f V SREDIŠČU POZORNOSTI 1 KRANJ, torek, 20.11.1984 CENA 23 din V d. glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 89 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO idila bo zemlja, ne pogodbe Kmetje vedno zelo previdno načr-tjtjo svojo »proizvodnjo«. V pogod-t ki jih vsako leto sklenejo z za-hgo. raje zapišejo manjše količine mielkov, kot so jih sposobni doseči, tntnjše površine od dejanskih, na kierih pridelujejo hrano. Iz dveh nzlogov: zato, da bi se zavarovali pred morebitnim izpadom pridelka »radi neugodnih vremenskih raz-*er (suša, toča) ter zavoljo bolezni fc ikodljivcev; drugič zaradi tega, Im ostane nekaj »manevrskega prostora* tudi za prodajo mimo za-tugt po znatno višjih »sivih ce- ' zadrugah dobro vedo, kako na-:":dje]o kmetje, pa se zaradi tega nič kaj pretirano ne razburjajo. Vedo namreč, da v sednajih razmerah, ko vlada na kmetijskem trgu precejšen nered, tudi sami ne morejo vedno izpolniti pogodbenih obveznosti do kmetov. Veriga sporazumevanja in dogovarjanja se namreč ne neha pri kmetu in zadrugi, temveč seže vse tja do pridelovalcev koruze in izdelovalcev krmil, do proizvajalcev gnojil, škropiv ... Če se veriga pretrga že pri prvem členu, pri proizvajalcu reprodukcijskega materiala, potem popustijo tudi vsi naslednji. Zadruga je nemočna, kmet ogorčen. Upoštevajoč sedanje razmere, se zdi, da tudi nova pogodba o celostnem proizvodnem sodelovanju, ki Izhod je v večjem izvozu V Iskri Telematiki so imeli v devetih mesecih skoraj 1,7 mi-iijarde dinarjev izguh — Sanacija temelji na večjem izvozu, boljši notranji organizaciji in poslovanju ter lastnem razvoju Telematika je v težavah, ki bodo še nekaj časa trajale. Prizadeva-•flosi zagotoviti redno oskrbo z materiali za proizvodnjo in normalno proizvodnjo brez prisilnih dopustov delavcev. Se ta mesec bomo podpisi većino pogodb za delo v prihodnjem letu. Ce bomo uspeli prebroditi tudi finančne težave, računamo, da se bodo razmere drugo leto obr-r.ilena bolje. Predvsem pa verjamemo, da smo sposobni premagati semnje težave. Telematika je ena od najbolj perspektivnih industrij — hiA■, <• dohodek večji le za polovico. Gre za to, da se cene materialov za proizvodnjo dražijo veliko hitreje, kot je bilo predvideno. Proizvodni -/ogram Telematike namreč sloni na zahtevnih proizvodih investicij-ricc opreme za katero se pogodbe podpisujejo za najmanj leto dni vna-•/<■ Pri tem se lahko opirajo na resolucijsko predvidene podražitve, / so praviloma nekajkrat nižje, kot so potem dosežene. Zato večino izdelkov doma prodajajo pod lastno ceno.. /.uradi takšnih razmer vidijo izhod iz težav v povečanem izvozu. U prihodnje leto naj bi izvozili dve tretjini proizvodnje. Velik del pogodb /a izvoz imajo že podpisanih. Izvoziti namneravajo za 70 milijo-"w dolarjev telekomunikacijskih sistemov, kar je izreden skok v primerjavi / letošnjimi 30 milijoni dolarjev. Veliko delu jih čaka tudi pri notranji organizaciji in poslovanju. V ,<• notranje poslovanje bodo postavili na ekonomsko logiko, izdelovali pa bodo le tiste sisteme, ki bodo prinušrli dohodek. Zelo pospešujejo •jdi lastni razvoj. Manjše digitalne sisteme bodo razvili sami, večje pa '//dodelali po licenci ITT. Nakup po besedah Vila Osojnika. že dve leti v.irajo administrativni prepisi, kar resno ogroža nadaljnji-razvoj Tele IMlike. I.. Bogataj zavezuje kmeta k oddaji vseh tržnih presežkov (in ne le nekaterih) in povečuje odgovornost zadruge, ne bo prinesla večjih sprememb v načrtovanje pridelovanja hrane na Gorenjskem. Že to bo uspeh, če se bo zadružnim delavcem uspelo dokopati do natančnejših podatkov o tem, koliko takšne in drugačne zemlje imajo kmetje. Statistiki namreč ni moč verjeti, podatki iz zemljiške knjige pa zamujajo. V kranjski Slogi poudarjajo, da že zdaj v organizirano in naročeno tržno pridelovanje hrane vključujejo od 85 do 90 odstotkov vse kmetijske zemlje. Določilo nove pogodbe o oddaji vseh tržnih presežkov bo prizadelo le nekatere manjše kmete, ki so doslej sodelovali z zadrugo le z enim pridelkom — z mlekom, mesom ali z eno od poljščin. Sicer pa že sedanje pogodbe obvezujejo kmete, da morajo s hektara krompirišč oddati najmanj 15 ton pridelka, od vsake krave na ravninski kmetiji 2300 litrov mleka letno in na hribovski kmetiji 1300 litrov. Kako tvegano je načrtovanje v kmetijstvu, kaže tudi naslednji primer. V kranjski Slogi so, na primer, načrtovali, da se bo v tem srednjeročnem obdobju prireja mleka povečala vsako leto za 9 odstotkov, v resnici pa se je le za 1 odstotek. Tudi to si štejejo za uspeh, saj so obilnejšo prirejo dosegli s precej manjšo porabo krmil, torej z izboljšanjem kakovosti domače krme. Le kdo je pred štirimi leti predvideval, da se bodo gospodarske razmere tako korenito spremenile, da bodo hude težave s koruzo, da bo občasno primanjkovalo gnojil, da bo denar za naložbe postal tako salamensko drag ...? In navsezadnje: rodila bo zemlja. In kmetje bodo ne glede na načrte, zapisane na papirju, pridelovali hrano, se zavzemali za višje hektarske pridelke, za večjo tržnost pridelkov, če jih bo družba spodbujala pri tem z gospodarskimi ukrepi. In ne z (novimi) pogodbami, za katere že zdaj vemo, da jih v nestalnih razmerah ne bo moč .uresničevati. (cz) Ekološke bombe Izlitje kurilnega olja na Krvavcu. Ogrožanje rezervate pitne vode v Krškem, ker se je prevrnila cisterna z oljem. Kaj podobnega se lahko zgodi vsak čas s Sorskim poljem, tem ogromnim rezervoarjem pitne vode, preko katerega neprestano drve cisterne naftnih derivatov. Pa saj niso edina nevarnost polne cisterne. Nespretno ravnanje s posodami kurilnega olja ali drugega goriva v kleti ali garaži ni nič manj pogubno. Treba je namreč vedeti, da en sam liter nafte onesnaži milijon litrov pitne vode in to za eno leto. Je potem nezavarovana cisterna z nekaj preostalimi litri kurilnega olja kaj drugega kot ekološka Bomba, ki lahko onesnaži toliko pitne vode, kolikor je v enem letu porabi celo mesto? Zato bi nas moralo biti takih dogodkov, kot je izlitje kurilnega olja iz slabo zavarovane cisterne na Krvavcu, pošteno strah. Toda — ali se iz takšne drage šole, kot je včerajšnja malomarnost na Krvavcu, današnja v Krškem, jutrišnja kdo ve kje, česa naučimo? Premalo je imeti predpise o varovanju okolja in pitne vode še posebej, če se teh predpisov nismo naučili spoštovati. Zdi se nam samo po sebi umevno, da iz pipe vedno priteče tako čista in bistra pitna voda, da ji nikjer na Gorenjskem ni treba dodajati — drugje domala že povsod — klora. Na žalost še ne vemo, kako dragocen je kozarec dobre vode. Ni denarja, s katerim bi lahko popravili vse, kar uničimo z malomarnim od-nosomdo narave. Igra s pitno vodo je preveč nevarna, da bi si smeli privoščiti popustljivost. Se posebno, če gre za turistični razvoj ogromnega smučarskega kompleksa dobesedno nad izviri pitne vode — kot je to primer Krvavec. Z nasmetenimi, z neuničljivimi odpadki posutimi strminami, z varljivo varnimi rezervoarji goriv nad zajetji voda, s prevozi nafte preko Sorskega polja, s spuščanjem strupenih odplak v kanale nenehoma nastavljamo ekološke bombice. Ekološka katastrofa pa je lahko kazen za neodgovorno ravnanje. l M. Priznanje Danteju Jasniču — Ob 40-letnici carinske službe v Jugoslaviji so na slovesnosti jeseniške Carinarnice podelili več priznanj delavcem, zaposlenim pri carini: Med drugim je prejel plaketo carinske službe tudi Dante Jasnič, dolgoletni upravnik Carinarnice Jesenice in ugledni jeseniški družbenopolitični delavec. — Foto: F. Perdan Drva prodajajo le zasebniki Kranj — Dragoceni premog — dragoceni zaradi cen in počasne dobave — imamo večinoma že v kleteh, sem in tja pa se le še kdo pritoži, da ga je zima presenetila in še vedno čaka na premog ali drva. Termoaku-mulacijskih peči, ki dajo tako hitro toploto, se že od daleč izogibamo, saj nam elektrikarji z na moč ažurnimi računi neprizanesljivo sporočajo, da električna gorkota ni za naše razmere in ne za naš žep. Dobava premoga že nekaj let poteka oštevilčeno, se pravi, da se kupci vpisujejo in čakajo na premog okoli leto dni. Pri Merkurju v Naklem pravijo, da se za lignit čaka osem do devet mesecev, za rjavi premog pa petnajst mesecev, dobave pa so po naročilih redne. Prav rako red- no dobavljajo kupcem pri jeseniškem Kurivu, kjer imajo v prosti prodaji vedno na zalogi orehovec in lignit. Prosta prodaja pa je kajpak dražja, saj je orehovec po 11.560 dinarjev za tono, lignit pa je cenejši. Zanimivo je, da se nekateri kupci vpisujejo v vrstni red tudi po petkrat, iz očitne bojazni, da pozimi ne bi zmrzovali. Če se grejemo na premog in če se vsaj enkrat letno potrudimo do prodajnega mesta, nas torej ne zebe. Znatno huje je z drvmi, katerih Merkur v Naklem ali na Jesenicah sploh ne prodajata ali le občasno in v silno skromnih količinah. Letos je še huje kot minula leta, ko so drva zaradi zmrzali dobili iz Kočevja in drugih krajev. Letos jih običajno sploh nimajo in presneto srečo je treba imeti, da se dobijo, pri Merkurju po zmernejš'h cenah kot jih prodajajo iznajdljivi posamezniki in kmetje. Z obema Gozdnima gospodarstvoma, Kranjem in Bledom, Merkur, ki prodaja premog in drva, ne sklepa pogodb, ker drv gozdarji enostavno nimajo. Pri Gozdnem gospodarstvu Bled so povedali, da imajo v letnem planu prodajo 5.500 kubičnih metrov bukovih drva ali 8.500 prostorninskih metrov, do konca letošnjega leta £a so oddali 0.000 metrov. Prodali so jih šolam, delovnim organizacijam, njihovim delavcem, ki so upravičeni do petih kubičnih metrov*, Kurivu pa jih ne oddajajo. Vsa ta drva prihajajo iz družbenih gozdov, vsaj toliko pa jih »napravijo« zasebniki, za lastno upu rabo ali prodajo. Pri Gozdnem gospodarstvu stane prostorninski meter drva 1.900 dinarjev, pri zasebnikih, ki jih tudi razžagajo, pa so v najboljšem primeru še enkrat dražja. Na Gorenjskem imamo pri drveli torej popolno samooskrbo, v tem smislu, da se mora sleherno gospodinjstvo, ki vedno bolj kuri tudi z drvmi, znajti kakor se ve in zna. Številni se kajpak tradicionalno znajo, nemalo pa je takih, tudi ostarelih in onemoglih, ki jih oskrba z drvnti dela velike preglavice in skrbi, da o ceni kubičnega metra drv sredi gorate in gozdnate Gorenjske v današnjih /ivljenskih prilikah sploh ne govorimo ... D. Sedej Jesenice: poraz pred s"dvm tisoč gledalci — Jeseniškim hokejistom se ni uspelo maščevati za poraz, ki so ga v 2. kola I. zvezne lige doživeli v liciH/radu proti ( rveni zvezdi. \a domačem ledu so s 3:2 in pred sedem tisoč gledalci doživeli drugi poru: v letošnjem prvenstvu, '/.elezurjt" so veliko napadali, imeli lepo število zrelih priložnosti :a zadetek, toda plošček ni in ni hotel za hrbet gostujočega vratarja ionuea. — \'a sliki: veselje jeseniških hokejistov ob zadetku Ivana Sčupu r 27. minuti Kite. - loto: I. Perdan G LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 20. NOVEMBRA 1 PO JUGOSLAVIJI Manifestacija za uveljavitev pravic Trepče na Krasu v Italiji so bile v nedeljo prizorišče velikega zborovanja Slovencev. Protestne manifestacije proti odlašanju sprejema globalnega zaščitnega zakona in proti postavljanju samo italijanskih krajevnih oznak za slovenske vasi S J je udeležilo več kot 5000 ljudi. Manifestanti so mirno in dostojanstveno izpričali narodno zavest in odločnost, da bodo nadaljevali s svojimi zahtevami, dokler ne bo država dokončno uresničila vseh pravic, ki jih je dolžna zagotoviti po ustavi in mednarodnih sporazumih. Presegli načrt izkopa Rudarji premogovnika Kotre-dež v Zagorju so v prvih devetih mesecih letos nakopali 203 tisoč ton premoga. Proizvodni načrt so tako presegli za 2,1 odstotka. Kljub temu so tretji kvartal zaključili z izgubo 168 milijonov dinarjev. Manjši dohodek so dosegli zaradi nižjih cen premoga, ki so nižje, kot je bilo dogovorjeno. Počasen odkup sladkorne pese V Pomurju kljub nevščenostim z vremenom ni prišlo do hujših zastojev pri spravilu pridelkov in pn setvi pšenice, kar še posebej velja za kooperante kmetijskih zadrug. Te sicer zamujajo s sklepanjem pogodb s kmeti, zato pa je po novi setvi že ozelenelo več kot 6500 ha zasebnih polj, kar je precej več kot so predvideli. V družbenem sektorju pa so od načrtovanih 2400 ha zasejali z ozimnimi žiti 2150 ha. Vendar bi tudi kmetijska