TRST, četrtek 29. avgusta 1957 Leto XIII - Št. 20.) (3740) PRIHtirtSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. *, II nad. — TELEFON 93-«88 IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. *t 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico I-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z . 375 • izdata Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trst Eisenhowerjeve Stassen potuje izjave o razorožitvi zopet v Washington Zorin ponavlja, da SZ zavrača zahodne predloge kot podlago za sporazum - Japonska bo na zasedanju OZN stavila nov predlog o prepovedi jedrskih poizkusov WASHINGT0N, 28. — Predsednik Eisenhower se je danes razgovarjal eno uro z državnim tajnikom Dul-lesom v zvezi s pogajanji o razorožitvi. Pozneje je Bela hiša objavila sledečo Eisenhowerjevo izjavo: «Za vse tiste, ki res ljubijo mir, je zelo žaljivo dejstvo, da je Sovjetska zveza že napadla tako prezirljivo predloge, ki jih Kanada, Francija, Velika Britanija in ZDA obrazložujejo v razorožitvenem pododboru OZN v Londonu. Ugotoviti J e treba, da prihaja ta napad istočasno s sovjetsko jzjavo o napredovanju pri izdelovanju sredstev, ki lah-Prinesejo množično uniče-oje na vse dele sveta. v Londonu končujejo zahod-ne države obrazložitev skrb-aega in koordiniranega načr-£a za prvo fazo razorožitve, ki predvideva med drugim potrebno nadzorstvo in zavarovanje: A) Ukrepe za zaščito proti nenadnim množičnim napadom. B) Prekinitev nadaljnjih Jedrskih poizkusov za dve le- • O Sklep, da se stratosfera “Porablja samo v miroljubne i? ,n?. v vojaške namene. D) uoločitev datuma, po katerem Se noben vojaški material ne SI?te uporabljati za izdelovanje orožja, in naj se obstoječe zaloge atomskega orožja začnejo zmanjševati, zadevni material pa naj se uporabi v miroljubne namene. E) Začetek zmanjšanja števila vojaštva in Oborožitve. Tragično bi bilo, če bi te Predloge za prvo fazo razoro-itve, k; so tako važni za mir v svetu, Sovjetska zveza za-nila, še preden jih skrbno Prouči in še preden zahodne države končajo njih obrazložitev. Tako sovjetsko stališče i obsodilo človeštvo na brezkončno prihodnost nepopisnih nevarnosti. Kar se tiče nas, ne bomo v ZDA nikoli prenehali z na-Pon, da se najdejo način in ®fedstva za rešitev človeštva ®red tako nevarnostjo ter da "®. doseže pravičen in trajen mir.,, Medtem je predstavnik dr-'Vh-nega departmaja Lincoln '»hite sporočil, da bo ameriški olegat v Londonu Harold otassen odpotoval v petek v r*uA ter se bo vrnil v torek • septembra. Delo razorožitve-ne8a pododbora se bo nam- ec prekinilo od 31. avgusta 3- septembra. White je izja-u> da je uradni vzrok Stasse-ovega potovanja v ZDA po-°ka njegovega sina. Toda te ndkatera vprašanja je Whi-odgovoril, da je gotovo, da -? bo Stassen razgovarjal z -..miesom in verjetno tudi z *‘isenhowerjem. Kakor poročajo iz Londona, Pa Je današnja seja razoroži-enega pododbora OZN traja- • samo 25 minut. V začetku iz' ameriški delegat Stassen JSvil, da se začenjalo jasno szati veliki obrisi za poziti-, n zaključek pogajanj za de-■P sporazum o razorožitvi. J-ahodni predlogi od 21. avgu-; ? “jedrskih poizkusih, je de-, ' Stassen, nudijo realno “žnost prvega sporazuma o ražorožitvi.» vod tSSPn nato Djavil, da so “iteljj vseh vlad, zastopanih n Pododboru, poudarjali nuj-da se prepreči vojna. s edstv° za to, je dejal Stas-raz’ Je V sklenitvi prvega spo-in ? razorožitvi na trdni Praktični podlagi.« m?a,?adski delegat Charles mer e isjuvib da se naše ,?Va kanadska delegacija truditi, da pride do Pbrazuma. MoFrancoski delegat Jules jav izjavil- da bo moral° dVpno mnenje izbirat; med drsiPu rešitvama vprašanja je-d0 ", Poizkusov, ki sta bili 14 pokrajinah Italije, m sicer v pdkrajinah Neapeij, Agri-gento, Aquila, Aveiimo, Bari, Bolzano, Cosenza. Matera, Milan, Novara, Salerno Siracusa, Videm in Benetke. Medtem so v Rimu sprejeli v bolnišnico 25 Holandcev, ki so se udeležili mednarodnega kongresa delavske mladine. Koliko ljudi je do sedaj zbolelo v vsej Italiji, ni mogoče ugotoviti, ker gTe povečini za milo obliko, pri čemer ni niti potrebna zdravniška pomoč. Visoki komisar za higieno in zdravstvo priporoča, naj se vsi, ki obolijo, takoj zdravijo, da se preprečijo morebitne komplikacije, zaradi katerih bi influenca utegnila postati nevarna, Iz Benetk javljajo, da je o-boleio zaradi azijske influence v tej pokrajini nekaj deklic v koloniji Ca' Roman in okoli 80 nameščencev v tovarni «Sava» v Margheri. Pokrajinski zdravnik prof. Canalis je izjavil, da je bolezen bila mila in je trajala malo časa. Bolnike so sprejeli v bolnišnico iz predvidnosti in so vsi ozdravili v nekaj urah. Zdi se, da je nevarnost epidemije že mimo in v bolnišnici n! nobenega bolnika zaradi influenca. Italijanski parnik «Ardea». ki potuje iz ZDA v Italijo, pa je nujno zaprosil za pomoč za 15 članov posadke, ki so oboleli zaradi azijslke influence. Prav tako je parnik «Linda Giovanna«, ki potuje iz Buenos Airesa v Venezuelo, sporočil, da sc ugotovili druge štiri primere nfluence. Influenca je zajela tudi Švico. Močno se je razširila med učenci gimnazije v Bernu Zdi se, da so influenco prinesli švicarski skavti, ki so se nedavno vrnili z mednarodnega taborjenja v Angliji, kjer so registrirali mnogo primerov bolezni. Prav tako se je azijska influenca pojavila na Portugalskem. Število obolelih pa ni veliko in bolezen traja povprečno dva dni. Poročilo o razgovorih v Canberri CANBERRA, 28. — Danes so v Can^herri objavili poročilo o razgovorih, ki jih je ime! angleški obrambni minister Duncan Sandys z avstralskimi oblastmi. Poročilo pravi, da so se angleški in avstralski predstavniki razgovarjali predvsem o obrambi Jugovzhodne Azije. Duncan Sandys je obljubil avstralski vladi, da bo Velika Britanija imela občutne letai-slke, pomorske in kopenske sile v Jugovzhodni Aziji in na Daljnem vzhodu ter da bo angleško brodovje na Daljnem vzhodu še dalje imelo svoje glavno oporišče v Singapuru. Dalje je v poročilu rečeno, da bo Avstralija ustanovila premično enoto, ki bo nameščena v Avstraliji in bo po potrebi takoj na razpolago. Na koncu je rečeno, da avstralska vlada podpira angleški sklep, da nadaljuje izdelovanje jedrskega orožja. Kakor poročajo iz Adelaide delajo v Woomeri priprave za poizkus z britansko raiketo. Pristojne oblasti ne dajejo o tej raketi nobenih izjav. Obisk Makariosa v ZDA vijo, da je malo verjetno, da bi se nadškof Makarios med svojim obiskom v, ZDA sestal s predsednikom Eisenhovver-jem ali državnim tajnikom Fosterjem Dullesom. Obisk ima zaseben značaj; po drugi strani pa bi lahko razlagali takšen sestanek kot podporo ZDa grškemu stališču glede Cipra. Rusko-nemški razgovori BONN, 28. — Predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je na tiskovni konferenci izjavil, da niso Nemci postavili med nemško-sovjetski-mi gospodarskimi razgovori nobenega ultimatuma. predstavnik je dodal, da je poslanik Lahr ob svoji vrnitvi v Moskvo samo izročil Semiono- V SZ ukinjeno ministrstvo za nadzorstvo MOSKVA, 28. — Agencija Tass javlja, da je prezidij vrhovnega sovjeta S2; ukinil ministrstvo za državno nadzorstvo. Zadnji je to ministrstvo vodil Molotov, in sicer od 21. novembra 1956 do preteklega julija, ko je bil izključen iz CK KP in razrešen vseh vladnih funkcij. Namesto tega ministrstva se ustanavlja nadzorstvena komisija pri ministrskem svetu. Agencija Tass javlja, da je bilo to sklenjeno zaradi novih pogojev, ki so nastali z raztegnitvijo pravic zveznih republik in zaradi industrijske reorganizacije. Nova komisija bo nadzorovala izvajanje sklepov 0 državnem gospodarstvu ter delo v upravi. Nadzorovala bo tudi, ali se točno izvajajo sklepi o varčevanju, ter vse izdatke. Mongolska delegacija v Ljubljani in na Reki LJUBLJANA, 28. — Delegacija Ljudske republike Mongolije z ministrskim predsednikom Cedenbalom na čelu, ki je na uradnem obisku v FLRJ. Začetek tekmovanja z medcelinskimi izstrelki Tutti v ZDA poizku o katerem javljajo, daje uspel Uradno ne sporočajo, za kakšno raketo gre - Podatki o sovjetski raketi - Nadaljnji komentarji tiska WASHINGTON, 28. — Medtem ko se v svetovnem tisku nadaljujejo komentarji o izstrelitvi sovjetske medcelinske rakete, javljajo iz Cape Canaveral v Floridi, da so danes v tajnem središču za usmerjevane izstrelke izstrelili ogromni ameriški usmerjevani izstrelek. To je sporočil predstavnik ameriškega državnega departmaja, ki pa ni hotel povedati, za kakšno vrsto izstrelka gre. Predstavnik ni hotel niti izjaviti, ali je sporočilo obrambnega departmaja odgovor na sporočilo Sovjetske zveze, da je z uspehom preizkušala svojo medcelinsko raketo. Opazovalci, ki so od daleč gledali izstrelitev rakete, so izjavili, da je ta bila zelo velika ter da je med svojim poletom naglo izginila z vidika, ne da bi eksplodirala. Trdijo, da se je raketa dvignila dve milji visoko ter se nato usmerila v določeno smer. Zatrjujejo, da je poizkus imel uspeh. Raketa se je dvignila počasi v zrak in je nato z vedno večjo hitrostjo izginila na obzorju. Domnevajo, je obiskala danes Ljubljano in Reko. V Ljubljani je spre-vu novo poslanico zahodno-, iel delegacijo predsednik re-tda gre za raketo «Jupiter», ki nemške vlade glede vprašanja i publi.ške skupščine Miha Ma-1 so jo že prej nekajkrat preiz-repatriacij. I rinko. Ikušali, Uradno so javili, da se WASHINGTON, 28. — V a-meriških uradnih krogih pra- iKiiiinHHiiruiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiimtHiiiiiitiHiiMniiiiiimilMtiiiiinMiMiiiMiiiiiiiiiiHMmuiiionmmtnMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinili Bulganin za obisk in ttruščev sprejela vabilo v Siriji pred Ameriški podtajnik Henderson nadaljuje svoje spletkarjenje na Srednjem vzhodu - Sirski general Bizri zanika vesti o navzočnosti sovjetskih vojaških strokovnjakov v Siriji DAMASK, 28. — Neki visoki funkcionar sirskega zunanjega ministrstva je izjavil, da sta predsednik sovjetske vlade maršal Bulganin in prvi tajnik KP SZ Nikita Hruščev sprejela vabilo sirskega obrambnega ministra El Azema, naj obiščeta Sirijo. Funkcionar je dejal, da še niso znane podrobnosti obiska, toda da je gotovo, da prideta sovjetska voditelja v Sirijo pred koncem leta. Na agenciji TASS so danes izjavili, da nič ne vedo o obisku Bulganina in Hru-ščeva v Siriji, o čemer so se razširili glasovi v inozemstvu. General Bizri, načelnik glavnega štaba sirske vojske, pa je v nekem intervjuju izjavil, da ni bil nikoli komunist. Pripomnil je, da ne sme biti noben član sirskih vojaških sil včlanjen v stranke. Večina generalovega intervjuja je bila posvečena odnosom Sirije z ZDA. General je dejal, da bi Sirija sprejela orožje od ZDA, če ne bi postavljale pogojev. «Ze leta 1945 — je dejal general — smo se obrnili na ZDA, naj nam dobavijo orožje. Toda vsakiikrat so nam postavile pogoj, da moramo pristati na pakte ali zavezništva.)) V zvezi s premiki VI. ameriškega brodovja je Bizri dejal: »Sirija je majhna država. Ce bi nas ZDA napadle, bi nas seveda premagale. Toda mi bi se borili do zadnjega in smo prepričani, da bi svetovno javno mnenje ostro obsodilo takšno vojaško pustološčino ZDA.» Na vprašanje, ali je res, da je v Siriji 6500 sovjetskih tehnikov in vojaških strokovnjakov, je general ironično pr -pomnil: «Zakaj pa naj ne Di jih bilo 7000?» Nato pa je resno dejal, da sovjetskih strokovnjakov v Siriji sploh n:. Končno je izjavil, da ni res. da vojska nadzira viado ter da je pod vplivom filokomu-nistidnih oficirjev. Egiptovski list «A1 Ahramu je pisal. la je predsednik sirske republike Kwatly zaprosil sirsko viado za tri mese- i ............ Gronchi odpotuje 8. septembra v Iran reši*Se ■* predlagani. Ti dve Za l - s*a sovjetski predlog kin *>Cen° ‘n brezpogojno pre-dve jedrskih poizkusov za nr_.,ab tri leta in zahodni Pov ’ od 31. avgusta, ki i2t ezuJejo prekinitev teh po-Vanua°v s prekinitvijo pridobivati, a*omskega materiala v hlor r narnpr>e; ti predlogi bi ga « sestavni del delne- Porazuma o razorožitvi. vanrZVez' s Stassenovimi izja-rin ■ Je sovjetski delegat Zo-h0(J ‘Usvil, da ima vtis, da za-»o države niso dovolj skrb-njihProu^‘'e njegovih včerajš-Pomr,n^V "Te iziave» je pri-Poka i n> so namreč jasno le„ zale, da je sovjetska de-Preri|1Ja- mnenja, da zahodni p0ia‘°8i o prekinitvi jedrskih la„ kusov ne morejo biti pod-za sporazum.« jutr; dhja seja pododbora bo ne , t|i verjetno bodo zahod-Celot ave hradno predložile g0v ni načrt svojih predlo- Flljibonski zunanji minister izjaVi?ma Pa je danes v Osaki nji *’ da bo predložil prihodki Lmesec v OZN resolucijo, Polhe ( dal in ga ni zanimalo, s kom morejo imeti sploh nobene ve- ima opravka. Bil je zelo dina-ljave. To bi zadostovalo, da mičen, drzen in energičen. Pobi lahko kratko in malo za- leg svojega trgovskega posla ključili to vprašanje. Kljub se je ukvarjal tudi s kmetijo in je imel opravka s koloni. Njegovi svojci vedno trdijo, da je bil dobra duša in da ni imel sovražnikov, a vendar je bil nekajkrat tarča napadov. Grozil mu je Giacomini, sprl se je z Maurom in končno z nekim mladeničem, ki je bil zelo zaljubljen v Ravasinije-vo. Tudi to ima svoj pomen, ker ni moč kar tako izključiti možnosti maščevanja, oziroma obračunavanja iz tega ali onega vzroka. Pri Trevisanovem umoru je treba popolnoma izključiti politični vzrok. Trevisan se ni Ukvarjal s politiko in nikakor ni bil «otok italijanstva« v Sentjernejski dolini, je energično, poudaril odv. Morgera. Tudi njegovi svojci so izjavili, da se ni nikoli zanimal za politiko, da ni hotel sploh izobesiti nobene zastaVe in da je rad zahajal v družbo domačinov in ljudi, ki so enakega političnega prepričanja kot obtoženci. Politično obeležje je spletka Giaeominija in Maura. Ce torej odpade politični vzrok, tiči vzrok trojnega u-mora nekje drugje: v roparskih namenih, ali maščevanju. To bi se dalo sklepati tudi iz slike, ki prikažuje pozicijo trupel v kleti. Zdi se, da se je hotel zločinec maščevati še po zločinu in je nalašč položil truplo Ravasinijeve na tak način k Trevisanovemu truplu. Ali pa gre za kriminalno dejanje zločincev, ki so v tedanjih razmerah pod političnim plaščem ropali in dali duška osebnemu maščevanju. Medtem ko je bil Giacomini že prej obtožen umorov in ropa imajo sedanji obtoženci glede tega čiste papirje. Preden je zagovornik načel vprašanje obtožbe nameravanega umora Trevisana v juliju U(4t>, česar so obtoženi Braini, Rapotez, Fontanot, Be- V zapisnikih so priznanja Fontanota, Derina, Belicha in Rapotza. URNIK; Fontanot in Belich sta «priznala», da je skupina začela svojo akcijo ob 19.20; Derin pa pravi, da ob 22. OROŽJE: Fontanot ((priznava«, da je imel francoski revolver, Belich pa da je imel brzostrelko; Rapotez «trdi», da je Belich imel brzostrelko, Fontanot pa nato pravi, da je Belich imel revolver. NAPAD: Derin «priznava», da so Trevisana napadli, ko je že vstopil v vilo; Rapotez pa, da so ga obkolili že pri avtomobilu. RAZSVETLJAVA: Fontanot govori o električni razsvetljavi, Belich samo o luči, Derin samo o razsvetljenem vhodu, nato pa o petrolejki. PLEN; Vsi najprej ((priznavajo«, da je Rapotez odnesel culo, Fontanot puško; potem pa «priznavajo», da je Fontanot odnesel krzneni plašč, Belich pa puško. Glede plašča pa ni bilo nikjer dokazano, da bi ga Ravasinijeva sploh imela v Trevisanovi hiši, saj je njena mati izjavila, da je nekaj tednov prej odnesla od doma le nekaj perila in letnih oblek, da pa ni nikdar videla kakšnega novega krznenega plašča. PRIPRAVE: Popolnoma logično bi bilo in naravno, da bi se taka skupina in za tak podvig prej natančno dogovorila in bi vsakemu določili svojo I Številni tržaški Slovenci, med njimi ugledni kulturni delavci, so včeraj popoldne spremili na zadnji priti poteojnega Zdravka Ocvirka, ki je v ponedeljek nenadoma preminil. Truplo pokojnika so odpeljali v Ljubljano, kjer bo jutri pokopan. lich in Derin, je navedel protislovja obtožnice in izjav nekaterih prič glede krznenega plašča in poudaril, da bi se morali sodni organi prej prepričati sploh o obstoju tega plašča. Glede nameravanega umora je odv. Morgera pripomnil, da je ta obtožba nastala, ko so preiskovalni organi zaslutili, da je zgradba o trojnem umoru zelo trhla. Obenem je poudaril, da se nikdar ne obtožuje ista oseba obenem nameravanega in izvršenega u-mora, kar se dogaja na tem procesu. Za utemeljitev obtožbe nameravanega umora, ni nobenega dokaza, da je v določeni dobi Trevisan stanoval v svoji vili v $entjernejski dolini, ker je tja zahajal le včasih, zlasti ob trgatvi. Na podlagi zakonika torej to dejanje ni kaznivo, ker ni bilo tam žrtve. Pa nadaljujmo o domnevah: ali je dal nalog za umor Braini ali Giacomini. Ce je Braini organiziral podvig, ga je tudi pravočasno preprečil in ukazal, naj se družba vrne; če je pa izdal ukaz Giacomini, Braini ne pride v poštev; fontanot, Belich, Derin in Rapotez pa niso zakrivili nameravane- ga umora, ker so se vrnili pravočasno, preden bi dejansko začeli izvrševati kaznivo dejanje. Odv. Morgera se je precej časa zadržal pri vprašanju nameravanega umora in ga vsestransko obdelal z juridič-ne strani; navajal je odlomke zakonika ter zadevne razsodbe kasacijskega sodišča. Sodišče mora glede tega popolnoma-oprostiti obtožence, ker niso zakrivili kaznivega dejanja, saj so se pravočasno vrnili domov. Prav tako ni nobenega dokaza o povezavi med dozdevnim nameravanim umorom v juliju in izvršenim trojnim umorom v septembru. Za zaključek svojega govora je odv. Morgera navedel o-pomin, ki ga je izrekel znani jurist Gaetano Finangeri; «Cim hujši je zločin, tem bolj prepričljiv mora biti dokaz«. Preden sodišče izreče obsodbo na dosmrtno ječo, si mora biti popolnoma na jasnem in trdno prepričano o krivdi obtožencev. Razprava se bo nadaljevala jutri ob 9.30 z zaključnimi govori javnega tožilca, odv. zasebne stranke in obrambe, nakar bo sodišče verjetno izreklo razsodbo. IIIIIIIIMIItllllMIllltllllllllllltllllMIIIIMIMMlIlItlllllllHIMKIllllllllMIIIIMMIIIIIIMIIIMIIIHIIIIIIII« Smrtne posledice padca na stopnicah Včeraj zjutraj se je smrtno ponesrečila 87-letna gospodinja Katarina Pressin vd. Ti-lian iz Ul. Androna S. Silve-stro 3. Okoli 11. ure se je ženska odpravila iz kuhinje na dvorišče in ko se je vračala po stopnicah v svoje stanovanje, se je spotaknila in padla. Pri padcu je z glavo udarila ob stopnico in nepremično obležala na tleh. Neki sosed, ki je slišal ropot, je pritekel na stopnice in je opazil na tleh ležečo žensko. Pristopil je k njej in ko je videl, da krvavi, je takoj poklical avtomobil rešilne postaje. Ko so zdravniki ponesrečenko pregledali, so ugotovili, da je ženska umrla, in sicer zaradi hudega udarca na tilniku. Odpeljali so jo v mrtvašnico splošne bolnišnice. Včeraj okoli 18. ure je na II. kirurškem oddelku umrla 91-letna Antonija Kurn vd. Venturini iz Ul. G. Gozzi 5. Zenska se je 30. junija ponesrečila, medtem ko je hodila po stopnicah hiše, kjer je stanovala. Kljub njeni visoki starosti so zdravniki upali, da bo ženska ozdravela, toda včeraj so nastale komplikacije in je podlegla poškodbam. -—««—— Zborovanje Združenja stanovanjskih upravičencev ^druženje stanovanjskih u-pravičencev bo priredilo jutri ob 20. uri, v mali Rosset-tijevi dvorani, zborovanje, na katerem bodo voditelji združenja sporočili družinam, ki so bile izgnane iz stanovanj izid razgovorov, ki so jih imeli na vladnem komisariatu glede stanovanjskih izgonov. -— «» — Odhod tajnika pokrajinske uprave V torek je bila na sedežu pokrajinske uprave notranja svečanost ob odhodu iz Trsta dosedanjega pokrajinskega tajnika dr. Leottija, ki odhaja na novo službeno mesto. Predsednik pokrajine prof, Grego-retti se je v imenu pokrajinskega odbora in vsega osebja zahvalil dr. Leottiju za njegovo dosedanje delo v pokrajinski upravi. Dr. Leotti pa je v svojem odgovoru želel odboru in celotni pokrajinski upravi vedno večje uspehe v občo korist vsega prebivalstva. Dr. Leottiju, ki je bil s časnikarji vedno zelo prijazen in jim je po svojih močeh vedno pomagal, želimo obilo uspehov na novem službenem mestu. Avstrijski izvozniki bodo obiskali Koko Prvikrat po vojni bo 14. in 16. septembra obiskala Reko skupina avstrijskih izvoznikov, ki si bo ogledala pristaniške naprave na Osnovi.vabila pristaniških oblasti. V tej zvezi je zanimivo, da je avstrijski tranzitni promet skozi Reko dosegel v prvih šestih mesticih tekočega leta rekordni obseg, saj je bil za 186 odstotkov višji kot v istem razdobju preteklega leta. Skozi Reko so od januarja do junija prepeljali 131.480 ton blaga (lani 45.939 ton), medtem ko je celotni lanski avstrijski tranzitni promet skozi to pristanišče dosegel 223.421 ton. «»—- Nezgodi na delu Včeraj ob 14. uri so pripeljali v bolnišnico 56-letnega težaka Agostina Padovana jz Ul. Scala Santa 21. Dežurni zdravnik mu je ugotovil zlom desnega stopala in podplutbe na desni nogi. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti od 20 do 40 dni. Padovan je povedal, da se je ponesrečil v novem pristanišču, medtem ko je nakladal bale bombaža na vlak-Po nerodnosti mu je ena izmed teh padla na nogo in mu jo hudo poškodovala. Malo kasneje so pripeljali v Splošno bolnišnico 44-letnega Giovannija Grenza iz Ul. Giu-stinelli 6. Izjavil je, da se je ponesrečil v bližini kriškega portiča, kjer je delal na račun nekega tržaškega podjetja. Pri delu je nerodno stopil in padel na tla. Zdravniki so mu ugotovili precej hude notranje poškodbe in razne praske po telesu. Zdraviti se bo moral okrog 20 dni, seveda če ne bodo nastale komplikacije. sindikati posredovali pri oblasteh v korist odpuščenih delavcev. Danes se bodo na sedežu Zveze industrijcev začela pogajanja med sindikalnimi predstavniki in ravnateljstvom tovarne «Acciaierie Trafileria Triestina« glede odpustov 20 delavcev. Svoj sklep podjetje utemeljuje s težavami, ki so nastale v birokratskem in davčnem sistemu. Sindikalne organizacije bodo napele vse sile, da preprečijo omenjene odpuste in zagotovijo nadaljnjo zaposlitev delavcev. Kot smo že poročali, je ravnateljstvo ladjedelnice Felsze-gy sklenilo, da bo dalo delavcem posebno nagrado v znesku 10.000 lir. Toda zaradi birokratskih zapletljajev ravnateljstvo še ni izplačalo delavcem nagrade. Zaradi tega so sindikalne organizacije vnovič posredovale pri vodstvu podjetja in upati je, da se bo v najkrajšem času vsa stvar pozitivno rešila. Skozi Trst potuje 100 jug. vojakov Danes bo potovala skozi Trst skupina stotih jugoslovanskih vojakov, katere bo vodil oficir. Vojaki, bodo potovali v francosko pristanišče Cherbourg, kjer bodo prevzeli neko ladjo. PSDI za enotno delovno pogodbo uslužbencev ACEGAT Tiskovni urad PSDI sporoča, da je bil včeraj sestanek tajništva stranke s svojimi predstavniki v podjetju Acegata. Razpravljali so o vprašanjih tega velikega občinskega podjetja in sklenili, da bo PSDI podprla predlog KPI za sprejem sklepa o delovni pogodbi uslužbencev Acegata na prihodnji seji občinskega sveta pred predložitvijo ostavke odbora. Obenem pa je PSDI sklenila, da bo dala pobudo za ustanovitev posvetovalnega organa uslužbencev Acegata pri upravi podjetja za obravnavanje vseh upravnih in tehničnih vprašanj Acegata. Ta organ naj bi za sedaj sestavljali sindikalni predstavniki. Naknadno pa naj bi se ta posvetovalni organ spremenil v stalno posvetovalno u-stanovo. Obenem pa PSDI sporoča, da se bo odločno uprla vsakemu poizkusu uprave, da bi ločili sedanjo enotno delovno pogodbo vseh uslužbencev podjetja na dve pogodbi, «»------ O Vladni komisariat sporoča, da bodo danes zvečer ob 20. uri predvajali v Rojanu na Trgu tra i Rivi 2 del dokumentarnega filma o počitniških kolonijah; «Tam na hribih«. OBČINA SEŽANA Vljudno vabi na zaključne prireditve občinskega praznika ki bocl.o v. nedeljo 1. septembra 1957 Poskrbeli smo za kulturni ’n zabavni program. ^ IJIUU.SKA PROSVETA J PD «S. Škamperle« . Sv. Ivan. obvešča, da lx> odborova seja v ponedeljek 2.9.1957 ob 20.30 uri. Prosimo za točno in polnoštevilno udeležbo. IMUOVI IN PKIKPIDVKIj Namesto cvetja na grob pok. strica Andreja Stranca? j a daruje družina Herman Stranca? 