s Velja po pošti: Za oolo loto naprej . za en meseo „ za Nemčijo celoletno za ostalo inozemstvo V mm V S0D010,15. mala 1915. . K 28'-. „ 2-20 • „ 29'— • „ 35'- V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meteo „ , . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1-70 = Sobotna izdaja: = za celo leto........ za Nemčl]o oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. ,, 12*— Inserati: Enostolpna petltmta (72 mm): aa enkrat . . . . po 18 t aa dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanili, zabito, isnrhin Iti: enostolpna petitvrsta po 23 vin. enostolpna petitrrsta po 40 Tin. Izhaja Tsak dan, isTzemši nedelje ln praznike, ob 5. uri pop. Bedna letna priloga Tomi red Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod ■ Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 8. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. C. kr. prostovoljni strelci na Kranjskem. Deželni odbor je vsled soglasnega sklepa razposlal vsem občinam na Kranjskem poziv, iz kojega posnemamo sledeče odstavke: Resnost časa zahteva, da vsak stori svojo dolžnost v obrambo domovine. Kranjska dežela je lahko ponosna na dosedanje delo. Naši polki so se pokrili na vseh bojnih poljih vnovič z nevenljivo slavo! Kmalu bo deset mesecev, odkar divja največja vojska, ki jo je kdaj videl svet. Medtem ko so se naši nepresežni junaki borili z brezzgledno hrabrostjo na daljnih bojiščih na severu in jugu za dom in cesarja, smo lahko nemoteno nadaljevali delo miru v deželi sami. Ni izginilo upanje, da bi ne ostalo tudi v bodoče tako, tem bolj ko na severu zmagonosno prodirajo naše slavne armade. To sveto zemljo moramo braniti z vsemi močmi zoper vsakega sovraga, naj pride od katerekoli strani, kličoč mu ponosno povelje: Roko proč! Poveljstvo cesarske armade je ustanovilo poseben zbor c. kr. prostovoljnih strelcev in vabi k pristopu. Že se je oglasilo na Kranjskem dokaj pogumnih mož. Deželni odbor je soglasno sklenil to prizadevanje najodločnejše podpirati in pospeševati in se obrača do vseh županstev v deželi z nujnim pozivom, da s svoje strani vse store, da se v vsaki občini oglasi čim več mož in mladeničev, ki so pripravljeni vstopiti v vrste c. kr. prostovoljnih strelcev. Priglasila se izvrše pismeno ali ust-/neno, bodisi naravnost na deželni odbor v Ljubljani ali pa pri domačem županstvu. — Tako deželni odbor. Nadejamo sc, da se pozivu deželnega odbora odzove čim večje število mož in mladeničev. Vse podrobnosti se izvedo pri deželnem odboru in pri vsakem županstvu. Deželnemu odboru zaupamo. On vrši sveto dolžnost v veleresnem, zgodovinskem času. Vse moštvo na krov ! Nas kmet. Sedel sem v neki gostilni in mimogrede slišal pogovor med gosti. Govor se je sukal o tem, kot se suče danes povsod, za mizo meščana, trgovca, obrtnika, delavca in kmeta, govor o draginji. Pozoren sem postal na ta govor le vsled tega, ker je bilo v njem tako jasno izraženo mišljenje in prepričanje naših meščanskih slojev, naše takozvanc bur-geoisije. »Kmet, ta ima vedno vsega dosti. Danes vse toži, da je velika draginja, kmet pa živi v izobilju. Prej je vedno tožil, kako je drago, danes se pa smeje, ko sam tako drago prodaja, Kmet draži živila; on je kriv, da je vse tako drago.« To je vsebina govorov, ki jih slišiš v naših meščanskih hišah in gostilnah dan na dan. Razumemo nezadovoljnost, ki raste vsled draginje; razumemo tudi tisto primes zavisti, ki se izliva nad kmeta, češ, on ima še vsega dosti, si še danes privošči košček belega kruha, ko mi niti črnega skoraj ne dobimo. Toda, da se odgovornost za te razmere, posebno za draginjo, vali na našega kmeta, tega pri vsej nepristranosti ne moremo razumeti. Ljudje božji, ali je danes čas, da se obrača ost jeze in sovraštva proti glavnemu temelju našega naroda? Ljudje božji, ako hočete prav presoditi cene, ne sodite jih izza gostilniške mize, pa tudi ne samo iz ljubljanskega trga! Pojdite ven, na deželo, ven z vlakom, ne le v bližnjo okolico. Jaz sem naredil tak izlet in sem videl to-le: Kmet je imel lepe voli in je čakal semnja, da jih proda. Pa so prihajali k njemu mešetarji in prekupci in ga pregovarjali na vse pretege in pritiskali nanj, naj jih prida. Prodal jih je, 1 krono »živo vago«. Prekupec jih je prignal na semenj in jih je prodal še enkrat dražje. Dotični trgovec jih ni rabil zase, prodal jih je naprej z dobičkom. Šli so skozi dvoje ali troje rok, predno so prišli v mesnico in na trg. Ako je kmet kriv vse draginje, povejte mi, zakaj je meso na deželi po manjših mestih po 2 do 3 K, v Ljubljani po 4 K, v Pešti po 7 K? Ako bi bila merodajna cena, po kateri prodaja kmet svojo živino, potem bi bilo lahko povsod meso po 2 do 3 K. Ako more izhajati s to ceno mesar na deželi, zakaj ne bi tudi mesar v mestu, ki dela še z mnogo večjo množino? Povejte mi, zakaj tako tekajo in so tekali celo leto po deželi razni prekupci in mešetarji od hiše do hiše ter pred semnjem kupovali vse in potem na semnju naprej prodali za podvojeno ceno? Ljudje božji, ako bi pogledali, skozi koliko rok gre vsak posamezen predmet, predno pride iz kmetove roke na mizo meščana, potem ne bi venomer trobili: »Naš kmet je kriv te draginje.« Melinc navaja v svoji knjigi: »Nazaj k grudi« račun nekega ekonoma na liceju v Mavru. Licej je porabil na leto 134.000 kg mesa. Ko je začel klati v lastni režiji, ga je stal kilogram 19 centimov ceneje kot so bile najnižje cene ponudnikov. Na ta način je pridobil pri lastni režiji na leto okrog 25,460 frankov! — In poleg tega je izračunal ekonom na podlagi lastne izkušnje, da je imel najnižji ponudnik najmanj 15 centimov dobička pri kilogramu mesa! Ako prištejete k temu dobičku mesarjev še dobiček prekupccv, potem pa le računajte, koliko ostane kmetu. Ako se pa kmetje, ki stanujejo v bližini mesta in prodajajo neposredno na trgu, ravnajo po dnevni ceni, ki jo narede trgovci, ali mu bodete to šteli v zlo? Ali ni pravica vsakega, ravnati se po dnevnih cenah? Morda je vendar prišel čas, ko bodo izpregledali vsi sloji naroda, kako potrebne so zadruge, ki prejemajo živila neposredno od kmeta in jih v mestih zopet prodajajo neposredno konsu-m e n t o m. Koliko prekupcev, koliko vmesnih dobičkov pri tem odpade; koliko ceneje bo takrat življenje, pa tudi koliko boljše. Kajti take zadruge bodo prejemale sveže blago in je sveže oddajale. Vsaka goljufija bo izključena; kajti nadzorstva ne bo imel le kmet-producent, temveč tudi meščan-konsument. Oba bosta boljše živela, ker si bosta delila dobičke današnjih mešetar-jev in prekupcev. Prekupci, ki jih je ravno vojska razmnožila nad normalno potrebo, pa se naj obrnejo h kakemu produktivnejšemu delu. Takrat meščan več ne bo videl v kmetu proklete duše, ki je kriva draginje. Ako bo kmet mnogo pridelal, bo tudi meščan dobro živel; ako bo na kmetih slab pridelek, bosta to enako trpela, kmet in meščan. Današnji čas je pokazal, kako velikega pomena je zdrav kmetski stan za celo na- rodno in državno življenje. Zato ne glejte kmeta z zavistjo, temveč združujte se z njim v enotno organizacijo, po kateri vam bo on dajal svoje pridelke. Takrat ne bo več kmet tožil, da je vse prepoceni, meščan pa ne, da je vse predrago. Oba bosta delila enako dobiček in živela v medsebojni slogi, ki je pogoj zdravega narodnega razvoja. Doživljaji slovenskega učitelja pri Brzojavnem oddelku v Galiciji. Dobrcpoljski učitelj F. K. piše svojemu kolegu Sch. sledeče pismo z dne 22. aprila 1915, ki jc zanimivo zlasti z ozirom na sedanjo veliko in uspešno našo ofenzivo v zapadni oziroma srednji Galiciji. Pismo se glasi: Že zadnjič enkrat sem Ti bil obljubil, da Ti napišem v pismu kaj več o mojem bivanju na bojnih poljanah prostrane Galicije.Mislil sem Ti ob krat-Kem popisati vso dolgo pot, ki jo je.prehodil oziroma prevozil naš brzojavni oddelek, in ki znaša že čez 1000 km. Pa o tem morda ob drugi priliki. Za danes naj zadostuje, da Ti nekoliko popišem razmere v mojem sedanjem bivališču. Nekaj o tem sem Ti bil že v zadnjem pismu sporočil. Sicer ni tukaj nič posebnega, vendar mislim, da nekoliko f c bo že zanimalo to, kar boš bral v teb vrsticah. Kakor veš, se mi bojev samih ne 'udeležujemo, ker se ne nahajamo v bojni črti sami, ampak smo navadno precej daleč za njo, sedaj kakih 30 km. Zato Ti pa o silnih napadih in krvavih toitkah ne morem poročati. O tem Itak lahko vsak dan čitaš v časnikih. Naša naloga ni, da bi se z orožjem v roki borili, namen našemu oddelku je izražen žc v njegovem imenu: »Telegraphen-bau-Abteilung«. Kadar naša vojska z ofenzivo napreduje in dalje prodira, takrat tudi mi stopimo v akcijo ter popravljamo od sovražnika porušene brzojavne proge; če je potreba, pa tudi nove postavljamo. Dosedaj že precej časa nismo delali, namreč žc od začetka, januarja ne. Takrat je bilo po bitki pri Limanovi, o kateri vem, da si čital, obilo popravila. Sedaj naši zopet napeljujejo žico na nekaj kilometrov dolgi brzojavni črti, a nekaj nas je ostalo doma pri trenu kot »dnevne šarže«, »inšpekcijoni«, straže Mimr v vojni. »Berliner Tageblatt« priobčuje tole potno črtico svojega posebnega dopisnika Arturja Holitscherja: Čas in viharji, ki so se vanj zaganjali, so grad oropali barve, ga pobelili, mu odrgnili robove. S stolpa v kotu zre orel s kačo v kljunu kakor okost-nica dol na kameneno sfingd na majhnem pristanskem nasipu. Od tega pomola je odrinila barka, ki je z njo nadvojvoda. Maksimilijan zapustil kopno, da tvega pustolovino v Mehiki. Orel in sfinga životarita mirno dalje, zatopljena v premišljevanje; lahno pljuskanje valov in vetrič s Krasa, to je edino, kar more sedanjost še krog njih ustvariti. Sicer pa sta grad in vrt zapuščena. Nihče ne razmišlja, nihče nc trpi več po drevoredih in dvoranah, ako se iz cvetličnih čaš nc vzdigujejo sence, ki vijejo roke, trkajo na šipe in plavajo skozi temna vrata in zavese, kakor da so to njim podobna bitja iz vzduha in pozabljenosti, ne pa oprava, ki jo jc iz pozemeljskega gradiva naredila človeška roka. Iz vseh okenj jc razgled na morje. Vsako okno je okvir za drug oclsek: voda, nebo in izpremenjeno ozadje iz skalovju, mesta, obrisa. Povsod pa, skozi vsako okno je morje videti enako pusto in prazno: nobenega parnika s kadeči-mi se dimniki, nobene ladje z napetimi jadri, — samo neskončno, mrtvo, zadavljeno morje ob zalivu velike avstrijske trgovinske luke. Morje je sinje in srebrno se svetlika. Enake barve so in podobnega leska zavese po grajskih sobah. Če jih odgr-neš, se ti zdi, da se morje nadaljuje v modrini zaves in da se je otožna, prazna neskončnost naselila v gradu samem. Globoko doli pod balustrado se zib-Ijejo aloje v lahni struji; voda priteka do temeljev zidovja, se na njih odbija, sem in tje, v večni enoličnosti. V jasnih, prozornih vodah vidiš, kako bajni veter vrhove aloj — potopljen gozd — stresa v ubranem gibanju, ki ie lastno smrti in spominom. Na donečem parketu prostorov, ki smo jih za hip vzbudili v življenje, imajo naši koraki podoben ritem, moji lastni, nežni koraki dragega bitja ob moji strani, pa tudi koraki starega kastelana pred nama. Kakor da bi morje tam zunaj njegovega hrepenenja po svetu ne moglo nasititi, si je dal nadvojvoda, preden je postal mehikanski cesar, sobe, v katerih bi naj v Miramaru bival, pregra-diti v ladijske prostore. Videti je posnetke spaine kabine in častniške obecl-nice, kakor sta bili na korveti »Nova-ra«, njegovi ladji za potovanje okrog sveta. Na nekem mestu jo strop okro- glo stekleno dno akvarija. Lahko si mislimo, kako je tod hodil mož, ki ga je bila sama fantazija, mož zaznamovan ocl usode, brez miru, poln koprnenja, z v srce uklesanim rekom: Navigare ne-cesse! Slike po stenah nam kažejo njegov začudeni, prisluškujoči obraz z valovito plavo brado in prozornimi očmi — obraz iz morske mitologije, obraz bitja, ki je zgrešilo svoj življenjski element, ki so ga njegove zvezde prevari-le, ki mu je zlokobna sreča prisodila prokletstvo, da mora bloditi in tavati okrog, iskati, zasledovati, sc radovedno povpraševati, kam pravzaprav spada, vse življenje pričakovati od zunaj glasu in odgovora, ki mu ga notranjost noče dati. Slika Manetova, ki kaže ustrelitev-se nam zdi kakor dovtip, če jo primerjamo s pošteno in suhoparno, a s tolikim spoštovanjem zamišljeno stensko sliko neznanega umetnika, ki je oveko-večil nrizor, ko stoji mehikansko odposlanstvo v mali dvorani grajskega stolpa pred možem usode. Stari gradnik nam odpira vrata, odgrinja zavese ter razlaga s tihim glasom, kaj je s tem prostorom, kaj z bližnjim, kdo je tukaj stanoval, kdo je tam naslikan; šestdeset let zgodovine, šestdeset nesreče, gorja, žalosti do vrha napolnjenih, prekipevajočih let človeške skupnosti, nad katero vidno plava krona, je v teh prostorih zaprtih. Kakor pravljica o prikaznih se vse to čuje, in glas starca, ki je vse te pon kojnike poznal, je tihoten, kakor je lasten ljudem, ki bivajo v zapuščenih hišah, v katerih straši. Tod hodi prikazen Maksimilijanova, potem Charlottina; ona še živi življenje sence, bridkejše nego šestdesetkratna smrt; tukaj je spal Rudolf, tam je imel svojo delavnico, in če ti je notranjost popolnoma zbrana, moreš opaziti med drevjem, kako mimo cvetja, morja in skal brez miru gor in dol plavajo dekliško nežno, mile sence Elizabetine. V pestri, zračni, s svilo obloženi sobi s kitajskimi pago-dami in metuljčki pa so šc do nedavna imeli svojo igralnico otroci Frana Ferdinanda in njegove soproge Sofije, ki so jo smatrali za neenakorodno še po njeni cnakorodni smrti. Z morja nas spremljajo dolgi žarki zahajajočega solnca iz sobe v sobo, pogledajo z nami vred v prostore, ki jih stari gradnik za hip odreši iz temine, da jih žc prihodnji trenotek za našimi koraki zopet pahne v isto temo. In to je prav, da se bitja iz pra.vljic in resničnosti druga drugih ne motijo. Le sanje in žalost se ti kakor težki ogrinjali ovijata okrog ram in ti bolj in bolj tiščita grlo, čim več imaš od dvo« rane do dvorane dalje nositi. Lc ena živa reč ostane ,ko smo vse to prehodili. Na pragu prostora, ki imamo vanj stopiti, ob vratih sobe, ki se je za. nami zaprla, postojimo in poslušamo. Kakor brezdišno utripanje srca ge in vozniki. Zadnji pridno pomagajo tukajšnjim kmetom na polju, jim orjejo, vlačijo, vozijo gnoj itd., tako da bodo kmetje kmalu gotovi z oranjem in obdelovanjem svojih njiv. V sedanje bivališče smo prišli dne 25. januarja. Tukaj bomo kmalu tri mesece in smo večji del zime tukaj prebili. Reči moram, da smo bili v obče šc dosti zadovoljni in ta kraj nam bo gotovo vse življenje ostal v spominu. Sicer je le majhna vasica ob cesarski cesti, 11 km vzhodno ocl Novega Sonča (Novi Sacz — Neu Sandez). Drugo bližnje manjše mesto je pa Grybow, 9 km oddaljeno ocl naše vasi proti vzhodu. Okolica je še dokaj prijazna. Svet je valovit ter se vedno bolj vzdiguje proti jugu k mogočnim, z gozdovi poraslim Karpatom. Zračna črta do tja znaša kakih 30 do 40 km. Proti zahodu se svet polagoma znižuje v ravnino krog Novega Sonča, katero namaka znana reka Dunajec, ki priteka izpod Visoke Tatre in se po daljšem teku izliva v Vislo. Vas stoji na polagoma proti severu vzdigujočem se hribu, s katerega je lep razgled na več strani. Tu gori nas večkrat vodi pot občudovat sedaj še s snegom pokrite vrhove Karpatov in orjaško Visoko Tatro, ki se blišči v daljavi proti jugozahodu. V to smer se večkrat upirajo naši pogledi, obenem pa preudarjamo, kje leži Kranjska, naša milo domovina, in kaj počno naši dragi tam doli na lepem jugu. A daleč daleč je do tja! Vroče želje in hrepenenje po njej se često vzbujajo v naših srcih in navdaja nas trdno upanje, da se po težkem, trudapolnem delu naših junakov — po zadobljeni slavni zmagi, kmalu zopet vrnemo v njeno mirno zavetje. Z omenjenega hribčka vidimo naokrog vse polno manjših in večjih hribov, po katerih so raztresene male, lesene »chalupe« poljskih »chlopow«, obdane z vrtovi, rodovitnim poljem in temnozelenimi smrekovimi in jelkovimi gozdovi. Sadni vrtovi, kar jih je, so kaj borni in vidi se, da tukajšnji kmet še nima nobenega pojma o kakem um-nejšem sadjarstvu. Največ je še češp-ljevega drevja, ki pa je seveda prepuščeno samo sebi, da raste in se razvija svobodno brez vsake nege človeške roke. Tu in tam raste kriva jablana, stara hruška in potrpežljivo čaka, kdaj ji bo gospodar odrezal suhe in polomljene veje — a zaman. Sploh je sadjarstvo v Galiciji, kolikor sem opazil, z izjemo nekaterih vrtov poljskih žlahči-čev in Židov, še na jako nizki stopnji, dasi je lega in svet marsikje ugoden za to panogo kmetijstva. Polja imajo kmetje tukaj precej in pridelajo žita in drugega živeža toliko, da jim ni treba ničesar kupovati. Sejejo največ pšenice, rži in ječmena, sade obilo krompirja in zelja. Koruze ne sejejo, ker je podnebje premrzlo za njo. Glavni živež je krompir, zelje in kruh. Skoro dan na dan imajo vedno enako hrano namreč »zemniak« i »kapust« ali »kapust« i »zemniak« (zelje in krompir). Žito meljejo sami na domačem mlinu, ki stoji v veži vsake hiše. To je nekak stol z okroglo izdolbeno globino, v kateri se vrti mlinski kamen z v stropu in na robu kamena pritrjeno palico. Mletje s tem kamenom je zelo počasno, moka pa čuje tu in tam v zaklenjenih, zatemne-lih dvoranah in sobah tiktakanje ur. Ponekod gredo ure z jasnim, naglim, drugod zopet s sonornim, mračnim glasom. Jutro za jutrom obhodi stari ka-stelan ves grad, da navije ure v tej bajki, ki je pozabila na prostor in čas. Tudi alge na dnu morja se pregibljejo, kakor da bi jih gonilo kolesje ure, a to je ura, ki kaže plimo in oseko, polnoč in poldan, resničnejša kakor čas gori v zakletem gradu. Krog grada se širijo gozdiči lavorike, jasmina, južnega listnatega drevja, čez ograjo vrtne galerije ■pa vise težki, lilabarvni grozdi cvetoče glicinije globoko doi do naših kvišku stegnjenih prstvo. Kmalu bo tudi njih doba minila. Čez milijone majhnih, odpadlih cvetnih čašic koraka težki čre-velj samotne hrvatske straže in njegov dobri, topi obraz se okrene z velikim, skoro prestrašenim pogledom kvišku, če se na koncu drevoreda kdo prikaže. Vojak v sivi uniformi pričakuje menjave. Po mali terasi, s katere v mirni dobi dva stara topova z odprtimi žreli zijata na morje, koraka z nasajenim bodalom gor in dol, po dvajset korakov naprej in onoliko zopet nazaj. Topova pa iežita zadaj v grmovju in spita zdaj, ko je postalo resnobno na svetu. Tudi njedva sta šla med strahove in pošasti v času, ki jih je prehitel. Po drevoredu prikoraka izmena. Prodec škriplje pod vojaškimi obuvali. Kmalu je zopet mož z nasajenim bajonetom edini svedok sedanjosti po poteh ob osamljenem, počasi pogrezajo-čem se gradu. tudi le napol zmleta. Zato je pa tucli kruh iz te moke zelo raskav in le za trepki želodec poljskega kmeta prebaven. Čudno, da si ne morejo postaviti mlina na vodi, katere je dovolj v bližini in tucli dosti velika je, da bi gnala par kamenov. No, pa bodočnost mogoče še vse prinese in tudi boljšo moko Poljakom. — Največ dobička daje tukajšnjim prebivalcem Živinoreja in nekateri kmetje so imeli pred vojno precejšnje število repov v hlevu. Gospodar, pri katerem stanujem, je pravil, da je imel lansko leto 2 para volov, 4 krave, 2 telici, nekaj telet in konja. Nekateri pa so redili še po več glav živine. A sedaj imajo malo živine, ker so jim jo Moskali veliko zabrali. — Da so vse imetske hiše in gospodarska poslopja esena, sem Ti že zadnjič omenil. Narejena so vsa po enem kopitu. Imajo z vežo vred po štiri prostore. Iz veže se pride na eno stran v precej veliko kuhinjo. Tla v njej so iz stolčene ilovice. V njej je štedilnik in nizka peč za kruh peči. Iz kuhinje se pride v družinsko sobo. V njej je razen drugega pohištva ena ali več postelj in na vsaki je pernica. Odeja, kakršno imamo mi, ni tukaj v navadi. Iz veže na drugo stran je shramba za različne stvari. Pod hišo je pa iz kamna zidana klet. Strehe so slamnate, le nove hiše so krite z opeko. Jaz imam svoje bivališče sedaj v kuhinji, kjer imam v kotičku malo slamnico, kamor polagam k počitku trudne kosti. V teku tukajšnjega bivanja sem imel poprej tudi že v dveh drugih krajih »jerperge«. Nekoč nas je bil en kmet spodil, ker je sam rabil »štan-cijo«. Bil je namreč bolan, največ zaradi preobilnega zauživanja »vodke« in si je želel mirnega počitka. Mi smo se mu radi umaknili, zlasti še zato, ker je bilo notri dosti rujavih, smrdečih stenic. Večkrat zvečer smo napravili s prižganimi svečami in vžigalicami lov nanje, ki je bil vedno precej obilen. Se-aaj naj pa kmet le sam »futra« krvx-željnega sovražnika. — Potem sem bil na »kvartirju« pri nekem občinskem tajniku, kjer sem imel še najlepše in najudobnejše stanovanje. Le žal, da sem moral prav kmalu iti ven ter se umakniti nekemu višjemu gospodu od artiljerije. Kaj hočeš »gmajnar« je povsod revež in mora biti z vsem zadovoljen. — V sedanjem stanovanju sem pa že od začetka februarja. Z mano} jih stanuje še nekaj od našega oddelka in do sedaj je bilo v tej kuhinji tudi več topničarjev na stanovanju. Tako je ta kuhinja izgledala kot kak »Mann-schaftszimmer« v Št. Peterski kosami. Topničarji so sedaj odšli v druge kraje. Bili so Rusini iz vzhodne Galicije, iz krajev, kjer še Rusi gospodarijo. Bili so še dosti dobri ljudje, nekateri prav pobožni — zvečer in zjutraj so kleče opravljali svoje molitve. Vere so bili grško-katoliške. Z njimi smo se še precej dobro razumeli, le to mi ni bilo všeč, ker so imeli precej tistih živalic, ki so še hujše od stenic. Smilili pa so se mi ti revčki, ker že deveti mesec nič ne vedo o svojih domovih in svojih družinah. Kolikokrat so žalostno gledali nas, ko smo prebirali došla pisma in karte, ki smo jih prejeli iz naše mile domovine, od naših ljubih domačih. A oni že tako dolgo niso zvedeli nikake vesti o usodi svojih domov, žen in otro-čičev. To morajo biti pač bridki občutki v srcu slehernega, ki ga je zadela taka usoda! Naš gospodar je z nami prav prijazen in večkrat »muvimo« ž njim »po polsku« ter se še nekaj razumemo, četudi vsega ne. Poljski jezik je za nas precej težak, ker ima mnogo izrazov, ki niso podobni slovenskim. Ima mnogo sičnikov in šumnikov ,ki nam otežujejo izgovarjanje. Vendar nekateri že precej dobro razumemo in za silo tudi že po poljsko »tolčemo«. Zgovorni smo zlasti takrat, kadar skupno pijemo »vodko«, ki jo Poljaki posebno »lupili srocfie f,SlQVons/te Straže" ? diupito t a Roj ! Sreč/ta samo Zanimivosti s severa. (Pismo vojnega kurata E. g. Jerneja Hafnerja.) Vojaška pomoč na polju. — Ogrski žid in kmet. — Resnica o moki in kruhu na Ogrskem. — Najboljši kruh danes vojak. — Prestolonaslednik med vojaki. — V družbi s Sven Hedinom, Vojni kurat č. g. Jernej Hafner nam piše: Tarackoz, 8. maja 1915. V interesu celokupnega prebivalstva » države in nje vojne sile je izdala najvišja vojna oblast podrejenim poveljstvom, naj pomagajo vojaški oddelki po možnosti s konji in moštvom prebivalstvu pri obdelovanju polja. Seveda je največ odvisna izpeljava te odredbe od dobre volje poveljnikov tistih oddelkov, ki imajo priliko taka koristna dela opravljati. Ako so pri volji in jim ugaja ljudstvo, rečejo lahko možu: pojdi — in gre, ako ne, se lahko izgovore, da to iz službenih ozirov ni mogoče. Vendar v splošnem naše vojaštvo ravno v krajih, ki so njegove pomoči najbolj potrebni, mnogo stori. Tako sem n, pr. videl orati in vlačiti vojake in vojaške konje v Jasnem (Korosmezo) in okolici, v Mikuliczinu, v Delatynu in soseščini tja do Nadvorne, pa tudi na ogrski strani Karpatov v mar-maros - szigetskem okraju. Prebivalstvo se zglaša pri štacijskih poveljstvih in ta jim izposlujejo zaželjeno pomoč od tamkaj bi-vajočih čet. Tudi velikanske gromade gnoja, ki so ga pustili prezimujoči oddelki s konji, nudijo prebivalstvu lepo pomoč. V kraju, kjer se ravnokar pripravlja naša vojna bolnišnica na delo, orjejo in vozijo gnoj naši trenjaki že dvanajst dni neprenehoma. Za gnoj, postavljen na 20 minut oddaljeno njivo, plača od velikega voza gospodar le 2 K 10 v in tri merice ovsa za konje. In teh voz je šlo že čez poldrug tisoč na polje. Le škoda, da imajo pravzaprav vso korist od tega le židi, ker je večinoma vse polje v njihovih rokah. Rusini in Rumuni, ki tod prebivajo, si jemljejo j njive v najem in jih obdelujejo za tretjino j do polovico pridelka; pa za ta svoj delež se več ali manj že prej zadolže, ker jemljejo življenske potrebščine pri Židu, kateri ima vsak svoj »handel«. Ker ne zna kmet nemško in povečini tudi ne mažar-sko, si ne upa iti prosit vojaškega poveljnika za konja ali za gnoj, ampak naprosi za to Žida, h kateremu se tudi sicer v vsaki trgovinski ali obrtni zadevi zateka. Žid dobi vojaško pomoč zastonj, svojemu kmetu pa jo visoko zaračuna z ozirom na vojni čas. Jj^a podoben način tudi v drugih ozirih iri' zadevah Židi na najnesramnejši način nekaznjeni smejo vleči tu, v najprosto-dušnejši državi (kakor neprenehoma hvalijo Ogrsko poluteranjeni in pomažarjeni Židi) kmetu kožo čez ušesa. S prisluškovanjem se znajo poučiti ti umazani ljudje o vojaških potrebščinah in se okoriščajo pri vojaških dobavitvah; v ljudstvu vzbujajo sum o vrednosti papirnatega denarja in dajo za dvekronski bankovec le 1 K 80 v itd. Mnogi izleti med narod in pogovori s kmeti, judi in Madjari so mi stvorili prepričanje, da je Izrael edini narod, ki bo izšel iz vojske bogatejši. Dočim se kmet trudi do smrti, Žid stoji pri njem, hodi okoli njega ali sedi v trgovini in opravlja kvečjemu kako obrtno delo ter postaja bogatejši. Dočim pri nas na deželi večina šivilj dela po 12 in več ur za plačilo 2 do 3 kron, tu judinja zasluži v 6 urah po 4 do 6 kron. Ogrski in gališki Žid je 'kakor ogre, ki gloje korenine državne moči. Čudi se temu, kdor ne pomisli, da opravlja Žid s tem tudi drugo važno delo, ki je nekim najnujnejše potrebno in najbolj patriotično, da namreč zadržuje »narodnosti« na poti k kulturi in in moči, ki bi utegnila komu biti nevarna. In vendar so le prosti, bogati in kulturni narodi moč države! Kadar to spoznanje prodre (morebiti bodo k temu pomagali zavezniški Nemci, ki se tu vojskujejo in to vidijo), takrat bo odvzeta moč Izraelu in odprta pot k kulturi novim, svežim milijonom. — O moki in kruhu ste prejeli par dopisov iz Košic, ki pa se mi ne zde dosti točni. V sredini Ogrske sem bil (na poti zadržan na dveh postajah) v treh župni-ščih gostoljubno sprejet in tu sem obiskal že osem župnišč; prepričal sem se o sledečem: ogrska ljudstva jedo že od februarja večinoma samo črn ali rumen kruh, v mnogih pokrajinah (morebiti celo splošno) dele oblasti po 6 kg moke na mesec za osebo (ali celo družino), kar pa včasih tudi izostane; milijoni ljudstva kruha že dolgo stradajo. Pač pa so kraji, kjer se slučajno dobi tudi bel kruh, in sicer v etapnem ali vojnem ozemlju, kjer je vsled vojnega di-rindaja kontrola zelo težka. Gotovo pa je, da imajo v deželi bogati židovski trgovci še velike zaloge, s katerimi čakajo še višjih cen; a tem pri obstoječih razmerah zamore do živega samo Vsemogočni. Belega kruha pa sem videl v bojnem ozemlju v Galiciji mnogo več kot tu na Ogrskem, dasi se znam dobro in zanesljivo informirati. Lahko trdim, da je z ozirom na kruh na najboljšem zdaj vojaštvo, ki dobiva (vsaj v meni dostopnem ozemlju) dobrega in zadostnega kruha. Marsikateri gruntar, profesor ali duhovnik tačas lahko zavida v tem oziru zadnjega pešca, — Pri zadnjem nadzorovalnem potovanju na bojno ozemlje je Nj. cesarska visokost prestolonaslednik pokazal v Delatynu pri raznih prilikah, da stopa v stopinje svojega starega prednika na prestolu. Veliko je občeval z moštvom (v nemškem, mažarskem, češkem in laškem jeziku) in nižjimi častniki, zelo prijazen je bil z voj. duhovniki; vzlic mladeniškemu licu in kretnjam dostojanstven. Kamor se pokaže, prinese svežost in radost med bojevnike. — Zadnji večer pred odhodom iz Delatyna, iz katerega je prešel vojni hrušč polagoma preko Kolomeje v Črnovice, 23. aprila, sem sedel pri večerji v častniški menaži vis-a-vis svetovnoznanemu Švedu Sven Hedinu, ki se mi je v spomin podpisal na karto. Kot prijatelj naše strani je prišel z zapadnega bojišča na vzhodno proučevat razmere. Umerjene, sigurne kretnje, ponižna, prostodušna konverzacija in jasen izraz oči in obraza ter znanje jezikov, pa tudi širokost pleč, izražajo izredne sposobnosti simpatičnega moža. Morebiti pride kdaj tudi v naše kraje in — odkrije svetu Slovence in njih kulturo, kar bi ne bilo napak. Bog z Vami! Jernej Hafner. Slovenski Železničar ]e vozil Mackeose-novo armado. Franc Svetelšek, vlakovodja, za časa vojske premeščen iz Inomosta v Novi Sonč, piše koncem aprila svojim domačim na Sladkogoro: Dragi! Sedaj sem tukaj v selu Orla, to je kolodvor ob ogrski meji, 6 ur od Novega Sonča. Sedaj vozimo skoraj samo nemško armado, ki se vrača iz .. . in gre našim na pomoč, da izženejo Ruse iz Galicije. Dragi! Zanimivo je gledati, kako imajo Nemci vse v redu, kako gre vse tiho, priprosto in praktično od rok. To so hvale-i vredni ljudje, kise ljubijo med seboj kot bratje, zato imajo pa že precej uspeha. Bog daj vsakemu možu pogum, da udari krepko po Rusu, da se mu potem ne bo ljubilo več hoditi si ogledovat Galicije, kakšna da je. Drugače mi še hvala Bogu dobro gre. Pa Bog nam daj skoraj miru. Rad bi še včakal čas, da bi začel naše drage ljudi voziti nazaj v domovino, ovenčane z veliko slavo junaštva, katero so si pač že zaslužili. Bog nam daj vsem skoraj zagledati našo ljubo slovensko domovino. Vas pozdravlja Vaš Franc, Od začetka v volni. Največ sinov je dal cesarju za vojske v sorški fari »zadnji Tolar«, namreč štiri. Kako se je pa začudil, ko je prišel v nedeljo, 17. aprila njegov sin Jurij v popolni vojaški opravi, v kožuhu iz Karpatov domov na štirinajstdnevni dopust. Naravnost iz strelskih jarkov je prišel, na lopati se mu je še držala karpatska prst. Od prvega početka je bil v vojski pri 7. lovskem bataljonu. 