s-yujtcoe... NO. 144 Ameriška Domovina /l-fl/l'EIII je v zadnjem času v o-utegne vsak čas podreti. Neza-I dovoljstvo in gnev ljudstev v satelitskih državah utegne lepe- ga dne bukniti s tako silo na dan, da ga ne bodo mogli zatreti sovjetski tanki. Svoboda pozna razne načine preporoda in najsigur-nejši način za pospešitev takega preporoda je — besnenje neznosne tiranije. SOVJETilA PRITISNJENA V KOT Razglasila je, da bo dala Vzhodni Nemčiji za — $57,500,000 živil, ki pa jih bo morala Vzhodna Nemčija plačati z ma-nufakturnimi izdelki. BERLIN. — Sovjetska zveza je pristala, da bo poslala glad-nim ljudem v Vzhodni Nemčji za $57,500,000 živil, katera pa ji bo morala Vzhod. Nemčija plačati z manufakturnimi izdelki. Vzhodnonemška vlada je v ponedeljek naznanila ta sovjetski odlok ter hkrati priznala, da je bila že ponovno prisiljena opozoriti Sovjetijo, da bi odpomog-la pomanjkanju živil. Pošiljke, ki bodo prihajale tekom letošnjega leta, bodo vsebovale sledeče: 27,000 ton surovega masla, 8,500 ton maščob, 10,-000 zeliščnega lolja, 20,000 ton. mesa in 1,500 ton sira. Vrednost teh živil bo 231 milijonov rubljev. Ta sovjetski odlok je bil objavljen natančno en dan nato, Komun. Kitajska je največjat ko je predsednik Eisenhower ^°vjetska satelitka, so komunisti ških živil. Mnogo teh živil je že Njihove najboljše na potu v Zapadno Nemčijo, kjer toda tudi j obnovil svoj o pred desetimi dne-h11*! se stvari ne razvijajo tako, j vi lobjavljeno ponudbo1, da so ^akor bi bilo všeč gospodarjem Združene države pripravljene . Remiju. Korejska vojna se'poslati kot dar v vzhodni Berlin ,e ^kazala za mnogo težavnejšo za 15 milijonov dolarjev ameri-. dražjo, kakor ^6dvidevali. .made so bile razbite, njihove ^sUbe presegajo že milijon. — črti za industrializacijo Ki- 'Vs'e^6 80 zaos^a^ daleč zadaj. K mu temu pa se je pridružila lju^varn°st lakote. . . Gladnoi ker StV° je nevarno ljudstvo,, Ve> da nima ničesar izgubiti. ^.Koritarstvo in korupcija 1 gat ^Aarstvo in korupcija dvi-L a Sv°ji ostudni glavi povsod, Ski1" na^ ^ bil ljudski in delav-Vi(jt^aradiž. Čedalje bolj je raz-°> da je nujna potreba tista, Vremenski prerok pravi: in SQnes deloma oblačno, vroče si. rfarn°' Popoldne dežni pr- °noči bolj hladno. jih bodo spravili med prebivalstvo Vzhodne Nemčije, že zdaj je v zapadnem Berlinu odprtih mnogo tržnic, kjer dobe prebivalci vzhodnega Berlina živila malone zastonj. Naval na te trnke je ogromen kljub prepovedi komunističnega režima. --------------o------- Čuden pleskar DES MOINES, la. — Policija je aretirala nekega neznanega 58 let starega moža zaradi pijanosti. Opazovala ga je, kako je “pleskal” neko hišo, na kateri pa ni bilo nobenega sledu barve. Ko so pogledali v posodo, kjer bi moral imeti barvo, so videli, da je prazna. Stari avtomobil GRANVILLE, O. — Farmar Warren S. Weiant ima avtomobil iz leta 1899. Avto je znamke Locomobile in se še vedno postavi, kadar gre ž njim na cesto. artilerijo in drugim potrebnim orožjem. V severnokorejski armadi pa ni danes nad 50,000' mož in še ti so skrajno slabo o-premljeni in oboroženi. S komunističnega vidika pa stvar ne sme iti tako naprej. Zato so večino severnokorejske armade potegnili iz bojne linije ter jo pričeli z vso naglico reorganizirati. Istočasno pa so se Kitajci — bilo po svoji lastni i-niciativi ali pa po ukazih iz Moške — odločili, da kolikor mogoče oklestijo in reducirajo juž-nokorejsko armado. Ta namen je vzrok njihovih samomorilnih napadov zadnjih dni na položaje južnokorejskih divizij. Kitajci izpolnjujejo ukaze do črke ter žrtvujejo v teh napadih vsak dan tisoče svojega moštva. To tudi pojasnjuje zakaj so Kitajci zadovoljni z zavlačevanjem premirja. Vsak nadaljni dan bojevanja jim nudi novo priliko, da dosežejo svoj dvojni namen — da reducirajo južno-korejsko armado in da zgradijo made. Takrat je bila ta armada 'ter reorganizirajo sevemokorej- [spredju vsega sveta: Zakaj i kitajski komunisti pripravljeni doprinašati tako ogromne žrtve icb svojih napadih na južrroko-rejske divizije ob času ko ima biti vsak trenutek podpisano premirje? Visoki častniki Zdr. narodov so trdno prepričani, da namerava Peking res podpisati premirje. še več: rdeča Kitajska je' pripravljena umakniti se iz Koreje, kakor hitro je premirje podpisano. Seveda bo zahtevala da se umaknejo iz dežele tudi čete Zdr. narodov. Glede Zdr. držav komunisti pričakujejo, da se bodo tej zahtevi uprle, toda da jih bodo zavezniki pregovorili, da pristanejo na to. Toda kitajski komunisti vedo, da severnokorejska armada ni danes izdaleka več kos južruo-korejskim divizijam. Zdaj se nam namreč nudi baš obratna slika od one iz leta 1950, v kolikor se tiče severnokorejske ar- dobro oborožena in dobro orga nizirana. Imela je tanke, artilerijo in vse .ostalo moderno orožje, dočim je štela južnokorejska vojska samo nekaj varnostnih e-dinic. Danes šteje južnokorejska armada skoraj 500,000 mož s tanki, "Rdeča Hilda" je prepovedala Slavke v Vzhodni Nemčiji “Stavke pomenijo kapitulacijo sovražniku, igrajo v roke provokaterjem in ščitijo zločince pred kaznijo”, se glasi novi Marxov nauk. BERLIN. — Vzhodnonemški režim, ki si še vedno prizadeva pomiriti prebivalstvo, je včeraj starši zaposleni, izjavil, da so štrajki “fašistični puči.” Na videz se s komunistično Kitajsko bori, v resnici pa jo diplomatično priznava in ji prodaja blago ier material, s katerim pobija naše vojaštvo v Koreji. Stara beležnica, ki je nekdaj vladala svet, si z vsemi sredstvi prizadeva, da ohrani to, kar se še o-hraniti da. sko moštvo. Socialni položaj jugoslovanskih dijakov V Sloveniji in v Jugoslaviji sploh je socialni položaj dijakov zelo resen in težak. Dopisnik “Slov. poročevalca” piše, da so mnogi študenti v Ljubljani, katerih starši so socialno šibki in žive izven Ljubljane, podhranjeni, to je, da ne dobivajo minimalne količine kalorij. Nekateri morajo celo brez večerje spat. Večina dijakov izhaja iz uradniških slojev in ti skoraj vsi prejemajo mesečne štipendije, katere višina znaša povrečno po 2 tisoč dinarjev na mesec, ali pa so deležni otroških doklad. V istem položaju so študentje iz delavskih družin, seveda če so Neprimerno težji dijakov iz kmečkih je položaj družin. — Tozadevno razglasilo je dala Kmečka mladina namreč nima javnosti “though” Hilda Benja-1 pravice ne do otroših doklad in min, bolj znana pod vzdevkom ne do štipendije! “rdeča Hilda,” ki ima zdaj položaj ministra pravosodstva. Ta razglas oziroma obvestilo je bilo objavljeno v oficielnem komunističnem glasilu Neues Deutschland. “Rdeča Hilda” je odredila za-tvoritev in kaznovanje vseh antikomunistov, ki nasprotujejo) režimu ter izjavila, da je bil njen prednik Max Fechner odstavljen, ker je naredil “osnovno napako,” ko je dejal delavcem v sovjetski zoni, da imajo pravico do stavke. “Stavke pomenijo kapitulacijo pred sovražnikom dajejo potuho provokaterjem, ščitijo kriminalce pred kaznijo ter jim dajejo možnost, da nadaljujejo s svojim zločinskim delom,” je rekla “rdeča Hilda”. (Upamo, da bodo slovenski “tovariši” v Chicagu in New Yorku malo komentirali o tej izjavi ter nam pojasnili to novo Marksovo vijugo! Ured.), Tu je vzrok, da odhaja na u-niverze vedno manj mladine iz kmečkih družin, pa čeprav so v srednjih šolah dokazali izredne zmožnosti in trdno voljo. Prihod jugoslov. delegacije v Ameriko BEOGRAD. — Tiskovna agencija Tanjug sporoča, da bo poslala Jugoslavija drugi mesec svojo vojaško delegacijo v Washington. -----o——— Novi sovjetski poslanik MOSKVA. — Anatolij Kula-ženkov je bil imenovan za sov j. poslanika v Mehiki, kjer ho nadomestil A. N. Kapustina. Rus ubit na Dunaju DUNAJ. — Neki sovjetski vojak je bil ustreljen in ubit in neki Avstrijec ranjen. To se je zgodilo v pretepu, ki ga je povzročilo pijančevanje. VČERAJ SMO POROČALI o' nesramni