1000 Lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Zdravka Ocvirka darujejo člani SNG 1000 lir za Dijaško Matico. «»-------------- Kdo ga pozna? KAZNA OBVESTILA y Vabilo prejšnjim gojencem igralske šole SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi gojence Igralske šole Iz pretekle sezone 1956-57, da se zberejo na razgovor s predstavniki uprave v četrtek 12. septembra 1957 ob 20. uri v prostorih SPZ, Trst, Ul. Roma 15-11. Uprava SNG Vabilo k vpisovanju v igratsko šolo SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu vabi tiste, ki še niso obiskovali igralske šole SNG, a bi se radi vpisali vanjo v novi sezoni 1957-58, da to store do 31. t. m. Vpisovanje se vrši v Ul. S. Vito 17, tel. 38-236, vsak dan razen nedelje, od 9. do 13. in od 14. do 17. ure. Prijaviti se je mogoče osebno, s pismeno vlogo ati pa po telefonu. Navesti je treba ime, priimek, rojstni datum in kraj ter sedanje bivališče. Ob vpisu prejmejo potrebna navodila za sprejemni izpit. Uprava SNG GLASBENA MATICA Vpisovanje v šolo Glasbene Matice za šolsko leto 1957-58 bo od 1. do 12 septembra od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure v šolskih prostorih v Ulici Ruggero Manna 29-1. (tel. 29-779), Poučujemo klavir, vse orkestralne instrumente, nauk o glasbi in harmoniko. Sprejmemo tudi prijave za sodelovanje v šolskem pevskem zboru in orkestru. Ravnateljstvo BALETNA SOLA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja s septembrom 1957 z baletno šolo za otroke bo 10 let starosti in 2a mladino od 10. do 14, leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej. Solo bo vodil izkušeni tržaški koreograf Adrijap Vilies, Vpisovanje do 31. avgusta v Ul. S. Vito 17, tel. 38-236, vsak dan v uradniih urah od 9. do 13. in od 14. do 17, ure. Kot smo ie poročali, so v ponedeljek našli na morski gladini v bližini pomola Andore truplo neznanega moškega, ki je bil oblečen v sivo obleko z belimi črtami in obut v črtic čevlje. V čepih so mu našli ključ znamke «Ynlei>, navaden ključ, svinčnik in 11(1 lir. Kljab temu, da je minilo ie nekaj dni, utopljenca še niso identificirali. Kdor ga pozna, naj sc zglusi oziroma to sjio-,'oii policiji. ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Piazzale Gioberti št. 4, sporoča, da se prične vpisovanje za šolsko leto 1957-58 1. septembra 1957 in traja do vključno 25. septembra 1957. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. u-re. Popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 9. septembra 1957 po razporedu, ki je bil objavljen na oglasni deski zavoda. Ravnateljstvo državne trgovske akademije s slovenskimi učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek 2. septembra 1957 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je izobešen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1957-58 se bodo začela 2. septembra in se bodo zaključila 25. septembra 1957. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsimo št. 8-1II.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje za I., II. in III. razred za šolsko leto 1957-58 od 1. do vključno 25. septembra t. 1. vsak delavnik od 10. do 12. ure. Istočasno opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek, dne 9. septembra t, 1. ob 8.30. Podroben razpored in urnik posameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole. ( IZLETI j IZLET K IZVIRU SOCE Prosvetno društvo »Andrej Cok» priredi v nedeljo 8. septembra enodnevni izlet skozi lepo Soško dolino k izviru Soče v Trenti. Cena vožnji 1.300 lir. Vpisovanje dnevno od 20. do 21. ure v krožku v Komkonelski ulici (Opčine). Prosvetno društvo v Barkov-Ijah pripravlja za nedeljo 15. septembra iziet k izviru Soče. Ker se vije pot po lepi Soški dolini in krasni dolini Trente, nudi ta izlet vsem udeležencem izreden užitek in se vabijo zaradi tega vsi člani in prijatelji društva, da se ga' udeležijo. Vpisovanj« vsak večer od 19. do 21. ure v društvenih prostorih v Frantklovem. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. avgusta t. 1. se je v Trtstu rodilo 5 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: kotlar Angelo Bernazza in šivilja Eiša Bes-sone, knjigovodja Atuonio Casa-hmguida in šivilja Mirella De-pase, radioiehmk Renato Rrišček in gospodinja Marceli a Ferdu ga, bansl Adalberto Cristam in gospodinja Karmela Komar, električar Attilio Toskan in gospodinja Dorotea Stefančič, dcuvec Giuseppe Novel in goodinja Tatjana Haggia, mehanik Leonardo Lazzarini in gospodinja Netla Palermo, delavec Renato Jerman ln gospodinja Maria Codarin, delavec Alberto Renato Fuccaro in gospodinja Ostrmela Ferrante, mehanik Carlo Sanzio in pletilja Gemma Stelami, mehanik Sergio Sabbadini in šivilja Dor el ta Baz-zarini, lekarnar Loris Sala in gospodinja Liča Boršt n ar. UMRLI SO: 63-1 etni Gutdo Be-senghi, 78-leind Paodo Vetak, 88-letina Ana Škerl, ‘Jl-letna Antonia Kurn vd. Venturini. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu INAM, Al Cedro, Trg Obcrdari 2; G. Papo, Zgornji Kjadin 1095 (Sv. Alojz); Picciola, Ul. Oriarii 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. ( H A l> I O ] ČETRTEK, 29. avgusta 1957 IRM POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Domači motivi; 13.50 R. Touzet s svojim orkestrom; 17 30 Pileana čajanka; 18.00 Schubert: Simfonija št. 2 v B-duru; 18.26 Lahke melodlije; 18.40 Koncert pianistke Mirte Sanc-inove; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Radijska univerza: Evropska koloniabia ekspanzija: «l)elitev Afrike«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 I/. komičnih oper; 2loo Dramatizirana zgodba: Mirko Javornik: ((Nepremagljivi«; igrajo čdaril Radi Jikega odra; 22.15 Rahmaninov; Klavirski koncert št. 3 v d-molu op. 30; 22.50 Večerne melodije; 23.30 Nočni ples. rnST i. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 17.00 Skladbe Bela Bartoka; 18.30 Glasbeno popoldne; 19.45 Odvetnik svetuje; 21.00 Glasbeni variete; 21.45 Koncert sopranistke Aube’ry-Luchini in pianista Adolfa Baruiija; 22.15 Renato Maina rdi: «Ko usoda hoČe», komedija; 23.30 Plesna glasba. KUH8R Poročila v itaUjanšč^l: 6.30, 12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. Poročila y slovenščini; L30, 13.30. 15.00. 7.15 Glasba za dobro jutro; 7-45 Jutranji koledar; 12.45 Chopinove mazurke in polcneze; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni spored; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Pojeta Dano in Darko iž Doline pri Trstu; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi ih popevke; 17.25 Priljubljene melodije; 18.40 Iz del jugoslov. skladateljev: Anton Lajovic; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane. Slovenija 327.1 m. 202.1 m. 212.4 m Poročila; 5.UU, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, i3.00, 15.00, 17.00. 19.30 22.00 7.30 Mladim poslušailcem o počitnicah; 8.05 Igrata pihalni godbi JLA in Ljudiske milice; 8.35 Drobne orkestradne skladbe; 9.00 Utrinki iz literature — Krum Vlkov: Zaseda; 9.20 Plošča v ploščo; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Dober dan, otroci! (Grimm: Zaba - kraljevič); 11.15 Pesmi 2a naše male; 11.30 Danilo Švara: Odlomek iz opere «France Prešeren — Slovo od mladosti«; 12.00 Zabavmi koncert; 12.30 Kmetijskj nasveti — Jože Juvane: Uspehi in napake pri uporabi herbicidov; 12.40 Aram Hačaturjan; Ma-škerada, suita: 13.15 Četrt ure z ansamblom nar. pesmi in plesov «Kolo«; 13.30 Orkestralni odlomki iz oper in baletov; 14.20 SporL 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glaj-ba; 15.40 Radijski roman; 16.00 Z mašim i in inozemskimi solisti in skladatelji; 17.10 Zabavna ih plesna glasba na tekočem traku; 18.15 Stanojlo Rajičič: Koncert za čelo in orkester; 18.45 Radijska univerza — Tadič: Uničevanje sladkovodnih rib in njih zaščita; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ih napevov; 21.00 A. Dvorak: Štiri pesrmi za godalni kvartet; V. Ukmar: Godalni kvartet št. 2; 21.30 Drobci iz sodobne slovaške proze; 22.15 Moderna plesna glasba. -rELEVIZIJA 17.30 Oddaja za otroke; 21.00 Odnehaš afli nadaljuješ; 22.00 Varietejska predstava- 23.00 Zadnje vesti. [ KINO J Excclsior. 16.00: «Strgana obleka», Jeane C ra in, Jack Ga-rson, Gau Russiell. Cinemascope. Fenice. 16.00: «Zgodt>a generala Hotustona«, Joed Mc Crea, Feli-cia Farr, Jeff Morrovv, W. Ford. Cimemascope techmicolor. Nazionaie. 16.00: «Zadnji za na vislice«, T. Conway, E. Sellars. Filodrammatico. 15.00: «KavaLr črnega meča«, S. Barclay, M. Berti, technicolor. Grattacielo. 16.00: «Postanek ** 12 ur«, J. Collins, J. Mans-field, D. Dailey. Supercinema. 16.00: »Srečni ljudje«. Cinemascope. Technicolor. Bilili, Riva, L. De Luca. Arcobaleno. 16.00; «Tri prepovedane zgodbe«, E. Drago, K Lualdii, G. Cervi. 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ#* Astra Rojan. 16.30: »Ko sonce zahaja«, Cinemascope. M. Fiore* A. Lane. Capitol. 16.30: «Vrata Kitajske#, G; Barry, A. Dichinson. Zadnji dan 21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ#. Cristallo. 16.30; «Jezdi Vaquero#» Ava Gardner, Robert Taylor-Metro v barvah. Ob 21.00 TV. Jutri «V vrtincu« (Via col ven-to); normalne cene. Alabarda. 16.30: «Carovnica», Marina Vlady, M a urice Ronet. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 16.00: «Gnezdo tihotapcev«, S. Granger, G. Sanders. Cinemascope. Aurora. 16.00: »Rdeči suknjiči#* G. Cooper. Kolosalen technicolor Cecii B. De Mille. Para-mountt. 21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ#. Armonia. 15.00: «Gusar». Tee lihi* color. L. Hayward, P, Medina-Ideale. 16.30: ((Ljubimci sanj«, ■J* Cotten, J. Jones. Paramount-21.00; ((Odnehaš ali nadaljuješ#* Impero. 16.30: «Tillove burke«, Philipe. Italia. 16.30: «Foka zadnji bazoo-ka», Mara Freeman, J. Payhe-Moderno. 18.00: «E1 gringo«, *• Payne in K. VVeleelom. Tecn-nicolor. Savona. 16.00: ((Zgodilo se .1® . jetnišmici«, A. Socdi, W. ChiaU in P. De Fillppo. Viale, 16.00; «Vampiri iz vsemir-ja'>.’ Nevidni sovražnik je ha-padel Zemljo. Vitt. Veneto. 16.15: «Ju*ri bo pr«' pozno«, A. M. Pierangeli, v* De Sica. Belvedere. 16.30: «Ona, ki bi hih^ ral poročiti«, B. Stanwyck, *• McMurray. 21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ#* Massimo. 