26. avgusta se je prvikrat srečal z Rusi za Lvovom pri Krasnu; takrat bi bil kmalu ujet, pa je zbežal s tremi tovariši. Sovražnik je za njim streljal kakor da bi razsipal grah. Par dni je blodil okrog, preden je prišel k svojim četam. Ob tej priliki je izgubil tornistro, pozneje pa je spoznal, da je le dobra, zato je sklenil, da je nikdar več ne popusti. Večkrat je namreč dobil v nji ruske krogle, ki so bile njemu namenjene. Pri Grodeku se je v njegovi bližini razpočila granata, da ga je s prstjo zasula; komaj se je izkopal, vendar ne njemu, ne njegovim tovarišem ni nič škodovala, samo eno uro so bili vsi gluhi. Občudoval je przemyselsko trdnjavo, udeležil se je vseh bojev po galiških brdih, videl je, kako so Rusi zajeli dve lovski kompa-niji začetkom decembra, komaj se je rešil in ni mogel pomagati svojemu bratrancu Šimčevemu Jožetu in pa svojemu prijatelju Kejžerjevemu Jaku iz Danj. Zraven je bil pri ponočnem napadu 11. decembra pri Krempni, Niti artiljerija, niti pešci niso mogli Rusov pregnati, sami so mislili, da za to ne zadostujejo trije regimenti — zato je bil odločen napad na nož. Tiho se priplazijo do ruskih strelskih jarkov; stalo jc 80 straž. Ko jih zapazijo, pa zbeže« lovci pa drve naprej, zraven so pa še pregnali kozaki, ki so jih s strani napadli. Rusi so bili tako dobro zakopani, da so šli lovci čez njihove prve jarke. Zdaj pa zleze sovražnik ven in jih za hrbtom napade. Ko so spredaj dobro pometli, so se morali pa z bajonetom nazaj vreči na sovražnika, čez katerega so popreje šli. Ko pridejo do njega, pomeče orožje proč in vzdigne roke. Ena lovska kompanija je ujela 360 nera-njenih Rusov. Takrat sta padla dva njegova rojaka iz Porezna, Bajtarski Miha in Podhočarjev Tonček, zadeta oba v glavo. Kot spomin si je vzel ruski kramp, ki je bil vsem tako všeč, da ga je toliko časa posojeval, da se mu je zlomilo toporišče. Splošno so ujeli silno veliko Rusov. Od Božiča je bil v Karpatih. Mraz je bil tak, da je vsak dobil ozebline, kdor je bil pol ure pri miru; da se je ogrel, je ponoči vstal in letal, podnevu pa kidal sneg. Od začetka bojev se je le dvakrat vozil, enkrat v Galiciji z vlakom; komaj so izstopili, se je že pričel boj; drugič pa v Karpatih z avtomobilom, ker je bila na nekem kraju sila, da so Ruse vrgli nazaj. Prvi so imeli uši oficirji, kmalu so jih bili vsi polni; zdaj dobivajo neki prah, ki se potrese po obleki in ki se je dobro obnesel. V jeseni jc' bil večkrat lačen, po njivah so pobirali sadeže; enkrat so njegovi tovariši vzeli zeljnate glave, on je pa rezal storže in jih jedel, Sedaj je pa v Karpatih za hrano dobro preskrbljeno. Stari vojaki so se naučili zidati jarke, kar iz skal in ruše hitro na-rede kritje, V Karpatih ima naša armada izvrstne postojanke za topove, Rusi pa ne morejo dobiti primernega prostora. Na levi in desni, spredaj in zadaj so padali tovariši, on je ostal pa zdrav, le enkrat ga je ruska krogla ranila na ušesu, kepo ima prestreljeno. Naj ga ljubi Bog in Marija še nadalje tako varujeta, da bi iztisnil Ruse iz Ogrske čez Duklo! (Se je medtem že zgodilo! Op. ured.) Kolo sil piton ifi Koliko izgumii v sedanji vojni. Nemški tajni svetnik Penck je v okviru predavanj, ki se vrše v Berlinu pod naslovom: »Nemški govori v težkem času«, imel govor, v katerem je izvajal, kaj sta Nemčija in Avstro-Ogrska v sedanji vojni doslej izgubili in pridobili. Predvsem je govornik primerjal našo in sovražno teritorijalno posest. Sovražniki imajo 80 milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja, mi pa 6 milijonov, znaša tedaj razmerje 1S1/^:!. Ker pa vsebuje sovražna posest veliko skoro nenaseljenih arktičnih in anarktičnih pokrajin, se razmerje zmanjša na 9:1; število prebivalstva znaša 790 milijonov proti 150 milijonom, tedaj razmerje 5%: 1. Če izločimo veliko število onih, ki praktično ne pridejo v poštev — pomislimo samo na indijsko prebivalstvo in na nomade sibirskih step, — se zmanjša razmerje glede prebivalstva, ker tudi Japonska ne pride v poštev za boje v Evropi, na 2:1. Fronta na zapadnem bojišču je dolga skoraj 700 km; od teh je na nemških tleh komaj 80 km. Če se računa širina ob bojni fronti na 10 km, potem obsega bojno ozemlje v Nemčiji 800 km- nasproti 5000 km'- na Francoskem. Belgija se je skrčila na 500 km'-. Ozemlje, ki je ima Nemčija v rokah v Belgiji in na Francoskem, znaša 50.000 km- z 9 milijoni prebivalstva, dvema tretjinama francoskih premogovnikov, najbogatejšimi francoskimi rudniki in centri francoske tekstilne industrije. Medtem ko so v teritorijalnem oziru razmere na zapadu že dalj časa stalne, so pa na vzhodu v neprestanem toku. Koncem oktobra je bilo 90.000 km- nemškega in avstro-ogrskega ozemlja z 9 milijoni prebivalcev v ruskih rokah. Velike bitke v Mazurih in zmaga pri Limanovi so pa povzročile veliko izpremembo. Nemčija in Avstro-Ogrska sta izrinili Ruse iz velikega dela Poljske in Galicije, tako da je imela Rusija do velike ofenzive ob Dunajcu samo še 55.000 km- s 6 milijoni prebivalcev v rokah, medtem ko sla imeli centralni velesili 60.000 km- ruske zemlje s 6 milijoni ljudi v oblasti. Pokrajine, ki jih imata zasedene Nemčija in Avstro-Ogrska, pa obsegajo dombrowsko premogovno ozemlje in največje rusko industrijsko središče Lodz. Koliko bo znašalo ozemlje, pridobljeno z zmago ob Dunajcu, se seday še ne more reči. Ravno tako še ni vpošteto osvojeno kurlandsko ozemlje. Široki krogi se najbolj zanimajo za število ujetnikov in za vprašanje, kdaj bodo sovražnikove moči izčrpane, Povprečno naraste število ujetih Rusov, Francozov, Angležev in Belgijcev za 150 tisoč na mesec. Do 1. aprila se je privedlo z zapada nad 300.000 ujetnikov in skupne izgube zaveznikov so znašale najmanj pol-drug milijon ljudi. Francozi sami so imeli najmanj četrt milijona mrtvih; če se pomisli na slabotno pomnoževanje francoskega ljudstva, se more reči, da Francozi te izgube nikdar več ne bodo mogli dopolniti, — Skupne ruske izgube do 1. aprila se cenijo na 3 in pol milijona ljudi. Samo častnikov je padlo 70.000 ! Če se računa na vsakega častnika le 60 mož, bi znašalo število izgub celo 4 in pol milijona ljudi. Skupne izgube naših nasprotnikov moremo torej ceniti na najmanj 5 milijonov mož, to je povprečno po 600.000 mož na mesec. Ob takih izgubah mora Francija kmalu izkrvaveti, pa tudi ruski viri človeškega materiala se morajo skoro izprazniti. Naročajte „Slovenca"! Podpisujte drugo vojno posojilo! V drugič, odkar se je pričela od sovražnikov nam vsiljena vojna, se obrača država do celokupnega prebivalstva s povabilom in pozivom, da mu da na razpolago denarna sredstva, ki jih potrebuje za nadaljevanje in srečno završitev boja. Sijajen je bil uspeh prvega vojnega posojila; presenetljivo je učinkoval na tiste kroge, ki so tolikrat podcenjevali našo sposobnost in moč; uničevalno je vplival na naše sovražnike. Še sijajnejši mora biti uspeh drugega vojnega posojila! In to bo, ako bo vsakdo v resnici prispeval po svojih močeh, ako bo vsak, zaupajoč v državo in njeno silo, izpolnil svojo dolžnost, kakor jo izpolnujejo v junaški požrtvovalni hrabrosti na bojišču naši očetje, sinovi in bratje. Udeležba pri vojnem posojilu ni ni-kaka žrtev, temveč se ž njo plodonosno naloži glavnica! Zatorej podpišite vsi drugo vojno posojilo! Podpisovanje (p r i g 1 a š e n j e) se začne dne 8. in se konča dne 2 9. maja 1915 opoldne ob 12. uri. Pogoji za podpisanje so še ugodnejši kot pri prvem vojnem posojilu. Podpisovalna cena je določena le s 95 K 25 vin. in ker so se banke odpovedale na svojo polodstotno provizijo, celo le s 94 K 75 vin. To posojilo je plačljivo po desetih letih. Kdor je plačal 94 K 75 vin., dobi dne 1. maja 1925 vrnjenih 100 K. Za to uživa visoko obrestovanje po 5V2 K za 94 K 75 vin., to je 6*4 odstotkov skozi deset let. Obresti se izplačujejo v polletnih obrokih 1, dne maja in 1. dne novembra po dospelosti. Od poštne hranilnice ustanovljena rentna hranilnica omogočuje z deleži po 75, 50 in 25 K tudi manj premožnemu na-bavljenje — ravnotako mu nudi možnost, da zamenja svoje deleže zopet v gotovino, če bi bil v teku 10 let morebiti prisiljen načeti svoje prihranke. Premožnejši lahko nabavijo kose po 100, 200, 1000- 2000 in 10.000 K. Pri zneskih do 200 K je treba nabavno ceno plačati takoj pri priglašenju. Kdor podpiše nad 200 K, plača pri prijavi 10 odstotkov priglašenega podpisanega zneska, dne 26. junija in 27. julija po 25 odstotkov, dne 27. avgusta 20 odstotkov in ostanek dne 24. septembra 1915. Prijave se lahko vrše pri vseh poštnih uradih, davkarijah, bankah in hranilnicah in se dajejo istotam tudi vsa natančnejša pojasnila. Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila dajeti v svrho nabave vojnega posojila pod jako ugodnimi pogoji posojila na vrednostne papirje, blagajnica za vojna posojila pa poleg tega tudi proti zastavi hipotekarnih terjatev, tako da se morejo tudi hipotekami upniki, ki ne razpolagajo z gotovino, brez nadaljnjega udeležiti te akcije. Ti ugodni pogoji, ki jih izpolnijo lahko tudi manjpremožni, mali hranilci, nudijo vsakomur možnost, da podpiše, zatorej naj tudi vsak podpiše drugo vojno posojilo! Država je danes najboljši dolžnik, najvarnejši plačnik, — Z bogatimi obrestmi dobi vsak svoj denar povrnjen, kdor podpiše vojno posojilo. Pomaga državi, še bolj pomaga samemu sebi. Pridno prebivalstvo Kranjske je bilo vsekdar opora države. Vojaki iz Kranjske krvave in zmagujejo za čast in slavo naše stare, ljubljene Avstrije. — Tudi sedaj, ko naj se dajo državi sredstva za nadaljevanje in zmagonosno završitev boja, se ne bo noben Kranjec obotavljal in pomišljal, temveč bo krepko sodeloval za končno zmago in mirno bodočnost. Zatorej podpiši vsakdo drugo vojno posojilo ! V Ljubljani, dne 14. maja 1915. C. kr. deželni predsednik: Schvvarz s. r. Vojsko z Rosi. Ofenziva avstrijskih in nemških bojnih sil v zahodni Galiciji je dosegla San. Levo krilo armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda prodira proti spodnjemu Sanu, armada generalnega polkovnika pl. Mackensena stoji pred Jaroslavom in Przemyslom, armada generala pehote Dankla pred Dobromi-lom in Chyrowom, armada generala konjenice Bohm-Ermollija pa pred Starini Sam-borom. Jugovzhodno navedenih vojnih skupin, katerih vodstvo je prevzelo vrhovno armadno poveljstvo, prodira armada generala Linsingena, ki sestoji iz avstrijskih in nemških čet, med Turko in Skolami, katera kraja so že včeraj zavzeli. Del desnega krila je pričel ofenzivo proti Dolini. Zadnje podjetje bo najbrže kmalu uplivalo na položaj v jugovzhodni Galiciii. Tam se je namreč Rusom posrečilo s svojo premočjo pridobiti na prostoru proti Kolomeji—Snyatinu in Črnovicam. Najvežje važnosti pa so poročila, da se je zrušila ruska bojna črta na srednjem Poljskem. Cela ruska fronta od Kjelc do Inovvlodza ob Pilici se umika. Severopolj-ska fronta sc bo težko še dolgo časa držala. Takih uspehov v sedanji svetovni vojski še nismo doživeli na nobeni fronti. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Umikanje Rusov ob Pilici. — Bitka v jugovzhodni Galiciji. Dunaj, 14. maja. Uradno se poroča: Umikanje sovražnika na Rusko-Poljskem traja dalje. Posega tudi na odseke dosedanje ironte ob Pilici. Od vzhodno od Piotrkova do gornje Visle zasledujeta zavezniški armadi Woyrscha in Dankla umikajočega se sovražnika. Njune čete so se ustalile v gorovju severovzhodno od Kjelc. Pred armado nadvojvode Jožeia Ferdinanda se umikajo Rusi v srednji Galiciji čez San nazaj in beže iz prostora med Dobromilom in Starim Samborom pred prvimi četami armad Boroeviča in Bohm-Ermollija v severovzhodno smer. Splošnemu postopanju so se sedaj pridružile zavezniške čete armade Lin-sigena, ki prodirajo čez Turko in Skole. Bitka v jugovzhodni Galiciji traja dalje. Močne ruske sile so prodrle čez Ober-tyn do severno od Sniatyna in do Mahale. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Zavezniške čete pred Przemyslom. Berlin, 14. maja. Veliki glavni stan: Jugovzhodno bojišče. Prednje čete armad generalnega polkovnika pl, Mackensena stoje pred Prze-myslom in na levem bregu spodnjega Sana. Desno in levo nadaljujejo zavezniške čete zasledovanje v smeri Dolina—Dobromil na eni strani in čez Polaniec (ob Visli— Kjelce na drugi strani. Tudi od Kjelc do Pilice pri Inowlodzu Rusi niso mogli držati svojih postojank in se hitro umikajo proti vzhodu. Najvišje vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. maja. »Vossische Ztg.« poroča iz Petrograda z dne 12. t. m.: Veliki ruski generalni štab objavlja: Po celi vrsti bojev prednjih čet so se naše čete 10. t. m. približale po sovražnku zasedenemu mestu Šavle, kjer se je razvil boj. Na istem kraju potiska naša konjenica na široki fronti sovražno konjenico, od katere je že več oddelkov ujetih. Na ostali fronti do gali-ške meje vlada mir. Na črti med Vislo in Karpati napada sovražnik dalje. Dne 9. t, m. se je položaj na glavnem odseku boja pri Stryszowu in Brzozovvu za nas neugodno razvil, medtem ko je hud napad naše rezerve na črti Be-sko—Zarmiz (?) proti desnemu krilu sovražnika, ki je poskušal prodreti našo fronto, ustavil sovražni sunek in preprečil uspeh sovražnika. Hrabra 48. divizija, ki je 7, maja ušla iz zelo težkega položaja, je 9, maja podvzela na neki drugi točki zelo uspešen protinapad. (Že včeraj smo poročali, da se je ta divizija udala ter da je bil ujet ves štab s poveljnikom vred. Op. ured.) Pri Dembici je imel sovražnik vsled napada naših oklopnih avtomobilov težke izgube. V srednjih Karpatih smo uspešna odbili več sovražnih napadov. V Bukovini so 9. maja izkoristile svoj uspeh na desnem bregu Dnjestra, ujele 500 sovražnikov in zaplenile 3 težke in en lahek lop ter več strojnih pušk. RUSKA POROČILA. Korespondenca »Rundschau« poroča: Uradno rusko poročanje zopet molči o zmagovitem prodiranju zavezniških čet in gre celo tako daleč, da slepi javnost z lažmi. Neprestano govori o nezadržljivem prodiranju ruskih čet. Operacije proti baltiškim provincam označujejo kot poskus proti bojišču tretje vrste in poročajo o novih uspehih Rusov. »Ruskoe Slowo« je izvajalo, da so postojanke Rusov v Karpatih neomaj-Ijive, da toka proti Ogrski ni mogoče zadržati in da so nemška ojačenja do-šla veliko prepozno. Vsekako naznanja ruski vojaški kritik, da se bo ruska armada na celi fronti morala zadovoljiti z defenzivo, ker so karpatska pota neprehodna in je treba čakati, da reke vpadejo. »Rječ« izjavlja na podlagi pogovorov z merodajnimi osebami, da je potrebna izravnava ruske fronte, ker jc karpatska črta zelo oddaljena od glavnega mesta in ker se je treba opirati na pred kratkim osvojeno in zato šc ne urejeno ozemlie. OPERACIJE ZAVEZNIKOV V ZAHODNI GALICIJI. Berlin, 14. maja. (Kor. ur.) Iz velikega glavnega stana o nadaljnjih operacijah za^ veznikov v zahodni Galiciji piše med drugimi: Ko je 6. majnika armada general« nega polkovnika pl. Mackensena prekora-< čila Wisloko in ko je nadvojvoaova armada po zavzetju Tarnova prisilila sovražnika, da je moral izprazniti celo črto ob Dunajcu do izliva Visle, se je lahko sklepalo, da je končana prodiralna slika na črti Gorlice Tarnov. Sovražnik se je umikal na 