trgovini, ki jo vodijo nekatere zapadne države, zaveznice Amerike, s komunistično Kitajsko, kateri pošiljajo razno blago, da bo uspešnejše vodila v Koreji vojno proti nam ter pobijala naše vojake. Poročilo odbora, ki mu načeljuje senator McCarthy, naznanja, da se je ta trgovina s komun. Kitajsko v teku leta 1953 še povečala in to navzlic temu, da so Združeni narodi leta 1951 priporočili državam - članicam, naj proglasijo embargo na ves strateški material za komunistično Kitajsko. Daši so Združene države prenehale trgovati z rdečo Kitajsko, ko so kitajski komunisti stopili v korejsko vojno, poročilo izkazuje, da vlada Zdr. držav financira 16 ladij ki so zaposlene z dovažanjem blaga rdeči, Kitajski. To so one ladje ki so bile tekom druge svetovne vojne prodane drugim deželam Z namenom, da se jim pomaga pri obnovi njihove trgovske mornarice. Toda večino trgovine z rdečo Kitajsko oskrbujejo ladje, ki plavajo pod britansko zastavo. Drzna izjava zunanjega urada Britanski zunanji urad je na poročilo McCarthyjevega odbora odgovoril, da bo Velika Britanija še nadalje delala “biznis” s komunistično Kitajsko z ozirom na blago, ki ga ona ne smatra za strateško. Katero blago pa je strateško in katero ni, ko je vendar vse blago namenjeno okrepitvi kitajske domače in vojne ekonomije! — Prvih pet mesecev leta 1953 je Vel. Britanija prodala kitajskim komunistom za $15,680,000 blaga, dočim ga je prodala v istem razdobju leta 1952 samo za $5,900,000. Gorostasna nesmisel Tako je naneslo, da doživljamo gorostasno nesmisel, da dočim se mi borimio na življenje in smrt s kitajskimi četami v Koreji, pa naši zavezniki istočasno, trgujejo in kupčujejo z našimi sovražniki. Menda se ne bo našlo “naprednjaka” ali “liberalca”, ki bi se drznil oporekati izjavi odbora osovraženega Mc-Carthy-a, da to trgovino plačujejo ameriški fantje in možje s svojim življenjem. Ampak kaj je Angliji za nekaj življenj več ali manj, če se da pri tem lahko in hitro zaslužiti dolar! . . . Vprav prizadevanja, da se nadel j uje trgovino s sovražnikom in da se hkrati zaščiti evropske investicije v Kitajski, so naredila iz korejske vojne eno najbolj čudnih vojen zgodovine. Daši je skupščina Zdr. narodov dne 1. feb. 1951 sprejela resolucijo, ki je proglasila komunistično Kitajsko kot agresorja proti Korejski republiki in Zdr. narodom, Vel. Britanija kljub temu nadaljuje s svojim priznavanjem komunistične Kitajske, pa tudi mi nismo nikoli proglasili vojnega stanja med nami in Kitajsko. Stopicanje za apizarji In vse od takrat izkazujejo rekordi, da stopicamo za politiko Vel. Britanije v prizadevanju “apizanja” kitajskih komunis-itov, ker ne storimo ničesar, da bi zmagovito končali vojno in združili deželo. Mesto tega smo pristali na pogoje premirja, ki bi pustili kitajske komuniste definitivno zasidrane na Severu. Če bo premirje sploh kdaj podpisano, je jasno, da se bo za-padna trgovina z rdečo Ki tj sko še znatno povečala in da se bodo oni, ki bodo imeli iod te trgovine dobiček, potrudili za nadaljnje apizanje rdeče Kitajske v obliki njenega priznanja in sprejetja v občestvo Združenih narodov. Ali bodo Združene države pristale tudi na to sramoto? Predsednik S. Rhee čaka jamstev iz Washingtona Dokler ne dobi pričakovanih garancij, si ohranja svobodne roke glede odlokov premirja. SEOUL, Koreja. — Neka visoka južnokorejska vladna o-sebnost je včeraj izjavila, da pričakuje predsednik Rhee iz-Washingtona odgovor glede zadev, ki so ostale nerešene in neporavnane ob odhodu Robertsonove misije iz Koreje. Istočasno je javil južnokorej-ski notranji minister, da utegne Južna Koreja spremeniti svoje zadržanje ter nastopiti proti premirju, če ne bo iz Washing-tona zagotovil in garancij, kako ustaviti morebitno ponovno komunistično agresijo. “Kar nas najbolj interesira, je to” je rekel minister, “da dobimo konkretno zagotovilo od strani Združenih držav, kako naj se Koreja uj edini in združi, če se politična konferenca izjalovi.” Angleško blago na potu v komunistično Kitajsko SINGAPORE. — Neki tukajšnji kitajski časopis poroča, da je odplovil iz Port Sundana angleški parnik Glengarry, otovorjen z vojnim materialom za komunistično Kitajsko. Časopis dostavlja, da ima parnik med drugim tovorom na krovu tudi 200 ton malajskega kavčuka, ki je namenjen komunistični Kitajski. Komunist Togliatti pojde v Moskvo RIM. — Rimska tiskovna a-gencija Italia sporoča da pojde Togliatti, ital. komun, voditelj, kmalu v Moskvo sporočat o komunistični situaciji v Italiji z ozirom na strmoglavljenje Beri-je. -----o------ Odnašaji med Sovjetijo in Izraelom TEL AVIV Izrael. — Verodostojni viri naznanjajo, da bosta državi Izrael in Sovjetska zveza zopet vzpostavili svoje medsebojne diplomatske odnošaje. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Četrta obletnica— V torek ob 8:15 je bila v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Mary Dolsek v spomin 4. obletnice njene smrti. S Koreje— Corp. Jos. A. Novak, sin Antona in Julije Novak, 1357 E. 52 St., se je vrnil iz Koreje, kjer je služil 13 mesecev. 12. avgusta se bo vrnil k vojakom, da odsluži še zadnjih 14 dni. Štirideset let zakona— Anton in Julia Novak s 1357 E. 52 St. praznujeta v nedeljo 26. julija 40-letnico svojega srečnega zakona, še mnoga zdrava leta! Iz bolnišnice— Matt Brajdich, Sr., 1191 Norwood Rd., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, karte in rože. Asesment— Vsi tajniki društev, ki pobirajo asesment v AJC na Recher Ave., bodo pobirali ta mesec a-sesment v ponedeljek 27. julija. Štiridesta obletnica— V petek ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. John Robida v spomin 40. obletnice smrti. K molitvi— Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ naj pridejo molit danes zvečer ob 8. uri za pokojno Mary Majzel v Zakrajškovem pogrebnem zavodu. Jutri pa naj se po možnosti udeležijo pogreba. Poizvedovalni količek Alojz Kusic, 1375 E. 39 St. išče Stanka Kotnik, ki živi nekje v Clevelandu ali bližnji okolici. ----o----- Novi grobovi William Allit Včeraj je umrl William Allit, stanujoč na 19500 Newton Ave., Euclid, O. Pogreb bo oskrbel Mary A. Svetek pogrebni zavod na E. 152 St. Podrobnosti jutri. ----o----- Podpis pogodbe med Finsko in Romunsko LONDON. — Komunistična Romunija in Finska sta podpisali novo trgovinsko pogodbo, kakor je naznanila Moskva. Romunija bo izvažala Finski olje, kemikalije in lesne izdelke, v zameno pa bo dobivala od Finske stroje, železne cevi in drugo bla- NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON. — Amerika je poslala predsedniku R h e e j u nadaljno noto, naj vendar sodeluje za dosego premirja. BERLIN. — Sovjetija je danes zahtevala, da Združene države prenehajo s pošiljkami živil gladnemu prebivalstvu Vzhodne Nemčije. Sovjeti pravijo, da je ameriška dobrodelnost usmerjena v prizadevanje, da se razplamti novo protikomunistično revolte. MONAKOVO, Nemčija. — Komunistična Češkoslovaška je včeraj protestirala proti pošiljanju balonov nad Češko, ki so napolnjeni z zapadno protikomunistično propagando, češ da je to “provokativna akcija, namenjena za poostrtev mrzle vojne.” LONDON. — Poljska komunistična vlada je odredila oprostitev 16 katoliških duhovnikov in treh redovnic, ki so se nahajali v ječi- Tako je naznanil radio v Varšavi. I Ameriška Domovina ara^i < a f 31BTTgg i 11 Monraur— «117 St. Clair Ave. UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 144 Wed., July 22, 1953 Poseben vselitveni ali “begunski” zakon V kongresu razpravljajo med drugim o posebnem zakonskem predlogu, ki naj bi dovolil 240,000 osebam vselitev v Ameriko izven rednih kvot. Zanimivo pri tem je dejstvo, da je zakonski predlog znan kot nekak nov “begunski” zakon, torej zakon, ki naj bi dovolil vselitev v Ameriko beguncem. Pri tem je pa predvideno, da