniku in na poravnavo vseh stroškov procesa. Hkrati je sodišče odločilo, da je koroška deželna organizacija Bauernbunda kot izdajatelj in lastnik lista »Allgemeine Bauernzeitung« soodgovorna za plačilo denarne kazni, denarne globe in stroškov sodnijskega postopka. Glede številke »Allgemeine Bauernzeitung«, ki je vsebovala inkriminirane članke, je sodišče izreklo zaplembo. »Allgemeine Bauernzeitung« se je morala v razmeroma kratkem razdobju že dvakrat zagovarjati pred sodiščem zaradi istih deliktov in je bila obakrat obsojena. Po prvi obsodbi v tej zvezi je list zamenjal dotedanjega odgovornega urednika in ga nadomestil z novim, vendar, kakor se je kmalu izkazala, ne zato, da bi list spremenil smer svojega pisanja, marveč kakor vse kaže, zato, da bi se ob ponovnih hujškaških klevetah in neresničnih trditvah laže izognil strožji kazni za svoje zlonamerno lažnivo pisanje. Iz komentarja k obsodbi, ki jo je moral sedaj že v drugič objaviti, pa se da sklepati, da tudi v bodoče ne namerava opustiti šovinističnega hujskanja in da bo slej ko prej zlorabljal svobodo tiska za razširjanje neodgovornih laži. Zato je tudi razumljivo, da se Bauernzeitung ponovno razburja nad tem, da imamo koroški Slovenci v zvezi s predpisi državne pogodbe o pravicah narodnostnih manjšin gotove, v besedilu in duhu državne pogodbe utemeljene in upravičene zahteve, med drugimi tudi zahtevo, da je treba šovinistično ščuvanje in razpihovanje narodnostne mržnje zakonito zabraniti s kazenskimi sankcijami, ker obstoječa zakonodaja ne daje zadostnega jamstva, ki bi nepoboljšljivim šovinistom vsaj občutno otežkočalo stalno rovarjenje proti mirnemu in enakopravnemu sožitju obeh narodov na Koroškem. Bogat prikaz jugoslovanskega usnjarstva Prejšnjo soboto so na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprli I. Jugoslovansko razstavo usnja in obutve, ki bo odprta do vključno nedelje, dne 30. oktobra, medtem ko je ponedeljek, 31. oktober, določen kot posebni dan drobne razprodaje razstavljenih predmetov in sklepanja trgovinskih pogodb. Na Razstavi sodelujejo poleg 104 domačih podjetij tudi dve podjetji iz Avstrije in eno podjetje iz Švedske. Med domačimi razstavljala zavzema prvo mesto Slovenija s 55 podjetji, kateri sledijo Hrvatska, Srbija, Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Vojvodina. Prireditelj razstave je odsek za usnje, obutev in galanterijo pri Trgovinski zbornici Slovenije, ki je razstavo priredil v želji, da podrobno seznani javnost s povojnimi uspehi jugoslovanske usnjarske industrije. Hkrati naj bi razstava pomagala ustvariti tudi pogoje za uspešne stike z domačimi in tujimi odjemalci, pred katere stopa jugoslovanska industrija usnja, obutve in usnjene galanterije z visoko stopnjo kvalitete. Sodelujoča podjetja so razstavila najrazličnejše izdelke svoje stroke, kakor vse vrste usnja in surovih kož, čevljarske potrebščine, vse vrste obutve, ortopedska obutev, krznarske izdelke, usnjeno krznarsko konfekcijo, pogonsko jerme-nje, utensilije, barve in lake za usnje, kemikalije, kremo za čevlje, mast za usnje, volno, tekstilne surovine, anilinske barve, sintetična strojila in mnogo drugega. Poleg komercialnega dela ima razstava tudi poseben poučno-propagandni del, ki prikazuje bogato zgodovino jugoslovanskega usnjarstva, kakor tudi produkcijsko tehniko pri strojenju ter pri izdelavi obutve in usnjene galanterije. V posebnem delu razstave pa so razstavljeni dokumenti o usnjarski dejavnosti v času narodnoosvobodilne borbe. Kakor pri drugih letošnjih razstavah, tako so tudi med usnjarsko razstavo številna strokovna predavanja, na katerih sodelujejo razni mednarodni strokovnjaki. V lažje razumevanje predvajajo tudi strokovne filme o usnjarstvu, medtem ko čakajo obiskovalce lepe nagrade, ki so jih dala na razpolago podjetja, ki sodelujejo na razstavi. 0 SVETU Pariz. — Zunanji ministri treh za-padnih velesil so se v ponedeljek dopoldne sporazumeli o enotnih predlogih, ki jih hočejo predložiti sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu. Predlogi se nanašajo na zopetno združitev obeh Nemčij in na evropsko var- nost. Ziirich. — Kakor poroča švicarski časopis »National-Zeitung«, hoče vodstvo sovjetskega radia sporazumno z vlado Sovjetske zveze predlagati za-padnim velesilam, da bi od 1. januarja naprej sklenili radijski mir, kar pomeni, da bi prekinili z motnjami radijskih oddaj. Sovjetska zveza bi bila pripravljena, da prekine z delovanjem svojih 416 radiopostaj, ki delujejo samo s tem namenom, da motijo druge radiopostaje pri njihovih oddajah. Isto zahteva Sovjetska zveza od ostalih držav zapadnega bloka. Jeruzalem. — Na obmejnem področju med Sirijo in Izraelom so bili ubiti trije sirski vojaki, šest pa jih je bilo ranjenih. Razen tega je šest sirskih vojakov pogrešanih. Neki vojaški predstavnik Izraela je izjavil, da so izraelski vojaki ujeli na meji pet sirskih vojakov, da bi na ta način prisilili oblasti Sirije, da izpustijo izraelske vojake, ki so jih sirski vojaki tekom leta ujeli na meji med Sirijo in Izraelom. Bonn. — Zdravstveno stanje Adenauerja se dalje boljša, vendar se telesna temperatura od časa do časa zopet zviša in tako more zvezni kancler Adenauer zapustiti posteljo samo za krajši čas., Zdravniki so pacientu odredili, da se mora nadalje paziti. Kairo. — Ameriški veleposlanik v Kairu Henry Byroade je v ponedeljek nenadoma odpotoval v Pariz, da bi se posvetoval z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. Veleposlanik Byro-ade je Dullesu poročal o položaju na Srednjem vzhodu, ki je nastal po sklepu Egipta, da bo kupoval orožje V vzhodnoevropskih deželah. Aleksandrija. — V Egiptski luki Aleksandrija so začeli z raztovarjanjem ladij, ki so v Egipt pripeljale pošiljke orožja, katerega je vlada naročila v državah vzhodnega bloka. Ob tej priložnosti so luko zaprli za vsak civilni promet. Noben civilist se ne sme zadržati na območju luke. Vse posle vrši vojaštvo, ki tudi straži nekaj kvadratnih kilometrov veliko luško območje. New York. — Državni predsednik Lonardi je v ponedeljek izjavil, da stoji Argentina sedaj pred časom varčevanja in avtoritete, ker je potrebno, da premostijo1 gospodarske težave, ki jih je zapustil Peronov režim. Pariz. — Zvedelo se je, da namerava Dulles v času ženevske konference odpotovati na Dunaj, da bi si ogledal Burgtheater. V istih krogih tudi izjavljajo, da bo Dulles obiskal tudi maršala Tita. Verjetno bo ameriški zunanji minister povezal obe potovanji. Idaho Falis. — 300 nameščencev, ki delajo v poskusnem zavodu ameriške komisije za atomsko energijo, je začelo stavkati, ker imajo predblgo pot od svojih stanovanj do delovnega mesta (35 km). Poskusni zavod se nahaja v puščavskem predelu Big Lost. V tem zavodu izdelujejo atomske reaktorje in motorje. Rabat. — V pogorjih v bližini meje španskega Marokka so francoske čete izvedle ofenzivo proti uporniškim plemenom. Francosko vojsko so podpirala letala in artilerija. Nove protiupor-niške operacije se vršijo na področju med Tizi-Ouzli in špansko mejo. Instanbul. — Pretekla soboto je bilo splošno ljudsko štetje v Turčiji. V ta namen so oblasti izdale ukaz, da se ta dan ukine vsak promet, kakor železniška, pomorski in zračnii promet. Nihče ni smel nikamor potovati, celo turisti, inozemci in diplomati niso- bili izvzeti. Tel Aviv. — Načelnik izraelskega generalštaba Moša Dajan je zanikal vesti, češ da je smoter njegovega potovanja v Francijo skleniti s Francijo vojaški pakt in pogodbo o nakupu francoskega orožja. Pomagajmo otroku pri branju! Že so minuli prvi šolski tednu Naši najmlajši že znajo več ali manj lepo napisati prve črke, znajo par kratkih računov, zapojejo to ali ono pesmico, videli so mogoče celo že prvi pravljični film. Navadili so se šolskega življenja in kaj radi hodijo v šolo. V teh prvih tednih je bil pouk še več ali manj igračkanje in oprezno uvajanje otroka v novi okoliš. Če ste kdaj svojega šolarčka vprašali, kaj se je dianes naučil, je verjetno odgovoril: »nič ! !« Sedaj pa se že prične bolj resno delo — delo, polno težav., Otroci so se v šoli naučili prvih črk; poznajo že I, U, O, E, A, in M. Večina šolarjev se je igraje naučila spoznavati posamezne črke; saj jim jih je učitelj' tako lepo razlagal v okviru srčkanih zgodbic. Ko pa, je treba začeti čitati po dve, tri in še več črk skupaj, torej cele besede, (n. pr. MAMA, EMA, MIMI, IMAM), se pri večini učencev pojavijo tudi prve težave. Nekateri jih premostijo v par dneh, pri drugih traja to tedne, pri majhnem delu celo mesece. Vsa težava obstoja torej v tem, da, otrok sicer slej ko prej spozna, vsako posamezno črko, ni pa v stanu, zbrati več črk oziroma glasov v besedo. To, kar se zdi odraslemu samo ob sebi umevno, je za otroka še velika tajnost in mu dela dostikrat mnogo preglavic. Je pa tudi v resnici priučitev čitanja ena izmed največjih umetnosti, saj se pri čitanju šele spremenijo mrtve črke v življenja polne glasove., Marsikdo se še v poznih letih točno ve spominjati, kako se je mukoma učil čitanja — dostikrat je to tisti spomin, ki edini še sega v prva otroška leta. Često je ta' spomin povezan s spominom na jok in trdo očetovo roko, ki jo je moral mali učenček občutiti, preden je znal »brati«. Vendar pa nam, mora biti jasnos da z vpitjem in zaušnicami ne moremo otroku vbiti v glavo črk oziroma čitanja. Ubili pa bomo na tak način v otroku vse veselje do šole, zaupanje v njegove zmožnosti in zadnjo trohico samozavesti. Otrok bo postal nervozen in obupan, tih in zagrenjen ter bo slabo spal; prej tako rdeča lička bodo postala bledla, otrok ne bo imel več apetita itd. Kako torej pomagamo šolarju sedaj, ko ima, svoje prve težave s šolo? Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Metod oziroma načinov, kako naj naučimo otroka čitati, je mnogo in nobena ni edino pravilna. Tudi učitelji ne uporabljajo povsod iste metode.) Vesten učitelj celo v enem in istem razredu pri različnih otrocih dostikrat uporablja različne metode, preden ima uspeh. Svojčas smo se učili čitanja tako, da smo vsako besedo najprej črkovali in potem šele izgovorili kot celoto. Ta način je sicer vodil do uspeha, a bil je silno težaven in velja danes za zastarelega. Besedo m a m a simo na primer čitali takole: m,a,m,a ;= mama. Čim daljša je bila beseda, tem težje smo jo čitali. Danes poučuje večina učiteljev tako, da se črkovanja, torej predhodnega imenovanja posameznih črk, izogne, zahteva pa od vsega začetka povezavo več črk v eno celoto. Težko je ta način nazorno opisati; izgleda nekako takole: otrok vsak posamezni glas pojoče drži tako dolgo, da, spozna prihodnjega, katerega poveže s prvim, brez da bi premolknil; istotako naredi pri povezavi drugega glasu s tretjim itd., do konca besede. Zapisano bi zgledalo to nekako takole: mmaaammaa. Če je sedaj beseda dolga ali kratka, ne igra nobene vloge; če se držimo te metode vztrajno, bo gotovo rodila najlažje in najboljše uspehe. V prihodnjih tednih čitajte z otrokom dnevno vsaj; četrt ure. Če boste opazili, da ima težave pri povezavi črk, potem se nemudoma pogovorite z otrokovim učiteljem, ki vam bo poved'al, kako on poučuje. Na isti način vadite potem sami doma vsak dan, toda, največ po pol ure. Kar gre preko tega, je nekoristno, ker otroka, preveč zmuči in poleg tega obstoja nevarnost, da se otrok posamezne strani v Čitanki nauči na pamet, čitati pa ne zna. Pomoč pa je otroku neob-hodno potrebna, ker ravno na podeželj-skih šolah, kjer ima, vsak razred po več oddelkov, učitelj nima časa, da bi se s posameznim otrokom bavil čez mero. K C' opazite, da se je šolarju »posvetilo«, kako se bere, dnevne vaje lahko skrajšate. Vendar bo moral nekako do konca drugega, šolskega leta še vsak dan nekoliko vaditi, da se privadi gladkemu branju. Le otrok, ki mnogo čita, se bo priučil tudi pravopisa, ki je posebno v nemščini silno težaven; le po knjigah se bo naučil spoznavati širni svet, odkril bo lepote prirode, pozneje se bo učil naprednega gospodarstva in spoznal bo vso lepoto književnosti. Torej je priučitev čitanja ogromnega pomena za ves nadaljnji razvoj otroka. Zato se res izplača, dla posvetimo našim najmlajšim ravno sedaj, ko se jim odpirajo vrata v čudežni svet črk in glasov, največjo pozornost., Pomagajmo pa z veliko ljubeznijo in potrpežljivostjo, ne štedimo z vzpodbudno pohvalo tudi pri najmanjšem napredku, da otroku ne vzamemo veselja. Nujno mora torej prevzeti pomoč pri čitanju tista oseba v družini, ki je najmanj nervozna in ki ne vzroji niti takrat, ko bo otrok mogoče že desetič zbral besedo MAMA za OTO ... Vzgojitelj Nova oblika ljudske prosvete v Sloveniji Preteklo soboto je pričel na Jesenicah z delom izredni kongres prosvetnih društev Slovenije. Na kongresu so se zbrali številni delegati društev »Svobod« in kulturno-prosvetnih društev, ugledni prosvetni delavci iz vse Slovenije. Delegati so pregledali dosedanje delo Ljudske prosvete Slovenije in Zveze delavskih prosvetnih društev Svoboda ter na podlagi svojih dognanj in izkušenj določili temeljne smernice za bodoči razvoj ljudske izobraževalne in kulturno-umetniške dejavnosti. Na podlagi izkušenj in dognanj v desetletnem delovanju na prosvetnem polju se je pokazalo za potrebno, da dobijo posamezna društva kot osnovne celice čim večjo samostojnost in da se ustanovi nova organizacija, ki bo zagotavljala enotno kulturnopolitično vodstvo ter hkrati soglašala z vsemi značilnostmi demokratičnega razvoja. Naloga nove organizacije bo predvsem v tem, da bo zagotovila društvom učinkovitejšo pomoč, bodisi ideološko kakor tudi strokovno. Delegati so na svojem posvetovanju določili oblike in dali smernice, po katerih naj dela nova organizacija, ki se imenuje »Zveza, Svobod in prosvetnih društev«, pri čemer so Svobode posebej omenjene kot delavska društva. Zveza bo skrbela za izobrazbo, in vzgojo najširših plasti delovnih ljudi in še posebej delavskega razreda s tem, da bodo vsi organi zveze pomagali delovnim ljudem, da se izobražujejo, prosvetljujejo in udejstvujejo na vseh področjih umetniške dejavnosti ter si tako širijo splošno obzorje. V novo ustanovljeno zvezo vključena društva so samoupravne društvene enote in delujejo na podlagi lastnih pravil, ki pa morajo seveda biti v skladu z načeli zveze. To daje društvom več samostojnosti z ozirom na realne možnosti in potrebe kraja, medtem ko bo zveza sklepala o vseh kulturno-političnih vprašanjih. idejno usmerjala društva ter zagotovila, da, se društva dogovarjajo o, skupnih akcijah, da si med seboj pomagajo itd. Številni govorniki so na kongresu v svojih izčrpnih referatih nakazali različne možnosti nadaljnjega delovanja Svobod in prosvetnih društev ter poudarili veliki pomen novo ustanovljene »Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije«. Kongres je v nedeljo zaključil predsednik nove organizacije Ivan Regent z željo, da bi imela društva čim več uspeha pri reševanju težkih in odgovornih nalog, ki stoje pred Zvezo Svobod in prosvetnih društev Slovenije kot nove kul-turno-politične organizacije v Ljudski republiki Sloveniji. Proti kvarni mladinski literaturi Nedavno so se koroške mladinske organizacije ukvarjale s problemom plaže (slaba literatura), ki je med mladino zelo razširjena in skrajno kvarno, vpliva na njen duševni in nravstveni razvoj. Soglasno so sklenili sledečo resolucijo: Mladinske organizacije se prizadevajo v svojem vzgojnem delu izoblikovati v mladini koristne člane človeške družbe in države. Najboljše vzgojno delo pa je lahko po drugih kvarnih vplivih ovirano ali celo onemogočeno. Plaža s svojo surovo in brutalno vsebino, ki poveličuje sebičnost, je resna nevarnost za nravstveni in duševni razvoj mladine. Uspešna obramba proti plaži ne more biti samo pospeševanje dobre mladinske literature, temveč so potrebni tudi primerni zakoniti ukrepi. V minulem letu so v Avstriji razpečali dvajset milijonov brošur plaže. V koroškem mladinskem sosvetu zastopane mladinske organizacije so mnenja, da je samo s prepovedjo proizvodnje in uvoza takšnega, tiska mogoče preprečiti poplavo s tovrstno literaturo. V resoluciji pozivajo zvezno vlado, da se s tem perečim problemom ukvarja ter naj skrbi za uzakonjeno prepoved uvoza, proizvodnje in razpečavanja plaže. Dr. Tone Jelen: Nekaj o davkih Vprašanje davkov je področje, ki je iz gospodarskega vidika vsekakor precejšnje važnosti tudi za kmeta. Ker pa je nemogoče, da bi v enem samem članku nanizali vsa važna vprašanja, bomo sestavek o tej tvarini objavili v štirih ali petih nadaljevanjih. Čitatelje opozarjamo, da posamezna nadaljevanja skrbno hranijo, ker bo članek šele kot celota lahko nudil potrebni pregled v vprašanjih, važnih za vsakogar. Ured. Kdo se ne pritožuje proti previsokim davkom in strogemu načinu izterjavanja? Resnica je, da so davki visoki in gre njihovo število na ducate. Toda o tem tukaj ne moremo razpravljati, ker bi nam za to primanjkovalo prostora. Namen teh vrstic je le, na, kratko pokazati, da ima davkoplačevalec razne pravice in možnosti, da se brani proti krivičnim in previsokim davčnim odmeram. Neštetokrat sem že doživel, da so mi tožili, posebno kmetje, češ, že spet sem dobil od finančnega urada ček na toliko ' in toliko in da je predpisana vsota previsoka in krivična. Na vprašanje, kaj namerava proti temu ukreniti, je odgovor skoro vedno isti: »kaj pa hočem, če sem dobil ček, moram pač plačati!« Tako torej plača in polagoma pozabi na svoj gnev, dokler ne dobi novega čeka in morda še terjatev za davčni zaostanek, ki ga spet z jezo plača, ker je pač prejel ček. Takih primerov je mnogo, posebno pri manjših kmetih. Bolj redko se to dogaja, pri obrtnikih in trgovcih, ki so že po naravi obrata in po zakonu primorani, da vodijo knjige in so v tem pogledu tudi bolj budni in verzirani. Ker živimo v demokratični in pravni državi, ima vsak državljan napram uradom svoje uzakonjene pravice, kakor imajo obratno uradi oziroma država nasproti državljanom tudi samo pravice, ki so zajamčene v zakonih. Če smo torej prejeli davčni predpis, s tem še ni rečeno, da moramo zaradi tega že takoj plačati davek, ki se nam zdi previsoko ali krivično odmerjen. Tudi na davkariji so samo ljudje, ki se lahko zmotijo. Zato se bomo v takem primeru ali pa če smo prepričani, da nimamo davčnih zaostankov, najprej prepričali o dejanskem stanju. Če imamo potem dovo!|ji tehtnih vzrokov, da svojo trditev podpremo, bomo pod-vzeli primerne korake, to se pravi, da se bomo pritožili proti takim davčnim odmeram pri finančnem uradu — ne pa pri sosedu, ki nam ne more pomagati. Seveda nam ne bo lahko ugotoviti, ali smo davek že plačali in če je morebitni zaostanek nepravilno izračunan, če nismo shranili davčnih odlokov in plačilnic.. Često se dogaja, da položi gospodar ali gospodinja take važne dokumente iz rok, ne da bi pri tem mislil, da jih bo še kdaj potreboval. Kadar se to primeri, izgubi mnogo dragocenega časa z iskanjem, kljub temu pa jih morda ne najde več, Knjiga o Otonu Župančiču Letos se proslavlja šestdesetletnica slovenske Moderne. S tem v zvezi nameravajo slovenske založbe izdati nekaj novih del, ki se nanašajo na Moderno. Pod tern nazivom je mišljena literarna smer v dobi slovenske književnosti okoli leta 1900. Moderna pa je tudi izraz za razne sodobne književne in umetniške smeri. Kot prvo tako delo je bil pred kratkim tiskan študij Jožeta Mahniča o Otonu Zupančiču. Pisatelj je na 120 straneh in v 13 poglavjih prikazal pesnikovo delo in življenje. O velikem Slovencu, pesniku Župančiču, ki je glavni pedstavnik slovenske Moderne, so obširneje pisali tudi v tujini. Tako je italijanski slavist Arturo Cronia izdal študijo o Župančiču v italijanščini, Francoz Lucien Tesniere pa v francoščini. Izmed slovenskih pisateljev je o Župančičevem pesniškem delu pripravil kritičen študij Josip Vidmar, ki je 14. oktobra praznoval svojo šestdesetletnico. Dnevno dva milijona knjig v Sovjetski zvezi Moskovski radio je javil, da, sovjetske tiskarne natisnejo dnevno dva milijona knjig. V sovjetski zvezi je 200 založniških podjetij, ki so se odločila* tiskanje knjig tako povečati, da bosta v bližnji bodočnosti natisnjeni najmanj dve milijardi novih knjig. Isti radio poroča tudi, da so se nova založniška podjetja začela ustanavljati v vseh važnejših mestih Sovjetske zveze. Slovenski oktet je gostoval v Zgornji Avstriji V Linzu, glavnem mestu Gornje Avstrije, je koncertno življenje zelo živahno in vsako leto povabijo številne dirigente in druge, da nudijo občinstvu svojo umetnost. Tudi v letošnji koncertni knjižici so navedeni številni dirigenti, solisti, različni komorni in večji ansambli iz vse Evrope, ki bodo občinstvu nudili najrazličnejše koncerte. Iz Jugoslavije je povabila koncertna direkcija v Linzu za to sezono dva ansambla: Zagrebške soliste in Slovenski oktet. Za slovenski oktet pomeni to gostovanje vsekakor velik uspeh, saj je bil to pot prvič angažiran od tuje koncertne direkcije za celovečerni koncert v okviru rednih abonmajskih koncertov. Organizatorjev oktet ni razočaral. S svojim izvajanjem je popolnoma osvojil občinstvo, ki je prišlo na koncert in z navdušenim odobravanjem so prisiljevali oktet k dodatkom. Časopis Oberoster-reichische Nachrichten posebno hvali izvedbo' umetnih pesmi, zlasti predklasič-nih, v katerih se je »oktet zvokovno približal idealu, ki si ga moremo le predstavljati. Prav tako je treba posebej pohvaliti preciznost, živahnost in mnogoterost izrazov v posredovanju slovenske narodne in umetne pesmi. Poleg bogatega, neposrednega užitka, ki ga nam je nudil, je bil obenem ta večer za nas v marsikaterem pogledu poučen in zanimiv.« Slovenski oktet pa je imel gostovanje tudi v Steyru, kjer ga je občinstvo sprejelo s prav tako velikim navdušenjem kot občinstvo v Linzu. V Steyru je Slovenski oktet gostoval naslednjega dne po koncertu v Linzu. čeprav je prebrskal vse od kleti do podstrešja. Če pa odložimo take stvari na mesto, kjer jih vsak čas in urejeno lahko spet vzamemo v roko, bomo kmalu spoznali, da si s tem prihranimo mnogo časa, skrbi in jeze, često pa tudi denarja. Ako se priporoča kmetom knjigovodstvo, majejo z glavo, češ: jaz pa knjigovodstvo, kam pa pridem! Vendar je to tako enostavno in korist nam pretehta stokrat delo, ki ga imamo s tem. Ne mislim na trgovsko knjigovodstvo, temveč na najenostavnejše, kar lahko stori vsak. Če si nabavi mapo, kamor pripenja, zloženo po datumu, vsak uradni list, plačane čeke, račune itd., bo imel ob dani potrebi vse pri roki brez iskanja in skrbi. Če k temu vzame še zvezek ali navadni beležni koledar in zapiše po datumu izdatke in prejemke, ima že knjigovodstvo in bo ob koncu leta lahko izračunal donosnost svojega obrata. (Se nadaljuje) leaiiGBOiaii Petek, 28. oktober: Simon in Juda Sobota, 29. oktober: Narcis Nedelja, 30. oktober: Klavdij Ponedeljek, 31. oktober: Volbenk Torek, 1. november: Vsi sveti Sreda, 2. november: Verne duše Četrtek, 3. november: Viktorin (Vizit m/toik dati Prve dni novembra, v času, ko je tudi narava polna žalovanja in odmiranja, se vsako leto spominjamo svojih dragih, ki so za vedno odšli od nas, ki v domači ali tuji zemlji za vedno spijo zadnje, večno spanje. Ob zadnjem bivališču dragih rajnih se bolj kot kjer koli drugod zavedamo boleče rane, ki jo zaseka smrt. Ustavimo se ob dolgi vrsti gomil in se zamislimo nad veliko neminljivo resnico: Vse mine, minljiva je lepota, bogastvo in življenje. Toda čeprav je dragim rajnim, staršem, bratom in sestram, znancem in prijateljem oko ugasnilo in srce nehalo biti ter spi njihovo telo v temni jami, njihov spomin ostane med nami in nas spremlja skozi življenje. Zdi se nam, da živijo med nami, zato je njihov spomin živ vsepovsod. Dolga je vrsta dragih, ki jih vidimo korakati mimo naših duševnih oči in svetišče nam je kraj, kjer so našli svoj zadnji počitek. Svet nam je kraj, kjer spijo vsi tisti, ki jim je bilo življenje sam boj za srečnejše in lepše dni našega ljudstva, ki so za te vzore žrtvovali vse, kar so imeli: delo in življenje. Polni žalosti, a v hvaležni ljubezni se jih spominjamo in krasimo z zadnjim jesenskim cvetjem njihove grobove. Hvaležnost in spoštovanje do dragocenih žrtev pa nam narekuje dolžnost, da nadaljujemo njihovo delo do zadnjega dneva življenja. Truplo tvoje bo pac trohnelo v gomili, ali čaša tvojih koristnih del za rojake in domovino bo ostala, in v svojih delih živel sam boš večno. Slovenska prosvetna zveza naznanja : Slovensko prosvetno društvo »Gorjanci« v Kotmari vesi vabi na pevski koncert na katerem bomo slišali goste iz slovenske Štajerske, pevski zbor Kulturnega društva »Svoboda« rudnika Laško. Koncert bo v soboto, dne 29. oktobra 1955, ob 20.00 uri v gostilni pri Ilnu. Kotmirčani smo že bili deležni gostoljubnosti Kulturnega društva »Svoboda« v Laškem na izletu, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Gostiteljem v Laškem sie hočemo ob njihovem obisku oddolžiti s številno udeležbo na prireditvi. Nihče, ki mu je pri srcu slovenska pesem, ne bo manjkal na prireditvi v soboto zvečer. Zaradi tega vsi, stari in mladi, prisrčno vabljeni! In v nedeljo popoldne bodo gostovali pevci Kulturnega društva »Svoboda« iz Laškega na sončnih Ra-dišah. Koncert bo s pričetkom ob 14.30 uri v društveni dvorani. Tudi Radišani se bomo polnoštevilno udeležili koncerta in se navduševali ob slovenski pesmi, ki nam jo prinašajo zaželeni gostje iz zelene Štajerske. Na številno svidenje na obeh koncertih ! Obvestilo Zveze koroških partizanov Nameravani izlet, h kateremu se je priglasilo že precej naših članov, moramo zaradi nepredvidenih ovir preložiti do srede novembra, Vse potrebne in točnejše podatke dobite v pisarni Zveze koroških partizanov v Celovcu, Gasometergasse 10. VABILO V nedeljo, dne 30. oktobra 1955, ob 9. uri dopoldne bo občni zbor Slovenske fizkulturne zveze v Celovcu, Gasometergasse 10. Vabimo vse člane, da se ga udeležijo. Slovenska fizkulturna zveza Sola mora vzgajati v duhu medsebojnega spoštovanja Vreme je bilo nekoliko hladno, toda v srcih je bilo spričo končanega smelega dela toplo, ko so minulo nedeljo v Zgornjih Libučah oficielno izročali prenovljeno in obnovljeno šolo svojemu važnemu namenu. Lepi slavnosti je prisostvovalo prebivalstvo vsega šolskega okoliša s starši in šolsko mladino, nadalje slavnostni gostje, med temi deželni glavar Wedenig, deželni šolski nadzornik Just, okrajni glavar dr. Wagner, okrajni šolski nadzornik Maklin, deželni poslanec Wit, občinski odbor z županom Ostermannom na čelu, šolski vodje sosednih šol in župani sosednih občin. Slavnostna prireditev je bila zares praznik za vso okolico in spored tako uglašen, da je ustrezal vsem brez razlike mišljenja. Nakazanih je bilo mnogo napotil za odstranitev medsebojnega pogosto sovražnega trenja. Proslavo so prireditelji vsaj skušali organizirati tako, da je potekala v duhu harmoničnega medsebojnega sožitja in lahko ugotavljamo, Rnda Vas Kanare v občini Ruda naseljujejo mali in srednji kmetje ter kočarji. V vsej okolici so naselja že opremljena z električno razsvetljavo in energijo, zato je želja, da bi bili tudi v tej vasi čimprej deležni blagodati elektrike, vedno večja. Sedaj izgleda, da bo ta želja v doglednem času tudi uresničena. Minuli teden v torek zvečer so se namreč interesenti zbrali v gostilni pri Dirn-virtu, da so vse potrebno prerešetali in prišli do potrebnih sklepov. Soglasno so sklenili, da se bodo priključili električnemu omrežju KELAG-a in čimprej pričeli s potrebnimi pripravami za uresničitev načrta. Na zborovanju je mogel predsednik elektrifikacijskega odbora Karner pozdraviti zastopnika KELAG-a ing. Legata in deželnega poslanca Wita. Poslanec Wit je v svojem nagovoru naglasil, koliko sta si deželna vlada in družba KELAG predvsem od leta 1945 dalje prizadevali, da preskrbita deželo z zadovoljivo količino električnega toka, da bo končno z električno energijo preskrbljeno vsako gospodinjstvo in tudi najbolj oddaljeni kmetijski obrat na Koroškem. Oskrba z elektriko dviga stanovanjsko kulturo in prispeva k ugodnejšim pogojem za kmetijsko-gospodarski razvoj. Vod nizke napetosti v to vas bo stal okoli 80.000 šilingov, pri čemer pa je lastno delo interesentov že odšteto. Na podlagi projekta je mogel zastopnik KELAG-a vsakemu posameznemu zaniman-cu izračunati predvidene stroške. Pričakujejo, da bo že meseca decembra tudi v tej vasi zasvetila električna luč. Železna Kapla Dne 17. t. m. smo prisostvovali v našem trgu veseli poročni slavnosti. V gostilni pri Niederdorferju so se zbrali sorodniki in mnogi drugi povabljeni, da slavijo veseli dogodek, ko sta mladi par Franc Dolinšek, p. d. Kežarjev v Beli, in Mici Županceva, Poldejeva na Obirskem, sklenila zvezo za življenje. Po poroki in ženitovanjskem veselju je ženin povedel svojo izvoljenko na svoj dom. Na sva-tovščini je bilo prijetno, kot pravijo' udeleženci, dla je le malokdaj tako. Svoje najboljše k razigranemu razpoloženju so doprinesli teta in dva »camarja« ter godba, pri kateri je sodeloval tudi Kežar, vodja slovenskega petja v Št„ Vidu v Podjuni. Na svatovščini je bilo prijetno, v življenju pa pridejo poleg lepih tudi mračni dnevi. Želimo pa, medtem ko mlademu paru iskreno čestitamo, da bi jima bilo na skupni življenjski poti naklonjenih mnogo sončnih dni na mnoga leta! Kotmara res Minulo nedeljo je v gostilni pri Ilnu spet vladalo sproščeno veselje, ko so praznovali svatovščino Rosmarije Lesjakove, p. d. Kaplanove hčerke v Kotmari vesi, in mizarja Helmuta Fischla. Kaplanova hčerka si je izbrala v Helmutu moža, o katerem je prepričana, da bosta dobro vozila skozi življenje, saj je spreten obrtnik in obrt ima še vedno solidno podlago. Na svatovščini je bilo, kakor je v na- da je to tudi v precejšnji meri uspelo. Ko je stopil župan Ostermann za govorniški pult, ga je sprejel vihar navdušenega pozdravljanja, kar je bilo najlepši dokaz, da se objektivno in nepristransko prizadeva za blaginjo občanov na različnih področjih. Župan velja tudi za velikega prijatelja šolstva in je v veliki meri njegova zasluga, da je že primerno urejena šola v Šmarjeti in da so bila nedavno dokončana gradbena dela pri šoli v Zgornjih Libučah in poslopju za dostojna učiteljska stanovanja. Župan je navedel tež-koče, ki jih je bilo treba premostiti za uresničitev te naloge in izrekel zahvalo vsem, ki so kakor koli prispevali k temu uspehu. Posebno se je zahvalil deželnemu glavarju Wedenigu, ki je v svoji funkciji po vojni neprimerno mnogo storil za koroško šolstvo. Obnova in oprema šole je stala okoli 280.000 šilingov, novo1 zgrajeno poslopje za učiteljska stanovanja pa okoli 300.000 šilingov. Za županom je spregovoril v obeh de- šem kraju običajno, mnogo dobre volje, veliko petja in godbej Mlademu paru čestitamo! v St. Jakob v Rožu Svoječasno smo v našem listu pisali o tem, kako pri merodajnih krogih v Celovcu nikakor niso mogli ali hoteli razumeti, da bi bilo* samo prav in pravično, če bi imela oba naša zdravnika — namreč dr. Chrobok in dr. Hoja — pogodbo z bolniško blagajno. Takrat smo tudi povedali, da zahteva enakopravnosti za. enega zdravnika ni izraz nezaupanja do drugega, marveč samo zahteva po pravici, ki naj bo enaka za enega kot za drugega. Do najnovejšega časa je izglodalo, da je to načelo gotovim ljudem popolnoma neznano, končno1 pa so morali le spoznati, da ni mogoče še nadalje prezirati volje in zahteve ljudstva. Končno je dobil namreč tudi dr. Hoja privoljenje, da sme sprejemati bolnike, zavarovane pri bolniški blagajni za delavce in nameščence. Želimo mu, da bi tudi v bodoče uspešno oskrboval ljudstvo, med katerim je splošno priljubljen kot spreten zdravnik in značajen človek. Trebi is j a Pred nekoliko meseci so lahko bralci našega lista zvedeli, da se je poročil Miro Kernjak, prvi sin znanega našega centralnega pevovodje Pavleta. Svojemu bratu pa je v nedeljo 16. okt. sledil tudi drugi Kernjakov sin Stanko in sklenil zakonsko zvezo z Rafaelo Jerinovo. V ožjem družinskem krogu so> proslavili lepi življenjski dogodek brez velikega hrupa in dan posvetili tihemu družinskemu slavju. Mladi mož Stanko, ki ga odlikujejo vrline, ki jih je črpal iz zdravih korenin slovenske družine, ter svoje pevske sposobnosti, ki so pri Kernjako-vih prirojene in jih z velikim veseljem posveča naši pevski prosveti, je zaposlen v podjetju železarske trgovine Filli & Co. v Celovcu. Stanuje pa v Žopračah, kamor je povedel svojo mlado1 ženo, da mu bo gospodinjila in skupno z njim delila pot skozi življenje, kjer želimo, da bi bilo mlademu paru naklonjenih prav mnogo srečnih let. V ostalem pa Rafaeli in Stanku iskreno čestitamo! Razne vesti Pretresljiva prometna nesreča se je primerila minuli torek v Beljaku. Osemletni Fant Fritz Maier je s kolesom zavil na cesto ravno v trenutku, ko je nasproti privozil tovorni avto, ki je v njega zadel in ga podrl na tla. Sprednja kolesa so fanta povozila in čeprav je šofer z vso naglico' zavrl, je prišel tudi še pod zadnja kolesa. Avtomobil je moral zavoziti nekoliko nazaj, da so ga mogli potegniti iz obupnega položaja. Na obupno kričanje fanta je mati prihitela iz bližnjega stanovanja. Na cesti se ji je nudil grozoten prizor. Nesrečnemu dečku je odtrgalo obe nogi in razparalo trebuh. V večernih urah je svojim težkim poškodbam v bolnišnici podlegel. Tovarniški delavec Rudolf Močulnik iz Dobrle vesi se je v nedeljo pri tvrdki Leitgeb v Sinči vesi ponesrečil v delavnici za vlaknene plošče. Zaposlen je bil želnih jezikih g. prošt Trabesinger in naglasil predvsem vzgojni pomen šole. Od vseh viharno pozdravljen se je podal za govorniški pult deželni glavar We-denig in lahko smo bili priča, kako si je osvojil simpatije vsega prebivalstva tudi v tem predelu koroške dežele. Brez dvoma je deželni glavar v svoji funkciji in kot predsednik deželnega šolskega sveta najbolj poklican, da spregovori besede, ki naj si jih vzamejo vsi k srcu, kakor je v ziahvaii za njegova izvajanja dejal tudi župan. V obeh deželnih jezikih je deželni glavar naglasil, da mora šola na dvojezičnem ozemlju in ob meji izpolnjevati posebno nalogo. Šola mora mladino učiti za življenje in jo vzgajati v duhu medsebojnega spoštovanja in strpnosti, da se ne bodo povrnili časi, ko je bila domovina ogrožena prav zaradi nerazumevanja tega vprašanja. Dejal je, da ni sramota učiti se več jezikov, ker se z znanjem jezika-soseda lahko bogatiš tudi s kulturnimi dobrinami sosednega ljudstva. To je duh novega časa in v tem pravcu je treba vzgajati mladino, da se ohrani socialni in narodni mir v deželi. Ostali spored je izpolnila šolska mladina, ki je prav dobro prinašala smiselne deklamacije, menjaje se v slovenskem in nemškem jeziku. Učiteljskim močem, predvsem vodji šole, velja priznanje, da so se zares potrudili. Glasbene vložke na prireditvi sita prispevala pevski zbor in libuška godba. Mače V četrtek minulega tedna smo spremili Pavlino Permoževo, gospodinjo istoimenske hiše pri Permožu na Mačah, k zadnjemu počitku na sveško pokopališče. Ob številni udeležbi žalnih gostov smo se poslovili od zares vzorne gospodinje in matere, ki je preminula v starosti 61 let. Njeno' življenjsko delo je bilo posvečeno obsežni kmetiji, kjer je delala brez pre-stanka od zore do mraka in izgorevala v prizadevanju za ohranitev in napredek gospodarstva. Med vojno nacistični nasilniki tudi tej vrli ženi niso prizanesli, vzeli so ji moža in ga odgnali v taborišče Dachau, pa tudi štiri njene hčerke so aretirali in zaprli. Razumljivo je, da so žalost, ki jo je prizadejala, in napori, ki jih je morala vložiti v delo za ohranitev kmetije in oskrbo dvajset glav živine povečini sama brez stalnih delavcev, izpodkopali njeno zdravje, da je dalje časa bolehala. Odpovedalo ji je srce in 18. t. m. je blaga žena preminula. Pokojno Permoževo gospodinjo bomo ohranili v trajnem in lepem spominu, njenim svojcem pa izrekamo naše srčno sožalje! Gostinska šola v Sekiri Na seji koroške deželne vlade so minuli teden sklenili, da bodo v Palrkhote-lu v Sekiri uredili poklicno šolo za gostinsko obrt. Šola se bo pričela s šolskim letom 1955/56 s tremi učnimi tečaji, ki bodo trajali od 1. novembra do 30. aprila. Koroški gostinski učenci, ki so doslej po večini obiskovali gostinsko šolo na Nižjem Avstrijskem, bodo lahko odslej potrebno strokovno znanje sprejemali v Sekiri. Sekcija za tujski promet pri gospodarski zbornici je zagotovila internat za učence. iz Koroške pri stroju za obrezavo robov, kjer je prišel z desno roko v stroj in se težko ranil. V Ledenicah je pri prehodu čez železniško progo dohitela smrt 85-letno rent-nico Nežo Andenvald. Prehod čez progo je odprt in ženica ni zapazila tovornega vlaka, ki je prav tačas vozil v smeri iz Beljaka. Čeprav je strojevodja potnico zagledal ter dajal znamenja in pričel vlak takoj zavirati, je bilo že prepozno. Lokomotiva je nesrečno ženo zgrabila ter jo podrla na tla, kjer je obležala na mestu mrtva. Vžigalice so sc podražile V torek sta obe veliki avstrijski tovarni za vžigalice Solo in Sirius nenadoma dražili škatlico vžigalic za 7 grošev, atlica vžigalic stane odslej torej 32 grošev. Pcsfpo in zanimiv o Pomen elektronike raste Nekatere industrije so si utrle pot z eno samo iznajdbo, druge pa so rabile daljšo razvojno dobo. Elektroniki je pomagala na noge cela vrsta znanstvenikov, med katerimi je mnogo znanih imen: Tesla, Edison, Fleming, Armstrong, De Forest in drugi. Kljub njenemu počasnemu razvoju ni dvoma, da je elektronika v zadnjih tridesetih letih ogromno napredovala. Prav tako ni nobenega dvoma, da bo imela elektronika v bodoče še veliko večji pomen za razvoj tehnike in civilizacije, saj vedno znova beremo o napredkih na podlagi elektronike. Do druge svetovne vojne je bila elektronika tako rekoč »dojenček«, toda ka- Ali že veste, da. . . — izhlapi na zemlji letno nič manj kot 380 bilijard litrov vode, s številkami napisano to izgleda tako: 380,000,000,000, 000.000 litrov, ki se vrača na zemljo v najrazlčinejših oblikah padavin. — je atom tako majhen, da vsebuje en kubični centimeter vodika 10 trilijonov atomov, samo jedro atoma pa ima v premeru 400 milijardink centimetra. Med jedrom atoma in elektroni, ki krožijo okoli njega, je ogromno praznega prostora. Če bi atome lahko popolnoma stisnili, bi pridobili toliko prostora, da bi vse vojne ladje sveta lahko stisnili v en naprstnik. — tehta samec gorila do 200 kilogramov. To je izredno močna žival, ki strahu tako rekoč ne pozna. Gorje leopardu, ki bi jo razdražil: podivjana gorila ga dobesedno zmrcvari! — s podmornico proučujejo zemeljsko skorjo? Konec aprila se je podala podmornica »Acheron« iz Portsmoutha na šestmesečno pot po morju. Odplula je proti rtu Dobre1 nade do« Trincomaleja pa skozi Sredozemsko morje, od tu pa v Anglijo, kled potjo s podmornice proučujejo zemeljsko skorjo pod morsko gladino. Podobno potovanje bodo napravili še v Atlantskem in Indijskem oceanu. Z a do hi? o voljo ■ kor vse vojne, je tudi druga svetovna vojna porinila tehniko silovito navzgor. Za vodstvo druge svetovne vojne je bila elektronika tako pomembna, da ji Churchill pripisuje največ zaslug za to, da so Angleži leta 1940 dobili »bitko za Anglijo«. V istem času se je začela doba elektronike. Dandanes porabijo v Združenih državah Amerike 5 milijard dolarjev letno za elektronska industrijo in naprave. Seveda je tudi ostali svet trčil ob elektroniko. Skoro vse dežele Južne Amerike in Evrope so že ali pa nameravajo zgraditi televizijsko mrežo. Med temi je tudi Jugoslavija, kjer že izdelujejo načrte za televizijsko omrežje, poskusne televizijske oddajne postaje in sprejemnike. V Veliki Britaniji na primer je v dosegu televizij-sikh oddaj že 80 odstotkov vsega prebivalstva. Toda elektronika ni samo' radio in te- levizija. Izsledki elektronike obetajo, da bodo zrevolucionirali tudi industrijo, kajti zanjo bo elektronika lahko isto, kar so možgani in živčni sistem za človeka. V bodočnosti elektronike se oblikujejo v vedno bolj jasnih obrisih štiri področja, ki so vsa za industrijo silno pomembna. To so: 1. oprema z instrumenti in kontrola, 2. računski stroji, 3. dvosmerni radio in 4. mikrovalovni releji. Primer elektronske naprave je tranzistor, čudežno orodje elektronike. To orodje je tako majhno, da ga sestavljajo s pomočjo povečevalnih stekel. Toda mali tranzistor bo verjetno nadomestil elektronke v večini elektronskih naprav, vključno radio in TV aparatih, računskih strojih, vodenih izstrelkih ipd. Tran-sistor deluje — kontrolira gibanje elektronov v električnem toku že z milijoninko tiste energije, ki je potrebna za delovanje elektronke. Solze so zdrave Solze, tekoče iz solznih žlez v očeh, so sestavljene zgolj iz vode, ki ji je primešan en odstotek kuhinjske soli in fosfora. V solzah pa je tudi strup. Človeku ni nevaren, pač pa uniči nekatere določene bolezni povzročujoče bakterije. Zdravniki poznajo več vrst bul in izpuščajev, ki jih povzročajo bakterije. Če zmočimo tako bulo s solzami, le-te uničijo bakterije. Toda solze morajo teči neposredno iz oči, to pomeni, da morajo imeti še enako temperaturo kakor kri. Umetno segrete solze pa bakterijam ne škodujejo več. Tudi solze, ki so jih umetno segreli do temperature krvi, niso učinkovale. Igralec, pevec in — izumitelj? Pred kratkim je nek nov izum povzročil veliko senzacijo med filmskimi in televizijskimi strokovnjaki. To je tako imenovani vidni-magnetofon, običajna ozka magnetofonska vrvica, ki ne snema samo glas, temveč tudi slike. Danes lahko s pomočjo tega izuma posnamemo na ta magnetofonski trak vsako sceno in jo reproduciramo brez vsakega predhodnega razvijanja filma in brez negativa. Na vrvico novega aparata se lahko snema tudi v barvah. Izumitelj tega novega aparata, za katerega pravijo, da odpira pot v novo' obdobje v zgodovini kinematografije in televizije, ni nihče drugi kot slavni igralec in pevec Bing Crosby., Širijo pa se tudi govorice, da je to prevara in da sta resnična izumitelja tega aparata dva inženirja, ki delata v Crosbyjevem podjetju. Globinski ribolov Nedavno izumljena ribiška palica z zelo dolgo vrvico in električnim kolescem za njeno navijanje je vzbudila veliko pozornost ne le med ameriškimi ribiči, marveč tudi med znanstveniki, ki se zanimajo za čudne vrste rib v morskih globinah. Zdaj lahko love ribe tudi do1 1000 metrov globoka. Ujeli so že več vrst rib, kakršnih naravoslovci doslej še niso videli. Sleherno drgetanje v morski globini ribič takoj začuti. Ta ribiška naprava je zvezana z 12-voltnim akumulatorjem, kar zadostuje za ves dan ribarjenja. Dva dečka se pogovarjata na cesti. »Tvoj oče je čevljar,« pravi prvi, »ti pa še sedaj nimaš čevljev!« »Tvoj pa je zobar, pa tvoj mali bratec še sedaj nima zobov,« ga zabije drugi. Skupina otrok se je igrala ob potočku m delala mlinčke. Mimo pride Nejčkov sošolec in vpraša: »Nejče, ali je prišla dvanajsta ura?« Nejče mu hitro1 pojasni: »Ne, pri nas ]e še ni bilo!« Nov rekord pri pisanju na stroju Nedavno je bilo v Regensburgu tekmovanje v hitrem pisanju na pisalnem stroju. Vse je prekosil 28-letni Werner Hoffmann ter presegel dosedanje največje število udarcev na minuto kar za sto udarcev. Na serijskem malem pisarniškem pisalnem stroju »Alpina« je kontrolirano s tremi časomernicami napravil 825 udarcev na minuto. Prejšnji svetovni rekord je bil dosežen letos julija, na tekmovanju v hitrem pisanju v Monte Carlu, kjer je bilo doseženih 723 udarcev na minuto«. Hoffmann je takrat napravil 707 udarcev na minuto ter dosegel drugo mesto. Na sliki vidite rusko atomsko letalo za medplanetarne polete. Toda to je samo še fantazija bodočnosti, kajti ta slika je bila objavljena v tehnični sovjetski znanstveni reviji. Na zgornji sliki vidite največje sovjetsko reaktivno letalo, ki je neverjetno dolgo. Letalo« ima dvoje kril, in sicer spredaj in zadaj. Med krili je motor na atomski pogon. V sprednjem delu letala je prostor za potnike, ki je oskrbljen z vsem udobjem. Kakor vidite na spodnji sliki, bo letalo opremljena najbolj moderno. Potniki bodo lahko gledali televizijske predstave, imeli bodo na. razpolago velike spalnice in obednice, sprehajališča, prav tako pa bo tudi velik prostor za shrambo ovtomobilov. Popolnoma na konici bo kontrolni prostor za vodenje letala. Toda, kakor smo že rekli, to so sanje bodočnosti. S Ivan Potrč: NA KMETIH Stopila, je bliže, sama. Prijel sem jo in ji stisnil zapestji. In če bi bila ženska ter bi se obnašala, kakor se ženska mora, bi kriknila — a ona ni, samo z očmi je ostala na meni; tudi če bi jo rezal, ne bi kriknila. Primaknil sem se do nje, da sem se je skoraj dotaknil — nič se ni zganila, še Vedno me je samo gledala. Takrat sem jo vrgel na kankole — kaj vrgel, podrl sem se z, njo vred na deteljo. Kankole so se °brnile...--------a potem, ko sva konča- la z ljubljenjem, še zdaj se spomnim, je °koli in okoli zadišalo po mladi detelji. Otepala sva se, nisva se več pogledala. »U, prekleti,« je momljala in se vsevprek popravljala. »Komu je zdaj to podobno?« Skoraj da je bila videti maličko klavrna, ko da bi jo zanašalo, se je vedla. »Komu?« sem prav tako« bedasto še sam Povprašal. »Smejala si se, zato —« , Stresla je kiklo«, s pravo pa me je plosknila po licu, kolikor je največ mogla, datem je zbežala. Ali se ni zasmejala? Tudi mene je do- mala zanašalo. Hotel sem pobrati deteljo na kankole, a sem se samo spustil na kolena in obklečal ob kankolah in detelji. Tako« sem potem klečal, dokler nisem zaslišal Tunikinega glasu od hrama sem — klicala je večerjat. X E-da, komu bi naj bilo vse to podobno? Bila je resnica, izrekla jo je ona, Hana! Hana, ki me je potem potisnila od sebe, se dvignila, dva. ali trikrat mahnila po sebi, po kikli in po bluzi, da si je otepla deteljo... in se znenada nasmehnila — vsaj meni se je zazdelo, da se1 je — potem pa se« je odpravila po vratnikih in me ni več po«gle«dala, cele dneve ne, ko da bi me ne bilo« pri hramu. Jezi se, jezi. ..’ sem si ponavljal; zares, ničemur ni podobno. Oba bi morala imeti pamet, ali vsaj jaz bi jo moral imeti; sitno, kar hudb mi je bilo zavoljo dekleta. Imelo me je, da bi ji kaj rekel. Večerko potem sva se znašla sama za kolarnico, kak dan kasneje sama na njivah, a nikdar nisem vedel, kako bi začel. Za kolarnico je s k asa kr') tratnico«, na njivi je okopavala, z naglico, ko da bi se ji ne vem kam mudilo in ko da bi mi že vnaprej hotela povedati, naj ne mislim več na ljubljenje, naj pozabim. Za hramom je dvignila jerbas in se potegnila mimo, in J skašati = sproti kositi na njivi je okopavala, kakor da me ne bi' hotela videti. Zardeval sem in si na. samem grizel ustnice; bila je sitna reč, tudi zavoljo To-plečke in otroka, ki je prišel na svet. Vse se je mešalo v meni — na kakšno ženitev s Hano pa. tiste čase nisem mislil, vse take misli sem sproti odganjal. Neka misel pa je vzklila v meni koj po« tem ljubljenju, da se bo namreč v'Sa reč med nama lahko, šele« začela — misli se nisem mogel več znebiti, tudi hotel se je nisem., ,Tako bo, kakor je bilo pri Toplečki,’ sem si prigovarjal, ,lepega dne se bo znova vse skraja začelo.’ Vse tako me je sladko grozilo; bilo je, ko da bi groza, ki sem jo začutil s Hano na. pomlad v listju, mladje poganjala. Kako bi se utegnila reč končati, tudi to, eh, to mi ni hodilo po glavi. Preveč me je mikalo — čeprav je skraja vse samoi čumelo v meni, spalo in čakalo kakor rak v zidiču. Eh, takrat nisem vedel, nisem mogel, eh kaj: nisem hotel vedeti, kako se bo vse proti meni zasukalo in se mi na glavo nakopalo«, a bi vendarle lahko imel vsaj ma-ličko pameti — no, pa. je nisem imel. Zdaj, ko je vse minilo — vse, eh, vse! — zdaj je ostalo vse to ko en sam križev pot v farni cerkvi, kakor vseh štirinajst postaj, od Pilatuša do vstajenja; le da zadnjega, kar se vstajenja tiče, pri meni ni in tudi nikoli ne bo, ne more« več biti... — sem se že pokopal, do ko«nca. Pri hramu samem je bilo tako, da smo se drug drugega ogibali; jaz sem se ogibal vseh, najbolj pa Zefe in otroka. Zvečer tistega dne, ko se je narodila deklin-ca in se je pripetilo tisto« s Hano, smo povečerjali vsak zase, v kuhinji; enako je bilo drugo jutro z zajtrkom, obedovali in večerjali pa smo že v izbi; nič ni pomagalo moral sem v izbo in za. mizo. Zefa je ležala v hiški, na Toplekovem ležišču; tako je potem opoldne, ko so bila vrata v hiško zaprta, minil obed, kakor da bi trije mutci sedeli za mizo; zvečer, komaj sem zanesel žlico, pa se je pokazala med vrati v hiško Muršečka z nečim belim v naročju. Še zdaj jo« vidim, belo in povito štruco... še zdaj jo slišim, Muršečko«, kako je kar zapelo iz nje z nenavadno visokim glasom, ko« da bi se ženska žganja napila.. »Hej, moški, je ne boš nič pogledal? Deklinca je! Še ena Toplečka ali Hedlca več, ne vem, kako bi povedala! Pridi no, pa si jo poglej!« Odložil sem žlico, roke so jo same od sebe položile na mizo; kaj naj bi storil, tega nisem vedel. Tunika je pokazala veselo lice, Hana pa se je nekam napihnila, ko da bi nameravala, zdaj zdaj počiti v smeh., Dvignil sem se in zaropotal s stolom; to je po vsej priliki slišala Toplečka, kajti od tam, iz hiške, se1 je oglasilo, počasi in potihoma, ko da bi kdo dvakrat sapo zajel: ZA GOSPODINJO IN DOM Starši naj bodo vpričo otrok vedno prijazni Nad 100.000 otrok iz Velike Britanije, angleškega Commonwealtha, desetih evropskih držav, ZDA, Kanade, Indije in Ceylona ter z Daljnega vzhoda je odkrito povedalo, kaj mislijo o svojih starših. Ta edinstvena anketa je trajala štiri leta. Na misel, da bi vprašali otroke, kaj mislijo o svojih starših, je prišel neki angleški učitelj. Starši teh šolskih otrok pripadajo različnim družbenim razredom in poklicem: znanstveniki, medicinci, delavci, vojaki, industrijci, umetniki, trgovci, učitelji in politiki. Po mnenju psihologov je ta anketa zanesljiv kažipot, kako naj starši ravnajo s svojimi otroki. To obširno anketo so organizirali dokaj preprosto. Učitelj se je obrnil na skupino enako starih otrok in jih prosil, naj napišejo pravila, kako naj ravnajo starši z njimi. Otroci naj bi v desetih pravilih povedali, kaj jim je na svojih starših všeč in kaj ne. Na splošno so bile deklice bolj kritične, kakor dečki. Čeprav so otroci napisali nad milijon individualnih pravil glede vedenja svojih staršev, je bilo vendar moč iz njihovih pritožb in očitkov povzeti 416 različnih »zapovedi za- starše«. Četrtina otrok je pisala o stalnih prepirih svojih staršev. Po pregledu 100.000 odgovorov so razdelili psihologi starše na 7 kategorij: idealno zelo dobrih 23.000, brezbrižnih 3.000, krivičnih in nepremišljenih 1.300, trdosrčnih in krutih 54, ostalih približno 70.000 roditeljev jemljejo otroci z manjšimi pridržki takšne, kakršni so. Deset »zlatih pravil ali zapovedi za starše« se glasi: 1. Nikoli se ne prepirajte vpričo otrok; 2. ravnajte z vsemi otroki enako ljubeznivo; 3. nikoli ne lažite otroku; 4. potrebno je, da so starši s tem ali onim otrokom prizanesljivi; 5. starši naj sprejemajo prijatelje svojih otrok tako, kakor da so njihovi lastni prijatelji; 6. med starši in otroki se mora razviti pravo tovarištvo; 7. starši naj nikoli vpričo drugih otrok ne kaznujejo ah zmerjajo svojih otrok; 8. starši naj se trudijo obrniti pozor- nost na dobre strani svojih otrok, ne pa zmeraj poudarjati njihove napake in pomanjkljivosti; 9. starši naji vedno odgovarjajo na vprašanja svojih otrok; 10. starši naj bodo vpričo svojih otrok vedno enako razpoloženi. Vidimo torej, da otroci v svojih zahtevah do svojih staršev niso posebno skromni. Enako zanimiva, če ne še zanimivejša bi bila anketa, ki bi pokazala, kakšne dolžnosti čutijo otroci do staršev. maz za več dni. Kruh z enim od naštetih namazov pa lahko obložimo še z razno zelenjavo, na primer z rezinami paradižnikov, koščkom zelene sladke paprike, podolgovato rezino korenčka, naribano ah na kolesce zrezano redkvico ah podobno. Kuha.vshi recepfz Pol ža, 4 ah tri Rižev narastek litra mleka, 10 dkg ah pet žlic ri-dkg ah dve žlici sladkorja, 6 dkg žhce masla, dva rumenjaka, sneg beljakov in nekaj limoninega olupka. V kipeče mleko denemo riž in ga kuhamo, dokler se ne omehča. Maslo, sladkor in rumenjake mešamo posebej. Tej zmesi dodamo ohlajeni riž, naribamo limonin olupek in dodamo beljakov sneg. Zmes nato damo v posebno posodo in jo pečemo pol ure na zmerno toplem štedilniku. Pred serviranjem zvrnemo kolač na krožnik in ga polijemo z malinovim ali kakim drugim sadnim sokom. Za na kruh 15 dkg skute pretlačimo in ji dodamo posebej vmešanega, 5 dkg surovega masla ah margarine in strto kumno po okusu. Posebej sesekljamo čebulo, primešamo še sesekljan drobnjak in potrebno sol, za odrasle pa lahko tudi še sladko papriko. Iz treh trdo kuhanih jajc izločimo ru- Nekaj o kurjenju stanovanj Osnovno pravilo, ki ga moramo upoštevati, kadar kurimo peč, je: da nikdar ne uporabljamo goriva, ki je za peč neustrezno. Na primer: če je peč narejena za premog, je ne bomo nikdar racionalno izkoristili, če jo bomo kurili z drvmi. Paziti je treba tudi na to, da velikost peči ustreza velikosti prostora, ki ga greje. Zaman bomo ves dan kurili, če je peč premajhna za tisti prostor, kjer stoji in greje. Vedeti je treba, da pretirano nalaganje peči, ki močno vleče, odnese znaten del neizkoriščene toplote v dimnik. Na ta način potem ostane do 60 odstotkov goriva neizkoriščenega. Vrata peči se morajo dobro zapirati, ker tudi to vpliva na potrošnjo toplotne energije in goriva. Bolje je plačati popravilo peči, kakor da vso zimo razsipavamo z gorivom. Najprimernejša temperatura v sobi je od 18 do 20 stopinj Celzija. Za stano- vanjske prostore so najboljše glinaste peči, kdr se ne ohlade tako hitro, ker dajejo tudi vlago in enakomerna toplota. Za podkurjenje uporabljajmo mehka drva: borova, smrekova, topole in druge, ker vsa ta drva hitro gore, dajejo pa malo toplote od sebe in so zato tudi cenejša kot trda drva. Poznamo bukova in hrastova drva, ki dajejo veliko toplote in so zaradi tega tudi precej dražja. Vlažna drva uporabijo 30 odstotkov toplote, da se ostuše. Razen tega pa tudi slabo gore in povzročajo neprijeten vonj v stanovanju. Zato kupujmo in kurimo vedno suha drva. Kilogram suhih drv da 3000 do 4000 kalorij, medtem ko vlažna komaj 2000 kalorij. Olje daje več kot 5000 kalorij, kilovat elektrike 860 kalorij, lignit okoli 4000 kalorij, rjavi premog 5000, črni premog pa 7500 kalorij. menjake in jih zmečkamo z žlico v skledi, nato jim primešamo očiščeno in sesekljano, v olju konzervirano sardelico, posebej penasto vmešamo surovo maslo ah margarino (3 dkg) in limonin sok. Vse dobro premešamo, poskusimo in po potrebi še solimo, vendar da ne presolimo. V hladnih dneh lahko napravimo na- Poskusite Na železnih predmetih so se pojavili rjasti madeži. Odstranimo jih na ta način, če jih zdrgnemo s krpo ali ščetko, ki jo namočimo v tekočino, ki jo napravimo iz enega litra petroleja in 20 gramov parafina. To potem pustimo nekaj časa stati in nato rjasti madež odstranimo z močnim drgnenjem s krpo ali ščetko. Če se pa rja pojavi na perilu, kar se ne zgodi tako redko kdaj, jo odstranimo tako, da kapnemo na madež nekaj kapljic limoninega soka, položimo čez čisto krpo in nato brž potegnemo čez z vročim likalnikom. Če je madež še svež, ponovimo postopek še dvakrat, če je pa madež zastarel, ponovimo opisani postopek še nekaj krat, dokler madež ne izgine. ZDRAVSTVENI KOTIČEK Devet pravil za hišno apoteko 1. Na vsa zdravila napišite datum, takoj ko jih kupite. 2. Napis zaščitite s celofan — papirjem, da bi ga slučajno ne zbrisah; to je zlasti pametno storiti, če imate navodila za uporabo napisana na steklenicah. 3. Preglejte domačo apoteko vsaj dvakrat na leto, najbolje pred zimo in pred poletjem. 4. Vse stare stekleničke in tube ter škatljice spravite stran. Poskrbite, da imate pri rokah vse, kar potrebujete. Steklenice brez etikete vrzite vedno stran, če ne veste več točno, kaj je v njih. Nikar ne domnevajte, kaj bi v njih utegnilo biti. 5. Nikomur ne dajte zdravil, ki jih je zdravnik predpisal nekomu drugemu. 6. Ravnajte se točno po navodilih na receptu. 7. Nikoli ne jemljite zdravil v temi. 8. Nikdar ne uporabljajte nobenih sredstev, ki jih ni pregledal zdravnik. Nikoli ne jemljite po lastni diagnozi sredstev, ki so vam ostala od starega recepta. Vaše zdravstveno stanje se je v tem času lahko znatno spremenilo. 9. Vse strupene snovi hranite posebej in ne tam, k j dr imate zdravila. Če so pa v hiši otroci, potem naj bodo tako spravljene, da jih le-ti ne morejo' doseči. Najbolje je, zaklepati vse take stvari. Ali je smrčanje hudo zlo? Smrčanje nastane tako, da' se med spanjem zaradi dihanja skozi usta namesto skozi nos sunkovito tresejo mah jeziček, jezikov koren in poklopec. Če ležimo na hrbtu, se smrčanje raje pojavi. Kdor smrči vsako noč, naj gre najprej na pregled k zdravniku, najboljše k specialistu za nosne, ušesne bolezni in za bolezni v grlu (otorinolaringologu), da bo pregledal, ah ne gre za različne vzbrsti, polip« bodisi v nosnih, bodisi v žrelnih votlinah, za prevelike mandlje ali za kake nepravilnosti v zgradbi žrela. To je važno zlasti pri otrocih, pri katerih nas prav odprta usta opozore na take vzbrsti. Včasih pa se pojavi smrčanje, četudi je v grlu in nosu sicer vse v redu. Tedaj pa vse zdravlje- nje ne pomaga, a se zgodi, zlasti če ima smrčon trdno željo odvaditi se tega, da smrčanje preneha samo po sebi, seveda včasih šele po mnogih letih. Včasih smrčon preneha smrčati, če poleg njega nekajkrat tleskneš z jezikom. Človek, ki smrči, se tega ne zaveda, dokler ga drugi na to ne opozorijo. Mnogokrat se kak smrčon trudi, da ne bi zaspal vsaj toliko časa, dokler ne zaspijo drugi, ki ležijo v isti sobi. Počuti se nesrečnega. Ne smemo pa se zaradi take napake jeziti nad človekom, ki smrči. Pomisliti moramo na številne druge težave, ki jih morajo ljudje prenašati in ki so veliko hujše kot nedolžno smrčanje sočloveka. »Južek — k meni pridi, maličko...!« Potegnil sem se mimo Muršečke in mimo tistega v njenih rokah, kar je bilo do kraja povito, da je bilo kakor brez rok in je mižalo, ko da ne bi moglo prenesti svetlobe, ter sem se znašel med skrinjo in posteljo. Vtem, koj za mano, je prišla tudi Muršečka, odgrnila odejo in položila deklico k Zefi, ko da bi jo hotela potisniti pod njeno pazduho. Toplečka je iztegnila roko po vzglavju, čez čas pa je tudi levo potegnila izpod odeje in jo izprožila proti meni; čakala je, da bi jo prijel za roko ali kaj, toda v hiški je bila Muršečka, ki naju ni izpustila izpred oči; ne, za nič na svetu bi pred njo ne pobožal Toplečkine roke. In — roka se je počasi povesila ob posteljni stranici, ko da ženska ne bi imela več moči, da bi jo potegnila na ležišče, sama ženska pa je rekla tiŠe ko poprej: »Južek — tole maličko, to je zdaj najino, oh-jezus!« Bolj ko te Toplečkine besede sem slišal tihočo, ki je nastala v hiški. Živo sem čutil, kako vleče Hana vse na uho; zatem pa, ko je Toplečka končala, sem zaslišal, kako je podrsal stol, kako je zletela žhca po mizi in kako je nekdo — bila je Ha^-na — odhitel iz izbe, z napetimi lici in s predpasnikom na ustih, zaloputnil dvakrat za sabo vrata, iz izbe in iz hrama, da je lahko zunaj, nekje na pocjah ali v kolarnici, buhnil v smeh. Tega smeha ni- sem slišal, toda vse v meni ga je čulo. Pač pa sem zaslišal vtem Tuniko; tudi ona je odšla iz izbe in zaprla potihoma^ kolikor se je le dalo, vrata za sabo. Pod milim nebom nisem vedel, kaj naj storim, četudi bi Muršečka odšla iz hiške. Toplečka me je gledala; globoke oči, ki so bile takšne, ko da bi splahnele, so se kar položile name. Umaknil sem se ji s pogledom in ga zanesel na podobo na steni, na Janeza Krstnika v velblodji koži. Znenada pa je Muršečka zastokala, Toplečka je potegnila roko k sebi, jo zanesla na oči, nagnila glavo proti otroku, proti steni, medtem ko so ji začele prsi same od: sebe, brez joka, podrhtevati. Odmaknil sem se od skrinje in potihoma, kolikor se je le dalo, odšel; tudi nisem vedel, zakaj sem storil to tako kot kak kradljivec. Muršečka je spustila posteljo, za katero se je držala, in videl sem še to, kako je sklenila roke in jih dvignila do ust, ko da bi se hotela Janezu Krstniku priporočiti. Tole maličko ali deklinco sem si ogledal šele čez nekaj dni, čez kak teden — po krstu. Vse to okoli otroka in otrččnice in babice, a tudi okoli krsta, je bilo opravljeno, da sam nisem vedel, kako in kdaj; kasneje sem lahko opazil, da je Tunika potegnila s Toplečko, z materjo, in ji pomagala. Tunika je tudi opravila vse zavoljo krsta. Slišal sem ženske, kako so vse mogoče naklepale zavoljo botre, na pravo pa se nobena ni zmislila. Z Rud-lom in sestrano je bila Toplečka v svaji. Skoraj gotovo bi Rudi in sestrana botrino odklonila. Tudi zavoljo koleslja, ki naj bi ga vozil jaz, so se menile. »Zakaj bi zdaj še cirkus delali?« se je zjezila Tunika. »Po proštovo kočijo bomo p>oslali! Še to, kaj?« Nato je povedala: »Sama jo bom zanesla, Zefiko, sama ji bom botra!« Skoraj bi lahko rekel, da mi je bilo, kakor da bi se kamen zvalil z mene. Vseeno pa brez pijače in domačega svetko-vanja ni šlo. Medtem ko sta: Tunika in Muršečka odšli v mesto h krstu, je Toplečka vstala, oskubila kokoš in napekla. Tunika je prišla zadihana in rdeča domov, položila deklinco na posteljo v izbi in veselo, naglas zaklicala: »Joj, kakor miška je bila tiho!« Čisto jo je prevzelo. Kar žarela je, ko dh bi ji v cerkvi ali kje tam v mestu rekli, da mora biti ta dan Židane volje. »Ja-ja, tako pridna deklinca je, resnica je ...« je hitela za njo babica Muršečka. Vsi smo se malo napili, vsi smo se razgovorili, a zase vem, da sem voljno prinašal pijače iz kleti; zazdelo se je, ko da so se razvlekle megle in je posijalo sonce na Toplečkin hram. Na koncu so me ženske cel6 prisilile, d!a sem vzel otroka v naročje, da so se mi potem zavoljo moje nerodnosti grozno smejale. Muršečka se je kar hihitala, Hana pa je pri mizi povprašala: »Potem te mati niso vsega naučili...« Za hip je vse utihnila, toda Muršečka se je brž znašla in se znova zasmejala; odprla so se vrata in zagledali smo Mur-šeca, prišel' je po svojo babico- Tako smo na Hanine besede pozabili, nihče se ni veČ zmenil zanje. Kak dan kasneje ali drugo jutro sva se že zagnala z Muršecem v zadnje parcele senske košnje. Bila je vročina in do desete, dokler sva kosila, sva črepala tuklo, jabolčnik, ročko za ročko. Potem je odšel Muršee klepat, jaz pa trosit. VeČerka, ko sem se spravil klepat jaz, je tudi Toplečka prišla na košenino in obračat-Ostal sem pri hramu. Poklepalsem, potegnil s prstom po ostrini in trknil s konico po babici, da je tenko zacingljalo. Še in še sem potrkaval in se predajal zvenenju sklepane kose, ko sem znenada zaslišal tenko vekanje iz hrama. Zavedel sem se, da poslušam, in pogledal okoli sebe, če me kdo ne opazuje. Ne, nikogaj ni bilo pri hramu, vse so bile v krmi; Poslonil sem koso v kot pri kamri, s* obrisal roke v predpasnik, še enkrat P°^ gledal skozi drevje, če ne bi kdo od kod prihajal, ter se naglo odtihotapil v hram- (Se nadaljuje) NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE 'Dvičnime končno pravilne in izdatne gnejiti V zadnji številki smo v članku pod naslovom »Primerjave, ki dajo misliti« videli, da smo koročki kmetje, kar tiče gnojenja, na zadnjem mestu v zapadni Evropi. Številke, ki smo jih lahko primerjali, so to pokazale. Številke o Koročki so prav tako kakor številke o Nižji Avstrijski, Holandski in Italiji kazale samo teoretično povprečje, ki pa pove, da nekateri kmetje bolj pravilno in izdatno gnojilo, drugi — in ti pri nas žal predstavljajo večino — pa znatno manj. V koroških številkah so zajeti kmetje, ki gnojijo tako kot v povprečju nižjeavstrij-ski in holandski kmetje ali pa vsaj tako kot italijanski kmetje. Na podlagi poznanja kmetovanja po naših krajih pa se upam trditi, da je kljub vsestranski propagandi za umetna gnojila v zadnjih 8 letih pri nas še vedno več kot polovica kmetov, ki s fosfornimi in kalijevimi gnojili ne gnojijo niti ene njive in niti enega travnika. Vem pa tudi, da je bilo takih kmetov pred 8 leti še mnogo več. Skoraj v vsaki naših vasi najdemo kmeta, ki je spoznal priporočila Slovenske kmečke zveze, naj uporabljamo več gnojil, za pravilna in ki je sledil tozadevnim navodilom na tečajih, v »Obvestilih« in v radiu ter pri gnojilnih poskusih. V vseh teh primerih vidimo, da se je donosnost kmetij dvignila daleč nad povprečje onih, ki gnojil doslej niso uporabljali in so jih trdovratno odklanjali. Kolo časa danes neizprosno melje pod seboj sleherno zaostalost in starokopitnost. Veliko kmetij je že podleglo in razpadlo, ker so se trdovratno oklepale starokopitnosti. Veliko pa jih je, ki ne vidijo poti iz zaostalosti in se njihove družine sprašujejo: »Kaj napraviti, da bi se obdržali?« Za naglo in za vsako kmetijo znosno sanacijo ali zboljšanje produktivnosti kmetije in s tem zaslužka kmečke družine so tri sredstva: izdatno gnojenje, dobro seme in specializacija v oskrbi rasten ter reji in pitanju živine. Med njimi Zavzema prvo mesto izdatno gnojenje. Na slabo gnojeni zemlji tudi najboljše seme nič ne pomaga. Na slabo gnojeni zemlji je zaman in nerentabilna tudi specializacija v oskrbi rastlin ter reji in pitanju živine. Edino preko umetnih gnojil pridemo do večjih zalog krme za zimo, do več mle- ka in mesa pri živini in končno do večjih kupov prepotrebnega hlevskega gnoja. Umetna gnojila so motor za napredek kmetije. To verjame danes vsak, ki z umetnimi gnojili izdatno in pravilno gnoji. Kdor pa tega še ne vdrjame, naj se prepriča na pridelkih, zalogah in izkupičkih svojega soseda, ki sedaj vozi Thomasovo moko in kalijevo sol domov in ki jo razsipa po travnikih in jo podorava na njivah. Letošnjo dobro letino je obogatil izred- no lep pridelek sadja, ki ga sedaj prodajamo. Izkupiček za sadje je pm nas nameček na letne dohodke kmetije. Kupimo zato za prodano sadje Thomasovo moko in kalijevo sol za naše njive in travnike. Vsaj toliko gnojil kupimo, da bomo lahko dali na najboljši travnik, lu-cernišče ali deteljišče ter h krompirju in ječmenu na hektar 500 kg Thomasove moke in 300 kg kalijeve soli. Potem se nam bo gospodarstvo v prihodnjem letu tudi bolj izplačalo. Miha pod goro Kdor je spomladi in poleti 1953 skal kmetijsko posestvo Podiravlje in zašel na travnike, je z vso upravičenostjo dejal: tako slabih travnikov pa pri nas doma nimamo. Po prevzemu posestva so bili travniki v Podravljah taki, kakor pač morejo biti, če že več desetletij niso videli ne hlevskega gnoja in ne umetnih gnojil. Prva košnja leta 1953 je bila zelo slaba. Zaradi poznega prevzema posestva travnikov spomladi ni bilo mogoče več gnojiti. Šele po prvi košnji je dobil travnik, ki ga dajemo tukaj za primer, 600 kg Thomasove moke, 300 kg kalijeve soli in 200 kg nitramoncala na hektar. Uspeh: otave smo nakosili skoraj dvakrat toliko kot sena. Skupni pridelek sena in otave je v letu 1953 znašal 25 q. Ta pridelek predstavlja tržno vrednost 1500 šil., medtem ko so znašali stroški spravila sena in otave ca. 440 šil. V jeseni istega leta je dobil travnik na hektar površine 1000 kg apna, zgodaj spomladi 1954 (že v začetku marca) 200 q hlevskega gnoja, pozneje pa še 200 kg Thomasove moke in 100 kg kalijeve soli. Letos je prišlo na travnik nadaljnjih 200 kg Thomasove moke, 200 kg kalijeve soli in v treh obrokih (pomladi, po prvi košnji in po drugi košnji) 250 kg nitramoncala. Tako gnojenje je pokazalo nepričakovano spremembo' travnika in njegove ruše. Medtem ko so 1953 prevladovale visoke trave slabe kvalitete in trda zelišča in je bila ruša redka, se je v letu 1955 pojavila žlahtnih Zgovoren dahaz obl ča so skoraj izginila, ruša pa je bila kakor krtača. In pridelek? Sena in otave smo pridelali 80 q na hektarju; njuna kvaliteta je bila očitno boljša od one iz leta 1953. Trava pa je zirasla še tretjič v višino otave in dala odličen tretji odkos za silažo. Pridelek sena in otave predstavlja tržno vrednost 4800 šil. Izdatki za gnojila so znašali od 1953 do vključno 1955 skupno 1741 SL, stroški dela pri gnojenju 260 šil., spravljanje sena in otave pa je stalo ca. 650 SL Primerjava nam pokaže: leta 1953 je znašala tržna vrednost pridelka na hektar pri odštetem delu 1.060 šil., leta 1955 pa pri odštetem delu in odštetih izdatkih za gnojila in gnojenje 2150 šil. hi. cela vrsta nizkih in visokih trav ter travniških detelj1. Zeliš- Ž zalivanjem plevela moramo pričeli že sedaj Lani in letos se je na poljih močno razpasel plevel. Zato nikakor ni odveč, če o zatiranju plevela tudi sedaj nekoliko spregovorimo. Končno je vendar potrebno, da zatiramo plevel skozi celo leto, od spomladi preko poletja tja do pozne jeseni. Seveda učinek zatiranja plevela na jesen in v pozni jeseni ni tako viden kot spomladi. Je pa za uspešnejše zatiranje, predvsem za pocenitev zatiranja plevela v prihodnjem letu neobhodno potreben. V poznem poletju in v mesecu septembru smo naša odkrita strniŠča ter njive Za zgodnjim krompirjem močno zanemarili. Razpasel se je najraznoVrstnejši plevel, ki smo ga pomladi uničevali z visokimi stroški in zamudnim delom. Le redko kdo je našel čas, da bi strnišče preoral in oranje — čim se je plevel ozelenil — sproti kultivatral in branal. Manjkalo je ljudi, manjkalo1 pa je tudi prikladnega vremena. Sedaj bo, čim se zemlja osuši, za uničevanje plevela več časa. Jesensko zatiranje plevela obstoja v mehaničnem obdelovanju zemlje in zati-ranju s kemičnimi sredstvi. Mehanično Otiranje obstoja v globokem jesenskem °ranju, pri katerem moramo upoštevati, 'la globoka jesenska brazda rodovitnosti jemlje lahko škoduje, če orjemo ob vsakem jesenskem vremenu. Še bolj kot čez ‘eto se moramo v jeseni varovati oranja dežju in v času, ko je zemlja še mo kfa. V tem primeru — kakor smo že la-Pisali — zemlji več škodujemo kot ko-ristimo. Ako bo pozna jesen lepa in suha, P1 pojdimo brez skrbi s plugom na njive ln obrnimo plevel globoko v zemljo. . Kot kemično sredstvo za zatiranje v l^ni pride najbolj v poštev apneni du-lk. Vsled jesenske moče se spremeni v sestavine, ki močno škodujejo mlademu plevelu, predvsem pa njegovemu semenu, ki klije v zemlji. Apneni dušik je poleg tega še dragoceno gnojilo. Proti plevelu ga z uspehom uporabljamo tudi na ozimnih posevkih, vendar morajo biti ozimi-ne že tako močno razvite, da imata ječmen in pšenica vsaj tri, rž pa štiri liste. V tem primeru apneni dušik lahko trosimo ob suhem vremenu, in sicer 150 do 200 kg na hektar. Slabo razvitim ozimi-nam apnenega dušika ne smemo trositi. V novejšem času priporočajo za jesensko zatiranje plevela še druge kemične preparate. Ti preparati imajo različna imena. V prometu so 2,4-D, Dinitropre-parati in preparati Natriumchlorata in Trichloressigsaure in njih mešanice (n. pr. Pantopur). Kdor se jih misli posluževati in jih poskušati, naj prej vpraša za nasvet in navodilo o njihovi uporabi. si. gnojimo planine in pašnike Kakor v zadnjih letih, tako tudi letos dodeljuje deželna vlada prispevke za zboljšanje planin potom gnojenja z umetnimi gnojili. Pomoč deželne vlade obstoja v prispevku k prevoznim stroškom za gnojila in znaša tudi lahko 30 grošev na kg gnojil. Obseg gnojenja je omejen in se dajejo prispevki samo za površino do 3 ha. Na hektairju površine pa je treba gnojiti s 1.000 kg mešanega apna, 400 kg Thomasove moke, 150 kg kalijeve soli in 150 kg nitramoncala. Ob teh količinah prispevek deželne vlade lahko znaša 480 šil. Ker imamo navadno šele v jeseni čas za gnojenje planin in pašnikov, tem potom pozivamo vse kmete in pašne skupnosti, ki imajo planine ali pašnike, da. takoj zaprosijo za dodelitev prispevka. Tozadevne prošnje je treba vložiti pri agrarni okrajni oblasti (Agrarbezirksbehorde), ki ima svoj sedež v Celovcu odnosno Beljaku. Ustrezne formularje lahko dobite tudi pri Sekretariatu Slovenske kmečke zveze v Celovcu. Sod, ki smrdi po kisu najprej temeljito oplaknimo, nakar ga napolnimo s par škafi vrele vode, ki ji dodamo 1 do 2 °/o sode. Nato ga zabijemo in valjamo po tleh. Ko je voda še topla, jo izlijemo. Sod ponovno zalijemo z vrelo vodo ter zabijemo in valjamo, da izperemo vse ostanke lužnate sode in napravimo sod spet »sladek«. Ko se je sod ohladil, ga oplaknemo z mrzlo /odo. Ako pa sod smrdi po plesni, ga moramo najprej odpreti in očistiti s krtačo, nakar ga šele pričnemo čistiti na zgornji način. Očistimo kmetijske stroje Prihaja čas, ko bo treba stroje očistiti in spraviti na suhem pod streho. V strojih leži velik del našega kmetijskega premoženja. Vsi tudi hočemo, da bodo stroji čim dalje uporabni, da borno delali z njimi prihodnje leto brezhibno ter izdali čim manj za njihova popravila. To pa se bo zgodila le, ako bomo stroje vsako jesen tudi primerno oskrbovali. K jesenski oskrbi strojev spada čiščenje od prsti, strjenega mazila in rje ter ponovno im-pregniranje lesenih ter pobarvanje železnih in jeklenih delov., Brez vroče vode, petroleja ali nafte (Diesel) in železnih ščetk strojev ni mogoče dobro očistiti. Ko je odstranjena vsa nesnaga z oljem strjenih bilk, prahu in prsti in so očiščeni tudi ležaji (bager) in gonila (Getriebe), očistimo vsa zarjavela mesta s petrolejem ter jih odrgnemo z jekleno ščetko, da se svetijo. Nato nanesemo na ta mesta osnovno barvo, ki jo pokrijemo z oljno barvo in po potrebi (če gre za večje površine) tudi še z lakom. Pri izbiri barv se držimo priporočil zaupanja vrednih trgovin z barvami. Ko so stroji očiščeni in pobarvani, napolnimo ležaje in gonila z novim oljem ali mazilom in poženemo stroj za kratek čas v pogon, da se mazilo enakomerno razdeli in zaščiti ležaje in gonila pred rjavenjem. PRAVNE ZADEVE V PRIMERIH Nekaj iz kazenskih paragrafov m. Medtem ko smo zadnjič govorili o žaljenju časti s tem, da se koga dolži zaničljivih lastnosti ali zaničljivega mišljenja, hočemo danes govoriti o slučaju, če kdo koga obdolži prav posebno nečastnega ali takega nemoralnega dejanja, da bi ga zaradi tega v javnosti lahko zaničevali ali manj spoštovali. V zakoniku je rečeno, da se proti temu paragrafu pregreši, »kdor koga s pripovedovanjem izmišljenih ali spačenih dejstev imenoma ali s prikladnimi označbami dblži nečastnih ali takih nemoralnih dejanj, zaradi katerih ga v javnem mnenju zaničujejo ali manj spoštujejo«. Kakor smo zadnjič poudarili, je v primeru obdolžitve zaničljivih lastnosti in mišljenj potrebno, da se taka obdolžitev izvrši javno ali pred več ljudmi. V danes obravnavanem slučaju pa niti ni treba, da se obdolžitev izvrši v javnosti ali pred več ljudmi, marveč že zadostuje dejstvo, da je kdo koga sploh dolžil nečastnega dajanja s tem, da je o njem neresnično pripovedoval nečastna ali nemoralna dejanja, zaradi katerih bi pri ljudeh lahko izgubil spoštovanje in ugled. Tudi v takih slučajih je pred sodiščem mogoč dokaz resnice, seveda pa so pri tem navadno precejšnje težave, ker je potreben popoln dokaz za sramotno dejanje in so potrebne priče, ki so predmetno dejanje same videle.. Nikakor namreč ne zadostuje, da bi se obtoženi v takem primeru skliceval samo na razne govorice, češ, tako je pripovedoval ta ali oni, tam sem tako slišal in podobno. Hkrati pa morajo biti navedene priče tudi verodostojne, kajti tožitelj odnosno razžaljeni ima v gotovih okoliščinah možnost, da to ali dmgo pričo zavrne kot nezanesljivo', ker se večkrat tudi zgodi, da so priče same prizadete, ker so si same kako čenčanje izmislile in pripovedovale naprej, bodisi iz neprijaznega namena ali iz veselja do obrekovanja. Dokazi resnice torej niso vedno lahki! Primer iz vsakdanjega življenja: Neka soseda, ki ni posebno prijazna do mlade, vesele in splošno spoštovane zakonske dvojice, pripoveduje v gostilniški družbi, v kateri se je prej zadrževala tudi omenjena dvojica, da je žena strašno ljubosumna, da je možu, ki da rad »čez plot škili«, že enkrat ušla in podobno. Ko neki prijatelj obrekovane dvojice žaljivo sosedo opozori na njene žaljive besede, mu le-ta zabrusi v obraz: »Saj imam za svoje trditve dovolj prič in jih lahko dokažem pred vsakim sodiščem!« Ker je bilo v gostilni dovolj ljudi, ki so slišali žaljive trditve, je obrekovana dvojica »prijazno« sosledo tudi tcvžil.a. Pri razpravi vpraša sodnik obtoženo, če je res vse to rekla, kar ona brez nadaljnjega prizna in potrdi tudi vprašanje, da je to pripovedovala javno v gostilni. Sodnik jo še vpraša, če jo je morda kaka sorodnica moža ali žene spraševala in če je bila nekako prisiljena, da to pripoveduje, česar pa obtožena seveda ne more potrditi. Zaradi tega sodnik le še pripomni, da potem sploh ne potrebuje več prič in jo obsodi na mesec dni zapora, čeprav se soseda razburja in trdi, da je vse to res in da ima tudi potrebne dokaze. Zakaj je bilo to mogoče in kaj pravi v tem oziru zakon, bomo slišali prihodnjič. Svetovna proizvodnja jajc Lansko leto je znašala svetovna proizvodnja jajc 126 milijard kosov, kar je za 5 milijard več kot leto poprej. V primerjavi s predvojno proizvodnjo jajc se je lani povečala za 53 odstotkov. Največjo proizvodnjo jajc so imele lani Združene države Amerike, in sicer 64 milijard. Evropa (pri tem številu niso vštete Sovjetska zveza in nekatere druge manjše države) 37 milijard, Azija 7 milijard, od teh Japonska sama 5 milijard, Južna Amerika 7 in pol milijarde, Afrika 1 in pol, Oceanija pa 1 milijardo in 300 milijonov jajc. Stran 8 Celovec, petek, 28. oktober 1955 Štev. 43 (705) Za Siidmarko še Deutscher Schuiverein »Die Neue Front«, glasilo »neodvisnih«, z vidnim zadoščenjem poroča v svoji zadnji številki, da je pristojna društvena oblast odobrila ustanovitev organizacije »Deutscher Schuiverein« in da je imelo to društvo s sedežem na Dunaju pred nedavnim svoj ustanovni občni zbor. Poročilo izrecno poudarja, da se to društvo brez strahu in celo s ponosom imenuje »nemško«, ter posebej ugotavlja, da nihče drug razen te organizacije nima pravice, da bi se skliceval na to, da je naslednik svoječasne organizacije »Deutscher Schuiverein«. Da ne bi bilo o tem nika-kega dvoma, opozarja poročilo na to, da je bil »Deutscher Schuiverein« ustanovljen dne 13. maja 1880 na Dunaju kot »obrambno društvo« za vse nemško' jezikovno ozemlje takratne monarhije in da je »desetletja izpolnjeval svojo nalogo kot branik nemške kulture in nemške šole na avstrijskem obmejnem ozemlju«. Obnovljeni »Deutscher Schuiverein« je torej dejansko naslednik svoječasnega nemškega Schulvereina, čigar vsenemško usmerjenost in raznarodovalno dejavnost imamo zlasti Slovenci na Koroškem in Štajerskem v najslabšem spominu. Skupno s »Sudmarko«, zlasti pa po združitvi obeh organizacij v »Deutscher Schuiverein Siidmark« je nad pol stoletja pomagal potujčevati ne samo obrobne sloven- ske kraje, marveč je razpredel potom nemškega, učiteljstva in uradhištva svojo ponemčevalno dejavnost tudi globoko v strnjene slovenske pokrajine. Na Koroškem mu je bilo zlasti na poti dvojezično1 šolstvo v obliki takratnih utrakvistič-nih šol. Koroški šolski svet je po letu 1945 v poročilu na ministrstvo za. pouk na Dunaju tozadevno' ugotovil, da so na Koroškem približno od leta 1890 napadli utrakvistično šolo in da sta zlasti »Siid-mark« in »Deutscher Schuiverein« razvijala dejavnost v tej smeri. Razen pri raznarodovalnem delu na šolskem področju pa je bil »Deutscher Schuiverein Siid-mark« merodajno soudeležen tudi pri načrtnem pokupovanju slovenskih posestev v naših krajih in pri naseljevanju tujerodnih kolonistov iz Nemčije v svrho1 ponemčevanja naših vasi. Že v zvezi z oživitvijo Siidmarke v Celovcu so bile pristojne oblasti opozorjene na določila državne pogodbe, po katerih se mora prepovedati dejavnost organizacij, ki merijo- na to, da odvzamejo hrvat-skemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine. »Sud-mark« in »Deutscher Schuiverein« sta se v vsem času svojega obstoja udejstvovala prav v tem pravcu. Tem bolj čudno je torej, da društvena oblast dopušča oživljenje teh organizacij. Sejem v Št. Vidu bo prihodnje leto spet ob starem terminu Letos so prvič preložili znani oktobrski sejem v Št. Vidu na Glini, ki ga mnogi interesenti obiščejo tudi iz naših krajev, na zgodnejši termin. Ta poizkus pa se ni najbolj obnesel, ker je časovna razdalja med drugimi večjimi gospodarskimi razstavami in prireditvami prekratka ter v isti čas sovpadejo- še drugi večji živinski in blagovni sejmi. V vsej Avstriji znani živinski sejem v Št. Vidu je uspešen le tedaj, če niso trgovci iz skoraj vseh avstrijskih zveznih dežel ovirani zaradi podobnih prireditev v drugih krajih in lahko ta sejem tudi obiščejo. Razširjeni sejmski odbor se je na svoji nedavni seji bavil predvsem s tem vprašanjem in prišel končno do- zaključka in sklepa, da bodo prihodnje leto šentvid-ski sejem na travniku priredili spet ob uveljavljenem starem terminu. Skrajšan pa bo- čas trajanja na, deset dni ter bo od 29. septembra do vključno 8. oktobra. Nemška avtomobilska industrija Sneg povzročil v Ziljski dolini znatno škodo Nenadoma se je v torek minulega tedna vreme poslabšalo. V noči od torka na sredo je zapadel v beljaški okolici sneg, ki je segel tudi v dolino. Škoda, ki je zaradi tega nastala, je občutna. Veliko število mladega sadnega drevja je sneg polomil, v mnogih primerih so odtrgane tudi krone in so mlada drevesca uničena. Največ škode zaznamujejo v krajih Brn-ca, Loče, Podklošter, Zabomec in Ziljska Bistrica. Močno poškodovan je bil tudi električni vod visoke napetosti od transforma- torske postaje v Gračah, Tudi na področju občine Vernberk so bile svetlobne napeljave v več vaseh poškodovane zaradi vejevja in drevja, ki je padlo na vod. Telefonska zveza med Vernberkom in Podravljami je bila dalje časa prekinjena. V Drobolah je strela poškodovala vse telefonske naprave v vaseh Činoviče in Trdaniče. Drobole so bile telefonsko popolnoma odrezane od ostalega sveta. Skupno je bilo v beljaškem okraju okoli sto telefonskih naprav brez zveze z zunanjim svetom. Nemška avtomobilska industrija je dosegla neverjeten razmah prav v povojnih letih. Ob priliki avtomobilske razstave v Frankfurtu je Nemčija objavila tudi nekaj številk, ki zgovorno pričajo o velikem razmahu na tem področju. Leta 1945 so izdelali komaj 7000 avtomobilov, lani pa kar 690.685. Letos je poslala nemška tovarna »Volkstvagen« na trg avto s tovarniško številko 1,000.000. Statistični podatki povedo, da pride v Zahodni Nemčiji motorno vozilo- na 32 prebivalcev. Francija in Velika Britanija sta v tem oziru na boljšem, saj pride avto na 14 ljudi, vendar pa znatno zaostajata za ZDA, kjer pride avto na vsake tri prebivalce. Zapadna Nemčija izvaža dobro tretjino svoje avtomobilske proiz- vodnje. Avtomobilske tovarne so zaposlovale v minulem letu poldrugi milijon ljudi, kar pomeni, da ima vsak tretji Nemec v delovnem razmerju zaposlitev prav po zaslugi avtomobilske industrije. Za milijon avtomobilov je potrebovala tovarna »Volkswagen« v minulih desetih letih 580.000 ton kovin, 15 milijonov metrov tekstila, kar bi bilo dovolj, da bi se obleklo vse dansko prebivalstvo, dalje nad milijon ton premoga (toliko ga je leta 1939 potreboval za kurjavo in elektriko- ves Berlin, to pa pomeni, da imajo od avtomobilske industrije velike koristi tudi druge gospodarske panoge in s tem v zvezi je tudi stanje zaposlenega delavstva na račun avtomobilske industrije veliko večje. Skrivnost okoli ladje „Flying Enterprise” Časopis »News Chronicle« je v zadnjem času zopet začel pisati o ladji »Flying Enterprise«, ki se je na tragičen in dramatičen način potopila leta 1951. Časopisne vesti se nanašajo na izpovedi znanstvenikov za atomsko energijo, ki pravijo, da je ladja imela na svojem krovu šes-t kovinskih zabojev, napolnjenih s skoraj svetovno zalogo cirko-nija, Cirko-nij je čudežna kovina, ki ima srebrni blesk in je trda kot jeklo. To kovino rabijo zaradi svojstvenih lastnosti pri gradnji atomskih elektrarn., Šele leta 1951 so- odkrili, da ima ta kovina izredno visoko tališče- in da ne vpija nevtronov, to- je delov atomskih jeder, kar je ravno pri napravah, ki jih žene atomska energija, izrednega pomena. Ladja »Flying Enterprise« je najprej odpeljala iz Brazilije tovor cirkonijeve rude v Nemčijo, ki je takrat kot edina IBaaHDEMBBHEBaiSMl RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 20.00, 22.00, 24.00. Sobota, 29. oktober: 5.50 Kmečka oddaja — 8.45 Širni pisani svet: Jamaika, rajski otok s skrbmi — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.15 Šolska oddaja: Avstrija v ljudski glasbi in petju — Koroška — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.35 Pozdrav nate — 16.45 Knjižni kotiček — 18.00 Iz parlamenta — 18.30 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.) — 20.20 Gloriette-toto. Nedelja, 30. oktober: 6.20 Pri nas na Tirolskem: Ljudska glasba — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.20 Kmečka oddaja — 11.05 Ljudski koncert — 14.30 Pozdrav nate — 15.45 Nogometna tekma Avstrija-Jugoslavija — 16.45 Otroški oder — 19.00 Športna poročila — 21.00 Iz operet. Ponedeljek, 31. oktober: 5.50 Kmečka oddaja — 9.00 Pozdrav nate — 11.00 Šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.55 Poročila in objave. Za našo vas (slov.) — 16.20 Glasbeni sprehod s Katerino Valente in Bully Buhlanom — 16.20 Znanje za vse — 18.00 Šlagerji — 18.45 Iz znanosti: Izkoriščanje sončne energije (slov.) — 20.20 Glasba za milijone. Torek, 1. november: 6.20 Ljudska glasba — 7.20 Mlinar in smrt (zvočna igra — slov.) — 11.05 Veliki zabavni koncert — 16.30 Otroški oder — 17.00 Ljudska glasba — 17.45 Zabavni koncert — 20.10 Športna poročila — 20.15 Zvočna igra. Sreda, 2. november: 5.50 Kmečka oddaja — 7.00 Jutranja glasba — 8.45 Iz ženskega sveta — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Ljudska glasba — 13.55 Poročila in objave. I. Cankar: Grešnik Lenart (slov.) — 15.45 Otroška ura — 18.45 Serenada (slov.) — 19.15 Dober večer, dragi poslušalci. Četrtek, 3. november: 5.50 Kmečka oddaja — 9.00 Pozdrav nate — 10.15 Šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.00 Opoldanski koncert — 13.55 Poročila in objave. Za ženo in družino (slov.) — 15.00 Šolska oddaja — 16.20 Znanje za vse — 18.00 Šlagerji — 18.30 Govori UNESCO — 18.40 Oddaja za delavce — 19.30 Philips-revija — 21.20 Melodije od včeraj in danes. Petek, 4. november: 5.50 Kmečka oddaja — 8.45 Za dom in hišo — 9.00 Pozdrav nate — 10.15 Šolska oddaja — 11.25 Šolska oddaja: Zdravnik in ti. Alkohol in nikotin — 13.55 Poročila in objave. Teta Ana kramlja z vami (slov.) — 15.30 Otroška ura — 16.20 Znanje za vse — 16.50 Kulturne vesti — 18.00 Šlagerji — 18.45 Harmoniko igra Avgust Stanko (slov.) — 19.15 Zgrabi srečo. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00. Sobota, 29. oktober: 6.35 Po svetu v lahki glasbi — 7.10 Melodije za dobro voljo — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Pojte z nami, otroci — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Tisoč pisanih zvokov — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Okno v svet — 18.35 Jezikovni pogovori — 20.00 Pisan sobotni večer — 22.15 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 30. oktober: 6.10 Vedre in poskočne melodije za veselo nedeljsko jutro — 8.15 Pisana vrsta slovenskih narodnih in domačih pesmi — 10.00 Družinski pogovori — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Prežihove Kotlje — 21.00 Kulturni razgledi — 21.15 V svetu ritmov in melodij. Ponedeljek, 31. oktober: 6.35 Pohorki fantje pojo in igrajo — 7.10 Zabavni zvoki — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Sprehod po Pratru (dunajske melodije) — 13.30 Slovenske narodne pesmi iz Benečije, Koroške, Prekmurja in Bele Krajine — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Zdravstveni nasveti — 19.30 Zabavna glasba — 20.00 Kulturni pregled — 20.15 Koncert zagrebških solistov. Torek, 1. november: 7.15 Pojdam u rute — 8.00 Grob slavnih mož je vesoljna zemlja — 9.00 Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti... — 11.00 V imenu življenja — 12.00 Minute tišine — 14.00 Pol ure za otroke — 14.30 Jugoslovanski zbori pojo — 16.15 Odlomki iz oper — 17.00 Mrtvi heroji živč dalje — 18.30 Renesančne zborovske skladbe — 20.10 Spevi padlih. Sreda, 2. november: 6.35 Orkestralni spored — 7.10 Vedre melodije — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.35 Igrajo tamburaši — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Utrinki iz literature — 16.00 Družinski pogovori — 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev — 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. Četrtek, 3. november: 6.35 Jutranji orkestralni spored — 7.10 V zabavnem ritmu — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Z glasbo po svetu — 12.30 Kmečka univerza: Živinoreja — 12.40 Slovenske narodne pojo moški zbori — 14.25 Ljudsko-prosvetni obzornik — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Igra zabavni oktet — 16.00 Gospodinjski omnibus — 18.10 .Pesem skozi stoletja. Petek, 4. november: 6.35 Jutranji orkestralni spored — 7.10 Melodije za razvedrilo — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Cicibanom — dober dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke in ritmi — 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.45 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor — 18.15 Slovenske narodne pesmi. država imela tehnične naprave za pridobivanje čistega cirko-nija. Ko pa je bila ladja zopet na poti v ZDA in je na krovu imela šest zabojev cirko-nija, se je na dramatičen način potopila. Vendar so- skrivnost o- tovoru cirko-nija tako spretno zakrili, da niti sam ladijski kapitan Kurt Carlsen, ki je do zadnjega bil na ladji, ni nič vedel o tem tovoru. Devet let je bil skrit Angleški vojak William Ashley Titchell je bil devet let skrit pri svoji prijateljici v Grazu. Šele sedaj, ko so britanske zasedbene sile zapustile Avstrijo- ter se mu ni več treba bati posledic, se je javil policiji in zaprosil za politični azil. Titchell je prišel kmalu po vojni kot mlad vojak v Avstrijo, kjer mu v kasarni nikakor ni ugajalo. V Grazu je- spoznal mlado vrtnarico- Edith Niederl, ki ima ob robu mesta malo hišico in vrtnarijo. Pri tej svoji prijateljici mu je ugajalo in nekega dne je zapustil kasarno ter se nastanil pri svoji vrtnarici. Slekel je uniformo in pridno pomagal pri delu na vrtu. Vsako jutro so ga lahko- videli, ko je S hčerko vrtnarice vozil sadje in zelenjavo na trg. Nihče ni niti slutil, da je William angleški vojaški begunec. Ljudje so ga smatrali za depijevca. Minilo je devet let, odkar živi bivši angleški vojak v hiši svoje prijateljice. Podnevi je delal na vrtu, zvečer pa so ga pogosto videli v družbi vrtnarice in njene hčerke v kakšnem kinu ali gostilni. Nihče od ljudi se tudi ni zanimal, ali j« bivši vojak policijsko javljen, kar je tudi njegova sreča, ker bi ga v tem primero avstrijske oblasti nujno- predale Angležem. Danes pa se mu tega ni treba veČ bati. Mladostni gangsterji v Ameriki V Ameriki, deželi divjaških zapad-nih filmov in kriminalistične plaže, ni' majo opraviti samo z gangsterji odrašče-nih ljudi, marveč v mnogib primerih tu-di že z gangsterji med doraščajočo mladino. Pol dorasli fantje so minuli teden v New Yorku brezsrčno in brezvestno umorili 16-letnega Warrcna Becka, ko so se vračali iz šole. Fanta, ki so ga že v šoli zaradi prirojenih hib zaničevali in mučili, je na poti iz šole proti domu zasledovalo šest pokvarjencev. Fant jim f skušal ubežati in posrečilo se mu je, da )e prihitel pred vrata stanovanjske hiše svoje tete. Vrata so bila zaprta in že je p*1" tisnil na gumb zvonca, ko so ga dohiteli njegovi preganjalci. Fantje so lopnili p° njem in ga obdelavah z noži, da je i*' dihnil. Ko je teta odprla vrata, je nesrečni fant, krvaveč iz več ran, ležal mrte^ na tleh. Policija je kmalu nato javila, da je eden izmed šestnajstletnih priznal svoje krvavo dejanje.