160 km široki črti. Prodrte ruske postojanke so se nahajale že 30 km za zmagovalci. Dne 6. majnika je ustavil tisti av-stro-ogrski zbor, ki je prodiral ob desnem Mackensenovem krilu, v karpatski vasi Tyalva rusko 40. divizijo in je ujel enega generala, enega ruskega polkovnika in 3000 mož ter zalpenili 6 poljskih topov, 6 čisto novih havbic, veliko municijskih voz in veliko vojnega orodja vsake vrste. Dne 7. majnika so se pojavili ostanki te divizije na vrhu Herove gore pred četami generala pl. Emmicha. Poveljnik divizije je izjavil, da se ne uda, odložil je poveljstvo in je izginil s svojim štabom v gozdih. Udalo se je nato 3000 mož. Ko je begal štiri dni v Karpatih, se je udal general pehote Kor-nilov s celim svojim štabom neki avstro-ogrski četi. Garda je, ko je prodirala proti Wisloku, zaplenila 9 ruskih topov in 21 voz streliva, ki jih je hitro bežeči sovražnik popustil. Dne 9. majnika se je udalo nekemu gardnemu polku, ki je pri Tropie presenetil zadnje sovražnikove oddelke za hrbtom, 12 častnikov in 3000 mož s 6 topovi. Temu dnevnemu plenu se je pridružilo na nekem drugem mestu še 2000 ujetnikov, 8 strojnih pušk, en top in več voz patronov. Pri armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda se je povišalo število ujetnikov do 9. maja zvečer na 20.000 mož. Pred armado Boro-evičevo se je umikal sovražnik hitro iz Karpatov proti severovzhodni smeri nazaj. Svoj prvotni načrt, da drži črto ob Wislo-ku, je moral sovražnik opustiti vsled pritiska neprestano zasledujočih zveznih armad. V okolici Sanoka so zbrali Rusi hitro dve diviziji, s katerima so 9. in 10 majnika napadli Benko in griče v okolici; bolj proti severu je ena njihova divizija izvedla protisunek proti avstro-ogrskim četam. Napad se je popolnoma izjalovil, nekemu iz Przemysla došlemu polku so vzeli naši 1800 ujetnikov in 20 strojnih pušk. Popolnoma poraženi so se. Rusi hitro umikali iz Sanoka; konjenica zaveznikov jih je hitro zasledovala. Bojišče je nudilo bodoče dni tužno sliko. Udala sta se dva bataljona, 6200 ujetnikov, 6 topov, 7 minicijskih voz so zaplenili zmagoviti zavezniki. Rusi so se umikali proti spodnjemu Sanu. Cela 6. ruska armada je izpraznila Karpate. Tudi severno od Visle so se umaknili Rusi od Nide proti vzhodu nazaj. Posrečen prelom je učinkoval na bojni črti na širini 300 "km. Medtem ko so se mogle sosednje armade umikati še precej v redu, so se ostanki odločilno poražene Radko Dimitrijeve armade v visoki meri razbili in so se popolnoma zmedeni valili proti severuvzhodu nazaj. 49. ruska divizija je rešila le 4 topove, 'kavkaška divizija je rešila od 36 topov le 9. Poveljstvo in vzdržavanje vezi med četami je popolnoma odpovedalo. KAKO SO RUSI UTRDILI PRZEMYSL. Dunaj, 14. maja. Neki vojaški strokovnjak izvaja v »Neue Freie Presse«: Še nekaj dni in prične sc novo poglavje v vojsi proti Ruskiji; najbrže se bodo bili ljuti boji ob Sanu. Naše čete so zavzele včeraj Lancut in Dubiecko. Ko smo oktobra lani prekoračili to črto, so pričeli Rusi umikati svoj oblegovalni zbor od zahodne, južne in severne črte pred Przemyslom. Przemysl ni več naš, v velikih bojih, ki nas čakajo, bi nam dobro služil. O sedanjem stanju trdnjave ni uradno potrjenih popisov. Ne motimo se pa, (V sodimo, da so Rusi ta zemljepisno in zato tudi vojaško važen kraj močno utrdili; vodeni so po istih načelih, vsled katerih je nemško vojno vodstvo utrdilo Antwerpen, Liittich in ostale osvojene trdnjave. Moči utrdb pri Przemyslu se ne more presoditi, če niso znane podrobnosti. Ve se le, da so zbrali Rusi veliko delavcev v mestu in da so se trudili z vsemi silami, da zgrade nove utrdbe mesto tistih, ki so jih naši razstrelili. Računati moramo z močnimi utrdbami, ker so Rusi umetniki v zgradbi trdnjav. Gotovo je pa tudi, da so pripravljena naša napadalna sredstva. Ob Sanu so Rusi najbrže utrdili tudi še druge kraje. Z bitko pri Gorlicah in pri Tarnowu uvedena pre^ mikalna vojska se ob reki San izpre-meni najbrže zopet v stoječo bitko. Naše vojno vodstvo pa najbrže ukrene vse, da zagotovi naše hitro prodiranje vsaj v nekaterih odsekih in da tako prepreči vcčtcdenski stoječi boj. O tem nas pouči žc bližnja bodočnost. BRZOJAVKA NAŠEGA CESARJA NEM-ŠKEMU CESARJU. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je brzo-javilo Njegovemu Veličanstvu nemškemu cesarju: Čez vse hvaležen nad Tvojim prijaznim obvestilom, da si podelil nadvojvodu. Frideriku in generalu Conradu visoka odlikovanja, Ti izražam svojo željo, da Tvojemu načelniku generalnega štaba, generalu pl. Falkenhaynu, ki je jasno poznal položaj in je inicijativno uvedel in izvedel premikanje znatnih delov Tvoje hrabre armade v Galiciji, izrazim svoje hvaležno priznanje zvestega bratsko orožnega smisla. Upajoč, na Tvoj milostni sporazum mu podeljujem veliki križ mojega reda svetega Štefana in njegovemu preizkušenemu sotrudniku, načelniku operacijskega oddelka, polkovniku Pappenu vojaški zaslužni križ drugega razreda z vojno dekoracijo. Božji blagoslov počivaj na naših tesno združenih armadah. V zvestem prijateljstvu Franc Jožef I. CESAR FRANC JOŽEF I. IN CESAR VILJEM II. BARONU KONRADU PL. HoTZENDORFU. Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Načelnik generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorf je prejel sledeče cesarjevo lastnoročno pismo: »Ljubi general pehote baron pl. Konrad! Od Vas duhovito započeta operacija je privedla do lepega uspeha v zahodni Galiciji, ki se bo — če Bog da — še nadalje razvil in dovedel do končne zmage. Največje zaupanje Vašega vrhovnega poveljnika, katero uživate, notranja zado-voljnost, katero občutite vsled sadov svojega delovanja, je Vaše najlepše plačilo. Moje najtoplejše priznanje, Moja globoka zahvala in Moje popolno zaupanje Vam je zagotovljeno. Dunaj, 5. maja 1915. Franc Jožef I. Nemški cesar je poslal sledečo brzojavko: »Vaše delovanje, v zvesti podpori Nj. c, in kr. Visokosti nadvojvode Friderika pri pripravi in posebno pri izpeljavi slavne bitke pri Gorlicah in Tarnovu pripada za vse čase zgodovini. Kakor vedno, ste se pri tem trudili, da pospešite in poglobite neomajljivo orožno bratstvo med našimi vojnimi vodstvi in četami. V hvaležnem priznanju Vam tedaj podelim red pour le merite, katerega sem Vam osebno izročil. Grad Pless, 12. maja 1915. Viljem R.« K BOJEM PRI GORLICAH. Krakov, 14. maja. »Nowa Reforma« poroča iz Novega Sonča: Od 3. maja dalje gredo vsak dan skozi mesto kolone ruskih ujetnikov v skupinah po 1000 do 4000 mož. Mnogo ujetnikov vozijo tudi po železnicah v zbiralne ujetniške tabore. Neki vojni ujetnik, po rodu Poljak, je poročevalcu navedenega lista pripovedoval o strašnem napadu na Gorlice; izjavil je: Od začetka vojne sem bil neprestano na fronti in sem se udeležil mnogo bitk in bojev. A tako strašne borbe kakor pri Gorlicah, še nisem bil doživel. Težko je opisati strašno učinkovanje sovražne artiljerije. Stali smo pri Gorlicah kot rezervni bataljon v tretji vrsti strelskih jarkov. Od prve in druge vrste strelskih jarkov ni bilo videti nobene sledi več. Samo na vse strani razrita in razkopana zemlja je označevala mesto, kjer so bili strelski jarki. Povsod so ležala raztrgana trupla padlih ruskih vojakov. Dobili smo povelje za naskok. Trikrat se je ponovilo povelje, a vojake so strašni doživljaji popolnoma omamili, dA so stali nepremično, kakor bi bili izgubili pamet. V tem trenutku je strašna kanonada prenehala in zaslišali smo v bližini pokanje pušk in klice »Ura!« Obenem so nas avstrijski vojaki že napadli od spredaj in od obeh strani. Ruski vojaki so letali okrog z nasajenim bajonetom kakor nori, a nikjer ni bilo nobenega izhoda. Jaz sam sem samo slišal še krik našega častnika: »Podajtjes!« (Podajte se!) Vojaki so dvignili roke in že so nas sprejeli in odpeljali avstrijski vojaki. Napadalci so bili že daleč naprej v naših postojankah v ozadju. — Kar se tiče v Novi Sonč privedenih ruskih ujetnikov, so vsi pripadali rezervam; kar je bilo ruskih vojakov v obeh prvih strelskih jarkih, so padli vsi do zadnjega. ZASLEDOVANJE RUSOV. Budimpešta, 14. maja. »Az Est« poroča iz Eperjesa: Naše iz Sanoka in Dyno\va prodrle čete zasledujejo sovražnika. Umikanje Rusov se še vedno vrši na celi širini fronte. Čez Lisko zasledujemo Ruse proti Chyrowu in smo s tem odrezali južno od Liska se bojujoče južno krilo osme ruske armade, ki je sedaj nesposobna, da bi se pravočasno ločila ocl nas. Tiste dele osme armade, ki še, niso ujeti, beže obupani čez Turko proli Samboru, da bi ušli obko-litvi, ki jim preti od zahoda. NAD *00 GALIŠKIH OBČIN ZOPET V NAŠI POSESTI. »Magyarorszag« poroča: Vsled zmage v zahodni Galiciji jc prišlo več kot 400 galiških občin zopet v našo po- sest. Tam so zopet upostavili avstrijsko upravo. Gališke železniške in , upravne uradnike so zopet poklicali m • svoja službena mesta. Poštni in brzojavni promet pa ostane tudi nadalje še v vojaških rokah. IZMIŠLJEN OPIS BITKE. Dunaj, 14. maja. Jutranjim listom poročajo iz vojnega poročevalskega stana: V »Berliner Tageblattu« objavljen obširen opis bitke pri Gorlicah je od konca do kraja, z uporabo Hartlebenove potovalne knjižice, izmišljeno. Rittner, Ecker, Reden, Roda Roda, Schulz, OBČUDOVANJA VREDNO DELO TEHNIČNIH ČET. Budimpešta, 14. maja. Vojni poročevalec lista »Esti Ujszag« poroča: Boji, ki so se razvili ob spodnjem Sanu, so po 24 urah silnega borenja prinesli našim četam popolno zmago nad sovražnikom. Desno krilo tvoreči del armad Boroevič-Marvvitz je potem, ko je prekoračil prelaz Lupko\t podil sovražnika v severozahodni smeri in čeprav so Rusi most čez San pri Dwerni-ku s trdovratnostjo branili, niso mogli odvrniti poraza in so morali dalje bežat'. Najhujše je divjal boj za višino pri Bereki, 'kjer so imeli Rusi izvrstna kritja. Tu je mogočen nastop artiljerije pospešil popolni uspeh. Središče Boroevičeve armade prodira ob reki Ostawa. Tudi čete, ki operirajo vzhodno od Krosnega, z velikim uspehom napredujejo. Od Rymanowa prodirajoči armadni deli so vnovič prodrli ruske postojanke na več točkah in uvedli nadaljnje zasledovanje. Na etapno postajo v Novem Sondžu prihajajo poleg že preštetih ujetnikov in vojnega materijala vsako uro nadaljnje velike množice vojnega plena in nepregledne vrste vlakov z ujetniki. Železniške postaje v osvojenem delu zahodne Galicije so zopet popravljene. Tehnične čete so neposredno za bojno fronto naravnost čudovito delovale, kajti nekaj in potem, ko je bil pregnan sovražnik, so žilezniške proge že delovale. Danes so mnogo sovražnih topov prepeljali čez Novi Sondž v Košice. BOJ DVEH LETALCEV. Krakov, 14. maja. Lvovsko časopisje piše: Ob nekem poizvedovalnem poletu je priletel avstrijski letalec Rosenthal nad Zolkiew (pri Lvovu), kjer je izvedel, da se nahaja v neki hiši ruski letalec. Rosenthal je vrgel na hišo nekaj bomb, ki pa niso zadele. Ruskemu letalcu se je posrečilo medtem, da se je dvignil kvišku. Rosenthal je zadel ruskega letalca, ki je smrtno ranjen pričel padati, a njegovo letalo je zadelo Rosenthalovo letalo. Tudi Rosenthal je padel nato iz visočine mrtev na zemljo. INŠPEKCIJSKA POTOVANJA KRAKOVSKEGA NADŠKOFA* KNEZA SAPIEHE. Krakov, 14. maja. »Glos Narodu« poroča: Krakovski knezoškof knez Sapieha je kot predsednik pomočnega odbora, ki ga je bil sam ustanovil, prepotoval osvobojene zapadnogališke kraje in povsod uvedel pomočne akcije. Knezoškof je obiskal kraje Zbylitowska Gora, Tarnow, Gumniski in Poreba, kjer se je povsod na lastne oči prepričal o strašnih opustošenjih, ki so jih v teh krajih povžročili vojni dogodki. Kraj Gromnik je popolnoma uničen, Ob celi poti ni videti drugega nego brezkončne vrste grobov in razdrtih strelskih jarkov. Prebivalstvo je bilo kraje izpraznilo. Nato se je knezoškof podal čez Ciezkowice v Siedlisko. Tu je cela pokrajina razrita s strelskimi jarki. Pot je vodila dalje v staro poljsko mesto Biecz. Staro-častitljive mestne cerkve so na srečo ostale nepoškodovane in le nekaj hiš je uničil ogenj. Pač pa je krog cerkva nastalo nešteto novih grobov. Nato se je peljal knezoškof čez Zagorz, kjer je vladala med prebivalstvom strašna beda, v Gorlice. Pogled na porušeno mesto je napravil na cerkvenega kneza pretresljiv vtis. Že daleč pred mestom je zrak nasičen s pogorišč-nim smradom, ki se razširja iz stotin zgorelih hiš. Le v malo hišah, ki so pa tudi poškodovane, je mogoče stanovati. Od nove cerkve je ostala le ena stranska ladja, ostali deli so v razvalinah. Neprestano dovažajo avtomobili živila, ki se nemudoma dele prebivalstvu. Na planem ležeče mrliče so že pokopali, a pod razvalinami je še mnogo mrtvih žrtev. Tudi v Grybowu vlada strašna beda. Knezoškof se je nato peljal še v Limanowo in Novi Sonč. RUSKI CERKVENI ROPI V GALICIJI. Bukarešt, 11. maja. »Kiewljanin« poroča iz Petrograda, da sta bili ustanovljeni v Przemyslu dve ruski pravoslavni cerkvi, in sicer je bila ena urejena na novo< drugo so pa napravili iz grško-katoliške cerkve. POSLEDICA VOJSKE. Dunaj, 15. maja. N. Fr. Press««' poroča: Pri zadnjih bojih je bomba udarila v zavod »Sacre coeur« pri Tarnovu. LIMANOVA POGORELA. Krakov, 15. maja. Limanova jc pogorela. 90 hiš je vpepeljenih. BOJI PRI ŠAVLIH IN PRZASZNYSZU. Berlin, 14. maja. Veliki glavni stan: Pri Savlih se boji tudi včeraj še niso končali. Severno od Memela ob spodnji Dubisi smo pri nekem nočnem napadu ujeli 80 Rusov. Zahodno od Przasznysza so došli tur-kestanski armadni zbori po štirikratnem brezuspešnem naskoku do naših prednjih jarkov. Zvečer smo sovražnika povsod vrgli nazaj. Imel je težke izgube, 120 ujetnikov je ostalo v naših rokah, .Najvišje vojno vodstvo. O POLOŽAJU V VARŠAVI. Krakov, 14. maja. »Nowa Reforma« poroča iz Varšave: Nad mestom se mnogokrat pokažejo aeroplani, ki vedno vzbude med prebivalstvom veliko vznemirjenje, Bombe mečejo vsekakor letalci, ki jim morajo biti razmere v mestu natančno znane, Bombe padajo večinoma na točke zunaj mesta, ki imajo velik vojaški pomen. Škoda, ki se s tem povzroča ruskemu vojaškemu erarju, je ogromna. Časopisju pa ni dovoljeno o tem pisati. — V nekem razglasu varšavskega nadzornika zdravniškega sveta se zdravniki opozarjajo, da se v Varšavi vsled številnih vojaških množic, ki neprestano korakajo skozi mesto, in vsled številnih beguncev razširjajo različne epidemije. Posebno je razširjen pegasti legar. — Značilna je naredba ruskega notranjega ministrstva, izdana v sporazumu z vojnim ministrstvom, glasom katere oni vojaški obvezanci, ki radi družinskih razmer uživajo službene olajšave, le-te izgube, ako se kak družinski član, ki je na fronti, prostovoljno poda v sovražno ujetništvo, — Na Ruskem Poljskem vedno bolj vre in število ruskih policijskih organov je v teh krajih od dne do dne večje. Samo v Varšavi se je stanje policijskih uslužbencev zvišalo za 30 uradnikov, 75 nadredarjev in 1500 stražnikov. JAPONSKA POŠILJA TEŽKE TOPOVE NA RUSKO BOJNO ČRTO. Pariz, 14. maja. (Kor, urad.) »Temps« poroča iz merodajnega vira, da pošilja Japonska najmodernejše težke topove na rusko bojno črto. Top, ki ga je iznašel polkovnik Ogata, se lahko razdeli v štiri dele, vsak del vozijo štirje konji, 29 japonskih častnikov se je odpeljalo v Rusijo, da vodijo streljanje teh topov, NABIRANJE ZLATA NA NEMŠKEM. Berlin, 13. maja. Včeraj se je vršil v mestni hiši shod odposlancev šolskih zavodov, da se sporazumejo o sistematičnem nadaljevanju nabiranja zlata, ki ga je v zasebni posesti, kakor računajo, še približno za eno milijardo. Navzoča sta bila tudi naučni minister Trott zu Solz in predsednik državne banke Havenstein. Neka tehniška šola je nabrala že 200.000 mark zlata in neki ljudskošolski učenec sam za 23.000 mark. Doslej se je nabralo skupaj nad 25 milijonov mark zlata. NOVO RUSKO POSOJILO V AMERIKI. Bruselj, 12. maja. Glasom vesti iz Newyorka se ruska vlada, ki dolguje Ameriki že 62 miliionov dolarjev, pogaja z Morganovo skupino radi nadalj-nega kredita 25 milijonov dolarjev, za katere nanj bi jamčila Anglija. Italijo pred odločitvijo. Negotovost še ni jasna, skrb še ni pregnana. Ali vojna ali mir; ta odločitev še ni padla. Kakor je vedno bolj očito, bo odločila zbornica prihodnji četrtek dne 20. maja ali morda šele kak dan kasneje. Od včerajšnjih vesti bo najbolj važna ona, katero smo že v včerajšnjem listu priobčili'* Salandra je demisioniral s celim svojim ministrstvom. Vest smo prinesli suho, kot gol dogodek, brez senzacije brez komentarja. Značilna pa je razlaga, ki jo italijanska vlada sama daje svojemu odstopu: » . . . ker manjka glede vladnega pravca v mednarodni politiki one sloge in soglasja med vladnimi strankami, ki bi bila potrebna z ozirom na resnost položaja.