Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA »11 JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 61. Kos. V LJUBLJANI, dne 29. julija 1936. Letnik VIL VSEBINA: 477. Uredba o občinskih uslužbencih. 478. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Banove uredbe. 477. Banski svet Dravske banovine je po pooblastilu iz § 85. zakona o občinah na svojem VII. rednem zasedanju dne 22. februarja 1936 sklenil nastopno uredbo o občinskih uslužbencih. I. POGLAVJE. Splošne določbe. Člen 1. Občinski uslužbenec je oseba, katero je občina sprejela v svojo službo, da vrši njene posle. Člen 2. Službeno razmerje med občino in njenim uslužbencem je javnopravnega značaja. Spore iz tega razmerja rešujejo občna upravna oblast-va v rednem upravnem postopku. To ne velja za občinske uslužbence, ki so postavljeni s posebno službeno pogodbo. Člen 3. Odločbe o službenih razmerjih vseh občinskih uslužbencev (postavitev, imenovanje v položaje, napredovanje, prestanek službe itd.) izdaja, kolikor ni s to uredbo določeno drugače, občinski odbor. Člen 4. 0 vseh odločbah po čl. 3. se izdajajo uslužbencem 'dekreti. Člen 5. Službena mesta občinskih uslužbencev: so glavna in pomožna. Na glavna službena mesta se postavljajo uradniki in uradniški pripravniki, na pomožna ostali uslužbenci. Člen 6. Uradniki so upravni in strokovni uslužbenci. Upravni uslužbenci so: tajnik, blagajnik, knjigovodja, pomožni tajnik, pomožni blagajnik, vojaški referent; strokovni uslužbenci so: zdravnik, živinozdravnik, inženir, tehnik, agronom in drugi. Načeloma morajo biti vsi upravni uslužbenci na glavnih službenih mestih pragmatični. Na prošnjo občinskega odbora sme ban iz tehtnih razlogov izjemoma dovoliti, da postavi občina na glavno upravno službeno mesto pogodbenega uslužbenca. Za pogodbene uslužbence veljajo členi 7., 8. (razen točk 1. in 6. ter zadnjega odstavka), 9., 10., 12., 14., 15., 17. do 29., 30., odst. 1., 31., 33., 34., 35., 96., 98., odst. 2. in 3., 100., 101., 147., 148., 149. in 150. Položaja uradnika nimajo naslednji strokovni uslužbenci: babice, konjači, cestarji, mesogledi in podobni. Glede pomožnih uslužbencev veljajo ustrezne odredbe občinskih statutov. Občinski statuti odrejajo hkratu, ali in katera mesta se zasedejo s pragmatičnimi oziroma s pogodbenimi pomožnimi uslužbenci. II. POGLAVJE. Splošni pogoji za sprejem v službo. Člen 7. Občinski uslužbenci morejo biti samo državljani kraljevine Jugoslavije po rojstvu, kakor tudi oni naturalizirani državljani, ki so jugoslovanske narodnosti. Člen 8. V občinsko službo sme biti sprejet samo, kdor izpolnjuje poleg pogoja iz čl. 7. še tele pogoje; 1. da je dovršil 21. leto starosti; 2. da je telesno in duševno zdrav; 3. da je dobrega vedenja; 4. da zna popolnoma službeni jezik; 5. da ima predpisano kvalifikacijo; 6. da ni dovršil 40. leta starosti; 7. da je odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen če je po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice kot edini hranitelj nesposobnih zadrugarjev ali kot stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru, oziroma če je zavezan vojnici, da dokaže, da je plačal lojnico; 8. da ni pod skrbstvom ali v konkurzu ali da ni nad njim podaljšana očetovska oblast; 9. da ni bil s sodno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic, kar je ovira ves čas, dokler ta izguba traja; 10. da mu kot aktivnemu državnemu, banovinskemu ali občinskemu uslužbencu ni prestala služba iz razlogov, navedenih v točkah 1., 2., 7. in 8. čl. 37.; 11. da mu kot državnemu, banovinskemu ali občinskemu upokojencu ni bila s sodno ali disciplinsko razsodbo odvzeta pravica do pokojnine. Na glavna službena mesta se ne more postaviti oseba, ki uživa kakršno koli pokojnino. Clen 9. Občinski uslužbenec ne more postati in ne ostali oseba, ki širi načela zoper obstoječo državno obliko ali načelo protipravne izpremembe državnega reda. III. POGLAVJE. Minimalna kvalifikacija za glavna službena mesta. Clen 10. V mestnih, trških, zdraviliških in takih občinah, ki imajo 3000 ali več prebivalcev, se smejo postavili za upravne uslužbence na glavnih službenih mestih le osebe, ki imajo vsaj popolno srednjo ali njej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom. V podeželskih občinah, ki imajo do 5.000 prebivalcev in katerih davčna osnova leta 1935. ni presegala din 150.000'—, ter v ostalih spredaj ne navedenih občinah, se smejo postaviti za upravne uslužbence na glavnih službenih mestih osebe, ki imajo vsaj štiri razrede srednje ali njej enake strokovne šole. Strokovni uslužbenci morajo imeti isto kvalifikacijo, ki je predpisana za dotičivo stroko v državni službi. IV. POGLAVJE. Stalnost. Clen 11. Pragmatična služba je stalna ali začasna. Začasna pragmatična služba traja največ tri leta. Začasni uslužbenec se lahko vsak čas odpusti iz službe z enomesečnim odpovednim rokom. Po preteku začasne pragmatične službe postane uslužbenec stalen. V. POGLAVJE. Popolnjcvanje glavnih službenih mest. Clen 12. Glavna službena mesta se popolnjujejo na osnovi razpisa. Razpis se mora objaviti na občinski deski, v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« in vsaj v enem dnevniku, izhajajočem v Dravski banovini. Rok za vlaganje prošenj ne sme biti krajši od 30 dni. Prošnje za sprejem v službo je vložiti pismeno ter. podpreti z vsemi potrebnimi listinami (čl. 8.). Ko poteče rok za vlaganje prošenj, skliče predsednik občine v roku 30 dni sejo občinskega odbora radi postavitve občinskega uslužbenca. Na tej seji pregleda občinski odbor vse došle prošnje ter postavi s sklepom enega izmed prosilcev, ki izpolnjuje pogoje razpisa, za občinskega uslužbenca. Ce ni nobenega prosilca, ali če noben prosilec ne izpolnjuje pogojev razpisa, ali če so proti vsem prosilcem, ki izpolnjujejo pogoje, tehtni pomisleki, je treba razpis mesta nemudoma ponoviti. Clen 13. Način popolnjevanja pomožnih službenih mest se določi s statutom (čl. 6.). Clen 14. Uslužbenec, ki se vrača v občinsko službo, mora imeti poleg pogojev iz členov 7. in 8. tudi v čl. 10. predpisano kvalifikacijo. Clen 15. Za prestop uslužbenca iz pomožnega na glavno službeno mesto je pomožna služba enaka pripravljalni službi za glavna službena mesta. Prestop dovoli občinski odbor, če izpolnjuje uslužbenec ostale pogoje iz čl. 10. Pri prestopu se mu štejejo vsa leta pomožne službe v rok iz členov 55. in 56. proti naknadnemu plačilu prispevkov v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence (čl. 93.). VI. POGLAVJE. Izvrševanje službenih dolžnosti. Clen 16. Pri vstopu v službo opravijo občinski uslužbenci na glavnih službenih mestih pred predsednikom občine prisego, predpisano s § 56. zakona o občinah. S statutom po § 90. zakona o občinah predpiše vsaka občina, kateri uslužbenci na pomožnih mestih opravijo prisego po §§ 56. in 86. istega zakona. O opravljeni prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpiše uslužbenec, ki je prisegel, nakar ga overovi predsednik občine. Clen 17. Uslužbenec se mora pokoriti zakonom in zakonitim nalogom starešin ter opravljati svojo službo vestno, marljivo in nepristransko, uvaževaje edino občne javne koristi in izogibaje se vsemu, kar bi bilo na škodo službi, ki mu je poverjena. Clen 18. Predsednik občine ima starešinsko oblast nad vsemi občinskimi uslužbenci. Predsednik ima pravico pa tudi dolžnost, da nadzira njihovo delo in vedenje v službi, kakor tudi da pazi, ali je njihovo vedenje zunaj službe y skladu z določilom člena 33. Clen 19. Razdelitev dela vseh občinskih uslužbencev določa predsednik občine. Občinski tajnik opravlja vse posle svoje stroke kakor tudi one posle, ki mu jih predsednik občine posebej poveri. Občinski blagajnik opravlja vse blagajniške in računske posle. Strokovni uslužbenci opravljajo vse posle svoje stroke. Če zahteva službena korist, mora uslužbenec na poziv predsednika občine opravljati tudi take službene posle, ki ne spadajo v obseg njegovega dela, nižje posle pa le začasno. Člen 20. Občinski uslužbenec mora izvrševati naloge svojih starešin, če so izdani v mejah zakona. Če smatra uslužbenec nalog, ki mu je bil dan, za nezakonit ali protiven naročilu nadzornega oblastva, Ima pravico staviti zoper njega pripombe. V takem primeru sme zadržati izvršitev naloga, če ne bi bila stvar nujna. Na ponovljen nalog mora uslužbenec dobljeni pismeni nalog izvršiti brez odlaganja. Samo tega, kar je po zakonih kot kaznivo dejanje prepovedano in se kaznuje, ne sme uslužbenec nikoli izvršiti na zapoved nadrejenega. O vsakem prejetem nalogu, ki nasprotuje zakonu o naročilu nadzornega oblastva, mora uslužbenec obvestiti nadzorno oblastvo preko svojega starešine. Clen 21. Občinski uslužbenec mora čuvati uradno tajnost, ne glede na to, ali je v aktivni službi ali ne. V občnem interesu ga sme nadzorno oblastvo odvezati čuvanja uradne tajnosti. Clen 22. Občinski uslužbenec sme občevati uradno z drugimi 'oblastvi samo po predsedniku občine, razen če določa zakon drugače. Clen 23. Občinski odbor dovoli na predlog občinske uprave v vsakem posameznem primeru, s katerimi postranskimi posli pridobitnega značaja se smejo baviti občinski uslužbenci. Ti posli jih pa ne smejo ovirati v izvrševanju njihovih uradnih dolžnosti in ne smejo biti protivni ugledu njihove službe. Dokler so občinski uslužbenci v aktivni službi, ne smejo izvrševati kakega obrta po zakonu o obrtih ter tudi ne smejo biti pogodbena stranka pri pogodbah o občinskih nabavah in delili. Člen 24. Za kazniva dejanja, ki jih je storil občinski uslužbenec ob izvrševanju službene dolžnosti, odgovarja kazensko in disciplinsko. Člen 25. Občinski odbor odredi v vsakem posameznem primeru, ali mora občinski blagajnik položiti varščino, v kaki višini in na kakšen način. Člen 26. Sorodniki v premi vrsti ali v postranski vrsti do vštetega tretjega kolena, mož in žena in osebe, ki so si v svaštvu, do vštetega drugega kolena, ne morejo biti aktivni uslužbenci iste občine. Prav tako ne smejo biti uslužbenci ob postavitvi v takem sorodstvu uli svaštvu s predsednikom občine. Člen 27. Oseba, ki vstopi v občinsko službo, se mora javiti na službo v 15 dneh po prejemu odločbe o imenovanju. Ako tega ne stori, izgubi službo. Iz opravičljivega razloga sme občinska uprava ta rok podaljšati. Clen 28. Vsak občinski uslužbenec mora biti v službi ves čas, ki je odrejen za to, če pa to korist službe zahteva, na poziv starešine tudi preko tega časa. Občinski uslužbenec ne sme zapustiti službe brez dovoljenja starešine. Uradne ure določi občinski odbor najkasneje do meseca decembra za naslednje leto. Razvidne morajo biti na uradni deski. Predsednik občine jih mora sporočiti nadzornemu oblastvu. Clen 29. Če je občinski uslužbenec iz kakršnega koli razloga zadržan priti v službo, mora to nemudoma sporočiti predsedniku občine ali osebi, katero je le-ta odredil, ter opravičiti svojo odsotnost. Člen 30. Če občinski uslužbenec zbog obolelosti ne more priti v službo, mora na zahtevo predsednika občine predložiti zdravniško izpričevalo. Občinski uslužbenec, ki je na bolovanju, ne more prejemati svojih prejemkov dalj ko eno leto. Člen 31. Vsak občinski uslužbenec ima pravico do letnega odmora s polnimi prejemki. Vsaka občina izda v statutu določbe o letnem odmoru svojih uslužbencev. Člen 32. Občinska uprava izda potrebne odredbe glede nadomeščanja uslužbenca, ki je na bolovanju, na odsotstvu ali na letnem odmoru, kakor tudi o vrstnem redu ukorišča-nja letnega odmora. Člen 33. Vsak uslužbenec se mora v službi in zunaj Vlužbe vesti tako, da s svojim vedenjem ne daje povoda javnemu zgražanju in da ne izgubi ugleda med ljudstvom. Tudi upokojeni uslužbenec mora svoje vedenje uravnavati po položaju, ki ga je zavzemal. V uradnem občevanju s strankami mora biti uslužbenec uslužen in vljuden. Člen 34. Uslužbenec mora brez odloga pismeno prijaviti predsedniku občine vse izpremembe v svojih osebnih in rodbinskih razmerah, ki vplivajo na njegovo službeno razmerje. Člen 35. Občinskim uslužbencem pripada povračilo stroškov za službena potovanja po pravilniku, ki ga sklene občinski odbor. Clen 36. Občinski uslužbenec na glavnem službenem mestu, ki gre na vojaške vežbe, obdrži ves čas vežbe svoje polne prejemke. Uslužbenec na glavnem službenem mestu, ki odide na odsluženje kadrskega roka, obdrži svoje službeno mesto, vendar ne prejema za čas kadrskega roka svojih prejemkov ter se mu ta čas tudi ne šteje za napredovanje. Uslužbenec na glavnem službenem mestu, ki je mobiliziran, obdrži svoje službeno mesto ves čas, dokler je mobiliziran, ter prejema od občine vse svoje redne prejemke. Če pa prejema v času, ko je mobiliziran, kot vojaška oseba častniške ali podčastniške mesečne prejemke, se mu ustavijo za ta čas prejemki iz občinske blagajne. Če so pa ti prejemki manjši od njegovih občinskih službenih prejemkov, se mu nakazuje iz občinske blagajne razlika. VIL POGLAVJE. Prestanek službe. Člen 37. Občinskemu uslužbencu prestane služba: 1. če se s sodno razsodbo obsodi na izgubo službe ali na izgubo častnih pravic; 2. če se z disciplinsko razsodbo obsodi na kazen upokojitve ali odpusta iz službe; 3. če postane telesno ali duševno nesposoben za službo; 4. če po 12 mesecih nepretrganega bolovanja oziroma po 15 mesecih skupnega bolovanja v dveh zaporednih letih še vedno ni sposoben za opravljanje svoje službe; 5. če pride pod skrbstvo ali v konkurz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast; 6. če izstopi iz državljanstva kraljevine Jugoslavije ali ga izgubi; 7. če se brez vednosti in odobritve starešine po lastni krivdi ne javi na službo v 10 dneh, ko poteče odmor ali odsotstvo, ko se odredi na delo zunaj kraja službovanja ali ko zapusti službo; 8. če se obsodi s sodno razsodbo na zapor, daljši od enega leta, za kaznivo dejanje, na katero se ne nanaša točka 1.; 9. če se ugotovi, da je ob vstopu v službo zatajil, da je bil že prej v državni, banovinski ali občinski službi, ki mu je prestala po določbah točk 1., 2., 7. ali 8. tega člena; 10. če poda ostavko; 11. če se mora upokojiti na lastno zahtevo; 12. če se službeno mesto ukine; 13. če občinski odbor odloči, da mu prestani služba po čl. 42., odst. 2. Člen 38. V primerih prestanka službe po točkah 1., 6., 7. in 9. čl. 37. se uslužbenec odpusti in, če je izpolnil pogoje za pridobitev osebne pokojnine, izgubi pravico do pokojnine. Prav tako se odpusti in izgubi pravico do pokojnine uslužbenec, ki mu je prestala služba po točki 2. čl. 37., če je z razsodbo disciplinskega sodišča obsojen na kazen