PRIMORSKI DNEVNIK
poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVm. Št. 217 (8310)
TRST, četrtek, 14. septembra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RESOLUCIJA DIREKCIJE KPI
Komunisti napovedujejo oster, sistematičen boj sedanji centristični Andreottijevi vladi
Kumor v vlogi branilca ustavnih načel ter istočasno kandidat za mandatarja vladnih sprememb
DAN ITALIJE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
RIM, 13. — Vlada ima ponovno nekaj dni premora, saj je še v®dno oddaljeno prvo zasedanje parlamenta, za socialistični kongres j* sedaj pričenjajo priprave, na najboljši način se je vlada izognila ")rvni televiziji, nič dobrega pa ne kaže glede cen in glede vedno “»olj zaostrenih gospodarskih vprašanj.
Zakladni minister Malagodi je da-
jjes poročal Andreottiju o zaključkih včerajšnjega zasedanja finančnih In zunanjih ministrov evropske deseterice. Govorili so o zapletenih gospodarskih vprašanjih Evro-t®, ko Italija in njena vlada ne Zoreta kaj novega pokazati, in ko *® v ničemer ni pripomoglo k no-kmetijski politiki in z njo tudi ' novi politiki cen potrošnega bla-8* ter še zlasti znižanja cen mesa.
Danes se je zaključijo zasedanje lekcije KPI, ki je že včeraj odobrila resolucijo o zunanjepolitičnih 'Trašanjih. Danes so odobrili resolucijo, ki se nanaša na vlado in riadno koalicijo. Resolucija pravi, da so komunisti vlado obsodili takoj, ko se je rodila Andreottijeva riada je napovedovala, da se ne “o ukvarjala z govoričenjem tem-več s stvarnimi ukrepi. To njeno Šesto pa se je pretvorilo v dema-šoške in protiljudske ukrepe, kot le zakon o pokojninah, dekret rim-skega prefekta o maksimiranih cenah, raprava o barvni TV in polemiko o javnem redu. Ne gre sa-JJk> za odločitev na desno, temveč todi za nesposobnost in improviza-rijo, ko so v razpravi najbolj eno-
stavna vprašanja običajne administracije, gospodarska vprašanja in državna uprava.
Komunisti napovedujejo, da bodo vodili «oster, sistematičen in nepopustljiv boj», da dosežejo padec vlade in izpremenitev politične linije.
To ne zavisi od »alkimije vrhov*, temveč od razvoja množičnih gibanj, ko je treba ustvariti novo usmeritev, ki naj upošteva tudi neuspeh levega centra. Gre skratka za odločitve, ki so v bistvu drugačne od onih, za katere se zavzema sedanje vodstvo KD, ko govori «o centralnosti*.
Resolucija KPI navaja osnovna vprašanja, okrog katerih je treba pričeti razpravo. To so vprašanja svobode, demokracije gospodarskega razvoja, šole in zunanje politike. Obstaja črna zarota in neofašistične organizacije, ki ogrožajo demokratični red, ker jih dopušča javna oblast, kljub temu da gre za povezavo s tujimi reakcionarnimi centri.
Glede gospodarskih vprašanj pa je v resoluciji direkcije KPI rečeno, da je Andreottijeva vlada ne-
kakšno je videti središče južnovietnaniskega mesti Quang Tri, kjer se °8Vobodilne sile že več mesecev krčevito branijo pred saigonsklmi napadalci, ki skušajo pouovno zavzeti mesto
močna, ker skuša z zastarelimi načini, ki imajo očitno demagoški značaj, reševati zapletene odnose tržnega gospodarstva na škodo potrošnikov, trgovcev in na škodo vseh državljanov.
Cene naraščajo, ker je Italija povezana z mednarodnimi trdnimi vezmi, ki podrejajo državo in ker mora italijanski gospodarski sistem prenašati veliko breme špekulacij in parazitov. Obstaja logična povezava med borbo za zaposlitev in borbo za prenovitev Juga, med napori za zvišanje plač in za prenovitev gospodarskih struktur, med socialno in zasebno potrošnjo. Ni mogoče govoriti o visokih cenah in o borbi proti zvišanju življenjskih stroškov, če se ne govori o točnih odločitvah v korist delavcev in kmetov.
Notranji minister Rumor je danes obiskal šolo javne varnosti v Ceseni, kjer se šolajo gojenci, ki naj skrbe za varnost na cestah. Rumor je imel zanimiv govor, saj .je med drugim ugotovil, da je treba zagotoviti demokratično svobodo, mimo sožitje vseh državljanov ter preprečiti nasilje. Ta dolžnost izhaja iz svobodne in prepričane odločitve za ideale svobodo, ki prevevajo republiško ustavo, ki obvezujejo vse od ministra do zadnjega stražnika javne varnosti.
Rumor je govoril zelo na dolgo, vendar pa je izredno zanimivo, da se je stalno vračal na ustavne svoboščine, na pravice državljanov in na neodvisnost Italije.
Notranji minister Rumor je navedel tudi številne podatke, s katerimi je dokazoval, da se je v zadnjih mesecih zmanjšal odstotek kriminalitete ter da je še zlasti prišlo do zmanjšanja napetosti glede javne varnosti. Dejal je tudi, da celo glede političnega terorizma — glede katerega so podatki nujnp tajni — prihaja do izboljšanja, za kar se je treba zahvaliti silam reda.
Rumorjev govor je zanimiv tako z vidika splošne vladne usmeritve kot tudi z vidika znanih notranjih sporov v večinski stranki, ko se je notranji minister kar naenkrat pretvoril v varuha ustave in s tem istočasno tudi v kandidata za mandatarja sestave nove vlade leve sredine v nekoliko poslabšani obliki.
Kissinger bo v kratkem zapustil Moskvo ter odpotoval najprej v London in nato v Pariz, preden se bo vrnil v domovino. V francoski prestolnici, kjer bo jutri nova seja pogajanj za Vietnam, pričakujejo, da se bo Kissinger tu sestal s ha-nojskim pogajalcem Le Duc Tojem. Glasnika ameriške in sevemoviet-namske delegacije na pariških pogajanjih nista te domneve demantirala.
Sovjetska pomoč
palestinskemu
prebivalstvu
MOSKVA, 13. — Številna sovjetska letala bodo v prihodnjih dneh prevažala hrano, zdravila in drugo pomoč palestinskemu prebivalstvu, ki so ga prizadele zadnje izraelske letalske akcije na libanonskem, sirskem in jordanskem ozemlju. Sporočilo je dala agencija TASS, ki navaja, da je sklep o tem sprejel sovjetski Rdeči križ v odgovoru s sorodno palestinsko organizacijo. Letala družbe Aero-flot bodo v prihodnjih dneh odletela iz Moskve.
Minister Matteotti o izredno koristnem sodelovanju s SFRJ
V štirih letih se je gospo Jurska izmenjava podvojila
ZAGREB, 13. — Na. današnjem zagrebškem velesejmu je bil tradicionalni dan Italije, ko je bil prisoten minister za zunanjo trgovino Matteotti, veleposlanik Maccotta ter predstavniki hrvaškega izvršnega sveta; predstavniki hrvaškega in jugoslovanskega gospodarstva. Minister Matteotti je najprej obiskal vladno palačo, zagrebško občino, nato pa ga je sprejel glavni ravnatelj velesejma. Minister si je ogledal najbolj zanimive oddelka velesejma, kjer je ugotovil pomemben napredek jugoslovanske industrije.
V italijanskem paviljonu se je sestal z zveznim tajnikom za zunanjo trgovino SFRJ Hadižem in s predsednikoma obeh italijansko -jugoslovanskih gospodarskih zbornic.
Minister Matteotti je ugotovil, da je italijanska kolektivna razstava na velesejmu funkcionalno urejena in da prispeva k napredku trgovinske izmenjave med obema državama. Za Italijo je Jugoslavija pri izvozu osmi partner po vrsti in torej nekje na ravni ZDA in Velike Britanije. Za Jugoslavijo pa je tudi po zadnjih podatkih, ki se nanašajo na prvih sedem mesecev letošnjega leta, Italija prvi kupec, ki ga je samo lani za las prehitela Sovjetska zveza. Itali-
janski uvoz je 1967. leta znašal 144 milijard lir, 1971. leta 166 milijard lir in v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 110 milijard lir. V istih razdobjih je italijanski izvoz v Jugoslavijo dosegel 144 milijard, 273 milijard in končno 116 milijard lir. To pomeni, da se je medsebojna izmenjava v štirih letih skoraj podvojila.
Matteotti je nato govoril o pomembnosti sporazuma o industrijskem in tehničnem sodelovanju od 18. novembra 1969, ko ni šlo več običajno trgovino. Trgovinska izmenjava namreč ni več odvisna samo od izmenjave blagi, temveč gre vedno bolj za sodelovanje visoke tehnologije in torej za sodelovanje ljudi. Matteotti je rekel, da Italija ni med najpomembnejšimi izvozniki tehnološkega znanja, da pa je tudi na tem področju dosegla važne u-spehe, katerih so priča sodelovanje italijanskih in jugoslovanskih podjetij.
V zaključku svojih izvajanj je minister za zunanjo trgovino Matteotti ugotovil, do gospodarsko sodelovanje ustvarja vedno boljše in tesnejše politične odnose med obema državama ter da so ti odnosi porok za nadaljnji dvostranski koristni razvoj.
S SEJE OBALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV V KOPRU
ZK obsoja dejavnost ACII in ital. konzulata v Kopru
Poziv zveznim in republiškim oblastem, naj preprečijo tako delovanje, ki ni v skladu z odnosi dobrega sosedstva med obema državama
BEOGRAD, 13. — Jugoslovanska agencija Tanjug poroča; »Obalni komite Zveze komunistov je preučil dejavnost združenja italijanskih katoliških delavcev v Trstu — ACLI — in generalnega konzulata republike Italije v Kopru v zvezi z dajanjem finančne podpore jugoslovanskim državljanom.
Obalni komite je ugotovil, da so dajali posameznim jugoslovanskim državljanom v podpis listine, v katerih se obravnava obalno področje kot cono «B» bivšega Tržaškega ozemlja in podpisnike kot italijanske državljane. Tako ravnanje vzbuja nezadovoljstvo in proteste tamkajšnjih prebivalcev ter upravičen sum, da take akcije niso v skladu z dobrososedskimi odnosi med obema državama.
Obalni komite Zveze komunistov občin Koper, Izola in Pirain je pozval zvezne organe oblasti in u-strezne organe Socialistične republike Slovenije, da preuče položaj in da sprejmejo ustrezne ukrepe, da se preprečijo takšni postopki, in da se vprašanja, ki zanimajo jugoslovanske državljane, urejajo po redni poti v okviru meddržavnih odnosov. Komite je pozval prebivalce obalnega področja Slove-
lUlHMHMHMHIHHHMHHHHMHIHHMHHIIMHHHHUHlilllMHHHIMHHHIIIlMMHMHMUMHMMHHHMIIIIHHIHMHMMHMHMMMMHMMHIMIIlIfllMiHIIIMIMIIMHHHlIlHHIMHHIllMlllllllllllllllllllHHHIHMHHMIMMHIIHIIMHIIIII
IZRAELCI NAMERNO ZAOSTRUJEJO NAPETOST NA BLIŽNJEM VZHODU
Letalska bitka nad sirskim ozemljem Sestreljeni dve izraelski letali
Streljanje na meji z Libanonom - S svojim izzivanjem skuša vlada v Tel Avivu sprožiti novo vojno z Arabci - Polemika z britansko vlado
Nepričakovano podaljšanje Kissingerjpvih pogovorov s sovjetskimi voditelji
MOSKVA, 13. — Pogovori Nixo-novega svetovalca Henryja Kissin-gerja s sovjetskimi voditelji, o katerih je sinoči kazalo, da so se že zaključili, so se nepričakovano nadaljevali tudi danes. Ni znano, zakaj je prišlo do spremembe programa, po katerem bi moral danes Kissinger na turistični ogled Leningrada. Kot že prejšnje dni, ni o poteku današnjih pogovorov nobenih vesti. Opazovalci menijo, da sta obe strani imeli za potrebno poglobiti proučitev nekaterih točk, o katerih so razpravljali včeraj in predvčerajšnjim.
MiTuJ-SK! PPJMEDNIK NA ZASEBNEM OBiSKlI V JUGOSLAVIJI
TITO SPREJEL JONASA
Gost iz Avstrije si bo danes ogledal veliko hidrocentraio na Donavi
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13.	— Predsednik
Zvezne republike Avstrije Franz Jonas je prispel danes popoldne z tednim letalom jugoslovanskega Aerotransporta na vabilo predsednika Tita na kratek zasebni obisk y Jugoslavijo. Na beograjskem ledišču je visokemu gostu iz sosednje države v imenu predsednika rita zaželel dobrodošlico podpred-sednik predsedstva SFRJ Rato Du-Sotiae, Na Sprejemu na letališču so Bili med drugimi navzoči tudi podpredsednik zvezne skupščine Gustav Alahov, zvezni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Srbije Aleksander Makočevič, podočnik zveznega tajnika za ljudsko Pbrambo generalni polkovnik Ivan Dolničar in druge jugoslovanske Osebnosti, kakor tudi avstrijski veleposlanik v Beogradu dr. Aleksander Otto z osebjfm poslaništva. Po Pozdravu na letališču se je avstrijski predsednik v spremstvu Rata Dugoniča odpeljal v svojo reziden-^ na Dedinju.
Ob 19. uri sta se Tito in Jonas Sestala v Belem dvoru, v uradni rezidanci jugoslovanskega predsednika, na enournem razgovoru, med katerim sta izmenjala misli o najvažnejših dvostranskih in medna-rodnih vprašanjih. Razgovori med obema predsednikoma se bodo na-
daljevali po vrnitvi predsednika Jo- ] rodnem področju dobro. Predsedni-nasa iz Železnih vrat, kjer si bo i ka sta se pomenila tudi o gospo-hirfnvsnMn — rw l darskih odnosih med evropskimi
jutri ogledal hidrocentraio na Do naivi. Po današnjih razgovorih je Tito priredil v Belem dvoru večerjo v čast gosta iz Avstrije. Avstrijski predsednik se je nocoj po večerji s posebnim vlakom v spremstvu podpredsednika SFRJ Rata Dugoniča in drugih visokih jugoslovanskih osebnosti ter člani svojega spremstva odpeljal v Negotin, od koder bo jutri obiskal Kladovo, kjer si bo ogledal veliko hidrocentraio na Donavi. Franz Jonas se vrača jutri zvečer v Beograd, v petek popoldne pa z rednim letalom jugoslovanskega Aerotrans-porta v domovino.	B. B.
Nadaljevanje pogovorov Maurer-Bijedic
BEOGRAD, 13. — Predsednika vlad Jugoslavije in Romunije Bijedič in Maurer sta na današnjem sestanku proučila mednarodni položaj in aktualna mednarodna vprašanja, posebno v Evropi, ter delovanje obeh držav na mednarodnem področju. Pri tem je prišla do izraza enakost, oziroma velika podobnost pogledov obeh vlad ter je bito ugotovljeno, da je sodelovanje Jugoslavije in Romunije na medna-
državami, posebno o tistih ukrepih, ki krepijo mednarodno gospodarsko sodelovanje in povezavo. Z današnjim srečanjem so se praktično končali razgovori med obema vladnima delegacijama. Predsednik Maurer se bo med obiskom nekaterih republik razgovarjal tudi s pristojnimi republiškimi funkcionarji o možnostih nadaljnjega razvoja dvostranskega sodelovanja.
RIM, 13. — Egipčanski zunanji minister Zajat je danes uradno sporočil, da bo obiskal Italijo 16. in 17. septembra na včeraj izročeno vabilo italijanskega zunanjega ministra Medirija.
TEL AVIV, 13. — Izraelska vlada je očitno izbrala strategijo stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu: vse kaže, da želijo v Tel Avivu sprožiti novo vojno z Arabci v prepričanju, da bi izurjena izraelska vojska z modernim ameriškim orožjem z lahkoto zmagala ter na ta način vsilila lastno rešitev dolgoletne krize. Atentat v Milnchnu je dal militarističnim krogom povod, da so sprožili široko akcijo, ki je bila očitno vnaprej pripravljena v pričakovanju, da bi
bile okoliščine ugodne.	--------------
Neodgovorno početje palestinskih Tel Aviva, čeprav je eksplozija samo teroristov v olimpijskem naselju, iaže ranila nekaj oseb.
BONN, 13. — Danes so se nadaljevali razgovori med obema Nem-čdjama o normalizaciji odnosov. 0-čitno je že, da na tokratnem zasedanju generalne skupščine OZN ne bo moglo priti do priznanja obeh Nemčij in do vključenja obeh držav v OZN,
RABAT, 13. — Francoski zunanji minister Schumann je dospel na uradni obisk v Rabat, kjer se b0 udeležil zasedanja mešane francosko - maroške komisije o dvostranskem sodelovanju.
ki je naletelo na splošno obsodbo, je prepričalo izraelske vodilne kroge, da lahko nemoteno izvedejo svoj načrt, ki ga je po vsej verjetnosti odobril tudi Washington, kot priča zadnji ameriški veto v varnostnem svetu OZN.
Dejansko pa je napetost na Bližnjem vzhodu dosegla tako stopnjo, da se že na več straneh odkrito govori o možnosti nove vojne. Hude incidente so danes zabeležili na sirsko - izraelski in na libanonsko - izraelski meji. Kot je sporočil radio Damask, je nad goro Hermon v sirskem zračnem prostoru prišlo do prave letalske bitke, med katero je bilo neko izraelsko letalo sestreljeno. Vest je potrdil tudi vojaški glasnik v Damasku, ki je povedal, da je več izraelskih letal okrog poldne preletelo mejo na področju gore Hermon. Sirsko protiletalsko topništvo in letalstvo sta takoj stopila v akcijo. Med aitko, ki je nastala, je neko sovražno letalo eksplodiralo v zraku ter padlo na področju Golanskih planot na sirskem ozemlju, ki je pod izraelsko zasedbo. V Izraelu pa to verzijo demantirajo ter trdijo, da ni bilo nobene letalske bitke.
Izraelska letala so danes dvakrat letela nad Libanonom in nad samo prestolnico Bejrutom. Palestinska tiskovna agencija WAFA je sporočila, da sta dve letali tipa «mirage» okrog poldne letala nad Bejrutom ter fotografirala letališče in dve begunski taborišči. Eno uro pozneje so nad Bei-rutom opazili dve izraelski letali vrste «skyhawk».
Na meji med Izraelom in Libanonom, v pokrajini Har Dov, severno od Golanskih planot, pa je prišlo do streljanja z avtomatskim orožjem med izraelskimi in libanonskimi oddelki. Vest so objavili v Tel Avivu, kjer so tudi pojasnili, da Izraelci niso imeli žrtev.
Izraelski tisk medtem posveča veliko pozornost včerajšnjemu govoru Golde Meir v parlamentu ter poziva vlado, naj se poslužuje «trde roke* v boju proti Palestincem in proti vsem arabskim državam, ki podpirajo fedajine, tudi če bi to povzročilo novo vojno na Bližnjem vzhodu. Nekateri listi pozivajo celo vlado, naj razširi boj tudi v tujino, kot delajo teroristi. Vsi listi pa se razpisujejo o domnevnih načrtih palestinskih organizacij, katerim pripisujejo najbolj zločinske namene. Namen te kampanje je očiten: ustvariti v izraelskem in svetovnem javnem mnenju protiarab-sko psihozo ter vnaprej pripraviti a-libi za nove izraelske represalije. Da je ta psihoza že prisotna v državi, priča na primer dejstvo, da je neko vojaško sodišče v Lodu obsodilo danes na smrt nekega Palestinca, ki je no-Jvembra lani izvedel atentat v bližini
Vredno je tudi omeniti, da je te-lavivska vlada zelo ostro reagirala na umirjeno stališče vlade Velike Britanije o dogodkih v Mttnchnu. Izraelski veleposlanik v Londonu Comay je zahteval razgovor z zunanjim ministrom Douglasom Homejom, kateremu so zamerili izjavo, da «ni indicij, da bi bile egiptovske oblasti vpletene v mtinchenski atentat*.
skavam, številne Arabce pa so že izgnali iz dežele. Policija je začela preiskavo proti vsem arabskim študentom, ki študirajo na zahodno-nemških univerzah, predvidevajo pa se še novi ukrepi,
Protiarabska gonja, ki je sledila atentatu v Miinchnu, je seveda močno ohladila diplomatske odnose med Kairom in Bonnom, ki so jih po sedemletni prekinitvi oonovrio vzpostavili šele pred tremi meseci Novi egiptovski zunanji minister El Zajat je včeraj sprejel zahodnonem-škega veleposlanika Steltzerja in kaže, da je pogovor pripomogel k odstranitvi nekaterih nesoglasij. V Egiptu pa se še vedno slišijo hude obtožbe na račun zahodnonemških oblasti glede načina, kako so nastopile proti palestinskim teroristom.
Najbolj zanimivo je v tej zvezi pričevanje voditelja egiptovske delegacije na olimpijadi Al Chafe-ja, ki ga je objavil danes dnevnik Al Gumhuria. Chafej je obtožil bonske oblasti, da so prevarale Palestince in jim dale verjeti, da je Izrael sprejel njihove zahteve
nije, naj bodo oprezni in naj ne nasedajo takšnim provokacijam*.
ZIS sprejel akcijski program
lestinskih zahtevah.
Zveza arabskih odvetnikov pa je danes obtožila bonske oblasti nečloveškega ravnanja s tremi preživelimi teroristi. Vodstvo zveze je ob-. pojavilo poročilo, v katerem pravi, I l da so bili gverilci podvrženi «naj- ■ k -hujšim oblikam pritiska, terorja in mentalnega mučenja*.