« Ali išče Salandra druzega izhoda? Razlika med onim, kar se ji ponuja v miru, je tako majhna, da je vredna vsaj kratkega premisleka. »Sloge in soglasja ni«; v teh dneh upajo najti oboje in prihodnji teden bomo na jasnem. Ministrska kriza v Italiji. Rim, 14. maja. (Kor. ur.) Z ozirom na krizo piše »Messagero«: Ministrstvo je odstopilo nepričakovano in je vse živahno presenetilo. Glede na uradno utemeljitev demisije, češ da niso ustavne stranke edine z vlado glede na njeno zunanjo politiko, vpraša »Messagero«, kako je to mogoče trditi, če so znani le smotri in ne tudi natančni vzroki, ki utemeljujejo to politiko. List končno izjavlja, da se mora počakati, kako da odloči kralj. »Corriere dTta-lia« želi, naj se vlada preosnuje. »Po-polo Romano« sodi, da bo z ozirom na zopetno zasedanje državnega zbora kriza le kratka. Rim, 14. maja. Kralj je sprejel danes zborničnega predsednika Marcoro v enourni avdienci. Rim, 14. maja. Nad 300 poslancev in 100 senatorjev je izročilo Giolittiju svoje posetnice. Storili so to zato, da dokažejo, cla podpirajo Giolittijevo po-litiko._ Rim, 14. maja. (Kor. ur.) Z ozirom na ministrsko krizo zahteva »Tribuna«, naj doprinese vsakdo plemenito žrtev, da se izloči iz raznih mnenj vse, kar je nasilno pretirano. Le tako se more trezno presojati položaj in se ne škoduje moralni slogi dežele, ki mora obstati kljub najživah-nejšim nasprotujočim si mnenjem v korist varnosti, velikosti in bodočnosti domovine. Kako je prišlo do demisije. »Wiener Allg. Ztg.« prinaša po »Kolnische Zeitung«: »Prejšnji petek, 7. maja, je Sonnino zahteval v ministrskem svetu, da se končno opuste pogajanja z Dunajem. Ostal je v manjšini in nato so sklenili, odgoditi zbornico in poklicati Giolittija.« Rim, 14. maja. (Kor. ur.) V nekem članku o ministrski krizi izjavlja »Giornale dTtalia«: Edini razlog, da je odstopilo ministrstvo, je, ker ustavne stranke glede na mednarodno politiko ministrstva niso enako sodile od tistega trenutka dalje, ko je izrazil Giolitti svoje mnenje, ki je nasprotovalo smerem ministrstva. Ker sedanjega položaja glasovanje večine ne bi moglo rešiti, je ostalo vladi le, da odstopi. List zanikava istinitost govoric o nasprotnih mnenjih v ministrstvu in izjavlja, da bi se mogel vrniti Salandra na vodilno mesto z ministrstvom, ki bi bilo drugega mnenja, kakor ministrstvo, ki je zdaj odstopilo. V sedanji krizi, izjavlja »Giornale dTtalia«, ne gre za to, da se ustvari politična večina, marveč za to, da se določijo akcijske črte z ozirom na težaven položaj in da se računa s predpogoji, ki jih je žc ustvarilo ministrstvo, ki je odstopilo. Rim, 14. maja, (Kor, ur.) »Corriere della Sera« pravi, da se bo kriza najbrže rešila s tem, da se preosnuje Salandrov kabinet. »Messagero« pravi, da je Salandra pokazal na Golittija: Njegovi prijatelji pa da pravijo, da noče prevzeti vladne moči vstopil bi samo kot član v sporazumno ministrstvo. »Messagero« in »Corriere d' Italia« pravita, da je mogoč nov kabinet pod vodstvom zborničnega predsednika Marcora, Milan, 14. maja. Za demisijo se je iz« vedelo šele ponoči ob 11. uri iz uradnega poročila »Agenzie Štefani«, Vest je vzbudila velikansko pozrnost. Ministrski svet je trajal do 7. ure zvečer, toda ministri so molčali in šele ob 9. uri zvečer se je začela širiti govorica, ki je bila potem uradno potrjena, Pristaši miru so prepričani, da se bo brez skrajnih sredstev dalo doseči sporazum z Avstrijo in zato so v zadnjih dneh nastopili dosti bolj odločno. Uradno poročilo o demisiji kaže, da je ali vlada izgubila večino ali pa pri tako resnih in važnih' odločitvah za bodočnost dežele ne mote več ž njo razpolagati. Izvor krize je tedaj iskati v večini, ki je šla dosedaj s Salandrom in tako je ministrska kriza naravnost v zvezi s politično krizo in z odločitvijo o bodočem razmerju Italije do obeh cesarstev. Razpoloženje v italijanski zbornici. Kakor poroča »Berliner Tagblatt«, letijo od vseh strani v kabinet protesti proti njegovi sedanji politiki. Kakor pravi Giolittijeva »Stampa«, bi se tudi z lučjo ne dalo najti niti enega pomembnejšega parlamentarca, nobenega prejšnjega ministrskega predsednika ali državnega tajnika, ki bi bil drugih misli kakor Giolitti. Možje kakor Luzatti, Bertolini, Sacchi, Schanzer, Facta, kratkomalo vsi, ki so bili enkrat ministri, stojijo danes sklenjeno okoli Giolittija, kakor je tucli velika večina zbornice proti vojski in za miren sporazum z Avstrijo. V tem sporu med vlado in zbornico je mogoča samo ena gotova instanca in to je kar najbolj hitro sklicanje zbornice. Za in proti vojski. Lugano, 14. maja. V Bariju, Jakinu, Bologni, Padovi, Spezii in drugih mestih so ob prepevanju marseljeze demonstrirali za vojno. Tu in tam so se stepli z nevtralisti. V Turinu je razdivjana množica šla pred uredništvo »Stampc«, kjer je napravila mačjo godbo in razbila okna, nato pa napravila burne ovacije divje hujskaški »Gazetta del popolo«. Kakor poroča »Agenzia Štefani«, je včeraj dopoldne nekaj sto intervencij on jstičnih študentov udrlo v zbornično palačo in razbilo okna. Poslanci in sluge so jih vrgli iz veže. V Milanu so demnnstrantje zapazili v tramvaju bivšega ministra Berto-linija, ki je bil posredovalec pri laško-turškem miru. Ustavili so tramvaj in nekoliko zmanjšala. Naše čete se zaporedno zbirajo na črti ob Sanu, kjer se hočejo bolj stisnjeno urediti. Dne 11. t. m. je avstrijska armada zapustila svojo krepko utrjeno postojanko, ki je v dolžini 140 vrst segala od Bistrice do rumunske meje. Dne 12. t. m. je naglo prestopila Prut. Z ognjem smo razpršili sovražno konjenico, ki je krila . odhod. Na več krajih je naša konjenica prodrla sovražno fronto, spretno napadala in spravila kolone v nered. Sovražnika zasledujemo. Število ujetnikov naglo raste. XXX POLOŽAJ. Ofenziva avstrijske in nemške armade v Galiciji in na Poljskem traja dalje. Zavezniškim četam se je posrečilo osvojiti Rudnik, Ležajsk, Jaroslov. Ti kraji leže na zahodnem bregu Sa-na, reke same tedaj naši še niso nikjer prekoračili. Še vedno je vprašanje, če bo poražena ruska armada našla moč, da trdovratno brani to strategič-no važno črto. Boji ob spodnjem Sanu so sc z osvojitvijo imenovanih krajev ugodno pričeli. Tudi proti srednjemu Sanu smo dosegli dragocene uspehe; avstrijski ■10. armadni zbor, ki se bojuje v Ma-ckensenovi armadi, je dosegel črto prejšnjih zunanjih utrclb na zahodni fronti Przemysla in napada sovražne utrdbe. Desno krilo naše gališke fronte prodira čez črto Dobromil — Stari Sambor—Boryslav. Naše čete so že vkorakale v Sambor in kakor poroča najnovejše uradno poročilo, so dosegle zavezniške čete že črto Sambor—Stryj Stanislav. V najkrajšem času se mora pokazati, kje bodo Rusi organizirali odpor, katerega napovedujejo v svojem zadnjem poročilu. Armada Lisingena je prišla že tako daleč čez Dolino, da sc bodo kmalu čutile posledice tega prodiranja bodisi v vzhodni ali zahodni smeri. Ruska ofenziva v jugovzhodni Galiciji je ustavljena na višinah severno od Kolomeje. Tam so se posebno odlikovali Korošci in Štajcrci, ki so krvavo odbili vse ruske napade. S tem da drže naše četo črto Nadvvorna — Kolo-meja—Sniatyn, je obvarovano, vzhodno krilo naše srednjegališke ofenzive pred nepričakovanimi sovražnimi napadi. ZAJETI RUSKI VOJAŠKI VLAKI. Krakov, 16. maja. »Nowa Reforma« poroča iz Novega Sonča: Sem so privedli nov transport 3700 ruskih ujetnikov. Ti Rusi so bili zajeti, ko so se iz Rzeszovva z vlaki pripeljali v Jaslo, da bi ojačili tamkajšnje ruske čete. Medtem so bili pa Rusi že pregnani iz Jasla in došle čete so naši zajeli. NAD TISOČ GALIŠKIH OBČIN ZOPET V NAŠIH ROKAH. Budimpešta, 14. maja. »Magyaror-Szag« poroča: Vsled izpraznenja ruskih črt v zapadni Galiciji jc prišlo nad tisoč galiških občin zopet v našo posest, Povsod so se ustanovila zopet avstrijska oblastva. Upravni in železniški uradniki so dobili povelje, da se povrnejo na svoja mesta. Poštna in brzojavna služba pa še ostane nadalje v vojaški upravi. POPRAVLJENE ŽELEZNIŠKE ZVEZE. Dunaj, 15. maja. Na progi Krakov -Debica vozijo zopet vojaški vlaki. K BOJEM V SREDNJI GALICIJI. Krakov, 16. maja, »Nowa Reforma« poroča, da je mesto Zmigrod pri Jaslu začasa ruske invazije in tekom ruskega umikanja iz srednje Galicije razmeroma malo trpelo. Tudi v Krosnu opustošenje ni toliko, kakor sc je prvotno poročalo. Požarov ondi sploh ni bilo. Nasprotno pa je kraj Odrzykow pri Krosnu, kjer so se vršili trdovratni boji, uničil požar. V Zmigrodu so naše čete ujele do 1000 Rusov , PRI KOLOMEJI. Budimpešta, 16. maja. »Az Est« poroča: V jugovzhodno Galicijo udrle močne ruske sile smo pri Kolomeji ustavili in porazili. Veliko število ujetnikov je padlo v naše roke. Njih število raste od ure clo ure. IZ BUKOVINE. črnovice, 15. maja. Mesto ima za Seboj zopet dva nemirna dneva. Vsled močnega pritiska sovražnih sil ob reki Dnjcster je bilo potrebno, da smo umaknili svojo fronto na levem bregu Pruta. Ta strategična odredba je povzročila med prebivalstvom pesimistično razpoloženje, ki jc pa kmalu zopet popolnoma izginilo. Naša artiljerija drži sovražnika v veliki oddaljenosti. _ Budimpešta, 16. maja. »Az Est« poroča iz Bukarešta: »Univcrzul« po- roča, da se umikajo Rusi od Bojana nazaj v Rusijo. Avstroogrske postojanko ob vzhodno bukovinski meji so popolnoma dograjene. VESTI IZ LVOVA. Dunaj, 16. maja. »Nowiny VViden-ske« poročajo iz Lvova, da je ondi delovanje »Obrane« uprav grozotno. Bivši avstrijski državni pravdnik dr. Pie-rachi je bil aretiran, ker je baje prejel neko necenzurirano pismo. — Škof Ev-logij je posvetil novozgrajeno rusko cerkev. -— Radi negotovosti v mestu so zopet uvedli meščansko milico. 9000 opravičenim avstrijskim uradnikom jc mestni magistrat v sporazumu z denarnimi zavodi izplačal 780.000 K kot predujem na plačo. V CERKVI OBEŠENI DUHOVNIKI. »Nowa Reforma« poroča o res barbarskem delu ruskih vojakov. V Rado-mislu pri Dembici so obešeni pred oltarji trije duhovniki. Misli se, da je 1 izmed njih bogoslovni profesor dr. Milan R e c. KAKO SE ŠIRI PRAVOSLAVJE V GALICIJI. Sedanji gališki generalni gubernator grof Bobrinski je uredniku »Ruskega Slowa« povedal, kako se vrši v Galiciji izpreobračanje k pravoslavju: »Rimsko-katoliška duhovščina se vede popolnoma pravilno in z rimsko-kato-liško cerkvijo sploh nimamo sporov. Najtežje vprašanje za nas pa je razmerje do unijatske (ukrajinske) cerkve. Gre se za prestop unijatskih žup-ljanov v pravoslavje. V tem oziru nočemo nobene nasilnosti. Ce želi kaka župnija prestopiti v pravoslavje, tedaj odredimo v občini plebiscit ali splošno ljudsko glasovanje. Če dve tretjini ljudstva glasuje za pravoslavje, tedaj jim pošljem pravoslavnega duhovnika. Razun tega pa je v Galiciji dosti praznih župnij, ki so jih unijatski duhovniki zapustili. V take župnije pošljem pravoslavnega duhovnika brez vsakega ljudskega glasovanja. Seveda vsa stvar ne gre kar tako gladko in brez sporov.« Grof Bobrinski jc popisal vso stvar silno idilično in nedolžno. Dostaviti moramo, da niso prazne samo one unijatske župnije, iz katerih so duhovniki zbežali. Ali se ni na stotine unijatskih župnij spraznilo s tem, da so Rusi duhovnike zaprli in jih poslali v vzhodno Rusijo in v Sibirijo. In »tolerantni« grof Bobrinski pošilja v te fare pravoslavne duhovnike. Pa tudi »plebiscit« za Ruse ni nevaren. Izid glasovanja ni toliko odvisen od ljudstva, kakor od ruskih oblasti, ki to vodijo in od vojaštva, ki asistira glasovanju. Pa tudi tam, kjer Rusi ne morejo dobiti dveh tretjin ljudstva za pravoslavje, lahko z znanim sredstvom župnijo izpraznijo in pošljejo popa nad trdovratne unija te. Svoj čas je potrebovala Rusija celih 100 let, da je v zahodni Ukrajini iz-ruvala unijo. Rusom v Galiciji se že štejej o dnevi in ti nc bodo zadostovali, cla dokončajo delo, ki ga je začela Katarina II. XXX NA RUSKEM SE BOJE RESNICE. Kijev, 15. maja. (Kor. ur.) Ponoven, obligatoričen ukaz načelnika ki-jevskega vojnega okraja prepoveduje pod pretnjo globe do 3000 rublov, oziroma do 3 mesecev zapora: razširjanje lažnjivih vesti o delovanju državnih institucij, uradnih oseb, čet in vojaškega resorta, kakor tudi govorice, ki vzbujajo splošno vznemirjenje. Isto velja glede zaničljivih opazk o operacijah čet, glede nespoštljivega obnašanja napram ruski vojski in poveljnikom čet in pa glede hvaljenja operacij sovražnih čet in reda v deželah, ki so z Rusijo v vojnem stanju. XXX NAD ODESO sta metala 12. majnika 2 Zeppelinova zrakoplova bombe. STROJNE PUŠKE V BOJU PROTI SOVRAŽNIM LETALCEM. Nemško armadno vodstvo, ki v polni meri izrablja »peto orožje«, t. j. letala in zrakoplove, v poizvedovalni in napadalni službi, je tudi odredilo najobsežnejše ukrepe v brambo proti sovražnim letalcem. Kakor hitro se pokaže kje kako sovražno letalo, ga začno takoj živahno obstreljevati, da ga ali spravijo na tla ali pa preženo. Vrednost dobitkov loterije »Slovenske Straže" 20.000 K m Naberite tudi pri svojih znancih denar za srečke in pošljite takoj denar z naroČilom „Slov. Straži" v Ljubljano! Boji na zahodu. Nemško uradno poročilo. Nad 6000 ujetnikov pri Vpernu od 22. aprila. Berlin, 15. maja. Veliki glavni slan: Pri Steenstraate ob yperskem prekopu smo zavrnili ponočni sovražni napad. Na cesti Saint Julien—Ypern smo dalje napadali in napredovali; trije angleški častniki s 60 možmi in eno strojno puško so padli