16.30: «Deset let našeg* žiivljenja«. Pomemben film, prikazuje ozadje desetih 1* italijanskega življenja. 2100; «Odnehaš ali nadaljuješ#* Novo cine. 16.00: ((Bagdadski PaJ* čolan«, V. Mature in M. Biah-chard. 21.00; «Oduehaš ali nadaljuješ#' Odcon. 16.00;- ((Kontinenti gorijo#* Rad>o. 16.00: ((Zgodilo se je * ' julija«. Zgodba o atentatu ha Hitlerja. Beruhard VVicki, KINO MA PROSTEM Ariston. 20.15: »Prenoh Can C»n#* M. Fetlix, F. A.rnoul, J. Gabm* 21.00; ((Odnehaš ali nadaljuješ#* Armonia. 20.00: «Gusar». TechPi-color. L. Hayward, P Medih51' Arena dei flori. 20.00: «ZensK£ za Joeja«. Technicolor. D. c' lenti, G. Baker. Garibaldi. 20.00: ((Kubanski narejevalci«, E Flynn, P. mendariz, G. Scala. . Marconi. 16.30; «Baby Dotll« (2|V lutka), K. Malden, C. Baker. Paradiso. 20.00; «Spijon uporh' kov«, Van Heflin. Technirol^ Ponziana. 20.00: «Neurje na P J' d\i», Maria Schell, Raf Valoh£ Secolo Sv. Ivan. 20.00 In 22V ’ «Divji ples«, G. Cooper, v' 9tanwyck, A Quinn. Stadio. 20.00; «Kocisovo maSčev nje«, John Hodiak, Joy Pa£c-Valmaura. 20.15: «VeMka & grada«. « Rojan. 19.30 in 22.00: »Zaroči; smrdi«, Sylvia Koscina. Cinefh sc°pe. . „ Skedenj. 20 00: «Tot6 v barvah#- ( MALI oolasO DEKLETA - VAJENKE od 14 J® 16 IM slarosti v okolici iste kartoielimčna tovarna. P1*,,' ti na upravo našega lista, u' sv. Frančiška 20 .. NOV ŠIVALNI STHOJ, Iwe<»"’ pcriložnost 19.500 lir. Drtiki ksiuno omarico 29.500 lir. SlV;,' Stika in krpa, 25-1 et no lauiStjT Cene, ki se Se niso videle! D».‘ Ščite trgovino Humiero KO®40 1 Kor20 Garibaldi 8, Trst. »vi; pomembni manifestaciji jugoslovanske gospodarske dejavnosti Beograjski in novosadski sejem Jugoslavija je te dni v znaku dveh pomembnih gospodarskih manifestacij: otvoritve prvega povojnega Beograjskega sejma in otvoritve Mednarodnega sejma v Novem Sadu. Beograjski sejem je razstava tehnike in tehničnih pridobitev, novosadski pa sejem kmetijstva in industrije, ki je tesno povezana s kmetijstvom. Neposredna bli-Žina. obeh mest omogoča obiskovalcem enega obisk tudi drugega, to je pregled uspehov najvažnejših vej gospodarstva Jugoslavije. Beograjski «sejem tehnike 'n tehničnih pridobitev« bi lahko mirne duše imenovali ludi «razstavo pridobitev stavbarstva«. Arhitektonsko-urba-nistična rešitev sejmišča, gradbeni objekti, racionalno izkoriščanje prostora, posebno Pa glavna dvorana (v oblik^ arene) brez stebrov s kupolo iz prednapetega betona (prečnik 107 metrov), ki je gosto Posejana z velikimi okroglimi (ladijskimi) okni, z veliko Parterno areno, ki jo obkrožajo tri galerije, je brez prodiranja največja atrakcija sejma. Ta «umotvor sodobnega stavbarstva« občudujejo ne le domači obiskovalci, temveč tudi gostje iz inozemstva, ljudje, ki so videli «ves svet«, a kaj takega še niso videli. V areni te največje dvorane (hala I) razstavljajo domača in inozemska težka industrija. elektroindustrija, industrija kablov. Tu razstavlja «Prvomajska» iz Zagreba svoje velike brusne stroje, «Ivo Lola Ribar« iz Zelevnika težko tlačno kladivo, 150-tonsko ekscenter prešo, «Rade Končar« iz Zagreba elektromotorje, ljubljanski «Litostroj» vodne turbine, črpalke, mačke za žerjave. Tu so izdelki jugoslovanske industrije kablov, industrije strojev za mlinsko industrijo, makete ladijskih strojev Fiat, stroji za popravilo avtomobilov tovarne Bertoni in Coti iz Milana, najmodernejši stroji za preverjanje materiala švicarske tovarne Am-sler, razni stroji za obdelavo kovin firme Matra (Gildme:-ster) iz Frankfurta. «Strojex-P°rta» iz Prage in drugih. V pritličju nale I (oziroma L galerije) so propagandni pasijoni Maroka. Japonske, A, Romunije, Sirije, Pakistana in izdelki domače in inozemske elektroindustrij-'1, nadioindustrije in telekomun1-kacij in standi jugoslovanskih zunanjetrgovinskih podjetij. Na ostalih dveh galerijah so izdelki kovinske industrije, Precizne mehanike, pisalnih strojev, med njimi Olivetti. tarmacevtsko-kozmetične in tekstilne industrije. V hali II, ki ima tri razstavne platoje in galerijo, prevladujejo razni precizni stroji, aparati in instrumenti. Tu so elektronski stroji ameriške tvrdke IBM, kemično-farma-oevtski izdelki British-Oxyge-na, precizno-optične industrije za merjenje in kontrolo, najrazličnejši elektro-aparati za gospodinjstvo in gostinske o-hrate, najmodernejši pisalni stroji, izdelki iz gume in plastične snovi, izdelki industr - stekla, keramike, azbesta, šamota, najmodernejši grafič-Ot stroji renomiranih inozemskih tovarn (Jacquet-Bazei, Albert-Frankenthal), oprema za brade (Postalia, Ol.vmpia in ?r.), švedski separatorji in e loktro-stroji, proizvodi svetov-n° znanih tovarn pnevmatik«1, Proizvodi Brown-BOveri, ra-•Loindustrije Grundig, jugoslovanske tovarne iž Sevojne. tovarne vagonov iz Kraljeva in dr. v hali III je zastopana v Klavnem domača in inozemska Svtomobilska in motorna industrija, Poleg avtomobilov m PJutociklov domače proizvodne (TAM-Maribor, 7,astava-Kragujevac, TOMOS-Kope>) vidimo moderni avtobus fir-me ((Alfa Romeo«, italijanske Ptotocikle «Gilera« in nemške NW, avtomobile nemških to-liTn «Union», »Mercedes«, BMW, ladijske motorje in mo-t0r.ie za razna vozila. V hali IV so razstavljeni v Klavnem izdelki domače industrije ročnega in strojnega o-r°dja. Na prostranem odprtem prostoru so poleg raznih motor-n'h vozil (avtomobilov, tovo--P'kov, avtobusov) razni stroj: gradbeno industrijo, švi-carski buldožerji za čiščenje sjtega, , ogromni buldožerji, skreperji in motorni žerjavi, ‘okornotivc in drugi motorji ra gradnjo cest, kanalov, zna-P*h inozemskih tovarn »Fergu- So mrzla jedila škodljiva? Marsikdo ima pomislek pro-1 mrzlim jedilom. Zlasti me 'J0 mnogi, da sladoled ško-Pj* želodcu, Vendar pa so s nskusi dognali, da niso pri Juvanju takih jedi nastale ve-* spremembe v želodcu. , vtem ko sc je ob normaln' rahi. ne glede na temperaturi0 hrsn son«, ((Priestman« iz Hulla (Anglija), nemške tovarne De-mag, oprema za rudnike, med njo veliki transporter nemške tovarne Eickhoff iz Bochuma in razna domača in inozemska oprema za stavbarstvo. Za površen pregled sejmišča, izlasti še, če ste se medtem malo okrepili v restavracijah ali pa v improviziranih bifejih in si mimogrede ogledali zabavni del sejmišča, ie potrebno najmanj pet ur, Saj ni nič čudnega: pregledati morate v naglici razstavljene predmete 650 domačih in 850 inozemskih tovarn iz 28 držav. Med inozemskimi razstavljavci so na prvem mestu Nemci. Zahodna Nemčija s svojimi 145 podjetji je pokazala na.ivečje zanimanje za prvi povojni beograjski sejem. Sledi Italija z 62 razstavljavci, zatem Avstrija s 44. Interesantno je, da Sovjetska zveza na sejmu ni »zastopana. Organizacija sejma je izvrstna. Vse. kar vam je potrebno, lahko dobite in opravte na sejmu. Tu so pošta, razni obveščevalni uradi, menjalnica, carina, zastopništva prevozniških podjetij, restavracije, bifeji in razne servisne službe. Tu je tudi sejemska tiskarna, kateri so inozemske tovarne (Albert. Monotype, Linotvpe, Klischograph. Polyg;aph in Kovo) dale brezplačno na u-porabo najmodernejše tiskarske stroje. Tiskarna izdaja «Sejemski kurir«, pri katerem sodelujejo znani beograjski novinarji. Pohvalne izjave domačih in inozemskih obiskovalcev in razstavljavcev, ki jih objavljata «kurir» in razglasna služba na sejmu dokazujejo. da je sejem v vsakem pogledu uspel. Mednarodni novosadski sejem je prava razstava jugoslovanskega kmetijstva in industrije, ki je tesno povezana s kmetijstvom. Udeležba 2000 jugoslovanskih razstavljavcev in 162 razstavljavcev iz 16 držav dokazuje, da se je novosadski sejem uveljavil kot pomembna mednarodna kmetj-ska manifestacija. V paviljonih, lepo urejenih halah in na odprtem prostoru so razstavljeni kmetijski pridelki, živina. kmetijski stroji in industrijski izdelki namenjeni kmetijstvu. V prvem, vhodnem paviljonu prikazuje Zveza kmetijiko-gozdarskih zbornic v slikoviti razstavi sedanje stanje, potencialne možnosti in perspektive razvoja jugoslovanskega kmetijstva. Paviljoni so urejeni po republikah. Prikazane so značilnosti vsakega področja, osnovne karakteristike, u-spelii in proizvodne možnosti s potrebnimi pojasnili. Na sejmu je med drugim r,-krog 540 goved (med njimi 120 iz desetih inozemskih držav), več sto svinj, 70 konj, okrog 600 kletk razne perut- čije. Anglije. Francije, Italije, nine in več sto ovac. Zatem Sovjetske zveze, Švice, Sved-vzorci -vseh vrst rastlin, ki se ske in drugih držav. goje v Jugoslaviji. V posebnem paviljonu so razstavljeni vzorci kmetovalcev, ki so se udeležili nagradnega tekmovanja za največji hektarski pridelek. Vse razstavljene predmete bo pregledala posebna o-cenjevalna komisija, ki jo sestavljajo najuglednejši jugoslovanski kmetijski strokovnjaki — profesorji na univerzah in »znanstveni sodelavci kmetijskih uradov — ki bo delila bogate nagrade, skupno 30 milijonov dinarjev, poleg nagrad za najboljše pridelke. Na odprtem prostoru sejma so razstavljeni najraznovrst-nejši kmetijski stroji — kombajni, traktorji, mlatilnice, sejalnice, kultivatorji, električne naprave za molžo, skratka vsi, kar je potrebno za čim popolnejšo mehanizacijo kmetijstva. izdelki domače industrije so izpostavljeni ostri konkurenci izdelkov renomiranih inozemskih tovarn iz Avstrije. Češkoslovaške, Danske, Nem- Na renoviranem sejmijču prikazuje 677 živinorejcev, o-krog tisoč razstavljavcev rastlinskih pridelkov, 63 organizacij čebelarjev, 50 zastopnikov jugoslovanskega vinarstva in vinogradništva, zastopniki domačih in 162 inozemskih tovarn za proizvodnjo sodobnih kmetijskih strojev, živine, sortnega semena, kemičnih sredstev za zaščito rastlin in živine, umetnih gnojil itd. rezultate svojega dela in naporov, sodobne uspehe kmetijstva in industrije, ki je tesno povezana z njim. Novosadski sejem je skupno z beograjskim #sejmom tehnike in tehničnih pridobitev« najbolj otipljiva manifestacija uspehov jugoslovanskega kmetijstva in industrije, dokaz zrelosti in sposobnosti delovnih ljudi Jugoslavije in njihove odločnosti, da ne zaostanejo za naprednimi državami. Inž. BO7.0 BOŽIC Neki znani pariški modni krojač je prisilil neko manekenko, da je hodila po pariških ulicah s takimle črnim krznenim plaščem iz opičje kože. De gustibus... Veselje jamči Smeh in dobra volja, dobro razpoloženje in zopet smeh, je pol zdravja. To vemo vsi, le po tem se ne ravnamo. Pa bi se morali, če želimo imeti prijetno življenje zase in za svoje bližnje. Ce hočemo ostati zdravi in sposobni za delo. Kaj niste še nikoli opazili, kako naglo so izginile vse bolečine, če ste prejeli kako prijetno obvestilo, če ste kaj veselega izvedeli? Veselje je močnejše od trpljenja. V angleškem zdravniškem časniku «The Lancet« je objavil znameniti britanski zdravnik, kirurg dr Heneage Ogilvie daljšo razpravo o tem, ki ima značilen naslov; Veselje jamči zdravje. Celo rak se je posrečilo tako ustaviti. V tej razpravi opisuje dr. Ogilvie primer neke mlade žene, ki je zaradi raznih neprijetnosti v življenju bila vedno žalostna. Tako daleč je to njeno slabo duševno razpoloženje privedlo, da je obolela za rakom. Sele tedaj, 'ko je pisec razprave izvedel za njeno duševno stanje, je to ženo prav s tem, da ji je tako rekoč ukazal, da je bila vsak dan večkrat vesela, popolnoma ozdravil. Izkušnje, ki jih ........................ DAVNI SEN ČLOVEŠTVA SE BO KMALU URESNIČIL ROBOTNIK ZA GOSPODINJSKA DELA Znanstveniki pravijo, da bo že čez sedem let izdelan popoln robotnik - Od elektronskega računskega stroja, preko umetnih rok v atomskih tovarnah in «Yes-mana» do popolnega robotnika no, nabiral sladkor v rv> naglo, je bila reakcija (.-mVnn, če jo bila jed mrzla. mrzli jedi je temperatura °v na pr, padla za nekaj j^Pihj, kar je trajalo tudi pet-‘*l minut ali pa se več. Kako napraviti stroj, k»i bi opravljal v®a dela namesto človeka, to je vprašanje, s katerim se učenjaki vseh dežel ukvarjajo že vrsto let. Vseh o-pravil? Prav vseh morda ne, tudi najbrž ne bi tega prav vsi želeli. Vendar pa za taka dela, za katera je težko najti zanesljivega človeka, zlasti pa za dela. pri katerih je potrebna natančnost in rednost, in pa tam, kjer je treba mnogo e-nergije, mnogo moči, ali pa k,: so umazana, morda celo poniževalna za človeka. Suženjska opravila. Torej nekakega umetnega sužnja. Seveda ne bi bilo tako napačno imeti stroj, ki bi na najmanjši gospodarjev namig brez vsakega pomisleka, brez diskusije opravil naročeno delo. Avtomatično bi nas takle umetni človek, robotnik, prebudil in nam obenem tudi povedal, koliko je ura, odprl nas hkrati še obril in potem počesal, nam očistil čevlje. Le umiti bi se morali sami. Toda robotnik bi nas potem posušil s toplim zrakom, o-benem pa bi nas še obseval z ultravioletnimi žarki. Kako bi bila gospodinja zadovoljna, ko bi ji takale • gospodinjska pomočnica« o-čistila stanovanje. Zdrgnila bi parkete, pomila posodo, oprala perilo, pospravila postelje in umila okna, šla potem po premog v klet in prinesla zelenjavo in drugo s trga! Morda bo kdo pri tem dejal, da je to le sen bodočnosti, daljne prihodnosti. Res je, da še ni tako popolnega človeškega stroja, vendar pa ni težko napovedati po vsem. kar so znanstveniki že odkrili in napravili, da ni daleč čas. ko bomo vse to gotovo imeli. Prvi koraki k temu smotru so bili ko so napravili ra- radio, zakuril, potem pa biičunski stroj. Mislimo pri tem nam pomagal pri oblačenju, | elektronski računski stroj, ki Mednarodni beograjski sejem: pogled na III., II. in 1. halo v nekaj minutah izvrši najbolj zamotane računske operacije. za katere bi potreboval človek več mesecev, če ne let. V tovarnah, kjer imajo o-I pravka z atomskimi poskusi, ali v katerih izdelujejo naprave, pri katerih je močno atomsko izžarevanje, so si u-mislili umetne roke, da na ta način obvarujejo pred hudimi posledicami osebe, ki imajo s tem posla. Le rahel dotik na ročico in umetna roka se stegne ter opravi delo, katero ji je ukazano. Tudi pritisk in moč prijema te roke je moč uravnavati: od najrahlejšega božanja do jeklenega stiska. Pred nekaj meseci je priredil «Yes-man» General-E-leetric W. v Shenectadyju svojevrstno predstavo. V nekem frizerskem salonu je • nastopil« umeten frizer. Pravi brivec je sedel v kotu svoje brivnice in držal za neke ročice, s čimer je vodil tega umetnega frizerja. Poskusi so bili sicer na lutki, vendar je potekalo vse nadvse zadovoljivo. Imamo tudi že telefon, v katerem je moč osebo, s katero govorimo, tudi gledati. To napravo so izkoristili že za marsikaj. Celo za operiranje na daljavo. «Ycs-man» še ni popoln in samostojno delujoč robotnik. ker je še vedno potreben človek, da vodi njegove gibe. Vendar pa je tak robotnik že na vidiku. Saj se je že pred dvema letoma posrečilo švedskemu inženirju izdelati ro-botnika, ki se je v njegovem laboratoriju sam premikal. Bil je sicer ves prepleten z žicami in je bil podoben kaki srednje veliki želvi, ki je na poziv šla po prostoru. Pri poskusu ji je bilo naročeno, da mora priti k vratom, Toda napoti je bila stolica. Počasi je šla okoli nje in prišla do vrat. Pa je opravila ta želva tudi težje naloge. Tako je našla pravo pot po kaj zapletenih in zavitih hodnikih, v katerih je bilo vse polno različnih ovir. Zanimivo je predvsem to. da ni pri ponovitvi tega poskusa ponovila llllllllllllllllflllllllllllMIIIIIItllllllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHItlllllMIllUlUINllllllllllllMIMIIIIMIMIItlltHMIHtMllllimilHHMIllINtMIIIIMIlIllMIIIHIMimHmilHIHlliliiIllllll «Vražji otok» Alcatraz Samo devet minut z ladjo od San Francisca leži o-toček Alcatraz, nekdanja španska trdnjava iz 18. stoletja, v kateri sedaj žive najbolj nedisciplinirani kaznjenci ZDA. Vse tiste dolgoletne kaznjence, ki se v ostalih ameriških zaporih ne podrejajo disciplini, delajo izgrede ali kako drugače odrekajo pokorščino, premestijo v Alcatraz. Transport teh »nediscipliniranih kaz- njencev« gre dvakrat na leto iz San Francisca. Iz Al-catraza ni upanja na beg. Edini izhod iz zapora je skozi glavno rešetko, ki je opremljena s tako občutljivo alarmno napravo, da reagira celo na prisotnost nekaj tablet aspirina. Vsaka ladja, razen poli- cijske. se mora ustaviti na kakih 200 m od otoka. Cc se bolj približa, mora z gotovostjo pričakovati, da se bodo nanjo usuli streli. Kei jo režim v tem zaporu zelo strog, jc bilo več posku- sov upora in bega, a s i se vsi končali slabo za kaznjence. Ne le, da je zapor zavarovan z najpopolnejšimi varnostnimi napravami, ampak je tudi narava sama poskrbela, da je vsak beg nemogoč. Okrog otoka so namreč nevarni morski tokovi, in kdor se skuša rešiti s plavanjem, bi končal v morskih valovih, kakor sc je to dogodilo dvojici kaznjencev, ki jima je uspelo pobegniti iz zapora. Leta 1946 je prišlo do upora kaznjencev, pa so okrepili varnostne naprave tako. da so celo v strop blagovnice montirali bombe s solzilnim plinom. Glavno zgradbo zapora čuva straža na blindiranem kontrolnem stolpu. Ključ od vrat v stolp ima le dežurni stražnik. Na vrhu stolpa jc opazovalnica z. 12 cm debelimi neprebojnimi šipami. Stražnik na stolpu ne pride nikoli v stik s kaznjenci. Stražniki v zaporu in na kontrolnem stolpu so v stalni nepretrgani radijski zvezi z direktorjem zapora. Direktor se more vključiti v katerikoli razgovor, hkrati pa more prav tako po radiu govoriti z vsakim kaznjencem. Vsak obiskovalec more takoj opaziti zapleteni sistem rešetk, ki so povsod dvojne. Ko ste šli skozi e-no rešetko, se bo druga odprla šele takrat, ko se je prva že spustila. Celice so iz jekla, razdeljene v tri bloke. Vsak blok vsebuje 336 celic. V vsaki celici je oprema, sanitarne naprave; vsak kaznjenec pa more zvečer nekaj ur poslušati radio na slušalko. Ni moč reči, da kaznjenci ne bi imeli potrebne udobnosti, dobre hrane, možnosti zaslužka v delavnicah, toda kljub temu oni vedno mislijo na beg To je povsem naravno, Tisti, ki pride v tu zupor, more šele po petih letih računati na spremembo, to je na »blažji režim« v drugem zaporu, in to le tedaj, če more dokazati, da se je v Alcatra-zu »spodobno obnašal«. Stražniki žive z družinami v hišah, ki so na tisti strani otoka, ki gleda proti San Franciscu, Kaznjenci ne smejo na to stran otoka. O-troke stražnikov, ki jih je okrog 65, prevaža policij ska ladja vsak dan v šolo v San Francisco. To ameriško velemesto je, kot rečeno, oddaljeno le 9 minut od zapora in tudi zato prevoz šolskih otrok ni nobeno posebno vprašanje. Toda kljub temu, da je San Francisco tako blizu, nihče ne skuša pobegniti, ker vsak dobro ve. da so morski tokovi tam smrtno ne-varni, Tudi če bi kaka ladjica čakala n,i nekega begunca na meji od 200 m. bi le-ta ne imel od tega nobene koristi, ker bi že prej u-tonil. napak, ki jih je napravila prvič. To je pa razumljivo, če vemo, da je magnetofonski trak natanko zabeležil pot, po kateri se je vračala. In po vsem tem ni tako pretirano, ko napovedujejo u-čenjaki, da bo že čez nekaj let moč napraviti jeklenega človeka, umetnega sužnja, u-metno gospodinjsko pomočnico, umetnega šoferja itd. Francoski robotnik »Anato-le» že danes daje na telefonska vprašanje določene odgovore in tudi tipka po narekovanju. V vseh treh letih svojega ((delovanja« ni napravil niti najmanjše napake. Neki drug robotnik v Detroitu v ZDA zmore celo neke družabne igre. Seveda pri tem nič ne misli, oziroma ne dela samostojno. Na nedavnem zasedanju a-stronavtov v Chicagu je prevladalo mišljenje, da ne bodo pri prvih poletih na mesec. oziroma v vesoljstvo, u-porabljeni ljudje, marveč ro-botniki. Ko se bodo na mesecu izkrcali iz zračne ladje, se bodo tam gibali prav tako kot na Zemlji. In vsi vtisi bodo natanko zabeleženi na magnetofonskem in filmskem traku ter na drugih fizikalnih instrumentih. Vse to bodo potem tudi prinesli s seboj, ko se bodo vrnili. In na podlagi proučevanja teh zapiskov bodo šele odločili, če je mogoče, da bi tudi človeško bitje zmoglo tak polet. Kot je torej videti, ni več tako zelo daleč čas, ko bo človek izdelal stroj, ki ga bo nadomestil pri vseh takih o-pravilih, ki se mu zdijo težka. grda, prepočasna ali pa samo neprijetna., Zlasti bo gospodinjam takale jeklena pomočnica dobrodošla z «»------------------ Bodite kot doma sNikar se toliko ne trudite, gospa, in jejte kar po domače!» je rekel gostitelj obiskovalki, kateri so ponudili jed, in je gostja jedla seveda tako, kot je treba: nož v desnici, vilice v levici. Gostitelj si je pač mislil, da se gostja, sirota, kdo ve kako muči in si prizadeva, da bi jedla «/ino«, ker si pač misli, da je taka kot so pri njih, kjer jedo po predpisih lepega vedenja le takrat, "kadar so kam povabljeni ali pa morda še v restavraciji, medtem pr. jedo takrat, kadar so sami. likar po domačen. V levici i-majo kos kruha, ki ga kar z zobmi trgajo, a z vilicami v desnici jedo meso, krompir in solato, «Po domačen je tudi, kadar se razlega po vsej jedilnici sila avabljivon srkanje juhe, cmokanje in morda celo piha- j nje, če je juha prevroča. Tudi to spada v lepo vedenje. In tudi to bi se moral vsakdo navaditi že doma, Tam je naj-lepša priložnost, da se lepo mirno in polagoma človek nauči lepo jesti, ko ni treba tako gledati na druge reči iti se človek, dokler še ni docela vajen, polagoma privaja. Potem se bo takrat, ko je treba v resnici jesti po načelih lepega vedenja, lahko izkazal, ker ne bo v zadregi, ko bo fe od doma vajen lepo in prauil-no jesti. Sola za male in velike je domača šola. Dom je tista šola, kjer se lahko vsakdo, -lasti p u otroci, naučijo mnogo dobrega, lepega, pa tudi ne. Zato veljaj za vsakogar, da se človek vede tudi takrat, ko je sam, ko je v domačem krogu, prav tako skrbno, prav tako pazljivo, kot če je v javnem lokalu, vpričo mnogih tujih ljudi, pred katerimi bi se rad izkazal. je opisal ta angleški zdravnik, dokazujejo, da je moč prav s tem, da se izloči bojazen strah in jeza, ne samo preprečiti, marveč celo ozdraviti tudi huda obolenja. S svojo teorijo je ta zdravnik ozdravil želodčne čire in celo tuberkulozo. On sodi. da žalost, skrbi in gorje, ki tarejo človeka, izvirajo normalno delovanje možganov, ki vodijo razvijanje celic, medtem ko veselje delovanje možganov krepi. Ko to vemo, je kaj lahko priti do zaključka, da je pravzaprav od nas samih odvisno naše zdravje. Na razpolago i-mamo tako poceni zdravilo, pravzaprav popolnoma zastonj: veselost! Le uporabiti ga moramo! «»------- Pijanca pomočili v gnojnico V starih časih so priporočali kaj čudna zdravila in sredstva za vsakovrstne težave in bolezni. Tako so priporočali za tistega, ki bi se rad čimprej streznil, da se pogrezne do vratu — v gnojnico. Nič kaj okusno ni to sredstvo, toda zanesljivo pomaga. Seveda je amoniak tisti, ki ga je v gnojnici na pretek, ki vzame alkoholu njegovo moč. Enak učinek bi seveda dosegli, če bi takle pijanček vdihaval čisti amoniak. Je to sredstvo tudi bolj higienično. * * * Dobro lepilo napravimo, če želatino oblijemo z nekaj kapljicami kisa. Lepilo lahko potem uporabimo za lepljenje lesa, stekla ali pa tudi porcelana. Ponudite sveže sadje Kako vabljivo je sveže sadje, naloženo na pladnju ali krožniku! Težko se je premagati. Saj se roka kar sama od sebe iztegne. Potreba po sadju je fiziološko utemeljena. Sadje prištevamo med tista živila, ki po- S tem mačkom, ki je podoben Hitlerju in ki se, kot on, imenuje Adolf, je njegov gospodar v Berlinu zaslužil lepe denarce s tem, da ga je kazal v predmestnih cirkuških pred- sta vah mlajujejo naš organizem. Poleg tega pa sadje odstranjuje škodljive posledice nepravilne prehrane in obnavlja kri. Zaradi tega pa so tudi vsi tisti, ki redno uživajo sadje, tako zdravi. Dobro se počutijo, ker imajo dobro prebavo Tega bi ne smela nobena gospodinja pozabiti. Vedno bi morala skrbeti, da bi imela doma dovolj svežega sadja, takrat ko je, a pozimi kuhano, konservirano ali kako drugače predelano sadje. Toda sedaj, ko je vsakovrstnega sadja na pretek, bi moralo vsak dan biti na mizi. Ponudite ga gostu, ki pride, in domačim. Po obedu in tudi vmes. Seveda pa mora biti sadje, ki ga dajemo na mizo, v resnici zrelo. Prav tako ni pravilno. če postavimo na mizo nezdravo sadje. Moramo pa ga tudi oprati, preden ga serviramo. Sadno mleko Dobra in krepilna pijača je sadno mleko. Napravimo pa ga takole: Potrebujemo lupino polovice limone, osminko litra sadnega soka (tudi konserviranega), c-sminko litra navadnega ali pa kislega mleka, sladkorja po okusu, kdor želi, lahko dene tudi nekaj kapljic limonovega soka. Limono obribamo, lupinico posladkamo, nato zlijemo nanjo nekaj žlic sadnega soka, nakar pustimo kake pol ure na hladnem. Potem denemo na cedilce in prilijemo sadn1 sok. Nazadnje še stisnemo nekaj lupinice. K temu soku prilivamo počasi mleko in ves Čas stepamo, da mlečna beljakovina enakomerno in v drobnih svaljkih zakrkne. Primešamo po želji še nekaj limonovega soka (tudi med stepj-njem). Pijačo serviramo, ko je hladna. Vljudnost nič ne stane Znate poslušati? Kako neumno vprašanje! Kako da ne bi znali poslušati! In vendar je mnogo ljudi, zelo mnogo, ki tega ne znajo. In je to zelo nespodobno, ko tistega, če z vami govori, ns poslušate. S tem pač pokažete, da vam je tisto njegovo govorjenje kaj malo mar. Da, dosti jih je, ki ne znajo poslušati. Ki sploh ne zmorejo tega. Ne morejo pričakati, da ,bi sobesednik nehal govoriti, in mu segajo v besedo, kar sredi besede ga prekinjajo .tako da sploh ne more svoje misli do kraja povedi-ti. Sicer pa takemu tudi ni prav nič do tega. da bi čul tisto misel celo, neokrnjeno. Poslušanje je pravzaprav skoro umetnost. Vživeti se je predvsem treba v tisto, o čemer kdo govori. Slediti je treba in počakati, da konča. Se'e nato se sme oglasiti drugi. Na zadostuje reči ((Oprostite«, ko sežemo nekomu v besedo. Zlasti ne, če se to kar naprej dogaja. Prav tehten mora bi*t razlog, da se to lahko napravi. Poslušanje je pravzaprav merilo človekove duševne stopnje. iMiiiiliimimnimililiiiiiiliiliimiiiiliiutiliuiiiiiiiiilliimiiiuiiiiiiiiiiiiiiilliiiiimiMiillifliillliluimHiiiilliniiiiiNilllimiiiimiiliiiiiiliiiiiniill VELETRGOVEC ARMANDO CONTI kupil potopljeno «Andrea Dorino Kot javljajo nekateri ameriški listi, so italijanski prekooceanski parnik «Andrea Doria«, ki se je potopil maja lansko leto, prodali. Kupoprodajno pogodbo jc podpisala zavarovalna družba «Societa As-sicurazioni Generali« iz Genove, ki je izplačala zavarova1-nino in- postala lastnica potopljenega parnika. »Andrea Doria« je stala nova 40 milijonov dolarjev, sedaj pa je bila njena vrednost enaka ničli, ker so mnogi strokovnjaki prišli do zaključka, da jo je nemogoče dvigniti iz morja, oziroma, da bi se to ne splačalo. Zavar. družba se je odločila za to, da ladjo na dnu Atlantika proda najboljšemu ponudniku. Tako ponudbo je družbi dal pred nekaj tedni ameriški poslovni človek italijanskega porekla. Armando Conti, veletrgovec z alkoholnimi pijačami iz New Jcrseya. Z neko skupino poslovnih ljudi je ustanovil delniško družbo in vložil kapital za nakup ladje. Pogajanja so baje zaključena, ladja je kupljena; gre le Še za neke formalnosti, kakor zatrjuje Conti. Kaj bo Conti z ladjo na dn.i morja? On izjavlja, da se bo dviganje ladje začelo v marcu prihodnjega leta, da bodo ladjo popravili, da bo ponovno sposobna za plovbo. Dela okrog dviganja ladje bo prevzel ameriški strokovnjak Ri* chard Ma.ver, ki je že dvignil nekaj velikih ladij z morskega dna. Tehnično bi ta zelo zapletena in dejansko gigantska operacija bila takale: ladjo hi najprej nekoliko dvignili z morskega dna in jo pod vodo odvlekli 18 milj proti severu, v neki bolj plitev zaliv, To operacijo bi izvedli dve ladji povezani s posebnim jeklenim mostom. Trupa teh ladij bi predhodno napolnili z morsko vodo, potapljači bi ju privezali z jeklenimi kabli za Andreo Dorio, nato pa bi ladji napolnili z zrakom pod pritiskom. Ker bi se zaradi tega ladji dvignili na morsko gladino, bi s tem hkrati dvigndi za nekaj desetin centimetrov tudi «Andrea Dorio«, nakar bi jo tako odvlekli do bo*j plitvega kraja. Tam bi potapljači zamašili glavne luknje na ladji, Nato bi z zrakom pod pritiskom odstranili vodo ■% notranjosti ladje, nakar bi s« ladja postopno dvigala proti površini vode. Ameriški poslovni ljudje pet-čakujejo od te operacije znaten dobiček. Conti računa. d» bi ladja že kot staro železo mogla veljati okrog 9 milijo, nov dolarjev, njena vredno~t pa bi bila vsekakor znatno večja, če bi jo mogli ponovno uporabiti za potniško službo. Nekateri drugi strokovnjaki pa se s tem ne strinjajo in pravijo, da bi 30.000-tonska ladja mogla vreči kot staro železo komaj milijon dolarjev. — Sedaj pa sem jaz na prsti, da grem po iogo. Goriško-beneški dnevnik Po napadih demokristjanske CISL na mestni promet Demokristjani v protislovju v odnosu do podjetja ATA Občinska uprava se po odpravi Ribija še ni pritožila proti delovanju tržuške avtoprevozne družbe Te dni je sindikalna organizacija CISL poskrbela, da je vprašanje mestnega avtobusnega prometa, ki ga vzdržuje avtoprevozno podjetje ATA iz Trsta, znova postalo eno izmed osrednjih lokalnih vprašanj, okoli katerih se suka zanimanje časopisov in javnosti. Sindikalna organizacija je namreč objavila več člankov, v katerih je močno napadla sedanjo upravo mestnega avtobusnega prevoza zaradi njenega pomanjkljivega in mestoma tudi malomarnega delovanja. V enem izmed sporočil pravi dobesedno, da nobeno podjetje v Gorici in v pokrajini ni imelo v tako kratkem času toliko sindikalnih sporov kakor podjetje ATA. Včeraj je objavila novo sporočilo z novimi obtožbami proti ATA. ATA je po sklepu župana dr. Bernadisa in občinskega odbora postala naslednica av-toprevoznega podjetja Ribi, s katerim se je naša demokrist-janska občinska uprava skregala in mu odvzela opravljanje te važne mestne usluge. Pri demokristjanski upravi je uživala maksimalno zaupanje in pddporo, saj je ta uprava uslišala njeno zahtevo, naj se povišajo cene prevozov na mestnih progah. Doslej se v občinskem svetu še ni pojavila nobena pritožba proti njenemu delovanju, kar nam da slutiti, da županstvo ne pripravlja proti ATA nobenega napada. Zaradi tega se nam zdi nadvse čudno, zakaj prav CISL tako napada ATA. Ali ni morda tako hud napad, katerega namen ne more biti rešitev kakšnega sindikalnega spora, priznanje prejšnje uprave RIBI, ki so jo v enem izmed sporočil sindikalisti pri CISL tudi pohvalili. Ce je tako, kako naj si razložimo protislovje, ki vlada med demokristjani na županstvu in med demokristjani pri CISL. Morda bomo kaj več o tem izvedeli prihodnje dni, ko se bodo pričela na uradu za delo v Gorici pogajanja med CISL in UIL ter družbo ATA. Sestanek je bil najprej določen za ta teden, pozneje pa so ga preložili na 16. september ob 10. uri. Hudo neurje divjalo tudi nad Goriško Da bi preprečili naliv toče so v Brdih in na Krminskem izstrelili večje število raket 2e zjutraj je kazalo, da vreme ne bo najlepše, saj se je prvi dež vlil že pred 6. uro, toda okoli poldne se je marsikje nebo že zjasnilo in upali smo, da bo nastopilo sončno vreme, katerega si letos ne moremo več dosti nadejati Kmalu po kosilu pa je začel pihati močan veter oblaki so postajali vedno težji in temnejši in začelo je liti, ka- kor iz škafa. Močno je tudi grmelo, tako da je marsikaterega vinogradnika spreletel strah, da se ne vsuje toča in mu pobere pridelek, ki ga bo Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo ob 16. uri, ko je nad mestom in okolico divjal vihar in sicer 13,4 stopinje C, najvišjo pa ob 14. uri, ko je bilo 23,4 stopinje C. Padlo je 19 milimetrov dežja. treba kmalu spraviti pod streho. Raketne postaje v Brdih in na Krminskem so kmalu stopile v akcijo, tako da je bilo med močnim grmenjem slišati tudi raketne izstrelke, ki so tudi včeraj, kakor že mnogokrat vsaj v bližnji okolici, preprečili večjo škodo na trtah in v sadovnjakih. Nekaj škode je povzročila burja z vetrom, vendar doslej podrobnosti še niso znane. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi v Raštelu 26, tel. 33-49. miiiiitiif timu Mini n im milili n mi »m iii iiinimiiiiHtiiiiiiiiiitmtmiiiiiiiiHiiiMHitiiiiiiiifiiM« Sklepi gradbene komisije Kinematografska dvorana v Drevoredu XX. Settembre? Zavrnitev prošnje tovarne Dreher za namestitev svetlobnega reklamnega napisa na strehi kavarne Garibaldi Prejšnji teden se je pod predsedstvom občinskega odbornika za javna dela dr. Te-renzia sestala v beli dvorani goriškega županstva občinska gradbena komisija, ki je odobrila sledeče načrte. Ul. sv Mihaela štev. 110 — gradnja poslopja za trgovino: Ul. Bosizio — gradnja stanovanjske hiše z ograjo in garažo; Viale Venezia 9 — gradnja zasebne garaže; družba G. Prinzi — gradnja poslopja za urade in potrebe livarne v Ul. Brigata Casale 13; Ul. Mo-relli — gradnja zasebne garaže; Drevored XX. septembra 27 — gradnja stanovanjske hiše; goriška papirnica — v glavnem odobren načrt za gradnjo industrijskega poslopja v Ul. Cordaioli za izdelavo lepenke iz plastičnih mas; Ul. Persoglia v Ločniku — gradnja stanovanjske hiše; Pevma štev. 3 — gradnja poslopja v industrijske namene; Raštel štev. 10 — dvig skladišča in postavitev strehe; Ul. Trieste 24 — širjenje delavnice; Corso Italija 101 — ureditev in spre-menitev fasade stanovanjske hiše; Ul. Duca d’Aosta 109 — dvig stanovanjske hiše za eno nadstropje; Ul. Paolo Diaco-no — gradnja stanovanjske hiše; Ul. G. Borsi — gradnja stanovanjske hiše; Gradbena zadruga Monte Santo — gradnja dvostanovanjske hiše v Ul, A. Ristori; Trg div. Ju-lia 2 — gradnja zasebne garaže; Travnik štev. 28 — Dvig in razširitev stanovanjske hiše; Rafut štev. 13 — ureditev nekega poslopja za stanovanje; SILES — razširitev industrijskega kompleksa v Ul. Trieste 50; podjetje GANCIA — namestitev 50 reklamnih napisov pri vhodih v razne lokale. Z nekaterimi spremembami pa so odobrili sledeče načrte: Pod okriljem ZSPD bo gostovalo SNG iz Trsta v soboto 31. t. m. ob 20.30 v STANDREZU na prostem s komedijo Branislava Nušiča «ŽALUJOČI OSTALI* v nedeljo 1. septembra ob 20.30 v DOBERDOBU na prostem s komedijo L Patricka «VR0CA KRI* Androna del Pozzo 8 — gradnja stanovanja; Ul. S. Pel-lico — gradnja 8 stanovanjske hiše; bolnica dobrodelnih bratov — dnevna soba za bolnike v Ul. Diaz; Ul. P. Diaco-no — gradnja skladišča za vino. Zaradi pomanjkanja tehničnih, higienskih, urbanističnih