^ 39 (15.767) 'O JNEVNIK je zočel izhajc u 13.' sava - nje..uv predhorfr iANSKI 26. novtin,L.u VM: .si Zakriž _ Vv\ 'n ''"•'dstiI. Od 5. do ko! v tiskarni 'Dober-d C":..ji Trebuši, od 18. sep-\ .. maja 1945 v tiskarni 'Slove- Vš.-- I pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v *tu, kjer je izšla zadnja številka, ni partizanski DNEVNIK v za- __________ Montecchi6-Tel. 040/77%60Q___________ vX?RtCA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČH3AD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POiMNAPlAČANAVSOlOVM ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA SOBOTA, 15. FEBRUARJA 1997 Ali bo »drugi Trst« le spomin? Bojan Brezigar Ko je bil decembra 1993 Riccardo Illy izvoljen za tržaškega župana, smo z zadovoljstvom zapisali, da je zmagal »drugi Trst«: tisti, ki se je zoperstavljal desetletja prevladujočemu liberal-nacionalnemu meščanskemu sloju, ki je s podporo iredentistov in v povojnih letih v Spanoviji z istrskimi begunci gospodoval mestu na osnovi politike zapiranja do naravnega zaledja in do slovenskega dela njegovega prebivalstva. Seveda smo že takrat vedeli, da razpolaga Zupan Illy z heterogeno koalicijo, v kateri so bili pod isto streho združeni katoličani in levičarji, Slovenci in Italijani, tudi skupine, ki so zastopale zelo različna staliSCa o nekaterih ključnih vprašanjih. Zato so nekateri trdili, da je Slo za glasovanje »proti« desnici in ne za glasovanje »za« sredinsko levico, tisto, ki se je kasneje spremenila v Oljko. Dejstvo pa je, da Tržačani niso v' kasnejših letih nikoli več ponovili tega rezultata: tako na parlamentarnih volitvah leta 1994 in leta 1996, kot tudi na lanskih pokrajinskih volitvah, je levji delež pobrala desnica. Illy ima verjetno prav, ko se razburja nad občinskim svetom in Se zlasti nad večino. Kar zadeva opozicijo je njeno zadržanje, zaCenSi z izrazoslovjem nekaterih svetovalcev, nevredno najbolj zakotne vasice, kaj Sele elitne občinske skupščine. Kar pa zadeva večino so najocitnejši podatek odsotnosti svetovalcev, ki povzročajo večkratno nesklepčnost. Po drugi strani imajo prav tudi stranke večine, ki očitajo Illyju preveliko svojeglavost in premajhno sozvočje s stališči in potrebami posameznih strank. To je verjetno res, saj je Uly menedžer in kot tak vodi tudi občinsko upravo, po drugi strani pa je treba poudariti, da novi volilni zakon priznava županom znatno višje pristojnosti kot prejšnja zakonodaja in s tem dejstvom se morajo stranke paC sprijazniti. Ni naša naloga, da bi z lekarniško tehtnico merili, kdo ima bolj prav. Tu bomo le zapisali, da ta pot vodi neizogibno nazaj v preteklost, ki za nas ni bila prijetna. Stranke večine na eni in Zupan II-ly na drugi imajo nalogo, da to preprečijo, da bi »drugi Trst« ne ostal samo spomin. TRST / PO PRESENETLJIVEM SKLEPU ZUPANA OB ZAKLJUČKU RAZBURLJIVE SEJE OBČINSKEGA SVETA llly utemeljil vzroke odstopa: skupščina zavira delo odbora NOVA BANKA / ODGOVORNO ZADRŽANJE VARČEVALCEV Umirjen začetek poslovanja NTTKB ♦ ir i*. j u a j TRST - Včeraj zjutraj so odprli okenca Nove tržaške kreditne banke. Novi zavod, ki je v celoti last padovan-ske banke Antoniana popolare veneta, se je predstavil javnosti kot banka s posebno pozornostjo za tradicionalne stranke slovenske manjšine in z onstran meje v Sloveniji in na Hrvaškem, obenem pa z zaledjem ene najpomembnejših severnoitalijanskih bančnih grupacij. Varčevalci niso navalili na banko prvi dan odprtja potem, ko so imeli zamrznjene račune od lanskega 23. oktobra. Vodstvo zavoda in tudi sindikat uslužbencev vidita znak zaupanja v umirjenem zadržanju strank, ki niso iz- praznile in ukinile računov, paC pa so le dvigale sredstva, ki so jim bila potrebna po skoraj 4-meseCni zamrznitvi. Zabeležih pa so tudi precej pologov, v eni od agencij so pologi celo presegli dvige. Seveda je še odprtih veliko vprašanj, s katerimi se bodo od prihodnjega ponedeljka spoprijemale stranke in uslužbenci banke, ki jim je vodstvo pado-vanske grupacije priznalo visoko profesionalnost v odnosih s publiko. Na sliki: direktor NTKB podzravlja Viktorja Poklarja, prvega varčevalca, ki je prestopil prag nove banke (foto Bal-bi/KROMA). Na 3. strani TRST - Odstop tržaškega župana Riccarda Illyja je vzbudil v mestu veliko zaskrbljenost, pa tudi pre-senečenje,- Težave, M jih je Illyjeva uprava imela v občinskem svetu ne samo z opozicijo, ampak tudi z večino, ki je omogočila njegovo izvohtev, so sicer bile znane, vse do danes pa jih je bilo vselej možno premostiti s političnimi razčiščevanji in preverjanji. Illy se je odločil za odstop na razburkani seji občinskega sveta, na kateri so nekateri svetovalci večine podprli predlog opozicije o umiku odbornikov iz dvorane potem, ko je bilo sklenjeno, da se seja nadaljuje za zaprtimi vrati. Ni šlo torej za izrazito politično potezo, ki pa jo je župan kljub temu ocenil kot zadosten razlog za odstop. Globlje razloge pa je sam illy obrazložil na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je spomnil ne samo na obstrukcio-nisticno delovanje opozicije, ampak tudi na premajhno prisotnost in sodelovanje svetovalcev iz vrst večine. V takih razmerah, je dejal, ni bilo veC mogoCe učinkovito delovati za razreševanje problemov mesta. Illy je dal razumeti, da bi bil pripravljen umakniti odstop, ko bi bili odpravljeni razlogi, ki so mu botrovali. V nasprotnem' primeru bo Cez dvajset dni občinski svet razpuščen in Tržačani bodo morali spet na volitve, morda že spomladi. Na 5. strani Brčko bo še eno leto srbsko RIM - Robert Owen, vodja mednarodne arbitražne komisije za odločitev o statusu Brčkega; je v Rimu sporočil, da bo mesto še eno leto ostalo v rokah bosanskih Srbov, nato pa bo nova arbitraža odločila o dokončnem statusu. V tem Času bo Breko dobilo mednarodnega nadzornika s policijskimi pooblastili, verjetno Američana, ki bo nadzoroval uresničevanje day-tonskega sporazuma in Cez leto dni ocenil položaj na terenu. Na 11. strani RIM / SREČANJE TRIGONALE Italijanska podpora Sloveniji in Madžarski RIM - V Rimu so se vCeraj sestali državni sekretarji v zunanjih ministrstvih Italije, Slovenije in Madžarske. Na sestanku trigonale je Italija vnovič podprla vključitev Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo in zvezo NATO. Po njenem mnenju je vključitev teh dveh držav v NATO v prvem krogu strateški cilj, potreba in možnost. Sicer pa naj bi se Cimprej sestali obrambni ministri Slovenije, Italije in Madžarske in se dogovorili o konkretnih oblikah sodelovanja, med njimi tudi o italijanski pobudi za oblikovanje skupne vojaške enote. (STA) Na 14. strani Nove norme za priseljence RIM - »Gre za zelo pomembno dejanje, ker ureja eno od najbolj delikatnih in zapletenih italijanskih in evropskih vprašanj.« Tako je Romano Prodi ocenil zakonski osnutek o priseljencih, ki ga je njegova vlada odobrila vCeraj. Osnutek prinaša nekaj velikih novosti. Tako na primer določa obvezno šolanje za mladoletne tujce ter uvedbo aktivne in pasivne volilne pravice za vse tujce, posestnike na novo uvedene karte za bivanje, ki bodo lahko volili na volitvah v občinske svete in v rajonske svete. Osnutek nadalje ureja prihod tujcev v državo in njihov izgon; uvaja nastanek posebnih centrov za začasno bivanje za tujce, proti katerim so izrekli razsodbo o izgonu, poleg tega pa tudi zagotavlja zaščito žrtvam protizakonitih prihodov in izkoriščanih priseljencev. Na 2. strani Predsednik KGS o zaščiti Krasa TRST - Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca je na včerajšnji tiskovni konferenci iznesel vrsto splošnih ter konkretnih vprašanj, ki se postavljajo po nedavnem srečanju v Vidmu, kjer so predstavniki Dežele, javnih uprav in KGS dejansko postavili temelje, za zaščito tržaškega in goriškega Krasa. Sirca je podrobno orisal stališča in predloge KGS, Na 6. strani 400 podjetnikov izziva rimsko vlado CELOVEC - Kar štiristo podjetnikov iz severovzhodne Italije se je včeraj v Celovcu udeležilo srečanja na sedežu banke za Koroško in Staj er sko, na katerem so govorili o možnosti, da bi svoje dejavnosti preselili v Avstrijo. SrteCanje je organiziralo gibanje za boj proti obdavčenju, udeležba pa je bila nepričakovano visoma. Na 15. strani Danes v Primorskem dnevniku Zahvala Klavdiju Palčiču Članice so se zahvalile dolgoletnemu predsedniku SKGZ za delo v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. Stran 4 Kongres Slovenske skupnosti Na Pomorski postaji v Trstu bo danes popoldne pokrajinski kongres SSK. Politično poročilo bo podal tajnik Peter Močnik. Strane Gorica: znaki odpiranja V proračunski razpravi v goriškem občinskem svetu so nekateri predstavniki desne sredine zagovarjali presenetljivo odprta stališča glede sožitja. Stran 12 Drnovšek snubi SLS V Ljubljani Čedalje intenzivneje govorijo o koaliciji, ki bi povezovala obe najveCji pohticni stranki. Stran 14 Krasovke proti prvakinjam Krasove namiznoteniške prvoligaške se bodo danes v Zgoniku, s pričetkom ob 18. uir, pomerile z državnim prvakom Castellano iz Castelgoffreda. Stran 16 GRUPPO CAER Sedaj tudi v Trstu Ul, Milano 25, V nadstropje Tel, 040/369015-368979 POLITIKA / NA VČERAJŠNJI SEJI MILAN / KONGRES SEVERNE LIGE Novi vladni zakonski osnutek o priseljencih Obvezna šola za mladoletne, volilna pravica za odrasle Za secesijo, toda s postopnostjo Umberto Bossi bo danes prebrala svoje poročilo - Prvi dan skromna udeležba RIM - Obvezno šolanje za vse mladoletne priseljence in aktivna ter pasivna volilna pravica za tujce s karto za bivanje, da bi se lahko udeležili volitev v občinske svete in rajonske svete, sta določili, ki jih med drugimi vsebuje vladni zakonski osnutek o priseljencih. Osnutek s 46 Členi je vCeraj odobrila italijanska vlada. Osnutek ureja in uskla-ja norme o priseljenstvu in uvaja tudi nekatera nova pravila. Tako predvideva možnost izdaje karte za bivanje, ki jo bodo lahko prejeli tisti tujci, ki živijo v Italiji že najmanj šest let (a pod pogojem, da niso zakrivili hudih kaznivih dejanj). Predvidena je tudi uvedba dovoljenja za bivanje, in sicer za poslovne, turistične, družinske in delovne namene. Nanovo so tudi normirani izgoni. O le-teh bosta odločala notranje ministrstvo in prefekti. Ko bodo zakonski osnutek odobrili, bodo izgnali tujce, ki bodo prispeli v Italijo protizakonito, tiste, ki ne bodo obnovili dovoljenja za bivanje, in socialno nevarne ljudi). Prihode priseljencev bodo letno normirali glede na potrebe tržišča dela, možen pa bo tudi prihod tujcev »pod pokroviteljstvom«. Pokrovitelj (posameznik, ustanova ali združenje) bo moral v prošnji, ki jo bo moral vložiti na kvesturi, »jamčiti« za priseljenca za dve leti, to je dobo, v kateri bi si moral poiskati delo. Posebnih dovoljenj za bivanje in posebnega programa za integracijo bodo deležni priseljenci, ki so bili žrtve izkoriščanja pri protizakonitih prehodih. Zakonski osnutek predvideva tudi ustanovitev posebnih zbirnih centrov za začasno bivanje pred izgonom. Te centre bodo ustanovili zato, da bi one-mogočih pobeg tistim tujcem, proti katerim bodo izrekli razsodbo o izgonu. V teh centrih bodo priseljenci ostali lahko največ 20 dni, to dobo pa bodo lahko naknadnopodaljšali še za 10 dni. Na predstavitveni ti-’ skovni konferenci novih določil o priseljenstvu so predstavniki prostovoljnih združenj ugovarjali, češ da namerava Italija spet ustanoviti koncentracijska taborišča. Notranji minister Napolita-no jim je odgovoril le, da ni še slišal za 20-dnevna taborišča. Notranji minister Giorgio Napolitano MILAN - Severna liga se je že opredelila za ločitev Padanije od Italije. Sedaj mora izbrati način, kako ta cilj doseči. To je tema kongresa Severne lige, ki se je zaCel vCeraj v Milanu in ki bo prešel danes v živo s poročilom tajnika Umberta Bossija. »Senatur«, ki je vCeraj še pilil poročilo v letovf-šču Ponte di legno, je v pogovru za časopisno agencijo Ansa delno napovedal glavne teme svojega poročila. »Sedaj si moramo izmisliti postopek za secesijo Padanije,« je dejal Bossi novinarju agencije. Dodal je, da bo dokazal, kako je v Italiji v teku poskus protireformacije in k temu prispevata tako Oljka kot Kartel svoboščin. Podčrtal je, da federali- zem ni več zadostno zdravilo za bolnika-Itali-jo. Samo secesija Padanije je rešitev. Problem RIM / ZA URAVNOVESENJE BLAGAJNE Pridi priznal, da bodo morda potrebni dodatni ukprepi RIM - Morda bodo potrebni dodatni ukrepi za uravno-vešenje državne blagajne in za dosego ciljev, ki si jih je vlada zadala s finančnim zakonom za. leto 1997. Tako je povedal včeraj novinarjem predsednik vlade Romano Prodi. Premier je dejal, da bo stanje jasno Cez nekaj tednov, ko bo vlada imela poročilo o trimesečnem poslovanju državne blagajne in jasnejšo sliko izdatkov in prihodkov. Povedal je, da so ministri med včerajšnji vladno sejo zaceli razpravo o usklajenem finančnem poslovanju in dodal, da bi stalno monitorirajo izdatke svojim ministrstev. V svojem izvajanju je Prodi dodal, da bi morebitno an-ticipiranje finančnega zakona za leto 1998 lahko koristno, ni pa nujno. Poudaril je, da je cilj triodsostnega razmerja med letnim bruto proizvodom in primanjkljajem, kot zahteva dogovor iz Maastrichta, dosegljiv. Predsednik industrijcev Giorgio Fossa se je zavzel, da bi se vlada Cimprej odločila za spomladanske korektivne ukrepe, ki so po njegovi oceni nujni. Te ukrepe pa naj po njegovem mnenju podpre širša večina od tiste, ki podpira vlado. r^DAVKI / OBJAVLJEN BO V PRIHODNJIH DNEHj-i Obrazen 740 na dveh straneh Na strnjenem obrazcu ne bo treba več navajati vrste podatkov RIM - V nekaj dneh bo moralo davčno ministrstvo objaviti novi obrazen 740 za prijavo letnih dohodkov. Obrazec je skoraj nared in po skoraj dokončnem osnutku bo precej poenostavljen v primerjavi z lanskim letom. Dokaz za to je že dejtvo, da bo imel obrazec 740 letos samo dve strani in bodo z njega Črtani vsi tisti okviri, v katere je moral davkoplačevalec vpisovati nepotrebne podatke. Na dveh straneh bo prostor tudi za evrodavek, ki ga mora davkoplačevalec plačati ali za katerega lahko zahteva povračilo, če je že plačal previsoko vsoto. Novi obrazec 740 se zgleduje po ameriškem obrazcu in osnovna verzija, katerem bo davkoplačevalec po potrebi lahko dodajal dodatne obrazce, je zelo strnjena.1 Glavna novost novega obrazca so omejena količina podatkov, kd jih zahteva, saj se število vrstic, ki jih bo treba izpolniti, zniža od 140 na 82. Sodeč po osnutku bo davkoplačevalec moral navesti na vrhu svoj davčni kod in kod zakonca, prečrtati bo moral ‘okvirček, če je prijava skupna z zakoncem. Takoj nato je okvir, v katerem davkoplačevalec pove, komu namenja 8 promil svojega dohodka (letos je med naslovniki tudi Zveza židovskih skupnosti). Ni veC predvidena navedba stalnega bivališča in niti družinskih elanov, M so v breme davkoplačevalcu. Za dohodek nepremičnin sta predvideni samo dve vrsti, v katerih so navodila kako ravnati, če se stanje ni spremenilo. Pri odtegljajih novost zadeva izdatke za zdravstvo, ki so strnjeni v eni vrsti, ni več okvira za davek flor in za prispevek vsedržavni zdravstveni službi, ki ju bo treba prijaviti z dodatnimi listi. je samo v tem, je dejal Bossi, kako izpeljati to ločitev. »Mislim, da mora biti to soglasna ločitev, saj pravica narodov do samoodločbe ne sme biti v dvomu. Toda doslej ni nihče še napisal, kako se uresniči secesijo. Zato si je treba postopek izmisliti,« je rekel Bossi. Po Bossijeveh besedah kaže, da je v Severni ligi prevladala struja tistib, ki so sicer za ločitev Padanije od Italije, vendar se pri tem opredeljujejo za postopnost in pogajanja. Roberto Maroni, ki je glasnik samozvane začasne vlade Padanije, se je včeraj ogrel za »revolucijo z nasmeškom«. Povedal je, da se je Pati anija opredelila za neodvisnost 15. septembra, kongres se mora samo izreci o tem, kako se ločitev izpelje. Voditelji Lige so najbrž potihem upali, da bo začetek kongresa, ki se je začel za Valentinovo, pomenil tudi »topel objem« Padancev novi državi. A ni bilo tako. Morda, ker je bil petek popoldne, morda zato, ker bo Bossi prišel samo danes, je bilo na prvem dnevu kongresa le malo ljudi. »Padanci ob petkih Se delajo, boste že videli jutri (danes, za bralca) koliko nas bo,« so zagotavljali prisotni aktivisti novinarjem. Ob sorazmerno majhni udeležbi tdui spominki, ki so vsi podčrtovali neodvisnost Padanije, niso Sli dobro v promet. Morda je bil tudi to odraz dejstva, da secesije jutri ne bo, ker se Bossiju ne tako mudi. NOVICE RIM / NOVINARSKA KONFERENCA PREDSEDNIKA USTAVNEGA SODIŠČA Shod za pomilostitev Soffrija PIZA - Danes bo v mestu shod, na katerem bodo pobudniki zahtevah izpustitev na svobodo Soffrija, Bompressija in Pietrostefanija. Za pobudo se je izreklo tudi 80 parlamentarcev, da bi z zavzemanji v podporo obsojencem tudi izrazili ostro kritiko nad počasnostjo sodnega kolesja. Shoda se bodo udeležili tudi predstavniki svetovalske skupine Stranke komunistične prenove v deželnem svetu FJk, ki v posebni noti poudarjajo, da je bila pohticna doba, nad katero je bila pravzaprav izrečena obsodba, pomembna kot politična delavnica. Kamni z viadukta: spet hipoteza o »misterju X« TURIN - V preiskavah o dogodkih v Tortoni, ko je kamen vržen z viadukta ubil Mario Letizio Berch-ni, se je spet pojavila hipoteza o prisotnosti neke starejše osebe, morda odvetnika, ki je vodil dogajanje. Preiskovalci so to možnost zasledili v izjavah skorajda vseh 11 obtožencev, predvsem pa v tem, kar sta povedala Sandro Furlan in Roberto Siringo. Kot je novinarjem povedal pravdnik Al-do Čuva, je treba izjave še pazljivo preveriti. V ponedeljek stavka poštnih uslužbencev RIM - Sindikalne organizacije poštnih uslužbencev CGIL-CISL-UIL so za ponedeljek, 17. t.m. napovedale splošno stavko s shodom v Rimu, ker na včerajšnjem srečanju s predsednikom Gardi jem ni prišlo do nikakršnih premikov. Kot je povedal generalni tajnik UIL-post Paolo Tullo, Gardi ni odgovoril na bistvena vprašanja uslužbencev. Po splošni ponedeljkovi stavki se bodo od torka dalje zvrstile deželne. Granata: Blatenje sodišča ni več dopustno Napetost in incidenti med demonstracijo Marca Pannelle in njegovih somišljenikov pred sedežem sodišča RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro ni pritiskal ne na predsednika ustavnega sodiSCa in ne na njegove elane, da bi pogojeval njihove izbire o referendumih. Tako je povedal med novinarsko konferenco predsednik ustavnega sodiSCa Renato Granata in na ta naCin odgovoril na očitne Marca Pannelle in drugih zagovornikov referendumov. Granata je prav s to temo začel konferenco, ki je bila sicer - kot je običaj - namenjena predstavitvi dela ustavnih sodnikov. Granata, ki je že v nedeljo reagiral na oCitke Pannelle in njegovih somišljenikov, je včeraj izkoristil novinarsko konferenco, da se je spet povrnil k problemu referendumov, pri tem pa dodal, da je s tem po njegovem mnenju zadeva zaključena in zato tudi ni odgovoril na dodatna vprašanja, ki so mu jih zastavili novinarji. Povedal je, da so sodniki ocenjevah vse pro- bleme svobodno, obrekovalcem pa očital, da izkoriščajo dejstvo, da se ustavni sodniki ne morejo braniti, ker ne smejo kršiti tajnosti posvetovanja, saj je prav ta tajnost jamstvo za njihovo popolno neodvisnost. Granata je v zvezi s po- lemikami, ki jih je izzvala razsodba o referendumih, dejal, da je kritika sicer možna, nedopustno pa je sistematično blatenje ustavnega sodišča. Granata s svojim izvajanjem ni prepričal Marca Pannelle, ki je z nekaj de- set somišljeniki demonstriral na trgu pred ustavnim sodiščem (sedež je prav nasproti predsedstva republike) in glasno zahteval odtop predsednika republike Scalfara in predsednika ustavnega sodišča Granate. »Granata ni demantiral ničesar, rekel je samo, da je vsak sodnik svobodno odločil. Toda svoboden je tudi tisti, ki se proglasi-za dvorjana,« je menil Pannella. Dodal je, da je zahteval, naj poseže rimsko državno tožilstvo in spet obtožil Scalfara in Granato, da sta poteptala ustavno zakonitost. Med demonstracijo Pannelle in njegovih somišljenikov je prišlo do do manjših incidentov. Najprej so karabinjerji posegli in zaplenili napis, ki so ga hote-li manifestanti razviti na trgu pred Kvirinalom z zahtevo po odstopu Pannelle. Nato se je napetost spet zaostrila, ko je skusal eden od demonstrantov s transparentom pred ustavno sodišče. Policisti, kot kaže telefoto Ap, niso ravnali z njim prav z rokavicami, kar je izzvalo protest poslanca Marca Taradasha, ki je naslovil notranjemu ministra Giorgiu Napolitano ostro vprašanje. TRST - Kmalu po 7. uri je na pločniku pred vhodom v Ul. Filzi bilo zbranih nekaj desetin varčevalcev, predvsem z onstran meje, na drugem pločniku pa bil parkiran avtomobil policijske izvidnice. Prizor je na prvi pogled spominjal na jutro 23. oktobra, ko je nekdanja TKB prekinila izplačila. A včeraj je bilo vzdušje bistveno drugačno, saj je bil tako dolgo pričakovani dan sv. Valentina, ko so odprli Novo tržaško kreditno banko. In ko so ob 8.20 odprli vhodna vrata, je bilo takoj jasno, da ne bo »velikega navala«. Pred Časom, v tednih po zaprtju TKB je prevladovalo mnenje, da bodo prvi dan, ko bodo spet odprli okenca, varčevalci množično dvigah prihranke in vloge. To se vCeraj ni zgodilo: na desetine ljudi se je sicer povsem razumljivo zvrstilo pred okenci, ogromna večina je seveda dvigala svoj težko pričakovani denar, a v omejenih količinah, ki so pac pobebne po dolgi zamrznitvi; zabeležih so posamezne primere zapiranja računov in veliko več pologov - v filialki pri Mitnici je bilo celo več pologov kot dvigov. Že sredi jutra so se razjasnili zaskrbljeni obrazi novih voditeljev in starih funkcionarjev in uradnikov banke. Se najbolj mimo je bilo v izpostavah pri Mitnici in v Rojanu, veC ljudi, predvsem iz Istre, se je zbralo na podružnici pri Domju, kjer pa jih je vsekakor bilo manj kot sto, torej manj kot svojcas ob dnevu izplačila pokojnin državljanom bivše Jugoslavije, v Čedadu pa je bilo izredno mimo in so tudi stranke iz Posočja v glavnem dvigale samo potrebna sredstva s svojih računov, le ena pa ga je ukinila. Prvi dan poslovanja brez množičnega navala (in večjega odliva denarja) 1 ■i m I ■ -M Se najbolj »vroče« je menda bilo v telefonski centrali, kjer je neprestano brnelo in so se prepletali pogovori v treh jezikih: »Halo, seveda smo odprti, je vse novo...«, »Danas radi, nova banka radi«, »Certo, siamo aperti«, kot je pac v tradiciji tržaške banke. Sredi jutra sta se iz osrednjega sedeža padovanske grupacije Antoniana popola-re veneta pripeljala v Trst predsednik upravnega sveta NTKB Antonio Ceola, ki je po obisku v uradih v Ul. Filzi odhitel na sedež Banke Itabje, in poverjeni upravitelj NTKB Silvano Pontello, ki nam je podal prvi obračun odprtja okenc nove banke. Pripravili so se, da bi na dan odprtja lahko izplačali strankam tudi veC desetin mili- jard lir, v resnici pa so stranke dvignile samo nekaj mib-jard, kar je dokaz, da »nas je slovenska skupnost razumela.« Poverjeni upravitelj, ki je obenem tudi generalni direktor vse padovanske grupacije, je še zlasti poudaril, da je nova banka sklenila, da bo na svoje stroške izplačala nekaj milijard lir za izplačilo obresti od zamrznitve računov na TKB 21. novembra lani do včerajšnjega odprtja, čeprav to ni bilo predvideno v dogovom o prevzemu nekdanje TKB: za tako ugodnost v korist varčevalcev so se odločiti, je povedal Pontello, da bi pomagati strankam, ki jih je oškodovala dolga zamrznitev računov. V tem obdobju tečejo tudi pogovori, da bi našli ugodno rešitev za hrvaške banke, ki so imele pri TKB znatnejše vsote kot pa slovenske; z zavodi iz Slovenije pa je manj problemov in tudi te, je povedal Pontello, nameravajo rešiti v obojestranskem interesu. O nameravanem odprtju okenc NTKB pa bo govor Cez Cas. Pontello je še posebej pohvalil osebje NTKB: »Ce je bil prvi stik s strankami tako pozitiven, gre zasluga našim uslužbencem, ki so pokazati velik občutek pripadnosti banki in so izredno prispevati k sami rešitvi banke iz propada.« Tudi slovenska manjšina, tako meni Pontello, je pokazala, da se zaveda pomena te banke in njene vloge: »Nek Slovenec se je prej pohvalil, da je na dan odprtja prišel na banko, da bi vložil svoje prihranke...« Edine ostre besede je po- verjeni upravitelj namenil »nekaterim tekmecem, ki so izvajali proti NTKB pravo šakalstvo, kar jim ne bo koristilo na dolgi rok, saj bomo reagirati proti tem poskusom ne samo kot NTKB, pač pa kot celotna grupacija Antoniana popolare veneta.« Zelo verjetno je Pontello imel v mislih primere, ko so ob zlomu TKB z nekaterih bank neposredno kontaktira-li stranke nekdanje banke, verjetno na podlagi seznamov, ki so »pronicnili« iz pisarn v Ul. Filzi. Silvano Pontello je končno še pohvalil tisk in televizijo, ki »so o novi banki poročali brez pred- || Slovenske zadružne banke in NTKB Zamejske slovenske zadružne banke -Kraška, Doberdobska in Sovodenjska -so na sinočnjem rednem mesečnem srečanju »pozdravile odprtje in delovanje NTKB in izrazile željo, da bi bilo mogoče tudi v bodočnosti medsebojno sodelovanje, kot se je dogajalo v preteklosti, v korist nase skupnosti in celotnega slovenskega gospodarstva.« sodkov, pozorno in profesionalno.« Odprtih vprašanj, s katerimi se bodo morati spoprijemati na eni strani uradniki oz. funkcionarji in stranke banke na drugi strani, je seveda veliko. Med drugim ni povsem jasno, kako je s priznavanjem obresti za obdobje od 21. novembra lani oz. Ce zadostuje, da stranke potrdijo svoj tekoči račun: »Gre za vprašanje odnosov s posameznim klientom, vsak primer je poseben in se je Z včerajšnjega prvega dneva poslovanja v izpostavi Nove Tržaške kreditne banke pri Domju (Foto Balbi/KROMA) treba domeniti, kako namerava stranka delovati z našo banko.« Med vrsticami se razbere, da se banka hoče izogniti nevarnosti, da bi strankam priznali obresti za obdobje, ko jim jih sicer niso dolžni (kar pa je pametna marketinška vaba), in da se jim nato stranke lepo zahvalijo in se poberejo drugam... Vsekakor bodo o tem in o neštetih drugih problemih, ki so nastali z likvidacijo stare in nastankom nove banke, spet na razpolago v NTKB od ponedeljka dalje. Strankam svetujejo, naj se vsekakor prej pomenijo po telefonu z osebo, ki jim lahko nakaže rešitev problem, ne da bi po nepotrebnem Čakali v vrstah. Ob zaključku dela so se uslužbenci zbrali na skupščini in ugotovili ugoden potek prvega dneva delovanja nove banke. Zmagati bitko še ne pomeni zmagati vojno, so ugotovili, a vsekakor je začetek delovanja nadvse spodbuden. Se zlasti pozitivno je dejstvo, so ugotovili, da so stranke potrdile zaupanje banki, kar je tudi sad odnosa osebja s ktienti. Generalni direktor NTKB Enzo Ortolan pa je ob zaključku prvega dneva delovanja nove banke bil »zmerno zadovoljen, saj smo pokazali zaupanje strankam, in one so nam ga povrnile, kar nas spodbuja na poti, da uveljavimo NTKB kot mednarodno banko v povezavi s Slovenijo in Hrvaško.« Velikih dvigov niso zabeležili, dan se je iztekel »kot povprečni dan na koncu tedna,« je še dejal Ortolan, ki je zaključil obračun prvega dneva Nove tržaške kreditne banke z mislijo, da se bo »NTKB uveljavila v odnosu s strankami in s slovensko manjšino.