PRED NOVO KONCERTNO SEZONO PESTREJŠIlPROGlRAMiKOT LANI PRIHODNJI MESEC SE BO, KOT VSAK.O LETO, PRICEL.\ V CELJU NOVA KONCERTNA SEZONA. KAKOR PO\ ZEMAMO IZ RAZGOVORA Z RAVNATE­ LJEM CELJSKE KONCERTNE POSLOVALNICE PROF. EGONOM KUNEJEM, JE KONCERTNI PROGRAM ZE DOLOČEN IN OBETA PESTREJŠI IZBOR KOT V LANSKI SEZONI. LETOS BODO RAZEN TEGA UVEDLI PO.SEBNE KON- CF:RTE s KOMENTARJI. KJ BODO NAMENJENI ZLASTI CELJSKI SfiEDNJE- SOLSKI MLADINI. ^ ^ Sieer pa ima celjska koncertna poslovalnica pri sestavljanju pro­ grama ib manjši delež. Osnutek koncertnega programa je bil nare­ jen že julija, njegova dokončna ve­ ljavnost pa je, posebej kar zadeva gostovanja tujih umetnikov, v ro­ kah Jngokoncerta v Beogradu, ki sklepa z njimi pogodbe, in nato še od koncertne direkcije v Ljubljani, ki mora določena gostovanja potr­ diti. Po tej poti bo vse določeno šele do 21. aprila prihodnjega leta. Ne glede na takšno »vertikalno« linijo, ki je razumljiva zaradi raz­ ličnih okoliščin, se obeta v novi se­ zoni nekaj odličnih glasbenih nasto­ pov. Od tujih umetnikov bosta go­ stovala v Celju romunski čelist Vla­ dimir Orlov in alžirski pianist iz Pa­ riza Desire N'Kaoua, poleg njiju pa še instrumentalni ansambel iz Miinehna, ki bo zaključil sezono. Nova koncertna sezona pa se bo pričela z Gluckovo opero Orfej in Euridika v koncertni izvedbi, ki jo bo izvajal zbor in orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hu- bada. Od prominentnih domačih umetnikov bosta gostovala Dubrav­ ka Tomšič s solističnim koncertom in Igor Ozim. Koncertna poslovalnica ima letos v načrtu posebne nedeljske koncer­ te s komentarji, ki bodo namenjeni predvsem celjski srednješolski mla­ dini. Zaenkrat so predvideni štirje taki koncerti v novembru in na­ slednjih treh mesecih. V primeru, če bi bilo med celjsko mladino za­ nje zanimanje, jih bodo še razši­ rili. Z ožjega celjskega območja bo le­ tošnjo sezono dopolnil koncert gijn- nazijskega pevskega zbora, posve­ čen 20 letnici njegovega delovanja in hkrati 20-letnici osvoboditve; po­ leg tega pa bo junija prihodnje leto v Celju zvezni mladinski pevski fe­ stival. Kakor je dejal proL Kunej, so težave pri vsem tem te, da posa­ mezne koncerte ni mogoče povsem trdno planirati, ker namreč tudi an­ sambli tako ne planirajo svojih na­ stopov. Zato dejavnost poslovalnice ne more biti popolnoma načrtna. Kar zadeva lansko sezono, je bila ta po njegovih besedah prav dobra; zadovoljiv je bil tudi obisk, zlasti pa je bilo precej obiskovalcev mla­ dine. Letos pričakujemo, da bo še bolje in da bodo pritegnili še več abonentov, tudi mladine. dhr S svojo lepoto, linijo in vrednostjo tale plastika lepo poživlja okolico kostanjeviškega gradu. Plastika je delo letošnjih ustvarjalcev na ko- stanjeviški Forma-viva. Foto: J. Sever RAZSTAVA ŠOLE ZA OBLIKOVANJE ^ V torek, 22. tega meseca ob 19. uri .so v likovnem salonu v Celju odprli razstavo šole za oblikovanje iz Ljubljane. Razstava, ki bo odprta do 26. oktobra, je posvečena sodob­ nemu oblikovanju. Šola je edina tovrstna institucija v Sloveniji in si prizadeva uvesti v našo proizvod­ njo tudi