in estetskih pogojev so zavrnili gradnjo kinematografske dvorane v Drevoredu XX. septembra 58-1. Predlagatelji bodo morali še enkrat predelali vhodno fasado in načrt ponovno predložiti v odobritev komisiji. Prav tako so odložili odobritev prošnje podjetja Dreher, da bi namestilo razsvetljeni reklamni napis na sredo hiše štev. 1 na Korzu Italija, ker je najprej potrebno dovoljenje gasilcev. Gradnja novih hiš za krminske brezdomce Te dni so pričeli v Krminu v Ul. Bancaria graditi poleg že dveh obstoječih ljudskih hiš novo stanovanjsko poslopje, ki bo sprejelo lahko 6 družin, ki so še vedno brez stanovanja. Poslopje gradi ustanova za ljudske hiše iz Gorice. Kmalu pa bodo pričeli graditi v Ul. Gorizia tudi drugo stavbo, ki bo imela 8 stanovanj, medtem ko bodo na bivšem zemljišču Ivana Prinčiča že najbrž letos pričeli graditi večje število novih stavb, tako da bo Krmin kmalu dobil nova številna stanovanja in bo stanovanjska kriza vsaj delno rešena. Iščejo dediče bogate zapuščine iz Amerike Zupan Lenardi iz Gradiške je pre*d dnevi prejel od ameriške ambasade v Rimu sporočilo, da je neki George Beti-net, ki j« umrl pred leti v Severni Ameriki, zapustil svojim sorodnikom, ki bi morali prebivati v Gradiški ali v njeni bližnji okolici, precejšnjo zapuščino. Zapuščina, za katero pa ni točnih podatkov, naj bi se nanašala na osebi Giuseppa in Aloise Bertos. Doslej se ni oglasil še nihče, ki bi odgovarjal tema imenoma, vendar pa občinska uprava nadaljuje s povpraševanjem, ki ni težko, saj bi marsikdo od Bertosov, ki jih ni malo žele! postati dedič zapuščine, iti prav gotovo ni nepomembna. Športni dnevnik Vlil. olimpijske igre gluhonemih športnikov Novi svetovni rekordi v atletskih disciplinah Z dot (SZ) -10.000 m, Antonova (SZ)-disk, Vernimont (ZDA)-400 m Zmaga jugoslovanskih košarkarjev nad bolgarskimi Razstava breskev v Podbonescu Pripravljalni odbor v Podbonescu v Beneški Sloveniji organizira 1. in 2. septembra prvo razstavo breskev. Razstava bi morala biti že lani, vendar je ni bilo, ker je nevihta uničila skoraj vse sadje. Letos kaže. da bo uspeh boljši in da bodo organizatorji prišli na svoj račun. Pri tem bo s strokovnjaško roko pomagal dr. Pascolini. Organizatorji se nadejajo, da bodo z razstavo vzbudili zanimanje trgovcev, ki doslej niso vedeli za breskve m okolice Podbo-nesca. iiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiimiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiitimmiiiititiiHmiiiiiiiHitnHimiiftiiitiiiiiiiiitiiiiiii, Med poletnimi počitnicami je najlažje Tatovi okradli vikarja v goriškem malem semenišču Upali so na denarni plen, ker pa tega ni bilo so se polastili zlatih obeskov in okraskov Po mestu se že nekaj dni govori o tatinskem podvigu, ki je bil izvršen pred približno 15 dnevi v malem se-minišču v Ul. Alviano. Čeprav policija o tem dogodku še ni dala nobenega uradnega sporočila, vendar so vesti prišle iz dokaj zanesljivih virov. Neznani tatovi, naj bi po teh vesteh okradli generalnega vikarja goriške nadškofije mons. Giusta Soranza, ki stanuje v malem semenišču. Mons. Soranzo je bil v prvih dneh avgusta na počitnicah in zdi se, da so neznani lopovi bili o tem dobro poučeni. Poleg tega so njihov podvig tako izvedli, da se nihče od ostalih stanovalcev o kraji sploh ni zavedel. Tatovi so prišli v vikarjevo sobo, ne da bi sploh pokvarili vrata. Pokradli so precej zlatih obeskov, prstanov, verižic in zapestnic, ki so bili vikarjevo osebno imetje, denarja pa niso našli. Zdi se, da so neznanci obiskali sobo mons. So- ranza predvsem v upanju, da najdejo precejšen izkupičetc denarja, ki ga je slednji prejel za prodajo nekega svojega zemljišča. Ker tega ni bilo, so se seveda lotili krasti, kar se jim je zdelo bolj vredno in tako precej oškodovali lastnika, ki je šele nekaj dni po vrnitvi s počitnic opazil tatvino dragocenih predmetov. - KINO - CORSO. 17.15: «Moja nebesa«, H. Roman, O. Cream, v tech nicolorju. VERDI. 17.00: «1 frer.etici«. VITTORIA. 17.00: ((Opoldanska plima«, Flora Rockson; od 21. do 22. «Odnehas ali nadaljuješ«. CENTRALE. 17.00; »Rdeča fu-rija«, Veronica Lake, A. Cor-dova; od 21. do 22. ((Odnehaš ali nadaljuješ«. MILANO, 28. — Olimpijske športne igre gluhonemih sc prišle v zaključno fazo. Tudi danes, predzadnji dan tekmovanja, so bili doseženi odlični rezultati, kar velja predvsem za atletiko, kjer so kar povrsti padali novi svetovni rekordi gluhonemih. Seveda so tudi danes prednjačili sovjetski atleti. Zelo zanimive borbe so bile tudi v nogometu in košarki. Tehnični rezultati; ATLETIKA: 10.000 m moški (finale): 1. Zdot (SZ) 32’19”4 (nov svetovni rekord), 2. Ku-gel (ZDA) 33’03”8, 3. Fert (Polj.) 33’27”8. 4. Smedsgaard (Nor.) 33’53”6, 3. Kogovšek (Jug.) 35’18"2, 6. Asbjcerr J mm JELEV (Bol.) zmagovalec v hoji na 10 in 15 km (Nor.) 36’11”2. Disk — ženske (finale); 1. Antonova (SZ) 41,70 (nov svetovni rekord) 2. Ivanova (SZ) 36,95, 3. Žu tič (Jug.) 30,07, 4. Tukinska (Polj.) 29,59. 5. Nierodkievicz (Polj.) 27 92. 6. Zeugham (Nem.) 2t>.09, 7. Barth (Nem.) 24,70, 8. Stojlova (Bol.) 24,15, 9. Doering (Polj.) 24.04 . 400 m moški (finale); 1. Vernimont (ZDA) 49”7 (nov svetovni rekord). 2. Pedersen (Dan.) 49”7. 3. Smith (ZDA) 50”6. 4. Beech (V.B.) 51”2, 5. Kreutz (Nem.) 51”9, 6. Soave (It.) 52”1. Daljina — ženske (finale); 1. Zotova (SZ) 4,99. 2. Richtev (Nem.) 4.82, 3. Jun-ger (Nem.) 4.80. 4. Lomakina (SZ) 4,69. 5. Kopglova (SZ) 4.62, 6. Gowkielewicz (Polj.) 3,95 Štafeta 4x100 m: I. skup.: 1. SZ; II. Skup.: 1. ZDA. V finale so se uvrstile ZDA, SZ, Poljska, Francija, Nemčija in Italija. Štafeta 4x400 m: I. skup.: 1. Poljska. II. skup.; 1. Nemčija. V finale so se uvrstile Poljska. SZ. Francija. Nemčija. ZDA, Danska. 200 m moški: I. skup.: 1. Freedman (ZDA) 22”8. II. skup.: 1. Smith (ZDA) 22”7 in Vernimont (ZDA) 22"9. V finale so se uvrstili: Freedman (ZDA). Ko lodziej (Polj.), Smith (ZDA) Golla (Poljska). Vernimon' (ZDA) in Tethi (Fin.). PLAVANJE: 200 m prsno — moški: I. skup.: 1. Kamerling (Hol.) 3’04”. II. skup.: I. Pleč; (Madž.) 3'08 ”6, III. skup.: 1 Lorenz (Nem.) 3’13"9. V finale so se. uvrstili: Carlsson (Šv.), Lorenz (Nem.), Kamerling (Hol.), Rechenberg (Nemčija), Kamsen (Dan.), Olm (Dan.), Vanden (Bel.). 100 in hrbtno — ženske (finale): 1. Baudach (Nem.) 1’34”5, 2. Se-liger (Nem.) 1’35”8, 3. Bau- dach H. (Nem.) 1'40"3. 400 m prosto — moški (fina le); 1. Kollar (Madž.) 5T6”2 2. Kun (Madž.) 5’16”9. 3. Na-gy (Madž.) 5’30"2. 100 m metuljček — moški (finale); 1 Kollar 1’15”6 (nov svetovni rekord), 2. Pelcz (Madž.) 1’ 16”3, 3. Kamerling (Hol.) 1’ 16”3. Štafeta 4x50 m — ženske: 1. Nemčija 2’30"1 (nov svetovni rekord). KOŠARKA: Finska - Izrael 49:35 (20:14) Jugoslavija - Bolgarija 53:23 Tankošič (3), Torkar (30), Ču-rič (2), Naglič, Milošič (2), Cepec (4). Pevcm (5), Kordiš (1). Bolgarija: Najdenov (6), Ase-nov (15). Borison. Slatcov (1), Denec, Rascov, Mihailov, Vi-denov (1), Liutov, Popcev. Belgija - Francija 49:37 (24:14), ZDA . Italija 89:39 (43:18). NOGOMET: Avstrija - Vel. Britanija 3:2 (v podaljšku). Madžarska - Romunija 1:0. Belgija - Madžarska 2:1 (1:0) Jugoslavija - Češkoslovaška 5:2 (3:1) Francija Avstrija 1:0 (0:0) STRELJANJE: Navadna karabinka (finale); 1. Dedič (CSR), 2. Vorhammel (Nem.), 3. Cossoman (Nem.), 4. Bai-zova (CSR). 5. Rista (Jug.), 6 Mando (CSR). TENIS: Moške dvojice: Cor-coran, Shrine - Siccardi, Cop- Mazzilli, Mamberto 6:2, 6:0 Posameznice: Brooker - Turner 6:2, 6:2, Frederiksen - Mat-theva 6:1, 6:0. Posamezniki: Smith - Vermeiren 6:2, 6:0, Francois - Peterson 6:3, 6:2, Siccardi - Ciruoge 6:2, 6:2, Pe-try - Hasseck 6:1, 6:3, ««------- Trening tekma v Beogradu Jugoslavija A - BSK 4:2 BEOGRAD. 28. — Jugoslovanska nogometna A reprezentanca je danes odigrala trening tekmo proti enajstorici BSK in zmagala z rezultatom 4:2 (2:0). Reprezentanca je nastopila v postavi: Beara; Crnkovič, Radovič; Mitič, Spajič, Bo-škov; Rajkov, Milutinovič, Vukelič, Zebec, Pašič. Med reprezentanti se je najbolj izkazal novinec Vukelič. Zadnje prijateljske tekme pred prvenstvom Lazio - Udinese 1:0 Lazio še ni vigran - Pri Udinese najboljša Lindskoj; in Cudicini RIM, 28. — Današnja tre-ning-tekma med Laziom in U-dinese se je pred 20.000 gledalci končala z rezultatom 1:0 za Lazio. Edini gol je dosegel Tozzi v 9’ prvega polčasa. E-najstorici sta nastopili v naslednjih postavah: Lazio: Orlandi; Molmo, Eu-femi; Carradori, Pinardi, Lo Buono: Muccinelli, Tozzi, Vi-volo. Burmi. Selmosson. Udinese: Cudicini; Carda- selli. Valenti; Pique, De Gio-vanni, Sassi; Pentrelli, Pan-taleoni, Bettini, Lindskog. Fontanesi. Po današnji igri sodeč enaj-storica Lazia še ni vigrana. Najboljši je bil Selmossson in tudi Tozzi je bil boljši kot lani. medtem ko se Vivolo in Muccinelli vse prepogosto izgubljata v nekoristnih preigravanjih. Od krilcev je bil boljši Carradori. Pri Udinese je bil gotovo najboljši Lindskog, ki pa je imel v ostalih napadalcih z izjemo Pentrel-lija le slabe soigralce. Obramba se znaša v glavnem na svojo fizične moč m na odlič- pin 6:0, 6:2, Smith, Hasseck - Evropsko ekipno šahovsko prvenstvo zaključeno §>Z evropski prvak Jugoslavija druga V zadnjem kolu Jugoslavija premagala SZ s 6:4, ČSR pa Zah. Nemčijo s 5,5:4,5 DUNAJ. 28. — Na Dunaju se je danes zaključilo evropsko ekipno šahovsko prvenstvo. Na programu so bile samo prekinjene partije iz VI. kola in pa svečan zaključek s proglasitvijo evropskega prvaka. Kot je bilo pričakovati, je evropski prvak postala Sovjetska zveza z znatnim naskokom v točkah pred Jugoslavijo. ki je pravtako skoraj brez konkurence osvojila drugo mesto. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Sovjetska zveza 41 točk (od 60 možnih), 2. Jugoslavija 34, 3. Češkoslovaška 24,5, 4. Zah. Nemčija 20.5. V zadnjih dveh prekinjenih partijah dvoboja SZ - Jugoslavija je Rakič z lahkoto premagal Aronma, Bertok pa je proti Korčnoju kljub slabši poziciji proti pričakovanju izvlekel remi. Končni izid dvoboja je bil potemtakem 6:4 za Jugoslavijo, kar predstavlja vsekakor presenečenje turnir- MODERNO. 17.00: »Prostovolj-1 (27:9). Jugoslavija je igrala v ci iz Teksasa«. i naslednji postavi: Levstek (6), ja in velik uspeh jugoslovanskega moštva. (V nedavnem dvoboju med SZ in Jugoslavijo v Moskvi, ni jugoslovansko moštvo zmagalo niti v enem kolu in niti ni doseglo nobenega vsaj neodločenega rezultata.) 34 točk. kolikor jih je dosegla Jugoslavija, predstavlja pravzaprav uspeh, ki pa bi bil lahko še večji, če ne bi bilo nepotrebnega poraza proti CSR v 2. kolu. Največ toč* je priboril za Jugoslavijo dr. Nedeljkovič in sicer 4 od 6 možnih. Po 3.5 točke so dosegli Ivkov, Fuderer in Ra-bar, po 3 Giigorič in Trifunovič, po 2.5 Matanovič, Kara-klajič in Bertok, po 2 pa Milič ter Djuraševič in Rakič, ki pa sta odigrala samo po 3 partije. Največ zmag je dosegel Nedeljkovič (3), največ neodločenih rezultatov Giigorič (6), po en poraz pa so doživeli Matanovič, Ivkov. Fuderer, Karaklajič, Bertok in Nedeljkovič. V vseh kolih so lIlilllllllllilllllliMiiiliiiiiiiiiillIlllliiiiilHiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiinlllllllllllilllilllliililill Desetorice najboljših profesionalcev Šest italijanskih boksarjev v lestvicah Ring Magazine Loi prvi izzivalec svetovnega prvaka Brotvna NEW YORK, 28. — Ameri-[ Demarco, 2. Akins, 3. Logart, ška revija «Ring Magazine« je objavila najnovejše lestvice najboljših profesionalnih boksarjev na svetu. Za posamezne kategorije so lestvice naslednje: Težka kat.: prvak FLOYD PATTERSON. 