g. Junija 1940 Štev’23h Lcto IV" ^oitnlna plačana v gotovini« ova, GLASILO N A R 0 D N ECA DELAVSTVA Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, telet. St. 46-18. — Oprava: Knafljeva ulica 5, telef. St. 31-22 Delavska izdaja „DOMOVINE“ Zgodovinske dolžnosti delodajalcev Za vsakogar je jasno, da preživljamo čase, ki bodo za jugoslovanski, posebno za slovenski narod zgodovinske važnosti. Zgodovinski časi bodo ti dnevi tudi za svobodno državo Jugoslavijo. Nikogar ni med nami, odnosno nikogar ne bi smelo biti, ki se čuti Slovenca ali Jugoslovana, ki se resnosti teh dni ne bi zavedal. Ravno tako ne sme biti nikogar, ki bi napram velikim dogodkom, ki znajo oblikovati našo bodočo zgodovino ostal brezbrižen, nedelaven ali morda celo takega zadržanja, ki bi kvarno vplivalo na obrambne moči naroda in države. Vsi narodi in vse države so danes v vojni, v zgodovinsko važnih bitkah, ki naj odločijo usodo narodov in držav in pa tudi bodočo obliko socialnega, političnega in pa tudi kulturnega življenja narodov. Vsi narodi okoli nas, tudi najmanjši, nas dnevno s svojimi ukrepi, s svojimi dejanji, zlasti s svojo zakonodajo in s svojo notranjo organizacijo narodnih sil, s pisanjem y svojem časopisju, opozarjajo, kaj moramo storiti tudi mi, da ne ostanemo nepripravljeni. Trudimo se, da iz svojih vrst izloč mo vsako škodljivo miselnost, vsako slabost v značaju, borimo se proti nergačem in zabavljačem, hočemo dvigati ljudsko samozavest in ponos naroda, širokim ljudskim vrstam pojasnjujemo koristi lastne narodne države in opozarjamo narod na škodljive posledice, ki bi jih mogla prinesti za usodo naroda taka zgodovina, ki ne bi bila v skladu z našimi nacionalnimi težnjami. Stalno moramo biti v pripravljenosti in na straži, vedno moramo zasledovati pojave, ki nastajajo v nas samih ali prihajajo od zunaj, ki so za našo usodo nevarni. Potrebno je, da malodušneže bodrimo, da obupancem dvigamo glave, da črno-gledom zadušimo grde in črne misli, povsod hočemo videti vse polno vere in upanja v ugoden razvoj dogodkov. Zavedamo se, da bomo samo v optimističnem razpoloženju sposobni ojačiti našo narodno obrambo, bodisi na državnih mejah, bodisi v notranjosti 'države. Vedno se zavedamo, da se ne smemo .vdajati lahkomiselnosti, niti ne prevelikemu optimizmu. Na dogodke moramo gledati resno in stvarno, ne smemo se pustiti zapeljati v površnost od nobene tuje propagande in agitacije. Previdno hočemo sprejemati na znanje razn 1 vesti, četudi na videz zgledajo za našo usodo ugodne. Dobro vemo, da volk še ni nikdar ovcam naznanil, kedaj jih bo napadel in raztrgal, vedno se je skušal med ovce prikazati v lepi nedolžni ovčji obleki. Mi dobro vemo, da ima vsak narod le toliko Prijateljev, kolikor znaša njegova lastna odporna moč, njegov ugled in strnjenost njegovih vrst. V zbeganih časih, katere preživljamo, moramo skoraj reči, da se najbolj bojimo prijateljev in želimo, da nas usoda varuje pred prijatelji, ker odkritih pravih sovražnikov se bomo ubranili sami. Na narod prihajajo težke preizkušnje, ure polne razočaranj in. morda tudi dnevi najtežjega trpljenja in samozatajevanja. Za srečno bodoč- nost mora narod prenašati neomejene žrtve gmotnega in moralnega značaja. V teh zgodovinskih dneh v narodu ne sme biti razlik. Največja strnjenost in složnost je nujno potrebna. Iz naših duš in src morajo izginiti vsa nasprotja in vsa sovraštva. Vsi se moramo čutiti eno, naša skupnost je ne-zmagljivo narodno občestvo, ki hoče ostati ohranjeno proti vsem viharjem in burjam današnjih dni. Gorje, ako bi se pojavljali med nami posamezniki, ki bi hoteli resnost časa izkoriščati zase ali za svoj stan odnosno razred ali celo za svoje politične koristi. Narod, ki bi take pojave trpel, je obsojen na poraz. Ponovno smo podčrtali, da igra delavstvo radi svojega velikega števila, radi svoje gospodarske važnosti in rtdi svoje umske zrelosti zelo veliko vlogo. Ni vseeno, kako je delavstvo duševno razpoloženo, ni vseeno, kaj storimo, da v delavstvu ohranimo bodro razpoloženje in dobro vero v srečno bodočnost naroda in države. Delavci skupno s kmeti, predstavljajo tudi fizično najmočnejšo enoto v naši obrambni organizaciji. Ne moremo se danes približavati delavstvu z metodami in z miselnostjo, ki je morda po mišljenju nekaterih primerna v času največjega miru, danes je treba delavstvo vzgajati in voditi z novim duhom in z novimi pogledi na stvarnost sedanjih dni. Pri tej vzgoji in pri tem vodstvu mora slovenski podjetnik igrati najpomembnejšo in najodločilnejšo vlogo. Slovenski podjetnik, naš slovenski gospodarstvenik ima v teh časih svoje posebne in izredno važne zgodovinske dolžnosti. Podjetnik je z delavci v dnevnem stiku, delavec ima usodo svojega življenja tesno navezano na podjetnika in na podjetje, če je bil dose-daj odnos med podjetnikom z delavcem hladen in mrzel, brezdušen, mora ta odnos v teh dneh postati vroč, poln ljubezni, medsebojnega spoštovanja in izraz povezanosti medsebojnih koristi in izraz zavesti po skupni usodi. Podjetniku ne sme biti vseeno, kako vzgojo dobiva delavec njegove tovarne, kaka propaganda vpliva nanj, v kakšnem miselnem krogu se delavec giblje, podjetniku ne sme biti vseeno, če je delavec srečen in zadovoljen s svojo usodo, narodno zaveden in navdušen. Podjetnik mora opazovati, kako je delavec razpoložen napram državi in njenim zgodovinskim nalogam in dolžnostim. Mislimo, da mora danes podjetnik vse storiti, da se približa duši delavca in da dobi možnost za pravilno vzgojo delavskih množic. Povedali smo že, kako težka je bila napaka v preteklosti, ker nismo polagali važnosti v delavske strokovne organizacije. Danes nimamo edinic, v katere bi delavce zbirali, združevali in jih v njih vzgajali. Podjetnik mora zamujeno osebno popraviti. Gorje, ako podjetnik misli samo na svoje ozke osebne koristi, pozablja pa na svoje zgodovinske narodne dolžnosti in na svoj poklic kot vzgojitelj delavskih množic in kot organizator moralne jakosti delavskih množic. Podjetnik Naročnina polletno 18 In celoletno 36 din. — Posamezna Številka 1 din. — Račun PoStne hranilnice, podružnica ______________________ Ljubljana, St. 17.751 Poslovne knjižice Po predpisih uredbe o poslovnih knjižicah delavcev in zasebnih nameščencev ne sme delodajalec nikogar sprejeti v službo brez poslovne knjižice. Za zasebne nameščence obstojajo posebne legitimacije, kate.ee pa so občine izdajale se proti predložitvi odloka o pokojninskem zavarovanju. Vsled tega so imeli nameščenci, ki so prvič nastopili službo, dvojne ‘izdatke, ker so si morali naj-prvo nabaviti delavsko knjižico, katero so kasneje, ko so že imeli odlok o pokojninskem zavarovanju v rokah, lahko zamenjali za nameščensko legitimacijo. Delavska zbornica v Ljubljani je stavila ministrstvu za socialno politiko predlog, naj se omogoči nabava nameščenske legitimacije še pred nastopom službe na podlagi šolskih spričeval in drugih dokazil. Temu predlogu je ministrstvo ugodilo in odredilo, da ne dobe nameščenske poslovne knjižice samo oni, ki se lahko izkažejo z odlokom o zavarovanju pri Pokojninskem zavodu za nameščence, ampak tudi nezaposleni nameščenci, ki niso v posesti odloka o pokojninskem zavarovanju, ki pa po svoji kvalifikaciji lahko dokažejo, da izpolnjujejo pogoje za pokojninsko zavarovanje. Prav tako lahko dobe nameščenske poslovne knjižice oni, ki vsled starosti ne morejo biti sprejeti v pokojninsko zavarovanje Opozorilo vojaškim vpoklicancem Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Ker pripada po uredbi o podpiranju družin vojnih obveznikov, kri so vpoklicani na vojaške vaje, predvidena podpora za ženo in otroke le od dneva vložene prošnje, za nazaj od dneva vpoklica pa se more izplačati le v izrednih primerih »velike stiske«, opozarjamo še enkrat vse upravičence, da ne odlašajo z vložitvijo prošenj, marveč jih vlo-že še isti dan, ko ie vojni vpoklicanec nastopil vojaško vajo. Prošnje se vlagajo pri pristojni občini. mora pokazati mnogo osebne inicijative in neprestano iskati pota in sredstva, kako na-rodno-vzgojno in državotvorno vplivati na delavske množice. V podjetju mora vladati duh prijateljstva, tovarištva in borben nacionalen duh, ki ne pozna nobene mlačnosti ali kompromisov. V podjetju mora vladati duh socialnosti, ker je le tak duh sposoben, da dviga duše delavcev, da bodo pripravljeni žrtvovati vse, kar od njih zahteva domovina. Slovenski gospodarstvenik in delodajalec nosi za moralno jakost slovenskega delavstva usodno odgovornost. Nihče ne sme misliti, da se ta odgovornost tiče samo javnih oblasti, narodno obrambnih društev, slovenske žur-nalistike ali morda slovenskega učitelja ali duhovnika. Ne, za obrambno pripravljenost slovenskega delavca nosi odgovornost slovenski delodajalec. Ta naj se vsak trenutek zaveda, kakšne so njegove narodne dolžnosti. —'-CC» Pripravljeni moramo Mti Pripravljeni moramo biti na vse in naj so tudi vesti, ki sežejo do nas, polne optimizma, da nam zaenkrat ne preti nobena neposredna nevarnost. V časih, ko se situacije menjajo iz dneva v dan, ne moremo nikdar vedeti, kaj se lahko že zgodi jutri. Naj večjo važnost moramo polagati na duhovno pripravljenost naroda. Izven dvoma je, da je duhovna pripravljenost najmanj tako pomembna, kot je pripravljenost, ki se naslanja na obrambo naših meja pred vsakim presenečenjem. Brez duhovne pripravljenosti namreč še tako učinkovito orožje ne bi veliko zaleglo, ker bi bilo v tem slučaju v rokah ljudi, ki niso prepojeni z duhom enotne narodne volje, ki je edina v stanju premagati vse težave in naj bi se pojavile v tej ali oni obliki. Duhovno pripravljen se mora ves narod strniti okrog svojega vodstva. Nikogar bi ne smelo več biti, ki bi hodil svoja pota, ali ki bi ukrepal in mislil drugače, kot je to v interesu narodne celote. Duhovna povezanost in strnitev naroda okrog enotnega vodstva zahteva temeljito revizijo celokupne notranje politike. Ugledni možje, katerim je skrb za usodo države nad vse, zadnje tedne stalno opozarjajo, da je nujno potrebno, da se ves narod zbere okrog enotnega narodnega vodstva, katerega naj bi predstavljala vlada, v kateri bi bile zastopane vse politične skupine, Dokler traja nevarnost za državo, ne bi smelo biti nikogar, ki bi še pripadal takozvani opoziciji. Vsi brez izjeme, ki predstavljajo voljo naroda, bi se morali združiti v koncentracijski vladi, katere edini program bi bil, Čuvati nad državnimi in narodnimi interesi. Koncentracijska vlada ne bi smela biti zaključek političnih računov strank in skupin, ampak samo čista koncentracija narodne volje, ki je enotna in združena močna dovolj, da lah- Individualizem V dobi tehničnega napredka in socialnih gibanj slišimo mnogokrat besedo: individualizem. Govorimo tudi o individualistično kapitalističnem gospodarstvu. Označba te besede pomeni: vso težko sedanjost in morda še bolj negotovo bodočnost. Od ljudi, ki pojmiuejo svet in življenje na način. da si sme vsak posameznik prisvajati v lastno dobrobit vse dobrine in pravice ne glede na škodo, ki jo napravi posamezniku ali mnogim, ne more človeška družba ničesar dobrega pričakovati. Tak človek je individualist, kar pomeni, da gleda samo zase. Njegova individualistično usmerjena duševnost mu narekuje, da je on kot posameznik (individualist) sebi vse in mu je tudi vse dovoljeno. Kakor človek — posameznik tako je tudi današnja človeška družba več ali manj prepojena z individualističnim duhom, dasi se tega niti ne zavedamo; smo pač vsi gojenci individualistično kapitalističnega gospodarskega reda. Če je že tako, da moramo skrbeti v kapitalističnem gospodarskam redu vsak zase. ker se drugi ne zmenijo za nas, moramo delati in misliti na to, da si ohranimo vsaj golo življenje. Semkaj so osredotočene vse naše skrbi, brige in borbe V dobi splošnega tehničnega napredka je stopile sočustvo v ozadje in vse moralne vezi so skoraj pretrgane; kjer pa še obstojajo, so brez učinka, ker je človek v borbi za svoj vsakdanji kruh pozabil na sočloveka Individualistično kapitalistični gospodarski red nas je duševno tako podredil, da se ne moremo otresti njegovega vpliva in duha, ki gospodujeta nad vsem javnim življenjem. Dosedanji gospodarski red ni prinesel blagostanja človeštvu, ampak nemir in medsebojno sovraštvo. Šibki posamezniki so njegove žrtve. Znamenja časa govore in dobri poznavalci socialnih razmer trdijo, da je bilo izkoriščanja dovolj in lahko že opazimo prve znake nagibanja v obratno smer. t. j. težnja po- ko uživa zaupanje vseh brez razlike. V predstavnikih vlade ne bi smeli videti več stran-karjev, ampak samo zastopnike naroda. Vsi sporni notranje-politični problemi se morajo umakniti skrbi za državne in nacionalne interese. Prišla bo zopet mirna doba in časa in prilik bo dovolj, da se'bodo lahko uveljavili programi vseh struj v državi. Danes so notranje politični problemi, ki so bili še včeraj zelo važni, zelo nezanimivi in je čisto brezpomembno, kakšne poglede imajo nanje posamezniki. Pa ne samo na visokih vladnih mestih, tudi na manj važnih in podrejenih mestih in tudi v zasebnem življenju bi se moralo prenehati z vsemi političnimi razra-čunavanji in imeti bi se moralo pred očmi samo en problem, kako očuvati državo najhujšega in kako pripraviti narod, da bo bratsko povezan, če bo treba stopiti na branik domovine. V strankarskih časopisih beremo opombe, da nekaterim ni povšeči vlada, v kateri bi bilo dovolj mest za vse, ki predstavljajo narod. Pripoveduje se, da do koncentracijske vlade zato ne more priti, ker še ni povsem jasno, kakšno stališče zavzemajo posamezne skupine glede nekaterih notranje političnih viprašnni. Poenotiti vsa gledanja na notranje politična vprašanja nikdar ne bo mogoče, dokler smo demokratična država in dokler imamo več strank. Koncentracijska narodna vlada v sedanjih časih tudi namena nima, da bo rešila notranje politična vnrašanja. Naloga narodne vlade je samo, d*i orevzame odgovornost za današnji izjemni čas, ki je lahko usoden za narod in državo. Kdor prihaja s prigovori, da je narodna vlada nemogoča, ker obstojajo politična nasprotja, ta pač v svoji strankarski zaslepljenosti ne vidi pomena in bistva narodne koncentracije v uri največje nevarnosti. .sameznika pomagati bližnjemu. Ta težnja se zlasti pojavlja v onih socialnih skupinah, ki so si po delu, po pomanjkanju, po zapostavljanju in do najrazličnejših dajatvah medsebojno enake. Naj se dogodki na vsem svetu razvijejo kakor hočejo, sedanja ohromelost obstoječega individualistično kapitalističnega gospodarskega reda mora končno prenehati. Vse je odvisno od prirodnih zakonov, sposobnosti in socialne pravičnosti ljudi, ki bodo vladali ter od najrazličnejših organizacijski bodo osmerjale vse naše socialno gibanje in gospodarsko življenje v novi in pravičnejši gospodarski red Uspeh organizacije Uprava pivovarne »Union« je pristala na zvišanje draginjskih doklad za vse ondotno delavstvo in sicer: Od 1. junija 1940 dalje ter na podlagi zapisnika z dne 17 januarja 1940 se zviša dra-ginjska doklada za nastavljenca za din 3, t. j. od din 4 na din 7 dnevno Nadalje dovoli podjetje vsem delavcem in delavkam tudi za leto 1940 (za mesece junij, julij, avgust in september) sezijsko doklado v isti bruto višini, kakor za leto 1939, t j.: 2» mezdni razred * dnevno mesečno brutto doklado mezdo din 48.50 din 40.— din 38.25 din 35.50 din 32.50 din 24.— din 275.— din 230— din 230.— din 210.— din 200.— din 150.— Delavke v točilnici dobijo doklade za obleko in čevlje din 10 mesečno namesto dosedanjih din 5. S tem je Narodna strokovna zveza priborila delavstvu zopet nadaljni priboljšek na utemeljeno vlogo organiziranega delavstva. V organizaciji je moč in kjer je moč so tudi uspehi. Stavka stavbincev Po 11-dnevni stavki stavbenega delavstva; je prišlo v ponedeljek dne 3. VI. končno do sporazuma in podpisa dodatka h kolektivni pogodbi. « Do ponovnih pogajanj je prišlo vsled poziva kr. banske uprave, ki je v soboto zvečeri pozvala obe sporni stranki, da skleneta do ponedeljka ob 10. uri dopoldan kolektivno pogodbo, ker zahteva to nad polovico vsega stavbenega delavstva v banovini, sicer bo g. ban predpisal tarifno lestvico v smislu pooblastila uredbe o minimalnih mezdah itd. Na tej podlagi je prišlo do pogajanj, ki so se uspešno zaključila. Delavstvo prejme sledeče poviške: 1. kvalificirani delavci dobe v prvih treh mezdnih razredih po 75 par na mezde kolektivne pogodbe z dne 15. VII. 1938. v četrtem in petem mezdnem razredu pa po 50 par. S 30. VIII. 1940 pa dobe v vseh mezdnih razredih še din 0.25 poviška na uro. 2. Pomožni delavci dobe v 1. mezdnem razredu (Ljubljana. Maribor, Kranj, Jesenice in industr dela v občini Stražišče) 90 par, dodatka na mezde kolektivne pogodbe iz L 1938, v 2 in 3. razredu 75 par, v 4, in 5 razredu pa 50 par na uro. 5 30. VIII. 1940 dobe tudi ti delavci še nadaljnjih 25 par. 3. Gradbena dela industrije v 4. in 5 razredu se plačajo po tarifi 3 razreda, dela v 3. razredu pa po tarifi 2 razr. 4. Za državna javna dela, ki so bila prevzeta pred 1. aprilom 1940. ostanejo v velja- vi stare mezde do 30. VIII 1940. Po tem datumu pa se morajo tudi za ta dela plačati nove mezde. ^ 5. Za vsa druga javna dela (banovinska, občinska itd.) pa stopijo nove mezde takoj y veljavo. 6 Radi udeležbe pri stavki se ne bodo izvajale konsekvence od strani podjetnikov. Dodatni dogovor h kolektivni pogodbi, ki je v vseh ostalih točkah ostala neizpremenje-na, velja za nedoločen čas na enomesečno odpoved. 1 Pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe so trajala 5 mesecev in se je delavstvo borilo do skrajnosti za svoje pravice. Delodajalci so bili nepopustljivi in so zavlačevali pogajanja na vse mogoče načine. Delavske organizacije niso izgubile poguma in se iim je slednjič vendarle posrečilo doseči povišek, ki sicer ni posebno velik, a vendar moremo zabeležiti uspeh, ker bo nova tarifna lestvica pridejana kolektivni pogodbi “kot nov dodatek. Glasom sporazuma je stavka obojestransko sporazumno zaključena in je šlo delavstvo takoj drugi dan na delo. Pri vseh teh pogajanjih smo šele spoznali, kaj pomeni strokovna organizacija za vsakega delavca, prez nje bi bilo delavstvo izročeno na milost in nemilost delodajalcem, ki bi po svoji volji gospodarili nad delavskimi interesi ter jim vsiljevali proti volji delavstva nizke mezde kljub naraščajoči draginjL Po vsej Sloveniji je stavkalo 5320 stavbin-skih delavcev Nova organizacija v Ralhenburgm Stavbno delavstvo podjetja ing. Dukič in drug je kompaktno pristopilo v Narodno strokovno zvezo, in izvolilo tudi svoje zaupnike. To delavstvo je bilo doslej neorganizirano ter prepuščeno samemu sebi. Od sedaj naprej pa bo vodila to delavstvo podružnica Narodne strokovne zveze in centrala Narodne strokovne zveze ter upamo, da bo to v korist delavcev, kakor tudi delodajalca. Delovne razmere se bodo v najkrajšem času uredile in če to ne bo mogoče s splošno kolektivno pogodbo, za katero se sedaj vršijo živahni razgovori, pa bomo skušali napraviti posebno pogodbo za delavstvo tega obrala. (Op. ur.: Splošna kolektivna pogodba podpisana 3. VI.) Delavstvo pa mora biti trdno povezano v organizaciji, če hoče, da bo delo organizacije res uspešno. MAH* > Politični pregled Vojaški strokovnjak milanskega dnevnika »Corriere della Sera« navaja nastopne domneve o nadaljnjih nemških načrtih po popolni zasedbi morske obale nasproti Angliji. Obalni pas bodo Nemci uredili kot oporišče, odnosno kot eno izmer oporišč za ofenzivo proti Angliji, medtem ko se bo glavni del oboroženih sil obrnil proti drugim smotrom. Glavni od teh smotrov bi bil Pariz. Z vojaškega vidika ni namreč mogoče podcenjevati bistvenega pomena francoske prestolnice, od koder je leta 1914. izšla protiofenziva proti nemškim četam, ki so se borile na Marni. Švedski listi objavljajo iz Moskve številna poročila o tem, kako Sovjetska Rusija pozorno zasleduje razvoj položaja na Balkanu zaradi tega, ker se govori, da bo Italija vsak trenutek stopila v vojno. Po teh vesteh naj bi bila Rusija proti temu, da bi kdo motil mir na Balkanu. List »Tidingen« poroča iz Moskve, da bi naj bila sovjetska vlada v naj-odločnejši obliki opozorila Italijo, da bi bila Rusija proti temu, če bi se spremenil nev-tralnostni položaj katerekoli balkanske države. Istočasno se Rusija trudi pomiriti Nemčijo zaradi tega, ker gradi strateške postojanke v baltskih državah. Ko se je bil belgijski kralj Leopold vdal in je njegov avojska položila orožje, se je začela zavezniška vojska na belgijskem ozemlju umikati, da bi dosegla morje in se vkrcala. O tem umiku je podal v torek novi angleški ministrski predsednik Winston Churchill v spodni zbornici dolgo poročilo. Pove-d-1 je, da so zavezniki preko Dunkerquea rešili 335.000 vojakov in da znašajo angleške izgube 30 000 mož. Dalje da so Angleži izgubili ves vojni material, med njimi blizu tisoč topov. Churchill je odkritosrčno priznal neuspeh, ki ga je zakrivila predaja belgijske vojske. V Flandriji je zdaj konec bojev. Nemci so zavzeli tudi Dunkerque in zavezniška mornarica je odplula izpred tamkajšne obale. Churchill je tudi izjavil, da ni pričakoval, da se bo od zavezniške vojske v Belgiji rešilo toliko vojaštva. Do te rešitve da je pripomoglo angleško letalstvo. Po njegovi izjavi je imelo nemško letalstvo, ki je skušalo ovirati vkrcavanje zaveznikov, štirikrat več izgub kakor angleško Ob koncu je govoril Churchill o tem, da Nemci obvladajo zdaj vse luke ob Kanalu in da imajo poleg vse Belgije zaseden velik del francoskega ozemlja. Rekel je tudi, da se pričakujejo novi nemški aapadi ali na Francijo ali na Anglijo. »Pravijo«, je izjavil med drugim, »da ima Hitler načrt za napad na angleške otoke. Toda tak načrt je imel tudi Napoleon, ki je potem naletel na močno obrambo. Obramba proti Nemcem pa bo še močnejša. Za domačo obrambo imamo na razpolago več vojaških sil, kakor smo jih imeli kdajkoli. Vlada je povečala varnostne ukrepe v notranjosti proti tujcem in onim sumljivim angleškim državljanom, ki bi lahko postali nevarni Popolnoma zaupam, da bomo, če vsak »tori svojo dolžnost, vihar vojne pregnali in zmagali. Do tedaj se bomo borili, če treba, tudi sami in, če bo potrebno, tudi več let. Anglija in Francija sta združeni na svoji poti in v svoji stiski odločeni, da branita svojo rodno zemljo. Tudi če pride velik del zavezniške zemlje pod nemško oblast, se bomo borili do kpnca. Nikdar se ne bomo vda- li.« Po vseh poročilih na ostali fronti ni bilo posebnih dogodkov. Pač pa so nastopala letala. Tako je po Reuterjevi vesti napadlo Pariz 125 nemških bombnikov. ki so vrgli nad tisoč bomb, zažigalnih in razstrelilnih. Po vesti francoskega ministrstva za vojsko je terjal napad 254 smrtnih žrtev in 625 ranjencev. Sestreljenih je bilo najmanj 25 nemških letal. Po Beuterjevi vesti je bombardiranje porušilo v pariških predmestjih 91 zgradb, med njimi štiri šole in eno pomožno bolnišnico. V Parizu samem je bilo povzročeno 13 požarov in so bombe ponišile gest zgradb. V predmestjih in okolici je bilo 48 požarov. Razen tega je bilo v okolici poškodovanih in porušenih mnogo hiš. Po vesti iz Pariza so francoska letala v odgovor na bombardiranje Pariza izvršila napad na letališča, vojaške zgradbe in nekatere tvornice v Frankfurtu ob Meni, Miin-chenu in Poruhrju. O tem, kakšno škodo so napravila zavezniška leta v teh krajih, še ni podrobnih poročil. Nemci so razen Pariza napadli z letali tudi Le Havre in dolino Rodana. Nekaj dni prej so zavezniška letala napadla nemško mesto Freiburg. V zadnem času zanima evropsko javnost zlasti vprašanje, ali bo Italija stopila v vojno ali ne. Na seji italijanske vlade v torek se proti splošnemu pričakovanju to vprašanje ni pretresalo. Po raznih vesteh terjajo Italijani od Francozov zlasti Korziko, Nizzo Savojo, Dži-buti in Tunis, od Angležev pa Malto in Gibraltar Enako terjajo polno pravico do Su® škega prekopa. Po zadnih vesteh se je začela velika nemška ofenziva na zapadnem bojišču. Ali bo napad obsegal tudi Maginotovo črto, ni znano. Verjetno je, da nemške čete skozi to črto sploh ne bodo skušale vdreti v Francijo. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali v Mariboru: debeli voli po 7 do 8, poldebeli po 6.50 do 7, plemenski po 6.50 do 8, biki za klanje po 6 do 7.50, klavne krave debele po 6 do 7, plemenske po 5 do 7, klobasarice po 4 do 5, molzne po 6 do 7, breje po 5 do 7, mlada živina, po 6.50 do 7.50, teleta po 6 do 8 din. V Kranju so dosezali voli ceno 7 do 9.25, v Celju 6 do 8 din za kg žive teže. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: Špeharji po 12 do 13,50, pršutarji po 11 do 11.50, v Celju: Špeharji po 15, pršutarji po 11 do 13 din. KRMA. V Kranju: lucerna 160 do 175, seno 125 do 150, slama 75, v Celju: lucerna in seno 120, slama 60 din za 100 kg. KROMPIR. V Kranju 225, v Celju 200 do 225, v Trbovljah 250 za 100 kg. VOLNA. V Kranju: neoprana 24 do 28, oprana 34 do 38 din za kg. FIŽOL. V Kranju 600 do 800, v Celju 500 do 600 din za 100 kg. SIROVE KOŽE. V Celju: goveje 16 do 18, telečje 17 do 20, svinjske 10 do 12, v Kranju: goveje 12 do 14, telečje 20, svinjske 8 do 10 din za kg. SVINJSKA ZABELA. V Kranju: suha slanina 24, svinjska mast 22, v Celju: slanina 20, svinjska mast 22, v Trbovljah: svinjska mast 22, sveža slanina 19 do 20, prekajena slanina 24 din za kg. jijiSistem ODOLA Jamči zdravje In zdrave zobe - antt-septična, aromatična ustna voda Je čuvar Vašega zdravja. Zobna krema Odol odstranjuje kamen In Je naj-mllejše sredstvo za lesk Vaših zob. MOKA. V Kranju: pšenična 4.75, turščiS-na 3.50, ajdova 3.75 do 4.50, ržena 3.75 do 4.50, v Celju: pšenična 3.75 do 4.75, turščič-na 3, ajdova 5, v Trbovljah: bela pšenična 4.50, črna 4 din za kg. JAJCA. Cene se sučejo okoli 1 din za koa. DRVA. V Kranju (trda) 115 do 125, v Colju 75 din za kubični meter. VINO. V celjskem okolišu se je dobilo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 3.50 do 4, finejše sortirano pa po 5 do 6 din liter. Sejmi 10. junija: Žužemberk, Pilštanj; 11. junija: Kamnik, Ljutomer, Maribor; 12. junija: Turnišče; 13. junija:' Brežice, Zigarski vrh, Žaleo, Zdenska vas, Mala Nedelja, Žiri, Trebnje, Lesce, St. Janž pri Dravogradu, Ko®* je; 15. junija: Mozirje, Dob, Kočevje, Oplotnica, Št. Vid pri Stični, Dravograd, Pla-nina pri Sevnici. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 4. t m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 141.90 do 145.10 (za 175.56 do 178.76) din; 100 francoskih frankov za 80.26 do 82.56 (za 99.36 do 101.66) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.86 do 55.20) din; 100 švicarskih frankov za 992.92 do 1002.91 (za 1227 do 1237 din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 392 din. Drobne vesti — Živinski sejmi so v Ljubljani spet dovoljeni. Glede na stanje slinavke in parkljev*-ke v dravski banovini je izdala banska uprava 25. maja dovoljenje, da smejo biti v Ljubljani spet živinski sejmi. Zato bodo odslej t! Ljubljani živinski sejmi kakor običajno vsako prvo in tretjo sredo v mesecu na sejmi« šču poleg mestne klavnice na Poljanski c®« ■ti. V primeru pa, da pade sreda na praznik, bo sejem že v torek. Prvi sejem bo 5. junija. ”= Prizad bo kupoval vino baje tudi v Sloveniji. Iz Beograda poročajo, da Prizad nadaljuje nakup vina v svrho vzdrževanja cen. Zdaj delajo odkupne postaje v Vršcu, Mate-jevcu, Kruševcu, Valjevu, Gor. Milanovcu, Cačku, Požegi in Užicu. V kratkem bosta odprti postaji v Ložnici in Kralj e vu. Doslej je odkupljeno okoli 60 vagonov vina. Pričakuje se v kratkem nakupovanje v Sremu in Sloveniji. = V Nemčijo bomo izvozili za pol milijona mark zgodnega sadja in zelenjave. Nedavno je bil odobren kontingent za izvoz ranega sadja in povrtnine v Nemčijo v vrednosti 500.000 mark. Cene pa še niso bile določene. Izmed ranega sadja bo izvoženo za 72 tisoč mark češenj in za 49.000 mark vrtnih jagod. Izmed povrtnine bodo izvozili za 96 tisoč mark paradižnikov in za 200.000 mark zgodnega krompirja. = Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo s sedežem v Ljubljani .le bil v nedeljo v Mariboru. V odsotnosti predsednika g. Humeka je začel zbor ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Priol. Poročilu g. Priola sta sledili poročili tajnika gospoda Školja in blagajnika g. Vičiča. Društvo šteje 12.168 članov z okoli 300 podružnicami. Predavani je bilo 389, a poučnih izletov in tečajev 58. Po prizadevanju podružnic so lani posadili člani 38.054 sadnih dreves. Marljivo sta delovala tudi drevesničarski in vrtnarski odsek. Lepo se razvija društveno glasilo »Sadjar in vrtnar«. Društvo je prejelo od ministrstva za kmetijstvo sporočilo, da se bo začelo zidanje sadnih silov v Ljubljani in Mariboru, ko bosta občini dali zemljišči. Premoženje društva znaša 90.000 din. Poročilu računskih preglednikov je sledi lo obravnavanje raznih koristni hpredlogov. Sprejet je bil predlog preglednika g. Gabra, da se ustanovi Pirčeva kolajna za zasluge za razvoj našega sadjarstva in vrtnarstva. Ob 701etnici zaslužnega društvenega predsednika g. Martina Humeka mu je izreklo društvo posebno priznanje z izročitvijo krasne umetniško izdelane plakete. izpolnjen Življenjski sen Mlad človek: Ali se vam je izpolnil kateri izmed vaših življenjskih snov? Stari mož: Da, samo ta, da bi ne imel las, kar sem si želel kot deček, ko me je mama česala. Novice * Ljubljanski velesejem je odgoden. Letošnji pomladni velesejem, ki bi se moral začeti v soboto 1. junija, je preložen na kasnejši čas. * Prevod izdajanja dovolil za krčme. Ban dravske banovine je podpisal odlok o prepovedi izdajanja dovolil za bifeje in krčme. Odlok pravi med drugim: »V zadnjih letih se je število gostinskih podjetij v dravski banovini čezmerno povečalo. Od približno 20.000 obratov v državi je bilo 31. decembra 1. 1939. na področju dravske banovine 5194, torej več kakor ena četrtina, tako da pride na manj kakor 200 prebivalcev že po en gostinski obrat. To je gotovo preveč. To število gostinskih podjetij je med drugim tudi povzročilo, da se našemu narodu očita, da čezmerno pije. Pijančevanje napravlja v nravnem in zdravstvenem pogledu našemu narodu in njegovi bodočnosti velikansko škodo. Splošne koristi naroda, njegovo zdravje, nravnost in napredek zahtevajo, da se za gotovo dobo izdajanje dovoljenj za krčme in bifeje ustavi. Zaradi tega je ban na predlog Zbornice za trgovino, obrt in industrijo odredil, da se za dobo do 31. decembra 1. 1941. ne smejo izdajati dovolitve za krčme ali bifeje. * Zvišanje provizije za prodajo tobačnih izdelkov. Iz Zagreba poročajo, da so se naposled posrečila prizadevanja trafikantske-ga združenja, naj bi monopolska uprava trafikantom dovolila večjo provizijo za prodajo monopolskih izdelkov. Finančni minister in glavno ravnateljstvo monopolske uprave sta zvišala provizijo za en odstotek, tako da bo poslej znašala šest odstotkov. Ta vest je zbudila veliko zadovoljstvo med prodajalci monopolskih izdelkov, saj mnogi izmed njih žive v resnici bedno. * Slovenski rojak v Ameriki strokovnjak za vojna letala. Nedavno so ameriški listi poročali, da je bil Viktor Medvešek iz Clevelanda izbran za vstop v tehnično letalsko šolo v Scott Fieldu v Illinoisu, da dovrši tečaj vkonstrukciji oklopnih letal, nato pa bo kot specialist dodeljen kakšnemu ameriškemu vojaškemu letališču. Mladi letalec je iz ugledne izseljenske rodbine. Njegov oče Ludvik Medvešek že 23 let opravlja tajniške in bla- gajniške posle pri Slovenski narodni podporni jednoti, našem največjem podpornem združenju v Ameriki, hkratu pa je tajnik in blagajnik slovenske tiskovne družbe »Enakopravnost« v Clevelandu. Mati mladega letalca živi na svojem domu v Žabji vasi pri Novem mestu, njegov brat Ludvik je sanitetni major in šef vojne bolnišnice v Skop-lju, Milan je pomemben kulturni delavec v; Ameriki, najmlajši Adolf pa pravkar dokončuje medicinske študije na beograjski univerzi. * Otrokom bolj koristi bivanje na deželi kakor v otroških zavetiščih, zato so na Hr-vatskem začeli pošiljati siromašne otroke iz mest na deželo v Hrvatskem Zagorju. Banska oblast v Zagrebu si zelo prizadeva, da bi se čim več ubožnih mestnih otrok okrepilo na deželi. Z ono kmečko družino, kateri odda otroka v odgojo, naredi oblastvo pogodbo. Otroka dajo v takšno hišo le tedaj, če bo lahko imel svojo posteljo in če so pri dotični hiši vsi domači zdravi. Potreben je torej prej zdravniški pregled. Banska oblast plača za vsakega otroka 230 din na mesec. Razen tega ga preskrbi tudi z obleko. Kmečke družine se naravnost pulijo za takšne otroke. * Izvoz živine v Nemčijo je zopet odprt. Kake tri tedne je bil izvoz goveje živine in svinj v Nemčijo skozi Maribor v zastoju. Zdaj pa se je spet odprl. Te dni je šlo čez mejo večje število vagonov, naloženih s pitanimi voli iz Banata. * V Julijski krajini ne vedo, kam s češnjami. Kmetje v Julijski krajini se s strahom vprašujejo, kam bodo z letošnjimi češnjami, če izvoza ne bo. Zaradi vojne so zaprti angleški, francoski, belgijski in holandski trg, le nemški je odprt od 1. t. m. Glede cen pa se še nič ne ve. Nekateri izvozniki kolebajo, ali bi izvažali ali ne, ker je treba češnje plačati v gotovini, plačilo od kupca pa je mogoče pričakovati šele po tednih, ker so plačila v kliringu navadno zelo dolgotrajna. * Po 25 letih se je vrnil iz Rusije. Te dni se je vrnil iz Rusije v svojo domovino Anton Trojanovič. V začetku svetovne vojne je prišel v rusko ujetništvo, kjer so ga več let pošiljali iz kraja v kraj Zdaj si je služil kruh! kot rudar pri Kijevu. Njegovi vrnitvi v domovino sovjetska oblastva niso delala težav. Dobil je celo brezplačni vozni listek do madžarske meje, odkoder je prišel v Osijek. Od tod se je napotil v svoje rojstno mesto, kjer je ob mobilizaciji pustil mater in sestro, ki Hans Warrlng: V borbi z morjem Ribiška povest On je seveda mislil le na Rozo, le njej je hotel priskrbeti dobrega, pridnega in zraven še potrpežljivega moža, ki bi si naložil na svoje rame delo in trud, njej pa bi prepustil veselje. Če bi bil oče živ, bi Roza dobila tudi doto. Te zdaj ne bo več, hvala Bogu, zdaj je sama gospodarica. No, Martin pa se ne more oženiti s siromašnim dekletom. »Teta,« je rekla obrnivša se spet h stari ženi, ki je bila sedla za svojo preslico, »iz te moke ne bo kruha. Zdaj ko je oče mrtev, se Roza ne bo mogla omožiti. Včeraj me je Martinova mati, Klaasovka, nagovorila, in ko je prišla beseda tudi na njenega sina, mi je pripovedovala, da bi rad postal v vasi samostojen tesar. Zdaj dela še kot pomočnik pri starem Kristopeitu, a bi mogel več zaslužiti, če bi prevzemal dela na svoj račun, za kar pa mu manjka denarja. Ima sicer posest-vice po očetu ki je v prav lepem stanju, a gotovine nima. Zato si bo moral poiskati bogato nevesto « Ko je to pripovedovala, se je spet spomnila pomenljivega pogleda stare Klaasovke. Ta pogled je vdrl globoko v njeno dušo in zbudil v njej občutke, o katerih je že menila, da so za zmerom pokopani. Kakor bi jo bil spreletel električni tok. Ali je mogoče, da bo še deležna sreče? Saj Martin je bil zmerom dober z njo, nikoli je ni zaradi Roze zapostavljal. Roza je bila nasproti njemu zmerom ob- jestnejša kakor nasproti drugim, in če mu je jezično odgovorila, je tiho sedel poleg Ernestine in prijazno kramljal z njo. In neke poletne nedelje, ko so se sprehajali po sipini, je pustil, da je Rozika odhitela naprej, nato pa je stopil k njej in rekel: »Oprimi se me, Ernestina, saj ti je hoja po pesku težavna, a jaz sem močan za dva!« Kako ji je takrat bilo srce, ko je tako korakala poleg njega. Medtem je bila stara teta ustavila preslico in rekla: »No, četudi ne bo bogata žena za Martina, vendar ne bo čisto brez beliča. Stari je poskrbel zanjo. Ali ti ni nikdar govoril o tem?« »Niti besede! Kako, teta, je poskrbel zanjo? Domačija pripada vendar meni, a svoj delež je Rozina mati Marija dobila že dvakrat, trikrat!« Sledil je kratek neprijeten premol, med katerim se je stara ženica pečala s kolovratom. »Torej ti oče ni govoril o tem?« je vprašala naposled. »To bi bil gotovo storil, če bi ga ne bila prehitela smrt. On seveda ni hotel pustiti Rozo brez sredstev. Ker je zmerom mislil in govoril, da se ti tako ne boš omožila in da bo zate še zmerom dovolj ostalo, je določil, da moraš Rozi izplačati majhen znesek.« »To je oče določil, ne da bi mi bil o tem rekel besedo?« je vzkliknila mladenka jezno. »Ali naj vse življenje delam le za druge? Ne bom storila tega! Črno na belem lahko dokažem, da je Mariia dobila od doma več. kakor ji je pripadalo. Vse svoje do^Hiišno življenje sem bila sužnja, saj so plačilo za moje delo uživali drugi. Zdaj pa hočem biti prosta!