se bo smelo po tem zakonskem predlogu, če bo seveda kdaj postal zakon, vseliti v Ameriko komaj nekaj tisoč resničnih beguncev poleg desettisočev Italijanov, Nemcev, Holandcev, Portugalcev in več tisoč pripadnikov drugih narodnosti, ki nimajo s komunističnim nasiljem nobenega posla. Zadnja svetovna vojna je bila v marsičem-svojevrstna. Ob njenem koncu je bilo poleg vojaštva nad 16 milijonov Evropejcev izven svoje domovine. Velik del teh ljudskih množic se je v domovino povrnil, zato pa so prihajali in še vedno prihajajo iz dežel, ki ječe pod rdečim jarmom, vedno nove trume beguncev. Tako je posebno v Nemčiji na stotisoče ljudi brez posla in zaslužka. Ne smemo namreč pozabiti, da se blizu devetim milijonom Nemcev, ki so se morali v smislu sklepov sprejetih julija 1945 v Potsdamu izseliti iz Šlezije, Po-morjanske;, Mazurije, Vzhodne Prusije in Češkoslovaške, pridružujejo vsak mesec novi desettisoči beguncev iz po Sovjetih zasedene Vzhodne Nemčije. Da vse te ogromne množice že itak gosto naseljena Nemčija ne more čez noč preskrbeti z vsem potrebnim, je lahko razumljivo. Prenaseljene so tudi druge dežele Srednje in Zahodne Evrope, zlasti pa Italija, odkoder mora oditi vsako leto nekaj stotisoč odraslih ljudi iskat kruha v tujino. Predsednik Truman je v svojem zakonskem predlogu v “pomoč beguncem” predložil, naj bi se dovolilo v teku treh let vselitev 300,000 oseb in sicer 117,000 Nemcev, 117,-000 Italijanov, 22,500 Nizozemcev (Holandcev), prav toliko Grkov in 21,C‘00 beguncev, ki so se umaknili komunističnemu verskemu in političnemu preganjanju. Truman se je obrnil na Kongres s tem predlogom deset mesecev pred potekom svoje predsedniške dobe, vendar je predlog nekje obtičal. Predsednik Eisenhower je v nekoliko spremenjeni obliki poslal predlog znova Kongresu, ki ga je šele v zadnjih dneh vzel v resno obravnavo.. Med tem, ko je Truman skupno število že sam razdelil med posamezne narodnosti, je sedanji predsednik to nalogo prepustil zakonodajalcem. Predlog, ki ga je senatu predložil senator Arthur V. Watkins iz Utah v soglasju z 17 drugimi republikanskimi senatorji, predvideva vselitev 220,000 oseb v treh letih, ki pa morajo dokazati, da so resnični begunci/ Število oseb, ki se bodo lahko vselile, pa ne bo preseglo 211,000, ker je vanj vključenih 4,000 sirot, ki so jih posinovili oziroma po-hčerili ameriški državljani, in okoli 5,000 oseb, ki so že v Združenih državah, pa se ne morejo vrniti v svoje domovine onstran železnega zastorja. Predlog je bil sprejet v pravnem odporu senata in bo prišel verjetno še ta teden na splošno glasovanje. Podoben predlog je bil sprejet tudi v predstavniškem domu, toda le v pododboru in mora biti, preden pride na splošno glasovanje, odobren od celotnega pravnega odbora predstavniškega doma. Ta zakonski predlog predvideva vselitev 247,000 oseb, med njimi tudi Kitajce, Japonce in Arabce. Nekatera izmed dopolnil k predlogu so stavili v pododboru njegovi nasprotniki v prepričanju, da bodo na ta način lažje preprečili njegov sprejem pred splošnim predstavniškim domom. Oba predloga predvidevata natančni pretres vseh oseb, ki bi želele po tem zakonu priti v Ameriko. Za vse naj bi veljale tudi določbe McCarran-Walter zakona iz 1. 1952. Senat hoče imeti poseben urad, ki naj bi vseljevanje nadziral, medtem ko predstavniški dom to delo prepušča državnemu oddelku. Predlog posebnega vselitvenega zakona je vzbudil v nekaterih krogih hudo nasprotovanje. Demokratski senator McCarran, ki je nasprotoval prvemui posebnemu vselitve— nemu zakonu (D. P. zakon), se prav tako odločno in vstraj-no upira tudi sprejemu tega. Senator trdi, da vselitvene oblasti niso v stanju natančno pregledati tako velikega števila oseb in da je torej zelo verjetno, da bi se moglo vtihotapiti s pomočjo tega zakona v Ameriko tudi več komunistov in drugih nezaželjenih oseb. Podobnega mnenja je tudi demokratski kongresnik iz Pennsylvanije Walter. “Ka-ko na; ^preprečimo samo vselitev italijanskih komunistov,” se sprašuje, "ko je vendar nad eno tretjino vseh Italijanov pristašev komunizma?” Senator McCarran je stavil svoj poseben predlog ki bi v dveh letih dovolil vselitev 120,000 oseb, za katere pa je predvidel še poseben pretres in rešetanje. Posebni vselitveni zakon ima svoje nasprotnike zlasti med zagovorniki McCarran-Walterjevega zakona. Ti sodijo, da je bil predlog za poseben vselitveni zakon predložen iz nekakega nasprotovanja do McCarran-Walterjevega zakona. Po splošni sodbi v Washingtonu je le malo izgledov, da bi predlog za ta posebni vselitveni ali kot ga največkrat imenujejo “begunski” zakon premagal vse zapreke. Le če se bo predsednik Eisenhower sam zavzel zanj, je računati z njegovim sprejemom. V kolikor bo zakon omogočil tudi vselitev naših rojakov, ki čakajo rešitve v begunskih taboriščih Italije in Avstrije, bomo poročali, kadar bo sprejet. Čeravno neusmiljeno pritiska vročina, §em se kljub temu odločil, da za bralce A. D. zopet nekaj, malega napišem Kako naj začnem? Najprvo pri vojščaku. Vojščak, ki je na bojišču vihtel svoje orožje in se zmagoslavno vrnil domov, se je samozavestno potrkal na prsi češ: — “Sm0 pa le za kaj!” Najprej so za kaj naši fantje. Poroka se vrsti za poroko in kar trikrat zaporedoma si je begunski fant izbral za zakonsko družico pravo pristno Amerikanko. Prvi se je odločil za ta korak Ivan Kump, ki je stopil pred pl-tar z amerikansko Slovenko Mrs. Frances Požgan. Njemu je sledil nas dobri pevec in veseli štajerski fant Janez Lukman, ki je sklenil zakonsko zvezo z brhko Grace Antolin. Kar ne moremo pozabiti te vesele poroke- Ženin in nevesta sta korakala po cerkvi k oltarju ponosno in zravnano, kakor dve ravni sveči. Tretji naš fant, ki namerava podati roko ameri-kanski izvoljenki, pa je naš hrvaški “momak od oka” Josip Br-lekovič ml. Njegova bodoča živ-Ijenska družica, pa je celo “aj-ris” doma iz Ellsworth v državi Maine. Dekle je prišlo za fantom v Bridgeport, pa se je tudi izplačalo priti za takim fantom, kakor je naš Josip. IŽVestobo si bosta obljubila pred oltarjem dne 1. avgusta t.l. Čistokrvna begunska poroka med kranjskim Janezom Žerjavom in Cvetko iz zelenega Šta-jerja Mrs. Barbiko Svete. Nevesta Cvetka, torej ni bila “Ajris,” marveč e bila še nekaj več, bila je “Štajeris.” Zato smo se mi begunski pevci čutili dolžne, da smo ženinu in nevesti napravili prijetno presenečenje s slovensko pesmijo na koru. Ko se bodo naša dekleta poročala z Amerikanci, bomo pa še njim kak slavospev napisali. A. za sedaj moram ostati pri naših fantih. Ne le, da se oni postavijo pri oltarju kot ženini, marveč se postavijo tudi pri puški, kot amerikanski vojaki. Prvi, ki nam je dal svetel zgled, kako treba v orožju služiti novi domovini, je bil že imenovani Josip Brlekovič. Pred enem tednom mu je sledil g. Albin Red-nak. Z začasnim odhodom Albina je Društvo sv- Cirila in Metoda izgubilo dobrega člana in obenem tudi dobrega odrskega igralca- V službi jima želimo mnogo sreče! Čez mesec dni, pa utegnemo biti kar ob pol ducata hrvaških momkov in slovenskih fantov. Pred par tedni je namreč ;naš g. župnik Farkaš kar celo četo mladeničev moral peljati pokazat pred ’’Selective Service” (vojaški urad). Fantje so korakali po sobah, da je kar bobnelo. Kdor meni ne verjame, pa naj nje vpraša in gotovo bo dobil odgovor, da so naši fantje res za kaj. Pred par dnevi so zastopnice vseh ženskih organizacij države Connecticut imele več dni trajajoče zborovanje v mestu New London. Veste o čem je govorila zastopnica iz Bridgeporta? O delu. g. župnika dr. Farkaša za begunce in o izrednih uspehih, ki so jih pokazali v tovarni in šoli njegovi novi farani. Posebej je pozdravila dejstvo, da so se naši otroci po enem pičlem letu, ali dveh svojega bivanja v Ameriki ponovno povspeli na prvo mesto med