1. Eddie Ma-chen, 2. ^ollez, 3. Jackson. 4. Pastrano, 5. Harris, 6. Valdes, 7. McMurtry, 8. Satterfield, 9. Johansson, 10. Miteff. Srednjetežka kat.: prvak ARCHIE MOORE. 1. Harold Johnson, 2 Anthony, 3. Pom-pey, 4. Durelle, 5. ARTEMIO CALVAZARA (It.), 6. Hecht, 7. Spiaser. 8. Hopener, 9. Hin-nant, 10. Msrtinez. Srednja kat.: prvak Ray Robinson. 1. Gene Fullmer, 2. Humez, 3. Calhour, 4. Giar-dello, 5. Giambra, 6. Webb, 7. Joseph, 8. Boyd, 9. Flanagan 10. Vaughn. Srednjelahka kat.: prvak Carmen Basilio. 1. Tony igrali Giigorič, Matanovič. Ivkov. Fuderer in Nedeljkovič. Trifunovič, Karaklajič, Bertok, Rabar so odigrali po 5 partij. Milič 4, Rakič in Djuraševič pa po 3. Dvoboj med CSR in Zah. Nemčijo v VI. kolu se je končal z zmago CSR z rezultatom 5,3:4,5. Zaradi slabega telefonskega sprejema nismo mogli zabeležiti izidov posameznih partij. Med igralci vseh štirih ekip je dosegel največji uspeh sovjetski velemojster Korčnoj, ki je od 6 možnih točk dosegel 5. 4. Martinez, 5. Smith, 6. Orte-ga, 7. Baker, 8. Turner, 9. Ga-vilan. 10. Barnes. Lahka kat.: prvak Joj Brown. 1. DUILIO LOI (It.). 2. Lane, 3. Zulueta, 4. Dupas, 5. Toweel, 6. PAOLO ROSI (It.). 7. Vasquez, 8. Jopes, S. Bordman, 10. Busso. Peresna kat.: prvak Hogan (Kid) Bassey, 1. Cherif Hamia, 2. Chestnut, 3. Berns. 4. Elor-de, 5. Sneyers. 6. Moore /. Cotero, 8. Jorgensen, 9. Gon-zalez. 10. Kawala. Petelinja kat.: prvak Al- phonse Ha.imi, 1. Raul Ma-cias, 2. MARIO D’AGATA (It.), 3. Espinosa, 4. Reyes, 5 Asuncion, 6. Bini. 7. Beccera, 8. Keeman. 9. PIERO ROLLO (It.). 10. Peacock. Mušja kat.: prvak: Pascu Perez. 1. Young Martin, 2. Ur-sua. 3. Anas. 4. Iwamoto, 5. Diez. 6. Misako, 7. ARISTIDE POZZALI (It.). 8. Galatayud, 9. Kingpetch, 10. Pollazon. FrancozHarinkouch vodi po prvih treh vožnjah NEAPELJ, 28. — Na evropskem prvenstvu v jadranju jadrnic vrste «Finn» sta bili danes izvedene dve vožnji. Vrstni red v obeh je bil naslednji: II. vožnja: 1. Nelis (Bel.). 2. Vogler (Nem.), 3. Fischer (Polj.). 4. Stratten (V.B.). 5. Slleswijk (Hol.), 6. Pellaschier (It.), 7. Schwarz (Dan.). 8. Pavčevič (Jug.), 9. Lercher (Sv.), 10. Sarbj (Sved.). 11. Harinbouck (Fr.). Odstopil je Demir (Tur.). III. vožnja: 1. Sarbj (Sved.). 2. Harinkouck (Fr.), 3. Fische-(Polj.), 4. Schwarz (Dan.), 5 Pavčevič (Jug.), 6. Demir (Tur.), 7. Stratten (V.B.). 8. Pellaschier (It.), 9. Nelis (Bel.), 10. Ludur (Sv.). Odstopila sta Vogler (Nem.) ir. Slleswick (Hol.). Po prvih treh vožnjah vodi Francoz Harinkouck s 2198 točkami pred Belgijcem Nelisom s 2063 točkami. Italijan Pellaschier je na 7. mestu s 1160 točkami. Do zaključka prvenstva posameznikov bodo morali izvesti še 9 voženj. Evropski prvak bo postal tisti tekmovalec, ki bo dosegel največ točk v vseh 12 regatah. LOJZ ni no i KRAIGHER KUN JR UL UR Roman SKROl VAR 139.| Berta vstane in stopi k meni. Po kratkem premagovanju sede na posteljo in mi seže z roko v lase: »Imela sem te že na sumu...« Pa vzdrhti nenadoma, solze jo zalijejo in vrže se po meni: »Arnost! Tako sem srečna!« In res sem videl: te solze niso bile solze žalosti, temveč sreče. Poljubi me na sence in se nagne k mojemu ušesu... In čez dolgo mi pošepeta besedico... Pravzaprav me ni posebno iznenadila, ker sem bil že slutil, da se čuti mater. A presenetilo me je, da jo navdaja ta zavest z občutkom sreče. — ženska, ki Je bila srečna s tabo, uživajoča greh ljubezni, okusi šele pravo srečo v materinstvu. Tudi užitek je že sreča, a strahopetna sreča, sramežljiva kakor cikajoče vino. Polna sreča je šele mogoča, ko se ne sramuje pred človečnostjo, ko ne slepari človečanstva — ko ni užitku več namen samo užitek in izvršuje — četudi morda nevede — načrt narave. In materinstvo samo je že sreča, je svetost — in žarek te svetosti obsije tudi tebe grešnika. Dokler je tvoja sreča izključno tvoja, brez vsake zveze s splošnostjo, je nepo- polna; ker tudi od podstavka je odvisna vrednost umotvora. Tako je tudi Berta šele zdai prav srečna z mano, ker se čuti mater mojemu otroku. Otrok je zveza s splošnostjo. In moja sreča? Moja sreča s Tiliko?... Zakaj je tako brezmejno vzvišena nad vsem dozdanjim mojim življenjem? Ali čutim v Tiliki žensko, od katere bi si želel - prvikrat želel! - otroka? — A zdaj mi ga ponuja Berta! Ne otrok od Berte to ni sreča = kakor ni bila sreča ne pri Faniki in ne pri oni drugi. Tolažilno jo pobožam in pritisnem k sebi: «Zakaj bi jokala? Saj ne more mož ničesar slutiti!?« Ona zmaje z glavo in si obriše solze: »Kaj me briga! Vesela sem in srečna.« In se nasmeje z rosnimi očmi: «Da le zase vem, čigav je! — In tebi, Arnošt — ali ni nadležno?« Jaz bi pa vedel rad gotovo: «On — ne more slutiti?« «Ah — kaj bo slutil!« in zardi v zadregi. Vzdigne se in si obriše mokra lica ter vzdihne zamišljeno: »Saj vem, da bos napravil kot pri Faniki...« Vseeno ji gleda upanje iz oči, da bo pri nji drugače: ■»Nobenih žrtev ni potreba « Stisne mi roko in se obrne proč, šiloma se premagujoč, da ne bi spet zajokala. Meni pa je že to tikanje odveč. Zdaj se je šele odločila zanj, ko je prišla ta nerodnost;'prej je bilo najino razmerje trezno in pošteno, brez sanjavosti in brez norosti. Cernu sedaj ta sentimentalnost? — No, le potrpi, ljubica! Počasi te že ohladimo! če stvar ostane tajna — kar je v tvojem interesu! — je račun končan. — A za danes... Potrepljem jo po hrbtu: «Le pogum, draga moja! Prva nisi, zadnja ne na sveti... A koliko je ura? — O saprment, saj bi moral že v pisarno!« In Berta skoči prestrašena: «Jezus! Moj mož mora biti koj doma — saj mora v šolo! — A to je pametno, da si se pobotal pri Pomočnici. Jaz sem se že bala... Ferenčevi so strahovito zagrizeni in Košar je od njih odvisen. To bi tirali do skrajnosti... čudno se mi zdi, da je šlo tako gladko!« Pa me pogleda zvito in mi pomenca veselo z rokama po ušesih: »Ti si mi sleparček! Cilika se bo obrisala, kaj ne? Oh, z moškimi je križ!« Ko hitim v urad, se nenadoma ustavim pred hišo Filipine Štravsove in pomislim brižno: Tudi tu je še račun! Skočim v trgovino... Filipina prepusti stranko, kateri je stregla, vajencu, in stopi z mano v zajtrkovalnico. Jaz pa v naglici: «Oprostite, gospodična, samo besedico! V urad se mi mudi. Najlepša hvala za svčt in za ljubeznivo, preljubeznivo...« Stisnem in potrepljem ji roko hvaležno: »...pomoč! Vse je v redu! Dobro se mi je posrečilo. Govoril sem tudi z županom... Roman je tako bolj postranske važnosti; on se je moral ukloniti Ferencu. In tega je — po vaših navodilih! — davkar pregovoril. Imenitno! Res sem vam hvaležen! Oprostite, gospodična!« Poljubim ji roko... V njenih očeh je radost in ljubezen — v mojih pa — zaradi naglice! — samo hvaležnost, le hvaležnost. «Klanjam se! še enkrat: hvala lepa! Moj poklon!« Počasi izpeljemo tudi tu potoček v zložno strugo... Sredi pisarjenja v uradu se naenkrat zdrznem: Točka tvoje mere, Arnošt!? Kaj pomeni ta tesnoba v prsih? Kje je blaženost in sreča*— in pijanost? Ali si zdrsnil s svoje točke? — Ali trezen — nisi zmožen sreče?... Pograbim klobuk in tečem k sosedu Wabitschu na golaž in kozarec piva. A navreči moram še čašo, da se navijem zopet v bližino svoje mere. Pri glavni mizi sedi krčmar, z belim mesarskim predpasnikom, zavihanim in zataknjenim zadaj za pas. Golorok sloni s komolcem na mizi in sl podpira malomarno glavo. Zame se ne briga — toliko da je odzdravil ob prihodu — le tu in tam poškili k meni s stisnjenimi očmi. Zupan Loschnigg šeta pred njim, s palci v izrezkih telovnika, in se zame sploh ne zmeni. Ko sem bil vstopil, me je pogledal strogo, a se hitro in nevoljno obrnil proč. Govoril je po svoji navadi sam, Wabitsch je poslušal. Zupanov večni nosljajoči «nja», ki ga od časa do časa še ojači z mečkanjem svojega mesnatega nosu, je skoraj ravno tako zoprn kakor njegov ošabni pogled izpod košatih obrvi, nasršenih kot streha nad očmi. Govoril je seveda o drju Zornu in poslancu Maliku, ki je zastopal Sv. Jedrt v državnem zboru, ki so si pa bili z njim v velikem nasprotstvu. (Nadaljevanje sledit, 'ADRANJE nega Cudiciaija v vratih. V 9’ prvega polčasa je Selmosson v gneči streljal skozi gozd nog v vrata. Cudicini ie žogo odbil in Tozzi jo je brez težav porinil v mrežo. V dru; gem polčasu so imeii Furlani dve zaporedni ugodni priloz' nosti za dosego gola. toda Bettini je najprej zadel vratnico. minuto kasneje pa je Lindskog streljal v zunanji rob prečke. Inter - Varese 4:0 (3:0) VARESE, 28. — V trening tekmi je Inter premagal domače moštvo Varese z rezultatom 4:0 (3:0). Gole so dosegli: v 18’ Venturi, v 19’ Mas-sei. v 25’ Vincenzi in 11-me-trovke; v drugem polčasu v 19’ Angekiio. Inter je nastopil v naslednji postavi: Ghezzi; Fongaro, Vincenzi: Invernizzi (Masiero). Bernardin, Venturi. Lorenzi (Tinaz-zi). Massei, Angelillo, Dorigo, Skoglund. Bologiia-Jiiventus 6:1 BOLOGNA, 28. — V prijateljski tekmi je Bologna premagala Juventus z visokim rezultatom 6:1 (3:1). Tekmi je prisostvovalo 45.000 gledalcev. Gole so dosegli: v prvem polčasu: v 15’ Pascutti (B.). v 16 Maschio (B.). v 30' Charles (J.), v 42’ Pascutti: v drugem polčasu v 12’ in 15’ Pascutti, v 34’ Cervellati. Postavi enaj-storic: Bologna: Giorcelli; Rota (Nerozzi). Capra; Gasperi, Greco. Pilmark: Cervellah, Maschio (Randon), Bonafin, Vukas. Pascutti. Juventus: Mattrel; Corradi, Garzena: Emoli. Ferrario. Co-lombo: Nicoie, Boniperti, Charles, Sivori. Stivanello. K»------- Milan-Fiorcnlina 4:0 MILANO. 28. — V prijateljski trening tekmi je MilaD premagal Fiorentino s 4:U (1:0). Moštvi sta nastopih v na slednjih postavah: MILAN: Soldan; Maldini, Zagatti; Liedholm, Zannier, Radiče; Mariani. Rema, Bean, Grillo. Cucchiaroni. Fiorentina: Sarti; Robotti, Cervato; Chiappella, Orzan, Segato: Montiiori, Gratton, Taccola. Lojacono. Bizzari. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 44' Bean, v drugem polčasu v 4’ in v 15’ Bean, v 17’ Muriani (rezerva). * * * CHIAVARI. 28. — Sampdo-ria . Entelpa 4:1. TENIS Francoski juniorji iši od i( ATLETIKA OSLO. 28. — Po dvodnev-nih borbah so poljski atlet' premagali norveške s 127:82 točkami. Drugi dan tekmovanja sta Norvežana Olsen in Bunaes dosegla nova državna rekorda v tetku na llO^m z zaprekami s časom i4”4 oz. na 200 m s časom 21”1, Poljak Piatkowski pa je izboljšal poljski rekord v metu diska z rezultatom 54,46 m. • * m HELSINKI, 28. — Po prvem dnevu atletskega dvoboja med Nemčijo in Finsko. vodijo nemški atleti s 55:51 točkami. SAINT GERVAIS. 28. — P° prvem dnevu teniškega dvoboja mladinskih reprezentanc, vodi Francija proti Italiji * 6:0. Rezultati: . Posamezniki: Vaudrun (Fr.) - Mei (It.) 6:8. 5:2, 6:3. Rena-vand (Fr.) - Bonsigiio (H) 5-7 6:3, 6:3, Dresson (Fr.) ’ Drisaldi ,lt.) 7:5. 6:4. France* (Fr.) - Fanfani (It.) 7:5, 6:3. Dvojice: Renavand, Bresson Fr.) - Mei, Fanfani (It.) 8:6' 6:3. Vaubrun. Olivier (Fr.)' ’ Binsiglio, Bodo (It.) 6:2, 8. BROOK1.INE, 28. — Teniško prvenstvo ZDA v moških dvojicah sta osvojila Avstralca Cooper in Fraser z zmago na“ Amerikanccma Mulloyom ' Pattvem z rezultatom 4:6, 6.* 9:7, '6:3, _______ ___________ oueovnrni urrnnu STANISLAV HENKO . Tiska Tiskarslf- zavod ZTT - *** KINO SKEDENJ predvaja danes 29. id jutri 30. t. m. zelo zabaven film: TOTOV BARVAH predvaja danes 29. t. m. z začetkom ob 19.30 Metro barvni film: Od 21. do 72. ure televizijski prenos • ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ »