J Leto XVI. V Celju, dne 19. januarja 1906. 1. Stev. 8. J I Uredništvo je v Schillerjevi cjesti št. 3. govolite frankirati.: rokopisi se ne vračajo. Dopise bl^- Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrija in Nemčijo 12 kron. pol leta t> kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnapcej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Čehi v predzadnjih in zadnjih dneh. n. V moravskem deželnem zboru se je sprejel novi zakon volilnetpreosnove ter o spremenitvi deželnega reda. Ta zakon zasluži, da si ga ogledamo nekoliko natančneje, ne le zato, ker je vzbudil po vsej češki javnosti velikanski hrup. ampak i zato, ker je jako poučen, kako se delati ne sine. Ob začetku zasedanja deželnega zbora moravskega se je bilo bati resnih H. nastopov čeških poslancev z ozirom nä \ »žalostne poulične dogodke, ki so se zgodili malo preje v Brnu. izzvani po nemškem „V«lkstagu". Da bi se poslance nekoliko postrašilo, so napolnili ob početku zasedanja deželnega zbora celo mesto z vojaštvom in zborovati se je pričelo v senci bajonetov. Vendar se je takoj pokazalo, da je bil vsak strah neumesten, kajti zborovalo se je čisto mirno in „češkim mh slaircem "se"- ...da sprejmejo volilni zale,' in red, s katerim Se zàbràii]iije ? Vhom za' dolgo dobo vsak napredek v deželnem zbora, to je vsak korak v dosego tistih pravic, ki jim gredo kot tričetrtinski večini deželanov. Po tem zakonu se ustanovi splošna kurija, ki šteje 20 poslancev, tako da šteje nov deželni zbor 151 poslancev. Od teh jih pripade Čehom 73. Nemcem 46, veleposestnikom 30 in 2 sta virilna. Zbornica se bo delila v tri kurijei češko, nemško in veleposestniško. Čehi bodo tako sicer najmočnejša stranka — ako bodo nastopali enotno, kar je pa komaj pričakovati — vendar odločevali ne bodo oni, ampak Nemci in veleposestniki. Po novem deželnem redu je namreč pei vsakem važnem sklepu treba navzočih 121 poslancev — Nemcem je treba zapustiti zbornico in seja je nesklepčna. Dalje mora za spremenitev deželnega in*volilnega reda ter volilnega reda v mestne zastope v mestili z lastnim statutom glasovati ..za'1 vsa j 93 poslancev ne glede na število navzočih, Najvažnejše stvari baš so za Cehe sedaj nedosegljive. In za to predlogo so glasovali vsi češki poslanci razven 12. ki so podali predlog za splošno in enako volilno pravico in glasno demonstrirali proti novemu redu. Pomisliti moramo, da se je vse to zgodilo v dobi, ko je ves češki narod gorel za idejo splošne in enake volilne pravice, ki je imela v kratkem prodreti; da so Nemci baš v strahu pred splošno in enako volilno pravico, ki bi jih potisnila popolnoma v 'ozadje, prišli s svojimi popustitvami. na katere so se Cehi previdno usedli: pomisliti moramo. da se je to zgodilo pol meseca prej. lvhltor se je jmelo iiggtfefe . h.rZA\ zborn razpravljati o volilni reformi na podlagi splošne in enake volilne pravice; elf je baš to tisto dejstvo, ki nudi dunajski vladi največ opore zato. da obstaja na svojem stališču, na katerem izključuje vsako volilno reformo za deželne zbore na podlagi splošne in enake volilne pravice. Ako pomislimo vse to, se ne bomo čudili, da je vsa češka javnost obsodila na najstrožji način to ravnanje svojih poslancev, ki tukaj niso govorili z narodom in za narod, ampak brez njega in proti njemu. In kako brco so dobili s tem češki poslanci v kraljestvu Češkem, ki so se isti čas bojevali za splošno in enako volilno pravico za deželni zbor češki. Sploh je to čin moravskih poslancev češkega naroda, ki se ne da nikdar dosti obsoditi in bo ostal vedno na njihovem lirbtu kot pečat sramotnega, lajiko rečemo izdajstva. „Za" so glasovali pred vsem Staročehi. na čelu jim dr. Mattuš, proti pa je bilo 12 poslancev. pred vsem ljudske stranke, na čelu jim dr. Hvbeš, ki je z galerije govoril proti izdajicam dosti dolgo in dosti trpko. Škoda, da je mogel le protestirati in nič drugega! Med tem je zboroval dalje i češki deželni zbor. vendar do važnih ukrepov glede volilne reforme ni mogel priti, , kar je pravzaprav umevno samoobsebi. j Cehi hočejo priboriti, Nemci ne izgubiti; j priboriti hočejo i delavci, izgubiti pa I ne marajo privilegirani stanovi, zlasti ! ne veleposestniki, dokler ne morajo. Tako združenim Nemcem in veleposestnikom ni bilo posebno težko zavračati češke zahteve za splošno in enako volilno pravico. Jako napredovalo pa je vprašanje ■v* w»&vi>i Wv.yipiUsfct'ä'a po*j«>j>ja. -,— V \ Pragi ste sicer dvé vseučilišči, vendar poštenega poslopja nima niti češko niti nemško, ampak posamezne fakultete so nameščene po raznih starih poslopjih, pred vsem po nekdanjih samostanih, ki ne odgovarjajo niti najenostavnejšim zdravstvenim zahtevam: vsaka slovenska mestna ljudska šola vam kaže lepše in prijazneje lice, kakor praška vseuči-liščna poslopja. Saj se je zgodilo, da je novodošli slovenski dijak trikrat obšel vsa poslopja, o katerih je čul. da se v njih predava, pa si ni upal vstopiti v nobeno, ker si ni mogel predstavljati. da bi bilo to vseučilišče. V zadnjem času se je važno razpravljalo o pomankljajih češkega vse- učilišča. zlasti o tem se je mnogo razpravljalo, kako po mačehovsko ga podpira dunajska vlada, ki Slovence prikrajšava. kjerkoli le more. Tozadevna razpravljanja so si pridobila pot i v deželno zbornico in važno se je pričelo misliti o zgradbi novega vsettčiliškega po lop ja oziroma vseučiliških poslopij, kajti še ni gotovo, ali se zgradi enotna stavba ali ne. Tudi o slabili deželnih financah se je važno razpravljalo, vendar ni meglo priti do zaključka. Edini uspeh je osnova ankete, na podlagi katere se bo v prihodnjem zasedanju razpravljalo o sredstvih, s katerimi bi se dale ozdraviti deželne finance. To je pa tudi vse. kar se je storilo vsaj nekoliko važnega tekom 45 dnevnega zasedanja. In ne moremo reči. da bi bilo to mnogo - saj ni niti zadoščenja. -niti najmanjega ne. za krvavi 5. in 6. listopad.' Deželni zbor češki je nehal zase-jj i dne 24. Hstouada^ da prične dng 28. iistopada državni. Pred vsemi dru^itu »jwittli • so- ztas« .j'ihfci (njUuj pričafcovai/ tega dne. to . t Ji. ni srh imel izreči svoje stališče napram splošni in enaki volilni pravici, od katere-je pričakoval ves narod spasenja. Po vseh mestih češke zemlje so se pripravljale velike manifestacije, zlasti pa je Praga hotela pokazati, da je baš ona prvo-boriteljica za idejo splošne in enake volilne pravice. Velikanske mase so se zbirale na Kraljevih Vinogradih, odkoder so odkorakale po dveh potih v osmerostopih na staroslavni Staromestni trg demonstrirat za svoje pravice tam, kjer so bile pokopane pred 300 leti. na mesto, kjer je bilo po bitki na Beli gori usmrčenih do 30 čeških velikašev. ki so raje prelili svojo kri, kakor pa LI S J E K. Blagor v vrtu cvetočih breskev. Čudna povest. Oeški napisal Julius Zeyer. (Dalje.) Mandarin je ogledoval pahljačo in citai stihe z glasom, v katerem se je kazalo občudovanje. Krasoto teh stihov sta tvorila namreč godba besed in umetnost ritma, ki se ne dasta posnemati v nobenem drugem jeziku kakor v kitajskem. „Ali si to slikal sam? In ali si poleg tega pisal te stihe sam in jih sam zložil?"' vpraša mandarin. 9 „Vse je delo mojega sina." „Tudi ti stihi? Kje jih je tfzel?" „Zložil jih je." „Vzamem si to pahljačo," pravi mandarin in ne da bi vprašal, koliko velja, da očetu pest denarja. Nato ga slišim odhajati iz prodajalne. Čisto malo. samo za dva prsta, razgrnem zastor, in gledam za njim. Vstavivši se pri nosilnici, poda dami pahljačo in ji čita moje stihe. „Očarana sem," pravi ona, in njen koprneči, pogled zažari na meni. in godbo njenega glasu in vonj njene kitice je prinašal k meni lahek vetrič. Med tem prešteje oče denar; toliko, kolikor je veljala pahljača, položi na mizico, z ostankom odide na ulico in ga vrne mandarini!. „Preveč ste dali," pravi suho. „Toda ti stihi so vredni mnogo več, nego sem vam dal." „Jaz prodajam pahljače in ne stihov." „Daj ta prebitek svojemu sinu." „Nima nikakih potreb na svojo odgovornost, Pomaga ini samo slikati." Dama se dotakne s kitico glave mandarinove, in kakor da so mu vonjajoči cvetovi šepetali voljo krasne gospe, se vrne ta z očetom v proda-jalnico in pravi: „Čuj ine, starče! Zdi se mi, da je tvoj sin dobro odgojen. Sestava te pesmi ni lahka, niti običajna, pisava je nenavadno elegantna, slikanje izdaja nežen čut in okus. Ta mladenič me zanima. Koliko je star?" ..Danes je končal sedemnajsto