posestva to delo že opravila, če ne bi prišlo do zastoja pri odkupu sladkorne pese. Vzrok za zastoj je slabo organiziran prevoz. Konferenca o zaščiti Jadrana V Budvi so končali tretjo konferenco o zaščiti Jadrana. Udeležilo se jo je 347 predstavnikov jadranskih občin. V 132 referatih in poročilih so govorili o raznih načrtih in vprašanjih za zaščito Jadrana. Ugotavljali so, da priobalni prostor nikjer ne izkoriščajo najbolj smotrno. Tudi ekološko ni ustrezno izkoriščen. Se posebej je slabo, da se za varstvo okolja malo brigajo turistični delavci, čeprav je morje temelj turističnega gospodarstva zlasti na jugoslovanski strani. Solo Petra Kavčiča v Šolski ulici v Škofji Uoki obnavljajo. Denar :a obnovo so zbrali prebivalci škofjeloške občine s samoprispevkom in občinska izobraževalna skupnost. Obnova je zelo zahtevna, ker hkrati v šoli poteka pouk. — Foto: F. Perdan Zasedanje skupščine občine Kranj Jutri, 21. novembra, se bodo sestali na seji vsi zbori skupščine občine Kranj. Osrednja razprava se bo sukala okoli osnutkov treh pomembnih dokumentov: slovenske resolucije o razvoju v prihodnjem letu, občinske resolucije ter o smernicah za razvoj kranjske občine v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ocene možnosti za nadaljnji razvoj kranjske občine v letu 1985 so v nasprotju z republiško resolucijo dokaj nevzpodbudne. To naj bi bilo vodilo za boljše delo, večjo proizvodnjo, boljšo organizacijo dela in racionalnejšo uporabo družbenih sredstev. Po obravnavi osnutka občinske resolucije, pripombah na zborih skupščine občine ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih bo pripravljen predlog resolucije za prihodnje leto. Z razpravo o osnutku smernic za družbeni plan občine Kranj za pravza-del pri- obdobje 1980-1990 se .prav začenja vsebinski prav za sprejem družbenega plana /a naslednje srednjeročno obdobje. Smernice za družbeni plan so temeljni planski dokument, ki s skupnimi razvojnimi izhodišči in cilji zavezuje pri oblikovanju in sprejemanju planskih dokumentov tudi vse nosilce in udeležence planiranja v občini. Možnosti razvoja kranjske občine se bodo s konkretnejšim izoblikovanjem nalog za naslednje srednjeročno obdobje dokončno izoblikovale v nadaljnjem procesu družbenega planiranja. Delegati bodo sprejemali tudi poročilo o usklajenosti samoupravnih splošnih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Kranj za leto 1984. Sindikalni seminar Jesenice - Občinski sindikalni svet Jesenice je v skladu s programom usposabljanja in izobraževanja vodstev osnovnih organizacij pripravil v Kranjski gori seminar, ki se ga je skupaj udeležilo 130 predsednikov osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij Zveze sindikata. Na seminarju so obravnavali aktu alne teme z gospodarskega področja, planiranja, govorili so o vlogi sindikata v združenem delu, o organizaciji kulturne akcije v jeseniški občini, o samoupravni delavski kontroli. Dogovorili so se tudi o nalogah osnovnih organizacij sindikata do konca leta. D. S. GLAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice Krani ««rt™iii,.. 6.. ■ Trtic - Izdaja Časopisno podjetje Glas KtrnJi-Vd^^^^^ir^ Lok' ,n vorn urednik Jo*. Ko.nJ.k - Novinarji: ČZSZfSZ^Zl?J^*T&ti" Sl«**f - Odflo-cen, Lea Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedel Marila tiSt fiZS !2£Hu*m*r' He,ena J«,ov-blr - Fotoreporter Franc Perdar, _ Tehtnir.dnKtaSjiM ObUkol^'?1 fel D"n'Ca Ž,e" Haln - Predsednik izdajateljskega sveta Mirko B\*WriZ£,? Li7» 2K?2L£2? ErJavac- S"vko od Januarja 1958 kot poltedn.k, od Januarja 9^ trikriued.^.ko odu!£taft2 l^Z *?lkoX Udnik-In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih. - Stavek TK GorerT.k^ •redah n.e Naslov uredništva in uprave lista. Kranj. Mose Pljadeja 1 -^M^l^^^^1^^-51SO0-603-319M - Telefoni: direktor In glavni urednik 28-*63 redakcij 2ESS £h * V, Kf'n|u *tOV,,ka Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina zs H. poilet°e 750 din ~ Pod skupno streho Jesenice — V jeseniški občini nameravajo organizirati skupno strokovno službo za potrebe samoupravnih interesnih skupnosti materialnih dejavnosti. Sedanja organiziranost delovnih skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje je takšna, da ima vsaka interesna skupnost svojo delovno skupnost ali pa strokovne zadeve opravljajo s pogodbenimi deli. Zaradi večje racionalizacije dela in večje učinkovitosti ter ne nazadnje zaradi manjših stroškov bodo ustanovili skupno strokovno službo z razširitvijo skupne strokovne službe družbenih dejavnosti. Tako bodo v jeseniški občini strokovna dela za vse interesne skupnosti opravljali v skupni strokovni službi, tudi za stanovanjsko in komunalno skupnost, skupnost za ceste, za varstvo pred požarom in za občinsko gasilsko zvezo. Novo organizacijo bodo dopolnili z desetimi novimi delavci, ki so bili dozdaj zaposleni pri posameznih interesnih skupnostih. D. S. Slovenci na Koroškem Obramba dvojezične šole Več tisoč ljudi, Slovencev in nemškogovorečih Korošcev, se jo . ?-zvečer udeležilo velike demonstracije v Celovcu za obrambo dvojezicr.es.-le. Demonstracijo je organiziral ob pomoči organizacij Slovencev na v škem nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šole na Korosker. Množica ljudi je krenila s Starega trga v Celovcu pred poslopje deželne vir de, kjer je bila protestna prireditev, nato pa so se udeleženci zbrali nac*-lovskem'sejmišču, kjer je bila prireditev s kulturnim programom Pretf stni zbor je dobro uspel." Po sodbi organizatorjev je celo presegel pričato-vanja in pokazal, da argumenti za obrambo dvojezične šole pridobivajoij veljavi v vsej avstrijski javnosti. Prav tako tudi v mednarodnih krogihvtf no glasneje grajajo koroške poskuse okrniti dvojezično šolo. To je dovot očitno povedal tudi koroški deželni glavar Leopold VVagner na zadnJ1*[ deželne vlade, ko je dejal, da razna protestna pisma iz tujine zoper naror nostno-ločitvene šolske načrte na Koroškem jemljejo ugled Korošk Avstriji. Protesti iz same Avstrijejpa so tudi vedno pogostejši. Prihajajo* di iz najrazličnejših znanstvenih in intelektualnih krogov. To dokazuje.* poskusi ločevanja šol ne vzdržijo znanstvene kritike. Zastopniki Slovencev in nadstrankarskegu komiteja za obramc : jezične šole na Koroškem poudarjajo, da zdajšnja aktivnost m le obran* dvojezične šole, ampak začetek intenzivne aktivnosti za zboljševu: jezične šole in dvojezičnosti nasploh. Nad 70 organizacij iz Avstrije je tt : reklo vodstvu akcije za obrambo dvojezične šole svojo solidarnost, rani njih pa tudi predstavniki avstrijskega'javnega in kulturnega ži Oglasili so se na primer mladi socialistični učitelji Avstrije, pripadnu M porniških gibanj, raznih strank in gibanj, uredništva strokovnih rev I vodstva mirovnih gibanj itd. V besedah solidarnosti pa je prav tako grajo vladajoče socialistične stranke Avstrije in ljudske stranke, D MM znali ali hoteli zaustaviti gonjo svobodnjakov in Heimatdiensta zoper dvojezično šolo. . . ., v V trenutkih, ko se Slovenci skupaj z demokratičnimi silami &onv in Avstrije borijo za dvojezično šolo, pa razveseljuje podatek, da se prijav k dvojezičnemu pouku povečuje, kar je pomembna vzpodbuda i gument za obrambo in graditev dvojezičnosti. J- Košnjek Umrl je Svetozar Pezdič Vse nas, ki smo ga poznali, živeli in delali z njim, je globoko presunila žalostna vest, da je umrl Svetozar Pezdič. Njegovo plemenito srce je iznenada prenehalo biti, in to v trenutku, ko smo bili prepričani, da ga je bolezen le za trenutek oddaljila od nas. Vendar pa je bila kruta realnost drugačna. Za vedno je zapustil naše vrste in svoje dolgoletne nerazdružljive tovariše pevce in sodelavce. Med nami ni krajana, ki ga je poznal, da ne bi vedel za njegovo izjemno bogato in ustvarjalno pot kulturnega in javnega delavca, ne samo v domačem kraju, temveč tudi v širšem prostoru Radovljice in Gorenjske! Že v obdobju med obema vojnama v letih 1936—1939 je v okviru Sokolskega društva Radovljica z njemu značilnim zanosom sodeloval kot član pevskega zbora. To svojo pot na področju zborovske ljubiteljske kulture pa je nadaljeval v matičnem društvu vse do svoje smrti. Petje je bilo zanj smisel življenja, ki je bilo vseskozi nepogrešljiva sestavina njegove dejavnosti. Težko bi na- šli primerjave o vsestranski ii požrtvovalni zavzetosti za to področje ljubiteljske kulture, za kj-tero je žrtvoval skoraj vsak proso trenutek in zanjo razdajal ID svoje moči in sposobnosti. Ipn-vičeno ga lahko smatramo za starosto zborovskega petja v občini. Polnih 48 let, razen v času okupacije je soustvarjal kot aktivni pevec, organizator in dosmrtni tajnik zbora A. T. Linharta dosežke ter z njimi preživljal \* vesele in včasih tudi težke trr nutke. Kot najstarejši pevec je bil vzgled mlajšim, kako je treba delati in kako ljubiti slovensko pesem. Zanj ni bilo nikoli vprašljivo, ali lahko izpolnjuje vse zahtevne naloge in obveznosti. Bil je duša zbora, idejni vodja in pobudnik novih, svežih zamisli, I katerimi smo bogatili umetniško raven zborovske dejavnosti. Težko bi našteli področja, ki jih je sočasno izpolnjeval s požrtvovalnim delom. Bil je tudi med najvidnejšimi telesnokulturnimi delavci, nekoč sam aktivni športnik in organizator, zlasti pri vključevanju mladih. Posebno blesteče so njegov* vsestranske zasluge pri uveljavljanju samoupravnih in delegatskih odnosov ter tkanju vezi meti bazo in organi družbenopolitična in samoupravnih interesnih skupnosti. Neprecenljiv je bil njegov delež pri razvijanju samoupravnega oblikovanja pravt amaterske kulture in skrbi n njeno dejansko uveljavitev v aa-šem družbenem življenju. Razen pevcev in kulturnih delavcev ga bodo še posebno pogrešali v krajevni skupnosti Radovljica in njenih organih, v katerih je vrsto let aktivno in ustvarjalno deloval. Posebno to velja za delegacijo s področja kulture, kate« vodja je bil. KOMORNI ZBOR A. T. LINHARTA RADOVLJICA Delegatski vprašaj Kako je bila sprejeta kategorizacija zemljišč Veliko ljudi sprašuje, kako je bila sprejeta kategorizacija kmetijskih zemljišč in , r Si se J° dal° spremeniti — V krajevnih skupnostih naj se čimbolj vestno vključijo v obravnavo osnutka dolgoročnega in srednjeročnega plana, ker bo tedaj moč doseči spremembe — Kasneje bo prepozno Delegacija krajevne skupnosti 2iri je na zadnji seji zborov občinske skupščine postavila več vprašanj v zvezi z kategorizacijo kmetijskih zemljišč. In sicer so vprašali, kako in na kakšen način je bila izvedena kategorizacija kmetijskih zemljišč po zakonu o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti (ali na terenu ali kako drugače)? Koliko kategorij obstaja v loški občini in na k« liko območij so razdeljene te kategorije in kaj posamezna kategorija ali območje pomeni? Kdo in kdaj je določil območja znotraj kategorij v občini. Nadalje sprašujejo, kakšna je možnost, da se kategorizacija spremeni, če se na terenu ugotovi, da posamezne parcele niso pravilno kategorizirane oziroma conirane? Če je kategorizacija in coniranje potekalo usklajeno z izdelavo urbanističnega oziroma zazidalnega načrta za Žiri in zakaj morajo Žii i čakati na sprejem urbanističnih načrtov za celo občino, če je za Žiri že izdelan. To pomeni, da je vsakršna zidava v Zireh nemogoča? Kakšne so možnosti za invidualno gradnjo, če je parcela uvrščena v III, kategorijo pod A, pa se potem ugotovi, da je z vidika kmetijstva to zemljišče manj kvalitetno in neznatnega pomena za pridelavo hrane? Sprašujejo tudi, kaj v občinskem merilu narediti, da se bodo ugotovitve na terenu tudi pravnoformalno uveljavile in bo gradnja mogoča pred sprejemom srednjeročnega prostorskega plana. Gre preprosto za to, da ljudje sprašujejo, če bi lahko gradili na zemljiščih, ki za kmetijstvo niso pomembna pa so zaradi zaokrože-nja vključena v območja, namenjena izključno za kmetijstvo. To so vprašanja, ki zanimajo ljudi tudi na drugih območjih, saj so to vprašanje sprožili tudi na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Škof j a Loka. Na vprašanja sta odgovorila kmetijska zemljiška skupnost Škofja Loka in komite za družbeno planiranje in urejanje prostora pri občinski skupščini. 1. Kategorizacija je bila izdelana na osnovi Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Izdelal jo je geodetski zavod v Ljubljani po enotni metodologiji za vso Slovenijo. Pri tem so si pomagali s posnetki iz zraka, dosedanjimi dokumenti in deloma tudi terenskimi ogledi. 2. Površine so razdeljene na 8. kategorij. Kategorizacija pa je strokovna podlaga, na podlagi katere so izdelali cone kmetijskih zemljišč oziroma določili prvo in drugo območje kmetijskih zemljišč. Z njo so določili-rabo površin, saj je sestavni del družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981 — 1985. Kategorizacijo je sprejela kmetijska zemljiška skupnost 28. septembra lani. Hkrati so občinski družbeni plan uskladili z zakonom o varstvu zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. V družbenem planu so površine, ki so določene za kmetijstvo, razvrščene v dve območji in sicer v prvo območje, kjer so zemljišča, ki so po svojih naravnih lastnostih, primernosti za uporabo sodobne tehnologije in možnosti za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo trajno namenjena za kmetijstvo in v drugo območje. V prvem območju so zemljišča I. in II. ter IV. kategorije, kjer so planirane melioracije in del III. kategorije, ki se navezuje na ostale tri, že omenjene kategorije. Sprememba namembnosti ni možna drugače, kot s spremembo družbenega plana. Vse druge površine od III. do VII. kategori- je so vključene v drugo območje. Tu somoH* spremembe v skladu z družbenimi potrebah 3. Prvo območje kmetijskih zemljišč ^ lahko spremeni samo s spremembo druibeF* ga plana občine Škofja Loka. Ob obravitf1; dolgoročnega plana občine Škofja Loka. predvidoma v začetku leta 1985, bodo vno obravnavali prvo območje in bodo spremembe. Hkrati bo preverjena tudi fajR gorizacija. 4. Spremenjena urbanistična zak določa, da je najprej treba sprejeti do plan, nato srednjeročni plan. Oba imata p. prostorski načrt. Tako bodo osnutke sedanj urbanističnih načrtov prenesli v prostori dele dolgoročnega in srednjeročnega plajp* Zato tudi urbanističnega načrta za Žiri ne:*' rejo sprejeti ločeno. Dolgoročni plan bo pre^ vidoma sprejet sredi prihodnjega leta. Rt njeročni pa do konca leta 1985. Vendar to f pomeni, da se v Žireh ne more nič zidati. Grf diti je možno na območjih, kjer so že spre,/ zazidalni načrti pa tudi tam, kjer je to preV deno v sedanjem srednjeročnem planu. 5. Ker vsaka sprememba kategorij I zahteva spremembo območij in s tem sprt" membo srednjeročnega plana, naj se obearr. kar največji meri vključijo v pripravo dolgoročnega občinskega plana in predlagajo sprf mebe kategorizacije. Osnutek dolgoročni plana bo v javni obravnavi predvidoma v ■ vih treh mesecih prihodnjega leta K: I sprejet, bo prepozno uveljavljati sprem-Sb£[ (L a) TOREK. 20. NOVEMBRA 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Pašna skupnost Leše Kjer so se nekdaj plazili po vseh štirih, je zdaj pašnik Pašna skupnost Leše, ki združuje kmete iz Leš, Slatne ter iz Srednje in zadnje vasi, je zadnja leta veliko storila za napredek nižinskega in planinskega pašništva. Leše — »Ko smo si lešanski kme-fe pred leti skupaj s predstavniki 'ijske zemljiške skupnosti Tr-»gledovali Lešansko gmajno, ■M se morali plaziti po vseh stida smo se prebili skozi najbolj zrasle predele,« pravi Cveto Bohinc, eden najprizadevnejših članov lešanske pašne skupnosti. »Takrat smo sklenili, da s strokovno pomočjo kmetijske zemljiške skup-'•osti, kmetijske zadruge ter ob podpori občinskega intervencijske-vlada, predvsem pa s prizadev: aottjo članov pašne skupnosti, ure-imo Lešansko gmajno za pašo go-ti m ovc v zgodnjih spomladan-in poznih jesenskih mesecih, '."•h letih smo veliko naredili. Na iku, ki meri 17 hektarov, smo doslej posekali grmovje in drevje na 14 hektarih, namestili prek tri kilometre ograje, postavili korito za vodo in pri tem opravili od 800 do 1000 ur udarniškega dela. Približno toliko dela nas še čaka v prihodnosti, če hočemo doseči, da bo Lešanska gmajna nekoč lepo urejen nižinski pašnik. Ko bomo zemljišče v celoti očistili zarasti, se bomo lotili še izgradnje lesene staje za živino,« govori o načrtih Cveto Bohinc. »Vsak kmet, ki želi postati član naše skupnosti, mora namesto plačila članarine narediti 10 udarniških ur pri urejanju pašnika, prav toliko pa tudi kasneje za vsako govedo, ki ga namerava oddati na pašo. Ovčerejci morajo plačati od vsake ovce v sklad za vzdrževanje pašnika še po 100 dinarjev.« Na Lešanski gmajni so nekdaj že pasli živino, vendar so pašo opustili in planina se je zarasla. Če se pred leti kmetje ne bi lotili njenega urejanja, bi bila danes goščava še težje prehodna in potrebno bi bilo še več denarja in naporov, da bi jo oteli zaraščanju. Letos spomladi se je na njej paslo 30 goved, ki so 20. junija nadaljevala pot na pobočje Dobrče, na Lešansko in Podgorsko planino. Ovce so prignali na gmajno 1. maja in tu so ostale prek poletja. »Če prepasemo na Lešanski gmajni dva meseca 30 goved, pomeni, da, lahko zredimo na leto šest goved več, kot smo jih prej. Če pa bi ostali pri enakem staležu, bi lahko del njiv, na katerih pridelu-I jemo krmo za živino, namenili za pridelovanje pšenice ali katere druge poljščine,« meni Cveto Bohinc. V Lešah niso mislili le na nižinsko pašo. Valentin Papler je bil prvi, ki se je po več letih naraščanja planinskih pašnikov zazrl na pobočja 1665 metrov visoke Dobrče, na Lešansko in Podgorsko planino. Ne da bi koga prepričeval o pomembnosti paše, je pridobil somišljenike, ki so na roke skopali pot z Bistriške na Lešansko planino, na plečih znosili na planino deske za popravilo strehe na staji in na pastirski koči, očistili zbiralnika za 75 tisoč litrov vode ... Pred leti so gozdarji speljali na planino vlako, po kateri je zdaj mogoč dostop s traktorjem, ki ima pogon na vsa štiri kolesa. Lani so na planini posekali 130 kubičnih metrov lesa in ga prvič zvozili v dolino, letos so najnevarnejše mesto zavarovali z ograjo. »Precej je narejenega, veliko dela pa nas še čaka,« pravi Cveto Bohinc. »Prekriti bomo morali hlev in v pastirski koči urediti prostor za hranjenje in kisanje mleka ter dostojne bivalne prostore za pastirja. Letos se nam je na planini ubila krava, kar je dovolj resno opozorilo, da moramo čimprej v celoti urediti zaščitno ograjo. Precej dela bo še s sekanjem drevja in grmičevja, ki se je razraslo po planini. Za lažje in boljše gospodarjenje s pašniki bi morali speljati pot tudi do Podgorske planine .. . Načrtov imamo veliko in čeprav so naši člani pripravljeni poprijeti za delo, vseh ne bomo uspeli uresničiti že v prihodnjem letu.« C. Zaplotnik L. Novi prostori na tovarniškem dvorišču Vielovici gradijo novo tovarno vrat, v kateri bodo letno naredili vratnih kril — Podrli so stare prostore in na njihovem "^postavili nove — Zgledno varčevanje s prostorom — V to-va/»j'montažnih hiš bodo morali bolje delati uspeli prodati na konvertibilne trge 150.000 vratnih kril letno, kar ni majhna naloga. Ob tej investiciji velja Jelovico ponovno pohvaliti zaradi varčne uporabe prostora. Nova tovarna je namreč že druga v zadnjem času, ki so jo zgradili na tovarniškem dvorišču. To pomeni, da so podrli stare stavbe v okviru tovarniške ograje in niso za novogradnjo uničili niti kvadratnega metra kmetijskih površin. Res pa je, da taka izgradnja novih proizvodnih prostorov moti tekočo proizvodnjo in povzroči precej stroškov, čeprav so gledano v celoti zaradi racionalne uporabe prostora v resnici občutno manjši. Kljub temu so letos v Jelovici proizvodnjo povečali za 11 odstotkov v primerjavi z lanskimi devetimi meseci. Slabše rezultate dosegajo v temeljni organizaciji Montažni objekti to je v tovarni montažnih hiš. Vendar računajo, da bodo poslovno leto sklenili s pozitivnim finančnim rezultatom. ^pravje bilo v okviru sozda GLG Storjeno, da bodo vrata delali v '!*J*em LIP-u, se tudi škofjeloška *0yKa vse bolj usmerja v tovrstno xlnjo. Vrata so namreč lesni od, ki ga je najlaže prodati tu-* »a zahodnih tržiščih. V ta namen ■ici gradijo" novo tovarno in Ni prihodnjega leta, ko bo stekla na proizvodnja, bodo v njej 2fWi 250.000 vratnih kril, kar je za ■400 več, kot so jih izdelali do se-Kazen proizvodnih prostorov borili tudi skladišče, kjer bo na ^tivno majhnem prostoru mogoče *iadiseiti 4000 kubičnih metrov žalnega lesa in skoraj 2500 kubičnih (Mtar hlodovine. Hkati s povečanjem proizvodnje Wo jvedli tudi novo tehnologijo objave vrhnjih vratnih površin, kar v, pocenilo izdelke. Opremo zanjo »orajo v celoti uvoziti, zato računajo U800.000 dolarjev posojila pri med-•-jrodni banki IFC v Londonu. Dw tretjini proizvodnje vrat nameravajo izvoziti. Računajo, da bodo V tej tovarni bodo namreč morali kritično oceniti svoje delo. Kar 50 odstotkov prihodka namreč ustvarijo z izdelavo lesnih oblog in regalov, čeprav na tem programu dela le 25 delavcev ali komaj petina zaposlenih. Predvsem bo treba preveriti področje projektive in prodaje, pa tudi tehnične priprave dela in še nekatera druga področja. Gre namreč za to, da bo treba v proizvodnjo hiš in drugih montažnih objektov hitreje uvajati novosti, jih hitreje posodabljati, več narediti za boljšo prodajo in ne nazadnje tudi poskrbeti, da bo montaža potekala hitreje in z manj napakami. L. Bogataj Denarja za kmetijstvo je dovolj ,V*ničani zberejo dovolj denarja za kmetijstvo, do konca leta ga m vsega porabili — Pokrivanje izgube Žita in denar za privez »let pri kmetih Jesenice — V jeseniški občini na-aeojajo za pospeševanje in razvoj /.r-etijstva ter za zagotavljanje hrast kar precej denarja, ki se zbira v jkladu za intervencije v kmetijstvo, itttnja iz presežkov proračuna ob-6ae, sleherni delavec pa iz bruto '/»ebnega dohodka namenja za kme-lijftvo dodatni dinar, v višini 0,2 od-tfrtka od bruto dohodka. V desetih mesecih ugotavljajo, da te bo v skladu za intervencije v kmetstvu letos zbralo okoli 8 milijonov narjev prihodkov nad planirano tpto. Od tega naj bi namenili okoli J milijonov dinarjev za valorizacijo /Aameznih postavk v programu, {milijone dinarjev pa ostaja nerazporejenih. Iz presežkov proračuna namenja-/, porabi hrane v občini okoli 16 mi-dinarjev, od tega skoraj 5 mi-. dinarjev za sovlaganja v eno organizirano proizvodnjo // to mleko, perutnina, jajca, žita. U '/> poravnali obveznosti od progama blagovnih rezerv in sofinanci- rali ureditev pašnih površin na območju smučišč Podkoren v višini 700 tisoč dinarjev, jim je iz tega vira ostalo še 3 milijone 800 dinarjev. Delavci v občini so iz dohodka prispevali skupaj kar 10 milijonov dinarjev in ta denar bodo povsem porabili za program blagovnih rezerv. Za kmetijstvo nasploh se je v letošnjem letu v jeseniški občini zbralo skupaj 73 milijonov dinarjev. Od tega so porabili 66 milijonov dinarjev, ostane jim še več kot 6 milijonov dinarjev, ki pa naj bi jih po predlogu komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj namenili sovlaganju v govedorejo, za storitveno pitanje telet, izgubo Žitu v Lescah pa naj bi pomagali pokriti s 3 milijoni dinarjev. Obenem so pri komiteju predlagali, da delovni ljudje jeseniške občine tudi še v prihodnjih treh mesecih prihodnjega leta plačujejo 0,2 odstotka iz bruto osebnega dohodka za financiranje blagovnih rezerv. D. Sedej Čistilna naprava Jesenice — Kot v svojem programu za prihodnje leto med drugim predvideva samoupravna komunalna skupnost jeseniške občine, nameravajo zgraditi cem tralno čistilno napravo na Jesenicah in začeti z izgradnjo centralnega odlagališča komunalnih odpadkov v občini. Na področju komunalnega gospodarstva je za prebivalce žirovniškega območja pomembna izgradnja novega vodovoda iz Završnice do Smokuča, za zgornjesavsko dolino pa nadaljevanje gradnje kanalizacijskih kolektorjev v Kranjski gori in tudi na Jesenicah. Komunalna skupnost načrtuje skupaj z jeseniškim Vodovodom pripravo investicijskega programa za izgradnjo centralne polnilnice butana in propana na Jesenicah. V komunalni skupnosti urejajo vprašanja, ki so pomembna za izboljšanje prometne varnosti kot je parkiranje tovornih in osebnih vozil na Jesenicah in v Kranjski gori, ureditev avtobusnih postajališč, ureditev prometnih režimov v Kranjski gori in na Jesenicah. Zadnji čas bi že bil, da uresničujejo tudi nalogo pri dokončni izgradnji komunalnih mrliških vežic v posameznih krajevnih skupnostih, še' posebej