likovno kulturo, da bi tako prispevala k bogatejšemu razvoju našega gospodarstva. Spričo tega, da je Celje industrij­ ski bazen, utegne imeti razstava praktično vrednost — v kolikor se­ veda ne bo. ostala skrita očem tudi industrijskih proizvajalcev. dhr UREDITEV DVORANE IN KNJIŽNICE^ Prosvetno društvo In krajevna skupnost v Smartnem v Rožni dolini končuje letos že tretjo veliko delovno akcijo. Pred meseci so organizirali prostovoljno akcijo in uredili dvorano ter knjižnične prostore. Obnovili so celoten pod, stene pa obložili s ploščami iz umetne mase. Po dograditvi novega prizidka, s katerim so pridobili tri nove učilnice in eno stano­ vanje, ter po preureditvenili delili v šoli, dvorani in knjižnici, je to že tretja delovna akcija občanov. S prostovoljnimi deli so pri­ spevali družbi več milijonov dinarjev. -i. NOVA ŠOLA V KOZJEM Da bi rešili šolski problem, so prebivalci Kozjega sklenili, da bodo s prostovoljnim de­ lom pričeli graditi novo šolo. Zaselki tekmu­ jejo med seboj v izpolnjevanju obveznosti, pri čemer so tretjino norme že izpolnili. Vsakdo je že opi-avil po 24 prostovoljnih de­ lovnih ur. J. L. Adaptacije šolskih zgradb in novogradnje v CELJSKI OBČINI BODO V TEM ŠOLSKEM LETU PORABI­ LI ZA ADAPTACIJE ŠOLSKIH POSLOPIJ 105 MILIJONOV DIN Po prioritetni listi, ki jo je s tem v zvezi naredil družbeni sklad za šolstvo, bodo adaptirali skupaj 17 šolskih zgradb, vendar predvsem tiste, ki imajo izdelano ustrezno dokumentacijo. Iz podatkov, ki nam jih je posredoval tajnik sklada Jan­ ko Bobera, je razvidno,^ da so bile potrebe po adaptacijah sicer 'za 40 milijonov dinarjev večje, vendar so primanjkljaj nekako izravnali z manjšo realizacijo adaptacijskih del na posameznih šolah. Pri tem je pohvalno prizadevanje biroja za stanovanjsko in komunalno izgrad- n.jo, kar spričo oddaljenih gradbišč ni bilo najlažje. Med posameznimi šolami so tako v celoti obnovljene šole y Vojniku, Ljubečni in Šmartnem v Rožni doli­ ni, medtem ko bodo okrog IV. os­ novne šole uredili še okolico in na II. osnovni šoli nabavili opremo. Osnovna šola v Polulah je sicer no­ va, vendar pretesna in jo bo zato nujno razširiti z dozidavo, s čimer bo dobila tudi pogoje za popolno osemletko. Odprto je še vedno vprašanje novogradnje v Štorah. Že lani so namenili za načrte 5 milijo­ nov dinarjev, prav toliko tudi letos, toda še vedno ni jasna lokacija. Prav tako ni docela jasno vpraša­ nje šole v Frankolovem, kjer naj bi prvotne adaptacije veljale nekaj čez 40 m.ilijonov dinarjev, a je vred­ nost, ko so izdelali načrte, narasla na preko 80 milijonov. Tako se upravičeno porajajo pomisleki, če ne bi bila morda smotrnejša liovo- gradnja. Za Celje kakor za ves okraj je naposled izrednega pomena novo­ gradnja Zavoda »Ivanke Uranjeko- ve«, za katero so načrti končno že v izdelavi. Od skupne vrednosti okrog 700 milijonov dinarjev bo tretjino prispevala republika. S tem bo, četudi verjetno še ne tako hit­ ro, rešen eden izmed najhujših šol­ skih problemov, saj gre vendarle za vzgojo defektne mladine, ki ji je naša družba tudi po tej plati dolž­ na zagotoviti ustrezne pogoje. Program adaptacij predvideva še ureditev telovadnice v dobrnski šo­ li, za katero je ob gradnji zmanjka­ lo denarja, ter ureditev fasade na svetinski šoli. Poleg adaptacij v vzgojno varstveni ustanovi »Anice Cernejeve« in v Domu v Dobrni, zaenkrat še ni rešen problem šole v Crešnjicah, kjer so v šolski zgradbi stanovanja, učilnice pa izven nje. Zato bo treba najprej preseliti uči­ telje ter v sedanjih stanovanjih ure­ diti učilnice. Ob vsem tem pa je največjo iniciativo pokazala hudinj- ska šola, ki je edina izpolnila vse natečajne pogoje za investicije. Te znašajo 5 milijonov dinarjev, pri čemer se jc kolektiv obvezal, da bo polovico prispeval sam. Kakor kaže prioritetna lista, je pri adaptacijah udeleženo precej šol iz okolice. Vzrok je v tem, ker so te šole povečini stare in ker smo največ novih šol zgradili v mestu. Vse adaptacije so toliko bolj utC; meljene spričo okoliščine, da razen v Vojniku na vseh šolah število učencev pada, kar pomeni, da bodo imele te šole ugodne pogoje za delo (enoizmenski pouk). Ker pa je v mestu čutiti pomanjkanje prosto­ rov, bo v perspektivi reševati pred­ vsem ta problem. Delna rešitev je v dozidavi polulske šole in v novo­ gradnji Zavoda »Ivanke Uranjeko- ve« (ki jc zdaj gost II. osnovne šo­ le). Gre zlasti tudi za to, da lîi po sedemletnem načrtu dosegli eno in polizmenski pouk, medtem ko ima­ mo v Celju zdaj dvoizmenskega. dhr V DOBRNI ZA BOLJŠE POKLICNO USMERJANJE NE KAMPANJSKO - TEMVEČ TRAJNO Potrebo in upravičenost poklicnega usmerjanja mladine smo že zdavnaj priznali, toda kljub temu je bilo delo, ki smo ga ojiravljali na tem področju, slabo, kajti ni nam dalo tistih rezultatov, ki smo jih pričakovali. Imeli smo sicer mesec poklicnega usmerjanja, toda ta je bil (po metodah dela) podoben mesecu Rdečega križa. Zakaj je bilo tako? — Zato, ker so bile vse akcije na tem področju nenačrtne in , kampanijske. Na celjskem zavodu za zaposlovanje delavcev so spoz­ nali, da na tak način ne bodo prišli nikamor, zato so kot prvi v Sloveniji pričeli s sistematičnim in načrtnim delom pri poklicnem usmerjanju mladine. To naj bi se odvijalo kontinuirano skozi vse šolsko leto, pravzaprav v daljšem obdobju v vseh višjih razredih osnovne šole. Tako bi se počasi vzraslo v sam učno-vzgojni proces in rezultati ne , bi izostali. Da bi to dosegli, pa so najprej potrebni kadri, ki bodo' na osnovnih šolah skrbeli za takšno delo in vodili posebne komisije za poklicno usmerjanje mladine. Zato je organi­ ziral zavod v sodelovanju z okrajno zvezo prijateljev mla­ dine tridnevni seminar o poklicnem usmerjanju, ki se ga je udeležilo 53 vodij komisij na osnovnih šolah ter pred­ sednikov komisij za poklicno usmerjanje pri občinskih zvezah prijateljev mladine. Seminar se je pričel v ponede­ ljek v Dobrni; vodili pa so ga naši najbolj priznani stro­ kovnjaki na tem ])odročju (Pavle Kogej, France Kovač in Olga Kalmpfer psihologi in strokovni sodelavci republiš­ kega zavoda za zaposlovanje delavcev). Na tem seminarju so dobili udeleženci osnovno podlago o jiedagoškem, psihološkem in ekonomskem pomenu po­ klicnega usmerjanja. Prav fako pa jim je dal seminar tudi osnovna, izhodišča za konkretno delo na šolah. Tako bodo lahko delali vse šolsko leto po posebnem programu in napot­ kih, ki jih je dal rtipubliški zavod za zaposlovanje delavcev. Vse vodje komisij bo celjski zavod za zaposlovanje de­ lavcev^ tudi jjosebej nagrajeval in to po uspehu njihovega dela. L. S. Posvet pred volitvami šolski odbori na območju konjiške občine v tel^ dneh razpisujejo volit­ ve v n^ove organe upravljanja na šolah. Po nedavni reorganizaciji je sedaj na območju občine še pet os­ novnih šol z 10 podružničnimi .šola­ mi. Občinski sindikalni svet je skli­ cal z njihovimi predstavniki krajše posvetovanje, na katerem so ee predvsem pogovorili o nalogah, ki jih morajo ojiraviti v teh dneh se­ danji organi upravljanja, to je šol­ ski odbori. Med te spadajo v prvi vrsti pravočasen razpis volitev, da bodo lahko delovni kolektivi pro­ svetnih delavcev pričeli z priprava­ mi kandidatnih list. Razen tega bo­ do obvestili delovne in politične or­ ganizacije ter krajevne skupnosti, da v skladu z določili statutov šol imenujejo svoje člane v nove svete kot predstavnike javnosti. ' Razen osnovnih šol bodo v tem času volili svoje organe upravlja­ nja še nekateri drugi vzgojni in kulturno-prosvetni zavodi kot npr. oba otroška vrtca, občinska knjižni­ ca in delavska univerza. Ker je v teh delovnih organizacijah manjše število zaposlenih, bodo. vsi oprav­ ljali funkcije zbora delovne skup­ nosti v ožjem sestavu, še posebej pa bodo pri reševanju določenih vprašanj sodelovali tudi predstav­ niki javnosti, imenovani od delov­ nih in političnih organizacij ter krajevnih skupnosti. V.L. Hruščev N. S.: Stroitel'stvo kommunizma v SSSR i razvifie sel'skogo hozjajstva. V pjati temah Moskva 1962-1963. S. 24921. Lewinsohn R.: Zgodovina srca. Ljubljana 1963. S. 24941. Vede B.: Tla in obloge v stanovanju. Ljub­ ljana 1963. S. 24949. Poljska. Geografija, istorija, kultura, pri­ vreda, turizam, informacije, Beograd, 1963. S. 24943. Požar D.: Zavarovanje v praksi. Maribor 1963. S. 22486/8. Delavski oder na Slovenskem. Studije in gradivo. Ljubljana 1964. S. 19090/24. Rvhiner P. R.: Lov na treh kontinetih. Ma­ ribor 1964. S. 23753 7. Britovšek M.: Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem. Ljubljana 1964. S. 22604 5. Marx K.: Kapital. Ljubljana 1933. S. 24836. Grcenhill J. P.: Opstetricija. Beograd-Zag- reb 1963. S. 11/2911. Problemi povrata. Ljubljana 1962. S. IL 2912/6. Socialne, psihološke in zdravstvene zna­ čilnosti delinkventnih in nedelinkvetnih alko- hülikQjí, LiubljiaaJ96i.^S. U. 2912/7. , RAZPIS PLANINSKO DRUŠTVO . TRBOVIJE razpisuje prosto delovno raesto OSKRBNIKA planinskega doma na MrzlicL lnt(îresenti naj vlože prošnje na društven naslov vsaj do 30. septembra tega leta. Uspešen seminar za delo v pionirskih organizacijah Da bi pregledali dosežke preteklega šol­ skega leia, je okrajna zveza prijateljev iiiladino organizirala i)r('jšnji mesce v ro­ vinjski medobčinski ijionirski bazi onoto- (Icnski seminar za načelnike pionirskil» od­ redov in predsednike ol)činsl