součenci in so-učenkami v razredu. Zastopnica od tu, je bila učiteljica in je to-rj vsekakor vedela resnico. Mi smo slišali le, da je gdčna. Svi-kertova Marjetka prva učenka v razredu, sedaj so nam pa Amerikanci povedali, da ima še več vrstnikov in vrstnic. Vse to nas navdaja s pogumom me pa z bahavo ošabnostjo. Na naše novo mesto smo prinesli s seboj svoje delovne roke in ne-izčprno mero dobre volje. Sedaj se začenjajo kazati sadovi. Hvala Bogu. Lepe slovenske pozdrave na vse bralce A. D., širom sveta-Anton Lagoja. ------o------ Oženil sem se in zato ne morem priti Cleveland, O. — Evangelij nam pripoveduje lepo in poučno priliko o gospodarju, ki je priredil gostijo in obvestil povabljene, naj pridejo, ker je vse pripravljeno. Pa se povabljeni niso zmenili za vabilo. Bili so preveč zaposleni s svojim skrbmi, s posestvom, s kupčijo, z ženitvijo itd. Gospod se je razsrdil nad toliko brezbrižnostjo in nehvaležnostjo in zagrozil, da nihče od povabljenih ne bo okusil njegove večerje. Tudi nas može im fante vabi Gospod na tako gostijo: na duhovne vaje. Ali se bomo tudi mi izgovarjali, kakor oni v evangeliju? Pridite, nasitite si svoje duše, odložite za par dni posvetne skrbi in pridite v samoten kraj, nas vabi Gospod. TRŽAŠKE VESTI Zverinski napad fašistične druhali Značilen primer fašistične- tem_ sta ga zmerjala ga nasilja se je dogodil v nede-Ijo 5. julija v Sesljanu. Domačin Pahor se je proti večeru vračal s konjsko vprego domov. Pred njim je korakala skupina ljudi in ko jih je zaprosil, naj bi se mu umaknili, so ga začeli zmerjati in dva nih diplomiranih pilotov. Kako razvito je letalstvo v Ameriki, dokazuje 6060 zasebnih letališč. Zelo se je razvil potniški letalski promet. Pred desetimi leti so bila v prometu 204 letala, ki so imela skupaj 3,974 potniških sedežev. Zdaj pa imamo 1,016 letal z 38,436 sedeži. Kalifornija je središče močne letalske industrije1. Tam pa je tudi zelo razvito šolstvo za mladino, ki se namerava posvetiti letalstvu. V šolah se morajo dijaki prvo leto vaditi v zraku najmanj 600 ur. Učna snov pa je zelo obsežna tudi v učilnicah. Razen javnih letalskih šol imamo v Ameriki tudi zasebne letalske šole. Zdaj deluje okrog 60 večjih takšnih šol in številne manjše. Nekatere izmed njih izdajajo diplome, ki so enakovredne diplomam tehnične fakultete. Razumljivo je, da ima svoje posebne šole tudi vojno letalstvo.- Zdaj deluje 144 šol. Nedavno so ustanovili letalsko akademijo v Texaisu. Slušatelji te akademije morajo pred vpisom končati najmanj dva letnika tehnične fakultete. Naselitev Evropejcev v brazilskih pragozdovih Letos francoska odprava raziskuje Južno Ameriko. Posvetila se je zlasti proučeva Ne posnemajmo onih povab- nju najVečjei reke Južne Ame-Ijencev in ne recimo: Neprime-1^ Amazonke, do njenega ren čas, vse gre na dopust, vro-'izvira_ odprava potuje skozi čina pritiska in denarja ni- Saj sem bil v Lemontu, v soboto delam, res ne bo šlo, meni drugi. Iti sedaj na duhovne vaje, je žrtev, velika žrtev, gotovo. Toda milosti in blagoslov, ki ga dobimo pri dobro opravljenih duhovnih vajah, odtehtajo tisočkrat vse žrtve. Ljubi Bog je velikodušen in se ne pusti prekositi. Ako ti žrtvuješ 15 dolarjev, ti jih On povrne stokrat več. Torej čas in denar pri nas ne velikanske in še večji del neraziskane brazilske pragozdove. Zdaj ima odprava pred seboj še dolgo pot. Računajo, da bodo napravili okrog 6,000 km poti v desetih mesecih. Namen odprave je dokazati, da je mogoče naseliti tudi samotne, divje- brazilske pragozdove, kjer bi baje moglo živeti 30 milijonov Evropcev. -Doslej so veljali brazilski gozdovi za najmanj primeren " . iz,uuvi za bo noben izgovor. Ljub, Jezus, L - kjer mogel živeti be)i Ti nas kličeš, glej prihajamo! či0Vek Vrhovčan. izmed njih sta ga potegnila z voza in ga začela pretepati in še celo s kamni obdelavnti. Pri s “prekleti sciavi” in podobnimi priimki. Hudo okrvavljenemu Pahorju so pritekli na pomoč domačini, izmed katerih je fašistična druhal dva ranila. Policiji se je posrečilo ujeti napadalce, razen enega, ki je zbežal na vlak. šele v četrtek zvečer je policija izdala o tem fašističnem podvigu proti našim ljudem skopo poročilo, ki hoče prikazati dogodek kot navaden pretep in popolnoma zanika, da bi napadalci udari li Pahorja s kamenjem in mu s tem prizadeli veliko rano na glavi. Zverinski napad je iz zval med slovenskim prebivalstvom veliko ogorčenje. Nov val raznarodovanja slovenske zemlje Tržaški občinski svet je dobril predlog podžupana za prodajo 34,000 kv. m. občinskega zemljišča pri Opčinah ezulski organizaciji za zidanje 120 novih stano/anj za istrske in dalmatinske begunce. Za to zemljo bo dobila občina 110 milijonov 280 tisoč lir, katere bodo uporabili za javna dela, dobila pa bo tudi v svojo vas številne italijanske družine, ki bodo skušali spremeniti njeno pristno slovensko lice To, kar so sedaj začeli delati na Opčinah, je le del tistega širokopoteznega načrta raznarodovanja tržaške slovenske okolice in slovenske obale med Trjftom in Tnždčem. V za-njih dveh letih so v Trstu nakazali za zidanje stanovanjskih hiš v raznarodovalne namene lepo vsoto 1 milijarde in 330 milijonov lir. Večina tega denarja je namenjena za zidavo ezulskih stanovanjskih hiš v tržaškem slovenskem predmestju in v slovenski okc-lici. Proti temu predlogu je nastopila vsa opozicija razen neofašistov. Dr. Agneneletto je v zvezi s tem dejal, da im-< ta predlog očitni namen, umetno kolonizirati tržaško okolico z italijanskimi begunci in ji vzeti njen slovenski značaj. Župan Bartoli je zaključil vso debato z zelo neumestnimi besedami, da mnogo slovanskih in jugoslovanskih beguncev vživa v Trstu gostoljubnost, medtem ko. vsi vedo, da slovenski begunci vživajo v Trstu le začasno gostoljubnost in to v zavezniških taboriščih, in nikakor ni njihov namen kolonizirati italijansko zemljo ka- Mogočen razvoj letalstva v Ameriki Zaradi močvirij, kjer | kor hoče Rim in župan Batoli so velikanska legla komarjev, ■ kolonizirati slovensko zemljo Dr. Bebler v Trstu Dne 1. julija je general Win-terton sprejel na vljudnostni številnih strupenih živali, škorpijonov, kač, krokodilov in zveri ter neznosnega podnebja, se je zdelo, da v brazilskih'obisk dr. Aleša Beblerja, ju-gozdovih ni mogoče začeti u-'goslovanskega državnega pod (Stanavljati naselij. Razisko-jtajnika za zunanje- zadeve, ki V Ameriki vemo, kako se vaina odprava, ki je zdaj na je prispel v Trst, da si ogleda letalstvu streže. To dokazu-,p0tij pa hoče dokazati, da vse, velesejm. Dr. Aleš Bebler si jejo že naslednji podatki. te nevarnosti brazilskih goz-’je nato v spremstvu številnih Zdaj je v Ameriki v prome- dov niso tako velike. 'jugoslovanskih gospodarstveni- tu 92,650 zasebnih letal. Nad i Ko bo odprava končala svo- kov ogledal tržaški velesejem, polovico teh letal uporabljajo j0 nalogo, namerava predlo- Prvi julij je bil namreč urad-v trgovini in kmetijstvu. Samo žiti brazilski vladi svoje na- no proglašen za Dan Jugosla-v kmetijstvu uporabljajo 49,- črte, kako bi obljudili velike vije na tržaškem vzorčnem ve-010 letal. Tako imajo obdelo-.pragozdove. lesejmu. Drugi dan se je u- valci zemlje sami 10,050 le-! -------„------ deleži! tudi tiskovne konfe- tal za svoje po le e. Nekaj drugega renče in izzvan od iredentistič- Letalstvo bi se ne moglo ta-| _ čuj> mož> tu stoji črno na nih časnikarjev je povedal ra . •» k jll1b. ™ocm| belem, da Arabec rad zamenja SV0J6 mnenje v vprašanju Trsta. Izjavil je, da je morala čaj tržaške obale, ko se sklicuje Italija na pretežno italijanski značaj tržaškega mesta. Ponovil je jugoslovanski predlog s kondominijem r.a STO-ju ali pa o manj posrečeni rešitvi za Trst o razdelitvi STO-ja, če bi Italija na kondominij ne pristala. Vse to je Italijane vidno vznemirilo. Pritožili so se pri generalu Wintertonu, ker je dovolil, da je mogel Bebler govoriti v Trstu. ^ * * * GORIŠKE EVSTI Mature v Gorici Poročali smo že, da sta na slovenskem goričkem klasičnem liceju izdelala zrelostni izpit dva dijaka. Na slovenskem učiteljišču je polagalo zrelostni izpit 27 dijakov in ena privatistka. Od teh je izdelala le privatistka Lojzka Bratuževa in pa dijak Kravina Ivan. Zavrnjenih jih je bilo pet, ostali imajo popravljalne izpite. Nova maša v Sovodnjah V nedeljo 5. julija so imeli v Sovodnjah lepo slovesnost nove maše-. Daroval jo je no-vomašnik p. Benjamin Hvala, ki si je izbral to vas za svoje novomašniško slavje, ker je pač begunec in domov ni mogel. Dekleta in fantje so se zelo potrudili, da je vas za-dobila praznično lice, s slavoloki in mlaji, cvetjem in zelenjem. Nadvse lepo pa je bila okinčana domača cerkev. Slavnostni govor je imel č. g. Stanko Stanič, ki je s svojo ognjevito besedo priklical živo pred oči visoki pomen duhovniškega poklica. Po popoldanskem blagoslovu je domači pevski zbor, ki je že zjutraj pri slovesni novi maši lepo prepeval, priredil novoma-šniku domači koncert. Pridružil se je še pevski zbor Slov. prosvetnega društvo iz Gorice, ki je pod vodstvom prof. Mirka Fileja razveselil novomašnika in vse navzoče s celo vrsto krasno podanih narodnih in umetnih pesmi, škoda le, da je morala radi slabega vremena odpasti drama “Ljudmila” ki jc i< domač Dekliški krožek pripravil za to priliko. Smrt zgledne matere Prečastitemu gospodu prof-Mirku Fileju je v nedeljo 12-julija umrla mama. Sveto, kakor je živela, je tudi umrla-Vsi, ki so jo poznali so jo mc' i’aii vzljubiti radi njene prijaznosti in postrežljivosti, zlasti še radi njene iskrene preprostosti. Zvesto je stregla & gospodinjila sinu vse življenje. Tako hudo prizadetem11 prof. Fileju izrekamo naj glob" je sožalje. Mednarodni pevski nastop V Arezu je koncem junij3 nastopilo 17 zborov raznih narodov na posebnem mednarodnem pevskem koncertu. Pr/ nagrado je prejel zagrebst po1 d S-tC"^—sMe Trata 1 . se so ajo ogimaci e — Nič se ne boj, stara. Čehi spoštovanjem mirovne pogod-a ci. Ameris ce letalske sole gJo za avtomobil) bi te morda be in njenih določb. Pravilno Kardinala Stepinca zbor “Vladimir Nazor” vodstvom Karla šiperka. Odgovori maršala Tita dopisnici UP Predsednik republike mar' šal Tito je v svojem pogovor11 z dopisnico United Pressa P0" vdaril stališče vlad" do ka/1' nala Stepinca. Dejal je ’ pinac je odbil vse predloge j1! goslovanskih oblasti, da sp/' me najboljše zdravnike in ^ se mu dovoli bivanje v drugeI1| kraju, ki bi bolj odgovarja njegovemu zdravju, ker je javil, da on želi, da bi držaf pred njim kapitulirala in / želi umreti, da bi postal / čenec.” Maršal Tito je lie izjavil, da bi najbolj žele’ da Stepinac odpotuje v zemstvo. Razumljivo je, da bi se T1^ rad rešil kardinala Stepinc*1 ^ si tako pred svetovno javn°' jo navidezno opral s tem “ k“Ja - Pa * i/Toutjati poudarjati slovenski zna- radi njegovega junaškega držanja ves svet obcudcv/1’ 2S Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda NOVI VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma med Slovenci Toda reformacijski viharji so jih vzajemno s turško silo skoraj popolnoma iztrebili, ostala so le prazna samostanska poslopja in njih posestva, ki jih je avstrijska vlada porabila za druge namene. V naj starejši izmed slovenskih kartuzij, v Žičah, je redov-Ko življenje tri desetletja (1564-1595) popolnoma prenehalo-. Že 1. 1526. je prior Peter postal lu-feran in jo potegnil v daljni svet. Prior Blaž je slabo gospodaril, še. hujše pa prior Stum-ftiel, katerega so morali odstaviti in zapreti. Nekateri so posnemali Lutra in se oženili. Vendar se le tudi v zanemarjenem in propadlem samostanu našel marsi-kak- plemenit značaj. Odpadlemu priorju Petru je sledil mučenik Andrej, katerega so Turki ujeli, ko so 1. 1529., pustošili °koli Dunaja. Ker ni hotel zatajiti svoje vere, so ga trpinčili, in red ga je vpisal med mučenike. Naslednik zapravljivega Stummela pa je bil laški prior Hugon, ki je še 1. 1569, koi so se že bili razšli vsi drugi kartuzi-lani, vstajal zvesto o' polnoči in °pravljal duhovne ure, kakor da je navzoč ves redovniški zbor. Nezdravim razmeram v žički kartuziji je napravil ko-nec nadvojvoda Karol, ki je 1. ^564. odvzel menihom pravico razpolagati s samostanskim Premoženjem in je za upravitelja imenoval papeškega nuncija delfina. Redovna naselbina je s tem prenehala, v cerkvi so vzdrževali še nekaj časa božjo službo tuji duhovniki, posestva pa Upravljali svetni oskrbniki. Samostanu je pretil popolen pogin. Ko ga je h 1589. prišel obiskat runski opat Jurij Freisey-Sen, je poročal nadvojvodu Ka-rolu: “Duhovnika ni tukaj nobenega. Služba božja je le vsakih Štirinajst dni in sicer na delavnik. Vinogradi so v neredu, de-narj a ni nič. Samostan se bo porušil.” Vendar kartuzijanski red na svojo hčerko ni pozabil in Vse poizkusil, da žičko kartuzi-1° zopet obnovi. Posrečilo se mu !e 1. 1593. zapuščeni samostan 2opet naseliti z‘ redovniki, ki pa izprva niso imeli pravega reda, km jim je manjkalo predstojnika. še le pod priorjem Via-n°in Granvellijem (1595-1623) je 2opet napočila doba mirnega razvoja. Med tem, ko se je posrečilo ■^tče vsaj po mnogih trudih pr-v°tnemu namenu ohraniti, je kit Jurklošter za vedno kartuzijanskemu redu izgubljen. O-r an j ene listine nam tudi tu po-lQčajo o slabem gospodarstvu, T°gostem menjavanju predstoj-^kov, 0 velikih vojnih nakla-nh in hudih vnanjih nadlogah. m bilo več dobiti domačega |edovniškega naraščaja, so ho- teli pomagati propadajoči re- vrii naslebini s sprejemanjem U]ih redovnikov in odprli sa-^nstanska vrata mnogim Iju-em dvomljivega značaja, ki so u v sili iskali pribežališča, z v0'2U2danim življenjem še pove-1 nered in povzročili popolen propad.. Nadvojvoda Karol je Cciaj 1. 1564. Jurklošter izročil jmciju Cahariju Delfinu v u--lavo, ki ga je zopet Inocenei-^ Moškonu dal v najem. V sa-* °stanu ni bilo nobenega re-_ tunika več, temveč le dva ka-mna, s^.a 0pravijaia včasih mašo. Posestva in poslopja bil Naravno še zmeraj boljše od umetnega Imamo že celo vrsto umetnih vlaken in iz njih izdelanih tkanin, toda naravne volne in tudi naravne svile ni še nobeno prekosilo. Čisto sintetična vlakna, kakor porazdelitve, ki jih lahko med sv. So —a skrajno zanemarjena-j,-a t573. je vdrla truma upor-Qr kmetov pod vodstvom Ilije j,- š°riča v samostan in se v gla^ ^0s^a z vsem, kar je mo-ie 2aseči. Kartuzijanski red se Oql l0er mnogo prizadeval, da bi ■je Z. Jurklošter nazaj, vendar je / brezuspešen. L. 1591. a(ivojvoda Ernest podaril sa- mostan jezuitskemu redu za vzdrževanje duhovskega semenišča v Gradcu, v čigar posesti je ostal do 1J 1773, ko je bil red odpravljen. Slično usodo, kakor obe štajerski kartuziji, sta imeli kranjski naselbini v Bistri in Pleterjah. V Bistri se je pojavil razdirajoči vpliv luteranstva zlasti pod priorjem Gregorjem (1552-1564) ki je bil v zvezi z ljubljanskimi protestanti in je podpiral Trubarjevo književno podjetje.. L. 1564. je sam prestopil k lutera-nom in bil od svoje službe odstavljen. Gregor je samostansko premoženje lahkomiselno zapravljal in zapustil mnogo dolgov. Samostan je polagoma razpadal, starejši menihi so izumrli, samostanska šola je prenehala, naraščaja ni bilo več. Več desetletij je bival v Bistri poleg priorja le še en redovnik ali kapelam Celo meniške celice, zapuščene od stanovalcev, so razpadale.. Nadvojvoda Karol je nameraval dohodke bistriškega samostana porabiti za vzdrževanje nove škofije, ki se je imela v Gorici ustanoviti. Toda načrt se ni izvršil. Vendar je nadvojvoda odstavil redovnega upravitelja Primoža Jobsta in dal samostanska posestva v najem. Kakor drugod, v Pleterjah, Ve-lesovem, Mekinjah, so se znali luterani tudi tu polastiti samostanskega gospodarstva. Upravitelj Bistre je postal Janez Hofmann, posestnik in oštir na Vrhniki, protestant po mišljenju in hud nasprotnik katoličanov. L. 1592. se je posrečilo kartuzijanskemu redu svoj samostan dobiti zopet nazaj. Prior Primož Jobst (1592-1597) se je z vso vnemo lotil dela, da obnovi staro naselbino. Doživel je veselje, da so se v zapuščenih prostorih bistriške kartuzije zopet naselili njegovi redovni bratje in da je vzklilo ondi novo življenje. Kartuzijanska naselbina v Pleterjah ni tako srečno prebila hude čase. Njo so uničili pred vsem turški navali. Ker je bila izpostavljena vednim sovražnim napadom, zato se red za njo ni tako potegoval, kakor za Žiče in Bistro. Sam redovni komisar Franc Quintana je dal samostanska posestva za šest let v najem protestantu Karolu Jurišiču. Nadvojvoda Ferdinand je slednjič 1. 1395.. določil, da naj se dohodki pleterske kartuzije porabijo za dotacijo novega jezuitskega kolegija v Ljubljani. Dve kartuzijanski naselbini, Jurklošter in Fleterje, sta v reformacijski dobi izginili s površja. Manj kakor moški samostani so primeroma trpele ženske redovne naselbine. Sicer tudi tukaj disciplina ni bila brez graje, vendar se je splošno redovno življenje vzdržalo in so se napake z lahkoto zopet odpravile. Klarisinje v Škofji Loki in dominikanke v Velesovem so tudi ob času naj hujše luteranske agitacije štele po pet do deset redovnic in vzdrževale vzgojni zavod za plemiške hčere. V Mekinjah so imeli velik vpliv na samostansko upravo bližnji luteranski plemiči Gal-lenbergi, ki so mu bili ustano-. vitelji in varuhi (patron). Kmalu so se pojavile usodne posledice, ker so si Gallenbergi pri-laščevali svojevolnjo samostansko premoženje in zanesli lutrovsko propagando med mekinjske redovnice. Prednica Suzana Oberburger (1583-1593) je bila obtožena, da zapravlja samostanski denar, da ž njim podpira svoje luteranske sorodnike, da čita in prepisuje krivoverske knjige. Zlasti pa so ji šteli v zlo, da se je v sporazumu z njo njen sorodnik Jakob Gallenberg nylon ali terilin, so izdelali v znanstvenih laboratorijih. Tudi umetna svila je nekakšen laboratorijski proizvod. Industrija volne in seveda tudi bombaža pa je bila znana že več sto let pred nastankom industrije v ožjem pomenu besede. Tu bi u-tegnil kdo reči, da je narava sama ustvarila vlakno z vsemi lastnostmi in da znanosti ni bilo treba kdo ve kaj proučevati, marveč da je omejila svoje delo samo na to, da je izumila nove stroje in predelovalne metode. To bi bilo res, da je tvarivo, iz katerega je sestavljena volna, preprosto. To pa ne drži, kajti volna je eno najbolj zamotanih tvariv. Ni dvoma, da je prva dolžnost strokovnjakov za volno, da ugotove natančno sestavo surovine. Molekula volne je sestavljena iz silno zamotanega verižnega sistema, katerega porazdelitev še vedno ni znanosti ni znana. Edinstvene lastnosti tega naravnega vlakna izvirajo iz njegove molekularne polastil skoraj vsega samostanskega premoženja in po svoje z njim gospodaril. Bila je skrajna nevarnost, da preide samostan popolnoma v posvetne roke. Zato je akvilejski patriarh opatinjo Suzano odstavil in ji dal za naslednico Jedert Radovič, ki pa ni bila dosti boljša od prve. Še le v začetku 17. stoletja so se redovne razmere obrnile na bolje. (Dalje prihodnjič) normalno predelavo začasno ali stalno spremenimo. Naloga znanstvenikov je bila kar najbolj prodreti v sestavo volnenega vlakna in dognati, kakšne so njegove lastnosti. In znanstveniki so odkrili hro-matografijo delitve. Ta uspeh so dosegli v znanstvenem inštitutu za proučevanje volne v Torridonu. Ta metoda, ki poenostavlja in pospešuje kemično analizo proteina, velja za tako pomembno za vse človeštvo, da sta bila dva znanstvenika, ki jima pripisujejo odkritje te nove metode, lani nagrajena z Nobelovo ngrado za kemijo. Nobelova nagrajenca sta dr. A. Martin in dr.. R. Synge. Kromatografija delitve je razširila človeško znanje na področju kemije in biokemije. Bodoči rodovi bodo videli v tem odkritju eno najvažnejših pridobitev naše dobe. Elastičnost volne je pokazala človeku pot do praktične u-porabe osnovnega znanja o strukturi vlaken. Elastičnost volnenega vlakna je v glavnem odvisna od porazdelitve verižne formacije molekul, podvržena pa je vplivu toplote in vlage. Zdaj so vzroki teh lastnosti že precej razumljivi, pomen tega dognanja pa bodo ljudje prav ocenili šele, ko bodo razumeli, da je volna v vsaki fazi predelave izpostavljena nategovanju in da imata v nekaterih procesih toplota in vlaga važno . vlogo. Proučevanje fizičnih lastnosti vojnenega vlakna bo za industrijo volne velikega praktičnega pomena. Proučevanje se začenja v trenutku, ko požene vlakno iz ovčje kože, nadaljuje pa se z mikroskopskimi kemičnimi in fizikalnimi raziskavami. Izredna lastnost fizikalne sestave volnenega vlakna je njegova luskinasta zunanja površinska struktura, ki jo vidimo celo pod navadnim drobnogledom, Znanstveniki so jeli upo- rabljati tudi elektronski mikroskop, s katerim vidijo celo najmanjše delce volne. Celo vlakno bi bilo po dimenzijah za e-lektronski mikroskop preveliko. Proučevanje površinske sestave vlaken je znanstvenikom pripomoglo, da so odkrili nove metode, po katerih preprečijo da se volna po pranju, med barvanjem in tkanjem ne krči. Volno analizirajo tudi z rentgenskimi žarki in radio-aktivnimi izotopi. Ladje izginjajo brez sledu Kljub napredku tehnike in vsakovrstnim modernim sredstvom obveščanja zgine vsako leto na morju več ladij brez sledu. EISENHOWER V VENEZUELI. — Milton Eisenhower (v sredi na desni) si ogleduje napredek Escuela Militar, venezuelanski West Point. Na čelu skupine zastopnikov, ki je obiskala na predsednikovo željo dežele Južne Amerike, se je Milton ustavil najprej v Venezueli. Lani konec decembra je na vožnji iz nekega norveškega pristanišča v ZDA brez sledu izginila 6.367-tonska nemška tovor-i ladja “Melanie Schulte.” Njeno zadnje radijsko poročilo so prejele radijske postaje 21. decembra, potem pa ni bilo več nbbene vesti ne o ladji, ne o njeni posadki, ki je štela 35 mož. Ladja je na Atlantskem oceanu kratko malo izginila. Nihče ne ve, kakšna katastrofa jo je zadela, ali je postala žrtev nenadnega viharja, ali pa je zavozila na mino. Vsako leto izgine tako na morjih več ladij. Velika angleška zavarovalnica “Lloyd” vsako leto zabeleži v svoje sezname nekaj “pogrešanih” ladij. Lani jih je izginilo 13, predlanskim 5, leta 1950 pa 9. Brez sledu izginejo navadno majhne tovorne ali ribiške ladje, ki postanejo večidel žrtve viharja. V nekaterih primerih pa so okoliščine dokaj čudne. Tako je bilo z angleško ribiško ladj'q “Milford Viscount.” Zadnja vest z nje je prišla 1. aprila 1950. Iskali so jo do 16. aprila, potem pa so iskanje opustili. Toda 26. aprila je neka radijska postaja na angleški obali prestregla radijske signale z nje. Iskanje so takoj obnovili, toda spet brez uspeha. Brez sledu je izginila tudi angleška ladja “Sir Harvey Adamson” z 215 potniki in 64 člani posadke. Izginila je nekje med Burmo in Indijo. Leta 1935 so celih šest mesecev iskali po vsem Atlantiku nemško jadrnico “Admiral Karpfanger,” ki je izginila v začetku marca. Naj večja pogrešana ladja pa je bila 16.-800-tonska “Waratah,” ki je z 122 potniki izginila blizu južnoafriške obale. So pa tudi ladje, ki izginejo namenoma. Tako je bilo z angleškim parnikom “Ferret.” Zavarovalnici so sporočili, da ladjo pogrešajo, in njen lastnik je dobil zavarovalnino. Ladja pa je preurejena in prepleskana mirno vozila naprej. Končno so sleparijo le odkrili in lastnika obsodili na sedem let zapora. V naj večjo skrivnost pa je zavita usoda ameriške ladje “Mary Celeste,” ki jo je njena posadka leta 1872 s spuščenimi jadri za- pustila. Valovi so jo premetavali po Atlantiku. Na krovu ni bilo nobenih sledov, ki bi pojasnili vprašanje, zakaj je posadka ladjo zapustila. V kapitanovi kabini so našli še ostanke zajtrka, na krovu so se sušile srajce, na krmarjevi mizici je ležalo začeto pismo. Ladijskega dnevnika in kronometra pa ni bilo nikjer. Našli tudi niso nobenih sledov o čolnu, s katerim je posadka ladjo zapustila. -------------o----- Kočevsko progo popravljajo Kočevska proga je že ves čas po vojni v izredno slabem stanju, se pritožuje “Ljubljanski dnevnik.” Sedaj so se končno odločili in jo začeli na’veliko veselje prebivalstva popravljati. Obljubljajo, da bedo vso progo obnovili v nekako dveh letih. Doslej je proga obnovljena od Ljubljane do Grosuplja, piše “Lj. dnevnik” — to je pa seveda tudi proga, po kateri vozi vlak v Novo mesto in dalje v Karlovec. Prava kočevska proga se pri Grosuplju šele začne. Ker je bilo pa treba ^napisati, da je vsaj nekaj narejenega, so napisali, da je kočevska proga popravljena in obnovljena od Ljubljane do Grosuplja. Fantje v Ljubljani sc res iznajdljivi. MALI OGLASI RAZPRODAJA Rabljene električne ledenice v dobrem stanju od $35 naprej Norwood Appliance & Furniture 6202 St. Glair Ave. JOHN SUSNIK, lastnik Naprodaj “Maytag” pralnik, 9 mesecev star, kot nov. $130. Smo kupili drugega. Kličite PO 1 6362. (145) Naprodaj “Westinghouse” ledenica v dobrem stanju. Cena $40.00. Kličite EV 2-2317. Zelo dober kup Na E. 159 St., v bližini cerkve Marije Vnebovzete, je naprodaj dvodružinska hiša. Spodaj 4, zgorej 3 sobe. Vse v dobrem stanju. Se lahko takoj vselite. Samo $11,000. Kovach Realty 960 E. 185th St. KE 1-5030 (146) * 3 ČAS SE NI PREMAKNIL. Južnokorejski kmet orje na stoletja stari način svoje ■riževo polje in fe pri tem niti ne ozre na ameriški 'vojaški helikopter, ki je moral zasilno pristati v njegovi bližini. Stroj je obstal, vol pa vrši svoje delo dalje. Hiša naprodaj Naprodaj je “bungalow” • 3 spalne sobe, sončna veranda, velika klet, avtomatični plinski grelec, plinski furnez, zim ska okna in mreže, iy2 garaža in dovoz ter 9 sadnih dreves. $13,500. Na 927 E. 220 St.. RE 1-6829. (144) NAPRODAJ Ne čakajte! Velika hiša z 4 spalnimi sobami na W. 65th St. Sobe se lahko oddajo v najem. Lot 50x 129. Je vse za prebarvati in pociniti. Kličite John Morgan Ellis-Behrens Realty Co. BO 2-7344 (144) Moikl dobilo delo TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN and MACHINE REBUILDERS Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovniti koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 Street (146) TAPC0 zdaj izbira izkušene moške Z A MILLWRIGHTS TINNERS PAINTERS PIPEFITTERS ELECTRICIANS MACHINE REPAIRMEN . . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji .. . . Delovne koristi Employment uradne ure so: V pondeljek skozi petek od 8 zj. do 4:30 pop. Prosimo prinesite izkaz državljanstva Mora biti pripravljen delati vsak šift THOMPSON PRODUCTS, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) _____________________(146) Hammermen Liberalna plača od ure in bonus. Skupna zavarovalnina —plačane počitnice. Ograjen tlakan lot za parkanje. Nova moderna cafeteria. Oglasite se osebno pri Cleveland Hardware & Forging Go. 3270 E. 79 St. (147) Ženske dobijo delo Delo v banki Išče se bančna uslužbenka za delo pri oknu. Moderni in prijetni prostori. Superior Savings & Loan Vog. E. 68 in Superior Ave. (145) DEKLETA in ŽENSKE 16 let ali več stare za zavijat, sortirat in različna dela Vzamemo začetnice Stalno delo MENK BROS. LAUNDRY 643 East 103rd St. _____________________(146) Pomivalka Delo dobi ženska, da bi pomivala posodo v restavrantu od 4. do 8. zvečer. Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (148) ~!au oglasi Iščejo stanovanje Trije odrasli bi radi dobili 4 do 5 sob s kopalnico v bližini St. Clairske okolice. Kliče se UT 1-6362 od 4. ure naprej. (146) Pohištvo naprodaj Proda se 8 kosov pohištva za jedilno sobo, 6 stolov, miza in buffet, vse v zelo dobrem stanju. Na 6421 Varian Ave., HE 1-3260. (145) Bleda mesečina je skrivnostno in mrzlo lila k njemu skozi dvoje oken, v katerih so se razločno začrtala samo krila okenskih okvirov, vsa ostala oprava pa se je zgubila v motnem polmraku- “Vstani, prijatelj naš, vstani,” so se mu od povsod smehljale jasne oči zvezd, tako da se je moral vse-sti s stolom k oknu. Glej, Trešti-ce ležijo pred njim, kakor na dlani. Niti pes ne bevskne, niti miš se ne gane. “Sveta noč,” šepeta Holoubek in s široko odprtimi očmi kar požira to sliko miru in tišine. Kakor čisto srebro se blešči in lesketa sneg po strehah, iz globokih senc žarijo zastrta okna na kmečkih in bajtarskih kočah. “Da, prav gotovo je bila noč, ko se je rodil Kristus Bog,” razmišlja duhovnik in gleda Betlehem, Marijo Devico, Jožefa, pastirje, ovce in osla. Čudno, vse to se mu pred očmi takoj sprevrže v papirnate slike, nerodno izrezane iz lesa, pisano barvane podobe. Celo angel ima pa-prnato “glosio” v rokah.. Holoubek vidi sebe, kako kleči doma ali v cerkvi pred aslicami m ču-je svoj glas, kako poje z drugimi: “Božji nam je rojen sin, ra-dujmo se!” Dela si jaslice. Doma zbira deščice, iz gozda prinese košaro zelenega mahu, zdaj naleplja in izrezava slike, prižiga svečke in si tiho prepeva: " ANGLEŠKO-1 SLOVENSKO BERILO (DR. KERNA) je zopet v zalogi. Po poiti stane $3.25. tudi Slovensko-angleški slovar (Dr. Kotnika) Po pošti $5.25 Dobite jih v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. ^ ----------------------^ Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad. “Iz prečiste deve, rodbine kraljeve, radujmo se!” ne da bi se zavedal, in vsi pojejo, oče, mamica, brat, sestra, učiteljeva Dragica, markovski gospod župnik, Katica, Čuk, vsi njegovi znanci, le, trešticki otroci ne pojejo, ampak poslušajo in zaverovano gledajo na jaslice. “Kaj vi nimate doma jaslic?” jih vpraša Holoubek. “Nimamo,” mu odgovorijo pojoče v zboru, “niti v cerkvi jih nimamo, mi okrasimo samo dre-vešček.” “Ubogi otroci,” jih pomiluje Holoubek, toda z;dajci se je v zvoniku, razmajal veliki fzvon, udaril je s svojim kovinskim srcem ob svoj mogočni plašč in Holoubek se je pri oknu zbudil iz svojih sanj. “Da ne boš zaspal,” trka Bariča s členkom krepko po vratih, “že prvič vabi k polnočnici.” “Saj ne spim,” se je oglasil župnik skoraj jezno. “Torej je dobro,” se smeje za vrati Bariča in se tiho kakor miš, v toplih copatah vrača v kuhinjo. “Brat je spal, kakor bi ga ubil, trikrat sem morala trkati in še zvon mi je moral priti na pomoč, da se je zbudil,” je veselo in nežno pripovedovala v kuhinji Hanzeku in služkinji. Holoubek je drsal v cerkev, ki je bila nabito polna. Po starodavni navadi je najprej odmolil jutranjke in zapel “Božji nam je rojen sin” in, komaj je končal stavek, je začutil globoko v srcu gorko veselje, kakor da ga je sonce poljubilo, lica so mu zažarela, v žilah mu je kri radostno zašumela, oči so mu gorele kot biseri, doumel je globoko skrivnost teh besedi kot duhovnik in človek. V trenutku se mu je v glavi posvetil pomen tega svetovnega zgodovinskega dogodka, ki ga tako preprosto, tako čudovito pripoveduje prva kitica naše stare božične pesmi.. Vsa cerkev grmi in odmeva, “Radujmo se, veselimo se,” pojejo starci in starke v klopeh, otroci pri oltarju, možje na koru, dekleta v cerkveni ladji in fantje, ki se sramežljivo stiskajo pod korom in v veži. Celo orgle se zgubijo v valovju navdušenih ljudskih glasov, bučijo samo nizki pedali, da se cerkvica maje v svojih temeljih. Zdi se, da celo angelci, po oltarju in prižnici razvršščeni, mahajo z rokami in krili in da resni svetniki po stenah in stranskih oltrajih odpirajo usta in celo sama prvaka apostolov v glavnem oltar j h odprajo usta in celo Sajeta: “Radujmo se, veselimo se.” Holoubek stoji pred oltarjem kakor kip. Ne gane se, četudi bi že moral v zakristijo, da odloži