pa dograditev objekta na pokopališču na Blejski Dobravi, kjer nedokončana stavba žalostno propada. D. S. ^>_> Obratna sredstva gorenjskega gospodarstva Navidezno velik, realno manjši primanjkljaj Jugoslovanska skupščina je maja sprejela zakon ža zagotavljanje obratnih sredstev. Na podlagi tega zakona je zvezni sekretar za finance predpisal pravilnik obračuna obratnih sredstev in njihovih virov. Prvi tak obračun so morali tozdi, enovite delovne organizacije in delovne skupnosti gospodarstva in negospodarstva sestaviti po stanju 31. decembra 1983 in ga do 26. julija letos predložiti pristojni SDK. Temeljni razlog za sprejem zakona je zagotovitev redne reprodukcije in rednega pokrivanja obveznosti. Ze v protiinflacijskem programu je namreč postavljena zahteva po korenitem preobratu pri financiranju obratnih sredstev ozdov. Razmere so na tem področju vse bolj zaskrbljujoče. Vse večji delež trajnih obratnih sredstev je namreč že vrsto let pokrit s kratkoročnimi viri. Ob tem pa se domača in tuja akumulacija usmerja v osnovna sredstva, kar fiktivno širi možnost v nova vlaganja. Trajna obratna sredstva, ki bi po kakovosti morala biti enaka osnovnim, se zaradi tega vse bolj krijejo s kratkoročnimi viri. Ob visoki inflacijski stopnji tudi vse bolj pada realna vrednost obratnih sredstev, kar izde dodatno sili v zadolževanje. Iz tega razloga nobena naložba ne bi smela biti začeta, če v celoti in na kakovosten način niso zagotovljena iz dolgoročnih virov tudi trajna obratna sredstva, nujno potrebna za normalno proizvodnjo. Le na ta način bo investicijska poraba v skladu z realnimi možnostmi družbe, krediti in kreditna funkcija bank pa bo omejena na nujno in pravo mero. Iz kratkoročnih virov je predvideno le reševanje kratkoročnih in sezonskih potreb gospodarstva. Po podatkih kranjske SDK, ki je na podlagi prvega obveznega obračuna obratnih sredstev pripravila obsežno analizo, gorenjsko gospodarstvo slabo pokriva trajna obratna sredstva s trajnimi dolgoročnimi viri. Za pokritje je zmanjkalo 1,4 milijarde dinarjev, kar hkrati pomeni 151 odstotkov v letu 1983 ustvarjene akumulacije. Navidezno neugodno stanje konec minulega leta pa vendarle omiljuje dejstvo, da so gospodarske delovne organizacije imele precej presežkov kakovostnih virov in bi ob konsolidirani bilanci gorenjskega gospodarstva ugotovili le še 9,5-odstotno nepokritost trajnih obratnih sredstev, ^e ugotovitve niso brez pomena tudi zato, ker ni malo primerov, ko so v delovni organizaciji nekatere temeljne organizacije ugotovile velik primanjkljaj, druge pa velik presežek trajnih virov. Hkrati pa je precej delovnih skupnosti, ki ne ugotavljajo trajnih virov, obratnih sredstev zaradi nepokritih osnovnih sredstev. S temi namreč razpolagajo, nimajo pa niti dinarja ustreznih in dolgoročnih virov. Skratka, z interno preporazdelitvijo bi bila lahko že ob obračunu 31. 12. 1984 pokritost trajnih obratnih sredstev precej boljša. Nepokritost trajnih obratnih sredstev je najslabša v industriji. Toda, ob konsolidaciji bi ugotovili celo nekaj odstotkov prostih trajnih in dolgoročnih virov. Primanjkljaji bi ostali le še v trgovini, obrti in po-slovno-tehničnih storitvah. Vendar imajo nekatere delovne organizacije zaradi pomanjkanja trajnih obratnih sredstev že velike težave v proizvodnji in z likvidnostjo. Nepokritost je različna tudi po občinah. Trajnih obratnih sredstev oziroma trajnih sredstev zanje najbolj primanjkuje kranjskemu in radovljiškemu gospodarstvu, kjer je nepokritost 52 oziroma 57-odstotna. Konsolidirani obračun pa pokaže v jeseniškem in tržiškem gospodarstvu presežek sredstev, manjšo nepokritost v kranjskem in loškem gospodarstvu in še vedno 34-odstotno nepokritost v radovljiškem. L. B. »Delam za zaščito okolja« V začetku minulega tedna so v delovni organizaciji Exoterm v Kranju preskusili napravo, ki v eni uri loči od vode do 60 litrov odpadnih olj — Napravo je po lastni zamisli izdelal Predrag Li^ povec, upokojenec iz Stražišča pri Kranju Kranj — Nič kaj rad ni privolil v pogovor, ko smo ga obiskali zaiadi naprave, ki so jo v začetku minulega tedna preskusili v Exotermu v Kranju. Povedal je, da je upokojenec, da pa so mu ob nedavni otvoritvi proizvodnih prostorov priznali, da je bil eden od ustanoviteljev delovne organizacije Engeneering v Kranju in da je pred petimi leti šel v pokoj kot svetovalec direktorja. »Oglejte si raje napravo. Rad Vam jo pokažem in tudi preskusite jo lahko. Moj življenjepis in delo nista pomembna. Zadovoljen sem le, da mi je uspelo, kar sem si zadal. Še ko sem bil zaposlen, sem ob delu veliko razmišljal o zaščiti okolja. Uspele so marsikatere izboljšave. Zdaj, v pokoju, sem se še resneje lotil dela v zvezi z zaščito okolja. Sedanji lovilec olj, kar ni povsem pravi izraz zanj, je eden redkih aparatov za zaščito okolja, ki se v vsakem primeru amortizira. Večina naprav v zvezi z zaščito okolja pa je danes v glavnem balast.« Predraga Lipovca bi lahko proglasili za inovatorja pred to napravo, ki so jo preskusili v Exotermu, je izdelal že dve, tri takšne. »Vse delujejo na fizikalnem principu. Prva je bila na trak, druga na disk in tretja na eno vrv. Sedanja ima dvojno plavajočo vrv za pobiranje olj iz vode v jašku. Hitrost vrtenja obeh vrvi je odvisna od viskoznosti odpadnih olj. Je precej manjša od prejšnjih, ima boljši izkoristek in kar je najpomembneje: lahko regulira hitrost vrtenja trakov. Slišal sem, da imajo v svetu podobne naprave, ki delujejo na enakem principu. Prepričan pa sem, da ni neskromno, če rečem, da tako izpopolnjene še ni.« »Kako ste prišli na misel, da bi izdelali takšno napravo?« »Ničkolikokrat sem videl, kako v tovarnah pobirajo odpadna olja z rokami, krpami, posodami, na nemogoče načine. Bil sem prepričan, da se to delo lahko opravi tudi bolje. Na sedanji, zadnji napravi sem delal kar tri leta. Ali celo ponoči, pozimi, vedno sem delal v garaži. Hvaležen sem tistim, ki so mi od časa do časa pomagali. Vsak dinar, ki sem ga lahko pogrešil sem vložil vanjo. Zares sem zadovoljen, da mi je uspelo. Pa ne zato, ker je presenetila celo strokovnjake, marveč zato, ker resnično deluje in olje popolnoma loči od vode.« Lipovčeva naprava je zelo pomembna: je izredno učinkovita in obenem preprosta. Dobrodošla bi bila na sleherni bencinski črpalki, servisni delavnici, avtopralnici ali v tovarnah. Medtem ko v svetu odpadna olja v velikih količinah predelajo in zato manj obremenjujejo okolje, v Jugoslaviji predelamo šele kakšnih 15 odstotkov odpadnih olj. V večini delovnih organizacij za zdaj odpadna olja pobirajo ročno. Zato pot do serijske izdelave naprave Predraga Lipovca ne bi smela biti predolga. Posebno če vemo, da en liter odpadnega olja lahko uniči kar dva milijona litrov pitne vode. A. Žalar O L, A 8 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 20. NOVEMBRA 1 POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Letos so urejali ceste Janez Aleš, predsednik vaškega odbora v Mačah pri Preddvoru: »Pred petimi leti je bil na cesti Preddvor—Mače položen le grobi asfalt. Zdaj smo cesto dokončno asfaltirali — Spomladi smo urejali poljske poti — Zdaj imamo v mislih gradnjo protipožarnega bazena Mače pri Preddvoru — Vas Mače v krajevni skupnosti Preddvor ima 14 naseljenih hiš in prek dvajset počitniških. Pred petimi leti so iz Preddvora do vasi položili grobi asfalt. Da bi položili še fino asfaltno prevle- Jancz Aleš, predsednik vaškega odbora v Mačah: »Novoizvoljeni vaški odbor je že na prvi seji pred dvema letoma ponovno uvrstil asfaltiranje ceste na dnevni red« ko, je takrat zmanjkalo štiri stare milijone dinarjev. Krajani so takrat veliko prispevali sami, zato SO menili, da bi manjkajočo razliko morali najti kako drugače. »Naslednjo pomlad bi morali zbrati že okrog 40 starih milijonov dinarjev«, pravi predsednik vaškega odbora Janez Aleš. »Spet ni bilo nič. Minilo je še eno leto. Novembra 1982 pa je sedanji vaški odbor že na prvi seji razpravljal o asfaltiranju ceste. Takrat smo si zadali nalogo, da asfalt moramo položiti, sicer bo podlaga kmalu uničena. Se ko je bil predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franc Hočevar, smo se akcije temeljito lotili skupaj z vodstvom krajevne skupnosti. Krajani smo še enkrat stopili skupaj z lastniki počitniških hišic ter s širšo pomočjo v začetku tega meseca na odseku Preddvor—Mače (skupaj s priključki) v dolžini 1.400 metrov položili še fini asfalt. Predračun za to delo je letos znašal že 2,20 milijona dinarjev.« »Bilo je kar precej priprav, dogovarjanja, prepričevanja, da nam je uspelo zbrati denar«, je povedal predsednik gradbenega dobora Čedo Pavlovič. »Vendar nismo odnehali. Nekaj denarja je prišlo iz združenih ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA - PROJEKTIRA električne instalacije jakega in šibkega toka v vseh izvedbah za vse vrste objektov, strelovodne instalacije, kompenzacije jalove energije, čistilne naprave, galvanike in avtomatike za razne obdelovalne stroje. - PROIZVAJA: razdelilnike za električne instalacije različnih moči tipizirane stanovanjske razdelilnike, gradbiščne omarice, komandne nulte in vrsto komandnih omaric. - INSTALIRA: električne instalacije v industriji, trgovinah, šolah, bolnišnicah, hotelih, stanovanjskih objektih, silosih, čistilnih napravah qal-vanikah vse vrste strelovodnih instalacij, skupinskih anten ter instalacije v eksplozijsko nevarnem okolju. - PRODAJA: elektroinstalacijski material v trgovini v Kranju - SERVISIRA: radio in TV aparate, skupinske antene, elektronske naorave gospodinjske stroje, motorje,, orodne stroje geneSe transformatorje in opravlja storitve obratovnega vzdrževanja ^ wi.UiS£Wan,U Prip0rOČamo' da •• P-Pneate o kvali- DO UKC, o. sub. o. Ljubljana TO UNIVERZITETNI INSTITUT ZA PLIUCNE BOLEZNI * IN TUBERKULOZO GOLNIK, o. sub. o. Objavlja po sklepih delavskega sveta javno licitacijo /.a prodajo naslednjih osnovnih sredstev: . 1. TRAKTOR HOLDER A 6 35, letnik 1968, izklicna cena 38.000,00 din 2. Osebni avtomobil Opel Rekord 1700, letnik 1972 izklicna cena 80.000,00 din 3. Dostavni avtomobil IMV 1600 Super 3, letnik 1972 izklicna cena 15.000,00 din V ceni ni vračunan prometni davek. Javna prodaja bo 21. 11. 1984 ob 11. uri dalje pred garažami TO, vsako dopoldne pa je mogoč ogled na istem mestu. Kupci morajo položiti kavcijo v višini 10 od stotkov od izklicne cene na dan javne prodaje, do 11. ure v blagajni TO. Kupnino je treba plačati v 8 dneh po javni prodaji na žiro račun št.: 51500-603-30281 pri SDK Kranj. (V ozadju Jastrenk nad ZgornjoDariti Špeh iz Zale, Bernard iz Di Boris iz Bohinja. Zdravila in sanitetni material so prinašali iz Kroj* kjer so obstajala posebna sprejet*-lišča za zdravila, ki so jih parna-nom požrtvovalno dobavljale rane nam naklonjene lekarne: Savnikl Rauch iz Kranja ter Bergrnan«) Vida ob Glini na Koroškem. Nekaj pošiljk z zdravili je prisili Dunaja, ena pa celo iz Prage Sedaj — že dobro založena . »vpeljana« lekarna v Zali, je pasfcj kar redno oskrbovala vojaške ambulante in bolnišnice na desni stri: Save, enote XXXI. divizije, Skorji ški odred, Gorenjsko vojno področu? in tudi centralno lekarno IX. korpe sa — »Nevenko«. Derlink in njegov* pomočnika — kurirja so prenait zdravila in drug sanitetni materu-kar v nahrbtnih koših. Ob koncu\ ne je bilo v zalogi še 350 kg zdra\j ki so bila poslana na Primorsko, so zdravila posredovali potrebnenv/ prebivalstvu. Ne bi bilo napak, če bi vsaj sedjj — po 40 letih — vzidali v proče;./ skromne kmečke hiše »pri Špehu« * samotni Zali, primerno spomin^; ploščo o delovanju zanimive pa~/ zanske lekarne. Je pa v neposredni bližini, natem bregu, postavljen pomni (bronasta plošča, vzidana v skale beton) z napisom: Na tem mestu je bila dne 12. juaji 1943 ustanovljena VII. udarna brip da Franceta Prešerna kot pn* $► renjska brigada. LEPOTICA ZAIJ\ Ko se poslavljam iz kraje\ -i desnem bregu Selške Sw moram še enkrat poudari »krivičnost« razlage krajevnega jat-na Zale. — Prav lepa se mi je Mat videla pokrajina, prav nič zla BM bolj lepa, saj je bila skrb za botaet ranjene partizane, ki so jo bili deležni z zdravili iz Zale, tudi lepa, pr» nič zla! Tudi pokrajina je lepa. s* na, gozdnata. Četudi je v soteski skozi katero se odteka potok Zakv Davščico, kar nekak skalnat viatN Resda težko prehoden, a vendar!