Protiarabske gonje v Zahodni Nemčiji
BONN, 13. — V Zvezni republiki Nemčiji so sprožili masovno policijsko akcijo proti Arabcem, ki živijo v tej državi. Ti so podvrženi I glede osvoboditve Palestincev, ki so vsakovrstnim nadzorstvom in prei-1 zaprti v izraelskih zaporih. Pove-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiii 11111111 mili iiiiiimiiiiiiitiiiiitintiiiii mi im mini iiiiiiii mm iiiiiiiu m im 1111111111111111111 um m m im im m m ■11111111111111111141111111 mlini || mn
v
«Sčit 72» naj večji manevri čet varšavskega pakta v CSSR
dal je, da je na prošnjo predsednika organizacijskega odbora olimpijade Willyja Daumeja imel priliko govoriti s Palestinci, ko so bili še zaprti v olimpijskem naselju ter da mu je voditelj skupine povedal, da je dobil zagotovilo, da bo res prišlo do zamenjave talcev z jetniki v Izraelu. To zagotovilo na* bi dal sam zahodnonemški notranji minister Genscher. Vodja palestinske skupine je tudi zagotovil Cha-feju, da ne bodo ničesar storili izraelskim atletom, če se bodo za-hodnonemške oblasti držale dogovora. Sam Chafej se je pozneje prepričal, da so Palestince prevarali, vendar ni imel več možnosti, da bi jih opozoril. Pričevanje vodje egiptovske delegacije v Miinchnu je tolik0 bolj zanimivo, ker so izraelske oblasti sporočile, da jih	-
iz Bonna sploh niso obvestili o pa- 1 kmga V a Hai fun, je dospela danes
BEOGRAD, 13. — Na današnji seji je zvezni izvršni svet sprejel akcijski program za izvajanje sklepov o gospodarskih gibanjih. Pri sestavi tega dokumenta so sodelovali zastopniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov. Poleg tega je zvezni izvršni svet upošteval več predlogov in pripomb Zveze sindikatov Jugoslavije. Na isti seji je zvezni izvršni svet preučil tudi informacije o sproženih u-krepih pri vladah posameznih držav v zvezi s terorističnim delovanjem posameznih skupin na ozemlju teh držav proti Jugoslaviji ter poročila zveznih organov v zvezi s tem. Svet je odobril delovanje pristojnih zveznih organov. Na koncu seje je zvezni izvršni svet določil delegacijo vlade SFRJ, ki se bo pod vodstvom zveznega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca udeležila 27. zasedanja generalne skupščine in svetovne organizacije.
Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič v izjavi Tanjugu ob sprejemu akcijskega programa poudarja, da so osnovna smer akcijskega programa intervencije, katerih smoter je ustalitev blagovno - denarnih odnosov, boljše oskrbovanje trga in ublažitev povišanja cen. Z akcijskim programom so določene tudi obveznosti zveznih organov, da v dogovoru z republikami in pokrajinami pred-lože način in konkretne ukrepe za uresničenje osnove smeri razvoja, ki ga določa srednjeročni načrt do 1975. leta. To se predvsem nanaša na določene naloge in dinamiko graditve in razširitve sedanjih zmogljivosti v energetiki, črni in pisani metalurgiji in nekaterih drugih industrijskih vejah, v prometu, kmetijstvu in turizmu. Bijedič je nadalje poudaril, da se morajo do konca leta pripraviti ukrepi za omejitev izvengospodarske potrošnje, ukrepi za dosledno izvajanje politike dohodka ter ukrepi, za preprečevanje potrošnje brez kritja. Pripravljeni bodo nadalje ukrepi za odstranjevanje gospodarske nestabilnosti in nelikvidnosti. Predsednik zveznega izvršnega sveta je na koncu svoje izjave ugodno ocenil letošnjo kmetijsko proizvodnjo in gospodarske odnose z inozemstvom. Devizna rezerve so do besedah Bi-jediča narastle na 640 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več kot na na koncu preteklega leta.
TIRANA, 13. — Delegacija kitajske ljudske armade, ki jo vodi namestnik poveljnika vojaških enot Pe-
v Tirano na povabilo albanskega obrambnega ministrstva na »izmenjavo izkušenj*. Vest je objavila uradna agencija ATA.
DAJS	' - »" IFS
.	^ :: V
Danes ]e prispel v češkoslovaško sovjetski obrambni minister Andrej Grečko, katerega spremlja načelnik političnega oddelka sovjetske armade Jepišev. Sovjetski obrambni minister prisostvuje manevrom varšavskega pakta, ki so se pričeli včeraj in na katerih sodeluje 100 tisoč mož
Minister za zunanjo trgovino Matteotti je v Zagrebu izjavil, da so italijansko - jugoslovanski gospodarski odnosi vzorni, obojestransko koristni in da gre za sodelovanje tudi glede tehnološkega napredka in splošnih \tprašanj.
V ostrem nasprotju s to izjavo pa je vest uradne jugoslovanske agencije Tanjug, da sta ACLI in italijanski konzulat v Kopru dajala prebivalcem obalnega področja v podpis dokumente, pri čemer se z njimi ravna kot da bi bili italijanski državljani. Agencija u-gotavlja, da gre za kršitev dobrih sosedskih odnosov in da je treba sprejeti ustrezne ukrepe.
Direkcija KPI je odobrila resolucijo, v kateri govori, da se bodo italijanski komunisti odločno borili proti sedanji centristični vladi, ki ni ničesar rešila niti glede notranjih gospodarskih, socialnih in upravnih vprašanj, niti glede perečih mednarodnih odnosov.
Bližnji vzhod je bil včeraj prizorišče vrste hudih incidentov, od katerih je bil najhujši v sirskem zračnem prostoru, kjer je prišlo do letalske bitke med izraelskimi in sirskimi letali. Izraelska letala so včeraj letela tudi nad libanonskim ozemljem in nad samo prestolnico Bejrutom. Kaže, da Izrael namerno zaostruje napetost in da želi sprožiti novo vojno z Arabci.
Avstrijski predsednik Jonas je prišel na zasebni obisk v Jugoslavijo ter se je sestal z maršalom Titom. Danes si bo ogledal veliko hidrocentraio na Donavi, nakar bo nadaljeval razgovore z jugoslovanskim predsednikom. V Beogradu pa so se zaključili politični pogovori med predsednikom ZIS Bijedičem in predsednikom romunske vlade Maurerjem.
DEŽELNI SVET SE BO PREDVIDOMA SESTAL 2. OKTOBRA
S prihodnjim tednom spet začetek deželne zakonodajne dejavnosti
Na vrsti sta seji prve in druge deželne komisije
Prihodnji teden se bo spet začelo zakonodajno delo organov deželnega sveta: sestali se bosta namreč prva in druga komisija. Po vsej verjetnosti bo kmalu začel ponovno delovati tudi deželni svet, ki bi morali imeti prvo sejo v ponedeljek. 2. oktobra.
Na dnevnem redu druge deželne komisije, katere seja bo v petek, 19. septembra ob 10. uri, je nadaljevanje razprave o zakonskem osnutku, ki predvideva deželne posege za razvoj kmetij neposrednih obdelovalcev. Zakonski osnutek je že pred časom obrazložil demokristjan De Biasio, ki ga je tudi predložil.
Prihodnji teden se bo v četrtek ob 9.30 sestala tudi prva deželna komisija, ki bo morala razpravljati o zakonskem osnutku o ureditvi katastrskih uradov, ki so prešli pod deželno pristojnost.
Treba je omeniti, da je po mnenju juristov sistem katastrskih knjig, ki je v veljavi v Furlaniji-Julijski krajini, se pravi na ozemlju, ki so ga priključili Italiji po prvi svetovni vojni, zelo dober ter ustreza potrebam vseh interesentov. Na seji prve komisije bodo razpravljali tudi o predlogu sveto-valoev Štoke (SSL) in D’Antonija (PSDI), ki govori o ureditvi orga-nika za osebje katastrskih uradov.
Nova pomorska proga med Trstom in Bližnjim vzhodom
Predstavniki pomorske družbe »Adriatica* so predstavili novinarjem in gospodarskim operaterjem novo trgovsko progo med Trstom in pristanišči Srednjega vzhoda. Na progi bosta plula trajekta »Car-riere delTEst* in »Corriere del Sud», ki sta do sedaj plula na progi Trst - Libija - Genova - Marsej. Ladji bosta povezovali Trst z Grči-
jo, Libanonom, Sirijo, Turčijo in Ciprom ter bosta lahko prenašali kosovno blago, kontejnerje ali pa do šestdeset velikih tovornjakov.
Ženske zbirajo volno za Vietnam
Zveza demokratičnih žena je te dni odpravila v Vietnam večjo količino volne. Gre za solidarnostno akcijo, za katero so se dogovorile ženske ob prihodu delegacije vietnamskih žena v Italijo. Vietnamske ženske so namreč povedale, da po-
trebujejo borci topla oblačila, obenem pa so večje količine volne potrebne za mimetizacijo. Od tod potreba po večjih količinah volne, bombaža, najlona in drugih umetnih tekstilnih vlaken (oziroma blaga).
ZDŽ-UDI poziva zato tržaške žene naj prispevajo volno, bombaž in druge tekstilne izdelke, po možnosti nekričečih ali nevtralnih barv.
Zbiranje tega blaga bo trajalo do 30. septembra, ko bodo odpravili drugo pošiljko, na sedežu UDI v Ul. San Lazzaro 9 (telefon 68-458) od 9. do 12. in od 16. do 18. ob delavnikih (razen sobote).
POD PREDSEDSTVOM ODBORNIKA VARISCA
Obnovljena deželna komisija za zadružništvo
Posvetovalna vloga pri zakonskih osnutkih
V zadnjem Uradnem listu dežele Furlanija - Julijska krajina so med drugim objavili tudi dekret predsednika deželnega odbora dr. Ber-zantija, s katerim so obnovili deželno komisijo za zadružništvo, katere mandat je zapadel, ker so potekla štiri leta, od kar je bila ustoličena leta 1968. Komisiji na čeluje odbornik Varisco, njeni člani pa so, poleg funkcionarjev deželnih odborništev za poljedelstvo, industrijo in trgovino ter javna dela, tudi izvoljeni predstavniki raznih zadrug (v oklepaju so imena namestnikov) Tosoratti (Tonel), Bu-relli (AJdrigo), Giaccheiti (Toffolo), Salvador (Zofi), Fioretti (Moratti), Andrian Micoli), Ortali (Buiatti), Deiuri (Giaccherini), Miccoli (Fi-
niiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiikiimmiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAZGIBANA SINDIKALNA KRONIKA
Po prekinitvi pogajanj v Rimu danes 24-urna stavka kamnarjev
Ob 11. uri srečanje med ACEGAT in sindikati - Stavka uslužbencev STANDA - Skupščina taksistov in uslužbencev javnih lokalov
Danes predpoldne se bodo sestali predstavniki sindikatov in upravnega sveta ACEGAT. Na sestanku bodo sindikaliste seznanili z mnenjem podjetja o sklenjenem sporazumu o »predujmu* na dopolnilno pogodbo, kakor tudi o stališču uprave ACEGAT do zahtev, ki so jih sindikati naknadno postavili. Med temi je zahteva, naj bi se takoj pričela pogajanja o normativni ureditvi položaja uslužbencev in okvirni sporazum o tem, da bodo odslej dohodki osebja enaki onim, ki jih uživa osebje sorodnih občinskih prevoznih podjetij glavnih mest italijanskih dežel.
O odgovoru, ki ga bodo orisali danes sindikalistom, so člani upravnega sveta ACEGAT razpravljali ves dan. V začetku je kazalo, da bo sestanek
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Vas vljudno vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1972-73
REPERTOAR
V ABONMAJU
t. Luigi Pirandello:
2.	Filibert Benedetič:
3.	Ferdinand Rajmund:
4.	Dieter Forte:
5.	Pregelj - Mejak:
6.	GOSTOVANJE DRAME SNG
7.	GOSTOVANJE DRAME SNG
IZVEN ABONMAJA Ljudski oder:
Vojmil Rabadan:
Mali oder:
Ted Whitehead:
Otroška predstava:
Saša Škufca:
LE PREMISU, GTACOMINO! PRAVILA IGRE
KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK MARTIN LUTHER IN THOMAS MONZER ALI UVOD V KNJIGO VODSTVO TOLMINCI IZ LJUBLJANE IZ MARIBORA
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE
ALPHA BETA
JANKO IN METKA
OSTALA GOSTOVANJA Balet SNG iz Ljubljane Dramsko kazalište »Gavella* Iz Zagreba Mladinsko gledališče iz Ljubljane Mestno gledališče ljubljansko Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice
Vrste abonmajev
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (okoliški — popoldanska predstava na dan praznika)
Cene abonmajev za sedem predstav
Parter I. Parter H. Balkon
premiera
13.500	lir
9.500	Ur 3.000 lir
ponovitve
7.000	Ur
6.000	Ur
3.000	Ur
Za vse predstave, razen premier, tudi letos razpisujemo družinski abonma. ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 Ur. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 2.000 Ur. Po isti ceni nudimo a-bonma tudi invalidom. Abonma red okoUšld stane 7.000 lir. Za cenjene obiskovalce tega reda bomo preskrbeli prevoz. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. februarja 1973.
ZA VSE DRUGE PREDSTAVE NUDI SSG SVOJIM ABONENTOM 50- > ODSTOTNI POPUSTI	'
VPISOVANJE ABONENTOV OD 18. SEPTEMBRA DO VKLJUČNO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20. TEL. 61-792 TER PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA (VSAK DAN, RAZEN NEDELJ IN PRAZNIKOV, OD 8. DO 14. URE), UL. PETRONIO 4, TEL. 734-265.
POSTANITE ABONENT STALNEGA SLOV. GLEDALIŠČA!
Izpolnite kupon In odpošljite ga na naslov: STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE, Ul. Petronlo 4 - 34138 TRST
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST - sezona 1972-73
NAROČILNICA
Priimek In lme Naslov _________
Vrsta abonmaja
Podpis
upravnega sveta trajal še danes, vendar so se pozno zvečer premisliU in napovedali srečanje za 11. uro.
Danes bodo ves dan stavkali kamnarji. Stavko, ki je vsedržavnega značaja, so oklicale strokovne organizacije po prekinitvi pogajanj na vsedržavni ravni.
Na zadnjem srečanju v Rimu so namreč predstavniki »Conf Industrie* izjaviU sindikalistom, da so pripravljeni pogajati se zgolj o mezdnih poviških, nikakor pa ne o ostaUh zahtevah, ki so pretežno socialnega, o-ziroma normativnega značaja.
S tem so predstavniki »Confindu-strie* pokazaU, da se gospodarji skozi vso sindikalno jesen mislijo pogajati le o denarnih zahtevah, ki jih — politično vzeto — najmanj stanejo, medtem ko ne nameravajo popustiti tam, kjer bi jim nova pogodbena določila odvzela del oblasti.
V	razgovoru s tržaškimi sindikalisti CGIL, ki sledijo kamnarski stroki, smo izvedeli, katere so njihove zahteve. Gre predvsem za spremembo plačilnega sistema: delavce naj bi odslej plačevaU na mesec, pri tem pa preurediU zbiranje prispevkov za bolniško blagajno, INAIL in podobno. Na dalje zahtevajo sindikati izenačenje položaja delavcev z uredništvom, kar pomeni, da bi nova delovna pogodba morala reorganizirati ves sistem kategorij. Kar zadeva mezdne poviške pa sindikati ne sprejemajo diskriminacijskega sistema diferenciranih poviškov, oziroma poviška v odstotkih. Zato so v listini zahtev navedU le mesečni povišek 18 tisoč Ur »enako za vse*.
Po negativnem odgovoru »Confindu-strie* sindikaUsti pogajanj niso preki-niU, nasprotno, še ta teden se bodo srečaU na novih razgovorih, kjer bodo obravnavah obrobna vprašanja. Medtem pa so okUcaU vsedržavno stavko, ki naj gospodarje nekoliko »omehča*.
V	Nabrežini, kjer je največje število kamnarjev, bo danes ob 10. uri zborovanje stavkajočih.
Nadaljuje se stavkovna akcija trgovskih pomočnic in drugih uslužbencev tržaške veleblagovnice STANDA. Stavkali so v torek popoldne. Tokrat ne gre za krajevne zadeve, temveč za splošno krizo italijanskega monopola MONTEDISON, ki grozi svojim uslužbencem z močnim skrčenjem or-ganikov.
Uslužbenci podjetja STANDA so.
v okviru te kategorije, znani po svoji borbenosti in tudi ni prvič, da stavkajo ali manifestirajo po mestnih ulicah. V torek pa so se zbrali na svoji skupščini in oklicaU stavko, ki jo spremlja izjava, da se borijo za svoja delovna mesta in v znak soUdamosti z ogroženimi delovnimi tovariši iz drugih krajev države.
Danes se bodo na sedežu CISL v Ul. San Spiridione zbrali uslužbenci barov, gostiln in drugih javnih lokalov. RazpravljaU bodo o skorajšnji obnovitvi delovne pogodbe. Skupščina bo ob 11. uri zjutraj, nadaljevala pa se bo ob 17. uri popoldne.
Na sedežu CISL so se zbrali tudi predstavniki tržaških taksistov, ki zahtevajo preureditev službe, izmen in
lippo) za zadruge vpisane v deželni register, Savona (Calligaris) za tržaško zvezo posojilnic in zadrug, Kodrič (Enzmann) za tržaško federacijo vsedržavnih zvez zadrug in posojilnic, Bazzaro (Maranzana) za zvezo italijanskih zadrug, Basso (Zamparo), Orsettigh (Chiappino), Meneghesso (Gennari), Piani (Ma-rangon), Peletto (Medeot), Moraš (Fioretti), Chiaranda (Flora) za razne zadruge in posojilnice iz Vidma, Gorice in Pordenona ter štirje izvedenci s področja zadružništva Bellavite, Sellan, Pellegrin in Ca-poral.j, ki jih je imenoval sam odbornik Varisco. Komisija ima posvetovalno vlogo pri zakonskih j osnutkih ter naloge, d? sproži an , kete in študije in druge pobude s | področja zadružništva.
•	Deželni odbor se bo sestal danes zjutraj v Trstu pod predsedstvom dr. Berzantija.
•	Predsednik deželnega odbora Berzanti je včeraj sprejel gen. A-dolfa Orofina, poveljnika tržaškega prezidija, ki odhaja na višji položaj. Gen. Orofino je nato obiskal še predsednika deželnega sveta Ri-bezzija, ki je v jutranjih urah sprejel novega brazilskega konzula gospo Ivonne Magno Pantojo.
Senatorja KPI nasprotujeta ukinjanju letalskih prog
Komunistična senatorja Šema in Bacicchi sta naslovila te dni nujno vprašanje na ministra za prevoze. V njem protestirata ker namerava letalska družba «Alitalia» ukiniti skoraj polovico linijskih letov z ronškega letališča. Senatorja ugotavljata, da ta ukrep poveča osamljenost naše dežele.
V svojem vprašanju senatorja predlagata, naj bi obdržali vse o-menjene lete, predvsem one z Rimom in Milanom, ter celo okrepili ali uvedli nove linije s srednjeev-
Danes začetek ^Zdravniških dncvov»
Danes zjutraj se bodo v tržaškem Avditoriju začeli «Tržaški zdravniški dnevi*, ki bodo trajali tri dni. Na sporedu bodo referati o boleznih krvnega obtoka tako v možga nih, kot v ledvicah in okončinah. Po otvoritvi bodo podelili denarne nagrade zdravnikom, ki so se v letošnjem letu posebno izkazali z znanstvenimi deli.
Na Trgu Unita bodo danes od 9. do 24. ure prikazali sceno »Tržaška bitka*, ki jo je pripravil Paolo Tessari in ki predstavlja spopad med francoskimi in avstm-ogrskimi vojaki v drugi polovici preteklega stoletja. Če bo slabo vreme, bo predstava v pasaži Tergesteo. Pobudo za to prireditev je dalo občinsko odborništve za kulturo s sodelovanjem vodstva muzeja Re-voltella in Avtonomne turistične ustanove.
MGL snoei v Križu
Nabito polna dvorana kriškega Ljudskega doma je snoči s toplimi aplavzi sprejela člane Mestnega gledališča ljubljanskega, ki so predstavili duhovito komedijo Francisa Vebera «Pogodbam. Po nastopih na Goriškem in predvčerajšnjem prvem nastopu rta Tržaškem v dvorani p. d. Algo Gruden» v Nabrežini, bodo ljubljanski gledališčniki nastopili še v Skednju, v Kulturnem domu v Trstu, v Bazovici in na Opčinah. Za dren s pričetkom ob 21. uri je napovedana predstava v kinodvorani v Skednju.
iiiiiiiiaaiiimiiiimiMiiiiiiiimmtiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
JkdtnO- utedhitUvu
ureditev novih postajališč v perife- ; ropskimi mesti, ki gravitirajo s ričnih rajonih.	I svojim zaledjem na Trst.
Predstavitev Singerjcvih elektronskih strojev
Tvrdka Singer je včeraj predstavila svoje elektronske stroje za knjigovodstvo. Gre za najsodobnejše elektronske kompjutre, ki y delu sekunde opravijo najbolj komplicirane računske operacije ter prihranijo podjetjem mnogo dragocenega časa.
V Trstu zabeležili močne potresne sunke
Tržaška geofizikalna opazovalnica je zabeležila včeraj zjutraj ob 16.15 po poletni uri močen potresni sunek, katerega epicenter je bil oddaljen 1020 kilometrov od seizmološke postaje pri Briščikih v smeri proti jugovzhodu. Sunek je dosegel jakost 7,1 stopinje Richterjeve lestvice. Domnevajo, da je bil epicenter nekje v Grčiji na etolskem področju sevem0 od Patraškega zaliva.
Združenje Italija - ZSSR sporoča, da na sedežu v Ul. Torne Bianca 13J sprejemajo prijave za tečaj ruščine, in sicer ob delavnikih od
10.	do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah pa samo dopoldne. Tečaj se bo začel 1. oktobra ter se ga bodo lahko udeležili odrasli in dijaki.
(iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiu
VČERAJ OB BELEM DNEVU SREDI VASI
Drzna roparja okradla in do krvi pretepla Alojza Štoko s Proseka
Med begom proti kontovelski mlaki sta s samokresom v roki zagrozila Sergiju Husu ju iz Gabrovca, naj ju odpelje v Trst - Policisti in karabinjerji ju vneto iščejo
Včeraj popoldne, ob belem dnevu, sta dva drzna roparja na Proseku oropala in do krvi pretepla 44-let-nega Alojza Štoko s Proseka št. 307, nato pa zbežala. Med begom sta s samokresom v roki hotela u-staviti avtomobilista iz Gabrovca, namera pa se jima je ponesrečila, in tako sta se morala zateči v smeri proti kontovelski mlaki, kjer sta izginila. Policisti ju vneto iščejo, saj vedo, da daleč ne bosta mogla priti.
Dramatičen in surov rop. kakršnega Prosečani še ne pomnijo, se je odigral okrog 16, ure v skladišču raznega materiala na številki 307 na Proseku, prav ob proseško-kontovelski slovenski osnovni šoli. Lastnik skladišča Alojz Štoka je bil tedaj v uradu in prešteval denar, ki bi ga moral odnesti v mesto. Ob 17. uri bi moral imeti v Tr-
miiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiaiHiiimmiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiimiiiimiii
Izidi popravnih izpitov slov. srednjih šolah
na
Te dni so se zaključili popravni izpiti na srednjih šolah, trajajo pa še na višjih srednjih šoiah.
Popravne izpite na srednjih šolah so uspešno opravili naslednji dijaki in dijakinje:
SREDNJA ŠOLA PRI SV. JAKOBU
I.	razred
Lucijana Mazzani, Ana Marija Rutar. Franc žužek.
II.	razred
Darko Družina, Renato Furlan, Danilo Gabrovec, Pavel Ota, Darij Palčič, Igor Pischianz, Iztok Zerial.
SREDNJA SOLA PRI SV. IVANU
I.	razred
Sergij Babič, Tamara Švab. Marija Tereza Počkar.
II.	razred
Marino Suban, Marija Kristina Bogateč, Elvijana Štoka, Aleksander Čok, Sergij Parovel, Roberto Pescatori, Gabrijela Milič, Nika Sartori. Padli so 4. Eden se ni javil.
SREDNJA ŠOLA V ROJANU
I.	razred
Boris Kosovel, Dorijana Fidel, Danijela Obad.
II.	razred
Fabij Bertinf, Pavel Prešel, Jurij Krečič, Pavel Sardi in Lorela Valenčič.
SREDNJA ŠOLA V NABREŽINI
I.	razred
Bruno Doljak. Jožko Okretič, Edvin Mokole.
II.	razred
Marko Sibilla, Ana Franzoli.
SREDNJA SOLA NA PROSEKU
I.	razred
Valter Pipan, David Perini, Gina Savi.
II.	razred
Ivo Nabergoj, Vera Tretjak, en dijak je padel.
SREDNJA ŠOLA NA OPČINAH
I. razred
j Boris Husel, Ciril Ostrouška, Val-j ter Štoka, Gianfranco Čok, Igor Križman, Boris Rauber.
II. razred
Igor Calzi, Edvard Čebron, Marjan Cravato, Julij Milkovič, Rudolf Stojkovič, Sonja Carli, Edvin Calzi, Silvano Gulin, Aleksander Čok, Aleksander Žerjav, Sonja Purič, Boris Bizjak in Robert Dorti.
SREDNJA ŠOLA V DOLINI
I.	razred
Livij Martini, Igor Labiani, Mavricij Corbatti, Mavricij Kocjančič, Zoran Sancin.
II.	razred
Aldo Bandi, Davorin Smotlak, Marino Mauri, Marino Carli, Willy Ota, Marija Gracija Andlovič, Vesna Pe-taros. En dijak je padel.
Razpis natečaja za stalna mesta na slovenskih osnovnih šolah
Kot smo že poročali, so bili pred dnevi zastopniki sindikata pri šolskem skrbniku. Med drugim so razpravljali tudi o razpisu natečaja za stalna mesta na osnovnih šolah, ki je že izšel za italijanske osnovne šole in tudi za manjšinske v Poadižju in v Dolini Aosta.
Sporočamo, da je sedaj razpisan nar tečaj tudi za slovenske osnovne šole. K natečaju se lahko prijavi vsak, Id Ima učiteljsko diplomo in je dopolnil 18 let.
Rok za vložitev prošnje poteče 26. oktobra t. 1. Pismeni izpiti bodo 18,
1 in 19. decembra.
I	Sindikat slovenske šole
stu sestanek s podjetnikom, ki mu je prodal cement. Že je hotel položiti v ovojnico 150 tisoč lir v bankovcih po 10 tisoč lir, ko sta stopila v majhno pisarno dva slabo oblečena mladeniča. Štoka ju je pogledal in ju vprašal, kaj želita. Toda onadva sta brž zaklenila steklena vrata in ukazala preplašenemu Štoki, naj izroči denar. Nesrečnež ni niti utegnil spregovoriti, ko sta roparja planila nanj in ga z železno palico pretepla do krvi tako, da se je Štoka ves krvav po obrazu in brez moči zgrudil na tla. Suroveža sta nato pobrala denar, odklenila vrata, jih spet zaklenila ter se podala po dvorišču proti izhodu, na cesto. Na dvorišču sta naletela na 39-letnega Gu-ida Štoko s Proseka št. 542, ki se je odpravljal k Alojzu Štoki na obisk. Ko ju je ta pozdravil, sta roparja pričela naglo bežati proti Kontovelu. Medtem ko je Guičto Štoka stekel za njima, je 68-let.i Jakob Kemperle s Proseka št. 267, ki dela skupaj z Alojzem Štoko, zaslišal boleče klice na pomoč, ki so prihajali iz urada skladišča. Stekel je tja, odprl vrata in zagledal na tleh okrvavljenega prijatelja, ki je ječal od hudih bolečin. Bolničarji RK, ki so na telefonski poziv Kemper-la takoj prihiteli na Prosek, so naložili ranjenca v rešilec in ga odpeljali v bolnišnico. Tu so ga zaradi pretresa možganov, ran po obrazu in verjetnega zloma nosnih kosti sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v približno dveh tednih.
Kot rečeno, sta roparja, potem ko sta naletela na Guida Štoko, zbežala v smeri proti Kontovelu. Nasproti proseške cerkvice sta se zagledala v parkiran fiat 128 tržaške registracije, v katerem je sedel 22- ’ letnj Sergij Husu iz Gabrovca št. 72.
»Ajde, ajde, pelji me v Trst ...štejem do tri. če ne te ustrelim* je dejal eden od roparjev v slabi italijanščini in povlekel iz žepa večji samokres ter ga naperil proti Hu-suju. Očitno je bilo, da se roparja ne šalita. Zato je mladi Husu brž skočil iz avta in se skril za parkiran avtomobil na drugi strani ceste. Roparja sta naglo sedla v avto, toda odpeljati se nista mogla. Husu je bil med begom toliko priseben, da je vzel s seboj ključ za prižig motorja, vrh tega pa je medtem pritekel do avtomobila tudi Guido Štoka in se postavil pred avtomobil. Nepridiprava sta uvidela, da jima ne preostaja druga možnost, kot beg proti kontovelski mlaki, okrog katere se razprostira večji gozdič.
Poleg agentov openskega komisariata javne varnosti so se na Prosek pripeljali tudi openski karabinjerji, _ ki vodijo preiskavo. Nekateri vaščani so znali povedati, da sta se roparja skoraj ves dopoldan sprehajala po cesti, ki s proseškega trga pelje do skladišča, videli pa naj bi ju tudi prejšnje
dni v proseškem baru. Šlo naj bi za dva mlada Srba, nizke postaje ter slabo oblečena.
Vse policijske in karabinjerske patrulje, ki krožijo na našem področju, imajo opis roparjev, o dogodku pa so obvestili tudi vse mejne prehode. S kakšno podlostjo sta roparja napadla nesrečnega Alojza Štoko, kažejo tudi madeži krvi na podu, ki segajo v dolžini šestih metrov od pisalne mize v uradu skladišča do vhodnih vrat, ter na telefonskem imeniku.
Alojz Štoka je v bolnišnici, kamor ga je z bolničarji RK spremila sestra, dokaj zmedeno povedal bolničarjem, da so bili roparji trije ter da so mu denar izmaknili iz žepa potem, ko so ga pretepli. Policisti poizvedujejo tudi v zvezi z možnostjo tretjega roparja, čeprav vse priče govorijo le o dveh.
Spoštovano uredništvo!
Danes gostuje v škedenjski kinodvorani Mestno gledališče ljubljansko s komedijo *Pogodba». V ta namen so nalepljeni po Skednju ustrezni lepaki. Toda lepaka na najvidnejšem mestu sredi vasi sta bila prejšnje dni prekrita. Preko njih so prelepili časopis Manifestom. Skedenjci verujemo, da ni bilo to storjeno iz kakih omalovaževal-nih ali celo sovražnih namenov. Če bi nas tako dejanje z desne ne začudilo, pričakujemo vsaj z leve več takta in obzirnosti.
Škedenjc
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi vse svoje člane, da se polnoštevilno udeleže slovesnosti, ki bo v nedeljo ob odprtju sole -spomenika NOB v Cerknem.
Partizansko združenje Prosek vabi vse bivše borce, da se polnoštevilno udeležijo velike svečanosti v Cerknem. Odhod avtokolone bo v nedeljo ob 6. uri izpred Soščeve hiše.
Gledališča
KULTURNI DOM
Jutri, v petek, 15. t. m. ob 21. uri: Francis Veber «Pogodba» v izvedbi MG Ljubljana. Prodaja vstopnic od
12.	do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
FRANCIS VEBER
POGODBA
(Le contrat)
Komedija v dveh dejanjih
Besedilo poslovenil:
VLADIMIR FRANTAR
Scena*
SVETA JOVANOVIČ Asistentka scenografa:
BELICA ŠKERLAKOVA
Kostumi:
DARJA VIDIČEVA
Režija:
JANEZ VRHUNC
Danes, 14. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v SKEDNJU.
Jutri, 15. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu v TRSTU.
V	soboto, 16. L m. ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI.
V	nedeljo, 17. L m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH. ZA PREDSTAVO V KULTURNEM DOMU IMAJO ABONENTI SSG 50% POPUSTA.
Prosveta
Prosvetno društvo »Ivan Cankar* poziva svoje člane, ki imajo osebna prevozna sredstva, da se udeležijo slavnosti v Cerknem v nedeljo, 17. t. m. ob odprtju šole - spomenika NOB.
Kino
Nazlonalc 15.30 «Pippo olimpionico*. Barvni Walt Disneyev film. Sledi dokumentarec: »La natura e le sue meraviglie*.
Fenke 16.00 »Uno sparo nel buio»-Peter Sellers in Elke Sommer. Barvni film.
Eden 16.30 »Beati i ricchi*. Barvni film. Paolo Villaggio, Lino Toffolo in Silva Koščina.
Grattaclelo 16.30 »Improvvisamente i® uomo nella notte*. Barvni film. Mari Ion Brando. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Appuntamento con lina ragazza che si sente sola*. Barvni film. Candice Bergen.
Ritz 16.30 «La feccia*. Barvni ft®1, William Holden, Ernest Borgnine. Woody Strode in Susan Hayward.
Aurora 16.00 «Cane di paglia*. Barvni film. D. Hoffmann. Prepovedano
mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «La fuga di Tarzan*-čmobeli film. Johnny VVeissmUUer-
Cristallo 16.30 »Agente 007 missione Goldfinger*. Barvni film. Sean Con-nery — James Bond.
Capitol 16.30 »Mimi metallurgico, rento nelTonore*. Barvni film-Giannini in M. Melato.
Filodrammatico 16.30 «Quando due corpi si incontrano*. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »Silvester story»- Barv na slikanica. Zadnji dan.
Vittorio Veneto 16.45 «Ispettore Chat-lagan: il caso Scorpio e tuo». Barvni film. C. Eastvvood. Prepovedano mladini pod 14. letom.	.
Ahhazia 16.30 »Rio Conchos*. Stuart Whitman in Tony Franciosa. Barvni film.
Ideale 16.30 «Decamerotis». Barvni film. Orchidea De Santis, R- Gavrane. Prepovedano mladini pod l8 letom.
Astra 16.30 «Prima dell'uragano» Barvni film. Van Heflin, Aldo B*i
Kino Opčine 19.00 »Cerca di capin*11* Massimo Ranieri in Beba Lončar.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja naj novejše tridimenzionalne slike Demo trij Cej.
V	»Kraški hiši* razstavlja fotore porter Mario Magajna doku' iiarne fotografske posnetke o krasi °bce tih in raznih prireditvah.
V	pasaži Rossoni osebna razstava slikarke Albe Hrelia. Razstava bo odprta do 20. septembra.
V	umetniški galeriji v palači C° stanzi razstava grafičnih del Georg8 Grosza. Razstava, ki bo trajala do 26. t. m., bo odprta od 10. do 13- in od 17. do 20. ure, ob praznikih P8 od 10. do 13. ure. V petek ob 19- url bo na sedežu Nemškega kulturnega instituta docent zgodovine srednjevc; ške in modeme umetnosti na trias® univerzi prof. Decio Gioseffi govoru o Georgu Groszu.
V	občinski umetniški galeriji na Tr' gu Unitš bodo 15. t m. odprli razstavo del slikarja Alda Rigottija. B**" stava bo odprta do 23. t. m.
Izleti
Izlet, ki ga je nameravalo org8®*' žira tl SPDT dne 17. t. m. v Cerkno-kjer bo slovesna otvoritev šole-sP®-menika NOB, odpade zaradi pomanJ' kanja avtobusov na eni in drugi strani meje. Kljub temu pa SPDT po**" vse člane, lastnike osebnih vozil, d* se v čim večjem številu udeležijo M svečanosti.
PD Lipa in Zveza partizanov iz ®*r zovice obveščata vse udeležence l8" leta na svečanost, ki bo v nedeljo. 1 -t m. v Cerknem, da bo odhod *v-tobusov izpred cerkve v Bazovici ' no ob 5.45. Zamudnikov ne bomo ca kali.
Prispevki
V počastitev spomina pokojne strin* Marike Gašparjeve poklanja Brin®
Gombač z družino iz Ljubljane
200
Še topil madeži krvi na podu skladišča pričajo o brutalnosti, • katero sta se roparja spravila na nesrečnega Štoko. Na levi strani slike sta Jakob Kemperle, ki je prvi priskočil Štoki na pomoč ter Guido Štoka, ki se je podal na sled za bežečima roparjema
Ndin za šolo - spomenik NOB v Cerknem.
V	spomin na Milo in Mirka Obad* daruje hči Slavica z možem 5000 h za PD »Ivan Cankar*.
Ob drugi obletnici smrti drage Obadove daruje Pavla Kukanja 30 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Marii* čok darujeta Milena in Nuča Le'?a
2.000	lir za prosvetno društvo Lonje Katinara.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 14. septembra JELENKO
Sonce vzide ob 6,42 in zatone °b 19.19 — Dolžina dneva 12.37 — kuna vzide ob 13.46 in zatone ob 22-0* Jutri, PETEK, 15. septembra NIKODEM
Vreme včeraj: najvišja temperatur* 19,5, najnižja 12,4, ob 19. uri l8'* stopinje, zračni tlak 1015,5, stan°v ten, veter 9 km na uro, sever, vlag 40 - odstotna, nebo 2/10 pooblačeflO-morje razgibano, temperatura m013 20,4 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROK*-.
13.	septembra se je v Trstu rod1® 10 otrok in umrlo je 10 oseb. .
UMRLI SO: 67-letna Anna Sedm*® vd. Cociancich, 77-letna Caterina "" scotto vd. Moratto, 76-letni Marc«*® Fabro, 91-letni Luigi Ursich, 76-lej®» Giuseppina Lozar vd. Mullon, 59-le«* Valentino Burolo, 78-letni Bruno gi, 76-letna Albina Nedoklan vd. go, 76-letnd Carlo Glessi, 79-letna talia Vicic vd. Nadalut.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Croce Azzurra, Ul. Commercial« ' Rossetti - Emili, Ul. Combi 19, Al ® maritano, Trg Ospedale 8, Tamaro < Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Čampo S. Giacomo I, <*! golon, Alia Minerva, Trg V. Giotti 1 Ai Due Mori, Trg Unitš dTtalia ‘ Al S. Lorenzo, UL Soodni 179
GORIŠKI DNEVNIK
OD PONEDELJKA DO 25. SEPTEMBRA NA UNIVERZI V TRSTU
Ogorčenje pacifistov ob simpoziju o vlogi fizike pri zaščiti prirode
Glavni poročili bosta imela dva ameriška znanstvenika, ki sta sodelovala pri izdelavi laserskih bomb in bomb na fragmentacijo za Pentagon • Vrsta manifestacij za Vietnam - Možen prihod ameriške igralke Jane Fonda
V ponedeljek se bo začel v prostorih tržaške univerze zanimiv simpozij o «naravi, kakršno pojmujejo fiziki*. Udeležilo se ga bo nad dvesto znanstvenikov iz vseh držav (v glavnem zahodnih, a tudi iz Madžarske in Poljske). Svoj prihod je napovedalo tudi pet Nobelovih nagrajencev.
Simpozij bo trajal od 18. do 25. septembra, vendar je že sedaj jasno, da ne bo zanimiv zaradi razprav, ki se bodo razpredale na študijskih dneh, temveč zaradi vala o-gorčenja in oporekanja, ki ga je ta simpozij vzbudil tako v tržaških študentskih, kakor tudi v mednarodnih pacifističnih krogih.
Naj seznanimo bralce predvsem z organizacijsko strukturo simpozija. Prireja ga center za teoretsko fiziko, ki spada v okviru organizacije OZN za kulturo in socialna vprašanja (UNESCO) s sodelovanjem univerze v Austinu (ZDA). Do tod, nič hudega. Razburjenje pa je vzbudila vest, da bosta glavni poročili na simpoziju prebrala dva ameriška znanstvenika — E. Wigner in J. Wheeler, ki sta med najaktivnejšimi člani odseka «Jason».
Kaj pomeni odsek «Jasonx> bo bralcem takoj jasno, če povemo, da gre za skupino znanstvenikov, ki jih jp ameriško vojaško poveljstvo, Pentagon, najelo za sistematične raziskave na področju aplikacije znanstvenih dosežkov v vojaške namene. Tako sta omenjena znanstvenika aktivno soudeležena pri raziskavah, katerih rezultat so laserske bombe, bombe na fragmentacijo in elektronske bariere, ki se jih ameriška vojska poslužuje za rodomor v Indo-kini. Zadnje čase pa se ukvarjata predvsem z vprašanji represije in protigverilske vojne v Vietnamu, pri tem pa upoštevata tudi variante za afriške in latinskoameriške države. Skupina znanstvenikov, ki deluje v omenjenem odseku «Jason», šteje med svoje zasluge tudi izum posebnih defoljacijskih sredstev, ki služijo za uničevanje dreves in nasadov v Indokini.
Povsem razumljivo je, torej, če je med študentskimi krogi, predvsem pa med profesorji in raziskovalci tržaške fizikalne fakultete prevladalo ogorčenje in sprožilo sklep, da — po zgledu pariških in rimskih kolegov — onemogočijo oplenjenima znanstvenikoma udeležbo na simpoziju, ki je negacija tega, kar delata v praksi že dolgo vrsto let. Nemogoče je, pravijo, da bi o zaščiti narave govorili ljudje, ki jo sistematično uničujejo in nudijo Pentagonu na razpolago svoje znanstvene izsledke v uničevalne namene.
Talno je v Trstu nastal «Koleiktiv Indokina*, ld je sklenil prirediti niz manifestacij ves čas, dokler bo
mala
v Trstu trajal simpozij, ali vsaj dokler ne bosta znanstvenika, ki ju «Kolektiv Indokina* v svojih resolucijah in pozivih primerja z nacističnimi vojnimi zločinci, zapustila naše mesto.
V ta namen so se člani tega kolektiva povezali z znanstveniki v Parizu in Ženevi, kjer delujejo sorodni fizikalni centri in dosegli sporazum o skupnem nastopu. Izmenjali so si dokumentacijo o delu oddelka «J asom in to dokumentacijo izročili članom mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Prav na osnovi dokumentacije, ki so jo prejeli iz tujine, so izvedeli tudi, da simpozij v Trstu finansira, čeprav posredno, samo NATO, kar je v nasprotju z duhom UNESCO in samega mednarodnega centra za teoretsko fiziko, ki je strogo izvenblokovska organizacija pod okriljem OZN.
«Kolektiv Indokina* je zategadelj sklenil organizirati vrsto manifestacij, od okroglih miz in predavanj na univerzi in drugih dvoranah, do zaključnega zborovanja, na katerem bo govorila ravnateljica tržaškega zvezdoslovnega observatorija prof. Margherita Hackova, ki je tudi predsednica tržaškega antifašističnega odbora. Iz Pariza, kjer —- kot v Ženevi — istega dne po-
MISOVSKI NAPAD NA DOBROSOSEDSKE ODNOSE
PRIZADEVANJE STARŠEV JE RODILO USPEH
Demokratične in protifašistične stranke
zahtevajo prepoved neofašistične provokacije
Pred 25 leti je šovinistično meščanstvo uprizorilo pogrome proti slovenskemu prebivalstvu
diskC
Užosčce
Ansambel Valterja Skoka se vam ponovno oglaša z novo veliko ploščo. Pester izbor dvanajstih melodij bo v razvedrilo vsakomur, ki mu bo prisluhnil — primeren je
ZA STARE IN MLADE
1.	Za stare in mlade
2.	Zaljubljen par
3.	Tebe čakam
4.	Svatje že vriskajo
5.	Rada imam nočni mir
6.	Z mano boš v mojih sanjah
1.	Majda
2.	Poročni dan
3.	Kadar srce spregovori
4.	Ko jutro se dani
5.	Zakaj
6.	Fantje spod Pohorja
Na ovitku plošče tudi besedila posameznih pesmi.
Stereo/Mono - Jugoton
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792
dobna manifestacija solidarnosti z indokitajskimi narodi, katerim grozi popolno uničenje, so tržaškim pacifistom omenili tudi možnost, da bi se zborovanja udeležila ameriška igiralka Jane Fonda, znana predvsem 7 ”adi svojih oporečniških stališč do Nixonove vietnamske politike in nedavnega obiska v Severnem Vietnamu.
Med manifestacijami katerih namen je predvsem seznaniti javno mnenje z okrutnimi metodami biološke in kemijske vojne v Indokini, bodo člani »Kolektiva Vietnam* zbirali tudi denarna sredstva in zdravila. Povedali so nam, na primer, da sedaj v Vietnamu krvavo potrebujejo kinin, zdravilo, ki je v Italiji takorekoč na razpolago v vsaki tobakami. Do nedavnega v Vietnamu ni bilo primerov malarije, toda intenzivno bombardiranje vsega vietnamskega ozemlja je spremenilo tudi tamkajšnjo prirodo. Nad trideset tisoč bombnih kraterjev je zalila mrtva voda, kjer so se I razpasli nevarni tropični komarji in z njimi tudi smrtonosna malarija.
Tudi to so nam rekli člani kolektiva, spada na simpozij o zaščiti prirode, ki bo na tržaški univerzi, pa čeprav veliki znanstveniki o tem nočejo slišati niti besedice.
Napovedana manifestacija goriš-kih neofašistov v spominskem parku na Korzu ob 26-letnici prihoda italijanskih čet v Gorico, na podlagi mirovne pogodbe, je globoko vznemirila vse demokratične in protifašistične skupine. Predstavniki nekdanjih partizanov, vodje federacij KPI in PSI, dani deželnih odborov ter strank in njuni deželni svetovalci koordinirajo svojo akcijo da bi na pristojnem mestu protestirali zaradi provokacije, ki jo pripravljajo neofašisti.
Demokratični in protifašistični krogi so zaskrbljeni, ker se dopušča neofašistom izkoriščanje neke obletnice za razpihovanje šovinističnih strasti in ker se jim dovoljuje škodljivo politično manevriranje z
Sindikati zahtevajo prepoved neofašistične provokacije
Na svojem običajnem sestanku tajništva treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so včeraj razpravljali tudi o fašistični provokaciji, ki je napovedana za konec tega tedna v Gorici. Pokrajinska tajništva so ob zaključku sestanka sestavila brzojavko in jo poslala go-SKOU1J1VO puuueuu u^nuanje 'riškemu prefektu. V njej pratesti-enirn delom italijanskega šovinistič- I r?A° zaradl napovedanega neofasi-nega meščanstva, ki s svojim anga- j stičnega poskusa izkoriščanja zgo-žiranjem lahko samo škodi življenj- dovinskah in naaonalruh vrednot, skim interesom našega mesta. I Sindikalna vodstva zahtevajo prepo Predvsem pa so protifašistični vef manifestacije, ki bi »madeža krogi zaskrbljeni, ker je neofaši- I ™la demokratične vrednote, hote-stična provokacija naperjena proti I la razdvajati ljudstva in motiti pn-dobrososedskim odnosom z Jugosla- Jateljske odnose s prebivalstvom on-vijo, kakor je bilo mogoče sklepati	F*",.* 1 2 3 4 5 6
urah: Sergio Rovis, odbornik za javne službe, vsako sredo od 16. do 17. ure na županstvu; Fermccio Fantini, odbornik za načrtovanje, vsak ponedeljek od 17. do 18. ure na županstvu: Giuseppe Agati, odbornik za javna dela, vsak petek od 15.30 do 17. ure v tehničnem uradu; Dr. Tullio Tomassich, odbornik za zdravstvo, higieno in varstvo, vsak ponedeljek ob 12. uri v zdravstvenem uradu (Ul. Mazzini 7); Giannino Ciuffarin, finančni odbornik, vsako sredo od 17. do 18. ure na županstvu; Francesco Moise odbornik za šolstvo, šport, turizem in mladino, vsak torek in četrtek od 17. do 18. ure na županstvu; Mario Brancati, odbornik za mestno policijo in statistiko, vsak Detek od 17. do 18. ure na županstvu; Dr. Damjan Pavlin, odbornik za osebje, vsako soboto od 9. do 10. ure na županstvu.
liiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimii
POMEMBEN SPORAZUM
Vzajemna bolniška pomoč med KZSZ v Kopru in INAM
Sporazum so podpisali prejšnji četrtek, o njem pa so razpravljali na petkovi seji pokrajinskega odbora INAM
Pretekli petek se je na sedežu vzajemne bolniške blagajne INAM v Ul. Fameto sestal pod vodstvom predsednika Oairla Prevostija pokrajinski odbor zavoda. Na začetku seje so odborniki soglasno odobrili obračun za minulo poslovno leto 1971, nakar so imenovafli člane novo ustanovljene komisije za koordinacijo zdravniških uslug.
Gre za pomembno pobudo bolniške blagajne INAM za razširitev pristojnosti posameznih pokrajinskih odborov, katerih naloga bo da se pobliže seznanijo s težavami, na katere naletavajo tako zdravniki kot zavarovanci.
Pokrajinski odbor INAM je na svoji petkovi seji razpravljal tudi o načrtu gradnje novega poliambu-latorija pri Sv. Soboti. Na približno 5000 kv. metrov zemljišča, ki ga je INAM že odkupila, bodo zgradili enega najmodernejših poliam-bula tori jev, seveda upoštevajoč tudi nekatere značilnosti, ki jih bo morala prinesti nova reforma zdravstvenega sistema. S tem bo dana možnost prebivalcem Sv. Sobote in bližnjih mestnih okrajev za prožnejše zdravniške, zlasti pa specialistične usluge, ki jih bo nudil nov zdravniški objekt INAM. Hkrati s tem pa so že v teku dela za ureditev poslopja INAM v Ul. Nor-dio, kjer bo, poleg sedeža krajevnega oddelka INAM, tudi nov po-liambulatorij.
Odborniki so nadalje s posebnim zanimanjem poslušali poročilo o sklenitvi sporazuma med komunalnim zavodom za socialno zavarovanje v Kopru in tržaškim sedežem INAM o vzajemni zdravniški pomoči zavarovancem ene in druge ustanove, ki se priložnostno rnu-de v teritorialnem območju koprs-ske ali tržaške bolniške blagajne. Nedvomno je, da gre za izredno pomemben sporazum, katerega so podpisali 7. septembra letos. Sporazum so podpisali na osnovi ugotovitve, da so stiki med obema ustanovama v zadnjih letih čedalje tesnejši in da je veliko zavarovancev, ki potuje v eno ali v drugo smer. V primeru nesreče se bo tako dalo, mimo vseh birokratskih vir, nuditi _ zavarovancu vso zdravniško pomoč, splošno, specialistično pa tudi v zdravilih. Sporazum predvideva tudi bolniške usluge, toda le s privoljenjem bolniške blagajne, v katero so prizadeti vpisani.
Zdravstveni funkcionar tržaške ob čine sporoča, da so v obdobju od
4. do 10. septembra zabeležili naslednje nalezljive bolezni: ošpice (1 primer), norice (2), oslovski kašelj (3), srbečica (2 primera, od katerih 1 izven občine), nalezljivo vnetje jeter (2 primera).
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Gojenci poletne šole iz Strunjana na križarjenju z oceanografsko ladjo
Dr. Jože Štirn, vodja poletne šole v Strunjanu in predstojnik morske biološke postaje v Portorožu, je včeraj organiziral s sodelovanjem hidrografskega inštituta vojne mornarice v Splitu križarjenje po severnem Jadranu z oceanografsko ladjo «A. Mohorovičič*. Križarjenja so se udeležili gojenci poletne šole, ki so tako spoznali tehniko modernih oceanografskih in hidrografskih meritev in nekateri časnikarji, ki so se seznanili z delom oceanografov in kartografov ter s problemi onesnaženja severnega Jadrana. Znanstveniki so izvedli dve seriji meritev, prvo deset milj daleč od jugoslovanske obale, dnigo pa 12 milj daleč od izliva reke Pad.
Ladja je priplula v Piran v okviru proslav 30-letnice jugoslovanske vojne mornarice. Ob tej priložnosti je predsednica občinske skupnosti oiran pr'rodila sprejem za posadko, kapitan ladip Rade Stelja, pa je priredil sprejem za diružbeno politične delavce in predstavnike slovenskega pomorstva.
« » «
V koprski galeriji Loža so sinoči odprli razstavo japonskega slikarstva. Gre za sto slik, ki so nastale med XVI. in XX. stoletjem, od neznanih pa vse do najmodernejših avtorjev. Razstavo je pripravila Klara Kas, ki je nekaj časa živela na Japonskem, o njenem pomenu pa je govoril prof. Luka Strenar. Odprta bo do 1. oktobra.
tajniki Zuliani, Padovan in gant.	________
Urnik občinskih odbornikov
že iz ustnega vprašanja rrdsovske-svt\,,, ca r e. .Mija na ponedeljkovi seji občinskega sveta.
•Provokacija je toliko bolj groba, ker jo pripravljajo v času, ko vsa Primorska praznuje priključitev k Sloveniji, ko torej praznuje dogodek, ki je bil mogoč samo s splošnim ljudskim odporom proti fašizmu in z zmago nad njim.
Dogodki ,ki jih pripravljajo gori-ški neofašisti, pa nas spominjajo še neke druge obletnice. Pred 25 leti. po odhodu anglo - ameriških čet, je šovinistično meščanstvo, pod vodstvom starih fašistov, uprizorilo hude pogrome proti slovenskemu prebivalstvu z zažiganjem njegovih sedežev, stanovanj, s preganjanjem partizanov itd.
Ker je bilo takšno napadanje Slovencev mogoče zaradi izrazito pro-tiljudske narave takratne italijanske politike, lahko razumemo, zakaj tudi danes, 25 let kasneje, kljub napredku, ki smo ga zabeležili v demokratičnem smislu, naša narodnostna skupnost še vedno ni deležna najosnovnejših narodnostnih pravic.
Spričo tako hudih nevarnosti, ld jih odpira najavljena neofašistična provokacija, smo prepričani, da bo pri pristojnih ljudeh obveljal čut za odgovornost in za politični realizem in da bodo upoštevali stališče demokratičnih in protifašističnih skupin, ki v interesu splošnega napredka našega mesta, mogočega samo v miru in sodelovanju ob meji, zahtevajo prepoved nevarne fašistične provokacije.
imumiimuliiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiimuuiiiimtiiHiiniiiiiiiniiiuiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiii
DELOVANJE NOVEGA KONZORCIJA
V Gradišču morda že letos šola za prizadete otroke
Vse podobne sole bodo osredotočili v Gradišču - Deželni svetovalci KPI proti taki šolski koncentraciji
Natečaj
za učiteljska mesta
Šolsko skrbništvo v Gorici javlja, da je razpisalo natečaj za učiteljska mesta na slovenskih in italijanskih osnovnih šolah. Rok vpisovanja zapade 26. oktobra 1972.
Izjalovljen poskus, da bi šolo premestili v Sovodnje - Zagotovila župana Ceščuta
V Gabrjah bodo starši lahko tudi v prihodnje pošiljali svoje otroke v domačo šoto. Tako je bila končno rešena zadeva, ki se je vlekla dlje časa, ko so nekateri brez vsakega vzroka hoteli, da se šola v Gabrjah zapre in da bi gabrski otroci hodili v sovodenjsko osnovno šoto. Da bo vsa stvar jasna, je treba v nekaj besedah povedati, kakšna je bila zamisel nekaterih, oziroma nekoga, ki je hotel na tak način odvzeti Gabrjam enega najosnovnejših kulturnih stebrov, šolsko izobrazbo v lastni vasi.
Nekaj več kot mesec dni od tega je ta oseba nagovarjala starše, ki imajo osnovnošolske otroke, naj pošiljajo lastne sinove v Sovodnje. Ob tem predlogu so starši takoj pomislili na težave v zvezi z vožnjo, čeprav z udobnim šolskim avtobusom. Zanimivo pa je, da občinska uprava o tem ni vedela ničesar in ni nikomur sporočila, da bi gabrskim otrokom dala na razpolago tako vozilo. Ko so zvedeli za govorice, so župan in drugi občinski odborniki sklicali sejo, katere se je udeležilo tudi več staršev in drugih vaščanov. Župan češčut je prisotnim povedal, da občinska uprava nima nobenega namena šole zapreti. Povedal je še, da bo šola popravljena, pobelili bodo stavbo in kurjava bo primerna za osnovnošolsko de-co. Dejal je, da tudi učne moči ne primanjkuje in zatorej ne vidi
razloga, da bi šolo ukinili. Na koncu seje so se vsi prisotni strinjali, da mora osnovna šola v Gabrjah ostati.
Uspela stavka v trgovinah STANDA in DROP
Občinski odborniki so na razpolago občinstvu v sledečih dnevih in
........        ..UM...........M...     -...............................
BULDOŽERJI SO ZAORALI ZEMLJO
V Sovodnjah so pričeli z deli za gradnjo avtoceste skozi vas
Najprej bodo izkopali jarek od ceste do železnice - Včeraj sestanek med kmeti in tehniki na pokrajini - Kmalu pričetek tudi drugih cestnih del na področju Standreža
V Sovodnjah je podjetje iz Padove, ki je že lani zmagalo na dražbi za gradnjo avtoceste od Majnice do državne meje pri Štandrezu. početo v ponedeljek z deli. V Sovodnje so pripeljali nekaj buldožerjev, zastopnik podjetja je bil na županstvu in pričeli so kopati po nogometnem Igrišču, V prvi fazi bodo prekopali pokrajinsko cesto, ki pelje skozi Sovodnje, nogometno i-grišče in odsek do železnice. Tod bo avtocesta speljana v predoru
Acegat prireja 9-mesečni izpopolnjevalni tečaj, z dodelitvijo štipendije, za tri diplomirane kandidate na pravni fakulteti in za tri diplomirane kandidate na ekonomski fakulteti, ki niso še presegli 30 let starosti, ki so zdravi.
Za podrobne informacije naj se interesenti obrnejo od 7.30 do 13.30 na personalni urad, Ul. Genova 6, ali Ul. Bellini 1, soba štev. 48.
Potovalni urad «AUR0Rfl» ■ Trst ■ Ul. Cicerone, 5 - Tel. 29243
VABI NA POTOVANJE Z REAKTIVNIM LETALOM «C A R A V E L L E» V
SOVJETSKO ZVEZO
zdrvim i ogledom MOSKVI h LENINGRADA
Odhod Iz Trsta dne 27. septembra popoldne, povratek v Trst dne 4. oktobra dopoldne.
Cena potovanja je 107.000 lir (vse vključeno), člani prosvetnih in športnih društev Imajo 7.000 lir popusta.
Če prevzame vpisovanje prosvetno ali športno društvo, se lahko potovanje Izplača v treh mesečnih obrokih.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE IN VPISOVANJA PRI « A U R O R I » V UL. CICERONE 4, TEL. 29-243.
VPISOVANJE SE ZAKLJUČI V PONEDELJEK, 18. SEPTEMBRA
Konzorcij za zaščito abnormalnih in psihofizično prizadetih otrok, ki so ga lani ustanovile goriška ter tržiška občina in pokrajinska uprava, si prizadeva, da bi razne specialne šole, ki delujejo sedaj na Goriškem, osredotočili v Gradišču ter se pogaja, da bi od tamkajšnje občine odkupili stavbo bivšega zavoda «Arti e mestieri*. S tem v zvezi je omenjeni konzorcij zaprosil deželno upravo za finančno pod poro. Konzorcij je prevzel bivšo samostojno šoto za prizadete otroke v Gorici in v njegov sklop bo prišla tudi šola za spastične otroke v Tržiču. Konzorcij ima na razpolago nekaj šolskih avtobusov in s temi bodo otroke vsak dan prevažali s svojih bivališč v Gradišče. O tej nameri govorijo že precej časa in nameravali so pričeti s poukom v Gradišču že v bližajočem se šolskem letu.
S tem v zvezi so komunistični deželni svetovalci Bergomas, Pelle-grini, Rizzi in Bosari poslali deželnemu odborniku za šolstvo interpelacijo v kateri hočejo izvedeti za mnenje tega odbornika o tej šolski koncentraciji. Omenjeni svetovalci so proti ustanovitvi posebnih šol in menijo, da bi bilo treba prizadete otroke vključiti v redne razrede. Svoje mnenje, je rečeno v interpelaciji, so povedali tudi med razpravo o deželnem zakonu štev. 31/72, ter menijo da je treba sprejeti v posebne šole le otroke, ki so hudo fizično ali psihično bolni.
108,0, v Italiji pa 107,0 V aprilu se ie prehrambeni strošek v naših krajih še povišal na vrednost 108,6, medtem ko je nacionalni strošek zrastel samo za tri desetinka ra 107,3. Kot osnovno vrednost pri vseh teh številkah smo •-zeli število 100 iz leta 1970. To pomeni, da so se cene prehrambenih proizvodov od leta 1970 do aprila 1972 zvišale za celih 8,6 lir. Od samega marca do aprila 1972 se ie življenjski prehrambeni strošek povišal za 6 desetink. Zaskrbljujoče je vsekakor dejstvo, da cene prehrambenih izdelkov rastejo hitreje od drugih. Po vsej logiki bi moralo niti obratno, kajti prehrambeni izdelki so vsakomur potrebni, dočim so ostali nekoliko manj pomembni.
V Gorici je kraja avtomobilov postala že moda
V Gorici je kraja avtomohitov že na dnevnem redu. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je mladenič ukradel tri avtomobile v teku štirih ur in z njimi treščil v razne ovire ob robu ceste. Včeraj oam je leteči oddelek kvesture sporočil, da so Luigiju Maregi, Ulica Rabatta 17, ukradli fiat 1600, ki je bil parkiran ob cesti, kjer Marega stanuje. Telefoniral je kvesturi, ki je čez nekaj ur staknila nepoškodovano vozilo v Kraški ulici.
v dolžim nekaj nad 140 metrov, tako da se bo lahko nad tem predorom ponovno uredilo cesto in tudi nogometno igrišče. Čez nekaj dni bo deželna uprava izdala dekrete za zasedbo zemljišč, ki so tik ob Soči in za gradnjo novega avtocestnega mostu čez Sočo.
Sovodenjski športniki so začasno ob igrišče in tudi odbojkarice vsaj začasno ne bodo mogle trenirati, kajti tudi sedanje ploščadi ne bo več. Pokrajinska uprava pa je pred časom obljubila zastopnikom sovo-denjskega športnega društva, da bodo ploščad kmalu uredili v bližini prosvetnega doma, tako da bodo lahko vsaj odbojko vadili, ob le pem vremenu seveda, doma.
Včeraj zjutraj je bil na sedežu pokrajine sestanek med zastopniki kmetov in prizadetimi funkcionarji pokrajinskega tehničnega urada. Kot smo že pisali, zakon štev. 865 se ne bo v tem primeru apliciral. Skušali bodo urediti enotno plačilo za vse prizadete lastnike zemlje in pokrajinska uprava je na pristojnih mestih že intervenirala, da bi se lastnikom zemlje čimprej izplačalo odškodnino za odvzeto zemljo- To pa bi bilo mogoče le, če se podpišejo ustrezne odkupne pogodbe. Zastopniki kmetov so si po včerajšnjem sestanku pridržali pravico odgovora Baje bo odgovor prišel že danes.
V našem primeru ne gre za navadno širjenje že obstoječe ceste, gre za čisto novo, zelo široko avtocesto. V nekaterih primerih bodo lastniki zelo oškodovani in marsikdo bo ob rodovitno zemljo, ki jo je njegova družina dolgo obdelovala.
Pogajanja s pokrajino so že v teku in se tičejo avtoceste, vendarle je treba vedeti, da bodo kmalu pričeli tudi z deli, ki ne spadajo v pristojnost pokrajine, in ki bodo prizadela štandrežce. Gre za cestno deteljico ob tržaški cesti, kjer se konča avtocesta, in za povezovalno cesto državna meja novi most Štandrež Ločnik. Za ti dve deli bo skrbelo državno podjetje za ceste ANAS.
Nocoj v Sovodnjah seja občinskega sveta
Nocoj bo v Sovodnjah spet seja občinskega sveta. Na dnevnem re-
du imajo celo vrsto sklepov s področja šolstva, kar je povsem razumljivo, saj smo tik pred začetkom šolskega leta. Svetovalci bodo odobrili izdatke za šolske podpore v smislu deželnega zakona štev. 19/1965, sklepali bodo o prevzemu stroškov za prevoz otrok z Vrha v vrtec v Sovodnje, 0 prevzemu stroškov za prevoz otrok enotne srednje šole s Vrba . f.. (SoriSP. o dokončnem prevzemu stroškov za popravilo poslopja osnovne šole v Rupi.
Poleg tega bodo svetovalci razpravljali še o spremembi proračuna za poslovno leto 1972, o prispevku konzorciju za vzhodnofur-lanski vodovod za vodne priključke v Gabrjah, o očrtanju zazidalnih zemljišč v občini, o potrditvi zaključnih računov za unflitev odcepa Ul. Venezian v Sovodnjah in odseka ceste «Stradalta - Peč*.
Poleg tega imajo svetovalci na dnevnem redu še točko o razbremenitvi garancijskih odtegljajev glede del za ureditev nekaterih občinskih cest
Seja je javna, pričela se bo na župansfvu ob 20. uri.
Danes zjutraj Kreševičev pogreb
Pogreb hajstarejšega Oslavca, Jožefa Kreševiča, ki je umrl v 88. letu starosti, bo danes zjutraj ob
8.30.	Pokopali ga bodo na pokopališču v Pevmi. Hčeram in sinovom, fci živijo v raznih državah, izražamo naše sožalje.
Naraščanje življenjskih stroškov v Gorici
Zadnje čase se po vsej Italiji govori o stalnem naraščanju cen, ki povzroča potrošnikom veliko preglavic. še posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da cene naraščajo prav na področju tistih proizvodov, ki jih človek v vsakdanjem življenju najbolj potrebuje.
Po statistikah, ki jih trgovinska zbornica pripravi vsak mesec, so življenjski prehrambeni stroški v Gorici precej višji od poprečnega življenjskega prehrambenega stroška v Italiji. Splošni strošek je pa v Gorici nekoliko nižji od popreč nega italijanskega.
Tako je na primer bil v marcu splošni življenjski strošek v Gorici 108,0. poprečni italijanski pa 108,6. Prehrambeni strošek v istem mesecu je v Gorici imel vrednost
niiiiiiiiiMimiimuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiimfiiiiiiiiiiiMiiiiiiHmiHHiiiiiiHiiiHiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiMiiMiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiniiuiiiiiiiiiiiimiiii
UPOŠTEVAJOČ REZULTATE LJUDSKEGA ŠTETJA
Bodoči občinski svet v Ronkah bo sestavljalo 30 svetovalcev
Število prebivalcev je preseglo deset tisoč ■ Možno je, da bodo predložene kandidatne liste manjših desničarskih strank
Na prihodnjih novembrskih volitvah v Ronkah bodo prvič izvolili 30 občinskih svetovalcev. To pove Čanje od 20 na 30 svetovalcev je posledica porasta števila prebival stva, ki je doseglo, po ugotovitvah lanskega ljudskega štetja, 10.310 enot. Italijanski volilni zakon namreč določa, da sestavlja občinski svet v občinah z nad 5.000 in do 10.000 prebivalcev dvajset svetovalcev, če število prebivalcev presega deset tisoč, potem je v občin-
skem svetu 30 svetovalvec.
To nam je javila včeraj goriška prefektura, ki je iz Rima dobila navodila, da bodo pri novembrskih občinskih volitvah upoštevali rezultate lanskega ljudskega štetja.
V prejšnjem ljudskem štetju leta 1961 so v Ronkah našteli 9.343 ljudi. V desetih letih se je torej število prebivalstva povečalo za tisoč enot.
stavlja političnim strankam vrsto novih vprašanj. Na volitvah se bodo lahko poleg KPI, PSI, KD in PSDI predstavile tudi manjše politične stranke, saj bo treba odslej za enega svetovalca precej manj glasov kot jih je bilo potrebnih do sedaj. Brez dvoma se bodo predstavili na volitvah tako misovci kot liberalci in njih glasovi bodo odvzeti demokrščanski listi, ki je v Ronkah doslej pobirala ve
Večanje števila kandidatov po-lčino desničarskih glasov.
Zaradi stavke delavcev Montedi-son, ki so jo oklicala državna vodstva treh sindikalnih organizacij, so morali v torek popoldne zapreti supermarkete in skladišča DROP in STANDA v Gorici in Tržiču.
Po oceni sindikalnih vodstev je v stavki sodelovala ogromna večina delavcev v distribucijski mreži, ki je pridružena podjetju Montedi-son. S stoodstotno udeležbo so v trgovinah STANDA in DROP v Gorici ter 85-odstotno udeležbo v Tržiču stavkajoči pokazali svojo voljo nasprotovati »preureditvi* podjetij, ki se kaže v zapiranju obratov, prodajaln, znižanju števila zaposlenih, poslabšanju delovnih pogojev.
S svojo politiko navijanja cen osnovnim življenjskim potrebščinam pa Montedison zmanjšuje tudi kupno moč plač.
Vpis dijakov v Slovenski dijaški dom
Starši, ki nameravajo poslati svoje otroke v šolskem letu 1972/73 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje dojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah. ki jih dobijo pri upravi doma.
Uprava bo v dijaški dom sprejemala dojence, dokler hodo razpoložljiva mesta. Starši lahko dobijo vsa pojasnila in navodila pri upravi doma v Svetogorski ulici št. 84. tel. 83-495, ob delavnikih, od 10. do 12. ure.
Natečaj za mesti zdravniške pomočnice
Goriška občina je razpisala natečaj z izpiti za mesti zdravniške pomočnice. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31. oktobra 1972. Za vsa podrobnejša pojasnila se za-
Zaradi kihanja
padel z mopeda
Domačinu iz Ronk se je včeraj pripetila kaj nenavadna nesreča. Med vožnjo z mopedom je tako močno kihnil, da je izgubil ravnovesje. Dogodek se je pripetil 48-letnemu Giovanniju Gordinonu. Pri padcu se je potolkel po obrazu in rokah, V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenj« za 15 dni.
Prispevajte ra
DIJAŠKO MATICO!
šola GLASBENE MATICE — Gorica
Vpisovanje se bo v Gorici zaključilo 16. septembra.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Nade Prinčič daruje Vilma Bregant 2.000 lir za gradnjo spomenika padlim partizanom v Podgori.
Kino
Gorica
VERDI 17.30 »La grande guerra*. Alberto Sordi in Vittorio Gassman.
CORSO 17.00—22.00 »Crisantemi per un delitto*. A. Delon in J. Fonda. Barvni film. Mladim pod 14. letom prepovedano.
CENTRALE 17.00-21.30 cNoi siamo zingarelli*. S. Laurel in O. Hardy.
MODERNISSIMO 16.00-21.00 «La me-ravigliosa favola di Biancaneve*. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Le fate*. C. Cardinale in M. Vitti. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano.
Tržič
AZZURRO 18.00 »La banda Bernat*. A. Girardot in J. Brel.
EXCELSIOR 17.30 cAnche se aveasi voglia di lavorare che facdo*. Barvni film.
PRINCIPE 18.00 »Sole rosso*. Charles Bronson in Uršula Andress.
Nova Gorica
SOČA (N. Gorica) »žena bandit*, francosko - italijanski barvni film — ob 18.
SVOBODA (Šempeter) »Maks in tatovi*, francoski barvni film — ob 18. m 20.
RENČE Prosto.
ŠEMPAS »Paton general iz jekla*, ameriški barvni film — ob 20.
KANAL »Dva brez žene*, ameriški film — ob 20.
DESKLE »Teksas je čez reko*, ameriški barvni film — ob 19.30.
PRVAČINA »Most pri Remagenu*, ameriški barvni film — ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna
5. teL 21-24.	*’ ^ *V' Pr“4ift*
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie dežurni lekarna Alla Saiute, UL Cosulich tel. 72-480.
GROZLJIVE UGOTOVITVE SKUPINE AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV
Močan porast v ZDA raka na pljučih zaradi naraščanja onesnaženja zraka
Strokovnjaki ugotavljajo v obširnem poročilu obstoj «•mestnega dejavnika», ki letno povzroča smrt vsaj 40.000 moških in žensk - Velika mestna središča žarišča smrti - Angleške ankete potrjujejo ameriške
NEW YORK, 13. - Vsako leto umre v Združenih državah 50.000 moških in 10.000 žensk zaradi raka na pljučih. Vsaj 40.000, se pravi dve tretjini umi lih sta živeli v velikih mestnih središčih, kjer je zrak 15-krat bolj onesnažen kot na kmetih. Podatki so za ženske še bolj presenetljivi, ker pred 30 leti, ko onesnaženja zraka praktično še ni bilo, niso beležili smrtnih p-imerov raka na pljučih pri ženskah.
Delež pljučnega rala je še posebej zelo visok v mestnem središču, ker je zrak zelo onesnažen. Srednji pa je v predmestjih, zelo nizek na kmetih. Če bi narisali zemljepisno mapo ter označili maksimalno koncentracijo in minimalne pokazatelje pljučnega raka z modro barvo vseh odtenkov od temno plave do svetlo plave barve, bi opazili, da so vsa ameriška mestna središča temno modro pobarvana. Ta barva potem prehaja p-eko raznih odtenkov do svetlo modre barve, ki je značilna za kmečko podeželje.
Podatke o razširjenosti pljučnega raka v ZDA je posredoval a-meriški vsedržavni svet za raziskave, ki je izdal v tej zvezi posebno poročilo. Da bi dokazal močno koncentracijo onesnaženja zraka v velikih mestnih središčih, je pred nekaj meseci neki ameriški raziskovalec razgrnil na strehi Pan Americam Buildinga (ki je eden najvišjih nebotičnikov v središču New Yorka, blizu Pete avenije) veliko platno, na katerem se je nabralo nekaj kilogramov prahu, ki je tipičen za onesnaženo ozračje v velikih ameriških mestih. Znanstvenik je zmešal prah in destilirano vodo ter dobil s centrifugo zmes, ki jo je potem uporabljal pri raznih poskusih na živalih. To zmes je vbrizgal v popolnoma zdrave živali ter redno povzroč'1 pri njih rakaste celice na pljučih, v jetrih in drugih življenjskih organih.
Poročilo vsedržavnega sveta za raziskave je bilo pripravljeno na zahtevo ustanove Environmental Protection Agency (Ustanova za o-brambo okolja), izdelala pa ga je skupina raziskovalcev, ki so jih izbrali po vsej državi. Raziskovalci »o skušali preprečiti širjenje panike s tem, da so izjavili, da za
sedaj ne obstojajo še dokončni dokazi o tem, da je treba pripisati pljučni rak izključno onesnaženju ozračja. Vendar pa se poročilo zaključuje s temi besedami: »Če bi se onesnaženje ozračja znižalo v pomembni meri, je verjetno, da bi tudi umrljivost zaradi pljučnega raka padla sorazmerno*. Sicer je pa tudi res, da so se ljudje že precej ustrašili posledic onesnaženja zraka ter je že opaziti pomemben odliv prebivalstva iz velikih mest na podeželje.
Glede tobačnega dima raziskovalci ne zanikajo, da tudi ta lahko prispeva k pojavljanju pljučnega raka. Vendar pa je v poročilu rečeno: »Tobačni dim sam po sebi ne more pojasniti porasta razlik pri pokazateljih razširjenosti pljučnega raka med mestnimi in kmečkimi področji*: V poročilu se poudarja namreč, da tudi v krajih, ki so zelo daleč od mest, živi veliko število strastnih kadilcev. V poročilu se seveda upošteva različna demografska gostota prebivalstva v krajih, ki so bili vzeti za primerjavo. V tej zvezi raziskovalci pišejo: »Raziskave potrjujejo domnevo, da je različno od tobačnega dima, torej z nekim »mestnim dejavnikom*. Čeprav vse raziskave niso pripeljale do skladnih ugotovitev, je pa vendarle jasno, da pljučni rak raste sorazmerno z urbanizacijo.
»Mestni dejavnik* je sestavljen, kot se poudarja v poročilu, predvsem iz skupine kemičnih sestavin, ki se ustvarjajo pri vsakem procesu izgorevanja in ki prihajajo v veliki količini v ozračje iz industrijskih obratov, ki ne razpolagajo s čistilnimi napravami, iz avtomobilov, ki ne razpolagajo z napravami, ki bi preprečevale onesnaženje ter iz velikih centraliziranih ogrevalnih naprav. Žveplov dioksid, benzopiren in drugi vzporedni hlapovi, ki prihajajo iz izgorevanja najrazličnejših vrst rudninskih olj (posebno nafta, bencin in podobni), ki se v ogromnih količinah stalno zbirajo v ozračju naj-obljudenejših in najbolj industrializiranih središč, predstavljajo tipičen mestni činitelj, ki povzroča rakasta obolenja na pljučih. Že dolgo časa se razvijajo polemike glede vloge, ki jo igra benzopiren in ki ga ameriška obljudena sre-
Ansambel Dobri znanci in sestre Potočnik je s svojim nastopom na letošnji Kraški obceti navdušil občinstvo
dišča izločajo za kakih 1.300 ton letno.
V poročilu se navajajo tudi podatki glede izseljencev iz različnih držav. Za Italijane, ki prihajajo iz Italije ter živijo v ZDA, je pokazatelj umrljivosti zaradi pljučnega raka višji od italijanskega področja, toda je še vedno njižji od podatkov, ki zadevajo prebivalstvo, ki se je rodilo v Ameriki in izseljencev, ki so prišli iz Anglije. Poročilo poudarja, da je v Italiji zrak bolj čist kot v Ameriki, medtem ko je v Angliji bolj onesnažen. Dve angleški raziskavi, ki sta nekakšno dopolnilo ameriške, sta pojasnili, da število obolenj zaradi pljučnega raka pada pri britanskih izseljencih, ki gredo na delo v afriške države, v Novo Zelandijo ter na druga področja, kjer je o-zračje čistejše kot v Angliji in to kljub večji osebni potrošnji cigaret, ki je značilna za mnoge izseljence.
Poročilo vsedržavnega sveta za raziskave v ZDA posredno poudarja potrebo, da se sprejmejo strožji ukrepi proti onesnaženju zraka in da se poglobijo raziskave o njegovi škodljivosti.
Montedison se pogaja s petrolkemijo SFRJ
MILAN, 13. — Italijanska družba Montedison želi okrepiti sodelovanje z jugoslovanskimi podjetji s področja kemične industrije. Mon-teddson je že pred časom navezala stike zlasti z Industrijo Nafte in Jugopetrolom, sedaj pa so v teku pogajanja za sklenitev posebnega sporazuma o sodelovanju z obema jugoslovanskima partnerjema. Sporazum naj bi bil dosežen še v tem letu. Italijanska družba nabavlja letno na jugoslovanskem tržišču za približno 15 milijard lir blaga, v zameno pa dobavlja Jugoslaviji razne proizvode v skupni vrednosti kakih 8 milijard lir. Montedison se kakor znano ukvarja predvsem s kemijsko in petroke-mijsko industrijo, v zadnjih letih pa je močno pospešila svoje delovanje tudi na področju plastičnih mas. V zvezi s to zadnjo dejavnostjo se je pred časom pogajala s splitsko tovarno «Jugovinil», kateri naj bi pomagala pri gradnji velikega petrokemijskega obrata z letno zmogljivostjo 150.000 ton. Pobuda je zaenkrat obstala zaradi finančnih težav na italijanski strani.
Zdomci in turizem pomemben vir deviz
BEOGRAD, 13 — Po podatkih, ki jih je dal devizni oddelek Narodne banke Jugoslavije, je znašal devizni dotok do konca julija letos 758 milijonov dolarjev, kar je za 128 milijonov oziroma za 26 odstotkov več kot v istem razdobju lanskega leta. Pretežni del deviznega dotoka odpade na pošiljatve jugoslovanskih zdomcev, ki so poslali v prvih sedmih mesecih v domovino 469 milijonov dolarjev, oziroma za 104 milijone dolarjev več kot v prvih sedmih mesecih lanskega leta. Turistična sezona pa. ki je bila ob tem obračunu zaradi pozne pomladi in drugih motenj tako rekoč šele v polnem teku, je do konca julija dala 185 milijonov dolarjev, oziroma za 38 milijonov dolarjev več kot lansko leto. V splošnem je turizem dal za 24 odstotkov več kot v istem obdobju lani in če se bo ta odstotek ohranil do konca turistične sezone, bo turizem prinesel letos Jugoslaviji nad 400 milijonov dolarjev deviznega dotoka.
Če se vzamejo v poštev vsi viri neblagovnega deviznega dotoka v Beogradu računajo, da bo v letu 1972 prišlo v Jugoslavijo nad eno milijardo dolarjev tujih deviz-
nih sredstev, kar je prav gotovo pomembna postavka za jugoslovansko plačilno bilanco.
NEW YORK, 13. - Ena od naj-slovitejših svetovnih avtomobilskih hiš, ameriška «Cadillac», je v zadnjih dneh sklenila, da izloči iz prometa skoraj 4.000 avtomobilov svoje najbolj luksuzne proizvodnje. Zdi se, da so strokovnjaki ugotovili, da ima serija, ki so jo začeli izdelovati v septembru lani grobe pomanjkljivosti pri oseh na zadnjih kolesih, ki se baje zaradi krhkosti rade zlomijo. Tovarna bo zamenjala brezplačno neustrezne osi.
Spoznala sta se med snemanjem filma «£a n’arrive qu’aux autres»
Y
Marcelin in Catherine v ((Času ljubezni))
Dolga ljubezenska in umetniška kariera Catherine Deneuvove od Rogerja Vadima do Marcel la Mastroianni ja - Tudi filmske zvezde trpijo zaradi «plomb» ter se zdravijo pri šarmantnem zobozdravniku
Filmski igralec Marcello Mastroianni in slavna Catherine Deneuve, francoska filmska zvezda. praznujeta pivo obletnico svoje čustvene zveze. Čeprav se jima je maja rodila hčerka Chiara, ne mislita na poroko. Lepo Catherine položaj «nezakonske matere» zares ne moti, saj pravi: «Poglavitno je, da sva srečna», Marcello pa nima namena zahtevati ločitve od svoje žene, čeprav je njun zakon že dolgo let živ zgolj na papirju. Njegova «uradna* soproga Flora Carabella si prav tako ne dela preglavic: tudi ona živi prijetne dni (in noči) ljubezni z nekim mladim španskim igralcem. Edino njuna dvajsetletna hčerka Barbara ne more hladnokrvno spre-
ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA 1972
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi: Morje v slovenski literaturi, — slovenski ansambli in zbori; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu;
19.10	Costantinov Mortati: Oseba, država in mestne skupnosti; 19.25 Za najmaljše; 20.30 Za pravdo in srce — radijska igra; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Literarna oddaja; 16.00 Radijska igra; 16.20 Operni koncert.
KOPER
7.30,	8.30, 10.30, 12.30, 14.30,
17.30,	18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Novosti Ari-ston; 9.15 Mini juke box; 9.30
20.000	lir za vaš program; 10.00 Ansambel J. T. Tjelemans; 10.15 Z nami je...; 10.35 Glasba; 10.45 15 minut z Rifi Record; 11.00 Prisluhnimo jim; 11.45 Folklorne pesmi in glasbe; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Napijmo z...; 13.30 Marlboro Musič Hal; 14.00 Počitniška oddaja; 14.15 Zbor tri-dentskega alpinističnega društva; 14/40 Počitek ob glasbi: 17.00 Deželni program; 18.00 Mladinski klub; 18.40 Glasba po željah; 19.10 Nepozabne melodije; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Iz priljubljenih
III PROGRAM
10.00	Koncert z začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 11.45 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Mojstri izvajanja: Herbert von Kara jan; 13.00 Medigra; 14.30 Plošča za poletje; 15.30 Koncert:
16.30	Klavirske skladbe; 17.20 Strani albuma; 18.30 Franz Joseph Haydn; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.10 Radijska igra.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Schubertove simfonije; 9.45 Ital-janska sodobna glasba; 12.30 Dvorakova komorna glasba; 13.20 0-pera.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 10.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Uvertura in suita (Iz srbske simfonične zakladnice); 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Igrajp velike pihalne godbe; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Pesem iz mladih grl — Mladinski zbor RTV Ljubljana; 15.30 Z ansamblom Atija Sossa; 15.45 »Mehurčki*; 16.30 Glasbeni intermezzo;
16.40	Poje mezzosopranistka Ma rilyn Horne; 17.00 »Vrtiljak*;
17.40	Z orkestrom Heinz Hotter; 18.10 Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Orgle v ritmu; 19.45 Naš podlistek — B. Piljnak: Pri-
on o«	„„ ,, zemnik; 20.00 Lahko noč, otroci!;
oper; 20.30 Prenos RL; 21.00 Ve- 20.15 Minute z ansamblom Fran-
čema glasba; 21.40 Operne arije
22.30	Orkestri v noči; 23.00 Plošče; 23.35 Solisti in ansambli;
24.00	Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 20.00 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 1105 Mefistofeles — opera; 12.10 Plošče; 13.15 Milva in Frank Sinatra; 14.00 Italijanske popevke;
16.00	Program za najmlajše; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 19.30 Francoske pesmi; 20.20 Italijanska folklorna glasba; 21.00 Politična tribuna; 21.30 Pregled glasbenega življenja; 22 20 Povratni vozni listek: 23.10 Koncert tria Ferraresi - Filippini - Canino.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Nada in Neil Diamond; 8.40 in 9.35 Orkestri; 9.50 Radijska nadaljevanka; 10.05 Pesmi za vse; 10.30 Poletni program z Mike Bongiomom; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj;
14.00	Plošče za poletje; 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.00 Plošče; 19.00 Angleščina; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 Su-personic; 22 40 Radijska nadaljevanka; 23.05 Oddaja o liku žensk;
23.30	Lahka glasba.
cija Puharja; 21.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Plesni zvoki; 00.05 Literarni nokturno; 00 15 Lucijan Maria Škerjanec in njegovi učenci.
ITAL TELEVIZIJA
17.45 TV za otroke; 19 45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Politična tribuna: 21.30 Fe stivalbar 72; 23.00 Divvnik.
II KANA».
21.00	Dnevnik; 21.15 Risanka;
21.30	Glasbeni spored.
JUG TELEVIZIJA
10.35 in 15.45 TV v šoti; 12.00 Francoščina:	17.10 Splošna izo-
brazba: Kovačiča; 13.35 Mladinski studio; 19.15 Obzornik: 19.30 Vsi vlaki sveta - film, 20.00 Mestece Peyton; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Ženske čakajo, reportaža : 22 00 Živeti v Gusinju — reportaža; 22 30 lažni car — za bavno glasbena oddaia; 23 00 Pe tar Petrovič — Njegoš; 23.30 Poročila.
KOPRSKA barvna tv
2100 Rupert in čarobna piščal - lutke: 21.15 Poročila; 21.30 Zelo spoštovani minister — fiiin;
23.00	Jazzovska glasba.
jeti čudnega in zamotanega življenja staršev.
Spoznala sta se med snemanjem filma «Qa narrive qu’aux autres» (»To se dogodi samo drugim*), ki ga v Italiji predvajajo pod naslovom «<3os ljubezni*. Okolje, v katerem sta skoraj v celoti posnela omenjeni film, je zelo pripomoglo, če se je njuna simpatija razbohotila najprej v strast, nato v ljubezen: filmska zgodba se namreč odvija v spalni sobi. In le malokdaj se je dogodilo, da so bile vesti o nenadnem iflirtu» med glavnima igralcema tako resnične, kot se je to pripetilo v primeru Mastroianni - Deneuve. Na veliko radost reklamnih agentov, se razume, ki so kmalu pričeli pošiljati v svet take in podobne informacije: oba igralca »z velikim zanosom» igrata ljubezenske prizore, »z nenavadno naravnostjo in prepričljivostjo» recitirata najlepše ljubezenske dialoge Še več, po vsakem snemanju sta se baje zaprla v hotel, kjer sta se lahko v miru «poglabljala v snemalno knjigo ... *
Toda v Rimu takrat vendarle niso verjeli tem govoricam. Pustimo ob strani dejstvo, da sta bila v tistem času oba igralca čustveno zasedena (on je nadaljeval svojo <dove story» z ameriško i-gralko Faye Dunaioay, ona pa je bila «blazno» zaljubljena v francoskega režiserja Francoisa Truf-fauta), ker je pac to dejstvo za slavne ljudi postranskega pomena, a vsi, ki vsaj malo poznajo Mastroiannija, so bili prepričani, da ga Catherine ne bo uspela ujeti v svoje mreže. Kljub dolgoletni slavi in ogromni popularnosti, je Mastroianni po značaju ostal vedno preprost, zelo navezan na svoje navade, na svoje prijatelje, ki so že dolgo let eni in isti, na hčerko Barbaro in celo na svojo ženo, čeprav obstaja med njima izključno prijateljsko čustvo. Tipičen Italijan torej, ki ljubi družino in dobro kuhinjo, mamo, nogometno tekmo v nedeljo popoldan, in od časa do časa, zakaj pa ne, tudi «Carosello* Znan je tudi po svoji lenobi, če lahko tako imenujemo njegov večni «hočem - nočem», ki je večkrat spravil v bes njegove čudovite soigralke. Prav zaradi te njegove slabosti (ali vrline, kot se pač vzame), so bili njegovi prijatelji prepričani, da se ne bo nikoli naveza' na tako problematično in svojeglavo dekle, kakršna je Catherine Deneuve Pa smo tam: nihče ni računal na Catherine, čudovito in komaj osemindvajset let staro, ki je že od začetka vedela, kaj hoče.
«Lepa podnevi» je bil naslov filma, ki je lepi Catherine Deneuve prinesel prvi veliki uspeh s katerim se je vrinila na lestvico najbolj priljubljenih iv najbolje plačanih francoskih igralk. Me ve se, kako so ta njer uspeh sprejele o-stale tri dame francoskega filma — Annie Girardot, leanne Moreau, Brigitte Bardot — toda za občinstvo je njen nastop i filmu «Belle de jour* pomenil pravi šok Catherine je tako prepričljivo odigrala vlogo frigidne in perverzne ženske, da ji bo verjetno etiketa «Le-pa podnevi» ostala za vse življe nje.
Kakor se je zgodilo za Brigitte uči smučanja izključno
Bardot in ducat drugih lepih i “*---------- --------------
gralk, je tudi Catherine Deneuve
«odkril» režiser Roger Vadim. Vadim, zviti maček, pa je Catherine «odkril» najprej za svoje osebne potrebe: šele ko se Uma je rodil sin Christian, ki je danes star o-sem let, jo je postavil pred kamero, a je kljub temu ni uspel obdržati pri sebi. Catherine ga je kmalu zamenjala s fotografom Davidom Baileyem (njun zakon je trajal tri leta), kot ga je pozneje Jane Fonda zamenjala z Indijanci in Vietnamom . ..
Toda Vadim ni bil edini fant, ki ga je Catherine podedovala od Brigitte Bardot Obe sta bili (ne istočasno, se razume) zaljubljeni
stvom mladih nemških učiteljev, ki so baje v tem športu nenadomestljivi pedagogi. Po starosti le sedaj prišla na vrsto tudi Catherine Deneuve.
Deklice, plod njene ljubezni * Mastroianni jem, ki jo je Catherf ne povila letos maja, so vsi veseli. Catherine, ker «neizmerno ljubi otroke», Mastroianni, ker je P°. dvajsetih letih znova očka. Tudi Flora, igralčeva žena, najbrž m bila indiferentna ob novici, da Je njen mož nenadoma postal očka, čeprav je večkrat rekla, da ji °~ troti niso všeč. — «Ne morem se vživeti v njun svet*, pravi gospa Flora, tOtroci niso igračke in niti psički, s katerimi se lahk°
	
Catherine Deneuve in Marcello Mastroianni med snemanjem fHm8 »La cagna* (»Psica*) režiserja M. Ferrara
(Foto «PAC> distribuzione)
v Johnnyja Hallidagja, obe je «zdrapil* šarmantni pariški zobozdravnik Paul Albout (čigar ambulanta je še vedno polna filmskih igralk: neverjetno, ko jih človek obožuje na filmskem platnu, tako polne zob'. mu zares ne pride na misel, da tudi one revice, trpijo zaradi «plomb». . . ). da ne govorimo potem o ubogem Samyju Freyu, ki se je zaradi obeh že nekajkrat zatekel v kliniko za živčne bolezni... Kaj hočemo, francoski film je konec koncev brez resničnih osvajalcev, če odštejemo Delona in Belmonda (ki se veda ne moreta soma zadovoljiti tako ogromnega tržišča), najdemo med francoskimi igralci zelo nežne in delikatne fante, ki. po so pre pričljivi ljubimci samo na film skem platnu Prva, ki je spoznala to resnico, je bila Annie Girardot. Simpatična Annie si je našla moža med ifusti* italijanskega filma, njen Renato Solvato-i namreč izhaja še iz slavne generacije «/e-pih, toda siromašnih*. Brigitte Bar.
kratkočasiš. Vidim jih že odrasle in si mislim: Kakšni boste postali-Prav zato, ker jih gledam velike'...sem do otrok skoraj ve' dno hladna ... *
Flora Mastroianni je vedno k00 mendrala z ze!<, diplomatskimi besedami novo razmerje njenega slavnega moža in je dala časnikarjeti vedno razumeli, da ni prav n,i prizadeta v svojem ponosu še manj pa užaljena. Na vprašanje, če bo sedaj zahtevala ločitev, je odg°r vorila: «čemu? Jaz ne verjamem v zakon, zato mi niti ločitev nl potrebna . . » - Časnikarji pa n'' so še uspeli interoiuvati Mastro-iannijeve hčerke, dvajsetletne B°r' bare, a prav gotovo ni tvegano zapisati, da Barbaia ni mogla ta' ko hladnokrvno spi e jeti movega» življenja svojih staršev: oče žim v Parizu drugo pomlad svojega življenja, mama pa v Madridu' Louis Suarez, po poklicu filmski igralec, je skoraj dvajset let mlaj' ši od svoje «zaročenke* Flore Mastroianni.
BRANKO VATOVEC
dot pa se že nekai let vztrajno
............................................■""•■""'■••■H"......................................................................ulili«
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Priča-
kovan poslovni ob sk, ki se bo ze lo uspešno končal. Manjše motnje v pogledu zdravja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Povejte sodelavcu, ki vas izkorišča, da to ne bo moglo več trajati. Nobena sreča ni trajna, tega ne pozabite.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6 ) Zaupana vam bo skrivnost v zvezi z večjo vsoto denarja. Z drago osebo se bosta razšla.
RAK (od 22.6. do 22.7. Neka poslovna zadeva vas bo precej razburila, vendar se bo vse dobro končalo. Zastoj v čustvenem življenju.
LEV (od 23.7. do 23.9.) Ne silite v nekaj, čemur še niste aora-
Horoskop
sli Poglobite svoje znanje.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Srečanje z nekim tekmecem ne bo pri jetno, toda za vas poučno Veder in sproščen dan v vsakem pogledu.
TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Nesmiselno bi bilo vztrajati na stališču, ki je nasprotno vašim interesom. Značajnost nekega prijatelja naj vam bo za zgled.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Z navdušenjem se boste lotili dela, ki ste nanj dolgo čakali. Skušajte
spregovoriti z osebo, ki vam je Pr' srcu.
STRELEC (od 22.11. do 21.12 > Veliko veselje nad doseženim uspe; hom. Ne uporabljajte v družbi že izrabljenih fraz.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Pri' jetno in plodno potovanje v in°' zemstvo. Iskreno se zahvalite osebi, ki vam je nesebično pomagala-
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Človek, ki ste mu posodili denar, vam ga ne bo več vrnil. Popravite neurejene družinske razme -e.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne začnite takoj zapravljati denarja, k* ste ga po sreči dobili. Ooiskal vas bo stari prijatelj.
Ifl I
EMIL FRELIH:
Nekateri predeli klonga so pravcate palmove avenije, kjer so zasidrani sampana kot stanovanjske kolonije, v katerih žive družine iz roda v rod in se preživljajo z vsem kar jim za skromno vsakdanje življenje nudi bogata narava. Veliko vrst slastnega sadja in bogate žetve riža jim nudijo polna prgišča vsakodnevne hrane, čudovita voda v teh klongih pa kljub umazaniji nudi neizčrpen vir hrane v ribah in zelenjavi. Rib je v teh temnih vodah v izobilju. Otroci jih z lahkoto lovijo s trnki na vrvico, slikovite plitke ribiške mreže svojevrstnih geometrijskih oblik na bambusovih palicah pa potegnejo v nekaj trenutkih potopljene mrežaste zajemalke obilico velikih iskrečih se rib. Iznajdljivi ljudje najdejo hrano tudi v bilkah. Užitna vegetacija plava ponekod na sami vodni površini. Tudi posebne vrste zelena špinača je vzgojena v plantažnih plavajočih vrtovih, ki jih pričvrstijo na kole. Voda v teh klongih pa ni samo čudovita po svojem neizčrpnem naravnem bogastvu, ampak je, lahko bi rekel tudi, čudežna. Redki ljudje imajo ob s opndščih svojih hiš tekočo vodo. Mnogi hranijo deževnico v velikih pokritih ploščendh sodih, ki s svojo dekoravitnostjo do-prinašajo k eksotični slikovitosti okolja. Največ ljudi pa se po-
služuje kar iz prekopa vode za kuhanje, pranje in umivanje. Stalna vročina prisili vsakogar, da se dnevno večkrat umije in kopa in opere perilo čeprav ni voda čista. In ne samo to. Motno vodo iz kanalov tudi pijejo, ne da bi škodovalo njihovemu zdravju. Tajd so zares nenavadno trdoživa bitja, popolnoma imuni za vse vrste klic v vodi, ki bi vse druge najbrž že zdavnaj ugonobile.
Zdi se nam, kot bi se utapljali v košček neskončne Azije, ko brzimo s čolnom vse globlje v notranjost džungle. Tudi tu, kot v razkošnem središču mesta, vidimo kričeča nasprotja med hišami in prebivališči na obrežjih. Ponekod so potisnjeni pod visoke palme čudoviti bungalovi z izrezljanimi oblikami tajske figuralike z romantičnimi paviljoni sredi cvetočih vrtov in spet vile s terasami in vrtnimi hišicami in vikendi iz dragocenega tikovega lesa, ki nikoli ne strohni v vodi in mu črvi ne pridejo do živega. In vse to pravljično razkošje sredi bujnega tropskega gozda. Džungla pa je tudi edina, ki svojo rast in lepoto v enaki meri razdaja prebivalcem v preprostih barakah ali v eksotičnih bungalovih petičnih vikendašev.
Neštevilni rokavi, široki in ozki, po dolgem in počez pre-pregajo džunglo, v njih temnih sencah pa ždijo prebivališča mnogih obdelovalcev riževih polj, ki se v nedogled raztezajo za gostim zelenjem. Radi se odzovemo povabilu nekega gospodarja, da naj obiščemo njegovo domačijo. Iz čolna smo prestopili na leseni pomol in po ozki, z rožami porasli stezi smo prišli na dvorišče, kjer sta se pravkar hranila krepka bivola. Te živali so najboljša delovna sila pri obdelovanju riževih polj. Nekaj belih kokoši in pisanih petelinov je brskalo ob obronku dvorišča za črvi. Petero trdnih lesenih stavb na debelih Kolih obkroža dvorišče. Spodaj so odprti hlevi in shrambe za o-rodje in drugo šaro, v zgornjih prostorih pa prebivališča. Iz počrnele kuhinje nam sili dim v oči, saj kuhajo na odprtem ognjišču s kotli nad plameni. Meso, ribe, banane in podobno pečejo na železnih mrežah. Zraven sta dve sobi s
Buda: mož, ki je s svojim prosvetljenim duhom oplcineuitil Tajsko
škripajočim masivnim podom, po stenah fotografije družinski! članov in v kotu seve neizogibni oltarček s sliko Bude to fotografija kraljevskega para Bumibola in prelepe kraljice Si rik.lt. Celo posteljo, komodo in šivalni stroj opazim v eni sob Stene so špranjaste vhodi brez vrat, okna brez stekel. Vs Je zračno in na prepihu, prepih pa je edini ventilator v to kajšnjd tropski vročim. Ob pomisli, da vse to obdaja goz< divje vegetacije, ki jim nudi obilo sadežev, bi jim človek ka zavidal prvinsko prirodno življenje daleč proč od skaženeg m stehniziranega surovega sveta avtomobilov, strojev, beton* stekla in metala.
S kopna smo se vrnili k čolnu in kmalu smo zavili drug klong. Povsod se odpira ista slika: odprte hiše, kjer j notranjost življenja vsem na očeh. Vrste se trgovinice dobn založene z blagom, obrtniške delavnice kot na mestnih ulica) le da je tu zaradi vode bolj sproščeno. Ljudje se kopajo kanalih, otroci vanje opravljajo svojo potrebo in pravkar vi ddmo moža, ki si do prsi stoječ v vodi z zobno ščetko in bel' kremo čisti zobe in izplakuje usta. Nagi kopajoči otroc nam mahajo, se smejejo, spakujejo in v prešemosti pokažej' tudi jezik. Radi se postavljajo s prevračanjem kozolcev v vod kot delfini in nekateri plavajo kot sulci do motornih čolnov, 9 jih ©prijemljejo in se sproščeno pustijo vleči po vodi. Ljubk: živahni in nasmejani so ti otroci, čeprav jim pogosto sij' plahost iz oči. Presenečeni ugotavljamo, da med njimi ni bi* doličnih m suhljatih otrok kot v mnogih drugih deželah A zije. Vedri so, lepo raščeni in zaliti s polnimi trebuščki. Bla goslov priročnega bogastva jih je obvaroval pred lakoto, t' strašno spremljevalko revnih narodov. K sreči žive v dežel kjer jih je narava obdarila z izobiljem, čeprav razlik med bo gatimi in revnimi, kot preprostimi in inteligentnimi ljudmi nikjer in nikoli ne bo mogla premostiti. In vendar tu ne P° znajo prave revščine saj jim je lakota neznanka.
(Nadaljevanje slediJ
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PRED PRIČETKOM KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA
Spliigen Brau v izredni formi Njegov cilj je vstop v prvo ligo
Trener Mac Gregor: «Letos mam na razpolago mlado in navdušeno moštvo!» - V načrtu tudi gradnja večje polivalentne dvorane

E
»Spliigen Brau-Gorica ima najboljše možnosti, da osvoji letošnje prvenstvo druge kategorije in se Uvrsti v naslednjem prvenstvu v
vo ligo*, je dejal trener Jim
ac Gregor v pogovoru z novinarji prejšnji večer. »Imamo vrsto mladih in nadarjenih igralcev, ki imajo voljo igrati in zmagati, Z nami so najboljši igralci prejšnjega prvenstva, prvič bo imela naša ekipa na razpolago deset-dvanajst enakovrednih igrateev. Ne bo več torej nevarnosti, da bi tekmo zgubili v zadnjih minutah igre, ko stno ostali brez dobrih igralcev, zaradi njih izključitve z igrišča.*
Mac Gregor je bil v svojih izvajanjih optimističen, rekli bi morda celo preveč, vendarle je treba tako vzdušje pozdraviti in pohvaliti, ker to odraža razpoloženje, v katerem se nahaja pomlajena ekipa, k! teži za uspehom. Ekipa se že vestno pripravlja, igrala je na nekaterih poletnih turnirjih, kjer so igralci na svoji koži občutili tehniko prvoligaških ekip. Prihodnji teden bo Spliigen Brau sodeloval na turnirju v Schiu, kjer bodo igrati še Fluorbene, Petrarca in Lloyd, konec meseca bo podbben turnir v Milanu, kjer bodo sodelovali tubi nekateri prvoligaši; na tem turnirju bodo igrali Sacla, Maximo-bili in Stella Azzurra. Vodstvo go-riške ekipe upa, da bo možna kaka tekma z jugoslovanskimi moštvi. Vse te tekme bodo koristna šola za goriško ekipo, ki prične z igro v prvenstvu 15. oktobra.
Med goriškimi igralci vlada pre-tejšnje navdušenje, ki ga morda [>a opazimo med igralci drugih moštev, ki sodelujejo v drugi ligi. Zaradi tega si že sedaj vsi prizadevajo, da bi v prvenstvenih tekmah spravili na kolena goriško peterko.
Na tiskovni konferenci, ki jo je vodil predsednik Spliigen Braua, Mario Del Ben, »o govorili še predsednik UGG B / >t, goriški župan De Simone, odbornik za šport Moi-se in zastopnik podjetja Spliigen Brau, Consolini.
V vseh govorih je bila poudarjena važnost, ki jo je imela in ki jo še ima košarka za razvoj športnega udejstvovanja v Gorici. Navdušenje za košarko je bilo v letih, ko je gariška peterka sodelovala v prvi ligi, zelo veliko. Lani je na žalost pojenjalo, ker se je domača ekipa držala nekje na sredini lestvice; tekme niso bile .zanimive. Zaradi tega je treba prenesti sedanje navdušenje igralcev •na., publiko in ta mora res podpreti to ekipo, ki ima v prihodnjem prvenstvu lepe perspektive.
Omenjena je bila tudi potreba po Večji dvorani. Spliigen Brau bo lahko še vedno igral v veliki dvorani tJGG, vendar le v tekmah druge lige. Če mu bo uspelo priti v višjo
kategorijo bo potrebna večja dvorana, kajti kapacitete sedanje ne ustrezajo predpisom. Zaradi tega je bilo spet postavljeno vprašanje večje polivalentne dvorane o kateri je že več časa v Gorici precej go-vora. Rečeno je bilo, da pripravlja trgovinska zbornica večji paviljon (za to ima že deželna finančna sredstva) ki bo služil v razstavne namene. V tem paviljonu naj bi bilo precej prostora tudi za večje prireditve. Če ne bo birokratskih težav bo paviljon morda pod streho že prihodnje leto in to bi nekako sovpadalo z morebitnim povišanjem košarkarske peterke iz druge v prvo ligo.
Poročila predsednika, trenerja In raznih upravnih ter športnih funkcionarjev so bila izredno optimistična. Tako je prav, saj se ne more pričeti prvenstva na drugačen način. Prizadevanja voditeljev gori-ške košarke, in ko govorimo o košarki govorimo danes 0 Spliigen Brauu, so hvalevredna in podpore vredna. Košarkarski šport je pred leti v Gorici zbudil tako navdu-
Za izlet Priinorskena dnevnika v Turin na nogometno tekmo Italija — Jugoslavija, ki bo v sredo, 20. septembra, je na razpolago še nekaj prostih mest.
Prijave sprejema potovalni u-rad Aurora v Ulici Cicerone 4, tel. 29-243. Cena potovanja skupno z vstopnico na stadion je 12 tisoč lir.
šenje, kot ga nismo bili vajeni. Nedavne olimpijske igre so dale spet »iniekcijo* zanimanja za košarko. V tako majhnem mestu kot je Gorica utegne prav košarka še enkrat vžgati zanimanje in navdušenje mladih in odraslih za šport.
MARKO WALTRITSCH
NOGOMET
TURIN, 13. — Mednarodna nogometna prijateljska tekma med državnima reprezentancama Italije in Jugoslavije, ki bo prihodnjo sredo v Turinu se bo pričela cb 17 30 in jo bo prenašala uidi italijanska televizija.
Jutri bodo sporočili imena italijanskih igralcev, ki 'hdo oblekli dres čržavne reprezentnc>.
$ v t
>• j,
PJ' %
m c
t» •*>,■> m
fr
$ - :y Vj»

FINANČNI OBRAČUN LETOŠNJIH OLIMPIJSKIH IGER
Miinchenske igre zaključene brez deficita v blagajni
Skupni stroški te velike športne manifestacije so znašali skoraj dve milijardi mark
f--


. -V "OsV;
■trm:'**%&*■
.. Wm
■Bpsasp
SMUČANJE


našnjih spustih je Japonec dosegel hitrost 177,602 km na uro. Poprečna hitrost pa je precej nižja od 184,143 km na uro, ki jo je dosegel lani Casse. To pa je treba pripisati slabemu letnemu času \ septembru, ko je sneg slabši.
OBVESTILO
Ob priliki otvoritve partizanske šole v Cerknem, organizira ŠD Breg 17. t. m. v ta kraj izlet. Vpisovanje pri vaških zastopnikih.
mm
wBM
ImI mSS




■ .
4
Isšmm&EEiMŠ
Kot kaže, bo mesto kapetana italijanske državne nogometne reprezentance dokončno prevzel Sandro Mazzola (na sliki z Anastasijem). Doslej je dolgo vrsto let nosil trak na rokavu Rivera, ki se je pa sprl z Mazzolo, zaradi česar je prišlo v krogih reprezentance pred časom do ostrih polemik
Vsako veliko športno prireditev, in med tako lahko brez vsakega dvoma uvrstimo ravnokar zaključene olimpijske igre, moremo oceniti na razne načine. O olimpijskih igrah 1972 so bili že položeni športni in moralni obračuni, a ostane še odprt finančni obračun in to za prireditelje kakor tudi za posamezne atlete.
Zahodna Nemčija je skušala z letos njimi igrami zbrisati vtis iger iz leta 1936. Takrat je sicer Tretji Reim po kazal visoko tehnično sposobnost, a zaključna vojaška parada in vaje so dokazale, kakšen je cilj nacistične berr.čije. Letos so pa hoteli prireditelji še povečati vtis tehnične popoi nesti. Sami smo lahko ugotovili novosti pri gradnji raznih športnih objektov. Z njimi so želeli dokazati nemškemu prebivalstvu, da je tudi šport izredno važna človeška Jejav nost. že dalj časa ugotavljajo namreč zdravniki, da se poprečni Nemec premalo giblje in preveč ie. No in ravno športni dogodki v Ivliinclmu bi morali biti vzvod za prebuditev poprečnega nemškega državljana.
Jtirgen Schroder veslač nemškega osmerca, ki je v Tokiu osvojil srebrno odličje, zdaj pa je bil član or ganizacijskega odbora iger, je izjavil: »Olimpijske igre nudijo enkrat no možnost za preskušanje pionirskih posegov v vodenju podjetij, kar pravo gospodarstvo ne bi dovolilo*. Trd' tev je dokaj smela, saj mislimo, da noben gospodarstvenik ne hi želel prevzeti na svoje rame tveganja ta kega podviga. Dokazano je bilo. da so letošnje igre prav gotovo do legle še pred samim začetkom poseben rekord: so namreč najdražje in kar je
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
ATLETIKA
V NEDELJO V TRSTU
Troboj med Venetom Trentom in F-JK
Startalo bo mnogo odličnih italijanskih atletov
V nedeljo popoldan bo na tržaškem občinskem stadionu «P. Gre-zar* zanimiv atletski troboj Ženskih in moških reprezentanc Veneta, Tridentinskega in naše dežele.
Na sporedu bodo naslednje panoge:
moški: 200 m. 800 m, 5000 m, 400 m ovire, 3000 m zapreke, višina, troskok palica, krogla, kladivo, štafeti 4x100 m in 4x400 m.
ženske: 200 m, 800 m, 100 m ovire, daljina, disk, kopje, štafeta 4x100 m.
Najbolj prestižno bo zastopana naša dežela, ki se bo predstavila

NAMIZNI TENIS
ZA SEZONO 1972-73
VRSTA NOVOSTI PRI ŠD SOKOL
Nabrežine: so v nedeljo zmagali v Comu, v 1. kolu tekmovanja za italijanski pokal
Ekipa nabrežinskega Sokola, ki bo letos nastopala v moški A ligi, kot edini predstavnik naše dežele, se že nekaj mesecev resno pripravlja na to prvenstvo. V letošnji sezoni bomo pri tej ekipi videli ne-kaj novosti, deloma zaradi spre; •hemb pravilnikov, deloma zaradi Prihoda novih igralcev. Največja hovost je ta, da se je trener Edi Bole dokončno odločil opustiti aktivno igranje in posvetiti vse svoje sile vzgoji najmlajših igralcev. Dru-8a novost pa je ta. da je odbor Kokola vpisal to našo elitno ekipo tudi v prvenstvo za »italijanski pokal*, ki pa letos poteka po pravilih evropskega pokala in se torej lahko udeležijo tekmovanj le ekipe, ki imajo v svojih vrstah vsaj eno 'Bralko. Sokol je zato stopil v stik 5 sosednjim Krasom in društvi sta se domenili, da bo Darija Kobal ^ letošnji sezoni branila barve na-bfežinskega društva. Obstajal je torej še problem dobrega prvenstva v A ligi, saj je nemogoče zahtevati, da bi najmlajši sokolovci lahko častno branili svoje barve v ^ko zahtevnem prvenstvu. Odbor ie, potem, ko je preudaril vse thožnosti (in zlasti potem ko je slišal mnenje celotne namiznoteniške sekcije) sklenil, da sprejme v sVoje vrste Peterlinija, bivšega i-palca CGS. To društvo letos ne bo nastopalo v A ligi. Ta resni in °dlični igralec je zaprosil naše društvo. naj mu omogoči igranje v naj-ligi, sicer bi se moral preseliti iz Trsta. Ekipa je torej le-precej ojačena in tudi mlajši, obetajoči igralci bodo imeli_ priliko, da prispevajo svoj delež tudi v A ligi, medtem ko bodo najrajši pod skrbnim Boletovim vodstvom gotovo zelo napredovali.
V nedeljo je Sokol gostoval v Co-b>U pri ekipi Briantea, v tekmi ve-'iavni za prvo kolo italijanskega bokala. Že v prvi tekmi so naši Predstavniki gladko zmagali s 5:2 'h g tem uspešno začeli letošnjo se-sono. Posebej je treba omeniti dobri* igro Kobalove, ki je prepričlji-Vo odpravila De Vittorijevo in ki ie, ldjub porazu z 2:1, dobro zaigraj* v dvojicah. Drugo tekmo j«
zgubil Košuta proti odličnemu Ma-roneju, medtem ko je premagal Bianchija. Peterlini je s težavo odpravil Maroneja. z lahkoto pa Bianchija in pa skupno s Košuto moški par iz Coma.
V prihodnjem kolu se bodo naši predstavniki srečali s CSI iz Milana, ki sodi med kakovostnejše ekipe v državi.	k
z metalcem kladiva Vecchiatom in s skalkalcem v višino Del Fomom. Oba sta nastopila na olimpijskih igrah. Vecchiato je le za malo zgrešil svoj olimpijski cilj, to je uvrstitev v finale. Le malo dni po nastopu v MUnchnu pa je v Gorici dosegel 6. najboljši rezultat na svetu z znamko 74,36 m, ki bi veljala bronasto kolajno na OI. Del Fomo je na olimpijskih igrah dvakrat preskočil 215 cm, samo centimeter pod osebnim rekordom.
V vrsti Veneta bosta nastopila tudi državna reprezentanta Fonta-nella (800 m) in Trombaiolo (5000 m), za Tridentinsko pa bo tekla srednjeprogašica Muntschlechner, ki navadno teče tudi za državno štafeto 4x400 m.	K. B.
HOKEJ
KARAČI, 13. — Pakistanski predsednik Ali Buto je sklical izredno sejo vlade, na kateri so obravnavali kazenski postopek olimpijskega odbora proti pakistanskim igralcem hokeja na travi. Po seji se je pakistanski predsednik srečal s časnikarji, katerim je dejal, da je bila izključitev pakistanskih igralcev premišljena zarota, da bi tako odvzeli Aziji olimpijski naslov. Nato pa je podčrtal, da ni bil proti ameriškim košarkarjem, ki se niso predstavili na nagrajevanju, sprejet noben kazenski postopek. »Tudi v športu* — je zaključil — »se skušajo prizadeti države, ki so še v razvoju.*
V SOBOTO IN NEDELJO V NOVI GORICI
Tudi letos nogometni turnir za «Brezigarjev memorial
Nastopile bodo mladinske enajsterice Adrie, Partizana iz Renč, Tolmina in Vozil
Nogometni klub Vozila — Nova Gorica bo letos že četrtič zaporedoma organiziral nogometni turnir za »memorial Danila Brezigarja*.
Danilo Brezigar, ki je bil rojen 8. 11. 1936 v Solkanu, je bil znan športnik Goriške. Zlasti je bil odličen nogometaš in celo med najboljšimi pri ljubljanskem Odredu ter poznejši Olimpiji. Zrasel je v novogoriškem nogometnem klubu. Za časa visokošolskega študija v Ljubljani je dosegel najvišji nogometni vzpon. Postal je tako vzor mladini vse Primorske. Leta 1963 se je vrnil v Novo Gorico kot diplomiran ekonomist ter je takoj ponovno prevzel delo v družbenopolitični 1 organizacijah, posebno pa še v nogometu. Toda prezgodnja smrt ga je pred šestimi leti iztrgala iz športnih vrst. Umrl je 11. 9. 1966, ko ni bil star ruti 30 let.
V spomin nanj bo tudi letos v Novi Gorici dvodnevni nogometni mladinski turnir 16. in 17. 9. 1972,
predelavo plastičnih mas Poliga-lant iz Volčje Drage, ki bo zmagovalcu predala prehodni pokal. V kolikor bi zmagali mladinci Vozil, bi prejeli prehodni pokal v trajno last. ker so ga že dvakrat zaporedoma osvojili.
Ta spominski turnir istočasno sovpada s prireditvami praznovanja občinskega praznika Nove Gorice.
Program dvodnevnega turnirja je tak:
V soboto 16. 9. 1972 ob 14 uri NK Renče — NK Adria ob 15.30 NK Vozila — NK Tolmin
I V nedeljo 17. 9. 1972 ob 9.30 tekma za 3. in 4. mesto ob 13. uri veliki finale (kot predtekma članski tekmi NK Vozila — NK Usnjar).
S tem dvodnevnim nogometnim turnirjem se bo začela prava nogometna sezona v Novi Gorici. Pričakovati je, da se bo te pomembne
liko število šolske in delavske mladine.
R. Varl
OLIMPIJSKE IGRE
ko se bodo mladi nogometaši spo- športne manifestacije udeležilo ve-minjali vzornega, skromnega in kvalitetnega športnika. Nastopile bodo povabljene ekipe: NK Adria iz Mirna, TVD Partizan Renče, mladinci iz Tolmina in seveda, tudi domača enajsterica. Nastopili bodo mladinci letnikov 1954 (roj. po 1. 8. 1954),
1955, 1956 in 1957 s posebnim dovoljenjem.
Vse štiri ekipe bodo dobile pokale za dosežena mesta. Pokale bodo poklonili: obč. skupščina Nova Gorica, podjetje Gostol Gorica, podjetje Primorje Export - Import tor obč. zveza za telesno kulturo Nova Gorica, Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzela Industrija za

gSp
jjLrft'
* v
\ *

IB
	
	
V.v
.
mm
t
< | I ~ IjOOOl
JI i	IfOOOi
l i i« ZPk	! * * 3051
I v	{omO*«
i	ji OO*
i v	■n COOCp
I
Ji 1	f ^JpCvTrn
1 imor*r
MOSKVA, 13. — Sovjetska olimpijska reprezentanca, ki je osvojila 50 zlatih kolajn se je vrnila v domovino, kjer so jo sprejeli z velikim zadovoljstvom. Vsi nastopajoči so izrazili svoje zadoščenje nad doseženimi rezultati, značilna pa je izjava Igorja Tselovalnikova, olimpijskega prvaka v tandemu, ki je izjavil, da ne smejo njihovi rezultati presenečati, saj so sad intenzivne priprave vsakega posameznika in pa skrbi, ki so jim jo posvečali v domovini pred odhodom na olimpijske igre.
ATLETIKA
NA MEMORIALU »B. ZAULI*
Novi italijanski rekord Del Buona na progi 5000 m
še najbolj čudno: stroški in dehodki se popolnoma ujemajo. Organizatorji so leta 1966 računali, da booo znašali stroški vsega skupaj 550 milijonov mark. Leta 1969 je bilo ugotovljeno, da so se stroški kar potrojili in bodo znašali celih 1150 milijonov. Sedaj pa je bilo ugotovljeno, da znašajo dejanski stroški nekaj manj ko; in bodo znašali celih 1550 milijonov, mark. Kar pa najbolj čudi je dejstvo, da so bili stroški popolnoma e-naki dohodkom. Takega finančnega podviga si ne morejo dovoliti niti najbolje organizirana podjetja. Pojavili so se tudi kritiki, ki so skušali dokazati kako je nesmiselna taka »finančna potratnost*. Izšla je tudi knjiga «Antiolympia». Pisec trdi, da bi lahko vse objekte zgradili iz izredno trdne lepenke, katero bi pobarvali. Tako bi bili objekti cenejši, lažji in bi se jih dalo takoj odstraniti po končanih igrah. Pristaši so pa branili svoja stališča takole: »Ceneje je nekaj večnega zgraditi za več denarja, kakor nekaj poprečnega za mnogo denarja*. Nekaj «večnega» (in edinstvenega) je n. pr. streha, ki pokriva stadion in plavalni bazen. Predračun je znašal samo 17 milijonov mark. a dejanska cena je bila desetkrat tolikšna.
Kdo in kako je finansiral celoten podvig?
Zvezna vlada je prispevala 366,4 milijona, mesto MUnchen 170,9, deželna bavarska vlada 168,9, Schlesvvig - Hol-stein 6,4, mesto Kiel 6,4, dohodki od televizijskih in radijskih prenosov ter prodanih vstopnic so znašali 181 milijonov, dohodek gradbenega podjetja 01ympia 13 milijonov, a loterija, sre-čolov ter dobiček kovnice posebnih kovancev (po 10 mark) je znašal kar 1.059 milijonov mark ali v našem denarju 19 milijard lir. Rekorden je bil dobiček novega posebnega kovanca. Olimpijski pravilnik namreč zahteva, da se povsod pojavi samo ime mesta a nikjer ime države, žal je pa v kovnici nastala »slučajna* napaka. Novci so se pojavili z napisom »...in Deutschland*. Po protestih Vzhodno J Nemčije ter Sovjetske zveze sc bili vzeti iz obtoka a so se pojavili v numizmatičnih trgovinah vsega s'’e-ta. Skratka tudi ponarejevanje lahko služi finančnemu uspehu. Kako so pa glavni voditelji ocenili reprUakovan porast vseh »olimpijskih cen?»
• Y troskoku je bil naj-i Olimpijski tiskovni ataše Hans Klein: boljši Senegalec Mansour s 16,05 m, , «oiimpijske igre ne morejo biti oaza
večji poraz pa so doživeli Američani, ki so se morali odpovedati 17 kolajnam. Azija in Afrika sta prejeli vsaka po eno kolajno več, medtem ko je ostala Oceanija na istem položaju.
Evropa: 331 v Mehiki — 409 v Mlinchnu
Amerika: 132 - 115 Azija: 40 — 41 Afrika: 16 - 17 Oceanija: 20 — 20.
Od začetka olimpijskih iger v Atenah pa do zadnjih iger v Miinch-nu so na čelu lestvice osvojenih zlatih kolajn ZDA, katerim sledi od daleč SZ. Prvič pa sta letos osvojili zlato kolajno Uganda in S. Koreja.
Lestvica zlatih kolajn ZDA	598
SZ	210
Velika Britanija	145
švedska	122
ZRN	115
Francija	115
ITALIJA	110
Madžarska	100
Finska	81
Japonska	64
Avstralija 63, ČSSR 38, Norveška 37, Nizozemska 36, Belgija 34, Švica 32, NDR 29, Poljska 28, Danska 25, Kanada 24, Turčija 23, J. Afrika in Romunija 18, Grčija, Argentina in Bolgarija 13, JUGOSLAVIJA in N. Zelandija 12, Avrvija 11, Kuba 9, Indija 7, Mehika, Estonija in ZAR 6, Kenija 5, Island in Iran 4, Jamaika, Brazilija in Etiopija 3, Urugvaj in Pakistan 2, Španija, Tunizija, Luksemburg, Venezuela, Bahamas, Peru, Uganda in S. Koreja 1.
Pri tej lestvici pa je treba upoštevata, da je SZ prvič nastopila na olimpijskih igrah leta 1952, Vzhodna Nemčija pa 1964 (prej je trikrat nastopala združeno z Zah. Nemčijo).
LOKOSTRELSTVO
GORICA, 13. — V Passarianu pri Gorici se je pričelo svetovno prvenstvo v lokostrelstvu, tretje po vrsti. V vili Manin bo poleg tega tudi evropsko lokostrelsko prvenstvo in še tekmovanje, katerega se bodo udeležili samo italijanski tekmovalci.
Gentile pa je bil drugi s 15,51 m. V skoku s palico je zmagal Šved Lagerqvist, medtem ko je bil svetovni prvak Seagren izločen pri znamki 5,20 m. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Fraquelli z no-'vim osebnim rekordom 5,20 m.
Paola Pigni je v teku na 800 metrov postavila nov italijanski rekord s časom 2’02”5,kar je za celo sekundo bolje od prejšnjega. V teku na 800 metrov je zmagala Poljakinja Szyslowska (2'01'T).
NOGOMET . , v -
Rezultati včerajšnjih mednarodnih nogometnih tekem:
Slovan — Vojvodina	6:1
Hajduk — Fridrikstand 1:0 Waterford (Irs.) — Nicosia 2:1 CSKA Sofija -Panathinaikos	2:1
Malmoe — Benfica	1:0
Dinamo Kijev — Innsbruck 1:0 01impique — Juventus 1:0 Inter — La Valetta	6:1
Torino — Las Palmas 2:0
v sredini vsesplošnega porasta cen*.
Predstavnik organizacijskega komi teja Siegfried Perrey je pa čisto enostavno rekel: »Po mojem mišljenju so nam bile olimpijske -gre kar poklonjen®. To so seveda samo stroski prirediteljev. Tem vsc -i n moramo pa dodati še okroglih 432 milijard lir, katere je porabilo 123 držav za pri prave in stroške gostovanja svojih e-kip. V starih časih je bil znan pregovor »per aspera ad astra *, danes sc se pa mnenja in pogledi na vred note spremenili.
Odo K oian
OLIMPIJSKE IGRE
Evropa zadovoljna z izkupičkom kolajn
Na letošnjih olimpijskih igrah je popolnoma prevladovala Evropa, ki je v primerjavi z igrami v Mehiki prejela kar 78 kolajn več. Naj-

i
& mik mr; Ii	i m .
Makedonska prestolnica Skopje je vsa v znamenju šahovske olimpiade, ki se bo v tem mestu začela 18. t. m. UUoe so okrašene s olimpijskimi zastavami, na šahovske embleme pa lahko naletimo na vsakem koraku. Kako so dekoraterji največje skopske veleblagovnice okrasili to trgovino, vidimo na sliki
RIM, 13. — Danes je bilo v Rimu mednarodno atletsko tekmovanje za «9. memorial Zauli*. Prišlo je do precej Dreservetljivih rezultatov, predvsem pa je treba orne-i niti zmago Giannija del Buona v ! teku na 5000 metrov, kjer je po-1 stavil nov italijanski rekord z o-dličnim časom 13’22"2 (prejšnjega je branil Arese s 13’40"). Nastopal je tudi Američan Prefontaine, ki je moral prav v zadnjjh metrih prepustiti zmago res dobremu Italijanu, potem ko je vseskozi vodil skupno z Vatainenom. Med moškimi je prišlo do presenečenja tudi v teku na 1500 metrov, kjer se je moral svetovni prvak Jim Ryun zadovoljiti s tretjim mestom, za rojakom McDonaldom in zmagovalcem Van Zillom (J. Afrika). V teku na 200 m je zmagal Pietro Men-nea, bronasta kolajna iz Munch na. s časom 20”5. Mennea je imel nevarnega nasprotnika v Američanu Burtonu, ki je prispel na cilj sku-paj z njim. V skoku v višino je zmagal Sovjet Tarmak z 215 etn, Italijan Azzano pa je bU tretji (209 cm). Na 400 metrov Američani niso Imeli nasprotnikov. Zmagal ja Evans pred Matfrevsvn s
C as sl us Clay na zdravniškem pregledu pred srečanjem s F. Pattersouom, / katerega vidimo v ozadju
TkdmO’ ubedniitiMi j
$• «Pot prijateljstva*
V zvezi s člankom »Pot prijateljstva in planinsko društvo CAI», ki smo 8» včeraj objavili v rubriki »Pismo uredništvu*, smo prejeli, s prošnjo za objavo naslednji prispevek:
Spoštovani! Z velikim zanimanjem ugotavljam, da je naša skupna zamisel — »Pot prijateljstva*, ki naj še bolj pjovezuje planince treh sosednjih dežel, bila deležna tako velikega zanimanja in toplega sprejema. To p>a je istočasno tudi potrdilo, da smo prav storili, ko smo se v Gorici, Ljubljani in Celovcu vsak p» svojih močeh psotrudtii, da je zamisel bila krrslu izvedena. Seveda, vsak izmed teh centrov je imel p*ač svoje večje ali manjše težave in to smo v p»govorih ter domenkih tudi upxjštevali. Domenjeno je zato bilo, da bi za letošnje prvo leto veljala beseda planinca ali še bolje kakšna (skupinska) fotografska dokumentacija z vrha, ki še nima odgovarjajočega žiga in vpisne knjige.
Naše pripravljalno delo za žige in knjige na desetih italijanskih vrhovih, ki smo jih določili za »Pot pri-jateljstva*. se je, žal, zavleklo in smo šele pzred kratkim zbrali ves potreben material, ki smo si ga razdelili px> skupinah, da bo delo prej opravljeno. Zato upam, da bodo tudi vrhovi v naši deželi še pjred koncem sezone primerno o premi jeni.
S tem v zvezi sem tudi razposlal vsem sedežem italijanskega planinskega društva v treh Benečijah ter glavnemu sedežu v Milanu okrožnico z vsemi pojasnili ter propagandni letak. V okrožnici je med drugim rečeno: »Po možnosti bodo že letos pjostavljere na omenjene vrhove rdeče plastične skrinjice z vpisno knjigo ter z žigom. Skrinjice bodo postavljene pod dobro vidnega možica na vrhu gore. Tudi koče, ki so vrhu najbližje, bodo imele koprijo žiga.*
Prav ob tem p>a bi rad poudaril našo željo in upjanje, da tudi pianinu sami p>azijo na postavljene skrinjice in naj v primeru, če jih najdejo pjoškodovane ali v njih kai manjka, nam to itnprej sporočijo Tudi taka \zajemi« px>moč gradi in utrjuje vedno večjo povezanost med sosednimi ljudstvi. To p>a je stvar za katero smo se — in jaz še pwa> pjosebno — vedno zavzemali. Prav zaradi te težnje smo si pred leta močno prizaoevali, da je prišlo do vzajemne in recipročne pjovezave med slovensko, on. jugoslovansko ter italijansko planinsko zvezo Vseh teh dosežkov smo planinci resnično veseli, torej tudi »Poti prijateljstva*, kljub njenim začetnim pomanjkljivostim. Vsi se moramo potruditi, da bodo kakšne malenkosti čimprej odpravljene, da ne bi povsem neupravičeno kvarile pravega planinskega vzdušja.
Z željo, da bi »Pot prijateljstva* lepo stekla v skupino zadovoljstvo vsem, želim vsem planincem srečno pjot v gore!
predsednik goriške sekcije CAI MARIO LONZAR
Uredništvo	TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul	Monfecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečne 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
14. septembra 1972
Za SFRJ TekoCI račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DŽS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm v viiini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ogla* * 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S r..
Glavni urednik Stanislav Renko	- .
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT •
URADNO POROČILO BALISTIČNIH IZVEDENCEV
RES JE, DA JE FELTRINELLI IMEL POMOČNIKA NI PA DOKAZOV, DA JE BIL TA UBIT ALI RANJEN
Tednik ABC podaja drugo verzijo dogodkov: Feltri-nelli naj bi bil žrtev zarote, njegovega tovariša, ki je sedaj v Švici, pa naj bi ranili s samokresom
MILAN, 13. — Eden izmed izve- s dar pa gre za zelo razširjeno sku-
dencev, ki proučujejo okoliščine smrti založnika Feltrinellija, inž. Tenonesto Cerri, je v uradu preiskovalnega sodnika De Vincenza izjavil časnikarjem, da je bila pri nosilnem stebru pri Segrateju vsaj še ena oseba, vendar pa ni dokazov, da je bila ranjena.
Namen srečanja s časnikarji je bil ta, da se uradno zanika vesti, po katerih naj bi izvedenci dognali, da je bil pri eksploziji ranjen tudi Feltrinellijev pomočnik. Cerri je dejali, da je ta trditev neresnična. Preiskava je ugotovila le, da je bil eksplozivni naboj tak, da bi ga ne mogel postaviti sam Feltri-nelili. Gre za zelo precizne naprave; medtem ko nekdo drži v ravnotežju uteži, mora drugi opraviti precej stvari. Komisija je tudi ugotovila, da je eksplozija ubila ali hudo ranila FeltrineUijevega pomočnika le, če ni bil oddaljen od nosilnega stebra več kot sedem metrov. Izvedenci pa niso nikakor dognali, da bi bila ranjena še kaka oseba.
Cerri je tudi govoril o hipotezi, da bi kdo namenoma sprožil naboj. Dejal je, da komisija izključuje to možnost, ker bi moral napadalec storiti kot japonski «kami-kaze». Kot so lahko ugotovili, so naboj sprožili iz razdalje, ki ne presega petih metrov. V tem primeru pa bi bil napadalec verjet
GESTAP0
V Franciji je nacistična policija gestapo aretirala avtomobilskega tatu. Tat je bil presenečen, ko je zagledal pred seboj zloglasne policiste in se jim je hitro predal.
Kasneje so zadevo pojasnili. Gestapovci so bili namreč le igralci nekega filma, ki so ga snemali v bližini, in so se prostovoljno ponudili francoski policiji, da ji pomagajo pri iskanju avtomobilskega tatu.
TATVINA
Dva agenta varnostne službe sta se javila ravnatelju neke banke v Clevelandu (ZDA) in prevzela kovček z denarjem, ki so ga iz podružnice vsak dan pošiljali v centralo. Prejela sta kovček, podpisala potrdilo in se na blindiranem avtomobilu nemoteno oddaljila.
Lahko si mislite, kako je bil ravnatelj podružnice presenečen, ko sta kakih 10 minut kasneje prišla druga agenta in zahtevala kovček. Takrat se je šele zavedel, da sta bila prejšnja cagenta* le izredno prebrisana tatova. Iz banke sta odnesla 300 tisoč dolarjev, to je približno 175 milijonov lir.
DARILO
Niimberški industrialec Hans Heinz Porst bo 8. oktobra podaril svojim uslužbencem tovarno. Ko je sporočil to vest je dejal, da «ni pravično, da nekdo prejme za isto delo štirikrat več kot drugi*. Na čelu tovarne bodo trije direktorji, med katerimi tudi Porst, ki pa bodo prejemali enako plačo.
UGOTOVITEV
Na nekem kongresu veterinarjev v Veliki Britaniji so ugotovili, da nekateri paraziti, ki jih imajo mačke, lahko iie-gativno vplivajo na noseče žene. Zato se morajo bodoče mamice izogibati mačk. To vse dotlej, dokler ne bodo ugotovili, za katere parazite gre.
o ubit, ne glede na to, če bi stal li ležal.
Komisija je tudi ugotovila razlog a eksplozijo. Na uri, ki povzroča ksplozijo naboja je bil le en ka-alec. Ko se kazalec ustavi ob jli, ki jo atentator postavi v uro, s zaključi stik med kazalcem in številčeno ploskvijo. Ta stik po-zroči sprožitev tempirane bombe, ibičajno atentatorji izolirajo ošte-ilčeno ploskev, da bi ne prišlo do tika predčasno. Po ostankih, ki o jih našli'pri Segrateju, pa so dkrili, da plošča ni bila izolirana, 'eltrinelli je tako verjetno med ostavljanjem nabojev zadel z uro h želeno,' kar je povzročilo stik ied kazalcem in ploskvijo ter se-eda tudi eksplozijo. Poleg tega pa ; bil kazalec zelo nestabilen in s zadostoval le lahen pritisk, da e prišlo do eksplozije.
Preiskovalci niso ugotovili kdo ; bil Feltrinellijev pomočnik. Dej-tvo, da je založniku nekdo poma-al, .je neizpodbitno. Ni še znano, akaj njegovi pajdaši niso vzeli rupla s seboj; možno je tudi, da e imel Feltrinelli le enega sode-avca, ki je bil pri eksploziji lažje nujen in se je zato oddaljil. Na leh so našli le madeže krvne sku->ine AB, to je Feltrinellijeve. Ven
pino, ki jo ima 18 odstotkov ljudi.
Zanimivo verzijo o atentatu podaja tudi italijanski tednik ABC. Tednik pravi, da je bila pri atentatu ranjena še ena oseba. Gre za nekega Fausta, ki pa ga ni ranila eksplozija, ampak strel iz samokresa.
Kot poroča ABC, bi se moral Feltrinelli sestati v Segrateju z neko osebo, ki je ni poznal, a bi jo prepoznal po drugi polovici tiscčlir-skega bankovca, katerega polovico so našli v žepu Feltrinellijeve obleke. Feltrinelli pa na kraj sestanka ni prišel sam, ampak ga je spremljal skrivnostni Fausto. Tednik pravi, da Feltrinellija niso ubili ne fašistični pobalini ne njegovi pajdaši. Fausto je bil ranjen s strelom iz samokresa «P. 38», izstreljenega z glušilcem, medtem ko je tekel na pomoč založniku. Napadalci so ga pustili tam, ker so mislili, da je mrtev in so posvetili svojo pozornost le Feltrinelliju.
»Fausta so našli hudo ranjenega in ga takoj odpeljali v Švico*, nadaljuje ABC, ki ne omenja, kdo je Fausta našel. Tednik nadalje pravi; «V Švici so mu nudili zdravniško pomoč in sedaj je živ, ven dar v nekem kraju, kjer je nemogoče priti do njega.*
»Vprašam je pa je», zaključuje ABC, «kdo je obvestil napadalce, kam bo Feltrinelli odšel tisti večer. Za sestanek so poleg njega znali še Fausto, njegovi reševalci, oseba, ki se je dogovorila za sestanek in oseba, ki bi se morala sestati s Feltrinellijem ter Giusep-be Saba. Ko je prišlo do napada, Saba ni bil prisoten, prav tako pa ni bilo še znanega poltovornjaka. Kdo je izdajalec? Kdo je obvestil napadalce, da bo Feltrinelli tistega dne v Segrateju?*
ABC tudi meni, da so Feltrinellija ubili, ker je vedel preveč in je vse to lahko dokazal. Umrl naj bi torej pravočasno, kajti sicer bi lahko razkril resnico o »delovanju tujih veleposlaništev, ki v teoriji ne bi smela podpirati naklepov, ki so tako hudo ogrožali italijansko republiško ureditev.*
Zadnja vest o »zadevi Feltrinelli* pa prihaja iz Turina, kjer so izpustili iz zapora 25-letnega brivca Michela Castiella, ki so ga aretirali aprila letos zaradi »politične konspiracije z združevanjem*. V njegovem stanovanju so karabinjerji našli načrte Turina, na katerih so bile označene vse strateške točke. Milansko državno pravdništvo je menilo, da je mladenič vmešan v »zadevo Feltrinelli*, zato je odredilo njegovo aretacijo. V njego-
Prelsbovalci ob vznožju nosilnega stebra pri Segrateju
PRESTOLNICA POLJSKE JE ZOPET DOBILA STARO PODOBO
Poljaki niso napadali drugih narodov borili so se le za prostor pod soncem
Poljski vojaki so bili vedno na strani pravice, napredka in svobodoljubja V drugi svetovni vojni so Nemci pobili 22 odstotkov poljskega prebivalstva
Niso hoteli pospraviti ruševin starih zgradb m na njihovo mesto postaviti hladne velikane sodobne arhitekture. To ne bi bila več Varšava, izgubila bi svojo dušo, ne bi ji mogli več šteti 700 let. Namesto obnovitve enega poslopja v izvirni podobi, bi lahko z istimi sredstvi in v istem času zgradili tri povsem nova moderna poslopja. Toda Poljaki so hoteli ohraniti tudi dušo svojega mesta. In storili so. Pri vhodu v staro mesto se dviga visoko pod nebo temnorjava gotska gmota velikanske katedrale svetega Jana, ene najbolj znamenitih cerkva Varšave. Danes bi težko neuko oko presodilo, da je ta cerkev stara komaj dve desetletji. Zidarji so ji znali nadeti celo patino starosti. Pa vendar je bila tudi ta cerkev do tal porušena, v njej so Nemci s tanki obstreljevali zabarikadirane domoljube.
V Varšavi skorajda ni več sledu druge svetovne vojne. Hkrati s starim je rastlo v okolici nekdanje Varšave novo moderno mesto, ki je sicer šele zdaj doseglo predvojno število 1,300.000 prebivalcev. Toda prav na začetku Starega mesta, tik ob Visli, zija v prazno kot velika škrbina ruševina nekdanjega dvorca poljskih kraljev, nekdaj največja, najpomembnejša in najbolj mogočna stavba Varšave. Tudi ta dvorec bodo obnovili po nekdanji podobi. Potrebno bo velikanskih sredstev. Toda dvorec je bil stoletja
ponos Varšave in ponos Poljske. Zato je novi voditelj poljske partije slovesno obljubil, da bodo zopet pozidali ta dvorec tak, kakršen je bil. Denar zanj bodo zbrali — in ga tudi že zbirajo — sami Poljaki. Celo poljski izseljenci iz Amerike, Kanade in drugih delov sveta so že poslali nekaj milijonov dolarjev.
Zdi se, ko da hoče poljski narod povedati s tem vsemu svetu, kako želi ostati živ in sam svoj. Zato s tako ljubeznijo obnavljajo svoje glavno mesto. Saj je v tem mestu osredotočenega toliko vsega tistega, kar pomeni zgodovino poljskega naroda in njegovega boja za obstoj. Varšava je doživela in preživela v zgodovini dosti vstaj in uporov ter srditih bojev. Varšava je bila prizorišče vstaje velikega narodnega junaka Kosciuszka leta 1794, bila je prizorišče novembrske vstaje leta 1830 in januarske leta 1905. Bila je prizorišče najhujših bojev leta 1939 in vstaje leta 1944. Varšava je tako že zdavnaj postala tisto, kar govore Poljaki o njej: simbol domoljubja in odpora proti tujim zavojevalcem.
Človeku, ki odpre zgodovinske knjige Poljske, se odkrije neka pomembna značilnost, ki pokaže vrednoto poljskega naroda v posebno lepi luči. Nikdar niso Poljaki v vsej svoji zgodovini bili napadalci na druge narode, nikdar niso posegali po tuji zemlji, vedno pa so se morali bojevati za lastno svobodo, za lastno zemljo.
vem stanovanju so kazneje našli j načrte za ugrabitev dveh znanih j osebnosti. Z njim so aretirali tudi | 22-letnega Giacoma Candrillija in j 23 letnega Maora Tuninettija in ju' obtožili istega dejanja. Oba pa so že nekaj dni kasneje spustili na svobodo. V Rimu pa so aretirali Alfonsa Soccija, pri katerem so našli zemljevid z označenimi nosilnimi stebri, ki so jih leta 1970 neznanci minirali. Socci je še vedno v zaphru. Castiello je večkrat zanikal, da bi poznal Soccija in bil z njim kakorkoli povezan.
VATIKAN, 12. - V Vatikanu so danes objavili spored potovanja papeža Pavla VI. v Benetke in Videm. Papež bo odpotoval s posebnim letalom, ki ga je dala na razpolago družba Alitalia z rimskega letališča Ciampino v soboto, 16. t.m. ob 8. uri in bo prispel v Benetke ob 8.55. Iz Benetk bo ob 14.30 odpotoval proti Ronkam, kamor bo prispel ob 14.50. Povratek v Rim je napovedan za 21. uro.
Kot je znano, bo papež med postankom v Furlaniji - Julijski krajini maševal v Vidmu, in sicer na Trgu 1. maja ob 17. uri.
lllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllfllllllllHIIIIIIIIIILIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllhllllllJIllllll
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA PROGI ZAGREB VARAŽDIN
Vlak trčil v tovornjak: štirje mrtvi in 50 ranjenih
Tovornjak je prečkal progo na nezavarovanem prehodu Nekaj ranjencev je se vedno e smrtni nevarnosti
ZAGREB. 13. — Štiri osebe so izgubile življenje in 5(1 je bilo ranjenih v železniški nesreči na progi Zagreb — Varaždin. Nesreča se je pripetila v Podruti pri Varaždinu. Tovornjak z 10 kub. metri gramoza je prečkal progo na nekem nezavarovanem prehodu, ko je z veliko hitrostjo privozil vlak. Ob trčenju se je lokomotiva iztirila.
Reševalcem, ki so nemudoma prišli na kraj nesreče, se je tako prikazal ogromen kup skrotovičene pločevine. Ranjence so prepeljali
v varaždinsko bolnišnico, kjer so nekatere sprejeli s strogo pridržano prognozo. Ene žrtve še niso prepoznali.
Čuvaj prehoda pri Portogruaru v beneškem zaporu
PORTOGRUARO, 13. — Danes
...........................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiitiiiimiiiiiiiimitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiitiiiiitiiiuii : ponoči se je javil karabinjerjem v
kraju San Stino d; Livenza 27-letni čuvaj železniškega prehoda v kraju Summaga pri Portogruaru, ki je verjetno odgovoren za nesrečo, prj kateri je izgubilo življenje 6 oseb, 13 pa je bilo ranjenih. Karabinjerji so ga povabili, naj ostane doma, ker proti njemu na bil izdlan noben zaporni nalog. Popoldne pa je državni pravdnik izdal nalog in Madiotta so prepeljali v zapor v Benetke, kjer ga bodo v prihodnjih dlneh zaslišali .
Madiotto se je prijavil karabinjerjem v spremstvu svojega odvetnika.
VAL PROTESTOV PROTI ZAHTEVI DRŽAVNEGA PRAVDNIMA DE PEPPA
Pietru Valpredi naj sodi porotno sodišče v Milanu
Državno pravdništvo v Bologni bo konec septembra začelo preiskavo o delovanju sodnika Stiza iz Trevisa
MILAN, 13. — Nezaslišana pobuda načelnika milanskega državnega pr ivdništva dr. De Peppa. ki je za iteval od kasacijskega sodišča na dodeli drugemu porotnemu sodil ču proces proti Pietru Valpre-diJ Mariu Merlinu, Robertu Gar-gamelliju in Emiliu Borgheseju, ker birazne okoliščine lahko motile po-tekj procesa v Milanu, je izval val protestov. Vodstvo komunistične
tilliliiiiimiiliiiiiiiliiiniimHiiiiiiiiMllilllillliiifiilia
WASHINGTON, 13. - Vlada LR Kitajske bo v gotovini poravnala 125 milijonov dolarjev za nakup 10 reaktivnih letal »boeing 707».
• » •
KUALALUMPUR, 13. — Trideset oseb, večinoma učencev, je utonilo, ker se je potopil trajekt, ki je prevažal šolski avtobus čez neko reko.
• * •
RIM, 13. — V prvih osmih mesecih letošnjega leta so v Italiji zabeležili 8 primerov akutnega po-liomielitisa, to je precej manj kot
v zadnjih dveh letih.
• # *
KAMPALA, 13. - Ugandski predsednik Amin je baje izjavil, da bi morali vse Izraelce preseliti v Veliko Britanijo in je dejal, da je Hitler storil prav, ko je dal pobiti toliko Židov.
• • •
SALISBURY, 13. - V Rodeziji '»do v petek obesili štiri osebe, trj črnce in enega belca, ki so bili obsojeni na smrt zaradi umora.
partije je včeraj sklenilo, da bo posredovalo pri predsedniku republike Leoneju kot načelniku višjega sodnega sveta, ker je odlašanje s tem procesom preseglo že vse meje dostojnosti. Danes pa se je sestalo vodstvo italijanske radikalne stranke, ki je sprožilo pobudo za kampanjo civilne neubogljivosti. Radikalna stranka jo pozvala vse državljane, naj ne plačujejo davkov, če jim pristojni davčni uradi ne odbijejo odstotka, ki je namenjen ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za obrambo. Doslej je že kakih 60 uglednih predstavnikov italijanskega kulturnega življenja sporočilo, da se bo ravnalo po navodilih radikalne stranke.
Milansko sodišče je danes odredilo, na zahtevo odvetnika Finija, naj se oimprej sprejme v kliniko Roberto Gargamelli, ki je skupaj z Valpredo, Merlinom in Borghe-sejem obtožen, da je izvedel atentate v Milanu in v Rimu. Mladenič namreč že dalj časa boleha za bronhialno astmo in njegovo zdravstveno stanje se je v zaporu poslabšalo.
Izvedelo se je tudi, da državno pravdništvo v Bologni ni doslej še izdalo nobenega obvestila o sodnem postopku protj preiskovalnemu sodniku Stizu iz Trevisa. Kasacij-sko sodišče je poverilo preiskavo o Stizovem delovanju državnemu pravdniku v Bologni, ki se bo, kot vse kaže. lotil tega vprašanja konec septembra.
Doslej ni bilo mogoče izvedeti nič točnega, kaj vsebuje dosje o preiskovalnem sodniku iz Trevisa, kaže pa da vsebuje vsaj eno obtožbo in sicer tožbo, ki jo je vložil namestnik državnega pravdnika iz Vi-cenze Nicola Biondo. Govori se, da je njegovo stanovanje preiskal neki
podčastnik karabinjerjev, ne da bi imel ustreznega dovoljenja. Dr. Nicola Biondo je tast padovskega profesorja Marca Balzarinija, ki je skrivnostno izginil, ko ga je hotel sodnik Stiz zaslišati o njegovih stikih s Fredo in Venturo. Stiz je proti Balzariniju izdal dva zaporna naloga zaradi lažnega pričevanja in sodelovanja z neko prevratniško skupino.
Gmota staljenega aluminija ubila delavca
MILAN, 13. — Gmota staljenega aluminija je ubila 47-letnega delavca v neki tovarni v kraju Pademo Dugnano pri Milanu. Delavec je vodil voziček s tekočim aluminijem,
ko se je ta nenadoma prevrnil in ga je tekočina, katere temperatura je 1000 stopinj, popolnoma zalila. Da bi lahko potegnili njegovo truplo iz gmote, so se morali njegovi delovni tovariši poslužiti gasilne pene.
Tovarniški delavski svet je kasneje izdal poročilo, v katerem pravi, da je to že četrta smrtna nesreča v tej tovarni. Vzrok za nesrečo pa naj bi bil v izredno slabih de-laivnih pogojih. Delavci so tudi napovedali 24-urno protestno stavko.
za lastni prostor pod soncem. Katera druga dežela je v svoji preteklosti doživljala tako usodo kot prav Poljska. Stisnjena med dva velikana, Nemčijo in Rusijo, je bila vedno m tem, da jo bosta ta dva velikana zmlela kot dva težka mlinska kamna. Petkrat je bila v zgodovini Poljska deljena in rezana od teh dveh velikanov. Samo enkrat je poljski vojak stopil na tuja tla kot intervencio-nist, pa še to proti svoji volji in na tuj ukaz. To je bilo leta 1968 na češkoslovaškem. To ni bilo dejanje, ki bi kazalo zanj metali blato na poljski narod. Narobe, v vsej zgodovini so se Poljaki bojevali — in bojevali so se morda več in boljše kot malokateri drugi narod. Vselej so bili poljski vojaki na strani pravice, na strani napredka in svobodoljubja. Vedno so bili tam, kjer je bilo treba dvigniti roko proti okupatorju, nasilniku in nasprotniku tuje svobode. Poljski narodni junak, vodja poljske vstaje leta 1874, Ko-sciuszko se je bojeval za neodvisnost Združenih držav Amerike. Poljak Jan Henrik Dombrovski je poveljeval poljski legiji v sestavi Napoleonove vojske v Italiji. Poljaki so se bojevali v Italiji na strani Garibaldija. Skratka ni bilo gibanja v Evropi, kjer ne bi tako ali drugače sodelovali tudi poljaki domoljubi, ki so s tem skušali pomagati tistim silam, ki naj bi omogočile posredno tudi pri osvoboditvi njihove dežele. Treba je vedeti, da je bila Poljska samo v nekaj desetletjih 18. stoletja kar trikrat razkosana, prvič leta 1772, ko so jo razsekale tedanja Prusija, Avstrija in Rusija. Drugič je bila Poljska plen Nemčije in Rusije leta 1793, tretjič spet leta 1795, ko so Poljsko povsem zbrisali z zemljevida kot neodvisno državo. Leta 1815 je Dunajski kongres vnovič delil Poljsko med njene sosede. Šele po 125 letih je Poljska doživela svobodo po koncu prve svetovne vojne leta 1918.
Spomenik neznanemu vojaku v Varšavi	,
Druga svetovna vojna je P°}i' sko spet vrnila v devetnajsto st? letje. Poljska je dežela, ki je j' mela izmed vseh držav na svetu najdaljšo vojno. Polnih 2078 dni, od 1. septembra 1935 do 9- maja 1945 je bila Poljska izpostavile-na terorju nacistične okupacije-Poljska je tista dežela, ki je *z' med vseh držav, ki so se bojevale proti Hitlerju, plačala najtežji davek v krvi za svojo svobodo. Nemci so v letih vojne po* bili nad 22 odst. poljskega prebivalstva. šest milijonov Poljakov je izgubilo življenje med drugo svetovno vojno. Poljaki so padat* na domačih bojiščih, po nemških taboriščih smrti in po vseh evropskih bojiščih. Od šest milijon0*1 mrtvih je bilo okoli dva milij°na otrok in mladine do 18 let. No vsakih 1000 prebivalcev jih je 0,‘ lo ubitih 220, ranjenih 37. izgnanih iz domov 90, v nacističnih taboriščih in na prisilnem delu je bil vsak deseti Poljak, od vsakih 1000 ljudi jih je bilo 150 brez strehe po koncu vojne.
Res ni naroda, ki bi mu druga svetovna vojna prizadela toliko 0°" rja in povzročila toliko žrtev.
Eno samo poljsko mesto, P10' stolnica dežele, Varšava, je_ dala v drugi svetovni vojni več žrtev kot ena izmed vodilnih f*1 protihitlerjevske koalicije, Združene države Amerike. Varšava J* med vojno izgubila 800.000 prebivalcev.
In prav ta Poljska, pregažena,
IZ STRAHU PRED PALESTINSKIMI GVERILCI
Policija otoka Rodosa preiskala grško ladjo
Preplah je sprožil neki izraelski potnik, ki je opazil na krovu skupino sumljivih ljudi - Izkazalo se je, da gre za turške delavce
RODOS, 13. — Oblasti grškega otoka Rodos so danes dopoldne prepovedale grški ladji »Apollonia*, da zapusti otok. Policija je baje ugotovila, da je med potniki kakih 20 palestinskih gverilcev, ki so namenjeni v Haifo. Gverilci so seveda imeli ponarejene potne liste. »Apollonia* vzdržuje redno progo Benetke — Pirej — Rodos — Haifa Policija je takoj uvedla preiska-
r


' ‘V*
„...mmm.
'*• v.rv-
* ■*■»/

,f
■
a 4 Jgf,,*>■%#V"f'
L- ■
i ’" ' '	- •••
:
.
*: :
mmJBBNBM
Zahodnonemška policija patruljira frankfurtsko letališče, da bi preprečila akcije palestinskih gverilcev
vo in pregledala potnike, vendar ni ugotovila nič sumljivega. Zato je kasneje izdala kapitanu dovoljenje, da odpluje.
Kot kaže, so preiskavo zahtevale izraelske oblasti, potem ko je neki Izraelec, ki je bil med potniki na krovu ladje dejal, da je opazil 25 sumljivih oseb. Kasneje so ugotovili, da gre za turške delavce, ki so prišli iz Nemčije. Ladja bi morala pristati tudi v ciprskem pristanišču Limassol, kjer bi morali Turki izstopiti.
»Apollonia* je odplula iz Benetk v nedeljo, 10. septembra. Na krovu je bilo 251 potnikov, od katerih je 74 izstopilo v Pireju, 3 na Rodosu, 57 je bilo namenjenih v Limassol, 113 na Ciper, ostali pa so bili na križarjenju in bodo ostali na ladji do povratka v Benetke. Beneške pristaniške oblasti so sporočile, da so pred odhodom potnike natančno preiskale in da, če so na ladji gverilci, so se ti vkrcali v Pireju.
Potres v Grčiji
ATENE, 13. — V Grčiji so zaznali potresni sunek, ki pa na srečo ni terjal človeških žrtev. Epicenter .sunka, ki so ga zaznali ob 6.15, je bil kakih 105 km jugozahodno od Aten, to je nekje sredi Peloponeza. Potres je baje povzročil precejšnjo materialno škodo.
Potresni sunek so zaznali tudi v Južni Italiji in sicer v Apuliji ter v Kampaniji, kjer pa ni povzročil nobene škode. V neapeljskem seizmološkem inštitutu so ugotovili sunek tretje jakostne stopnje Mercallijeve lestvice in domnevajo, da je bila jakost v epicentru 8. stopnje
teptana, upoma, nikdar ne docela pritisnjena k tlom, je dala svo)
veliki delež protihitlerjevskemU
tv
Spomenik A. Mick|ewiczu v Varšavi
boju evropskih narodov. Ob koncu vojne je Poljska imela kljUO velikim izgubam leta 1939 ob na' padu Nemčije na Poljsko. kl]U° težkim žrtvam osvobodilnih in pripadnikov posameznih vstal na domačih tleh 600 tisoč svojih ljudi pod orožjem. Poljaki so imel svoje enote v sestavi Rdeče armade, kar 100.000 poljskih vojaka*1^ je v sestavi Rdeče armade sode* lovalo pri osvobajanju svoje dežele, jx>ljski vojaki so sodelovali Pf1. zavzetju Berlina. Poljski vojak so bili tisti, ki so v sestavi ah' gloameriških čet zavzeli najtrša nemško trdnjavo v Italiji, Mome. Cassino. Poljski vojak je osvobajal, oziroma pomagal osvobaja*1 okupirane dežele zahodne Evropa Francijo, Nizozemsko in druge-Poljske partizane je bilo najti v skoraj vseh gibanjih proti hitle*’.' ski vojaški sili povsod po Evrofh’ bili so tudi v sestavi narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Po štf vilu vojakov na vseh frontah J* bila poljska armada četrta v V*? tihitlerjevski koaliciji, za armadami Sovjetske zveze, ZDA, in Velike Britanije. Doma pa sta ves čas vojne delovali dve poljski vojski Armija zbrojeva in Armija J*4' diva, državna in ljudska armado-.
Še dandanes popotnik nalm* v kakšnem zahodnem -mestu, ko1 je na primer Breda na Nizozej*j* skem, na spomenik, na katere*? stoji napis: Hvala vam, Pol jok*' ker ste nas osvobodili.	.
Drago KošmrU (Nadaljevanje sledi)