Izvolitev lavantiuskih škofov. (Dalje.) Letos po smrti rajnega kneza so ae tedaj nadškof Solnograški poslužili stare pravice ter so izpolnili svojo dolžnoat, da so naši nsiročeni škofiji dali novega višjega paatirja. Bili so ae tudi precej svojega dela lotili. Že ko so prišli pokopat rajnega skofa, tirjali so od velečast. stolnega kapitola, naj jim imenuje vsak stolni korar troje inien duhovnikov, ki bi bili vredni in sposobni zaaesti lavantiasko škofijsko stolico. Stolni korarji so jim v zapečatenih listih povedali svoja mnenja. Kakor smo slišali, tirjali so nadškof isto od soaednjib škofov. Potem smo začeli uganjati, kdo da bode škof. Ta je tako modroval, drugi je inaee ugibal, tretji je prvinia ugovarjal, četrti je svojo trdil in peti je vsem prejšnjim štrenje zmešal, a nikdo ni vedel nič pravega. Nekateri nemški časniki so vse mogoče in nemogoče kaiididate imenovali, da bi se potem lehko ponašali, da so imeli med svojimi pravo ime. Kar jib je pa modrih bilo, ti so djali, da prej ne verjamejo nobene, dokler Solnograd ne izpregovori. Bilo je začetkom meseca oktobra, ko nam alednjič nadskof uradno naznanijo, da so izvolili preč. g. dr. Mih. Napotnika, c. kr. dvornega kapelana na Dunaji, lavantinskim škofom. Ob enem so odločili den 24. oktobra za kanonični proces, 26. oktobra za slovesno potrjenje in 27. za posvečenje novega škofa. Kakor je škofovska čast visoka, apostolska, tako so tudi obredi in svečanoati, po katerih se nov akof stavi, jako slovesne in pomenljive. Novi škof so trebali troje avedokov, ki so pred bolnograškim nadškofom pričali o življenju, vedenju, učenoati, pravovemosti, o službovanji in o enakib okoliščinah novega škofa. Izvolili in naprosili so ai pa za prioe mil. g. stolnega dekana Orožna, mil. g. prelata Koaarja in veleč. g. špirituala Hribovšeka. Imenovani go?podje se toraj peljajo na Dunaj po izvoljenega škofa in ga sprevajajo v Solnograd. Sam nadškof so jib na kolodvoru preprijazuo sprejeli in so vse povabili v svojo škofijsko palačo na stanje. V četrtek, dne 24. oktobra se je potem v domači škofijski kapeli vršil kanonifjni proces. Omenjene priče so najprej prisegle, da bodo pravico in resnico govorile in na pismena prašanja po svoji najboljši vesti odgovarjale. Med tem pa, ko so a« v Solnogradu oborožali na sloveano potrjenje, pribajali so od vseh strani v Solnograd lavantinski dubovniki, da se udeležijo slovesnoati ter tako počastč novega svojega vladiko. Razven omenjenib trojib gospodov so bili v Solnogradu veleč. gg. prošt Modrinjak, kanonik dr. Gregorec, prof. dr. Peuš, dekan Mikuš, župniki Crnoša, Bezenšek, Hržič, Voh, Slekovec, kapelani Majcen, Šoštarič, Hrastl in špiritual Hytrek. (Dalje prih.)