leto." „No. kaj bi rekel, če bi ga vzel jaz k sebi ? Ali bi se težko ločil od njega?" „Mislim kakor prislovica, ki pravi: V otročji dobi so ljudje podobni ptičem, živečim v tolpi v gozdovih. Ko dora-stejo, zletijo vsak na svojo stran." „To tvoje naziranje hvalim. Torej ga pošlji k meni takoj jutri. Sem namestnik Panju. Če »»ode tvoj sin tak. kakor siga mislim, in če bo hotel, naj živi v moji hiši. Imam otroke, katerim bode njegova družba koristna. On sam se lahko v moji hiši razvija v modrosti, kajti k meni prihaja mnogo znamenitih mož. Sam ga popeljem enkrat na pot življenja, Sicer ti ga pa ne jemljem, daleč mu ne bode do tebe in lahko te obišče, kolikorkra: hočeš." „Bodi ti hvala in sreča, gospod." se prikloni moj oče globoko. Mandarin in njegova žena izgineta, in za njima ne ostane drugega kakor nežen vonj cvetov „lan" in svitel žar na dnu mojega srca. Drugi dan sem se odpravil na pot. in srcé mi je tolklo slasti, ko sem za-- gledal v solncu visoko hišo mandari-novo s stolpi, pokritimi z zlato streho, pod katero so se zibali zvonovi, zveneč ta hip kakor odmev pomladne nevihte. Misiil sem na njo, ki je živela med temi ponosnimi stenami iz belega marmorja, in zdelo se mi je. da so pre-revne v primeri z ono krasoto, kateri so služile za bivališče. Mandarin Panju me je sprejel prijazno. Očividno sem naredil nanj dober vtis, kajti pozval me je, da bi z njim obedoval. Potem je poklical svoje otroke in mi rekel, naj se zabavam z njimi. Tekali smo po vrtu, bili kakor metulji. Ljubil sem jih takoj zaradi njihove matere. Pripovedoval sem jim bajke, vozil se z njimi v čolnu, vil jim vence najraz-čilnejših in najčudovitejših oblik, kar jih je jako zanimalo. Nato so me vedli v stolp, v katerem je skrival njihov oče svoja orožja, krasne tkanine in bi -bežali pred protireformacijo, kakor je to storilo 30.000 — 40.000 čeških rodbin! Tu, na mestu, kjer govori vsak kamen o nekdanji moči in slavi češki in o poznejših krivicah, ki so se godile narodu češkemu stoletja, so se zbrale zopet češke mase vseh stanov in govorili so govorniki vseh strank — ra-zun staročeške — in vsi só bili edini v tem. da ideja splošne in enake volilne pravice mora prodreti in da se ž njo morajo vrniti narodu i stara zgodovinska njegova prava. - Poročalo se je tudi o tem. da se je v državni zbornici izrekel Gautsch za volilno pre-osnovo, in upanje je postalo še večje. Mrak je pričel zavijati mesto v svoje bajno krilo, od daleč se je začul mogočen glas kakor oddaljeno grmenje, kakor silno šumenje morskih valov, prihajal je vedno bližje in bližje in po vsem trgu se je razlegal iz 200.000 grl urnebesni ,.Kde domov müj?" in za njim „Hej Slovani-' in „Bivali čechove". Mogočne, srce pretresujoče pesmi, mogočen prizor, v katerem izginja vera v moč posameznikovo in se prične verovati v moč narodovo. Počasi so se razšle množice, ne sluteče, kaj vse plava v ozračju, nevidno in neslišno, pa priteče kot vihar. Da Nemci niso prijatelji Čehov, to je stara stvar, najmanj pa so bili v borbi za idejo pravičnosti, ki je pretila, da strmoglavi njihovo nemško nadvlado v Avstriji. Drugi so bili veleposestniki, ki so komaj čakali, kako bi se maščevali nad prvim prvoboriteljem za idejo enakosti, ki jim ima iztrgati iz krivičnih rok stare, nikdar zaslužene privilegije. Bila je tu i praška policija, ki se je osramotila s svojim ravnanjem dne 6, in 7. listopada pred vsem svetom in je hotela sedaj oprati na nekak način svoje krvave roke. hotela je imeti upor in kri, da bi mogla kazati na svoje žrtve: „Glejte, ti uporni diyjakl to so^ tiste nedolžne žrtve!" ' < ' In z vsemi v zvezi in vsem na čelu je bila slavna vlada Goutscheva. enako prijazna veleposestnikom, Nemcem, kakor i vsem špiceljem. In ta slavna vlada si takrat še ni bila na jasnèm, kako ustreči svojim ljubim Nemčkom, kako ohraniti nemški značaj avstrijskega parlamenta in zato takrat še ni bila odkrita prijateljica volilne reforme. In to še danes ni, kakor je znano, udala se je le pod pritiskom ulice. Zato je pa hotela vdariti tistega, ki je "najbolj pritiskal. — In vsi ti štirje važni činitelji so šli na delo in bilo se je bati najhujšega. množico starih porcelanastih posod. V Evropi nima nihče pojma o krasoti in dragocenosti teh posod. Kitajci jih skrivajo pred tujci, da bi jih ne oskrunile oči barbarov, in zakon s smrtjo kaznuje izdajalca, ki bi se pregrešil tako daleč, da bi jih prodal Nekitajcu ali odpeljal preko meje. Mogočnost teh zbirk me je oslepila. Tako mi je potekel dan in proti večeru me je pozval Panju na vrt z željo, da bi mu zapel. Imel sem s seboj svojo lutnjo iz akacije in z boječim korakom sem šel proti paviljonu, kjer me je pričakoval. Stoletni orehi so tam širili senco in trpek vonj. Temnomodra voda umetnega jezera, pokritega z vodnimi lilijami, je tiho pljuskala pod oknom, in nasproti je stal na majhnem otočiču nekak šotor iz ebenovih drogov in zaves, lesketajočih se kakor rosa. Za šotorom je zapadalo solnce v gozd modrih peonij in rdeči njegovi žarki so profilovali na prosojni šotorovi zavesi čudovito krasno postavo dame, v kateri sem takoj spoznal ženo mandarina Pauju. (Dalje prihodnjič.) Po vseh velikih mestih se dogajajo izgredi dan na dan, zlasti v pondeljkih so črne kronike dolge. Razumevno je samoobsebi. da po takih dogodkih, kakor so se vršili v Pragi 6. in 7. pa 28. listopada, tudi pretepačem srce nekoliko vzraste. In v resnici je bilo tiste dni v Pragi več pobojev kakor navadno Ne moremo trditi, da so bili vsi ti najeti od Nemcev in od policije, gotovo pa je, da je policija mnogo zakrivila s svojo vzorno nemarnostjo. Prav tista policija, ki je par dni preje razumela vse svetovne jezike, ako se je govorilo na ulici le polglasno in vsako večjo družbo takoj razgnala. je bila te dni slepa in gluha. Velik pretep se je vršil prav pred njenim nosom, na mestu, kjer najdete vedno 10 do 20 policajev in tu se je moralo klicati stražo celo uro, predno jo je bilo najti. Takih in in enakih slučajev je bilo na desetini i'n potem naj bo še kdo, ki ne bo prišel na misel, da se je to dogajalo nalašč, namenoma in sicer iz slabega namena. In nemški listi so bili takoj na mestu. Vsako muho so napihnili v kamelo, iz vsake niti so spredli dolgo in debelo vrv. In te vesti so prinašali iz same peklenske zlobnosti pod zaglavjeni: „Weitere Excesse", kakor da bi imeli ti pretepi kaj opraviti z demonstracijo za splošno in enako volilno pravico. Zlomislno so se raznašale i po sami Pragi med češkim prebivalstvom vesti o generalnem štrajku, o nasilju proti Židom in podobne laži, o katerih se nikomur niti sanjalo ni. Veleposestniki so to prekrasno znali uporabiti in Gautschu se ni nič bolj mudilo, kakor verovati praznini izmišljotinam nemških listov, ki so v par dneh same pričele pridigovati, da je v Pragi in na Češkem mir, videč, kako take vesti škodijo trgovini, pri kateri so glavni interesentje baš Nemci in Židi. Vendar se je to zgodilo že nekoliko poz ka|ti,od v£eh strani je romalo na Če: vojaštvo in povsod so se pripravljali še novi polki, da odrinejo vsak tre-notek. — Bila je to javna in nesramna provokacija češkega naroda, no, ta je videl, za kaj se gre in ni hotel igrati vloge kalina na limanici. Ko so vprašali češki poslanci, zakaj vse to, je odgovoril Gautsch, da za potlačenje morebitnih nemirov in da vojaštvo ne bo rabilo sile, ako ne bo prisiljeno. Ali je to odgovor? Za morebitne nemire! Kdaj se je čulo, da se je pošiljalo kam brez vsakega drugega vzroka vojaštvo, samo za morebitne nemire? Vojaštvo se pošilja takrat, kadar nemiri so, ne pa za morebitne nemire. Vojaštvo bo rabilo silo, 'le če bo prisiljeno. Ali ni to nesramno? Ali se rabi sila tudi, kadar ni potreba? Ali je vojaštvo zato tu, da bi samo delalo nasilje? Mislimo da ne, ampak za vse kaj drugega, vendar najnazadnje zato, da bi provociralo narode. Najdrzneje pa je bilo to, kar je govoril minister notranjih zadev o praških dogodkih, in ni čuda, da se je nad tem zgražala cela češka javnost. Med drugim je rekel: „Dne 5. listopada je nosilo več demonstrantov javno revolverje in bate, s katerimi so silili mimoidoče, da se priklopijo sprevodu. Na stražni oddelek pri Kazèiu na PFi-kopih se je začel pravi ogenj s kamenjem, kosi železa in drugimi predmeti. Mnogo uradnikov in stražnikov je bilo tu obstreljenih in ranjenih . . . stavile so se barikade, s katerih sé je streljalo na vojaštvo... Iz oken so metali razne predmete in vlivali vrelo vodo. V več ulicah so napravili iz žice zanjke za konje ... Po listopadovih nemirih se policija ni mogla več zadovoljiti s tem, da bi se branila napadom, ampak morala je kar najstrožje skrbeti, da zabrani vsak poulični nered. Praška policija je pokazala v kritičnih dneh toliko požrtvovalnosti in javnega izpolnjevanja dolžnosti, da se morajo vsi napadi nanjo zavrniti..." Res, dosti predrznosti je treba, da se veruje poročilom praške policije in da se taista oznanjajo v državni zbornici od notranjega ministra kot gola resnica. Čudno, čudno, da niso zapele po zbornici zopet znane češke troben-tice. Dosti samozatajevanja je pač to moralo veljati češke poslance. Vendar to še ni najhuje, kar si je izmislila vlada, da kaznuje Čehe. Takoj po 28. listopadu se je namreč pričelo z zasledovanji. Orožniki so hodili po hišah, izpraševali .so o malenkostih, da bi človek niti ne mislil, da se o takih stvareh tudi splača govoriti. Povsod, po Češkem in Moravskem se je natančno poizvedovalo, kdo je govoril na tem in onem shodu in v vseh govorih se je iskalo veleizdaje. Poizvedeli so se i ljudje, ki so nosili organizacijam na čelu tablice z napisi in že samo ta čin je zadostoval, da se je dotičnika spravilo za teden dni pod ključ. O vseh delavskih vodnikih se je natančno preiskovalo, kaj in kako so kje govorili in povsod sodne preiskave. Taka se je vpeljala i proti praškemu vseučiliškemu profesorju Masaryku zaradi govora, ki ga je govoril na nekem praškem ljudskem shodu za splošno in enako volilno pravico, vendar se je pozneje vstavila. Demonstrante so lovili povsod in jih brez usmiljenja kaznovali. Dne 20. grudna pret. 1, je bilo obsojenih v Olomocu 7 takih zločincev na 80 mesecev težke ječe. In sedaj se sliši zopet, da je bilo obsojenih v istem mestu 19 oseb na 121 mesecev in 26 dni težke ječe, enajst med njimi 4—8 mesecev, vse zaradi izgredov dne 28. listopada. Preganjanja trajajo še do danes. Vendar je prineslo pred par dnevi iz zanesljivega vira „Pravo lidu" — glasilo socijalnih demokratov — novico, da jim misli vlada napraviti konec in da zaradi njih prestavi i nekaj okrajnih glavarjev — v zahvalo, da so se pridno ravnali po njenih predpisih. Dva velika uspeha moramo zaznamovati zadnji čas v češki politiki: Čehi so se oprijeli velike in pravične ideje in znali so osredotočiti okoli nje vse, kar je v narodu ljudskega in naprednega. Ideja splošne in enake volilne pravice je prodrla pred vrata osrednjega parlamenta in največji cilj bodočega leta je, da vstopi vanj ne-okleščena in da se razširi odtod v enaki obliki i v vse deželne zbore. V zvezi z razširjenjem ideje splošne in enake volilne pravice je pa še drugi uspeh, ki se lahko zapiše kot aktivum 1. 1905.: Padla je velika zmota češke politike, ki se je opirala na takoime-novano historično plemstvo. To plemstvo je bilo cokla vsega narodnega napora, kletev vseh naprednih idealov. Kakor hitro da se je izrekel narod češki dne 28, listopada m. 1. tako enotno za volilno enakost, takrat jé padla maska, ozval se je Thun in Schwarzenberg s svojimi blasfemijami in ljudstvo jih je razumelo. 2 8. listopad 1. 1905 in njegovo delo. (Dalje prihodnjič. Narodna avtonomija. Vprašanje narodne avtonomije je ono vprašanje, katero se bode v najbližji bodočnosti moralo rešiti; Avstrija bode na znotraj le tedaj trdna in zmožna kot velevlast napredovati, ako bodo prenehali oni malenkostni boji za uradniška mesta in za ustanovitev vsake šole in se bodo posamezni narodi na prosvetnem in gospodarskem polju povzdignili. Od raznih stranij se je priporočala narodna avtonomija kot edino sredstvo za ozdravljenje nezdravih političnih razmer v Avstriji, katere grozno škodujejo ugledu države in ovirajo njen razvoj. Narodna avtonomija je združenje pripadnikov ene narodnosti v eno upravno skupino brez ozira na sedanjo razdelitev narodov v posamezne kro-novine, tako n. pr. združenje kranjskih, koroških, primorskih in štajerskih Slovencev v zedinjeno Slovenijo. Namen iste je dati vsaki narodnosti lastno zakonodajstvo in samoupravo v vseh kulturnih in narodno - gospodarskih zadevah. V to svrho naj se ustanovijo narodni parlamenti na podlagi splošne, enake, neposredne, tajne volilne pravice, in upravne oblasti in javni zastopi naj se razdele po narodnostih. Ideja združenja vseh Slovencev se je pojavila že 1. 1848., a neugodne politične razmere naslednjih let so uresničenje te ideje zabranile. Vendar pa ni ta zahteva za vselej potihnila, ampak z mogočno silo bruhnila na dan za časa naše najslavnejše politične dobe, za časa taborov. Ves slovenski narod, kateri je v nepreglednih vrstah romal k taborjem, je tamkaj odločno povzdignil glas po zedinjeni Sloveniji. Žalibog je kmalu na to nastal v središču Slovenije, na Kranjskem, oni bratomorni boj, kateri je pristaše obeh strank odvrnil od zastopanja vseslovenskih interesov in je strankarsko strast tako povečal, da mnogokrat nastopajo privrženci teh kranjskih strank v škodo celokupnega slovenskega naroda. V tem za celi narod tako nevarnem boju, kateri se je prenesel tudi na Goriško, se je pozabilo na zedinjeno Slovenijo; tlela pa je ta za hiti in nebiti slovenskega naroda merodajna zahteva v srcih posameznikov in, kakor kažejo razna znamenja, bode ista v bližnji bodočnosti prišla na dnevni red in spet združila v poslednji uri vse Slovence. Isto stališče, kakor je zavzemamo Slovenci na Štajerskem, Koroškem, Trstu, Gorici in (v zvezi z Hrvati) v Istri, stališče precejšnje manjšine proti večini nam skrajno sovražne narodnosti, katera sistematično deluje v našo pogubo, zavzemajo Nemci na Češkem in Italijani na Tirolskem, katerih upravičene zahteve na kulturnem in gospodarskem polju so se vedno izpolnile (saj imajo Nemci na Češkem več ko dovolj raznih šol, strokovnih, srednjih in visokih na podlagi nemškega učnega jezika; precej dobro je tudi preskrbljeno za Italijane na Tirolskem), so vendar zahtevali posebne deželne šolske svete in deželne kmetijske družbe češ, da le na ta način morejo varovati svoje narodne intesese. Nemci na Češkem so dosegli oboje, Italijani na Tirolskem do sedaj še le posebno kmetijsko družbo in se bojujejo za dosego posebnega deželnega šolskega sveta, katerega bodo, kakor se sliši, v najkrajšem času dobili. (Dalje prihodnjič.) Sokolski vestnik. — Odbor Celjskega sokola opozarja vse člane še enkrat, da se vrši v soboto 20. t. m. redni občni zbor, na katerem se bode posvetovalo o Sokol-skem domu v Celju, tedaj o zadevi, ki interesira vse celjske Slovence. Zato pričakuje odbor, da se udeležijo vsi naši rodoljubi tega velevažnega zborovanja. — V. izkaz prispevkov za Sokolski dom v Celju. Kvartavci v „Narodnem domu v Celju 27 K 50 v; gosp. Jožef Mahkovec v Trbovljah 5 K; g. Ivan Šepic, veleposestnik v Konjicah, 20 K; g. dr. Alojzij Brenčič, odvetnik v Celju, 20 K; g. Ignac Šimenc, ščetkar v Celju, 1 K; Neimenovana gospa 50 K; Neimenovana gospica.lO K; g.dr.Fran Ilešič. c. kr. profesor v Ljubljani, 2 K; g. dr. Fran Munda, odvetnik v Ljubljani 10 K; g. Peter Skala v Žalcu 2 K: g, Jakob Rainer, učitelj v Hrastniku, l'I; gospa Ana Spollek v Gradcu 10 K; p Simon Wutt, c. kr. davkar v Brežicah. 2 K; g. dr. Alojzij Fohn, c. kr. pji deželnosodni svetnik v Ljubljani, ž K; č. g. Josip Valenčak, župnik v p. r Šoštanju. 3 K; g. Valentin Kopitar, 'upravnik „Slov. Naroda" in „Zvona" v Ljubljani, 5 K; g. Fortunat Osovnik, , trgovec Ljubno, 1 K; g. Rado Tušak, ičitelj v Mozirju, 2 K; Neimenovani 50 K ; g. Minka Moosova 2 K ; g. Franc «ozjak, učitelj pri Sv. Križu, 3 K; gg. i Ana in Norbert Zanier, veleposestnika v Št. Pavlu v S. d., 50 K; g. Dragotin j Hribar, tovarnar v Ljubljani, 20 K; g. dr, Benjamin Ipavic, zdravnik i. t. d. v ■ Gradcu, 15 K; gospod dr. Maks Pregi, zdravnik v Vuzenici, je nabral med tamošnjimi rojaki 42 K in sicer so darovali: gospa Marija Pahornik, velepo-sestnica v Vuhredu in g. Fr. Pahernik, inženir istotam, po 10 K; gospicaPepica Robič 5 K; g. Ivan Robič, učitelj, in Neimenovani po 4 K; č. g. Pregelj Fr., kaplan, č. g. X. Jurčič, nadžupnik, g. dr. Makso Pregi, zdravnik, gosp. Tone Mravljak, župan v Vuzenici po 2 K; g. Emerik Mravljak, tržan, 1 K; g. Jos. Prosenc, zavarovalni reprezentant itd. v Ljubljani. 10 K; g. Fran Vošnjak, hišni posestnik in pekarski mojster v Celju. 10 K; gospica Niki Kosijeva, učiteljica na Teharjih, je nabrala pri gostiji vrlega teharskega narodnjaka g. Joža Šušteriča 24 K 60 v. darovali so: g. Niki Kosi 4 K, g. dr. Fr. Štor, odvetnik itd., g. Lovro Šah, nadučitelj, g. Tinko Stojan, mizarski mojster, vsi po 2 K; gospa dr. Štorova. gospa Nin ca Šahov a, nadučiteljeva soproga, gospa Rezika Šušteričeva, g. Jože Podgoršek, g. Jože šušterič. g. Jože Gajšek, gosp. ože Krajšek (Pačovšek), gosp. Martin Gajšek, g. Anton Stante, gosp. Franc Gajšek. g. Neža Gajšek, g. Fr. Štor (Loški), č. g. Jan. Čemažar, kaplan, vsi po 1 K; g. Jože Štor 1 K 20 v, gosp. Franc Gajšek Gajski 40 v; g. Fran Praprotnik, nadučitelj v Mozirju, 2 K. — Občni zbori,,Žalskega odseka Celjskega Sokola", ki se je vršil v sredo 10. t. m. v restavraciji brata Em. Kukeca, je bil zvečine le od telovadcev obiskan. Par podpornih članov samo je pokazalo, da se res zanima za napredek Žalskega Sokola. In napredoval je ta odsek v zadnjem letu mnogo — tako, da stopi pred javnost po svoji triletni skušnji kot zdrava organizacija, ki temelji na pravi sokolski ideji. Da se sokolska misel prav razumeva, videli smo na tem občuem zboru. Br. Lipoid je povedal nekaj navodil, kako širiti duševno obzorje članov Sokolov — čvrst in krepak naj bo vsak Sokol po telesu, čil in bister pa naj bo tudi njegov duh, tako le bomo vzgojili v narodu prave sile, ki kljubujejo vsem sovražnim navalom. Iz tajnikovih in vaditeljevih poročil povzamemo, da se je odsek udeleževal marljivo vseh večjih narodnih |selic. priredil več izletov, kjer je na-pal pri javni telovadbi — povprečno je 18 telovadcev posečalo dvakrat na Wen telovadnico. 1 Letos razvije društvo tudi svojo zastavo — rodoljubne dame iz Žalca in okolice so pridno nabirale domeske — z zadovoljstvom in zahvalo se je konštatiralo. da je našel odsek v njih požrtvovalne sodelavke. I Na občnem zboru so se prečitala in sprejela pravila „Žalsketra Sokola", ki se upošljejo koj politični oblasti. Novo izvoljeni odbor se je sledeče konstituiral: Eduard Kukec, predsednik; Franc Brinar, podpredsednik; Josip Hralenc, tajnik; Rudolf Sartory, bla- gajnik; Vilko Kukec in Frane Piki, odbornika; Albin Mikuš in Franc Nidorfer, odb. namestnika; Ivan Perger, orodjar; Rajko Vrečer in Franc Lipoid, računska pregledovalca. — VI. izkaz darov „Savinjskemu Sokolu". Br. podstarosta Aug. Drüber, c. kr. notar v Gornjem dradu nabral med svojimi znanci 48 K 44 vin. in sicer: gg. Zmaslav Bohinec, potnik Dunaj 1 K; J. Umberger, potnik Ljubljana 2 K; Josip Mikuš, pos. in gostilničar Gornji grad 3 K -f 4 K; Franc Šarb, pos. in gostilničar Gornji grad 4 K; Ubald pi. Trnkoczy, lekarnar Ljubljana 3 K; Ivan Pfibil, podravna-telj banke „Slavije" Ljubljana 2 K; dr. Al. Praunseis, zdravnik Ljubljana 3 K; dr. Al. Kokalj, odvetnik Ljubljana 2 K; dr. S. Doljan, c. kr. sodnik Žužemberk 2 K; Pavel Lozar, trgovec Ljubljana 3 K; br. Lavoslav Schwent-ner, knjigotržec Ljubljana 10 K kot udnino ; Ivan Mejač, trgovec Ljubljana 5 K; J. Logar, dežel. urad. Ljubljana 2 K; Sta. Lucia — Gornji grad 2 K 33 vin. — Vsem darovateljem, kakor tudi dragemu bratu nabiratelju sokolska hvala! Nazdar! — „Savinjski Sokol" opozarja slavno občinstvo na svojo maškarado, ki jo priredi dne 17. svečana t. 1. SYetovno-politicni pregled. — Državni zbor bode. kakor se uradno javlja, se sešel dne 30. t. m. in ne, kakor so listi poročali, dne 24. t. m. — Zastopniki strank gosposke zbornice se posvetujejo glede preosnove gosposke zbornice. — Zadnje dni se je govorilo o tem, da bi se poklicalo v ministrstvo 3 zastopnike iz državnega zbora, da bi se na tak način ministrstvo nekako parlamentariziralo. Govorilo se je, da bi bil vstopil Čeh dr. Pacak, Poljak dr. Dziedaszycd (Dzjedušicki) in Nemec dr Derschatta. A spoznali so, da trenotek za to še ni ugoden. — Ogrski dogodki. Na Ogrskem postajajo razmere naposled že res dolgočasne. Nemoč, odn. onemoglost Košutovcev, ki se ne morejo odločiti k samozavestnem koraku, na drugi strani omahovanje in vedno pogajanje vlade z njimi, vedno nove vesti o miru in čez dve minuti o popolnoma novi situvaciji, vse to človeka naposled, utrudi. I S — Bolgarsko - italijanska trgovinska pogodba, ki stopi na mesto 1. 1897 sklenjenega provizorija, je bila podpisana dne 16. t. m. — V zadevi srbsko - bolgarske carinske zveze je začela, kakor je bilo naravno to pričakovati, avstrijska vlada popuščati. Pač sama mora čutiti, da je v diplomatičnem oziru podlegla slovanskima državama na jugu. Sedaj ne stoji več . na stališču, da se ima zveza opustiti, pač pa se bodo nadaljevala pogajanja za trgovinsko zvezo s Srbijo in Avstrija bo zahtevala samo spremembe nekaterih točk v srbsko-bolgarski pogodbi. Vsak trezen človek je moral pričakovati, da Avstrija ne bo kar na lahko roko vzela pogodb s Srbijo in Bolgarsko, ker sta baš ti dve državi skoraj največje prometno polje za Avstrijo. — Ruski dogodki. Po Ruskem, posebej v Petrogradu, še vedno zapirajo razne sumljive osebe, tako da so zapori že vsi prenapolnjeni. — Car Nikolaj je poslal predsedniku sv. Sinoda, petrograjskemu metropolitu Antoniju, pismo z vsebino, naj se določi čas za sklicanje zborovanja, ki ga žele vsi verni sinovi pravoslavne cerkve, da se konečno izvedejo v sestavu ruske narodne cerkve preosnove na temelju ekumeničnega zakona. — Gruzinska duhovščina v Kavkazu je sklenila, da dne 27. t. m. pretrga vse vezi s svetim sinodom ter proglasi gruzinsko cerkev za neodvisno in samostojno. — Od 28. t. m. naprej bodo dovoljena volilna zborovanja za volitve v gosudarstveno dumo. — Volitev predsednika francoske ljudovlade. Zadnji dnevi so bili burni za Francosko. Z napetostjo se je pričakovalo. kako neki izpade volitev novega prezidenta francoske republike; kakor znano, se je Loubet odpovedal zopetni izvolitvi; dne 18. februarja poteče njegova službena doba in dne 17. t. m. se je volil za nadaljno dobo 7 let novi predsednik. Nastopilo je več kandidatov, med njimi v prvi vrsti sta prišla v poštev Fallières (Faliér) in Doumer, sedanji predsednik francoske zbornice. Fallières je bil kandidat vseh svobodomiselnih republikancev, Doumer kandidat nacijonalistov, ki so na Francoskem vse drugo nego zvesti privrženci ljudovlade, ter vseh konservativnih življev. Zmagala je republikanska misel, zmagal je Fallières s 449 proti 371 glasovom. Nepopisno je bilo navdušenje, ko se je izvedelo za izid volitev. Podpredsednik senata Ribot ga je nagovoril sledeče: Kongres je z izvolitvijo Fallièresa predsednikom republike zadostil mišljenju republikanske Francoske, da je treba na njenem čelu vzvišenega in zvestega sina ustave in postav, moža, ki ima jasen pogled in trdnega duha in more ukrepati o političnih in socijalnih potrebah ter more stati s svojimi nasveti vladi vedno ob strani. — Fallières je odgovoril, da bode vsikdar vedel ceniti veličastni republikanski izraz mnenja. Ustavo hoče spoštovati in njegov uzor hoče biti vsikdar Loubet, ki je tolikokrat dokazal svoj pogum, svojo modrost, domoljubje in nesebičnost. (Fallières, novi predsednik francoske republike, je rojen 6. novembra 1841 v Menzinu (dep. Lot et Garonne), je dovršil pravo; 20. februarja 1876. je bil voljen poslancem, in s tem se začne njegova življenjska pot, polna slave in časti; od 1. 1880. naprej je bil osemkrat minister, tudi ministrski predsednik; 1. 1892 je bil voljen senatorjem, in takrat se je zaprisegel, da ne prevzame nobene časti več, A vendar je bil voljen predsednikom senata — in sedaj mu je dana najvišja čast — predsedništvo mogočne francoske republike !) — Volitve na Angleškem. Kolikor moremo soditi iz dosedanjih poročil o izidu volitev na Angleškem, je prodrla liberalna lista kandidatov naravnost z ogromno večino. Voljenih je doslej 168 liberalcev, 5Ignacijonalistov, 31 zastopnikov delavske stranke in 74 unijonistov. Liberalci so priborili 87, delavska stranka 21 in unijonisti 2 mandata. Tako je torej zmagala pri sedanjih volitvah misel svobodne trgovine proti zastopnikom carinskega varstva, ker edino za to se je šlo pravzaprav pri teh volitvah. — Maročanska konferenca. Dne 16. t. m. ob 3/4 4. se je počela konferenca. Predsednikom je bil voljen vojvoda Almodovar. V svojem nagovoru je povdarjal, da so si vse vlasti edine v tem, da se mir, red in blagostanje v Maroku da uvesti le potom reform, ki slone na trojni podlagi suverenosti sultana, nedotakljivosti njegovih držav in enakosti v trgovinskih zadevah t. j. odprtih vrat. Zaupanje, ki je gojimo vsi v civilizatorični upliv miru in trgovine, nas navdaja z nado. da bi bile te reforme še bolj učinkujoče, če bi se organizirali policijski oddelki, in če bi se storil konec utihotapljanju orožja. Medsebojno spoštovanje medsebojnih koristi in želja, medsebojne korist spraviti v skladnost, morajo poleg suverenosti sultana in nedotak- ljivosti njegovih držav biti naša vodnica zborovanja. — Francoski pooblaščenec Revoil je govoril v smislu predsednikovem. — Predlagalo se je. naj se vprvo reši vprašanje utihotapljanja orožja. — Prva seja je napravila na vse udeležence dober utis. Slovenske novice. Štajersko. — Narodna godba v Celju priredi, kakor smo že poročali, v nedeljo 21. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma" svoj veliki društveni koncert. Na vsporedu bodo skladbe najboljših skladateljev, ki se po večini v Celju še niso izvajale, in bodo nudile občinstvu gotovo izreden užitek. Začetek koncerta je ob 8. uri. Vstopnina: 60 v, za dijake in vojake 40 v. Podporni člani godbe so vstopnine prosti. Z ozirom na velike stroške prireditve se predplačila naj-hvaležneje sprejemajo. Natančni spored godbenih točk dobival se bode pred koncertom pri blagajni. Na mnogostran-sko izraženo željo \ršil se bo koncert pri pogrnjenih mizah. Vabljeni so vsi p. n. podporniki godbe in vsi ljubitelji taiste, vsi celjski in okoliški Slovenci, da se udeleže koncerta v najobilnejšem številu. — Občni zbor „Slovenskega delavskega podporn. društva v Celju" se vrši v nedeljo, dne 21. prosinca 1.1. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Ako ni isti ob 3. uri sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor pri vsakem številu. Ker se bodo razpravljale važne stvari, je želeti obilnt udeležbe. — Za „Dijaški dom v Celju" sta darovala gg. Konrad in Aneta Elsbacher v Laškem trgu 20 K namesto venca na krsto g. Franc Strgarja star. Srčna hvala! — Za splošno in enako volilno pravico so se izrekle občine: Sodinci (pol. okr. Ptuj), Brezje (pol. okr. Brežice), Boreči (pol. okr. Ljutomer), Oče-slavci (pol. okr. Ljutomer), Lukavci (pol. okr. Ljutomer), Biš (pol. okr. Maribor), Bezovica (pol. okraj Konjice), Podsreda (pol. okraj Brežice). Kapela (pol. okr. Ljutomer). — Umrl je v Celju minoli torek nadporočnik August Jandourek. — Dame in gospode, ki se žele udeležiti „ plesnih vaj za „Kolo", se vabijo na sredo, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer k vaji. — Vrli Slovenci starodavnih znanih Teharij so vložili takoj, ko so izvedeli o sklepu pl. Lehmanna, in nam vposlali za našo zadnjo številko prepozno, sledečo vlogo: Slavni okrajni zastop Celje! Proti sklepu, oziroma odredbi c. kr. vladnega komisarja, sedaj c. kr. okraj, glavarja, g. pl. Lehmanna kQt začasnega vodje okrajnega zastopa Celje z dne 12. januarja 1906 štev. 1817/1905, s katero se je podelil mestni občini Celje skozi 40 let vsakoletni prispevek po 2000 K za napravo vodovoda, vložimo podpisani udeleženci teharske občine pravočasno nastopni priziv: Proti zgoraj navedenemu sklepu c. kr. vladnega komisarja kot začasnega vodje okrajnega zastopa Celje podajamo podpisanci iz nastopnih razlogov našo pritožbo, oziroma priziv: Sklicujemo se na §§ 48, 49, 53, 81 postave z dne 14. rožnika 1866. 1. štev. 19, zbirka dež. zak, za vojvodino Štajersko, iz katerih je vsakteremu razvidno, da je zgoraj navedeni sklep začasnega vodje okrajnega zastopa Celje popolnoma nepostaven in neveljaven. Pri tem je v prvi vrsti omeniti, da nima celi celjski okraj nobenega interesa na tem, ako se v Celju pije voda. vino ali pivo itd., ter da celjski vodovod ne bo dajal interesentom celjskega okraja, itak preobloženim davkoplačevalcem, nobene koristi, ker je veliko takih, ki leto dni v mesto Celje ne pridejo, in če mora že kdo iti v Celje, ne pije vode, kakor tudi ne jemlje moke iz „Cillièr Stadtmühle", '/.a katero tudi okrajni zastop ni prispeval niti vinarja, kakor tudi ne za „Studentenheim". „Deutsches Haus", „Waldhaus". „Sclilachthalle", ledenico, plinarno itd. itd. Tudi niso tisti pogoji dani. o katerih govori § 49 zgoraj navedenega-dežel, zakonika, namreč, o skupnem premoženju in o skupnih potrebščinah celega okraja. Na tak način bi lahko zahtevala vsaka vas za se posebni vodovod, katerega bolj potrebuje kakor mesto Celje, mimo katerega teče bistra svetovno znana Savinja, in to po navodilu začasnega vodje okraj, zastopa Celje na stroške slednjega. Sicer se je pa okraj, zastop celjski razpustil že pred veliko meseci, ne da bi se bila v smislu § Ki zgoraj navedene postave razpisala nova volitev v teku šestih tednov in ni bil začasni vodja okrajnega zastopa opravičen izdati takega sklepa, oziroma naredbe ali odločbe, kakor je zgoraj navedena, s katero nalaga okrajnemu zastopu Celje za celjski vodovod, katerega si mora občina Celje sama preskrbeti, ogromno breme 80.00JÌ K. Iz teh razlogov zahtevamo podpisani: slavni deželni odbor vojvodiné Štajerske naj blagovoli ta pravočasno vloženi priziv na znanje vzeti, ter zgoraj navedeni sklep, oziroma odločbo c. kr. vladnega komisarja kot začasnega Vodje okrajnega zastopa Celje kot ničeveu in nepostaven razveljaviti in o tem obvestiti tudi podpisanega I g n a c- i j a C a j h e n a, posestnika na Teharjih, hiš. štev. 12. v imenu podpisanih pritožiteljev. Teharje, dne 1«. prosinca 1906. Sledi nebroj podpisov, Zavedni Slovenci celjskega okraja, posnemajte jih. da ne bodete oškodovani in da se vam davčne doklade ne povišajo v vašo škodo in v edino korist vaših blagih „prijateljev" v Celju! — Teharje. Občinske volitve se bližajo. Razglašeno je bilo že 27. dee. 1906. da je volilni imenik razpoložen. Takoj 28. dee. 1905 se je oglasilo več gospodov volilcev in so na podlagi imenika v občinski pisarni napravili reklamacijski zapisnik s 37 reklamacijami. Sodelovali so seveda celj'ski rodoljubni volilci občine Teharje. Pozneje so vložili vrli teharski Slovenci nebroj reklamacij, katerim se je šele vsled tega. ker so predložili davčne knjižice, ugodilo. Imenik volicev je tako nepravilen, kakor še ni bil nobeno leto doslej. Štorjanci in nemšku-tarji so pa vložili reklamacije šele osmi dan po preteku uradne ure in se tiste od reklamacijskega odseka niso zavrnile, radi česar se bodo udeleženci itak pritožili. Vsled reklamacij nem-škutarjev so izčrtali iz imenika ■ volilcev III. razreda častna občana g. dr. Ivana Dečka in g. dr. Fran Štora čisto nepostavno in sicer v noči od 4. na 5. januarja 1.1. ter ju niti o tem obvestili niso, kar pa nič ne de. ker sta itak vložila pravočasno priziv ali pritožbo na pristojno mesto. Volilni boj je že sedaj velikanski. Med brati celo (kar je čudno, da sta samo dva brata Koštomaja nemškutarja, dočim so vsi drugi bratje in polbratje vrli Slovenci!) se je vršil zarad volitev že sedaj boj; kaj pa še bo? Kdor veter seje, žanje vihar, in to si zapomnite, volilci teharski! — Nagle smrti umrl je posestnik Franc Stožir mlajši iz Šmarjete pri Vojniku. Korenov sin iz Trnovelj pri Celju. Iz Ložnarjeve gostilnice v Tr-novljah je šel k sosedu mesarju ga prosit, da bi mu prišel svinje klat. kar ga strese, zgrudi se in obleži mrtev. Živita še njegova stariša, zapustil je ženo in menda devet otrok. — Vransko. „Narodna čitalnica" na Vranskem si je izvolila za tokoče leto sledeči odbor: Karol Schwentner, predsednik; Franc Schauer, podpredsednik; Ivan Kramar, tajnik in- blagajnik; dr. Rihard Karba in Franjo Oset, odbornika; Luka Stober in Ivan Gaber. odb. namestnika. Društvo je imelo dohodkov 205 86 K izdatkov 92'96 K torej ostanka 112 96 K. — „Slovensko pevsko društvo V r a n s k a V i 1 a" ' n a Vranskem je izvolilo za 1. 1906 sledeči odbor: Ivan Kramar, predsednik in pevovodja, Matija Sevnik. podpredsednik. Ivan Brinovc. tajnik, Anton Cizej. blagajnik, Franc Junger, gospodar in zastavonoša. Luka Stober in Ivan Golob, odbornika, Franc Ocvirk in Karol Košenina. odb. namestnika. Zadnje leto kaže blagajna 497'22 K dohodkov, 385 18 K stroškov, torej 112'04 K ostanka. Celotni izlet z zastavo se je priredil I. 1905 v Žalec, v Motnik. k Prešernovi slavnosti v Ljubljano in k ognjegasni slavnosti v Kapljo. — Občni zbor „Narodne čitalnice" v Žalcu ni bil posebno dobro obiskan — pogrešali smo skoro popolnoma naše tržane. Bilo bi pač želeti, da šteje čitalnica v Žalcu več ko 18 udov. Čitalnica v zadnjem letu sicer ni izpolnila vseh nad onih. ki so jo pred letom z velikim navdušenjem zdramili iz večletnega spanja, vidimo pa vendar iz odborovega poročila,., da se je predsednik trudil storiti vse, kar je bilo v njegovih močeh. Njegova zasluga je. da se je vršilo javno predavanje o elektriki — želeti bi bilo. da se na tem polju dela naprej. da se je ustanovilo „Bralno 'društvo" na Ložnici — on je pobiral doneske za spomenik nepozabnemu ustanovitelju čitalnice, Ivanu Kaču. — Na tem občnem zboru se je tudi govorilo o tem, kako razširiti krog bralcev; sklenilo se je. da se najine stanovanje, ki bi bilo obenem tudi streha za druga društva. — Lansko leto se je že govorilo o tem — upati je, da letos stvar ne zaspi; tak društveni dom bi bil cbče koristen za naš trg. dvignilo bi se društveno življenje — čitalnica bi lahko vršila svojo nalogo kot izobraževalno društvo vse bolje, saj bi tudi člani vseh drugih društev bili čitalničarji. — Odbor se je sestavil sledeče: g. Anton Petriček. predsednik; g. Josip Širca, podpredsednik; g. Josip Hvalenc. tajnik; g. Josip Pristovšek. njegov namestnik; g. Josip Zupane,, blagajnik: g. Albin Mikuš, njegov namestnik; g. Franc Nidorfer in g. Franc Piki. odbornika. — Gornji grad. Šestindvajseti redni občni zbor „ N a-rone čitalnice" v Gornjem gradu je bil dne 5. t. m. zvečer. Načelnik g. Krajnc Josip st. pozdravi presrčno vse navzoče in konštatira sklepčnost. Omeni, da je minulo leto slavila naša čitalnica svojo 25 letnico na primeren način in da se je preselila v nove prostore. Tajnik obširno razlaga o delovanju našega društva v minulem letu in poda pregled o dosedanji 25 letni dobi obstanka. Zanimala bode širše občinstvo kratka zgodovina „Čitalnice" ? Gornjegrajska čitalnica osnovala se je 1. maja 1880. leta. V porvem odboru so bili: predsednik g. Potočnik, dekan; namestnik in blagajnik g. Krajnc Jos.; tajnik g. Dedič, (sedaj nadučitelj v Bočni); odborniki: g. Wolf, zasebnik; g. Detiček, (sedaj c. kr. notar v Celju); g. Kralj, (sedaj župnik v Leskovcu in g. Fr. Prislan. tržan. Namestnika sta bila g. Spende in g. Lončar, (sedaj tajnik posojilnice v Celju). — Načelniki so bili od 1880 —1890 dekan g. L. Potočnik; 1880— 91 dekan g. Fr. Dovink; 1892 c. kr. notar g. Ivan Fischer; 1893—97 c. kr. notar g. Ant. Svetina; 1898 veleposestnik g. Jos. Krajnc st.; 1899 c. kr. notar Bratkovič in od leta 1900 naprej veleposestnik g. Jos. Krajnc st. — Čitalnica je vso to dobo nudila članom razne časnike, prirejala veselice, ko-mirane plete venčke, izlete, zabavne večere, gledališke predstave, Silvestrove večere itd. V prvi vrsti je skoraj vsako leto na slovesen način praznovala predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Zlasti je priredila leta 1895 veliko narodno slavnost v omenjenem smislu. Prejšnja leta je imela lastni pevski zbor, ki se je pozneje preosnoval v samostojno „Pevsko društvo". Leta 1895 je čitalnica praznovala 15 letnico obstanka. Na predlog tajnikov se je sklenilo to na slovesen način storiti. Ker ste tudi dve drugi društvi: „Požarna bramba" in „Pevsko društvo" slavili svoje jubileje (20letnico in 15 letnico), složila so se vsa tri društva v skupno prireditev. To .je bilo dne 6. avgusta 1905. Od daleč in blizu so prihitela društva, so prišli posamezniki v nepričakovano velikem številu. Žal, da je skrajno slabo vreme veselico zelo oviralo. Vkljub temu pa je slavnost v moralnem in tudi v gmotnem oziru uspela. Minulo leto se je osnovala tudi društvena knjižnica. Velika izguba pa je leta 1905 zadela društvo, ker je njegov marljivi blagajnik in večletni odbornik g. Jakob Božič umrl. Blagi pokojnik je bil vnet za vsako društveno delovanje in je posebno za čitalnico rad žrtvoval svoje moči. — V znak sožalja vstanejo vsi odborniki. — Svoje obširno poročilo sklene tajnik z besedami: „Končati pa ne morem bolje tega poročila, kakor da se spominjam onega moža med ustanovitelji, ki je ves čas od začetka do zdaj vstrajal pri „Čitalnici", ki je bil ves čas delaven ^dbornik in tudi večletni predsednik. Vsi veste, da mislim na našega starosto velecenjenega g. Krajnca. Društvo je takorekoč njegovo delo, katero je vestno vzgajal kot pravi oče, on je trpel, če je društvo bolehalo na finančnih bolestih in mu je rad vselej prišel na pomoč. Slava mu!" Tajnikovo poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Nato se je oglasil k besedi g. Kocbek: „Ča-t komur čast! Petnajst let sem že odbornik tega društva, videl sem. da je bilo včasih iako težavno vzdržati našo čitalnico na površju. Pa kar jaz vem. bil je eden najdelavnejših odbornikov g. Krajnc. ki je včasih vse svoje moči zastavil, da se je društvo povzdignilo. Bili so časi. ko je pravzaprav le 4—6 članov čitalnico vzdržavalo. bile so različne krize, a g. Krajnc je vedno bil na mestu, ki ni čitalnice pustil propasti. Bil je blagajnik, podpredsednik, načelnik, a ves čas njenega obstanka odbornik. Marsikatero društvo je v tej dobi propadlo, a naša čitalnica se je povzdigovala. Zato predlagam, da se g. Krajncu izkaže največja čast. katero more kako društvo podeliti svojemu člann. naj se imenuje častnim članom. Sprejeto soglasno z navdušenim odobravanjem. Do solz ginjen se je zahvalil g. Krajnc in povdarjal „dokler bom živel, bodem vedno rad podpiral čitalnico in storil za to društvo vse, kar bo v moji moči". Namesto pokojnega blagajnika je poročal o računskem stanju tajnik. Prestanka je bilo leta 1905 K 38"23. Pregledovalcem računov se izbereta gospoda Drukar in Šarb. Pri točki volitev odbora se g. Krajnc, dosedanji načelnik, iskreno zahvali za dosedaj izkazano mu za- upanje ter kljub prigovarjanju zboro-valcev vstrajal na svojem stališču, naj se predsednikom izvoli mlajša moč. Končno se je sestavil novi odbor sledeče: predsednik: g. Avgust Drukar. c. kr. notar; podpredsednik: g. Josip Krajnc stor., veleposestnik; blagajnik: g. Franc Kocbek, nadučitelj; tajnik: g. Ign. Šijanec. učitelj: odborniki: g. Fr. Perne, posestnik, g. Franc Šarb, trgo-vec^ g. Rud. Vivod. c. kr. dav. uradnik, vsi v Gornjem gradu. Namestnika sta: g. Ivan Kelc, nadučitelj v Novištifti in g. Franc Podbrežnik. tajnik okr. odbora in obč. tajnik v Bočni. Razgo-varjalo se je še o nadaljnem delovanju ter določili časniki, ki se naročijo za leto 1906. Čitalniška ' soba je v nov' posojilnični sobi, kamor imajo pristop udje društva in po njih upeljani gostje. Na razpolago so razni časniki in novoustanovljena knjižnica. Kdor bi rad pristopil „Čitalnici", naj se javi gosp. blagajniku. — Trbovlje.- Prostovoljno gasilno društvo si je na svojem rednem občnem zboru volilo naslednji odbor: Načelnik g. Ivan Kramer. trgovec: načelnika namestnik g. Anton Volker, gostilničar; vodje plezalcev: g. Franc Pust, posestnik; njega namestnik g. Fr. Škraber. kolar; vodja brizgalničarjev: g. Franc Kajtna, obč. tajnik; njega namestnik g, Jurij M « gl a v. rudarski uradnik; vodja cevnega oddelka in blagajnik g. Anton Dolničar. gostilničar in posestnik; tajnik g. Franc Pirnat, .okr. živi-nozdravnik; oskrbnik orodja ;;'. Anton Malgaj, kovaški mojster. — Društvo je sklenilo, da priredi meseca svečana sijajno pustno veselico z vojaško godbo itd. O prireditvi spregovorimo v krat-kèm obširneje — vsekakor obeta biti veselica ena najlepših. — Hrastnik. V nedeljo, dne 14. t. m. je imelo „Slovensko delavsko podporno društvo v Hrastniku"' svoj občni zbor. Društvo deluje doslej 2 meseca in je storilo v tem času prav ürntr^ör Kljub raznim neprilikam in kljub skra-nje žalostnim razmeram, v katerih živi hrastniško delavstvo, ima društvo že nad 80 članov. V novi odbor so voljeni: predsednikom g. Ivan Straus, podpredsednikom g. Anton Kerše. v odbor gg: Jernej Fele. Ivan Kačič. Josip .lan, Josip Tavšek. Dominik Majcen in Marko Šentjurc. V računsko pregledništvo pa gg: Josip Ajdovnik, Ferdo Učakar, Andrej Dolane. Občni zbor se je zvršil dostojno. Socijalni demokratje. ki so prišli istega dne iz Trbovelj v Hrastnik ter imeli tu zborovanje. so prišli pred hišo. kjer se je vršil naš občni zbor. in ker za takšno množico ni bilo prostora v hiši. so hoteli, da se zboruje na prostem. Ker tako zborovanje ni bilo javljeno. je odbor „Slov. del. podp, društva" odločno izjavil, da tega ne more privoliti, ker bi bilo potem društvo ali razpu-ščeno, ali kaznovano. Konštatiramo. da je imel k občnemu zboru pristop edino sodr. Linhart, ki je bil po enem slov. odbornikov vabljen, ne pa cela masa zbranih socijalistov. Konštatiramo. da je bilo potemtakem popolnoma nepravilno. če se je hotelo od „Slov. podp. društva" izsiliti, da naj imajo pristop vsi socijalni demokratje. To so dejstva. — katerih ne ovrže niti kako eventualno nasprotno poročilo v kateremkoli listu. — Po občnem zboru je predaval g. prof. Voglar v lepem, poljudnem govoru o škodljivih posledicah pijančevanja, g. Rebek pa o stanovski in narodni organizaciji. Zastopano je bilo tudi trboveljsko „Pazniško in delavsko podporno društvo" po svojem predsedniku ter po nekaterih članih. — Mlademu društvu, ki se je postavilo na zdravo podlago stanovske, a obenem narodne organizacije, ki mu ni vseeno, ali je zemlja, na kateri prebiva slo- venski narod, v slovenskih ali nemških rokah, ki mu ni vseeno, ali ohrani slovenski narod svojo samostojnost ter se sploh kot narod vzdržati na zemlji, , — želimo krepkega, zdravega napredka! Stojte, kadar se bo šlo za to. da si '/boljšate svoje življenje, trdno mož ob raÉ. rama ob ramenu, a tudi kadar se.bo šlo za narodne koristi hrastni-ši Slovencev, stojte kot nepremagljiv trdnjava! Boj mora biti! Brez |ja ni življenja — in le z bojem se pride do zmage! Boj vsemu sovraž-(lij[vu- boj vsemu izkoriščanju, boj za rupredek, za svobodo in za dobrobit / našo! Naj vas sramote, naj vas zaničujejo, naj vam izmišljajo razna imena ili predbacivajo mračnjaštvo — brez pira na vse to -- naprej! — Laški trg. Pred kratkim je železniško ravnateljstvo tukajšnjega fcričača Baldauf-a mislilo premestiti v liihlbach. Nato je konferenca pri We- L; ber-ju sklenila, da vložijo prošnjo, naj ga puste. In glej! — Mesto da bi nam ta trn iz pete odstranili, so vobče kot K.miroljubnega znanega uradnika te dni 1 premestili. Čakajmo, kaj pride za njim! Če nam zopet takega vraga pošljejo, kakor imamo sedaj tri tukaj, potem je pa kupica polna in — zgrabili se komo. Da bi se pa to nadaljevalo, da bi se zagrizeni Fe i gel v trgu. kojega Jitžujejo sami Slovenci, se po odru kot kot klovn preganjal in iz Slovencev norce uganjal, tega ne pustimo. Tudi z« nekatere druge gospode bi bilo dobro. če bi jezik- držali za zobmi ■■ in .stelli z uradnimi skrivnostmi. Iz Laškega. Napadi na delniško družbo. Različni nemški (in tudi slovenski! Op. ur.) časniki se v zad-. njem času besno zaganjajo v našo delniško družbo. Zibali so se v sladkih nadah, da jo bo pri občnem zboru •• kriza ugonobila. Toda varali so se. Občni zbor se je z^a družbo ugodno izvršil in nadaljnji 'obstoj je družbi zagotovljen. To je vse tiste, ki želijo pogin slovenskim podjetjem, naravnost osupnilo. Videli so našo družbo že v prepadu, a prišlo je drugače! Družba S obstoji še danes in mora obstati, kajti njeno pivo je boljše, kot vsako nemško pivo. To spričuje dejstvo, da je lani brez najmanjše agitacije vkljub najhujši nasprotni agitaciji konkurenčnih pivovaren oddala vso svojo zalogo in bi ga bila še več, da ga je imela. - Da pa je družba zabredla v dolgove. je naravno, kajti začela je brez potrebnega kapitala in vsak začetek je težaven — kamo-li začetek tako velikega podjetja. No, nas za družbo ni strah in naj vsi zagrizeni nemški časniki še tako proti njej rujejo. Ampak nekaj je, ka.r moramo na vsak način ostro obsojati. Nastopanje nekaterih tukajšnjih uradnikov v c. kr. službi. Ni lepo, in tudi ni dovoljeno, da n.pr. g. davčni kontrolor Stiebeneg v gostilni kritično prerešetuje, koliko davka je naša delniška družba na dolgu in naj si to tudi posname iz druzih časnikov. Pomisliti bi moral g. kontrolor, da je delniška družba ena prvih tukajšnjih davkoplačevalk in jnnoral bi jo kot tako respektirati. — ^Naravnost inpertinenten pa je nastop / takajšnega postajevodje Feiglna proti tebi. Pri silvestrovem večeru tukajšnjih „Nemcev" je klobasal razne neslanosti o „pivnici am Micheliberge". - Postajevodja je sicer zaradi nas lahko desetkrat „dummer August", toda to zahtevamo, da pusti naše slovensko podjetje, od katerega ima železnica precej dobička, pri miru. Pripomnimo, da je ugled tukajšnjih že-lpzničnih uradnikov' pri našem ljudstvu padel že pod ničlo in to po zaslugi Feiglnovi. — Sevnica. V našem trgu gre že res vse narobe; zdaj so začeli Slovence metati iz gostiln. Imamo gostilno, ki je bila nekdaj slovenska, ker se je pa gostilničar že nadeval slovenskih gro šev, brca sedaj slovenske goste iz go stilne. V nedeljo, 14. t. m. sta prišla dva mirna slovenska narodnjaka v gostilno in sta se slovensko pogovarjala; to pa ni ugajalo gospodu „birtu" in ukaže jima, da se naj iz gostilne izgubita. češ, da je gostilna samo za Nemce. Mirno sta odvrnila, da slovenski denar ravno toliko plača, kakor nemški. To pa je možaka močno razjezilo, in je skočil proti njima, kakor maček na j miš. Neumnosti so se pa še drugi nem-čurji udeležili in so krasoslovili v svoji blaženi germanščini: „diese windische Lauspuben mus man hinaus schmeissen!" No, pomnijo še menda, da stvar ni šla tako gladko in da je tudi v slovenskih srcih odločnost, pa v slovenskih pesteh — moč. Ka-li?! Vi Slovenci sevniški pa in vi, slovenski kmetje, dobro pomnite to gostilno nasproti farovžu! Njen lastnik je mož, ki je lansko leto tako pridno vozil kamenje za „südmarkino" šolo. Sev niški Slovenci, odprite oči in poglejte, kaj delajo nasprotniki! Narodnjak. — Dobova pri Brežicah. Prete-čeno soboto je bil v Dobovi za nas vse žalosten dan, spremili smo k večnemu počitku posestnika Antona Pavlica, moža, ki je vreden, da se ga na tem mestu spomnimo. Ranjki je bil značaj, da malo takih. Bil je miren in tih, če pa je bilo treba govoriti odločno besedo, se ni skril in potuhnil, ampak povedal je odločno svoje mnenje in svojega prepričanja ni imel nikdar na prodaj, ne za veliko ne za malo. Vnet in navdušen je bil za vsako dobro stvar, in ko se je v Dobovi ustanavljalo bralno društvo, je bil on eden prvih, ki je k društvu pristopil. Njegovi soobčani so pa tudi vedeli ceniti njegove vrline ter so ga dvakrat zaporedoma izvolili za župana. Da si je bil ranjki v najboljših letih in močan kakor hrast, je vendar moral po dolgi in mučni bolezni zapustiti svoje drage. Naj mu bode lahka slovenska zemlja' — Brežiške novice. Naš čili Sokol je imel dne 14. t. m. v mali dvoran; „Narodnega doma" svoj občni zbor. ki je bil dobro obiskan. Društvo ima 80 udov, med temi 35 izvršujočih, ter poseduje nad 2000 K gotovine, in toliko je vrednosti tudi v inventaru. Gotovo lep uspeh v teku enega leta. Društvo je priredilo več izletov v okolico, najimenitnejši je bil izlet v Raj-henburg. Bratje Sokoli so pri volitvi starešinstva izvolili: Dr. Jože Strašeka, distriktnega zdravnika v Brežicah, za starosto; Benjamina Kuneja, tajnika posojilnice, za podstarosto; Iv. Vidmarja, trgovskega pomočnika, za načelnika; Jože Holyja, narodnega brivca, za zastavonošo (prapornika) ter Franjo Per-gerja iz Dobove, njegovim namestnikom. V odbor so bili izvoljeni bratje: dr. Matija Schmiermaul iz Rajhenburga; dr. Ivan Benkovie, odvetnik v Brežicah ; Andrej Levak in Miha Balon, veleposestnika; Jože Boečio, narodni trgovec v Brežicah ter že omenjen brat Holy. Namestniki so: Nace Polanšek. pek in posestnik; Lojze Schweiger, vodja zaloge delniške pivovarne ter brat Perger, trgoveč v Dobovi. Računska preglednika sta: Fr. Gerce, trgovec v Pišecah in Franjo Lipej, narodni trgovec v Brežicah. Tajnik in blagajnik se bo odločil v odborovi seji, Dosedaj je bil Anton Umek, knjigotržec v Brežicah, blagajnik ter Jože Boečio, tajnik.. Na zdar! — Za II. Sokolski ples, ki se vrši dne 2. svečana t. 1., se delajo velike priprave. Vsak, kdor je imel priliko prisostvovati lansko leto pri tem imenitnem plesu, pride gotovo in pripelje veliko somišljenikov s seboj. — Name s t n i j a v Gradcu je baje strogo zaukazala, da se imajo vse obrtniške zadeve kot „nujne" rešiti. Stranke imajo načrte, na primer. „ako bi hotel kdo mesnico zidati ali otvoriti, ali kakšen mlin postaviti", v 3 izvodih okrajnemu glavarstvu predložiti. Isto mora stvar prizadetim izvedencem takoj v odobrenje izročiti in ogledovanje stavbe le v slučaju potrebe določiti. — Do sedaj se je navadno stvar vlekla več mesecev, tudi več. let, in komisijski stroški so včasih presegali imetje malega obrtnika-začetnika. — Neki pek je imel prihranjenih 100 K, S tem je hotel v nekem malem trgu otvoriti pekarijo. Toda dve in pol leta je čakal na odobrenje na črta in ker je pekel kruh v nedovo ljeni peči, je bil še kaznovan. 200 K je zapustil dolga in je šel po svetu. Rojaki okoličani! V „Narodnem domu" vlada sveže življenje, ne le da je vodstvo nakupilo izbornega vina naših kmetov, tudi kuhinja je izborna in po strežba solidna. Vsak, kdor ima priliko se muditi v Brežicah, naj ne pozabi obiskati naš „Narodni dom"( kjer ga vsprejme vljudna gospodinja in mu po streže za mal denar z izbornimi jedili ter dobrim bizeljancem. Kdor ima rad pivo, bo gotovo pritrdil, da je pivo delniške družbe, torej slovensko blago, najboljša pijača. Veliko gostov je imelo delniško pivo za svetovnoznano „Bu-djejevičko". — „Svoji k svojim" je pokazala posojilnica dejansko, ko je poklonila narodu imenitni „Narodni dom", pokažite tudi vi dejansko, da ste narodno probujeni. — Dobrna pri Celju. Dobrnski nemčurji bi se radi maščevali za žalostni poraz pri občinskih volitvah. Takoj prvi dan po volitvah je napadel topliški delavec Kolarek-sin, ki je bil poprej v skoraj stalni službi pri top-liškem vrtnarju, nekega slovenskega fanta pri belem dnevu v sredi toplic. Kolarekovo junaštvo je celjsko sodišče primerno poplačalo. V nedeljo je pa topliški nočni čnvaj Matevž Marošek napadel sina slovenskega vo-lilca po noči ter mu prizadjal težke telesne poškodbe. Marošek se hvali sam, da se mu je zlomila gorjača. Čeravno je deželni odbor štajerski že lani vedel, da je Marošek ža vse drugo, samo za nočnega čuvaja ne. je ostal Marošek nočni čuvaj v deželnih toplicah, ker sta ga držala Auer in Pir-tošek, katerima opravlja posle nemčur-skega agitatorja. Zanimivo pri vsem tem je še to, da Marošek. kateri je bil nekdaj lastnik lepega posestva, prosi že leto dni pri slovenskih posestnikih les in druge reči, da bi si postavil svojo kočo. In res mu je slovenska dobrosrčnost zdatno pomagala. To dobrosrčnost pa sedaj Marošek plačuje na lep način. Sicer je pa jasno ko beli dan, da so vsi ti in enaki napadi — sad hujskajočega delovanja dobrnskih nemčurskih generalov. Radovedni smo, ali bo k temu deželni odbor zopet —"molčal! Če hoče trpeti tolo-vajstva v toplicah, lahko si bo na prstih preštel goste letošnjega leta! Kje je le kaj dobrnsko orožništvo!? Pravijo, da išče tiste, ki so ukradli občinsko tablo in pomazali šolski napis in tablo bralnega društva. Policaja na Dobrni sta pa Guzej Jernej in Kuzman Jernej ! — Na Gomilskem ima v šolskem poslopju dne 28. prosinca 1906 po rani službi božji kmet. potovalni učitelj g. Fran Goričan" poučni govor o razumnem gospodarstvu. Želeti je, da bi bila udeležba prav številna. — Učiteljsko društvo konjiškega okraja je imelo 4. t. m. zborovanje v Konjicah. Udeležba je bila nekoliko boljša nego zadnjič, vendar bi bilo želeti še boljše. Mlačnost v stanovskih zadevah je v sedanjih resnih časih nedopustna. — £r. predsednik Mir. Kožuh, je navzoče pozdravil in jim čestital k novemu letu. Posebno je pozdravil še nova člana gdč.. Kavčič iz Žreč in g. Kerhl§nka iz Čadrama. Zapisnik zadnje seje se z malimi opazkami odobri. — V pretečenem letu je imelo društvo 28 članov, 180 K 62 v dohodkov in 124 K 26 v stroškov, toraj 55 K 66 v prebitka. G. tovariš Pukmeister je poročal o letošnji dež. učiteljski konferenci v Gradcu. — Od „Zaveze" je došel nek račun brez vsakega pojasnila. Račun se glasi le: „Naročnik dolžuje za leto 1903, 1904, 1905, list ustavil." Ker je račun ,brez vsakega natančnejšega pojasnila, ker se dotičnega lista ne imenuje in ker t HatticitcHi peresa tablice peresniHi gobice črnilo IrgoVsHc Ktt)lge v vseh velikostih Črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Ijflnalnc Knjižice = po rumi «»ah. = llajVecja zaloga Vseh tisKoVin E2 lske svete, uCiteljstvo. župnijske urade, ajne zastope. užitninske zastope, hra-ice. posojilnice, odvetnike, notarje - in privatnike. - Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. apirnate Vreče nalnih tovarniških cenah. vseh velikosti po origi- f^auLlIl« pečatniki, vig- J dlUOMlK nete" (Siegelmar- f ItffVVVWVj« ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času. • J umetne, pokrajin- ske in s cvetlicami ^ ^ od napriprostejše do najfinejše izpeljave. IfAlitWW za birmo, vez v raznih ■fffWIUI|l barvah. Albumi n slike, dopisnice in poezije. '»meni papT0T0T0T0TaInT0TQTQI^TnT»TnTr Mlad izurjen v trgovini mešanega blaga, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi službo takoj nastopiti. Naslov pove upravništvo ,Domovine'. Cunard £ine. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! W Vsakih 14 dni vozijo Trst-New-York parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseCi. — Pojasnila in vozni listi se dobijo - pri zastopniku ANDREJ ODLASEK, Ljubljana Slomšekove ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov izTrsta: PANNONIA 20.novembra 1905. CARPATHIA II. decembra 1905. (1) SLAVONIA I. januvarja 1906. 16 Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišp ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. H. VOLE Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolo-lodvorska ulica. (64) 67-1 J Jako dobro poljčansko vino (približno 30 polovnjakov 1.1904 in in 30 polovnjakov 1.1905) je po ceni naprodaj. Naslov pove upravništvo ,Domovine'. (13) 20-15 tečne testenine Žnideršič & Valenčiča, ako jih hočete imeti zdrave in ::::: rdečelične. Ljudevit Borovnik puškar y Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoCa v izdelovanje ir vsakovrstnih pušk -w za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jili toCno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (9) zastonj in poštnine prosto. 50—34 Naprodaj je hiša zelo prostorna in velika, 8 minut oddaljena od že- v lezniške postaje blizu mesta na Spodnjem Štajerskem, ob okrajni cesti, v prijaznem trgu, kjer je več tovarn in kamor zelo radi prihajajo letoviščniki. Poleg hiše je v posebnem poslopju novozgrajena peč za pekarijo. Hiša je posebno pripravna za gostilniško obrt. S hišo vred vred se tudi proda nekaj njiv, travnik in gozd. Več pove upravništvo „Domovine". V J Zdravstveni hlačniki ° J (65) 4-1 „Patent Mach" * se dobivajo à 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90f k Ü v naslednjih prodajalnah: • M'*' Braslovče, Peperko Tom. Celje, Puttan N. Dobrna, Strasser Paul. Gotovlje, Malgaj Fr. Gornji grad, J. Božič. Hrastnik, Bauerheim P. Loka, Jakša Ivan Mozirje, Žuža Fr. (11) 44 Nova cerkev, Arlič Mih. Polzela, Cizel Josip Rečica, Konzumno društvo. Zibika, Založnik .T. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Rizman M. Št. Peter, Koran Fr. Šmarje, Štupiea Fr. Šmarje, Löschnik Jan. Tebarje, Wengust Fr. Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Schwentner K. Vojnik, Zottl Fran. Žusem, Gajšek Flor. . Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. Mach, Brno. Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za ledi najboljše kon-= štrukcije daje == ^^ tvrdka JnžnoštajersHa hranilnica V Celju naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-zzzrn sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na =rr (43) 50—1 Za občinska in korporacijska posojila v okrajih (ioni ji grad. Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na in pol odstotk Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%. , V najem oziroma na račun se da (49) 3—2 gostilna na Starem gradu s celini posestvom pod jako ugodnimi pogoji. — - V slučaju, ' da se kupec oglasi je vse skupaj — naprodaj = prav za nizko ceno. Več pove lastnik JOS. ZABUKOVŠEK, krojač, Celje. Učenca Ì sprejme takoj trgovina z mešanim blagom A. GEISS v Žalcu. Stanovanje in hrana prosta, iiihliflni I sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je na Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-28 I-Si BM^FV. MMMJà ■KR ,j¥e Kliči Vraga!' dejanju po 50 stot., po pošti 10 stot. več. tuli» \lfhl |< Burka v 2 dejanjih nj» UVf|l. po 60 stot., po pošti 10 stot. več; dobiva se pri lastniku J. Arhar, v Trstu, ul. Chiozza 6, pri A. Gabršček v Gorici in Ii. Schwentner v Ljubljani. (58) 5-2 Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostile ali sploh vsake vrste, tehtnic. vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala, in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. — Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi ; po poslani meri se ista hitro izvrše. bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice. dvorišča, hleve ali vrtove. ' |Pfl najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča. [|\l bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — JIvV) Izvršujem vsa konstrukcijska dela. kakor