v naše roke. Število od 22. aprila pri Ypernu ujetih neranjenih sovražnikov se je zvišalo na 110 častnikov in 5450 mož, k temu pride še nad 500 ranjenih ujetnikov. Jugozahodno od Lille so se tudi včeraj razvili ljuti artiljerijski boji. Sovražnih pehotnih napadov ni bilo. Na višini Loretto smo zadržali večinoma vse sovražne napadalne poizkuse. Napad severno od grebena, ki se jc približal našim jarkom, smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Pri izpraznitvi Carencyja in zahodnega dela Ablaina smo, kakor se je sedaj dognalo, izgubili v prednji črti vzidan poljski top in malo število pomožnih metalcev min; poleg tega je padlo nazaj v sovražne roke pet prej ocl nas osvojenih francoskih topov in dva možnarja, katera smo vporab-ljali kot metalca min. Severno od Arrasa je v splošnem ostalo mirno. Južno od Ailly, vzhodno od Moze, smo vzeli nekaj sovražnih jarkov, pri čemur smo ujeli 52 ranjenih in 166 neranjenih Francozov, med njimi enega bataljonskega poveljnika. Tri sovražne napade proti našim postojankam ob cesti Essey—Flirey smo odbili. V gozdu Pretre smo v jutranji rosi z napadom osvojili en sovražni jarek in pri tem ujeli nekaj sovražnikov. Najvišje vojno vodstvo. Hudi napadi pn Ypernu. Berlin, 16. maja. Veliki glavni stan: Severno od Yperna napadajo od včeraj črne čete brez ozira na lastne izgube naše postojanke zahodno od prekopa pri Steenstraate in Het Sašu. Pri Het Sašu smo odbili vse napade, pri Steenstraate boj še traja. Jugozahodno od Lille so Angleži po močni artiljerijski pripravi proti naši postojanki južno od Neuve-Capelle prešli k pehotnemu napadu, katerega smo večinoma že odbili. Na posameznih točkah se še bojujejo. Dalje južno od na obeh straneh hrbta višine Loretto in pri Souchezu, kakor tudi severno od Arrasa pri Neuville so se novi francoski napadi zrušili v našem ognju. Posebno močne izgube so imeli Francozi na višini Loretto kakor tudi pri Souchezu in Neuville. Zahodno od Argonov smo se zvečer z napadom polastili močnega francoskega opirališča v širini 600 m in v globočini 200 m severno od Ville sur Tourbe in je obdržali kljub trem ponočnim sovražnim protinapadom, ki so bili za sovražnika zelo izgubepolni. Med rekama Maas in Mosel se vrši na celi fronti živahen artiljerijski boj. Do pehotnih bojev je prišlo le na zahodnem robu gozda Pretre, kjer boj še ni končan. Kakor je naša navada pri francoskih napadih z velikimi, cilji, objavljamo v naslednjem francosko povelje za v toku se nahajajočo francosko ofenzivo severno od Arrasa: »Po vojski devetih mescev, od katerih jih je sedem poteklo v utrdbah, je čas, da končno predremo sovražno pehoto in Nemce najprej iz naših tal preženemo. Trenutek je ugoden: Nikdar ni bila armada močnejša in prešinj':na z bolj vzvišenim duhom. Sovražnik e po svojih ljutih napadih sedaj omejen na obrambo svoje za- hodne in vzhodne fronte, medtem ko nevtralne države čakajo na to, da jim mi z uspehom damo znamenje, naj udarijo. Zdi se, da sovražnik pred nami razpolaga le z nekaterimi divizijami. Mi smo štirikrat tako močni kot on in imamo artiljerijo tako strašno, kakor še nikdar ni bila na bojišču, Danes nc gre več za to, da se drznemo sovražnika napasti ali mu vzeti kak jarek, marveč za to, da ga porazimo. Zato je treba z izredno silovitostjo napasti in z neprimerno vztrajno srditostjo zasledovati, ne da bi se brigali za utrujenost, lakoto, žejo ali bolečine. Nič ni doseženega, če sovražnik ne bo končnoveljavno poražen. Vsakdo — častnik, podčastnik in vojak — naj bi bil prepričan, da zahteva domovina od nas, od trenutka, ko bo dano povelje za napad, do končnega uspeha vsako drznost, vse napore in vsako žrtev. Poveljujoči general 33. armadnega zbora: podpisal Petain. Načelnik generalnega štaba (ime nečitljivo).« Posebno zanimiv je podatek o nemški defenzivi na vzhodni fronti. Najvišje vojno vodstvo, Francosko uradno poročilo. Četrtek, 13. maja ob 3. uri popoldneh Včeraj zvečer in danes ponoči smo imeli severno od Arrasa sijajen uspeh. Pri No-tre Dame de Lorette, kjer smo vzeli kapelico in poljsko utrdbo, smo imeli južno od kapelice prestati ljut protinapad. V če-tverokotu strelskih jarkov smo se vzdržali in odbili sovražnika z občutno izgubo. Ponoči smo vzeli tudi celo vas Carency in lesovje sevrno od višine 125. V ljutem boju z bajonetom smo ubili 100 mož, 1050 pa ujeli. Južno od Soucheza smo se vzdržali kljub silnemu napadu. Znatno smo napredovali severno od vasi Neuville, kjer smo se pri kamnolomih polastili pota v Given-chy in tako pridobili okoli 100 m. V vasi sami smo vzeli včeraj popoldne središče. Nemci drže še severni kos vasi. V gozdu Le Pretre smo vzeli novo vrsto jarkov. Ponoči ob 11. uri: Belgijci so bili zadnjo noč zopet napadeni na desnem bregu Ysere. Zavrnili pa so sovražnika, ki je imel nekaj sto mrtvih. Severno od Arrasa novi uspehi. Pri zavzetju vasi Carency smo dobili precej materijala. Popoldne je sovražnik brezuspešno obstreljeval vas. Severno od Carency smo vzeli Abiaine in St. Nazaire, kjer ima sovražnik samo še par hiš. Boj se nadaljuje. Ujetnikov nekaj sto. Pri umikanju je sovražnik zažgal pol vasi. V Neuville—-St. Vaast smo vzeli več hiš. Vseh vplenjenih topov velikega kalibra je 17. V Argonih smo pri Bagatelle odbili dva napada. V gozdu Le Pretre smo vzeli zadnjo nemško postojanko. X X X Tudi nemško uradno poročilo priznava, da so imeli Francozi pri vasi Ca-rency nekaj uspeha, ki pa je le krajevnega pomena. Francozi niso nikjer prodrli nemške fronte. Zadnje nemško uradno poročilo javlja izid teh bojev. (Op. ur.) Petek, 14. maja ob 3. uri popoldne: Cel dan in celo noč dež. Vzeli smo jugozahodno od Soucheza več jarkov in smo na fronti Loos—Arras obdržali vse včerajšnje pridobitve. Zvečer: Vsled neugodnega terena je severno od Arrasa akcija težja, a vendar nadaljujemo z ofenzivo. Jugovzhodno od Soucheza smo severno od ceste Aix—Nou-lette—Souchez vzeli močan jarek z enim kilometrom fronte, južno od ceste prav močno utrjeno lesovje in še en jarek za njim. 400 mrtvih sovražnikov. Bolj južno smo preganjali sovražnika na vzhodnih in južnih obronkih pri Notre Dame in Neuville—St. Vaast. Vzeli smo 9 hiš. Od ne- STRAH PRED ZEFPELINI V PARIZU. Slika. Iz strahu pred Zeppclinovimi obisku so v Parizu ukrenili več odredb. Tako so na višjih točkah mesta postavili topove in žaromete, poulično sve- tilke so pa zakrili s pločevinastimi klobuki, ki preprečujejo, da bi luč odsevala na nočnem nebu (naša slika). Kakor hitro so prikaže kje v bližini kak Zeppelin, nemudoma ugasnejo v mestu vge luči. delje sem smo ujeli 100 častnikov, zaplenili 20, topov, med temi 8 težkih, 100 strojnih pušk in metalcev min. (Nemško uradno poročilo pravi: Sovražnik je dobil samo 6 topov; od teh je bilo 5 francoskih.) Popoldne so Nemci napadli v gozdu Ailly. Pregnali smo jih s protinapadom iz našib prvih črt; ujeli smo 100 mož. Na ostali fronti je bil dan miren. »Grenka premišljevanja« Clemenceau-ja. Ženeva, 15. maja. Pod naslovom f Grenka premišljevanja« piše Clemenceau, da že dolgo ni govoril o vojaškem položaju, kajti ljudstvu se z a m o 1 -čuje resnico. Z ognjevito zgovornostjo se napihujejo majhni uspehi, veliki porazi pa tajijo. Toda kruta istina bo potegnila pajčolan iz oči ljudstva. Ni samo vlada kriva, da se tako mrcvari resnico, ampak celo ljudstvo, ki ima strah pred resnico. Clemenceau konča: »Ali se noče slišati mojega glasu, čeravno kličem na pomoč, ker je domovina v nevarnosti.« General Leman bi se rad dalje vojskoval. Haag, 16. maja. »Temps« poroča, da je general Leman, ki je v nemškem ujetništvu, odklonil izmenjavo, ker se noče zavezati, da ne bi zopet zgrabil za orožje proti Nemcem. Boji na Hartmannsweilerkopiu. Basel, 16. maja. (Kor. ur.) »Natio-nalzeitung« poroča iz Boncourta: S francoske strani se poroča: Francoske čete so na. Hartmannsweile(}-kopfu znatno ojačili in predvsem nadomestili izgube častnikov in podčastnikov. Z velikim naporom so privlekli Francozi tudi 220milimeterske topove na vrh. — List objavlja tudi sledeči dogodek: Ko so naznanjali 4. majnika zvečer zvonovi v alzaškili krajih zmago ob Dunajcu, so čuli Francozi v strelskih jarkih navdušene klice, ki si jih niso znali pojasniti. Kmalu nato so pričeli Nemci ljut ogenj s strojnimi puškami. Drugo jutro so našli Francozi na najsprednej-ših žičnih ograjah listke z napisom: Rusi so premagani, 100.000 ujetnikov. Nemci so ponoči nalepili listke. Angleži sodijo, da bo trajala vojska še čez zimo. London, 16. maja. (Kor. ur.) Dopisnik lista »Manchester Guardian« izjavlja: Vojni urad sodi z drugo vojsko čez zimo. Razvoj vojske sili k mnenju, da bo komaj končana do jeseni. Vojaške oblasti so odločene na drugo vojsko pozimi. Izguba angleških častnikov. London, 16. maja. (Kor. ur.) Zadnji seznam izgub častnikov navaja imena 13 častnikov mornarice in 186 armade. Strah pred Zeppelini v Parizu. Genf, 16. maja. Minuli torek so zapazili, da leti en Zeppelinov zrakoplov proti Parizu in da je šc okoli 110 km oddaljen. Policijska prefektura je takoj dala znamenje za alarm in v trenutku je bil ves Pariz zavit v temo. Policisti so hodili od vrat do vrat in pozivali, naj se zakrijejo vsa okna in zapro prodajalne. Žarometi so razsvetljevali ozračje in iskali zrakoplov, toda zaman. Zeppelin je izginil. Nemške granate padle na Nizozemsko. Haag, 15. maja. (Kor. ur.) Haaški korespondenčni urad je doznal na pooblaščenem mestu, da je dne 6. maja pri vmerjanju topov v Antvverpenskih utrdbah palo nekaj granat na nizozemsko ozemlje. Nemški generalni gouver-nement v Belgiji je takoj uvedel strogo preiskavo. Nemški veleposlanik je v imenu vlade izrekel obžalovanje zaradi te pomote. Vojaške zadeve. Iz seznama izgub št. 175. (Konec.) Neri Ignacij, 97. pp„ 8. stot., mrtev (marca 1915); Paviot Alojzij, 97. pp,, 1. stot., r.; Pelicon Josip, 97. pp., 7. stot., r.; Pere Maks, 26. dom. p., 10. stot., r.; Perič Josip, 97. pp.. 12. stot., r.; Perpar Ivan, 17. pp., 1. stot., Dobernik, u.; Pertot Rudolf, 97. pp.. 8. stot., mrtev (marca 1915); Perušek Anton, 26. dom. p., 12. stot., r.; Peščica Josip, 97. pp., 8. stot., u.; Pire Alojzij, 17. pp., polk. štab. Kamnik, mrtev (marca 1915); Planiš Josip, 26. dom. p., 10. stot., r.; Planko Jakob, 26. dom. p., 7, stot., r.; Plescher Jakob, 26. dom. p., 9. stot., r.; Podbregar Karel, 26. dom. p., 7. stot., r.; Potisk Ivan, 26. dom. p., polk. štab, r.; Potočnik Alojzij, 26. dom. p., 11. stot., r.; Poženel Karel, 17. pp.. 2. stot., Črni vrh, mrtev (marca 1915); Požun Ivan, 26. dom. p., 2. stot., r.; Prisnik Avgust, 26. dom. p., 11. stot., mrtev (marca 1915); Pšeničnik Vinko, 26. dom. p., 10. stot., r.; Ražman Lazar, 97. pp., 8. stot., u.; Razboršek Jurij, 26. dom. p., 1. stot., r.; Rebek Alojzij, 97. pp., 8. stot., u.; ReberŠak Ivan, 26. dom. p., 2. stot., r.; Reich Franc, 26. dom. p., 4. stot., r.; Resman Ivan, 17. pp., 2. stot., r.; Ribič Alojzij, 26. dom. p., 9. stot., mrtev (21./3. 1915); Ri-bitseh Franc, 26. dom. p., 10. stot., mrtev (23./3. 1915); Rijavec Štefan, 97. pp., 8. stot., r.; Ror Ivan, 26. dom. p., 8. stot., r.; Rus Ivan, 26. dom. p., 9. stot., r ; Rutar Alojzij, 26. dom. p., 8. stot, r; Sabukoscheg Rudolf, 27. pp., 5. stot., mrtev (29./3,—4./4. 1915); Sajovic Alojzij, 26. dom. p., 7. stot., r.; Schlager Andrej, 26. dom. p., 12. stot., r.; Schmid Ivan, 26 dom. p., 8. stot., r.; Šeiinc Gregor, 26. dom. p., 5. stot., mrtev (22-/3. 1915); Seljak Ivan. 97. pp., 11. stot., r.; Sernko Alojzij, 26. dom. p., 2. stot., r.; Sežun Štefan, 97. pp., 6. stot., u.; Skerl Andrej, 97. pp., 12. stot., mrtev (marca 1915); Škrivanič Marko, 97. pp., 8. stot., u.; Slaček Anton, 26. dom. p., 11. stot., r.; Smole Franc, 26. dom. p., 7. stot., mrtev (22,/3. 1915); Šošteršič Franc, 26. dom. p., 11. stot., r.; Srednik Mat., 26. dom. p., 7, stot., u.; Stepančič Andrej, 97. pp., 6. stot., u.; Sterbenk Alojzij, 26. dom. p., 10. stot., r.; Stok Josip, 97. pp„ 12. stot., mrtev (marca 1915); Stolfič Ivan, 97. pp., 10. stot., r.; Sundl Josip, 26. dom. p., 4. stot., r.; Suppan Ivan, 26. dom. p., 9. stot., r.; Švigelj Anton, 97. pp., 2. stot., r.; Ternik Franc, 27. pp., 5. stot., mrtev; Tomičič Matej, 97. pp., 3. stot., mrtev (marca 1915); Trevisan Ivan, 97. pp., 2. stot., r.; Ukovič Anton, 97. pp., 1. stot., r.; Ulčnik Anton, 26. dom. p., 2. stot., r.; Umek Franc, 97. pp., 4. stot., mrtev (marca 1915); Urtl Ivan, 26. dom. p., 11. stot., r,; Vadnjal Štefan, 97. pp., 10. stot., r.; Velikajne Alojzij, 26. dom. p., 4. stot., r; Visnovič Humbert, 26. dom. p., 4. stot., r.; Viviam Ivan, 97. pp., 11. stot., r.; \Veber Karel, 26. dom. p„ 9. stot., r.; Welt Josip, 26. dom. p., 11. stot.. r.; Zadnik Franc, 97. pp„ 2. stot., r.; Zbogar Mihael, 97. pp., 8. stot., u.; Zerbo Mihael, 97. pp., 7. stot., mrtev (marca 1915); Zim-mermann Leon, 26. dom. p., 4. stot., r,; Živec Anton, 26. dom. p., 6. stot., r.; Zmajila Josip, 97. pp., 10, stot., r.; Zore Andrej, 17. pp., 2. stot., Brezovica, r.; Zuberti Josip, 97. pp., 8. stot., u.; Zupane Josip, 26. dom. p., 9. stot., r. Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil major 7. pp. Bruno Kersch-ncr. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili; stotnik 17. pp. Ivan pl. Hosp, stotnik 7. pp. Anton Jilg, nadporočnik 17. pp. Alfonz Eisenzopf, major 97. pp. Karel Dvoržak, nadporočnik 1. trd. top. p. Adolf Kranz, poročnika 17. pp. Alfonz Stcinpatz in Hugo Stark. Najvišje pohvalno priznanje so dobili; stotnik 7. pp. Josip Frohlich, poročniki 7. pp. Franc Wastian, Ivan Wratschko in Franc Pfeiler, poročnik 17. pp. Franc Korcnt, poročnik 5. drag. p. Herbert pl. Gratzy in poročnik 2. bos.-herc. p. Franc Zdolšek (II.) Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik-računovodja 47. pp. Angelik Hribar. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste jc dobil tit. ognjičar 8. gor. top. p. Jenko Franc. Vojaške zadeve. Major 91. pp. Josip Kremžar je spoznan za vojaško službo za nesposobnega. Izjemoma in vsled Najvišje milosti je vojni prostovoljec, infanterist, tit. narednik Ademaga Mešič imenovan za poročnika v rez. pri 3. bos.-herc. p. Za praporščake so imenovani kadeti: Tomaž Sever, 78. pp.; Fischer Rudolf. 17. pp.; Reinisch Nikolaj, 7. pp.; Mikuš Franc, 17. pp.; Mang Giinter, 97. pp.; Ferstl Ferdinand, 97. pp.; Fink Bogomir, 17. pp.; Pessiack Miroslav, 47. pp.; Riavitz Egon, 87. pp.; Hammerle Ivan, 87. pp.; Heller Miroslav, 87. pp.; Prager Josip, 47. pp.; Bratkovič Ernest, 47. pp.; Koch Dušan, 5. drag. p. Turčija v vojski. TURKI ZASEDEJO TEHERAN. Geneva, 16. maja. Francoski listi pišejo o možnosti, da Turki zasedejo Teheran. ANGLEŠKA OJAČENJA ZA MEZOPOTAMIJO. Rim, 8. maja. Iz Kaira dospela naznanila pravijo, da so poročila, ki jih je prejelo angleško armadno poveljstvo iz Mezopotamije, povzročila dokajšnjo razočaranje. Splošno se je pričakovalo hitrejšega prodiranja proti Bagdadu, toda nedaleč od Bas-sore so zadele čete na močne turške oddelke v zelo utrjenih postojankah. Zato so se morala doposlati ojačenja iz indijskih čet. Dotični oddelki so bili namenjeni za akcije proti Dardanelam. TEŽKE IZGUBE ANGLEŽEV V MEZOPOTAMIJI. London, 16. maja. (K. u.) »Mor-ningpost« objavlja pismo nekega častnika indijskega ekspedicijskega zbora v Mezopotamiji, ki poroča o težkih izgubah Angležev v zadnjih velikih bojih. Pred enim mesecem so bili sovražniki močni kakor ocean, Angleži pa kakor kapljica vode. Bol za Carigrad. VESTI O VELIKEM PORAZU ANGLEŠKO - FRANCOSKE IZKRCEVALNE ARMADE. 30.000 MOŽ UBITIH. Iz Maidosa poroča vojni poročevalec »Pester Lloydu« 15. t. m.: Na polotoku Gallipoli je bil včeraj izkrcevalni poizkus pri Kum Kalehu končno odbit in ustavljen pri Seddil-Bahru. Levo sovražno krilo je bilo pri Ari-Burnu potisnjeno v morje. Le desno krilo drži še zadnjo višino čisto blizu morskega obrežja. Poklana je bila cela divizija izkr-cevalne armade. Angleški mrliči pokrivajo v kupih bojišče. Krvave skupne izgube izkrcevalnih čet znašajo nad 30.000 mož. Po včerajšnjem uspehu obrambne armade je dolgo časa izključena možnost, da se izkrca izdatna sovražna sila. Boj v Dardanelah sc bliža koncu. Trajen jug pospešuje konec. Turške čete so se odlično vzorno vojskovale. TURŠKO URADNO POROČILO. »Agence Milli« poroča iz turškega glavnega stana: Pri Ari Burnu na polotoku Gallipoli sovražnik kljub ojačenjem ne. more iz svojih utrdb priti naprej. Na posameznih točkah je poizkušal sovražnik nastopati, a napade smo s proti-sunki odbili. V odseku Seddil Bahr drži sovražnik svoje stare postojanke in je miren. Neki naš letalec jo metal uspešno bombe na sovražni tabor. Sovražnika so ojačili, cla vzravnajo njegove izgube, a i uspešen ogenj naših baterij, ki so prodirale, je razkropil ojačenja. Včeraj zjutraj v Morto zalivu potopljena oklopna križarka je »Goliath«. Velik del posadke je utonil. To zmago je priboril naš torpedni rušilec »Mua-, wenet-i-Millije«, ki se je vrnil v dobrem stanju nazaj, ko je izvršil svojo nalogo. Sovražne torpedovke |so bile prisiljene, da so se umaknile ognju naših obrežnih baterij. Ob tej priliki smo z neke sovražne torpedovke čuli dva močna poka provzročena'po eksploziji. Naše baterije ob anatolskem obrežju obstreljujejo uspešno izkrcavališče, kakor tudi sovražni tabor pri Seddil Bahru in so provzročile velik požar. Oklopna križarka »Charles Mar-tel«, ki je brezuspešno obstreljevala naše anatolskc baterije, je bila dvakrat zadeta. Francoska križarka »Jeanne d'Arc« je poizkušala ob anato/lskem oibrežju izkrcati čete, a vojaki, ki so se izkrcali, so zbežali pred našim ognjem in križarka se je umaknila. TURKI UNIČILI ENO CELO DIVIZIJO. Poročevalec »Vossisclier Zeitung« poroča 15. t. m. svojemu listu, da je štela izkrcevalna armada trojnega sporazuma do 100.000 mož, a da jih v nekaterih dneh Turki vržejo s polotoka Gallipoli. Ponoči so Turki trikrat napadli z bajoneti Avstralce in Kanadce. Uničili so eno celo divizijo. Levo krilo je potisnjeno do 400 metrov od morja. Ostanek stoji na zadnjih strmo proti morju padajočih vrhovih in čaka popolnega uničenja. Turki so tako ugodno razvrstili svojo artiljerijo, da so že razstrelili izkrcevalno pot. Na Gallipoliju stoji le še približno 40.000 mož sovražnika, ki je izgubil veliko strojnih pušk in drugega vojnega materiala. Tudi »Frankfurter Zeitung« poročajo iz Carigrada, da so izgubili Angleži gotovo 30.000 mož. NAJNOVEJŠA TURŠKA URADNA POROČILA. Carigrad, 16. maja. (Kor. urad.) »Agence Telegrapliique Milli« poroča iz turškega glavnega stana: Na Dardanelah ni bilo ne na morju in ne na suhem nobene akcije, ki bi bila važna. Predvčerajšnjim je nekaj sovražnih oklopnic brezuspešno streljalo na naše sprednje baterije, ki so uspešno obstre-Ijavale sovražne tabore in postojanke v Sedilbahru. Oklopnici »Majestic« in »Albion« sta nato poizkušali, da hi se pripeljali v morsko ožino, a jih jc vselej pregnal naš ogenj. Na drugih bojiščih nobene izpremembe. Carigrad, 16. maja. (Koresp. urad.) »Agence Telegraphique Milli« poroča iz turškega glavnega stana: Na dar-danelski bojni črti so poizkušali včeraj zjutraj pri Ariburnu trije sovražni bataljoni podpirani po tehničnih četah presenetljive napade na postojanke našega desnega krila. Bili so vselej odbiti z izgubami in vrženi s protinapadi do svojih glavnih postojank. Našteli smo 300 mrtvih, ki jih je popustil sovražnik na bojišču, zaplenili smo 100 pušk in veliko množino bojnega materiala. Na naši strani so bile izgube primeroma zelo nizke. Sovražne ladje so tudi včeraj brezuspešno obstreljevale naše baterije v okolici vhoda v morske ožine. Kljub temu so sipale baterije ljut ogenj na sovražne postojanke pri Sedil Bahru. Tri krogle so zadele angleško oklopnico Fongeance. Naši letalci so uspešno metali bombe na sovražnika, ki je stal pri Sedil Bahru. Dne 1. majnika se je s francoske oklop-nice Viktor Hugo, ki je križarila v zalivu Akaba, dvignil hidroplan, ki ga je naš ogenj tako poškodoval, da je padel v vodo. Bojna ladja je nameravala dne 2. majnika s čolnom izkrcati vojake, ki so pa bili prepodeni, ko smo jim zadali izgubo 5 mrtvih in ranjencev. Viktor Hugo se je nato umaknil. Na ostalih bojnih črtah nič važnega. NEUSPEH ANGLEŽEV PRED DARDANELAMI IN NEMŠKA POHVALA NAŠI HRABRI ARMADI. Berlin, 16. maja. (K. u.) V političnem tedenskem pregledu izvaja »Berliner Tageblatt«: Končni neuspeh Angležev pred Dardanelami je že skoraj tako gotov, kakor neuspeh Rusov v Karpatih. Nastop velikih množic ruskega naroda je dejansko presegal vse, kar se je pričakovalo. Ni mogoče si niti predstavljati, kaj da je v teh devetih vojnih mesecih avstroogrska armada, v katerih je morala pred vsem sama vzdržati naval ruskega valovja ljudi. Obramba pred prvim navalom jc dejstvo, ki sc more v vsej mogočnosti ceniti šele zdaj, ko združena velika nemška država in podonavska monarhija pričenjata razbijati ostanke na-stopivših ruskih množic. RAZBIT PARNIK, KI JE NAMERAVAL UNIČITI ŽIČNE OGRAJE. Razbil se je neki velik transportni parnik, ki je vozil 3000 vojakov. Parnik je vozil z vso silo proti bregu, da uniči žične ograje. KAKO SE ANGLEŽI TOLAŽIJO, KER SO IZGUBILI »GOLIATA«. Carigrad, 16. maja. (Kor. ur.) »Agen* ce Telegraphique Milli« poroča: Da potolažijo narod, ki žaluje za »Golia-thom«, poroča angleška admiraliteta v nekem uradnem komunikeju, da jc neki angleški podmorski čoln v Mar-raarskem morju potopil dve turški top-ničarki in neko transportno ladjo. Res jc pa, da sc je posrečilo podmorskemu čolnu pred desetimi dnevi samo, da Je potopil parni čoln, ki ni bil niti toliko vreden, kolikor so bili vredni torpedi, ki so jih izpustili nanj. NOVA OFENZIVA PROTI DARDANELAM. Rotterdam, 16. maja. Angleži in Francozi zbirajo svoje čete na nov napad proti Dardanelam. Vojne ladje neprestano obstreljujejo vrhove pri Atchi Babi. BELGIJCI ZA DARDANELE. Rotterdam, 16. maja. »Tijd« poroča: Seclaj nameravajo poslati pred Dardanele tudi en belgijski armadni zbor. DARDANELSKI RANJENCI V TOULONU. Lyon, 16. maja. (Kor. ur.) »Progres« poroča iz Toulona: Tušem se je pripeljal velik transport ranjencev iz Dardanel. Zarota proti grškemu Kralju. ZAROTA PROTI GRŠKI KRALJEVI DVOJICI. — VENIZELOS IZGINIL. Atene, 16. maja. Grška policija je zaplenila materijal v zadevi zarote proti grški kraljevi dvojici, katera je Venize-losovo delo. Materijal obsega senzarijonel-ne podrobnosti. Venizelos je ponoči izginil iz Aten. Njegovo bivališče je neznano. ZDRAVJE GRŠKEGA KRALJA BOLJŠE. Atene, 15. maja. (Kor. ur.) Zadnji, o bolezni kralja izdani bulletin pravi, da se je kraljevo zdravstveno stanje izboljšalo. LORD CURZON V SOLUNU. Solun, 13. maja. (Kor. ur. — Zakasnelo.) Danes je na svojem potovanju v Rusijo prispel semkaj lord Curzon. Proti Nemcem na Unoieškem in v e* škili naselbinah. V Londonu ropajo otroci in ženske. London, 15. maja. (Kor. ur.) »I)aily Telegraph« poroča o »pogromih« proti Nemcem v vzhodnem delu Londona: Hiše so izropali od tal do vrha. Znatno množino žepnih ter stenskih ur in prstanov so uropali. Ženske so imele posebne predpasnike, da so odnašale plen. Dečki so rabili ročne vozičke. Otroci so z odraslimi tekmovali v ropanju v prodajalnah. V New Castlc-u in Gadensheadu so izgredi proti Nemcem nadaljujejo. Vse prodajalne nemških mesarjev, ki koljejo svinje, so razbili. V Gravesendu so napravile čete, oborožene s puškami, izgredom konec. Izgredi so bili med drugim naperjeni tucli proti mnogim nemškim nekom; vsled tega jc bilo včeraj v Londonu pomanjkanje kruha. Rotterdam, 16. maja. (Kor. u.) List »Rotterdamsche Courant« poroča iz Klissingena: Parnik »Mcklenburg« proge Zeeland je pripeljal 30 nemških žena, ki so živele več let v Angliji, a so jo radi nemirov zapustile. London, 16. maja. (Kor. urad.) »Lloyd« poroča iz Durbana: Pisarne, skladišča in zaloge več tvrdk nemških lastnikov je uničil požar. London, 16. maja. (Kor. urad.) »Daily News« poročajo: Protinemško hujskanje so uvedli letaki z napisi kakor: »Proč s svinjanti!«, ne cla bi se bila navidezno policija in vlada zanimala za nje. London, 16. maja. (Kor. urad.) V nekaterih okrajih Londona so se včeraj obnovili izgredi proti Nemcem. Opustoševali in plenili so trgovine. Izgredniki pobijajo redarje. London, 15. maja. (Kor. ur.) Včeraj so se pripetili v mestih Tottcnham, Sheffield, Grccnock, Reufrevshire, Rot-terham, Bury St. Edmunds in drugod prolinemški izgredi. Povsod so razbijali trgovine ter jih zažigali. V mestu Bury St. Edmunds so rekvirirali vojaštvo z nasajenimi bodali. Hrup je bil velik. Več redarjev so pobili na tla in teptali z nogami. 'je kraj poveril sestavo novega kabineta zborničnemu predsedniku Marcora. Marcora si jo pridržal odgovor za jutri. Marcora je konferiral s Salandro in nato zvečer z Giolittijem, nakar se je podal h kralju, da mu poroča. Boji no zohodo. Nemško uradno poročilo. Proti Ypernu. Berlin, 14. maja. Veliki glavni stan: M očni angleški napadi proti nasi pred Ypernom nanovo pridobljeni fronti so se izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika. Ob cesti Menin—Ypern smo v smeri proti Hooge nadalje pridobili na ozemlju. V okolici jugozahodno od Lille je sovražnik po močni artiljerijski pripravi napadel le na posameznih točkah. Vse napade smo odbili. Na višini Loretto in severno od Arrasa je dan razmeroma mirno potekel. Večjih sovražnih napadov ni bilo. Naše izgube pri zavzetju Carencyja po sovražniku znašajo 600 do 700 mož. Nadaljnji poizkus sovražnika, da bi nam zopet vzel severozahodno od Bcrry-au-Bac pridobljeni del jarka, se je vnovič izjalovil. Med rekama Maas in Mozel se je sovražni sunek v gozdu Pretre zrušil pred našimi postojankami v našem ognju. Posadko nekega francoskega dvokril-nega letala, katero smo pri Hagenavu prisilili, da se je spustilo na tla, smo ujeli. Najvišje vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Sreda, 12. maja ob 3. uri popoldne: Severno od Arrasa smo obdržali vse svoje pridobitve razen Loosa, kjer nam je sovražnik ponoči vzel nekaj pobočja. Na ostali fronti boj topov. Ob 11. uri ponoči: Severno od Arrasa se nadaljujejo boji z nezmanjšano silovitostjo. Ponoči je oja-čen sovražnik napravil več brezuspešnih napadov. Posebno velike izgube je imel pri napadu v smeri Neuville — St. Naast. Na pokopališču samem smo našteli 200 mrtvih in 100 ujetnikov. Ravno tako smo zavrnili napad med Carency in Ablainom in tudi tretji iz Ablaina se je docela izjalovil. Danes dopoldne smo prodirali v lesovju pri Carency; ujeli smo 125 mož. Napredovanje se nadaljuje. Popoldne smo vzeli tri zaporedne vrste strelskih jarkov, ki tečejo severno od tega lesovja. Udrli smo v lesovje in s tem zelo ogrožili zadnjo zvezo, ki jo imajo branilci te postojanke. Vzeli smo tudi nov del vasi in 400 ujetnikov. Popoldne smo naskočili še zadnji del Neuville—St. Naasta. V pouličnem boju smo vzeli več hiš. Napredujemo. Od nedelje dalje smo ujeli skupno do včeraj zvečer 4000 Nemcev. Na ostali fronti smo z artiljerijskim ognjem ustavili tri nemške napade pri Berry au Bac, Beausejourju in pri Marie Therese-Bagatelle, do morja. Sovražnik je obnovil v soboto napade na Ypern s podvojeno silo, a je bil s težkimi izgubami vržen nazaj. Tudi naše izgube so bile težke. Artiljerijski ogenj, s katerim se je pričel boj vzhodno od Yperna, je bil ljutejši in strašnejši kakor kdajkoli. Pred nekaterimi dnevi so nas prisilili strate-gični razlogi, da smo morali popustiti dobro zgrajene strelske jarke pri Zon-nebeke. Bolj proti zahodu, na neki sprednji točki bojišča, je zbral sovražnik topove, iz katerih je padal na nas orkan granat in razstrelil. Vsak štiri-jaški meter je bil premetan in strelski jarki izpremenjeni v zemljo, ki je bila posejana s trupli naših mož. Naše izgube so bile težke, a umikanje v drugo črto se jo izvedlo v dobrem redu. Na vrsto smo prišli mi nato. Ogenj naše artiljerije je bil izvrsten. Sovražna pehota je naskakovala v strnjenih četah, da nas prežene iz Yperna, a kosil jih je ogenj granat in strojnih pušk. Sovražni napad je bil na celi črti odbit, Ypern jo še po naših zaseden. Obstreljevanje Diinkirchena. Geneva, 12. maja. Pariški »Excel« sior« poroča iz Diinkirchena: Nemško obstreljevanje jc docela porušilo '25 hiš. Tronadstropna poslopja so se podrla ter pod razvalinami pokopala mnogo prebivalcev. Ljudstvo sc ne upa več zapustiti kleti, v katere se je zateklo. Zeppelinov poset na Angleškem. Haag, 14, maja. »Times« poročajo: Ob zadnjem posetu Zeppelinovega zrakoplova na Angleškem je bilo vrženih na Southend skoraj 100 bomb. Rotterdam, 15. maja. Škoda, ki jo je provzročilo zračno obstreljevanje v South-emda, znaša 200 milijonov frankov. Red hlačne obveze. London, 15. maja. Nemški cesar Viljem, virtemberški kralj, hesenski veliki vojvoda, pruski princ Henrik, vojvode ko-burški in cumberlandski so črtani iz liste reda hlačne obveze. (To je najvišji red, ki ga podeljuje angleški kralj.) Joifreja nadomesti general Foche? Lugano, 14. maja. Italijanski listi beležijo govorico, da Joffreja nadomesti general Foche, ker se je Joffre izkazal nesposobnega za novo ofenzivo. Angleži in Francozi pošljejo seie v Albanijo. Bukarešt, 12. maja. Iz Petrograda se javlja, da »Novoje Vremja« poroča, da odpošljeta Anglija in Francija delegate v Albanijo. Rusija da je šele nedavno poslala svojega zastopnika v Drač. O svrhi teh selov omenjeni list ničesar ne pove. Bertolinija s pestmi, palicami in dežniki strahovito zdelali. Kričali so, da se bo tako godilo vsakemu, ki se bo udeležil Giolittijevega izdajstva. Ko priteče pet častnikov Bertoliniju na pomoč, so demonstrantje naskočili častnike, ki so potegnili sablje. Istočasno so pa na nekem drugem kraju izžvižgali bivšega ministra Facta. Turinška »Stampa« resno svari vojne hujskače, naj nikar ne silijo Salandra, da bi pred vojno napravil kak prenagljen in nepreklicljiv korak. Ker obstoja močna opozicija, bi tako postopanje pomenjalo pravcat državni prevrat, s katerim se pa v Italiji ne vlada. Rim, 14. maja. Socialistična zbornična stranka je po peturnem posvetovanju sprejela sledečo resolucijo: V imenu proletariata in večine dežele in z ozirom na to, da celo v zbornici raste nezadovoljenost z diktatorično vladno metodo, izjavlja stranka, da nc more nobena vlada proti volji dežele to zagnati v vojno in zato stranka sklene, da bo odslej stalno zborovala v Rimu in podpirala odločno politiko proti vojni. — Curih, 14. maja. »Tagesanzeiger« poroča iz Milana: Italijansko socialistično strankarsko vodstvo je za prihodnje dni sklicalo 12.000 shodov po celi deželi, da nastopi proti vojni. V nujnem oklicu poziva svoje pristaše, da nastopijo proti grozeče rastoči vojni blaznosti, ki hoče ustrahovati oblasti in ljudstvo. Za to soboto in nedeljo so sklicani v Bologno vsi socialistični poslanci. — V Romagni in drugih krajih ljudske množice neprestano protestirajo proti vojni. Pogajanja so stopila v zadnji Stadij. Kabinet Giolitti—Bertolini? Milan, 14, maja, »Popolo d' Italia« poroča, da bi se kabinet Salandra—Sonnino lahko nadomestil s kabinetom Giolitti -Bertolini. Giolitti je sicer izjavil, da ne bo Salandri delal težav, vendar ne bi odklonil poziva kralja, .Večina parlamenta proti vojski. MIlan, 15. maja. »Secolo« računa, IsCiSlaS. Pojasnila in prospekte brezplačno pri ravnateljstvu. 723 (20) Št. 7504. Razglas. 1059 Mestni magistrat ljubljanski opozarja, da prodaja mestna aprovizaclja domač krompir 1 kg a 13 vinarjev. Oddaja se iz Knezovega skladišča pri Muhleisnu na Dunajski cesti št. 36, in sicer vsak dan od 7. do 12. in od 2. do 6. ure zvečer. Kdor hoče dobiti krompir, naj prinese vreče s seboj. Krompir je namenjen za aprovizacijo vseh slojev, vsled česar ga lahko kupi vsakdo. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da je to zadnja prodaja krompirja po mestnem magistratu in da se na noben način ne bo več oziralo na poznejša naročila. Mestni magistrat ljubljanski, dne 12. maja 1915. Ljubljanska kreditna banka, Stritarjeva ulica št. 2. Poslovnica c. kr. avstr. državne razredne loterije..— Podružnica v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. !k za 1. razred IV. c. kr. avstr. razredne loteriio # ... ' Rezer. iondi okroglo t.OOO.OOO K. Mr Cena: razredno loterije. Žrebanje 8. ir. 10. funifa t. I. '/t srečka......K 40 i/, srečke k h srečke......„20 i/, srečke '.!!!'' 10 5 Sprejema kot član avstrijskega konzorcija prijavo za subskripcijo 5 '/* % vojnega avstrijskega posojila iz 1.1915 po originalnih pogojih. Subskripcija se vrši do 20. maja t. 1. TRPI, 1058 Naznanilo o sprejemu v m-Mskl zavod Sv. Stanislava v SI. Vidu na Ljub-l ano za Šolsko lelo 1915.—1916. V kn.-šk. zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih študijah posvetili duhovskemu poklicu. V zavodu je popolna gimnazija s pravico javnosti. Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni. Za mladeniče iz ljubljanske škofije je cela plača 500 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij pa 600 K. Plačuje se v mesečnih obrokih naprej, najprimerneje po poštnih čekih, ki jih daje zavod na razpolago. Nekoliko gojencev se sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotični gojenci to dobroto le tako dolgo uživati, dokler se je po svoji pridnosti in po svojem lepem vedenju kažejo vredne. — Šolnina se ne plačuje; le za prvi sprejem se plača pristojbina 10 K. Pri vsakoletnem sprejemu pa se plača 4 K za učila; vr-hutega plača vsak gojenec 1 K za knjižnico. Prošnjo za sprejem, naslovljeno na kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, morajo vsi učenci osebno v spremstvu svojih staršev, oziroma njih namestnikov izročiti vodstvu zavoda. Na prošnje, ki bi jih učenci poslali po pošti ali po kaki drugi poti, pa sami ne bi prišli za časa k hišnemu vodstvu, bi se moglo le v izrednih slučajih ozirati. Posebe je pripomniti: 1. Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 1. do 10. junija. — V četrtek, dne 10. junija bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne; druge dni pa se sprejemajo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji je priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni. 2. Dijaki, ki so dovršili 1. ali 2. gimnazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa žele, da bi bili sprejeti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, gimnazijska izpričevala in zgoraj naštete listine do il2. julija. Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva. y> Št. Vidu nad Ljubljano, dne 12. maja 1915. Vodstvo knu-šk. zavoda sv. Stanislava. K0D0Dična vizitt in Kovanje v 1.1915. Meseca majnika. Preska na Vne-bohod 13. majnika; Sv. Katarina v petek, 14. majnika; Sora v nedeljo, 16. majnika; Žabnica v ponedeljek, 17. majnika; Reteče v torek, 18. majnika; Dobrova v sredo, 19. majnika; Brezovica v četrtek, 20. majnika; Škofja Loka v nedeljo, 30. majnika; Št. Lenart v ponedeljek, 31, majnika. — Mesecajunija: Javorje v torek, 1. junija; Leskovica v sredo, 2. junija; Slavina v nedeljo, 6. junija; Sv. Peter v ponedeljek, 7. junija; Trnje v torek, 8. junija; Zagorje v sredo, 9. junija; Knežak v četrtek, 10. junija; Trnovo v nedeljo, 13. junija; Prem v ponedeljek, 14. junija; Košana v sredo, dne 16. junija; Nadanje Selo v četrtek, 17. junija; Suhorija v petek, 18. junija; Vreme v nedeljo, 20. junija; Stara Loka v nedeljo, 27. junija; Poljane v torek, 29. junija; Stara Oselica v sredo, 30. junija. — Meseca julija. Nova Oselica v četrtek, 1. julija; Trata v nedeljo, 4. julija; Lučine v ponedeljek", 5. julija; Zalilog v sredo, 7. julija; Sorica v četrtek, 8. julija; Železniki v soboto, 10. julija; Selca v nedeljo, 11. julija; Dražgoše v torek, 13. julija; Bukovšica v sredo, 14. julija. (Ihtambilije ll VUkt. vseh vrst za ura^e> društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdeiovaieij kavčuk-štambilijev Ljubljana, SelenHuroova lil. si. l. Ceniki banko. 653 Ceniki lranko. ;»... * 1;«: ISHBm«* STia« vlaiM. latsfe M::: iiM?,«... vi... s lagts:: LfoS::: fegj::: kg«:: lfiSjlK ftSii« EraJ::: i-ihri*::. IsMstšr 0 v- i..- I&fsjs:: Staraš... Isfe:::: Mir: ■SttttfM* g&gžs:: sfiss Jsflšs Ishbm. ISL-. ližMSf*** g mri Effi tz ■sRfci B • »<•• l-t^st:: H "iitr •••• IStffii !••• H iinji >••• I^itti i®** I3HS1 J3#š::: 1 14t? >••• ISJloi«« ■.i i... Bi!?.«.- Ista n: . ... l6JtB®».» 13} Ijrfg««" ISJ13««.« ■rfl&i*" jses::: Išjtšl M I, li ■ ".j v-.oo*« ■ ■Žifflf linŠ!**' ••• lorffi««'. ISHai." ].j}tS»»« i^iss H:H Ms::: tm Mi:n jMfl-i^ftaSS:: Sg«:: i««. 16 ffiOffiH ^ »ti «4; SJtc -tjtaSS:. SJtgJ tyi8i -affi SHBI— ■aSj::: tiHSe«. ighs saal SJtŽi z dobro upeljono na najlepšem prostoru v prijaznem trgu na Dolenjskem se da v najem. Vprašanje na upravništvo tega lista pod „št. 1034 — Zlata jama". 1034 SanaMi ^asfenbrunn in mestno zdravilišče Bnden pri Dunaju. Vsi najmodernejši zdravilni pripomočki. Otvorjono celo leto. Zdravnika-vodji: Dr. O. pl. Aulschnaiter in ces. svetil. Dr. Podza-846 hrndsky. Prospekti zastonj. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu da sem preselil svojo čevljarsko obrt z Rimske coste št. 21 na Dvorski nasip številka 1. (v bližini čevljarskega mosta) ter se vsem svojim cenj. naročnikom tem potom zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se i v prihodnje priporočam. Z odličnim spoštovanjem ioio Karel Blas. so iščeta za takojSnji ali poznejši nastop, za Ljubljano. — Naslov pove uprava lista pod št. 1028 (ako priložena znamka za odgovor). Neznosne nadloge uši — režijo 1011 vojaka zanesljivo in trajno Sadnikar-jeve vrečice katere imajo 10 prednosti: 1. Niso nosilcu Škodljive. 6. So na leia trpažne. 2. Učlnkujajo zanesljivo. 3. So brez duha. 4. So snažne. 5. So priročna. 7. Ne skvari Jih mokrota. 8. So poceni. 9. Zabranijo nova nalezba, 10. PoSIljnjo sa v pismih. Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalca pegastega legarja. Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja: čvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschier („Pri orlu"), Kamnik. v Ljubljani is iifiev priporoča v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s. Slivovko 2316 B rinjevee H^uševec Tt*opitiovee pristnost zajamčena Mevmut - vino ugodne cene najboljše kakovosti vzorci na razpolago Templjev- Styria - Donatijev vrelec Čisla naravna polnitev. 842 Izvrstna zdravilna voda proti: Zdravniiko im in črevesnim bolečinam (griža, dtsenterija, tlfm) priporočeno! zaprtju vode, Priznani zdravilni uspehi! ,n proH jB(fjjj||j Zaloga: Mihael Knstncr & A, Šarabon, Ljubljana. Odlikovan ua razstavi v Radoljlct leta 1904 s Častilo diplomo ln svetinjo I. vrste. KM JE VE C najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, sc dobi pri Gabrijelu tržen, Za-pužc pošta Begunje pri Les-cab. Kranjsko. Za pristnost se jamCL Cene zmerne. 3167 Ia/ntom boc ^^^ barvarija in kemična pralnica ' | Ljubljana, Selenburgova nI. 6 "Dela se izvršujejo tudi na Glincah št. 46. NizUe cene! Točna in solidna postrežba! rr Obstoj tvrdke že čez 50 let. Edina Izdelovalnica mojih patentevanih spominski prstanov. Zahtevajte cenik Istih t 67 Bogata zaloga birmanskih daril po priznano nizkih cenah. Blago samo iz prvovrstnih tovaren. lud. £mm Juoelir, LfribSiana, ltfoHooa u]. 3. r zmožna tudi nekoliko knjigovodstva in učenec se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom Al. Hotko v Žužemberku. 1024 ob državni cesti blizu kolodvora, se proda iz proste roke. V bližini je elektrika in vodovod. — Naslov prodajalca pove uprava ^Slovenca" pod štev. 1039 (ako je priložena znamka za odgovor). n Dci. lekarna uri .Mariji Pomagaj M. LEUSTEK Ljubljana, Reslieoa cesta f zraven cesarja Franc Jožefa jub. mosta priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže Dorševo meti. ribje olje S£ai ftft steklenica 1 K, večja 2 K. TannBliinin tinktura za lase, preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodoin 1 K. Slovita MelDsine ustna in zobna voda izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust, - Steklenica 1 K. 3228 Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat, g asu i n ii--i---B--8—rnn 2, 3 in več sob s pritiklinami, popolno opremljena, se ceno oddajo. Pojasnila daje St. C. Tauzher, trgovina z lesom, Dunajska cesta 47. 1038 prejme v 1044 ueence s primerno šolsko naobrazbo v trgovino s špecerijo in železnino A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21. Toni Jager Ljubljana, Židovska ulica it. 5. Predtlskarlja najnovejših vzorcev za vezene obleke in bluze. POSebnO letos je veliko ležeče sa dobrem poljskem orodju, da se delo z lahkoto in hitro opravi, vsled tega naj vsak kose naroČi le pri gospodu F. S. Škrabar v Višejigori, kateri že več let razpošilja priznano najboljše, garantirano dobre 761 10 w w turške kose v dolgostih 56 po 61 67 cm 72 78 in 84 cm K 1-90 K 2-30 Pri naročilu na 10 komadov skupaj poštnine prosto vsako postajo. Preprodajalci dobe primeren popust. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani j n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice J sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.: Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovani koncem ; leta 1915....................................K 170,217.149'- jj Stanje garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.496i7 » V letu 19i5. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232-66 ; Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane j podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto j 2171 {fcž" Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. j r mM* tukm.«- w w..w 0. r »jr/.v :tr .»»: llltllll»liIl'llIlllII!»tlllllllIIilllll»llllllllllIlltllllHIIIIIIIIIIllIllllllIltllll«lllHllIlllIliIitli»«itlliil«llIiti«iI«»»liIlli>l«««»«'«»lI»'t"»»l/2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago- Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 s 17.406 deleži, ki repre-zentnjejo jamstvene glavnice za 6,788.340 kron. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani I. podpredsednik: II. podpredsednik: Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karo) Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Člani: Fran Borštnik, c. kr. profesor v pok, v Ljubljani; dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani: dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; B.Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profoior v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. Nadzorstvo: 1'redsednik: Anton Kržič, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Glani-. Anion Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. lin. rač. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani. Št. 10765. *Wil I 1 1 Razglas. Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo, ako razmere to dopustijo, s pričetkom šolskega leta 1915/16 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod, so: 1.) Gluhonemost ali takšna stopinja nagluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika; 2.) izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja in 3.) primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje. Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo. Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času. Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K. Ako se uboštvo dokaže, se preskr« bovalni stroški lahko znižajo ali popolnoma spregledajo. Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti 3 predpisano vrlino obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo, in sicer tudi kadar se stroški znižajo ali spregledajo, — v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje črevljev, 0 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, G hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik. Prošnjo za pripust k pouku, oziroma za sprejem znotranji!) f-r.-ii : -ev v zavod, je do 20. junija 1. 1&I5. vlagati pri vodstvu ustanovnega voda za gluhoneme v Ljnbljan!. Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami: a) z rojstnim listom, b) z izpričevalom o cepljenih kozah, c) z zdravniškim izpričevalom o glu-lionemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o telesni zmožnosti, č) z domovinskim listom, d) s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik. Kadar se prosi, da bi sc dotičnik sprejel za znotranjega gojenca, je priložiti vrhutega zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto, ali pa v zakoniti obliki napravljeno ubožno spričevaio. Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 20. juniju 1.1. in ki bi se ne vložile predpisanim potom, to je pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme, ali ki bi bile pomanjkljivo opremljene, ne bodo uvaževale. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 6. maja 1915. za- Stranka brez otrok išče 1027 stanovanje s šUriml sobami in če mogoče z vrtom v pritličju eventuelno I. nadstropju ali celo hišico v najem. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod »Stanovanje štev. 1027«. Konjak (Pravo vinsko žganje) je najboljši pripomoček proti fPf* kužnim boleznim. Dobi se na debelo in drobno pri I f- »t 3 " v Baderni (Istra).