« (sp) Stisk roke v znak zaupanja TRST - Nova tržaška kreditna banka je zaživela v znamenju stiska roke. Ob 8.20, ko je novi bančni zavod v Ul. Filzi 10 odprl vprata, sta si v predverju segla v roki direktor banke Enzo Ortolan in prvi klient Viktor Poklar iz Ilirske Bistrice. Iz simbolične geste je bilo razbrati Zeljo novega lastnika po domačem, prijateljskem odnosu s starim-novim klientom. Stisk roke je po skoraj štirih mesecih spet združil dva svetova, svet banke in svet varčevalca, pod skupni imenovalec zaupanja. Ko je Enzo Ortolan prispel deset minut pred osmo v banko in pokukal k vratom, da bi ugotovil, koliko ljudi čaka na odprtje, je morda pred vrati že zapazil čokatega moškega srednjih let v usnjenem jopiču in z baretko na glavi, kateremu je pol ure kasneje stisnil roko. Poklar si je mesto pred vrati - ob zapriseženem stražniku, ki je pazljivo sledil prihodu pivih strank - priboril še pred šesto uro. Z doma iz Podgraj pri Ilirski Bistrici je odpotoval ob štirih! »Napovedovali so velik naval, zato sem bil tako zgodnji, da mi nato ne bi bilo treba čakati na vrsto,« je obrazložil prihod ob zori. Prav naval je bilo tisto, česar se je Enzo Ortolan - in z njim ves vodilni kader nove banke - še najbolj bal. Navala pa ni bilo, kar je bilo dobro znamenje. Ob 8.20 je čakalo na vhod v banko vsega 45 ljudi; približno toliko, kot v dneh, ko je stara TKB delila italijanske pokojnine klientom iz držav nekdanje Jugoslavije. Ko je konec lanskega decembra novinar povprašal predsednika novoustanovljene banke Antonio Ceo-lo, koga je Banca antoniana popolare veneta imenovala za direktorja, se predsednik sploh ni spomnil Or-tolanovega imena. »To je eden od naših funkcionarjev. Mislim, da se imenuje Ortolan, je pa vsekakor zelo sposoben,« je povedal. Včeraj, ko je banka poslovno zaživela, je belolasi Ortolan pozorno sledil dogajanju v pritlični hali. Z metuljčkom rdeče bordd barve za ovratnikom in robčkom enake barve, ki je prekipeval iz žepka na srčni strani sivega jopiča, je izgledal zelo simpatično. Nov rizični posel zahteva tudi temu primeren imidž. Direktor je potiho ukazoval uslužbencem, mirno prisluhnil ocenam po prvih minutah dela. Le tresoče se bralne očalice v rokah so izdajale kanček razumljive živčnosti. Ko je ustnice razpel v širok nasmeh, je kazalo, kot da bi se v banki pojavil Steve Martin; podobnost s slovitim ameriškim komikom je res precejšnja. Nič komičnega pa ni bilo na njegovem obrazu, ko je novinarja povabil, naj se odstrani od okenca za konzulence za nerezidenčne račune, da bi ne nadlegoval klientov in uslužbencev, ter ga povabil, naj se zglasi pri njem malce kasneje. Zanj bi verjetno veljalo tisto, kar je nekoč Gromiko povedal o Gorbačovu: za prijaznim nasmehom se skrivajo odločni (poslovni) zobje. Potem ko je Ortolan stisnil roko Poklarju, je prvemu klientu uslužbenka Andra Neubauer v valenti-novsko rdečem jopiču ponudila listič 001 za urejen dostop k okencem. V nekaj minutah je iz dvojezično obeleženega strojčka s kolegico potegnila 59 odrezkov. »Povsem normalno, kot v dneh, ko so v stari banki dvigovali italijanske pokojnine,« je menil eden od funkcionarjev. Po tolikšnem pričakovanju so si lahko uslužbenci oddahnili. Navala, ki naj bi naznanjal odliv sredstev, ni bilo. Prav nasprotno! Ob 8.50 je eden od italijanskih klientov, Edoar-do Toffolon, položil menda prvi svež denar v novo banko. »Ze za časa TKB sem vsak teden vlagal nekaj prihrankov. Tako sem storil tudi z novo banko. Upam, da mi bo polog prinesel srečo.« Koliko je vložil, ni povedal. Igor Pavletič, ki je polog sprejel, niti. Bančna tajnost, seveda, ki pa je že malce razstrla osrednjo skrivnost krstnega dne nove banke, tisto o zaupanju v novo lastništvo. V levem traktu pritlične hale so okenca za rezidenčne račune tako-rekoč samevala. Prve pol ure se je pred njimi zglasilo le slabih deset strank. »Nič v primerjavi s 30 tisoč "italijanskimi" klienti,« je ocenil eden od funkcionarjev. V desnem traktu »za nerezidenčne« je bilo drugače. Ljudi je bilo mnogo, a »toliko, kot običajno,« so povedali uslužbenci. Klienti iz Slovenije in Hrvaške so morali počakati, da so prišli na vrsto. Uradnike so spraševali o novih pogojih, o novih možnostih. Nekaj jih je dvignilo prihranke, ni pa jih bilo pretirano veliko. Ko so se približali pultu, jih je pri okencu pričakala steklena skodelica z vabljivimi čokoladnimi bonboni: simpatična gesta je še bolj posladila Valentinovo jutro v novi banki. Za okenci in v prostorih za kon- zulenco so uslužbenci prijazno sprejemali stranke. Takoj ob vhodu je bilo na njihovih obrazih razbrati napetost, kot se navsezadnje dogaja človeku ob vsakem pomembnem dogodku. Tako je bilo tudi z njihovimi kolegi vfilialkah v Rojanu, pri Stari mitnici in pri Domju, kjer je bil obisk še največji, kar je tudi razumljivo, saj se je - zaradi bližine -poslužuje mnogo klientov z onstran meje. Po prvem valu je bilo že zapaziti sproščanje in počasno prehajanje v rutino, kar navsezadnje bančno delo tudi je. Uslužbenci - z vodstvom in klienti tretji krak bančnega trikotnika - so se ob odprtju nadvse izkazali. Laskava ocena ni novinarjeva, je direktorjeva. »Osebje je izredno. V tem prvem mesecu skupnega delovanja je bilo povsem kos nalogi. Uslužbenci so bili pri delu zelo odločni, zelo prepričani, z veliko željo, da bi potrdili tisto strokovnost, ki jih je označevala še do pred nekaj meseci, a so jo nato znani dogodki postavili pod vprašaj.« Lepšo pokli-cno-ljubezensko izjavo novega direktorja uslužbencem bi za Valentinovo težko slišali... Marjan Kemperle SKGZ / NA VČERAJŠNJEM PRISRČNEM SREČANJU Zahvala Palčiču za dolgoletno delo Pavšič: »Z velikim dostojanstvom je bil no čelu zveze« TRST - Na prisrčnem srečanju se je včeraj zdajšnji odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze s Članicami uradno zahvalil dolgoletnemu predsedniku zveze Klavdiju Palčiču, ki je z decembrskim občnim zborom zapustil vodstvo organizacije. Kot je poudaril Rudi Pavšič, je bil PalCiC dolga leta z velikim dostojanstvom na Čelu organizacije. Živimo v času, ki zahteva tudi od SKGZ novih pristopov, vendar pa - je naglasil Pavšič - se v gradnji novega ne sme zabrisati vsega, kar je bilo storjenega doslej. Vsekakor pa nova organiziranost v okviru slovenske skupnosti ni samo skrb SKGZ, temveč celotne manjšine oz. tudi matične domovine, ki doslej ni pokazala pričakovanega državniškega odnosa. Zahvalo s priložnostnim darilom je v imenu Kmečke zveze, slovenskih dijaških domov v Trstu in Gorici, SDGZ, ZSKD in ZSSD v Italiji Palčiču predal Marino Pečenik. Pobudnikom srečanja in vsem prisotnim se je za pozornost od srca zahvalil PalCiC, ki je vsem zaželel obilo osebne sreče in uspehov pri izoblikovanju organizacije, ki bi bila po meri teh časov. Zveza in članice so dolgoletnemu predsedniku poklonile darila (f.KROMA) Na begu pred vojno Med prvo svetovno vojno je prebivalstvo Goriške zaradi bojev na fronti moralo zapustiti svoje domove in se preseliti v notranjost države. Kljub težkemu življenju v taboriščih so se ljudje združevali in ohranjali medsebojne stike. Na fotografiji so članice Marijine družbe iz Doberdoba v begunskem taborišči Bruck ob Lind. Original je last K. Ferletič. (Pripravila etnološka skupina pri NSK) X TEKMOVANJE V ZNANJU SLOVENŠČINE Udeležba priča o zanimanju dijakov TRST, GORICA - V sredo, 12. februarja so se dijaki slovenskih višjih in nižjih srednjih šol v Italiji ponovno pomerih v znanju slovenskega jezika in poznavanju slovenske literature. Deželno tekmovanje, ki ga vsako leto organizira Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, je bilo izvedeno v dveh sekcijah, v Trstu, na Liceju France Prešeren (Foto KROMA), in v Gorici, na Klasičnem liceju Primož Trubar. Zaradi neugodnega datuma tekmovanja (konec semestra in povrh še pepeliCna sreda) je prišlo na tekmovanje 10 dijakov manj, kot se jih je prijavilo, kljub temu pa je tekmovalo kar 35 dijakov, ki jih je pripravljalo 13 mentorjev. Temovalci so z Znanstvenega liceja F. Prešeren v Trstu (13), s Klasičnega liceja P. Trubar v Gorici (8), s Klasičnega liceja F. Prešeren (3), z Oddelka za zunanjo trgovino DTTZ I. Cankar v Gorici (3), s Trgovskega tehničnega zavoda 2. Zois v Trstu (2), s Pedagoškega liceja A. M. Slomšek v Trstu (1) in z Nižje srednje šole S. Kosovel na Opčinah in na Proseku (5). Vsi so po opravljeni preizkušnji prejeli pohvalo Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, tekmovalce z druge in tretje starostne stopnje pa bo revija Primorska srečanja nagradila s celoletno naročnino. Najboljše uvrščeni udeleženci deželnega tekmovanja - kdo so, bo znano proti koncu februarja, ko bo opravila delo ocenjevalna komisija - bodo dohili bronasto Cankarjevo priznanje, nato pa se bodo 22. marca v Ljubljani udeležili finalnega, vseslovenskega tekmovanja. Na tem tekmovanju se bodo pomerili v znanju slovenščine z vrstniki iz vse Slovenije in s slovenske gimnazije v Celovcu - seveda z najboljšimi, s tisti- mi, ki se v znanju slovenščine posebej odlikujejo. Skupaj z njimi se bodo potegovah za zlato Cankarjevo priznanje, ki pomeni v Sloveniji dokaz za nadpoprecno znanje slovenščine (dobitniki priznanja so oproščeni sprejemnega izpita iz slovenščine, če se vpišejo na šolo, ki ta izpit zahteva, prinaša pa jim tudi točke za pridobitev posebne štipendije za izjemno uspešne). Čeprav izdelki tekmovalcev še niso ocenjeni, lahko rečemo, da je pobuda že zaradi dovolj velikega odziva mentorjev in dijakov tudi letos uspela. Preizkus znanja je namreC le zadnje dejanje večmesečnih prostovoljnih priprav, med katerimi dijaki, ki so jih mentorji pritegnili k tekmovanju, sistematično predelajo določeno snov iz slovenske literature ali jezika, ki presega okvir obveznega učnega načrta tako pri nas kot v Sloveniji in jo razpišeta Slavistično društvo Slovenije in zavod Slovenije za šolstvo in šport vsako leto nanovo. (Letos so študirali slovenski zgodovinski roman na primerih del Lepi janičar Rada Murnika, Pustota Vladimirja Kavčiča in 1895, potres: kronika nenadejane ljubezni Janija Virka). V teh pripravah poglobijo znanje in odnos do slovenskega jezika in književnosti prav vsi tekmovalci, tudi tisti, ki na tekmovanju ne zmagajo. Ce bodo najuspešnejši od tržaških in goriških dijakov dosegli priznanja tudi na finalnem tekmovanju v Ljubljani, pa to ne bo le njihov osebni uspeh, ampak uspeh nas vseh, saj je njihova udeležba na tem tekmovanju tudi preizkus znanja slovenščine za slovensko šolo v Italiji in za našo skupnost kot celoto. Majda Kaučič Baša Poznavanje zgodovine kot temelj za krepitev kulture sožitja Pred petdesetimi leti se je s podpisom Pariškega mirovnega sporazuma tudi za naše kraje končala 2. svetovna vojna. To tragično obdobje, ki sta ga povzročila nacizem in fašizem, je pustilo za sabo na milijone žrtev, krivic, množičnih deportacij in uničenih mest. V naših krajih pa je povzročilo še dodatne krivice, zapuščanje svoje zemlje in eksodus miroljubnega prebivalstva iz krajev, ki niso več sodili pod italijansko suverenost, proti krajem, ki so ostali pod Italijo. Ob zastrašujoči gospodarski krizi pa je povzročilo tudi izseljevanje na nove kontinente, kjer je bilo delo kot nujni pogoj za življenje edino jamstvo za prihodnost. Spomin na te dogodke mora predstavljati ^bistvo našega kolektivnega spomina, kulturni humus in korenine demokracije ljudi, ki tukaj živijo, in vseh tistih, ki so morali oditi, a ohranjajo v sebi nedotaknjen spomin na tiste tragične dogodke. Ne pozabiti pa pomeni v celoti poznati zgodovino tistih let in obdobja pred njimi. Posredovanje zgodovine po posameznih obdobjih brez upoštevanja tistega, kar se je zgodilo pred tem, izgubi svoj smisel, privede do pristranskega tolmačenja in s tem do popačene predstave o teh dogodkih. Na tak način pa tudi postane koristno sredstvo politične propagande, ki hoče ohraniti enoglasno, totalitarno in nekritično vizijo dogodkov. To se v Trstu dogaja že petdeset let. Ni se poskusilo najti skupnega jezika pri obsodbi vsakršne vojne, ki ni nikoli dosegla pravice, temveč samo sovraštvo. Ni se skušalo zgraditi kulture miru in sožitja na osnovi zgodovinskih resnic in ob soočanju vseh tistih, ki jih je prizadelo vojno nasilje. Namesto tega so se oglašali ravno tisti, ki bi morali molčati: nacionalisti, ki ne morejo zanikati tesnih vezi s fašizmom in kolaboracije z nemškim nacizmom. Na številne rane tega prebivalstva so posipali sol in na ta način odtrgali Trst od vsedržavnega in mednarodnega kon- UREDNIŠTVU teksta, to pokrajino pa spremenili v »problem«, medtem ko bi bila lahko »resusr« za Italijo in Evropo. Danes se je položaj radikalno spremenil. Padec berlinskega zidu, vzpostavitev Evropske unije in vstop Slovenije ter Hrvaške vanjo bodo porušili meje in s tem omogočili prosto kroženje ljudi v gospodarskih sistemih, ki jih bodo urejali podobni zakoni. Trst ne bo vec neko posebno mesto, kjer je ta posebnost desetletja pomenila velikanski državni asistenciali-zem, ki je sicer po eni strani političnim in gospodarskim oblastem v mestu omogočil, da so ustvarile desetletja garanti-zma, po drugi strani pa je mesto potisnil v politično in gospodarsko emarginacijo in v posledično krizo. Zunanja politika vlade in volja številnih gospodarskih, političnih in družbenih sil v mestu, da se končno spopadejo z izzivi, ki nam jih postavlja prihodnost, nam nudita edino možnost, da bomo postali protagonisti svoje prihodnosti. Tisti podpis pred petdesetimi leti je bil akt mednarodne diplomacije, ki prav gotovo ni mogel pravično rešiti tistega, kar se je tu zgodilo. Pravičen ni mogel biti zaradi vsega hudega, kar je tu povzročil fašizem. Ko je sprejel nacistično ekspanzijo v okviru politične zveze med režimi, so tudi v Trstu uvedli rasistične zakone proti petim tisočem tržaških Zidov, ki so bili povsem vključeni v tukajšnjo družbo. Kozmopolitsko mesto je takrat spoznalo Čistke in diskriminacijo. Slovence so prisilili, da so spremenili svoja imena in prepovedano jim je bilo govoriti v lastnem jeziku. Prijateljstvo s poganskim nacizmom je ohladilo odnose s katoliško cerkvijo; na Jadranski obali, ki je bila izročena Hitlerju, pa so se pojavili krvniki iz poljskih koncentracijskih taborišč, ki so Rižarno pri Sv. Soboti spremenili v uničevalno taborišče, edino na državnem ozemlju. V njem je našlo smrt na tisoče Zidov in italijanskih ter slovenskih demokratov. Tisti podpis pa tudi ni mogel biti pravičen, ker Jugoslavija takrat ni šla v vojno samo zato, da bi premagala nacizem in fašizem, temveč tudi zato, da bi si priključila ozemlja Julijske krajine. V tem mednarodnem kontekstu je zasedla Trst in v tistih štiridesetih dneh so skupaj s fašisti in kolaboracionisti v fojbah končali tudi preprosti italijanski prebivalci. Poleg tega pa je z vsakodnevnim pritiskom povzročila, da je svojo zemljo zapustilo na desetine ti-sočev Istranov, ki so bili ob spoznanju, da nimajo nikakršnih jamstev za priznanje svojih pravic, prisiljeni na eksodus. To so bile tragedije, ki so jih povzročili vojna in despotski režimi. Iz zgodovine se moramo zato naučiti, da je treba stvari spoznati, da jih bomo potem razumeli in da bomo le s soočenjem in dialogom lahko ustvarili skupne temelje za mirno sožitje med narodi, verami in različnimi političnimi prepričanji. Služiti pa nam mora tudi ob temi, ki je danes zelo aktualna in da bomo tako ustvarili pogoje za avtonomijo, ki naj ovrednoti podjetniške in kulturne sposobnosti tega področja in naj ne bo še enkrat priložnosti za ločevanja in izolacijo, za ponovno oživljanje STO, ki je pred petdsetimi leti morda imel povsem določen pomen, v novi Evropi pa je danes in predvsem za mlade le folklorno dejstvo. To je zgodovinska lekcija, ki mora služiti prebivalcem te pokrajine. In mi, ki smo njihovi izvoljeni predstavniki, moramo pospeševati kulturo sožitja s konkretnimi dejanji in s pobudami, kjer se bodo ljudje soočali in spoznali zgodovino teh krajev hrez zamolčevanja in pristranskih interpretacij. Samo na ta način bomo uskladili zgodovinsko resnico in razvojno perspektivo ter omogočili prihodnost mladim, ki so vedno bolj nestrpni v odnosu do mesta, ki prepogosto živi samo od mržnje in ločitev iz preteklosti, kar ga samo oddaljuje od velikih procesov današnjega dne. Tako pa bomo tudi preprečili nov eksodus s tega področja, ki pa bi tokrat bil eksodus inteligence, virov, kultur, in torej vsega, kar predstavlja največje bogastvo za našo prihodnost. Pokrajinski svetovalec DSL Dino Fonda PO NEPRIČAKOVANEM ŽUPANOVEM ODSTOPU / TISKOVNA KONFERENCA NA ŽUPANSTVU llly: V takšnih razmerah ni bilo več mogoče koristno delati Tržaški župan Riccar-do Illy je odstopil, Ze dolgo Časa napeti odnosi med občinskim odborom in mestno skupščino - pa tudi med županom in večino, ki ga podpira -so se prejšnjo noC še zaostrili, ko so se tudi nekateri svetovalci upravne večine pridružili ob-strukcijskemu manevru opozicije. V takem položaju ni veC možno delati v korist mesta, je menil Illy in občinskemu svetu sporočil svoj odstop. Njegov odbor bo za zdaj ostal na svojem mestu, vodil ga bo podžupan Roberto Damiani. Ce se Illy medtem ne bo premisli, bo odstop Cez dvajset dni avtomatično postal dokončen, razpust občinske skupščine in predčasne volitve, ki bi utegnile biti že spomladi, pa neizogibni. Dogodke na Četrtkovi seji občinskega sveta, ki so privedli do županovega odstopa, je orisal sam Illy na včerajšnji tiskovni konferenci na županstvu. Na dnevnem redu je bilo vprašanje naCrta Sasi o tako imenovanem »Tergesteo a mare« in o olimpijskem bazenu. Po zelo razburkani razpravi je občinski svet izglasoval resolucijo o nadaljevanju seje za zaprtimi vrati. Potem ko so dvorano zapustili uslužbenci in funkcionarji, je opozicija zahtevala, da bi se oddaljili tudi občinski odborniki, v kolikor niso bili izvoljeni in torej niso svetovalci. Zahteva je bila dana na glasovanje in je prodrla tudi z glasovi Štirih predstavnikov večine . Odborniki so se morali umakniti, z njimi je odšel iz dvorane tudi Illy, ki se je nato med kričanjem opozicije vrnil v sejno dvorano in skuSal prepričati prisotne, da je prisotnost odbornikov po občinskem statutu legitimna. Ko pa njegov poziv ni prodrl, je kratkomalo sporočil občinskim svetovalcem svoj odstop. Dogodek sam po sebi sicer morda ni bil pretirano dramatičen, vendar ga je Illy uokviril v dolgo obdobje nerazumevanja in težav v občinskem svetu. Ze od nastanka odbora pred tremi leti, je obrazložil Illy, smo naleteli na vsakovrstne ovire učinkovitemu upravnemu delovanju. Težave v občinskem svetu so bile dvojne narave: po eni strani je opozicija zganjala obstrukcijo in ni zamudila nobene priložnosti, da bi ovirala delovanje odbora, tudi z umikom iz dvorane, s Čimer je zmanjkalo legalno število in so morali seje pogostokrat prekiniti. Po drugi strani pa so tudi predstavniki večine bili premalo prisotni na sejah, nad Čimer se je moral župan večkrat pritožiti. Zupan Illy ni skrival grenkobe zaradi razvoja dogodkov: »Mislili smo, da bomo lahko spremenili način mišljenja in dela, Ce že ne v mestu, vsaj v njenih institucionalnih telesih. To nam je uspelo z občinskim odborom in upravnim aparatom, ne pa z občinskim svetom, kjer je prevladala stara navada ločevanj, majhnih prepirov, partikularnih interesov.« Kaj se bo zdaj zgodilo? Za zdaj, kot reCeno, se bo upravno delovanje normalno nadaljevalo, le brez sodelovanja župana. Odbor bo nadaljeval z delom in se bo lotil pomembnih obvez, ki so pred vrati: občinskega proračuna in regulacijskega načrta. Prav ob teh dveh važnih upravnih aktih pa bo večina imela priložnost pokazati, kot je na tiskovni konferenci podčrtal podžupan Damiani, ali obstaja in ali je sposobna delati v korist mesta. Ce bo to res pokazala, bi se utegnil II-ly premisliti. V nasprotnem primeru bo odstop dokončen in bo torej treba spet na volišča. Na vprašanja novinarjev o pogojih za umik odstopa je Illy s posebno vnemo poudaril, da ne verjame v politična preverjanja in da se ne bo zadovoljil z besedami, ampak da so potrebna dejanja. Ta dejanja pa morajo priti od občinskega sveta, ki si ne more privoščiti, kot je dejal Damiani, da bi ure in ure razpravljal v prazno, medtem ko se resnični problemi Trsta kopičijo in zaostrujejo. Illy je tudi zavrnil podtikanja, da naj bi bila njegova poteza, kot tudi ona druga o peticijo za avtonomijo Trsta, izrazito predvolilnega znaCaja. Pojasnil je, da je njegova morebitna ponovna kandidatura za župana za zdaj zgolj hipotetična in da mu te kandidature doslej Se nihče ni predlagal. Na Illyjevo tiskovno konferenco na županstvu je prišel tudi tržaški senator Oljke Fulvio Ca-merini, ki je podčrtal, da pomeni županov odstop poraz vseh (soglašal je z oceno enega od novinarjev, da pomeni »triumf starega provincialnega Trsta«) in se obvezal, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da bi se sedanji položaj ugodno razrešil. Zupan Riccardo llly in podžupan Roberto Damiani na včerajšnji tiskovni konferenci na županstvu (foto Balbi/KROMA) REAKCIJE NA ŽUPANOV ODSTOP Večina za preklic in preverjanje, opozicija govori o volilnih manevrih Dolenc: »Odstop bi bil Trstu v škodo«. Močnik: »llly naj trezneje presodi« Zupanova odločitev, da zaradi razpleta Četrtkove kaotične seje občinskega sveta odstopi, je seveda sprožila val reakcij v večini in v opoziciji. Po oceni svetovalca Demokratične stranke levice Igorja Dolenca je nujno, da večina v tem trenutku napne vse sile in prepreči, da bi Illyjeva odločitev postala nepreklicna (župan ima 20 dni Časa, da preklice odločitev). V četrtek ponoči je po Dolenčevem mnenju prekipelo: po eni strani je Zupan izid glasovanja sveta vzel kot ponoven dokaz nestrnjenosti večine, po drugi pa je občinski svet Se enkrat dokazal, da je zelo povprečen, ker ni znal presoditi, kam pelje glasovanje. Glede na nastah položaj pa si morata o globjih vzrokih samokritično spra- Sati vest tako župan kot sile večine, zaostritev odnosov pa je lahko tudi priložnost za preveritev večine in potrditev programov. Nujno je soočanje, na katerem bi obravnavali krivde in razloge vseh z osnovno težnjo, da pride do pozitivne rešitve položaja. Trenutno bi namreč, je pribil Dolenc, odstop župana s predčasnimi volitvami ne koristil nikomur, prav gotovo ne mestu ne občanom. Popolno politično in osebno solidarnost je Illyju izrekel pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, ki je kritično ocenil zahtevo tudi nekaterih svetovalcev večine (tudi iz vrst DSL), naj se odbor odstrani iz dvorane. Pozitivno je ocenil delo tržaškega občinskega odbora in izjavil, da je že včeraj prišlo do prvih stikov, ki naj bi privedb do obširnejšega političnega razCiSCenja. Ob ocenjevanju četrtkovih nočnih dogodkov v občinskem svetu je po mnenju svetovalca Zavezništva za Trst in pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnik treba najprej upoštevati, da glasovanja ne gre jemati kot odklonilno stališče do župana, da pa je seveda del večine bil zato, da gredo odborniki iz dvorane in končno, da je v dvorani vladala absolutna zmešnjava, zaradi katere je bilo težko razumeti, za kaj pravzaprav gre. Zaradi povedanega je po njegovi oceni županova odločitev prenagljena in bi si Illy moral vzeti čas, da celo zadevo prespi. V normalnem Tri leta nelahkih odnosov lllyjeve uprave z opozicijo, pa tudi z večino v občinskem svetu Riccardo Illy, 41 let, je bil izvoljen za tržaškega župana 5. decembra 1993 na čelu koalicije med DSL, Ljudsko stranko in Zavezništvom za Trst (v njem je sodelovala tudi Slovenska skupnost). V drugem krogu je premagal desničarskega kandidata Giulia Staffierija z razmeroma Široko večino 53 odstotkov proti 47. Njegova izvolitev je močno odjeknila tudi na vsedržavni in celo širši ravni, delno zaradi imena (podjetje, v katerem je župan podpredsednik, je zelo znano tudi izven ialijanskih meja), pa tudi zaradi značaja levosredinskega zavezništva, ki je bilo takrat še novost in je veljajo za nekakšnega predhodnika Oljke. Menedžerski prijemi Zupana, ki so se pokazali že pri izbiri elanov odbora (nihče od njih ni bil neposredno vezan na stranke, ki so omogočile županovo izvolitev), pa so od vsega začetka delovanja nove uprave privedli do trenj s strankami in do Številnih preverjanj in razčiščevanj. Opozicija je pri tem seveda pihala na ogenj in skušala z vsemi sredstvi ovirati delo uprave. Prav tako težki so bili odnosi s sindikati - posebno onimi občinskih uslužbencev - skrajno nezadovoljni z novo upravo pa so bili trgovci, ki so se po dolgih letih »prijateljskih« listarskih uprav znašli v podrejenem položaju. Med očitki Illyju so bili najglasnejši oni o tako imenova- nih »zunanjih« konzulencah, ki da so bile za občinske blagajne predrage. Tudi imenovanje bivšega pooblaščenega upravitelja Ilve Giovannija Gambardelle za »city menedžerja« je bila predmet glasnih kritik. Veliko polemik je vzbudil tudi načrt družbe Sasi o tako imenovanem »Tergesteo a mare« in o priključenem olimpijskem bazenu, ki je bil na dnevnem redu na četrtkovi »usodni« seji občinskega sveta. roku bo mandat županu zapadel Cez sedem mesecev, zato bi bile predčasne volitve nesmiselne in nekoristne. Tudi v vidu obvez, kot sta regulacijski načrt in proračun, bi bilo bolje, da bi se mandat normalno zaključil. Ze prej je bilo razvidno, da so v okviru večine težave, vendar je treba morebitne nesporazume in drugačna gledanja po Močnikovem mnenju razreševati na srečanjih med silami, ki sestavljajo večino, ne pa s podobnimi gestami v občinskem svetu. Po mnenju drugega slovenskega svetovalca Zavezništva za Trst Andreja Berdona pa je litijeva odločitev nerazumljiva, saj je bil sklep o umiku odbornikov iz dvorane izrazito tehnične narave in nikakor ni pomenil politične nezaupnice odboru. Z odločitvijo na četrtkovi seji občinskega sveta je Riccardo Illy dokazal, da je neodgovoren do mesta, ki bi ga moral upravljati. Tako je izjavil načelnik svetovalske skupine Stranke komunistične prenove Jacopo Venier. Po oceni predstavnika SKP je lahko ocena o dosedanjem županovem delu povsem negativna, ker ni rešil ne socialnih ne ekonomskih vprašanj, slabo pa se je izkazal tudi v strogo upravnih postih. Venier je Se rekel, da bo Illy izkoristil odstop tako, da bo na naslednjih občinskih volitvah - SKP si nadeja, da bodo že spomladi - predstavil samostojno tisto, ki bo odprta tako za predstavnike Pola svoboščin kot Oljke. Vendar pa bi moral predvsem sre-dinsko-levicarski del zavrniti taksno ponudbo. Glede »volilnega« vidika je Se jasnejša nota tržaškega vodstva stranke, ki pozdravlja razbitje zavezništva med Hlyjem in levo sredino, kateri ponuja možnost po izoblikovanju dogovora o skupnem programu in kandidatu za župana. V imenu Zelenih sta skupno izjavo dala Sergio Zucchi (tržaški glasnik) in Elettra Rinaldi (Članica vsedržavnega sveta), ki pravita, da je Četrtkov zaplet notranja zadeva občinskega sveta, ki jo je traba razčistiti s tehnicno-zakon-ske plati. Vsekakor pa ne gre za nezaupnico Uljevemu odboru, vendar pa je nujno razčistiti odnose v večini kakor tudi odnos med večino in županom. Bivši Zupan in sedanji načelnik svetovalske skupine Liste za Trst Giulio Staffieri je prepričan, da je Illyjev odstop ponovno zakrito preverjanje sil v okviru Oljke. Po njegovem mnenju odstop ni dokončen in bo vsa zadeva izve-nela kot volilno barantanje. Načelnik svetovalske skupine Nacionalnega zavezništva Bruno Sulli pa je izjavil, da gre za poskus utrditve večine pred razpravo o proračunu, ki bi ga ne preveč strnjena večina drugače nikakor ne izglasovala. Solidarnost pa je II-lyju izrekel predsednik združenja občin Anci Enzo Bianco. ZAŠČITA KRAŠKEGA TERITORIJA / PREDSEDNIK KGS Ivo Širca podrobno orisal stališča KGS Širca je poudaril, naj park predstavlja zaščito in razvoj Predsednik KGS Ivo Širca na včerajšnji tiskovni konferenci (foto KROMA) Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca se je na včerajšnji tiskovni konferenci uvodoma navezal na nedavno srečanju v Vidmu, kjer so predstavniki Dežele, KGS in krajevnih uprav načeli vprašanje izvajanja zakonskih določil o zaščiti kraškega teritorija, nakar je podrobno načel vrsto splošnih kot tudi konkretnih problemov ter orisal stališča in gledanja KGS. Naglasil je, da so danes dozoreli pogoji za zakonska določila o novi obliki zaščite: pred 20 leti je bila zaščita sama sebi namen, nekaj abstraktnega, pri njej zainteresirani niso bili soudeležni, sedaj smo se taki pobudi z vrha izognili. Zakon sicer zaenkrat ne predvideva deželnega parka, temveč 5 zaščitenih območij in tako imenovani medobčinski park. Pri slednjem bodo glavno besedo imele občinske uprave, KGS pa bo neposredno upravljala tako zaščitena območja (Do-berdobsko jezero-Sa-bliči, Volnik, Med-vedjak, Devinske stene in Glinščica) kot medobčinski park. Deželni zakon bodo začeli izvajati, ko bodo vse zainteresirane uprave (Dežela, Pokrajini Trst in Gorica, KGS in občine Ronke, Tržič, Doberdob, Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor, Dolina) podpisale t.i. programski sporazum, s specifičnimi pristojnostmi za delovanje, sledilo bo načrtovanje na teritoriju, ki pa ne bo urbanističnega značaja, ker je park del občinskih urbanističnih načrtov: v 6 mesecih naj bi dosegli sporazum za zaščitena območja, v enem letu za medobčinski načrt. Sirca je poudaril, da so v Vidmu v glavnem zaustavili pri proceduralnih vprašanjih o omenjenem sporazumu, začrtali so prve obveznosti o t.i. servisni konferenci, ki jo sestavljajo krajevne uprave, kot prvi korak te konference pa bo ustanovitev konzulte za park, v kateri so predstavniki raznih organizacij in združenj in ki bo neposredno soudeležena pri življenju parka (kon-zulta pa ne sme biti preštevilen organ, ker bi to Slo na škodo funkcionalnosti). Tako bodo zagotovili soudeležbo, ki je bistvenega pomena za park, posebno kraški, ki je povezan s prebivalstvom, zlasti slovenskim: park namreč mora biti tako element zaščite kot razvoja. V tem okviru je Sirca omenil, da so bili v Vidmu tudi predstavniki jusarskih odborov in srenj, ki jh bo KGS upoštevala. Volja po udeležbi je legitimna, je pristavil, in obstaja pripravljenost, da jih vključijo v delovanje parka, saj je na sestanke vedno vabil tudi predstavnike srenje, upravljanje pa je zakonsko začrtano, institucionalni organ je KGS, ki ima svoje vodstvo. Predsednik KGS je zatem orisal značilnosti zakona (Kras obravnava kot poseben teritorij, poudarjena je osrednja vloga Občin itd.), zagotovilo za uspeh pa je konsenz prebivalstva, sozvočje med varstvom in razvojem, pri čemer moramo imeti pred očmi številne probleme, od bogatega ekosistema do krajevne kulture in tradicij, vinogradništva, živinoreje (ki je vezana na teritorij, a preživlja dramatične trenutke), turistične promocije (agrotu-rizem, obrtništvo, šolski in jamarski turizem, dejavnosti, ki so vezane na prosti čas). Naglasil je narodnostni moment ter dodal, da je zamisel o parku treba postaviti kot protiutež metropolitanski občini, za katero se navdušuje desnica, ki hoče zanikati vlogo manjših občin: Trst namreč ni taka občina, ki lahko reši nasprotja s teritorijem,-saj so na primer velike prometne infrastrukture bolj v funkciji mesta kot teritorija; problem so tudi različna stališča, ki jih zagovarjata Pokrajina Trst in Pokrajina Gorica. Nanizal je Se kopico vprašanj, začenši z mednarodnim značajem, ki lahko omogoči financiranje s strani Evropske unije (ko bo uresničen tukajšnji del načrta in ko bo Slovenija izpeljala svojega, se oba parka lahko združita v mednarodnega). Nadalje je treba spodbujati perspektivne zamisli, dajati prednosti dejavnostim znotraj parka, aktivirati vse možnosti, bodisi zasebne kot EU, a glede sredstev za obdobje 1996/97 je povedal, da so sicer omejene, vendar za začetek zadoščajo. NA POMORSKI POSTAJI Somišljeniki in delegati danes na pokrajinskem kongresu SSk Na Pomorski postaji bo danes popoldne z začetkom ob 16. uri pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. Po izvo-litvi predsedstva kongresa bo imel najprej besedo predsednik stranke Jože Skerk, sledilo bo poročilo pokrajm-skega tajnika Petra Močnika, ki se bo dotaknil vseh najbolj aktualnih tem sedanjega trenutka, pedvsem onih, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti, pa čeprav ne bo mogel prezreti najnovejšega razvoja političnega dogajanja v Trstu z odstopom župana Illyja, zaradi katerega bi utegnih imeti občinske volitve že spomladi, ne pa ob predvidenem jesenskem roku. Tajniškemu poročilu bodo sledili pozdravi gostov, ražprava in na koncu Se izvolitev novega strankinega pokrajinskega sveta. Kongresa se bodo udeležili delegati, ki so jih v prejšnjih tednih izvolili na sekcijskih kongresih, na katerih so obnovih tudi vodstva sekcij. Predsedstvo kongresa vsekakor vabi v Pomorsko postajo tudi strankine somišljenike in prijatelje. Tudi pri GM počastili Prešerna V Četrtek zvečer je tudi Glasbena matica v svoji Gallusovi dvoranici na ul. R. Manna počastila slovenski kulturni praznik v imenu velikega in preroškega poeta Franceta Prešerna. Seveda z glasbo predvsem pa tudi z besedo: z glasbo uglašeno na slovenske skladatelje, z besedo s pomočjo skrbno izbranih pesmic slovensldh in tujih pesnikov, predvsem pa z uvodno mislijo, ki jo je napisal književnik in glasbenik Miran Košuta, sicer tudi član upravnega odbora GM (zaradi njegove zadržanosti pa prebrala Tamara Stanese). Nastopili so izključno gojenci šole Marij Kogoj od najmlajših do že tistih iz višjih letnikov iz razredov različnih pedagogov in pod mentorstvom prof. Jagode Kjuder. Miran Košuta je svoje poetično nastrojene misli pomenljivo razvijal iz Prešernove pesmi »Strunam« in jih prepletal skoz in skoz s plemenito vsebino lepote in harmonije, zaključil pa takole: »Mi vsi skupaj in vsak posebej zanihajmo torej v življenju kakor violinske strune: sol, re, la, mi... Iz mnogoterih melodij naše narodnostne, družbene, rasne, verske, zemljepisne, politične ali vsakršne različnosti ustvarimo uglašeno sozvočje multikulturnosti, perfektni akord človečanstva. Iz vragov napmvimo sosede, iz zoprnikov mejake.« S kratkimi glasbenimi utrinki se je predstavilo 19 gojencev posamezno, v duu in triu v naslednjih inštur-mentih: klavir, viola da gamba, flavta, violina, kitam in v solopetju. Pri klavirju so jih spremljali Bogdan Kralj, Tarnam Ražem in Martina Feri. Pesmi je v presledkih podajalo sedem mladih recitatorjev v izvirnem jeziku ali slovenskih prevodih. Prisotne, ki so povsem napolnili Gallusovo dvorano, je v uvodu pozdravil mvnatelj šole GM prof. Bogdan Kralj. Bil je res prisrčen in prikupen večer, za kar gre pohvala vsem, ki so pri njem sodelovali in ga zasnovali, (j.k.) Ljubljansko lutkovno gledališče gostuje v Trstu Zdaj, ko je pustno rajanje mimo, ko so se princi in princeske, kavbojci in gusarji, miške, medvedki in letos še posebno številni psički dalmatinci vrnili v svoja običajna otroška oblačila, da ne bi bilo veselja v hipu konec, je Slovensko stalno gledališče povabilo v goste Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Izhodišče za svojo igrico Sedem na mah je avtor in režiser Matjaž Loboda poiskal v pravljici bratov Grimm Pogumni krojaček. Krojač si za malico pripravi z marmelado namazan kos kruha, to pa privabi nadležne muhe, ki bi ga rade prehitele. Krojač zamahne in navdušen vzklikne: »Sedem sem jih, z enim samim udarcem!« Te krojačeve besede ujame mimoidoči in novica se hitro razširi po deželi, saj nihče ne ve, da gre le za muhe. Tako krojač z vehko mero spretnosti, zvijačnosti in poguma pride nazadnje celo do kraljevega prestola. Na osnovi te pravljice je Matjaž Loboda sestavil besedilo, ki premeša različne znane pravljične junake, karakterje in situacije, kakor jih pač za svoje medsebojne obračtme potrebujeta pripovedovalca zgodbe. To pa sta Nadja Vidmar in, že spet, Matjaž Loboda. NOVICE Novi škof pri županu Tik preden je uradno potrdil svoj odstop, je tržaški župan Riccardo Illy skupaj s podžupanom Robertom Damianijem sprejel včeraj zjutraj na županstvu novega tržaškega škofa msgr. Eu-genia Ravignanija. V prisrčnem pogovoru, ki se ga je udeležil tudi škofov vikar msgr. Pier Gior-gio Ragazzoni, so obravnavali vprašanja skupnega interesa in potrdili voljo po konkretnem sodelovanju v korist mesta v duhu enotnosti, ki je po skupnem prepričanju potrebna za reševanje številnih problemov tržaške skupnosti. Škofu sta občinska upravitelja ob koncu pogovora podarila spominsko kolajno, ki jo je Občina pripravila lani ob 100-letnici rojstva škofa Antonia Santina. Od torka na razpolago koleki za vozniška dovoljenja Od torka, 18. februarja bodo na razpolago v trafikah novi ko vozniška dovoljenja, ki si jih bo treba nabaviti najkasneje do 28. februarja. Cena kolekov se letos ni zvišala in znaša torej 70.000 lir. Krščanski pristop do bolnika Krščanski pristop do bolnika in do bolezni je tema okrogle mize, ki bo danes popoldne ob 15. uri na pobudo tržaške škofije v gledališki dvorani v Ul. Ananian. Pod vodstvom patra Donata Cauzza bodo sodelovali socialna delavka Anna-maria Barbo, zdravnik na katinarski kliniki za medicino Mario Galci in bolničarka v otroški bolnici Burlo Garofalo Graziella DelFArche. Pobuda sodi v okvir priprav na Jubilej leta 2000. NA SEDEŽU TAKSISTOV VČERAJ POZNO PONOČI Napad oboroženega roparja Odnesel je denar in ranil člana združenja taksistov »Isonzo« Sedež skupine taksistov »isonzo« je po napadu roparja včeraj bil zaprt, vstopa niso dovolili (foto KROMA) Sergio Dudine, podpredsednik »Skupine taksistov Isonzo«, se bo zaradi udarcev v glavo moral zdraviti deset dni, potem ko ga je predsi-nočnjim napadel maskiran neznanec. Dudine (38 let) je bil na sedežu omenjenega združenja taksistov, ji je v garaži v Vicolo Castagneto 39. Bil je zatopljen v preverjanje računov, ko je okrog 20. ure vstopil moški. Opazil ga je, vendar mu ni posvetil posebne pozornosti, mislil je, da je eden od članov. Takoj zatem pa ga je čakalo hudo presenečenje, neznanec je vanj uperil pišto- lo, na glavi je imel volneno čepico, ki mu je zakrivala dobršen del obraza, na očeh pa pustno masko. Zahteval je denar, ki je bil v blagajni. Dudine se ni dal kar tako, regairal je, prišlo je do silovitega prerivanja, roparja je nekajkrat udaril, nasilnež pa ga je s pištolo večkrat mahnil po glavi in mu naposled orožje pomeril naravnost v obraz. Dudine si tedaj ni pomišljal več, izročil mu je denar, vendar ni vedel natančno povedati, za kakšen znesek je šlo, vsekakor od 500 tisoč do milijon lir. Potem ko je ropar zbežal, je Dudine takoj poklical policijo, ki je začela s preiskavo, nakar se je zatekel po zdravniško pomoč v ka-tinarsko bolnišnico. Nasilneža zaenkrat niso izsledili, tudi ni jasno, če se je oddaljil peš, z motornim kolesom ali avtomobilom. Požar težko poškodoval picerijo na Vrdelski cesti Prejšnjo noč je lastnike picerije »Ritrovo degli Artisti« na Vrdelski cesti 21 zbudilo Zvenketanje šip, mislili so, da nekdo razbija po parkiranih avtomobilih. Zatem so se zavedeli, da pokajo šipe na njihovih oknih, gorelo je v piceriji, nad katero prebivajo. Ogenj je uničil pult in kuhinjo, škoda je precejšnja. Domnevajo, da je prišlo do kratkega stika v električni blagajni. Gasilci so proti jutru morali poseči tudi v Ul. Gin-nastica 46, kjer je ogenj zajel kuhinjo nekega stanovanja. Na sliki (foto KROMA): lastnik picerije si ogleduje razdejano notranjost lokala. ii®wiisro am« Mary Chase A R V E Gostovanje PDG - Nova Gorica danes, 15. t.m., ob 20.30 RED B jutri, 16. t.m., ob 16.00 RED C v sredo, 19. t.m., ob 20.30 RED D v Četrtek, 20. t.m., ob 20.30 RED E Matjaž Loboda SEDEM NA MAH Gostovanje Lutkovnega gledališča - Ljubljana v nedeljo, 16. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA! Slovenska Skupnost prireja svoj POKRAJINSKI KONGRES danes, 15. februarja, z začetkom ob 16. uri V KONGRESNEM SREDISCU NA POMORSKI POSTAJI V TRSTU Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji! Predsedstvo kongresa VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 15. februarja 1997 JORDAN Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.26 - Dolžina dneva 10.13 - Luna vzide ob 12.04 in zatone ob 2.05. Jutri, NEDELJA, 16. februarja 1997 JULIJANA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,3 stopinje, zračni tlak 1010 mb narašča, brezvetrje, vlaga 78-od-stotna, nebo rahlo poo-blačeno, morje mirno, temperatura morja 9,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Ales-sandro Ponte, Ester Pipo-lo, Marco Eleni, Denise Buranello, Daniel Marco-vich. UMRLI SO: 73-letna Anita Stefani, 89-letna Lucia Shuli, 97-letna Carla Tamanini, 72-letna Adriana Fischer, 96-let-na Maria Zergol, 74-letni Guido Merler, 84-letni Egidio Fornasaro, 95-let-ni Giuseppe Bigotti, 77-letna Silvana Molesini, 75-letni Sergio Vatta, 70-letni Angelo Cambmzzi, 73-letni Vito Prodan, 82-letni Guido Slobec, 84-letna Giuseppina Mar-chesich. OKLICI: uradnik Paolo Mastromarino in izvedenka za stike z javnostjo Roberta Barbo, tehnik Corrado Tremul in asistentka v zobozdrav-niski ambulanti Roberta Turina, inštalater Ales-sandro Glavina in v pričakovanju zaposlitve Gabriella Majer, delavec Marino Gionechetti in uradnica Elena Selatti, uradnik Riccardo Casso-ni in poklicna bolničarka Francesca Giurgevich, agent JV Enrico Dante in agent JV Patrizia Tala-monti, trgovec Glenn Mercusa in v pričakovanju zaposlitve Savina Fois, nogometaš Max To-netto in gospodinja Barbara Bartole, uradnik Fulvio Hovhannessian in uradnica Manuela Vitto-retti. : : LEKARNE Od PONEDELJKA, 10. do SOBOTE, 15. februarja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. settembre 6 (tel. 371377), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK - (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. settembre 6, Ul. delPOrologio 6 (Ul. Diaz 2), Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK - (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delPOrologio 6 -Ul. Diaz 2 (tel. 300605). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »L’uomo d’acqua dolce« r.-i. Antonio Albanese. EXCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.00 »La sedu-zione del male«. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ciclone«, r.-i. Leonardo Pieraccioni, i. Natal ia Estrada. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15, 0.15 »Dra- gonheart«, i. Quaid. Dennis NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15, 0.15 »Michael«, r. Nora Ephron, i. John Travolta, Andie Mac-Dowell, VVilliam Hurt. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.20, 20.25, 22.30, 0.15 »Star Trek, primo contatto«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15, 0.15 »Blood Wi-ne«, i. Jack Nicholson, Michael Caine. NAZIONALE 4 - 15.50, 17.55, 20.05, 22.30 »L’amore ha due facce«, i. Barbara Strei-sand, Jeff Bridges. MIGNON - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Nirvana«, i. Christopher Lambert, Diego Abatan-tuono. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Tutti dicono I love you«. OBČINA DOLINA in KD VALENTIN VODNIK KD R0VTE-K0L0NK0VEC vabita na ul. Monte Samio 27 '%/ooe/t'S'Ae vabi na večer v jutri, 16. februarja 1997, ob 17. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu počastitev slovenske Ob slavnostnem govom BOJANA BREZIGARJA bodo prireditev z besedo in glasbo oblikovali še Mešani pevski zbor PRIMORSKO iz MaCkolj, Dekliška pevska skupina VALENTIN VODNIK iz Doline, Moški pevski zbor FRAN VENTURINI od Domja, Pihalni orkester BREG iz Doline, pianistka TATJANA JERCOG in skupina mladih recitatorjev iz breških društev. kulture danes, 15. t .m., ob 20. uri Nastopaj pevska skupina Hruševski fantje s pesmijo in glasbo ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »»Shine«, r. Scott Hicks. LUMIERE - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Una cena quasi perfetta«, i. Cameron Diaz. lH PRIREDITVE SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Doni-zetti 3, vabi danes, 15. februarja ob dnevu slovenske kulture na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV. Na sporedu bo otvoritev razstave likovnih in fotografskih izdelkov mladih, ki so se udeležili natečaja, ter recital literarnih prispevkov. Sledila bo razglasitev zmagovalcev natečaja ter podelitev nagrad publike. Začetek ob 18.30. KD ROVTE-KO-LONKOVEC, ul. Monte Sarnio 27, vabi na večer v počastitev Slovenske kulture, danes, 15. februarja ob 20. uri. Nastopa pevska skupina Hruševski fantje s pesmijo in glasbo. PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE vabi danes, 15. februarja ob 20. uri v dvorano Srenjske hiše v MaCkoljah na večer z naslovom »Med indijanci v Andih«. Diapozitive in vtise s potovanja po južni Ameriki bo predstavila dr. Magda Sturman. KD FRAN VENTURINI priredi predstavitev nove kasete »Frajtoner’ca in orglice«, ki jo je posnel Denis Novato s Prijatelji. Nastopali bodo Vesele Štajerke, Trio Venturini, Vanka in Ton-ca, Plesni pari TFS Stu ledi ter Čarodej Vikj. Prireditev bo v občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu, v soboto 22. februarja ob 20. uri. Vstop prost. 3 ŠOLSKE VElTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRR-SAE). NateCaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in uCnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni Časa za vložitev prošnje. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešča svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in Četrtek od 16. do 17.30. H3 OBVESTILA SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Doni-zetti 3) razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, RAZGLASITEV zmagovalcev in nagrajevanje LIKOVNEGA IN FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA za mlade bo danes, 15. februarja, ob 18.30. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV na Donizettijevi 3, bo v ponedeljek, 17. februarja ob 20.30 predstavitev dveh knjig domačih avtorjev: prof. Nada Per-tot bo predstavila igre Ivana Artača »Trubadur z rožo«, dr. Zvone Strubelj pa bo predstavil zgodovinsko publikacijo Draga Stoke o župniku Andreju Zinku. Odlomke bo bral Livio Valencie. SKD TABOR OpCine -Prosvetni dom - v torek, 18. t. m., ob 20. uri nas bo Alojz Abram s sliko in besedo popeljal po deželi južne Amerike Ekvadorju - narava pradavnine. Lepo vbljeni! KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ in TOVARIŠI - Prosvetni dom, v Četrtek 20. februarja 1997 ob 20. uri srečanje na temo: ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK- katere so njene pristojnosti: kaj pomeni biti elan zadruge, katere so odgovornosti elanov... Tem in podobnim vprašanjem bosta odgovarjala B. BREZIGAR, odgovorni urednik PD in BORIS KURET, predsednik DZP-PRAE. Vabimo vse, ki se zavzemate za obstoj Primorskega dnevnika. SZ BOR obvešCa vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. Maj ob večernih urah dvakrat tedensko. Za vse dodatne informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata v petek, 21. t. m., na sedežu Sirene večer z dia-pozitivami. Prof. Pino Rudež bo prikazal LEPOTE IN ZANIMIVOSTI KITAJSKE. Začetek ob 20.30 KD F. VENTURINI - včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do 15.30, v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: srečanja bodo po pustnem premoru, vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so še neodločeni ali bi radi na svoje oci videli, kaj je in Čemu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Francesco 20 - tel. 040/635262). SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v soboto 8. marca 1997 v restavraciji Al Carso v Mavhinjah praznovanje dneva žena. Ob zvokih ansambla Kraški Kvintet bo pel in nas zabavljal znani slov. pevec Braco Koren. Za informacije lahko telefonirate na št. 291498 od 12. do 13.30 in od 19.30 do 21. ure. Pohitite, mesta so omejena. IZLETI SK DEVIN priredi jutri, 16. t. m., smučarski izlet z avtobusom v Alle-ghe (Civetta). Prijave v gostilni Ex Silvester -Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi dne 23. februarja 1997 izlet na sneg - Monte Elmo. Za informacije lahko telefonirate v večernih urah na St. 291476. SK BRDINA priredi smučarski izlet v Trbiž ob priliki 30. Zimskih športnih iger. Vpisnine na sedežu v ponedeljkah 17. in 24. februarja ter sredo 26. februarja od 19. do 21. ure ali telefonsko na št. 212859 ali 213905. KRIŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v nedeljo 9. marca, ob prazniku žena izlet v Brda. Dopoldne ogled goriške-ga gradu. Kosilo v Dolenji, popoldne ples, zvečer zakuska. Gena izleta 60.000 lir. Vpisuje M. Turel tel. St. 220266. Odhod izpred spomenika ob 8.15. E3 ČESTITKE Danes v RepniCu Ivan in Ivanka slavita zlato poroko. Se mnogo skupnih let, zdravja in sreCe jima iz srca kličeta sin Stanko in hci Silvana z družinama. V RepniCu slavita danes 50 let poroke Ivanka in Nini. Se mnogo srečnih skupnih let jima želijo družine TavCar, GojCa, Vodopivec in Krt. Danes praznuje v Sempolaju 90 let Štefanija Škabar vd. Kante. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi. MALI OGLASI tel. 040-7796600 OPEL CORSA 1200, letnik ’89, edini lastnik, berlina, karoserija metalizirana, v odličnem stanju, električne Sipe, centralizirano zapiranje vrat, prodam za 3 miljone lir. Telefonirati na St. 040/943388. Na razpolago po 15. marcu. PRODAM dobro ohranjene sedeže Golfa, uporabni tudi za Passat. Telefoni- rati na St. 040/291053. PRODAM ALFETTO 200, letnik ’85. Tel. 228547. TAJDA SINGLES CLUB vabi na družabna srečanja z živo glasbo vse, ki nimaste zakonskega partnerja. Vsako 1. in 3. soboto v mesecu v hotelu Triglav v Kopru, vsako 2. in 4. soboto v mesecu v hotelu Triglav v Sežani. Danes, 15. t. m., bo družabno srečanje v hotelu Triglav v Kopru. Informacije na tel. 0038667/21613. NUDIM LEKCIJE iz matematike, fizike in tehničnega risanja za nižje srednje Sole in bienij višjih Sol po 20.000 lir na uro. Tel. St. 040/212060 v jutranjih urah. PIVNICA III. GENE-RAZIONE - Jutri, 14. t. m., vas bodo zabavali Piero in Edo. SIMPATIČNEGA PSIČKA, Crnobelega, manjše postave, smo našli v soboto 1. t. m. na cesti za Repentabor. Ker imamo že dva psa, tega ne moremo obdržati. Kdor ga hoče rešiti občinskega zavetišča za pse naj klice na tel. št. 415672. DOMAČI kravji sir (mlad) lahko naročite na tel. št. 0038666/87166, vsak dan, od 20. ure do 21.30. V GORICI išCemo izkušeno varuško za celodnevno varstvo 8-me-secnega otroka. Tel. (0481/32033). TRGOVSKO PODJETJE v Tržiču nujno zaposli skladiščnika. Pismene ponudbe na PD, Ul. Montecchi 6, po šifro »skladišče«. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. St. 040/232151 ali 0330/674112. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnoca 14). Ob torkih in sredah zaprto. DREJCE FERFOLJA je odprl osmico v Vrtni ulici 6 v Doberdobu. Nudi domač prigrizek ter toCi belo in črno vino. Odprto vsak dan razen torka. ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 46 toči belo in Črno vino. OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal. OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči Črno in belo vino. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15A. Vabljeni! OSMICO je odprl v Nabrežini st. 8 Ušaj. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. ToCi belo in Črno vino. OSMICO je odprl Igor Grgič na PadriCah 193. Vabljeni! OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123. PRISPEVKI V spomin na Josipa Pockarja in na vse svoje pokojne daruje Rožica Pockar 30.000 lir za Primorski dnevnik. 17.2. bi praznoval 70-letnico rojstva Gigi Bogateč. V ta namen darujejo Davči, Marta in Eda 70.000 lir za vzdrževanje sporne- OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od Z. januarja /997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure niKa paunm iz wiza. Ob 3. obletnici smrti Petra Cherina daruje žena Dragica 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel. Ob 21. obletnici smrti Marcela Siege daruje družina 100.000 lir za stadion 1. maj, 50.000 lir za Krut in 50.000 lir za spominsko sobo »SNOUB» S. Kosovela v Štanjelu. Ob smrti Angele Magajna -Košuta daruje Marica Ukmar od Slovenca 20.000 lir za kriški spomenik. Namesto cvetja na grob Franca Virant iz Ljubljane darujeta Franc in Milka Kalc (Gropada 99) 20.000 lir za SKD Skala. V spomin na Marijo Kalc vd. Grgič darujeta Ludvik in Olga 25.000 lir za SKD Skala in 25.000 za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Milkota Puntarja daruje Zdravko Ostrouška (Zagradec) 100.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Angele Košuta daruje Pie-rina Riolino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na mamo Marto, teto Ano in teto Zoro Pregare darujeta Anci in Marija Zuban 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. V spomin na Ginota Coceanija darujeta Gigi in Karla 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na sterše in na bratranca Gigija Bogat-ca daruje Boris Bogateč 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu. V počastitev spomina Lojzke Rebula daruje Stana (Bajta) 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marcelo Stoka in Lojzko Rebula darujeta Zofka in Miranda Kapun 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na pok. Gigija Paulina daruje Renato Doljak 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Prečniku. V spomin na Maria Pahorja in Alojzijo Rebula daruje Zofka Obad 50.000 lir za Primorski dnevnik. Milena Verč daruje 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na očeta Viktorja in mamo Štefanijo Cuk daruje Dorina 50.000 lir za Center za rakasta obolenja »Lovenati«. V spomin na pokojnega moža Pepija Pečarja daruje žena Maria 30.000 za Krut. Ob plačanju članarine darujejo Marija Castellani 15.000 lir, Bruno in Marija Kalc 20.000 lir, Anica Slokar 20.000 lir ,Tončka Slejko 40.000 lir in Ivanka Andolsek 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Po pogrebu sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama in nona Marija Pusovnik vd. Vidmar Hčerka Darinka z družino. Trst, Šoštanj, 15. februarja 1997 DOKUMENT ZDRUŽENJA STARŠEV OSNOVNE ŠOLE Prispevek k razpravi o in o tako imenovani Pred enim letom je Primorski dnevnik objavil dokument Tržaške občine o tako imenovani »racionalizaciji« slovenskih šol in vrtcev. Odločen nastop enotnega šolskega odbora in staršev, je preprečil, da bi ga doslej udejanili. Tržaški šolski skrbnik pa je v svoj srednjeročni načrt o racionalizaciji vključil nekaj »zamisli« občinske uprave. Med njimi naj omenimo preselitev kriške osnovne šole, gropajske osnovne šole in vrtca ter katinarske osnove in nižje srednje šole. V vseh treh vaseh so se starši plebiscitarno izrekli proti selitvam šol. Na Katinari so celo napisali peticijo za ohranitev obeh šol v sedanjihšolskih poslopjih (v nekaj tednih so zbrali 2.044 podpisov), ki so jo izročili podžupanu in odbornici za šolstvo. Ko so se na občini in na skrbništvu odločili, da »zamrznejo« racionalizacijski načrt, je bilo slovenskim predstavnikom rečeno, naj sama manjšina pripravi podroben projekt o bodoči slovenski šolski mreži na Tržaškem. Slori je prav v ta namen pripravil podrob- no in v vseh pogledih zelo dragoceno raziskavo, iz katere se da marsikaj izvedeti o sedanjem stanju našega šolstva in (tudi) o perspektivah. Od srečanja z občinskimi možmi je minilo že več mesecev, o kakih naših celovitih načrtih o bodočem šolskem ustroju manjšinskih šol pa ni bilo vsaj doslej še nič slišati. Spet tvegamo, da nas bodo upravne in šolske oblasti prehitele, nas postavile pred izvršeno dejstvo in vsilile svojo rešitev (ker jim naše namreč nismo še sploh predstavili...) Ob predaji peticije tržaškemu podžupanu in odbornici za šolstvo je Združenje staršev osnovne šole Frana Milčinskega na Katinari pripravilo tudi svoj prispevek k razpravi o slovenski šoli v Italiji in o tako imenovani »racionalizaciji«. Zaradi tehtnosti in splošne zanimivosti ga ponujamo bralcem, staršem, šolnikom in predstavnikom političnih sil ter organizacij v presojo. Morda pa bo prispevek vendarle spodbudil v naši sredi tisto razpravo, ki smo jo doslej pogrešali. (Pri znaku "(*)" so posebej obravnavane katinarske Sole.) L O FINANČNIH INVESTICIJAH Najprej moramo izdatke primemo izračunati 1. Kot so že mnogi ugotovili, so na ozemlju Občine Trst Šolske stavbe slovenskih šol, posebno če jih primerjamo s stavbami drugih mestnih Sol, zanemarjene in v več primerih vidno brez potrebnih struktur - posebnih učilnic, sodobno opremljenih prostorov, prireditvene dvorane. Zato je neobhodno potrebno, in ne le iz zgodovinske radovednosti, da se zberejo podatki o tem, koliko sredstev so javne uprave dejansko namenile stavbam, napravam in opremi dveh šolskih mrež, italijanske in slovenske v zadnjih petind-vajsetih-tridesetih letih ali vsaj v zadnjih desetih-petnajstih letih. (*) V primeru Katinare je tu tudi zgodba o gradnji montažne stavbe za italijansko osnovno šolo na vrtu že obstoječe stare šole. 2. Potrebno je nato upoštevati celoto finančnih investicij, ki jih javne uprave namenjajo šolstvu in mladim. Občina Trst upravlja občinska zabavišča - Ricreatori, Mestni muzeji nudijo didaktične usluge za šole, Mestna knjižnica nabavlja mladinske knjige in namenja otrokom stalen servis in jim ponuja vrsto posebnih pobud. Omenili smo samo nekatere storitve in pobude, a lahko navedemo druge izmed mnogih, ki so posebej namenjene šolam na področju vzgoje za okolje, zdravstvene vzgoje, civilne zaščite in prve pomoči, športnih prireditev, predavanj o aktualnih temah. To so pobude namenjene šolam in mladim, ki se po jeziku ampak tudi po vsebini (znanjih, gradivu, osebah, povezavah, vrednotah) rojevajo v italijanskem kulturnem in družbenem okolju