« kar zal in zanimiv! Torej naj leofet lja, da je Zala lepa, ne pa zla!Tal Zali log se mi vidi tako lep; le kakSet j zli log je utegnil kdaj biti'.' GIP GRADIŠ IJUBIJANA TOZD LIO ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 56 Bo po sklepu delavskega sveta z dne 30. 10. 1984 prodala na jaVBI citaciji: I. RABLJENA OSNOVNA SREDSTVA: izklicna cena — osebni avto Zastava 750 lux 70.000.00 din — viličar INDOS, TIP V D 25025 280.000.lHidin — viličar LITOSTROJ, TIP V 3,5 D 350.000.Wdin — stroj za mazanje čepov MAVVEG 150.000.00 din — stroj za spajanje furnirja KOVIN 120.000.00 din — namizna krožna žaga KLI Logatec 40.000.00 din — potezna krožna žaga BRATSTVO 50.000.00tiin — električni varilni aparat (v okvari) 5.000,00 din — ročni skobelni stroj ELU (v okvari) 1.000,00 din — električni računski stroj CANON (v okvari) 500.00 din — električni računski stroj BURROUGHS, (v okvari) 500.00 din II. STAVBNO MIZARSKI IZDELKI: — notranji elementi za montažne hiše — okna — vrata — polkna — kovinski podboji Licitacija bo v četrtek, 22. novembra 1984 ob 15. uri v prostorih GIP Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Blago si lahko interesenti Ogledajo uro pred licitacijo. Davek plačajo kupci od izlicitirane cene. Pri enaki izlicitirani ceni ima prednost za nakup družbeni sektor. Kandidati morajo pred licitacijo položiti 10 odstotkov kavcije od izkHcaa TOREK. 20. NOVEMBRA 1984 KULTURA 5. STRAN GLAS ^Koroški lutkarji Kranj — V četrtek, 22. novembra, ob 15.30 in. ob 16.30 bo v lutkovnem gledališču v gradu Ki-jelštajn gostovala lutkovna skupina iz Smihela na Koroškem. Predstavila se bo z lutkovno pravljico o muci. Filmsko gledališče V okviru filmskega gledališča prijaj« v gorenjske kinematografe ta <«den na spored slovenski film LETA ODLOČITVE. V torek, 20. novem-**,ob 17. in 19. uri ga bodo predva-v Tržiču, v sredo, 21. novembra, 'A 18. in 20. uri v kinu Dom Kamnik, ' fetrtek, 22. novembra, ob 18. in *ori v kinu Dom Kamnik, v četr-*k,22. novembra, ob 18. in 20. uri v m Center v Kranju in v petek, 23. »vembra, ob 17. in 19. uri v kinu ■<*ko Jesenice. Uta odločitve so prvi celovečerni 3m režiserja Boštjana Vrhovca. •m pripoveduje o okolnostih, ki jih ••ajavljajo znani družbeno-kritični ' ljudem in občanom in spod-?P kulturno ustvarjalnost med mm. V okviru kulturne akcije naj bi davili gledališke predstave, kon-folklorne nastope, razstave, vanja, literarne večere,, razgo-"••o knjigi ter organizirali obiske '■v v Ljubljani. Kulturno ak-*Mj bi financirala kulturna skup-v* ter občinski sindikalni svet z *taimi sredstvi ter namensko zbra-iredstvi osnovnih organizacij cikata. Vsak čl an sindikata naj bi **peval po 20 dinarjev. Otnovne organizacije naj bi tako «ete večji vpliv na oblikovanje pro-fc** kulturne akcije in bodo za to *»enjale tudi denar. Pri klubu sa-•fcpravljavcev pa bodo organizirali &w*t kulturnih animatorjev iz os-iMafl organizacij sindikata ter se ^OfOVOrili za povezanost in pomoč im animatorjem v okviru gle-'•*..šća Tone Čufar na Jesenicah. D. S. Prešernovo gledališče bo uprizorilo komedijo Drevi ob 19.30 bo Prešernovo gledališče iz Kranja v dvorani na Primskovem premiero uprizorilo komedijo G. Feydeauja Maček v žaklju — Vse predstave bodo na Primskovem, dela pri obnovi odra kranjskega gledališča kasnijo r Nocoj bo Prešernovo gledališče prvič v Sloveniji uprizorilo »MAČKA V ŽAKLJU« eno od številnih komedijskih besedil Georgesa Fevdeauja, ki je po sodbi Marcela Acharda (član Francoske akademije) po »Molieru največji francoski komediograf«, po mnenju Eugena Ionesca (prav tako člana že imenovane francoske ustanove) pa je Fevdeau mojster komike in anticipator komedije absurda, pisec, v čigar delih je možno zaznavati ekspozicije Strindbergovih del. V delih znamenitega komediografa, ki je živel v letih 1862 do 1921 se dramski dogodki vrste kot verižne reakcije v matematičnem smislu, saj je celotno komedijsko dogajanje preračunano do vseh podrobnosti tako da lahko po številnih uspešnih uprizoritvah v zadnjem desetletju, ko ga-:odkrivamo tudi pri nas, ponovno ugotovimo, da je Fevdeau mojster komedijskega dejanja, dogajanja, zapleta in situacije ter ob tem nenadkriljiv pisec tipološke komedije in tudi satire. Pred dobrimi .šestdesetimi leti je odlični komediograf osamljen in zapuščen umiral v hotelski sobi, v prostorih, ki so mu premnogokrat služila za mesto dogajanja njegovih komedij. Sam, brez aplavza in brez publike in verjetno tudi brez vsakršnega upanja, da bo v našem času s svojimi deli zasvojil vse svetovne odre. Kranjsko gledališko občinstvo je avtorja v preteklem desetletju že spoznalo preko uprizoritev gostoval-nih ansamblov (Dama iz Maksima, Hotel svobodne menjave). Tokrat Fevdeau j evo delo »MAČEK V ŽAKLJU« uprizarja kranjska gledališka hiša, ki ta trenutek še vedno »gostuje« izven svoje matične hiše. Na žalost moramo ugotoviti, da izvajalec adaptacije kranjskega gledališkega odra kasni z deli, tako da ta trenutek še ni povsem jasna podoba druge polovice gledališko «;o-7one —♦—■ r.^rp« FVvdeau: MAČEK V ZAKIJU 1 f MSMNOVO GIJ.ĐAI ISCI KSAFU „,<*» MltS___ kranjskega gledališča. Število premier bo gledališče vsekakor uprizorilo, vprašanje pa je, kdaj se bo zastor na novem odru resnično dvignil. Do takrat bodo morali tako »izvajalci« kot »porabniki« malo potrpeti v tistih prostorih, ki bodo omogočali vsaj najnujnejše pogoje za gledališko uprizoritev. Slovensko prai zvedbo »MAČKA V ŽAKLJU« so pripravili: prevajalka Tita Simoniti, režiser Iztok Tory, scenograf Tomaž Marolt, dramaturg Pavel Lužan, kostumografinja Meta Sever, lektorica Katja Podbevšek, za glasbo in gib pa sta skrbela Lado Jakša in Andres Valdes. V komediji nastopajo: Jože Vun-šek, Rastko Tepina, Miran Kenda, Iztok Alidič, Tine Oman, Biba Uršič, Edka Oman, Jelka Štular, Vesna Oorjanc in Mateja Maretič. Za vse abonmajske gledalce in za vse tako imenovane izven gledalce bo Prešernovo gledališiče uprizarjalo komedijo vse večere do vključno 27. 11. (razen nedelje). M. L. Kopitarjeve slavnosti 1984 Vodice — Ob 140-letniei smrti slovenskega jezikoslovca Jerneja Kopitarja so v Vodicah pripravili vrsto kulturnih prireditev. Vodice bodo po svojem rojaku imenovale šolsko kulturno umetniško društvo, trg v Vodicah in uredili bodo tudi Kopitarjevo spominsko sobo v Repnjah. Prireditve Kopitarjevih kulturnih dni si bodo takole sledile: • V četrtek, 22. novembra, ob 18. uri, bo v domu krajevne skupno sti v Vodicah otvoritev razstave slikarja Poldeta Miheliča. • V petek, 23. novembra, ob 19.30, bo v dvorani krajevne skupnosti Vodice otvoritev Kopitarjevih slavnosti 1984. Otvoritvi bo sledila gledališka predstava »Pokvečena sonca« Reza Margueša, ki jo je Oder treh herojev Pirniče prikazal na Borštnikovih srečanjih. • V soboto, 24. novembra, bo ob 10. uri otvoritev spominske sobe Jerneja Kopitarja v Repnjah. Sledila bo monodrama Poldeta Bibiča Martin Krpan, ki bo ob 11. uri v Repnjah, na prostem. Ob 13. uri bo za šolarje v dvorani krajevne skupnosti v Vodicah predstava Petra Militarova Osel, ki bi kmalu postal cesar. • V nedeljo, 25. novembra, ob 16. uri bo v dvorani krajevne skupnosti Vodice mladinski koncert ansambla »Randez vous«. • V ponedeljek, 26. novembra, ob 16. uri. bo pred domom javna razglasitev ureditve Vodic po uličnem sistemu in slovesna otvoritev Kopitarjevega trga v Vodicah, V kulturnem programu bosta sodelovale, pihalni orkester iz Vodic in folklorna skupina iz Sore. • V torek, 27. novembra, ob 18. uri bo v dvorani krajevne skupnosti javna oddaja »Prizma optimizma«. • V sredo, 28. novembra, ob 18. uri, bo v dvorani krajevne skupnosti slavnostna akademija v počastitev Dneva republike. Po proslavi bo družabno zabavni večer s plesom. dd Razstava v galeriji na blejskem otoku Dela domačina Antona Plemlja Anton Plemelj se na razstavi v Galeriji »Blejski otok« predstavlja s tuš risbo na steklo, ki je v tej obliki za njega neke vrste noviteta. V stilu nadrealizma podaja zelo izčiščene in razpoznavne arhitipske in tudi individualne simbole, bodisi posamezno ali v skupinah, ki nosijo drugačne pomene. Slikar, ki je cenjen pri jugoslovanski likovni kritiki in je prišel v nekaj svetovnih enciklopedij o naivni umetnosti, v mnoge mednarodne galerije in privatne zbirke, je tudi v tej poenoteni zbirki ostal zvest svojemu svetu in v izpovednosti samemu sebi. Plemelj napaja svojo ustvarjalno moč, ki se javlja v grafiki, slikarstvu in kiparstvu iz enotnih izvorov predvsem lastnih doživetij sveta in samega sebe. Najmočneje je vplivala nanj vojna, nasilje in odpor. Kot pripadnik tlačenega razreda in zasužnjenega naroda je izoblikoval v sebi hrepenenje po svobodi, po lepšem in bolj pravičnem svetu, prežetem s humanistično vjzijo lepega, dobrega in tudi vzvišenega. Vse njegovo slikarstvo priča da ustvarja iz notranje nuje brez predsodkov se prebija k izvorom resnice, tudi če je včasih trpka in preceje-na z dvomom in resignacijo. Plemelj je davno spoznal, da so iluzije eno,groba stvarnost pa druga plat življenja, ki je lahko lepo ali tragično, morda pa oboje. Boj svetlobe in sence, napetost forme, simbolika barve kaže igrivost nasprotij, ki so v bistvu samo oblike boja za obstanek, ki je univerzalni zakon življenja. V boju med življenjem in smrtjo, med zmago in porazom, med vero in nevero, upanjem in brezupom, se Plemelj vedno postavlja na stran življenja. Preokupiran je z ljubeznijo in erotiko, zatrta spolnost, ki pa je v bistvu fizično jedro življenja se pri njem osvobaja v vseh svojih razsežnostih in gre preko in mimo tabujev in predsodkov, ki jih je z licemerstvom in lažmi v stoletjih sproducirala cerkev z izvirnim grehom. Dokazuje nam, da je tudi tisto kar so nam vcepljali kot grdo lahko lepo, vse je stvar gledanja in okusa, odvisno od potreb posameznika. Seksualno simboliko nosi tudi fantastično rastlinje, povsod so znaki nagona razmnoževanja, trpljenja napada in obrambe, kajti rastlinje, bodisi cvetovi ali plodovi so obdani s trnjem. Pripovednost je pogosto vsebina njegovih slik; slikar hoče ohraniti drobce spomina v katerih se je koncentriral doživljaj, ki je obremenil njegovo zavest, pogosta so spolna vzburjenja ali radovednost, slike pa razkrivajo vsedline nekakšnih tematičnih doživljajev. Plemljev svet izvira v glavnem iz redkosti, vendar jo nikoli fotografsko ne posnema. Prodaja nam jo samosvoje umetniško preoblikovano in često spremenjeno v realne pomene. Njegove slike niso samo v estetski užitek, silijo nas k opredeljevanju in razmišljanju. Manire naivcev, ki so zaznavne v zgodnjih delih, ko s pačenjem obrazov skuša podajati predvsem človekovo notranjost, ki ni vselej lepotno neoporečna, je treba razumeti kot sredstvo opozarjanja, da za lepim obrazom ni vedno skrita lepa duša in tudi obratno. V njegovih delih je često prisotna tesnoba, strah, in tudi groza, bitja pa se ustavljajo na eksistenčnem polu. V slikah, ki ponazarjajo vizije atomske kataklizme in negotovega časa, v katerem živimo, Plemelj opominja človeštvo naj se ne igra z ognjem brez potrebe in vsem v škodo. Humanistična vrednost njegovih estetskih pričevanj je v upanju, da je življenje še mogoče in da je lepota neuničljiva. Tone Svetina Mozart v glasbi in besedi — Pred kratkim je pri Založbi Obzorja Maribor izšla monografija skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta izpod peresa Wolfganga Hileshcimerja, ki gaje v slovenščino prevedel znani slovenski pianist, predavatelj in prevajalec Marijan Lipovšek. Na željo predavateljev in učencev kranjske glasbene šole je pianist Marijan Lipovšek osebno prišel predstavit prevedeno knjigo o Mozartu. Posamezna obdobja iz njegovega življenja označujejo posamezne skladbe. Je morda še kaj bolj zgovornega, kot če ob predstavitvi skladateljeve monografije pianist zaigra tudi dele skladb, ki so dramatično povezovale posamezna obdobja življenja skladatelja. Poučen in hkrati lep glasbeni večer je to bil, kakršnih bi si še želeli. — Foto: F. Perdan SVET KNJIGE Ljubezen do knjige spet oživlja Knjiga pri Slovencih ni ravno naj-aim »aniona vrednotit, a bralna kul- tnih vendarle m nedvomne za- vise cenjena tura se je v zudnj, okrepila — Zia to it sluge tudi knjižni klub Svet knjige — Sa Gorenjskem 17 tisoč članov Kranj — Vzgojitelji mladega rodu v šo-iab ugotavljajo, da otroci premalo berejo, Kar je rezultat slabega družinskega zgleda. Knjigo sta zlasti pri mladih izpodrinila televizija in film. Ponekod je postala zgolj dekorativni in prestižni element notranje opreme. Zadnja leta pa se odnos do knjige razveseljivo popravlja. Založbe zaradi naše malo-ftevilnosii izdajajo knjige v majhnih nakla-alaall Zato so knjige drage. Pa vendar je pri popustih, kakršen je denimo veljal ob mese-l knjige ali kakršen je že desetletja v navadi pri knjižnem klubu Svet knjige, nakup knjig vidno večji. Knjiga .. znova vrača v slovensko družino. Čeprav draga, ima še vedao veliko prijateljev. Brigita Kern prodajalka in svetovalka v kranjskem centru kluba Svet knjige ugotavlja, da so knjižni kupci vsi do zadnjega tudi bralci. »Vsaj za Svet knjige velja, da ne deluje motivacijsko zgolj glede nakupa, temveč utrjuje tudi bralne navade. Knjiga je pri nas cenovno dosegljiva. Preprostejšemu bralcu je dosegljiveški tudi izbor literature. Ta je karseda pester. Veliko jc na voljo berljivih romanov, ki jih ljudje tudi največ kupujejo. Veliko je priročnikov, pester je izbor otroške literature. Trenutno gresta takorekoč za med knjigi Umiranje na obroke in Slava vojvodine kranjske. Valvasor sodi takorekoč v vsako slovensko družinsko knjižnico.« V desetih letih si je slovenski knjižni klub Svet knjige pridobil 165 tisoč članov. V tem času je izdal blizu 6 milijonov knjig pod 1.300 naslovi, tretjina vseh je bila delo domačih pesnikov in pisateljev. Odkar so letos v začetku leta odprli nov klubski center v Kranju, je Gorenjcem knjiga s četrtinskim popustom še dostopnejša Gorenjsko član- stvo je že preseglo število 17 tisoč. Vsako četrtletje obišče center kakih 2.500 kupcev, oh koncu leta pa jih bo brez dvoma še več. V kranjskem centru nakupi bralec W povprečno 850 dinarjev, kar je od vseh slovenskih centrov najbolje, torej resnično velja da za pravega ljubitelja knjiga ni predraga. »Kupci se ne pritožujejo nad cenami, saj so za člane resnično ugodne,« trdi Brigita Kern. »Klubski popust Valvasorjevo Slavo poceni skoraj za tisočak. Tudi zvestoba članstva dokazuje, da knjiga še niso predrage. Iz kluba se izpisujejo res socialno najbolj šibki. Člani so iz vseh slojev, največ pa jih je takih s srednješolsko izobrazbo. Razveseljivo je, da veliko berejo tudi delavci in šolajoča se mladina. Domala vsak dan pridobimo kakega novega člana. Ne le zaradi ugodnosti. Ljudje radi sežejo po knjigi, ki jih popelje v lepši svet in jih kultivira. Praktični priročniki so dobrodošli, blizu-ao jim družabni romani (Lorna Doone, Trije mušketirji, Onkraj polnoči), radi sežejo po znanih avtorjih (letos je bil najbolj priljubljen Orwell), tudi dokumentarna dela, slovarji, enciklopedije, bogata ilustrirana knjiga o Sloveniji in podobno imajo svojo vrednost! Odlika kluba je nedvomno najboljši izbor otroške literature. Člani izjavljajo, da je že zaradi izbranih del iz te zakladnice vredno imeti člansko izkaznico. Biser te literature so ljudske pravljice. Naše police nudijo tudi veliko domače klasike (Cankar, Tavčar, Prežih ...), ki je blizu tudi preprostemu bralcu. Tako je tudi prav, saj bi moral ozaveščeni Slovenec najproj spoznati in vzljubiti domačega mojstra besede.« D. Z. Žlebir OLA8 6. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 20. NOVEMBRA 19K Ljubljana: Mini SPE NT 84 — Minuli konec tedna je bilo v ljubljanskem Tivoliju 26. mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — Miru SPENT 84, na katerem se je zbrala večina najboljših igralcev z vsega sveta. Med jugoslovanskimi reprezentantkami je največji uspeh dosegla Branka Batinie, ki je podobno kot pred devetimi leti, ko so v Ljubljani vrvic priredili SPENT, zmagala v ženski konkurenci. Sicer pa so največ uspeha imeli kitajski igralci. V tekmovanju posameznikov je Dragutin Surbek (na sliki desno) v osmini finala izgubil s Švedom AppeUpenom, v paru skupaj z obetavnim Lupulescom pa v četrtini finala s švedsko dvojico Persson-Akesson /. dobro igro seje na SPENT izkazala edina gorenjska tekmovalka, članica Namiznoteniškega kluba Kranj Polona Frelih (na sliki levo), ki pa jiza tako pomembna mednarodna tekmovanja manjka še izkušenj. — Foto: F. Perdan Hokejski derbi Jesenice : Crvena zvezda Domačine zapustila športna sreča Jesenice — Hokejisti Crvene zvezde, v letošnji sezoni okrepljeni s tremi Američani in dvema nekdanjima igralcema ljubljanske Olimpije, so tudi drugič, tokrat na »vročem« ledu v dvorano pod Mežakljo, premagali dvajsetkrat-ne državne prvake, oslabljeno moštvo Jesenic. Vzdušje v dvorani je bilo ime- nitno, zbralo se je več kot 7 tisoč gledalcev, ki so pričakovali zmago domače ekipe. Dogodki so se odvijali drugače. V prvi tretjini sta moštvi igrali zelo previdno in nobeno od njih si ni ustvarilo zrelejše priložnosti za zadetek. V nadaljevanju je Borse najprej zadel stativo, takoj zatem pa je I. Ščap pre- Za šport navdušeni krajani Športno društvo »Zarica« krajevne skupnosti Orehek-Drulovka je med najbolj aktivnimi društvi v kranjski občini - Športni center, ki ga grade ob Savi, bo velika pridobitev tudi za druge krajevne skupnosti in delavce bližnjih delovnih organizacij Orehek — S kako številnimi športni mi zvrstmi se ukvarjajo krajani Oreh-ka in Drulovke, so najlepše vidi ob vsakem krajevnem prazniku, ko se po celih štirinajst dni vrste tu razna športna tekmovanja in ob zaključku, ko vsem najboljšim podele pokale, diplome, priznanja. Vrsto sekcij združuje Športno društvo »Zarica«: nogometno, balinarsko, kegljaško, teniško, namiznoteni-ško, rokometno, košarkarsko, smučarsko, rekreacijsko in šahovsko. Nogometaši Orehka in Drulovke, so, kot kaže, prišli v društvu najdlje, saj nastopajo že v občinski ligi. Zelo prizadevni so tudi balinarji, ki se od časa do časa pomerijo tudi s sosednjimi balinarskimi skupinami. Mladim navdušenim športnikom pa gre še posebna pohvala njihovi prizadevnosti pri gradnji novih igrišč. Pred leti so s prostovoljnim delom zgradili pri osnovni šoli rokometno igrišče, lani so tako postavili balinišče, že več let pa grade ob Savi rekreacijski center, kjer bo nogometno in veliko teniško igrišče. Ob igriščih so si tu postavili tudi garderobe. Ko so 13. novembra letos na občnem zboru društva seštevali delo in uspehe, so s precejšnjim zadovoljstvom ugotavljali, da so bili zelo delavni, da imajo samo v letošnjem letu kar veliko narejenega pokazati. Potrebnih pa bo še veliko prostovoljnih ur članov društva in drugih krajanov, da bodo igrišča ob Savi dokončana. Najbolj slabe volje so nogometaši, kajti zaradi gradnje čistilne naprave ob Savi ne bodo mogli prej kot v dveh letih zgraditi nogometnega igrišča. Trenutno so še vedno na začasni lokaciji. Več sreče imajo tenisači, ki imajo lokacijo za igrišče dokončno določeno in so letos na svojem igrišču že veliko naredili. Zemljišče za tenis igrišča bo potrebno le še nekoliko utrditi, postavi- li nmv.nuu ujjruje m spomladi bodo tu že lahko odigrali prve tekme. Za tenis igrišče sta se v krajevni skupnosti vneto zavzela krajana Marjan Bajt in Mirko Urh, ki vodita sekcijo in vsa gradbena dela. Prepričana sta tudi, da bo spomladi teniška sekcija občutno povečala svoje članstvo. Nogometaši bi v svojih vrstah morali imeti prav take zagnan-ce, kot so tenisači, pa bodo tudi dela pri izgradnji nogometnega igrišča hitreje stekla. Za takšno gradnjo so seveda potrebna tudi precejšnja finančna sredstva. Veliko pomaga krajevna skupnost, na pomoč pa so priskočile tudi delovne organizacije, kjer združujejo delo tudi krajani Orehka in Drulovke: Sava, Planika, Živila, Tekstilindus. Člani društva pa si pomagajo tudi s srečolovi ob krajevnih praznovanjih, za katere prispevajo dobitke delovne organizacije in posamezni krajani. Največ pa je vredno udarniško delo krajanov. Ko bo rekreativni center ob Savi dograjen, bo služil športnemu življenju ne le krajanov Orehka in Drulovke, temveč tudi sosednim krajevnim skupnostim in delavcem bližnjih delovnih organizacij. Daleč naokrog namreč ne bo tako prijetnega in mirnega rekreacijskega kotička kot bo prav ta v zeleni dolini pod Špikom, ob Savi. Takrat bo treba poskrbeti tudi za varen dohod do igrišč in do Save, kajti nezavarovan prehod preko železnice, ki ga uporabljajo tudi delavci vseh delovnih organizacij, ki leže ob Savi — Planike, Tekstilindusa, Iskre, Zvezde in drugih — je smrtno nevaren in le sreči je treba pripisati, da se doslej tu ni zgodilo že več nesreč. Razmišljati bo treba o nadhodu. Na občnem zboru Športnega društva »Zarica« je bil-za predsednika društva ponovno izvoljen dosedanji predsednik Marko Oblak. D. Dolenc magal reprezentančnega vratarja To-miča. Veselje Jeseničanov je bilo le kratkotrajno. V 32. minuti je eden izmed treh Američanov gostujoči ekipi, hitri VVilliums, pred vrati »železarjev« sprejel od soigralca Piperskega ploš-ček in ga spretno potisnil za hrbet Cveta Pretnarja. O zmagi je odločila zadnja tretjina, v kateri so Jeseničani sicer več napadali,, rdeče-beli pa so se spretno branili in iz dveh nasprotnih napadov tudi dosegli zmagovita gola Najprej je Sekelj v 48. minuti povedel goste v vodstvo 2:1, zatem pa je Rre* narja premagal še Piperski. Jesenicam se niso predali. V 56. minuti je Hatner znižal rezultat, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa. Hokejisti Crvene zvezde so si z zmago 3:2 (0:0, 1:1, 2:1) praktično ze zagotovili l. mesto v prvem delu prvenstva. Smučarski sejem v Cerkljah Cerklje — Jutri, v torek, od 12. do 17. ure bo v avli osnovne šole Davorin Jenko v Cerkljah sejem rabljene smučarske in ostale zimsko-športne opreme. 10. zimskošportni sejem v Kranju Možnost cenejšega nakupa Od četrtka do nedelje bo v prostorih Gorenjskega sejma v Knr. nju sejem nove in rabljene smučarske in ostale zimskošporu* opreme. V soboto ob 16. uri se bo predstavila jugoslovanska ikv dijska reprezentanca. Kranj — Sneg letos ni presenetil le zimske cestne službe, temveč tudi prireditelje jubilejnega, 10. kranjskega zimskošportnega sejma. Medtem ko so pretekla leta pripravili sejem še pred prvim snegom, jim letos to ni uspelo. To pa je organizatorjem, članom Zveze vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja navsezadnje samo v prid, kakor so jim v prid tudi visoke cene smučarske in ostale zimskošportne opreme v trgovinah. Lani si je kranjski sejem ogledalo blizu 9000 občanov, letos jih glede na omenjene okoliščine pričakujejo še več. Rabljena smučarska in ostala zimskošportna oprema bo šla bržčas še bolje v prodajo kot lani, ko so prodali devet desetin vseh sprejetih rabljenih smuči (prek 1000 parov), enak delež zimskošportnih oblačil (prek 1440 kosov), 96 odstotkov drsalk (700 parov), štiri petine vseh smučarskih čevljev (več kot 1400 parov) ter 99 odstotkov tekaških smuči (545 parov). Samo precenjene in že precej izrabljene opreme niso prodali. Letošnji sejem bo na moč podoben lanskemu, vendarle se tudi tokrat obeta nekaj zanimivih novosti. Poleg rabljenih smuči, okovja, palic, oblačil, smučarskih čevljev in drsalk bodo prodajali tudi rabljeno.planinsko opremo. Novo zimskošportno opremo bodo oP" dajali Centromerkur in Ferromou 1,-bljana, Zarja Jesenice, Alpina 2in* 16 obrtnikov iz raznih koncev Sto** je. Blaž Andolšek iZKranja bonia*" čal na smuči novo ali rabljeno otoO* in svetoval pri nabavi alpskih smua-okovja. RTC Krvavec bo prodajal s»v carske karte petino ceneje, kot m potem veljale v prosti prodaji - i* vno za 550 dinarjev, popoldar>\ otroško po 400 dinarjev, sezor.sk; * 10.000 dinarjev ter blok šestih kart? 3000 dinarjev. V soboto ob 16. uri se bodo na seja* predstavili najboljši jugoslovanskih* kalci, tekači, biatlonci, kombinatom njihovi trenerji, direktor nordijskih it prezentanc Lojze Gorjanc ter spooar ji jugoslovanskega nordijskega < carskega sklada. Ob tej priliki bo i narska konferenca, na kateri bode w movalci, trenerji in direktor spreg.v rili o pripravah na letošnja tekmov* nja. Kranjski zimskošportni sejem se to začel v četrtek, 22. novembra, in « končal v nedeljo, 25. novembra. Pni dva dneva bo odprt od 14. do 19. ure ter v soboto in nedeljo od 9. do 11 urt Vstopnina za odrasle bo 50 dinarjev ■ za otroke 30. (a) Gorenjsko pionirsko prvenstvo v karateju - Na gorenjskem pionir. skem prvenstvu v karateju je med mlajšimi pionirji do 10 let zmaaoi Marko Kostic (Škofja Loka) pred Igorjem Jevškom (Kranj), pri mlajiU pionirkah Brigita Catar (Kokra), pri starejših f>ionirjih do 15 let Ptut Valant pred Duškom Miličem, Danilom Dujovičem (vsi Kranu. \ bastjanom Filipčičem (Kokra) in Darkom Radojevičem (Škofja Loku rev pri starejših pionirkah Tanja Gregorec (Kranj) pred sestro Anton Alenko Šmid (Škofja Loka). V ekipnem tekmovanju je bila najbolj* trojka Kranja pred ekipo Kokre in trojko Škofje Loke. — Na sliki: ka-rateisti Kranja, ki so bili najuspešnejša ekipa prvenstva — (stojijooi leve proti desni) P. Valant, D. Milic, G. Janežič, E. Bajrovič, R. Jetrn M. Gregorčič, (sedijo) 1. Jevšek, D. Dujovič, T. Gregorec, P. Furlan in .4 Gregorec. — I. Prašnikar JUDO Triglav prepričljivo vodi Celje — V 2. kolu slovenske judo lige v Celju so se pomerili domači klub Ivo Reya, Drava iz Ptuja in Triglav iz Kranja. Troboj je minil v znamenju kranjskih judoistov, ki so prepričljivo premagali oba nasprotnika. Po dveh kolih Triglav vodi na lestvici in ima dobre možnosti, da postane kandidat za prvo zvezno ligo. / Izida — Triglav: Ivo Reya 13:1 (6:0) posamično: do 60 kg — Baj- Ob vsakem krajevnem prazniku se v krajevni skupnosti (Jrehek-Drulovka zvrni ott>" tekmovanj? Na sliki: pokali čakajo najboljše. — Foto: D. Dolenc Kranjskogorci zasledujejo najboljše Pričakovali smo, da bodo hokejisti Jesenic v 9. kolu I. zvezne lige prizadejali okrepljeni Crveni zvezdi prvi poraz v letošnjem prvenstvu. Upanja so se razblinila v soboto zvečer v dvorani pod Mežakljo, kjer so »železarji« pred sedem tisoč gledalci doživeli še drugi poraz z rdeče-belimi. Maščevanje za neuspeh v 2. kolu ni uspelo, tako da tudi po 9. kolu državnega prvenstva ostaja mlado moštvo Kranjske gore edino v ligi, ki je doslej odvzelo točko Crveni zvezdi. To niti ni nenavadno, saj je »podružnica Jesenic«, kot radi imenujemo ekipo Kranjske gore. poleg beograjskih rdeče-belih najpri-jetnejše presenečenje letošnjega tekmovanja v I. zvezni ligi. Kranjskogoi-. ski hokejisti, ki so s povprečno starostjo 21 let najmlajša ekipa v ligi, so po devetih kolih s petimi zmagami, enim neodločenim izidom in tremi porazi (proti Jesenicam, Olimpiji in Partizanu) na četrtem mestu, za Crveno zvezdo ter Olimpijo in Jesenicami. Do konca prvega dela prvenstva je še šest kol in čeprav imajo mladi kranjskogorski hokejisti težji razpored tekem kot njihov najnevarnejši tekmec beograjski Partizan, niso povsem brez možnosti, da nadaljujejo tekmovanje v prvi kakovostni skupini. Če osvetlimo razmere, v katerih se je rojevalo sedanje moštvo, se nam zdi uspeh Kranjske gore še toliko večji. V zadnjih petih letih se je v ekipi zamenjalo 72 igralcev, od lani do letos tretjina. Cigan je napredoval v člansko ekipo Jesenic, Marenče. Kurbos, Sefič in Mižan so odšli v JLA, Šlibar,. Knežević, Tersoglav in Kovačec so nehali igrati. Vrzeli so zapolnili Noč, Alagič, J. Šturm in Kolbl, ki so se vrnili s služenja vojaščine, ter Kozama-ra, M. Šturm in Sušanj, ki so napredovali iz mladinskega moštva. Ekipa, ki trenira le enkrat dnevno, je pred prvenstvom odigrala le pet prijateljskih tekem, od tega dne z Jesenicami in ostale z lažjimi nasprotniki. Čeprav je trener Ciril Klinar (previdno) zatrjeval, da se bo moštvo borilo za obstanek, je dosedanji potek pi v'enstva postavil njegove napevedi. na glavo. Njegovi varovanci premagujejo tudi (gmotno bolje stoječe) ekipe, ki so se pred prvenstvom okrepile s proslavljenimi igralci. Igrajo moderno, borbeno, povezano, učinkovito in četudi so neizkušeni, ne priznavajo velikih klubov in favoriziranih ekip. Priznavajo le — hokej. C. Zaplotnik želj : Velažek 10:0, do 65 kg - & dič brez borbe 10:0, do 71 kg v lan : Črepinšek 0:0, do 78 kg - Bf nedik : Kavčič 10:0, do 86 kg - M* ka : Markovič 10:0, do 95 kg fc mic — Tešanovič 10:0, nad95k$ Durič : Šišmanovič 10:0, Ttv glav : Drava 11:3 (31:10); posaaufc* do 60 kg — Bajželj brez borbe 1IA do 65 kg - Sladic : Žnedič M * 71 kg - Kalan : Vidovič 3K>, do » kg - Benedik : Čuš 3:0. do 86 k* -Durič :Tajfman 5:0, do 95 kg - h mic : Solina 0:10, nad 95 kg - Ma šič : Murbo 0:0. M. Benedik ROKOMET J Peko drugi Kranj — V zadnjem kolu drug* slovenske moške rokometne lige soijse ci tržiškega Peka na gostovanju v \tor vodah premagali ekipo Donita. Zate ca je izgubila v Prulah, rokomet Preddvora so doživeli nepričakwaa poraz na svojem igrišču proti *kir Grosupelj, igralci Križ pa so šede\< izgubili, tokrat z Dinos Slova: movalna komisija je tekmo 8. kola..... Krizami in Novo Gorico registrira, doseženim izidom. Naslov jesenskega prvaka so l_, le Prule, ki so le eno od devetih tek.?*, izgubile in zbrale 16 točk. Drugi je trtt >ški Peko z dvema porazoma in i btrv 14 točk, peti je Preddvor s petimi gami in štirimi porazi ter z izkupi&oa 10 točk, osma je Žabnica s petimi || kami in na zadnjem, desetem mesfi Križe brez osvojene točke. Izidi 9. kola — Donit: Peko 2fc2 Prule : Žabnica 28:21, Dinos Stovui Križe 32:19, Preddvor : Grosuplje JSJ Križe : Nova Gorica (tekma 8. kvjJr1 15:18. J. Kuhar MEK, 20. NOVEMBRA 1984 KRONIKA Poskrbimo za varčnejšo vožnjo v zimskih razmerah Preudarnost in dobro opremljeno vozilo .1*. megla, poledica in sne« so „ai„.„„ra^ * ^""J««" VOZ1IO 7. STRAN GLAS 4 vozilom in predpisano opremo ~ * CeS'° 'C Z bre^»»"n. --c---»■ «r J/l I. *j Iz podatkov je razvidno, da se v I zadnjih letih najmanj prometnih ne -■rečzgodi v zimskih mesecih. S tem ta ni rečeno, da je od novembra do tarča vožnja najvarnejša. Veliko »arnosti, lahko neprevidnega in »(pripravljenega voznika kaj hitro lahne s ceste ali celo v hujšo nezgo-k Voznik je najbolj ogrožen, do-tter se ne navadi na spremenjene urne razmere; to še toliko bolj, ker f. njegovo vozilo največkrat slabo pripravljeno za zimo in pogosto obte? nemočen sredi ceste, dežju bi moral vsakdo voziti preiti, še posebej ob začetku dežev-o je cesta zelo spolzka. Avtomo-Jhke gume slabše prijemljejo na *i temeljnim sodiščem v Kranju je bil obsojen Vojko Pogačar 'Kranja — Sprijatelji I se je s štirimi mladoletniki iz soseščine tfjih nagovoril k nekaterim kaznivim dejanjem K/anj - Zaradi napeljevanja k veli-in zaradi prikrivanja lete je *e A'P'es dobil že vrsto priznanj. Program uum. ki je požel v državi vrsto priznanj, je začela delat/ pred štirimi leti Pravi da so P^jem možni še nekateri dopolniin, elementi. Ko smo se minuli torek pogovarjali z TJ? I p°P°vora P"šl° že neko cestno. Na salonu jugoslovanskega pohištva v Beogradu je dobila drugo nagrado za program AB. Povedala je da are za otroški program h da nagrade ni pričakovala. ' ' y jektov pa je, da so tlorisi zabetonirani. V takšnih primerih si moramo pomagati s pohištvom in raznimi dodatki, da nekako prikrijemo napake« »Graditelji se pri nas običajno odločajo za takšne stavbe, da bodo lahko kasneje služile tudi otrokom in njihovim družinam. Mar to ne pomeni še danes načrtovati za naslednjo generacijo?« »Za zdaj delamo tako, čeprav praksa to marsikje izpodbija. Najbrž bomo še nekaj časa gradili take zasebne hiše. Vendar nikjer v svetu ne delajo hiš še za otroke. Povprečna ameriška družina ni taka kot jo gledamo v Dinastiji. Karing-tonov je v Ameriki malo. Večinoma so majhne zasebne hiše. Če pa pri nas že delamo prevelike hiše. potem velja upoštevati da vsaka generacija živi svoj način življenja, da se življenje nenehno tehnološko razvoja, spreminja. Najbolje bi bilo, če bi v danes zgrajeni hiši čez čas z lahkoto (brez nevarnosti za ruši-tev) prestavljali stene. Kdor ima danes možnost naročiti takšen projekt, je glavna naloga, kje in kakšno garderobo bo postavil. Garderoba je namreč prostor, ki morea biti, ki pa je za marsikoga in kaj hitro lahko zelo problematičen« »Kaj menite recimo o odprtem kaminu v dnevni sobi ali o plavalnem bazenu sredi nje?« Moja naloga je, da opozarjam na napake, ne pa, da razsojam, kako naj človek živi v prostoru. Kdor se odloča za odprti kamin, mora vedeti, da ogenj prijetno plapola in pomirja. Ker pa kamin zakurimo morda trikrat na leto (grejemo se drugače), veliko pa gledamo v televizor, je treba najti nekakšno ravnovesje. Morda tako, da bomo čim manj škilili, kadar bomo imeli oboje prižgano. Podobno je lahko s plavalnim bazenom. Če v njem plavamo recimo trikrat na mesec, je to samo prestiž. Toda velikokrat je človeka, ki ima dovolj sredstev, težko prepričati o takih stvareh prav zaradi prestiža« »Morda bi zadnje rekli še kaj o pohištvu. Alples, v katerem delate, je danes poznan prav po tem.« »Pohištveni programi morajo biti danes takšni, da zagotavljajo po vertikali raznolikost v opremljanju stanovanja. Serijska izdelava se je temu prilagodila. Moram pa povedati, da takšnih sistemov pohištva kot jih imamo pri nas, v svetu skorajda ni. Zunaj prevladujejo garniturni programi. Garderobe so vedno centralizirane, spalnica je spalnica, dnevna soba je vedno dnevna soba. Pri nas pa je tako, da smo v dvosobno stanovanje stlačili tri, štiri ali več člansko družino. Temu se je moral prilagoditi tudi pohištveni standard. Če bo gradnja Štiri medalje — start tudi na peto rirjri J$ Na sejmu stanovanjske opreme v Kranju so razstavljavcem prvič podelili zlata odličja pred štirimi leti. Od takrat naprej je Lesnina Pohištvo Kranj še na vsaki prireditvi osvojila po eno zlato odličje. »Moram povedati, da sodelujemo na petih sejemskih prireditvah v Kranju med letom,« pravi direktor Lesni-ne Pohištvo Kranj Milan Likozar. »Tudi v prihodnje nameravamo nastopati na vseh prireditvah. Seveda smo zelo zadovoljni, aa smo doslej na vseh sejmih stanovanjske opreme osvojili po eno zlato odličje. Zdaj imamo štiri medalje in prihodnje leto bomo razumljivo startali na peto medaljo " »Sejemske medalje v Kranju imajo vsekakor svojo ceno. Cemu pripisujete ta uspeh?« »Lesnina ima lo rednost, da lahko sledi razvoju na področju jugo .slovanske proizvodnje pohištva. Zato lahko izbiramo takšne programe, ki so po kvaliteti, ceni in obliki sprejemljivi za potrošnika. Sejmi po državi so nekakšen barometer na tem področju. Seveda ne vzamemo vsega, marveč tisto, kar najbolj ustreza našemu kupcu. Ker pa je gorenjski kupec dokaj zahteven (da ne rečem med najbolj zahtevnimi v državi), običajno poskrbimo za tisto, kar je najboljše. Tu je nabrž treba iskati tudi razlog za medalje. Seveda pa imamo še to prednost, da imamo na Primskovem dovolj velik salon, da takšne programe lahko tudi razstavimo.« »Kako pa je potem s prodajo takšnih nagrajenih programov?« »Letos smo dobili medaljo za program DEA, ki ga izdeluje Radin Ravna gora. Ta program je sedaj seveda moč dobiti. Moram pa povedati, da so pri pohištvenih programih nasploh težava dobavni roki. Običajno so precej dolgi, praviloma pa se skoraj vedno dogaja, da ne držijo. V trgovini smo pri tem nemočni. Proizvajalci se opravičujejo, da imajo težave z različnimi materiali. Pogosto pa se tudi dogaja, da ima prednost izvoz in domača naročila potem čakajo. Seveda pa ima podaljševanje rokov tudi pri nas določene meje. Čt je proizvajalec le preveč neresen, lahko pričakuje, da ga bomo slej ko prej izločili iz našega prodajnega programa.« A Ž. r-idruzena lesna industrija Tržič. » 3 mmvz Razmišljate o novi opremi vašega doma? Oglasite se v našem salonu pohištva v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču, kjer si lahko ogledate pohištvo za dnevne sobe, spalnice, otroške sobe. kuhinje, predsobe____ Salon je odprt: vsak dan od 8.30 do 19.00 sobota od 8.00 do 13.00 Vašega obiska bomo veseli in vam bomo pomagali z nasveti pri izbiri! 