pluvial in obleče najlepšo mašno obleko, vzame kelih in da, preden odpojejo, pristopi k oltarju za mašo.. Ne more se ganiti z mesta, dokler poje in vriska pesem okrog njega.. Stoji kakor pribit, solze mu silijo z oči, iz grla pa vre kitica za kitico, “Že je Goliat oplenjen,” že “človek odkupljen,” že se ziblje zadnjič odpev “Iz prečiste deve, rodbine kraljeve,” ta in oni se oddahne, “božji nam je ’rojen sin,” in zdaj zveni kakor jeklo, grmi kakor slap in buči ' cakor vihar, da se zledenela okna tresejo in po mrzlem steklu tečejo kapljice zgoščene sopare, kot bi celo okna d radosti jokala. Zdaj pa kakor da bi odsekal, je pesmi konec, čar je minil, orgle so utihnile, sveta tišina se je razlila naokrog, vsi so se zazrli na Holubka, ki stoji na najnižji stopnici razsvetljenega oltarja, in vsem se je zdelo, da je njegovo "flavo obkrožala taka svetloba, kakor jo imajo naslikano svetniki na podobah. Vidijo ga, kako je pokleknil, se priklonil in s tem čarom odšel v zakristijo. Pri peti maši se je upravitelj zelo potrudili: božičnice so se vrstile druga za drugo, ena lepša od druge, prihodarjeva gospodična je pela veliki solo in mladi gospod učitelj jo je spremljal na goslih. Vse je bilo ljubko, ali ni več tako mogočno osvajalo. Tu in tam je kakšna starka, zavita v kožuh, celo zadremala, fantje pod korom so si šepetali posvetne reči, dekleta so zehale v dlani in komaj čakale, da bi bilo že vsega konec in bi se mogle obrniti in pogledati, kdo jih bo spremljal domov • . . Holoubek se je vrnil iz cerkve vesel in zadovoljen.. Na sveti dan in ob koledah pa se je včasih zamislil in nagnil glavo na ramo, kakor bi prisluškoval. In res je slišal včasih vsiljiv glas: “Jaslice ti manjkajo v cerkvi, hlevček bi moral tam biti, kakšen naj bo božič brez pastircev, ovčk, brez svete družine,” mu je očital toliko časa, dokler ni izvlekel iz kota knjižnice zaprašene cenike in začel po njih brskati. Vzel je pero v roke in napisal nekaj pisem rezbarskim tvrdkam. Do novega leta je i-mel ,na mizi že ličen kupček slik, sešitkov, načrtov in knjižic, ki jih je venomer pregledoval.. “Torej zjutraj, če Bog da, se bomo lotili rži, mlatiče sem že najela,” je naznanila Bariča pri večerji. “Da, prav tako,” je pritrdil župnik, “toda s cepci, ne s strojem — kaj?” je vprašal zaradi gotovosti. “Kajpak da s cepci, rabimo slamo za povresla, s strojem bi sicer bili v dveh ali treh dneh dovršili, toda namesto slame bi imeli sečko. Pa tudi ženske bi rade sedaj v zimi kaj zaslužile. Mislim, da bomo v enem tednu končali.” Drugo jutro je zadonel z župnikovega skednja enoličen glas cepcev štirih mlatičev. Holoubek je poslušal in dobro ločil razne Hanzekove udarce. “Stoji nasproti grobarjevi in mlati po slami, grobarka in služkinja pa otepata klasje — aha, zdaj so red spremenili — zdaj ga iztre-sajo — vežejo v škopnik in češejo ;na glavniku slamo, lepo ravno kakor trstika,” je v duhu spremljal delo na gumnu in močno zahrepenel stopiti med mlatiče kot nekdaj, švigniti s cepcem, da v zraku zažvižga, u-, dariti z njim da slama odskoči | in trdi pod zazveni, pa se je bo- lestno nasmehnil, mahnil z roko, otrl si draž in oči, se usedel v svoj naslanjač in nič več mislil na to. Znova je segel po slikah z jaslicami in jih Bog ve kolikokrat že pregledoval. Za nobenega teh vzorcev se ni mogel odločiti, nobeden ni ustrezal njegovi zamisli. “Saj so ti pastirji oblečeni kakor cunjarji, polnagi, kralji brez rokavic in krone, sveti Jožef bos, Marija Devica tako nalahko oblečena in Jezu-šček nima niti plenic in sena, da bi se vanj zakopal. Kam bi s tem v naših zimah, vsi bi pomrznili v taki lopi, kakršen je ta hlevček, še vol in osliček-” j Naj je še tako iskal, vendar ni mogel najti podob, ki bi se uje- “ENO DESNO, DVE LEVO.” — Dve mladi Korejki se vneto ukvarjata s pletenjem, da bi pomagali svojim rojakom pred mrazom v prihodnji zimi. Mladenki sta članici “Pletilnega krožka za Korejo” v New Yorku. NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI male z njegovo svojsko zamislijo betlehemske idile. “V cerkev bom postavil jaslice, kakršne so najbolj v modi, kakršne vsi kupujejo in hvalijo,” je z odporom bral zahvale nekaterih župnikov, ki so jih spretni trgovci ponatiskovali v cenikih za učinkovito reklamo, “toda zase si sem na mizo postavim jaslice po svojem okusu in zamisli, pa ne iz papirja, ne poslikane, temveč kakor žive podobe, kakršne je pri nas doma i-mel mlinar, da se bodo gibale, obračale, hodile — da bi jim bilo treba samo spregovoriti, take si bom postavil.”’ Moral je vstati, tako se mu je ta misel priljubila in ga navdušila. Pahnil je od sebe vse te rokodelske, šablonske ponudbe jaslic in se zamislil.. Da, toda kje naj kupi take lutke, kam naj se obrne? “Kje pa jih je našel, od kod jih je dobil naš mlinar? Ta bi pač znal svetovati — v glavi se mu je posvetilo in zdajci se je udaril v čelo, pred njim se je razjasnilo, oživelo je v njem polno spominov.. Da, čisto natančno se spomnja. Stari mlinar si je s tem preganjal čas kot preužit-kar, sam je lastnoročno izrezoval vse človeške podobe in tudi živinco je sleherno leto izpopolnjeval ter olepševal svoj “Betlehem.” Nisi ga drugače videl kakor z naočniki na nosu in z dletom v roki, vedno je samo rezal in dolbel, barval in lepil. Vedno z novimi podrobnostmi je na vsakoletni sveti večer presenečal otroke, budil občudovanje tudi pri odraslih, tako da to gledališče v mlinu nikdar ni postalo vsakdanje. “Tu sedim vso zimo kakor začaram kraljičina, včasih gnijem od dolgega časa, samo molim in premišljujem, na sprehod si ne upam, da ne bi padel — zakaj ne bi mogel jaz.” — in kar ustrešil se je in ni upal do konca premisliti. Toda prestrašil se je novosti, čim dalje pa je na to mislil, tem bolj se je ogreval za otroško misel, da bi si spet sam, kakor v otroških letih, postavil jaslice,- (Dalje prihodnjič) -----o----- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE PERUTNINA ^ 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS <§> (g) V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- © (§) zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, ® (§) bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ® I ANDY HOČEVAR in SINOVI f Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2.2912 © Naznanilo in Zahvala Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo, da je umrl naš dobri, nepozabni oče Frederick Plesničar in sicer dne 21. junija 1953 v častitljivi starosti 78 let Pogreb se je vršil dne 24. junija iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen dne 14. julija 1875 v vasi Oglarija št. 12, Trnovo pri Gorici, odkoder je prišel v Ameriko pred 50. leti. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem za vence, ki ste jih položili h krsti dragega očeta, vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale, za mir in pokoj njegove duše; vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kakor tudi vsem, ki so prišli pokojnika pokropit ko je ležal na mrtvaškem odru. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, čč. gg. duhovnom pri fari Marije Vnebovzete za molitve in opravljene cerkvene pogrebne obrede, vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče, ter pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso postrežbo in vzorno voden pogreb. Iskrena zahvala bodi izrečena vsem, ki ste stali ob strani in bili v pomoč in tolažbo v dneh naše žalosti. Počivaj v miru, dragi oče, in lahka naj Ti bo ameriška gruda! žalujoči ostali: MRS. STELLA OZBIč, MRS. CAROLINE VRH in MRS. VICTORIA HALPERN (v Yorktown, N. Y.), hčere VICTOR, sin SEDEM VNUKOV in VEČ SORODNIKOV v stari domovini pa sin HENRY in VEČ SORODNIKOV Cleveland, Ohio, 22. julija 1953. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 5117 SL Clair Avenue HEndenon 1-062$