in izražajo to okolje. V slovenskem kulturnem in družbenem okolju pa se takim pobudam posvečajo organizacije slovenske manjšine (npr. Narodna in študijaska knjižnica, Slovenski raziskovalni inštitut Slori, Športna šola), ki so pravno zasebne ustanove in katerih finančne razmere sb zlasti sedaj nadvse negotove. n. PREDLOGI TRŽAŠKE OBČINE Nekaj pripomb na rob uradni Študiji o racionalizaciji 1. »Univerzitetna« študija, ki jo je naročila uprava Občine Trst, predlaga opustitev osmih poslopij šol s slovenskim učnim jezikom in desetih poslopij šol z italijanskim učnim jezikom. V tej študiji slovenska šola ni obravnavana v svoji specifičnosti: kot manjšinska šola, kot povezovalno središče za svojo krajevno skupnost, kot le ena in vzporedna mreža šol (medtem ko so v študiji, -kot da bi bilo samo po sebi umevno, ločevali sole po stopnjah in po krajih). V tej študiji se v zvezi z manjšino ne govori o možnostih razvoja, tudi demografskega ne. Ne obravnavajo se druga vprašanja, kot je vprašanje identifikacije »bazena uporabnikov«, referenčnega teritorija za vsako šolo, medtem ko so te teme obravnavane v primeru italijanskih šol. In to prav v zvezi z natančno tem vprašanjem: saj gibanje vpisov v slovenske šole ne zadeva samo splošnega demografskega gibanja in rodnosti, temve družbene in kulturne procese in individualne izbire, ki imajo druge temelje: ti zadevajo silnice, ki spodbujajo opuščanje ali pa ohranjanje ali tudi ponovno odkrivanje slovenskega jezika in kulture. (*) Primer takega ignoriranja manjšinske stvarnosti in manjšinske Sole sta predlagani selitvi kriške in katinarskih Sol: zdi se le stvar številk - o Številu učencev (ki je po tej oceni vedno premajhno), o metrih od sedanjega do novega sedeža (ki jih je tudi malo), o združitvi več Sol v eno stavbo (večjo in tudi modernejšo). Ko v »univerzitetni« študiji predlagajo razkropitev šolskega središča pri Sv. Jakobu (tam je v vrtcu, osnovni in nižji srednji šoli okrog 130 otrok), kar mirno govorijo o selitvi v tri različne kraje, a vsekakor bolj periferne - po starem pristopu do tržaških Slovencev, ki skuša zanikati in odpraviti njihovo prisotnost v mestu - medtem ko bi bili mogli iz zgolj tehničnega vidika prav tako predlagati selitev proti mestnemu središču. Ni vedno lahko, tako se zdi, biti le "tehniki" 2. V pripombah, ki jih je sama tržaška občinska uprava izrazila k »univerzitetni« raziskavi o šolskih zgradbah, se pozornost širi od tehničnih vidikov okrog gradbenih-de-mografskih-finančnih zadev, ki so jih upoštevali raziskovalci, k družbenim in kulturnim vidikom življenja krajevnih mestnih skupnosti: za Naselje Sv. Sergija je npr. povedano, da je tu čutiti pomanjkanje in zahtevo po socialnih centrih, za vrtec v naselju Sv. Nazarija je poudarjeno, da uporabniki njegovi Selitvi nasprotujejo, za slovenske šole pri Sv. Jakobu pa uprava opozarja, da bi ob razselitvi (z izjemo šole Karla Široka) vse preostale slovenske šole bile le v perifernih predelih. Za slovenske šole uprava podčrtuje, da so te šole pravno zaščitene po mednarodnih pogodbah, v ostalem pa se zdi, da v primeru slovenskih šol uprava ne razpolaga z drugimi elementi: ne s spoznanji, ki bi jih sama zbrala, na s takimi, ki bi jih bila prejela od manjšine same. Temu nasproti pa ugotavljamo, da slovenska manjšina zavrača (v svojih predstavniških oblikah in v posameznih krajevnih skupnostih) vsako domnevo o racionalizacijah podobni tistim, ki so bile predlagane. Pomanjkanju študij, ki bi slovensko šolo obravnavale v svoji specifičnosti, je manjšina tudi v tem primeru odpomogla z osebnimi in zasebnimi pobudami: Slori je v letih 1994 -95 opravil raziskavo o slovenskih javnih vrtcih in šolah v tržaški in goriški pokrajini. ra. Da bi mogli z izvajanjem nadaljevati, moramo začeti nekoliko dlje: O SOLI, MANJŠINAH IN "NEZGODOVINSKIH" NARODIH Le zakaj Slovenci v Italiji tako trdovratno branijo svoje Sole? a) Naloge, ki jih v manjšinskem življenju zaupamo šoli, in vrednost, ki jo šola ima za manjšino, so zelo različne in veliko večje od tistih, ki jih šoli priznava večinska skupnost. To lepo zaznamo, če opazujemo, kolikšno in kakšno pozornost namenjajo šoli in mladinskim dejavnostim slovenska sredstva množičnega obveščanja. Pri nas bi mogli primerjati poročanje dnevnika II Piccolo in Primorskega dnevnika, ali pa oba deželna televizijska dnevnika: razkorak v količinah in v izbiri mesta ter vsebine poročanja je ogromen. Med Slovenci so šolske prireditve in dejavnosti redno del poročil, šoli je javno priznana pozitivna vloga in pogosto se izogibamo javnim polemikam, obtožbam in tudi javnemu razpravljanju, da ne bi Sole izpostavljali, čeprav je slednje, v tem obrambnem položaju, tudi negativen pojav. b) Emancipacija tako imenovanih »nezgodovinskih« narodov, med katerimi se slovenski narod kaže tudi kot paradigmatični primer, se je v Evropi od konca 18. stoletja uveljavila predvsem po treh možnih poteh: v književnem ustvarjanju, v nastajanju društev, v šoli. V preteklosti je primer Trsta em-blematičen tako za Italijane kot za Slovence in v njem je bila prav šola v središču zavzetosti in tudi nacionalnega spopada vse od srede preteklega stoletja. Danes to velja za et- nično-jezikovne manjšine kot je slovenska v Italiji, ki v svoji pozornosti do šole zajema vedno celotno skupnost in družbeno življenje, in ne pritegne le tistih, ki imajo svoje otroke v šoli. V mnogih krajih so se spomnili stoletnice, v nekaterih, v Skednju, na Katinari, na Proseku pa tudi dvestoletnice svoje šole in petdesetletnice obnovitve slovenskih šol po popolni ukinitvi v dveh fašističnih desetletjih. Zaradi te njene važnosti posvečajo šoli veliko pozornost tudi povojne mednarodne pogodbe, posebno Londonski sporazum, ki sšolsko vprašanje obravnava tudi z natančnim navajanjem vsake šole, ki je takrat obstajala, in z zaščito vsake od njih. Ob tem so bilateralne komisije sklenile dogovore o učnih načrtih, učbenikih, izobraževanju šolnikov. c) Sola je za manjšinsko skupnost ena od redkih poti, ki osebam dajejo možnost, da kljubujejo mnogovrstnim in pogosto malo vidnim pritiskom, ki silijo k opuščanju in izgubi izvornega jezika in kulture. To se največkrat dogaja v družinah, ki so družbeno in gospodarsko bolj izpostavljene, in prav na prehodu iz ene generacije v drugo, ko se poznavanje večinskega jezika in kulture ne pridruži manjšinskemu jeziku in manjšinski kulturi, temveč ju izpodriva in nadomesti. (D.Sedmak, E.Sussi, Tiha asimilacija, Trst 1983). V šolah z italijanskim učnim jezikom tržaške, go-riške in videmske pokrajine so rod za rodom otroci in mladostniki, katerih starši in dedje so slovenskega rodu. (*) Povrnimo se k primeru katinarskih sol: predel Rocola, ki je zgodovinsko povezan s Solo in s cerkvijo na Katinari (obe sta bili ustanovljeni proti koncu 18. stoletja), je že pred več desetletji zajel mestni razvoj in slovenske družine tu niso več skupnost in tu ni več slovenskih kulturnih društev. Nekaj podobnega, tako se zdi, se v zadnjih dveh desetletjih dogaja v Rovtah, na Kolonkovcu, v Pod-lonjerju: pogosto dedje govorijo slovensko in obiskujejo krajevna slovenska društva in slovensko mašo, vnuki pa poznajo le nekaj besed ali kako pesmico in obiskujejo italijansko šolo. Na Katinari in v Lonjerju pa se vezi v skupnosti ohranjajo in ohranja se tudi močnejša razčlenjenost organizacij, ki so odprte tudi mnogim novim pobudam. Tako tudi tisti Slovenci, ki se sem priselijo iz drugih krajev ali pa sem pošiljajo v slovensko šolo svoje otroke, tu najdejo priložnost za pravo vključevanje v družbeno in kulturno tkivo in imajo možnost, da navežejo pomembne medosebne stike. Med učenci dveh slovenskih šol na Katinari so tako tudi otroci iz Melare. č) Šolska izkušnja tistih, ki obiskujejo slovensko šolo, pomenjljivo prispeva (pa čeprav ob mnogih protislovjih) tudi k odpravljanju ali vsaj lajšanju drugih pritiskov, ki so za posameznike in za življenje skupnosti nič manj škodljivi in se kažejo v razširjenem občutku razvrednotenja, manjvrednosti, podrejenosti in neprikladnosti, vse do zaničevanja in zanikanja slovenske stvarnosti. Ta odnos srečujemo pri mnogih osebah italijanskega jezika (in v resnici v večji meri pri tistih ... ki so slovenskega ali vsekakor slovanskega rodu). Vendar ti prizadevajo tudi manjšino in se kažejo, čeprav se to zdi čudno ali paradoksalno, tudi pri samih pripadnikih manjšine - in to vse od otroških let. Otrokom to sporočamo na sto načinov, s posameznimi besedami, drobnimi in velikimi kretnjami, namigi in skritimi pomeni, ne le v zunanjem okolju, temveč na primer, in čeprav tega nočemo, tudi sami starši ali učitelji. d) Vsaj deloma se to razvrednotenje in samorazvrednotenje rojevata iz dejstva, da se manjšinska stvarnost meri s kriteriji, parametri, pojmi in dejstvi iz ve inske stvarnosti. Z njimi pa le malo in le slabo odkrivamo bogastvo in kompleksnost stvarnosti, kakršna je slovenska, ki je kljub videzu ve krat zelo razli na, in to ne le po jeziku. Izbire, projekti, razvojni modeli, merila, ki pripadajo in izhajajo iz ve inskega kulturnega okolja, bodo kon no, tudi preko namena tistega, ki jih uporablja, v resnici ignorirali, zanikali, izkrivljali in pohodili manjšinsko stvarnost. IV. MANJŠINA KOT STROŠEK PRVI PREDLOG Kako naj se torej lotimo vprašanja "racionalizacije"? a) Katerikoli poseg, ki želi racionalno porazdeliti finančna sredstva, ne sme pripeljati do take prerazdelitve, ki bi sredstva jemala manjšini in jih, v absolutnih vrednostih ali v odstotkih, prenesla k večini - in to prav na področju vzgoje in izobraževanja, ki je tako izpostavljeno. S posegi dalje ne moremo enostavno krčiti ponudbe, krčiti prostorov brez kakovostnih, strukturalnih izboljšav v stavbah, napravah, organizacijski in didaktični zasnovi. Zaradi svoje vloge potrebuje včasih manjšinska šola v resnici relativno večje strukture v primerjavi z drugimi šolami. Primer tega so šolske knjižnice, ki morajo učencem in učitpljem ponujati knjige, revije, vi-deogradivo, CD-rome ipd. v slovenskem jeziku, v italijanskem jeziku (in seveda v drugih jezikih) in morajo zato nabavljati tako rekoč »dvojni« fond, če nočejo obubožati. Delitev sredstev šolam in upravam, ki upošteva pri določanju zneska le število učencev, tako dvojno prizadene manjšinsko šolo: zaradi manjšega števila učencev in zaradi njenih včasih večjih potreb, ki pa ji niso priznane. Zdi se, da gre za veliko naklonjenost do manjšine že takrat, ko ji dovolimo, da ohrani obstoječe. Kot da bi manjšina bila tradicija ali fosil, ki FRANA MILČINSKEGA NA KATINARI slovenski šoli v Italiji »racionalizaciji« ju moramo hraniti. Nasprotno, govoriti moramo o razvoju in o novih priložnostih. (*) Za Katinaio zato ne vprašujemo le, da bi Soli ostali v starih stavbah, temveč imamo v mislih nastanek šolskega središča, ki naj povezuje vrtec v Lonjerju ter osnovno in nižjo srednjo Solo na Katinari. V zvezi s sedaj opuščeno montažno zgradbo menimo, da je bila s preveliko lahkoto sprejeta odločitev o vselitvi jasli, ki so seveda vsem potrebne, a bi jih lahko namestili kje v bližini. Montažno hišo, ki stoji na vrtu nižje srednje Sole, pa bi pustili obema šolama, da bi v njih razvijali dejavnosti v posebnih učilnicah, namenskih prostorih in dvorani, ki jih sedaj šoli nimata. b) Posledice poseganj v manjšinsko šolo bomo mogli dobro oceniti, Ce bomo vprašanje jezika obravnavali iz sociolingvistiCCnih in psiholing-visticnih vidikov. Posebno v mestnem okolju je šola eden od redkih krajev, v katerem dobi manjšinski jezik vlogo jezika skupnosti in javnosti, pisne in ustne rabe, ki govorcem omogoča, da se ga poslužujejo naravno in ustrezno tudi izven družine: kdor stopi v poslopje slovenske šole v Trstu, v Gorici ali v Spetru ve, da se lahko mirno izraža v slovenskem jeziku s hišnikom in slugi, v tajništvu, ravnateljstvu, na sestankih in v menzi, na prireditvah, praznovanjih, z obvestilom, lepakom, videom, knjigo ali časopisom, pismom ali telefonskim klicem. Tako rastejo jezikovne zmožnosti in sposobnosti sporazumevanja in se obenem krepita Čustvenost in identiteta. Zato moramo vrednotiti in Siriti vse priložnosti, ki iz jezika delajo tudi jezik okolja in inštitucij, in otrokom omogočati izkušnjo, ki je bistvena za njihovo kulturno in duševno rast. Izogniti pa se moramo vsem posegom, ki bi dejansko ožili rabo manjšinskega jezika, ki je večkrat še namerno ovirana. Gre tudi za to, Čemur pravimo vidljivost (na kar nas opozarja Pavel Stranj, La comunita sommersa, Trst, 1993). (*) Povrnimo se k specifičnemu primeru. Medtem ko se v Lonjerju še široko govori slovensko - tudi na cesti, v gostilni, pri avtobusni postaji, pa se je na bližnji Katinari po masivnih urbanističnih posegih zadnjih let in odprtju bolnice že uveljavila družbena navada, da se slovensko obračamo le do oseb, za katere vemo, da govorijo slovensko. Tako se raba jezika oži tudi preko potencialnih priložnosti, saj spregovorijo med sabo italijansko tudi osebe, ki vsaka zase rade govorijo slovensko, a druga za drugo ne vedo. Ko pa stopimo v Solo Sv. Cirila in Metoda ali Frana Milčinskega od pozdrava naprej vemo, da se lahko poslužujemo tako enega kot drugega jezika, ko stopimo v pekarno, trafiko ali k okencem bolnice, pa se odločijo za slovenščino le tisti, ki prodajalca ali uradnika poznajo, in potem nekateri na koncu tega tudi več ne storijo ... (*) Nameravana selitev šol na Mela-ro bi privedla tudi do zoženja rabe slovenskega jezika, kot se je to že zgodilo v lonjerskem vrtcu, ko se je pred kakimi dvajsetimi leti tja priselila sekcija italijanskega vrtca od Sv. Ivana. Na primer že v veži, in pri pisnih obvestilih ali preprosto pri pozdravu, pri telefonskem klicu, a tudi pri pogovarjanju in pri nevodenih igrah - saj je tako, da se ob srečanjih, ki so po drugi plati gotovo pozitivna, vselej slovenski otroci prilagajajo drugim. Srečanja, izmenjave, sožitje moramo, tako menimo, graditi torej po drugih poteh in na drugačnih osnovah. c) Predlogi za racionalizacijo predvidevajo pogosto prav selitev slovenske šole v zgradbo italijanske. To zadeva tudi obe katinarski šoli. Gre za zelo težko zadevo. V naši stvarnosti se slovenske šole, ki so nameščene v stavbah italijanskih Sol, to stalno okusimo, znajdejo v podrejenem položaju, v vlogi stalnega gosta, kot obrobni razdelek ustanove. Ta položaj (v tehničnem jezihu se za rabo poslopij uporabljajo prav izrazi »pertinente« in »posizione servente«) seveda onemogoča polni razmah zmožnosti manjšinske Sole. Prinaša pa tudi vrsto težav v vsakdanjem življenju in ovira prav odnose sodelovanja in dobrega sosedstva, ki bi jih sicer mogli pričakovati od sobivanja v isti stavbi. (*) Zaradi prostorske stiske, ko so bile slovenske in italijanske Sole nameščene v istih stavbah, je prišlo pred kakimi dvajsetimi leti na Katinari do zelo težkih trenutkov. To je po drugi strani tudi razumljivo: dobro sožitje in plodni odnosi lahko nastajajo le iz srečanj v dovolj enakopravnem položaju, v katerega vsak stopa kot samostojen subjekt. Izogniti se hočemo temu, da bi učenci že od malega izkusili tisto škodljivo nelagodje, ki nastane, ko se Cutis stalno razvrednoten ali prezrt in kot da ne bi bil res doma, poleg tega, da te, neredko, kdo opsuje. ((*) Kaj naj o tem rečemo učencem katinarske nižje, srednje sole, ki to marsikdaj izkusijo, ko gredo v telovadnico na Melaro? Naj se delajo, kot da nič ni...) C) V nekaterih primerih, tako tudi za Katinaro, naCrti predvidevajo selitev iz zgodovinskega sedeža in lastnega kraja v italijansko šolo zunaj kraja, pa čeprav blizu njega. Tako se šola vzame svojemu družbenemu in kulturnemu okolju in obubožan je prav tisti stik med Solo in okoljem, za katerega v teoriji veliko slišimo, da je tako pomemben za otroke v letih zgodnje socializacije, za kakovost šolskih storitev in za življenje krajevnih skupnosti. Dejavnosti manjšinskih društev in ustanov, pri katerih pogosto sodelujejo otroci in mladi, in sodelovanje s šolo so ena od zgodovinskih značilnosti življenja Slovencev vse od dobe preporoda. (*) Tako v Lonjerju Kulturno društvo Lonjer-Katinara posveča otrokom nekatere dejavnosti, ki so se že vkoreninile: otroški likovni ex-tempore, dan otroškega direndaja, ko otroci poslušajo tudi pripovedi starejših in obiskujejo kraj, poletni center, koledovanje ipd. Solo društva vabijo k sodelovanju na kulturnih prireditvah in proslavah, sama pa priskočijo po potrebi šoli na pomoč. Proslave ob dvestoletnici šole so bile pomembne tudi s tega vidika, ko so se okrog Sole zbrale družine, različna društva, cerkev, podružnica Glasbene Matice. Drug droben a pomenljiv primer: Kulturno društvo Rovte Kolonkovec je v preteklem šolskem letu priredilo srečanje med učenci šol "Gregorič ", "Rodari" in "Milčinski". d) NaCrti za selitve in združitve Sol zadevajo tudi kraje, ki so jih v zadnjih letih, tako tudi Katinaro, moCno prizadeli urbanistični posegi in jih je že zajel pojav opuščanja slovenskega jezika in kulture. Ta pojav je v preteklosti že preplavil druga področja, predvsem tista s hitro in močno urbanizacijo novih predmestij in nekaterih vasi, kjer se je postopno tudi trgala vez družbenega tkiva slovenske prisotnosti. V. MANJŠINE SO BOGASTVO IN VIR DOBRIN To pa ni le lepa fraza V slovenskih šolah se rojevajo številne izkušnje, spoznanja in vrednote, ki bi mogle biti zanimive, prav zaradi svoje svojevrstnosti, tudi za druge. V to sicer pogosto tudi osebe slovenskega jezika ne verjamejo, nasprotno, tudi in prav v šoli se pogosto daje vrednost samo temu, kar prihaja od višjih šolskih oblasti in iz ‘italijanske šolske in pedagoške stvarnosti. a) Mnogi otroci, ki obiskujejo slovenske šole, se uCijo glasbe (in pogosto so se je učili že njihovi starši in dedje) - po novejših podatkih se glasbe uci preko polovica učencev drugega ciklusa slovenskih osnovnih šol v Italiji. (Navesti moramo najprej zgodovinsko ustanovo Glasbene Matice, ki se danes spopada z velikimi finančnimi težavami.) Ti otroci običajno sodelujejo z glasbenimi nastopi tudi pri šolskih prireditvah in podružnice glasbene šole včasih delujejo prav v šolskih poslopjih - v sozvočju z najnovejšimi navodili, ki šole spodbujajo, naj ponujajo svoje prostore tudi drugim. Za Slovence je velikega pomena tudi petje: to je trenutek družbenega povezovanja in del kulturne rasti. Do nedavnega so v vseh slovenskih šolah redno gojili petje, narodno in umetno, v zadnjih letih so to nekatere Sole opustile, tako kot je sla se bolj v pozabo dolga in pomenljiva tradicija ročnega dela, ki jo obvladajo še skoraj le starejše učiteljice. (*) Pevski zbor šole Frana Milčinskega vsako leto sodeluje tudi na nekaterih zunanjih prireditvah: v preteklem šolskem letu so sodelovali pri Pesmi mladih v tržaškem Kulturnem domu, pri odkritju spomenika Srečku Kosovelu v tržaškem ljudskem vrtu in pri zaključni prireditvi italijanske Sole "P.P. Vergerio" v Kopru. Prav tako pripada dolgi tradiciji zavzetost Stalnega slovenskega gledališča, ki vsako leto postavi tudi mladinsko gledališko igro. b) Druge šolske in izobraževalne dejavnosti so se oblikovale v stikih in vezeh s Slovenijo: za dijake višjih srednjih Sol so npr. poletni raziskovalni tabori (jezikovnega-geografskega-zgodovinskega-nara-voslovnega raziskovanja) ali pa pobude poletne delovne prakse v dogovoru med podjetji in posameznimi šolami. Kljub mnogim težavam in oviram institucionalnega in organizacijskega značaja skušajo slovenske šole in šolniki gojiti stike s kulturnim in šolskim življenjem Republike Slovenije (preko te se tam srečujejo tudi z mednarodnimi izkušnjami, ki so včasih različne od tistih, ki k nam prihajajo preko italijanske stvarnosti). Zanimiv primer tega so se npr. programi in didaktična gradiva Male šole, ki so se uveljavili v naših vrtcih, nekatere pobude pobratenja med šolami in med kraji, in tudi sodelovanje Solnikov pri izobraževalnih pobudah v Republiki Sloveniji, ki jih učitelji obiskujejo, a jim niso priznane. (*) (Na Katinari še vsako leto v pomladi na praznični dan podamo na celodnevni kulturni izlet v Slovenijo, otroci, učitelji, starši, sorodniki, prijatelji, vsakič preko sto oseb z dvema avtobusoma.) c) MoCne vezi krajevnih skupnosti, v katerih je šola pomemben .kraj srečevanja in center ne le za tiste, ki imajo v njej svoje otroke in vnuke, se ne kaže le v sodelovanju občanov pri velikih šolskih prireditvah in v prav tako ustaljeni navadi, da se šole udeležujejo velikih kulturnih, športnih in civilnih prireditev. Te vezi se kažejo tudi v prostovoljnem delu, v darovanju knjig, opreme in naprav in v zavzetosti za šolo, ki jo izkazujejo kulturne, športne in gospodarske organizacije ter posamezniki, ki s šolami sodelujejo tudi z lastnim strokovnim znanjem in življenjskimi izkušnjami. Pogosto tako v šolah tudi krijejo pomanjkljivosti inštitucij in to kljub formalnim in organizacijskim oviram, ki te vezi rahljajo predvsem v okoljih in pri družinah, ki so družbeno bolj, izpostavljene ali prikrajšane. (*) Združenje staršev na Katinari vsako leto podpre Šolsko delo tudi z nakupi knjig v slovenskem in italijanskem jeziku, z nabavo naprav (pred nedavnim smo nabavili gramofonski stolp in mikroskop), pred leti pa so učilnice oskrbeli s policami in p d. Znatno nadpovprečna je vsako leto na slovenskih šolah tudi udeležba staršev in šolnikov na volitvah zbornih organov, pa Čeprav tudi tu stalno pada. C) Slovenske šole poznajo v svoji specifičnosti težave, ki jih prinaša srečanje tradicije z novim, stalno iskanje žitja in sožitja slovenske kulture in italijanske, skrb za utrditev lastne identitete in za odpiranje drugim. Poznajo napor za rast osebne identitete in zmožnosti dobrega sožitja med mnogimi otroki, katerih starši so slovenskega rodu, in mnogimi, ki jim je eden od staršev Slovenec in drugi Italijan (včasih je ta iz drugih italijanskih dežel), medtem ko so drugi starši in otroci hrvaškega, srbskega, bosanskega izvora in drugi prihajajo iz bolj oddaljenih dežel. ((*) Ob vsakdanjem šolskem delu je bila drobna a pomembna in vesela pred tremi leti izkušnja na katinarski soli, ko so otroci predstavili s petjem, pesmijo, izStevankami, plesom vse jezike in vsa nareča svojih družin.) d) Sožitje vec kultur, zgodnje učenje vec jezikov postavljajo otrokom, staršem in učiteljem veliko spodbudnih a nelahkih nalog. In Ce se včasih zdi, da si vsak pomaga, kot sam more (ko otrok zna malo slovensko in malo italijansko, ko se srečujejo vsaj po dva jezika in dve narečji, ko kdo od staršev zaradi jezika ne more sam brati otrokovih šolskih knjig in zvezkov), je bogastvo izkušenj gotovo veliko. VI. DA SE IZTRGAMO IZ ZAČARANEGA KROGA DRUGI PREDLOG a) To so bili nekateri primeri tiste tako pogosto navajane potencialnosti manjšin, ki bi jo mogli v njeni vrednosti in bogastvu zaznati in ovrednotiti v dobrobit vsem. Predlogi kot je ta o »racionalizaciji« pa potiskajo manjšino v obrambni položaj, silijo jo, da trosi Cas, sposobnosti in energije v obrambo temeljev svojega obstoja in v krčevito naslanjanje na obstoječe iz strahu, da bo izgubila tudi to, kar je že dosegla. Taki predlogi tudi prizadenejo Čustva in Čutenje oseb in sku- pnosti, ki so predmet zunanjih posegov, nasilnih, ko v istem Času sprašujejo, da bi imeli dejanske možnosti samostojnega odločanja -ki naj ne bo le enostavno pristajanje na obvezne odločitve v bojazni pred še hujšimi posegi. b) Gre za to, da položaj obrnemo in stopimo iz slepe ulice, v kateri smo večkrat tako manjšina kot večina: za mnoge predstavnike večine imajo Slovenci, manjšinci že preveč in kar zadeva prav šole je treba zanje potrositi preveč (za stavbe, za osebje) ob majhnem številu učenčev - prisotnost, zahteve in ravnanje manjšine zaznavajo tako kot zapreko, breme, nerazumljivo zahtevanje. Po drugi strani pa se Slovenci čutijo nepriznane, ogrožene in pogosto napadene in se, prestrašeni in užaljeni,, odzovejo s togostjo čakanja in obrambe. c) Solarn s slovenskim učnim jezikom je treba v prvi vrsti tudi s formalnega vidika priznati, da tvorijo šolsko mrežo, ki je vzporedna mreži šol z italijanskim učnim jezikom. Tako bo mogla manjšina izraziti svoje zmožnosti in mogli se bomo izogniti mnogim oviram in neprikladnostim formalnega-uprav-nega značaja, ki nas pri reševanju vsakega vprašanja izčrpavajo in rojevajo pogosto nesporazume, napetosti in neprikladne rešitve. C) Slovenske šole bi mogle postati tudi za javne uprave in za manjšino opazovalnica in delavnica, ki sprejme tudi institucionalno in ne le po dobri volji posameznikov številne izzive in preizkušnje našega časa. Tak izziv so vprašanja razmerja med kulturnim izročilom in spodbujanjem novosti, med koreninami in znanstveno-tehnološkimi spremembami, med krajevno identiteto, nacionalno in večkulturnostjo, med integracijo in individualnostjo. (*) Prav okrožje katinarske šole utegne biti primerno opazovalisče. Njegova kompleksnost, mnogi problemi, s katerimi se sooča, njegova vitalnost, ki se kaže v moči tradicije in v iskanju novih stvaritev, nudijo mnogo priložnosti. Sprejeti moramo torej soočanje in spopad z izzivi te vrste, ki se odpirajo prihodnosti, raje kot da zapravljamo moči v neskončnem medsebojnem spopadu, ki nas s svojimi stalnimi majhnimi in velikimi napetostmi, nerazumevanji, nadvladami in prizadetostmi pušča v brezizhodnem, začaranem krogu. V naših deželah in v našem mestu so sposobnosti, ki nam omogočajo, da izberemo to pot. Pripravilo Združenje staršev o.š. Frana Milčinskega na Katinari. Besedilo je sestavila Marta Ivašič. Prvi zapis je nastal v maju-juniju 1996, poleti smo ga v Združenju staršev obdelali, končni zapis je nastal v novembru 1996. Medtem so se zgodile mnoge reči, že prej finančna kriza slovenskih kulturnih ustanov, nato je eksplodiral primer TKB, vse to je potisnilo v ozadje vprašanja, ki jih tu obravnavamo. A v istih tednih med oktobrom in novembrom 1996 so starši obeh kati-narskih šol sprožili v sodelovanju s krajevnimi društvi in ustanovami ljudsko peticijo, pod katero so v obrambo šol zbrali 2.044 podpisov. (To poročilo smo izročili upraviteljem Občine Trst ter drugim predstavnikom in ustanovam.) GORIŠKI GRAD / VELIKI GRAFIK JIRI ANDERLE Na goriskem gradu bo samo še danes in jutri na ogled pregledna razstava grafik enega najvecjih grafikov našega časa, češkega umetnika Jirija Anderleta. Razstava, ki nosi naslov Metamorfoza, je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9.30 do 13. ure in od 15. ure do 19.30. Cena vstopnice za ogled goriškega gradu in razstave Jirija Anderleta je šest tisoč lir, 15.000 lir pa stane tudi lep katalog razstave, katerega je uredila Simeona Hoškova. Razstavo Jirija Anderleta je omogočilo prevozno podjetje Gianesini iz Gorice. To je po lanskoletni razstavi romunskih ikon že druga večja razstava v Gorici, ki jo omogoča to podjetje in je lep primer kulturnega sponzorstva, kaže pa tudi na dejstvo, da bi lahko storila močnejša podjetja za razvoj umetnosti v naši deželi zelo veliko. Gre gotovo za eno največjih in najbolj kakovostnih likovnih razstav na Goriškem v zadnjih letih, saj nam predstavlja Anderletovo grafično delo od samih začetkov do danes. Jiri Anderle se je rodil 14. septembra 1936 blizu Rakovnika na Češkem. Pri šestih letih mu umre oče, mati se znova poroči in njegov očim kmalu opazi, da je mali Jiri izredno nadarjen v risanju, zato ga pošljejo na umetniški licej v Prago, kjer kasneje tudi konča Akademijo za likovno umetnost in se zaposli pri praškem gledališču Čeme’ divadlo, s katerim potuje tudi v tujino in prav v tujini spozna sodobne umetnike, zelo pa se naveže tudi na stare mojstre slikanja, ki jih doma ni mogel spoznati. Pri gledališču dela osem let, dovolj, da ob delu v gledališču neprestano riše in se ubada predvsem z grafiko. Nanj postanejo pozorni češki likovni kritiki, pravo odkritje pa Jiri Anderle doživi šele na Grafičnem bienalu v Ljubljani, kjer razstavlja prvič leta 1967, naslednje leto pa prejme že prvo nagrado. Ljubljanski Grafični bienale Anderleta odkrije in ga tudi predstavi svetu, spoznajo ga vsi, ki se zanimajo za grafiko in od takrat je Anderletu odprta pot v vse važnejše galerije in zbirke po svetu. Na Slovenijo je Anderle zelo navezan in prav Mladinska knjiga izda leta 1983 veliko in zelo bogato monografijo o tem izjemnem umetniku v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Kot drobno notico naj navedem za kroniko še dejstvo, da je takrat večjo razstavo Anderletovih grafik pripravila nikoli dovolj objokovana Galerija TK - Tržaška knjigama v Trstu, ki jo je vodil Franko Vecchiet Spominjam se, da je takrat razstava doživela v zamejstvu in tudi v naši deželi izjemen uspeh, že na sami otvoritvi se nas je kar trlo, češkega umetnika pa je predstavila tudi italijanskemu občinstvu in seveda nam, Slovencem v Italiji, ki smo takrat lahko za zelo zmerne cene kupih tudi njegova dela. Ko govorim o pomembni galeriji, mislim zelo resno, saj je bila Galerija TK, gotovo daleč najboljša likovna galerija pri nas v vsej povojni zgodovini in danes na žalost nima vrednega posnemovalca in ne naslednika. Zato trdim, da bi naše organizacije morale poskrbeti, da bi se njeno, ali pa vsaj podobno, galerijsko delovanje čimprej obnovilo. Galerija TK je odigrala pomembno vlogo tudi za nas, takrat zelo mlade ljudi, ki smo se šele približevali likovni umetnosti; z veseljem tudi jaz priznam, da sem prav v tej galeriji navezal prve stike z umetniki, začel prvič prevajah kritične tekste, prvič začel pisati o likovnih razstavah in nisem bil sam, Galerija TK je torej bila tudi mala formacijska šola bodočih zamejskih slikarjev in likovnih kritikov. Danes česa podobnega na žalost v Trstu in vsem zamejstvu nimamo več in to je velika škoda predvsem za mlade rodove, nepre-cenjljiva škoda pa tudi za naše likovnike, ki nimajo možnosti soočanja in spoznavanja velikih umetnikov doma. Kasneje smo Anderletove grafike lahko občudovali še v Čedadu na enem prvih Mittelfestov. Na Anderleta me torej vežejo lepi spomini. Spominjam se, kako sva z Jasno Merku na otvoritvi razstave v Trstu ugotavljala, kako je ta češki umetnik zapisan eksistencializmu in slikanju poslednih odgovorov. Mene je takrat pretresel njegov svet, njegovi goli ljudje, mrtvi vojaki in to sem Jasni omenil. Pogledala me je in rekla: »Saj je prav tako, prav je, da tako riše in slika!« Tega sem se spomnil sobotnega popoldneva, ko me je na goriškem gradu Anderle spet prevzel z vso svojo grozo in vsem svojim iskanjem zadnjih odgovorov, ki jih ne umetnik in ne mi na žalost v življenju z gotovostjo ne bomo nikdar našli. Takrat Jasninega odgovora nisem razumel, morda sem še verjel v nek idealen svet, ki ga -Anderletove grafike dobesedno izničujejo s strašnostjo sedanjosti in popolne grafične dovršenosti. Ge ga danes lahko imenujemo Diirer našega časa, ker bi mu težko našli enakega na vsem širnem svetu, potem dodajmo še, da je Jiri Anderle ustvaril svoj svet iskanja notrarijosti človeka, ko jo človek odraža preko svojega obraza. Prav obrazi so tisti, ki so Anderletovo najboljše spričevalo, da gre za umetnika, katerega dnevno branje sta Kafka in Dostojevski, kar tudi sam priznava. Po Kafldnem delu metamorfoza so tudi poimenovali goriško razstavo, ki je izjemna, saj nam predstavi delo češkega umetnika v 107 grafičnih listih. Da pa ne bo kdo mislil, da gre za male grafike, naj povem, da so vse večjega formata, razdeljene pa so v osemnajst sklopov-ciklusov, katerim je Anderle dal tudi imena in so vsi značilni za Anderletovo umetniško pot. Kako dolgo pot je prehodil Anderle v grafiki, vidimo predvsem takrat, ko pogledamo njegova prva razstavljena dela na goriškem gradu in jih primerjano z zadnjimi. Ce je bil Anderle v začetku še navezan na novi ekspresionizem in se je tudi spogledoval z abstraktno umetnostjo, je vse to tekom let izgubil, ohranil pa je naravnost maniakalno iskanje in upodabljanje notranjosti človeka. Njegovi grafični listi so prava akademija grafike, te likovne zvrsti, ki mi je najbližja, saj je podobna poeziji, krhka je in veliko dela zahteva od umetnika, vsaka, še tako majhna napaka pa je takoj gledalcu pred očmi. Odličnost Andeletovih grafik v tehnikah: suha igla, risba s svinčnikom, tuš, pastel, barvice, jedkanica, »vernis mou« je v tem, da je gledalec očaran nad izjemno brezhibnostjo slikarjeve roke in izjemno risarsko sposobnostjo češkega umetnika. Ce bi ga lahko s kom primerjali, moramo na dan potegniti velike mojstre, tiste mojstre, katerim se je Anderle tekom let vedno znova poklonil z izjemnimi študijami in grafičnimi nadgraditvami njihovih del. Tako se lahko zamaknemo v Anderletovo predelavo Diirerjevega motiva svetega Hieronima, v Rubensovo Damo v krznem, ki z Anderletovo roko dobi popolnoma novo in globlje življenje. Tako imamo na goriški razstavi še predelavo-nagraditev Baldovinettije-ve Dame v rumenem, Caravaggiove-ga Bachusa, Fanta s košarico sadja, Igralca na godalo, variacije na Zadnjo večerjo velikega Leonarda in motive Vermeerja in še bi lahko naštevali. V teh koreninah in pri teh mojstrih se je Anderle napil ljubezni do človeka, sicer ne bi zmogel ustvariti strašnih grafik, ki obsojajo vojno in naš nečloveški svet, v katerem za dušo ni prostora. Anderle ustvarja podobe mrtvih, golih vojakov, ki nemo strmijo s platen vate, zraven dodaja majhno fotografijo istega človeka v isti pozi, le ti pa se zavedaš, da je že mrtev. To ni posmeh življenju, to je iskanje odgovorov, zakaj naše življenje. Ko se na goriškem gradu ustaviš pred njegovo grafiko z naslovom Zadnja pomlad moje stare mame, se zaveš, da te stare mame, ki te gleda z grafičnega lista, ni več, a obenem ti ta starka govori s svojimi gubami starosti, da je živela polno in človeka vredno življenje. Na razstavi je čudovit in rahločuten por-tret umetnikove žene, kakršnega bi si vsakdo želel imeti, spominja na velike portrete, ki so zaznamovali čas in po katerih danes določamo neka obdobja umetnosti. Na gradu je v Gorici Anderle razstavil 18 sklopov svojih grafik. Ciklusi gredo od let šestdeset pa vse do današnjih dni, izjemni so vsi in vsi govorijo le in samo o človeku. Človek je osrednja tema Anderletovegta umetniškega ustvarjanja, njegova ujetost v čas in prostor, njegovo neprestano nehavanje in njegova minljivost, začasnost, le oči vseh portretiranih, še najbolj otrok - skorajda fetusov - govorijo o življenju in vsakdanjem človeškem hlepenju po njem, po neumirljivosti. V ciklu Vaški prazniki umetnik začenja svojo odisejo med ljudmi, v ciklu Glave že napove, da se je rodil velik umetnik. Glave ne riše tako, da je lepa na pogled, včasih jo razbije, nadgradi, išče in skuša pokazati, kaj je ta glava mislila, kaj je hotela, zakaj je tako strašno ujeta v minljivost trenutka življenja. Morda je najbolj znan ciklus Anderletovih grafik sklop grafičnih listov z naslovom Brez kože, ko nam umetnik človeka razgalja in s tem razgalja in prodira v njegovo dušo. Komedije, Perspektive, Igre, Medosebni odnosi, Portret v času, Fragmenti, Iluzija in stvarnost, Dialogi in mojstri preteklosti, Vanitas, Ho- ratius: Quid si futurum cras, fuge quaerere!, Ilustracije za Dantejevo Božansko komedijo, Komedija umetnosti, Appasionata humana, Variacije na Leonardovo Zadnjo večerjo, Gene-tica apocalyptica so naslovi posameznih naravnost monumentalnih sklopov grafičnih listov, iz katerih je na gradu predstavljenih čez sto grafik. Predolgo bi bilo naštevanje vseh imenitnih grafik, s katerimi nam Anderle govori, da je naše življenje sicer strašno, a vredno življenja. Ce boste v upodobitvi Kafke in njegove Metamorfoze pobliže spoznali Kafkov svet, če boste ob ilustracijah Dantejeve Božanske komedije spoznali takega Danteja, kot ga niste še, se boste pred grafičnima poklonoma režiserjema Felliniju in Formanu zavedli, da je Anderle hote navezan na strogo risbo, s katero mu uspe sodobno govoriti modernemu človeku. Zavedli se boste, da je Anderletova odločitev za formo, za človeški obraz, za človeško telo, za človeka torej!, zavestna in od samega začetka pogojena z njegovim globokim doživljanjem sveta. Tu ni prostora za prazno čvekanje in pozerstvo, Anderle ti vrže v obraz življenje, pred njegovimi deli ne moreš ostati ravnodušen. Nobene cenjene čustvenosti ni v Anderletovih delih, le globina človekovega iskanja smisla tega našega majhnega, a obenem tako velikega daru, ki nam je dan: življenja. Razstava Anderletovih grafik bo vsakemu obiskovalcu pomenila samosvoje doživetje, nobenega ne bo pustila hladnega. Vsakomur pa bo na razstavi jasno, da ima pred seboj dela enega največjih sodobnih grafikov na svetu, človeka, ki se je zapisal razglabljanju o smislu življenja in velikega umetnika, ki je strašanski garač. To bo vsakomur jasno pred dvema grafikama, ki jih sestavlja šestdeset majhnih grafik formata A4 in na vsakem majhnem grafičnem listu je imenitno narisana glava vedno novih ljudi. Jurij Paljk SVET Sobota, 15. februarja 1997 BIH / (NE) SKLEP MEDNARODNE ARBITRAŽNE KOMISIJE Brčko bodo še eno leto nadzorovali bosanski Srbi Po vzoru Mostarja..., naj bi beguncem omogočili vrnitev v Brčko RIM, SARAJEVO - Robert Ovven, vodja mednarodne arbitražne komisije za odločitev o statusu Brčkega, je včeraj v Rimu sporočil, da bo mesto Se eno leto ostalo v rokah bosanskih Srbov, nato pa bo nova arbitraža odločila o dokončnem statusu. Ovven je Se povedal, da bo Breko v tem Času dobilo mednarodnega nadzornika s policijskimi pooblastili, verjetno Američana, ki bo nadzoroval uresničevanje day-tonskega sporazuma in Cez leto dni ocenil položaj na terenu. Ovvens je Se pojasnil, da je arbitražno so-diSCe razpravljalo o treh kandidatih za nadzor nad Brckim - bosanskih Srbih, Federaciji BiH in skupni bosansko-hercegovski vladi, vendar je ocenilo, da nobena od teh entitet ni dovolj stabilna. Sklepnega dokumenta arbitražnega sodiSCa nista podpisala sodnika SadikoviC (Federacija BiH) in Popovič (Republika Srbska). Včerajšnja (ne) odločitev v bistvu pomeni ohranitev »statusa quo«, kljub Ovmovim trditvam, da ni tako in da bo včerajšnji sklep »omilil napetost na tem območju« in »postavil temelje vecetnicne družbe«. Nekaj podobnega je mednarodna skupnost storila z Mostarjem, njen naCrt pa je do sedaj klavrno propadel in to ne samo, ker so Hrvati muslimanskim beguncem onemo-gocili vrnitev na svoje domove, temveč ker jih Se vedno izganjajo iz svojega hrvaškega dela Mostarja. Se težje bo v Brčkem, ker med drugim sklep arbitražne komisije predvideva, da bo vračanje beguncev potekalo na »primeren in umirjen način«, tako da bo moral mednarodni nadzornik predstaviti podroben načrt postopnega vračanja beguncev. Nesklep o Brčkem je razburil tako Muslimane kot Hrvate, nezadvoljni pa so tudi Srbi, ki so jim Francozi baje obljubljali, da bo Breko njihovo. Prav zato so elani kontaktne skupine (ZDA, Rusija, Francija, Nemčija, Velika Britanija in Italija) že odpotovali v Bosno mirit duhove. Pri Brčkem je položaj namreč skrajno napet. Včeraj sta bila v bombnem atentatu na restavracijo OK Corral na nikogaršnjem ozemlju pri Brčkem ranjena dva Srba. Muslimanski begunci pa se pripravljajo na vselitev v svoje domove, iz katerih so jih Srbi izgnah leta 1992. ALBANIJA / PAT POZICIJA Pod udarom varčevalcev sedaj vse politične sile TIRANA - Medtem ko je včerajšnji protest v Vlori zaradi odsotnosti policije potekal brez incidentov, pa so ti izbruhnili v bližnjem Fieru. Po vesteh, ki prihajajo iz raznih krajev, je jasno, da odsotnost policije preusmerja srd opeharjenih varčevalcev proti drugim ciljem. Opoziciji ni uspelo prevzeti nadzorstva nad protestom, še veC, za razjarjeno množico so vsi politiki od desnice do levice le preoblečeni komunisti, ki mislijo le na lastne interese. Ljudje zahtevajo sedaj le povračilo izgubljenih zneskov, drugo jih ne zanima. V takem položaju je izhod iz krize skoraj nemogoč, tako da se opozicija včeraj ni udeležila okrogle mize, ki jo je vlada organizirala v Tirani. Medtem postaja vedno bolj jasno, da ima oblast predsednika Berishe ogromno masla na glavi. Britanski Indipendent je včeraj sklicujoč se na podatke zahodnih tajnih služb navedel, da je albanski režim vpleten v nedovoljene posle, v pranje umazanega denarja in da posluje z italijansko mafijo. ČEŠKA PO ŠTIRIH DNI II Paitament končno potrdil izjavo o češkonemški spravi PRAGA - Češki parlament je včeraj z 131 glasovi »za« in 59 glasovi »proti« po Štiridnevni razpravi končno potrdil izjavo o Cesko-nemski spravi. Nekaj minut pred glasovanjem je ministrski predsednik Vaclav Klaus v imenu Demokratične meščanske stranke umaknil dva predloga k izjavi, tako da je na dnevnem redu ostal le Se predlog opozicijske Socialdemokratske stranke. Včerajšnji pozitivni razplet je omogočil sklep predsedstva poslanske zbornice in vlade, ki je onemogočil taktiko zavlačevanja skrajno desnih republikancev (SPR-RSC), ki so prav tako kot komunisti nasprotovali, saj so republikancem onemogočili nove nastope. Vsak poslanec, ki je že govoril dvakrat po deset minut, ni imel veC pravice nastopiti, izjema so bili le vodje poslanskih skupin. To je omogočilo izglasovanje Ceško-nemške spravne izjeve, ki sta jo že podpisala nemški kancler Kohl in predsednik CeSke vlade Klaus 21. januarja. (STA/dpa) RUSIJA / POBUDA NACIONALNO-KUMUNISTICNEGA BLOKA DOŽIVELA PORAZ Predsednika Jelcina niso razrešili Slika, ki je obšla ves svei DEN HAAG - Na mednarodnem fotografskem natečaju VVorld Press Photo 1996 so kot že nekaj let zmagale slike o vojnih grozotah in naravnih nesrečah. Izjema je bila slika Aleksandra Zemljaničenka, ki je v Rostovu posnel ruskega predsednika Jelcina, kako med volilno kampanjo pleše na rock-koncertu. (AP) MOSKVA - Ruski parlament je včeraj zavrnil pobudo komunistov o razrešitvi ruskega predsednika Borisa Jelcina zaradi zdravstvenih težav. Za pobudo komunistov, ki so svoj predlog tokrat omilili tako, da so 66-let-nemu Jelcinu samo predlagali odstop, je glasovalo 208 poslancev, 83 jih je bilo proti, pet poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Potrebna večina glasov, da bi bil predlog sprejet, je bila-226 glasov. Parlament pa je sprejel pobudo poslanca Olega Morozova (ruske regije), v katerem je v ospredju za-. skrbijenost zaradi Jelcinovega zdravstvenega stanja, ter poziv ministrstvu za zdravstvo o ustanovitvi strokovne skupine, ki naj bi dumo pisno obveščala o zdravstvenem stanju predsednika. Za to pobudo je glasovalo 271 poslancev, 32 jih je bilo proti, 14 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Kljub porazu v dumi pa nacionalistično-komu-nisticni blok z Genadijem Zjuganovom na Čelu vztraja pri zahtevi po ustavnih spremembah, ki naj Rusijo popelje iz sedanje krize. Poleg Jelcinovega odstopa, ki pa mu bi zagotovili imuniteto in dostojno upokojetev, Ljudska in patriotska zveza predlaga, da bi okrnili pristojnosti predsednika republike in jih porazdelili med vlado in parlamentom ter spremenili republiške zakonodaje, tako »da ne bi ogrožale suverenost, ozemeljsko celovitost in varnost Ruske federacije«. NacionalistiCno-komuni-sticni blok si hoče s temi spremembami bržkone obvarovati hrbet pred morebitno kandidaturo generala Aleksandra Lebeda. Seveda Jelcin in njegovi pristaSi ne pristajajo na spremembo predsedniške republike in torej ne bodo dopustili nobene ustavne spremembe.(STA) NOVICE V Srbiji še vedno protesti BEOGRAD - Po Beogradu je tudi Nis, drugo naj-veCje mesto v Srbiji, uradno v rokah opozicijske zveze Skupaj (ZS). Mestna volilna komisija v Nišu je na podlagi posebnega zakona, ki ga je sprejela srbska skupSCina, namreč potrdila prepričljivo zmago ZS v tem mestu na jugu Srbije. Radio Beograd pa je sporočil, da bo imel beograjski mestni svet, v katerem ima zdaj večino opozicija, svojo konstitutivno sejo 21. februarja. Pred beograjsko veterinarsko fakulteto pa je včeraj demonstriralo okoli 10.000 študentov, ki so tako protestirali proti stalnim vdorom policije v poslopje fakultete. Skupini študentov se je tudi posrečilo približati Tolstojevi ulici na Dedinju, kjer živi srbski predsednik Slobodan Miloševič. Pred poslopjem srbske vlade pa se že tretji dan nadaljuje protest učiteljev, ki zahtevajo izplačilo zaostalih plač in njihovo zvišanje v tem letu. Učitelji in profesorji osnovnih in srednjih šol stavkajo že tretji teden. Učitelji že nekaj dni protestirajo tudi v vseh drugih večjih srbskih mestih. Ob vstopanju v EU delitev vzhodnoevropskih držav? BRUSELJ - Na Evropski komisiji so odločno zanikali obstoj internega dokumenta, ki naj bi deset srednje- in vzhodnoevropskih držav kandidatk delil v tri skupine. Dokument naj bi govoril o tem, katere države bi se lahko Evropski uniji pridružile v prvem, drugem in tretjem krogu Širitve. V prvo skupino postavlja Cesko, Madžarsko, Slovenijo in Estonijo ter morda Slovaško, Ce bo ta rešila svoje notranjepolitične težave. V drugi skupini naj bi bile Poljska, Latvija in Litva, v tretji skupini pa Romunija in Bolgarija. Albrightova o širitvi Nata LONDON - Ameriška državna sekretarka Made-leine Albright se je v pogovoru za The Economist močno zavzela za Širitev zveze NATO brez zamude, saj »gre za oblikovanje enotne Evrope, ki vključuje, ne pa izključuje Rusijo«. Nova ameriška državna sekretarka je odločno zatrdila, da nima NATO prav nobenega načrta niti potrebe po nameščanju jedrskega orožja na ozemlju novih Članic. Na Dunaju srečanje o protipehotnih minah DUNAJ - Tridnevno srečanje mednarodnih strokovnjakov o protipehotnih minah na Dunaju se je končalo z velikim uspehom, so izjavili udeleženci srečanja. Nihče od predstavnikov iz 111 držav in štirih mednarodnih organizacij ni izrazil nasprotovanja konvenciji o prepovedi protipehotnih min. Naslednje srečanje strokovnjakov je predvideno za junij, potekalo pa bo v Bruslju. Turčija pritiska na Evropsko unijo BRUSELJ - Namestnik turške zunanje ministrice Onur Oymen je v pogovoru z evropskim komisarjem za zunanjo in varnostno politiko Hansom van den Broekom predlagal, naj Evropska komisija posodobi in aktualizira svoje mnenje o prošnji Turčije za polnopravno članstvo v Evropski uniji. Turčija je za članstvo v EU zaprosila leta 1987, komisija pa je mnenje o njeni pripravljenosti za vključitev v evropsko skupnost sprejela 1989. Telekomunikacije v slepi ulici ŽENEVA - Posvet o liberalizaciji telekomunikacijskega svetovnega tržiSCa je dan pred iztekom pogajalskega roka zašel v slepo ulico. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je za popoldan napovedano srečanje 61, na pogajanjih udeleženih držav, preložila na veCer. ZDA so potrdile, da se ne bodo umaknile iz pogovorov, vendar pa je treba rešiti Se nekaj odprtih vprašanj z Japonsko in Kanado. ZDA so se aprila lani umaknile iz pogovorov in izsilile enoletno podaljšanje roka za podpis sporazuma, zato se pogajalci bojijo, da bodo tako ravnale tudi tokrat. Prve ugotovitve preiskovalne komisije o helikptrski nesreči TEL AVTV - Komisija, ki preiskuje nesrečo dveh izraelskih vojaških helikopterjev, v kateri je pred dvema tednoma umrlo 73 vojakov, je sporočila, da sta pilota pred nesrečo dobila nasprotujoča si navodila. Preiskovalna komisija je v sporočilu poudarila, da vzrok nesreče Se ni znan, da pa do nje ni prišlo zaradi slabega vremena. Na Zahodu živimo dlje ŽENEVA - Medtem ko ljudje na Zahodu živijo dlje kot kdajkoli prej, pa povprečen Rus ne dočaka svojega 60. rojstnega dne, kažejo statistični podatki Svetovne zdravstvene organizacije OZN. Povprečna življenjska doba za moške v Grčiji, Švici, na Švedskem, v Iraelu, Avstraliji in na Japonskem je lani presegla 75 let, povprečna ženska v Avstraliji, Kanadi, Franciji, na Japonskem, v Španiji in Švici pa lahko upa, da bb dočakala 82. rojstni dan. OBČINSKI SVET / IZ VRST DESNE SREDINE Spodbudne besede o odnosih s Slovenci Presenetljivi znaki odpiranja v Fl in tudi NZ Komel in Špacapan: sedaj naj sledijo dejanja KOSOVO / JE MIRNA REŠITEV KONFLIKTA ŠE MOŽNA? V odpravljanje krize je treba investirati, vendar pravočasno Občinski svet v Gorici je sinoči nadaljeval z razpravo o proračunu. Ko poročamo, seja Se traja, predvidevajo pa, da bodo pro-raCun izglasovali najbrž v poznih noCnih urah. Proračunski razpravi je bila namenjena tudi predsi-noCnja seja občinskega sveta, na kateri se je v zaključnem delu razvila do neke mere presenetljiva a plodna debata o Slovencih in odnosih med večino in manjšino. Razpravo je sprožil slovenski občinski svetovalec pro-gresistiCne skupine Igor Komel, ki je v posegu o proračunu omenil slovensko stvarnost v Gorici, še posebej na kulturnem področju, ter se dotaknil tudi 60-letnice smrti Lojzeta Bratuža. Nato se je dobesedno razvila debata o “manjšini". Najprej je spregovoril načelnik skupine Forza Italia Sergio Fornazir in poudaril potrebo po novih odnosih s slovensko stvarnostjo (predhodno je o tem razpravljal tudi svetovalec CDU Zappala), oziroma potrebo, da se večina približa manjšini. Omenil je tudi pregrado jezika, ki je ovira za spoznavanje, zato se je zavzel, naj bi tudi v italijanskih šolah pričeli s poukom slovenskega jezika. Tudi odnose z Novo Gorico je potrebno dvigniti na višjo raven. Nato je spregovoril Baiocchi (NZ), ki je povzel Komelove misli o Lojzetu Bratužu in podprl zamisel, naj občina uradno pristopi k spominskim svečanostim (v kar je župan Valenti predhodno že privolil). O izboljšanju odnosov med večino in manjšino ter z Novo Gorico oziroma Slovenijo sta spregovorila tudi svetovalca opozicije Bruno Crocetti in Nicolo Fornasir, debato pa sta zaključila oba slovenska svetovalca. Najprej se je ponovno oglasil Komel, ki je pozitivno ocenil razplet debate in poudaril nujnost iskanja skupnih točk med raznimi sestavnimi deli mestne stvarnosti. To pomeni izbrati politiko združevanja sil, ne pa ločevanja. Bernard Špacapan (SSk) pa je omenil “določeno zmedo”, v kateri se lahko Človek znajde v tem občinskem svetu, kjer so doslej vedno prev- ladovale povsem drugačne izbire glede odnosov do Slovencev. Upati je, je poudaril, da odpira ta razprava pot novemu obdobju v odnosih med Italijani in Slovenci na Goriškem. Omeniti velja sicer, da se je marsikateri svetovalec desničarske koalicije znašel v določeni zadregi spričo izjav strankarskih kolegov, saj nihče ni pričakoval takih znakov odpiranja glede slovenske problematike. Želeti je, da bodo besede obrodile konkretna dejanja, saj bomo le po dejanjih lahko ocenili, koliko veljajo te napovedi dobre volje. Sedaj sta torej na vrsti župan Valenti in njegov odbor... Kosovo je preizkusni kamen za urejanje medeticnih odnosov ne samo za območje nekdanje Jugoslavije, ampak v SirSem proštom. Poskus se lahko posreči; druga možnost je izbruh nove vojne, novih konfliktov. Razplet dogodkov je v marsičem odvisen tudi od energije in sredstev, ki jih namenjamo v preprečevanje konfiktov in ki so, žal, neprimerno manjša od sredstev, ki se angažirajo za vojaške operacije. Kakšen bo torej razvoj dogodkov na Kosovu? Je miroljubna rešitev tlečega kon-fikta še možna? Na ta in draga vprašanja so na sinočnem srečanju v pokrajinski sejni dvorani skušali odgovoriti Don Ruggero Dipiazza, odgovorni za nadškofijsko Caritas, univerzitetni profesor Alberto 1’Abate in senator Darko Bratina. Medtem ko je Don Dipiazza sklicujoč se na neposredne izkušnje, predstavil trenutne razmere na Kosovu kot dramatične in možnosti ugodnega razpleta zelo nejasne, sta druga dva govorca vprašanje obravnavala dokaj poglobljeno in z različnih vidikov. Profesor 1’Abate je najprej pojasnil, zakaj je treba "investirati” v miroljubno rešitev krize na Kosovu, preden bo le ta izbruhnila na dan s tako silo, da je ne bo mogoče več obvladati. Večina Albancev s Kosova se je odločila za sožitje in prav tako velika večina jih v boju za uveljavljanje svojega jezika, kulture in avtonomije, vse to kar jim je v bistvu zagotavljala ustava iz leta 1974, sprejema načelo pasivnega (neoboroženega) odpora. Po mnenju profesorja 1’Abateja je edini način za zaustavitev poglabljanja krize, ponovna vzpostavitev dialoga, tako med Albanci in Srbi in državo, vrnitev Albancev v normalne okvire življenja (šole, delovna mesta itd) pa tudi poglobitev stikov z mednarodnimi usta- novami (primer sodelovanja Univerze iz Firenc in Univerze v Prištini). Poleg dialoga in priznanja dovršene avtonomije za območje, bi k pomiritvi nedvomno veliko pripomogla prisotnost civilnih opazovalcev, o čemer je pred kakšnim letom razmišljal tudi Alexanser Langer. Senator Bratina je na vprašanje, kako kosovsko krizo obravnava politika dejal, da je največ posluha doslej dokazal Svet Evrope, medtem ko posamezne države na spremembe, izzive in krizne situacije reagirajo po zastarelih miselnih konceptih. Posege je usklajeval Antonio For-tunato, predstavnik študentskega gibanja na Goriški univerzi, ki je bilo organizator srečanja, pozdrav Zelenih pa je uvodoma prinesel Renato Fiorelli. Na sliki: razpravljal-ci na včerajšnjem javnem srečanju o miroljubnem razreševanju krize na Kosovu. Foto Bumbaca. GORICA / ZA MLADE Projekt Ptolemej Program so predstavili včeraj na občini Na goriskem županstvu so včeraj predstavili Projekt Ptolemej (Progetto Tolomeo) za mlade. Predstavitve se je ob odbornici za vzgojne dejavnosti Ma-rileni Francioso, županu Valentiju in predstavnikih Sol ter številnih kulturnih ustanov udeležil tudi deželni branilec pravic mladoletnih Francesco Mila-nese. Namen načrta je»postaviti mlade v središče pozornosti mesta, tako kot je Ptolomej postavil zemljo v središče vesolja«. NaCrt, je pojasnila odbornica Francioso, bo letos usmerjen k vzgoji v svetovnem duhu in k ovrednotenju različnosti znotraj družbe. Obsegal bo niz gledaliških in filmskih predstav, srečanja z mladimi avtorji, plesne nastope, obiske in oglede, vanj pa bodo vključene tudi redne dejavnosti za mlade (delavnice v ludoteki, poletna središča itd.). Predvideni so tudi tečaji za šolnike in anketa po šolah vseh stopenj za ugotavljanje potreb in želja mladine. Zupan, za katerega pomeni ta program uresničevanje obvez, ki jih je sprejel ob imenovanju za “zaščitnika mladih”, je dejal, da so mladi bodočnost mesta, zato je dolžnost uprave biti pozorna do njih. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, daje še nekaj prostih mest pri tečajih: - VVINDOVVS OFFICE STANDARD (Windows 3.1, winword 6.0, excel 5.0) -100 ur - ANGLEŠČINE - 80 ur Za vpisovanje in dodatne infoimacije se lahko obrnete na tajništvo zavoda v Gorici, ul. delta Croce 3, tel. št. 81826, vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure, najkasneje do 18. februarja, novembra 1997. imfiiito im» iiiEmas®! v...- IIAIt VE I Gostovanje PDG - Nova Gorica V ponedeljek,17. (Red A) in torek, 18. (Red B) februarja 1997 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20) VOZNI RED AVTOBUSA: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20.00 Dol (Gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 Standrež. PD»PODGORA« ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabita na spominsko svečanost ob 60. obletnici smrti Lojzeta Bratuža v župnijski cerkvi v Podgori jutri 16. februarja 1997 ob 11.00 maša zadušnica ob 11.45 recital »Lojze Bratuž, nedolžna žrtev« IZVAJAJO: MePZ »Podgora« MoPS »Akord« Recitatorji Na orgle spremlja Dalia Vodice KRONIKA / PREDSINOCI Strela preklala cedro Na srečo ni bilo hujših posledic in škode Med Četrtkovo sicer kratkotrajno večerno nevihto je strela udarila v kakih petnajst metrov visoko cedro na Tržaški cesti, v bližini bencinske črpalke Shell, ter jo dobesedno preklala. Na srečo hujšega ni bilo, saj je drevo na notranjem dvorišču in precej daleč od ceste in parkiranih avtomobilov. Zanimivo je, da je v neposredni bližini Se ena cedra, ki pa je strela ni , poškodovala. Na sliki (foto Bumbaca) razklano deblo cedre Na meji zaplenili tisoč žag Italijanske carinske oblasti so te dni na mejnem prehodu pri Standrežu zasegle tovor tisoC električnih motornih žag, vrednih okrog 75 milijonov lir. Blago je bilo izdelano v Sloveniji (žal ni piodatka o imenu proizvajalca), namenjeno pa kupcu v Ferrari. Tudi imena kupca carinski organi niso sporočili. Funkcionarji carine so ugotovili, da je bilo blago opremljeno z oznako ”Made in Italy”, čeprav je bilo izdelano v Sloveniji. To pomeni po navedbah carine kršenje madridskega sporazuma o označevanju izvora blaga in predstavlja kaznivo dejanje po Členu St. 517 kazenskega zakonika. Pogosto prihaja do kršitev predpisov o označevanju blaga pri uvozu tekstilnih izdelkov, redkeje pri tehničnem blagu. B ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne Črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trie-ste 22 IP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 FINA - Korzo Italia 103 TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Mat-teotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 FINA - Ul. Cosulich 21 KRM1N MONTESHELL - drž. cesta 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Tig Candussi [_] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO, Korzo Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I maggio 94, tel. 790338. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH dr. Marko Rojec, UL L maja 76, tel. 882578. KINO GORICA VITTORIA1 17.45-20.00-22.10 »Seduzione del male«. Daniel Day Levvis in VVinona Ryder. VITTORIA 3 18.30-20.30-22.20 »Michael«. John Tra-volta in Andie MacDowell. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Nirvana«. Rež. Gabriele Salvatores. I. Diego Abatantuono. TRŽIČ COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »La tregua«. Rež. Francesco Rosi. H PRIREDITVE KD ANDREJ PAGLAVEC Podgora vabi na Prešernovo proslavo nocoj ob 20.30 na sedežu društva. Sodelujejo: recitatorska skupina KD Briški grič ter združena moška zbora Briški grič -Andrej Paglavec. Slavnostni govornik: Aldo Rupel. KD SABOTIN prireja v sodelovanju z goriškim centrom za arheološke in zgodovinske raziskave in župnijo Stmaver - Pevma -Oslavje ob praznovanju sv. Valentina v bivši Soli v St-mavra: danes, 15. februarja, ob 20. uri - dan slovenske kulture - nastopajo: OPZ Stmaver, MoPZ Stmaver in mladinski odsek KD Sabotin; jutri, 16. februarja, ob 10.30 odprtje kioskov in ob 14.30 slovesna sv. maša. SPD GORICA vabi elane, da se jutri udeležijo srečanja in družabnosti ob vaškem prazniku v Stmavm. SKD DANICA prireja 22. februarja ob 20.30 Prešernovo proslavo v SKC Danica. Društvo tudi obvešča, da bo ob prazniku žena kultumo-zabavna prireditev. Prijave: Tanja (tel. 882201), Dolores (tel. 882222) in Kristina (tel. 882195) do 1. marca. SKRD JADRO in SLOVENSKA KOMISIJA v Ronkah vabita 28. t.m. na prireditev ob dnevu slovenske kulture. V občinski knjižnici bodo odprli razstavo slik Iva Petkovška, nastopil bo zbor Beneške korenine, spregovorila bo kulturna delavka Flavia Juretic. SCGV EMIL KOMEL obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za operno predstavo Gorenjski slavček, ki bo nocoj (abonma) in jutri, 16. februarja, v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Vstopnice lahko rezervirate telefonsko (532163). DRUŠTVO KRVODAJALCEV V DOBERDOBU prireja od 26. do 31. avgusta križarenje po Sredozemlju z obiskom Tunizije in Malte. Organizator je rok za prijave podaljšal še za nekaj tednov. Podrobnejša pojasnila nudijo Jožef Ferle-tie (Poljane), Michele De Lo-renzo (Doberdob) in Aldo Jarc (Doberdob). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi ob dnevu žena 8. marca izlet v Portograaro s kosilom v Pra di Pozzo. Prijave do 23. februarja na sedežu in pri poverjenikih. POGREBI Danes: 9.30, Ada Razzoli vse na glavnem pokopališču; 11.00, Giulio Busolini iz sploSne bolnišnice v kapelo splošne bolnišnice in na glavno pokopališče; 12.00, Giovanni Perco iz Tre viša v cerkev in pokopališče v Ločniku. ŠOLSTVO / PEDAGOŠKI LICEJ Dijaki sinjo svoja obzoija Dragocena izkušnja na obisku v OS M. Sfurkelj v Novi Gorici Kvalitetna Sola uCen-cem ne nudi samo odgovorov, ampak v njih budi tudi nova vprašanja in jih spodbuja k nadaljnjemu iskanju. Privlačen način za spodbujanje dijakov k zavzetemu razmišljanju, primerjanju in vrednotenju, je gotovo ta, da jim omogočimo srečevanje z različnimi stvarnostmi, načini življenja in dela. Pedagoški licej S. Gregorčič skuša ta pristop udejaniti tudi z organiziranjem hospitacij, ki dijakom omogočajo spoznavanje različnih pedagoških pristopov. Dijaki so v preteklih letih nekajkrat že hospitirali v šolah na drugi strani državne meje, vendar so bili ti obiski pogojeni z vrsto formalnosti in omejitev, ki so veljale za odhajanje italijanskih dijakov v tujino. Z uveljavljanjem šolske avtonomije je mnogo teh omejitev odpadlo in dijaki pedagoškega liceja so ugotovili, da bodo lahko odhajali na hospitacij e v Novo Gorico sko- raj tako sproščeno kot na osnovne šole v zamejstvu. Prvi prijazni gostitelji učiteljiških maturantov so bili v prvem tednu februarja učitelji in učenci osnovne šole Milojke Štrukelj iz Nove Gorice. Ponudili so jim vpogled v svoja prizadevanja za šolo, ki bi kar najbolj odgovarjala potrebam, interesom in zmožnostim vseh učencev. Dijaki so najprej hospitirali pri urah integriranega pouka v 2. razredu, zatem pa so se pogovorili z učiteljicami o svojih opažanjih in o vprašanjih, ki so se jim porodila ob srečanju z novo obliko dela. Zamislili so se nad možnostmi, ki jih nudi ta organizacijska oblika pouka, pri kateri se posamezna predmetna področja prepletajo, pestre oblike in metode dela pa spodbujajo aktivnost učencev in krepijo njihovo samostojnost. Prav vsi dijaki so soglašali, da je bil to spodbuden začetek novega sodelovanja. GORICA »Če želiš mir, odpusti« Manifestacija pri Rdeči hiš »Ge želiš mir, odpusti«. Pod tem geslom bo danes ob 18. uri pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši molitveno srečanje za mir. Pripravljajo ga katoliške organizacije goriške nadškofije, združenje oporečnikov, nadškofijska Caritas. K pobudi so na slovenski strani pristopili poleg koprske škofije še razne organizacije dekanata Šempeter in Solkan. Po skupni molitvi in izpovedi krajših pričevanj se bodo udeleženci podali v sprevodu do stolnice, kjer bo maša, ki jo bo daroval nadškof Bommar-co. Tudi ob današnji pobudi “za spravo in sožitje” bodo sodelovale osebe, ki so lani prispevale k uresničitvi zamisli o obeležju “Concor-dia et pax” na Sveti Gori. KULTURNI DOM / SPORED Ob gledališču spet film, pa še g asba in drugo Pestra 2. polovica februarja Prve dni februarja je izšla nova številka Informativnega biltena Kulturnega doma iz Gorice s programom dejavnosti v mesecu februarju. V prvih dneh meseca smo že bili priča italijanski gledališki predstavi z znano igralko Danielo Poggi, nato tridnevnemu tečaju “telesne zaznave” ter tradicionalnemu otroškemu pustnemu rajanju. Ob četrtkih se bodo 28 . februarja po daljšem presledku obnovili običajni filmski večeri Goricakine-ma, ki jih prireja Kinoatelje. Pomembno vlogo bo v tem mesecu imelo gledališče. Najprej bo na sporedu v ponedeljek in torek (17. in 18. februarja) v abonmaju SSG gostovanje novogoriškega gledališča PDG s predstavo “Harvey”, nato pa bo v torek, 25. t.m., na vrsti ponovno italijansko gledališče s skupino “Artisti Associati” iz Gorice s predstavo “Le intellettuali”. V okviru gledališke dejavnosti gre omeniti tudi predstavo v angleškem jeziku, ki bo prvič v Kulturnem domu nocoj ob 20.30 v priredbi Zavoda združenega sveta iz Devina. V sredo, 19. februarja, bo pomembna proslava ob 50-letnici pariške mirovne pogodbe, ki jo prirejajo razne borčevske organizacije in Kulturni dom. Pričetek proslave ob 18. uri, nastopajo pa razni zbori iz Goriškega. V četrtek, 20., bo otvoritev razstave slikarja Livia Comissa iz Tržiča, v petek, 21., pa bo literarni večer, v katerem se bodo prepletale poezije in glasbeni motivi. Naslov večera je Pogledi na svet. V ponedeljek, 24. februarja (ob 20.30), bo na sporedu koncert Glasbene matice na katerem bo nastopil harmonikar Corrado Rojac iz Trsta. Napovedani koncert Iztoka Mlakarja iz Nove Gorice pa je preložen na kasnejši datum. Za vsa podrobnejša pojasnila v zvezi s prireditvami se lahko interesenti obrnejo na urad Kulturnega doma (tel. 33288). NOVICE Zaščitni znak za celostno promocijo Gorice Pri promociji Gorice na področju gospodarskih dejavnosti, turizma in gostinstva ter raznih storitev, naj bi se v prihodnje posluževali nekakšne zaščitne znamke. Tako izhaja iz sporočila za tisk občinskega odbornika za obmejno sodelovanje. V kratkem bodo dodelali in predstavili takoimenovani PMA (Piano di marketing di area - globalni načrt marketinga za goriško območje). Predstavljal bo Gorico v štirih glavnih aspektih: na področju gospodarstva, teritorija, družbenih dejavnosti in storitev. Od 28. februarja nov umik razsodišča za pravice bolnikov Razsodišče za pravice bolnikov obvešča, da bodo člani razsodišča od 28. februarja spremenih umik pogovorov s strankami. Na razpolago javnosti bodo ob ponedeljkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 in ob petkih od 10. do 11. ure. Sedež razsodišča je v kompleksu bolnišnice v ulici Vittorio Veneto 171. Antea - Združenje za starejše občane, ki želijo biti aktivni V sklopu sindikalne zveze CISL so ustanovili združenje ANTEA (Associazione nazionale terza eta attiva), ki si prizadeva, da bi starejši občani ostali kar se da aktivni člani družbenega dogajanja in da bi po svojih močeh pomagali glede izboljšanja javnih storitev, si prizadevah za aktivno uporabo prostega časa itd. Vsem, ki želijo sodelovati, je na razpolago "zeleni telefon”, ki je vključen neprekinjeno. Svoje predloge, ugotovitve, kritike in nasploh vse, kar jih žuh, občani lahko sporočijo na sledečo številko: 167/414216. Morda bodo priredili razstavo o prvem sovodenjskem pustu Prvemu pustnemu sprevodu v Sovodnjah, ki je bil v nedeljo, nameravajo napisati še eno poglavje. Med številnimi gledalci, ki so spremljali zanimivo in zabavno prireditev je bilo veliko fotoamaterjev, pa tudi elanov fotografskega kluba Skupina 75. Porodila se je tako zamisel, da bi Sovodenjski pustni sprevod predstavih še na fotografski razstavi. Pobudo nameravajo uresničiti člani Skupine 75, ki bodo v prihodnjih dneh objavih točnejša navodila. PREDNAROCNINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997 - PREDNAROCNINE 1997 Primorski dnesk Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 7 997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) KAKO PLAČATE: k prednaročnino lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK ^ na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri * raznašalcih Primorskega dnevnika Sobota, 15. februarja 1997 ALPE-JADRAN RIM / SREČANJE TRIGONALE SLOVENIJA / PRED POLITIČNIM RAZPLETOM? Italija ponovila svojo podporo Državni sekretarji so se odzvali na izražen interes Avstrije in Hrvaške za sodelovanje Drnovšek si prizadeva za dogovor s SLS Pogajanja mandatarja z SLS naj bi se končala danes RIM - V Rimu so se včeraj sestali državni sekretarji v zunanjih ministrstvih Italije, Slovenije in Madžarske. Italijo je na srečanju tako imenovane trigonale zastopal podsekretar Piero Fassino (na sliki AP), Slovcenijo Ignac Golob, Madžarsko pa Szent Ivanyi. Na sestanku je Italija vnovič podprla vključitev Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo in zvezo NATO. Po njenem mnenju je vključitev teh dveh držav v NATO v prvem krogu Strateški cilj, potreba in možnost. Sicer pa naj bi se Cimprej sestali obrambni ministri Slovenije, Italije in Madžarske in se dogovorili o konkretnih oblikah sodelovanja, med njimi tudi o italijanski pobudi za oblikovanje skupne vojaške enote. Maja pa naj bi se v BudimpeSh sestab pod- predsedniki vlad vseh treh držav, je sporočilo slovensko zunanje ministrstvo. Sporočilo navaja, da so bili pogovori vsebinski in konk- retni, z dogovori, ki so bili sprejeti, pa se krepi tristransko sodelovanje. Državni sekretarji, ki so se včeraj sestali že drugič - prvo srečanje je bilo lani oktobra v Mariboru, so imenovab tudi nacionalne koordinatorje za trigonalo. Po mnenju slovenskega državnega sekretarja Ignaca Goloba dejstvo; da sodelovanje v okviru trigonale dobiva bogato in raznovrstno vsebino, trigonali obeta dolgo življenje. Slovenija je včeraj predlagala sodelovanje v vrsti projektov s področja gospodarstva. Med drugim naj bi organizirali več poslovnih konferenc, delati naj bi začeb koordinatorji za ti. koridor St. 5 med Trstom, Ljubljano in Budimpešto. Italija je poleg tega podprla Slovenijo glede koridorja St. 10, ki bo povezoval Salzburg z Ljubljano in območji na jugovzhodu Evrope. Državni sekretarji trigonale so se odzvali tudi na izražen interes Avstrije in Hrvaške za sodelovanje. Menili so, da bo sodelovanje možno na projektni osnovi. (STA) NOVICE Slomšek kmalu blaženi RIM - S soglasno potrditvijo čudežev knezoskofa Antona Martina Slomška s strani kongregacije za svetnike v Rimu, 4. februarja letos, se končuje postopek Slomškove beatifikacije, ki je trajal 70 let. Na tej seji je bil prisoten tudi papež Janez Pavel H. Tako se uresničujejo papeževe besede, ki jih je izrekel na pastoralnem obisku v Sloveniji med 17. in 19. majem lani, da se postopek Slomškove beatifikacije približuje koncu. Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800. leta na Slomu v Uničah pri Ponikvi bhzu Grobelnega in umrl leta 1862. Znan je kot pesnik, cerkveni organizator, nabožni in šolski pisatelj, narodni buditelj in cerkveni dostojanstvenik. Slomšek ni pisal le za šolo, temveč tudi za življenje. Slog je prevzel od ljudstva, da je ljudem segel v srce. Vzgojil je mnogo narodnjakov in veliko krajev ob meji rešil narodnostnega propada. Slomšek je skrbno pazil, da se duhovniki, ki so preveč zaposleni s pastoralnim delom, ne bi duhovno zapustili. Z diplomo se učenje ne konča, sklene se šele ob grobu, je govoril Slomšek. (STA) Dela pri Ravbarkomandi LJUBLJANA - Mandatar Janez Drnovšek si prizadeva razširiti vladno koahcijo, v nasprotnem primeru bo državnemu zbom predlagal vlado iz strank, ki so ga podpirale že doslej. Pogajanja so se nadaljevala sinoči pozno v noč in naj bi se končala danes, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal mandatar in predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Janez Drnovšek. Ožje vodstvo Slovenske ljudske stranke (SLS) se je na četrtkovemem sestanku zavzelo za ohranjanje enotnosti med strankami slovenske pomladi ter da bi se obenem Cimprej presegla nekajmesečna blokada, ki ogroža projekte, ki so pred Slovenijo tako na zunanjem, notranjem ter socialnem in gospodarskem področju. V primem, da se za sodelovanje v vladi ena oz. obe ostali stranki slovenske pomladi ne odločita in odideta v opozicijo, potem obstaja možnost, da SLS sama vstopi v koahcijo dveh največjih strank, torej skupaj z LDS, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik SLS Marjan Podobnik. To naj bi bila možnost, po kateri bi lahko prišli do predčasnih volitev ter da bi obenem postorih vse najnujnejše stvari, ki so v tem času pred našo državo. Podpredsednik Socialdemokratske stranke (SDS) Ivo Hvalica pa je na novinarski konferenci med drugim dejal, da je po včerajšnjem pogovom z vodjo Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjanom Podobnikom dobil občutek, da se ta stranka odloča za samostojen vstop v Drnovškovo vlado. Poleg tega pa je Hva-bca pojasnil Se nekatera dogajanja v zvezi s pogajanji z mandatarjem Janezom Drnovškom o sestavi nove vlade v zadnjih nekaj dneh, in napovedal, da bo jutri svet stranke obravnaval zadnjo ponudbo mandatarja o oblikovanju koahcije "treh največjih oz. velikih strank". Predsedniki ti. pomladnih strank in njihovi poslanci so se včeraj popoldne v prostorih poslanske skupine SLS posvetujejo o sodelovanju v vladi Janeza Drnovška in naj bi po nepotrjenih virih še nocoj oblikovali nov predlog o morebitni vključitvi v koahcijo in jo posredovah mandatarju. O tem predlogu je sinoči za zaprtimi vrati potekal sestanek predsednikov vseh treh strank. Član Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Jože Pučnik je med sestankom v krajši izjavi za novinarje izrazil bojazen, da je "vlak za pomladno koahcijo že odpeljal in da bo v vlado vstopila le ena stranka" Glavni tajnik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Dušan Kumer je novinarjem povedal, da mandatar Janez Drnovšek njihove stranke doslej še ni obvestil o morebitni pobudi za prekinitev koalicijske pogodbe. Ce bo ta pobuda prišla, bo o njej razpravljalo predsedstvo stranke in se takrat tudi odločilo, kako ravnati. Ce pa bi prišlo do predloga, po katerem ZLSD ne bi bila enakopraven partner v vladi, "pa lahko zanesljivo povem, da v takšni koaliciji in vladi ZLSD ne bo", je poudaril Kumer. (STA) DUNAJ / PREDSEDNIŠKE VOLITVE 1998 Uršula Slenzel namesto Klestila? DUNAJ - Razprava o možnih kandidatih za položaj avstrijskega zveznega predsednika na volitvah pomladi 1998 se nadaljuje. Potem, ko je novi zvezni kancler in bodoči Sef avstrijskih sozial-demokratov Viktor Klima napovedal, da bo SPČ postavila svojega lastnega kandidata in da nikakor noče politično areno prepustiti konzervativnemu taboru, kateremu pripada tudi sednji predsednik Thomas Klestil, se je javna razprava osredotočila na sedanjo poslanko Ljudske stranke v Evropskem parlamentu Uršulo Stenzel. Le-ta naj bi bila adut-karta meščanskega tabora za slučaj nekandidature Klestila. Kot znano, je nekdanja uspeš- na novinarka pri Avstrijski radioteleviziji (ORF) Ljudski stranki pri volitvah v Evropski parlament oktobra lani pripomogla k največjem uspehu v zadnjih treh desetletjih na vseavstrijskih volitvah. Z njo kot glavno kandidatko je OVP na teh volitvah postala najmočnejša stranka v Avstriji - še pred socialdemokrati takratnega kanclerja Vranitzkega in Haiderjevimi svobodnjaki. Kot smo že poročali, je vprašanje, ali bo Klestil, ki se je po večmesečni hudi bolezni šele te dni vrnil v dunajski dvorec, povsem odprto. Po lastni izjavi bo odločitev sprejel po konzultaciji z zdravniki Sele pozno jeseni letos. Ljudska stranka, ki je Klestila leta 1991 kandidirala za predsednika države, jedoselj poudarila, da bo sedanjega predsednika v primeru njegove ponovne kandidature »v polni meri« podprla. Za Haiderjeve svobodnjake vprašanje predsedniških volitev toliko časa ni aktualna, dokler se Klestil ni odločil. Drugače Zeleni: dali so jasno vedeti, da ne bodo podprli ponovno kandidaturo sedanjega predsednika in da bodo - kot pri zadnjih dveh predsedniških volitvah - po vsej verjetnosti postavili svojega lastnega kandidata. Peta politična stranka v avstrijskem parlamentu, Liberalni forum prav tako ni izključil tudi možnost postavitve lastnega kandidata. Ivan Lukan LJUBLJANA - Zaradi obnove leve polovice viadukta Ravbarkomanda (gledano iz smeri Ljubljane proti Postojni) je od včeraj v dopoldanskih urah promet v območju omenjenega viadukta preusmerjen na desno, že obnovljeno polovico. Skladno z dovoljenjem prometnega inšpektorata RS bo promet po že obnovljeni polovici viadukta Ravbarkomanda potekal po dveh voznih pasovih do 24. aprila letos. Po tem datumu pa bodo, tako kot lani, uvedeni trije vozni pasovi s spremenljivo prometno signalizacijo. Taka prometna ureditev pa bo veljala do 30. oktobra letos. (STA) V Sloveniji najmanj zapornikov STRASBOURG - Število oseb z začasnim odvzemom prostosti na 100.000 prebivalcev je v večini evropskih držav pod 90; najnižje je v Sloveniji, kjer znaša 24,1 zapornikov, na vrhu lestvice pa je s 694 zaporniki na 100.000 prebivalcev Rusija. To je pokazala redna letna statistična analiza Sveta Evrope o zaporniški populaciji za leto 1995. Največji delež žensk v zaporih je bil 1. septembra 1995 v Španiji (9, 6 odstotkov), največji delež tujih zapornikov na 100.000 prebivalcev pa v Švici (57, 5 odstotkov). Statistična analiza SE navaja tudi podatke o številu pobegov, samomorov in pogojnih kazni. (STA) Informativni dan za kandidate iz zamejstva LJUBLJANA - V prostorih Filozofske fakultete je včeraj med 12. in 14. uro potekal informativni dan, namenjen bodočim kandidatom iz zamejstva, ki se nameravajo v študijskem letu 1997/98 vpisati v 1. letnik rednega dodiplomskega študija na kateremkoli visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji, je sporočilo ministrstvo za šolstvo. Srečanje je pripravilo ministrstvo za šolstvo in šport, sooblikovati pa so ga tudi predstavniki Univerze v Ljubljani. Informativnega dne se je udeležilo približno 100 letošnjih maturantov iz zamejstva. (STA) _________ARHIVI SFRJ____________- Slovenija upa v napredek pri pogajanjih BRUSELJ - Vodja slovenske delegacije za pogajanja o pravnem nasledstvu nekdanje Jugoslavije dr. Miran Mejak, ki se je v Bruslju sestal z mednarodnim posrednikom za nasledstvo sirom Arthurjem VVattsom, je izrazil upanje, da bo na bližnjem sestanku petih naslednic na temo arhivov prišlo do napredka. V ponedeljek in torek, 17. in 18. februarja, se bodo namreč v Bmslju sestale delegacije Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Makedonije, Slovenije in Zvezne republike Jugoslavije, razpravljale pa bodo o vprašanju arhivov nekdanje Jugoslavije. To je po oceni slovenskih pogajalcev izredno pomembno vprašanje in je osnova za celotna pogajanja, saj arhivi vsebujejo podatke, ki so nujni za delitev premoženja. Delegacija Beograda sedaj edina razpolaga s temi arhivi je zaradi tega v prednostnem položaju na pogajanjih z dragimi naslednicami. Arhivi poleg tega niso povezani z gmotnim premoženjem nekdanje jugoslovanske federacije. Pogovori o pravnem nasledstvu nekdanje Jugoslavije potekajo ze od leta 1992, vendar doslej niso dati rezultatov. Kot je dejal dr. Mejak, slovenska pogajalska skupina zato resno razmišlja o možnosti, da bi slovenski vladi predlagala mednarodno arbitražo za razdelitev premoženja. Odločitev o arbitraži je v pristojnosti vlade, zanjo pa bi se morale odločiti vse države naslednice, sicer je ni mogoče izpeljati. (STA) KOMEN / NA DANAŠNJI DAN Obletnica požiga Štirih kraških vasi Danes v Komnu vrsta spominskih svečanosti KOMEN - V vaseh Komen, Divči, Mali dol, Tomačevica in Branik so Se k sreči živi ljudje, ki so 15.02.1944 doživeti eno izmed strahot druge svetovne vojne. V jutranjih urah so jih Nemci izgnati iz domov, jih še istega dne s kamioni in nato živinskimi vagoni odpeljali v izgnanstvo, v Nemčijo, na Bavarsko, domove pa so jim požgali. Mnogi so v izgnanstvu umrli, večina pa se jih je vrnila 1945. leta in v dneh svobode jih je, četudi najbolj žalosten dan življenja, 15. februar družil v spominjanju na veliko življenjsko preizkušnjo. Tako je vse od takrat 15. februar na Komenskem krasu spominski dan, ki vendarle opozarja na resnico: Izgnanstvo so ljudje pogumno preživeti in tista neizmerna ljubezen do domačega ognjišča jih je dvignila iz trpljenja v novo življenje. Vrnili so se in na novo zgradili domove in pognati nove korenine. Povezani v Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945 v krajevni organizaciji Komen, so nekateri tudi že obiskati kraje, kjer so biti v izgnanstvu, večina pa, ki so še živi in mi, njihovi otroci in že vnuki in pravnuki pa 15. februarja, spominskega dneva, nočemo izbrisati iz koledarja pomnikov preteklosti. Tudi letos bomo v Kom- nu danes obuditi spomin na ta dan leta 1944 - ob 13. mi bo na pokopališču v Škrbini komemorativna svečanost ob postavitvi spominskega obeležja junaško preminuli družini Derman in še šestim ustreljenim elanom narodnoosvobodilnega odbora in domačinom, ki so prav 15.2.1944 sklenili svojo življenjsko pot. Ob 15. mi bomo, v zadružnem domu v Komnu s kulturnim programom še preživetim izgnancem, sporočili: Taka je danes mladost. Tak je naš brezskrben, vendar enako odgovoren in ustvarjalen dan. Bodite ponosni na prehojeno pot in na nas! Program bodo oblikovati učenci Osnovne šole Antona Sibelja Stjenka iz Komna, s slovenskimi rodnimi pesmimi pa bodo oživili teh naših 52 let člani Kvarteta 7 PLUS iz Izole, ki so jih povabili v goste. Kvartet 7 PLUS deluje že četrto leto in ima za seboj že nad 150 samostojnih koncertov po Sloveniji in v zamejstvu. »Sijaj mi sončece«, je njihova kaseta, v živo pa bo to sonce, z njihovimi ubranimi glasovi, vzšlo tudi na naš spominski dan, ki ga bomo v Komnu sklenili ob 17.30 s spominsko mašo v komenski cerkvi. Ana Godnik PODJETNIŠTVO / ITALIJANI BI SE RADI SELILI V AVSTRIJO Provokacija proti Rimu: v Celovcu 400 poslovnežev Celovec - V dokaj mirno predvolilno vzdušje nem vogalu plakati z nasmejanimi obrazi kanidatov za župana) je včeraj vdrlo nekaj sto Italijanov. Na ploSCadi pred Cisto novo stavbo banke za Koroško in StajersKo je celo igrala ena tolikšnih celovških godb na pihala v pisanih koroških oblačilih. Marsikateri Celovcan se je spraševal kaj se pravzaprav dogaja. V prvih popoldanskih urah se je najprej na ploščad, zatem pa v bančno stavbo, strnilo nekaj sto srednjih in malih italijanskih podjetnikov Iz raznih italijanskih dežel, od Lombardije do Toskane in še Cez, predvsem pa iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta, so v Celovec prišli pogledat kaj jim Avstrijci ponujajo. Tokrat jih ni zanimala prodaja svojih izdelkov ah nakup surovin, kot se to dogaja na raznih sejmih. Tokrat so se ti mah podjetniki zanimah ah bi se dalo v Avstriji zgraditi tovarniško halo ter iz domače delavnice pobrati Sila in kopita ter oditi na tuje. »Saj smo konec koncev v zadružni Evropi«, so menih nekateri, »prav nic me ne zanima, kjer imam svojo tovarnico. Zanima me le, da delam v miru, da plaCam Cim manj davkov, da me banke ne bremenijo s prehudimi obrestmi.« Italijanskih gostov je bilo toliko, da so se pobud- niki srečanja, Avstijci, zbali tolikšnega Števila. Na vratih so varnostne straže organizacije Life budno pazile, da ni v stavbo vstopil nepoklicani. Imeh so sezname udeležencev. Zdelo se je, kot da hišni gospodarji, t.j. Bank fiir Kartnen und Steiermark, nima pri tem nic. Z rumenim kartončkom si vstopil v veliko dvorano, z rdečim v tisto v prvem nadstropju, z belim v Se eno. Se pred začetkom posveta je bila tiskovna konferenca. Koroška nudi veliko možnosti tujim investi- JjiSC, mi bi jim rekli industrijske ah obrtniške cone, Avstrijci jim pravijo tehnološki parki. Delovne sile je dovolj, saj je Koroška s svojimi 30.000 brezposelnimi, na prvem mestu v Avstriji. Dosega med 13 in 15 odstotki brezposelnih, razlike so v poletju in zimi. To predvsem na radrn turizma, kijev zadnjih Časih pokazal negativne posledice. Na celovški univerzi se Šolajo strokovni kadri, prav tako v srednjih šolah. Delovnih profilov je torej veliko na razpolago in za vsako potrebo. Množični obisk v Celovcu je priredila protidavC-na organizacija Life. Njen predsednik Giorgio Panto, znan industrijalec iz Veneta, je povedal, da tako veliko zanimanje za Avstrijo je predvsem v malih in srednjih podjetnikih, taksnih, ki običajno niso pogledati izza domačega zvonika. »Ce bo mali podjetnik, tak s komaj nekaj desetinami delavcev ugotovil, da tu v Avstriji lahko zasluži nekaj sto milijonov lir letno, potem je Cisto razumljivo, aa ga bo volja pobrati svoje stroje in jih prepeljati Cez mejo,« je dejal Panto. Se zlasti radovednim avstrijskim novinarjev je povedal, da je v Italiji cela vrsta nadzornih služb, ki so pred vrati tvoje delavnice skoro vsak dan. Da je v Italiji davčni vijak zares nemogoč, uradno 54 odstoten, dejansko pa marsikdaj tudi preko 70 odstoten, v Avstriji pa so davki komaj 34 odstotni. Plače so sicer v Avstriji nekoliko višje kot v Italiji. V Italiji pa so obresti na posojila za majhna podjetja tudi 15 in veC odstotna, v Avstriji pa krepko polovico. Vse to bo marsikaterega podjetnika prepričalo, naj gre na tuje. Sicer pa je Panto dejal, da se ta množični obisk lahko smatra kot provokacija. Sam upa, da se bo Rim zbudil. Kasneje so na shodu, ki je trajal kar nekaj ur govoriti direktor BKS dr. Heimo Penker, podpredsednik koroške deželne vlade Karl Heinz Gasser, in še Marko VValtritsch __________SLOVENIJA / GOSPODARSKA GIBANJA_ Decembra proizvodnja za desetino nad svojim dnom leta 1993 LJUBLJANA - Ob umirjanju industrijske proizvodnje so v decembra zaloge naraščale hitreje. V decembra je industrijska proizvodnja nadaljevala rast, ki se je začela septembra. Povečevanje je bilo tokrat precej manjše kot v prejšnjih mesecih. Decembra je naraščala le Se po 0, 34 odstotka mesečno ah štiri odstotke letno in bila osem odstotkov nad primerljivo predlansko ravnijo. V celem letu je bila za odstotek večja kot pred letom, že 10 odstotkov nad svojim dnom leta 1993, vendar še precej pod maksimumom iz leta 1986. Kot navaja Ekonomski institut Pravne fakultete v januarski Številki Gospodarskih gibanj, so zaloge decembra pospešeno naraščale. Povečevale so se po 0, 82 odstotka mesečno ali veC kot deset odstotkov letno in bile za odstotek večje kot decembra 1995. Na enoto produkcije so se v zadnjem letu zmanjšale za več kot Sest odstotkov, kar pomeni, da vsaj na agregatni ravni Se ne pritiskajo na morebiten začetek upadnja industrijske aktivnosti. V prvih mesecih 1997 so obeti za domačo gospodarsko rast precej slabši kot v lanskem drugem polletju zaradi manjše konjunkture v Zahodni Evropi od pričakovane, poslabšanja konkurenčnosti domačih producentov (delno povezano z izvajanjem trgovinskega dela asociacijskega sporazuma z EU) ter krčenja programov javnega sektorja, povezanega z nesprejetjem proračuna za leto 1997 in omejevalnim programom začasnega financiranja. Zato bi se lahko gospodarska rast v prvem polletju 1997 zopet (podobno kot leta 1995) prekinila. Decembra lani je bil realen obseg prodaje v trgovini na drobno za dva odstotka (oktobra Se deset, novembra pa pet odstotkov) večji kot pred letom. Trgovina na debelo pa se decembra ni poslabšala. V tem mesecu je bila realno devet odstotkov, celo leto skupaj pa tri odstotke nad primerljivo predlansko ravnijo. Anketa državnega urada za statistiko o gospodarski klimi kaže, da je imelo decembra zaradi nižje ravni naročil od pričakovane na svetovnem trgu probleme 35 odstotkov, na domačem 44 odstotkov in na trgih nekdanjih jugoslovanskih republik 68 odstotkov vprasa: nih podjetij. V primerjavi z letom poprej so ostale glede naročil razmere na svetovnem trgu enake (v lanskem decembra so bile Se vedno štiri odstotne točke slabše od najbolj ugodnih v marcu 1995, torej od obdobja, preden je začelo pešanje konjunkture v Zahodni Evropi), na nekdanjem jugoslovanskem trgu so se izboljšale za odstotno točko, na slovenskem pa kar za štiri odstotne točke. Sodec po teh podatkih, je bil glavni vzvod lanskega oživljanja gospodarske dejavnosti domača konjunktura. Med gospodarskimi dejavnostmi neindustrije se je decembra krepilo gradbeništvo, turistične storitve domačim gostom in pomorski promet. Turistične storitve tujim gostom, kopenski (železniški in cestni), pristaniški ter letalski promet pa so upadali. Z izjemo povečanega obsega turističnih storitev tujim gostom in povečanega letalskega prevoza potnikov se je lani v celem letu neindustrijska gospodarska dejavnost skrčila (najbolj železniški transport). Zaposlenost se je novembra rahlo povečala (ne v industriji), kar zmanjšuje Število prostih delovnih mest. Brezposelnost pa je decembra spet hitro naraščala. Velik trgovinski primanjkljaj je v novembra prispeval k poslabšanju tekoCe bilance. Po popravkih pri poslih oplemenitenja naj bi ostal trgovinski pri- manjkljaj v letu 1996 na ravni leta 1995, obseg menjave pa pod pričakovanji - in to kljub vse znatnejši podpori izvozu s strani Slovenske izvozne družbe. Presežna ponudba deviz je tudi v januarju vodila v apreciacijo tolarja proti nemški marki, ne pe tudi proti dolarju. Cene so se tudi v januarju trendno umirjale (kmetijske cene še najmanj). Plače so decembra posokocile le iz sezonskih razlogov. Rast mase plaC v letu 1996 ni presegla rasti produkta, za kar gre zasluga padcu števila zaposlenih. Prihodki javnega sektorja decembra niso rasli hitro, še najhitreje prometni davek. Kljub skoku v decembra, so ostati prispevki za pokojninsko zavarovanje in zaposlovanje v letu 1996 nominalno manjši kot v letu 1995, zato pa so bistveno realno porasti prispevki za zdravstveno zavarovnaje. Kljub povečevanju primarnega denarja v decembru, krediti bank in ponudba denarja niso narasti; rast denarja in širšega denarja pa je posledica odkupa deviz. Gospodarstvo je popravilo svoj finančni položaj s povečanjem dolgoročnih kreditov ob zmanjšanju kratkoročnih med viri in z izboljšanjem relativne likvidnosti. (STA) Vaš bančni artner največja slovenska banka kompletne bančne storitve doma in v tujini največji delež v mednarodnih poslih Slovenije korespondentni odnosi s 103 italijanskimi bankami in 1200 drugimi bankami po svetu Sedež: Nova Ljubljanska banka d.d. Trg republike 2 1520 Ljubljana, Slovenija Tel.: 00386-61/125 0155 Faks: 00386-61/125 0331 E-mail: info@n-lb.si internet: http/www.n-lb.si Nova Ljubljanska banka d.d. Filiale di Milano Piazza A. Diaz 2 20123 Milano, Italija Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Nova Ljubljanska banka d.d. Predstavništvo Trst Via Valdirivo 26 34132 Trst, Italija Tel.: 040/639 033 Faks: 040/362 093 Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Nova Gorica Ul. Tolminskih puntarjev 4 5000 Nova Gorica, Slovenija Tel.: 00386 - 65/29 558 Faks: 00386 - 65/29 731 Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Koper Ferrarska 10/11 - 1A 6000 Koper, Slovenija Tel.: 00386-66/38 116 Faks: 00386 - 66/33 140 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 14. FEBRUAR 1997 v URAH valuto nakupni prodajni 5 ameriški dolar 1645,00 1690,00 m n nemška marka 975,00 995,00 s funt Sterling 2668,00 2723,00 švicarski frank 1125,00 1155,00 m N . belgijski frank 46,76 48,76 < s y> 5 m ce ^ 3 h francoski frank 286,00 296,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona švedska krona 243.00 219.00 253.00 229.00 <£ IM s N oc kanadski dolar 1211,00 1251,00 portugalski eskudo 9,29 10,19 nizozemski gulden 863,00 888,00 avstrjski šiling 137,50 142,00 španska pezeta 11,13 12,23 grška drahma 6,00 6,80 Irski šterling 2586,00 2666,00 japonski jen 12,84 13,74 avstralski dolar 1222,00 1292,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,10 14. FEBRUAR 1997 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1643,00 1673,00 nemška marka 975,00 993,00 francoski frank 287,00 297,00 nizozemski gulden 862,00 887,00 belgijski frank 46,87 48,67 funt šterling 2638,00 2718,00 irski šterling 2569,00 2654,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 6,10 6,70 kanadski dolar 1208,00 1243,00 švicarski frank 1125,00 1150,00 avstrijski šiling 137,45 141,95 slovenski tolar 10,60 11,00 14. FEBRUAR 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1660,710 EKU 1915,800 nemška marka 985,410 francoski frank 291,920 funt šterling 2692,340 nizozemski gulden 877,850 belgijski frank 47,756 španska pezeta 11,635 danska krona 258,520 irski funt 2628,570 grška drahma 6,301 portugalski eskudo 9,798 kanadski dolar 1229,430 japonski jen 13,389 švicarski frank 1138,100 avstrijski šiling 140,030 norveška krona 247,740 švedska krona 224,950 finska marka 332.910 | 14. FEBRUAR 1997 INDEKS MlB-30: -0,78% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 13.485 +1,62 Mediolanum 16.061 +0,02 Bca di Roma 1.365 +1,94 Montedison 1.277 -0,31 Bca Fideuram 4.624 -0,17 Olivetti 643 -0,46 Benetton 20.228 +0,29 Parmalat 2.525 +2,68 Comit 3.434 +0,38 Pirelli Spa 3.547 -0,30 Credif 2.359 +0,59 Ras 16.148 +0,02 Edison 9.771 + 1,56 Rolo 17.651 -0,26 Fiat 5.306 +0,35 Saipem 7.720 -1,85 Gemina 958 — San Paolo To 11.416 -0,21 Generali 32.806 -0,35 Sirti 10.859 -1,00 Imi 15.570 -0,39 Štet 8.467 +2,72 Ina 2.332 -0,04 TIM 4.699 -0,44 Italgas 6.440 -0,32 Telecom Ita 4.545 +1,22 La Fondiaria 7.108 +0,09 Mediaset 7.272 -0,20 Medlobanca 11.816 -1,22 NOVICE rSMUČANJE / SP V SESTRIERU NAMIZNI TENIS / DANES V ZGONIKU OB 18. URI Uspeh Dinamice tekmi 24. kola košarkarske A2 lige je Dinami-ca iz Goirce z 89:76 premagala moštvo Casetti iz mole. Najboljši strelec Goričanov je bil z 19 >čkami Fumagalli. Ostali izidi: Livorno - Sera-pide 82:79, Caserta - Faber 75:72, Montecatini -Banco 83:77, Battipaglia - Reggio Emilia 82:83, Floor - Koncret 92:75. Vrstni red: Reggio Emilia in Koncret 34, Dina-mica 28, Livorno, Montecatini in Serapide 26, Caserta, Faber in Imola 24, Banco Sardegna 20, Battipaglia 16, Floor PD 6. Rezultati in lestvice košarkarske evrolige LJUBLJANA - Rezultati in lestvice, skupina E: Alba Berlin - CSKA Moskva 78:76 (39:39), 01ympiakos - Stefanel Milano 87:84 (51:39), Charleroi - Maccabi Tel Aviv 90:82 (46:42). Vrstni red: Stefanel Milano 26, 01ympiakos Pirej 24, Alba Berlin 24, Maccabi Tel Aviv 23, CSKA Moskva 22, Charleroi 16. Skupina F: Limoges - Teamsystem 81:70 (33:43), Ulker - Estudiantes Madrid 78:74 (42:32, 69:69) po podaljšku, Panionios Atene -Gibona 84:76 (41:41). Vrstni red: Teamsytem 26, Gibona 24, Estudiantes Madrid in Limoges 23, Ulker Carigrad 20, Panionios Atene 19. Skupina G: Sevilla - Panathinaikos 78:87 (47:51), Pau Orthez - Smelt Olimpija 77:71 (43:29), Dinamo Moskva - Villeurbanne 86:90 (45:39, 74:74) po podaljšku. Vrstni red: Panathinaikos 27, Villeurbanne 26, Smelt Olimpija 24, Sevilla 22, Pau Orthez 21, Dinamo Moskva 18. Skupina H: Leverkusen - Kinder 85:79 (42:39), Croatia Split - Efes 78:56 (36:27), Barcelona -Partizan Beograd 75:73 (38:28). Vrstni red: Efes Carigrad 26, Barcelona in Partizan Beograd 23, Croatia O. Split 22, Kinder Bologna 21, Bayer 04 Leverkusen 17 Obvestila SK BRDINA vabi vse dane in prijatelje, da se masovno udeležijo tekme v Trbižu za 30. Zimske Športne igre. Prijave na sedežu kluba ter po telefonu na St. 212859 ali 213905. KK ADRIA sklicuje v ponedeljek, 17. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju razširjeno sejo v zvezi s pripravami na mednarodno kolesarsko driko za 21. Trofejo ZSSDI. ZSSDI obvešča, da bo goriski urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30. SK DEVIN Priredi jutri, 16. t m. smučarski izlet z avtobusom v Alleghe (Ci-vetta). Prijave v gostilni Ex Silvester - Darja - v Nabrežini tel. 200228. Informacije daje tajništvo, tel. 2916004. SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da poteka vpisovanje v tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli 20. februarja v telovadnici Stadiona 1. maj ob večernih urah. Za informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Danes kar tri tekme in dvoboj $ykora-Tomba Ob 10.30 smuk, ob 13. smuk za kombinacijo, zvečer slalom Kras Generali bo skušal čimresneje ogroziti prvaka Castellano Istočasno še tri Kresova moštva SESTRIERE - Po dveh tednih lepega vremena jo je narava organizatorjem svetovnega prvenstva v alpskem smučanju zagodla prav ob koncu prvenstva. Smuk za kombinacijo, ki je predzadnja ženska odločitev na SP, bi moral biti sprva v četrtek, nato včeraj, vendar so ga zaradi slabega vremena prestavili na današnji dan. V nočnem kombinacijskem slalomu, ki je bil v četrtek pod reflektorji, je prepričljivo slavila Italijanka Morena GaUizio. Italijanka je bila najhitrejša v obeh vožnjah in ima 97 stotink sekunde prednosti pred Švicarko Marlies Oester in 2, 30 sekunde pred Nemko Hildo Gerg. Morena Gallizio si je pred zasledovalkami sicer nabrala precejšnjo prednost, vendar bo glede na svoje smukaško znanje vodstvo v smuku težko obdržala. Za zlato odličje naj bi se borili predvsem Nemki Gergo-va in Katja Seizinger. Slednja je na 4. mestu, za italijansko smučarko pa zaostaja kar 2, 35 sekunde. Prva favoritinja za zmago, Svedinja Pernilla VViberg, je odstopila že v prvi vožnji slaloma. Slovenke v kombinaciji ne nastopajo. Dvakrat odpovedani ženski kombinacijski smuk bo torej danes ob 13.uri. Isti dan bo še ženski smuk (ob 10.30 uri), svetovno prvenstvo pa se bo zaključilo zvečer (ob 18. in 21. uri) z moškim slalomom. Največ zanimanja seveda vlada za moški slalom oziroma za dvoboj med favoriziranim Avstrijcem Thomasom Sykoro in Italijanom Alberto Tombo. Za razliko od Švicarja Von Gmni-gen Sykora zelo ceni Tombo in ga ima za favorita, češ da je med sezono lahko treniral na progi, kjer bo danes tekma za SP. Jana Plesničar (Trinko) na DP v krosu, lep osebni in ekipni uspeh tudi v smučanju Dijakinja goriške nižje srednje šole Ivana Trinka Jana Plesničar bo danes odpotovala v Crotone, kjer bo od prihodnjega ponedeljka do Cetrtkta državni finale Mladinskih iger v krosu. Na pokrajinski fazi v Gorici je namreč na 1, 5 km dolgi progi zasedla prvo mesto. Jana Plesničar, ki igra odbojko pri Valu, pa je očitno zelo vsestranska športnica, če vemo, da je v petek zmagala tudi na pokrajinski fazi Mladinskih iger v smučanju. Tui je šola Trinko dosegla tudi lep skupinski uspeh, saj je Plesničarjeva skupaj z Evo Del Fabbro (8.) in Francesco Jachin dosegla med šolami ekipno drugo mesto in uvrstitev na deželno fazo. Športni kulturni center v Zgoniku bo drevi ob 18. uri kraj srečanja različnih namiznoteniških prvenstev. Istočasno bomo lahko sledili kar štirim Krasovim ekipam, ki bodo skušale nuditi krepak odpor gostujočim ekipam. S tem mislimo predvsem na-prvo žensko ekipo Krasa Generali, ki se bo v petem povratnem krogu prvoligaškega prvenstva srečala z aktualnim državnim prvakom Castellano iz Castelgoffre-da, ki je na najboljši poti, da tudi v tej sezoni obdrži naslov. Mantov-ska ekipa ima v svoji sredi Fliouro Bulatovo, št. 1 na italijanskih jakostnih lestvicah in št. 3 Lauro Negrisoli - obe sta tudi članici državne članske reprezentance in Kitajko Chen Yun, ki sledi na lestvici tujk takoj za našo Kitajko Wang Xuelan. Težko je verjeti, da bi sicer dobre PLAVANJE / ZIMSKI DEL MLADIH PK Bor v Tržiču prvič kar s štirimi deželnimi finalisti Danmes in jutri bo v tržiškem bazenu zimski del deželnega mladinskega prvenstva v plavanju. V kategoriji dečkov in deklic je PK Bor prvič uvrstil štiri svoje tekmovalce. Matteu Ferugliu in Milošu Kalcu, ki bosta seveda nastopala tudi letos, sta se pridružih še dekleti Biserka Cesar in Rosa Micol. Vsi štirje so si nastop na prvenstvu zagotovili na predhodnih kvalifikacijah. Ferugliu bi lahko nastopil kar v devetih različnih disciplinah (100, 200 prsno, 100, 200 hrbtno, 50, 100, 400 prosto, 20 mešano, 100 delfin), vendar pa jih bo nekaj izpustil, da ne bi bil preobremenjen. Miloš Kalc bo tekmoval na 100 in 200 m prsno, 100, 200 in 400 prosto, Biserka Cesar na 100 in 200 hrbtno, 50 in 100 prosto, Rosa Micol pa na 50 m prosto. Tudi kar se tiče števila disciplin in stilov bo letošnja Borova udeležba rekorda, kar je ponoven znak rasti Borove plavalne šole. Kaj pa obeti? »Pričakujemo medaljo, tudi več kot eno,« pravi strokovni vodja kluba Andreina Menegatti. Z lanskega zimskega dela prvenstva se je PK Bor vrnil domov z dvema srebrnima in enim bronastim odličjem. Po tihem upajo, da bo letošnja bera vsaj enaka lanski. pingpongašice Krasa Generali v tem izzivu premoči uspele, vendar pa smo prepričani, da nas Krasova dekleta' ne bodo razočarala s prikazom svojih sposobnosti. V odsotnosti VVangove so krasovke v Castelgof-fredu v jesenskem delu prvenstva utrpele poraz z izirom 5:0 v korist favorita, ki vodi že od začetka in je v celotnem prvnestvu izgubil le 5 setovm. S prisotnostjo VVangove in ob aktivnem doprinosu Ane Bersan (št. 9) in Vanje Milič (št. 11) ter s prednostjo domačega igrišča in vzpodbude zvestih navijačev s tribun, se nadajamo, da bo imel Kras Generali večjo možnost omiliti prvotni poraz. Sicer pa si bomo ogledali še tekmo ženske B lige, kjer bo prvouvršče-na A postava Kras Co-rium (Katja Milič, Ivana Stubelj, Daša Bresciani) gostila Coccaglio. Dalje bomo videli tekmo tretje državne lige, kjer se bo Krasova ekipa (Jasmin Kralj, Kristina Stubelj, Barbara Santini) spoprijela s svojim glavnim tekmecem za prvo mesto Adriatico Libertas iz Ascoli Pičena in Kraso-vo moštvo v C-2 ligi (Andrea Bertolotti, Peter Santini, Bojan Simone-ta), ki bo gostilo CUS iz Vidma. Le ženska ekipa Kras Activa (Martina Milič, Nina Milič, Irena Ru-stja bo igrala na zunanjem igrišču s San Marcom v Veroni. Obe kras o vi ekipi v ženski C-2 ligi pa se bosta srečali v klubskem derbiju jutri dopoldne ob 10. uri. (J.J.) KOŠARKA / JADRAN ZADNJIC V 1. DELU PROTI BORGOMANERU Danes še zadnja formalnost Od 1. marca boj za obstanek Vrača se Štefan Samec - Nasprotnik že ve, da bo igral v končnici Z drevišnjim kolom se bo končal prvi del košarkarske B lige. Jadranovci bodo nato spet na igrišču 1. marca, ko se bodo v konkurenci šestih ekip borili za obstanek v ligi (play-out). Naši košarkarji bodo drevi v tržaški športni dvorani opravili še zadnjo »formalnost« proti drugouvrčenemu Borgomane-ru. Naša združena ekipa bo, ne glede na drevišnji izid, ostala na 10. mestu. Tudi če bi jadranovci drevi zmagah ter bi Cas-sano in Affiico Firenze izgubila in bi jih naši košarkarji na lestvici dohiteli, bi vseeno ostali na 10. mestu, saj imajo z obema slabšo razliko v koših. V prvem delu je Borgoma-nero zadal jadranovcem najhujši poraz v tem prvenstvu (56:85). To je bila najslabša tekma našega moštva, na kateri je zadovoljil le Christian Arena, ki je bil z 18 točkami tudi najboljši strelec. Borgomanero je že takrat srečanju dokazal, da v tem prvenstvu misli resno. Zato ni naključno, da je sedaj na drugem mestu lestvice in že zanesljivo v kočnici prvenstva. V moštvu nastopa vrsta zelo izkušenih košarkarjev, ki so igrali tudi v A ligi. Ti so: Stefano Agnesi (letnik 1969, center, 200 cm), Claudio Gabba (1973, center 206 cm) in Fabrizio Miseroc-chi (1967, krilo, 193 cm). Tu je še Jadranov stari znanec Luca Falcomer, ki je igral v San Do-naju, strelec Matteo Margarini in mladi Agazzone, letnik 1979, ki je visok kar 209 cm. Drevi bi "spet moral zaigrati Stefan Samec (na sliki), ki je bil dlje časa odsoten zaradi poškodbe gležnja. Njegova odsotnost se je zelo poznala predvsem v boju pod košema. Ni pa gotovo, če ga bo trener Čehovin poslal na igrišče že drevi, da bi se spet privadil prvenstvenih bojev, ali pa ga bo raje čuval do 1. marca, ko bo šlo zares. Vprašljiv je tudi nastop Sandija Rauberja, ki še ni povsem saniral poškodbe. Ostali so nared in upajo, da bodo postregli svojim zvestim navijačem z zmago, ki bo sicer le prestižnega značaja, koristna pa bo predvsem za vzušje in samozavest v ekipi. KOŠARKA / MLADINCI IN PROPAGANDA Po zanimivi igri Jadran v derbiju boljši od Bora, Bor Dentalax (propaganda) zmagal kljub presingu, Kontovelu zmanjkalo moči v drugem polčasu Bor - Jadran 58:75 (38.38) BOR: Spadoni 10, Jogan 11 (3:4), Sancin 10 (4:6), Uršič 18 (4:10), Caser, Stokelj 4, Lapelj 5 (1:2). Trener Canciani Prosti meti: 12:22. SON: 17. PON: Lapelj(39). 3 TOČKE: Spadoni 2. JADRAN: Brazzani 4 (2:4), Požar 14 (1:2), Velin-ski 27 (5:7), Umek 8 (1:2), Slavec 8 (2:3), Franko 4, Senica 0:2, Starc 10 (2:2). Trener: Čehovin Prosti meti: 13:22. SON: 23. 3 TOČKE: Požar 3, Umek 1. Zanimiv in dopadljiv derbi je po pričakovanju pripadel jadranovcem, toda Čehovinov) fantje so se za uspeh morali pošteno potruditi, kajti borovci so jim bili preko 30 minut povsem enakovreden tekmec. Svetoivančani so izkoristili slab začetek gostov in po začetnem vodstvu 8:2 povedli v 17’ tudi z osmimi točkami razlike 37:29. V zaključnih potezah prvega polčasa so jadranovci reagirah in s koši Slavca in Velinskija ob zvoku sirene stanje izenačifi. Po odmoru so gostje odločno poprijeli v obrambi in pridobili takoj 10 točk prednosti (44:54 v 6’), igra domačinov pa je bila v tem delu predvsem v napadu manj učinkovita. Umek in soigralci so do konca v glavnem brez težav obdržali vodstvo, razlika med ekipama pa se je v zadnjem delu še povečala. Pri Boru je v prvem polčasu dobro igral Marko Uršič, najboljši na igrišču pa je bil vsekakor jadranovec Alberto Ve-linski, ki je s koši in odbitimi žogami nemoteno kraljeval pod košema. (Niko Stokelj) PROPAGANDA SGT B - Bor Dentalex 58:63 (21:34) BOR: Coretti 2, D. Požar 11, Floridan 24, Kemperle 4, Peric 2, L. Požar 4, Jevnikar 6, Dolhar, Kralj 4, M. Rebula 4, Madonia 2, J. Rebula, Sancin 2, trener S. Corbatti. V 1. in 2. četrtini so borovci solidno igrali in tudi zanesljivo vodili. V preostalih dveh in predvsem v zadnjih minutah igre pa so gostitelji z agresivnim »pressingom« po vsem igrišču spravili borovce v velike težave. Izgubih so več žog, naposled pa so se le spet zbrah in tudi zasluženo zmagali. Od posameznikov bi pohvalih Diega Požarja za igro v napadu in obrambi, ter seveda razpolož-nega strelca Iztoka Floridana. Ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi. S to zmago so borovci ohranih 1. mesto na lestvici. (Niko) Kontovel - Ferroviario 45:62 (29:22) KONTO VEL: Sirk 2, Zavadlal, Budin 7, Ražem 19, Nabergoj, Pemarcich, Piculin, Kosmina 5, Jazbec, Stoka 2, Turco 2, Matiačic 8, ttrener Sila. PON: Ražem, Budin. V prvem polčasu so Kontovelci igrali hitro in učinkovito ter tudi zasluzeno vodili. V nadaljevanju pa jim je zmanjkalo moči, tako da niso mogli preprečiti poraza. Za prvi polčas bi pohvalili vso ekipo, v drugem pa so vsi igrali pod svojimi sposobnostmi. ŠPORT Sobota, 15. febraarja 1997 MOŠKA B2 LIGA / 1. POVRATNO KOLO Težka naloga za slogaše in valovce Koimpex doma proti Argentariu (12 točk), Imsa Kmečka banka pri nevarnem Moglianu Slogini odbojkarji Koimpexa bodo skuSali podaljšati serijo uspešnih nastopov na tri. Po lepih in spodbudnih zmagah proti veronskemu Mec & Gregory’s in Lagunalightu jih drevi v Repnu Čaka srečanje z Argentariom. Ce bodo uspešni tudi danes, potem pa še na gostovanju pri zadnjeu-vrščenem Copparu, se bodo bržkone (začasno, a upajmo tudi dokončno) oddaljili od nevarnih voda. Trener Peter De Wal-derstein je prepričan, da se njegovo moštvo lahko danes oddolži za poraz, ki ga je proti Argentariu doživelo v uvodnem prvenstvenem kolu. »Oni so nas takrat presenetili s pametnim in učinkovitim servisom, vendar pa mi- slim, da se kaj takega tokrat ne bo ponovilo,« meni Koimpexov trener. Ar-gentario, ki je po prvem delu zbral dve točki več od slogašev, lahko računa predvsem na dva zelo dobra igralca. Eden o njiju praktično sam »skrbi« za sprejem servisa, drugi, glavni tolkač, pa nosi naj-večji delež napada. Koimpex bo drevi predvidoma nastopil v popolni postavi. Po dolgem času so ta teden trenirali vsi in opomogel si je tudi Edi Božič, ki se ga je letos gripa lotila trikrat zapored. Fantej se dobro zavedajo pomembnosti srečanja. Zadnji dve zmagi sta gotovo blagodejno vplivalina razpoloženje v moštvu, a trener opozarja, da je šlo v bistvu za dva osvojena tie breaka, Ar- gentario pa je v 5. setu nekajkrat potegnil krajši konec. Skratka, meja med uspešnostjo in neuspešnostjo je zelo nejasna po preizkušenem pravilu, ki ga je De VValderstein že nekajkrat poudaril, da zmagaš samo, če igraš dobro. To pravilo prav gotovo velja tudi za goriško Imso Kmečko banko, ki se bo danes podala na enega najtežjih gostovanj v povratnem delu. Goričani se bodo pomerili z Moglia-nom Venetom, ki zaseda na lestvici 5. mesto s 16 točkami. Mogliano je že odrezan od boja za napredovanje, vendar pa očitno še ni popustil, saj je ravno v prejšnjem kolu poskrbel za velik podvig, ko je presenetljivo gladko odpravil četrtouvrščeno Chioggio, Koimpexov blok drevi v Repnu pred težko nalogo s tem pa naredil valov-cem lepo uslugo. V tekmi 1. kola so imsovci dre-višnjega tekmeca povsem pregazili, saj so mu v treh setih prepustili samo 14 točk. Razmerje v servisih 9 točk in 13 napak pove, da so valovci takrat servirali tako kot znajo. Ko jim to uspe, ni v ligi nikogar, ki bi jim lahko bil kos. H gladki zmagi v prvem kolu je pripomoglo tudi uspešno »pokrivanje« nasprotnikovega najboljšega napadalca Rossata, ki je resnično eden najbolj nevarnih tolkačev v ligi. Trener Zamo je prepričan, da bo tudi danes prav igra proti Rossatu ključ, ki odpira pot do nove zmage. ŽENSKA B2 LIGA/ KOIMPEX NA »1. MAJU»V TRSTU OB 18. URI Pomembno in zanimivo hkrati Proti Coneglionu se obeta izenačen boj med tekmecema za obstanek Igralke Koimpexa se bodo v današnjem prvem povratnem kolu skušale oddolžiti Coneglia-nu za poraz, ki so ga konec oktobra lani utrpele v krstnem nastopu med drugoligasicami. Združena ekipa je tisti začetni spodrsljaj kmalu nadoknadila in v naslednjih sedmih nastopih zbrala pet zmag. medtem ko se je Coneglianu pisalo bolj slabo. V zadnjih petih kolih je nato Koimpex izgubil proti četverici vodilnih in premagal Mogliano, Conegliano pa je v istem obdobju zbral tri zmage in si je za žrtev privoščil tudi vodilno No-vento, tako da imata obe šesterki pred današnjo tekmo na »1, maju« enako število točk, to je dvanajst. Mirno lahko rečemo, da je Sainova ekipa v tem tre- nutku precej boljše pripravljena kot je bila v oktobru, toda očitno velja to tudi za nasprotnice, tako da si Fabrizijeva in ostale igralke ne smejo delati prevelikih utvar, da jim bo drevi za zmago zadostovala že prednost, ki jo prinaša igranje na domačem igrišču. Kakorkoli, obeta se nadvse zanimiva tekma, ki je tudi zelo pomembna. Čeprav ne Koimpexu ne Coneglianu ne teče voda v grlo, je jasno, da bi si zmagovalec z novima točkama precej olajšal pot de obstanka v ligi. »Conegliano je ekipa s solidnim servisom in blokom, to pa sta elementa, ki prinašata točke, zato gre za nevarnega nasprotnika. Nasa naloga je, da natančno usmerimo servis tja, kjer so oni bolj ranljivi in da zaigramo disciplinirano v obrambi. V Co-neglianovo ekipo se je namreč v zadnjih kolih vrnila močnejša krilna igralka, ki pred tem zaradi poškodbe ni igrala,« pravi trener Sain, ki od svojih igralk pričakuje, da bodo s hitro igro zaposlile nasprotnikova centra in tako olajšale delo lastnim krilnim napadalkam. Vse igralke združene ekipe se počutijo dobro in z optimizmom pričakujejo današnje srečanje. Trener meni, da je ekipa kondicijsko dobro pripravljena, tudi stopnja uigranosti je zadovoljiva, zato bodo v prihodnjih tednih na treningih več pozornosti kot doslej namenili tehniki, ki Se v preveliki meri pogojuje rezultate šesterke. Na sliki: Daniela Ciocchi MOŠKA IN ŽENSKA C1 LIGA_________ ^ DEŽELNE LIGE Sočani proti vodilnemu Zahtevno tudi za dekleta Olympia proti tržaškemu Volleyu, Val proti Cordenonsu Naši državni tretjeligaši stojijo v prvem povratnem kolu pred nadvse težkimi nalogami. Soča Sobema se bo pomerila z vodilnim Nova gens, ki je prvi del prvenstva končal nepremagan. V trinajstih nastopih je izgubil samo sedem setov in mu vsi priznavajo, da je najboljše in najbolj popolno moštvo v ligi. Zmagal je tudi v Trstu proti edinemu resnemu konkurentu za prvo mesto, Pallavolu. Naloga Jakopičevih fantov na tem srečanju je, da igrajo čim-boljše, potrebna pa bo tudi zbranost, kajti v nasprotnem primeru jim grozi polom. »Ce bomo igrali dobro, Tržačanke z nami ne bo imel lahkega dela«, je prepričan trener Kmečke banke K2 šport Marko Kalc pred srečanjem v Slovenskem Športnem centru z moštvom Edi Mobili Volley Podajačica Olympie Evelin Bulfoni 93. Tržačanke na lestvici delijo tretje mesto z Dolom. Trener Goričank nasprotniku priznava, da je bolj izkušen, njegovi glavni orožji pa sta dober servis in dober blok. »Mi nimamo dosti kaj izgubiti,« pravi Kalc, ki bo lahko računal na vse igralke (razen seveda poškodovane Trapuzzano- ve), ki so se na srečanje dobro opriravile in bodo skušale drago prodati svojo kožo. Isto velja tudi za La Gori-ziano Zadružno kreditno banko, ki bo v Kulturnem domu (spet drugačen umik, tokrat se bo tekma pričela ob 18.30) gostila drugouvrščeno Otlico Tomasini iz Cordenonsa. »V Cordenonsu smo dosegli v treh setih samo petnajst točk. Najmanj kar pričakujem je, da ta izkupiček izboljšamo,« pravi trener Jerončič, ki pa upa še na kaj več. Cordenons je trd oreh, saj gre za ekipo s hitrim in dinamičnim napadom ter gibčno obrambo. Doslej je doživel samo tri poraze proti neposrednim tekmecem za vrh, proti vodilnemu Sartoriju pa je bil blizu presenečenja. Valovke bocjo nastopile v popolni postavi, saj je od gripe okrevala tudi Monica Tomasin. Neugodna pokrajinska derbija za Olympio in Bor, a točki sta nujni Siogašice gostijo vodilni Cassacco Začetek povratnega dela moške odbojkarske C2 lige za šesterki 01ympie CDR in Bora Fortrade ni najlažji. Goričani se bodo podali na kratko, a neugondo gostovanje v Mosi. Poraz v Gradišču pred slabim mesecem dni opozarja, da so pokrajinski derbiji sila nevarni. Že v prvem delu so se morali Vukovičevi igralci kar pošteno potruditi, preden jim je uspelo ukrotiti Mosso. Predala se je namreč šele po petih setih igre in po vodstvu z 2:1. Vrh tega ne smemo pozabiti, da ima Mossa na lestvici samo dve točki manj od 01ympie in se še bori za uvrstitev v enotno C ligo. Jasno pa je, da si Goričani poraza ne smejo privoščiti, da ne izgubijo stika s Preveni-rejem, ki proti Prati ne bi smel imeti večjih težav, in da dohitijo Rojalese ali San Vito, ki se bosta drevi pomerila med sabo. Drevišnje kolo je zelo pomembno tudi za Bor Fortrade. Pot v enotno C ligo neizbežno pelje preko zmage proti Tor-rianu, ki je na 6. mestu s 14 točkami. V prvi tekmi so borovci v gosteh po zelo slabem nastopu gladko izgubili, prav gotovo pa so se danes doma sposobni oddolžiti šesterki iz Gradišča. V ženski C2 ligi bodo sokolovke igrale v Farri proti ekipi, ki na lestvici zaseda mesto pred njimi s štirimi točkami več. V moški D ligi čaka Espego važno gostovanje v Ronkah, kjer se bo odvijal dvoboj za obstanek v ligi, med dekleti pa bo Sloga gostila vodilni Cassacco. domači šport Danes Sobota, 15. februarja 1997 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Repnu: Koimpex - Argentario Trento; 20.30 v Moglianu Venetu: Colorificio S. Marco - Imsa Kmečka banka ŽENSKA B2 LIGA 18.00 v Trstu, »1. maj«: Koimpex - Conegliano MOŠKA C1 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Nova Gens ZENSKA C1UGA 18.30 v Gorici, Kulturni dom: La Goriziana Zadružna kreditna banka - Otlica Tomasini Cordenons; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Kmečka banka K2 Šport - Edi Mobili Volley 93 MOŠKA C2UGA 18.00 v Moši: Mossa Candolini - 01ympia CDR; 20.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Fortrade - Leyline Tomana ZENSKA C2 LIGA 20.30 v Fari: GS Farra - Sokol MOŠKA D LIGA 20.30 v Ronkah: Acli Ronchi - Espego ZENSKA D UGA 18.00 na Opčinah: Sloga - Cassacco 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Trstu, Ul. Carli: Ties Volpi - Sloga B; 20.30 na Opčinah: Sloga A - Prevenire 1. ZENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, »1. maj«: Bor - Kontovel; 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Breg 2. ŽENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, šola Petrarca: Le Volpi - Breg; 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Sloga DEČKI 15.30 v Trstu, »Suvich«: Immobiliare B - Multinvest NARASCAJNICE 15.30 v Trstu, »Suvich«: Virtus B - Sokol; 17.30 na Proseku: Kontovel - Azzurra NAMIZNI TENIS ZENSKA Al UGA 18.00 v Zgoniku: Kras Generali - Castellana ŽENSKA B UGA 18.00 v Zgoniku: Kras Corium - Coccaglio; 16.00 v Veroni: San Marco Verona - Kras Activa Intemational ZENSKA Cl UGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Adriatica Libertas MOŠKA C2 LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Cus Udine KOŠARKA BLIGA 20.30 v Trstu, športna palača: Jadran - Boigomanero D UGA 18.30 v Gorici, telovadnica CONI: Moter - Bor Radenska; 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom Agorest Rob Roy - hiter 1904; 20.30 v Vermjanu: Acli - Kontovel PROMOCIJSKA UGA 19.00 v Dolini: Breg - SanVito NARAŠČAJNIKI 16.00 v Miljah: Intermuggia - Bor B Autocarrozzeria Boris; 17.15 v Krminu: Alba - Dom Sprintauto; 18.30 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas - Bor A Ediauto; 20.00 v Trstu, Ul. Gretta: Ferroviario - Kontovel DEČKI 16.00 v Briščkih: Polet - Poggi PROPAGANDA 16.30 v Dolini: Jadran - Dardi ROKOMET MOŠKA C UGA 18.00 v Roveretu: Mori - Kras NOGOMET MLADINCI DEŽELNO PRVENSTVO 14.30 v Standrežu: Juventina - Capriva; 16.00 v Repnu: Primorje - San Sergio POKRAJINSKO PRVENSTVO 16.00 na Opčinah: Opicina - Vesna; 17.00 v Prema-riaccu: Azzurra - Sovodnje ZAČETNIKI 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Piedimonte Jutri Nedelja, 16. februarja 1997 NOGOMET ELITNA UGA 15.00 v Gradežu: Gradese - Juventina PROMOCIJSKA UGA 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje Zadružna kreditna banka - Zarja; 15.00 v Ločniku: Lucinico - Primorje Adriaker 1. AMATERSKA UGA 15.00 v Križu: Vesna - Reanese 2. AMATERSKA UGA 15.00 v Repnu: Kras - Latte Carso; 15.00 v Cervinjanu: Pro Cervignano - Primorec; 15.00 v Poggiu: Poggio -Primorec 3. AMATERSKA UGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - Grado; 15.00 na Opčinah: Sant’Andrea - Breg B; 15.00 na Proseku: Gaja -Roianese NARAŠČAJNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Pro Romans NAJMLAJSI 10.30 v Bazovici: Gaja - CGS ROKOMET ZENSKA BLIGA 11.00 v Zgoniku: Kras - Mestrino KOŠARKA D UGA 17.00 v Trstu, »1. maj«: Cicibona Preff. Marsich - Arte Bittesini KADETI 11.00 v Biciniccu: Bicinicco - Jadran DEČKI 9.30 v Trstu, Ul. Ford: Servolana - Bor Ediauto; 11.00 pri Briščkih: Kontovel - Don Bosco NAMIZNI TENIS ZENSKA C2 LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras B - Kras A MOŠKA D LIGA 10.00 v Trstu: Roianese - Kras ODBOJKA NARASCAJNICE 11.00 v Dolini: Breg - Bor PRIREDITVE Sobota, 15. februarja 1997 ■■■ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 15 t. m., ob 20.30 (red B) gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Harvey«. Ponovitve jutri, 16. t. m., ob 16. uri (red C), v sredo, 19. t. m., in v Četrtek, 20. t. m., ob 20.30 (red E). SSG gostuje danes, IS.t.m., ob 18.30 v Novi Gorici s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 15. t.m., ob 20. uri PREMIERA Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Režija Ulisse Santicchi; dirigent Tiziano Severini. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 15. t. m., ob 20.30. uri (red druga sobota) bo Stalno gledališče F-Jk uprizorilo Sofoklejevo delo »Edipo a Colono« v režiji Antonia Calende. Nastopata Roberto Her-litzka in Piera Degli Espositi. V abonmaju: odrezek St. 3 - rdeči. Od 18. do 23. t. m.: »Uomo e galantuomo« Eduarda De Filippa. Nastopa in režira Luca De Filippo. V abonmaju: odrezek St. 15 - modri. Gledališče Cristallo Danes. 15., t.m., ob 20.30 bo na sporedu Mo-lierova komedija »Le intelettuali«. Režija Toni Bertorelli. Nastopa Valeria Ciangottini. Gledališče Cristallo - Gledališče Miela V teku je abonmajska kampanja za Ciklus »Teatralmente intrecci«. Abonmaje lahko dvignete v gledališčih Cristallo in Miela ter v uradih UTAT. Za informacije tel. st. 390613/365119 GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 17. t. m. (red A) in v torek, 18. t. m., ob 20.30 gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Harvey«. V petek, 21. t.m., ob 21. uri literarni večer slovenske, italijanske in furlanske poezije z naslovom »Pogledi na svet«. Nastopili bodo: Lisa Deiuri, Mary Tolusso, Roberto »Rum-ple« Russo, Tomi VreCar, Giovanni Fierro in Francesco Tornada. Glasbena spremljava saksofonista Paola Gregoriga. Vstop prost. Gledališče UGG OTROŠKE PREDSTAVE - Jutri, 16. t.m.,ob 17. uri se bo gledališka skupina La Contrada predstavila z delom »TisoC in ena noC. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 17. in v torek, 18. t. m., ob 20.30: Sicilia Teatra - Luigi Pirandello »Que-sta sera si recita a soggetto«. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Nastopata Alida Valli, Seba-stiano Lo Monaco, Giustino Durano. GRADEŽ Auditorium »Biagio Marin« Danes, 15. t. m., ob 20.45 se bo skupina Ar-teffetto v sodelovaju z gledališčem S. Giovanni iz Trsta predstavila z delom Alda De Benedettija »Paola e i leoni«, v režiji M. Ain-zare. Nastopajo: Michele Ainzara, Sandro Rossi in Teresa Sadar. SPETER Dan slovenske kulture: danes, 15. t. m.: ob 19. uri bodo v prostorih Beneške galerije odprli razstavo Lojzeta Spacala, ob 20. uri pa bo v Spetrski občinski dvorani koncert Tržaškega okteta in nagrajevanje natečaja »Nas domači jezik«. PORTOROŽ Avditorij: Danes, 15. t.m., ob 18. uri igrano-risani film »Space Jam«. Režija Joe Pytka; ob 20.30 in ob 22.30 »Outsider«. Režija Andrej Košak. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče Celovec (predstave se vršijo v hali 7 VVorther See Halle): danes, 15. t.m., ob 10.30 in 19.30 musical »Peter Pan«, glasba Mark Charlap (v nemščini). Pri Joklnu (Badgasse 7): v torek, 18. t.m., ob 19.30 Posthumna knjižna predstavitev pesniške zbirke P. Zidarja. ROŽEK Na Muti pri VVoschitzu: KD »Peter Markovič«: danes, 15. t.m., ob 20. uri, Moliere : George Dan din; gostujejo igralci SPD »Srce« iz Dobrle vasi. BISTRICA NA ZILJI Pri družini Dmml (UniCeva Stava): danes, 15. t.m., ob 19. uri Urban Jarnik - narodopi-sec - predava dr. VVilhelm Baum. TINJE V domu - Katoliški dom Prosvete Sodalitas: danes, 15. t.m., ob 12.30 bo dipl. inž. Ernst Dragaschnig predaval o obrezovanju sadnega drevja. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela: danes, 15. t.m., ob 21. uri gledališka predstava »II valzer del caso«. V ponedeljek, 17. t.m., ob 19. uri film »Fuga dalla scuola media« in ob 21. uri film »Lit-tle Odessa« V torek, 18. t.m., ob 21.00 se bo gledališka skupina Riflessi predstavila z delom »FERI-TA - Sguardo su una gente dedicato ad Adolf Hitler«. Režija Andrea Adriatico. Vstop prost. TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 V torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme stmmentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 koncert kvarteta Alban Berg. Na sporedu bodo Shu-bertove skladbe. Gledališča Rossetti V soboto , 15. marca, ob 21. uri koncert Lu-cia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku. V sredo, 26. marca, ob 21. uri bo nastopil kantavtor Francesco De Gregori. MIUE Gledališče G. Verdi - Koncertna sezona 1997 Jutri, 16. t. m., ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra F-JK. GORICA Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 koncert harmonikarja Corrada Rojaca. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 Danes, 15. t. m., ob 20.30 in jutri, 16. t. m., ob 17. uri »Gorenjski slavček« A. Foersterja v izvedbi opere in baleta SNG v Ljubljani. ii r/rVrfOT TRST Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi. Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Gledališče Miela: do 20. t, m. je na ogled fotografska razstava na temo »Mesto in človekov prostor«. Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti: Se jutri, 16. t. m. je na ogled razstava o umetniku Carlu Sbisa. Jutri, 16. t.m., ob 11. uri voden obisk razstave z dr. Susanno Gregorat. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 11. marca je na ogled razstava Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gledališče Rossetti: Se jutri, 16. t. m. je na ogled razstava »Tra le righe« slikarja Čira Galla. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«. Galerija Kulturni dom: v Četrtek, 20. t.m, ob 18. uri otvoritev razstave goriskega slikarja Livia Comissa. Razstava bo odprta do 20. marca. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija (Burggasse 8): »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije. Galerija Carinthia: do konca februarja razstavlja Oliver Debre. ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - do 3. marca si lahko ogledate razstavo »Planine v sliki« VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.09 (D) Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), M estre (5.54), Benetke (1.14) (IC) iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro (6.04) (0.07), Tržič (0.50). 5.41 6.02 (IR) (IC) Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan. (1.50) (6.30) (IR) (R) Benetke j23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogruaro (5.13), Tržič (6.07). 6.51 (R) Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja. (7.02) (D) Portogruaro (5.49), Tržič (6.38). 7.17 (E) Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke (7.41) (D) Portogruaro (6.35), Tržič (7.16). (9.15). (7.58) (E) iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33). 8.04 (IC) Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom). (8.45) (E) iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22). 9.01 (IR) Tržič (9.23), Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Be- (9.13) (R) Portogruaro (7.52), Tržič (8.44). 11.01 (IR) -netke (10.59). (10.05 (E) iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogruaro Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be- (9.00), Tržič (9.42). (IC) netke (12.59). (10.55 (IR) Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogruaro (9.49), Tržič 12.04 Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z dodatkom). (10.32). (11.55 (E) Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogruaro (10.49), Tržič (11.32). 12.39 13.00 (R) (D) Tržič (13.04), Portogruaro (13.58). Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Be- (13.55 (IR) Benetke ^1.55), Mestre (12.05), Portogruaro (12.49), 14.01 (IR) netke (15.02). Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be- (14.55 (IR) Benetke ^2.55), Mestre (13.05), Portogruaro (13.49), netke (15.59). (15.31 (R) Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). 14.08 (R) Tržič (14.36), Portogruaro (15.34) - občasna vožnja. (15.48 (IC) iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogruaro (14.48), Tržič 14.55 (IC) Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z (16.23 (D) (15.24). Benetke (14.24), Mestre (1433), Portogmaro (15.17), dodatkom). Tržič (16.00). 15.17 (D) Tržič (15.39), Portogruaro (16.20), Mestre (17.06), Be-netke (17.15). (16.56 (IC) iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogruaro (15.56), Tržič 16.01 (IR) Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59). (17.55 (IR) Benetke ^5.55), Mestre (16.05), Portogruaro (16.49), 17.17 (E) Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11). (18.48 (R) Benete (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.26), 17.29 (R) Tržič (17.57), Portogruaro (19.10), Mestre (20.05), Benetke (20.17). (18.55 (D) Benete (16.55), Portogruaro (17.05), Tržič (18.32). (19.11 (R) Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogruaro (17.49), 18.01 (IR) Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be- Tržič (18.44). netke (19.59). (19.55 (IR) Benete (17.55), Portogruaro (18.49), Tržič (19.32). 19.01 (E) Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce. (20.44 (D) Benete £18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.24), 19.31 20.04 (R) (IR) Tržič (19.59), Portogruaro (20.53) - občasna vožnja. Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Benetke (22.03). (20.55 (21.24 (IR) (IC) Benetke.jy8.55), Mestre (19.05), Portogruaro (19.49), iz Milana, Mestre (19.49), Portogruaro (20.24), Tržič 20.32 (E) Tržič (20.55), Portogruaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo. (22.03 (IC) (21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogruaro (21.03), 22.20 (E) Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim (23.00 (R) Tržič (21.39). (8.00). Benete (20.46), Mestre (20.55), Portogruaro (21.53), (23.55 (E) Tržič (23 $2) S5)’ Mestre t22-05)’ Por109rljaro (22.49), Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER (5.15) (R) občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39). (6.44) (R) občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),. (5.51) (R) občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20). (7.29) (R) občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02). (6.18) (D) občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34). (7.51) (D) občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržkl (7.28). (6.43) (R) občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07. (8.25) (R) občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57). (7.23) (IR) Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28). (8.32) (D) občasna vožnja. (8.15) (R) občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38). (8.39) (R) občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10). (8.23) (D) občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39). (9.20) (R) občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52). (9.23) (IR) Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28). (9.53) (IR) Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30). (10.15) (R) občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41). (10.34) (D) občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08). (11.23) (IR) Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28) ■ (11.41) (R) občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13). (11.40) (R) občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08). (12.29) (IR) Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06). (12.09) (R) občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37). (13.41) (R) občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13). (12.23) (D) občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38). (13.45) (D) občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17). (13.23) (IR) Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28). (14.29) (IR) Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06). (13.40) (R) občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08). (15.05) (R) občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37). (14.15) (R) občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41). (15.43) (RD) občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14). (14.23) (D) občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39). (16.29) (IR) Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06). (14.44) (R) občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14). (17.41) (R) občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13). (15.23) (IR) Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28). (17.43) (D) občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17). (16.15) (R) občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43). (18.23) (R) občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56). (16.23) (D) občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39). (18.29) (IR) Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06). (16.56) (R) občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21). (19.21) (R) občasna vožnja, Videm (17.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52). (17.23) (IR) Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28). (19.44) (D) občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18). (17.36) (R) občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04). (20.23) (R) Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56). (17.48) (D) občasna vožnja. (20.29) (IR) Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06). (18.09) (R) občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35). (21.44) (D) občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18) (18.23) (D) občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39). (22.29) (IR) Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06) (18.46) (R) občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14). (0.48) (IR) Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21) (19.23) (IR) Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28). (20.11) (D) občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28). (21.23) (IR) Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28). (23.14) (R) Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 0.15 (E) nadaljuje v Budimpešto 6.52 (E) prihaja iz Budimpešte 9.08 (E) nadaljuje v Zagreb 11.04 (IC) prihaja iz Zagreba 12.16 (E) nadaljuje v Budimpešto 17.01 (E) prihaja iz Budimpešte 18.16 (IC) nadaljuje v Zagreb 20.09 (E) prihaja iz Zagreba IC-I itercit) E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Brz ovlak R Deželni vlak TV SPORED Sobota, 15. februarja 1997 RAI 3 slovenski program RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 fr1 Slovenija 1 e RAI 1 Dok.: Kvarkov svet Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Film: L’ oro del mondo (kom., It. '68, i. Al Bano, Romina Povver) Vreme in dnevnik Aktualna odd. o zdravju: Check-up (vodi Annalisa Manduca) Izžrebanje lota Dnevnik Film: Fifa e arena (kom,, It. ’48, i. Toto, Isa Barziz-za, M. Castellani) Sedem dni v Parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Classic Car-toon Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La Zingara (vodi CIoris Brosca) Variete: I cervelloni (vodijo Nino Frassica, Gian-carlo Magalli, Wendy Windham) Dnevnik Posebnosti Tgl Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop in vremenska napoved Film: L’ amico immagi-nario (kom.. It. ’94, r. N. D’ Alessandria, i. Victor Cavallo, Valeria D’ Obici) Glasba: Papaveri e pape-re (5. del) Variete; V družini (vodita T. Timperi, B. D' Uršo), vmes (7.30, 8. 8.30, 9, 9.30,10) dnevnik Tgi’ - V Evropi Nan.: Družina Drombush Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo) Dnevnik, 13.20 Dribbling Film: Adios gringo (vestem, It. ’65) Izžrebanje lota Tvoj bližnji Aktualna odd.: Perche? -Zakaj? Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Vremenska napoved Variete: Go-Cart Dnevnik TV film: Ho sposato un assassino (dram., ZDA ’93, i. M. Rogers, Elliott Gould, Joe Spano) Film: Sputo (dram., It. ’96, i. Sergio Rubini), vmes (23.30) dnevnik in vremenska napoved Napoved televizijskih progr. LaRaichevedRai Aktualno: Gledališče Nočni dnevnik Dok.: An dres Segovia RAI 3 Film: Perfido invito (dram., ZDA ’52) Napoved televizijskih progr.: La RaichevedRai Film: Lulu Belle (dram., ZDA ’48, i. D. Lamour) Film: Un marito per An-na Zaccheo (dram., It. ’53, i. S. Pampanini) Dnevnik SP v smučanju: Zenski smuk Deželne .vesti, dnevnik, 14.50 Okolje Italija Sobotni šport Rubrika Beli cirkus SP v smučanju Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob SP v smučanju Dok.: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Harem Dnevnik in vreme Nočni šport Variete: Fuori orario, vmes filma Le avventure di un uomo invisibile (’92), lo e il vento, itd. Nad.: Claudia Nan.: 11 cliente - Gost Pregled tiska Dokumentarec Aktualno: Časa per časa - Nasveti za lepši dom Dnevnik Nad.: Milagros Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Aktualna odd. o zdravju: Es - 1’ essenza della vita (vodi Daniela Rosati) Aktualno: Chi c’e.. c’e, 17.00 variete: Chi mi ha visto?, 18.00 Iva shovv (vodi Iva Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Mato Grosso (pust., ZDA ’92, i. Sean Gon-nery, L. Bracco) Film: Bandido (pust., ZDA '56, i. R. Mitchum, Uršula Thioss), 0.55 Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Nan.: La donna bionica Aktualno: Nonsolomoda Teleprodaja Nan.: Dieci sono pochi Aktualno: Anteprima Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualna odd.: Amici -Prijatelji (vodi Maria De Filippi) Nan.: La tata Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: V osmih pod isto streho Nan.: Quei due sopra il varano Variete: Tira & Molla (vo- Otroski variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Aktualno: Planet Šport: Rally Nan.: Adam 12, 11.30 Mc Gyver Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Nan.: Helen in njeni prijatelji Variete za najmlajše: Risanke in Ciao Ciao Mix Glasb, odd.: Free Pass, 15.30 Jammin’ Aktualno: Planet Nan.: Bayside School, 17.00 I ragazzi della 3.a C, 18.00 Primi baci' Odprti studio, vreme, 18.45 Šport studio Nan.: Beverly Hills - Diplomski dan Nan.: Happy Days Film: Hercules in olimpijske igre (i. Kevin Sor-bo, R. Trebor, M. Hurst) Film.: Codice marziale 3 -Missione giustizia (krim., ZDA ’91, r. S. Barnelt, i. Jeff VVineff, B. Nielsen), vmes (0.30) Fatti e misfatti, 0.40 Italija 1 šport Aktualno: Planet # tele 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Dokumentarec Aktualna oddaja Športna oddaja Nan.: Profumo di potere Gospodarstvo Športna oddaja MONTECARLO Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Otroški program: Radovedni Taček: Trak, 8.10 Pod klobukom, 8.55 Zgodbe iz školjke Maribor ’96: Brevis iz Vilniusa (zlata palketa) Tedenski izbor: nan. Italijanska restavracija (i. Gigi Proietti, 6. epizoda) TV igrica: Hugo (pon.) Tednik 10000 obratov Poročila Razvedrilna oddaja TV Koper-Capodistria: Karaoke Nanizanka: Policisti s sr- cem (Avstralija, 14. del) Otroški program: Tabor- niki in skavti (5. odd.) Film: Ne čakaj na maj (Slo, 1957, r. F. Cap, i. M. Gabrijelčič, S. Sever) Videostrani Obzornik Poljudnoznanstvena se- rija: Princ Arktike Oddaja o ljudeh in živalih: 4X4 Ozare Prodaja TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme Spori, 19.50 Utrip Res je! Za TV kamero Napovednik Pročila, vreme, šport Včeraj, danes, jutri Mali oglasi - Knjigovodja (A. Marodič) Nad.: Upravnica (VB, 5. epizoda) TV jutri, videostrani IH Koper Slovenija 2 2.20 Teletekst Euronevvs Tedenski izbor: Ameriški film Klavnica 5 Otroški program Roka rocka Avstralska nanizanka: Echo Point (5. epizoda) SP v alpskem smučanju: ženski smuk Euronews Košarka NBA: Chicago -Atlanta Podarim dobim (pon.) SP v alspkem samučanju: moški slalom, 1. tek Življenje v računalniški dobi (ameriška dokumen-rana serija, 11. del) Avstralska nanizanka: Echo Point (6. epizoda) Včeraj, danes,jutri Sestriere ’97 SP v alpskem smučanju: moški slalom, 2. tek Francoska dokumentarna serija: Cousteau ponovno odkriva svet (11. del) Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji - Pesniki - Branko Somen (10. oddaja) V vrtincu Sobotna noč: Film Sex Pistols, dokumentarca Steve Earl, Ernst Tubb in glasbena serija: White Room (6. del) di Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- 19.30, 22.30, 1.15 Dnev- zia nik, 19.50 TMC Šport Variete: Viva 1’ Italia! Nan.: Ironside (vodijo Pippo Franco, SP v smučanju Oreste Lionello, Leo Gul- Film: Tramonto (dram., lotta, Lorenza Mario) ZDA ’39, i. B. Davis) Dnevnik Variete: Tappeto volante Film: Strane storie (kom., 21.00, 22.30 SP v It. ’94, i. I. Marescotti, S. smučanju: moški slalom, m Cohen, A. Pea), vmes 1. in 2. tek (0.30) dnevnik Film: Acque del Sud Striscia la notizia Pregled tiska (vojni, ZDA ’44, i. Humphrey Bogart) mm Euronevvs, 16.10 SP v smučanju: ženski smuk TVD Mladi T 17.30 Huckleberry Finn - risanke TV Poper - kabaretno satirična oddaja Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nanizanka: Nočni sodnik Dokumentarna oddaja SP v smučanju: moški slalom, 1. tek, 20.55 2. tek Vsedanes - TV dnevnik, vreme KOšarka NBA: Atlanta Havvks - Chicago Bulls Filmi iz «AIpe Adria Cinema»: Sconfini Vsedanes - TV dnevnik Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. Slovenija 2 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.20 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 11,35 Obvestila; 12.00 Moped shovv; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 13.45 Gost izbira glasbo; 16.00 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jambalaya. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki!; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Srednjeevro- \oski obzornik; 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20, st,; 18.05 Roman: Oštrigeca; 18.25 V podvečer; 19.30 Opera: Ples v maskah (G. Verdi); 23.35 Do polnoči; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.45 Du jes?!; 10.40 Povver play; 10.45, 11.50, 12.55 Primorski zaliv; Tl.30 Turistična poročila; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Svežih 20 modrih; 17,30 Primorski dnevnik; 19.15 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabata insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' lta!y; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hat hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Slgla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri, vmes (9.00) My way; 10.10 Koncert: Filh, orkester iz Vidma; 11.30 Filmi na ekranih; 11.40 Glasbfeni predah; 12.00 Krajevnme stvarnosti: Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 MLadi val; 16.00 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Nagrajenci medn. tekmovanja Trio di Trieste; 18.00 Mala scena: Svetal atom v vesoljstvu (2. del); 18.40 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.,’10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Priimki dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r „. SREDISCE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad severno Italijo in severnim Jadranom je območje nizkega zračnega pritiska. V višinah bo popoldne k nam od severovzhoda začel pritekati hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.26 Dolžina dneva 10.13 1 r MORJE ' Luna vzide ob 12.043 Morje skoraj mirno, 1 in zatone ob 2.05. temperatura morja 9 1 stopinj. 1 : J L zSBi V. . J : Vpliv vremena bo obtežilen in veliko ljudi bo imelo vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale kot slabo počutje, razdražljivost, utrujenost, potrtost in nemir. PLIMOVANJE Danes: ob 3.02 najvisje 24 cm, ob 11.17 najnižje -23 cm, ob 18.41 najvisje 4 cm, ob 22.05 najnižje 1 cm. Jutri: ob 4.47 najvisje 23 cm, ob 12.34 najnižje -31 cm, ob 19.00 najvisje 13 cm. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............4 1000 m..............2 1500 m..............0 2000 m............-2 2500 m............-6 2864 m............-8 C A DANES GRADEC -1/3 >BC O -1/3 M. SOBOTA ČEDAD O KRANJSKA GORA A -2/2 O TR2IC 0/5 O KRANJ O S. GRADEC -1/2 MARIBOR O o/3 O PTUJ CEUE O 1/6 OVIDEM 7/8 —^N. GORICA GORICA 6/8 O ° \cČl6> LJUBLJANA 4/7 POSTOJNA O 2/5 6,,