1IS w mm m |T|PI| I stanovanj še naprej potekala v tej sne' ri, imajo sestavljivi programi ševaMI perspektivo. Mislim pa, da se vse M uveljavlja zahteva po kvalitetnih izdeli na tehnološko visoki ravni. To pona^ da bodo proizvajalci morali spet vzgajrf mizarje. Vsekakor sestavljevih prog* mov, ko z istimi kosovnimi elementi ia ko dobiš številne variante, še ne te* ovrgli. Vendar bi s tem v zver moni več narediti za priznavanja oaro* Znak kvalitete« A. Za* /arče/anje z energijo Milan Likozar, direktor LesninePtfi- štvo Kranj Zavedamo se konkurence Naj vas še enkrat opozorimo. Ijo za sestavljivi program z imeno* DEA. Tokrat smo za mnenje zapf;* li tudi vodjo domače prodaje v RaoV nu Zlatka Podobnika. ■onm HBpBHHHHHHBIBHIBHBHHHHBHHB Zla t ko Podobnik, vodja domače prodaje* v delovni organizaciji R*&r Ravna gora »Zlato odličje, ki smo ga dobm j» program DEA, na kranjskem sejmu je že tretje tovrstno priznanje zanj Na sestavljivih pohištvenih predramiti smo v naši delovni organizacu začeli delati že pred sedmimi let Zadnje leto smo b li s proizvodnjom domačem trgu nekako odsotni. Vil* ko namreč izvažamo v Francijo. Zvezno republiko Nemčijo, dežele Be-neluxa, na Švedsko in v Združen države Amerike. Predvsem izvažamo masivno pohištvo. Mislim pa, da je napočil čas, ko rte smemo več pretirano zanemarjat domačega trga. Na jugoslovanskem tržišču je okrog 400 proizvajate« pohištva. Konkurenca je zato velik« in zavedamo se je. Na program DEA smo začeli delati pred štirimi i*, ti. Naš cilj je bil, da mora biti program zanimiv, kvaliteten in tudi poceni. Uspelo nam je vključiti štiri rai-lične višine. Ko smo aprila letos določili ceno zanj, smo bili najdraži na tržišču, danes pa smo že med u c* nejšimi Upamo, da bomo s tem programom zainteresirali tuoi slovenske tržišče V Lesnini Pohištvo Kranj ga bomo tudi razstavili« v___*!- 9 m, 20. NOVEMBRA 1984 GRADIMO .9. STRAN GLAS ^ industrjaPoSa " ■ :,... OBIŠČITE PRODAJALNE GRADBENEGA MATERIALA • GRADBINKA — Kranj • DOM — Naklo • KAŠMAN — Škofja Loka • PLEVNA — Škofja Loka • ŽELEZNINA — Gorenja vas Q ŽELEZNINA — Radovljica • ŽELEZNINA — Bled • KOVINA — Lesce • UNIVERSAL — Jesenice ^67-1^ KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE z n. sol. o TOZD OPEKARNE KRANJ, b. o. Stražlšče, Pševska 18 Graditelj i ! sporočamo vam da si pravočasno nabavite gradbeni material za naslednjo gradbeno •Uenem me«;nj vam nudimo po konkurenčnih cenah celoten izbor gradbenega materiala — modularni in pregradni blok, — betonske bloke za temelje, — porolite, dimniški in fasadni zidaki, — stfropor, kombi plošče, tervol, lendapor, — NORMA montažni opečni strop, — SCHIEOEL in opečne dimnike ter ventilacijske tuljave, — cement in apno, — opečne in betonske strešnike in stresno lepenko. * takojšnim predplačilom jamčimo dobavo opečnih izdelkov do •Plaćani ceni. H dobave z našimi kamioni in razkladanje z avtodvigalom Hletefonskem razgovoru vam pospemo predračun tudi po pošti 'totojno mesto m informacije TOZD Opekarna Kranj Stražišče Pševska 18 tel 21-140 Se priporočamo! za vaš dom — za vašo dnevno sobo, spalnico, predsobo, jedilnico, samsko in otroško sobo — naše novo pohištvo je zasnovano na načelu sestavljivosti in kom- ponibilnosti — na voljo je v dveh izvedbah: 30 in 40 — elemente sistema dveh širin in globin je možno sestaviti v sedmih različnih višinah, kar omogoča popolno in funkcionalno opremo tako majhnih in veiikih, kot nizkih in visokih prostorov — število kombinacij sestave elementov in ambientov je neomejeno — pohištvo odlikuje prijetna in topla barva — ogledate si ga lahko v vseh trgovinah s pohištvom in v našem salonu v Železnikih 0 r ItMTl SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Delovne enote: — mizarska — ključavničarska — slikopleskarska — gradbena — vodoinstalaterska in centralno ogrevanje — krovsko-kleparska — električarska GRADITELJI: VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI! Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi. tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakov-skimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne pro-ttore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije na tel: 21-282. Gorenje in Murka na Bledu prodajna razstava v festivalni dvorani od 24. novembra do 2. decembra 1984 Predstavljamo vam: • aparate in opremo za dom in gospodinjstvo • toplotni program • varilni program • kmetijski program • računalništvo in procesna oprema Pričakujemo vas vsak dan od 10. do 18. ure, tudi ob nedeljah in praznikih O LAS 10. STRAN OGLASI, OBVESTILA, ZAHVALE TOREK, 20. NOVEMBRA 1! GOSTILNA »STARI MAYR« Kranj DOBRA HRANA — UGODNE CENE V PRIJETNEM OKOLJU, OB DOBRI POSTREŽBI V I. NADSTROPJU VSAK DAN RAZEN NEDELJE IN PRAZNIKOV OD 17.—24. ure tel. 21-387 GORENJSKA PREDILNICA GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, n. sul. o. Kidričeva 75 Razpisuje prosta dela in naloge REZERVNEGA « IZMENOVODJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja strokovna izobrazba, tekstilni tehnik —. predilske smeri, — ena do dve let; delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik), — poskusno delo tri mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Kadrovska služba Gorenjske predilnice Škofja Loka, Kidričeva 75. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. .ALPETOUR SOZI) ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD GOSTINSTVO KRANJ Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA Pogoji: — KV mizar in 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba v Kranju, Koroška cesta 5. SAVA KRANJ Kadrovski sektor DO objavlja prosto delovno nalogo: — FIZIČNO ZAVAROVANJE DO (3 delavci) Pogoj: — poklicna izobrazba tehnične smeri, — eno leto delovnih izkušenj, — primerne psihofizične sposobnosti, — odslužen vojaški rok, — poskusno delo en mesec. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, Kranj, v roku 8 dni po objavi oglasa. 9170PERLACK BOROVLJE Nudimo vam: SPOCK XX HAURPLATZ13 ^ISENdMk tel. 9943-4227-3249 MONTAŽA IN PRIPRAVA SMUČI T£3J, ANDOlSfK HOOO KKAHJ. tU OPHIŠMKOV* 11. Ttl (0*4) te 402 STIHL motorne žage, HOSOUARNA motorne žage, verige za vse motorne žage, GRUNDFOS črpalke, vodovodne cevi, PPR kabel 2x1,5 2x2,5 3x1,5 3x2,5PGP kabel, bakrena pločevina, pocinkana pločevina, zaščita lesa, lak za parket in kovine. Imamo zastopstvo in prodajo električnega ročnega orodja firm: BOSCH, MAKITA, BLACK and DECKER in sicer za: vrtalne stroje, kotne brusilke, luknjarice, ročne krožne žage, verižne žage, motorne žage, sko-belnike . .. Znani smo po nizkih cenah. Govorimo slovensko. 1955—1985 VIZ NAMI 30 let Ml Z VAMI IMATE PROBLEME Z OPREMO STANOVANJA? Vabimo vas, da obiščete našo trgovino BALA na Cankarjevi 10, kjer imamo veliko zalogo posteljnine in ostalo tekstilno blago za notranjo opremo. Brezplačno vam zarobimo pri nas kupljene zavese! Obiščite tudi ostale naše prodajalne! sozđ moda Kranj Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij oziroma delovne skupnosti objavljamo naslednja prosta d^la oziroma naloge: DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA KRANJ L SAMOSTOJNEGA REFERENTA II. za področje dela s kooperanti TOZD TOVARNA ŠTEVCEV KRANJ 2. VODJE PREVZEMNE KONTROLE TOZD VZDRŽEVANJE KRANJ 3. VARILCA za avtogeno rezanje jeklene pločevine in obločno varjenje 4. ClSTILKE za čiščenje proizvodnih, pisarniških in sanitarnih prostorov Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod 1. - 4-letna srednješolska izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri, — 2-letne ustrezne delovne izkušnje, — ustrezne osebnostne lastnosti, potrebne za opravljanje komercialnih del pod 2. — višješolska izobrazba elektrotehniške smeri — energetska usmeritev, — 3-letne ustrezne delovne izkušnje pod 3. — 8 razredov osnovne šole in opravljen tečaj za avtogeno varjenje, — 6 mesečne ustrezne delovne izkušnje, pod 4.-8 razredov osnovne šole, — zaželene ustrezne delovne izkušnje, — starost nad 18 let. Delo čistilke poteka samo v popoldanski izmeni, akontacija osebnega dohodka pa bo znašala 20.000 do 22.000 din. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. PRIPRAVILI SMO VAM BOGATO IZBIRO RAZLIČNIH ZIMSKIH TKANIN V ŠIROKI BAR VNI PALETI. Informativno prodajni center Tcekstilindus v hotelu Creina v Kranju, tel.: 25-168 TEKSTILINDUS Umrl je naš dolgoletni član in organizator pevskega zbora A. T. Linharta Radovljica SVETOZAR PEZDIČ Pokopali smo ga v petek, 16. novembra 1984, ob 16. uri na pokopališču v Radovljici. DOBREGA IN POŽRTVOVALNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU! Hvaležni pevci zbora in člani Kulturnega društva Radovljica ZAHVAIA Ob smrti moža in očeta FRANCA RANTA iz Zg. Luše 5 nad Škof jo Loko izrekamo zahvalo in spoštovanje sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem, zdravnikom in drugim, ki ste z njim živeli, delali, sodelovali, ga za časa njegove bolezni zdravili; ter vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri poslovitvi od njega. Žena Frančiška ter sinovi Viktor, Franc, Stane, Niko in Ivan z družinami MEDICINSKA KOZMETIKA LAKOTA ROMANA višji fizioterapevt in dipl. kozmetičarka Gradnikova 11, Bled V salonu opravljam naslednje medicinsko-kozmetične usluge: — nega obraza in telesa, — medicinsko-kozmetična obdelava aken po obrazu in hrbtu, — epilacija (odstranjevanje dlačic na obrazu z električno iglo), — depilacija na rokah in nogah, — iontofareza, — mimogimnastika proti gubam z aparatom in ampulami, — elektrostimulacija proti celulitu, — solarij, — telesna masaža, — reflektorna masaža stopal, — limfna drenaža, — pedikura, — izžiganje žilic po obrazu in ostale usluge kozmetične narave. Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek od 13. do 19. ure sreda od 8. do 12. in od 14 do 19. ure petek od 7. do 12. ure Vse ostale informacije lahko dobite po telefonu 77-675. Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec, tovariš SVETOZAR PEZDIČ vodja Občinske zdravstvene skupnosti Radovljica v pokoju Na zadnji poti smo ga spremili v petek, 16. novembra 1984 ob 16. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Radovljici. OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU! MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ - STROKOVNA SLUŽBA ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta FRANCA SAJOVICA p. d. Jurjovega ata se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, gasilcem in sodelavcem kolektivov Sava Kranj, KOP Kranj. Triglav konfekcija Kranj in Kokra — Tina Kranj, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, govorniku za poslovilne besede ter g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI Suha, Poženik, Milje, Tržič, 8. novembra 1984 20. NOVEMBRA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN G LA8 ULI OGLASI ki: 27-960 fRODAM rodam od 25 do 180 kg težke PRA-»vec 123, Podnart 1.3679 rodam GLASBENI CENTER grun-IRPC300. Franci Bogataj, Vester 34 IjaLoka, tel. 064/61-525 14610 odam klavirsko HARMONIKO, boo, 2 registrsko, znamke vvelt-rtela; in bukova DRVA. Pože-, Cerklje 14611-ndam CB POSTAJO, 40 kanalov, Midland« 100 M. Poženik 26, Cer- 14612 Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske KOMERCIALNI SERVIS iRADITELJI: 'skladišču v HRASTJU vam »^Bdmo gradbeni material \tokonkurenčnih cenah. lacije na K4/26-371. ceni prodam ŽGANJE, čr-in »POLPANCARJE« irjeva 30, Šenčur 14613 iskra HI-FI stereo sprejem-W, z zvočniki. Vili Bitenc, 14614 prodam rabljeno kopalno __ILNIK na trda goriva, sloboda ter litoželezne odto-Šušteršič, C. Kokrškega I,Kranj, popoldan 14615 rabljeno SEDEŽNO GAR J, cena 32.000 din. Alič, Kidri-%»,Kranj 14616 pum PPR 3x1,5 in 2 x 1,5. Koš-C na Brdo 68, Kokrica 14617 ' 10 OKNO, novo, bakreno, i. prodam 20% ceneje. Telefon 14618 dobro ohranjen 170-litrski !K gorenje. Telefon 25-600 14619 J prodam OTROŠKO SPALNI-fena Madon, Staneta Žagarja 7, 14620 Atom mesnatega PRAŠIČA za za-Ifctoćnik, Polica 9. Naklo 14621 tfovr, REPOREZNICO na korenje; JI dni staro TELIČKO, od dobre Jernej Eržen, Praše 8, Mav-14622 -navadno HARMONIKO tri-jNco, znamke.»Škraba«. Franc *, Aljaževa 5, Jesenice 14623 Jsprodam nerabljene SMUČI !*em Telefon 064/28-522 14624 prodam PEČ kuppersbusch na olje EMO 5. Poljanska 62, 14625 ELEMENTE »Barbara«, *-50cm z nastavkom in mostom >r stavo ptic. Zvezni sodnik Drago Kovačič iz Kamnika je med 119 pticami izbral najboljše barvne in postavne kanarčke, križance, standarde, srednje papige ter eksotične ptice, ki bodo zastopale kranjsko dmšnv na.republiškem tekmovanju od 23. do 30. novembra v Murski Soboti Sodnik je za šampiona društvene razstave izbral lipokromskega rdečega kanarčka, last rejca Ivana Posavca iz Nakla. — D. Papler. /ota F. Perdan 10. KRANJSKI ZIMSKO ŠPORTNI SEJEM GORENJSKI SEJEM 22.-25. NOVEMBER 1984 prodaja rabljene in nove zimsko športne opreme