odpusta iz službe. V primeru točke 10. čl. 37. izgubi uslužbenec pravico do pokojnine, če jo je že pridobil. V primerih prestanka službe po točkah 3., 4., 5. in 12. čl. 37. se uslužbenec odpusti, če ni že pridobil pravice do pokojnine, drugače se upokoji. V primeru, da uslužbenec še ni pridobil pravice do pokojnine in da se odpusti po čl. 37., t. 12., in se ne sprejme v enem letu po odpustu v drugo javno službo, dobi od občine odpravnino v naslednji izmeri: za efektivno službo od dveh do petih let štiri mesečne celotne službene prejemke v gotovini, za efektivno službo od šestih do desetih let pa osem mesečnih celotnih službenih prejemkov v gotovini. V primeru točke 8. čl. 37. se uslužbenec odpusti, če ni že pridobil pravice do pokojnine, drugače se upokoji, razen če je disciplinsko sodišče izreklo, da mora izgubiti pokojnino. V primeru točk 11. in 13. člena 37. se uslužbenec upokoji; Člen 39. V primerih točk 1., 2. in 8. čl. 37. prestane služba z dnem pravnomočnosti razsodbe. V primeru točke 6. čl. 37. prestane služba na dan izstopa iz državljanstva, v primeru točke 7. pa onega dne, ko je uslužbenec zapustil službo, oziroma ko bi se bil moral javiti v službo. V primerih točk 10., 12. in 13. čl. 37. prestane služba na dan razrešitve. V ostalih primerih prestanka službe izda občinski odbor odločbo o prestanku službe najkasneje v treh mesecih. Služba prestane na dan, ko se ta odločba izda. Če občinski odbor ne izda odločbe v tem roku, se smatra za dan prestanka službe zadnji dan trimesečnega roka. Člen 40. Ostavka na službo se poda pismeno občinskemu odboru in se mora sprejeti najkasneje v enem mesecu od dne, ko je prispela na občinski odbor. Ostavke ni treba sprejeti, če je uslužbenec v disciplinski preiskavi ali če ima denarno obveznost proti občini iz službenega razmerja. Če se ostavka sprejme, se disciplinsko postopanje ustavi. Ob sprejetju ostavke se mora postaviti pogoj, da se izvrši redna predaja dolžnosti. Člen 41. S sprejetjem ostavke izgubi uslužbenec vse pravice občinskega uslužbenca. Člen 42. Če je uslužbenec, ki je na glavnem službenem mestu, dovršil 35 let efektivne občinske ali druge efektivne vštevne službe ali če je dovršil 65 let starosti, se mora na prošnjo upokojiti. Prošnji se mora ugoditi v enem mesecu od dne, ko je bila predložena občinskemu odboru. Po dovršeni polni službeni dobi ali če je uslužbenec dovršil 65 let starosti, sme občinski odbor odločiti, da mu prestani služba. Člen 43. Po prestanku službe ne sme uslužbenec sam zapustiti službe, temveč ga mora predhodno razrešiti predsednik občine. Če se uslužbenec odpusti po sodni ali disciplinski razsodbi, ga mora predsednik občine razrešiti takoj, ko prispe obvestilo o pravnomočnosti razsodbe, po kateri je služba prestala; v ostalih primerih iz čl. 37., razen točk 6. in 7., pa najkasneje V enem mesecu od dne, ko je občinski odbor izdal odločbo o prestanku službe. V primerih točk 6. in 7. čl. 37. se smatra za dan razrešitve dan izstopa oziroma izgube državljanstva, oziroma dan, katerega je uslužbenec'zapustil službo ali dan, katerega bi se bil moral javili na službo. Ce uslužbenec ni v službi in ga ni mogoče razrešiti Po redni poti, se vzame dan, ko izda občinski odbor odločbo o prestanku službe, za dan razrešitve. Ce občinski odbor v primeru poslednjega odstavka čl. 39. ne izda v odrejenem roku treh mesecev odločbe o prestanku službe, se smatra za dan razrešitve zadnji dan tega trimesečnega roka. Clen 44. Pravico do prejemkov aktivnega uslužbenca ima uslužbenec do konca meseca, v katerem je razrešen ali v katerem se smatra za razrešenega ali v katerem je umrl. VIII. POGLAVJE. Službeni prejemki. Clen 45. Prejemki občinskih uradnikov se dele na osnovno plačo in na osebno doklado. Clen 46. Najnižje mesečne začetne osnove plače uradnikov sO: a) uradnikov z nepopolno srednješolsko ali pa njej enako izobrazbo: din 500'— v prvem krajevnem razredu; din 450'— v drugem krajevnem razredu; b) uradnikov s popolno srednješolsko ali pa njej enako izobrazbo: din 850'— v prvem krajevnem razredu; din S00-— v drugem krajevnem razredu; c) uradnikov s fakultetno ali pa njej enako izobrazbo: din 1050'— v prvem krajevnem razredu; din 1000'— v drugem krajevnem razredu. Občina sme s statutom določili, da občinski odbor službene prejemke lahko periodično poviša. Clen 47. Osebne doklade znašajo za vse uradnike ne glede na šolsko kvalifikacijo in število službenih let v prvem krajevnem razredu najmanj din 200'—, v drugem krajevnem razredu pa najmanj din 100'—. Clen 48. Uradniški pripravniki imajo za prejemke minimalno mesečno plačo, in sicer: a) uradniški pripravniki z nepopolno srednješolsko ali pa njej enako izobrazbo: din 500-— v prvem krajevnem razredu; din 450'— v drugem krajevnem razredu; b) uradniški pripravniki s popolno srednješolsko ali pa njej enako izobrazbo: din 750'— v prvem krajevnem razredu; din 700'— v drugem krajevnem razredu; c) uradniški pripravniki s fakultetno ali pa njej snako izobrazbo: din 950'— v prvem krajevnem razredu; din 850— v drugem krajevnem razredu. Uradniški pripravniki nimajo osebne doklade. Clen 49. V prvem krajevnem razredu so vse občine, kjer je sedež sreskega načelstva ali sodišča, zdraviliške občine in občine, ki imajo 3000 ali več prebivalcev. V drugem krajevnem razredu so vse ostale občine. Clen 50. Višino službenih prejemkov vseh občinskih uslužbencev, način napredovanja (čl. 46.) itd. določi vsaka občina s statutom. Prejemki uslužbencev na glavnih službenih mestih ne smejo biti nižji od prejemkov, navedenih v členih 46. do 48. te uredbe. Clen 51. Poleg prejemkov v gotovini sme določiti občina s statutom tudi še prejemke v naravi, kakor n. pr. stanovanje, ukoriščanje zemljišč, kurjavo, razsvetljavo itd. Vrednost teh dajatev se ne sme odbiti od službenih prejemkov v gotovini v takem obsegu, da prejme uradnik v gotovini manj nego je določeno v čl. 46., uradniški pripravnik pa manj nego je določeno v čl. 48. Clen 52. Ob sprejemu v občinsko službo bodisi prvič bodisi ob vrnitvi v občinsko službo, začno teči prejemki z dnem nastopa službe. Ob napredovanju oziroma prejemanju višjih prejemkov ter imenovanju pripravnika za uradnika začno teči prejemki s prvim dnem prihodnjega meseca. Clen 53. Po smrti aktivnega ali upokojenega občinskega uslužbenca se izplačajo iz občinskih sredstev kot pogrebnina enomesečni celotni prejemki umrlega uslužbenca. Poleg tega se dajo ženi ali otrokom kot podpora dvomesečni celotni prejemki, če nimajo drugih dohodkov. IX. POGLAVJE. Pokojnine. Clen 54. Uslužbenci na glavnih službenih mestih imajo pravico do osebne in rodbinske pokojnine po predpisih te uredbe. Za pokojnino se priznava samo ona doba, za katero je plačan prispevek v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence v Ljubljani. Clen 55. Uslužbenec na glavnem službenem mestu pridobi pravico do osebne pokojnine, ko dovrši deset let, ki jih je dejanski prebil v aktivni občinski službi na glavnem službenem mestu. Pripravljalna občinska služba se šteje kot aktivna občinska služba po prednjem odstavku, če pripravnik neposredno dobi službo, ki se priznava po tem odstavku. Clen 56. Uslužbencu, ki izpolni pogoj iz 61. 55., se priznava za odmero količine pokojnine po dejanskem trajanju: 1. efektivna občinska služba; 2. državna civilna in banovinska služba, kolikor se šteje po ustreznih predpisih za pokojnino. Služba, ki ni navedena v tem členu, se ne šteje za pokojnino. Clen 57. Občinskemu uslužbencu, ki mu služba prestane z ostavko (čl. 37., t. 10.), pa se pozneje vrne v občinsko službo, se šteje ves čas, prebit pred ostavko, v rok iz čl. 55. kakor tudi za odmero količine osebne pokojnine. Ce so se uslužbencu ob sprejetju ostavke vrnili v pokojninski sklad vplačani prispevki (čl. 91., drugi stavek), se mu čas, prebit pred ostavko, šteje le v primeru, če vrne pokojninskemu skladu v roku treh mesecev po ponovnem vstopu v službo ob ostavki vrnjene mu prispevke z obrestmi, po obrestni meri, s katero so se pokojninskemu skladu obrestovali v tem razdobju vlogi. Clen 58. Ce se občinski uslužbenec na glavnem službenem mestu brez svoje krivde pri kakem občinskem poslu ali zavoljo takega posla tako poškoduje, da postane zaradi dobljenih ran ali poškodb nesposoben za nadaljnjo službo, za katero bi se mogel uporabljati po svoji kvalifikaciji in dotedanjem položaju, mu sme ban po zaslišanju uprave pokojninskega sklada priznati za pokojnino preko časa, ki ga je dotlej prebil v službi, še 10 let. Tako priznanih deset let se šteje v rok iz čl. 55. Za to dobo ni plačati prispevkov v pokojninski sklad. Clen 59. Od dobe, ki bi bila sicer po čl. 56. vštevna za pokojnino, se za pokojnino ne priznava: 1. čas pred dovršenim 21. letom starosti; 2. čas, prebit v stanju odstranitve od službe, če obsodi disciplinsko sodišče uslužbenca na kazen upokojitve; 3. čas preko roka, po čigar preteku prestane služba (61. 39.); 4. čas, prebit v pokoju; 5. čas, ki ga je uslužbenec izgubil za pokojnino po čl. 138., odst. 4. Clen 60. Osnova za odmero količine osebne pokojnine je plača oziroma osnovna plača, ki je uslužbencu pripadala ob času upokojitve. Clen 61. Uslužbencu, ki izpolnjuje pogoje čl. 55., pripada od plače oziroma osnovne plače kot pokojninske osnove za prvih deset let 40 odstotkov. Za vsako nadaljnje leto, ki se šteje po čl. 56. za odmero količine osebne pokojnine, mu pripadata po 2 odstotka. Začeta druga polovica leta se šteje za celo leto. Osebna pokojnina ne sme biti večja od 90 odstotkov pokojninske osnove. Clen 62. Odločbe o upokojitvi občinskih uslužbencev izdaja ban. Clen 63. Cas za odmero količine osebne pokojnine se šteje do dne prestanka službe. Clen 64. Upokojenec izgubi pravico do osebne pokojnine: 1. z izgubo državljanstva; 2. s sodno razsodbo; 3. z disciplinsko razsodbo; 4. z vstopom v državno, banovinsko, občinsko ali drugo službo v zvanja ali položaje, ki dajejo pravico do pokojnine. Clen 65. Uslužbenec pridobi pravico do rodbinske pokojnine iz pokojninskega sklada, če je vplačeval najmanj pet let in umrl kot vplačevalec sklada. Clen 66. Rodbinska pokojnina se odmerja po odstotkih od plače oziroma osnovne plače, ki jo je uslužbenec imel ob času smrti oziroma na dan upokojitve, in sicer s temile odstotki: po dovršenih petih letih vplačevanja za enega uživalca rodbinske pokojnine 25%, za dva 35°/o, za tri 40%, za štiri in več 50%. Po dovršenih desetih letih vplačevanja se ti odstotki zvišajo za 5%, za vsako nadaljnje dovršeno leto preko desetih let se pa zvišajo za l°/o, toda rodbinska pokojnina ne sme biti večja ko: za enega uživalca 50%, za dva 60%, za tri 70%, za štiri in več pa 80%. Ce je več uživalcev rodbinske pokojnine, pa nastopi za koga od njih primer, da mu preslane pravica do rodbinske pokojnine, zmanjša ban ostalim pokojnino po stopnjah, določenih v prednjem odstavku. Clen 67. Ce uslužbenec brez svoje krivde pri kakem občinskem poslu ali zavoljo takega posla umre ali se poškoduje in zbog tega umre, sme ban po zaslišanju uprave pokojninskega sklada priznati njegovi rodbini pokojnino, kakor da je imel deset let vplačevanja več. Clen 68. Rodbinska pokojnina pripada vplačevalčevi zakoniti ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali poza-konjenim. Zeni, sodno ločeni od moža po izključno njeni krivdi, ne pripada rodbinska pokojnina. Clen 69. Odločbo o odmeri količine rodbinske pokojnine izda ban (§ 88., odst. 5., zakona o občinah). Clen 70. Ban more na zahtevo vsakega uživalca rodbinske pokojnine odločiti, da se rodbinska pokojnina razdeli med uživalce tako, da sme vsak uživalec prejemati ločeno svoj del pokojnine. V takem primeru se deli pokojnina na enake dele po številu uživalcev. Ce je kak uživalec pokojnine mladoleten, se ne sme izvršiti delitev pokojnine brez predhodnega pristanka varuštvenega oblastva. Ko nastopi primer, da izgubi uživalec tako deljene pokojnine pravico do pokojnine, se postopa glede ostalih uživalcev pokojnine po določbi zadnjega odstavka čl. 66. Clen 71. Vdova izgubi pravico do rodbinske pokojnine: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 3. z vstopom v državno, banovinsko ali občinsko službo, dokler služba traja; 4. z vstopom v drugo ko pod točko 3. navedeno službo, če presegajo službeni prejemki trikratni znesek na njo odpadajoče rodbinske pokojnine, dokler služba traja; 5. z omožitvijo. Clen 72. Otroci izgube pravico do rodbinske pokojnine: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 3. z vstopom v katero koli službo ali s sprejemom mesta štipendista države ali katere koli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja; 4. hčere s polnoletnostjo ali s poprejšnjo omožitvijo; 5. sinovi s polnoletnostjo. Izjemoma se jim plačuje, Če so na rednem šolanju, ali če služijo obvezni rok v stalnem kadru, in sicer ob dokazu uspešnega šolanja ali vojaške službe, rodbinska pokojnina do dovršenega 23. leta starosti. Ban more odrediti, da se otrokom umrlega občinskega uslužbenca na glavnem službenem mestu izplačuje tudi po polnoletnosti mesečno din 250'— vzdrževalnine, če se komisijsko ugotovi, da je otrok duševno ali telesno nesposoben za pridobivanje in če nima lastnih sredstev za vzdrževanje. Tako vzdrževanje preneha takoj, ko odpade kateri izmed navedenih pogojev. Clen 73. Osebni pokojninski prejemki teko od prvega dne prihodnjega meseca po onem mesecu, v katerem je bil uslužbenec razrešen, rodbinski pa od prvega dne prihodnjega meseca po uslužbenčevi smrti. Clen 74. Nihče ne sme brez odobritve bana uživati pokojnine v inozemstvu. X. POGLAVJE. Banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence. Clen 75. Za Dravsko banovino se ustanovi banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence s sedežem v Ljubljani. Banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence v Ljubljani je samostojna pravna oseba. Dohodki tega sklada se smejo uporabljati edinole za namene, določene z zakonom o občinah in s to uredbo. Clen 76. Osebne in rodbinske pokojnine občinskih uslužbencev na glavnih službenih mestih, kakor tudi vzdrževalnine po čl. 72., odst. 2., in čl. 107., odst. 2., se plačujejo iz banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence. Clen 77. Pokojninski sklad se nalaga pri Hranilnici Dravske banovine v Ljubljani, upravlja ga pa uprava pokojninskega sklada. Uprava tega sklada sestoji iz predsednika, ki ga odredi ban izmed državnih uradnikov, dveh banovinskih uradnikov, ki ju prav tako odredi ban, dveh predsednikov občin, ki ju volijo predsedniki občin iz svoje