« »Ne da bi se bila brigala za besede tete, ki jo je hotela potolažiti, je zapustila sobo tako naglo, kolikor ji je dopuščala njena hromost. Stopila je v sobico rajnkega in se ustavila pred starim pisalnim pultom, do katerega doslej ni imel nihče dostopa. Ali so v njem napisani dokazi za njeno obveznost nasproti Rozi? Morda ni zapustil ničesar zapisanega. Ni se nikdar mnogo ukvarjal s pisanjem. temveč je vse to prepuščal niei Ona je vpisovala dohodke in izdatke iz gospodarstva. Prav tako tudi zneske in pridelke, ki jih je oče dajal siromašni sesiri. Vsega' tega je bilo precej Kako pametno je bilo, da je za vsako reč terjala od pokojnice pobotnico. O, bila je pametna in je že davno slutila, da jo hočejo oškodovati. Zdaj pa je prišel čas, ko se bo morala braniti in se bo lahko branila. Ernestina je strmela v stari pisalni pult, katerega ključ je bil oče zmerom nosil s seboj. Tudi tistega jutra, ko se je napotil na morje, je videla, kako je vtaknil ključ v žep svojega jopiča. Kje bo neki zdaj ta ključ?1 Zgrozila se je. Zrasla je bila v svoji slepi pokorščini nasproti očetu, a zdaj, zdaj se namerava upreti njegovi volji! | Imela je nedoiločen občutek, da se priprav- STRANI ^ sta ga že davno imeli za mrtvega. Zato lastnim očem nista verjeli, ko je nepričakovano stopil v sobo. Trojanovič pripoveduje, da je v Rusiji še mnogo Jugoslovenov, bivših vojnih ujetnikov. * Podaljševanje veljavnosti legitimacij vojnih invalidov. Po pravilniku o voznih ugodnostih socialnega značaja veljajo za pet let izdane železniške legitimacije vojnih invalidov ves ta čas, ne da bi jih bilo treba vsako leto podaljšati. Da bi se ta določba prav jasno poudarila, je odrejeno, da železniška direkcija že pri izstavitvi legitimacije prežigosa stran za podaljševanje legitimacije s posebnim žigom. V besedilu žiga bo železniška direkcija vpisala leto, do konca katerega legitimacija velja, to je peto leto od izstavitve in dodala svoj okrogli žig. Zig bo treba pritisniti v vse doslej že izdane železniške legitimacije vojnih invalidov in zato naj vsi vojni invalidi, ki že imajo železniške legitimacije za neomejeno število potovanj, legitimacije po najkrajši poti ali tudi osebno predlože v žigosanje oni železniški direkciji, ki je legitimacije izdala. * O napeljavi električnega toka na dalmatinskih otokih že nekaj časa razmišljajo na banovini v Zagrebu. V zvezi s tem so te dni prispeli v Split zastopniki električnih podjetij in imeli razgovor z zastopniki Zadruge za elektrifikacijo Hvara in Brača. Gre zdaj namreč pred vsem za elektrifikacijo teh dveh otokov in nato še otoka Visa. * Otrok je utonil v mlaki. Usodna nesreča se je pripetila v Senarski pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Posestnica Marija Plojeva je pasla proti večeru živino, poleg nje pa so se igrali na travniku njeni štirje mali otroci. Dva otroka je potem poslala posestnica z 18mesečno hčerkico Marijo domov, da dobe jesti. Oba otroka pa sta pustila malo Marijo kar pred hišo ter sta se šla naprej igrat. Deklica je potem zašla v mlako, ki je kakih 50 metrov oddaljena od hiše. Mlaka je sicer ograjena, otrok pa se je prerinil skozi ograjo in utonil v mlaki. * Goreča streha ga je zasula. Pri posestniku Rajmundu Ferlincu v Vukovskem dolu se je vžgala sredi noči hiša. Goreti je začela slamnata streha pri dimniku in je bilo vse poslopje v ognju, še preden so se domači prebudili. Rešili so si v zadnjem trenutku le golo življenje. Hišni gospodar, ki je reševal svojce, je zadni zbežal iz gorečega poslopja, pa ga ie na pragu zasula goreča slamnata stre- lja storiti nekaj krivičnega, toda prisilili so jo k temu. Rozika je kriva tega, iz Roze izvira vsa njena nesreča. Kako sovraži to bitje! Nekoč je bila dovolj nespametna, da je smatrala za nekaj krivičnega, nekaj protinaravnega in da se je borila proti temu sovraštvu. Zdaj pa se noče več boriti proti sovraštvu. Preveč ie že trpela zaradi nje in ima pravico, sovražiti jo1 2. Med zalivom in Vzhodnim moriem na sipini stoječa vas Karwitten, v kateri je bila kmečka domačija rajnkega Holsteina ena izmed naivečjih. ie stala na takem mestu, ki ga potujoča sipina s svojim, vse življenje uničujočim peskom še ni zasula. Okoli Kar-wittena so se še razprostirali rodovitne njive in lepi travniki. Toda od severa in juga se je že bližala nesreča, je že bliže in bliže prihajal strahotni sovražnik vsega življenja. Borili so se s potujočo sipino s tem, da so jo skušali z nasadi zaustaviti. Do’go vrsto let so stotine rok zasajevale suhi pesek. Ze- lo počasno in mučno je bilo to delo. Na mnogih mestih ni hotel uspevati niti obalni oves, ta naiskromnejša izmed vseh rastlin, ki naj bi pripravila tla za drugo rast. Na drugih mestih je že pokrivala srebrno se bleščeča obalna voda položno zemljo, a ponekod šo majhni borovci vzdigovali v zrak svoje kodraste, temne glave in zbujali upanje, da bo sipina nekoč spet to, kar je bila nekdaj, preden nista nespamet in pohlep po denarju pokončala gozdov in rodovitno zemljo izpostavila pogubi. Okoli Karwittona je zelenel in cvetel maj. Zdelo se je, kakor bi hotel s toplimi sapica- | ha. Močno se je opekel zlasti po nogah. Škode je 27.000 din. * Smrt v Ribniku. Te dni so se kopali fantje v ribniku v Račah. Skakali so v vodo in se potapljali na dno, odkoder je moral vsak prinesti na površje pest peska. Tudi 131etni Ivan Braunsberger je skočil v vodo, namesto za pesek pa je prijel z roko za žensko obleko. Na ta način so našli na dnu ribnika potopljeno 421etno posestnikovo ženo Marijo Frangeševo iz Brezulje, ki je nekaj dni poprej izginila od doma. Ugotovili so, da je šla Frangeševa v prostovoljno smrt iz obupa, ker se je bala posledic neke prijave. * Pri požaru se je opekel. V soboto se je vnela hiša 601etnega posestnika Antona Malgaja v Strtenici pri Zibiki. Hiša je pogorela do tal. Ko je Malgaj reševal svoje reči, se je nevarno opekel po vsem telesu. Malgaja so v zadnem trenutku rešili iz poslopja in ga takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. * Najdena utopljenka. V Savi blizu Radne na Gorenjskem so našli okrog 351etno utopljenko okroglega obraza in dolgih kpstanie-vih las, spletenih v kite, oblečeno pa v sivkasto obleko z belimi in modrimi kockami. Obuta je bila utopljenka v črne visoke čevlje. Imena utopljenke doslej še niso mogli ugotoviti. Na soodnem perilu je imela mo-nogram B. T. ali pa B. F. * Otrok na železniških tračnicah. Na železniški progi med Rušami in Falo je povozil vlak triletnega fantička, ki se je igral med tračnicami, medtem ko je njegova mati delala na bližnji njivi. Otrok pa je imel sirečo, da so mu kolesa odrezala samo nekaj prstov na roki, sicer pa je ostal nepoškodovan. * Navječji mlin v državi zgorel. V Petro-varadinu je nastal požar, ki je uničil največ-ji mlin v državi. Lastnik mlina je bil Nikola Lehart. Mlin so leta 1916. zgradili Madžari in je za časa §vetovne vojne dobavljal moko avstrijski vojski. Požar je uničil poleg mlina tudi vsa skladišča. V njih je bilo 30 vagonov pšenice in 50 vagonov moke. Škodo cenijo na 6 do 8 milijonov dinarjev. Podjetje je bilo zavarovano za 9 milijonov. * Otrok umrl za opeklinami. Nedavno zvečer so pripeljali v ljubljansko bolnišnico Štefko Zalokarjevo, komaj leto dni staro hčerko posestnika iz Lukovice. Otrok se je bil igral v kuhinji, pa je s štedilnika zvrnil nase lonec kropa in se silno opekel po vsem životu. Kljub najskrbnejši negi zdravnikov mi in solnčnimi žarki popraviti vse, kar so ugonobili viharji marca in aprila. Pri Holsteinovih so imeli pogreb. Morie j ebilo vrnilo svoje žrtve. Iz neke proti jugu stoječe obalne vasi so prinesli truplo starega ribiškega gospodarja in vsa vas Kar-witten ga je v veličastnem sprevodu spremljala na niegovi zadni poti. Pogreb uglednega gospodarja je bil velik dogodek za tako odročno, malo ribiško vas. Kdor je stopal za krsto in kazal primerno žalost, se je smatral za opravičenega, udeležiti se sedmine, ki se je smatrala za zadno darilo rajnkega. Taka je bila v vasi navada. Žalovanje za rajnkim ni opravičevalo svojcev, da bi smeli pozabiti na sedmino. Tudi v Holsteinovi hiši so ženske pripravile dovolj jedi in pijače. Sicer je imela Roza objokane oči in Ernestina bled, otopel obraz. a to ni motilo gostov, da ne bi bili sorti? za mizo in krepko segali po jedi in oijači. Obilno založene mize so se kmalu spraznile. Česar niso použili, so spravili v prostorne torbe. V stanovanjski sobi ic bila pripravljena miza za boljše goste. Tu so sedeli nekaj imovit-h gospodarjev iz sosednih vasi, dva ali trije domači veljaki s svoiimi družinami in med njimi posebni ljubljenec pokojnega. mladi tesar Martin Klaas s svojo materjo. Klaasovka je bila ena izmed najbolj cenjenih vaščank. Cenili so jo zlasti zaradi njenega splošno spoštovanega sina. Pred njeno veliko, koščeno in zelo ravno se držečo postavo so se ponižno pripogibale mlade vaške lenotice in smatrale za čast, če jih je pri naključnem srečanju ogovorila. V kuhinji in gospodarstvu je bil njen glas odločilen Dobro poznana kvalitetna cikorija je nesrečna ranjenka po nekaj urah trpljenja umrla. * Kadar dobijo otroci orožje v roke. Nedavno zvečer je 10-letni Gruškovnjakov fant v Trbovljah vzel očetovo lovsko puško in streljal v Furlanovo hišo. Pri tem je zadel od strani dve okni. Ob enem oknu je čitala 16-letna Furlanova Zinka, ki je bila zadeta v lice. Prepeljali so jo k zdravniku dr Cizlju, ki jo je obvezal in odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Puška je udarila tudi Gruškovnjakovega fanta, da je bil ves krvav po licu. * Nevihta s točo v Medmurju. Iz Hrvat- sfcega Zagorja poročajo, da je divjala v Medmurju in Podravju strašna nevihta s silnim grmenjem in treskanjem. Vmes je padala toča, ki je bila v ludbi-eškem srezu debela kakor oreh. V mnogih krajih je toča napravila veliko škodo po vinogradih in na polju. * Za 100 dinarjev 10 mesecev. Dne 23. februarja je prišel k Barbari Hetzlovi v Mariboru mlajši moški in dejal, da ga pošilja njen mož, ki je na orožnih vajah. Možak j« Hetzlovi rekel, naj mu izroči 100 din, češ da jih potrebuje njen mož. Hetzlova je neznancu denar izročila, pozneje pa je izvedela, da ja nasedla sleparju, ki so ga tudi kmalu aretirali. Je to 21 letni Peter Krampi od Sv. Du- in v uglednejših vaških hišah ni bilo pogreba. poroke ali krsta, pri katerih ne b{ bila Klaasovka vodila priprav. Pri čemer ni imela glavne besede, ni bilo prav storjeno. O tem je bila trdno prepričana in je znal* to prepričanje vcepiti tudi drugim. Zato ni nikogar presenečalo, da je bil* tudi Ernestina naprosila sosedo za preizkušeno pomoč. Ernestina je sicer vedela, da bi bilo lahko šlo tudi brez nje, a ji je bilo predvsem na tem, da bi si ženo pridobila za prijateljico. Za priznanje svoje pomembnosti in za majhna prilizovanja je bila soseda ze- lo dovzetna, in Ernestina je skrbela, da ji je v tem pogledu stregla. Razen tega je Ernestina poskrbela, da je soseda dobila vpogled v njeno gospodarstvo. Shramba in hlev, klet in mlekarno ji je pokazala in ponižno poslušala njene nasvete. To modro obnašanje ni zgrešilo smotra. Blagostanje Holsteinove hiše je napravilo na sosedo dober vtisk Ko je Klaasovka po sedmini zanustila Holsteinovo hišo, je bil v njej že trden sklep, da bo napravila Ernestino za svojo snaho. »To je gospodarica, ki jo moraš spoštovati.« je rekla, ko ie stopala s sinom proti svoji hišici. »Štiri krave v hlevu, a kakšna krave! Shrambe pa so polne rži in lanu. Da, Martin, denar imeti je dobra reč!« »Da, mati,« je rekel sin, plavolas, vitek in velik mladenič lepe postave, sicer v govoru nekoliko neokreten, vendar pameten, resnih oči. »To vse je lahko na mah tvoje, če le hočeš.« »Ne vem. če je tako « »No, jaz vem, da bi te Ernestina vzela!« ha. Nepridiprava je mali kazenski senat v Mariboru obsodil na 10 mesecev strogega zapora in na 800 din globe. * Sam se je ujel. Pred dnevi je bilo ukradeno nekemu inženjerju iz Celja 4700 din. Za tatom ni bilo sledi. Te dni pa so oblastva postala pozorna na nekega moškega, ki je po cele dneve popival v veseli družbi. Celjski orožniki so neznanca aretirali. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je to neki 32 letni Maks Iz Breznice pri Prevaljah. Kmalu je priznal vlom in tatvino pri omenjenem inženjerju, priznal pa je tudi, da je ukradel nekemu posestniku na Lopati 700 dinarjev. * Velika tatvina na pošti v Hrastniku. Ejubljanska policija je aretirala 19 let starega Hinka, ki je na pošti v Hrastniku izmaknil 19.000 din. Hinko je bil pred časom usluž-ben na pošti v Hrastniku, kjer so mu bile razmere prav dobro znane. * Tvornica za ponarejanje cimeta odkrita v Zagrebu. V zadnem času je bilo v prometu precej ponarejenih dišav in oblastva so si dolgo prizadevala, da bi odkrila ponare-jalce. Zdaj so odkrili v Zagrebu v Branimi-rovi ulici pravo tvomico za ponarejanje cimeta. Cimet so izdelovali iz celuloze, ki so jo barvali. Da bi pa ta mešanica imela primeren vonj, so ji pri meša vali neko snov. Oblastva so zaplenila 20 kg takšnega cimeta in 200 kg celuloze. Razen tega so našli še nekaj arzena, ki so ga ponarejalci potrebova- li kdo ve zakaj. Računajo, da je bilo doslej razpečaino okrog 1.500 kg teh dišav. Cimet je ponarejala neka nova zadruga, ki se je Imenovala »Zazip«. Zastopnik te zadruge je bil Stanko Praznik. * Strogo obsojen obrekovalec. Zal ji’'"' v''5-sede je govoril o naši vojski Andrej Hanžel Iz Cezanjevcev in zbujal ogorčenje vseh zavednih narodnjakov. Hanžel se je zagovarjal z vinjenostjo, kar pa nikakor ne more biti olajševalna okolnost. Okrožno sodišče v Murski Soboti ga je obsodilo na šest mesecev strogega zapora in 600 din denarne kazni. * Jezik ga je srbel. Samski rudar Jože 'Centrih, brez posla in brez stalnega bivališča, je aprila v dveh gostilnah v Zagorju in Toplicah silno zabavljal in politiziral. Slabo Je govoril o naši državi. Obtoženec je pred jubljanskimi sodniki sicer priznal, da je nekaj govoril, zagovarjal pa se je s pijanostjo. Obsojen je bil na šest mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni, odnosno dva dneva nadalinjega zapora. Takšno prazno »Prej pa nisi hotela o Ernestini ničesar vedeti.« »Zdaj je to čisto drugače! Stari Holstein ne bi bil dal iz rolk svoje domačije, a zdaj je vse Emestinino. Roza nima ničesar, ker »o njeni stari svoj delež že dobili in porabili.« »Uboga stvarca!« »Ta ima lep obraz in na svetu je dovolj norcev, ki to bolj cenijo kakor soliden zna-*aj in denar.« Martin je molčal. »Vem,« je nadaljevala mati, »da te Roza bode v oči, toda rečem ti, da lepota ne na- ■iti človeka in da pomanjkanje v hiši po- žene ljubezen skozi vrata ... Ali ne greš v hižo? Kam pa še hočeš?« »Neko pot še mora mopraviti « »V nedeljskem suknjiču? Pojdi vendar v hišo in obleci delovni jopič.« Mladi tesar je bil dober sin in ie v majhnih rečeh rad ustregel materi. Medtem ko je mati zaprla v omaro nedeljski suknjič in mu dala delovni jopič, je smatrala še za potrebno, zadeti ga v živo z najmočnejšim orožjem. »Pazi se.« ga je posvarila, »Roza je pretkana ptičica, ki bo zdaj pela čisto drugo pe- aem. Zdaj ji boš dovolj dober, toda upam. da se ji ne boš vdal kot snubec za silo. ker ■1 boljšega ne more več poiskati!« To ga je zadelo. Mladi tesar ni imel preveč samozavesti, toda moškega ponosa mu ni manjkalo. Ne, rajši se ji odreče, kakor pa O V* /-* *»« 1 r-1 c * rr n 1 1 n gobezdanja v zdajšnih resnih časih je vse obsodbe vredno. Vse preveč se pri nas pije In v pijanosti potem govore ljudje neumnosti! ♦ Kazen za uboj. Mali kazenski senat v Ljubljani je te dni obravnaval zadevo samskega šoferja Janeza Režena iz Javorja, ki je z ušesom rovnice udaril po glavi Janeza Tavčarja, mu prebil lobanjo in ranil možgane. Tavčar se je takoj nezavesten zgrudil na tla in kmalu nato umrl. Režen je priznal dejanje, toda zagovarjal se je, da je bil vinjen. Tisti dan je bilo na Javorju veliko razburjenje. Tepli so se med seboj. Rajnki Janez Tavčar je na svojem dvorišču pograbil majhen kol in udaril obtoženca po rami. Nato pa je napadel obtoženec Tavčarja. Mali kazenski senat je Janeza Režena obsodil na tri leta robije z utemeljitvijo, da je bil uboj izvršen na zverinski način in zahrbtno. * Požigalec Koražija se bo za požig 39 domačij pokoril 15 let. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati največji požigalec, kar smo jih imeli na slovenskih tleh. 35 letni Avgust Koražija je bil strah in trepet prebivalstva, kjerkoli se je pojavil. Sam je priznal, da je zažgal 39 domačij. Posestniki imajo škode okoli 1,700.000 dinarjev. Avgust Koražija je razen tega v sedmih primerih samo poizkusil s svojo požigalsko srečo, ki mu pa tedaj ni bila naklonjena. Avgust Koražija seveda nima glave čisto v redu. Zdravniki so ga preiskali in dognali, da ima določene požigalske predstave, ki zbujajo v njem nagon k požigu. Zanimivo je, da je požigalčevo obnašanje otročje, razen tega ga označujejo poteze duševne manjvrednosti in prirodne slaboumnosti. Ko so ga izpraševali, zakaj je ljudem uničeval domačije, je mimo, kakor da bi bilo samo ob sebi razumljivo, dejal, da je pač zažigal, ker je rad gledal, kako gori. Zajeli so Avgusta Koražijo prav za prav po naključju. Ko je v novembru lani zgorel kozolec posestnika Mihaela Kumra v Slovenski Bistrici, je letel sum na Kumrovega hlapca 35 letnega Avgusta Koražijo, ki je doma iz Taborskega Kumna. Od začetka je Koražija tajil, toda pod težo dokaznega gradiva, ki se je silno namnožilo, je sledilo priznanje za priznanjem. Povsod, kjer je služil za hlapca, je požigal. Od leta 1932. naprej izvira njegovo zažiganje. Koražija je bil obsojen na 15 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih nravic Martin ie bil končal v vasi svoje opravke, a domov, kjer bi ga mati sprejela najbrž z nadaljevanjem začetega pogovora, ga ni mikalo. Korakal je v širokem loku okoli -'asi, šel preko sioinske višine in krenil nato na pot, ki je držala mimo Holsteinovih njiv. Lepo je obetala zimska setev Tudi žito je že veselo poganjalo. Da. to je res, Ernestina je gospodarica, ki nima para v deželi. Kdor se bo z njo oženil, ne bo imel skrbi. Zamišljen je stopal dalje. Morda ima mati prav, ko je rekla, naj se je kar loti. Toda v njem se je nekaj upiralo, nekaj nepremagljivega. V tej borbi s samim seboj je šel mimo hrbtne strani svoje hišice, zadne na tej strani vasi. Pred njim je stal ozek gozdni pas, ki ga je z dolgimi koraki naglo prekorakal in na oni strani stopil na prosto sipino. Na njegovi levi strani se je v nedogledno daljavo razprostiralo modro morje, pred njim pa je ležal, kolikor daleč je segal njegov pogled, sam pesek, mrtev, bel sipinski pesek, sestavljajoč griče in doline, potrtost budeča, vse življenje ugonabljajoča pušča. Severno od njega se je dvigala visoka sipina. Bilo je videti, kakor bi bil nad njenim vrhom plaval rumen od solnca prežarjen dim. Mladi tesar je poznal ta Dojav, vedel je, da je bil dozdevni dim pesek, prosto leteči sipinski pesek, ki ga je pravkar prihajajoči sevemo-zapadni veter gnal čez vrh, ga vrtel v zraku in kopičil v visoke grebene, ki so se zdaj pa zdaj udrli v prepad. Votel šum je spremljal ta pojav. co premika,« so ravnodušno ozna-. i j valci tega kraja to dogajanje, ki * Skoro deset tisočakov so mu odnesli tatovi. Posestnik Pongrac Sušeč na Tolstem vrhu je imel doma spravljenih 9800 dinarjev v majhnem lesenem kovčegu pod posteljo. Ta denar je nedavno dobil za par volov. Te dni pa sta prišla na Tolsti vrh dva neznanca, ki sta se predstavljala kmetom za mesarskega mojstra in pomočnika ter sta na videz kupovala živino, v resnici pa sta prežala na ugodno priložnost, da bi kaj izmaknila. Res se jima je ponudila priložnost, da sta vdrla v Suščevo hišo, ko ni bilo nikogar doma in izginila z najdenim plenom. * Sirovež je ubil svojo ženo. V Veliki Va-nici, občina Sv. Andrež v Halozah, se je pripetil žalosten dogodek, ki je razburil vso okolico. Pavel Drvenj ek se je bil priženil K vdovi Katarini Babičevi, ki je imela iz prvega zakona troje otrok. Zakon ni bil srečen, ker je Drvenšek zelo sirovo ravnal s svojo ženo. Večkrat je bila tepena kakor sita. Usodnega dne je bila Drvenškova s svojo hčerko Pavlo na dnini pri sosednem posestniku. Obe sta delali do večera, nato pa se napotili proti domu. Kmalu nato pa je prišel k sosednemu posestniku Drvenšek in ga vprašal, kje je njegova žena. Ko je dobil odgovor, da je šla s hčerko proti domu, je hitel za njima. Dohitel ju je v bližnjem gozdiču in ju začel pretepati s palico. Pastorka je pobegnila, materi pa je Drvenšek prijel za roko, in jo gnal proti domu, med potjo pa neprestano pretepal. Ko je sirovež privlekel domov ženo že na pol mrtvo, je tudi svojega pastorka Martina Babiča nekajkrat udaril ter mu zagrozil, da ga bo ubil. Fant je zaradi tega pobegnil ter si ni upal domov. Pozneje je izpovedal, da je imel očim v roki debel kol, s katerim je udrihal po materi. Kaj se je potem godilo v Dr-venSkovi hiši, se ne da ugotoviti. Vsekakor je moral živinski mož nečloveško pretepati svojo ženo, saj so jo drugega dne našli mrtvo v postelji. Ko so prišli orožniki, se je Drvenšek izgovarjal, da je bila žena pijana, da je med potjo domov padla in se tako no-bila, da je umrla. Toda zdravniško raztele-senje je pokazalo, da alkohola sploh ni zaužila in da izvirajo vse poškodbe, ki so bile smrtnega značaja, od udarcev. Morilca so zaprli. * Oproščen. Pred velikim senatom v Celju je bila razprava proti 55-letnemu gostilničarju na Zidanem mostu Božcu Matu, obtoženemu, da je leta 1939 skušal nagovoriti1 Kališnika Rudolfa k umoru njegove žene in je nevzdržno približevalo pogubo njihovim domačijam in imetju. Tudi mladi tesar ie tjavendan izrekel besede, ko je zaslišal znani votli šum: »Sipina se premika!« Strmel je v sipino ki se vsako leto za košček približa vasi. Ko je še gledal tja, . je Skrtajoče priletel čez širno sipinsko puščo cel oblak pogubo prinašajočega peska. Kakor vodni valovi se je razlival pesek okoli nog. Slišal je. kako je udarjalo ob debla dreves, kako je v vejevju šuštelo in žvižgalo. Ko se je obrnil, je videl, da je smrt že polagala svojo roko na skrajno vrsto drevja! Ostro kremenčevo zrnje je bilo zunanji lub grozno razsekalo, tako da je bil tu pa tam že razgaljen beli les. Skoro zona ga je spreletela. kakor bi bil videl smrtno rano človeka. Globoko zamišljen je krenil po prostem pesku proti morju. Zdaj pa zdaj mu je zadonel v uho votli, takljajoči se glas valečih se # peščenih gmot. Spomnil se je, kakšno grozo je v njem kot otroku budilo to takljanje sipine. kadar ga je poslušal ponoči v postelji* In nekai tistega občutka ga je spreletelo tudi v tem trenutku, da je začel hitreje korakati. Tako je bil hitrih korakov prispel navzdol na prvi rob obale, ko se je njegov korak zdajci ustavil. Pred seboj je zagledal sedečo na skali ob morju neko postavo, šibko postavo dekleta, ki se je bilo pravkar razvilo iz otroka. Bila je Roza Spoznal jo je bil takoj. Sedela je ko kup nesreče s sklonjenim gor-nim telesom in z obrazom, zakritim z rokami. Ko ie stopil bliže, je opazil, da je vse telo mlade deklice drgetalo v tihem, strastnem joku. (Dalje) »estre. Sodišče se ni prepričalo o njegovi krivdi in ga je oprostilo. * Roparski napad na mlinarja in njegovo fceno. Nedavno so neznanci ponoči izvršili roparski napad na 691etnega mlinarja in posestnika Franca Vučeja in njegovo ženo v Draži vasi pri Ločah. Ropotanje mlinskega kolesa je preprečilo, da niso domačini, ki spijo v spodnem delu domačije, čuli klicev na pomoč, ki so prihajali z zgomega dela, kjer »ta spala Vučej in njegova žena. S posledni-mi močmi se je privlekel stari Vučej ves krvav do hčerke in ji povedal, kaj se je zgodilo. Domači so brž pohiteli v gomo izbo. Vučejeva mati je bila v nezavesti in vsa v krvi. Sledovi so pokazali, da so drzni roparji pretaknili vse kote pri iskanju denarja. Vučeja in njegovo ženo so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Orožniki baje že imajo Bled za roparji. * Strašen zločin mlade matere. Pred dnevi bo v Mekinjah nad Kamnikom pokopali komaj 13 dni staro hčerkico neke delavke v smodnišnici. Istotam je bil v službi njen mož, ki je zdaj na orožnih vajah. Novorojenčka je bil oče silno vesel, le materi je bil zaradi njene dnevne zaposlitve odveč in je začela misliti, kako bi se ga znebila. Ta je dala detetu malo mleka, v katero je vmešala strup. Ko je dete mleko zaužilo, se je pričelo zvijati od bolečin. V takem stanju je preživelo Be vso noč. Ko je zjutraj šla mati od doma, je dete še živelo. Ko se je vrnila domov, pa je bilo že mrtvo. Hitro je šla k sosedom povedat, da ji je dete zaradi božjasti umrlo. Pogreba se je udeležil tudi oče deteta, kateremu je pred odhodom nazaj k vojakom žena zaupala svoj zločin. Na moža je izpoved njegovo žene silno učinkovala. Bridko se je raz- jokal, šel na vlak in b« odpeljal nazaj k svoji vojaški edinici. O umoru so pričeli Šušljati župljani, kar je prMlo na uho orožnikom, ki so ženo aretirali. Osumljenka Je brez vsakih lzgcvorov priznala svoje strašno dejanje. * Obsodba po lakonu o zaščiti države. Okrožno sodišče v Celju Je obsodilo 401etne-ga pekovskega pomočnika Martina Zavca iz Maribora zaradi zločina po zakonu o zaščiti države v tajni razpravi na dve leti robije. * Vlom v skladišče v Kresnicah. V Kresnicah so neznanci vlomili v skladišče za smodnik, ki je last tvomičarja Antona Birole. Vlomilci so odnesli osem kilogramov razstreliva, dva kolača vžigalnih vrvi v dolžini dkrog 50 m, razno orodje in siv ponošen suknjič. * Okraden posestnik. Posestnik Franc Podržaj iz Perovega pri Grosupljem je prijavil, da mu je zmanjkala vsota 5600 din. Denar mu je bil ukraden iz omare v sobi, in sicer med časom, ko je bil sam zunaj pri delu. Kakor domneva, je izvršila tatvino neka okrog 50 let stara žensfca iz dobrunjske občine, ki je takrat beračila po vaseh okrog Grosupljega. * Rekruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovnjaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkostni znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev. Bojevanja na kopnem ni zdaj več brez la« tal. Zdaj nimamo več bombardiranja in napadanja brez letal. Poleg letal pa so posebno važni tanki. Zanimivo je, da se je izkazalo letalo za naboljše sredstvo v boju proti tankom. V boju proti tankom se danes eri pehoti največ rabijo težke strojne puške. Vendar se Je pokazalo, da pehota sama tudi s takim orožjem ne more zadržati napredovanje bojnih vozov. Letala pa imajo to prednost, da lahko obvladajo tanke iz zraka, da jih lahko zasledujejo in da jih v ugodnem trenutku uničijo. Pri tem pa letalu samemu ne grozi prav za prav nikaka nevarnost. Letalo namreč, ki leti nizko, ne nudi protiletalskemu topništvu primernega cilja prav zaradi svoje velike hitrosti. Poleg tega po so tanki, kakršni so zdaj v rabi, zelo slabo zavarovani proti streljanju in bombam iz letal. Današnji tanki imajo namreč oklep spredaj in ob irtraneh. Ta oklep je 20 do 25 milimetrov debel, medtem ko je krog, ki pokriva tank zgoraj, debel samo 8 do 10 milimetrov. Tudi motor je zelo slabo zaščiten. Motor je na tanku na zadnjem delu. Njegov krov je iz tanjšega jekla in ves prevrtan, da se motor dovolj hladi. Vidimo torej, da sta motor in posadka z zgornje strani zelo slabo zavarovana. Zadostuje, da vgradimo v letalo strojno puško in bo lahko tako rekoč hrez nevarnosti zase letalo napadalo boini voz iz zraka in ga obstreljevalo v dele, kjer je najbolj občutljiv. Poleg tega pa ima’letalo, kar se tiče hitrosti, veliko prednost pred tankom. Po enem neuspelem napadu lahko letalo svoj na^ad v nekaj minutah spet ponovi. X Amerika je bila že pred 25.000 leti obljudena. Ameriška ^tarinoslovca dr. Bryan in dr. Ray sta dognala, da so že pred 25.000 leti živeli ljudje v Severni Ameriki. Pre-v iskala sta tako zvano Lindenmeierjevo dolino na severovzhodu Kolorada, kjer so raziskovalci našli mnogo orodia za človeško rabo skupno s kosami izumrlih živali. Tu je moralo biti lovsko taborišče prebivalcev Amerike. ki so proti koncu zadne ledene dobe zasledovali bizonovo kamelo in mamuta. Znanstveniki so dognali, da je bila ledena doba v Ameriki prekinjena vsaj s tremi daljšimi presledki, v katerih so bile podnebne prilike skoro take. kakršne so dandanes. Isto podobo ie imela severna Evropa kjer ?;n na Hoppali štiri presledke štirideset let. toda njegovo visoko Selo je bilo razorano od prezgodnjih gub. Njegov odkriti, prikupni obraz je izdajal čudno otožnost. Temnosinje oči so se mu časih pobliska vale, potem pa so postale spet tihe in mirne. Niegov tovariš je bil njegovo živo nasprotje. Bil je srednje velik, črnolas in brkat. Tudi oči je imel črne in zdelo se je, kakor bi ležala nekakšna tenčica na njih. Njegov široki obraz je bil rožnat. Videlo se je, da ga prav nič ne motijo pogledi kozakov, ki so oprezno nadzorovali vsako njegovo kretnjo in vsaiko njegovo besedo. Tudi okovi na rokah ga menda niso motili. Ko je bil parnik oddaljen le še kakšno miljo od Tobolska, se je mlajši ujetnik obrnil k svojemu zamišljenemu tovarišu: »V tem mestu, polkovnik, bova torej izvedela, kakšna usoda naju čaka.« »Najina usoda je že odločena,« je odvrnil orjak. »Sibirija naju čaka.« »Bog ve, ali naju bodo poslali kam daleč?« »Nedvomno. Vlada se boji nihilistov, zlasti pa Poljakov, Poslali naju bodo kam prav daleč, da nikoli ne bova več mogla upati na vrnitev.« »Morda v Verhojansk ali pa še dalje, sedem tisoč kilometrov od Moskve!« »Sedem tisoč kilometrov!« je vzkliknil mlajši. »Kako dolgo bo trajalo to potovanje?«' »Najmanj dve leti!« »In vso to pot bomo morali prehoditi peš?« je Ivan preplašeno vprašal, potem pa je tišje nadaljeval: »Upam, da bova našla k.akSho priložnost za beg.« I« Letala lahko najuspešnej* ugonabljafo tanke Vojaško vrednost letal so pred to vojno zelo različno ocenjevali. Nekateri strokovnjaki, zlasti v Nemčiji in Italiji, so prerokovali, da bodo letala dozdajšen način vojskovanja čisto spremenila. In res je bilo f.e pri zasedanju Abesinije videti, kako važno je letalstvo. Nekateri italijanski strokovnjaki so cel6 zagovarjali misel, da bi »e usta- novilo pravo zračno brodovje, ki naj bi nastopalo samostojno, tako kakor nastopa samostojno mornarica. Zračno brodovje naj bi sejalo nered v sovražno zaledje. rušilo prometne zveze, onemogočalo pripravljanje odpora in begalo prebivalstvo Kak pomen ima tako bojevanje v praksi, nam je že pokazal dozdajšni potek bojev v tej vojni EMIUO 5 ALG ARI IZGNANCI I. poglavje LETA 1880 Tobolsk sicer ni več sibirska prestolnica, ostal pa je še vendar eno najvažnejših in naibolj obljudenih mest v zapadni Sibiriji. Leži na desnem bregu Irtiša, Obovega pritoka, in kraljuje nad stepo, ki se širi v nepregledne daljave. 2e od daleč se vidijo njegovi pisani zvoniki in zidovi, ki obdajajo palače. Kakor vsa azijska mesta ima tudi Tobolsk dva dela. Zgornji del je na hribu in oklepa palače. Tu so poslopja vladnih uradnikov, vojašnice, ječe za izgnance, katedrala in nekaj manjših cerkev. V spodnjem mestu pa prebivajo bolj siromašni prebivalci in Ta-tarji. Hiše so po večini lesene in obdane z vrtovi, dosti je trgovin, ki imajo s pisanimi barvami prepleskane strehe. Čeprav je mesto že staro in so ga zgradili takoj po osvojitvi Sibirije, vendar svoje starosti ne izdaja. Edini spomenik, ki priča o njegovi zgodovini, je obelisk, ki so ga postavili v spomin Jernaku Timofejevu, pogumnemu hetmanu kozakov z Volge. Timotejev je v 16. stoletju s svojimi osemstošti-ridesetimi vojaki premagal Tatarje in Osti-jake in priboril Rusiji vse orjaško ozemlje od evropskih meja do Beringovega preliva. V Tobolsku prebiva le malo Rusov, ki so po večini trgovci s krznom, vsi drugi pa so Tatarji in Samojedi. Mesto šteje 15.000 duš, to število pa stalno pada. Časih to število zrase za nekaj tisočev, toda to povečanje ni trajno, saj ga povzroče le izgnanci, ki potujejo skozi mesto. Iz Tobolska pošiljajo te nesrečnike k prisilnemu delu v rudnike bakra in živega srebra. Ti rudniki so daleč stran v zasneženih stepah. V Tobolsku uklenejo ljudi na dolge verige in jih potem razpošljejo peš po neizmernih pokrajinah. Potovati morajo dolge mesece, časih dolga leta po globokem snegu, med ledenimi ploščami, ali pa pod žarečim solncem, med milijoni komarjev. Tu v Tobolsku jim določijo kraj, kjer se morajo potem pokoriti navadno do smrti. ★ Dne 27. decembra 1880 se je bližal mestu eden tistih parnikov, ki po Irtišu vozijo izgnance. Na krovu je bilo vse polno vojakov z nasajenimi bajoneti. Blizu jambora sta sedela z zvezanimi rokami in zastražena dva ujetnika. Časih sta izpregovorila kakšno besedo, toda videlo se jima je, da sta oba zelo zamišljena. Eden izmed njiju je bil pravi orjak. Meril je Skoraj šest čevljev v višino, imel je široka ramena in že na prvi pogled se mu je videlo, da io voiak. Človek bi mu prisodil Prvi poskus poleta čez morje z orlovsko vprego Na otoku Borkumu v Severnem morju stoji poseben spomenik, ki ga krase štiri zlate orlovske glave. To je spomenik Julija Kai-sererja, ki je hotel že pred sto leti preleteti Atlantsko morje. Pred sto leti seveda še ni bilo letal. Ko je živel Julij Kaiserer na otoku Borkumu, so prebivalci pogosto hodili okrog njegovega bivališča z veliko radovednostjo. Mož se jim je zdel velik čudak. Bil je še zelo mlad, saj je štel šele 25 let, a pečal se je s čudnimi rečmi. Mnogo je presedel pri knjigah, od časa do časa pa se je pečal s svojimi štirimi orli, ki jih je imel na dvorišču priklenjene na močne verige. Z grozo so ljudje opazovali, kako jih je krmil. Čeprav so živali Kaiserer j a poznale, so se vrgle vselej proti njemu s pravo zversko besnostjo, ko jim je prinašal hrano. Ce bi ne bile priklenjene na močne verige, bi ga raztrgale. Šele ko so se živali nasitile, so se pomirile in Kaiserer jih je lahko začel vaditi za posebno nalogo. Poleg tega je Kaiserer sestavljal tudi poseben balon. Od časa do časa se ie Julij Kaiserer zamišljeno začledal v listino, ki je visela na zidu nad priklenjenimi orli. To je b;la patentna listina, izdana z dre.16 maja 1. 1848. Nemški uradi so s to listno notrie-vali Juliju Kaisererju patent o iznaidbi balona z vprego živih ptičev. Vselej po krmljenju je Kaiserer priklenil orle na drog, ki se je vrtel okrog svoji osi kakor vrtiljak. Orli so tako leteli priklenjeni neprestano v krogu. Morali so leteti na povelje in se ustavljati, ko jim je njihov gospodar ukazal. To je bila letalska šola Julija Kaisererja. Naposled je Kaiserer menil, da so njegovi orli dovolj naučeni, in pripravil je vse potrebno za polet čez Atlantsko morje. Ob balonu se je zbralo seveda mnogo radovednežev. Ko so balon napolnili z lahkim plinom, je Kaiserer priklenil orle na poseben obroč. Nato je stopil v gondolo in dal znamenje možem, naj odvežejo balon. Balon se je počasi dvigal proti nebu. Nenadno pa sta dva orla začela balon vleči navzdol proti morju. Kaiserer je klical orle po imenih, jim dajal povelja, katera so prej vselej ubogali* a so bile živali za vse njegove besede gluhe. Balon se je nevarno nagibal in kmalu treščil na morsko gladino; zagledali so bili raco in se pognali proti nji. Balon je pokopal pod seboj čudaškega letalca. Gledalci so mu prihiteli takoj z r;bi?k-'mi čolni na pomoč, toda pr:?peli so prepozno. Tako se je končal prvi poizkusni nolet čez Atlantsko morie. Nanj nas spominja samo čuden spomenik z napisom: »V večen spomin Julija Kaisererja, ki se je ponesrečil zato, ker je pozabil na lovski nagon orlov.« cm *•*!*> F* /fst, ©P*®©! t sfeavjja V Sredni EVropi pečejo po večini kruh iz pšenične ali ržene moke. To je ra:o so beljakovina, tolšča, rudnine-in vitamini. Pri mletju se zrno zdrobi tako, da se beljak razsuje v droben prah, ki prodre tudi skozi najfinejše sito, medtem ko klicni del in zunanja plast odpadeta na otrobe. Čim manj zdrobimo zunanje plasti zrna, tem drobnejša in tem bolj bela je moka, ker vsebuje le močnati beljak, a večina zrna odpade na otrobe. Ta drobna moka je pa skoro sam škrob, kajti večina beljakovin, tolšč, rudnin in vitaminov ostane v otrobih. Zato je jasno, da kruh iz drobne bele moke ne more biti tako redilen kakor polbeli ali tako zvani polnozrnati, namreč iz moke, ki jo dobimo iz polno zmletega zrna z otrobi vred. Razlika med redilnostjo belega kruha in redilnostjo črnega ni tako občutna, dokler si razen kruha lahko privoščimo še dovolj mesa, mlečnih izdelkov, zelenjave, sadja in podobnega, kar ima vitamine in druge nujno potrebne snovi. Če bi pa tudi druge jedi, ki jih uživamo, bile tako prazne kakor fini beli kruh, bi morali zboleti. Nekateri trdijo, da človek ne more otrobov prebaviti, nova raziskovanja pa tega ne potrjujejo. Človek prebavlja otrobe prav tako dobro kakor žival, samo želodec mora imeti dober. Ljudje s pokvarjenimi želodci imajo težave, če jedo črni kruh z otrobi, toda to so le izjeme. Glavna zahteva je, da kruh iz otrobov dobro prežvečimo. Temeljito žvečenje kruha v ustih pospešuje delovanje žlez in želodca. Zleze izločajo sokove in tudi dovolj solne kisline, ki je dobro sredstvo za zobe. Če pa kruh ni dobro prežvečen, povzroča v črevesju neprilike. Tudi že samo temeljito žvečenje kruha, zlasti trdega, je zelo koristno za zobovje Dandanes že težavno najdeš mladega človeka, ki bi imel vse zobe zdrave, kar si razlagajo s tem, da je imel preveč mehko hrano in da premalo žveči. Z žvečenjem trdega kruha se zobje-čistijo in dlesna drgnejo, kar je najboljše sredstvo proti zobnim boleznim Kruh z otrobi mora biti dobro pečen in ne premehek. Dandanes pečejo kruh po večini v velikih pekarnah, kjer zelo hite in je zato pogosto premalo pečen. Kruh vsajajo v zelo tople peči in na testu se takoj naredi tenka neprepustna skorja, tako da voda ne more izhlapevati Zato je kruh navadno premehek. Pred desetletji so sodili, da je okrog 27 odstotkov vode v kruhu dovoli za njegovo vlažnost, dandanes pa ima kruh dvakrat to- im Kozak ie bil izt>rva presenečen zaradi takšne predrznosti. Potem na je dvignil kratki bič. ki ga je držal v rokah. »Le udarite, če hočete! Krvave sledove vaše knute imam še od zadnjič!« Ta odgovor ie še povečal kozakovo jezo. Bič je šv:gnil, toda mladega moža ni zadel. Polkovnik je no bliskovo skočil med oba in prestregel udarec s svojim mogočnim telesom. »Ali vam ni znano,« je čisto mimo vprašal, »da so telesne kazni prepovedane. Ali vas moram o tem poučevati jaz, ki sem obsojen na dosmrtno ječo in ki sem hil pred mesecem še vaš poveljnik. Vem.« je nadaljeval in zaškripal z zobmi, »da se v srcu Sibirije vojaki in policisti prav nič ne sramujejo. če do krvi bičaio ljudi, ki se ne morejo braniti. Toda zaenkrat še nismo v srcu Sibirije, nismo še tako daleč od sveta. Porogljiv nasmešek je spačil kozakov obraz, njegovi ljudje pa so iz opreznosti pograbili za puške in prekrižali bajonete. Polkovnik se tega ni ustrašil. Vznel se je kvišku in vzkliknil z ukazujočim glasom: »Stran z bičem! Morda bom še kdaj polkovnik Sergej Vasiljev, ki ga poznate. Takrat pazite!« Kozak se je nehal smejati. Roka z bičem mu je omahnila. »Res je,« je počasi rekel, »naš očka car ne mara, da bi preveč uporabljali knuto.« Obrnil se je in se naslonil ob ograjo, kakor bi bil hotel opazovati tok reke. Polkovnik pa je spet sedel k svojemu tovarišu. Verige so zažvenketale. »Hvala vam,« je rekel Ivan ves ganjen. »Ze drugič ste me rešili nasilnosti te surovine.« »Pazite!« ga je opozoril Sergej Vasiljev. »Tu se ljudje še nekako boje mojega prej-njega položaia. Ko pa bom priklenjen na živo verigo, bom tudi iaz samo še ubog izgnanec. kakor vsi drugi... Glejte, tamle je grad s svojimi mračnimi zapori. Čez dobro uro bova že vedela, kakšna usoda naju čaka.« »Ali naju bodo snet zasliševali?« Vasiljev je prikimal. »Spet bodo poizkusili iztisniti iz naju imena!« »Jaz ne bom ničesar izdal.« »V Sibiriji sva, Ivan!« »Pravim vam, da ne bom ničesar izdal. Ali mislite, da bi bil zmožen takšne podlosti? « »Carska policija se ne ustraši nobenega sredstva. Sibirija ni Rusija, tega, kar se tu zgodi, ne zvedo ne v Moskvi ne v Petrogradu. Mučili naju bodo, da nama razvežejo jezik.« »Nobena muka me ne bo premagala!« »Čestitam vam, mladi mož.« je dejal polkovnik. »Tudi iz mene ne bodo izsilili nobenega imena.« Iznenada pa je zavzdihnil. »Vem, da imate velike skrbi, polkovnik,« je sočutno dejal Ivan. »Da, če se spomnim svoje drage sestre, ki mi je edina še ostala, me začne boleti srce, in kar moči mi pojemajo. Uboga Marija Fedorovna!« Tedaj je vzkliknil krmar: »Tobolsk!« Polkovnik se je dvignil. Verige, ki so mu uklepale zapestja, so mu zažvenketale. »Zdaj se bo začel nov boj!« liko vode v sebi in zato ni primeren za žvečenje. Če kruh ni dovolj dobro pečen, se v ustih ne drobi in se valjajo pod zobmi le V zadnem času so začeli v Rusiji v večji meri pridobivati zlato. Glavna izpodbuda za povečano pridobivanje je bila v tem, da je hkratu z razvrednotenjem valut rasla vrednost zlata. Tako je Rusija laže hitreje odplačala svoje dolgove z manjšo količino zlata. L. 1931. so znašale njene obveznosti 1400 milijonov rubljev, 1. 1935. pa samo 120 milijonov, a razen tega so še stalno rasle zaloge zlata v ruski državni banki. Rusija, ki je bila 1. 1930. v pridobivanju zlata na četrtem mestu na svetu, je dosegla 1. 1934. že drugo mesto, to je takoj za Južno Afriko. To mesto si je doslej ohranila. Leta 1938. je znašala ruska pridobitev zlata oko- li 15 odstotkov svetovne pridobitve zlata. Čeprav izvaža Rusija večino svojega zlata in plačuje z njim uvoženo blago, se je kljub temu povečal zaklad držvne banke od 25 5 milijona v 1. 1935. na 33 milijonov unč na- X Novo lovsko letalo. Poveljstvo za obrambo angleške obale je prejelo prvo serijo novih vodnih letal tipa »Lerwick« To je mono-plan z dolgimi krili, ves iz kovine, zgrajen nalašč za izvidniške polete na velike daljave. Letalo ima dva motorja. Kakor letalo tipa Sunderland je »Lerwick« izvrstno oborožen za obrambo. Razpetina njegovih kril znaša 27 m. Lelatu streže šest mož. To najnovejše letalo presega po svoji hitrosti lovska letala. X Ruski telovadni praznik. Medtem ko divja vojna v sosednih državah, se v Rusiji pripravljajo na svoj športni praznik, ki bo 18. julija na Rdečem trgu v Moskvi. Tega praznika se bodo udeležili tudi zastopniki tistih krajev, ,ki jih je Finska nedavno odstopila Rusiji. Finci bodo oblečeni v svoje narodne noše. Plesali bodo finske narodne plese. X Letalci so najdražji vojaki. Nedavno so angleški listi objavili razpravo o tem, koliko stane preskrba posameznega vojaka v 2. poglavje ZASLIŠEVANJE Parnik se je bližal pristanišču. Nekaj kozakov pešcev, zavitih v debele, sive plašče in z mogočnimi kučmami je čakalo na pomolu. Prestopali so se od mraza in butali s kopiti svojih pušk po tleh. »Hitro se odpravita!« je kozaški častnik zaklical obsojencema. »Izpravnik* vaju čaka. Svetujem vama, da ga ne jezita preveč.« Kozaki so obkolili vse ujetnike in jih odgnali čez pomol. Ker je bilo še zgodnje jutro, na cestah ni bilo dosti ljudi. Odsotnost radovednih gledalcev je bila ujetnikom prav všeč. Le nekaj Tatarjev z debelimi kučmami so srečavali vso dolgo pot. Stopali so po spodnjem mestu. Kozaki so imeli v rokah nabite puške, da bi lahko takoj streljali, če bi se hotel kdo upirati. Zlasti so pazili na Vasiljeva in Sandorfa. Potem je šla pot navkreber proti zgornjemu mestu in ječam. Oba naša znanca so oddvojili od drugih in nekaj vojakov ju je odvedlo proti guberna-torjevi palači. Spravili so ju v celico, ki je imela komaj štiri metre v kvadrat. Skozi dvakrat zamreženo okno je sililo le malo svetlobe. Edino pohištvo v celici je bila lesena klop, ki je služila hkrati za posteljo. Težka železna vrata so se za njima zaprla. Slišali so se le še odmevi odhajajočih vojakov. *Izpravnik je bil v carski Rusiji policijski predstojnik. 1 žganci, ki se slabo premešajo s slino. Skorja bi morala biti debela vsaj centimeter, da bi imeli zobje dovolj opravka. sledno leto. Najpomembnejša nahajališča zlata v Rusiji so v Uralu, v Altajskem gorovju, v vzhodni Sibiriji, na Jakutskem, Baškirskem, v porečju Lene in na obali Tihega morja. V Rusiji je zaposljeno okrog 8000 zemljoslov-cev, ki stalno iščejo nova ležišča zlata. Glede na njihovo razsežno delo je treba pričakovati, da se bo pridobivanje zlata v prihodnjih letih še znatno dvignilo. Ob koncu 1. 1933. se je pogajala Rusija z Ameriko glede nabave posebnih strojev za pridobivanje zlata Te stroje je tudi dobila. Ruski strokovnjaki so se v industriji zlata naučili največ od Američanov. V evropski Rusiji sami je 62 nahajališč zlata, kjer zlata niso nikdar pridobivali. Strokovnjaki trdijo, da se bo Rusija kmalu postavila na čelo pridobivanja zlata, če se ji bo posrečilo vzdržati dozdajšno napredovanje dela. angleški vojski. Vsi menijo, da sta današno vojskovanje in preskrbovanje vojske dvakrat dražji kakor v vojni 1. 1914 do 1918. V bivši svetovni vojni so državo stali hrana, o'bleka, obutev, zdravljenje, stanovanje, plača in potovanje posameznega vojaka 40 tisoč dinarjev na leto. Stroški za posameznega vojaka za puške in ostale vojne potrebščine, pri čemer je všteto tudi strelivo, so znašali kakšnih 30.000 dinarjev, tako da je sleherni angleški vojak v svetovni vojni stal državo okrog 70.000 dinarjev na leto. Zdaj pa stane državo vsak angleški vojak povprečno 120.000 dinarjev na leto. Najdražji med vojaki so letalci. V svetovni vojni je stal vsak letalec Anglijo povprečno 150 tisoč dinarjev. Medtem pa so se letala zelo podražila, razen tega je zdaj na letalu tudi več oseb kakor prej. Angleško stane zdaj vsak letalec 500 tisoč dinarjev na leto. Mornarji v vojni mornarici stanejo Anglejo precej manj, in sicer okrog 90.000 din na leto. Pri tem niso všteti stroški za gradnjo in opravljanje vojnih ladij. Če še to prišteje- »To naj bo najina soba?« je vzkliknil Ivan in se zgrozil. »Niti stekel ni v oknih in nobene odeje za mraz nama niso pustili. Kaže, da je sibirska vlada zelo varčna, res.« »Zadovoljna morava biti, da imava še streho nad glavo,« je dejal polkovnik z grenkim nasmehom. Na postajah ob Vladimirjevi cesti tega ne bo zmerom.« »Kaže, da bi se tu svojih ujetnikov radi hitro iznebili. Pljučnica — in konec je« »Kaj jih briga, če živimo ali umremo! Čim več mrtvih, tem manj ljudi morajo nadzorovati.« »Polkovnik, muke izgnancev so menda dosti hujše, kakor smo v Rusiji mislili!« »Videla bova še vse. Bojim se, da bova večkrat želela smrti, da naju reši!« »Tiho, nekdo prihaja.« »Izpravnik naju čaka,« je dejal starejši ujetnik. »Ali mu bova kos?« Vrata celice so se odprla. Kozaški častnik je vzkliknil: »Sergej Vasiljev!« ★ Polkovnik je prebledel, toda bil je pripravljen na vse. Tovarišu, ki je ostal v celici, je stisnil roko in šel za vojaki, ki so ga gnali po dolgem hodniku. Stopili so z njim v veliko dvorano, ki jo je ogrevala ogromna peč. Za zeleno mizo je sedel možak petdesetih let. Ogrnjen je bil s pllaščem. črte njegovega obraza so bile trde, oči jeklene, nos koničast. Dolga rdečkasta brada mu je zakrivala vrat. Nekaj trenutkov je gledal polkovnika. Potem se je udobno zleknil v naslanjač in vprašal: »Vaše ime?« | mo, stane Anglijo zdaj vsak mornar 130.000! din na leto. X Sovjetski vojaki v Litvi izginjajo. Moskovska agencija Tas poroča: Komisar za zunanje zadeve Molotov je objavil sporočilo* da so v zadnjih dneh skrivnostno izginili nekateri vojaki člani ruske posadke v Litvi,’ ki je v smislu sporazuma na tem ozemlju. Zato je 25. maja komisar Molotov v imenu sovjetske vlade izročil litvanski vladi zahtevo, naj litvanska vlada takoj onemogoči tako izzivanje, ki bi lahko imelo hude posledice. Sovjetska vlada upa, da bo litvanska vlada pristala na to zahtevo in da sovjetska vlada ne bo priseljna zaradi tega odrediti drugačnih ukrepov. X Kokošje srce je živelo 27 let. Nedavno je v Rockefellerjevem zavodu v New Yorku umrlo po 27 letih kokošje srce, ki so ga ohranjevali ves ta čas umetno pri življenju. Današnja znanost je že tako napredovala, da lahko ohrani pri življenju dele živalskega ali človeškega tkiva, in sicer v redilni raztopini ali v toku naravne krvi. X Velikanski meteorji nad Ukrajino. Iz Moskve poročajo: Pred dnevi so v Černigovu v Ukrajini opazili velikanski meteor, ki je hitel po nebu proti severovzhodu in se iskril v snopastih plamenih, naposled pa je izginil med velikim vozom in zvezdo severnico. Še nedavno je v istem kraju s silnim bobnenjem padel meteor na zemljo in izkopal dva metra globok lijak. Njegovi ostanki so tehtali pet kilogramov. X Po 300 letih spet najden zlati rudnik v Ameriki. Manuel Torrez je star 70 let, a veseli se, da bo na stara leta obogatel. Prepričan je namreč, da je odkril visoko v gorah! južnega Colorada v Ameriki rudnik, v katerem so Španci pred 300 leti pridobili mnogo zlata. Rudnik je odkril lani jeseni, toda preden si je lahko vzel s seboj vzorec rude, ga je presenetil tako silen snežni vihar, da se je moral naglo vrniti. Nedavno je odpotoval spet na planine v upanju, da bo rudnik našel, ko bo skopnel sneg. Rudnik je blizu gore Culebre. Njegovi prvotni lastniki Španci so ga baje opustili pred 300 leti, ko so jih poklicali nazaj v Evropo, kjer je besnela tedaj vojna. Ko so lastniki odpotovali, so vhod v rudnik skrbno zakrili. Pustili so tam le kos lesa, ki je označeval zakriti vhod v rudnik. Vprašanje pa je, ali je les ostal v resnici tako dolgo ohranjen in ali je Torrez res odkril znameniti stari rudnik. 11 ..................................... »Saj ga že poznate,« je odvrnil polkovnik. »Toda slišati ga hočem iz vaših ust..« »Sergej Vasiljev. « »Vaš poklic?« »Polkovnik v finskem polku.« »Vaša starost’ Kje ste se rodili?« »Ena in štirideset let. Rodil sem se v Varšavi.« v »Poljak ste torej? No, zdaj se pa prav nič več ne čudim. Oženjen?« »Ne « »Sorodnikov nimate?« Polkovnik ni odgovoril. Toda njegov obraz ie izdajal vznemirjenost. »Mislim, da to ni zanimivo.« je odvrnil. »Motite se! Tudi sorodnike obsojencev moramo nadzorovati.« »Nimam sorodnikov!« »Lažete! Sestro imate!« »Pred šestimi meseci je izginila.« »To se pravi, da ste jo sami kam poslali.« »Poiščite jo.« | »Nikari ne dvomite, da je ne bi našli?« »Ali jo hočete zaplesti v ta proces in jo poslati v Sibirijo? Njo, ki nikoli ni grešila proti zakonom te države?« »Rekel sem vam, da jo bomo nadzorovali.-Nič drugega. V vašem procesu je brez pomena. Povejte mi samo. kje se nahaja. S tem boste le izboljšali svoj položaj.« »Da bom svoj položaj izboljšal?« je vzkliknil polkovnik z grenkim nasmeškom. »Vem, kaj pomenijo takšne besede iz pst sibirskega mogočnika, ki gospoduje daleč od očke carja!« »To je žalitev!« je vzkliknil policijski predstojnik. »Pazite se!« »Sprejmite moje hesed^ kakor juh hoče- 8900 učenjakov išče zlato v Rusiji X Stoletniki. 100 letni strojevodja John Horan se lahko ponaša s 83 leti službe pri železniški družbi Milwaukee Railroad. Ponosen je na to, da je opravljal to službo že tedaj, ko zdajšnega ravnatelja družbe sploh še ni bilo na svetu, lllletni grški kmet Pa-nelio Velmos prepotuje vsak dan 25 km, da proda v mestu jajca in kokoši. Mož je še danes strasten plesalec, ki mu ne uide nobena vaška veselica. 1051etna Magdalena Niedzial-kova iz okolice Lvova je stopila petič pred poročni oltar. lOOletni Turek Ferid Bej je prišel na sodišče v Carigradu in zahteval, naj ga ločiio od desete žene, da bi se lahko oženil z 191etnim dekletom. — 1061etni Jim Claders iz Michigana je prava uganka, ki sl ne morejo razlagati, kako je mogoče, da možak sploh še živi, ker ga že od svojega 30. leta dalje rad cuka. Vsakega drugega bi bil alkohol že davno uničil. X Poseben način reklame. Hranilnice raznih švedskih mest delajo svojevrstno reklamo. Prva je začela stockholmska velika banka, ko je dala ob posebni priliki iz letala nad mesto spustiti več hranilnih knjižic, v katerih so bile zapisane znatne vsote. Kdor je takšno knjižico našel, si io je lahko obdržal. Zdaj so tudi drugi švedski denarni zavodi začeli s takšnimi darovi iz zraka pridobivati ljudi za sledenje. Najditelj knjižice nima drugega dela. kakor da stopi do hranilnice, ki je knjižico izdala, in da to knjižico predloži, da si otvori račun. Pogoj je le ta, da se začetna vsota, ki jo daruje hranilnica, neki določeni čas ne sme dvigniti. X Človek se lahko potaplja 35 metrov globoko brez posebnih priprav. Z modernimi pripravami za potapljanje so že dosegli globino 1000 metrov. Predreti pa še globlje v skrivnosti morskih globin pa je le vprašanje trdnosti tvarine, iz katere je narejena potapljaška priprava. Največja globina, do katere se človek lahko potopi brez kakršnegakoli pomožnega sredstva, je zelo omejena. Dr. Robert Stigler, ki je delal številne poskuse z raznimi potapljači, je ugotovil, da je največja globina, do katere se človek lahko potopi brez posebne priprave, približno 35 m. Ta pritisk lahko človek še prenese. V večjih globinah bi bil zrak v pljučih preveč stisnjen, kar bi pomenilo nesrečo. V globini 35 m lahko ostane potapljač le nekoliko minut. Nai-dabši čas, ki ga lahko prebije potapljač pod vodo brez dihalne priprave, je okrog štiri minute. PnniitiiiRoiHi lorlm SO letnica šmartinskega »Zvona« Šmartno pri Litiji, junija. Letos poteče petdeset let, ko je pokojni nadučitelj Bartel Ivan v preprosti slovenski vasici Šmartnem pri Litiji zbral okrog sebe navdušeno pevsko družino iz vrst preprostih kmečkih, delavskih in obrtniških ljudi. Takrat se je začel oglašati naš »Zvon«. šmartinčani so sicer veselo prepevali tudi že prej v bivšem Bralnem društvu pod vodstvom pokojnih nadučiteljev Adamiča in Pina. Bili so hudi časi. Mačeha Avstrija in njeni priganjači so ovirali vsak napredek slovenske vasi. Pevsko društvo »Zvon« v Šmartnem je delovalo v teku petdesetletja skoraj neprestano. Prebrodilo je vse težave podeželskega društva, prestalo vse stiske ob pomanjkanju pevovodij. Z lepo pesmijo je budilo našo nacionalno zavest doma in po naši domovini z gojitvijo skladb vseh treh vej našega naroda. Častitljivi pravor »Zvona« je dvigal narodni ponos Šmartinčanov. »Zvonovci« pa niso samo prepevali, poleg petja so gojili tudi odrsko umetnost. Zelo uspešni so bili njih nastopi v igrah, operetah in na koncertih Kadar se je oglasil naš »Zvon«, so se polnile dvorane, ob nastopih pod milim nebom so se pa polnili obširni prostori z občinstvom, ki je z gromkim ploskanjem. kazalo zadovoljnost z našimi vrlimi nevci in pevkami. Ne bi bilo prav. če bi se ob tej priliki ne spomnili ustanovnih članov »Zvona«, in sicer rajn'*°t*a Knafliča Franca, rajnkega Watza-ka Vmka in še živečega najstarejšega pevca Hauptmana Franceta — Polarjevega očeta, ki še danes uživa ob spominih na. lepe pevske nastope, bivšega tamburaškega zbora, in pa ki;*v,:c radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Nekaj za ples (plošče) Ponedeljek, 10. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za vesele ljudi (plošče) — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Duševna in telesna občutljivost (dr. Zajc-Lavričeva) 18.20: Valček za valčkom (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof France Vodnik). — 19: Napovedi, poročila — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (Fran Govekar). — 20: Preludiji in melodije (plošče). — 20.30: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester Torek, 11. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Zakaj veseli bi ne peli (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Simfonični orkester iz Fi1adeli::? (plošče). — 18.40: Misli o reklami (Stane Megušar) — 19: Napovedi. poročila. — 19,20- Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 20- Zd Fibich: Sarka, fantazija (nlošče). — 20.20: Anton Funtek: Tekma, drama (radiiska igralska družina). — 22: Napovedi, poročila Sreda, 12. junija: 7: Jutrni oozdrav — 7.05: Nanovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Okrogle ih poskočne (nlošče). — 12.30- Poročila, obiave. — 13: Napovedi — 13.02: Radijski Šramel. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura Metila Majar Ziljski Zgodovinska igra v 8 slikah. Nanisal Arnošt Adamič. Tzvaiali bodo •'''ani radijske igralske družine. Vodil bo inž Pen- ov. — 18.40: Problemi slovenskih name-čencev (Rudolf Smersu). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura — 19 40: Objave. — 19.50: Življenjski odnošaji med rastlinami in žuželkami (dr. Maks Vraber). — 20: Koncert zbora Glasbene Matice. — 20.45: Veselje na deželi (plošče). — 21.15: Klavirski koncert (Ducy Temmel Belčeva). i— 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Obisk pri Bachu (plošče). Četrtek, 13 junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Walteu-flovi valčki (plošče) — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Veseli godci. — 14: Poročila. — 18: Radijski orkester, i— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Tambura-ški sekstet (Kahne). — 20.45: Reproduciran konccrt simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Petek, 14. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Kako naj živimo v počitnicah, da bomo še bolj zdravi in krepki (dr Franta Mis). — '12: Slovenska pesem (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: »V bratskem zagrljaju« (radijski orkester). — 114: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tuj- skoprometne zveze. — 18: Zenska ura: Dobre in slabe strani kopanja (Milena Dobov-škova). — 18.20: Aniela Szleminska poje poljske narodne (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19 40: Objave. — 19.50: Naša akademska mladina in izseljenci (Franc Frakelj). — 20: Sodobna ruska klavirska glasba (prof. Škerjanc). — 20.45: Koncert slovanske glasbe (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi (Štefka Korenčanova) ob sprem-Ijevanju citer (Vilko Skok). Sobota, 15. junija: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vožnja neznanokam (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vožnja neznano kam (plošče). — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Z mladino kramlja Manica Ko-manova. — 17.30: Za našo deco (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Mesto in okraj Brežice (prof. Viktor Triller). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »O kukavici, gosenici in drugih živalih«. Pisan večer. Besedilo: inž. Muck. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. Vodil bo inž. Ivan Pengov — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radiiški orkester. V nevarnosti mora biti vsa država »Srbski glas«, glasilo Srbskega kulturnega kluba, ki ie do nedavnega zagovarjal precej skrajne srbske plemenske težnje, objavlja Klanek, v katerem pravi med drugim: »Pred skupno nevarnostjo vse bolj izginjajo med nami strankarske, plemenske in verske razlike. Narod v globini svoje du*e občuti, da prihajajo trenutki, ko bo morda treba braniti našo skupno svobodo. Pokazalo se je spet enkrat, da je narod v svoji duši I mnogo preudarneiši kakor mnogi njegovi 1 voditelji. Naši ljudje lahko pripadajo vsem . mogočim političnim skupinam in se najbolj Vneto in zagrizeno bore za njihove smotre in programe, toda ko je v nevarnosti država, zmaga v dušah nas vseh občutek, da je bla-Kor države in naroda vrhovni ?akon nas vseh. .Čudna je ljubezen naših ljudi do drža- ; Ve, kadar zaide ta v nevarnost. Ta ljub -'/ n nam daje junake, ki so pripravljeni rajši Umirati, kakor da bi spet postali sužnji. Danes se zbirajo nad našim nebom spet en človek črni oblaki in spet je prežela ves naš narod ena sama volja, braniti do poslednje kaplje krvi zadno ped naše zemlje. Pred nevarnostmi. ki orete naši svobodi in neodvisnosti, smo preko noči nehali biti Srbi, Hrvati in Slovenci Pred njimi nastopamo danes kot složen narod z eno samo voljo: braniti svojo državo in obvarovati naša sveta ognjišča našim potomcem. Dokazov za to je več kakor dovolj, kamorkoli se ozremo te dni. Tako je bil te dni nekje na iugu zbor neke naše vojne edinice, katere poveljnik je Hrvat, njegov namestnik pa musliman Izmed vseh oficirjev je samo eden pravoslavne vere. Ko je bil dan znak za zbor. ie stopil pred vojake poveljnik Hrvat. Nagovoril je svoje vojake z govorom, ki je pretresel vse poslušalce, med katerimi je bilo polno Hrvatov Ko je končal poveljnik govor, so tisoči vojakov zapeli našo državno himno in nekaj ur pozneje šli s pesmijo na svoj aodrejena mesta.« Za zaščit® otrok v primera vojne 1 Jugoslovenska unija za zaščito otrok, od-Bek za dravsko banovino nam je poslal: »Čas, v katerem živimo, nam narekuje naj-istrožjo pripravljenost. V tej pripravljenosti nikakor ne sme biti vrzeli v pogledu zaščite Otrok in mater v primeru vojne. Ta zaščita mora biti urejena tako, da ne bo niti enega otroka, niti ene matere, ki bi jima v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči in varnosti. Za zaščito, to je pomoč in varnost, ki naj se nudi otrokom in materam, kjer se bodo V primeru potrebe naselili, je treba takoj zbrati potrebno tvarino in denar. Zato vas prosimo, da takoj pristopite v svojem delovnem območju k zbiranju sredstev, pri čemer .upoštevajte tole: 1. V poštev prihaja predvsem: blago za rjuhe, perilo, obleka, slamnjače, odeje, kosi Otroškega perila in obleke, obutev, nogavice, otroške košare, nahrbtniki, vreče, plašči in podobno, dalje vseh vrst posoda, jedilni pribor, pribor za šivanje in podobno, skratka vse, kar se da uporabiti v sili. Vsaka najmanjša reč je dobro došla. 2. Vso zbrano tvarino takoj dostavite po najkrajši poti ali svojemu krajevnemu odboru unije ali pa na naslov: Jugoslovenska unija za zaščito otrok, Ljubljana, Tyrševa cesta 23. Poslana tvarina se bo takoj pregledala, razporedila in poslala v kraje, kjer se bodo otroci in matere v primeru vojne naseljevali. 3. Če kdo ne more prispevati v tvarini, naj prispeva v denarju. Ves v te svrhe nabrani denar takoj dostavite svojemu krajevnemu odboru unije ali pa ga nakažite po poštni položnici št. 13.882 na naslov: Jugoslovenska unija za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1. Iz tega denarja se bosta nabavili izključno samo blago in oprema za otroke, da se izpopolnijo zaloge. Zavedajte se, da je s tem vašim delom povezana tudi usoda slovenskih otrok in mater v primeru vojne. Zato pristopite k temu delu takoj in z največjo vnemo. Smatrajte to obvestilo- za naš morda zadnji poziv, da storite svojo dolžnost.« če je kaj pil...« Jzdaja za konzorcij »Nove Pravde«: dr. Joža Bohinjec — Uredniki Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran _____________________________ Ženski vestnik Kako se zdravi histerija Preprost človek pravi histeriji kar sitnost, vendar je histerija zelo neprijetna bolezen, katere izvor še ni čisto dognan. Zdravniki! vedo samo to, da ni pri njej nikakih izpre-merab v možganih ali v živčevju. Časih leži histerični človek leta in leta v postelji in čisto ohromi. Drugi izgube govor-Pripeti pa se, da bolniki nenadno ozdravijo po kakem dogodku, ki duševno vpliva nanje, včasih pa se bolezni znebijo tudi brez vidnega vzroka. Kar se tiče duševnega življenja, so histerični ljudje nepreračunljivi. Danes so ange- li, jutri vragi. Včasih sploh ni mogoče z njimi živeti, ker sovražijo vse v družini. Histeriji sta vzrok predvsem nepravilna vzgoja in bolna živčna razdraženost. Tudi pomanjkanje telesnega dela jo včasih povzroči. Razvajene in razočarane ženske slabih živcev in spolno premalo zadovoljene žene so skoro vselej neozdravljivo histerične. Začasno histerijo pa dobi mnogo bolnih, nervoznih ali nesrečnih žensk. Histeriio je treba vselej zdraviti po njenih vzrokih Pri tem mora igrati veliko vlogo duševno vplivanje na bolno osebo. Treba ji je izpolniti vsako upravičeno željo, po drugi strani pa ji naložiti delo, ki zbudi njeno voljo in vpliva na njen razum Tudi strogost je potrebna! Histerični naj telesno r.e lenarijo in potrebno jim je mnogo izpremembe. Z izpremembo dosežete pri zdravljenju histerije čudovite uspehe. Dostikrat se pa opaža pri histerikih spolna razdraženost, ki je zelo škodljiva, ker zavaja v pretiravanje. Za to so dobro sredstvo tople kopeli, dovolj telesnega dela. da se mišice utrudijo, hrana brez dražilnih snovi in duševni počitek. Seveda je treba biti s histeričnimi ljudmi zelo po-trpežliiv ★ Za kuhinio Mr.nnelada iz jagod. Zrele gozdne jagode pretlači skozi sito. Na kilogram te kaše do-deni 20 dek sladkorja in kuhaj. Ko je vrelo pet minut, prideni še 60 dek sladkorja in kuhaj toliko časa, da se zgosti. Ohlajeno marmelado daš v kozarce, zaliješ z raztopljenim lojem in hladno povežeš s pergamentnim papirjem. Ribezclj v kozarcu. Skuhaj pol kilograma sladkorja v osminki litra vode. Ohladi in nalij na ribezelj, vložen v kozarcu, poveži z mehurjem in daj v paro kuhat 15 minut. Kozarec vzemi iz vode šele, ko je ta čisto hladna. Ribezljev kis. Zmečkani ribezelj deni v vinski kis (jesih) in pusti nekaj dni na soln-cu. Potem precedi kis skozi čist prt. Ribezljev kis se rabi pri pripravljanju zajca, rib' in divje_ race in pa_ pri raznih omakah. Juha iz kosti z rižem in zelenjavo. V tri-litrskem loncu kuhaj četrt kilograma kosti in dva olupljena, na kocke zrezana krompirja. Osoljeno mora biti zadosti. V manjši kozi opraži na koščku kostnega mozga pet žlic drobno sesekljane zelenjave (peteršilja, zelene, čebule in korenja). Opraženo zelenjavo prideni h kostem in krompirju v loncu ter pusti vreti eno uro. Potem zgostiš juho s tremi žlicami bledega podmetka in pustiš vreti še nekaj časa, da postane bolj gosto. Medtem skuhaj toliko žlic opranega riža, kolikor bo oseb pri mizi. Ko je riž mehak, ga stresi v precejeno juho. Če je juha slaba, jo morda izboljšaj s kakšnim juhnim dodatkom, z majhno količino sesekljanega peteršilja ali pa z drobnjakom. VZROK Urša: »Za božje ime, kako pa ste mogli svojega sina krstiti na ime Nebukadnccar?« Neža: »Veste, kadar pride moj mož bolj pozno domov in pokliče sinka, takoj vem, Vsi v Ljubljani,