srede, ter dveh občinskih uslužbencev na glavnih službenih mestih, ki ju volijo občinski uslužbenci na glavnih službenih mestih. Pravico voliti in biti izvoljeni v upravo pokojninskega sklada imajo le predsedniki občin, ki so plačale prispevek po čl. 89., točki 1., (er aktivni ali upokojeni občinski uslužbenci, ki so zavarovani pri tem skladu. Predsednik in člani uprave imajo vsak po enega namestnika, ki se odrejajo oziroma izvolijo hkratu na isti način iz istega kroga oseb, kakor sam predsednik in člani upržive. Namestniki poslujejo, kadar so predsednik ali pa člani zadržani. Clen 78. Volitve zastopnikov občinskih uslužbencev in predsednikov občin (čl. 77., odst. 2.) se vrše po naslednjih določbah. Volitve razpiše ban. Volitve se morajo razpisati najkasneje dva meseca pred potekom poslovne dobe oziroma v dveh mesecih po postavitvi začasnega komisarja (čl. 84.). Clen 79. Volitve vodi volilni odbor, ki ga tvorijo predsednik in dva člana uprave pokojninskega sklada, in sicer eden iz vrst občinskih uslužbencev, drugi iz vrst predsednikov občin. Člane volilnega odbora voli uprava iz svoje srede. Ce upravlja pokojninski sklad komisar, vrši on sam posle volilnega odbora. Clen 80. Volilni odbor sestavi za volitve na podstavi podatkov, ki jih prejme od banske uprave, seznam volilnih upravičencev, in sicer ločeno za volilne upravičence iz skupine občinskih uslužbencev na glavnih službenih mestih in ločeno za volilne upravičence iz skupine predsednikov občin. Volilni odbor mora razgrniti volilni seznam v pisarni banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence skozi 8 dni na vpogled volilnim upravičencem, in sicer najkasneje v 15 dneh po razpisu volitev. Volilni upravičenci smejo v času, ko je volilni seznam razgrnjen, vložiti reklamacije glede nepravilnosti ali nepopolnosti volilnega seznama skupine, kateri pripadajo. O reklamacijah odloča po preteku osemdnevnega roka ban, in sicer dokončno. Clen 81. Volitve se vrše po kandidatnih listah. Kandidatne liste morajo vsebovati v vsaki skupini po dva kandidata z navedbo rodbinskega in rojstnega imena, | poklica, bivališča in imena občine, pri kateri službuje ali v kateri je predsednik, in po dva namestnika z istimi podatki. Kandidatje in njih namestniki morajo biti vpisani v volilne sezname. Kandidatno listo mora podpisati najmanj 30 volilnih upravičencev ustrezne skupine, ki so vpisani v volilnem seznamu. Kandidatne liste se predajo predsedniku volilnega odbora najmanj 20 dni pred volitvami. Volilni odbor potrdi pravilno opremljene in pravočasno vložene kandidatne liste, nepravilne ali prepozno vložene kandidatne liste pa zavrne. Proti zavrnitvi kandidatne liste je dopustna pritožba na bana, ki jo je vložiti pri banu v petih dneh po zavrnitvi liste. Ban odloča dokončno. Clen 82. Volitve se vrše pismeno. Vsak volilni upravičenec sme glasovati samo enkrat in samo za eno oziroma edino potrjeno kandidatno listo svoje skupine. Volilni odbor dostavi vsakemu volilnemu upravičencu priporočeno po pošti po en prepis vsake potrjene kandidatne liste ustrezne skupine, opremljen z okroglim pečatom uprave sklada ter pisemski ovoj za volitve. Pisemski ovoj mora biti prav tako opremljen z okroglim pečatom uprave sklada ter imeti napis: »Glasovnica za volitve v upravo banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence v Ljubljani.« Dostava volilnih listin se mora izvršiti tako, da prejmejo volilni upravičenci te listine najmanj tri dni pred volitvami. Volilec vloži prepis one kandidatne liste, za katero hoče glasovati, neprečrtan in brez katerih koli dodatkov v omenjeni pisemski ovoj ter ga pošlje na dan volitev priporočeno po pošti volilnemu odboru; ostale kandidatne liste pa uniči. Clen 83. Volilni odbor prevzame od pošte vse ovoje s kandidatnimi listinami (glasovnicami), ugotovi število prejetih ovojev ter sestavi o tem zapisnik. Nato odpre volilni odbor posamezne ovoje in ugotovi število glasov, oddanih za vsako posamezno kandidatno listo v vsaki skupini ter sestavi o tem zapisnik. Izvoljeni so kandidati oziroma namestniki na tistih kandidatnih listah, ki imata vsaka v svoji skupini relativno večino glasov. V primeru enakega števila glasov med dvema ali več relativno najmočnejšimi kandidatnimi listami odloči žreb. Žrebanje izvrši volilni odbor. Volilni odbor ugotovi v zapisniku, kateri kandidati In namestniki in iz katere skupine so izvoljeni ter sklene nato zapisnik, ki ga podpišejo vsi trije člani volilnega odbora. Izvoljenim kandidatom in njih namestnikom dostavi volilni odbor poverilnice. Izid volitev se objavi v službenem listu. Proti volitvam je dopustna pritožba na bana, ki jo je vložiti pri banu v 8 dneh po objavi volilnega izida v službenem listu. Clen 84. Uprava sklada izvoli na svoji prvi seji iz svoje srede tajnika in blagajnika ter njuna namestnika. Uprava sklepa v sejah. Funkcijska doba predsednika in članov uprave oziroma njih namestnikov' traja tri leta. Ce uprava pokojninskega sklada zaradi katerega koli razloga ni delozmožna, poveri ban upravo začasno komisarju, ki skrbi v prvi vrsti za razpis volitev (čl. 78.) ter, opravlja vse posle uprave sklada. Poslovanje uprave pokojninskega sklada predpiše ban s pravilnikom. Clen 85. Ce so skladu potrebni uslužbenci, jih postavlja upravni odbor. Clen 86. Najkasneje v treh mesecih po koncu vsakega račuu-skega leta mora izdelati uprava pokojninskega sklada zaključni račun, ki ga mora z letnim poročilom in statističnimi podatki o stanju pokojninskega zavarovanja predložiti banu v odobritev. Zaključni račun se objavi po odobritvi v službenem listu. Podrobnejše predpise glede zaključnega računa kakor tudi glede upravljanja imovine itd. izda ban v pravilniku po čl. 84., zadnji odstavek. Clen 87. Nadzor nad poslovanjem uprave pokojninskega sklada vrši ban. Clen 88. Vsaj vsako peto leto mora preizkusiti stanje glavnice pokojninskega sklada zavarovalni matematik, ki poda svoje poročilo upravi sklada, le-ta pa s svojimi morebitnimi predlogi banu. Clen 89. ■ ■ - V banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence se stekajo: 1. prispevek, ki ga je vsaka občina dolžna vplačati v sklad enkrat za vselej za vsako sistemizirano mesto, vezano s pravico do pokojnine, in sicer v izmeri 50% celotnih rednih letnih prejemkov v gotovini, spojenih s tem mestom, ki bi jih dobival dotični uslužbenec pri rednem napredovanju po 20 letih občinske službe. Na utemeljeno prošnjo ter po zaslišanju uprave pokojninskega sklada more ban dovoliti občini, da plača ta prispevek v petih letnih obrokih; 2. prispevek, ki ga je vsak uslužbenec na glavnem službenem mestu dolžan plačati v prvem letu po sprejemu v občinsko službo, in sicer v izmeri 10% njegove plače oziroma osnovne plače. Prav tako plača vsak občinski uslužbenec ob vsakem napredovanju 10% razlike med novo in dotedanjo letno osnovno plačo. Uslužbenec, ki plačuje v prvem letu po sprejemu v službo določeni 10% prispevek, ne plačuje v tem letu mesečnih prispevkov po točki 3. tega člena; 3. mesečni prispevki uslužbencev v znesku 5% plače oziroma vsakokratne osnovne plače. Te prispevke morajo plačevati vsi aktivni uslužbenci na glavnih službenih mestih ne glede na to, ali so poročeni ali ne; upokojeni občinski uslužbenci pa plačajo prispevek v znesku 5% zadnje plače oziroma osnovne plače; 4. obresti od glavnice tega sklada; 5. vsakoletni v banovinskem proračunu določeni prispevek banovine, ki se vplačuje, dokler ne postane sklad aktivenj 6. denarne kazni po čl. 97., odst. 1., t. 2., in čl. 147. ter zmanjšbe prejemkov po čl. 102., odst. 1., 1.1., in čl. 149., t.2.; 7. darila, valila, subvencije in druge prostovoljne dajatve. Prispevki po točkah 1., 2. in 5. ter prejemki po točki 7. tvorijo glavnico pokojninskega sklada. Tej glavnici se pripišejo tudi vsakoletni viški ostalih prejemkov, ki preostanejo po poravnavi tekočih obveznosti pokojninskega sklada. Clen 90. Pokojnine se izplačujejo samo iz dohodkov sklada Po točkah 3., 4. in 6. čl. 89. Glavnica mora biti naložena s pupilarno varnostjo, predvsem v nepremičninah. Kolikor gornji dohodki sklada ne bi zadoščali, krijejo primanjkljaj po odredbi bana, ki predhodno zasliši upravo pokojninskega sklada, občine, za katere velja ta ured-ba, in sicer sorazmerno po višini neposrednih državnih davkov, ki so predpisani v teh občinah. Clen 91. Uslužbenec, kateremu prestane služba, izgubi pravico do nadaljnjega vplačevanja v pokojninski sklad. Na njegovo zahtevo mu mora sklad vrniti dotlej po čl. 89., t. 2. in 3., vplačane prispevke. V tem primeru izgubi pravico, da se mu čas, za katerega so se mu prispevki vrnili, šteje za osebno in rodbinsko pokojnino ob ponovnem vstopu v občinsko službo. To pravico pa si pridobi iznova, če vrne pokojninskemu skladu v roku treh mesecev po ponovnem vstopu v občinsko službo te prispevke. Pravice do povračila vplačanih prispevkov nima uslužbenec, ki mu je služba prestala z upokojitvijo. Clen 92. Ce umre uslužbenec pred dovršenimi petimi leti vplačevanja, kakor tudi če umre pred tem časom uslužbenec, ki je izgubil po čl. 91. pravico do nadaljnjega vplačevanja, ima njegova rodbina pravico do povračila vseh od uslužbenca po čl. 89., t. 2. in 3., vplačanih prispevkov, razen če so se uslužbencu, ki je izgubil pravico do vplačevanja, vrnili prispevki po prvem odstavku čl. 91. že za njegovega življenja. Clen 93. Cas, ki ga je občinski uslužbenec prebil v državni, banovinski ali drugi vštevni službi, se računi za količino pokojnine po predpisih čl. 56. le tedaj in v tem obsegu, če in kolikor je uslužbenec za vštovno službeno dobo naknadno dejanski vplačal v pokojninski sklad prispevke po predpisu čl. 89., t. 3. Osnova vplačevanja je plača oziroma osnovna plača, ki jo je imel ob (ponovnem) vstopu v občinsko službo. Te prispevke ije vplačati tekom enega leta po vstopu v službo. Ce tak uslužbenec umre, se šteje za odmero rodbinske pokojnine od službene dobe, prebite v državni, banovinski ali drugi vštevni službi le toliko, kolikor je naknadno vplačal prispevke. Ob prestopu uslužbenca iz pomožnega na glavno službeno mesto (čl. 15.) se mu štejejo vsa leta pomožne službe kot služba na glavnem službenem mestu, če naknadno vplača za vsa ta leta prispevek v pokojninski sklad po predpisu čl. 89., t. 3. Osnova vplačevanja je prva plača oziroma osnovna plača na glavnem službenem mestu. Ban more po zaslišanju uprave pokojninskega sklada 'dovoliti v prednjih dveh odstavkih navedenim uslužbencem plačevanje teh prispevkov tudi v obrokih. Clen 94. Prispevki se pobirajo po službeni dolžnosti ob izplačevanju prejemkov, ki so osnova vplačevanja. Ce računodajniki ne pošljejo v 30 dneh od dne, ko so se prejemki izplačali, odtegnjenih prispevkov Hranilnici Dravske banovine v Ljubljani, morajo plačati od njih po preteku tega roka 6 % obresti v korist sklada. Clen 98. Vsak primer prestanka službe predloži občinska uprava z zadevnimi spisi nemudoma banu, ki odloči najkasneje v enem mesecu o pravici do pokojnine, odmeri pokojnino im odredi izplačilo iz pokojninskega sklada. XI. POGLAVJE. Disciplinska odgovornost, sestava disciplinskih sodišč ter postopek. Clen 96. Občinski uslužbenec, ki prekrši v službi ali izven nje predpise dolžnosti svoje službe ali ugled poklica, se kaznuje, ne glede na odgovornost po kazenskem zakonu, s kaznijo za nerodnost ali z disciplinsko kaznijo, kakor je pač prekršitev dolžnosti samo navadna nerednost (disciplinski prekršek) ali pa se mora smatrati glede na škodo in nevarnost za službene koristi ali za ugled poklica zbog svoje velikosti, ponavljanja ali drugih obtežu* jočih okolnosti za disciplinski prestopek. Clen 97. Kazni za nerednosti sta tčle: 1. pismeni ukor, 2. denarna kazen. Denarna kazen ne sme biti v posameznem primeru večja od din 200’—. Seštevek kazni, pravnomočno naloženih uslužbencu v enem letu, ne sme presegati zneska enomesečne osnovne plače. Clen 98. Kazni za nerednosti izreka predsednik občine. Kazen se ne sme izreči, preden se uslužbenec ne zasliši. Obrazložena odločba se mu mora priobčiti pismeno. Denarne kazni se izrekajo v korist banovinskemu pokojninskemu skladu za občinske uslužbence ter se odtegujejo od službenih prejemkov. Clen 99. Zoper odločbo o kazni za nerednost se sme uslužbenec pritožiti v osmih dneh od dne priobčitve na občinski odbor, ki odloči dokončno. Clen 100. Nerednosti zastarajo čez leto dni. Clen 101. Za dejanja, 'disciplinsko kazniva po tej uredbi, se smatrajo vse hujše prekršitve predpisanih službenih dolžnosti ali ugleda poklica, storjene y službi ali zunaj nje ne glede na to, ali so te prekršitve po odredbah kazenskega zakona kaznivo dejanje ali ne. Za hujše prekršitve dolžnosti službe ali ugleda poklica se smatraijo tudi naslednja dejanja ne glede na to, ali so s predpisi izrečno prepovedana ali ne; 1. pristransko ali sebično, nevestno ali malomarno opravljanje službe; 2. iznujanje ali izsiljevanje kakršne koli nagrade bodisi zase bodisi za drugega neposredno od strank ali posredno za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti; 3. sprejemanje podkupnine; 4. malomarno ali neredno prihajanje v službo tudi po kaznovanju zaradi nerodnosti; 5. namerno netočno obveščanje v službenih stvareh; 6. nedopustna kritika in preziranje naredb in postopanja oblastev, starešin in nadrejenih; 7. izdajanje službene tajnosti; 8. razsipno trošenje službenega materiala; 9. nedostojno ali surovo ravnanje s strankami; 10. slabo opravljanje starešinske oblasti proti podrejenim, zlasti nedostojno, surovo ali nepravično ravnanje z njimi, nezadostno nadzorstvo nad njimi ali trajno zanemarjenje njih vzgajanja v službi; namerno ščitenje ali priporočanje nesposobnih ali malovrednih uslužbencev; 11. nedostojno ali nevljudno ponašanje podrejenih proti nadrejenim ali poniževanje njih ugleda; 12. napravljanje zmede, prepira ali nesložnosti s tovariši v službi; 13. nemoralno ali nedostojno vedenje v privatnem življenju, kakršno je: pijančevanje, potepanje, igranje na slepo srečo in temu podobno, na krajih, v družbah in na način, ki ponižuje ugled občinskega uslužbenca; 14. lahkomiselno zadolževanje; 15. opravljanje stranske službe ali poslov brez dovolitve pristojnega organa ali sprejemanje položajev in izvrševanje poslov, ki bi nasprotovali ugledu in časti uslužbenčevega položaja ali bi ga ovirali pri opravljanju njegovih stalnih službenih dolžnosti; 16. vsako delo in ponašanje, ki bi podpiralo izzivanje plemenske in verske mržnje, vsako delo in vsaka agitacija zoper idejo državnega in narodnega edinstva, zlonamerna kritika postopanja vlade in njenih aktov kakor tudi obstoječega reda. Člen 102. Disciplinske kazni so: 1. zmanjšba prejemkov; 2. ustavitev napredovanja; 3. upokojitev brez zmanjšbe alizzmanjšbo pokojnine; 4. ukinitev stalnosti; 5. odpust iz službe. Kazni pod točkama 1. in 2. tega člena se smejo izrekati khratu po dve zaradi istega disciplinskega predmeta. Disciplinske kazni izrekajo pristojna disciplinska sodišča, in sicer na podstavi predpisno izvedenega postopanja. Člen 103. Zmanjšba prejemkov se nanaša na plačo oziroma osnovno plačo in osebno doklado, ki jo je prejemal uslužbenec, ali do katerih je pridobil pravico do dne, ko je postala disciplinska razsodba pravnomočna. Izreči se sme največ do enega leta; toda v posameznem mesecu ne sme biti večja nego 20 % mesečne plače oziroma osnovne plače in osebne doklade. Kazen zmanjšbe aktivnih prejemkov se prenese z istim odstotkom tudi na pokojnino, če se uslužbenec upokoji, dokler kazen traja. Zmanjšba prejemkov se izreka v korist banovinskemu pokojninskemu skladu za občinske uslužbence. Ustrezni zneski se odtegujejo od rednih službenih prejemkov. Člen 104. Ustavitev napredovanja se sme izreči največ do treh let. Odrejena doba kazni se ne šteje za napredovanja. Člen 105. Kazen zmanjšbe pokojnine sme trajati največ deset let; toda v posameznem mesecu ne sme biti večja nego 20 % mesečne pokojnine. Člen 106. Kazen ukinitve stalnosti se sme izreči največ do treh let. Uslužbenec, obsojen na to kazen, postane začasen uslužbenec v smislu čl. 11., odst. 2. Člen 107. Kazen odpusta iz službe ima za posledico izgub«? pravice do osebne in rodbinske pokojnine. Nekrivi rodbini odpuščenega uslužbenca, ki nima sredstev za vzdrževanje, se sme priznati iz posebnih ozirov z isto razsodbo vzdrževalnina največ do zneska normalne rodbinske pokojnine, do katere bi imela pravico, Če bi bil obsojeni uslužbenec umrl. Vzdrževalnina še sme priznati od dne, ko so se ustavili njegovi službeni prejemki. Vzdrževalnino ustavi ban, čim prestanejo razlogi, zaradi katerih je bila priznana. Člen 108. O disciplinskih kaznivih dejanjih razsoja disciplinsko sodišče za občinske uslužbence, ki zaseda pri pristojnem sreskem načelstvu (sreski izpostavi) ter sestoji iz enega političnoupravriega uradnika, ki ga imenuje ban kot predsednika, in iz dveh prisednikov, katerih enega imenuje občinski odbor prizadete občine, drugega pa občinski uslužbenec iz svoje stanovske organizacije. Predsednik se odreja na pričetku vsakega leta, prised-nika pa za vsak posamezen primer. Na isti način se odreja tudi po en namestnik. V drugi stopifji razsoja disciplinsko sodišče za občinske uslužbence, ki zaseda pri banski upravi ter sestoji iz enega političnoupravnega uradnika, ki ga imenuje ban kot predsednika, in iz dveh prisednikov, katerih enega imenuje ban izmed članov banskega sveta, drugega pa vodstvo stanovske organizacije občinskih uslužbencev. Sodniki se odrejajo ob pričetku vsakega leta. Na isti način se odreja tudi po en namestnik. Sodniki oziroma namestniki so dolžni čuvati tajnosti, ki jih zvedo v disciplinskem postopanju. Služba sodnikov in njih namestnikov je častna. Člen 109. Disciplinska sodišča postopajo po predpisih te uredbe. Kolikor ti predpisi ne zadoščajo, se uporabljajo smiselno predpisi zakonika o sodnem kazenskem postopanju. Disciplinska sodišča odločajo z večino glasov. Clen 110. Stvarne potrebe disciplinskega sodišča prve stopnje krije pristojno sresko načelstvo (sreska izpostava), ki opravlja tudi njegove pisarniško-manipulativne posle ter odreja tudi zapisnikarja za posamezne disciplinske razprave iz vrste svojih uslužbencev. Gornji predpisi veljajo smiselno tudi za bansko upravo, pri kateri je sedež disciplinskega sodišča druge stopnje. Clen 111. Krajevno pristojno je ono disciplinsko sodišče, na cigar področju je občina, pri kateri je uslužbenec usluž-ben v trenutku, ko se uvede proti njemu disciplinsko postopanje. Ce se uslužbenec tekom postopanja upokoji, ostane pristojno ono sodišče, ki je že uvedlo postopanje. Disciplinsko sodišče mora po uradni dolžnosti ugotoviti svojo pristojnost. Clen 112. Spore o pristojnosti med disciplinskimi sodišči prve stopnije v Dravski banovini rešuje disciplinsko sodišče pri banski upravi v Ljubljani; spore o pristojnosti med disciplinskimi sodišči na območju Dravske banovine in disciplinskimi sodišči z območja drugih banovin rešuje ministrstvo za notranje posle. Clen 113. Pri vsakem disciplinskem sodišču postavi ban disciplinskega tožilca in njegovega namestnika za dobo treb let, in sicer pri prvostopnih disciplinskih sodiščih v prvi vrsti izmed upravnih uradnikov sreskega načelstva (sre-ske izpostave), pri drugostopnem disciplinskem sodišču pa izmed političnoupravnih uradnikov banske uprave. Disciplinski tožilci zastopajo pred sodiščem koristi službe in ugled občinskih uslužbencev ter se morajo zaslišati pred vsako odločbo disciplinskega sodišča. Clen 114. Obdolženi občinski uslužbenec ima pravico do branilca v disciplinskem postopanju ter ga sme vzeti ali izmed državnih, banovinskih ali občinskih uslužbencev ali pa izmed javnih pravnih zastopnikov. Ce ga ne odredi sam, ali če od njega določeni branilec ne pride na razpravo, mu postavi disciplinsko sodišče branilca za ustno razpravo iz vrst uslužbencev, omenjenih v prvem odstavku. Branilec je v obrambi svoboden. Dolžan je čuvati tajnost, ki mu je bila zaupana. Clen 115. Postavitev pod disciplinsko postopanje sme odrediti predsednik občine; le-ta pa jo mora odrediti na zahtevo občinske uprave, občinskega odbora ali nadzornega obla-stva. Predsednik občine izvrši potrebne predhodne poizvedbe ter dostavi vse spise z odločbo o postavitvi pod disciplinsko postopanje disciplinskemu sodišču prve stopnje. Ce sodišče ugotovi, da obstoji le nerodnost, vrne spise predsedniku občine v pristojno poslovanje. Odločba o postavitvi pod disciplinsko postopanje se vroči tudi obdolženemu uslužbencu. Zoper to odločbo ni samostojne pritožbe. Clen 116. Ce je predmet dovolj razjasnjen in ko je disciplinski tožilec vložil obtožnico, odredi disciplinsko sodišče ustno razpravo, sicer pa uvede nadaljnje poizvedovanje. Clen 117. Ce ugotovi disciplinsko sodišče, da je storil obtoženi uslužbenec dejanje, kaznivo po kazenskem zakonu, dostavi vse spise rednemu sodišču, disciplinsko postopanje pa odloži do konca sodnega kazenskega postopanja. Clen 118. Predsednik disciplinskega sodišča odredi dan ustne razprave, pozove disciplinskega tožilca, obtoženca in njegovega branilca, kakor tudi priče in izvedence ter izda vse druge naredbe, ki so potrebne, da se razprava neovirano izvrši. Clen 119. Od dneva vročitve poziva na ustno razpravo pa do ustne razprave mora poteči najmanj osem dni. V tem razdobju imata obtoženec in njegov branilec pravico, pregledati vse spise, razen zaupnih spisov in zapisnikov internih sej disciplinskega sodišča. Predsednik disciplinskega sodišča odloči, kateri spisi so zaupnega značaja ter jih izloči od vpogleda. Clen 120, Razprava je ustna in tajna. Obtoženi uslužbenec sme zahtevati, da prisostvujejo razpravi trije javni uslužbenci, ki jih določi sam. Clen 121. Razprava se začne s čitanjem odločbe o postavitvi pod disciplinsko postopanje in obtožnice. Potem se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci ter se prečitajo zapisniki o preiskavi in drugi važni spisi. Obtoženec in njegov branilec kakor tudi disciplinski tožilec imajo pravico dajati izjave o vsakem dokazu, podajati predloge in zastavljati po predsedniku disciplinskega sodišča vprašanja pričam in izvedencem. Po izvršenem dokazovanju dobi besedo disciplinski tožilec, za njim branilec, poslednjo besedo pa ima v vsakem primeru obtoženec. Ce obtoženi uslužbenec, dasi je prejel poziv pravočasno, ne pride na razpravo in ne opraviči pravočasno svoje odsotnosti, se izvrši razprava in izreče razsodba tudi v njegovi odsotnosti, ko se je prečitala njegova obramba, če je bila izročena ali če je v spisih, in ko se je zaslišal njegov branilec. V primeru opravičene odsotnosti se razprava preloži. Clen 122. Ce smatra disciplinsko sodišče bodisi na zahtevo bodisi po službeni dolžnosti, da je treba zaslišati kakšno pričo ali priskrbeti drug dokaz radi razjasnitve stvari, a tega ni mogoče izvršiti pred razpravo ali med njo, se razprava preložL Clen 123. 0 razpravi se vodi zapisnik, v katerega se zapišejo dan razprave, imena predsednika, prisednikov in zapisnikarja kakor tudi predmet in potek razprave v glavnih točkah. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. 0 posvetovanju in glasovanju, ki sta tajni, se vodi poseben zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, prised-nika in zapisnikar. Clen 124. Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem na ustni razpravi. Z razsodbo se obtoženi uslužbenec ali oprosti, ali pa se obsodi na disciplinsko kazen. V razsodbi je treba odločiti tudi o povračilu stroškov disciplinskega postopanja. Ce se obtoženec oprosti, plača stroške postopanja občina, drugače pa obtoženec. Branilčeve stroške plača vedno obtoženec. Razsodba se razglasi ustno z razlogi vred na koncu razprave in posvetovanja, pismeno pa se priobči naj kasneje v osmih dneh od dne razglasitve z obrazložitvijo obtoženemu uslužbencu, disciplinskemu tožilcu in predsedniku občine. Clen 125. Ce uslužbenec pred pravnomočnostjo razsodbe umre, se disciplinsko postopanje ustavi. Stroške postopanja razen branilčevih stroškov plača v tem primeru občina. , Ce se sprejme pred pravnomočnostjo razsodbe uslužbenčeva ostavka na občinsko službo, se disciplinsko postopanje prekine, razen Če ije verjetno, da je uslužbenec storil dejanje, ki bi utegnilo imeti za posledico disciplinsko kazen odpusta iz službe. Ce se uslužbenec vrne v službo, se disciplinsko postopanje nadaljuje. Ce se uslužbenec pred pravnomočnostjo razsodbe upokoji, se nadaljuje disciplinsko postopanje po predpisih, ki veljajo glede disciplinskega postopanja za aktivne uslužbence, razen odredb o disciplinskih kaznih. Clen 126. Zoper razsodbo disciplinskega sodišča prve stopnje glecie krivde, kazni in povračila stroškov se smejo pritožiti obsojeni uslužbenec, disciplinski tožilec in predsednik občine na disciplinsko sodišče druge stopnje v 15 dneh od dneva vročitve. Pritožba ustavi izvršitev kazni. Clen 127. Disciplinsko sodišče druge stopnje odloča brez ustne razprave: 1. če ugotovi, da je treba izvršiti nadaljnje poizvedbe; v tem primeru odredi disciplinskemu sodišču prve stopnje, naj to stori; 2. če ugotovi bistvene nedostatke postopanja, zbog katerih bi bilo treba obnoviti ustno razpravo pred disciplinskim sodiščem prve stopnje; v tem primeru razveljavi razsodbo in vrne predmet sodišču prve stopnje; 3. če gre pritožba samo zoper oni del razsodbe, s katerim se odloča o povračilu stroškov. Ce ni primera, navedenega v prednjem odstavku, odredi predsednik disciplinskega sodišča dan za ustno razpravo. Za nadaljnje postopanje veljajo smiselno predpisi o ustni razpravi in razsodbi na prvi stopnji. Clen 128. Ko postane razsodba pravnomočna, jo pošlje predsednik disciplinskega sodišča predsedniku občine, oziroma če se je izrekla kazen upokojitve, tudi banu v izvršitev. Clen 129. Disciplinski prestopki zastarajo čez pet let. Vsak čin disciplinskega sodišča ali njegovih organov pri preiskavi disciplinsko kaznivega dejanja prekine tek zastaranja in to začne teči šele od poslednjega čina. Zastaranje ne teče glede uslužbenca, zoper katerega se prekine disciplinsko postopanje zbog ostavke na občinsko službo, dokler se ne vrne v občinsko službo. Clen 130. Če se obtoženec z razsodbo, ki je postala pravnomočna, oprosti, sme zahtevati disciplinski tožilec ali predsednik občine obnovo disciplinskega postopanja, če zve pozneje za nove činjenice ali priskrbi dokaze, ki jih prej ni mogel uporabiti, ki pa morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi ugotoviti obdolženčevo disciplinsko kaznivo dejanje, ki še ni zastarano. Clen 131. Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala pravnomočna, sme zahtevati tudi po prestani kazni obnovo disciplinskega postopanja, če navede nove činjenice in dokaze, ki morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na milejšo odmero kazni. Obnovo disciplinskega postopanja sinejo zahtevati tudi . njegov zakonski drug ter njegovi predniki in potomci. Obnova se, sme zahtevati samo v roku, določenem v čl. 129. za zastaranje disciplinsko kaznivih dejanj. Clen 132. 0 obnovi disciplinskega postopanja odloči disciplinsko sodišče prve stopnje, iti sicer brez ustne razprave. Zoper to Odločbo ima prizadeta stranka pravico pritožbe na disciplinsko sodišče druge stopnje v 15 dneh od dneva vročitve. Clen 133. Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopanja se razveljavi razsodba, kolikor se nanaša na dejanje, zaradi katerega je bila obnova dovoljena. Izvršitev disciplinske kazni se ustavi. Clen 134. Ce se dopusti obnova v uslužbenčevo korist, pa se uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Ob odmeri kazni se vzame v poštev kazen iz prejšnje razsodbe, kolikor se je že izvršila. Če disciplinsko sodišče dopusti obnovo v korist uslužbenca, ga sme s pristankom disciplinskega tožilca takoj brez ustne razprave oprostiti ali obsoditi na milejšo kazen. Clen 135. Če se obsojeni uslužbenec na podstavi obnovljenega disciplinskega postopanja oprosti, se mu povrne vse, kar in kolikor je izgubil zbog neupravičene razsodbe na službenih prejemkih ali na pokojnini. Če se obsodi obsojeni uslužbenec na podstavi obnove na milejšo kazen, sme izreči disciplinsko sodišče, da se mu mora povrniti vse, kar in kolikor je izgubil zbog preveč prestane kazni na službenih prejemkih ali na pokojnini. Če imajo zakoniti nasledniki obsojenega, toda med tem umrlega uslužbenca pravico do vzdrževalnine, so upravičeni zahtevati povračilo samo v toliko, kolikor so oškodovani na vzdrževalnim, ki ijim jo je obsojenec dolgoval. Člen 136. Uslužbenca, zoper katerega se je uvedlo sodno kazensko ali disciplinsko postopanje, sme disciplinsko sodišče odstraniti od službe, če to zahteva vrsta ali teža disciplinskega prestopka. Pravico odstranitve od službe ima disciplinsko sodišče tudi tedaj, če se uvede zoper uslužbenca pred sodiščem postopanje, da se postavi pod skrbstvo ali če je prišel v konkurz. Člen 137. Če dene redno sodišče uslužbenca v preiskovalni zapor ali ga postavi zbog zločinstva ali prestopka, poteklega iz nečastnih nagibov, pod kazensko postopanje, mora predsednik občine ali nadzorno oblastvo takoj odrediti njegovo predhodno odstranitev od službe. Razen v primeru, navedenem v prednjem odstavku, smejo odrediti predsednik občine, občinska uprava ali občinski odbor predhodno odstranitev od službe, kadar koli uslužbenec odkrito odreče poslušnost ali kadar ije njegovo kaznivo dejanje tako, da bi bilo škodljivo koristim in ugledu službe, če bi ostal nadalje v službi. Vsaka odločba o predhodni odstranitvi se priobči v treh dneh tudi disciplinskemu sodišču prve stopnje, ki odločbo o predhodni odstranitvi nemudoma potrdi ali razveljavi. Člen 138. Uslužbencu, ki je z odločbo disciplinskega sodišča odstranjen od službe, bodisi da je s to odločbo potrjena odločba predsednika občine o predhodni odstranitvi, bodisi da je sodišče samo odredilo odstranitev, se sme z odločbo istega sodišča počenši s prvim prihodnjim mesecem od dne odločbe disciplinskega sodišča ustaviti izplačevanje plače oziroma osnovne plače do največ polovice. Če ima kazenska obsodba za posledico izgubo službe ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po iočkah 3., 4. ali 5. čl. 102., izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v korist občinske blagajne. Če nima kazenska obsodba za posledico izgube službe, ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuije po točki 1. ali 2. čl. 102., odloči disciplinsko sodišče ali in koliko se mu povrnejo ustavljeni prejemki; toda vrniti se mu ne sme več nego polovica teh ustavljenih prejemkov. Če je uslužbenec z odločbo pristojnega državnega oblastva obsojen na kazen zapora, manjšo od enega leta, odloči disciplinsko sodišče s svojo razsodbo, kolikor ne izreče, da mu prestane služba, ali mu za ta čas pripadajo njegovi prejemki ali kateri del mu pripada in ali se mu ta čas šteje za napredovanje in za pokojnino. Če se je končalo disciplinsko postopanje z oprostitvijo ali če se je postavitev pod skrbstvo odklonila, se uslužbencu vrnejo ustavljeni prejemki. Člen 139. Če odloča disciplinsko sodišče o odstranitvi od službe, odloča brez ustne razprave, ko je predhodno zaslišalo disciplinskega tožilca. • - V tem primeru se smeta zoper odločbo o odstranitvi pritožiti uslužbenec in disciplinski tožilec v petnajstih dneh od dneva priobčitve na disciplinsko sodišče druge stopnje, ki odloča dokončno. Zoper odločbo o predhodni odstranitvi od službe (čl. 137.) ni pritožbe. Člen 140. Odstranitev od službe prestane, ko postane razsodba disciplinskega sodišča pravnomočna. Če prestanejo pred tem okolnosti, zbog katerih je bila odrejena odstranitev od službe, ukine disciplinsko sodišče odstranitev. Člen 141. Uslužbenec, za katerega se odredi odstranitev od službe, ne sme oditi iz službenega kraja brez odobritvi predsednika občine. Člen 142. Kolikor ni določeno kaj drugega, se ne morejo izpodbijati med postopanjem samim posamezne odločbe disciplinskega sodišča ali njegovega predsednika s posebnimi pritožbami, temveč samo s pritožbo zoper glavno odločbo ali razsodbo. Pritožbe se pošiljajo, predsedniku disciplinskega sodišča prve stopnje, ki jih zavrne: če se ne izvrše pravočasno, Če jih je vložila nepristojna oseba ali Če po teh predpisih ni pritožbe. Člen 143. Upokojeni občinski uslužbenci odgovarjajo disciplinsko: 1. za disciplinsko kazniva dejanja, storjena v času, ko so bili aktivni uslužbenci; 2. za hude oškodbe ugleda občinskih uslužbencev, storjene v pokoju, in 3. za zločinstva in onečaščujoče prestopke, ki jih store, ko so v pokoju, in katere zasledujejo tudi redna sodišča. Člen 144. Disciplinske kazni za upokojene uslužbence so: 1. pismeni ukor; 2. zmanjšba pokojnine, največ do 10 let; toda zmanjšba v posameznem mesecu ne sme biti večja od 20% mesečne pokojnine; 3. izguba pravice do osebne in rodbinske pokojnine, ki se sme izreči za določen krajši čas ali dosmrtno. Predpisi Čl. 107. veljajo smiselno tudi za rodbine upokojenih uslužbencev. Člen 145. Za disciplinsko postopanje zoper upokojenega občinskega uslužbenca je pristojno disciplinsko sodišče, v čigar območje spada kraj njegovega stalnega prebivanja, če pa živi stalno v inozemstvu, disciplinsko sodišče v čigar območje spada občina, pri kateri je naposled služboval. Clen 146. Disciplinsko postopanje zoper upokojene uslužbence Je isto, kakor disciplinsko postopanje zoper aktivne uslužbence, vendar ima vlogo starešine predsednik občine, v kateri upokojenec stalno prebiva, ali, če živi stalno jr inozemstvu, v kateri je naposled aktivno služil. Olen 147. Kazni za nerednosti, ki jih izvrše pogodbeni občinski uslužbenci, sta pismeni opomin ali denarna kazen do največ din 100’— v posameznem primeru. Izreka jih predsednik občine. Seštevek denarnih kazni, pravnomočno naloženih uslužbencu v enem letu, ne sme presegali polovice enomesečnih službenih prejemkov. Clen 148. Zoper odločbo o kazni za nerodnost se sme pogodbeni občinski uslužbenec pritožiti v osmih dneh od dne priobčitve na občinski odbor, ki odloči dokončno. Clen 149. Disciplinske kazni za pogodbene občinske uslužbence so: 1. pismeni ukor; 2. zmanjšba službenih prejemkov do 25%, največ za tri mesece; 3. odpust iz službe (prestanek službe brez odpovedi). Clen 150. Pogodbenim občinskim uslužbencem izreka disciplinske kazni občinska uprava. Zoper odločbo občinske uprave ima uslužbenec v petnajstih dneh po prejemu odločbe pravico pritožbe na občinski odbor, ki odloča dokončno. XII. POGLAVJE. Prehodne in zaključne določbe. Clen 151. Določbe te uredbe veljajo za občinske uslužbence, ki se zatečejo v aktivni, občinski službi na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, ali ki stopijo po tem dnevu v občinsko službo, bodisi da stopajo v službo prvič, bodisi da so že bili v službi. Clen 152. Ban sme v dobi petih let po uveljavljenju te uredbe dovoliti, da se sprejmejo v občinsko službo na glavna upravna službena mesta tudi osebe, ki nimajo predpisane kvalifikacije. Clen 153. Vsaka občina mora v šestih mesecih po uveljavljenju te uredbe izdati nov statut po § 90. zakona o občinah, s katerim se ustanovijo in sistemizirajo občinska službena mesta ter uredijo ostali službeni odnosi, kolikor niso urejeni s to uredbo. Nov^statut stopi v veljavo, ko ga odobri ban. Do odobritve novega statuta velja stari statut. Clen 154. V treh mesecih po odobritvi novega statuta po § 90. zakona o občinah naj sklepajo občinski odbori o prevedbi občinskih uslužbence#. Clen 155. Občinski odbori ne morejo odkloniti prevedbe naslednjih občinskih uslužbencev na glavnih oziroma pomožnih službenih mestih: 1. katerim je občinski odbor pred 17. marcem 1934 s pravnoveljavnim sklepom priznal stalnost ne glede na kvalifikacijo; 2. ki so pravnoveljavno postali stalni pragmatični uslužbenci po 17. marcu 1934. Prevedba se mora izvršiti na službena mesta, ki ustrezajo dosedanjemu službenemu položaju prevedenega uslužbenca in ki morajo biti v občinskem statutu (čl. 153.) sistemizirana kot pragmatična. Clen 156. Pragmatični občinski uslužbenci na glavnih in pomožnih službenih mestih, ki so bili postavljeni na svoj položaj na osnovi uredbe o občinskih uslužbencih z dne 12. marca 1934, II. No. 5040/2, ali na osnovi odobrenih občinskih statutov po § 90. zakona o občinah, pa do dneva uveljavljenja te uredbe še niso pridobili stalnosti, se smejo po sklepu občinskega odbora ali prevesti, če je v občinskem statutu (čl. 153.) sistemizirano ustrezno pragmatično mesto, ali postaviti na kako sistemizirano pogodbeno mesto, ali pa odpustiti iz službe s predpisanim odpovednim rokom. Clen 157. Pogodbene občinske uslužbence, ki so na dan uveljavljenja te uredbe na glavnih ali pomožnih službenih mestih in do tega dne niso pridobili stalnosti, smejo občinski odbori le tedaj prevesti, če so sistemizirana v občinskem statutu ustrezna pragmatična mesta. Ce se ti uslužbenci ne prevedejo, se presoja njih službeno razmerje po tedaj veljavnih službenih pogodbah. S pogodbenimi uslužbenci, ki se nadalje pridrže v službi, naj sklenejo občinski odbori v roku enega meseca po sklepanju o prevedbi nove službene pogodbe, upoštevaje predpise te uredbe in občinskih statutov (čl. 153.). Clen 158. Občinskim uslužbencem, ki so na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v aktivni občinski službi in se po predhodnih členih prevedejo, pripadajo službeni prejemki po določbah občinskega statuta (čl. 153.) od dne, ko stopi statut v veljavo. Clen 159. . Ce bi dobil uslužbenec ob prevedbi po čl. 158. nižje službene prejemke od dotedanjih, dobiva tudi razliko med prejemki vse dotlej, dokler ne dosežejo prejemki po občinskem statutu z napredovanjem višino dotedanjih prejemkov. Clen 160. Občinski uslužbenci, ki jih je zatekel zakon o občinah na mestih, ki ustrezajo sedanjim glavnim službenim mestom, in ki so zavarovani na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani ter še nimajo ta dan deset let vštevne služben- dobe, imajo v primeru prevedbe pravico nadaljevati po lastni izbiri pokojninsko zavarovanje ali pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani ali pa prenesti svoje pokojninsko zavarovanje na banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence v Ljubljani. PragmatiCni občinski uslužbenci, ki imajo ta dan deset ali več let vštevne službene dobe, kakor tudi pogodbeni občinski uslužbenci ne glede na službeno dobo, ki se ne prevedejo po prehodnih določbah te uredbe, nadaljujejo pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Občinski uslužbenci, ki nadaljujejo svoje pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, kakor tudi občinski uslužbenci, glede katerih se je občina pred 17. marcem 1934 pravnoveljavno zavezala, da jim bo plačevala pokojninske prejemke iz občinskih sredstev (občinskih proračunov) oziroma iz sredstev občinskih zavodov in ustanov, ne plačujejo v pokojninski sklad prispevkov po čl. 89. Za občinske uslužbence po prednjem odstavku občine ne plačajo prispevka po čl. 89., t. 1. Občinski uslužbenci, ki so bili po določbah uredbe o občinskih uslužbencih z dne 12. marca 1934, II. No. 5040/2, zavezani plačevati svoje prispevke v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence, a teh prispevkov temu skladu niso odvedli, ne plačajo teh prispevkov, če se ne prevedejo po prehodnih določbah te uredbe na ustrezna pragmatična službena mesta. V nasprotnem primeru pa morajo zapadle prispevke odvesti navedenemu skladu. Clen 161. O priznanju dobe za pokojnino izda ban uslužbencem posebne odločbe po zaslišanju uprave pokojninskega sklada. Clen 162. Občinski uslužbenci, katerim se prizna za pokojnino določeno število let, so dolžni vplačati v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence prispevke po čl. 89., t. 3., za vso priznano dobo. Osnova za vplačevanje je plača oziroma osnovna plača, ki jo imajo na dan, ko izda ban odločbo glede priznanja dobe. Ban more po zaslišanju uprave pokojninskega sklada dovoliti uslužbencem, da plačajo svoje prispevke po gornjem odstavku v mesečnih obrokih in to najkasneje v roku petih let. Clen 163. Občinski uslužbenci, ki so na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, na glavnih službenih mestih, ter se prevedejo na svojih mestih po predpisih tega poglavja, se ne smatrajo za novo sprejete v službo ter tudi ne plačajo prispevka od razlike po čl. 89., t, 2., ki nastane zbog prevedbe v smislu predpisov tega poglavja med dotedanjimi in novimi prejemki. Clen 164. Občinskim uslužbencem, ki jim je bila prestala občinska služba zbog podane ostavke, ki pa po dnevu, ko stopi ta uredba v veljavo, vnovič vstopijo v občinsko službo na glavnih službenih mestih, se šteje prejšnja služba pred ostavko v celoti za pokojnino, če plačajo za vso priznano dobo prispevke v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence po predpisu čl. 89., t. 3. Osnova za vplačevanje je plača oziroma osnovna plača, ki se jim prizna ob ponovnem sprejemu v občinsko službo. Ban more na predlog uprave pokojninskega sklada dovoliti uslužbencem, da plačajo svoje prispevke po gornjem odstavku v mesečnih obrokih, in to najkasneje v Petih letih po ponovnem sprejemu v službo, Clen 165. Občinski upokojenci ter rodbine po umrlih občinskih uslužbencih, ki prejemajo na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, pokojnino iz občinskih sredstev (občinskih proračunov) ali iz sredstev javnih zavodov in ustanov, ki se ne morejo smatrati za občinske pokojninske sklade, prejemajo pokojnino tudi po uveljavljenju te uredbe iz dosedanjih sredstev. Clen 166. Določbe te uredbe tolmači ban. Za izvrševanje te uredbe je pristojen ban, ki izda za to potrebne podrobne odredbe. Clen 167. Po prevedbi občinskih uslužbencev v smislu prehodnih določb te uredbe razpiše ban volitve v banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence v Ljubljani. Volitve vodi volilni odbor treh oseb, ki jih odredi ban. Stroške volitev nosi pokojninski sklad. Clen 168. Ta uredba velja za uslužbence občin na območju Dravske banovine, za katere velja zakon o občinah z dne 14. marca 1933, »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 29. aprila 1933, št. 229/35, ter stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«, razen V. poglavja, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1937. Ko stopi ta uredba v veljavo, prestane veljati uredba o občinskih uslužbencih z dne 12. marca 1934, II. No. 5040/2, razen VI. poglavja te uredbe, ki prestane veljati dne 31. decembra 1936. II. No. 8407/1. Na osnovi § 85. zakona o občinah odobrujem in objavljam gornjo uredbo o občinskih uslužbencih. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,, dne 12. marca 1936. Ban: dr. Natlačen s. r. — i — ■■ - 478. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37. II. No. 19.200/1. Občina Griže v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 128 (sto dvajset osem) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 l vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, e) od goveda nad 1 letom din 25'—, f) od goveda pod 1 letom din 15'—, g) od prašičev din 15'—, h) od drobnice din 5-—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 100'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. julija 1936. II. No. 11348/1. Občina Kočevje v srezu kočevskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 150'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 100'—, č) od hi stopnje alkohola špirita ra žganja din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka din 6'—, e) od steklenice šampanjca din 20'—, f) od steklenice finega vina din 10'—, g) od goveda nad 1 letom din 60'—, h) od goveda pod 1 letom din 35'—, i) od prašičev din 35'—, j) od drobnice din 10'—, k) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50'—, 1) od kilovatne ure potrošenega električnega toka din 0'10, m) od uvoženih tovarniških Čevljev vseh vrst in velikosti 5 % od prodajne vrednosti. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. julija 1936. II. No. 16923/2. Občina Preserje v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 55 (petdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 50'—, Č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, e) od goveda nad 1 letom din 25'—, f) od goveda pod 1 letom din 15'—, g) od prašičev din 15'—, h) od drobnice din 5'—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 25'—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. julija 1936. II. No. 12103/3. Občina Radomlje v srezu kamniškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 85 (osemdeset pet) %no doklado na vse držav-, ne neposredne davke. 2. 82%no podobčinsko doklado, ki se bo pobirala na ozemlju bivših občin Radomlje in Volčji potok. 3. 16% no pod o.b č i n s k o doklado na ozem« lju bivše občine Radomlje. 1. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 50'—, č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih Vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, e) od goveda nad 1 letom din 15-—, f) od goveda pod 1 letom din 5'—, g) od prašičev din 5'—. 5. I a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani dne 18. julija 1936. II. No. 17517/1. Občina Radvanje v srezu mariborskem desni breg pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. o0 (petdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 I vina din 100-—, b) od 100 1 piva din 50'—, c) od goveda nad 1 letom din 25'—, č) od goveda pod 1 letom din 10'—, d) od prašičev din 10'—, e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 20'—. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banoviiie v Ljubljani, dne 15. julija 1936. II. No. 7785/2. Občina Stari trg v srezu logaškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 140 (sto štirideset) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 50'—, o) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, e) od goveda nad 1 letom din 30'—, f) od goveda pod 1 letom din 15'—, g) od prašičev din 20-—, h) od drobnice din 10'—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50'—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1936. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Jiska la zalaga lUkaroa Merkur d, d. X Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 61. kosu VII. letnika z dne 29. julija 1936. Razglasi kraljevske banske uprave Vi. No. 2424/26. 2227 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 8. julija do 14. julija 1936. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje n. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez e m (O <*> 72 o Skupina tifuznih bolezni. ŠS.V:::::: Kranj............. Konjice .......... Ljubljana (srez) . Murska Sobota . . govo mesto . . . . Prevalje.......... ® a CA ■o e O z N Q D o * Davica. • II 1 • • « t * • f » • • a • Diphteria et Croup. Brežice . • Celje ... Celje (mesto) . , Črnomelj ... Dolnja Lendava Kamnik ..... K ranj . Kočevje Krško ....... Laško ............. Litija............. Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Liutomer........... Maribor desni breg Marihor levi breg Maribor (mesto) . Murska Sobota . . Novo mesto .... Prevalje........... Ptui............... Radovljica......... Slovenjgradec . . . Šmarje pri Jelšah Vsega 69 18 Sen. — Erysipelas. 20 — 4 2 1 1 4 2 7 13 1 1 4 8 1 5 1 1 _2 67 Brežice.............. Gornji grad.......... Kranj ........ Kočevje............. Krško................ Laško ......... Logatec.............. Ljubljana (mesto) . Ljutomer............. Maribor desni breg Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . , Novo mesto ..... Prevalje ....... Ptuj................. Ptuj (mesto) ... i Radovljica .......... Slovenj Gradec . . . 1 1 — — 1 2 o 1 1 1 1 a 1 7 1 1 2 1 1 2 1 1 — 4 1 1 1 1 O | (MH | — - 1 — 0 1 — 1 — 27 11 8— 30 Vsega Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Črnomelj Kranj . . Vsega 1 2 Otročniška vročica. — Sepsis puer-peralis. Ljubljana (mesto) .... 1 — — — 1 Maribor levt breg .... 1 — — 1 Novo mesto 1 — 1 Vsega . . . 3 — 1 — 2 Vnetje priušesne slinavke epidemiea. Parotitis ptui R - 6 - - Vsega . . . 6 c - Ljubljana, dne 16. julija 1936. Kraljevska banska uprava Dravske banovine .v Ljubljani. VIII. No. 3310/3. 2322 Razglas. Na osnovi § 5. zakona z dne 16. julija 1892, drž. zak. št. 202, se je vpisala pomožna blagajna »Pokojninski sklad nameščencev Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani« v register pomožnih blagajn pri kraljevski banski upravi v Ljubljani pod tek. štev. 22. Namen te blagajne je starostna, invalidska preskrba članov, t. j. nameščencev Vzajemne zavarovalnice, pogrebnina ob njihovi smrti ter vdovska in otroška preskrba njihovih svojcev. Kraljevska banska uprava Dravske banovine banovine, dne 24. julija 1936. Namestnik bana pomočnik : dr. Majcen s. r. * I. No. 8248/1. 2302 Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Gornjem gradu službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti II. reda štev. 202, Radmirje—Solčava, za odsek od km 14.000 do km 21.000. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za din 5‘— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja in eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 31. avgusta 1936 pri sreskem cestnem odberu v Gornjem gradu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22..julija 1936. V. No. 4475/31. 2301-3-1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo adaptacijskih del na banovinskem posestvu v Svečini II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. avgusta 1936 ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami isto-tam in pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za mizarska dela din 84.031'20, 2. za pečarska dela din 76.266'80, 3. za vodovodno instalacijo dinarjev 72.041'04, 4. za elektroinstalacijo din 41.881'—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 24. julija 1936. * Y-No. 202/14—1936. 2290—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem prve skupine gradbenih del za gradnjo nadzorovalnega oddelka za moške v državni bolnici za duševne bolezni na Studencu I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobč med uradnimi urami v sobi štev. 18. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za težaška, betonska, zidarska, železo-betonska, tesarska, krovska in kleparska dela, kanalizacijo in napravo zaklonišča skupaj din 1,933.897'30. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 23. julija 1936. V. No. 3044/18. 2279—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo I. etape gradbenih del kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna, ki znaša za: 1. težaška in zidarska dela...................din 370.087-78 2. tesarska dela . . „ 25.025-44 3. krovska dela . . „ 23.616-32 Predpisana kavcija znaša: ad 1. dinarjev 38.000-—; ad 2. din 3.000-—; ad 8. din 3.000—. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave in sreskih načelstev. Kralj, banska uprnva Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. julija 1936. K V. No. 4100/20. 2264 3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št, 52 od km 66,500—67,600 (preložitev pri Moravi) II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega razdelka sreske-ga načelstva v Ljubljani, Vrazov trg 4. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu nfipravnih stroškov dobe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša din 447.845-65. Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo nižje od vsote din 438.440-90, ki je bila dosežena pri javni pismeni ponudbeni licitaciji. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnega razdelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1936. V. No. 193/22. 2251 3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem zidarskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del ter zidarskih del pri zaklonišču drž. šolske poliklinike v Ljub-ljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunov, ki znašata: 1. za zidarska, tesarska, krovska in kleparska dela din 773.932-47; 2. za zidarska dela pri zaklonišču din 211.344-13. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1936. -g* K V. No. 172/54. 2263 3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za re- konstrukcijo drž. ceste Št. 50 od km 138,040—141,752 (Maribor—Pesnica) II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. avgusta 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 51 tehničnega razdelka sreske-ga načelstva Maribor levi breg. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškdv 300 din dobe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku Maribor levi breg. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 1,114.533-75. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. julija 1936. Razpasi sodišč in sodnih oblastev I 42/33-65. 2012 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1936 ob o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (enonadstropna hiša št. 25 v Brežicah s trg. lokalom, vinsko kletjo in drvarnico, 3 njivske parcele, vrtna parcela, lesen vinski hram 'f Okljukovi gori, 2 vinograda, 3 gozdi, pašnik, 2 travnika, 2 vinograda in gozd) zemljiška knjiga Brežice vi. št. 156,381, 400 in 179; zemljiška knjiga Okljukova gora vi. št. 36 in 37. Cenilna vrednost: din 154.083'50. Vrednost pritikline: din 6.133'—, ki ije že zgoraj upoštevana. Najmanjši ponudek: din 102.722'32. Varščina: din 15.409'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja11 glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 27. junija 1936. I 81/36-18. 2070 Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 1936 0 ^ o s m i h bo pri podpisanem sodišču sobi št. 12 dražba nepremičnin: Stavbi; šče s hišo št. 63 v Curnovcu, 2 gozdni parceli, 4 pašniki in dva vinograda, zemljiška knjiga Curnovec vi. št. 161* Cenilna vrednost: din 964-14. Varščina: din 97-—. Najmanjši ponudek; din 643—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražb’ je priglasiti sodišču najpozneje pri dra*' benem naroku pred začetkom dražb > sicer, bi se ne mogle .več .uveljavlja Rlede nepremiCnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 2. julija 1936. * I 1068/35-27. 2007 Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Grobelno vi. št. 20. Cenilna vrednost; din 121.895-40. Vrednost pritikline: din 4170'—. Najmanjši ponudek: din 84.043-60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju. odd. VI., dne 12. junija 1936. * I 325/35-9. 2077 Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 1936 ob debetih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knuga Kunova vi št. 4. Cenilna vrednost; din 13.024-90. Najmanjši ponudek: din 8684-—. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Plede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Gornji Radgoni, odd. II., dne 25. junija 1936. * I 860/36—8. 2197 Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 1936 ob de-v e t i h bo pri podpisanem sodišču v jjobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerklje vi. št. 159. Cenilna vrednost: din 120.065-—. Vrednost pritikline: din 5900-—. Najmanjši ponudek: din 83.976-66. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, !e Priglasiti sodišču najpozneje pri d raž-oonem naroku pred začetkom dražbe, s*cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ** je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča. Sresko sodišče v Kranju, dne 14. julija 1936. I 176/36-6. 1934 Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška kjiga Nunska graba vi. št. 6, zemljiška knjiga Ljutomer vi. št. 539, zemljiška knjiga Ljutomer vi. št. 369. Cenilna vrednost: (Pritlična zidana hiša in gospodarsko poslopje, vrt, vinogradi in travniki) din 88.036'75. Vrednost pritikline: din 15.100-—. Najmanjši ponudek: din 100.000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desk; tega sodišča. Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 19. junija 1936. * I 299/36-17. 2214 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1936 ob p o 1 devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin srednje-kmečkega posestva v Cešči vasi št. 15 in v Zajčjem vrhu, sestoječega iz hiše, gospodarskih poslopij, stavbnih parcel, njiv, pašnikov, travnikov in gozdov, zemljiška knjiga Gor. Straža vi. št. 95 in zemljiška knjiga Zajčji vrh vi. št. 759 in 815. Dražba se bo vršila po skupinah, in sicer: 1. nepremičnina vi. št. 95 k. o. Gor. Straža: a) hiša s svinjakom na pare. št. 102: cenilna vrednost: din 5100'—, najmanjši ponudek: din 3400'—, vadij: din 510'—; b) gospodarska poslopja na parceli št. 103: cenilna vrednost: din 5000'—, najmanjši ponudek: din 3333-34, vadij: din 500'—; c) zemljiška pare. štev. 1923: cenilna vrednost: din 3700'80, najmanjši ponudek: din 2467'20, vadij: din 370'08; č) zemljiška pare. št. 1925/1: cenilna vrednost: din 1486'80, najmanjši ponudek: din 991'20, vadij: din 148'68; d) zemljiška pare. št. 1959/1: cenilna vrednost: din 3627-30, najmanjši ponudek: din 2418'20, vadij: din 36273; e) zemljiška pare. štev. 2000: cenilna vrednost: din 4184'60, najmanjši ponudek: din 278974, vadij: din 418'46; f) zemljiška pare. štev. 2158: cenilna vrednost: din 207'30, najmanjši ponudek: din 138'20, vadij: din 20-73; g) zemljiška pare. št. 2153: cenilna vrednost: din 892'20, najmanjši ponudek: din 594'80, vadij: din 89'22; h) zemljiška pare. št. 2082/1: cenilna vrednost: din 4760'—, najmanjši ponudek: din 3173'34, vadij: din 476'—; 2. nepremičnine vi. št. 759 zemljiška knjiga Zajčji vrh: cenilna vrednost: din ° 10-20, najmanjši ponudek: din 626'80, vadij: din 94'02; 3. nepremičnina vi. št. 815 k. o. Zajčji vrh: cenilna vrednost: din 583'50, najmanjši ponudek: din 389'—, vadij: din 58'40. Pred začetkom dražbe mora vsak zdra-žitelj položiti vadije v gotovini v zgoraj navedenih zneskih. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Novo mesto, odd. Il.a, dne 10. julija 1936. * I 521/36—6. 2211 Dražbeni oklic. Dne 31; avgusta 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin srednjega kmečkega pos. v Hrušici št. 28, sestoječega iz več stavbnih, zemljiških in vrtnih parcel, gozdov in vinogradov, zemljiška knjiga Hrušica vi. št. 92 in zemljiška knjiga Potovrh vi. št. 272. Cenilna vrednost: din 1».568'85. Najmanjši ponudek: din 10.379'24. Pred začetkom dražbe ije položiti za vadij znesek din 1581'88 v gotovini oziroma v hranilnih knjižicah likvidnih denarnih zavodov ali v državnih vrednostnih papirjih. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Novo mesto, odd. Il.a, dne 7. julija 1936. * I 427/36—11. 2213 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 35 dr-.žba nepremičnin srednjega kmečkega pos. v Dol. Kartaljevem št. 9, sestoječega iz hiše, gospodarskih poslopij, • več stavbnih, zemljiških in vrtnih parcel, gozda in vinograda, zemljiška knjiga Zagorica vi. št. 143, 113 in 355 Cenilna vrednost: din 56.110-85. Vrednost pritikline: din 2.510'— (vrednost pritiklin je zapopadena v gorenji cenilni vrednosti). Najmanjši ponudek: din 37.407'25. Pred začetkom dražbe je položiti vadij v znesku din 5.611'— v gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Stran 364. Štev. 61. -■ V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče Novo mesto, odd. Il.a, dne 10. julija 1936. * I 325/36. 2315 Dražbeni oklic. Dne 28. avgusta 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selce, Biš vi. št. 213 in 299. Cenilna vrednost: din 8.121'60. Najmanjši ponudek: din 5.414'40. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 18. julija 1936. * I 233/36. 2215 Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin kmečkega posestva na Ločici št. 57 (žaga veneci-janka) v izmeri 18 ha, 12 a, 91 m2, zemljiška knjiga k. o. Ločica vi. št. 5. Cenilna vrednost: din 107.552'—. Vrednost pritikline: din 222-—. Najmanjši ponudek: din 71.701-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati pede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vranskem, dne 15. julija 1936. I 215/36. 2103 Dražbeni oklic. Dne 1. s e p t e m b r a 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin, hiše z vrtom v Parižljah št. 36, zemljiška knjiga k. o. Spod. Gorce vi. št. 314, 315. Cenilna vrednost: din 36.972'—. Vrednost pritikline: din 800'—. Najmanjši ponudek: din 24.648'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vranskem, dne 6. julija 1936. 1 220/36. ~ ‘ 2102 Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin (njive in travnikov v Smatevžu): zemljiška knjiga k. o. Sma-tevž vi. št. 131. Cenilna vrednost; din 8392'40. Najmanjši ponudek: din 5595'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje ,jri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vranskem, dne 6. julija. 1936. * I 818/35-7. 2140 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Borovnica vi. št. 594, 1029, 919, 674, 597 in 1059. Cenilna vrednost: din 46.370'—. Vrednost pritiklin: din 4.300'—. Najmanjši ponudek: din 30.896'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 2. julija 1936. I 220/36-5. 2139 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1936 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Preserje vi. št. 536. Cenilna vrednost: din 601'50. Najmanjši ponudek: din 401'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 2. julija 1936. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 666. Sedež: Maribor. Dan vpisa; 16. julija 1936. Besedilo: Savkovig Vladimir, »Libur. nija« mednarodni transporti. Obratni predmet: Odpremniško—spe-ditersko podjetje. Imetnik: Savkovič Vladimir, špediter, Maribor, Meljska c. št. 1. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 16. julija 1936. Fi 24/36—2 — Rg A IV 3/1. Vpisale so se izpremembe iti dodatki pri nastopnih firmah; 667. Sedež: Ljubljana. Da vpisa: 13. julija 1936. Besedilo: Franc Golob. Obratni predmet: Trgovina z železnino. Izbriše se dosedanji lastnik firme Go-lob Franc, vpiše pa nov lastnik Golob Roman, trgovec v Ljubljani. Izbriše se Golobu Romanu podeljena prokura. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. julija 1936. Rg A I 89/3. * 668. Sedež: Maribor, Aškerčeva ul. št. 1. Dan vpisa: 16. julija 1936. Besedilo: And. Suppanz. Obratni predmet: nakup, prodaja iu izvoz jajc, perutnine, sadja in deželnih pridelkov. Obratni predmet odslej še: Trgovinski obrt izvoza in trgovine & živo in zaklano živino in mastjo na debelo. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 16. julija 1936. Pos I 228/10. Izbrisale so se nastopne firme: 669. 2296 Dan izbrisa: 21. julija 1936. V tusodnem trgovinskem registru se uradoma izbrisale sledeče firme tr-govcev-pedincev; Johann Giontini, Ljubljana, J. Honig, Ljubljana, Grummer et Čomp., Ljubljana, Milan Hočevar v Ljubljani, Ivan Istenič v Cerknici, Ivan Do-ljak v Logatcu, Josip Gruntar v Ljubljani, Ivan Ban, Preserje pri Ljubljani« Francesco Cascio v Ljubljani, Marija Arh na Jesenicah, V. Drabek & A. Kastelic v Logatcu, Stavbno podjetje Fischer & Cie., Ljubljana, Slavo Fatur na Rakeku, F. Debeljak v Ljubljani, A” Fakin na Viču, Ludovik Cebron v Ljubljani, Alfred Frankel, kom. družba, Ljubljana, Joh. Buggenig v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. julija 1936. Rg A I 207 in nasl. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se Izpremembe 1 ® dodatki pri nastopnih zadrugah* 670. Sedež: Gornja Radgona. Dan vpisa: 16. julija 1936. _ , Besedilo: Posojilnica v Gornji Ka J goni, registrovana zadruga z neomej®11 zavezo. K § 2. zadružnih pravil se dostavi nova točka, ki se glasi: »d) posredovati prodajo tujih plačilnih sredstev.« Izbriše se dosedanji član načelstva Martin Roškar, vpiše pa novoizvoljeni Slan načelstva g. Štefan Režonja, pos. v Lutvercih. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 16. julija 1936. Zadr. I 21/70. * 671. Sedež: Hotinja vas. Dan vpisa: 16. julija 1936. Besedilo: Agrarna zajednica v Hotinji Vasi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zadružna pravila so se spremenila v §§ 53. in 62. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 16. julija 1936. Zadr. III '24/35. * 672. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 16. julija 1936. Besedilo: Tiskovna zadruga v Ljubljani. Izbriše se član načelstva dr. Birsa Josip, vpiše pa član načelstva Reisner Josip, ravnatelj v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. julija 1936. Zadr. VI 109/36. * 673. Sedež: Mačkovci. Dan vpisa: 18. junija 1936. Besedilo: Kmetijska gospodarska zadruga v Mačkovcih, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 1. junija 1936 so se izpremenila zadružna Pravila v § 2., in sicer tako, da se doda točka 4. z besedilom: »Zadruga sme poslovati tudi z nečlani, če je to v korist zadruge.« Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1936. Zadr. V 56/6 * 674. Sedež; Maribor. Dan vpisa: 9. julija 1936. Besedilo: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član upravnega °dbora Kandus Pavel, vpišeta pa se novoizvoljena člana upravnega odbora Menih Alojz, ključavničar državnih železnic v Studencih, in dr. Dolničar Jo-S*P, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 9. julija 1936. Zadr. II 69/58 675. * sdež: Maribor. Dan vpisa: 12. junija 1936. Besedilo: Pcborska železnica v Marinu, registrovana zadruga z omejeno bo: zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 19. maja 1936 so se izpremenila zadružna pravila v § 2., točka 5. V § 2. (Namen zadruge) se črta v točki 5. stavek »Zadruga lahko v svrho povečanja obratnih sredstev posluje tudi z nečlani, v kolikor je to v korist članom.« Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 12. junija 1936. Zadr. IV 67/10 * 676. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 12. junija 1936. Besedilo: Štajerska vinarska zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Franc Hrastelj, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Senekovič Jakob, posestnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 12. junija 1936. Zadr. III 42/28 * 677. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 16. julija 1936. Besedilo; Zadruga državnih uslužben-cev za nabavo stanovanj, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Izbriše se dosedanji član načelstva Celhar Franc, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Močnik Janko, narednik-vo-dnik I. ki. v Mariboru. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 16. julija 1936. Zadr. IV 40/8. * 678. Sedež: Metlika. Dan vpisa: 17. maja 1936. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Metliki r. z. z n. z. Izbriše se umrli načelstveni član Jure Gornik, vpiše pa novoizvoljeni Član načelstva Janžekovič Martin, posestnik iz Berčič št. 44. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 17. maja 1936. Zadr. I 21/87 ^ . 679. Sedež: Mirna peč. Dan vpisa: 6. maja 1936. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Mirni peči, r. z. z n. z. Izbrisala sta se izstopivša člana načelstva Zupančič Jožef in Zore Anton, vpisala pa novoizvoljena načelstvena člana Opara Janez, posestnik v Biški vasi št. 23, in Makše Ivan, mizarski mojster v Mirni peči št. 5. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 6. maja 1936. Zadr. II 84/14 * 680. Sedež: Murska Sobota. Dan vpisa: 16. julija 1936. Besedilo: Prekmurska gospodarska in podporna dijaška zadruga v Murski Soboti, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Gumilar Franjo, Hegeduš Jože in Sapač Franc, vpišejo pa novoizvoljeni člani na- čelstva Foissy Erna, Kardoš Evgen, oba iz Murske Sobote in Čačinovič Rudolf v Rakičanu. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 16. julija 1936. Zadr. V 77/3. * 681. Sedež: Nazarje. Dan vpisa: 16. junija 1936. Besedilo: Delavsko konzumno društvo v Nazarjah, r. z. z o. z. Izstopil je član načelstva Velam Ludvik, delavec v Žlaboru št. 26. Vstopil je v načelstvo: Urtelj Jože, delavec v Žlaboru št. 8. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. junija 1936. Zadr. IV 44—11 * 682. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa; 12. maja 1936. Besedilo: Ljudska posojilnica v Novem mestu, r. z. z n. z. Vpisalo se je, da je uradnica imenovane zadruge Perko Julijana upravičena poleg enega člana načelstva sopod-pisovati za to zadrugo. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. maja 1936. Zadr. III 9/21 * 683. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 18. maja 1936. Besedilo: Občekoristna stavbena in kreditna zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Novem mestu. Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Luznar Jakob, vpisal pa novoizvoljeni Član načelstva Osolnik Franc, višji pisarniški oficial v Novem mestu. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. maja 1936. Zadr. III 81/5 * 684. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 10. junija 1936. Besedilo: Splošna kmečka nabavljalna in prodajna zadruga v Novem mestu, r. z. z o. z. Izbrišejo se izstopivši načelstveni člani Šmajdek Franc, Uhan Jože, Staniša Franc, Mali Anton, Mikec Rudolf, Bobnar Feliks in Seničar Anton, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Brulc Franc, posestnik v Hrušici št. 11, Jenko Josip, posestnika sin v Straži št. 37, Šonc Viktor, potnik v Novem mestu, Prešernova ulica št. 23, Ajdnik Jože, posestnik v Beli cerkvi, Počervina Karol, posestnik v Jurki vasi 20, Dular Ivan, posestnik v Potoku 10 in Drčar Anton, posestnik v Selih št. 3. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. junija 1936. Zadr. IV 80/2 * 685. Sedež: Ormož. Dan vpisa: 12. junija 1936. Besedilo: Zadružna elektrarna v Ormožu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Petovar Maks, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Rosina Adolf, šolski upravitelj v p. v Ormožu. Zadružna pravila so se izpremenila v § 34. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 12. junija 1936 Zadr. II 106/25 * m. Sedež: Ormož. Dan vpisa: 18. junija 1936. L^ie^ilo: Zadružna elektrarna v Ormožu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Zbriše se dosedanji član načelstva Havlas Rihard, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva dr. Hrovat Anton, zdravnik v Ormožu. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 18. junija 1936. Zadr. II 106/26 $ 687. Sedež: Podreče p. Smlednik. Dan vpisa: 15. junija 1936. Besedilo: Kmetijska strojna zadruga Podreče p. Smlednik, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Zevnik Ferdinand, vpiše pa se član načelstva Draksler Jože, posestnik iz Zbilj št. 4. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. junija 1936. Zadr. X 393/2. 688. * Sedež: Poljane nad Škofjo Loko. Dan vpisa: 8. junija 1936. Besedilo: Električna strojna zadruga v Poljanah nad Škofjo Loko, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Šubic Ivan, vpiše pa se član načelstva Šubic Metod, posestnik in mizarski mojster v Hotavljah št. 14. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1936. Zadr. VI 160/31. * 689. Sedež: Predoslje. Dan vpisa: 30. junija 1936. Besedilo: Živinorejska zadruga v Pre-dosljih, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani načelstva: Dolhar Franc, Podpeskar Janez, Urbanc Janez iri Žirovnik Franc, vpišejo pa se člani načelstva: Jenko Franc, posestnika sin, Suha št. 20, načelnik, Rakovec Franc, posestnika sin, Suha št. 17, Ovsenik Janez, posestnik, Predoslje št. 44, Sajovic Peter, posestnik, Mlaka št. 10. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1936. Zadr. VII 209/16. 690. Sedež: Ptujska gora. Dan vpisa: 25. iunija 1936. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica na Ptujski gori, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 1. junija 1936 so se izpremenila zadružna pravila v §§ 4., 8., 11., 16. in 35. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 25. junija 1936. Zadr. I 113/31. * 691. Sedež: Ribno pri Bledu. Dan vpisa: 30. junija 1936. Besedilo: Mlekarska zadruga v Rib-nem pri Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 26. aprila 1936 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Zupanc Franc, posestnik, Bodešče št. 17, Janša Andrej, posestnik, Koritno št. 6, Pangerc Miha, posestnik, Bodešče 13. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firma. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1936. Zadr. VII 197/22. * 692. Sedež: Rovte pri Logatcu. Dan vpisa: 8. junija 1936. Besedilo: Mlekarska zadruga v Rovtah pri Logatcu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Izbrišeta se člana načelstva Kunc Jakob in Kunc Anton, vpišeta pa se člana načelstva: Cigale Anton, posestnik v Rovtah št. 134, in Leskovec Jože, posestnik v Rovtah št. 101. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1936. Zadr. III 64/44. * Sedež: Selo pri Bledu. Dan vpisa: 8. junija 1936. Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga na Selu pri Bleda, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnih zborov dne 26. aprila 1936 in 17. maja 1936 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja: Kristan Valentin, posestnik in tes. mojster na Selu št. 7, Zupan Jakob, posestnik na Selu št. 5, dosedaj člana načelstva. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidatonja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. junija 1936. Zadr. IX 247/10. 694. Sedež: Sp. Selnica. Dan vpisa: 25. junija 1936. Besedilo: Zadružna elektrarna v Spodnji Selnici, registrovana zadruga t omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 11. junija 1936 so izpremeniL zadružna pravila v § 34. Zadružni delež znaša 10 din. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 25. junija 1936. Zadr. V 115/17. Konkurzni razglasi 695. 2323 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Ivana Vrečka, trg. z mešanim blagom in pos. v Ljubljani, Korunova 7, registrovanega pod firmo Ivan Vreček, trg. z mešanim blagom v Ljubljani. Konkurzni komisar: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: Josip Cobal, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 139, dne 21. avgusta 1936 ob 9. uri. Oglasitveni rok do 16. avgusta 1936. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 21. avgusta 1936 ob 9. uri. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III-> dne 24. avgusta 1936. St 8/36-1. 696. 2324 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja 0 imovini Cerarja Franceta, pos. in gostil' ničarja v Gradcu pri Litiji. Poravnalni komisar: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik d.. . Hočevar Janko, pomočnik min. v p. v Ljubljani. Tavčarjeva ul. št. III. Narok za sklepanje poravnave pi’1 imenovanem sodišču, soba št. 140 dne 28. avgusta 1936 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 21. avgusta 1936-Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. Ill-t dne 23. julija 1936. Por 23/36—2. 697. * Sklep. 2312 V poravnalni stvari Vidalija Ivana, pos. in mizarja v Vel. Mengšu 57, se določa na dolžnikov predlog ponovni poravnalni narok na dan 7. avgusta 1936 ob desetih pri podpisanem sodi' šču, soba št. 1. Dolžnik ponuija 50% kvoto, plačljiv v 6 enakih tromesečnih obrokih, kate' rih prvi zapade v 3 mesecih po pravno-močnosti poravnave. . K naroku se pozivajo vsi upniki, s1 na prvem naroku niso bili prisotni. Doslej nepriglašene terjatve je m?* goče oglasiti vsaj 5 dni pred poravnal* nim narokom pri tem sodišču ustno na zapisnik ali pismeno. Sresko sodišče v Kamniku, odd. I., dne 24. julija 1936. Por 20/36—50. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 2817 kraljevine Jugoslavije Stanje 22. julija 1936. Aktiva. dinarjev Podloga . . . 1.536,737.375-88 (+ 1.424.603 97) Devize, ki niso v podlogi 444,278.468'97 (+13,597.578-62) Kovani novac 425,437.379*50 (-j- 3,158.189-—) Posojila . . . 1.601.465.835-26 (+ 3,067,880-18) Vrednostni papirji . . . 40,344.667"31 Prejšnji predjeini državi ... 1.661,410.000-56 (+ 444.666-65) Začasni predjeini gl. drž. blagajni 600,000.000-— Vrednosti re- zervn. fonda 134,933.92396 (— 1.501-64) Vrednosti ostalih fondov .......... 29,869.231-68 Nepremičnine .......... 161,295.518*66 (— 387.005-27) Kazna aktiva 597,187.870-66 (+ 2,136.864-92) 7.232.960.272-41 Pasiva. dinarjev Kapital . . . 180,000.000-— Kezervni fond .... • 145,297.911-97 (-)- 26.398-36) Ostali fondi . 30,196.636-92 Novčanice v obtoku . . . 4.778,777.200-—(— 1,302.600--) Obveze na pokaz 1.698,792.777-99 (+40,110.934-78) Obveze z rokom .... 50,000.000-— Kazna pasiva 349,895.745-53 (—15,355.966-91) 7.232.960.272-41 Obtok in obveze . . . .6.477,569.977-99 Oelotnokritje .... 30-48 % Kritje v zlatu .... 29"23 % Obrestna mera: Po eskomptu ,<•>•■■ a . . 5% P° zastavah: na zlato in varante 5% na vrednostne papirje 6% * š*ev. E. r. 2345/36, 2346/36, 2347/36, 2348/36, 2349/36, 2350/36. 2326 Razglas. , Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887, Kranj. dež. zak. št. 2/1888, ije komisija za jhfrarne operacije v Ljubljani postavila banovinskega svetnika Pokorna Ivana /a komisarja za agrarne operacije, da se l2vršijo nadrobne delitve oziroma ure- ditev užitkov in uprave glede skupnih zemljišč, vpisanih pod 1. vi. štev. 48 k. o. Gorenja Ravan, sodni okraj Škofja Loka, in sicer glede parcele 1062 iste k. o.; 2. vi. štev. 49 k. o. Srednja vas in vi. štev. 167 k. o. Studor, sodni okraj Radovljica, glede parcele štev. 490; 3. vi. štev. 6, 19, 20, 27, 32, 33, 48, 54, 56, 60, 118, 123, 131, 144, 146, 150, 154, 160, 172, 180, 181, 182, 187, 228, 279, 362, 396 in 400 k. o. Šmartno, sodni okraj Litija, in sicer glede parcel št. 871, 890, 93Ž, 933, 934, 935/1 jn 966; 4. vj. štev. 111 k. o. Stefan, sodni okraj Trebnje; 5. vi. štev. 234 k. o. Čatež, sodni okraj Trebnje; 6. vi. štev. 168 k. o. Dpbravica in vi. štev. 216 k. o. Iška vas, sodni okraj Ljubljana, giede parcele vi. štev. 1130. Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj. S tem dnevom stopijo v veljavo določila zakona z dne 26. oktobra 1887, kranj. dež. zak- št. 2/1888, glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih, kakor tudi glede izjav, kptere ti oddajo, ali poravnav, katere sklenejo, končno glede obveznosti pravnih naslednikov, da morajo pri-poznati pravni položaj, ki je nastal z izvršitvijo operacije. Ljubljana, dne 4. julija 1936. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Predsednik: dr. Majcen s. r. * Stev. E. r. 2343/36, 2344/36, 2327 2351/36, 2168/36. Razglas. Po § 65, zakona z dne 26. maja 1909, štaij. dež. zak. št. 44, je komisija za agrarne operacije v Ljubljani postavila banovinskega sekretarja dr. Maršiča Roberta za komisarja za agrarne operacije, da se izvršijo nadrobne delitve oziroma ureditve užitkov in uprave glede skupnih zemljišč, vpisanih pod 1. vi. štev. 21 k. o. Pavlovci, sodni okraj Ormož; 2. vi. štev. 416 k. o. Črešnjevec, sodni okraj Slovenska Bistrica; 3. vi. štev. 152 k. o. Sv. Pavel pri Preboldu; 4. vi. štev. 8, 10 in 36 k. o. Veščica, sodni okraj Ljutomer. Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj. _ S tem dnevom stopijo v veljavo določila zakona z dne 26. maja 1909, štaj. dež. zak. št. 44, glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih, kakor tudi glede izjav, katere ti oddajo, ali poravnav, katere sklenejo, končno glede obveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ki je nastal z izvršitvijo agrarne operacije. Ljubljana, dne 4. julija 1936. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Predsednik: tir. Majcen s. r. > i Štev. E. r. 910/36, 1391/36. 2325 Razglas. Po § 106. zak. z dne 26. oktobra 1887, kranj. dež. zak. št. 2 iz leta 1888., se s tem razglaša zaključek postopanja o nadrobni delitvi oziroma ureditvi užitkov in uprave na skupnem svetu, ki je vpisan pod 1. vi. št. 90 k. o. Studenec in 426 k. o. Veliki Trn, sodni okraj Krško; 2. vi. štev. 80, 83, 86 in 88 k. o. Leskovica, sodni okraj Škofija Loka, ker so te agrarne operacije popolnoma izvršene. Z dnevom, ko se objavi ta razglas, neha glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblastev, tako, da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje v §§ 99. in 100. zgoraj omenjenega zakona označenih zahtev. Ljubljana, dne 26. julija 1936.' Komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Predsednik: dr. Majcen s. r. * Štev. E. r. 1446/36, 1715/36, 2328 1833/36, 2284/36. Razglas. Po § 130. zakona z dne 26. maja 1909, štaj. dež. zak. št. 44, se s tem razglaša zaključek postopanja o glavni oziroma nadrobni delitvi glede skupnih zemljišč, vpisanih pod 1. vi. Štev. 31 k. o. Spodnje Jablane ter parcele štev. 327/3, vpisane pod vi. štev. 50 k. o. Zgornje Jablane, sodni okraj Ptuj; 2. vi. štev. 20 k. o. Mota, sodni okraj Ljutomer; 3. vi štev. 60 k. o. Starošinci in vi. št. 51 k. o. Cirkovce, sodni okraj Ptuj; 4. vi. štev. 121 k. o. Prihova, sodni okraj Gornji grad, ker so navedene agrarne operaciie popolnoma izvršene. Z dnevom, ko se objavi ta razglas, neha glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblastev tako, da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje v §§ 99. in 100. zgoraj omenjenega zakona označenih zahtev. Ljubljana, dne 26. julija 1936. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Predsednik: dr. Majcen s. r. * T. No. 476/5. 2233 3—3 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu prvo javno pismeno ofertno licitacijo za oddajo vzdrževalnih del na državnih cestah št. 17 in 47 na dan 22. avgusta 1936 ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru v sobi št. 51. Na licitaciji se bodo oddala sledeča dela:. a) Na državni cesti št. 17: 1. poprava mostu Jez Dravo v Ptuju v km 23,660; proračun znaša...................din 31.400-—, 2. poprava mostu čez Pesnico v km 37,820; proračun znaša . . „ 18.000—, 3. naprava cevnih pro-pustov premera 50 cm v km 8,602 in km 23,090; proračun znaša..................... 6.400-—, 4. razširitev in ureditev ceste v Spodnji Hajdini od km 21,398 do km 21,628; proračun znaša . . . „ 18.000-— Vsa dela na državni cesti št. 17 skupaj din 73.800-—. Kavcija znaša din 8000. b) Na državni cesti št. 47: 1. poprava lesenih mostov v km 94,315 in 102,670; proračun znaša....................„ 44.176-10, 2. dobava in postavitev 10 komadov pol-kilometrskih kamnov; proračun znaša „ 630-—, 3. dobava 340 komadov mejnikov iz armiranega betona; proračun znaša . „ 4.080-—. Vsa dela na državni cesti št, 47 skupaj din 48.886-10. Kavcija znaša din 5000. Kavcija se polaga pri davčni upravi Maribor-okolica do 10. ure na dan licitacije. Ponudbe je vlagati v obliki popusta v procentih (tudi z besedami) na cene uradnih proračunov, in sicer ločeno za državno cesto št. 17 in 47. Načrti, proračuni in vsi pogoji licitacije so na vpogled pri tehničnem razdelku v Mariboru, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek. & No. 474/3. 2275—3—2 Razglas. Tehnični razdelek pri Breškem načelstvu v Novem mestu razpisuje javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo vzdrževalnih zgradb in del ter dobav na državnih cestah za 1. 1936./37., in sicer: 1. dobavo lesa za vzdrževanje mostu čez Krk,, . K-ški vasi v km 509.439 drž. ceste štev. 2 din 10.441.20; 2. pleskanje železnih držajev na drž. cestah št. 2 in 28 din 40.000'—. Licitacija se bo vršila pri tehničnem razdelku dne 29. avgusta 1936 ob 10. uri. Podrobni pogoji za udeležbo na lici- taciji so razvidni iz razglasa, nabitega na uradni deski tehničnega razdelka. Tehnični razdelek pri srcskem načelstvu v Novem mestu, dne 21. julija 1936. P. S. No. 200/2. 2280-3-2 Razpis. Uprava policije v Ljubljani razpisuje nabavo 22 zimskih plaščev, 49 zimskih bluz, 50 parov dolgih hlač, 20 zimskih kap, 20 prometnih znakov in 2 službeni vrvici mali srebrni. Javna ustna licitacija se bo vršila dne 25. avgusta 1936 ob 11. uri dopoldne v pisarni poveljnika drž. policijske straže. Pogoji za to dobavo se dobe pri podpisani upravi — poveljniku drž. policijske straže. Uprava policije v Ljubljani, dne 22. julija 1936. -j; No. 8741/1. 2318-2-1 Komisijski ogled in razprava radi odobritve občinske klavnice v Kamniku. Razglas. Občina Kamnik namerava v obstoječem poslopju v Kamniku, šutna št. 62 (poleg rdečega mlina ob Mlinščici), ki je last g. Knafliča Antona iz Kamnika, napraviti provizorno javno klavnico. Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje glede tega projekta komisijski ogled in razpravo na kraju samem v smislu §§ 89. in 133. gradbenega zakona, §§ 107. in naslednjih zakona o obr-tih, zadevnih cestnih predpisov, § 73. in sledečih zakona o občem upravnem postopku na ponedeljek, dne 10. avgusta 1936 s sestankom komisije na kraju samem ob ca. 10. uri. K temu komisijskemu ogledu se vabijo vsi interesentje s pristavkom, da morejo svoje morebitne pripombe in ugovore vložiti do tega dne pri sreskem načelstvu ali najkasneje na dan ogleda na kraju samem; poznejši ugovori se ne bi mogli upoštevati, razen če bi bili osnovani v javnem interesu, ali če bi se zakasnitev temeljito in zadostno opravičila, temveč bi se smatralo, da interesentje soglašajo s poslovanjem. Načrti nameravane naprave so pri sreskem načelstvu v Kamniku, v sobi štev. 4, med uradnimi urami vsakomur na vpogled. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 23. julija 1936. jj; No. 1504. 2313 Razpis. Občina Sv. Barbara v Halozah, srez ptujski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-blagajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina: din 5000'—. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 31. avgusta 1936 pri tej občini. Občinska uprava Sv. Barbara v Halozah, dne 25. julija 1936. No. 2055/36. " 2309 Razpis. Občina Vitanje, srez konjiški, razpisuje pragmatično mesto občinskega de-lovodje-pripravnika. Šolska izobrazba: 8 razredov srednje šole (z zaključnim izpitom) ali njej enake strokovne šole. Varščina: din 5.000-—, ki se položi v gotovini ali vsaj s poroštveno zavezo. Prednost imajo prosilci z upravno ali občinsko prakso. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, ije vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občinska uprava Vitanje, dne 23. julija 1936. * E. R. št. 8744. 2253 3-3 Razpis. Obča državna bolnica v Ljubljani razpisuje za čas od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937 prvo (I.) ofertno licitacijo, ki se bo vršila po določilih zakona o drž. računovodstvu (B pogodbe in nabave) in pravilnika za izvrševanje istega, in sicer: dne 24. avgusta 1936 za meso. slanino in drobovino ter moko in mlevske izdelke; dne 25. avgusta 1936 za kruh in kvas ter mleko in mlečne izdelke; dne 26. avgusta 1936 za špecerijsko in kolonialno blago ter hišne potrebščine; dne 27. avgusta 1936 za zdravila, ob- vezila in druge sanitetsko-lekarniške potrebščine. Licitacija se bo vršila vsakokrat ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika te bolnice. Pogoji, kakor tudi druga navodila 2 navedbo višine potrebne kavcije za p°; samezne vrste blaga za udeležbo prj licitaciji, se dobe v ekonomski pisarn1 bolnice. Iz uprave obče državne bolnice v Ljubljani, dne 18. julija 1936. Razne objave 2316 Objava. Izgubila sem evid. tablico št. 42.255 kolesa, in jo proglašam za neveljavno. Kunaver Angela s. r., Dobrova pri Ljubljani. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Robar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani,